8554 50100200 OSREDNJA KNJIŽNICA P.P.126 66001 KOPER Primorski Poštnina plačana v gotovini „ Abb. postale i gruppo Cena 150 lir M nevrnk Leto XXXIII. Št. 63 (9671) TRST, nedelja, 20. marca 19775 lat rsjCK rSSSfSSSZE «B2M Srstfgj n s^ssssirrs—t -». ><--» «Slovenlja» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,'kjer Je izšla zadnja številka. Bilje edinTtSand"painUzanški DOVNIK RESOLUCIJA OBČNEGA ZBORA SLOVENSKE KULTURNO - GOSP OD ARSKE ZVEZE, 6. MARCA 1977 V času velike politične in družbene krize v državi in ko je gospodarska kriza dospela do vrhunca,zaradi česar grozi predvsem mladini množična brezposelnost ter v času poskusov desnice, da ustvari vzdušje strahu in negotovosti, se zdi utemeljeno in nujno, da je mogoče izjemen položaj, kot je današnji, reševati le skupno, vzajemno, kakor ponuja levica. Trmasto odklanjanje takega sodelovanja pomeni, da je težka ločitev od monopola oblasti in razpolaganje z družbenimi sredstvi in vpliva, ki ga ta položaj prinaša, pomeni pa tudi, da se interesi celotne skupnosti podrejajo interesom posameznih skupin. Slovenska narodnostna skupnost terja svoje pravice, ki izhajajo iz točnih določb državne ustave in mednarodnih obveznosti, toda se zaveda, da je boj‘za njene nacionalne pravice sestavni del boja za demokracijo, zato se v veliki večini vključuje v splošni boj za demokratične odnose v družbi, ki do zadovoljive mere lahko uresničijo enakopravnost z italijanskim delom prebivalstva. Slovenska narodnostna skupnost Odobrava osimski sporazum, ker odstranjuje velike ovire, ki so bile še na poti večjega in iskrenejšega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo. Deli sporazuma, ki govore o pospeševanju medsebojnega gospodarskega in tehniškega sodelovanja, imajo dolgoročen in zato trajen značaj, kar daje celotnemu sporazumu novo kvaliteto in odpirajo zato, predvsem za obmejno prebivalstvo, povsem nove perspektive. Obveznost obeh držav do narodnostnih skupnosti, do slovenske v Italiji in do italijanske v Jugoslaviji, pomeni za obe skupnosti važen narodni akt. Italijanska država se je torej mednarodno obvezala, da se bo v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti morala ravnati po posebnem statutu londonskega memoranduma, po določbah lastne Ustave in po načelih ustanovne listine Združenih narodov, deklaracije O človekovih pravicah, konvencije 0 preprečevanju vseh oblik rasne diskriminacije in univerzalnih paktov o človekovih pravicah. Povojna politika in praksa italijanske države v odnosu do slovenske narodnostne skupnosti je bila Usmerjena v njeno asimilacijo, ker je le v manjši meri in teritorialno omejeno uresničevala notranje in mednarodne obveznosti, tako da se moramo Slovenci po tridesetih letih Še vedno boriti za nekatere temelj-Ue nacionalne pravice. Slovenski narodnostni skupnosti je treba s posebnimi zakoni, z vso Splošno državno in deželno zakonodajo in z njihovim doslednim izvajanjem zagotoviti tak gospodarski, socialni in politični položaj, da se bo čutila enakopravna z večinskim Uarodom kot narodnost, njeni pripadniki pa enakopravni kot državljani. Vse to ne glede na različen Zgodovinski razvoj delov skupnosti *ame in ne glede na administrativ-ho razdeljenost območja, ki je po-*eljeno s slovenskim prebivalstvom bi ne glede na večjo ali manjšo številčno gostoto pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti. Tudi ni dopustno, da bi število pripadnikov manjšine na posameznih območjih bilo odločilno za priznavanje večjih ali manjših pravic, am-Pak ia treba upoštevati le prostor, ®a katerem manjšina živi. Ce bi se zaradi nacionalistične nestrpnosti nekaterih skupin potrdila ali na novo razporedila kategorizacija Slovencev glede uživanja narodnostnih pravic, bi to pomenilo. da te skupine sabotirajo celoten nsimski sporazum, tudi njegov gospodarski del, kljub temu, da ga danes sprejemajo. Slovenski narodnostni skupnosti n* njenim pripadnikom, bo vrnjeno dostojanstvo in bo pomenil korak k jjhakopravnosti, če bo italijanska drsava takoj uvedla poenostavljen Postopek za pridobitev izvirnega •lovenskega priimka in imena. Enakopravnost jezika manjšine 'Pada med prve in najbolj vidne l,)ake enakopravnosti manjšine na 'Plošno. Enakopravnost slovenske-jj4 jezika ne bo mogla doseči zadovoljive stopnje vse dotlej, dokler J® bodo morali samo Slovenci učiti J*lijanščine, zato bi bilo treba za **četek uvajati slovenščino v itali- janske šole vsaj v tistih predelih, ki so ali so to bili še pred nedavnim pretežno slovenski. Osimski sporazumi bodo raznovrstne poslovne, delovne in človeške stike na obmejnem področju zelo pomnožili. Za prosto industrijsko cono je že določeno, da sta slovenski in italijanski jezik enakopravna. Znanje obeh jezikov bo torej na obeh straneh meje vedno bolj nujno potrebno, kar bo prispevalo k še večjemu počlovečenju medsebojnih stikov. šola v materinem jeziku je poleg družine druga možnost, da se pripadnik manjšine ne odtuji. Zato ponavljamo eno naših temeljnih zahtev, da je treba uvesti slovensko šolo vseh vrst in stopenj v videm ski pokrajini, kar je z zasebnimi pobudami za pošolski pouk slovenščine tudi dokazana potreba in zahteva beneških in kanalskih Slovencev samih. Prav tako je treba izpopolniti slovenske šole na Tržaškem in Goriškem z ustanovitvijo državnega tehničnega zavoda z najpotrebnejšimi odseki in i uvedbo slovenskih poklicnih šol vseh Vrst. Mladega pripadnika manjšine mora šola oborožiti za življenje in zato, da bo ohranil svojo narodnost. Vzgajati ga mora v zavednega pripadnika svojega naroda, s tem da bo podrobneje spoznaval njegovo kulturo, preteklost, prostor, na katerem biva in tudi njegovo sedanjost. Seznanjati ga mora torej tudi z narodnoosvobodilnim bojem in s sedanjo realnostjo, v kateri živi matični narod, kar bo mlademu človeku utrjevalo ponos in samozavest. Taki šoli daje lahko vsebino le narodnostna skupnost sama. Zato terjamo avtonomijo slovenske šole. Brez avtonomije bo tudi reformirana šola odtujena in ne bo sposobna mladine tesno navezati, na njenp narodnostno skupnost. Zahteva po slovenskem samostojnem šolskem, okraju je sestavni del splošnega boja za avtonomijo slovenske šole. Država, dežela, pokrajina, velike občine in druge javne ustanove so obveznost in načelo o pravični zastopanosti na upravnih položajih namerno prezrle. Najnovejša primera, ki zadevata izpraznjeni mesti načelnika pokrajinskega kmetijskega nadzorništva in področnega gozdarskega nadzorništva v Trstu, zgovorno pričata, kako dežela Furlanija - Julijska krajina glede tega vprašanja noče upoštevati pravic naše skupnosti' . Več kot tridesetletna ponovna prisotnost in tvornost zagotavlja slovenski kulturi vedno pomembnejšo in vedno bolj priznano mesto na celotnem našem prostoru. Kljub temu ni slovenska kultura še zdaleč ovrednotena in deležna tolikšne pozornosti, kakor ji objektivno pripada zaradi nacionalizma veči-ne italijanskih kulturnih krogov in hladnosti uradnih krogov, ki niso omogočali, da bi se slovenska kultura s primerno pomočjo uspešneje uveljevala. Zgovoren primer je položaj Stalnega slovenskega gledališča, ki mu je že dvakrat grozila zapora. V tretje Sg kriza gledališča ne sme ponoviti, ker je ne bi moglo prenesti, zato mora biti sprejet zakon o SSG brez odlašanja. Glasbena šola Glasbene matice ima danes vse rekvizite, zato da se - spremeni v državni slovenski glasbeni licej in se danes ni mogoče več izgovarjati na reformo glasbenega šolstva, ali na pomanjkanje denarja. Prav tako mora italijanska država čimprej izročiti tržaškim Slovencev v posest bfivši svetoivanski Narodni dom. Obdobje, ki se začenja z uveljavitvijo sporazuma med Italijo in Jugoslavijo, bo mejo vedno bolj odpiralo, zaradi česar bo integracija zajemala gospodarstvo in vsa druga področja, tudi kulturne, znanstvene in strokovne sfere. V razmerah, ki bodo nastale z ustanovitvijo videmske univerze, je bodočnost celotnega tržaške univerze in inštitutov le v upoštevanju narodnostne realnosti na tem obmejnem območju In v posredovalni vlogi, ki jo take ustanove lahko opravijo. Splošna reforma radiotelevizije v državi se je dotaknila tudi Radia Trst A, toda ni še uspela v za- dostni meri približati to javno sredstvo obveščanja večini slovenskega prebivalstva pri nas. Uvedba deželnega slovenskega televizijskega programa postaja iz dneva v dan večja nujnost, ker postajajo neslovenski televizijski progami vedno bolj sredstvo za odtujevanje slovenske mladine. Televizijska postaja v Kopru, ki oddaja v italijanskem jeziku in jo vidijo tudi na velikem delu italijanskega ozemlja, vrši pomembno funkcijo v širjenju problematike narodnih manjšin. S tem se pridružuje Radiu Koper, ki to funkcijo v slovenskem in italijanskem jeziku opravlja že tri desetletja. Za našo skupnost bi bilo tudi koristno, če bi tedenski slovenski program TV Koper prerasel čimprej v vsakodnevnega in če bi Radio Koper čimprej uresničil slovenski program vzporedno z italijanskim. Prav tako bi bilo treba Slovencem v Benečiji, Reziji in Kanalski dolini omogočiti, da bi sledili vsem slovenskim radijskim in televizijskim programom. Gospodarski deli osimskega sporazuma, skupaj s prosto industrijsko cono, odpirajo nove, daljnosežne možnosti za oba obmejna predela. i Poleg nedvomne koristi za slovensko narodnostno skupnost, ki jo bo v raznih oblikah in na različnih področjih odražala mešana industrijska cona, bodo morali biti zaščiteni interesi neposredno prizadetega prebivalstva s tem, da se trajno ovrednoti vrednost zemlje, in da bo v sami coni neposredno angažirano, da bo imelo prednost pri zaposlovanju in v dopolnilni dejavnosti v zvezi s cono in podobno. S kratkim postopkom bo treba zagotoviti zemljiškoknjižne prepise na dejanske lastnike in rešiti vprašanje jusarskih zemljišč v korist uživalcev. ( • Za vsako ceno pa je treba ohraniti vse obstoječe vasi v njihovem polnem obsegu s perifernimi ppvr-šinami primernih obsežnosti. Prav tako bo morala biti povsem onemogočena poselitev Krasa v kakr-šnem-koli obsegu. Zato morajo biti imenovani predstavniki slovenskega manjšinskega gospodarstva v vse tiste organe, ki bodo odločali o uresničevanju gospodarskih in drugih delov osimskega sporazuma. Sprejete mprajo biti tudi zahteve giede urejanja lastninsko-pravnih vprašanj v zvezi s prosto industrijsko cono. v Slovenska narodnostna skupnost upravičeno terja, da vsi javni organi pokažejo končno razumevanje za njene gospodarske interese v vseh konkretnih primerih, ki se pojavljajo. Zato odklanja izbiro lokacije goriške občine za suhozemni terminal (avtoport), ker jemlje štandreškim kmetovalcem rodno zemljo. Katastrofalni potresi, ki so prizadeli Benečijo, Rezijo in deloma Kanalsko dolino, so zadali tamkajšnjemu slovenskemu prebivalstvu hud udarec. Množičnemu izseljevanju v zadnjih 25 letih se je priHružilo še uničenje zapuščenih ali na pol zapuščenih domov. Solidarnostna akcija goriških in tržaških Slovencev ter izdatna pomoč delovnih ljudi SR Slovenije sta pripomogli k lajšanju trpljenja prizadetih rojakov. Sedaj je treba ponovno zgraditi domove za vse prebivalce prizadetih vasi in končno ustvariti delovna mesta v domačem kraju za vse, tudi za tiste, ki bi si želeli vrniti iz tujine. Prvi pogoj za to, da bodo naše zahteve čimprej sprejete, je sporazumno in skupno nastopanje vseh Slovencev ne glede na strankarstvo in organizacijsko pripadnost. Pristopiti je treba torej takoj k pripravam in dogovarjanjem. V zvezi s tem je treba ponovno poudariti, da ni mogoče sprejeti nobenih zakonov ali odlokov v zvezi z našimi narodnostnimi pravicami brez predhodnega konzultira-nja s slovenskimi predstavniki in da ni mogoče sprejeti takih ukrepov. ki jih predstavniki slovenske narodnostne skupnosti odklanjajo. Tfst, 6. marca 1977 Sestanek dijakov s političnimi strankami, sindikati in SKGZ ZA SPREMEMBO ^POLITIČNEGA OKVIRA» VITALUI PSI in KPI poudarjala: potrebna je vladna večina vseh demokratičnih strank PSI pozitivno ocenjuje umik Mora od poprejšnjih staliti Včeraj je bilo šol v Trstu v telovadnici zaseder ga liceja «F. Prešeren-) srečanje dijakov vseh slovenskih zasedenih predstavniki tržaške auižbenopoHtične stvarnosti. Sestanka so se udeležili predstavniki SK RIM, 19. — Seja direkcije socialistične stranke se je zaključila z odobritvijo dokumenta, v katerem je jasno opredeljen cilj dvostranskih pogovorov vseh demokratičnih strank konec tega tedna: oblikovanje »zasilne vlade* ali. kvečjemu, oblikovanje »programske vladne večine s sodelovanjem celotne levice*. Ob tem predlogu se je vodstvo PSI združilo in ga o-dobrilo soglasno. Glede notranjih sporov pa so se socialistični vaditelji dogovorili, da bo o tem sklepal CK PSI sredi aprila. K političnemu položaju se vrača «Avanti», ki v svojem uvodniku pozitivno ocenjuje Morov članek, objavljen v milanskem dnevniku «11 Giomo*. V tem članku Moro skuša zmanjšati pomen svojega govora v poslanski zbornici v o-brambo Guia in Tanassija in poudarja, da je «KD vedno pripravljena na konstruktivno sodelova- s prcoaHivuun irzasue tu uzoenoponuene stvarnosti. Sestanita so se udeležili predstavniki SK GZ, SimUkata slovenske šole, CGIL, KPI, PSI, FGSI in SSk, medtem ko je bil odsoten sicer povabljeni predstavnik KD. Vsi so dijakom izrekli sVojo solidarnost ter zasedbo podprli kot važno politično sredstvo v boju za dosego lastnih pravic. Poročilo o srečanju berite na tržaški strani *......."""...*.............................................n.....,,...,.,,..,,.......„„„„.................................-...........-mirni. PRED PODPISOM »JAMSTVENEGA PISMA* 0 NAJETJU MEDNARODNEGA POSOJILA Sindikati zavračajo «diktat» Mednarodnega denarnega sklada, ki ga je vlada sprejela Predstavniki sindikalnih organizacij napovedujejo čelni spopad z vlado, če ne bo preklicala omejitev draginjske- doklade in pogajanj v podjetjih s .RIM, 19, — Komaj je vlada sporočila, da so dozoreli pogoji za najetje posojila 530 milijonov dolarjev pri Mednarodnem denarnem skladu, po dolgih pogajanjih, ki jih Je vodil zakladni minister Stammati z ravnateljem sklada za Evropo in komaj se je zvedelo za obveznosti, ki jih namerava sprejeti Italija na notranjem gospodarskem področju, če hoče dobiti posojilo, so sindikalne organizacije takoj sporočile, da so pogoji, ki jih postavlja mednarodna denarna organizacija, »nesprejemljivi*. Stališče sindikalistov se sklicuje tudi na včerajšnjo izjavo predsednika Andreottija, češ da je delegacija Mednarodnega denarnega sklada osvojila in priznala pravilnost vladne gospodarske politike, zlasti pa še tistega dela, ki se nanaša na zmanjšanje ljudske porabe in omejitev kreditov. Razumljivo je torej, da je Andreotti pri tem mislil predvsem na zakon o fiskalizaciji socialnih dajatev, v katerem sta dva člena, ki hudo omejujeta pogajanja med sindikati in delodajalci v podjetjih in draginjsko doklado. Zaradi tega je predsednik sindikalne federacije kovinarjev Mat- tina dejal, da so pogoji Mednarodnega denarnega sklada, ki zahteva, da jih Italija vnese v »jamstveno pismo* o vprašanju cene dela »popolnoma nesprejemljivi* in izven «vsake stvarnosti*. »Smo že povedali,* je dejal sindikalist, «da je zahteva sindikalne federacije o preklicu členov 3 in 4 zakonskega odloka o fiskalizaciji socialnih dajatev za sindikate nepre-lična * Sindikati ne bodo spreminjali svojega dosedanjega stališča do tega važnega vprašanja. V tej zvezi federacija kovinarjev pravi, da bi se lahko italijanska vlada obvezala za druge celo uiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiHiuiifiimifiiiuiiiimavnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii NAPETOST V BRAZZAVILLU UMORJEN PREDSEDNIK LR KONGO NGUABI Stranka dela oklicala izjemno stanje in poverila oblast vojaškemu odboru la v njegov glavni stan. Takoj po umoru Nguabija je voditelj skupine atentatorjev, kapetan Kikadidi zbežal in ga oblasti iščejo. Oblast v državi je, kljub incidentom v glavnem mestu, ki kažejo na določeno nestabilnost, trdno v rokah kongoške stranke dela. Slednja je imenovala vojaški odbor, ki bo do nadaljnjega opravljal osrednje državniške posle. Odbor je oklical enomesečno žalovanje ter policijsko uro od 18. ure do 5. zjutraj. Domnevajo, da pripada morilec predsednika Nguabija skupini nekdanjega predsednika Massemba Deba, ki je bliže zahodnim velesilam, medtem ko je Nguabi vzdrževal tesne stike s socialističnimi državami in še posebej z LR Kitajsko. LR Kongo je strateško važna zaradi svoje lege tik nad petrolejsko »enklavo* Kabindo (Angola) in zaradi podpore, ki jo je vedno dajal afriškim osvobodilnim gibanjem. V Angoli in Mozambiku so vest o umoru predsednika Nguabija sprejeli zapre-paščeno. Mozambiški predsednik Samora Machel je oklical daljše žalovanje. Iz Zaira prihaja medtem vest, da je predsednik Mobutu Sese Se-ko na naglico obiskal vojno področje na jugu države, vendar se je od tod vrnil čez nekaj ur. (st.s.) BRAZZAVILLE, 19. - Medtem ko se v Zairu nadaljuje vojna v pokrajini Shaba (bivša Katanga) in ogroža trdnost Mobutujeve pro-zahodne vlade je prišlo v sosednjem bivšem francoskem Kongu (LR Kongo) do zagonetnega umora predsednika republike Marie-na Nguabija. Umorila ga je skupina atentatorjev, ki se je prebij bolj učinkovite ukrepe, .če hočejo obdržati, kot to ‘zahteva Mednarodni denarni sklad, letošnjo inflacijo na 16 odst., potem naj ne delajo tega samo na račun delavskih plač, temveč naj se vlada zavzame, kot so to naredili v Franciji, da bodo zamrznili cene, kar bo gotovo blagodejno učinkovalo na- znatno zmanjšanje dozorevanja točk draginjske doklade. Glavni iajnik UIL Benvenuto pa gre še dlje. Ocenjuje napovedano vsebino italijanskega »jamstvenega pisma* za navaden »politični diktat* mednarodne denarne organizacije. Benvenuto pravi, da je to zelo nevarno in da nima nihče pčavice vmešavati se v tako občutljive notranje probleme, ki se tičejo celotnega državnega življenja, zlasti pa še delavskih pravic. Benvenuto se zaveda, da Italija mora dati določena jamstva, če hoče dobiti posojilo in če hoče i-meti še druga »vrata odprta*. Toda tega italijanska vlada ne more delati samo v škodo delavcev, temveč je njena dolžnost, da preusmeri celotno državno gospodarstvo: da se ustvarijo pogoji za trajno zmanjšanje inflacije in večjo zaposlitev. "Di, je treba predvsem vzeti v poštev ukrepe, ki bi jih morala vlada sprejeti za zmanjšanje javnih izdatkov, obenem pa bi morala odločno nastopiti, da se denar poceni. V vsakem primeru pa, pravi Benvenuto, sindikati ne bodo dovolili, da bo vlada v svoje »jamstveno pismo* vključila tudi znižanje draginjske doklade in omejitev svobodnih pogajanj med delavci in delodajalci. V tej zvezi je tudi sindikalist CGIL D:d6 izjavil, da sindikalna federacija ni spremenila svojega stališče do vprašanja fiskalizacije socialnih dajatev in da mora vlada iskati druge rešitve, če hoče zadovoljiti Mednarodni denarni sklad, da dobi dogovorjeno posojilo. Sindikati zahtevajo in bodo še naprej zahtevali črtanje člena 3 in člena 4 zakonskega odloka o fiskalizac.ji socialnih dajatev. Prav zaradi tega spora, ki se lahko spremeni v čelni spopad med delavskimi organizacijami ih vlado, je tajništvo sindikalne federacije sporočilo, da je bila seja izvršnega odbora federacije, ki bi morala biti v torek, odložena na sredo. Ta sklep je v zvezi s pogovorom, ki ga bodo imeli voditelji sindikalne federacije -v torek z Andreottijem. Zato bodo v sredo na »sindikalnem parlamentu* odločali, kaj storiti na osnovi odgovorov, ki jih bo dala vlada. Sindikalni funkcionarji so zelo črnogledi in ne izključujejo možnosti, da se zna spor z vlado zaostriti. Odločitev izvršnega odbora sindikalne federacije ne bo lahka spričo sedanjega resnega gospodarskega položaja v državi, obenem pa sindikalno vodstvo ne more več prepričevati delavcev, naj prenašajo nove žrtve, ko so že ugotovili, da se vlada noče spo prijeti z resnimi gospodarskimi vprašanji Juga in da bi hotela voditi tudi nadaljnjo gospodarsko politiko v smeri zoževanja kupne moči in celo zaposlitve v državi. Pred sindikati torej stojijo velike odgovornosti, še večje odgovornosti pa imajo politične stranke, ki se bodo v ponedeljek sestale z Andreottijem, da odločajo o vsebini »jamstvenega pisma* za najetje posojila pri Mednarodnem denarnem skladu. Politične stranke ne bodo mogle mimo zahtev in stališč delavskega razreda, (sl.) PIZA, 19. — Florentinski sod-, nik dr. Santilli je davi v pizan-skem zaporu «Don Bosco* zaslišal desničarskega prevratnika Maura Tomeia. Fašista, ki je obtožen sodelovanja z morilcem Manom Tuti jem, je francoska policija izročila v sredo italijanskim oblastem. iiiuiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiii|„lll|limimillu||n|||||n nje*, vendar pod pogojem, da »j« drugi ne predstavljajo kot stranko parazitnih interesov*, ker j« mora pač vsak sogovornik sprejeti za to. »kar je in hoče biti*. Po mnenju socialistov je Morov »korak nazaj* dober znak, ker daje razumeti, da KD ne namera v« preveč napenjati loka. Veliko zanimanje vlada, seveda* za Andreottijeve pogovore s tajniki strank ustavnega loka, še večje pa za izid dvostranskih pogovorov, ki jih je sprožila PSI. Vsi so namreč mnenja, da je kriza v odnosih med strankami in vlado (oziroma KD) dosegla svoj višek in da tako ni mogoče nadaljevati. Socialisti in komunisti so mnenja, da bodo prvi rezultati vidni že čez teden dni, kajti »po srečanjih stvari ne bodo bile take, kot so sedaj*. Pri tem komunisti opozarjajo demokristjane, naj ne računajo preveč na val nasilja, ki je zajel I-talijo v upanju, da ga bodo lahko usmerjali proti levičarskim strankam in KPI. Kdor sproti nasilje — cika v uvodniku »Unitii* član tajništva Cervetti — lahko žanje še hujše rezultate, ki bi škodovali italijanski demokraciji v celoti. Komunisti ponavljajo, da je v tem trenutku treba stvarno pristopiti k reševanju najbolj perečih problemov italijanske družbe in da je to mogoče samo, če se glede vlade naredi »kakovostni skok*. Tak kakovostni skok pa je, po mnenju KPI, samo vlada »demokratične enotnosti* vseh razpoložljivih ljudskih sil ob sodelovanju vse levice, in torej tudi KPI. Komunisti ne marajo »praznine oblasti*, vendar naj nihče ne računa z njihovo odgovornostjo, s namenom, da bi jih izsiljevali. Po-zitivno bodo ocenjevali samo tiste korake, ki bodo vodili v naprednejšo smer. (st.s.) Proces zaradi pokola v Kmečki banki CATANZARO, 19. - p0 na. kaj urah posvetovanja j* catan-zarsko porotno sodišče zavrnilo vrsto zahtev zastopnikov prizadetih strank in Veiiturovih zagovornikov, o katerih si je že pred časom pridržalo pravico, da odloča. Gre za vloge, po katerih naj bi sodni zbor zahteval od obveščevalne službe SID vse gradivo glede pobega terorista Marca Pozzana v Španijo in glede dejavnosti informatorjev, ki naj bi zbrali gradivo o pokolu na Trgu Fontana. iiiiuiiniiiiiniifiiiiiNiiiiiMiinniimiiiiiHiiniHiiiimnMtffiiHHm«« MED POLETOM IZ DIVARBAKIRA V ANKARO Turški Boeing - 727 preusmerjen v Bejrut Gusarja, mlada Kurda sta se vdala in osvobodila Ule« Zaenkrat ie ni znano, zakaj sta se odločila za ugrabitev * i- L BEJRUT, 19. — Mlada Kurda sta danes popoldne ugrabila turško letalo boetng . 727 z okrog 180 potniki in sedmimi člani posadke ter ga preusmerila v Bejrut. Tu sta se gusarja po dveh urah napetih pogajanj z libanonsko policijo vdala in osvobodila talce, čeprav so zaenkrat vesti iz libanonskega glavnega mesta še skopa, kaže. da ugrabitelja nista imela nobenega političnega cilja. Letalo je bilo preusmerjeno med poletom iz Diyarbakira v Ankaro. Pilot je nepričakovano sporočil: »Preusmerili so nas. Pristanemo v Bejrutu. Povejte nam, kakšne so vremenske razmere * Komaj je zvedel za gusarski podvig, j,, turški minister za informacije stopil v stik z odpravnikom poslov v Libanonu in ga zadolžil za pogajanja s piratoma. Letalo je malo pozneje pristalo na bejrutskem mednarodnem letališču, kjer je vlada odredila izredne varnostne ukrepe. Oklepna vozila so obkolila »boeing*. policijski častniki pa so začeli pogajanja z gusarjema. Slednja, ki sta kot rečeno kurdskega rodu, sta kaj kmalu osvobodila potnike, nato pa sta po dobri uri pogajanj osvobodila še po- sadko ln sta se vdala. Zaenkrat ni znano, čemu sta preusmerila letalo. Njune zahteve so bile zelo zmedene in včasih protislovne. Uvodoma sta zahtevala od libanonske vlade, naj izroči 5.000 libanonskih lir voditeljem nekega palestinskega taborišča, nato pa sta postopno višala odkupnino in prišla do petih milijonov. Trenutek pozneje sta se predala. Najbrž sta uvidela, da je njun podvig brezupen. V zvezi z ugrabitvijo letala je palestinsko gibanje PLO sporočilo, da gverilci niso bili na noben način vpleteni v izpad, (vt) Dolanc v Romuniji BUKAREŠTA, 19. - Tajnik 1» vršnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc ji prispel danes n« delovni obisk v Romun: jo. Na bukareštanskj železniški postaji so ga pozdravili predstavniki romunske ko munistične partije, i* za danei pa je napovedano srečanje Do lanca z romunskim državnim ir partijskim voditeljem Ceauae scofn. V nadaljevanju krajšega delovnega obiska v Romuniji bo Dolanc obiskal nekaj najbolj pri zadetih četrti Bukarešte. TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ V TELOVADNICI ZASEDENEGA LICEJA «F. PREŠEREN Predstavniki SKGZ, strank in sindikatov podprli zasedbo slovenskib Sol v Trsto Ricmanjski praznik v znamenju dežja Sestanka so se udeležili predstavniki SKGZ, KPI, PSI, FGSI, SSk, CGIL in SSS, odsotni pa so bili sicer povabljeni predstavniki KD Včeraj je zasedba slovenskih višjih srednjih šol v Trstu opravila svoj kvalitetni skok v izvajanju tistih predpostavk, s katerimi se bodo borili, da bodo dosegli svoje pravice ter se končno izrazili v prvi osebi o tistih problemih, ki so vendar njihovi in jih morajo upravljati osebno v okviru vsedržavne demokratizacije državnega šolskega sistema. Ta kvalitetni skok pa so dosegli takrat, ko so<*e srečali s predstavniki krajevne družbenopolitične stvarnosti, to je naprednih političnih strank, sindikatov ter krovne slovenske organizacije SKGZ. Pa pojdimo po vrsti. Noč je potekala brez najmanjših Incidentov, čeprav so fašistične sile napovedale nočne napade na vse demokratično zasedene šole. Ob 8. uri so imeli v telovadnici liceja jutranje splošno zborovanje, ob 8.30 pa je Alenka Rebula - Tuta vodila pogovor z naslovom: «Kaj storiti z ostankom možganov in življenjske volje, ki so nam še preostali?