poštarina plačena u gotovom God. X. Broj 24. U Zagrebu, 18. juna 1938. Pojedini broj Din 1.— r Uredništvo i uprava ZAGREB, MASARVKOVA 28a Telefon 67-80 Uredništvo in uprava za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine LJUBLJANA, Erjavčeva 4a Širite ovaj naš jedini list. — Šaljite redovito pretpiatu, j er time vršite svoju dužnost, a ujcdno po¬ mažete i našu štampu koja se bori za naša prava — naša ovdje i naše brače u Julijskoj Krajini. gAmO SAVEZA JUGOSLOVFNgKIH E MIC,RAN ATA 1Z JULIJSKE KRAJINE OPSEG NARODNOSNOG STATUTA U ČEHOSLOVAČKOJ Prag, 16 VI. (Ceps). — O »narodnom statutu« govori se ovih dana veoma mnogo u vezi s razvojem prilika u Cehoslovačkoj. Narodnosni statut spomenuo je pretsjednik čehoslovačke vlade dr. Milan Hodža prvi put u svom govoru, što ga je održao na radiju 28 marta o. god. Medjutim stvar, o kojoj je govorio dr. Hodža nije nimalo nova. Radi se o kodificiranju narodnosnog prava republike, kako se razvijalo na te¬ melju ustava od god. 1920. Pretsjednik vlade je u svom govoru naglasio da je u prvom redu potrebno kodificirati sve prav¬ ne norme, koje se tiču narodnosnih pitanja, da se tako vidi što je na tom polju u Cehoslovačkoj učinjeno. Vlada želi osim toga tu priliku iskoristiti da manjinske od¬ redbe ustava kao i glavna načela na ko- jima se temelji čehoslovačka manjinska politika sprovede u djelo do krajnjih mo- gučnosti te tako manjinsko pitanje riješi skupnim zakonom najednom i za sva vre¬ mena. Prije nego što podnese predlog tog zakona parlamentu vlada želi da se spora¬ zumi sa svim čehoslovačkim manjinama, a posebno želi dobiti pristanak i od sudet- sko-njemačke stranke. Glavni princip na kojem se izradjuje narodnosni statut je princip proporcional¬ nosti. Na tom principu osniva se velikim dijelom cijeli čehoslovački politički život. Političke stranke zastupane su u parla¬ mentu strogo proporcionalno, pa i stranke koje tvore vladinu koaliciju dijele medju sobom vlast na temelju načela proporcio¬ nalnosti. Najjača stranka daje ministra pretsjednika, a svaka koaliciona stranka ima toliko ministara, koliko odgovara nje- noj brojčanoj snazi. To načelo proporcio¬ nalnosti, koje se u potpunosti primjenjuje na području stranačke politike prenijet če se i na narodnosno područje. Svaka če narodnost prema osnovi čehoslovačke vla¬ de, dobiti u državnoj upravi takav udio, koliko odgovara brojčanoj jakosti njenih pripadnika. U tom omjeru dijelit če se i dotacije iz državnog proračuna, a na toj če se osnovi urediti i školska i prosvjetna politika. U biti se ni ovdje ne radi ni o čemu novome, jer su pojedine narodnosti, a oso- bito njemačke imale na prosvjetnom po¬ dručju sve što im pripada, t. j. potpuno dovoljan broj pučkih, srednjih i visokih škola. Drugčije je u državnoj upravi, gdje večim dijelom nije postignuta potpuna pro¬ porcionalnost premda što se tiče njemačke manjine taj procenat nije daleko od pro¬ centa njenog stanovništva. Načelo proporcionalnosti prihvatila je čehoslovačka vlada još 18 februara pr. g. dok če sada to načelo biti garantirano za¬ konom. Odlukom, da svaka narodnost do- bije 1 cbgovarajuči postotak iz državnog proračuna, vlada želi suzbiti ceste i obično neopravdane prigovore, da se prihodi dr¬ žavnog proračuna ne upotrebljavaju pra- vedno u svim krajevima republike. Drugi princip narodnosnog statuta je administrativna samouprava. Vlada namje- rava, u koliko se to ne protivi integriteta i sigurnosti države, proširiti kompetenciju nekih samoupravnih ustanova (posebno se govori o opčinskim i kotarskim pretstav- ništvima), i osnovati, dotično popuniti na- rodnosne sekcije pri zemaljskim školskim viječima, koja su organi školske uprave. 1 tu se radi samo o kompletiranju več po- stoječih institucija. Time bi se postiglo na jednoj strani to, da če se pojedine narod¬ nosti putem svojih lokalnih izabranih pret- stavnika same brinuti za pitanja lokalnog i regionainog značenja, a na drugoj strani če se samoupravni organi poj edinih ze- malja (Češka, Moravska, Slovačka) u po- jedinim administrativnim granama P° dl Je- liti prema narodnosti, koje obitavaju d tičnu zemlju. _. . . Osim toga pomišlja se na prosirenje je¬ zičnih prava manjinskih narodnosti, sada je vladala praksa, da su državni uredi na cijelom teritoriju republike n i ei „ a t predmete na službenom t, J. na cesKom odnosno slovačkom jeziku, a tamo g neka manjina ima 20 pošto stanov istodobno i na jeziku dotične manjine. da bi se to pitanje pojednostavmlo da bi se u takvim mjestima uredova jeziku, na kojem se neki gradjamn o dotičnom uredu. Javni oglasi u rm es i gradovima, gdje manjinsko stanov tvori veči dio pučanstva, donosili bi se Prvom mjestu u jeziku dotične manjine. Nadalje se pomišlja na uvodjenje na zornih povjerenstava u pojedinim granai državne uprave. Ta bi se povjerenstva imala brinuti zato, da državni cinovnici Postupaju u nacionalnem pogledu nepri- strano i objektivno. Njemačko-poljske razmirice zbog teškoga položaja poljske naradoe manjine Pariški »Temp s« donosi tri infor¬ macije, jednu iz Varšave, a dvije iz Ber¬ lina o položaju poljske narodne manjine u Trečem Reichu. je sada točno informiran o položaju i zahtjevima poljske manjine u Njemač- koj, poduzeti potrebne mjere. Potrebno t je svakako, zaključuje poluslužbena Poluslužbena poljska agencija »Iskra« ' Poljska agencija, da se situacija iz te- ,-. . melja promijeni, jer bi to inače bila ve- objelodanjuje komentar, koji je očito nadahnut sa službenog m jesta, a odnosi se na zahtjeve Poljaka, koji žive u Nje- mačkoj. Ti su zahtjevi formulirani u memorandumu, koji je predan pred ne¬ koliko dana ministru unutarnjih poslo- va Fricku. u torne se memorandumu is- tiče, da položaj poljske manjine u Nje- mačkoj nije u skladu s direktivama, što ih odredjuje poljsko-njemačka deklara¬ cija o manjinama od 5. studenoga 1937. Razvitku poljske manjine u Njemačkoj nametnuta su broj na ograničenja i na gospodarskom i na prosvjetnom područ¬ ju. Milijuni Poljaka živu izvan granica poljske države, veli agencija »Iskra«, a Poljska se ne može dezinteresirati u' po¬ gledu njihove sudbine, bez obzira na to, da li živu u Cehoslovačkoj, Njemačkoj, Francuskoj ili Braziliji. Memorandum saveza Poljaka u Njemačkoj ograničuje se na to, da pokaže njemačkoj vladi, ka¬ ko u okviru svoje suverenosti nije odr- žala obečanje. Poljska javnost, nastavlja »Iskra«, oejenjuje predaju toga memo¬ randuma kako treba. Poljska javnost reagira i protiv loših postupaka sa svo¬ jim sunarodnjacima s onu stranu Olše (poljsko-čehoslovačka granica), pa se treba nadati, da