* Izvajanju je pazljivo sledila natrpana telovadnica dijakov, pozneje pa se je razvila plodna razprava, katero pa so morali žal prekiniti zaradi napovedanega sestanka dijakov s političnimi strankami, sindikati in SKGZ. Dijakinja Suzi Pertot je najprej prisotnim predstavnikom političnih oblasti orisala pomen zasedbe, njene namene ter kratke in dolgoročne cilje. Prvi je v imenu SKGZ spregovoril njen predsednik Boris Race. Podprl je zasedbo, saj je menil, da je to sodobno sredstvo protesta in boja dijakov za svoje pravice. Omenil je specifične probleme slovenske šole v okviru italijanske družbe ter izjavil, da bodo Slovenci sami odločali, kakšna naj bo njihova šola. Nadalje je pohvalil resnost in odgovornost dijakov, ki se dobro zaveda-zasedbi neposredno vplivajo na jav-jo, da prav s svojim pristopom k no mnenje. Race je nazadnje še izjavil, da je pomenila zasedba za večino dijakov prvo veliko osebno politično rast. s katero si manjšina zagotavlja dobre kadre za naše nadaljnje politično udejstvovanje. V imenu sindikata CGIL je spregovoril član deželnega tajništva Dario Varin, ki je zasedbo podprl ter dijakom izrazil vso svojo solidarnost. Izjavil je, da je treba začeti končno konkretno razprav-, ljati o šoli kot strukturi, ki naj bo del državne družbeno - politične stvarnosti. V imenu SSk je spregovoril dr. Rafko Dolhar, ki je govoril pred vsem o problematiki slovenske šole. Dijaško zasedbo je podprl, v kolikor je menil, da je to pozitiven trenutek boja na poti k izbo-jevanju slovenskih šol vseh stopenj' in vrst v videmski pokrajini, k samostojnemu slovenskemu Dijaki vseh zasedenih slovenskih višjih srednjih šol v Tr- stu vabijo starše, da se ude- ležijo sestanka z dijaki, ki bo danes na liceju «Prešeren» ob 16. uri. Razpravljali bodo o svojih zahtevah ter nakazali slične točke boja za boljšo in pravičnejšo šok). šolskemu okraju ter večji avtonomiji slovenske šole. . Predstavnik Sindikata slovenske šole prof. 'Franc * Škerlj je ' omeni! pravn,-, poti, po katerih je do sedaj stopal naš sindikat, poudaril probleme slovenskih šolnikov, dijakov in šole sploh ter se pohvalno izrazil o zasedbi • višjih slovenskih šol ,v Trstu. V imenu mladinske socialistične federacije FGSI je spregovoril njen tajnik, Luciano Comida, ki j je šolski problem uokviril v širšo i stvarnost, saj je primerjal zasedbe šol leta 1969 in 1970, ki so bile posledice »francoskega maja* in letošnje, ki so posledice sedanje nevzdržne krize v državi. Miloš Budin za. KPI je izjavil, da ne soglaša s tistimi'., ki trdijo, (Nadaljevanje na zadnji strani) Danes, ob 16. uri — Teatro di Roma: »Misura per misura* Shakespeara. Režija Luigi Squarzina, red I. nedelja. Rezervacije za vse prestave pri O-srednji blagajni. zmočili tudi t znotraj* miiiitiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiHi ŠTEVILNI SESTANKI GHERSIJA IN MARTONEJA POSPEŠUJEJO PRIPRAVE Glavna skrb pokrajinske uprave gre konferenci o gospodarstvu Znanstveni odbor bo pripravil teme za razpravo, upoštevajoč stanje m možnosti razvoja po Osimu • Konferenca bo potekala v dveh odsekih, gospodarskem in urbanističnem PREDSEDNIK UPRAVNEGA ODBORA Slovenskega raziskovalnega inštituta sklicuje na podlagi 6. člena pravil 3. redni nbčni zbor. ki bo dne 25. marca 1977 ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Ul- Geppa 9, Trst, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega odbora 2. Obračun in predračun 3. Poročilo nadzornega odbora in razrešnica 4 Izvolitev upravnega in nadzornega odbora 5. Sprejem novih članov 6 Razno V preteklih dneh sta imela predsednik pokrajine Ghersi in podpredsednik Martone vrsto stikov in razgovorov z namenom, da se nujno začne pripravljalna faza za prireditev konference o krajevnem gospodarstvu, o čemer je že pred časom sklepal pokrajinski svet. Najprej sta opravila splošen pregled vprašanja z docenti s tržaške in drugih italijanskih univerz, ki bodo sestavljali znanstveni odbor, kateremu bo poverjena poglobitev tem. o katerih bo treba na konferenci razpravljati. Ti strokovnjaki bodo izvedli predhodno proučitev gospodarskega stanja in njegovih bližnjih perspektiv in pa pregled možnosti razvoja v zvezi z uresničevanjem osimskih sporazumov. Zato so se tudi že sestali s predstavniki demokratičnih strank in sicer s tajnikom PSI Boniciollijem, članom tajništva PLI Zimolom, članom tajništva KPI Polijem ter načelnikoma PSDI in PRI v pokrajinskem ' svetu Devescovijem in Foscarinijem. Iz teh prvih posvetov je izšla u-smeritev konference v dva delovna' odseka, strogo gospodarskega in urbanističnega, ki, bosta sicer tesno povezana. Pripravljalni posveti so se nadaljevali na srečanju pokrajinskega predsednika s predstavniki enotne sindikalne federacije CGIL - CISL -UIL Gerlijem, Degrassijem in Di Turom. Skupaj t Martonejem in profesorjem za politično ekonomijo s florentinske univerze Parrinellom se je nato Ghersi sestal še s predsednikom Ustanove za tržaško industrijsko cono Antoninijem in posebej s predstavnikoma Združenja in Pokrajinski kongres sindikata filcams SLOVENCEM PRIPADA VEČJA TEŽA V TRŽAŠKEM SINDIKALNEM GIBANJU Razprava zajela tudi vprašanje osimskih sporazu-Vojko Slavec (ZTT) izvoljen v vodilni odbor mov Na sedežu Nove delavske zbornice — CGIL v Ul. Pdndares je bil v četrtek kongres pokrajinskega odseka sindikalne organizacije FILCAMS, ki združuj*, delavce, zaposlene v trgovini, gostinstvu in v raznih storitvenifi dejavnostih. Pokrajinski tajnik F. Babudri je v poročilu orisal položaj v tržaškem gospodarstvu in opozoril na krizo, ki jo preživlja del tržaške industrije, pa tudi nekatera podjetja s področja trgovine. Obravnaval je nadalje stanje v turizmu in na področju storitev, pri čemer je navedel smernice, po katerih bo treba razviti delovanje, na sindikalni, pa tudi na drugih ravneh, da se bo splošen trend na Tržaškem lahko izboljšal. Posebno poglavje v tajniškem poročilu je veljalo osimskemu sporazumu in bodoči industrijski coni na Krasu. Sindikat vidi v coni odločilen inštrument za pono-dvlg tržaškega in deželnega ven gospodarstva, zavzema pa se za to, da bodo pri uresničevanju cone primemo zaščiteni slovensko prebivalstvo, naravno okolje in že obstoječe gospodarske dejavnosti. Poročilu je sledila razprava, v katero je med drugimi posegla tudi sindikalna delavka Stanislava Mokolč, ki je postavila zahtevo po tem, da bi Slovenci včlanjeni v sindikatu prišli do veljave, ki naj ustreza njihovemu dejanskemu številu. Kakor je sama poudarila, pa je od slovenskih delavcev samih v dobri meri odvisno, v tolikšni meri bo njihova teža v sindikatu v prihodnje narastla. Ob ‘ koncu kongresnega dela je bil v vodilni odbor sindikata ko-optiran Vojko Slavec (ZTT), med delegate na 6. pokrajinski kongres CGIL, ki bo od 23. do 25. aprila, pa je bil poleg V. Slavca izvoljen tudi Boris Mihalič (Dijaški dom). Sindikalna razprava o osimskem sporazumu Na pobudo Nove delavske zbornice - CGIL je bil včeraj dopoldne v Domu pristaniških delavcev sindikalni shod, na katerem so obravnavah vprašanja, ki zadevajo gospodarski del osimskih sporazumov in njegov vpliv na nadaljnji razvoj tržaškega gospodarstva. Uvodno poročilo je podal pomočnik glavnega tajnika organizacije Albino Gerli, nakar je sledila daljša razprava. O poteku shoda, katerega se je udeležil tudi predstavnik CISL De Grassi, bomo še poročali. dustrijcev Riccesijem in Susmelom. Na vseh posvetih je prišlo do izraza veliko zanimanje sogovornikov za to pobudo in njihova pripravljenost sodelovati na konferenci s kvalificiranimi posegi. Predsednik Ghersi je nato sprejel odbornika tržaške občine Abate-ja, da ga seznani s smernicami pobude in z vsemi organizacijskimi aspekti v zvezi z uresničevanjem konference. Abate se je obvezal poročati občinskemu odboru in načelnikom svetovalskih skupin, nakar bo v najkrajšem času posredoval odločitev uprave glede neposredne u-deležbe tržaške občine pri uresničevanju gospodarske konference. NA RAZPRAVI V RADOVLJICI Predsednik SKGZ Race o Dsimskih sporazumih konstrukcijo Furlanije in z izvajanjem osimskih sporazumov. Med drugim sta poudarila, da pri izbiri mož ne sme odločati strankarska pripadnost, pač pa znanje, sposobnost' in poštenost, ne da bi zašli v mit birokratizma, toda niti ne v past lotizacije. Važno sporočilo deželnega SSŠ V Radovljici so v petek priredili razpravo^, katere se je udeležil tudi predsednik SKGZ Boriš Race in ki je bila posvečena italijansko - jugoslovanskemu sporazumu' ter osnovnim problemom slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Pobudnik za razpravo je bil koo-dinacijski odbor za odnose z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi pri občinski konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva. Boris Race je orisal zgodovinsko ozadje, ki je privedlo do podpisa ter ratifikacije osimskega sporazuma. Posebej je podčrtal politične posledice in perspektive gospodarskega sodelovanja, vendar je opozoril, da bo uresničevanje sporazuma odvisno od razvoja notranjega političnega položaja v državi. Predsednik SKGZ je nato govoril o kulturnem, političnem in gospodarskem življenju slovenskih ljudi, ki so naseljeni v videmski, goriški in tržaški pokrajini in je orisal obveze, ki jih je Italija sprejela do naše skupnosti. Ob tem je seveda naglasil potrebo po globalni zaščiti Slovencev. Predvsem v razpravi je Boris Race nudil poslušalcem vrsto koristnih informacij o zamejskem življenju. Nazadnje je član mladinske komisije pri SKGZ Suadam Kapič prikazal mladinsko delovanje in vprašanja, s katerimi se srečujejo mladi v Italiji. V nedeljo, 27. marca, bodo volitve v vsedržavni svet za javno vzgojo. Sindikat je sicer obsodil predpise, zaradi katerih bodo prizadete ob volitvah kar štiri kategorije slovenskega šolskega osebja. Vendar, spričo pomena volitev, saj bo v vsedržavnem svetu za javno vzgojo vsaj en zastopnik slovenskega šolskega osebja, vabi profesorje na višjih srednjih šolah na Goriškem in na Tržaškem,"ttaj oddajo Svoj''glas' ptd-fesorju, Samu Pahorju na listi <*Dom» št. 13. Učiteljstvo na osnovnih šolah in profesorje na nižjih srednjih šolah, pa vabi, naj se volitev ne udeležijo v znak protesta, ah pa naj oddajo bele glasovnice. Sindikat slovenske šole • V. Domu pristaniških delavcev se bodo jutri pOpoldne zbrali na kongresu delavci in nameščenci tržaške pokrajinske uprave, ki so včlanjeni v sindikat CGIL. Uvodno poročilo o problemih kategorije bo imel pokrajinski tajnik INČA R. Devescovi. Kongres se bo začel ob 16. uri. Včerajšnji dan pomeni pravo prelomnico, končalo je obdobje medte-denskih praznikov, končala je težnja po prazničnih «mostov>h». Težko pa je dokazati, če je vlaani.odlok dejansko spremenil navade v Italiji. Jožefovo je prvi izmed praznikov, ki so izginili iz našega ko.edarja, kar so na lastni koži občutih danes Ricmanjci. Morda pa je majhpi u-deležbi gostov na tradicionalnem ricmanjskem prazniku botrovalo vreme in ne delovni dan. Dejstvo pa je, da nas ni pričakala na dovozih v Ricmanje običajna kolona vozil, prav tako ni bilo policijske izvidnice na križišču pci Ključu. Skoraj groteskno pa je v dežju sameval pred vasjo prometni znak, ki ie prepovedoval vozilom vstop v vas in za katerega se niso redki vozniki sploh zmenili. Še bolj žalostno je bilo v vasi. Kje nekdanji živžav, kje stojnice, ki so se šibile pod dobrotami.. Le sivina, dež in kisli obrazi kramarjev, ki so trmasto vztrajali v dežju. V zgodnjih popoldanskih urah so še ti spravili svoje blago, ko je dež postopoma naraščal. v spremstvu hladnega vetra. Ostali so le kioski za streljanje in vrtiljaka, ki sta samevala. Proti večeru so se postopoma polnile gostilne in osmice, a pravega vzdušja ni bilo, saj je bilo vse pripravljeno za veselo zabavo pod milim nebom, a to se je zareklo nad detraniziranim praznikom. Tudi izgledi za danes niso najboljši. Vso severno Italijo pokriva deževna zavesa in prav malo upanja nam ostane, da bodo prav Ricmanje izjema. mo z vseh vidikov, da se spoznamo z njenimi problemi, da spoznamo njene težave, a tudi pomanjkljivosti, skratka, da jo presojamo čimbolj ob-jektivno. Samo tako ji lahko tudi pomagamo. Kakšen je bil njen letošnji repertoar? Koliko je bilo predstav? Koliko občinstva? Kakšna je kulturna politika te kulturne ustanove? Na vsa ta vprašanja in tudi na druga, bomo skušali najti odgovor na o-krogli mizi. kit jo prireja Društvo slovenskih izobražencev jutri, 21. marca, v društvenih prostorih v Ul. Donizetti 3. Pri okrogli mizi, ki se bo začela ob 20.15, bodo sodelovali gledališki delavci in kulturniki. GLASBENA MATICA TRST Sezona 1976-77 Osmi abonmajski koncert V sredo, 23. marca 1977, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu KLAVIRSKI RECITAL JANEZA LOVŠETA Na sporedu: Matičič, Beethoven, Skrjabin, Ravel, Faure, Chopin Jutri okrogla miza o slovenskem gledališču Ena važnejših kulturnih ustanov Slovencev v Italiji je prav gotovo Stalno slovensko gledališče. Med nami deluje že nad trideset let. -,V tej dobi je odigralo švojo vlogo posredovalca izbrane slovenske besede. Kljub temu pa je danes slovensko gledališče še vedno na prepihu in čaka na publicizacijo. Toda če hočemo konkretneje spoznati to našo ustanovo, je prav, da jo presoja- iiiiiiiiiiiiutiiiimiiiiiiiiiimimimiiiiiiiHmiiiiifiiiiiiminminiHUiiiHiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii TRAGEDIJA NA NJIVI BLIZU BORŠTA PSI o obnovi vodstev gospodarskih ustanov Deželni tajnik PSI Renzulli se je včeraj sestal s tajnikom tržaške federacije PSI Boniciollijem, s katerim je proučil vprašanje obnove vodilnih organov nekaterih ustanov gospodarskega značaja, katerim pri-tičejo posebne naloge v zvezi z re- PRI UPRA VLJANJU TRAKTORJA ZDRSNIL MED REZILA ORALA Nesreča terjala življenje 35-letnega Josipa Grudna Josip Gruden Prizorišče strahotne nesreče včeraj v Borštu Na njivi blizu Boršta je včeraj malo po 15. uri v bliskoviti nesreči zgubil življenje mladi pristaniščnik Josip Gruden, rojen v Zgoniku in stanujoč v Trstu, Ul. Piccolomini 7. Kot je pogostoma delal, ko je bil prost, se je tudi včeraj, kljub deževnemu vremenu in na pol prazničnemu dnevu (bdi je tudi njegov god), podal v Boršt na sorodnikovo njivo, da bi pomagal orati. Nesreča se je zgodila v hipu: Gruden je stopil na zadnji del traktor ja, ki ga je upravljal 25-letni Robert Zobec iz Boršta, da bi povečal težo, toda nenadoma mu je zdrsnilo in je z obema nogama končal med o-stra rezila orala. Voznik traktorja je takoj ustavil vozilo^ Josip Gruden pa je obležal v mlaki krvi s hudimi ranami na obeh nogah. Njegov so rednik je odšel {»klicat Rdeči križ in v nekaj minutah je bil na mestu rešilni voz s šoferjem Palitzerjem in bolničarjema Dionisijem in Vi-chichem, ki sta takoj sprevidela, da je ranjenčevo stanje zelo resno Medtem ko je šofer odhitel po zdravnika, sta mu bolničarja skušala na vse načine pomagati, v< dar za nesrečnega Grudna ni bilo več pomoči ter je izdihnil v naročju bolničarjev. Ko je na kraj nesreče prihitel še zdravnik dr. Giansante, je lahko samo ugotovil smrt Josipa Grudna zaradi hudih ran na nogah Na kraj so prišli tudi gasilci, ki so se morali precej truditi, da so nesrečneža potegnili izpod orala. Zborovanj« upokojencev Rajonska zveza upokojencev CG IL za Lonjer bo priredila v torek, 22. marca, ob 17.’ uri na sedežu Lonjerju javno zborovanje, na katerem bo predstavnica FIP-CGIL On-dina Peteani obravnavala temo: «Program zahtev upokojencev za premostitev gospodarske krize in za ohranitev kupne moči pokojnin*. Rezervacije, prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29, tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. Razna obvestila Mladinska komisija Slovenske skupnosti priredi v ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 srečanje s slovensko mladino iz devinsko - nabrežinske občine. Razgovor bo v prostorih kulturnega krožka Devin - štivan v Devinu. Mladina vljudno vabljena! Občni zbor jnsarskih upravičencev iz Trebč bo v petek, 25. marca, ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Kino Movie Club 77. Jutri v Domu študenta , A (Ul. F. Severo 158, tel. 53223). Samo ob 17. uri Franciscijev «Na-tale al campo 119». Ariston 15.30 «L’uomo che fuggl dal futuro*. Barvni znanstveno fantastični film. Mignon 15.30 «Vincitori e vinti — Silvestra e Gonzales*. Barvna risanka, Nazionale 15.30 «11 ginecologo della mutuefs-. Renzo Montagnani. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni Grattacielo 14.30 «11 cinico, 1’infame, il violento*. Maurizio Merli in Tomas Milian. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Fenice matineja 10.00—11.30 «11 West ti va stretto amico, e arrivato Al leluja*. Barvni film. Fenice 16.00 «Panico nello stadio*. Charlton Heston, John Cassavetes. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film. Excelsior matineja 10.00—11.30 «La tana della volpe. rossa*. Barvni film. Excelsior J5.30 «L’altra metil del cie-lo». Monica Vitti in Adriano Celen-tano*. Barvni film. Eden 15.30 «Salo, le 120 giomate di Sodoma* Pier Paola Pasolinija. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Riiz 16.0T «Charleston». Bud Spen cer, Herbert Lom, M. Starck, Barvni film za vse. Aurora 14.30 «Mary Poppins*. Barvni film Walta Disneya. Capitol 15.00 »Sturmtruppen*. R. Poz-zetto, N. Toffolo. Barvni film. Cristallo 16.00 «Casanova». Donald Sutherland. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Moderno 15.00 »Sturmtruppen*. R. Poz zetto, N. Toffolo. Barvni film za vse. Filodrammatico 15.00 «L'educanda». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Ideale 15.00—2L30 «Padrino parte II.» Al Pacino. Barvni film. Impero 15.00 «11 čorsaro nero*. Kabir Bedi in Čarale Andre. Barvni film. Vittorio Venelo 15.00 «Signori e signore, buonanotte*. Ugo Tognazzi in Senta Berger. Barvni film. Radio 14.30 «Tommy». Roger Daltrey in Elton John. Rock opera. Barvni film. Abbazia 15.00 «La spacconata*. Ro-j bert Wood. Barvni film. Astra 15.00 »Candidato alTobitorio*. Charles Bronson in Jacqueline Bis-set. Barvni film. Volta (Milje) 15.00 «11 soldato di ven tura*. Bud Spencer, Barvni film. DRUGE VESTI NA ZADNJI STRANI SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA ZDRUŽENJE PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKE REVIJA PEVSKIH ZBOROV PRIMORSKA POJE DANES, 20. T.M., OB 16. URI v LJUDSKEM DOMU V KRIŽU SODELUJEJO: ženski zbor Venček - Dutovlje, moški zbor Kogoj Justin - Dolenja Tribuša, ženski zbor Devin, Košanski oktet, moški zbor Kras - Opatje selo, moški zbor Miren, mešani zbor Drago Bajc - Vipava, primorski akademski zbor Vinko Vodopivec - Ljubljana in komorni mešani zbor - Nova Gorica Gledališča AVDITORIJ Danes, ob 16. uri — Cooperativa Nuova Scena: «L’Amleto non si pud fare* V. Franceschija. Režija Erance-sco Macedonio. Veljavni so odrezki Auditorium. Zadnja predstava. ROSSETTI VERDI Od 29. marca dalje «Luisa» G. Charpentiera. Režija Giulio Chazalet-tes. V glavnih vlogah bodo nastopili pevci A. Maliponte, G. Merighi, R. Laghezza in P. Washington. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom THORNTON WILDER ZAENKRAT SMO SE IZMAZALI (The Skin of our Teeth) igra v treh dejanjih Prvič v slovenščini Prevod Scena Kostumi Glasba Režija France Jamnik Klavdij Palčič Marija Vidau Pavle Merkd FRANCE JAMNIK Danes, 20. t.m., ob 16. uri za abonma red C — prva nedelja po premieri. V torek, 22. t.m., ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo. V četrtek, 24. t.m., ob 16. uri za ABONMA RED H. V četrtek, 24. t.m., ob 20.30 za ABONMA RED E — mladinski v četrtek. SLOVENSKI KLUB sklicuje za torek, 22. t.m., ob 20.30 ČLANSKI SESTANEK Vabimo vse člane, da se zaradi važnih sporočil udeležijo sestanka polnoštevilno. KULTURNO ZDRUŽENJE MOST priredi v četrtek, 24. marca, ob 20.15 v mali dvorani Kulturnega doma predavanje o VPLIVIH INDUSTRIJALIZACIJE IN URBANIZACIJE NA ŽIVLJENJE MALIH SKUPNOST! Predaval bo Drago Druškovič, nekdanji direktor Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Toplo vabljenH Razstave V Torkli razstavljata Hijacint Jus-sa in Vladimir Klanjšček do 4. aprila. Ogled razstave vsak dan od 19. do 21. ure, ob nedeljah od 10. do 12. ure. Šolske vesti Tajništvo državnega učiteljišča A.M. Slomšek obvešča dijake IV. razreda, da jutri zapade rok za vložitev prošenj za zrelostni izpit. Izleti Smučarski klub Devin priredi ob priliki smučarskih tekmovanj dne 27. njarca avtobusni • izlet v Ovčjo vas in Ukve. Vpisovanje pri ZSŠDI in na sedežu društva. ZAHVALA Ob prerani, nenadomestljivi' izgubi najinega OJ J vADUVU OTONA BERCETA se ganjeni nad tolikimi izrazi sočustvovanja iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, znancem ter vsem, ki so ga imeli radi in cenili, posebno pa sedanjim in bivšim dijakom, katere je imel tako srčno rad. Žena in hčerka Trst, 20. marca 1977 , ZAHVALA Ob izgubi našega dragega FRANCA PAHORJA se iskreno zahvaljujenjo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili na zadnji poti. Žena Jožica, družini Furlan in Camilleri Sesljan, Mavhinje, Johannesburg, 20. marca 1977 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame in none ' MARIJE BRIŠČEK vd. FURLAN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na zadnji 'poti, darovalcem cvetja in tistim, ki so na katerikoli način z nami sočustvovali. Gabrovec, Trst, 20. marca 1977 Pogrebno podjetje, TJ1. Zonta 3 Družina ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše drage J0SIPINE vd. GUŠTIN se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njen spomin. Posebno se zahvaljujemo bivšim kolegicam s Trga Ponterosso. Trst, 20. marca 1977 Družini Brecelli in Mettulio ZAHVALA Ob izgubi najinega dragega ANDREJA MARUŠIČA se najtopleje zahvaljujeva darovalcem cvetja ter vsem, ki £ na katerikoli način počastili njegov spomin in ga spremili zadnji poti. Žena in hčerka Trst, 20. marca 1977 IZ SKEDNJA, OD SV. ANE IN S KOLONKOVCA KDAJ DOVOLJENJE ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM VNOS? colpito, je dejal) in še pristavil, da bo treba o stvari resno razmisliti. Zares, ti humani razlogi, poleg županove antifašistične usmerjenosti (o kateri bi si ne upali dvomiti), bodo gotovo premaknili zadevo z mrtve točke, da bodo odločilni možje v občinski upravi premagali vsa očitna in skrita nasprotovanja, da bodo končno ugodno rešili vprašanje lokacije spomenika v smislu prošnje spomeniškega odbora. Seveda bo še nadalje potrebna moralna in materialna podpora najširše, antifašistične in demokratične javnosti, ki se mora zavedati, da ni postavitev tega spomenika le krajevna stvar, temveč gre tu za prvi spomenik v obsegu mesta in predmestij. Ker ni bila javnost obveščena o delu odbora pri prizadevanju za dosego prostora za spomenik, je nabiralna akcija resnično nekoliko zamrznila. Vendar jo je odbor hotel poživeti ob zaključku procesa o Rižarni. Toda že po prvih objavah prispevkov, nas je iznenadila potresna katastrofa, ki je prizadela Furlanijo in Beneško Slovenijo. Tedaj je odbor stopil zopet v ozadje in dal prednost zbiranju sredstev za pomoč potresencem. ■ Sedaj pa se kažejo znaki, da so se, zlasti bivši aktivisti in borci, zavedli potrebe, da se akcija poživi, s čimer bo tudi moralno podprto prizadevanje spomeniškega odbora, da uspe dobiti o-dobrenje prostora za* postavitev spomenika. OB VOLITVAH JUSARSKEGA ODBORA V MEDJI VASI NABREŽINSKA OBČINA O ODLOKU PREFEKTU RE V DOLINSKI TORKLI Otvoritev razstave Jusse in Klanjščka V petek je bila v dolinski Torkli otvoritev likovne razstave Beneča na Hijacmta Jusse in Goričana Via-dimira Klanjščka. Umetnika je predstavil Marij Čuk. ki je omenil vlogo dolinske gale rije. ki posreduje umetnost tistim, ki jo neposredno sprejemajo, ki si ogledajo razstavo iz notranje potrebe, da zadostijo radovednosti. Ta prostor je lahko priložnost za raz govor med prijatelji, za komentar o razstavljenih delih. Nato je govoril o abstraktni umetnosti in poudaril, da igra tu važno vlogo domišljija. ki je med glavnimi -faktorji življenja sploh; če sliko opazujemo tudi s fantazijo, nam bo la ko j povedala nekaj novega. Jussa in Klanjšček sta izobesila vsajc po ducat večjih olj. tako da je sicer majhen prostor do kraja izkoriščen. Jussa nam prikazuje predvsem problem ekologije. Klanj ščfk pa se ubada s tragiko propadanja pristnega sveta. A4 jr 'Mazt;taW9bm. trajala do 4. aprila in je odjirla ob torkih, četrtkih in sobotah od 19. do 21. urP ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. V. L. V zvezi s širjenjem govoric o bližnjih volitvah z dne 27. 3. 1977 za izvolitev odbora za upravljanje medvejskega jusarskega premoženja, želi občinska uprava huditi nekaj pojasnil. Tukajšnja občinska uprava je zaradi ostavke komisarja za medvej-sko jusarsko imovino pozvala tržaško prefekturo, da sprejme predlog zainteresiranih občanov o imenovanju novega komisarja in dveh njegovih sodelavcev. Namesto da bi u-godila zahtevam Medvejcev in občine (kot se je sicer v dosedanji praksi vedno dogajalo), je prefektu ra izdala dekret o izvajanju 2. člena zakona štev. 278 z dne 17. 4. 