če ministar Frick, koji lika smetnja za razvitak dobrih susjed- nih odnosa izmedju obje zemlje. Nje- mački mjerodavni faktori u više su na- vrata izjavili, da žele sačuvati pa i pro- dubiti te odnose. Zatim »Temps« donosi informacije, što ih je agencija Radio primila iz Ber¬ lina. Najprije se prenosi komentar ber¬ linskega dopisnika »Timesa«, koji anali¬ zira spomenuti memorandum zaključu- juči, da se položaj poljske narodne ma¬ njine u Njemačkoj znatno pogoršao pro- šle godine. Berlinski dopisnik agencije Radio upotpunjuje taj komentar doda- juči, da je njemačkim državljanima polj¬ ske narodnosti veoma oteščan pristup na sveučilište. Poljaci dobivaju poput Ži¬ dova žute iskaznice, a svoje knjige i te¬ ke moraju omotati u žuti papir, što sm jesta izaziva svakojaka ponižen j a i šikane. Osim toga je poljskim mladiči- ma u Njemačkoj onemogučeno da izuče bilo kakav obrt, buduči da ne pripadaj u organizaciji Hitlerove mladeži. Na koncu pariški dnevnik donosi in- formaciju agencije Havas iz Berlina, prema kojoj su svi poljski zahtjevi, for¬ mulirani u spomenutom memorandumu, odbij eni. Kulturno življenje v Julijski Krajini Statistika je res čudna veda. Za po- lliko je bilo predstav: dramskih, liričnih, vršnega opazovalca je prava grmada koncertnih, operetnih, varietetnih, lut- števil, ki pričajo o pridnosti nabiralcev / kovnih in drugih. Nas zanimajo seveda Čim se pa nekoliko poglobiš v te mrtve j predvsem podatki o Julijski Krajini in tabele, se oživljajo in ti odkrivajo celo to, kar so hoteli nabiralci sami prikri¬ vati. Tako ležijo sedaj pred nami speci- Zadru. Daši ne gre niti za eno pred¬ stavo ali koncert v našem jeziku, so ti podatki na sebi že silno značilni za kul¬ turne razmere v omenienem področju. Nizka so ta števila, zlasti če pomisli¬ mo, da so, kakor smo že omenili vraču- njene vse vrste predstav, med temi ce¬ lo lutkovne predstave. Nizka so ta šte¬ vila celo v Tržaški pokrajini z glavnim mestom Trst, ki ima preko četrt mili¬ jona prebivalcev. Saj je imela že Lju¬ bljana, ki ni po številu prebivalstva niti tretjina Trsta, samo v svojih dveh gle¬ daliških zgradbah več predstav kakor Trst z vso pokrajino. Posebno nizka pa so števila za Goriško pokrajino. Pokra- Dramske predstave število prodane vstop. Pokrajina prireditev štev. Goriška SO 3.606 Puljska 51 12.181 Reška 12 8.958 Tržaška 292 126.651 Zadar 1 190 jina, ki šteje 207.000 prebivalcev, in ka¬ tere glavno mesto ima 51.000 duš, izka¬ zuje za vse leto 1936 samo 62 predstavi! Vsako predstavo je povprečno obiskalo po 180 oseb. Na vsako dvajseto osebo je prišla po ena vstopnica, povprečno je vsaka oseba žrtvovala za gledališke predstave po dvanajst čentezimov. še bolj drastična so števila, ako upo¬ števamo samo prave dramske in lirične predstave. Lirične predstave Julijska Krajina in Zader 336 151.586 na osebo 0.02 0.04 0.08 0.35 0.01 0.15 število prireditev 15 2 56 9 82 prodane vstop, število 27.391 1.878 93.339 4.258 126.866 na osebo 0.09 0.02 0.26 0.17 0.13 V Zadru, ki šteje vendar 23.000 pre¬ bivalcev, je bila ena sama dramska predstava, kateri je prisostvovalo le 190 oseb. Nič boljše niso bile prilike na Go¬ riškem. Vsej pokrajini je bilo leta 1936 30 dramskih predstav in prav nobene lirične, tako je bila v enem letu pov¬ prečno le vsaka petdeseta oseba v gle¬ dališču. Ker pa so bile verjetno iste ose¬ be večkrat v gledališču, smemo trditi, da je komaj vsaka stota oseba v Gorici in na Goriškem bila v gledališču. Res je da so proti koncu leta zaprli glavno gle¬ dališče radi renovacije, toda pozabiti ne smemo, kako živahno je bilo v zadnjih letih pred vojno delovanje dramatične¬ ga društva v Trgovskem domu in da je bilo še v prvih letih po voini gotovo vsako nedeljo po deset in tudi več dra¬ matičnih prireditev slovenskih prosvet¬ nih društev v mestih, trgih in vaseh na Goriškem. Zato se nam zdi še bolj čud¬ no, da so celo pri taki kulturni suši fa¬ šistične oblasti pred nekaj meseci z vsemi sredstvi hoteli preprečiti gosto¬ vanje Cirilmetodovega pevskega zbora iz Zagreba v Gorici. P. P. To su samo grubi obrisi vladine osno¬ ve na kojoj se sada detaljno radi pa nije isključeno da če se tokom razgovora s pretstavnicima manjina neke stvari još i izmijeniti Provodjenje tih principa u djelo ovisit če od toga, kako če se razvijati pre¬ govori izmedju vlade i manjina. U svakom slučaju čehoslovačkoj je vladi stalo do toga, da na pravedan i demokratski na¬ čin uredi ta delikatna pitanja, kako bi se postigao trajan mir i sklad medju svim gradianima raznih iezika i narodnosti. Utvrdjivanje Dodekaaeza Hector Bywater, pomorski stručnjak »Daily Telegrapha and Morning Posta«, piše ovo: »Unatoč stroge cenzure u Ita¬ liji o svim obrambenim stvarima, sazna- lo se, da je otok Leros, koji je Italija okupirala nakon rata s Turskom radi Libije, pretvoren u pomorsku i zračnu tvrdjavu prvog reda. Tvrdi se, da je Le¬ ros jače utvrdjen nego Malta te da je- dino zaostaje za Gibraltarom. Leros je u jedinstvenom strategijskom položaju. On je udaljen samo 330 milja od Cipra, 555 od Haife, gdje svršava iračka petro¬ lejska cijev, a 510 od Port Saida, zapad- ne točke Sueskog kanala. Ove daljine moderna avijacija preleti veoma lako te su relativno malene i za baze ratne ladje. Englesko - talij anskim sporazumom svaka je od strana potpisnica obvezana, da obavijesti drugu o svakom namjera- vanom proširenju pomorskih baza. No dok je Leros več potpuno utvrdjen, dotle se vjeruje, da se u tom pogledu može malo što učiniti na Cipru, jedinoj mo- gučoj britanskoj bazi u istočnom Medi¬ teranu. Značajne su brojke o kretanju pučanstva na Lerosu posljednjeg izdanja »Annuario statistico italiano«. Od 1933 pučanstvo je poraslo od 6429 na 13.657 osoba. Od tog je ukupnog broja Talija- na 7550. 1935 Leros je izveo raznih artikla, kao mramora, meda i duhana za 33.300 funti šterlinga. u 1936 je izvoz spao na 2500 funti, premda se je pučanstvo otoka po- dvostručilo, te su i drugi dodekaneski otoci povečali svoj izvoz od 128.000 funti na 144.500. Jedini je zaključak, koji se može iz toga izvuči taj, da je Leros u posljednje dvije Hi tri godine postao tvrdjava s velikom posadom i da su mjesne industrije bile podred j ene voj- ničkim interesima. To potvrdjuju i broj¬ ke uvoza, koje donosi spomenuta stati¬ stika, a iz kojih proizlazi, da je uvoz u Leros porastao od 133.000 funti u 1935 na 500.000 funti u 1936. Kovina i kovinskih predmeta naručio je vrhovni zapovjednik Lerosa u 1936 za 266.000 funti, prema samo 83.000 funti u 1935. Ovamo nijesu uračunate pošiljke oružja, topova i municije, koje je posla¬ lo direktno ministarstvo rata iz Rima. Uz to se saznaje, da danas Italija ku¬ puje veoma velike količine petroleja. U prvoj četvrtini ove godine Italija je ku¬ pila 336.989 metričlcih tona petroleja prema samo 110.067 tona u odgovaraju- čem razdoblju u 1937. Ove nabavke pe¬ troleja podudaraju se s izgradnjom no¬ vih velikih petrolejskih skladišta u glav¬ nim taiijanskim pomorskim bazama«. TURISTIČKA KONFERENCIJA U GORICI U Gorici je održana trednevna kon- ferencija pretstavnika talijanskih i Ju- goslovenskih turističkih društava i usta¬ nova, na kojoj se raspravljalo o pobolj- šanju turističkih veza izmedju obiju dr¬ žava. Učesnici konferenci je obašli su Po- stojnu, Goricu, Grado, Trst, Brioni, Opa- tiju i Rijeku. Tokom ovog izleta raspra- vljene su sve mogučnosti grupnih puto- vanja izmedju obiju država. Talijani pokazuju osobito jak interes za putova- nja do Zagreba i u Sloveniju, specijalno na Bled. Na konferenciji je sudjelovao i službeni pretstavnik talij anskog zavo¬ da za promicanje turizma, koji če sve iz¬ nesene predloge podnijeti mjerodavnim mjestima, pa se može očekivati, da če ovogodišnji priliv talijanskih turista u Jugoslaviju biti mnogo jači. To je od osobite važnosti, što če sudeči po svim znacima jugoslovenski ovogodišnji turi- zam biti osjetljivo pogodjen dogodjajima u ČSR, pošto se u takvim prilikama ne može očekivati jači priliv čehoslovačkih turista. Interesantno je da Talijani ne pokazuju osobit interes za Hrvatsko Pri¬ morje i Gorski kotar Kor.ferencija, je 13 o. mj. završila radom. Hrvatshi jezzsk na Riieci Pririnil smo jeclnu reklamnu dopisnicu s Hijeke. Jedmi X. Y. javlja da je otvnrio no- vu radionu i traži mušterije ovim »hrvat- skim.« sastavkom: TJfam se nadam ova Cije.njena firma Da sam otvotio modemu radionu Molim Sjetitese na mene Rodim uredu i dobro. Sa pozdravom. X. Y. Ne iznosimo imena te radiane . ali ni ime ni prezime ne qlase hrvatski. A taj X. Y. je ipalc pokazao dobru volju da se obrati mu.ileri.iama n nji.hovom, materinjem jeziku, a da taj jezik tako iz glada nije on kriv STKANA 2. »ISTRA BROJ 24 . Od Soče do Recimo — . od Vriglama do Ra menjati a USTOLIČENJE ŽUPNIKA U PREMANTURI Premantura, juna 1938 — Po- slje&nje nedjelje maja bio je ustoli¬ čen za premanturskog župnika naš do- sadašnji kapelan velečasni Viktor He- rak, rodok iz Sv. Lovreča Pazenatiekog. Cijelo selo je bilo u velikom slavlju kakove se ne parnti, jer su svi, od naj- mladjega do najstarijega, sudjelovali u toj svečanosti iz ljubavi i pošto vanj a prema svom novom župniku. Naš novi župnik je u ovo par posijednjih godi- na kako kod nas služi kao kapelan znao steči svačiju ljubav. Njegova je zasluga da je selo opet doveo u crkvu. Velikom dijelu Istre je bio poznat naš spor sa pokojnim župnikom Matičem kojega je pri je rata bio biskup Flap imenovao župnikom protiv naše volje, jer je po¬ kojni Matič bio poznat talijanaš i kasnije kavalijer, pa je on svojim po- stupkom bio odalečio narod od crkve, naročito odmah iza rata kada je on valj da prvi u cijelo j Istri uveo u crkvu samo talijanski jezik. Medjutim naš sadašnji župnik je ponovno uveo hrvat- sko pjevanje i neke molitve, uredio je crkvu, napravio kor, a sve to dobro- voljnim prinosima župljana. I tako je narod opet počeo da ide u crkve kao u stara vremena. A i život kojega pro- vodi naš mladi župnik je tako različit od života našega prvašnjega župnika, da on samim svojim životom ulijeva u ljude povjerenje i izazivlje poštovanje, čak i kod onih ko ji nisu dobrim okom gledali ponovno uvadjanje našega jezi¬ ka u crkvu. Biskup nije mogao doči radi bo¬ lesti, pa ga je zamijenjivao jedan ka¬ nonik, a pomagala su još četiri puljska kanonika. Da uveličaju to naše slavlje, došli su tog dana k župnoj crkvi i mnogobrojni »vanj ari«— naši župljani iz zaselka i sela (Banjole, Vinkuran, Valdebek itd.) koja spadaju pod našu župu, a došlo je svijeta i iz Medulina, Ližnjana, Pomera i Pule. Mi smo zahvalni biskupu što je po- stavio velečasnog Heraka za župnika, a našem plovanu želimo i nadalje sretan boravak medju nama, jer ga svi poštu- jemo i volimo. KRUH U PULI Puljski »Corriere istriano« od 12 o. mj. donosi pod naslovom »Može li se kruh poboljšati?« slijedeče: — Kruh, taj miomiris trpeze kako ga je definirao delikatnom ir.spiracijom Duce, daje nam motiv za neke opaske iza kako je odredjeno da se mora mi- ješati brašno za proizvcdnju kruha. Razlog za tu naredbu je bio več do- voljno ilustriran - i svi gradjani shva- čaju tu potrebu da Italija mora svim svojim silama spriječavati, ili barem ograničavati, da naš novac ide u ino- stranstvo, novac zaradjen u znoju na¬ šega naroda. Radi toga treba sanirati težak deficit u trgovačkoj bilansi i radi toga je, s pravom, odredjeno da se u pšenično domače brašno miješa domače kukuruzno i ostalo brašno i mi svi shvačamo potrebu toga. Medjutim, publika ima pravo da iz¬ nese neke prigovore kruhu koji se sada prodaje, jer taj kruh mijenja iz dana u dan i sadržaj i boju: od žute šafra- nove boje prelazi taj kruh u šivu boju pijeska, od težine sličnoj pjeni nena- dano prelazi u težinu cigle, tako da publika iznosi najrazličitije komentare o porijeklu brašna za takav kruh. Ko je kriv za to? Da li su krivi mlinovi koji slabo miješaju to brašno ili su krivi pekari koji se ne mogu snači još s tim brašnom i nisu još našli tačnu formulu za miješanje i pečenje tog no- vog kruha. Ne prisvajamo si pravo da stručno govorimo o tom mehanizmu i industrij¬ skem procesu, ali mislimo da imamo prava da se pitamo da li je tako teško stvoriti jedinstvenu mješavinu brašna koja ne bi davala tako različite vrste kruha obzirom na boju i na sadržaj. Tržaška luka brez prometa Trst. junija 1938. — (Agis). — Tržaška luka in Trst sani bosta polagoma ostala brez vsakršnega prometa in življenja, če pojde tako naprej. Zadnje čase so bili de¬ lavci v tržaški luki zaposleni le z razkla- danjem dveh ladij, ki sta pripeljali v Trst čebulo. Za tern se pa obeta spet počitek. Padec prometa v tržaški luki se zelo po¬ zna med tržaškim prebivalstvom. Ne sa¬ mo lastniki in lastnice malih okrepčevalnic in trgovin v okolici luke. ampak tudi drugi tržaški trgovci in obrtniki se pritožujejo nad slabimi časi. Ce ni dela v luki čutijo posledice prav vsi tržaški sloji Brezposel¬ nost ki v 'brstu stalno narašča je dosegla že 48%, kar je najlepši dokaz za slabe tržaške razmere. „Martjana” na mllamkom radiu Matul j e, juna 1938. Na Matuljama imamo jedan veliki moderni bar kojeg je vlasnik poitalijančeni Dalmatinac Kamber. Naši mladiči zalaze cesto u