1957 ter oklicala volitve za imenovanje odbora za upravljanje jusarskega premoženja v Medji vasi. Občinska uprava je nemudoma posegla pri prefekturi za odložitev o-menjenega ukrepa v pričakovanju dovršitve postopka za dokončno določitev lastninskega vprašanja tamkajšnjih jusarskih zemljišč. Župan in podžupan sta nadalje v imenu občinske uprave predložila prefektu in podprefektu, da predstavljajo predvsem v sedanji pereči gospodarski stiski nameravane volitve poleg tega, da bodo prav gotovo povzročile negodovanje med mnogoštevilnimi zainteresiranimi občani, tudi neupravičeno trošenje finančnih sredstev. Vendar je bila prefektura popolnoma neposlušna do ugovarjanj tukajšnje občinske uprave z motivacijo, da je bila sama dolžna aplicirati zakonska določila na zahtevo deželnega komisarja za jusarska zemljišča. Iz zgornjih utemeljitev jasno izhaja, da je uprava primorana izvesti operacije, ki jih predvideva prefektov dekret, obeta pa si, da bodo volitve potekale v duhu mirnega medsebojnega razumevanja. bo letošnja vinska razstava v Zgoniku od 3. do *5. junija, izvoljen je bil isti pripravljalni odbor kot lansko leto s predstavništvom treh domačih društev, komisiji za razstavo vin pa so iz občinskega proračuna nakazali prispevek 1.200.000 lir. —bs— OSMICA IVAN SANCIN. Dolina IM, toči belo in črno domače vino. Zasedanje občinskega "sveta v Zgoniku Na zadnjem zasedanju zgoniškega občinskega sveta je župan Jože Guštin najprej odgovoril na 'vprašanja o prepovedi vožnje po poljskih poteh, o uničenju smetišč, o čistoči napajališč za živino in na splošno o nekaterih aspektih javnoprevoz-niške službe, nakar je svet potrdil vrsto odborovih sklepov. Župan je svetovalce seznanil, da je odposlal prve odredbe za rušenje nedovolje nih zgradb, kar bo po dolgem postopku privedlo do vzpostavitve pr votnega stanja. V naslednji točki dnevnega reda so soglasno odobrili statut živino-zdravniškega konzorcija med zgoni-ško, nabrežinsko in repentabrsko občino. Po kooptaciji v občinsko ko misijo za šolo s celodnevnim poukom predstavnikov učiteljev in starcev italijanske šole, je svet vnesel 'popravek k |5raVilniku za smetarsko službo v zvezi z obdavčenjem javnih garaž. Končno je občinski'svet sklenil, da STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE CARLO GOLDONI PAHLJAČA Naše ljudstvo se je skoro v celoti te oddolžilo spominu svojih sinov in hčera, ki so v narodnoosvobodilni borbi žrtvovali svoja življenja, da so nam priborili osvoboditev izpod nacifašističnega terorja. Le še nekaj akcij je v teku v Repniču, Bri-sčikih, Samatorci in v Dolu na Goriškem, da bodo tudi tam vklesana v večen spomin imena žrtev druge svetovne vojne na primernih spo-•nenkih. Tako je povsod na deželi, žal pa v mestu ni tako. Čeprav je tudi mestno prebivalstvo doprineslo nemajhno žrtev v osvobodilnem boju, nimajo padli borci v mestnem obsegu še svojega spomenika. Razlogov za to pomanjkljivost je več, Sadnji je ta, da zavira občinska oblast akcijo za postavitev spomenikov, Saj so morali tudi nekateri odbori za postavitev spomenikov v sgornji okolici premagati nekaj o-vir, vendarle je še vedno odklonilno stališče občinske uprave v zadevi nameravane postavitve spomenika Padlim iz Skednja, od Svete Ane bi s Kolonkovca. Po izbiri prostora ,kjer naj bi spomenik stal, ie odbor že pred leti vložil prošnjo na občinsko upravo. Odbor je nato Ponovno poslal k občinskim upraviteljem svoje delegacije, da pospešili rešitev. Za posredovanje je tudi naprosil vse demokratične stranke 'n, končno sta o zadevi spomenika Opravljala tudi rajonska sveta (konzulti) za Skedenj in Sv. Ano. pba rajonska sveta sta se soglasno izrekla za spomenik ih sta tudi občinski upravi priporočila ugodne fešitev. Naša javnost ni o vsem tem dovolj Poučena in marsikje naletiš na misel, da ni akcija le zaspala, temveč t je umrla. Antifašistično prebivalstvo Skednja, Sv. Ane in Kolonkovca pa ni tega mnenja. Tu še vedno živi trdna volja in ljudje so prepričani, da bo spomenik prej ali slej tudi stal. vera je toliko bolj trdna, ker Smo priča vedno močnejši demokratični zavesti tržaškega javnega mnenja in uveljavljanju naprednih sil v Prevzemanju oblastnih položajev. Pa tudi argumenti, s katerimi se hoče nsporavati umestnost spomenika, so bnvzdržni. Tako je na primer bilo fečeno, da bi preveč spomenikov ne bilo mestu v okras. Kako je «občinski mož», ki je iz-fekel ta «argument» to mislil, ne ',emo in Se tudi ne nameravamo Spuščali v polemiko z njim. To, pa le tečemo, da je tudi število spomenikov nekem mestu merilo njegove kul-re. Če pa pogledamo v naša predmestja, od Barkovelj preko Rojana *o Sv Ivana, do Skednja nimamo nikjer kakega javnega kulturnega Spomenika. Pač! Prav v Skednju in M-Sv. Ani imate velik spomenik — "'žarno, so bili mnenja gospodje na nbčini. Toda pri tem so '““i neizpodbitnih dejstev. Rižarna ■ vsedržavni spomenik posvečen žrtvam nacijašističnih koncen-lfacijskih taboriščL Po svojem znanju torej ne more zajemati žrtev, so padle kot borci s puško v rokah boju z okupatorji. Končno je delegacija spomeniškega odbora morala ^kloniti tudi predlog, da bi zadevo Postavitve spomenika rešili s spominsko ploščo z imeni padlih, ki naj ? se vzidala nekje v Rižarni. Ri-mrna je brezimen spomenik, saj ni mogoče ugotoviti niti števila, še manj pa vseh imen ljudi, ki so bili m umorjeni. Poznana imena žrtev "ižarne so vklesana v krajevnih vPomenikih, na pr. v Nabrežini, v Porini in drugod. V pečeh Rižarne so ktičali tudi štirje domačini iz Šked-?ja. Njihovo ime pa ni vklesano še ritjer. In še ostalih padlih, ki jih f .nad šestdeset, čakajo na bodoči 'Potnenik. Adi se. da je to dejstvo prizadelo Mi župana Spaccinija. ko mu je Psnica delegacije rekla, da nima 'Stn položiti šopka cvetja za svoje-, umorjenega očeta in je morala ^Potovati v daljni Mauthausen, da .fnogla položiti rože h krematorij-.' peči, kjer je zgorelo truplo nje-t^ga očeta. Ta pripomba je župana “Paccinija očitno prizadela (mi ha ''""•Ml IIIIHIM mi ........iiiiiiiiiiin milil ..................................................................iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii.liiAiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiin« Zahtevnejši nastop gojencev GM ■ Ulili II11 ivtillll I MII IIIIII lllllll IM lllll UH ■■ MIIIIMIIIIIlillIlIlIlillir II lili 1111111111111111111(11111111111111111111111111111 PREJŠNJO NEDELJO V LONJERJU V Sestindevetdeseti rojstni dan Josipine Kjuder-Goldinikove Pred dnevi so nas znanci iz Lo-njerja opozorili, da je prejšnji teden praznovala svoj 96. rojstni dan Josi-pina Kjuder, najstarejša žena v vasi. Brž smo se napotili v to prijazno vasico v tržaškem predmestju. Oglasili smo se pri «Goldinikovih» in opazili na velikem, lepo urejenem dvorišču staro ženico, ki je sedela in uživala prvo pomladansko sonce. Josipina vd. Kjuder, roj. Čok, je prava Lonjerka. Rodila se je 13. marca 188i v tej vasi v zavedni, številni kmečki družini, pri «Cer-kovih». Ljudsko šolo je obiskovala na Katinari. V mladih letih je Pepca, kot ji pravijo domačini, več let pela v domačem cerkvenem zboru. Ko ji je bilo 21 let in sicer leta 1902, se je poročila z domačinom Andrejem Kjudrom in sc preselila na mažqv , e*je! ‘5E5HSI3! trst - ui. S/ ZA VAŠO POROKO .. cFOTOCRAFlA* EGON Oglasite se pravočasno Telefon 793-295 TRST, Ul. Oriant i (Barrlcra) vatin, 64-letna Olga Pittau vd. Pe-rok, 67-letna Albina Marchesi vd Budica, 80-letna Ermenegilda Škof vd. Simoni. 88-letna Caterina Jugo vich vd. Furlan, 90-letna Maria Tauzher vd. Gerloni, 75-letni Alberto Merluzzi, 74-letni Alfonso Toneat-ti, 74-letna Aurelia Bisiach vd. Mat tiazzo, 87-letna Caterina Zenrraro por. Dorigo, 73-letni Bruno Santi, 79-letni Emilio Vrabez, 88-letna Regina Saffaro vd. Montani, 79-letna Elisabetta Zaccai vd. Riosa, 60-letna Maria Selvini, 82-letna Santina Mio-ni vd. Pavanello. OKLICI: mehanik Erno Gyula Fo zo in stenodaktHografka Kornelia Toth, finančni stražnik Francesco Ferrara in bolničarka Rita Piras. mehanik Sergio Fragiacomo in točajka Susanna Meiak, uradnik Lu cio Croci in uradnica Anna Maria Cvjetissa. uradnik Livio Cocetti in delavka Erama Trento, uradnik Bo ris Laurenti in uradnica Marina Dotto, uradnik Euro Mogorovich in socialna/asistentka Giuliana Guber tini, skladiščni Omero Sfiligoi in delavka Lucia Pol, reprezentant Norberto D'Alvise in uradnica Lo rena Clari, učitelj Antonio Carda relli in uradnica Ersilia Fioritto, brigadir javne varnosti Francesco Battaglia in učiteljica Marianna De Liso, cevar Roberto Ritossa in u-radnica Patrizia Bensa, mehanik Salvatore Calabrese in študentka Angela Plumari, uradnik Claudio Otti in uradnica Marialuisa Giovan nini, trg. pomočnik Alessandro A-gatni in trg. pomočnica Adriana Cernecca, kemični inženir Mohamed Resa Saedi in elektronska operater ka Hristina Todorova, obrtnik Ser gio Racman in točajka Vita Furlani, učitelj Aldo Magris in uradnica Annalisa Petracco, zdravnik Nevio Gonano in študentka Patrizia Pe-rini, trgovec Fabio Gabrielli ih trg. pomočnica Rossana Delpiccolo, raziskovalec Aldo Avanzini in uradni ca Ariella Pecorari, strugar Livio Doria in frizerka Corinna Trocca, mehanik Giuseppe Cigoi in gospodinja Anna Brezar, mehanik Ric-carda Borgnolo in delavka Olga Antollovich, delavec Giancarlo No viello in trg. porrfočnica Gabriella Bertolin, občinski delavec Ciro E-sposito in gospodinja Anna Faniz za, uradnik Armando Carlon in gos podinja Mirtea Giraldi. Iztok Furlan in Sonja Pernarčič, finančni stražnik Alfonso Amendola in gos podinja Sarina Allegra, finančni stražnik Giovanni Basile in gojite Ijica Bruna Di Marzio. podčastnik javne varnosti Raffaele Longo in gospodinja Rosa Dello Stritto. upo kojenec Carmelo Maiola in uradni Ca Patrizia Coronica, telefonist Ma- rio Marchesini in telefonistka Ma-risa Zorzi, finančni stražnik Antonio Grauso in uradnica Elisabetta Rudes. mehanik Zdenko Perosa in uradnica Patrizia Tremul, trgovec Mauro Fonda in uradnica Eleonora Pipan. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (Od 8.30 do 20.30) Trg Garibaldi 5. Ul. Diaz 2, Ul. Son-cini 179. Ul. Revoltella 41. (Od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1 NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 20.30 dalje) Trg S. Giovanni 5, Čampo S. Gia-como 1. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM m ENPAS od 22. do 7. ure: telef rt. 732-627 V predprazničnih in prazničnih dneh dnevna in nočna služba deluje ne pretrgoma od 14. ure . predpraznič nega dne do 7. ure dneva po prazniku To velja za zavarovance INAM. iNADEL, ENPAS. Dnevni poziv na telefonski številki 68-441, nočni pa na številki 732-627. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228 124. Bazovica: tel 226 165. Opčine: tel. 211-001. Prosek tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel 225 596: Nabrežina: tel. 200-121: Se slian: tel. 209 197: žavlje: tel. 213-137 Milje: tel. 271-124. JUTRI IZŽREBANJE ENALOTTA Osrednje raynateljstvo državne loterije (Enalotto) sporoča, da so prenesli izžrebanje na jutri, 21. marca. ko visoki in častitljivi starosti, je slavljenka še kar zdrava in čila, do pred kratkim je vsak dan brala naš dnevnik. Slavljenka je mirnega značaja in dobrega srca. Čestitkam otrok, sorodnikov ter prijateljev, se pridružujemo tudi mi z željo, da bi v zdravju dosegla 100 in še več let. M. M. SPD TABOR - OPČINE A. Strindberg OČE prevod iz italijanščine ELZA ANTONAC Scena in režija Marko Sosič Danes, 20. marca, ob 16.30 V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH Vabljeni! Zbor PD F. VENTURINI od Domja se zahvaljuje dekletom in ženam, ki so požrtvovalno opravile nabiralno akcijo in vsem, ki, so prispevali za nakup novih oblek. MLADINSKI ODSEK PD .KRAŠKI DOM* iz REPENTABRA vabi na KULTURNO SREČANJE v stari šoli na Colu danes, ob 17.30. Predstavili sg bodo mlajši in starejši ljubitelji slovenske besede in glasbe. V četrtek zvečer je bila na glasbeni šoli GM druga letošnja interna produkcija gojencev. Nastop je bil v šolski dvorani, ki so jo starši in številni ljubitelji glasbe polno zasedli. če je bil prvi nastop mladih gojencev, ki je bil pretekli teden, zelo obsežen in prijeten, saj je na njem nastopilo kar 23 najmlajših gojencev, je bil tokratni nastop zahtevnejši in seveda tudi zelo dobro pripravljen. Lahko rečemo, da je šlo že za pravcati koncert, saj je nastopilo 12 gojencev, ki obiskujejo šolo že več let. Bogat in dobro izvajan program je napovedovala gojenka Milojka Milič. Poslušalci smo skladbe Chopina, Liszta. Brahmsa, Mozarta, Bacha. Vivaldija in drugih, ki so jih mladi umetniki podali zelo dobro, brez vsakršnih težav. Nastopili so Marko Jagodic, Tatjana Giorgini, Aleksandra Pertot, I-gor in Stojan Kuret. Alenka Podgornik, Damjana Kralj, Jagoda Kjuder, Tea Košuta, Savica Malalan, Tomaž Simčič in Igor Starc. Razumljivo je, da so bili zadovoljni vsi navzoči, ki so nastopajoče nagradili s toplim aplavzom. M. M. FRANCA UDOVIČA - BOJANA NI VEČ MED NAMI Franca Udoviča - Bojana, bivšega partizana, zavednega Slovenca in odločnega antifašista ni več med nami. V sredo. 16. t. m. je v starosti 78 let podlegel bolezni, ki ga je dalj časa mučila. Med številnimi tržaškimi Sloverici iz starejše generacije je bil Udovič dobro znan. Bival je pri Sv. Ivanu. Njegovo življenje je bilo zelo razgibano. Že kot mladinec je sodeloval pri Sokolu. Rad se je spominjal tudi spopadov z. italijanskimi šovinisti, ki so hodili izzivat pred Narodni dom. V letih po prvi svetovni vojni, ko se jc porajal fašizem, je bil član pevskega društva Kolo pri Sv. Jakobu. Zelo je ljubil petje in je so deloval pri raznih pevskih zborih. Ljubezen do petja je ohranil vse svoje življenje. Bil je tesno povezan z Romanom Pahorjem, ki je bil po prvi vojni med organizatorji mladinskih društev. V tistih časih so se po raznili krajih Primorske organizirale tako imenovane trojke za obrambo pred fašisti, ki so hodili izzivat in napadat po naših va seh. Tudi Udovič je bil povezan v eni takih trojk. Večkrat se jc skupno z drugimi spopadel s fašisti pri Sv. Jakobu v Trstu in drugod, kjer ie bilo treba zavarovali nastope naših društev. Po razpustu naših društev se je vkjučil v organizacijo TIGR. _ Sodeloval je z znamm tigrovcem Danilom Zelenoin. Ker je imel motor, je držal zvezo med raznimi tigrov ci. Leta 1930 so ga prvič zaprli. Dolžili so ga sodelovanja z Bidov ceni in tovariši in da je zažgal neko šolo potujčevalpico. Ker mu niso mogli nič dokazati, so ga kon finirali na otoku Upari za dve leti. Ko se je vrnil v Trst. ni mogel dobiti zaposlitve. Bil je namreč trgovski pomočnik v manufrkturni trgovini. Nekoliko s prihranki, ne koliko s posojili, je kupil trgovino Entc Ospedaliero Rcgionale OSPEDALI RIUNITI Dl TRIESTE Deželna bolnišniška ustanova TRŽAŠKE ZDRUŽENE BOLNIŠNICE v RAZPISUJEJO javni natečaj za mesto: NAČELNIKA KNJIGOVODSKEGA ODDELKA rok za vložitev prošenj: 23. maja 1977 Vključitev v vodilno kariero — XII. stalež — letna kosmata plača 7.144.509 lir prištevši starostne doklade in poviške pri plačilnih razredih. Za informacije se oglasite ali pišite na personalni oddelek ustanove, Ulica Stuparich 1 — Trst — III. nadstropje — soba št! 38, vsak dan ^ $), gio 12. ure. (tel.. 040/7363 int. 316) HHtHI lili 'I ■! ■" ZA POSTAVITEV PADLIM V NOB V SAMATORCI Ob pri) ki 8. marca darujejo žene iz Samatorce 31.000 lir. V isti namen daruje Franjo Colja 5.00C lir. Ob priliki , Prešernove proslave darujeta PD Rdeča zvezda in ŠK Kras 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V REPNIČU Ob priliki praznovanja 8. marca darujeta PD Rdeča zvezda in ŠK Kras 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BRIŠČIK1H Ob priliki praznovanja 8. marca darujeta PD Rdeča zvezda in ŠK Kras 10.000 lir. ZA SPOMENIK PADIM V NOB IZ SKEDNJA. S KOLONKOVCA IN OD SV. ANE V spomin na očeta Andreja da ruje Anton 5.000 lir. V počastitev spomina Franca Udoviča darujeta družini Kodrič in šiškovič 10.000 lir. N.N. daruje 2.000 lir. * # * Namesto cvetja na grob Mario-le Pertot darujeta Zora in Roma no Šferca 5.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob Mariole Pertot daruje družina Štoka in Biber 15.000 lir za ŠD Bor V spomin na pok. Franca Udoviča daruj*, stari znanec in prijatelj Svetoivančan 5.000 lir za Di jaško matico. V počastitev spomina pok. Mariole Pertot daruje Luciano Jagodic 10.000 lir za tržaški pomor ski klub Sirena. V počastitev spomina Franca U-doviča daruje družina Ostrouška 10.000 lir za ŠD Polet in 10.000 lir za Glasbeno matico. Ob prazniku 8. marca na Opči nah darujejo napredne žene 10.000 lir za pevski zbor Tabor 10.000 lir za vzdrževanje spomenika pad lim v NOB na Opčinah in 20.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina Franca U-doviča darujeta Nella in Vittorib (Križ 228) 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V sporgin na nepozabnega sina Josipa Sedmaka (Bracota) darujeta starša: Nandi in G'zela 10.000 lir za kriško godbo, 10.000 lir za ŠD Vesna. 10.000 za ŠD Mladina, 10.000 za pevski zbor Vesna. 10.000 za PD Vesna in 10.000 lir za v/dr ževanje spomenika padlim v NOB v Križu. . Ob 2. obletnici smrti Sergija Pečarja daruje družina 10.000 lir za Prosvetni dom Lonjer - Kati-nara, 10.000 lir za ŠD Adria ip 10.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Gašperja Čoka darujejo družine Kalc (Bazovica. Trst, Izola) 5.000 lir za PD Lonjer - Katinara in 5.000 lir za TPPZ. , Namesto ■ cvetja na grob Antona Škerka darujejo za ŠD Kontovcl: ..........................................................i.i.tiii.ii.i.i............................... SPOMENIKA na Ponterošu, ki jo sedaj vodi njegov sin Stojan. Leta 1936, za božič, je skupno i Romanom Pahorjem, zdravnikom Sosičem in nekaterimi drugimi sodeloval pri akciji za razdeljevanje paketov z oblačili in slovenskimi knjigami slovenskim otrokom po naših vaseh. Za to akcijo je nekaj prispeval iz svojega, nekaj pa je zbral pri raznih slovenskih trgovcih. Po letu 1930 ni imel pred oblastmi več miru,- Vsakokrat, ko so"u-vedli posebne varnostne ukrepe, so ga za nekaj dni zaprli. Toda ni odnehal in je šc dalje tajno delov al. Zlasti je bil povezan z Roman' m Pahorjem. Leta 1940, ko so se začele množične aretacije Slovenčev, je bil aretiran med prvimi že februarja. Dolžili so ga, da je sodeloval z Zelenom in da je skriv al orožje. Na drugem tržaškem procesu, decembra 1941, je bil obsojen na 12 let ječe. Kazen je prestajal v kr.zilnfci v Fossanu blizu Turina. Ko so 11. septembra 1943. po kapitulaciji Italije, politični kaznjenci zbežali iz ječe, so jih karabinjerji in vojaki povečini spet polovili. Udoviču se je s skupinb drugih 42 zapornikov Oguiincrv po-. srečilo izmuzniti se iz mesta in vso skupino je pripeljal v partizane v Trnoveo pri šempolaju. Tu so njega sprejeli v obveščevalno službo Kraškega bataljona, zatem je bil nekaj časa v Kosovelovi brigadi, nazadnje pa je delov al kot oficir XXX. divizije, večinoma na zahodnem področju v Benečiji. Tudi njegovo prvo ženo so leta 1944 aretirali in jo Odpeljali v Aušchvvitz, od koder se ni vrnila. Po vojni se je spet posvetil trgovini. Sledil je vsemu povojnemu našemu gibanju in delovanju in ie zlasti rad nastopal kot pevec. Zadnja leta je živel v Nabrežini. Mučil ga je kronični broihitis. Zdravil se je v bolnišnici Petra Držaja v Ljubljani. Zatem ga je napadla še pljučnica. Pokojnik je bil zelo družaben in vesele narave. V njegovi družbi je bilo vselej prijetno. Tisti, ki smo bili z njim v zaporu, se ba bomo še posebej spominjali,ker nam je s svojo vedrostjo in razposajenostjo lajšal bridke ure. Prizadeti družini in drugim sorodnikom izrekamo naše iskren* sožalje. M.B. Darovi in prispevki Starc 3.000, Nikolo in družina Majov- Vanda in Uči Prašelj 10.000 ski 5.000 lir. Namesto cvetja na grobova O-tona Berceta in Mariole Pertot daruje družina Dušana Košute 20 tisoč lir za ŠZ Bor. V spomin na pok. ženo Džičko daruje mož Henrik Laharnar 10 tisoč lir za moški pevski zbor Vesna in 10.000 lir za godbo iz Križa V spomin na Štefanijo Škabar darujeta družini Olga Vodopivec in Lazar Zmaga vsaka po 2.500 lir za PD Kraški dom. Ob obletnici smrti mame Justino Kralj daruj*, liči Alojzija Kralj (Trebče 34) 5.000 lir za skupnost handikapiranih na Opčinah in 5 tisoč Ir za poimenovanje treben-ske šole. Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo žene od Domja 100.000 lir za nakup oblek zboru F. Ventu. rini. Namesto cvetja na grob Mariole Pertot daruje Karlo Bernetič 5.090 lir za TPPZ. Ob obletnici rojstva Marije Bernetič daruje brat Karlo 5.000 lir za TPPZ. Namesto cvetja na grob Gašpe rja Čoka daruje Laura Cergol 5 tisoč lir za Dijaško maatco. Ob 10. obletnici smrti Aniona Antoniča darujejo v počastitev spomina žena in otroci 25.000 lir za PD Igo Gruden in 25.000 lir za pevski zbor «Fantje izpod Grmade*. Draga Pahor daruje 2.000 lir za PD Tabor Opčine. V sponvn na Edija Briščka darujeta Marija in Just Krevatin od Banov 5.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V spomin pa pok. Josipino Fran-kič vd Guština darujeta Danica in Emil Regent 5.000 lir za ŠD Konto vel. V počastitev spomina Mariole Pertot roj. Kovačič darujejo družine Krošelj. Puntar in Battistella 15 000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina pok. Ma-iole Pertot daruje Olga Lakovič 2.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Mario le Pertot daruje Peter Fabiani 20.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob Mario- le Pertot daruje Neva Colja - Suc-ci 5.000 lir za ŠZ Bor. Namesto cvetja na grob predrage prijateljice Mariole Pertoi darujejo Sonja, Tanja in Pavel z družinama 15.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina nepozabne prijateljice Mariole daruje Lori 10 tisoč lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Mariole Pertot daruje Zdenka Šauli 3.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina Mariole Fertot darujeta Ani in Ladi Vodopivec 10.000 lir za ŠZ Bor. V sponi n na Otona Berceta da rujeta Zora in Libero' Poloja/. 100 tisoč lir za sklad Otona Berceta. Ob praznovanju 8. marca daruje Zveza žena s Proseka in Kon tovela 20.000 lir za pevski zbor Vasilij Mirk, 20.000 lir za godbo na pihala s Proseka, 20.000 lir za Amaterski oder Prosek - Kon-to\ el, 10 000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku 10.000 l'r za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kon-tovelu, 40.000 lir za ŠD Primorje, 20.000 lir za ŠD Kontovel, 20.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel in 30.000 lir za Zvezo žena Italije (UDI). V počastitev spomina Marije Mozetič daruje družina Albert Štoka (Kontovel 52) 10.000 lir za ŠD Kontovel, 5.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 5.000 lir za glasilo KP Delo. V spomin na Pepija Daneva da rujeta družini Franc Malalan in Kovač 15.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo žene iz Gabrbvca 51.000 lir za dom handikapiranih na Op činah. Družba Klubovcev daruje 10.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah. V počastitev spomina dragega strica Viktorja Ferluge daruje družina Kodrič 25.000 lir za an tifašistčni odbor v Barkovljah in 25.000 lir za sekcijo KP1 Matjašič. V spomin na prof. Otona Berceta darujejo učitelji iz Bazovicp 10 tisoč lir za osnovno šolo Primož Trubar. Ob 1. 'obletnici smrti Antonije čuk vd. Kralj daruje družina 10 tisoč fr za ŠD Primorec. Ob 3. obletnici smrti dragega moža Andreja £oka daruje žena 5.000 lir Za PD Lonjer Katinara in 5.000 lir za ŠD Adria. Namesto cvetja na grob Šantla Gašperja daruje družina Donati 5.000 lir za Dijaško matico. Ob priliki praznovanja 8. marca darujejo bazovske ženP 54.000 lir za zadrugo v Bazovici, 15.000 lir za ŠD Zarja, 15.000 lir za PD Lipa, 15.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Bazovici, 10.000 lir za osnovno šolo Primož Trubar in 20.000 lir za dom handikapiranih na Opčinah Srečko Križmančič (Fagonov) je daroval jedače v vrednosti 10.000 lir za zadrugo v Bazovici. V počastitev s (»mina Mariole Pertot daruje družina Micheluzzi 10.000 lir za ŠZ Bor. Ob prazniku dneva žena darujejo žene iz r Gabrovca 16.000 lir za vzdrževanje spomenika padiim v NOB v Gabrovcu. Ob 10. obletnici smrti none Katarine daruje Sara čuk 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na svoje preminule darujeta Marija in Lojzka Cijak 5.000 lir za Kulturni dam Prosek -Kontovel. Namesto cvetja na grob Ivana Ukmarja darujeta Danica in Franc 3.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ob prazniku žena daruje Berta Zuzič 2.