taj lokal na igranje karata, jer je udobno uredjen. U lokalu ima i veliki radio apa¬ rat na razonodu gostiju. Slušaju se u glavnom samo emisije talttanških radio- stanica. Desilo se pred 10 dana da je isto tako jedno malo društvo naših mla¬ diča igralo karte, a radio je davao emi¬ sije milanske radiostanice. Na jednom je ta milanska radiostanica počela da- vati poznati šlager Vlaha Paljetka »Ma¬ rijanu«, te su naši mladiči raspoloženi čuvši i svoju pjesmu počeli prati ti ti¬ him glasom. Vlasnik lokala, da pokaže naprama torne svoje neraspoloženje, od¬ mah je prekinuo emisij u, milanske ra¬ diostanice. Naši su ga mladiči nakon to¬ ga pitali zašto je prekinuo emisij u kad to daje talijanska radiostanica, a on im ljutito odgovorio da se to njih nista ne tiče. Nato su naši mladiči prestali sa igra¬ njem karata, platili račun i demonstra¬ tivno ostavili lokal. TUČNJAVE Pula, juna 1938 — U Maričima kod Kanfanara istukao je 70 godišnji Mar¬ tin Marič svoju Ženu Katu tako da joj je zadao teške ozlijede na lubanji, pre- lomio joj je lijevi lakat i ozlijedio desnu ruku. Prenijeli su je u puljsku bolnicu. Natukao ju je samo zato što ga je umirivala da ne viče po kuči, jer da če probuditi sina koji je spavao.' Da nije sin priskočio u pomoč majci i oduzeo ocu batinu, bio bi razbješnjeli Maric mežda i ubio svoju Ženu Katu. — U Peruškima su se opet posvadili Marija Peruško Antonova i Ivan Peruško pok. Mate, star 30 godina. Marija je bacila velik kamen Ivanu u glavu zadavši mu težu ozlijedu tako da je Ivan Peruško morao otiči u puljsku bolnicu na lije- čenje. Ujedi zmija Dane, luna 1938. — Ovih dana dogo¬ dila se nesreča našem seljaku Floridan Mati. On je ot.ierao na pašu nekoliko ovaca i u podne u hladu kra.i njih zaspao. Dok ie spavao ujela ga otrovna zmija ža desnu ruku. Čim se probudio. povezao si ie rup- cem ruku i požurio kuči. pa su ga kolirna odmah odvezli u Buzet k liječniku, koji mu ie pružio pomoč. Sličan slučaj desio se i u susiednom selu Vodice, gd.ie je zmija uiela seljakinju Ribarič Anicu. kada ie bosa okopavala krumpir. Nju je uiela za desnu nogu iznad stopala, te ie i ona bila hitno odvedena liiečniku. Kako čujemo od naših pastlra, ioš ni.ie- dne godine se nije vidielo ovako velik broi otrovnih zmi.ia u našim krajevima. U opa- snosti su i ljudi, a naročito životinie na paši. _ Trnovskega samostana ne bodo letos širili T r n o v o, junija 1938. — (Agis). Naš list je že lani poročal, da namerava pred- stojriištvo samostana De Notre Dame v Trnovem letošnjo pomlad razširiti samo- stanko poslopje v Trnovem. V ta namen ie vodstvo samostana polagoma nakupovalo in nabavljalo ves potreben material. Zadnje čase pa so se raznesle vesti, da samostan¬ sko poslopje ne bodo nit' razširjali in niti popravljali. Predstojništvo samostana je najbrže svoje načrte tako hitro spremenilo, ker je njegov red v Nemčiji v zadnjem ča¬ su zelo prizadet. Zato predstojništvo samo¬ stana spet prodaja nakupljeni in nabavljeni material. Zajaiu puljske bolnice Pula, juna 1938 — Puljska bolni¬ ca se več duže vremena nalazi u teškim financijskim neprilikama. Razumljivo je da bolnica koja ne može plačati osoblje ni kupovati lijekove i hranu ne ulije¬ va povjerenje bolesnicima, pa je u po¬ sl j edn j e vrijeme bilo puno slučaj eva da su svi oni koji su ikako mogli odla- zili u Trst na liječenje, a oni bogatiji i dalje. Poznat je žalostan slučaj pred pola godine kada je neki Licul u Puli na ulici ubio primariusa puljske bol¬ nice radi toga što je, po njegovom mišljenju njegova žena podlegla na operaciji u toj bolnici, jer da je nisu dovoljno pazili. To stanje bilo je neodrživo. Bolni¬ ca je tražila novaca, ali ga nije mogla dobiti. Sada je, medjutim, intervenci- jom samoga prefekta Cimoronija Puljska štedionica dala bolnici za jam u iz¬ nosu od 1 milijun i 300.000 lira. Fa&sclfeni delavci imajo prednost Trnovo, maja 1938. — (Agis). Ne¬ kateri posestniki v Trnovem so že v za¬ četku letošnje pomladi nameravali pričeti s prezidavanjem starih stanovanjskih in gospodarskih poslopij. Toda^delavski sin¬ dikat jim je pri tem povzroča! in jim po¬ vzroča precej neprilik. Določa jim delavce, toda ne domačine ali pa one, ki si jih de¬ lodajalec izbere, ampak prisiljene Italija¬ ne. Temu pa so se posestniki odločno uprli, kajti če že plačajo delavca pošteno, če mo¬ rajo še plačati razne pristojbine in takse, potem hočejo imeti tudi pridne, dobre m vestne delavce na katerih delo se lahko za¬ nesejo, in ki lahko prevzamejo tudi garan¬ cijo za solidno delo. Dosegh so, da so jim privolili v zaposlitev domačih zidarjev, a zaposliti so morali tudi priseljene delavce. Ti pa so našim delavcem samo v napot.ie in zaradi njih se vrste prepiri, ne napre- duje delo tako kot bi moralo itd. Zato vsakdo, ki misli pričeti s kakšnim delom, prej dobro premisli, kajti ovire, ki mu jih stavijo merodajni činitelji na vsakem ko¬ raku, ne stanejo samo časa, ampak tudi de¬ narja. _ Samoubojstvo bivšeg Pačnika R i j e k a, juna 1938. Pred osam dana došao je u prostorij e riječkog fašija ne- uposleni radnik Racaneli i tražio da do- bije zaposlenje. Svakako imao je oprav- danih razloga da traži da se ga u posli, jer je oženjen, otac troje djeee, več če¬ tiri godine nezaposlen i ratnik iz Abe- sinije. Neznamo pobliže, što se u pro- storijama fašija, dok je on bio taino, zbivalo, ali znamo da su činovnici pošli zvati policiju, da ga ista otstrani iz pro- storija. čovjek zdvojan, u tom času je iza- šao na veliki balkon kancelarije i u sa- moubilačkoj nakan' bacio se strmogla- vice na pločnik. To se je dogodilo u pet sati po podne. U besvjcsnmi stanju pre- vezen je u riječku bolnicu, gdje se i sada nalazi. Trst. — Neznan kolosar je podrl na tla 53-letno Josipino Uršič. V bolnišnici se bo morala zdraviti dva tedna. * Trst. — Zidar Josip Gropajc iz Lo- njerja je padel z zidarskega odra, ki je bil v višini štirih metrov. Zlomil si je roko in zadobil težke notranje poškodbe. Zdraviti se bo moral 6 tednov. * Trst. — v bolnišnico so pripeljali ko¬ lesarja Ivana Staniča iz Pirana, starega 24 let. Ko se je peljal proti Portorose se je zaletel v nekega kolesarja in si pri tem zlomil čeljustnico. * Trst. — Ljudsko gibanje v dveh zad¬ njih mesecih je bilo sledeče: April: (Trst) rojeni 320, umrli 352, število pre¬ bivalstva se je zmanjšalo za 32; (ostala provinca); rojeni 197. umrli 110, prese¬ žek znaša 87. Maj: (Trst) rojeni 342, umrli 303, presežek 39; (ostala provin¬ ca): rojeni 197, umrli 107, presežek 90. * Trst. — Italijanski poslanik v Zedi¬ njenih državah bivši min. tajnik