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel. Ada Verša daruje 8.000 lir za glasilo KP Delo. Namesto cvetja na grob Franca Udoviča daruje Ladi Jazbec z družino 10.000 lir za KK Adria in 10 t soč lir za ŠZ Bor. V počastitev spomina Mariole Pertot daruje Uča Berce 10.000 lir za sklad Otona Berceta. V počastitev spomina, Franca U- doviča daruje Uča Berce 10.000 lir za sklad Otona Berceta. Namesto cvetja na prerani grob Mariole Kovačič Pertot daruje Franc Berginc 20.000 Kr za Dijaško matico. ' ' Namesto cvetja na grob Ivanke Križmančič par. Grgič in Joahina Marca daruje Karlo Picko tBazo- vica) 4.000 lir za ŠD Gaja. Andrej Križmančič (Vovkov) da- ruje 10.000 lir za ŠD Gaja. V počastitev spomina pak, očeta Stojana Udoviča darujeta Majda in Srečko Sedmak 10.0U) lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grobova Mariole Pertot in Franca Udoviča darujeta Sonja in Just Colja 10.000 lir za ŠZ Bor. V spomin na Marijo Pertot darujeta Franko in Nev ja Vitez 5.000 lir za ŠZ Bor. Ob priliki otroškega pustnega plesa darujejo udeleženci 15 000 lir za PD Slovenec. Namesto cvetja na grob Mariole Pertot darujeta Stojan in Lilijana Kafol 10.000 Ur za ŠD Kontovel. V spomin na strica Viktorja Ferluge darujeta Mojca in P;ero 10 tisoč lir ža Glasbeno matico. V spomin na Mariolo Pertot daruje Nevenka Guštin z družino 10 tisoč lir za ŠK Kras in 10.000 lir za PD Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Ivanke Grgič darujeta Silvan in Marija Žagar 5.090 lir za. osnovno šolo Primož Trubar v Bazovici. V počastitev sponi'na Mariole Pertot darujejo za tržaški pomorski klub Sirena Mira Žnideršič -Sartori 5.000. Olga Žari 5.000. Berta in Boris Višnjevec 5.000 lir. V počastitev spomina Mariol« Pertot darujeta Olga in Arto« Pertot 10.000 lir za tržaški pomor-sk klub Sirena. Za podporo časopisu beneških duhovnikov Dom daruj«. Boris Možina 20.000. V počastitev spomina Mariole Pertot daruje družina Frandolič 2.000 lir za Dijaško matico. GORIŠKI DNEVNIK V TRGOVINSKI ZBORNICI SPREJELI SKLEP Z VEČINO GLASOV Cena bencina proste cone se dvigne od sedanjih 200 lir na 270 lir V goriški sklad za gradnjo infrastruktur bo slo tako 1.400.000.000 lir več kot dosedaj Goričani in Sovodenjci bodo morali plačati 70.000 lir več letno . Za sklep so glasovali KPI, KD, PSDI, PRI in drugi, proti PSI s predstavniki nekaterih gospodarskih društev - Prebivalci goriške in sovodenj-ike obCine bodo morali odslej porabiti za nakup bessina prost* cone približno 70.000 iii več na leto kot so jih porabili dosedaj. V drugih krajih goriške pokrajine pa bo ta vsota nekoliko manjša, ker dobivajo prebivalci drugih manjše kontingente bencina proste cone. To na podlagi sklepa razširjenega odbora goriške trgovinske zbornice, ki je prejšnji večer dvignil ceno super bencina proste cone od sedanjih 2(X) na 270 lir. Do podražitve je prišlo z glasovanjem po zelo živahni razpravi v tem odboru in do ostrih nasprotovanj. Za novo ceno bencina 270 lir je glasovalo 10 članov tega odbora, proti pa jih je bilo 7. Zakaj je prišlo do podražitve? Liter super bencina proste cone se sedaj na Goriškem prodaja po 200 lir liter. Navadni bencin je za 10 lir cenejši. Cena je zares bjemna, je pa podobna oni v drugih prostih conah v Italiji in tudi ponekod drugje v Evropi. Lahko bi bili sicer kupovali bencin po 170 lir, kajti že sedaj gre 30 lir v tako imenovani Goriški sklad, s katerim hočejo finansirati določe ne infrastrukture, ki so potrebne za razvoj Gorice in pokrajine, Teh 30 lir pomeni 600 letnih milijonov za goriški sklad in vsakih nadaljnjih 10 lir pomeni dodatek drugih 200 milijonov lir. Ceno bencinu so v razširjenem odboru trgovinske zbornice že povečali pred mesecem dni od 200 na 230 lir. Sklep pa ni postal še veljaven, zato danes kupujemo v Gorici ben cin še vedno po 200 lir, ker ga morajo odobriti pristojna ministrstva v Rimu. Za takratni sklep, ceno 230 lir, se je odločila večina v tem razširjenem odboru, upoštevajoč tudi ceno jugoslovanskega bencina, ki je takrat nihala od 230 do 245 lir, upoštevajoč me-nialno vrednost dinarja. Nekateri člani tega odbora, ki izhajajo iz vrst demokristjanske in socialdemokratske stranke, so hoteli sicer že takrat dvigniti ceno na 250 lir, a jim ni to uspelo. Ker pa je medtem prišlo do zvišanja cene jugoslovanskega bencina, je prišlo tudi v trgovinski zbornici do predloga, da bi spet -za nekaj podražili bencin tudi pri nas. 6 tem bi dali nekaj več denarja v goriški sklad. V Jugoslaviji je danes, po uradni menjavi liter bencina 345 lir. Ker pa je moA v Gorici dobiti dinarje po 44 45, stane tako liter bencina od 308 do 315 lir. Kljub taki podražitvi stane bencin v Jugoslaviji še vedno manj kot v Italiji (500 lir) in zlasti Videmčani čakajo na goriškem obmejnem prehodu vsak dan z avtomobili v vr stah, da gredo čez mejo po bencin. Na seji razširjenega odbora trgovinske zbornice sta prišli na dan dve tedenci. Prvo so zagovarjali socialdemokrati, demokristjani in republikanci, ki so dejali, da je de-magoško in nemoralno zahtevati nizko ceno bencina v Gorici. Z dena rjem, ki bi ga pridobili od poviška, naj bi finansirali infrastrukture in tu mislijo ti gospodje predvsem na dela v goriški industrijski coni in avtoportu. V obeh primerih bo tu prizadet Štandrež, prizadeti bodo naši ljudje. Odbornik Zucalli je namreč že predlagal, da bi s tem denarjem takoj plačali razlaščena zemljišča avtoporta in industrijske cone na področju Štandre-ža. Morda mu bo to sedaj, ko ima goriški sklad toliko denarja tudi u-spelo. Zucalli je v imenu te skupine predlagal, da bi stal liter super bencina 280 lir, to pomeni, da bi poleg 170 lir cene bencina bila na vsakem litru 110 davka, t.j. 80 več kot sedaj. Na ta način na bi prišlo v goriški sklad 1.600.000.000 lir več letno, vsak Goričan in Sovodenjc pa bi plačal okrog 80.000 lir več letno za porabo bencina. Za ta predlog so se na seji ogrevali še republikanec Portelli ter demokristjana Jakončič in Roncone. Predstavnik zveze trgovcev dr. Scarano pa je ugotovil pravilnost določenega poviška, vendarle pa (je bil le za 60 lir poviška. Bencin naj bi torej stal odslej 250-lir. Enakega mnenja so bili nekateri drugi člani odbora med temi tudi predstavnik socialistične stranke Waltritsch. Ta je dejal, da bodo ljudje razumeli le tak povišek, ki bo realen, ki bo zares služil določenim infrastrukturam. Doslej ni na vidiku še nobene in zahtevati od ljudi davek, ne da bi se jim povedalo kam denar gre, ni pravilno. Predlog PSDI in KD bi zahteval od ljudi nov davek 80.000 lir letno in verjetno bi prišlo tudi do padca prodaje bencina, kar seveda ne bi koristilo goriške-mu skladu. Bencin proste cone pa je edina olajšava, ki jo imajo tukajšnji prebivalci in odpraviti jo pomeni iti proti volji prebivalstva. V debato je posegel še komunist Poletto, ki je predlagal vmesno rešitev, ki pa je bila bližja predlogu socialdemokratov in demokristjanov kot socialističnemu. Predsednik zbornice Lupieri je dal na glasovanje predloge o povišku. Prvi predlog o ceni 280 lir je bil zavrnjen z 10 glasovi proti 7. Polettov predlog o novi ceni 270 pa je bil sprejet z 10 glasovi proti 7. Poleg Poletta so zanj glasovali še demokristjani, socialdemokrati in republikanec ter nekateri zastop niki gospodarskih ustanov. Proti so bili nekateri drugi zastopniki gospo darskih ustanov, socialista Wal tritsch in Cotič in predstavnik Slo venske skupnosti Devetak (zadnja dva predstavljata v tem odboru so vodenjsko občino). Ko bo sklep postal polnoveljaven, kar se utegne zgoditi v kratkem, bo stal liter super bencina v Gorici 270 lir. Vsak lastnik avtomobila bo moral v teku enega leta plačati 70.000 lir več kot dosedaj. Vest se je z bliskovito naglico razširila v Gorici in ljudje so jo brez izjeme negativno komentirali. Posebno so kritizirali dejstvo, da prihaja do tako visokega poviška hudem gospodarskem trenutku, ko odpuščajo na Goriškem iz tovarn stotine delavcev in ko ni še videti nikjer obljubljenih realizacij goriškega sklada. Trenutno stane liter bencina šr vedno 200 lir. Kongresa KPI v Gorici in Tržiču Sinoči sta se pričela mestna kongresa komunistične partije v Gorici in v Tržiču. Spadata v vrsto priprav za 9. pokrajinski kongres KPI, ki bo od petka 25. marca do nedelje v dvorani UGG. Nanj bo prišel Tullio Vecchietti, zastopnik osrednjega vodstva KPI. V Gorici je imel uvodno poročilo tajnik sekcije Boris Coceani. Pozdrav so prinesli v imenu svojih strank in organizacij Compagnone (PSDI), De veta g (PSI), Carbone (krožek Salverrv.ni), Cian (krožek frontiera aperta), Tuzzi (KD), Fe-dele (gruppo cristiani Gorizia). Razprava o poročilu je bila včeraj popoldne, nadaljuje se danes. Kongres bo zaključil pokrajinski tajnik Tullio Paiza. Za političnega tajnika KD je bil v petek zvečer, na prvi seji novoizvoljenega pokrajinskega odbora te stranke, potrjen Bruno Longo. Z njim je bil soglasno izvoljen tudi administrativni tajnik Antonio Ja- končič. Niso pa na tej seji izvolili enajst članov pokrajinskega ožjega vodstva, ker niso na petkovi seji dosegli sporazuma o sestavi ožjega vodstva, čeprav imajo pristaši Zac-cagninijeve struje v odboru 22 mest, niso znotraj svoje skupine dosegli sporazuma. Do izvolitve pride . kdaj kasneje. Dragi Slavici Flanišček iz števerjana — na Bregu — želi ob 55-letnici svakinja Kornelija iz Pevme, obilo zdravja in zadovoljstva, ter da bi se še naprej imeli radi. PRIPRAVILA JO JE GORIŠKA NOVINARKA DORICA MAKUC V četrtek na ljubljanski televiziji celovečerna oddaja o Beneški Sloveniji V dokumentarcu bo prikazano današnje življenje Benečanov - Sledil bo pogovor ob okrogli mizi Slovencem v videmski pokrajini bo posvečen osrednji del programa ljubljanske televizije v četrtek. 24. marca. Program se bo pričel ob 20.30. V okviru tega večera bo naj prej prikazan dokumentarec dolg nekaj več kot eno uro, ki skuša podati z besedo in dokumenti zgodovinsko podobo najzahodnejših Slo vencev v Italiji, ki niso bili nikdar deležni uradne rabe slovenskega knjižnega .jezika Ustvarjalci oddaje so segli, med drugim, po zapisih ruskega jezikoslovca Sreznjevskega, ki je potoval pred več kot sto leti po Reziji in Beneški Sloveniji in znanstveno u-gotovil do kam segajo meje slovanskih narodov. Veliko mesta je bilo dodeljeno buditelju beneških Slovencev Ivanu Trinku - Zamejskemu, čigar dragocena zapuščina še danes ni na žalost urejena^ Mnogo misli in dragocenih zgOTPvinskih podatkov so ngšli sestavljalci oddaje v dnevniku pokojnega župnika Antona Cuf-fola, po čigar podobi .je pisatelj France Bevk priredil znamenitega Ka Mana Čedermaca. Razveseljivo je, da bo ta večer v času, k0 Slovenci v videmski pokrajini vedno glasneje postavljajo pred pokrajinske, deželne in rimske oblasti svoje zahteve po priznanju osnovnih pravic, med drugim tudi zahtevo po možnosti zaposlitvP doma, o čemer govorijo med drugim tudi najvidnejši predstavnik, bene ških Slovencev v samem dokumentarcu. ki je bil posnet v decembru 1976. V drugem delu večera bo filmskemu zapisu sledil pogovor ob o-kragli mizi, kjer bodo prav gotovo udeleženci dopolnili dejstva zabeležena na filmu. Najbrž bo ta pogovor trajal eno uro. Oddajo — dokumentarec so pripravili novinarka Dorica Makuc, Goriča nka, ki živi v Ljubljani, ki je oddajo pripravila in vodila, snemalca Ivo Belec in Sergio Ferrari (od agencije Alpe Adria), tonski snemalec je bil Igor Laloš, montažo je pripravila Andreja Bolka, za filmski trik je poskrbel Janez Mally, realizirala pa jo je Mija Janžekovič. Oddajo bomo torej lahko gledali v četrtek zvečer. Najbrž jo bodo kasneje predvajali, v italijanski priredbi, po koprski televiziji. KULTURNI KROŽEK BRIŠKE MLADINE PLEŠIVO - KRMIN priredi danes, 20. marca, ob 17. uri v Mestnem gledališču v Krmi-nu, v sodelovanju s Slovensko prosvetno zvezo in Zvezo slovenske katoliške prosvete 4. SLOVENSKI VEČER Nastopajo pevski zbori »Brda* iz Krmina, «Mirko Filej» iz Gorice, »Hrasti iz Doberdoba, «Lip ai iz Bazovice, folklorna skupina »Dom* iz Gorice, dramska skupi na »Sovodnje* s Cankarjevo »Jernejevo pravicoi in ansambel »Lojze Hledei iz števerjana. Vabljeni! Predavanja Prosvetno društvo Sovednje vabi jutri ob 20.30 v Kulturni dom, kjer bosta člana fotokluba Dario Figelj in Jožko Pfinčič prikazala vrsto diapozitivov s potovanja po Tuniziji in Maroku. V dijaškem domu bo na pobudo Mladinskega centra v petek, 25. marca, ob 20.30 večer posvečen »razredni in družbeni analizi na temo Ivana Cankarja*. Prispevajte ni DIJAŠKO MATKO Slovensko planinsko društvo iz Gorice se toplo zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je posoško prvenstvo 13. t.m. v Ovčji vasi tako lepo uspelo. ..............................................................................................................................................•■■"■»■■■"■•»'»m................................................................................... S PETKOVE SEJE OBČINSKEGA SVETA V S0V0PNJAH Premagana glavna ovira za zaietek gradnje obiinske telovadnice Dežela nudi jamstvo za posojilo in letni prispevek 7,5 odstotkov obresti - Pregledali bodo uro v cerkvenem stolpu in jo opremili z avtomatskim mehanizmom V petek zvečer se je spet sestal občinski svet v Sovodnjah. 11 točk obsegajoči dnevni red je obetal dolgo sejo, kajti svetovalci bi se morali med drugim izjasniti tudi o zelo pomembnem vprašanju: prtimeno-vanju vaških ulic. Na srečo pa se razprava ni zavlekla, kajti občinski svet je osvojil županov predlog, da bi se predstavniki občine ponovno srečali z odborom za preučevanje domače zgodovine, ki ima sedež v Vidmu in ki ima odločujočo besedo pri poimenovanju ulic. Predlog je bil sestavljen ob upoštevanju dejstva, da se bodo do omenjenega odbora ponovno obrnile tudi nekatere druge občine, med njimi doberdob-ska. Ni treba posebej poudarjati, da je omenjeni odbor do zdaj pokazal veliko nerazumevanje za zahteve in potrebe slovenske narodnostne skupnosti. Petkovo sejo je, kakor običajno, vodil župan češčut, ki je uvodoma poročal o srečanju treh slovenskih občin na Goriškem z občino Nova GOrica, ki je bilo pred dvema tednoma v števerjana ter o prizadevanjih, da bi se stiki, predvsem med mladimi, nadaljevali. Tako ^xido že prihodnji mesec prišli na obisk v So-vodnje osnovnošolski otroci iz Anhovega: pogovarjajo pa se tudi o pripravi podobnega srečanja z o-snovno šolo v Mirnu. Župan je tudi poročal, da je neposredno pred feejo prišlo na občino sporočilo, da je dežela ugodno rešila prošnjo, ki je bila svoj čas predložena, to je o jamstvu in prispevku za najem posojila. Gre za 150 milijonov lir, za kar bo dežela letno prispevala 7,5 odstotka ____________ obresti. Zdaj bo treba urediti še ne- Z OBČNEGA ZBORA POLJANSKIH PROSVETARJEV Dograditev prosvetnega doma prvenstvena skrb društva Kras Poročili J. Herica in J. Vižintina - Več mladih v novem odboru Dohodke iz leta 1975 prijaviti do BI. marca! Lani, po potresu 6. maja, niso prebiralci pokrajin Gorice, Videm in Pordenon, vložili prijav o dohodkih ustvarjenih v letu 1975. Prav tako niso plačali ustreznih davkov. Rok je bil podaljšan do 31. marca 1977. Zaradi tega obveščamo vse naše bralce, da zapade rok za prijavo dohodkov iz leta 1975 in ustrezno plačilo davka nepreklicno 31. marca letos. Do konca junija pa bo treba prijaviti dohodke iz leta 1976 in plačati ustrezni davek, ki naj si ga davkoplačevalci sami izračunajo. Prosvetno društvo Kras iz Dola in s Poljan se bo odslej v prvi vrsti prizadevalo za dograditev prosvetnega doma, kjer bo lahko razvilo in obogatilo svojo dejavnost ter postalo pomemben člen v stvarnosti teh kraških krajev. To lahko razberemo iz poročil, ki so ji dru-števi člani podali na letnem občnem zboru, ki je bil v četrtek v prastarih gostilne Peric pri Devetakih. Goste in domačine je pozdravila Vivijana Berlot. Sledili sta poročili Janka Herica in Jordana Vižintina. Prvi je v svojem posegu poudaril pomembnost obstoja prosvetnega društva ter orisal njegovo delovanje v zadnjih letih. S tem v zvezi velja omeniti poudarek, ki ga je društvo dalo svojemu pevskemu zboru, ki je prav lansko leta praznoval 25-letnico obstoja in delovanja. Heric je nato podčrtal vprašanje društvenih prostorov ter po-zvsl vse domačine, še posebno pa mladino, naj se prizadevajo, da bi najkrajšem času uresničili željo po novem kulturnem hramu. Prosvetni delavec , je nato omenil tesno sodelovanje z domačo sekcijo VZPI - ANPI, s katero so skle nili uresničiti načrt postavitve partizanskega spomenika v vasi. Svoj poseg je Heris zaključil z željo, da bi se odslej mladina v večjem številu udejstvovala v društveno življenje ter tako prispevala k njegovemu razvoju. Jordšn Vižintin je svoj poseg o-s-edotočil na vprašanje pomanj kanja prostorov ter orisal sedanji položaj, kar zadeva uresničitev kulturnega doma. Omenil je, d» je društvo pred leti pričelo z žensko in moško odbojko, da bi v svoje vrste pritegnilo čimveč mladih. To dejavnost pa je moralo, zaradi pomanjkanja primernega igrišča, kaj kmalu opustiti. Delovanje prosvetnega društva, je nadaljeval Vižintin, je bilo doslej priložnostno Položaj se je v zadnjem času še poslabša), saj zaradi tehničnih o-vir nimajo sedaj na razpolago niti prostorov osnovne šole, kjer so do- slej prirejali vse manifestacije. Vižintin je ob zaključku dejal, da so ustanovili posebni odbor za gradnjo kulturnega doma, ki skrbi za realizacijo tako važnega objekta za društveno delovanje. Na občnem zboru so bili -prisotni tudi nekateri gostje. Doberdobski župan Andrej Jarc je v. svojem pozdravu pohvalil domačo mladino, ki, se je v zadnjem času številčno vključila v društveno delovanje. Predlagal je, da bi doljansko o-snovno šolo poimenovali po kakem zaslužnem slovenskem pesniku ali pisatelju. Predsednik domače sekcije VZPI-ANPI Mirko Peric se je zahvalil za veliko pomoč, ki jo je doljanska mladina nudila pri grad nji partizanskega spomenika. Željo po tesnejših stikih med obema društvoma je izrazil predsednik PD Vipava s Peči Ivan Petejan. Do-ljanske malčke je povabil, naj se udeležijo kotalkarskih tečajev, ki jih prireja pečansko. društvo. V imenu doberdobskega prosvetnega društva Jezero in Kraških krtov je pozdravil Egidij Vescovi. Zaželel si je večje sodelovanje med obema kraškima društvoma. Ob koncu občnega zbora so izvolili še nov odbor, ki ga sestavljajo: Jordan Vižintin (24 glasov), Janko Heric (23), Vivijana Berlot (22), Bernard Frandolič (19), Bruno Šuligoj (16), Franko Peric (15), Marino Pelicon (13), Alida Devetak, Srečko Vižintin (12) in Cirila Dfvettj (11) Novoizvoljeni 'odbor se bo sestal prihodnji teden, da bi si porazdelili razne odgovornosti. 10 milijonov: plen vlomov v stanovanja Nad 10 milijonom lir je pfen vlomov v tri stanovanja v Ul. Randac-cin v Tržiču, ki so jih neznanci 0-pravili v petek zvečer, med 17. in 18. uro. Neznanci so s silo vdrli v stanovanja Giuseppa Renzija, Roberte Pulei in Arriga Buttignona ter odnesli več denarja v gotovini, zlatnino in druge dragocene pred mete. katere (na žalost precej zamudne) formalnosti, nakar bodo dela stekla. Župan je v prvi točki dnevnega re-' da tudi prebral poročilo predstavnika občine v upravnem svetu konzorcija za industrijsko cono. Poročilo je bilo zelo strnjeno, zato je bilo nujno slišati še dodatna pojasnila, ki jih je dal Vlado Klemše, nedavno imenovani predstavnik občine v omenjenem konzorciju. Občinski svet se je .strinjal z oddajo del v zakup za ureditev podstrešnih prostorov v novi šoli v Sovodnjah, za kar bo občinska blagajna izdala približno 2 milijona lir. Strinjal se je tudi s pregledom ure v cerkve-* nem stolpu ter namestitvijo avtomatskega mehanizma ter predvidenim stroškom v višini 600 tisoč lir. Za potrebe anagrafskega urada pa so svetovalci odobrili nakup novega pisalnega stroja. Ob koncu seje so obravnavali še nekatere manj pomembne zadeve. Tako so odobrili podporo NŠK v Trstu, pokrajinskemu prevoznemu podjetju v Gorici ter preklicali (delno) pogodbo z občinskim zdravnikom Dainesejem. Nekaj točk pa so prenesli na prihodnjo sejo, ko bodo rned drugim razpravljali tudi o odobritvi osnutka za občinski grb, o načrtu za ureditev nove ceste v zgornjem delu Sovodenj itd. Okrogla miza o slovenskih šolah Pred časom so v konzulti za slovenska vprašanja v občini Gorica sestavili podrobni načrt za lokacijo slovenskih šol na področju goriške občine. Za lokacije v severnem in predvsem v južnem delu mesta so se odločili po tehtnem preudarku in po sestankih z izvoljenimi zastopniki slovenskih šol. Kasneje so predstavniki konzulte orisali predlog tudi tajništvom političnih strank ustavnega loka v Gorici. V četrtek bo konzulta nastopila s tem vprašanjem v javnosti. Priredila bo okroglo mizo na temo »lokacija slovenskih šol v mestu Gori ci». Ta bo v četrtek, 24. ,marca, ob 20. uri, v dvorani zavoda Lenassi v Ul. Vittorio Veneta 7. Vsi, ki jih vprašanje zanima, so vabljeni, da pridejo k tej okrogli mizi. Seja odbora za gradnjo kullurno-športnega središča Odbor za gradnjo slovenskega kulturno - športnega središča v Gorici je prejšnji dan sklical bodoče uporabnike prostorov ter strokov njake, ki bi z nasveti in predlogi pomagali, da bi v sedanji, zaključ ni fazi, lahko uresničili še vse tiste predloge, ki bi lahko prispevali k njegovi čimbolj smotrni izgradnji. S tem v zvezi so bili zbrani nekateri koristni predlogi predvsem glede razporeditve in uporabe sprem ljajočih prostorov ob športni dvora- ni ter v gledališki hiši. Odbor za gradnjo je sklical za sredo zvečer drugi sestanek, na katerem bodo izgradnjo objekta preučili predvsem v vidu ostalih dejavnosti, zlasti takšnih, ki niso tradicionalnega značaja. Udeleženci sestanka se namreč zavedajo svoje odgovornosti pri gradnji tako pomembnega središča ter zato želijo zb-ati čimveč informacij s tega področja, da bi jih koristno uporabili v fazi izgradnje in kasnejšega opremljanja prostorov. V sredo predavanje inž. Koršiča o potresu Na pobudo SPZ bo inž. Miro Koršič imel v sredo, 23. marca, ob 20.30 v klubu »Simon Gregorčiči na Verdijevem korzu 13, predavanje na temo »Geologija in potresni pojavi na Goriškem*. Bistvene točke predavanja so: kako nastanejo potresi; potres leta 1976 v Furlaniji; tektonski in seizmološki aspekti Goriške. Andrej Petejan 70-letnik SREČA SE JE USTAVILA LETOS V JAMIJAH Pri Pahorjevih bodo imeli zdaj kar dva televizorja v V dnevniku najraje berejo podli^lke - Skoda, da ni več Mihca in Jakca . Elektronika je v tej hiši tukorekoč doma Te dni-je v Podgori slavil pomemben jubilej, 70-let življenja, priljubljeni Andrej Petejan - Dreja, član domačega prosvetnega društva in eden od pobudnikov in najbolj prizadevnih članov odbora za zgraditev partizanskega spomenika v Podgori. Od položitve temeljnega kamna, 1. maja 1975 pa do dograditve se je dosledno udeležil vseh delovnih akcij; še zdaj pa zmeraj nesebično pomaga, kjer koli je treba, pri društvu, V zboru, v borčevski organizaciji,,Ob pomembnem jubileju se ga s hvaležnostjo spominjajo člani društva A. Paglavec, pevci in člani sekcije VZPI. S točnim naslovom si v Jamljah ne moreš veliko pomagati. Hiše namreč niso oštevilčene in se moraš zanesti samo na prijaznost domačinov. In s pomočjo domačinov sem le iztaknil, tnalo st-an^od ceste pomaknjeno, domačijo Bruna Pahorja, ki mu je žreb prisodil prvo nagrado na letošnjem žrebanju — barvni televizor. Ko sem se pojavil na vratih hiše, ki bi uradno morala nositi številko 46, s fotografskim aparatom v roki, so me sprva nekam začudeno gledali; vendar ne za dolgo,, kajti brž sem jim pčjasnil namen obiska: rad bi govoril s srečnim dobitnikom. V hiši, ob kozarcu domačega vina, je stekel najin pogovor, seveda najprej o tem, kako je izvedel za nagrado. »V nedeljo zjutraj nas je opozorila raznašalka Primorskega dnevnika. s Nekajkrat zapovrstjo ie vprašala ženo, če že imamo televizor, tako da je vse skupaj izgledalo že malo čudno. Potem pa nam je dejala naj si kar sami preberemo novico v časniku. No, take nagrade res nisem pričakoval. Pred dvema letoma sem dobil, prav tako na žrebanju, zanimivo knjigo.* Zdaj, ko bodo imeli tako rekoč dva televizijska sprejemnika v hiši, sem ga pobaral, če bodo morda starega prodali. «Kje pa, o tem niti ne razmišlja mo. Nikoli namreč ne veš, če se bo kaj videlo. Pri nas je s televizijo precej narobe. Jamlje so v kotanji in v marsikateri hiši težko ujamejo tako italijanski kot jugo slovanski spored.. SloveusKo pianin&iio društvo prirej* za prihodnjo nedeljo prvi pomladanski družinski pohod. Obiskali bodo okoli00 Doberdobskega jezera ter si pod strokovnim vodstvom skupine Kraških kr tov ogledali nekatere zanimive kra-ške pojave ter zgodovinske zanimiv0" sti. Zbrali se bodo ob 8.30 v gostil1" »Pri Kekcu* pri Bonetih, kamor s* bodo pripeljali z lastnimi sredstvi. Prosvetno društvo «Andrej Pagl®' vec» iz Podgore priredi 3. aprila. 00 zaključku revije Primorska poje P°“ pcldanski izlet v Vipavo. Po koncerta je na sporedu skupna večerja in za‘ bava ob zvokih znanega ansambla-Prijave sprejemajo poverjeniki dri’ štva A. Peršolja, V. Okroglič, 1. Bregant in M. Maligoj. Kino Gorica VERDI 15.00—22.00 «Nerone». P. Fraff co in M. G. Buccella. CARSO 15.15—22.00 »Salo* Režil^ P.P. Pasolini. Barvni film. Mia®' ni pod 18. letom prepovedan. MODERN1SSIMO 15.15—22.00 «Pic-»c ad Hanging-rok*. R. Roberts in " Guard. Barvni film CENTRALE 15.00-21.30 »U gang del la spider rossa*, W. Disney, D. 11 ven in D. McGavin. VITTORIA 15.00-22.00 »Lettere a* manuelle*. S. Frey in A. Zadiaria*-Barvni film. Mladini pod 18. let01" prepovedan. Tržič EXCELSIOR 14.00-22.00 «Oh, Serafi' na*. Barvni film. PRINCIPE 14.00—22.00 «Historie d'0'’ Barvni film. V.-. > /.v.v.vŠjjj ‘Najin pogovor se je nato pomaknil časovno za dobrega pol stojetja nazaj, v čas pred prvo svetovno vojno, ki je v življenje Bruna Pahorja zarezala globoke rane. V begunstvu v kraju Bruck an der Lei-te je izgubil mater in tri brate, pd vrnitvi v domači kraj pa je granata raztrgala sestro in starega očeta. Bruno se je v tnladih letih izučil za zidarja. Zakaj se je odločil zaiVerrJl-ta težki poklic, še sam ne ve. Kas- j ne je pa ga je zamikala elektrika, j tako da je stopil med elektromeha j nike in opravljal to delo vse do upokojitve, pred dobrimi štirimi leti. Vendar tudi s tem še ni bil zadovoljen. Ob prostem času se je začel ukvarjati z elektroniko. Prijavil se je v dopisno šolo za elek trotehnike in s poslanim materialom sestavil radijski sprejemnik, ki se že dvajset let brezhibno oglaša, -Zanimalo pa me je tudi, kako se počuti v pokoju. «Dela, zmeraj kaj dela, bere, ča sopis, knjige, potem tista elektronika*, je namesto njega odgovorila žena. Pri tem pa pozabila povedati, da ima Bruno veliko veselje tudi z obdelovanjem vrta, kjer pridela dovolj vina za domačo rabo. JVova Gorica in okolica SOČA »Vdovstvo Karoline Žašler*. venski film ob 16.00, 18.00 in 20.00-SVOBODA «Charly Chaplin*, amens« film ob 16.00. »Sčečna potepink®1' ameriški film ob 18.00 in 20.00 DESKLE «Hindenpurg» ameriški f®* ob 17.00’ ih 19.00. DEŽURNA LEKARNA V GOR10* Danes ves dan in ponoči je v 0 rici dežurna lekarna Baldini, Kot" tel. 2879. 5AM Cesta GORICA - TRST tel. 83-873 (nasproti letališča) Sovodnje - Gorica SOCIETA ARREDAMENTI METALLICI - IZDELAVA KOVINSKE IN LESENE OPREME ZA URADE, TRGOVINE, GOSTIŠČA - RAZSTAVA IN PRODAJA POHIŠTVA - SESTAVLJIVE POLICE F®RST PIVO BIRRA BIER Vojko Nardin GORICA - ŠTANDREŽ - Ul. Carso 67 - Tel. 81310 ZASTOPNIK TOČENO PIVO FORST dobite v naslednjih gostilnah in barih: GORICA lil. Scogli ŠTANDREŽ * Agli Scogli Kuzmin Danica Ul. sv. Mihaela Ai Coltivatori Ul. G. Cesare Maraž Marija Ul. Tabaj Ai 3 amici Ul. Oberdan Nanut Ivanka Trg Štandrež Al Cavallino Ul. 24. maja Nanut Valerija Ul. sv. Mihaela Alla Luna Ul. Oberdan Pelicon Milan Ul. sv. Mihaela AlVUniversith Travnik Turri Emil Trg štandrež Al Sottopassaggio Ul. del Carso Basket bar Ul. B. Campobasso Birreria Šport Ul. Garibaldi Donato (ex Comelli) Tržaška ul. Al Vallone Gabrje Gabrijelčič Raštel Da Tommaso Gabrje Locanda Stella d’Oro Maligoj Motel Nanut Trg sv. Antona Placuta Tržaška ul. Cianfarini Angelo Rubijski Grad Sovodnje Rubije Peteani Ul. Alto Adige Pahor Alojz Jamlje Stazione Nord Ul. Foscolo Kapriol Dol štekar (ex Čubej) Ul. Duca d’Aosta Dvor Števerjan Vianello Ul. del Carso Pri Pepiju Oslavje Ne bi bilo prav, če se ne bi po menili tudi', kaj o Primorskem dnevniku. Naročniki so pri Pahorjevih že dolgo let. Najprej so dobivali samo nedeljsko številko, potem pa so se odločili za vsak dan. «Ko ga ni, je kar hudo, radi ga beremo, posebno podlistke. Mož prebere skoraj vse, razen športa*, je namesto Bruna spet odgovorila njegova žena. \ Medtem sem opazil, da bi moj sogovornik rad nekaj povedal, a mu beseda ni hotela iz ust, zato sem mu skušal pomagati in ga vprašal, če kaj pogreša v dnevniku. »Veste, ‘škoda da ni več Mihca in Jakca. Tako lepo je bilo čitati tisti sestavek.* Tudi meni je žal, da se nič več ne pogovarjata! Mali oglasi IŠCfc.MO TAJNICO z znanjem sloV«£ skega in italijanskega jezika in,j'? možnosti tudi s pasivnim z.nanJ°", srbohrvaščine in nemščine. Tele'°n rati na 5302 ■ jju.i.iim—M M Ob drugi obletnici smrti Roz3»,J, Koršič vd. Maraž darujeta d rte Pavšič in Maraž 10.000 lir za Pr svetno društvo Naš prapor. w Za partizanski spomenik v so darovali: Genija Peric 12.00® j namesto cvetja na grob ob oble®1.^ smrti moža Jožefa; Franjo B0«! iz Sovodenj 10.000 lir; sekcija , PI-ANPI iz štandreža 67.000 % Ettore Moro iz Dola 6.000 lir; re. Sanzin iz Gorice 30*000 lir; sek°.e VZPI ANPI Rupa - Peč - Ga»,J 20.000 lir. ,, Doljanske ženske so ob prsp1'j žena nabrale 35.000 lir v P°lT’|(i prizadetega prebivalstva v Be||£ Sloveniji. Luciano Perigoj je prispeval lir za nakup krojev pevskemu »Andrej Paglavec* iz Podgore. iV>v •eri1’ ZAHVALA Najlepše se Zahvaljujemo PeV jv prosvetnega društva «Kras» Dol ' j, Ijane in pevovodkinji Pavlini Ko’Ve‘p ki so se s pesmijo poslovili od a* dragega EDIJA SIMONITA družini Simonit !n Za® štarancan, 20. marca 1977 b0" ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega dragega FRANCA ANTONIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam stali ob strani. Foseb' na zahvala zdravnikom in osebju goriške splošne bolnišnice, hovnikom za cerkveni obred, pevcem, darovalcem cvetja in vsert-ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Žena, mama, brata in drngo sorodstva Štandrež, Podgora, Gorica, 20. marca 1977 \ ZAHVALA Ob izgubi našega dragega očeta ln starega očeta AVGUŠTINA DEVETAKA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili pokojnika na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvalite mo g. župniku, darovalcem cvetja in pevcem PD Oton župan®1 Sinovi z družinami Sovodnje, štandrež, 20. marca 1977 PnmorilcT^nevmfc GORIŠKI DNEVNIK ■ r DROGERIJA Čaudek Julko Barve - Laki - Čopiči - Krtače -Kalupi - Mavci - Kemikalije - Ni-troceluloza - Razredčila GORICA — Ul. Duca D’Aosta, 32 — Tel. 83217 COP/s BtTVENT tehnični predmetT TOPOGRAFSKI INŠTRUMENTI. reprodukcija risb-- " PISARNIŠKI PREDMETI. rSiCA D’AOSTA 14- PEKARNA - SLAŠČIČARNA VIATORI GORICA, Ul. Duca d’Aosta 154 Ul. 24. maja 19 Ul. Boccaccio 3 Korzo Italia 130 LABEILLE Compagnia italiana di assicurazioni Vse vrste zavarovanja generalni zastopnik za Gorico ERMINIO DEL MONACO Ulica Duca d'Aosta 36 - tel. 87332 GOSTILNA S TEKA R (EX ČUBEJ) — BRIŠKA VINA — DOMAČA KUHINJA GORICA - Ul. Duca d'Aosta 71 Sforza Luigi GORICA Ul. Duca d'Aosta 46 DODATNI DEU ZA AVTO — MOTOR IN KOLO Po Ulici Duca D’Aosta v Gorici (nekdanji Cipresni ulici) Malokdo mlajših meščanov in o-količanov danes ve, da je preti sto leti bilo gor sko mestno pokopališče tam, kjer je sedaj spominski park, (Parco della rimem-branza) med Ulico Duca d'Aosta in Korzom Italia. Danes služi ta park otrokom tega mestnega okoliša. Sredi njega je tudi večji pravokotni ribnik, tu je tudi' nekaj vojaških spomenikov, med njimi tisti, ki so ga postavili italijanskim prostovoljcem v prvi svetovni vojni ih ki so ga nacisti in četniki vrgli v zrak leta 1944. Do sredine prejšnjega stoletja je bilo tu mestno pokopališče, nakar so ga, potem ko se je mesto pričelo širiti proti jugu, v smeri novozgrajenega glavnega kolodvora, premestili na sever, tja kjer je danes upravno središče Nove Gorice, blizu nekdanje frnaže. Zatem so pokopališče spet preselili, tokrat na jug, tja, kjer je še danes, na Tržaško cesto. Kmalu pa bo tudi ta kraj, še pred leti daleč od mestnega vrveža, v neposredni bližini novega obmejnega postajališča. Prav zaradi pred sto leti tam lociranega pokopališča se je sedanja Ulice Duca d’Aosta imenovala do konca prve svetovne vojne Ulica Cipres si. Ciprese so danes ostale, a le v vrtu kapucinske cerkve, za zidom, ki meji na to ulico. Danes je Ulica Duca d'Aosta zelo prometna, na njej je cela vrsta trgovn z najrazličnejšim blagom. V marsikateri stari hiši — teh je še precej — hranijo tablice z napisom «Ulica Ci-pressi». Ime ulici so spremenili po prvi - oini, ko so večini gori-riških u' dali imena vojskovodij ali dogt.„..uv iz prve svetovne vojne. Po tej ulici so še v starih časih pred prvo vojno prihajali v mesto slovenski kmetje iz Spodnje Vipavske doline in z goriškega Krasa. Zaradi tega je bilo tu tudi veliko slovenskih gostiln, največji sta bili oni p-i čubeju in pri konjičku, kjer so bila tudi večja dvorišča za shrambo kmetijskih voz in hlevi za živino. Gostilno pri čubeju (to ime ji je o-stalo še danes, ko jo upravljata mlada Štekarja iz Jazbin) so u-pravljali ljudje, ki so prišli v mesto iz Ajševice, gostilno Pri konjičku pa VValtrischeva družina, katere praded Simo- je prišel v Gorico pred koncem stoletja iz Ziljske doline na Koroškem. Kmetje so na. dvoriščih teh gostiln puščali nekaj ur živino in voz, blago, ki so ga pripeljali v mesto, pa so nesli na trg, kjer so ga z uspehom prodali. Zatem so zavili na Travnik, v Raštel, v Gosposko ulico, kjer so kupovali, kar so doma potrebovali. Še posebno živahno pa je hilo ob četrtkih, ko je bil v mestu sejem, na Jernejevo, ko je bil v Gorici ptičji sejem, in ob andrejevanjr, ko je bila Gorica polna kmetov, okolica pa je bila ta dan prazna. Še predno so zavili v gostilne so kmetje šli na bližnji Seneni trg, danes Piazza Julia, kjer je bila tehtnica, na kateri so tehtali vozove polne sena. Tehtnica je bila na tem mestu še do pred petnajstimi leti; sedaj so tam le parkirni prostori. Takratna Ulica Cipressi je bila že v predmestju, zato sta bili tu tudi dve vojašnici. Prva je bila takoj za vrtem kapucinske cerkve (do prve svetovne vojne je bila cerkev manjša od sedanje, na novo je bila zgrajena potem, ko so jo italijanske granate razrušile v času obleganja Gorice) v hiši, kjer je danes hotel Driussi in kjer so trgovine in stanovanja. Hiša je bila last Slovenca Bolka in tu je bil nastanjen avstrijski artilerijski regiment. Hišo so Slovenci in Italijani v Gorici imenovali «Bol-kova hiša — La časa del Bolko*. Tam kjer je še danes vojašnica, v južnem delu ulice, in kjer je danes nastanjen pešadijski polk italijanske armade, pa je bil v avstrijskih časih dom konjeniškega regimenta. še nekaj spominov na preteklost. Na' vogalu Ul. Duca d'Aosta in Tržaške ulice je bila nekoč tovarna vžigalic in še do prež nekaj leti je na tistem kraju, ki je danes sicer, bolj odprt na Tržaško ulicor sameval visok dimnik. Spominski park je bil navaden travnk do konca prve svetovne vojne. Ko so opustili pokopališče je bilo tam precej prostora in tam so postavljali svoje šotore lastniki vrtiljakov, zabavišč in cirkusov. V bližini so imeli vojašnice in zaradi tega je bilo tudi kiien-nov dovolj. Med prvo vojno šo bile tu barake, v katerih so bivali begunci in drugi meščani, ki so imeli podrte hiše. Po vojni so nameravali zgraditi nekaj udobnih stavb, a starejši ljudje vedo povedati, da so se temu uprli vrtnarji na občini in kar na lepem posadili cel kup dreves na tem področju. Njim se lahko zahvalimo, da imamo danes sredi mesta lep park. Pred prvo svetovno vojno so v bližini vojašnice zgradili slovensko kmetijsko šolo. V Gorici sta tedaj delovali dve kmetijski šoli, ena za italijanske iti furlanske u-čence in druga za slovenske. Prva je bila y Podturnu, zato se tudi povezovalna cesta med to četrtjo in prehodom pri Rdeči hiši imenuje «U1. Scuola agraria*. Slovensko kmetijsko šolo so zgradili v takratni Ul. Cipressi. Ta stav ba je last pokrajinske uprave, kjer sta danes kemični in medicinski laboratorij in kjer je bil še do nedavnega kmetijski inšpektorat. Slovenski dijaki so imeli na razpolago prostrano zemljišče za teni poslopjem, kjer so danes nekatere stanovanjske stavbe, šola «Galilei» in kjer je občinska konzulta za slovenska vprašanja našla ustrezen še nedozidani prostor za poslopja slovenskega južnega šolskega centra. V smeri mestnega središča, med to šolo in Čubejevo gostilno, so se razprostirale njive iri šele kasneje, nekaj po prvi vojni, nekaj pa v zadnjem času, so bile tu zgrajene stanovanjske hiše. Nasproti tem je bila stara kovačija, poleg nje pa je še danes Černigojeva mizarska delavnica. Ne smemo pri tem pozabiti na Mali in Novi dom, ki so ju gori-ški Slovenci zgradili s prostovoljnimi prispevki v letih pred prvo vojno, zato da bi se v njiju lahko učili slovenski učenci in dijaki. Stavbi sta v ta namen služili do prve vojne; ponovno smo v njiju slišali slovensko besedo od leta 1945 do lanskega leta 1976, sedaj pa sta stavbi, po preselitvi slovenskega vrtca, osnovne šole in nižje srednje šole, zaprti in čakata na nove stanovalce. Nasproti šolam je bil večji o-grajen prosto-, kjer je v času med vojnama našlo svoje parkirišče, delavnico in skladišče, avtobusno in avtoprevozno podjetje Ribi. Tu je bilo mesto za tovornjake tega podjetja do pred osmimi leti, ko se je podjetje preselilo v spodnji del iste ulice, v bližino železniške postaje. Na mestu prostranega dvorišča so zgradili vrsto modemih stanovanjskih hiš, v katerih so tudi pisarne in trgovine in ki dajejo čisto nov videz temu mestnemu predelu. Do novih gradenj je prišlo tudi v bližini, kjer so podrli nekatere stare stavbe. V začetku Tominčeve ulice je bil zgrajen nebotičnik. Na majhnem trgu pred današnjo Terpionovo trgovino in pred nekdanjo Bolkovo hišo, so se do pred petnajstimi leti ustavljali pogrebni sprevodi, namenjeni na glavno pokopališče in k so prihajali iz vseh goriških župnih cer-kvš. Do tu je pogrebni sprevod prišel peš, tu so opravili cerkveni obred m.,nadaljevali na pokopališče z vozmi ali pa z avtomobili. Sedaj tega postajališča ni več, pogrebni .sprevodi gredo narav- nost iz bolnišnice ali iz cerkva na pokopališče. V južnem delu mesta so sčasoma zgradili nekatere nove stavbe. Med te: je precej velika: stavba slovenskega pekamarja Viatorija. Skoro nasproti nje si je drugo večjo stavbo zgradil trgovec Plahuta. Bliže železnici ima svoje parkirišče slovensko avtoprevozno podjetje La Goriziana, v neposredni bližini pa je danes modema trgovina z delavnico marmornatih plošč podjetja Maroni. Ulica je danes zelo prometna. Po njej se odvija precejšen promet avtomobilov Videmčanov, ki prihajajo čez ločniški most in so namenjeni v Jugoslavi ' po nakup cenejšega bencina. Po isti ulici gre tudi ves promet iz goriških bolnišnic v druge kraje pokrajine. Poleg tega pa ta ulica, poleg obeh korzov, povezuje severni del mesta z južnim, v katerem so številne tovarne. Po podatkih mestne policije je to ena najbolj prometnih ulic v Gorici in promet po njej bo še večji potem, ko bo odpri mednarodni avtocestni prehod Štandrež - Vrtojba. Na mestu, kjer je sedaj vojašnica pešadijskega polka, je predvideno novo mestno trgovsko in upravno središče. V sedanjem regulacijskem načrtu je namreč predvideno, da se bo mestno središče polagoma premikalo proti jugu, potem ko bodo odprli mednarodni avtocestni prehod. Dodajmo še, da je v vsej ulici veliko trgovin, uradov, zavarovalnic in uvozno - izvoznih tr ■ kar daje še do ^fe’hekšj skoro predmestni ulid živ.,...., mestni značaj. <9y*® * .ili lj* in rut n V trgovini v Ulici Duca d'Aosta 72 (tel. 81307) so v prodaji, na drobno in na debelo, nagrajena ustekleničena briška vina kmetije JOŽEF KOM JANC * *......................... Rebula - tokajec - beli In sivi pinot - sauvignon - merlot Trgovina je odprta po urniku trgovin jestvin 0^ KMEČKA BANKA šilil USTANOVLJENA LETA 1909 GORICA • Ulica Morelli 14 Tel. 2206-2207 i W VSE BANČNE USLUGE — MENJALNICA 20. marca 1977 Erno Commerce s. n. e. UVOZ - IZVOZ kmetijski stroji rezervni deli FIAT - OM protektirane gume MAI 34170 GORIZIA - Via Duca d’Aosta 88 tel. (0481) 2950 - telex 46162 Effcri IMPORT•EKPORT ■ KMETIJSKI STROJI trgovina GORICA - Ul. Duca d'Aosta 42 tel. (0481) 32321 - 2 - 3 skladišče G O R I C A - Ul. Terza Armata 77 ■ Najsodobnejše inštalacije za centralno kurjavo, vodovodno in električno napeljavo. Solidna in hitra izvedba ■ Trgovina z bogato zalogo vseh električnih gospodinjskih strojev, barvnih in črnobelih televizorjev, radioaparatov, lestencev itd. ■ Sodoben in hiter servis - popravila Vence Klanjšček GORICA - UL. DUCA D'AOSTA 35 - TEL. 22-58 Priznano mednarodno avtoprevozniško podjetje LA GORIZIANA GORICA — Ul. Duca D’Aosta 180 — tel. 28-45 — GORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Maroni GORICA Ul. Duca d’Aosta 186 tel. 2442 Ploščice - Keramika - Sanitarije - Vodovodne pipe - Opeka - Apno - Cement - Mavec - Izdelani kamini - Zidne tapete - Itison VELIKI IZL02BENI PROSTOR NADAUUJE SE Z VELIKIM USPEHOM V TRŽIČU (MONFALCONE) v Ulici DUCA D’AOSTA 91 - 93 / * . (bivša trgovina M. DEMARCHI - nasproti UPIM) v trgovini MOŠKE OBLEKE s telovnikom - Pomlad 77 MOŠKE OBLEKE ostanki ...... KRILA iz sukna........ . ■. . ŽENSKA KRILA PROVENZALE . . . ? DEKLIŠKA KRILA KILT ........ ŽENSK! IN MOŠKI JOPICI vseh vrst . . ŽENSKI IN MOŠKI BLUE JEANS . . , OTROŠKI BLUE JEANS.......... ŽENSKE OBLEKE — Moda 77 ... < . 29.000 lir * 6.000 lir . 3.000 lir 5.000 lir 4.000 lir 5.000 lir 5.000 lir 3.000 lir 10.000 lir confezioni prodaja naslednjih artiklov po cenah, ki so nižje od cen pri nedavni stečajni prodaji RJUHE - BRISAČE PREVLEKE - PREGRINJALA originalna ameriška po 4.000 lir kg! MOŠKE - ŽENSKE PLETENINE JAOUART . . 2.000 lir OTROŠKE PLETENINE JAOUART............... 1.000 lir in še na stotine drugih artiklov !!! OBIŠČITE NAS Menjava dinarja po 45 lir Pnmoršlci Tin "v"uk* 6 20. marca 1977 RAZGOVOR S ČLANI RAJONSKE KONZULTE ZA BARKOVLJE, ROJAN IN GRETO RAZČLENJENOST RAJONA 0TEŽK0ČA INTENZIVNEJŠE STIKE S PREBIVALCI Našo željo po razgovoru z neka.; člani konzulte za Barkovlje, Rojan in Greto je predsednik sporočil kar na seji rajonskega sveta, tako da se nas je na dogovorjeni sestanek zbrala kar lepa družbica. Na sedež rajonske konzulte so prišli še demokristjana Orsini in Puppin .socialist Auto-mi, republikanec Pistori, indi-pendentist Renar, komunistka Buz-zi - Furlan in predstavnik Sloven- SESTAVA RAJONSKE KONZULTE 'rodsednik: ARNALDO PASTROVICCHIO (Krščanska demokracija) Svetovalci: EZIO ALBERTI G1AMPAOLO CENTRONE SALVATORE EP1EANIO IGOR LASIČ PIETRO ORSINI MARIO PUPPIN (za Krščansko demokracijo) ROMANO FOGLIANI (za socialdemokrate) TULLIO AUTOMI LUCIANO PIGATO (za Socialistično stranko) REMO PISTORI (za Republikansko stranko) EN N10 AŽMAN (za Slovensko skupnost) LIBERO TRIBUSON DENNIS VISIOLI MAJA BUZZI FURLAN CLAUD10 ŽERJAL (za Komunistično stranko) FRANCESCO CALLIGARIS (za Liberalno stranko) MARGHERITA SALVANESCHI STENTA MARCO ANTONIO BARTOLI (za MSI) ANGELO RENAR (za Tržaško indipendentistično gibanje) ske skupnosti Ažman. Že tako številna prisotnost je dala slutiti, kar je potek razgovora potrdil, precej spolitizirane* odnose v tem posvetovalnem organu tržaške občine. Predsednik jc uvodoma podal kratek pregled dosedanjega dela, ki jc v glavnem zadeval šolska, prometna, urbanistična in druga vprašanja rajona in pri katerem se korfzulta ni dala - utesnjevati v stroge birokratske meje dodeljenih pristojnosti. Tako je komisija za šolstvo vzpostavila sodelovanje s šolskimi sveti in si prizadeva pridobiti prostore policijske vojašnice v Rojanu za potrebe šol. Komisija za šport in razvedrilo zasleduje pridobitev primernih površin za te namene, kot npr. igrišče Rossoni v Miramarskem drevoredu pri nadvozu, med njene uspehe pa prištevajo pooblastilo občine, da konzulta nadzoruje umestitev športnih in rekreacijskih dejavnosti na barkovljanskem nasipu in da bo soupravljala vse zadevne objekte. Urbanistična komisija je opravila mnogo koristnega dela za ureditev prometnih vprašanj ih parkiranja. Odločitve rajonskega sveta so bile skoraj vedno soglasne, le ob posameznih radkih primerih je prišlo do nasprotnih stališč. Glede odnosov s prebivalstvom je Pa-strovicchio dejal, da jih sicer o-težkoča razčlenjenost rajona, ki ga sestavljajo tri mestne četrti, a so kljub temu priredili množične sestanke ob vašnejših vprašanjih, tako o šolstvu, občinskem petletnem načrtu, ustanovitvi središča za umsko zdravje v Barko vi jah, o barkovljanski vpadnici in o avtobusni progi št. 26. Odnosi z nadrejeno občinsko upravo niso popolnoma zadovoljivi, saj jih večkrat pogojuje politično «ujemanje» s posameznimi odborniki, pogostno je nezanimanje, pa zamude, kot pri vprašanju proge 26, sploh pa so težavni odnosi z občinsko birokracijo. Pri urbanističnih izbirah je pa bilo sodelovanje koristno, saj je občina v glavnem sprejela vse predloge konzulte. Republikanski predstavnik je pristavil, da je bil večkrat prisiljen nasprotovati političnim dokumentom, ki jih je konzulta obravnavala po njegovem brez potrebe, obžaloval je tudi pogosto odsotnost nekaterih svetovalcev. Buzzi • Furlanova je izrazila mnenje, ki izhaja tudi iz posebne ankete, da prebivalstvo je še premalo seznanjeno z vlogo in pristojnostmi konzulte, kar bo verjetno popravila njena neposredna izvolitev. Po demokristjanu Orsiniju je obračun vsekakor pozitiven, saj so opravili mnogo koristnega dela in kljub dosedanjim le posvetovalnim pristojnostim posredovali ne samo pri občini, ampak tudi pri drugih o-blasteh. Ko smo jih zaprosili za oceno sedanjega stanja tako- imdppvanih civilnih struktur, oziroma družbenih storitev v rajonu, soi nam člani konzulte najprej poudarjati' raznolikost rajonske stvarnosti, ki jo sestavlja s socialnega gledišča ce-,lo šest družbenih enot. Barkovlje se na primer delijo na staro naselje in na nove stanovanjske naselbine ,kar po navadi ločuje tudi premožnejše od manj premožnih slojev. Enako velja tudi za Greto in Rojan, in je zato nevarnost u-stvarjanja partikularističnih tendenc in razdorov, kot se je pokazalo pri vprašanju proge avtobusa St. 26. Temu vprašanju, ki je v tem trenutku najbolj pereče, so naši sobesedniki posvetili naravno še največ razprave. Indipendentist Renar je na podlagi lastnih opazovanj dejal, da se prebivalci okrog Rumene hiše bolj malo poslužujejo te proge, in da bi bilo dovolj urediti pogostnejše vožnje prose-škega avtobusa ob končnicah. Nasprotnega mnenja so bili Buzzi -Furlanova, Automi in Orsini, ker je občina obljubila, da bo skrajšanje proge do Trga Osoppo le začasno in pdskusno in je nato obljube brezobzirno požrla. Poudarili so, da tamkajšnji prebivalci nimajo nobenih trgovin niti drugih javnih storitev in da je zato treba vzpostaviti javno prometno zvezo do bivše mitnice, kjer bi mogli u-rediti prostor za obračanje avtobusov. S šolskimi prostori je križ, kot sicer skoraj povsod. Osnovna šola «Tarabocchia» deluje v dveh izmenah, zaradi česar je nujna dodelitev prostorov policijske vojašnice v Rojanu, natrpana je tudi srednja šola «Brunner», po mnenju Automija zato, ker ni v Bar-kovljah nobene. Orsini je pri tem opozoril na ponudbo zavoda za slepce «Rittmeyer», ki bi dal na razpolago prostore s pogojem, da bi v šolo sprejeli tudi njegove varovance. Nezadovoljive so tudi razmere v vseh slovenskih šojah, saj ni prostorov za druge vzgojne dejavnosti kot tudi ne telovadnic, je dejal Ažman. Razmere bi se nekoliko izboljšale, če bi mogli uporabiti vilo «Prinz* (Princ) z obsežnim parkom za srednjo šolo in vrtec ali za družabno središče za Rojan in Greto. Upoštevajoč da deželni urbanistični načrt vključuje tudi bar-kovljansko vpadnico smo se pozanimali za mnenje konzultorjev in za morebitno vložitev ugovora. Dejali so, da je bila svoj čas konzulta. nasprotna taki rešitvi, izvedeli so potem tudi za stališča priznanih strokovnjakov o tehnični neizvedljivosti take ceste glede na drsenje tal med mitnico in Prosekom. Glede prispevka konzulte k medsebojnemu spoznavanju in oplajanju kultur, ki se izražata tudi na njenem območju, so svetniki poudarili, da so. se po začetni zadregi dosegli pomembni rezultati, saj se nihče več ne čudi dosledni dvojezičnosti na sejah. Mislili so tudi na prireditev ljudske zabave v Rojanu s sodelovanjem i-talijanskih in slovenskih kulturnih skupin, toda jim zamisli še ni u-spelo uresničiti. Priložnost za obravnavanje manjšinske problematike bi mogla nuditi razprava o uresničevanju osimskih sporazumov, ki jo nameravajo prirediti. Pomembno znamenje razumevanja potreb Slovencev je tudi soglasno mnenje konzulte o dodelitvi prostora na barkovljanskem na- Nckdanji Narodni dom v Barkovljah sipu obnovljenemu slovenskemu pomorskemu društvu (Sirena*. Za zaključek smo jih popraša-li za mnenje o perspektivah, ki jih odpirajo neposredna izvolitev konžult in nove, tudi izvršilne pristojnosti, ki jim bodo v kratkem dodeljene. Vsi so seveda soglašali o velikem demokratičnem pomenu teh sprememb, izrazili so pa tudi nekaj skrbi ,v zvezi z nevarnostjo, da ponekod prevladajo par-tikularistični interesi pred splošnimi. Potrebna bo zato izredna občutljivost političnih sil, ki bodo po drugi strani mogle pridobivati nove mlade kadre, ki se bodo v teh najbolj neposrednih demokratičnih strukturah vzgajali. LUCIJAN VOLK Osebna izkaznica konzulte Razmejitev in javne služnosti Mejo rajonske konzulte, ki vključuje Barkovlje, Greto in Rojan, tvori na jugozahodni strani morje od železniškega nadvoza v Miramarskem drevoredu do Miramarskega gradu. Od tod se vzpenja ob potoku, ki teče s Proseka do nadmorske višine 110 m, gre na jugovzhod do Kontovelske ceste, pod Vejno teče po Napoleonski cesti in po železnici, nato pa po Ulici Sottomonte in Commerciale. Vključuje Zgornjo Kolo-njo in se spusti po tračnicah openskega tramvaja. Ulici Trenovia in Vicolo Gattorno zopet na Ulico Commerciale, po Stopnišču dei Lauri pa prispe na Trg Belvedere. Od tod nadaljuje po Ulici Udine in Tor S. Piero ter Ulici Leopardi in se vrne v Miramarski drevored do železniškega nadvoza, kjer obrne k morju. Prebivalstvo rajona, oziroma treh mestnih četrti, je v zadnjih letih precej stalno, saj je upadlo njegovo število od leta 1973 (27.376) do konca leta 1976 (27.269) le za 107 oseb, kar je odvisno od upadanja števila rojstev (v treh letih se je zmanjšalo število otrok do dveh let za 141 enot), ki je v našem mestu splošen pojav. 954 otrokom med tretjim in petim letom starosti služi 5 italijanskih otroških vrtcev (Ulica S. Fortunato, Reber na Greto, Ulica delle Rose, Ulica Commerciale 164, Ulica Valliculla 11) in 2 slovenska, ki imata sedež skupaj z italijanskima na Greti (Reber na Greto 34/2) in v Barkovljah (Ulica Vallicula 11). Slovenska vrtca lahko sprejmeta 75 otrok, vsi pa 675. Uršulinke imajo še tri zasebne vrtce za 160 otrok. Osnovnih šol je na področju rajona 6, od katerih 4 italijanske (Ul. Cerreto, Ulica Commerciale, Ulica dei Giacinti in Furlanska cesta) in 2 slovenski v Ulici Montorsino št. 8 v Rojanu in v Ulici Cerreto št. 17 v Barkovljah Nižje srednje šole so tri, italijanski v ulici delle Gine-stre in na Furlanski cesti in slovenska «Fran Erjavec* v Ulici Montorsino št. 8. V Miramarskem drevoredu je še zavod za , slepce z otroškim vrtcem, osnovno in nižjo srednjo šolo. Med skrbstvene ustanove navajajo podatki občinskega urada za decentralizacijo poleg omenjenega zavoda še ustanovi, ki ju upiavljajo nune, « Domus Lucis* na Stopnišču dei, Lauri št. 2 in Dom sv. Jožefa v Ulici Ascoli 3. Zdravstveno službo opravljata občinska ambulanta v Ulici dei Giacinti št. 2/a (tel. 414-558) in središče za umsko zdravstvo, ki ga uprav- lja pokrajina v Miramarskem drevoredu v prostorih bivšega naborne#* urada, Lekarna je po ena za tri četrti, ki sestavljajo okraj, in sicef v Rojanu v Ulici Montorsino št. 9 (tel. 414-304), v Barkovljah v Mii'a" marskem drevoredu št. 117 (tel. 410-298) in na Greti v Ulici Bonome* št. 93 (tel. 410-515); Rajonska konzulta in decentralizirana občinska anagrafska služb* imata sedež v Rojanu, v Ulici S. Ermacora št. 3 (tel. 412-248). Za javi'1 red skrbijo karabinjerske postaje v Ulici Bonomea št. 223 (tel. 411-146); v Miramarskem drevoredu št. 123 (tel. 410-612) in na Furlanski cest* št. 109 (tel. 410-493) ter policijski komisariati v Miramarskem drev°' redu št. 179 (tel. 411-053), v Ulici dei Moreri št. 2 (Cestna policija. tc*’ 414-046) in v Ulici Montorsino št. 17 19 (tel. 414 354 - 414 738). Pri koli' zulti imajo sedež tudi občinski stražniki (Ulica S. Ermacora št. 3» tel. 414-278). Poštni uradi so v Ulici Carmelitani št. 14 (tel. 412-236), v Ulici B*1" bariga št. 13 (tel. 414-126) in v Miramarskem drevoredu št. 119 (te1, 410 582), Tržaška hranilnica pa ima dve podružnici, v Ulici Barbari#* št. 5/a in v Miramarskem drevoredu št. 133. Občinski pndatki navajajo tudi nekaj zelenih javnih (»vršili, in sicer vrtove pri svetilniku, v Rojanu in Barkovljah ter barkovljanski borovec, ki je s 24.280 kvadratnimi metri največji. Po istih podatkih naj bi bilo na področju rajona kar precej Spot* nih in rekreacijskih struktur, in sicer 2 igrišči za atletiko, 5 stez z* balincanje, manjše nogometno igrišče, 9 za košarko, 7 za odbojko, J teniških igrišč,- kotalkališčei • 0 kopališč: 2 turistična pristana in 7 le' lovadnič, od katerih ček) dve na razpolago javnosti. Resnici na ljub* so nam člani rajonskega svčta povedati,' da dvomijo o točnosti b2*1 podatkov. Med rekreacijske centre za mladino prištevajo občinska rekreat«’* rija v Ulici Solitro št. 10 in v Miramarskem drevoredu št 131 ter cef kvena mladinska centra za ženske in moške v Ulici Moreri št. 2|> pa moški oratorij v Ulici Carmelitani. Občinski podatki ne upoštevi/ niti prosvetnega društva v Barkovljah niti slovenskega oratorija v dl* Cordaroli št. 29. Manj Diiko zamerimo izključitev novega oz. obnovi/" nega slovenskega pomorskega društva «Sirena» v Barkovljah. ud i: ' :::::::::::::::::::::::::::::::::::::: j:: Prijetno je sedeli na školjih in se greti kot martinček na prvem pomladanskem soncu. Morje, ki ga je lahen vetrič komaj zaznavno nagubal, tiho, skorajda boječe buta ob skale, ko da noče skaliti miru marčnega dopoldneva. S ceste je slišati ropot avtomobilov in tovornjakov, vendar ne moti, ker ga borov gozdiček ublaži v zadostni meri. Le od časa so časa se oglasi otroški glas ali zaškriplje ena od redkih gugalnic. ki je zdržala združen napad otrok, mladih pobalinov in za-nikrnost občine, ki le poredkoma poskrbi za popravilo. Čez nekaj ur se bj ta oaza miru na barkovljanski obali korenito spremenila: prišli bodo ljudje, ki si med dopoldanskim oddihom privoščijo sprehod ob morju, prišle bodo mlade matere z otroci, prišli bodo šolarji., da se po jutranjem pouku nekoliko sprostijo. preden se lotijo osovražene domače naloge. Barkovljanska obala bo spet oblekla svojo tradicionalno popoldansko in praznično Slovenci v Barkovljah nekoč in danes ..,1 obleko, ki ji postaja spričo kopice obiskovalcev že pretesna. Obala. še zlasti pa borov gozdiček s toboganom, z umazanimi, okrušenimi in dejansko neuporabnimi stezicami za minigolf, z osmimi gugalnicami, je edina vsem odprta razvedrilna struktura Barkovelj, ki je obremenjena poleg vsega s kopico mestnih obiskovalcev. Od časa do časa prisluhnem kričečim otroškim glasovom in nevezanemu klepetu odraslih, čenče. Ne bi tako vlekel na ušesa, če me ne bi, kot še nikoli doslej, presenetila ugotovitev, kako poredkoma ujamem slovensko besedo, kako se ta utaplja v morju trža-ščine in drugih najrazličnejših i-talijanskih narečij. Skoraj presune me odkritje, kako Barkovlje vse bolj zgubljajo značaj nekdanje slovenske vasi in se vse bolj vključujejo v italijansko mestno tkivo. Ta pa ni odkril Amerike, si boste mislili in res je, je pa vendarle presenetljivo, kako človek, še zlasti izrazito mestni ljudje, med katere se žal prištevam, podzavestno doživlja take pojave, kako potiska te žalostne vtise v zadnji kot svojih možgan, in kako poredkoma mu privrejo na dan. Ne zaradi malomarnosti ali mlačne narodne zavesti, ne, privadiš se na to in se ti zdi skoraj naravno, čeprav vsak dan bereš in pišeš o problematiki slovenske narodnostne skupnosti, čeprav razpravljaš s prijatelji in znanci, čeprav občasno seznanjaš italijanske kolege z nam vsem skupnimi, vprašanji, se ti vendarle zdi skoraj naravno, da slišiš v Barkovljah izključno ali skoraj italijansko govorico, da stopiš v bar in naročiš caffe. ali gelato, ne pa kave in sladoleda. Ne vprašaš se zakaj greš v Barkovlje zgolj na sprehod ali poleti na kopanje, ne pa na vinsko razstavo, na praznik rib ali na kakršno koli drugo podobno ljudsko veselico, kakršnih skoraj mrgoli spomladi in poleti po naših okoliških vaseh. Vse to ti pride na misel šele ob zunanjem «pritisku», ko ti v (jaU dan je Jožko Starec dobil tu zraven objavljeno sliko uredništvu naročijo tnapiši reportažo», in ti ves nesrečen kolovratiš po Barkovljah v toplem jutru in se vprašuješ, kaj naj bi vraga pisal, šele tedaj se spnm-' niš, da so bile pred fašizmom Barkovlje izredno živo prosvetno in športno središče, ki je imelo vodilno vlogo in je bilo vzor vsem slovenskim vasem. Spomniš se veslaškega kluba mojih nekdanjih sošolcev, jih l'p' lika večina žtvi v mestu, ali r so se sploh izselili.» Vsekakor pa se po dolgoletne'1' mrtvilu stanje vendarle mekolv:° izboljšuje. Najprej gre omeniti t stanoviten jadralnega kluba reiia*, ki naj bi razvil svoje "e' lovanje vzporedno z društvon1' «.Posvetili se bomo zlasti delu doraščajočo mladino, zagotavir Marjan Gregorič, poleg lega rj bomo organizirali tudi izlete 1 družabne večere, da se bodo ni lahko spoznali, med seboj. raj gotovo je tudi, da oo klub 6° bii središče, naleteli pa bomo t znatne finančne težave za UT& tev prostora.» Spovedno je stekel tudi posfe*1*> da bi pritegnili osnovnošolske 1 troke v društvo. Za uspeh te P° bude bo odločilnega pomena P., moč staršev, ki so vsekakor j. obljubili sodelovanje pri razvil1\ nju in delu v raznih krožkih modelarskega, do slikarskega telesno-vzgojnega. Za začetek 5 bodo zbirali v društvenih Pfl štorih ob sobotah popoldne, po^j je pa bodo morda še bolj rd^ in pospešili svoje delo. cZdrU1. nje staršev — meni Inko — je najbolj prožen in gktip organ ki bo lahko osnova za ][ daljnje delo. Ne smemo pa P0'-.:, bili tudi na starejše ljudi in 111 hove interese.» ^ Inko se zaveda, da so zaenk1 moči. Barkovljanov prešibke .