F. Su- vich, je v Pittsburgu izjavil ameriškim novinarjem med drugim da Italija nima v Španiji nikakih ambicij ftc teritorijal- nih, ne ekonomskih in ne političnih in da ja Italija pripravljena sodelovati z Anglijo pri odpoklicu prostovoljcev, a to pod nekimi pogoji. * Trst. — z dramatičnim begom je ho¬ tel dospeti na svobodo Rudolf Saksida iz Renč, star 20 let in kaznovan zaradi ta¬ tvine na 2 meseca in 20 dni zapora ter 400 lir denarne kazni. V trenutku ko so ga hoteli karabinerji prepeljati s sodni¬ je v zapor, je izrabil nepažnjo svojih stražarjev in se v hipu zagnal skozi ok¬ no. Da bi ga vlovil je skočil za njim tudi karabiner Spada, ki pa je zgubil ravno¬ težje in si razbil na cestnem tlaku glavo. Saksida si je zlomil roko in lažje ranil na nogi. Oba so morali prepeljati iz ul. Coroneo v bolnišnico. CITATI život je borba i ostat če borba. Treba znati pošteno se probijati, pikada ne očajavati i imati zdrav životni optimizam. To je prvi uslov sreče u životu. Svoj posao uvijek vršiti sa sviješču o odgovornosti i primati odgovornost otvoreno, iskre¬ no i pošteno. Uspjeh, konačni uspjeh, može se postiči samo tamo gdje vlada čestitost, poštenje i pra¬ vičnost. Ali to ne znači da istina sama pobjedjuje. Deviza: »Istina pobjedjuje« znači da za istinu mo¬ ramo raditi, da joj moramo noma- gati, i da smo za nju dužni uvijek i neumorno boriti se do kraja_ DR. E. BENEŠ Drobiž Dolina. — 34-letni S. Bordon iz Doli¬ ne je bil prepeljan v bolnišnico, ker so mu dognali, da se mu je nevarno pove¬ čal krvni pritisk, ko je delal v kasonih pod vodo. * Drežnica. — 14-letni Peter Zverko se je z nožem ranil, ko si je urezal palico. Po nepazljivosti se mu je rana zastrup- nila in sedaj so ga poslali v bolnišnico. Gorica. — Obmejni moličniki so te dni aretirali Izidorja Cigliča iz Brd. Ci- glič se je pred meseci, kmalu po svojem povratku iz Južne Italije, brez potnega lista odpravil čez mejo. Sedaj se je ho¬ tel vrniti nazaj v Brda. Odveden'je bil v goriške zapore. * Gorica. — V gozdu se je pred dnevi hudo ponesrečil 30 let stari Kristjan Fer- ligoj. Splezal je na drevo, da bi odlomil suho vejo, pa je po nesreči padel 7 m globoko in si zlomil hrbtenico. Zdravni¬ ki dvomijo, da ga bodo mogli ohraniti pri življenju. * Gorica. — Pretekli teden se je vršila v Gorici velika konferenca za pospeše¬ vanje tujskega prometa med Jugoslavijo in Italijo. * Postojna. — Postojnski fašjo je imel sejo na kateri so določili, da bodo posla¬ li na šolska letovišča 240 otrok. Ustano¬ viti morajo tudi posebno komisijo za disciplinske zadeve. Razna zborovanja niso bila v pretekli dobi pravilno pose- čana in nekateri niso prišli v devizi, kar se mora v bodoče preprečiti, tako so za¬ trjevali na seji. ♦ Sežana. — v jami pri Orlah blizu Se¬ žane se je pripetila te dni huda nesreča. Jože Birsa, 18 .'et stari fant, doma nekje na Krasu, se je z manjšo družbo odpra¬ vil na izlet v jamo. Njegova družba se je ustavila na njenem robu. Birsa pa se je navezan na vrv spustil vanjo. Nenad¬ no se je vrv utrgala in fant je padel 20 m globoko čez skale na dno jame ter se smrtno nevarno poškodoval. Tržaški reševalci, ki so jih poklicali na pomoč, so po hudem naporu fanta dvignili iz jame in ga odpeljali v bolnišnico. ♦ Sv. Križ na Krasu. — v Barkovljah je avtomobil povozil domačina Martina Švaba, starega 65 let. K sreči ni dobil nevarnih poškodb in je bil prepeljan na dom. ♦ Trst. — Umrli so: Pribovc vd. Zanon Karolina 75 let, Šinigoj vd. Macarol Ma¬ rija 70, Bitaš Matilda 83 let, Čermelj Ivan 48, Jež por. Irner Amalija 71, Ko¬ ren Josip 77, Skopinič Tereza 87, Božič Ivan 47, Maslo vd. Markič Margareta 69, Godina Angela 75. * Trst. — Dne 5. junija so svečano pro¬ slavili »dan ustave« (Festa dello Sta- tuto). Ob tej priliki so bile povsod velike parade vojaštva in milice, v Trstu so pri spomeniku padlih v vojni podelili vo¬ jaška odlikovanja oficirjem, vojakom in miličarjem, ki so se borili v Abesiniji. * Tolmin. — Pred dnevi so miličniki iz Tolmina na meji aretirali 16 let starega Lojzeta Šemrova, ki so ga zalotili v go¬ zdu, v katerega je bil dostop vsakomur; zabranjen. Fanta so izročili organom po¬ litične policije. * Trst. — z rešilnim avtom so pripe¬ ljali v bolnico 39-letnega Ivana Blokar- ja. Razjarjena krava ga je podrla na tla, mu zlomila z rogovi dve rebri in -povzročila veliko rano na glavi. * Trst. _ Težaku Alojzu žgurju, sta¬ remu 47 let, je padel na nogo težak za¬ boj med delom v pristanišču, v bolni¬ šnici so ugotovili, da ima zlomljene kosti v stopalu. * Trst. — Uradni list prinaša objavo vojaških odlikovanj iz Afrike. Med odli¬ kovanci je tudi Erzetič Leopold z Gori,« škega. Dobil je vojaški križec. * Rim. — Na vrhu Mussolinijevega vr¬ ha pri Tanskem jezeru v Abesiniji so postavili velik svetilnik zidan ves v kam¬ nu. Imenovali so ga »faro della con- ouista«. ❖ — Trst. _ Oblastem so javili mleka¬ rico Angelo Greblo iz Nugle, ker je pro- dajala navodneno mleko. * Tržič. — Preteklo nedeljo so iz trži- ške ladjedelnice splovili v morje novo podmornico »Barbarigo«. Za kumico so ji določili neko članico fašistične mla¬ dinske organizacije. * Zadar. _ v Španiji je padel na Fran¬ kovi strani Dominik Marsan. rojen v Zadru. LJUDJE RADI POZABLJAJO majhne dolgove. Ne pomislijo na (o, a pogosto zavisi obstoj lista baš od teh majhnih dolgov. Nekaj sto dolžni¬ kov. ki se »pomnijo in plačajo svoj dolg od deset, dvajset dinarjev, mo¬ rejo rešiti ali povzdigniti list, ki ie odvisen od svojih naročnikov. BROJ 24. »ISTRA« STRANA 3. PREGLED DOGADAJA Pregovori o narodnosnom statutu is Čelioslovačkoj Predsiednik čehoslovačke vlade dr. Hod/a nastavlja pregovore sa predstavni- ciina njemačke i poljske manjine o narod- nosnom statutu. Ti če pregovori trajati priiično vremena, jer če naiči na tačke i pitanja, koja se ne daju od maha riješiti ali ie izvjesno to. da če biti vodjeni ti atmosferi pomirljivosti. koja je zajamčena usnješnim završetkom opčinskih izbora. Još jedan momenat govori za takovu atmo- sreru. Pod vodstvom šefa delegacije dr. Biabeca otputovala ie u Berlin čehoslo- \ačka delegacija, koja če nastaviti prego¬ vore za reguliranje trgovinskih odnosa. Kao što ie poznato, pregovori su otpočeli POiOvinorn maja i za jedno izvjesno vrijeme prekinuti su krajem mjeseca. U nastavku pregovora, pored raspravljanja pitanja u vezi sa anšlusom, imale bi biti izvršene sve pripreme za novi trgovinski ugovor sa Nje- mačkom. koji bi stupio na snagu početkom iduče coditte. U praškim krugovima ističe se. da ie čehoslovačka delegacija dobila povolian utisak u vezi sa dosadašnjim to¬ kom pregovora. Vriiedno je u vezi sa pregovorima u Cehoslovačkoj istači i to, kako predstoji audiienciia Henleina kod dra Beneša. Na- kon te audiieticije Henlein če krenuti u London. Kroz to če vrijeme stručniaci su- detsko-njemačke stranke ispitivati predlog narodnosnog statuta. U njernačkorn predlo¬ gu, koji ie podnesen češkoj vladi, nema govora o ispitivanju van.isko-političkog pravca. ili o tom, da se uvede nacional- sociialistička vladavina, pa se zbog toga može računati sa dobrini sporazumom. Nai- važniii prih vatliivi zahtjevi jesu ovi: 1. Ravnopravnost češkog i njernačkog jezika. 2. Nijemci če se narnjestiti u državnim i miesnim upravama u onom broju, koji od- govara postotku njernačkog stanovništva dotičnog kraja. 3. Državni prihodi razdije- Iiti če se u omieru. koji odgovara broiu niemačkih Stanovnika. 4. Ne če se dopustiti odnarodiivan.ie Ni.iemaca. Bez pristanka roditelja ne če se moči n.iemačka djeca upi- siv-nti u češke škole. a isto tako bez pri¬ stanka roditelja ne če se smjeti češka djeca upisivati u njemačke škole. Na tai način najvažniji sadašnji evrop¬ ski problem nalazi se opet u stadiju nor- malnog tretirania i nije više zbog svoje akutnosti takov. da bi izazivao strahovanje u tnjeri, koja bi značila »groženje mira. Drugi problem, onaj o Aleksandretti, ulazi takodjer u stadij mirnog riiešenja u punoi saglasnosti izmediu Turske i Francoske, te je i on Izgubio nekidašn.iu akutnost, koja je zabrinjavala._ MALE VIJESTI — Katedra talijanske filozofije je uspostavljena na berlinskom sveučilištu. * — »Pariš Soir« javlja, da je engleska vlada odlučila poslati nove pomorske ratne jedinice u španjolske vode. * — U pogledu Srednje Evrope u Ion¬ skim krugovima smatraju, da se je si¬ tuacija znatno poboljšala i sa. zado¬ voljstvom se konstatira, da sit izbori u češkoslovačkoj protekli mirno i bež daljnjih medjunarodnih komplikacija. * — »Daily Telegraph« javlja iz Rima, da če talij anska trgovačka mornarica sagraditi u slijedečih 8 godina 65 bro- dova, od kojih 60 s ukupnom tonažom od 423.000 tona i pet putničkih parobro- da. Ovi brodovi u slučaju rata bit če upotrebljeni i za prevoz vojnika i konja. — Poluslužbena »Prager Presse« jav¬ lja, da su pretstavnici madžarske poljske narodnosti u Cehoslovačkoj oba viješteni, da če biti pozvani s mjero- davnog mjesta na dogovor o uredjenju narodnosnih pitanja. * — Dobrovoljni priloži za pojačanje narodne obrane u Cehoslovačkoj. Iz svih krajeva čehoslovačke stižu priloži za jubilarni poklon u korist narodne obra¬ ne. Več su sakupljene velike svote. Iz med ju ostalog velike priloge u novcu dala su razna velika industrijska podu- zeča. Industrijsko poduzeče Bata dalo je 20 milijuna kruna, a radnici tog po- duzeča odlučili predložiti ustupanje nad- nice O' tjedan dana, što se iznosi ti oko 10 milijuna kruna. čehoslovačka Na¬ rodna banka dat če deset milijuna kruna. * — Odnesi izmedju Poljske i Italije ovih dana su se pogoršali zbog pisanja poljskih listova o sukobima izmedju legionarskih četa u španjolskoj i Fran¬ covih vojnika. * — Vojvoda od Aoste, potkralj Abe- sinije, stigao je brodom »Biancamano« u Napulj. Istim brodom stigla je po¬ sebna misija fašističke stranke, koja je dva mjeseca boravila u Japanu, Koreji, Mandžuriji i Kini. ♦ — Japanske su trupe zauzele An- king na obali Jangtse. Poplavom go- lemog- područja u pokrajini Hcnana iz¬ medju Kaifenga i Lujanga zaustavio je čang-Kaj-šek napredovanje japanskih kolona. * — Za uklanjanje napetosti zbog Špa- njolsl.e očekuje se nova britanska akci¬ ja, navodno priznanjem prava zarače- nih stranaka u Burgosu i Valenciji. * — »Daily Express« piše, da če se još tokom ove nedjelje postiči potpuni spo¬ razum glede povlačenja dobrovoljaca iz španjolske. * — Mješoviti talijansko-niemačk! odbor, koji zasjeda u Rimu, donio je zaključke o likvidiranju i prenosu imetka talijanskih državljana iz bivše Austriie. * — Izmedju praške vlade i predstavnika Nijemaca i drugih manjina uspostavljen ie dodirl Pregovaranje če se voditi po načrtu narodnosnog statuta, pri čemu če biti naj- važnije i najteže pitanje opseg samouprava i državnog redarstva. — NewiIIe Chamberlain iziavio je u Donjem domu. da Velika Britanija ne može za sada ništa učiniti za zaštitu svojih bro- dova u španjolskim lukama. Prema torne britanski brodovi ulaziti če u španjolske vode i dalje na svoj vlastiti rizik. * Medjunarcdna aerenautička izložba na Sajmištu u Beogradu je 14. o. mj. za¬ ključena. ODLOMKI IZ NAŠE ZGODOVINE Slovenci v Beneški Sloveniji RIJEKA — NAJVEČI SICILI¬ JANSKI GRAD R ij ek a, junija. 1938. — (Agis) — Ko¬ ji je največi sicilijanski grad? — iuje se testo pitanje na Rijeci. Riječani tvrde da je u posljednje vrijeme u Rijeci više Sicilija- naca nego u ijednom gradu na Siciliji. Naj¬ više zasluga za dolazak tako velikog broja Sicilijanaca u Rijeku i okolicu ima bivši ri- ječld prefekt, koji je bio takodjer Sicilijanac. pa se pobrinuo da hude čim više njegovih užih zemljaka na Rijeci. O sim toga je Ri je¬ ka dobila šlcolu za detektive, za cijelu Ita- liju. U loj školi ima oko 000 pitomuca, a medju njima ima najviše Sidlijanaca. miiL s o mi , P0 , k ' _ dr - Tume J' e ostal ° ( g ° ezk > kl kažejo na njegovo ve¬ liko zanimanje zlasti za Beneško Slove- “ Rezi Jo in ki v glavnem še niso objavljene, spodaj prinašamo nekaj ta- kih Tumovih zapiskov, ki se tičejo Be- nesmh Slovencev, oz. najzapadnejšega odtenka našega naroda. — Italijanski geograf Canestrelli je v »Rmsta geografica italiana 1914« po- rocal o ljudskem štetju v Italiji leta 1911 ter izbral številke, ki se tičejo šte¬ vila Slovencev v Furlaniji. V okraju št. Fei/er ob Nediži, ki je obljuden celoma po Slovencih, šteje 17.291 duš; v okraju Tarcent Štete ste le dve občini kot ce- loma slovenski s 6.635 prebivalci in sicer Platišče in Brdo (Lusevera); V občini Neme (Niemis), ki šteje 6.266 prebibal- vec _ je le še 1.305 Slovencev. V okraju Mužec (Moggio) je edina občina Rezija, ki je celoma slovenska in šteje 4.671 prebivalcev. V okraju Čedad so štiri ob¬ čine deloma slovenske Ahtan (Attimis) s 4.237 prebivalci, od katerih je 1.897 Slo¬ vencev, Fojda (Faedis), ki šteje 5.080 pre¬ bivalcev s 1.570 Slovenci, Torjan (Tor- reano), 3.503 prebivalce, 802 Slovenca. Prapetno 2.246 prebivalcev, 1.230 Slo¬ vencev. V okraju Humin (Gemona) je v občini Montenars slovenska vas Flaj- P_an s 777 prebivalci Skupaj je torej Nediških Slovencev (Slavi del Natise- ne) 17.291, Trških Slovencev (Slavi del Torre) 12.986, Idrijskih Slovencev (Sla¬ vi deli’ Iudrio) 1.230 iz Rezijanov (Slavi di