( meni da bi se morale Barko1'l> povezati z ostalimi četrtmi v k° pa čeprav bi razdalja ko otežkočala delo. Prepriča" f. tudi, da ni družbena in pro*1'^ zulti. pa Čeprn” hi rn-ninUa. jčalu licu. i i k[ji f. ni družbena in P>'°slA s’ia raziskava, kot jo je norosodobil, saj se jugoslovanski zgodovinarji v zelo veliki meri posvečajo turški problematiki ((med Slovenci na primer I. Voje in F. Gestrin, poleg dachauske žrtve Stanka Juga, ki je o turških u«, padih na Slovensko še najbolj obširno pisal; njegovo delo Cremonesi pozna). Knjiga pričenja z nastankom turške države konec 13. stoletja, razdeljena je na 33 poglavij, ki jim dodaja še pregled kronologije, bibliografski seznam in osebni ter krajevni imenik. Lokalnih razmer (vpadi Turkov v furlansko ravnino) se dotikajo 15., 16. in 18. poglavje (1499 so bili Turki zadnjič na Furlanskem preko Soče), prav dramatični so popisi turških vdorov na furlansko ozemlje, povzeti so po zapisih sodobnih piscev. Knjiga je bogato ilustrirana in je tudi sicer- dostojen tiskarski izdelek. Neznanstvenosti svojega pisanja se je Arduino Cremonesi v celoti zavedal. Svojo odločitev je potrdil, ko je zapisal, da je namen knjige »razširjanje znanja na poljuden način- o nekem zelo dramatičnem obdobju zgodovine našega kontinenta*. Cremonesi želi sveče delo nadaljevati, če bo seveda pravkar izdana knjiga vzbudila zanimanje, in predstaviti r.adaljno zgodovino Turčije vse do časa,' ko je ta prenehala s svojo »smrtno grožnjo evropski civihzaciji*. Redko katero delo italijanskega piva zadovolji slovenskega bralca zaradi pravilrtega pravopisa krajevnih in osebnih imen, Cremone siju gre pri tem Vse priznanje.' Morda ne bo dolgo, ko nas bo videmski »prijatelj Slovencev* '(tako se rad predstavlja) znova presenetil z originalnim delom; plodnega u-stvarjanja naj mu zaželi tudi konec tega poročila. B. Marui’6 OB 35-LETNICl VSTAJE Zelo zanimiva ponatisa medvojnih ilegalnih publikacij KP Slovenije Gre za zbirki letakov, risb in linorezov «V Kristusovem imenu» in revolucionarnih pesmi Odbor centralne tehnike KPS je za 35-letnico vstaje izdal in založi! izredno pomembna in zanimiva ponatisa dveh svojih ilegalnih medvojnih publikacij, ki sta v svojem času odigrali izredno veliko politično in kulturno vlogo. Gre za ponatis zbirke letakov, risb in linorezov pod naslovom «V Kristusovem imenu >, ki je izšla avgusta 1943. leta v okupirani Ljubljani in jo je izdala O-krožna tehnika Komunisti :ne partije Slovenije ter za ponatis zbirke revolucionarnih postni pod na slovom Pesmi, ki ;e izšel prvič julija 1943 v okupirani Ljubljani prav tako pri Okrožni tehniki KPS. Ilegalna partizanska mapa »V Kristusovem imenu* je tovrstni prvenec v našem narodnoosvobo dilnem tisku, čeprav je .tila tedaj ilustracija, vinjeta, risana naslovna stran ali /aglavje pa tudi grafični letak in politična karikatura v tretjem letu. boja proti okupatorju že sestavni ie! naše Dr. Ivan Sedej o ljudskem stavbarstvu Izjemno bogastvo kraškega in benečanskega stavbarstva Dr. Ivan Sedej iz Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani je v sredo predaval — kot smo napovedali — v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, o ljudskem stavbarstvu na Slovenskem. Kdor se je udeležil tudi tega — že četrtega predavanja o razvoju slovenske arhitekture ,ki jih letos prireja Narodna in študijska knjižnica v Trstu ■— lahko z vso upravičenostjo reče. da mora biti vsem, ki so ga zamudili žal, da niso izkoristili tako ugodne priložnosti in si ogledali več sto prelepih in prezaniimvh, krasnih barvnih diapozitivov m poslušali poučne razlage mladega učenega predavatelja. Saj bi zvedeli, kaj vse skrivajo vasi in vasice od severnih in vzhodnih pa do južnih in zahodnih slovenskih mej, kar je arhi- tektonsko zanimivega, lepega in dragocenega ter hkrati tipično slovensko samosvojega kljub samoumevnim sosednim vplivom. Z velikim zanimanjem smo sledili opisom značilnosti ljudskega stavbarstva od panonskih domačij v Prekmurju pa preko alpske arhitektura na Koroškem oh meji z nemško ter preko štajerske, Gorenjske in Notranjske vse do Primorske in Beneške Slovenije. Seveda nas je predvsem zanimala naša kraška arhitektura, glede katere je predavatelj poudaril. da so naši tkraški kamnoseki uveljavili visoko kulturo obdelave kraškega kamna» in nam pripovedoval celo o posebnem «osrednjeslovenskem kamnoseškem sistemu», ki predstavlja povezavo med alpskim in primorskim stavbarstvom vse do naše Benečije, rkjer sicer arhitektura ni bogata na detajlih». Orisal je različnost oblik zlasti v Breginjskem kotu, opozarjal nas je na lepoto značilnih «gan-kov», zunanjih hodnikov, na kolone in portale pa tudi na freske v najbolj preprostih' kmečkih hišah, ki predstavljajo še kar precej neznano in neproučeno bogastvo. Pač — nikakor ni mogoče v nekaj stavkih povedati vsebine skoraj uro in pol dolgega predavanja, med katerim, smo zvedeli, kaj vse si moramo pravzaprav ogledati, ki potujemo skozi naše vasi in se pri tem zavedaU, da so tipi kraških hiš že iz časov pred 14. stoletjem ter da je v resnici le še malo ohranjenih bistvenih elementov kraške hiše zaradi^dozidav in prezidav in ka- ko izginja bogastvo na pr. i-zjemnih elementov kot so na pr. konzole i. t. n. Vgotoyili smo tudi, da še dejansko vse premalo zanimamo tudi zg ustroj naselij, za funkcionalnost te preproste arhitekture, ki se je sčasoma ispremenila v lepoto*, kot je u-gotovil predavatelj, ko je opoza--rjal na vaške ulice, vodnjake, male skulpture in na celo vrsto značilnosti na primer, ki datirajo že iz 16. stoletja. Predsednik NŠK. ki je predavatelja predstavil, je opozoril navzoče na peto predavanje o razvoju slovenske arhitekture, ki bo v sredo 6. aprila, ko bo ponovno govoril prof. dr. Nace šumi, in sicer tokrat o arhitekturi 18. in začetka 19. stoletja. p. g. ciklostilirane ali tiskane revolucionarne besede. V ponatisnjeni grafični zbirki, ki‘ je nastala v izredno težkih razmerah v okupiranem, z žičnimi ovirami obdanem in ustrahovanem mestu, je 35 risb in linorezov. Njihovi avtorji so slikarji Stane Kumar, France Mihelič, Nikolaj Omerza, Nikolaj Pirnat, France Uršič in Janez Weiss, arhitekti Boris Kobe, Vlasto Kopač in Domicijan Serajnik ter kipar Boris Kalin. Kot je iz .nen razvidno, so bili pri tem delu osebno angažirani naši najboljši likovniki časa, ki so svojo revolucionarno pripadnost narodnoosvobodilnemu gibanju izpričali tudi s svojim kasnejšim delom in udejstvovanjem. Pobudi partijske tehnike, da izda takšno propagandno brošuro, so se torej odzvali vsi napredni slovenski likovniki, kar jih je tedaj, v tretjem letu faš'rtične okupacije, živelo in delovalo v Ljubljani. Zanimivo je, da so ideje za upodobitev odbirali umetniki sami, motivi pa so se jim grstili vsak dan pred očmi — »blokade, požgane vasi, prelita kri nedolžnih žrtev po vsej slovenski zemlji, streljanje talcev, mučenje po ječah, — zločin in nasilje...* kot je tedaj zapisal" nsar v uvodni besedi brošure. Delo je organiziral slikar France Uršič, ki je risbe in linoreze tudi zbral in jih junija 1943. leta izroči) ljubljanski partijski tehniki. Nič lažjega dela niso irtioti pri tem partizanski grafiki, ki Zaradi petih ilegalnih tiskarn v Ljubljani, ki so vse padle v roke dali-janski policiji, niso imeli na voljo. tiskarskih strojev. Zato se je partijska tehnika takrat odločila BERITE REVIJO za svetlobno kopiranje risb s prozornega risalnega papirja na o-zalitni papir. To je bila v tedanjih ljubljanskih razmerah še edina možnost za reprodukcijo risb večjega formata. Fotograf Centralne tehnike K1JS Ivan Trobec' je risbe in grafike fotografsko povečal na ustrezno velikost,, nakar jih je s tušem na prozorni risalni papir prerisal Vlasto Kopač. Prerisovanje je bilo potrebno tudi iz konspirativnih razlogov, saj je bil njegov namen spremeniti stil in risarsko tehniko posamezmb avtorjev, tako da bi jih tudi izurjeno oko nasprotnikov in policijskih vohljačev ne moglo odkriti. Petintrideset risb z uvodno besedo je nato v kopirnici železniške direkcije v sto izvodih skopiral Tine Kmet) obrezal in uvezal v brošure pa knjigovez Dragotin Gulič v Tavčarjevi ulici. Ponatisu so dodali še štiri letake iz okupirane Ljubljane, ki sodijo v tisti čas, žal pa niso mogli vključiti nober/i protifašistične risbe slikarja Hinka Smrekarja, ki so ga Italijani L septembra 1942. leta ustrelili v Gramozni jami in tedaj zasegi, tudi vsa njegova dela s to tematiko Ponatis tega, umetniško in človeško izrednega, človeško obtožujočega umetniškega albuma iz časov okupacije predstavlja vsekakor dragocen dokument o neki dobi, hkrati pa je izredna priča iznajdljivosti, požrtvovalnosti in tudi angažiranosti najboljših slovenskih likovnikov in ilegalnih grafikov v boju proti onupatorju, Jco je takšno delo predstavljalo smrtno nevarnost in veliko tveganje, kar najbolje dokazuje tragična usoda velikega slovenskega slikarja in karikaturista Hinka Smrekarja. Podobno je nastala tudi partizanska pesmarica, prav .‘ako prepotrebna knjižica, ki naj bi z besedili revolucionarnih ne>mi pomagala in dvigala moralo v boju proti okupatorju. Ker tudi leta 1943. v Ljubljani ni bilo moč natisniti v nobeni tiskarni te knjižice, je Vlasto Kopač besedila 3« _________________ D. t (Nadaljevanje na 8. strani4 NA PRAGU FRANCOSKIH UPRAVNIH VOLITEV DRUGEGA KROGA Navadno skušamo nuditi v vsaki rubriki čim širšo izbiro glasbenih zvrsti. Tudi ta nedelja ni v tem oziru izjema. Preverite sami! WAR featuring ERIČ BURDON Love is ali around (ABC Rec. ABC 461) H«***..«« m LOKE B ULMOM tega jazzovskega glasbenika med najbolj plodnimi. Tako predstavlja ta dvojni LP res zanimivo pobudo, kajti ob poslušanju lahko spoznamo, da je Burton obdržal svojo osebnost in kreativnost ne samo v samostojnih albumih, temveč tudi v tistih posnetih z velikimi mojstri modernega jazza kot npr. Chick Corea, Keith Jarrett in Stephane Grappelli. -ser m JOHN DENVER Greatest hits vol. 2 (RCA PL 12195) »N**«--*-**. ir Uplaj Erič Burdon je eden redkih glasbenikov, ki so dali smisel in vsebino glasbeni dobi, ki je sledila beatu. Ne moremo ga še postaviti med predstavnike nove pop glasbe, toda imel je važno vlogo pri začrtovanju novih smeri. Tudi on se je opiral na blues kakor Clapton in drugi, vendar je s skupino Animals še bolj razširil svoje glasbeno obzorje. Zastonj in težko je zdaj opisovati, kako originalna je bila glasba, ustvarjena s to skupino. To pa tudi zato, ker se današnji album nanaša na drugo, kasnejšo dobo Eriča Bur-dona. Po razpustu prve skupine, je Erič srečal v Kaliforniji temnopolte člane skupine War, ki so takrat igrali neke vrste «black mušic*. Pridružil se jim je, in ostal z njimi približno dve leti (1970-71). Vsi glasbeni kritiki pa pravijo, da so s tem medsebojnim' Sodelovanjem, pridobili le člani skupine War, sicer bi po vsej verjetnosti ostali še danes neznani. Povedano z drugimi besedami: najbolj negativno obdobje Burdono-vega glasbenega udejstvovanja je bilo prav to s skupino War. Zdaj pa k obravnavanemu albumu, ki vsebuje nekaj do zdaj ne-n Stisnjen ih posnetkov. Med temi izstopata po mojem zlasti dva bluesa (kako ne bi) posneta na nekem sessionu že leta 1969, se pravi prav na začetku sodelovanja. Naslova teh dveh pesmi sta: »Tobacco road* ter »Home drearro. Dosti bolj ritmična in agresivna je Jaggerjeva in Richadova «Paint it black*. Tej popevki, ki spada med najbolj popularne motive skupine Rolling Stones, daje Erič poseben pečat. Za sklep: z jasno izoblikovanimi idejami o Burdonovem obdobju; ki ga album predstavlja, je slednji še kar sprejemljiv. Napačno pa bi bilo jemati ga kot zgled ali obnovo celotne Burdonove glasbene zgodovine. Kaže, da je moda' albumov z naslovom »Greatest hits» prišla do najbolj zapuščeneg in osamljenega kotična ameriške celine. Tam namreč pišejo, da živi in deluje John Denver, ki išče tako v stiku z naravo navdiha za njegove umirjene in tihe pesmi, kot tudi sam poje v enem svojih »hitov>: «Thanks God I’m a coun-try boy» — hvala Bogu, da sem podeželski sin. Vse to se mi zdi smešno! Nekje sem bral bol: verodostojen članek, kjer pravi, da bi bil John Denver v ponos samemu ameriškemu predsedniku, saj predstavlja tipičnega Američana, ki se je n Miliilimir nmniinil " r- n&T popolnoma integriral v sistem in ga ne kritizira kakor tisti »umazani dolgolasci* z njihovimi »nedostojnimi* teksti. V redu, bi mi lahko kdo odgovoril, in kaj potem? Tudi John Denver mora živeti! Seveda, toda naj mi ne potegne na dan več naravo in navdiha pri tej. Vsaka Denverje-va pesem je do pičice preštudirana tako, da bi bila všeč čim širšemu krogu poslušalcev. Seveda bi bilo neumno, če ne bi čimbolj izrabil to popularnost, zato je tale album skoraj neizogibno dopolnilo vsem tem besedam. Enotnost levičarske opozicije trdnejša kot v krogih «večine» STEFANO ROSSO Una storia disonesta (RCA PL 31297) vr-njnvi. . v.,r.w $T Oj GARY BURTON Turn of the century (Atlantic W 60119) **#•*»» mk Res zanimivo naključje, da srečamo v eni in isti rubriki dva albuma, ki sta si v marsičem podobna. Najbolj očitna podobnost je seveda" ime, toda po natančnejšem pregledu izvemo, da jemlje ta dvojni album v poštev isto obdobje kakor prejšnji. To je antologija vseh najboljših Burtono-vih motivov posnetih v obdobju 1969-72, se pravi v času sodelovanja z družbo Atlantic. V resnici pa nima Burton tako glasbeno, kot najbrž tudi osebno, nič kaj opraviti s prejšnjim Eri- C A R Y timi or com Burtonom. Prvi, Burton, spada namreč med najbolj znane jazzovske vibrafoniste. Druga o-membe vredna razlika med tem in prejšnjim albumom je tudi dejstvo, da je bilo omenjeno obdobje Z obravnavano ploščo sem hotel malo pogledati, kako je kaj z novimi kantavtorji v Italiji. Med te spada Stefano Rosso s svojim prvencem (vsaj kar je meni znano) »Una storia disonesta*. Ta bežen pogled na svet novih kan-tavtorjev pa me je precej razočaral. Stefano Rosso je po mojem tipičen predstavnik tiste kategorije kantavtorjev, ki nimajo ničesar povedati, zato iščejo v hermetičnem in nerazumljivem besedilu rešitev tega problema. Čim bolj je stvar zapletena, tem bolje! Kajti tako bo poslušalec vedno v dvomu in si bo vedno mislil: »Morda pa je res hotel kaj povedati, le da ga jaz nisem razumel*. Da se razumemo (vsaj mi): besede sploh niso tako komplicirane, pa tudi nekateri stavki so zloženi včasih prav banalno (»svet se vrti, vrti, dokler se ne ustavi*). Toda če se po vsaki poslušani popevki vprašaš, kaj je hotel s to povedati, si ne veš odgovora. Besedilo pa je pri nekem kantavtorju najvažnejše; ne zdi se mi vredno kupiti tako ploščo samo zaradi prijetne glasbe in lepega glasu. Sandi Pertot in Pavel Ugrin Polarizacija volilnega boja med večino in opozicijo - Večina neenotna glede občinske uprave v glavnem mestu Danes bodo v Franciji upravne volitve drugega kroga, ki bodo ponovno- soočile stranke skupnega levega vladnega programa s, predstavniki »vladne večine* oziroma golistične stranke in Gi-scard D’Estaingove skupine. Na volitvah, ki so bile prejšnjo nedeljo je združena levica dosegla pomemben uspeh, saj se je povzpela na lestvici volilnih rezultatov do 52 odst. medtem ko jih je »vladni* večini pripadlo kakih 47 odst. Na tem drugem krogu upravnih volitev se bodo prizadele politične sile spopadle v 63 mestih z več kot 30 tisoč prebivalci ter tudi v Parizu, kjer položaj še ni razčiščen. Na vsak način gre tudi v primeru teh volitev za spopad med večino in levičarsko o-pozicijo. Opazovalci menijo, da ni prišlo do pomembnih sporov med podpisniki skupnega levičarskega vladnega programa. Kaj takega se ne more trditi za to kar se dogaja v okviru večine v številnih pokrajinskih mestih ter še posebej v osmem «arrondissemen-tu» glavnega mesta. Sedaj je še nemogoče napovedovati, kako se bo končala bitka za Pariz, potem ko je bivši minister Chirac odbil predloge D'Ornana glede organizacije občinske uprave francoskega glavnega mesta. Zakon z dne 19. julija lanskega leta je zvišal odstotek glasov, ki jih mora neki kandidat prejeti na političnih oziroma upravnih volitvah v prvem krogu od 10 odst. na. 12,5 odst., da bi se lahko udeležil volitev v drugem krogu. U-poštevajoč pa dejstvo, da je poprečna udeležba volivcev okoli 79 odst. (kar se je zgodilo prejšnjo nedeljo, 12,5 odst. vpisanih volivcev predstavlja dejansko skoraj 16 odst. izraženih glasov. To pa je zelo veliko ter je povzročilo bipolarizacijo volilnega boja med vladno večino in levo opozicijo. Zato se bo tudi danes zgodilo, da bo prišlo do ostrega boja med vladno Večino in levo opozicijo. 21. marca 1971 je prišlo do 43 dvobojev za 69 mest z več kot 30 tisoč prebivalci (z izjem.) Pariza), kjer so bile v teku volitve drugega kroga. To število j< predstav- ljalo 62,31 odst. Danes pa bo 53 dvobojev za 63 drugostopnih volitev, oziroma 84,12 odst. Ta porast je zelo zanimiv, saj ta pojav začenja prizadevati tudi mesta z manjšim številom prebival-, cev. Opazovalci pravijo, da je zelo pomemebno dejstvo, da bo prišlo v devetih od 11 glavnih pokrajinskih mest z manj kot 30 tisoči prebivalci do spopada med vladno večino in levičarsko opozicijo. bolj naprej in bolj visoko, je sprejel r.ačelo, odpovedi, čeprav se je vedno boril za vladajoče položaje v mestni upravi. Spričo teh sporov potek volitev v Parizu še vedno predstavlja precejšnjo uganko*. Če gledamo na ta položaj v njegovi celoti, lahko rečemo, da se bo ta drugi krog volitev, ki bo odločal o nekaj manj ko'; 91 tisoč-nih mest od skupnih 475 tisoč razvijal na drugačen način, bodisi gledano s stališča vladne večine, ali pa s stališča združene opozicije. Če je George Marchais nudil prejšnji torek televizijskim gledalcem postaje «Antenne 2» smehljajoč obraz, prav nič zaskrbljen ter poln zaupanja v bodočnost, lahko rečemo da je imel razlog za to. Primarne volitve, ki so 13. marca zoperstavile podpisnike skupnega vladnega programa v 19 mestih z več kot 30 tisoč prebivalci, so že stvar preteklosti. Opazovalci niso opazili nikjer nobene razprtije. Kaj takega se ni zgodilo niti v Villeurbanne, kjer je KP Francije hudo napadla Her-nuja in niti v Aix-en-Provence, kjer je socialistični župan odbil zahtevo po sodelovanju s komunisti. Kaj podobnega se ni zgodilo v vrsti drugih mest, kjer so še •vedno precej žive in žolčne razprtije med Marchaisom in Mit-terrandora, ali pa drugje, kot v Touionu. Iz vsega tega lahko sklepamo, da je združena opozicija danes v Franciji zelo bolj enotna, kot pa vladna večina. Najhujši za to skupino je prav primer pariške občine. Tu je prišlo do hudega spora med D’Ornanom in Chiracom, in sicer v osmem »arrondisse-mentu* kjer je predstavnik D’Or-nanove liste odbil odstop v korist Couva de Murvilleja. Srečanje med Chiracom in D'Omanom, do katerega je prišlo prejšnji torek, ni bilo zelo pozitivno. Nekdanji ministrski predsednik, ki je sicer zelo zainteresiran za pariško mestno upravo, vendar pa gleda Filmske knjige in revije Monografije režiserjev in igralca nemega filma Med najnovejšimi filmskimi publikacijami, ki izhajajo v Italiji, so še najobičajnejše monografije. Zbirka «/I Castoro Cinema» založbe La Nuova Italia je prišla tako že do štev. 31-32 in je posvečena režiserju Francescu Rosiju, morda najzanimivejšemu predstavniku italijanskega «civil-nega» filma. Studijo je pripravil Sandro Zambetti. Prejšnja številka (30) pa vsebuje študijo Ales-sandra Cappdbiance o ameriškem režiserju nemškega izvora Billg-ju Wilderju, ki mu prav sedaj italijanska televizija posveča zanimiv ciklus. Manj običajne so pri nas monografije o igralcih. Zato je posebno hvalevredna tista, ki jo je pripravil videmski kritik Mario Quargnolo za založbo C.S.U. (2.000 lir). Naslov ji je «Luciano Albertini, un divo degli anni venlh. Avtor je dejansko zbral vso dosegljivo dokumentacijo o tej zanimivi osebnosti italijanskega nemega filma, po krivici pozabljeni. S. G. itiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiHiiHiiMMuiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiiiiiiMiiniiiiiiiinmiiini KRIŽANKA... z našim krajem r" r 3~ l, r HB 8 9 10 ~ 11 12 13 uH 15 15 17 P ir 19 20 21 22 23 2 L 25 26 d ŽT~ 28 29 30 '3f~ 32 33 • 3T 35 ‘ VODORAVNO: 1. tek, slast, o-kus, poželenje, 7. pravokotna projekcija predmeta na vodoravno ravnino, 13. gredina, polica v rebri, del stavbe, 14. spočeti, 15. Odisejev otok, 16. kemijske spojine vodikov s kisiki, 17. ime filmskega igralca Pacina, 18. konci polotokov, 19. italijanski popevkar (Giorgio), 20. italijanski spol-nik, 21. živalski vrt, 22. nosilec osnovnega pomena, 23, žival iz vrste mačk, 24. Maksim Sedej; 25. zmešan, blesav, 26. zamejski slikar (Demetrij), 27. medmet, ki izraža začudenje, 28. Stenmarkove smuči, 29. tat, zmikavt, 31. angleški kemik in fizik (John), 33. žensko ime, 34. italijansko pristanišče, 35. angleški pisatelj in zdravnik. NAVPIČNO: 1. očka, 2. sovjetski šahist, 3. ena od Muz, 4. kazalni zaimek, 5. ime italijanske igralke Mirande, 6. tantal, 7. pastirsko trobilo, 8. kosmato suk-no, 9. scena, 10. Reka, 11. jugoslovanski sosedi, 12. veliko skladišče, velika kašča, 16. siguren, 19. žensko ime, 21. kaos, 22. dedni najemnik posestva, 23! naš kraj, 25. čista teža. 26. še, tudi, 29. bukov... hlod, 30. zgoden, 32. Lon Chaney, 33. Miro Cerar. (lako) Horoskop OVEN (od 20.3. do 20.4.) V svojem poslovanju posvetite večjo pozornost varčevanju s časom. S svojim posegom boste preprečili družinski spor. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne dovolite, da bi vam nekatere osebe vsilile svoja stališča. V večernih urah srečanje s simpatičnimi o-sebami. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Če hočete žeti določen uspeh, usmerite svojo dejavnost po že izkušenih metodah. Dober nasvet družinskega člana. RAK (od 23.6. do 22:7.) če hočete danes biti kos svojim nalogam, organizirajte svoje delo že v teku jutra. Ne zapravljajte časa s trenutnimi poznanstvi. LEV (od 23.7. do 22.8.) Spregledali boste resnične, namene tekmeca, ki je z varni sicer zelo ljubezniv. Dobro počutje v prijateljski družbi. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojim delom boste v zgled vsem, ki z vami sodelujejo. Popoldne posvetite več pozornosti svojim o-sebnim vprašanjem. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10) Skušajte biti v svojih poslih bolj natančni in vztrajni. Ne verjemite povsem novici, ki ste jo pravkar prejeli. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ogibajte se resnejših sporov v poslovnem in tudi družinskem krogu. Posvetite večjo pozornost ljubljeni osebi. STRELEC (od 23.11. do 20.12) Poverili vam bodo delo, ki zahteva natančnost in tehnično spretnost. Spoznali boste resnični značaj osebe, ki jo ljubite. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Ne spreminjajte v zadnjem trenutku svojega načrta. Po krivici boste dvomili v iskrenost osebe, ki jo imate radi. VODNAR (od 21.1..do 19.2.) Spoznali boste iskreno privrženost nekega sodelavca. Manjša razprava v družini, ki pa bo terjala veliko žrtev. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pri reševanju nekega finančnega vprašanja, bodite kar precej previdni. Ne odklanjajte pomoči prijateljem v stiski. V sredo Lovše gost v Kulturnem domu (Nadaljevanje s 7. strani kasneje v konkretno glasbo francoske eksperimentalne šole. ALEKSANDER SKRJABIN (1873-1915) predstavlja zanimivo osebnost v zgodovini glasbe. Ustvaril je svojevrstno glasbeno govorico, s katero je’ preko impresionističnega slikarja s prelivajočimi se harmonijami segel v politonalno in ekspresionistično območje. Med njegova najpomembnejša dela sodijo klavirske sonate, čudovite umetnine pa so tudi krajše klavirske skladbe, izmed katerih bodo v sredo na sporedu: LIST V ALBUM, KRHKOST, ENIGMA in POEM. GABRIEL FAURE (1845-1924), orglavec, skladaetlj, glasbeni kritik in dolgoletni ravnatelj pariškega konservatorija, je skupaj z Debussyjem in Ravelom vodilni utemeljitelj francoske moderne glasbe. Zrasel je v polnem razcvetu romantike in v tej zgodnji dobi je bila njegova umetnosf prej lahkotna, površinska kakor poglobljena. V kasnejših letih je dozorela in skladatelj je tedaj ustvaril dela trajne umetniške vrednosti, kot so npr. Nokturni, Preludiji in zlasti Varjaeije op. 73. ONDINE je prva od treh skladb MAURICE RAVELA (1875-1937), ki sestavljajo ciklus «GASPARD DE LA NUIT» (po istoimenski pesnitvi temačne simbolike A. Bertranda), eno najpomemebnej-ših del svetovne klavirske literaturi;, ki postavlja pianistu največje zahteve. «Ondine* predstavlja glasbeno vizijo skrivnostne, pravljične rusalke, njeno čustvovanje, zapeljevanje ter končno razočaranje in izginitev v vodnih globinah. FANTAZIJA v f-molu op. 49 se dokaj razlikuje od ostalega opusa FRED ERIKA CHOPINA (1801) 1849). Poljski mojsteif klavirske glasbe se v njej odreče zanj t,ako značilni elegiji in spevnosti. Namesto liričnih nastrojenj srečujemo v tej Fantaziji dramatičen patos z značilnimi ritmi koračnice, patos, v katerega se proti zaključku skladno poveže svečani motiv, ki spominja na zborovski spev. Pestro sestavljen spored edinega klavirskega recitala letošnje abonmajske sezone bo prav gotovo pomemben kulturni dogodek, ki bo nudil našemu koncertnemu občinstvu izvrsten umetniški užitek. Ilegalne publikacije KP Slovenije (Nadaljevanje s 7. strani) revolucionarnih pesmi napisal s tušem na devet centimetrov širok in štiri metre dolg trak prozornega papirja, povrhu pa je pesmi še ilustriral s 37 perorisbami. Trak je v dvesto izvodih skopiral na ozalitni papir Tine Kmet v kopirnici na dvorišču ljubljanske železniške direkcije, obrezal m zgibal na format 5,5x8,5 cm ter uvezal v rdeče in modro platno pa knjigovez .»ragutin Gulič v Tavčarjevi ulici. pba ponatisa predstavljata torej izreden dogodek in pričevanje iz našega narodnoosvobodilnega boja in prav je, da smo ju dobili v takšnem faksimilu kot sta izšla originalno med vojno v najhujših časih okupirane Ljubljane. Poleg čisto dokumentarne vrednosti pa sta oba faksimila tudi dokaz visoke umetniške vrednosti in patriotizma tako naših umetnikov kot grafikov, ki so tako z obema deloma, veliko prisue’ ali k osveščanju množic in dviganju borbene morale tako v okiinirvni in z žico obdam Ljubljani kot sploh med slovenskimi ljudmi. BERITE REVIJO SREČKO VILHAR . ALBERT KLUN Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, > Korziki in v južni Franciji 59. Večina teh Slovencev in Hrvatov, ki so ječali toliko let pod tujim jarmom, hoče vstopiti v vrste NOVJ pod vodstvom vrhovnega komandanta maršala Tita in se skupno s svojimi brati boriti za osvoboditev in združitev svoje domovine. Toda v italijanski vojski za to ni razumevanja. Fašistični oficirji, ki se nahajajo v tej vojski, jih celo šikanirajo in z njimi ostro postopajo. Zahtevo teh 30.000 primorskih Slovencev in Hrvatov, da sc jim dovoli na njihovo željo vstop v NOVJ, moramo podpreti tudi mi. To je naša dolžnost in pravica. Vse organizacije OF, zlasti na Primorskem, naj organizirajo seje, zborovanja, mitinge, na katerih naj se sprejemajo resolucije in protestna pisma z zahtevo, da se neha ,s takim postopkom proti našim rojakom in da se dovoli tistim Slovencem in Hrvatom, v vrstah italijanske armade, ki se hočejo boriti v Titovi armadi, da preidejo v NOV in POJ. Resolucije in protestna pisma naslavljajte na italijansko vlado, ki se je zavezala, da bo popravila krivice in da bo uničila vse posledice fašističnega režima, da prizna tem Slovencem in Hrvatom, da se bore v vrstah svoje narodnoosvobodilne vojske. (Resolucije na italijansko vlado naj ne bodo žaljive!) Resolucije in protestna pisma naslavljajte tudi na zaveznike Anglijo, Sovjetsko zvezo in Ameriko, da podpro v smislu svojih izjav o pravici narodov na samodločbo to našo zahtevo pri italijanski vladi, na italijanske antifašiste, da naj se z nami bore za našo upravičeno zahtevo in s tem utrde našo solidarnost v boju proti vsem ostankom fašizma za pravico narodov do samoodločbe. Le v taki medsebojni zvezi in pomoči bomo razvili in stopnjevali vse narodne sile za dosego zmage nad našim skupnim sovrart*v'k.om, nemškim okupatorjem. Vse resolucije, proteste in pisma pošljite lOOF. Kampanjo organizirajte zelo široko, masovno in naj se izvrši v glavnem v tednu od 10. -17, junija. Smrt fašizmu — Svoboda narodu! Za IOOF: sekretar Boris Kidrič in predsednik Josip Vidmar.* 7) Pozivu IOOF se je seveda najprej odzval naš narodnoosvobodilni tisk in oglasil se je tudi književnik France Bevk, ki je odločno opozoril na boleče vprašanje naših pregnancev na Sardiniji. Zapisal je tudi tole: «Ko se je pri nas začelo osvobodilno gibanje in so naši fantje ute-kali v partizane, so se 'posebni bataljoni’ razmnožili, režim v njih se je poostril, natrpali so jih na Sardinijo, da so bili odrezani od celine in čim bolj oddaljeni od doma. To množico naših fantov, ki jih cenim na 30.000, je našel zlom Italije daleč od doma. Le redkim izmed njih, ki so biti takrat v južnoitalijanskih taboriščih in posadkah, se je posrečilo doseči rodna tla. Ne pozabimo, da so to naši najboljši sinovi, ki so zaradi svoje čiste narodne zavesti zašli v tak položaj. Po veliki večini so pravilno doumeli veliki pomen naše borbe in se opredelili za Osvobodilno fronto. Toda zaman so bile doslej vse njihove zahteve, naj jih uvrstijo v našo na- Nedelja, 20. marca 1977 11.00 13.30 14.00 15.20 17.10 19.00 20.00 20.40 22.00 23.00 12.30 13.00 13.30 16.45 17.55 18.15 19.00 19.50 20.00 20,10 31.50 22.55 8.15 9.25 11.30 12.15 15.45 16.10 rodnoosvobodilno vojsko in prepeljejo na bojišča njihove domovine. Nove italijanske oblasti nimajo razumevanja za njihove želje. Predolgo smo čakali. Cas je, da dvignemo klic ne samo mi Slovenci in Hrvati, ampak vsi narodi Jugoslavije. Vsem Slovencem in Hrvatom, ki so še v vrstah italijanske vojske, naj se po njihovi želji omogoči vstop v NOV in POJ pod vrhovnim vodstvom maršala Tita. To zahtevamo od nove italijanske vlade, ki se je zavezala, da popravi vse krivice, ki nam jih je storil fašizem. To pričakujemo od naših zaveznikov, ki so z Atlantsko izjavo slovesno priznali vsem svobodoljubnim narodom pravico na samoodločbo.* 8) Jeseni leta 1944 je «Naša vojska* v zvezi s pozivom IOOF že poročala: «Iz vseli delov Primorske in Istre, iz vojske in ljudstva,, prihajajo na glavni štab Slovenije resolucije, ki zahtevajo, da se v smislu slovesne izjave o samoodločbi narodov, podane v Atlantski deklaraciji, kakor tudi izjave o samoodločbi narodov, podane v zaključku Teheranske konference, vsi naši bratje, ki se nahajajo v zavezniški italijanski vojski, vrnejo svoji domovini ter po svoji želji vstopijo v NOV, da se z nami bore na lastni zemlji za svobodo svojega naroda. Apeliramo na demokratske zavezniške vlade Sovjetske zveze, Anglije in Amerike, da podpro našo opravičeno zahtevo ter posredujejo pri zavezniški italijanski vladi za čimprejšnji povratek teh naših bratov v domovino, našo zahtevo o poravnanju krivic fašističnega režima ter izvajanja Atlantske izjave o samoodločbi narodov in da se našim krvnim bratom omogoči povratek v domovino.* 9) 17.50 19.15 19.30 19.50 20.00 21.10 21.45 9.25 19.30 20.00 21.35 21.55 23.05 11.00 14.20 15.10 ITALIJANSKA TV Prvi kanal Maša in Nabožna oddaja DNEVNIK V TEKU NEDELJE Pozor na ona dva, TV film Glasbena oddaja Polčas nogometne tekme DNEVNIK «STORIA Dl UN CACCIA-TORE Dl TAGLIE*, film Športna nedelja Napoved programa za prihodnje dni Drugi kanal Risani film DNEVNIK 2 - OB 13. URI Ona druga nedelja Avtomobilizem: Formula 3 Plavanje. Atletika itd. Napoved programa za prihodnje dni POLČAS NOGOMETNE TEKME Nedosegljivi: Maček DNEVNIK 2 -ODPRTI STUDIO Športna nedelja Program z E. Montesavom DNEVNIK 2 - DOSSIER O judovski stvarnosti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana Od vsakega jutra raste dan: Metlika SMUŠKI POLETI -Prenos iz Planice Kmetijska oddaja DNEVNIK Okrogli svet Državno prvenstvo v košarki: RADNIČKI - CZ Modra svetilka Risanka DNEVNIK Tedenski gospodarski ko- ’ go, film; 21.au Aideatinske jame; 2z.Uo Giasoena oddaja. PETEK, 25. marca 8.10. 10.00, 14.10 TV v šoli! 11.30, 15.39 Siena , Nevada; Vele slalom za mosae; 17.2o Morda vas zanima; Gledališče za tenis! 17.50 Obzornik; 18.05 Ljudski pF si; 18.40 Prva pomoč; 19.00 Ja ponski športi; Sumo; 19.15 Risan' ka; 19.30 Dnevnik; 19.5a Ted«1; ski notranjepolitični komentar; 20.05 P. heriat; Boussardelov1' ■2i.oo Razgledi; 21.4» Ulice Sa*> ■ Francisca, film; 22.35 Dnevni*' KOPRSKA BARVNA TV 18.30 Sierra Nevada; Velesla lom za moške; 19.55. Otroški k°’ tiček; 20.15 Dnevnik; 20.35 Dip^, mat in pustolovka, film; 21-J‘’ Slikarske tehnike. ’ SOBOTA, 26. marca 9.10 Hitri polžek; 9.55 P1’'8 pomoč; 9.30 Narava Japonske1 10.00 Sicilija na severu; 10.50 Heriat; Boussardeiovi; 14.00 Si®r4 ra Nevada: Paralelni slalom t ženske; 15.40 Nogomet: Vojve'1 na Dinamo;. 17.45 ObzornJ*; 18.00 Končno se razumemo, f*!"’' 19.30 Dnevnik; 19.50 Tedenski nanjepolitični komentar; 20-1 Igra z ognjem, film. KOPRSKA BARVNA TV . 15.40 Nogomet; Vojvodina - P namo; 18.30 Sierra Nevada: ^ ralelni slalom za ženske: Otroški kotiček; 20.15 Dnevni film: 21, Neverjetni stroj; 22.00 Tuja " 20.35 Posebni agent, film: srna film. Triestina v gosteh pred težko nalogo bžočani bodo namreč igrali z nevarno ekipo Piacenza ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. marca 1977 nogomet 3. ITALIJANSKA LIGA Po nedeljski lahki zmagi nad ^tezio bo danes Triestina opra-fjla težko gostovanje v Piacenzi, ter se bo spoprijela z istoimen-moštvom. Piacenza je že v Mu dokazala, da je izredno so-!®0a ekipa, saj so na Grezarju Ražnji nasprotniki izbojevali toč-potem ko so dalj časa celo Mii. Tudi v ostalih tekmah se * Piacenza vedno izkazala, nikoli j9 ni uspešno posegla v boj za Medovanje v višjo ligo. .triestina bo torej skušala osvoji točko. Največ upanj polagajo "fžačani v brezbrižnost domači-°v, katerim letošnje prvenstvo ne M več ničesar, Triestina pa bo torala predvsem računati na last-f sposobnosti. Najbolj zaposlena bo gotovo o-*®mba, ki je zadnje čase zelo ^očarala: nekateri standardni ^slci (De Luca, Lucchetta) so Prda preveč utrujeni. Trener Tatvini bo poslal na igrišče ene-? branilca več (Berti) in bo tako točil vrste tržaške obrambe. Ber-bo prevzel mesto Andreisa, ki v napadu zamenjal Peressina, je ponovno poškodovan. Druga-pa bo tržaška enajsterica o-*Ia nespremenjena. Na klopi za ^ervne igralce bo verjetno sedel "adi Lenarduzzi, ki že dalj časa ^ira s prvo ekipo. Predvideno da bo ta igralec čimprej pre-tel mesto kakega standardnega f3lca in še bolj pomladil trža-!° ekipo. postava Triestine bo torej na-Mja: Bartolini, Lucchetta, Za-*'i. Fontana, De Luca, Montico-' Berti, Trainini, Andreis, Fran-*> Dri. A. K. V prvi povratni tekmi tega prvenstva je Juventina v gosteh o-svojila obe točki. Od domačinov smo več pričakovali, a Štandrežci so bili tako zaradi telesne priprave kot zaradi boljše taktike uspešnejši od domačinov. Juventina je oba zadetka dosegla že v prvem polčasu, in sicer s spretnim Krpanom, ki je izkoristil nesporazum med domačim branilcem in vratarjem, ter z Marvi-nom. V drugem polčasu so gostje nekoliko popustili in domačini so zmanjšali izid na 1:2. Juventina je pokazala dobro a-tletsko pripravo, med posamezniki pa sta se izkazala Cingerli in Del Negro. p. D. SMUČANJE «TROFEJA TOMMASINI* V VSEH STAROSTNIH KATEGORIJAH TEKMOVALCI SK DEVIN ODLIČNI £ Na ekipni lestvici je naše društvo nepričakovano osvojilo peto mesto Vsakoletna tržaška zimska olim-plada za «Trofejo Tommasini* je bila na Piancavallu preteklo soboto in nedeljo, čez 400 smučarjev, ki je branilo 11 klubov, se je potegovalo za naslov tržaškega prvaka raznih starostnih skupin, oziroma za ugled svojih klubov. Na omenjeno tekmovanje je SK Devin poslal samo atlete, ki so imeli realno možnost, da se uveljavijo. Tako je odpadla ženska tekaška skupina, tekači cicibani in nekateri smučarji, ki gojijo alpsko disciplino. Sobotni smučarski tek bo ostal napisan v slovenskem smučarskem športu z zlatimi črkami, saj so naši mladinci dobesedno osenčili nasprotnike. V kategoriji cicibanov, oziroma pionirjev so člani SK Devin zasedli prva tri mesta. Tržaški pionirski prvak je postal Gianni Le-giša, ki je žel svojo prvo zmago na smučeh. Sledita mu še Aleš in Boris Gruden, ki sta tako izpopolnila klubsko premoč. Časi četrtega in ostalih pa nam povedo, da je med prvo trojico in ostalimi pravi časovni prepad, katerega ne bo zlahka nadoknaditi. V kategoriji mlajših mladincev, oziroma mladincev, je Pavel Antonič osvojil zlato in se tako uvrstil med prvake. Pavel Antonič je hioral tekmovati s pet let starejšimi atleti, zato je tudi njegova zmaga pomembnejša. Obenem nam njegov čas pove, če ga primerja- itiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiii iiiii ih m umili n m ii iiianiti m iiiiimi n m m iiiiiiiiiitiiiiiiii || milni iimiiiinf mi iiimiiiidi mu ii im, ii,,ii,iiiiIi,iI,ii m mini miim ii SMUČANJE MLADINSKE IGRE NA PIANCAVALLU OB IZREDNO VELIKI UDELEŽBI SLOVENSKE ŠOLE ZADOVOLJILE Najboljša posameznika sta bila Skerkova in Don - Vzorna organizacija v PRVENSTVU ZAČETNIKOV Zaslužena zmaga Juventine »ssa — Juventina 1:2 JUVENTINA: Fabris, Košuta, Muk, Markočič, Culot, Cingerli, m. Tomšič, Krpan, Marvjn, Del Mo (Bressan). \ Strelca za Juventino: Krpan in Mdn. Tudi letošnje tekmovanje v smučanju v okviru mladinskih iger za nižje srednje šole je bilo na Piancavallu. Udeležba je bila to pot rekordna, saj je bilo prijavljenih 99 deklet in 119 fantov. Ob tej visoki številki je razveseljivo tudi slovensko zastopstvo z 41 prijavljenimi dijaki in dijakinjami od šestih zavodov. O samem tekmovanju lahko rečemo, da je bilo resnično vzorno organizirano in, kot' je pač že tradicija, tudi vreme je bilo tekmovalcem izredno naklonjeno. Iz tehničnih razlogov je bila proga tega pokrajinskega tekmovanja za veleslalom enaka za fante in dekleta. Boljša mesta so seveda pripadala tisim mladim smučarjem, ki redno trenirajo in branijo barve raznih društev in klubov. Z nastopom'naših dijakinj in dijakov pa smo lah- ko več kot zadovoljni, pa čeprav niso segali po najboljših mestih. Tako v ženski kot tudi v moški konkurenci sta bila Aleksandra Škerk in Andreja Don odlična deveta, Katja Škerk pa štirinajsta. Vsekakor pa velja pohvaliti še nekatere druge kot Veroniko Lokar, Vivijano Tul, Tanjo Kuret, Tanjo Vecchiet, Marto Siega, Jasno in Kristino Tomšič, Adrijano Margon, Sonjo Župančič, Petra Zupančiča, Florjana Žerjala, Gorazda Pučnika, Roberta Pre-garca, Maksimiljana Sosiča in Andreja Lokar. Poleg njih pa vse o-stale, ki so uspešno prevozili veleslalomsko progo do konca, ki je bila za fante še posebej zahtevna. Za ekipni vrstni red pa se je štela uvrstitev prvih treh dijakinj in dijakov. Nekateri naši zavodi so bili izključeni že v naprej iz te konkurence, ker niso poslali toliko smu- ^ŠDl je tudi r tej sezoni priredilo več mednarodnih košarkarskih srečanj tudi za kadete, izbrana zamejska ekipa kadetov in sovrstnikov ljubljanskega Bresta. ''ni. sliki: ^'■iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiitiiiniiiiiiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiutiiiiiimiiiiiiiiiiii **0 DVOBOJIH V NOVI GORICI Videmčani vodijo interligi 1977 l Nadaljevanju letošnje šahovske i/ige so odigrali v nedeljo v Norčiči tretje in četrto kolo. Re-M so bili marsikje zelo pre-JjJJjivi, v glavnem pa so pokazali Memski ekipi letošnjega nespor-59 favorita. H IZIDI 3. KOLA Nenon . Idrija Morož - Tolmin vjtea . Nova Gorica i.rdad - Celovec :m . Trst x IZIDI 4. KOLA S 0:6 4:2 3,5:2,5 4:2 5,5:0,5 1,5:4,5 4,5:1,5 3:3 2:4 1,5:4,5 &vec - Tolmin fjia - Portorož Gorica - Pordenon C - Gorica Md . Videm ! štirih kolih je lestvica pri vrli^ želo jasna. Videmčani lij9 in pol prednosti že po štirih li *h ni verjetno, da bi v nasledil*0 prednost zapravili. Na dru-ijhiestu pa sta trenutno Idrija in &a: Trst, ki je zmagal v vseh tj*j>h turnirjih, je pa tokrat pri Lestvice. Nedeljskim slabim re-Mh je botrovalo dejstvo, da se Mstavil brez vseh svojih na.j-Jiv igralcev, ki niso nastopili (qi nesoglasja z novimi društverstvom. 'lu LESTVICA CM RS? in Gorica rroi 19.5 14 13.5 Tolmin Čedad Trst Nova Gorica Pordenon Celovec ODBOJKA 13 11 10,5 10 7.5 7 dj V 3. moški diviziji na Goriškem nastopa vsega skupaj 11 ekip, ki so bile porazdeljene v dve skupini. V A skupini nastopa pet ekip: Volley iz Gradeža, Pieris, Časa del Lampadario, Fides iz Gradeža in Corridoni iz Fogliana; v B skupini pa 6 ekip, in sicer: Dom in 01ym-pia iz Gorice, Mossa iz Muša, Li-bertas in ARCI PAV-iz Krmina ter Lucinico iz Ločnika. Prvi dve ekipi obeh skupin se uvrstita v kvalifikacijski del 3. MD, kjer se bodo ekipe med seboj spoprijele po formuli vsak z vsakim in le v enkratnem srečanju (brez povratnega). Napreduje v višjo ligo (2. MD) le prvouvrščena. Drugouvrščena pa ima pravico udeležiti se turnirja drugouvrščenih iz vse dežele za eno razpoložljivo mesto za prestop v 2. MD. Poglejmo sedaj še koledar povratnega dela prvenstva obeh naših šesterk, Doma in 01ympie, ki nastopata v B skupini 3. MD 1. kolo (sinoči): 2. kolo: 27. 3. ob 10 uri: Libertas - 01ympia 31. 3. ob 19.30: Dom - Lucinico 3. kolo: 2. 4. ob 15. uri: 01ympia - Mossa 3. 4. ob 10. uri: • ARCI PAV - Dom 4. kolo: 17. 4. ob 10. uri: Libertas - Dom 16. 4. ob 15. uri: 01ympia - ARCI PAV 5. kolo: 23. 4. ob 18. uri: Lucinico - 01ympia 28. 4. ob 19.30: Dom - Mossa čarjev, drugi pa niso uspešno končali tekmovanja, tako da najdemo na odličnem petem mestu šolo Fran Erjavec iz Rojana. Veleslalomska proga je imela višinsko razliko 200 metrov in je bilo potrebno premagati 40 vratič. VRSTNI RED DIJAKINJ 1. Neri (Manzoni) 59"90 2. Zoch (Dante) 1’00”38 3. Sinigoi (Bergamas) 1’01”66 4. Hlavaty (Stuparich) 1’02”61 5. Pettenati( Pitteri) 1’08”09 9. škerk A. (Gruden) 1’10”11 14. škerk K. (Gruden) 1’13”01 15. Lokar (Erjavec) 1T5”33 19. Tomšič K. (Ciril - Metod) 1T7”92 22. Tul (Gregorčič) 1’18"31 23. Kuret (Cankar) n9”00 27. Vecchiet (Cankar) 1’21”23 31. Siega (Erjavec) 1’22”11 35. Tomšič J. (Ciril - Metod) 1’23”69 37. Margon (Cankar) 1’24"39 40. Župančič (Erjavec) 1’24”94 55. Zobec (Gregorčič) -1’36”57 62, Kocjančič (Gregorčič) 2’08”47 63. Junc (Cankar) 2’09”13 VRSTNI' RED DIJAKOV 1. Fonda (Manzoni) 57”71 2. Bazzanella (Manzoni) 1’00”46 3. Graziano (Addobbati) 1’01"08 4. Ferluga (De Tommasini) 1’02”01 5. Perla (Čampi Elisi) 1’02”06 9. Don (Ciril - Metod) 1’03”41 30. Župančič (Erjavec) l’I3”05 36. Žerjal (Gregorčič) 1’14”56 39. Pučnik (Gregorčič) 1’14”81 40. Pregare (Gregorčič) 1’14”88 42. Sosič (Kosovel) 1’15”01 43. Lokar (Erjavec) 1’15”05 47. Gombač (Cankar) 1’15”59 52. Terčon (Gruden) ri6"50 54. Tomšič (Cankar) 1’17”43 55. Gerdol (Cankar) 1’18”40 65. Švab (Ciril - Metod) 1’23”30 66. Della Schiava (Gruden) 1’24”28 67. Schillani (Erjavec) 1’24”76 68. Poljšak (Erjavec) 1’25”01 70. Magnani (Cankar) 1’28”13 82. škrl (Cankar) -1’55”57 G. Furlanič mo s časom članov, da se bo ime Antoniča še čestokrat pojavljalo med športnimi vrsticami. V kategoriji članov je Žarko Fuč-ka zasedel 12. mesto, sicer bi bila njegova uvrstitev boljša, če ne bi pred ciljem izgubil smučko in tako zapravil dragocene sekunde. V slalomu je Kristina Baldassi (kategorija članice) prinesla SK Devin pet dragocenih točk. Kristina bi s treningom nedvomno z lahkoto dosegla še boljšo uvrstitev. Kakovostna lestvica klubov postavlja SK Devin v ospredje, čeprav je na omenjenih igrah tekmovalo le šest članov. Smučarski klubi so se takole razporedili: 1. Sci club 70, 2. XXX Ottobre, 3. CAI Trieste, 4. Dopo-lavoro Ferroviarto, 5. SPDT, SK Devin z 42 točkami. Tem petim klubom sledi še šest klubov. Odbor SK Devin je sklenil, da zaradi uspeha na Piancavallu o-prosti tekmovalce vseh denarnih bremen, ki so jih imeli na tem tekmovanju. Vsi člani morajo namreč na raznih tekmovanjih sami nositi denarna bremena. Pri takih uvrstitvah pa seveda prihaja nedvomno na dan ekonomski problem, saj imajo njihovi kolegi, ki tekmujejo za italijanske klube veliko več denarnih in tudi materialnih sredstev. Naj na koncu povemo, da je tržaški tednik veliko pisal o podvigih SK Devin in da je neki italijanski klub čestital SK Devin za uspeh in resnost atletov, ki so jo pokazali na raznih letošnjih tekmovanjih. MINIBASKET Dom — Ardita B 95:12 DOM: Košuta (k) 15. Baucon 20, Komel 20, Pisk 20, Ferfolja 2, Feri 6, N. Orzam 12, Šuligoj, Cej, Pete-jan. V prvem kolu povratnega dela turnirja za «Veliko nagrado* v mi-nibasketu je goriški Dom na domačem igrišču z lahkoto premagal Ardito B. Kljub odsotnosti najučin kovitejšega strelca Davida Orzana, ni bil izid tekme nikoli v dvomu. Slovenski fantje so izkoristili zlasti višinsko prednost. Vladimir Kot nam zgornja slika kaže, je bilo vzdušje na smučarskem tekmovanju v Ovčji vasi izredno veselo. / iiimiiiiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimmiiiiiiiiuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiraniiiiiiiiiiiiiiiiiiii V TRADICIONALNEM SREČANJU VIŠJIH SREDNJIH ŠOL GORICE IN NOTE GORKE Goričani tokrat boljši od gostov Nepričakovana zmaga v košarki - Nogometna tekma je bila razburljiva V sredo je bilo v prostorih višjih srednjih šol vsakoletno srečanje med zamejskimi študenti in študenti gimnazije iz Nove Gorice. Naši so to v tem srečanju zmagali z rezultatom 4:2. MOŠKA ODBOJKA N. Gorica — Gorica 1:2 (15:11; 11:15; 2:15) - N. GORICA: Mermolja, Stipancič, Klavora, Manfreda, Karenč, Podvr-šek in Urbančič. GORICA: Lavrenčič, Nanut, Bagon, Cotič, Malič, Uršič, čemic in Makuc. Nedvomno so bili naši predstavniki v tej panogi mnogo boljši od Goričanov. Tu se je predvsem izkazal Cotič, ki je bil vseskozi neustavljiv"' ob mreži in ki je bil prav gotovo tudi najboljši na igrišču. Novogoričani so zasluženo osvojili prvi set. Naši so podcenjevali nasprotnika. V drugem setu so naši že zaigrali bolje, saj so se potrudili za vsako žogo, a so le za malo pre- iiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiimmiimuiiiiHimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiimuiiiimiiiiii ROD MODREGA »it* TABORNIŠKA 4 jfE/' JlLlŽa KOTIČEK magali -nasprotnika. V odločilnem setu, kakor je razvidno že iz samega rezultata 15:2, so naši dobesedno zmleli nasprotnika z učinkovito in organizirano obrambo in s hitrim napadom. ŽENSKA ODBOJKA N. Gorica — Gorica 1:2 (15;9; 9:15; 5:15) N. GORICA: Kerševan, Tadič, Velikonja, Terpin Sišič, Čubel in Nu-gerli. , GORICA: Tatjana in Mirjam Košič, Anamarija in Lučka Uršič, Jarc, Perše, Primožič, Cijan, Srebrnič, Petejan in Tomšič. Nedvomno je bila v tem srečanju gonilna sila naše šesterke Perše, ki je bila zelo učinkovita v napadu, a tudi v obrambi je zelo dobro zaigrala. Tudi tu velja isto, kot smo že prej rekli pri moškem srečanju. Naše so podcenjevale nasprotnika. V drugem setu so naše zaigrale nekoliko odločneje in so pospravile set. V tretjem nizu so naše zaigrale odlično in zato tudi pustile gosti-nje na 15:5. MOŠKI NAMIZNI TENIS (N. -Gorica — Gorica 5:1 N. GORICA: Jelen, Sotlar. Gregorič. GORICA: GORICA H SO H I. K. 1. ITALIJANSKA LIGA Tržačani v Pesaru Goričani doma V 6. kolu kvalifikacijskega dela A skupine v prvi italijanski košarkarski ligi bo tržaški Huriirigham gostoval v Pesaru, kjer bo igral z močnim Scavolinijem. Goričani pa bodo tokrat zaposleni doma s Chinamartinijem. Kašarkar-ji Pagnosaina računajo na obe točki. PARI DANAŠNJEGA KOLA V GORICI: Pagnossin _ Chinamar-tini V PESARU: Scavolini - Hurlingham V RIETIJU: Brina - Brindisi V FORLIJU: Jolly - Canon B SKUPINA Cosatto - Lazio, IBP Rim - Snai-dero, Vidal - Roller, Sapori - E-merson. ZA DRŽAVNI NASLOV SKUPINA A: Sinudyne . Cinzano, Fernet Tomič - Mobilgirgi. SKUPINA B: Xerox - Alco in Forst - Brili. Dersu UzalA: utopija? Kurosavin najnovejši film Dersu Vzala, ki je lani osvojil Oskarja, me je prijetno presenetil. Bal sem se namreč, da gre tu še enkrat za cukrasto komedijo o naravi in živalih, podobno Disneyevim. \ Režiser nas popelje na začetek stoletja, ko je carska Rusija prodirala v najvzhodnejšo Sibirijo. Ruski častnik-geograf /jrsenjev sreča na pohodu sredi neprehodne goščave Dersu Uzalo, lovca samotarja iz nomadskega plemena Goldov. Ta se je pridružil raziskovalni enoti kot vodič in prav kmalu postaneta s kapetanom neločljiva prijatelja. Ostrooki Dersu je dober poznava lec vremena, narave in običajev tamkajšnjih ljudi, stezosledec in nepogrešljiv strelec. Nenehen boj skopo in neodpustljivo naravo je lovca obogatil z izkušnjami, mu izo stril čute in ga naredil iznajdljivega. Nepopisen je prizor, ko Dersu reši sebi in kapetanu življenje vred ledenim vetrom sredi puščave v zavetišču iz trsja, ki ima kot o grodje stojalo teodolita. Narava je nepristranska in terja vsakdanji boj za obstanek, kdor si pomaga pa iztrži vse potrebno. Lovec si je počasi izoblikoval zavest, da sam pripada naravnemu ravnotežju in sprejel pri tem svojo vlogo v sklopu narave-matere. Zato spoštuje naravo v celoti, sočloveku pomaga kolikor more, obenem se mu preda, da dobi v samotarskem življenju vsaj malo topline. Naj omenim še divjo lepoto Sibirije, ki nam je morda še dokaj neznana. že zaradi slike same je film nadvse priporočljiv. Na koncu ima zgodba grenak priokus: Dersu podleže civilizaciji, njegovo pojmovanje narave in med- Posnetek z nogometne tekme naraščajnikov v Trebčah med domačim Primorcem in Cbiarbolo. osebnih odnosov premaga drugačna družba, v kateri so taka načela okrnjena. Morda predstavlja Dersu prvobitnega človeka. Njegovih dobrih lastnosti ne potrebujemo več, zato smo jih potisnili kam v globino. Iz tega sledi 'dognanje, da nas je sodobna družba odtujila od pristnejše sesta-vine naše narave. Naj se torej vrnemo v naravo? Mislim, da se nihče ne sme odpovedati prednostim moderne družbe, kljub temu pa predstavlja dandanes narava neobhodno potreben €varnostni ventil» pred nevrozo. Taborniki ne iščemo v stiku z na-ravo samo trenutnega užitka, ampak same sebe in svojo pravo o-predelitev. Utrjujemo se tudi idejno, da ostanemo, kar smo in s sebi gradimo ljudi za novo družbo. Gams Lutman, Mučič, Marušič. Kakor je razvidno že iz samega rezultata, so bili gostje vsaj za razred boljši od naših igralcev. Edini, ki je osvojil zmago je bil Mučič, ki je premagal Sotlarja. OSTALI IZIDI Lutman . Jelen 0:2 (19:21; 8:21); Mučič - Šotlar 2:1 (21:18; 23:25; 21:13); Marušič . Gregorič 0:2 (9:21; 16:21) Mučič . Jelen 1:2 (15:21; 21:18; 15:21); Lutman -Gregorič 0:2 (5:21; 11:21) Marušič -Šotlar 0:2 (14:21; 9:21). NAMIZNI TENIS ŽENSKE N. Gorica — Gorica 3:0 Bandelj - Bensa 2:0 (22:20; 21:13); Kodelja . Koren 2:0 (21:6; 21:7); Urbanič - Terpin 2:0 (21:5; 21:4). Tudi tu je razvidno že iz samega rezultata, da so imele Novogoričanke lahko delo z našimi predstavnicami, saj niso izgubile niti seta. KOŠARKA N. Gorica — Gorica 43:46 (28:28) N. GORICA: Komel, Ivančič 2, Mozetič 4, Lapojne 2, Slejko, Pod- iiiiiiiiuiiinniiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiimiiiiiiuiiiiiiiiiimiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiirniii DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 20. marca 1977 KOŠARKA PROMOCIJSKO PRVENSTVO 11.00 v Gorici, telovadnica CONI Edera Jadran • * * MLADINCI 11.00 v Dolini Bor - Pagnossin * * * MINIBASKET Turnir S. Sebastiano 9.00 v Dolini Breg - Kontovel ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 10.00 v Pordenonu Virtus - Sloga • • • 10.30 v Gorici Azzurra • Kontovel NOGOMET 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Dolegnanu Dolegnano - Juventina * * * 15.00 v Križu Vesna - Zaule • • • 10.30 v Trstu pri Sv. Sergiju Costalunga - Primorje 4» 48 41 15.00 v Bazovici Zarja - Breg » • • 3. AMATERSKA LIGA 15.00 na Opčinah Roianese - Gaja * • • 10.45 v Nabrežini Valpadana Cave - Union 15.00 v Trstu, Campanelle Chiarboia - Primorec * • * 15.00 v Vermeljanu Vermegliano - Mladost • « • 15.00 v Gorici Borgo Fasulli • Sovodnje • » » KADETI 11.45 v Trstu, Drev. Sanzio S točk - Zarja • • • NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, Sv. Alojzij Blue Star - Primorje • * * 12.00 v Trstu, stadion «1. maj* Union • Muggesana • * • 9.00 v Dolini Breg • Rosandra • » « NAJMLAJŠ! 