Resia) 4.871 — vsega je v provinci Videmski 36.178 Slovencev. Oddelek Nediških in Idrijskih Slo¬ vencev tvori eno kompaktno skupino, na katero upliv italijanskega elementa ni posebno občuten, dočim se vedno bolj razširja med Trsko skupino. Canestrelli pristavlja, da je težko ugotoviti da li število Slovencev raste ali pada. radi tega, ker se je ljudska štetev 1911 vršila po drugi metodi kakor prejšnje, vendar je prepričan, da števi¬ lo raste, ker se je povečala rodilnost. ki presega potujčevanje in izseljevanje. K temu opažamo, da šteje Rutar »Beneška Slovenija« za 1881 leto 27.684, za 1895 leto 31.778 Videmskih Slovencev’. Profesor Giovanni Martinelli je na podlagi ljudskega štetja 1901 ugotovil za Rezijo 3.703 prebivalce, od teh le |pa tu ni ugotovljeno razmerje med Slo- 2.467 doma (ostali večinoma pohiševal- I venci in Italijani. ni in obrtniki največ po Avstrijskem in Nemškem). šempeterski okraj smatra za čisto slovenski, od 2.698 družin jih šteje 2.673 slovenskih. Vincenzo Bollani je leta 1588 štel za čedadskl teritorij 80 občin in 13.458 duš, od teh 2.569 Slovencev v 30 vaseh v gorah in 6 v ravnini. Domenico Bon 1. 1595 šteje na istem prostoru 14.000 duš, od teh 2.700 v »Schiavonia«, Alvise Marcello 1. 1599 pa 12.000 duš, od teh 3.400 v Sloveniji. Leta 1766 je beneška republika prvič sestavila popis prebivalstva in sicer po farah. — Breginj štela se je pod Neme, Logja pod Ahtan, Golobrdo, Mernik, Skrilje, Vrh¬ polje pod Prapotno (te vasi so sedaj avstrijske), Šempeterski okraj štel je 9.645 duš. Avstrijski popis 1. 1802. po graščinah štel je tam 11.477 duš. Pod Napoleonom 1806—1814 bili so Slovenci združeni v departementu Nadiža (Če¬ dad, St. Peter in Fojda), ki pa je obse¬ gal tudi sedaj avstrijske vasi Breginj, Robodišče, Staro selo. Potos, Kred, Bor- jana, Dolenja, Livek Ko je zopet na¬ stopila avstrijska vlada 1 1815, štela je v Šempeterskem okraju 10.450 duš, leta 1836 — 13.493, leta 1846 — 13.658 duš. Ped novo Italijo so se vršila štetja 1871, 1881, 1901 in 1911 — za Šempeterski okraj 14.051, 14.239 15.699, 17.291 duš. Imeli bi torej za naj čistejši slovenski okraj šempeterski: leta 1588 — 2.569, le¬ ta 1766 — 9.545, leta 1815 - 10.450, leta 1836 — 13.493, leta 1846 — 13.658, 1. 1871 — 14.051 leta 1881 — 14.239, 1. 1901 — 15.699, leta 1911 - 17.291 duš Zanimivo je, da italijanska statisti¬ ka konstatira, da imajo prebivalci v slo¬ venskem šempeterskem okraju najvišji stas v celi Italiji, t. j. 168.92 cm počrez. že leta 1599 je benečanski upravitelj Alvise Marcello poročal: »sono quasi tutti bellissimi uomini e dei piu alti«. K omenjenim statistikam, ki so posne¬ te točno in dobesedno po dr. Tumovem zapisku, bi dodali še sledeče: Dr. Čer¬ melj je v svoji brošuri »Slovenci in Hr¬ vatje pod Italijo« po statistikah ugo¬ tovil, da je štela Beneška Slovenija z Rezijo 1921 leta 47.431, 1931 leta 41.435. 1936 leta 38.519 prebivalcev, na žalost TUGCMIR ALAUPOVIČ O BROŠURI »MATKO MANDIČ« Uvaženi naš književnik i poznati pjesnik Dr. Tugomir Alaupovič ovako se izražava 0 ovoj Carevoj uspjeloj monografiji: — »To je čedan i nježan. topao, iskren i intiman vijenac, uspomeni velikog rodoljuba, ka- kove je u našoj mučnoj prošlosti mogao da radia samo naš krš i kamen istarski. 1 nikad više onih ljudi i svečenika.« Ponovno preporučujemo i skrečemo pa- žnju našem svijetu na brošuru o Matku Mandiču, koja se može dobiti u_ Zagrebu kod Jugoslavenske Matice, Varšavska 6 uz ci.ienu od 10 dinara. VIKTOR CAR EMIN: PRESJEČENI PUTI Izašao je iz štampe historijski roman Viktora Čara Emina »Presječeni puti«. U Zagrebu može se dobiti u knjižarama S. K u g 1 i i Z. i V. V a s i č a kao i kod Ju- goslovenske Matice uz cijenu^od 40 dinara, više poštarina (2 dinara obično, 5 dinara preporučeno). _ Može se naručiti pošt. ček. uplatnicom br. 33.779 kod Jugoslovenske Matice Od¬ bor za savsku ba no vinu Zagreb. O knjiži čemo opširnije pisati. »VITEZ MORA« Novi roman »Vitez mora« Viktora Čara Emina počet če da izlazi u sliiedečem broiu revije »Jadranska Straža«. O tonit javlja »Jadranska Straža« u posljedniein broiu i o tom romanu se. izmediu ostaloga veli da ima sve odlike Carevih dosadaniib pripovijesti i romana o našim pomorcima i prirnorcima. U niemu najazimo naše kra- jeve, naše liude. žive i pri rodne. onakve kakve ih ie dala i uzdržala naša zemlja ; kako ih ie formiralo naše more. Svi nje¬ govi kapetani i mornari iz njegovih mno- gobrojnih d.iela imadu medju soboto mnoge sličnosti — ali opet imade u svakome od njih nešto naročito i nešto novo. Pa tako ie i svonte novom romanu Car Emin dan nekoliko živih i novih ličnosti. Roman če biti ilustrovan od akademsko« slikara A. Mauroviča. Radnia romana se odvija na Sušaku. __ ROMAN O TRŽAŠKIH DEČKIH Federico Pagnacco: Nove ragazzi Z veliko radovednostjo sem vzel v ro¬ ke romati »Devet dečkov«, ki ga je spisal Tržačan Federico Pagnacco. Literar¬ no nima ta knjiga posebnih ambicij, spisa¬ na je preprosto in prisrčno in morda baš zato ji ie bila tudi poklonjena literarna na¬ grada »Šavoia Brabante« za leto 1937. Me¬ ne pa je bolj kakor oblika zanimal sam predmet, ki ga je obdeloval pisatelj v svo¬ ji knjigi. Opisuje namreč življenje devetih dečkov, ki so v brezskrbni otroški razpo- iasenosti vzrastli v tržaškem predmestju, tam nekje v Rocoiu, kjer teče »potok« in kjer dozorevajo koruzni klasi na njivi so¬ seda »Tončka«, v času. ko ie stekel prvi tramvaj v Trstu. Življenje jih je pozneje razgnalo na vse vetrove: Prišla ie še sve¬ tovna vojna in njen? posledice. Od devete¬ rice nekdaj brezskrbnih dečkov s »kampa- njete« tam pod Rocolom je eden padel na avstrijski, drugi na italijanski strani pred Gorico, tretji se ie vrnil težko pohabljen zopet domov, četrtega je strl nastopajoči fašizem, peti se ie izgubil v južni Ameriki, šesti je moralno propadel in preživlja sko- ro vse dni v ječi. sedmi, ki se ie s skrajno brezobzirnostjo prispel najvišje, ie moral razmeroma mlad umreti. Pri življenju sta ostala samo še Slovenec Štefan Kralj, ki se je razočaran v svetu, umaknil za samo¬ stansko zidovje in glavni junak knjige Claudio Conti, s katerim se bržkone iden¬ tificira sam avtor in ki se je tudi odtegnil od političnega udejstvovanja, ter živi v mi¬ ru kot uradnik pri nekem denarnem zavo¬ du. Življensko tragiko vse devetorice pri¬ pisuje Claudio sarajevskemu atentatu m izbruhu svetovne vojne, ki je s tako silo potegnila v svoj vrtinec vso rnlaišo gene¬ racijo tiste dobe. in grenak pesimizem pol¬ ni njegovo dušo. Štefan pa je kljub hudemu življenskernu udarcu ohranil svoje notra¬ nje