11.30 v Žavljah Zaule - Breg « • • ZAČETNIKI 12.15 na Padričah Giarizzole A • Breg • * « 13.00 na Proseku Primorje • Stella Azzurra • 4» « 13.15 na Padričah Giarizzole B - Kras NAMI2NI TENIS PRVENSTVO TREH BENEČIJ 9.00 v Tržiču Nastopa tudi Kras KOLESARSTVO DIRKA VETERANOV 9.45 pri Domju Nastopa tudi Adria gornik 2, Raščič 10, Leban 8, Križman 12, Rogač 2, Rogelja 2. GORICA: Čemic, Košuta, Klanjšček, čubej 4, Prinčič 6, Dornik 14, Semolič 22. Bila je to panoga, v kateri sploh nismo računali, da bodo naši fantje zmagali. Drugače pa je bilo na igrišču. Res je, da so bili naši nasprotniki mnogo višji, ampak naši so bjli izredno borbeni in učinkoviti v napadu in pri tem se je izkazal Semolič, ki je bil tudi najboljši strelec tekme z 22 točkami. Lahko rečemo, da so naši bili veliko, boljši predvsem tehnično. ^OGOMET N. Gorica — Gorica 2:3 (1:1) N. GORICA: Mrakič, Černe, Podlipnik, Bucik, Kravos' Humar in Manfreda. GORICA: Russian. Grilj, Bevčar, Kobal, Bagon (D. Ferletič), Leban. Černič, Mikluš. STRELCI: v 18. min. Bagon: v 25. min. Humar; v 15. min. DP Bevčar; v 16. min. Mikluš; in Bucik. To je bilo gotovo najbolj razburljivo srečanje. Naši so zmagali predvsem, ker so imeli v lastnih vrstah močne igralce, kot so Mikluš in Grilj. Prvi polčas je še bil izenačen,v drugem pa so. naši «pritisnili na plin» in dali so dva zadetka. V finalu pa so gostje rezultat zmanjšali. Fabio Gergolet SMUČANJE V ORGANIZACIJI SK DEVIN V nedeljo tekmovanje za pokal «Lepi vrb V nedeljo, 27. marca, bo SK De-vin priredil, s sodelovanjem otrok iz Ukev, v Ovčji vasi smučarsko tekmovanje za pokal «Lepi,vrh» v alpski in nordijski disciplini za o-troke,. rojene do leta 1962. Veleslalom bo primeren tudi za ngvešče smučarje, tako da bodo lah! ko tekmovali manj izkušeni otroci. Proga teka bo dolga pet kilometrov, in sicer bo v obliki kroga in brez višinskih razlik. Nagrajevanje in podelitev štirih pokalov «Lepi vrh* bosta popoldne v Ukvah med kulturnim praznikom, pri katerem bodo sodelovali otroci iz Ukev, otroci SK Devin, harmonikarji Glasbene matice iz Trsta in mešani pevski zbor «Majnik» iz Sa-ležai; -v Istega dne bo SK Devin priredil svoje klubsko tekmovanje za vse kategorije: veleslalom 'bo primeren tudi za 6-letne članske otroke, ki bodo seveda prvič nosili startne številke. Proga smučarskega teka bo za tekmovalce, ki redno tekmujejo (5 km). Za ostale kategorije pa 2,5 km. Omenjenega tekmovanja se lahko udeležijo tudi prijatelji SK Devin. Ob tej priliki bo seveda odpeljal tekmovalce in gledalce v Ukve avtobus. Pojasnila, kakor tudi vpisovanje je do petka, 25. t.m. pri Združenju slovenskih športnih društev v Italiji ali pri zastopnikih kluba. Delovanje ZSŠDI Odbor ZSŠDI se je sestal s predstavnico skupine mladih psihepedago-Rov, ki je orisala pomen in koristnost take oblike socialne pomoči. Var bi lahko odlično izvajali na športnem področju, še preden pride do kakršnekoli oblike konkretnega apli-riranja takih metod, so sprejeli sklep. goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku eli upravi. Iz vseh drug1" pokrajin Italije pri SPI. t j . V J,™ 6len Italijanske Izdaia^^ZTT zveze časopisnih m tiskaj ^T—------------------ Odgovorni urednik Gorazd Vesel založnikov FIEG* ŠPORT ŠPORT ŠPORT SMUČARSKI SKOKI V DRUGEM DNEVU TEKMOVANJA BACHLER JE S POLETOM 172 M SPET POPRAVIL PLANIŠKI REKORD BENEŠKI DNEVNIK BENECANSKI KULTURNI DNEVI V ŠPETRU SL0VEN0V Norčič je izenačil jugoslovanski rekord - Jože Demšar presenetil Planiški rekorder Avstrijec Bachler (foto E. šelhaus) Tudi drugi dan uradnega tekmovanja v smučarskih poletih v Planici se je zaključil nadvse uspešno. Avstrijec Bachler je postavil nov rekord planiške letalnice z izredno daljavo 172 metrov, s čimer je za tri metre popravil svoj dosedanji rekord te športne naprave, kar je tudi 5. najboljši dosežek vseh ča- sov na svetu. Rekord je dosegel v začetni seriji, katero so po šestih poletih prekinili ter razveljavili, ker so tekmovalci dosegali prevelike razdalje. ' Izvrstno so včeraj skakali tudi Jugoslovani. Norčič je kar dvakrat preskočil mejo 160 metrov in je v drugi seriji spet izenačil jugoslovanski državni rekord 164 metrov. Veliko presenečenje je med Jugoslovani pripravil tudi Jože Demšar, ki je povsem nepričakovano (v zadnji seriji) poletel nič manj kot 163 metrov daleč. Na lestvici najuspešnejših tekmovalcev drugega dne je na prvem mestu Jugoslovan Norčič, pred če-hoslovakom Jiraskom iq vzhodnim Nemcem Meisingerjem. Skupna lestvica pa Je po dveh dneh tekmovanja taka: Bachler (Av.) Meisinger (NDR) Norčič (Jug.) Jirasek (ČSSR) Kampf (NDR) 6. Norlien (Norv.) 7. Fossum (Norv.) 8. Novotny (ČSSR) 9. J. Demšar (Jug.) 10. Dolhar (Jug.) Tekmovanje se bo ne«. 1. 2. 3. 4. 5. 387.5 380.0 375.0 371.5 368.0 357.0 343.0 335.0 328.0 321.5 zaključilo da- HOKEJ NA LEDU Na svetovnem hokejskem prvenstvu v Tokiu je Madžarska premagala Jugoslavijo s 3:1. Jugoslovani so s tem porazom izgubili vse realne možnosti za obstanek v B skupini. VESLANJE Na tradicionalnem veslaškem dvoboju med osmercema Oxforda in Cambridgea na Temzi je včeraj zmagal Oxford. Stanje dvobojev je zdaj 611:54 za Cambridge. ATLETIKA VČERAJ V TRSTU Uspešen start Borovih deklet NOGOMET V anticipirani tekmi italijanske nogometne C lige je Padova premagala Juniorcasale z 2:1. KOŠARKA V PRIJATELJSKEM SREČANJU Koper v povratni tekmi boljši od Konto ve Icev Pri Kontovelu je bil najboljši Čuk KK Koper — Kontovel 85:75 (44:27) KOPER: Cetin 2, Subotič 6. Trček 13. Ladiha 4, I. Tjardovič 4, T. Tjar-dovič 6, Samardi.ia 8, Jelačin, Jeret 22. Rudofl, Svetičanin 10, Matja- &€C 10 KONTOVEL: K. Starc 12. Udovič 6, Periiii, !. Starc 8, Čuk 20. Rače 4, Vrevuco, Kneipp 13, Ban 12. PrtlkTh METI: Koper 9:18; Konto1 el 1 * rt!). hok-fcovelovi kadeti so zasluženo iz-guo.li dvoboj z mladinci Kopra. To ji bila povratna tekma; v prvi tekmi so Konlovelci zmagali. Koprčani so takoj prevzeli pobudo in so (predvsem zaradi nezbrane o-brambe nasprotnika) stalno večali svojo prednost, ki je na koncu prvega dela tekme znašala kar 18 točk. V nadaljevanju so hoteli Kontovelci nadoknaditi zamujeno s presingom, bilo pa je vse zaman. Naj omenimo še, da je v tej tekmi center Koprčanov T. Tjardovič opravi) svoj poslovilni naslov. Še trije izidi: Kvamer - Jugoplastika 109:128 Partizan - Zadar 110:107 Industromontaža - Igman 96:93 VATO Uspešen start Borovih atletinj na preglednem tekmovanju v Trstu. Včeraj popoldne je osvojila prvo mesto Natalija Gabrovec v svoji skupini teka na 80 metrov, kjer je tudi opravila svoj krstni nastop kot atletinja. Ta 15-letna atletinja je doma iz Mavhinj in obiskuje trgovski zavod «Žiga Zois*. Z zmago je dosegla tudi zelo dober čas 11”5. O-pravila je lep tek z dinamičnim, vendar sproščenim zaključkom. Takoj za njo je v naslednji skupini Marinka Semolič dosegla odličnih 10”4 ter je osvojila sicer pričakovano 1. mesto v konkurenci mlajših mladink. Pomembna je bila zmaga Da-njele Tretjak med mladinkami. Z enakim časom (10”4) je premagala dve izmed najboljših tržaških sprin-terk. Tri prva mesta so končno o- pogumila za krstni nastop tudi Miro Štor, ki je tekla na 1000 metrov. Začela je prehitro, vendar je dokaj dobro prestala krizo in dosegla dober čas 3'50”1. Med fanti je Duško Švab opravil dva nastopa. Na 60 metrov čez ovire je dosegel čas 9”2; na 150 metrov pa 18”4. Adrijan Lasič in Sandi Bigatton sta skakala v daljino z mesta in dosegla rezultata 2,63, oziroma 2,53 m in sta sp oba uvrstila na četrto mesto v svojih konkurencah. Začetek izgleda za Bor obetajoč. V 1. ZVEZNI LIGI Dragocena zmaga Brestove ekipe «6:93 (52:42) Brest — Beko BREST: Jelovac 26 (2:3), Papič 14 (4:5), Guardjančič 2, Polanec 13 (3:5), Nuhanovič 2, Križnar 2 (2:2), Subotič 22 (2:5), Vujačič 9 (3:6), asin 6 (0:2), Muha. BEKO: Stojanovič 29 (9:10), Džu-č 17 (2:5), Kotarac 19 (3:5), Ni->lič 5 (1:1), Simedič 9 (1:1), Kne-ivič 14 (4:5), Kjirjovič, Kristano-č, Marojevič, Kovačevič, Kosmič Gavrilovič. PROSTI METI: Brest 16:28, Be-> 20:27. PON: Kneževič (16. min. 48. sek. 1:85), Subotič (19. min. 17. sek. !:91). SODNIKA: Popovski in Serdoč. GLEDALCI: 2500. Brest je kljub slabi igri odpravil ograjski Beko, ki je nastopil brez prezentanta Žižiča. Brest je do- 0 start al in si takoj v začetku iigral prednost desetih točk, ki jo obdržal do konca polčasa. V tem !u sta bila najuspešnejša Polanec Subotič, medtem ko Jelovac ni ogel zadrževati Kneževiča, ki je vil odbite žoge tako v obrambi it v napadu. Trener Bassin je ta- 1 poslal na igrišče Vujačiča, da nekako zaustavil premoč gostov id košema. To se mu je tudi po-ečilo. V drugem polčasu je prednost resta kopnela in je Beko že v 6. in. prevzel vodstvo ter ga je s »močjo razigranega Stojanoviča ob-•žal do 16. min., ko je moral z rišča Kneževič (zaradi osebnih ipak). Tedaj pa je Jelovac le iz-»ristil svojo višinsko prednost ter pomočjo Papiča in Vasina nado-ladil zamujeno. Sojenje Popovskega in Serdoča je ilo na zelo nizki ravni. 1. DIVIZIJA Jadran B — Edera Milje 73:56 (38:28) JADRAN B: Tavčar 9, Košuta Edi, Sosič 23, Oblak 2. Rudež 6, Fabjan 15, Košuta Igor, Kapič 10, Kravos 2, Špacal 6. EDERA: Fogazzaro 2, Robba 9, Francolla 16, Germani, Peruch 5, Ouarniali 6, Romano, Bertocchi 2, Privileggi 6, Drioli 9. SODNIKA: Galante in Pittana iz Trsta. PROSTI METI: Jadran B 13:23, Edera 1:27. PON: Spacal (29), Košuta (35). SON: Edera 24. Jadran B 24. V svoji prvi prvensteni tekmi je Jadran B zasluženo premagal skromno ekipo iz Milj. Čeprav so naši predstavniki prvič igrali skupaj, so prikazali solidno igro, tako v o-brambi kot v napadu. Najbolj razpoložena sta bila Edi Sosič in Fabjan, dobro pa so zaigrali tudi o-stali, predvsem v drugem delu, ko so nasprotniki poizkusili agresivno obrambo. Naši fantje so zaigrali preudarno in tako odnesli svoj prvi par točk v tem prvenstvu. MARKO V , organizaciji tržaškega kluba Maraton se bo odvijala danes po kraški planoti tretja izdaja cCarso-line». Proga je dolga 11 km in cilj bo pri športnem igrišču v Bazovici. Start bo ob 9.30. * Tekmovaja se bo udeležilo tudi lonjersko športno društvo Adria s 16 atleti. F. R. NOGOMET V 20. kolu 1. jugoslovanske nogometne lige je Hajduk premagal Že-ljezničar z 1:0, Partizan pa Zagreb prav tako z 1:0. AVTOMOBILIZEM Smrt Paceja V nbki letalski nesreči v Braziliji Je izgubil življenje znani avtomobilski dirkač Carlos Pace. Ponesrečil se je s turističnim enomotorcem. Zapušča ženo in dva otroka. MODEN A. 19, — Inž. Enzo Ferrari Je danes odstopil s svojega mesta predsednika avtomobilske hiše Ferrari. Vzrok odstopa je njegovo slabo zdravstveno stanje. Ferrari je star 80 let. niiiiiiiiiiiniiHMMiMHiMiiiiHtiHmaiiiiiiiiHitimimtiimiinuimiitiiiiitiimiiiiiiitiMimiHtiitiimimiiiiuin KOLESARSTVO Milan - Sanremo Skoraj neznani Raas ugnal vse favorite Drugi je bil De Vlaeminck SANREMO, 19. — Na tradicionalni G8. mednarodni kolesarski dirki Milan -Sanremo je prišlo do velikega presenečenja: ker so favoriti vse preveč le nadzorovali drug drugega je v zaključku dirke nepričakovano potegnil skoraj neznani nizozemski kolesar Jan Raas in je tako z nekajsekundno prednostjo osvojil prvo mesto. Lestvica te dirke je namreč taka: ODBOJKA 1. Raas (Nz), ki je prevozil 288 km dolgo progo v 6.41'59” s p.h. 42,986 km na uro. 2. De Vlaemink (Bel.) 3" 3. Wesemael (Niz.) 5” 4. Van Linden (Bel.) 5. Maertens (Bel.) 6. Cavazzi (It.) 7. Planckaert (Bel.) 8. Sercu (Bel.) 9. Landoni (It.) 10. Van Denbroucke (Bel.) Tinchella (It.) Vidno (It.) Sibille (Fr.) Basso (It.) Verbeeck (BeL) Na občnem zboru italijanske odbojkarske zveze v Rimu so izvolili za novega predsednika odvetnika Pietra Floria. Nadomestil je Gianozzija, ki jo FIPAV predsedoval 16 let. Delovanje ZSŠDI ZSŠDI obvešča, da bo v sredo, 23. t.m., ob 19. uri sestanek z društvi, ki gojijo nogomet. SPDT vabi na nagrajevanje 11. zimskih športnih iger 1977 v soboto, 26. marca, ob l1?. url v Mali dvorani Kulturnega doma. Nagrajeni bodo zmagovalci it\ sodelavci v prisotnosti gostov iz Koroške in Benečije. Po nagrajevanju kratki filmski zapis o igrah in zakuska. Beneška Slovenija kot vezni člen med sosednimi pokrajinami in kulturami Priložnost za uveljavljanje te vloge ob tragičnih posledicah lanskih potresov V petek so se v Špetru s predavanjem arh. Valentina Z. Simonitti-ja Model prostorske ureditve v Beneški Sloveniji nadaljevali letošnji Bencčanski kulturni dnevi. Poslušalcev je bilo kot vedno zelo veliko, v nasprotju s prejšnjimi večeri, ko je žal največkrat zmanjkalo časa za diskusijo, pa je tokrat diskusija zajela večji del večera, saj je predavatelj svoja izvajanja podal izredno zgoščeno in stimulativno. Začel je z nekaterimi citati iz knjige Carla Podrecce «La Slavia ita-liana* (ponatis knjige, ti ga je pripravil sam študijski center Nediža ob pomoči Založništva tržaškega tiska/ bi morali ob predavanju tudi predstaviti javnosti, žal pa je bilo to zaradi nenadne okvare v tiskarni nemogoče), ter poudaril, da je Beneška Slovenija vedno iskala neko širšo vlogo povezovanja sosednjih pokrajin in kultur. Priložnost za uveljavljanje take vloge se je ponudila ob tragičnih posledicah lanskih potresov, ko je prav Beneška Slovenija postala posredovalka znanstvenih dosežkov Slovenije širom po furlanskem svetu. To misel je predavatelj razvil podobno kot že v Trstu na posvetovanju o prostorskih in socio - ekonomskih problemih Slovencev v Italiji. Omenil je razlike v oblikah in š'rini pomoči v Posočju in Furlaniji, vlogo koordinacijskega odbora beneških društev, predvsem pa uspehe slovenskih strokovnjakov pri popravljanju poškodovanih hiš, saj se je tehnologija iz Slovenije ob septembrskih sunkih pokazala kot edina ustrezna, kar je dalo beneškim Slovencem možnost, da so to tehnologijo uveljavili med furlanskimi strokovnjaki in postali pobudniki živahnih stikov med strokovnjaki iz obeh dežel. Ti uspehi so seveda imeli močan vpliv tudi na življenje v Beneški Sloveniji sami, saj so odločilno pripomogli k odkrivanju kulturne in etnične identitete beneškega prebivalstva. V debato, ki je sledila, so posegle mnoge vidne osebnosti, tako pisatelj Rieddo Puppo. predsednika strokovnih združenj inženirjev inž. De Cilia ter inž. Gubana, arh. Fantom', inž. Vremec, dr. Qualizza in drugi. Predvsem naj omenimo poseg inž. De Cilia, ki je poudaril, da je nenačrtno rušenje poškodovanih stavb znak pomanjkanja kulture, pa tudi pomanjkljive gospodarske računice, saj je obnavljanje hiš vsestransko ugodnejše. Strokovne organzacije so tehnologijo iz Slovenije sprejele in jo začele propagirati, žal pa pri večjih, industrijskih pddjetjih zanjo še ni tistega posluha kot pri obrtnikih. Inž. De Cilia se je tudi jav-np zahvalil Sloveniji za strokovno pomoč ter Benečanom za posredovanje. Inž. Gubana pa je poudaril predvsem dejstvo, da strokovna pomoč ni prišla samo iz Slovenije, ampak iz celotn-. Jugoslavije. Arh. Fantoni se je zavzel za to, da bi izučene tehnike poslali med ljudi in jih prepričali, da bodo samo strokovno popravljene hiše obstojne, saj je med ljudmi močna ten- IIIIIMIIIIIIIIirillllllMIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllltllllilllltlUlllillItllltllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIlllll ZA DRUGAČEN PRISTOP DEŽELE K SLOV. PROBLEMATIKI Predstavniki beneških Slovencev pri deželnem odborniku Mizzau Prof. Černo o nujnosti samostojnega slovenskega šolskega okraja VIDEM, 19. — Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Mizzau je včeraj sprejel na sedežu odborništva v Vidmu predstavnike benečanskih kulturnih krožkov in zveze emigrantov prof. Viljema Cerna, arhitekta Valentipa Simonittija in pirof. Pavla Petriciga. Odbornik je v uvodnem nagovoru poudaril pomen novega pristopa odborništva do slovenske problematike, kar se stvarno izraža v imenovanju prof. Marina Qualiz-ze v deželno komisijo za jezikovna vprašanja. Komisija bo preučila deželno jezikovno stvarnost in bo o-bravnavala vprašanja slovenskih narečij. Kot dokaz novega pristopa je odbornik navedel nadalje proslavo ob obletnici rojstva Ivana Trinka, ki jo je KD priredila 1974, leta v Špetru Slovenov. Prof. čemo se je zahvalil odborniku Mizzau za imenovanje prof. Qualizze v komisijo, nato pa na kratko orisal probleme krožkov, katerim bi morala dežela posvečati več pozornosti. Ob koncu nagovora je načel še vprašanje enotnega slovenskega šolskega okraja. S tem v zvezi je Mizzau pojasnil stališče deželnega odbora, ki meni, da bi morali delno spremeniti’zakon in vnesti potrebne člene, ki naj zajamčijo avtonomijo slovenske šole. Pavel Petricig je poudaril nujnost večje deželne, moralne in gmotne podpore za tiste pobude, ki izstopajo tako po .kakovosti kot tudi po ciljih, ki so si jih zastavili. V tem okviru je poudaril, da imajo po njegovem mnenju prednost tečaji slovenščine, Benečanski kulturni dnevi in vse pedagoške pobude. Arhitekt Simonitti pa je utemeljil zahteve benečanskih krožkov z novo vlogo veznega člena med sosednjima deželama Slovenijo in Furlanijo, ki bi jo lahko imela Beneška Slovenija. TRŽAŠKI DNEVNIK Molotovki pred solarna «Carducci» in «Carii» Provokacije se v našem mestu v obliki molotovk še vedno nadaljujejo. Včeraj ponoči so okoli 1. ure neznanci odvrgli molotovki pred zasedeno šolo «Carli» in učiteljiščem «Carducci». Molotovki so verjetno odvrgli eni in isti provokatorji, saj sta si šoli zelo blizu. Očividci pravijo, da sta dejanje opravila dva mladeniča, ki sta se nato hitro oddaljila z motornim vozilom. Molotovki sta povzročili minimalno škodo, saj so v obeh šolah ogenj takoj pogasili. ’ Za poimenovanje šole v Dolini Iz Doline: Slavko Krmec (71) 20.000 (ir, Lorenzo Stranj (40) 10.000, Ezio in Nerina Fontanot (230) 10.000, Olga Kos 5.000, Vilma Zeriali - Kemična pralnica 5.000, Boris Žerjal -Jestvina (172) 10.000, Mesnica Pangerc (80) 10.000, Francka Foraus (249) 3.000, Lucijan Svetina (251) 5.000. Marija Prašelj (254) 2.000, Marija Lepore (429) 5.000, Marino Bandi (429) 10.000, Angela in Josip Žerjal (161) 5.000, Danilo Sancin (441) 4.000, Marija Žerjal (348) 5.000, Sergij Panger 5.000, Ivan - Ljuba Štrajn (208) 2.000, Mariucia Tedesco (348) 5.000, Boris Krmec in Umber-to Zeriali (Krmenka) meh. delavnica 10.000, Ani in Boris Zobec (Boršt) 4.000, Sergio Panger (Domio) 5.000, Ladi Kocjan 10.000, Josip Rapotec (Prebeneg 18) 5.000, Elviro Olenik 2.000. 200 milijonov din odkritih na mejnem prehodu denca, da bi popravila izvršili sami. O tem bo treba prepričati tudi župane, sicer pa novi deželni zakon o obnovi tako predvideva prisotnost tehnikov. Razprava se je nato razširila in prešla ozke okvire gole obnove, ki je v tem trenutku gotovo najbolj pereč problem. Govor je bil o obnovitvi kmetijske dejavnosti, ki bi morala postati vse bolj specializirana, obenem pa bi morala iti v korak z drugimi obbkami gospodarstva, kar pomeni, da bo treba tudi v Beneški Sloveniji razviti določene oblike industrije, seveda take, ki bodo upoštevale krajevne značilnosti in potrebe. Te misli sta s predavateljem razvijala predvsem strokovnjaka za kmetijstvo inž. Vremec in dr. Qualizza. Tako je večer izzvenel v poudarjanji, potrebe gospodarskega preroda Beneške Slovenije, ki mora nujno upoštevati tradicionalno usmerjenost teh krajev in dosežke sodobne tehnologije. GORIŠKI DNEVNIK — Mali oglasi V Števerjanu včeraj zaključen deželni kongres Slovenske skupnosti V števerjanu je bila včeraj popoldne druga faza deželnega kongresa Slovenske skupnosti, posve- čena politični razpravi in volitvam, medtem ko so bila tajniško in druga poročila prebrana v prvem delu kongresa prejšnjo soboto. Po izčrpni razpravi, ki se je nepredvideno zavlekla, so odobrili osnutek zakona o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, nato pa se je kongres zaključil z izvolitvijo novega deželnega odbora, ki ga sestavljajo: predsednik prof. Andrej Bratuž, tajnik dr. Drago Štoka, člani d-. Damjan Paulin, Marija Ferle-tič, Marjan Terpin, dr. Rafko Dolhar, dr. Lojze Tui, Salvatore Ve-nosi in Smon Prešeren ter suplenti dr. Aleš Lokar, Antek Terčon, Marij Maver, Mirko Špacapan in dr. Karel Brešan. Zaradi pozne ure in pomanjkanja prostora bono o kongresu podrobneje poročali v to rek. ŽIVA GRUDEN sveže pražena kara = prihranek Sveže pražena kava pomeni prihranek, ker da več skodelic okusne in dišeče kave. CK EMC A FF fr prozi kavo vsak dan in jo sproti vsak dan dostavlja CKEMCAFFp! Vam daje vedno vse najboljše PRIMO ROVIS PRAŽARNA: UL PIGAFETTA 6/1 • Tel. 820-747 - lndu*trl|ska cone PUNTO FRANCO VECCHIO Skladišče 10 - Tel 29-210 DEGUSTACIJAi TRG CARLO GOLDONI 10 . TEL. 793-735 . 750-57? SLUŽBA V RIMU. Slovenski hoH Bled. via S. C. in Gerusalemme P 00185 Roma tel. 777102 sprejme *| službo osebje: izobraženko v rectf eijo — znanje jezikov zaželjeo0' natakarico v restavracijo; kuhafJ* Stanovanje in hrana zagotovlj*"1. Ponudbe poslati na gomji naslov IŠČEMO 16-letno uradnico z znanje1* strojepisja in slovenščine ali srW| hrvaščine Telefonirati v urad®* urah 768059. TIPIČNO kraško hišo v okolici B*j ■ zovice Peska danv v najem. moderni komforti, centralna W java, 6 sob, 3 kopalnice, dvorišč* Pisati na Oglasni oddelek Priri® skega dnevnika pod šifro «KRA1>’' LEADING INTERNATIONAL COMPANY is looklng for a young ma* helow 30, University F.ducated fluent in serbo-croatian, wM' ing lo travel, mostly to Yug«-slav a. Employec vvould be re-qn)red to act as intermediary beltvecn the company man«' gcmrnt and assigned Client’* p'ants in implementing prom®-tioirtil, sales and advertisinl aclivlties. Sond detailed curriculum vi-tar to; Primorski dnevnik - Oglasi oddelek N. 333. TRGOVINA STYLMODA, Ul. S. Nic*^ 22 išče vajenko. Predstaviti se trgovini. KVALIFICIRANO kuharico sprejn^ v redno delovno razmerje. Stanoj nje in hrana v hiši, ostalo po voru. Gostilna Alkar, tel. 22°’* 14RL1 VIRGILIO vas vabi. da ^ H H ščete Autosalone Trieste za n* ( novih avtomobilov FIAT vseh 0 Imamo tudi rabljene 500 68 70. coupe 69. 127 71. 75. 128 71. 72" pel !000 71. Lino 66. 1?4 69. ah* 1000 70. mercedes 220 D 69. caP 1500 71. 124 coupe 69. Obiš^ nas v Ul. Giulia 10. »CITROEN* - mehanična delava' Cavalli, tudi drugih avtom®®" •• Ul. Rittmayer 4/a. šii« flffj 0 ŽELITE se poročiti? Informacij* gencija « Conoscersi », Ul. Peli'*1 rie 6, Videm — odprto ob «r*d*„ sobotah popoldan (n ob nedelja® oolrian. Tel. 65 923. cesH IŠČEM od Pulja do Trsta f?ra( parcelo ali posestvo ali staro z zemljo poleg morja ali Opis in ponudbe s ceno poslat' slovenščini ali nemščini na na: P.E.P.S. Postbox Nr. 1 3600 G& — Belgium. Na mejnem prehodu pri Škofijah so včeraj jugoslovanski obmejni organi ustavili 30-letnega Slavka Mi-lardoviča na povratku iz Italije. Pri natančnem pregledu so v Milardo-vičevem avtu odkrili 1.998.260 N-din, ki so bili skriti v blatniku. Mi-lardoviča so odpeljali v koprski zapor pod obtožbo tihotapljenja valute. Sodnik bo moral tudi razčistiti izvor denarja, saj je jugoslovanski državljan Slavko Milardovič brez stalne zaposlitve. Predstavniki SKGZ (Nadaljevanje z 2. strani/ da ni razlogov za zasedbo. Razlogi so vedno bili, zasedba kot taka pa je vzbudila v dijakih tisti politični čut odgovornosti, ki ga šola ni bila nikdar zmožna dati. Popolnoma je podprl to zasedbo kot zreli politični akt ter dijakom izrazil vso svojo solidarnost. Nazadnje je še za PSI spregovoril Igor Tuta, ki je menil, da je bila zasedbtf nujna, če ne zaradi drugega že zato, ker se tako končno govori o šolskem sistemu in problemih, stiskah dijakov in njihovih pravicah. Naša šola je odraz italijanske šole, kj je spet odraz nekega točno določenega političnega načrta vodilnega razreda, katerim gre za to, da ohranijo sedanje imobilistično stanje. Čeprav so bili na ta sestanek povabljeni tudi predstavniki KD, se nanj niso odzvali. Predstavniki SKGZ in SSš so nato nakazali dijakom denarno podporo. V popoldanskih urah je bil odprt razgovor redakcijskega odbora novega dijaškega lista slovenskih študentov z ostalimi dijaki ob skorajšnjem izidu glasila. Priložnost no bodo v glasilo dodali nekaj člankov o zasedbi. V večernih urah so predvajali film o neofašizmu «Pi-ste nere*. čeprav je danes nedelja, se bodo dijaki podali v zasedene šole, kjer j'h čaka delo po sledečem programu: ob 9. uri bo skupno zborovanje v telovadnici, ob 9.15 pa se bodo sestale študijske skupine, ki bodo razpravljale na temo «Kako si zamišljaš novo reformirano šolo?* Ob 14. uri bo seja zasedbenega odbora, ob 16. uri pa važen sestanek s starši V večer nih urah bo predvajanje filma-«11 giorno dei leoni.* (d.j.) mm šsposiziom RAZSTAVIŠČE V TORREANO Dl MARTIGNACCO ; ‘ ■ f ' h v fr V / 25. marca - 3. aprila SALON MONTAŽNIH STRUKTU* V KMETIJSTVU SALON NAMAKALNIH NAPRAV