ravnovesje in tolaži svojega tovariša Claudiia: »Vse se dogaja po nekem naj¬ višjem zakonu. Mi sami smo le revno oro¬ dje" v roki usode. Treba ie verovati v živ¬ ljenje. ne o njem razpravljati Bolie is gle¬ dati naprej kakor nazaj«. Po okolišu, v katerem vzraste ta deve- torica in po njihovi poznejši usodi me je Pagnaccov roman močno spominjal na zna¬ no Goldovo delo »Židje brez denarja«, ki je pred kratkim izšlo tudi v hrvatskem prevodu. Pagnaccovi mladi junaki v mar¬ sičem slieijo Goldovim židovskim dečakom v daljnjeni Ne\vyorku. Kakor ti tvorijo pravcate čete. ki branijo svojo ulično če¬ trt pred sovražnikom, pa nai bodo to deč¬ ki iz sosednih okolišev ali stražarji. Iz te pestre otroško razposajene družbe se po enem in drugem pisatelju razvijejo pov- prečniki, vzrastejo pa tudi pisatelji in po¬ litiki, ta ali oni se docela izprija in živi na račun svoje ljubice — prostitutke, dokler ne konča v ječi. Vendar so barve, v kate¬ rih slika Pagnacco, manj temne kakor Gol- dove. Kajti njegovih »devet dečkov« ne ži¬ vi med temnimi mestnimi zidovi kakor v Ooldovem romanu, temveč že na zelem periferiji, kjer se postopoma zajeda mesto v polja in vinograde, kjer postane iz sad¬ nega vrta. ki so ga že opustili, a ga niso se zazidali, »kampanjeta«, prehodno nekak¬ šna »res nullius« in pravcati raj za otroke. Pagnaccova knjiga Pa me že po naslo¬ vu. še bolj pa po ambientu. ki ga slika, spominja tudi na Bartschovo knjigo »Die Zwolf aus der Steierinark«. ki ie pred voj¬ no vzbudila toliko prahu v slovenski jav¬ nosti. Kakor ie Bartschova knjiga slavo¬ spev slovenskih goric na naši severni na¬ vodili meii in obenem tudi nemške pene¬ tracije v to ozemlje, tako opeva Pagnacco slovensko okolico Trsta in bližnji Kras a istočasno podčrtava prodiranje italijanske¬ ga življa med slovenske kmete. Narodno in družabno mešani dvanajsterici pri Bartschu lahko vzporejamo enako pestro Pagnaceo- vo deveterico, Pri obeh imamo po enega Slovenca, ki se za takšnega tudi smatra ki pa ie vendar že zajet od tujega vpliva, pri Bartschu od nemškega, pri Pagnaccu od italijanskega. Bartschovermi Zemljariču (Bartsch ga piše Semliaritsch) po vsem soroden ie Pagnaccov Kralj (Pagnacco ni¬ še Krall). Kralj ie politično in nacionalno neopredeljen. Pagnacco ga označuje kot amorfnega. Je to pač oni prehodni stadij pri potapljanju v tujo narodnost. V mestu živi skoro izključno v italijanski družbi, najbolj srečnega pa se čuti na deželi pri svojih sorodnikih v Lokvi kamor vabi tudi svoje italijanske tovariše m kier se ie tudi srečal z deklico Paoletto. ki ga je pozneje tako kruto varala z njegovim prijateljem, da ie iskal tolažbo in mir v samostanu. Pagnacco oriše prav Kraljev značai v naj¬ lepši luči v njem vidi pač pravega sina pokrajine, ki io je sam tako močno vzliubil. Kraljeva neopredeljenost pa nosi na sebi vso značilno tragiko Tovariši na kampa- njeti so ga zmeniali s »ščavom«, ori vo¬ jakih oa so ga osumljaii za Laha. Dva druga iz devetorice sta že izgubila vsako vezo s svojim narodom. Giuseppe Bencich in Carlo Štorman, Oba postaneta žrtev vojne, prvega zadene granata na go- riški fronti, drugi se vrne težko pohabljen k svoji ženi. V njihovi družbi sta tudi sin priseljenega Furlana in pa sin reniikola ki ie iz narodnopolitičnih razlogov posta) avstrijski državljan da tako številno okre¬ pi italijanske vrste v Trstu proti slovanski poplavi. Po značaju najbolj odvraten je sin grškega cunjarja. Oiorgio Metras, ki niti ne ve. ali ie turški, grški ali albanski dr¬ žavljan, ki se pa brez izobrazbe s svoio zvijačo pod Avstrijo in tudi pozneje pod fašizmom povpne do najbolj uglednega po¬ ložaja. Tržaški Italijani so samo trije in še od teh kličejo enega za »Joškota« Kakor ie Bartsch s svoio knjigo »Die Zivolf aus der Steierinark« z nemškega stališča opisal raznarodovalni boj na naši severni meji- tako nam ie Pagnacco s svo¬ jim romanom »Nove ragazzi« podal sliko STRANA 4. »1 a i K A« BROJ 24. YIJESTI IZ ORGANIZACIJA PRVA GODIŠNJA SKUPŠT1NA „0RJEMA“ 1) KOVOM SADU U ned j el ju 29 maja o. g. održana je prva glavna skupština »Orjema« u No- vom Sadu. Skupštinu, kojoj je prisustvovao vr¬ lo lijep broj članova i prijatelja »Orje- ma«, otvorio je pretsjednik g. Valerije Bron z in. Izvještaj o radu uprave pod nio je tajnik g. Lujo Juričič. Blagaj- nički izvještaj podnio je g. Tihomir Cu- kon, koji se je zahvalio svima, koji su društvo potpomagali moralno i materi jalno. U ime Nadzornog odbora podnio je Izvještaj g. Anton Baučer, koji je po- hvalio rad užeg odbora i predložio raz- rješnicu staro j upravi. Pošto su svi izvještaji primi j eni, uzeo je ponovno riječ tajnik organizacije g. Juričič, koji je skupštini saopčio žalo- snu vijest, da nas naš dosadašnji i prvi pretsjednik g. V. Bronzin napušta jer odlazi iz Novog Sada na novu dužnost. Istakao je njegove zasluge za organiza¬ cij u, i žalost cjelokupnog članstva nad gubitkom jednoga od najboljih sarad- nika i osnivača. U znak zahvalnosti i priznanja, uručio mu je zatim kao po¬ klon u ime organizacije srebrnu taba- keru sa posvetom. Iza toga je kandidacioni odbor pred¬ ložio skupštini listu nove Uprave na če¬ lu sa novim pretsjednikom g. Vitomirom Ujčičem. U odbor su birani gg. Lujo Juričič, Stanko Kamenšček, An¬ ton Baučer, Tihomir Cukon, Josip Ličen, Grga Radoševič, Josip Zo- vič i Franjo Novak. Nadzorni odbor: Ivan K i r a c, Ivan Bastjančič, Val- ter Vukovič, Franjo Ušič ing. Ivan Bertoša. Ova lista primljena je jednoglasno. Skupština je zatim na predlog novog pretsjednika Ujčiča, u znak priznanja izabrala svog bivšeg i prvog pretsjednika g. Valerijana Bronzina za svog poča- snog pretsjednika. Skupština je za vršila rad oko 8 sati navečer, kada je bivšem pretsjedniku priredjena oproštajna ve¬ čera. --- AKCIJSKI 0DB0RZAP0M0Č PRIMOR¬ SKIM EMIGRANTOM V MARIBORU in njegovo delo Maribor, 10 junija 1938. Akcijski od¬ bor za pomoč primorskim emigrantom v Mariboru je 30 aprila t. 1. zaključil z delom v tej sezoni. Omenjeni odbor je nudil po¬ moč najbednejšim in najpotrebnejšim roja¬ kom v sledečem okviru: Podpira! je revne in nepreskrbljene družine z nakazili za ži¬ vila, zdravniško pomočjo in zdravili. Orga¬ niziral je za te družine božičnico. Dajal je enkratne podpore brezposelnim, ki so brez vsakršnih sredstev prihajali v Maribor ali ga zapuščali. V lastni režiji je oskrbel skupno prenočišče in kuhinjo. Izdajal je brezposelnim izkaznice za kosila in večerje ter po otvoritvi skupne kuhinje in preno¬ čišča, sprejemal na hrano in prenočišče. Da je akcijski odbor lahko nudil najnujnejšo pomoč, gre predvsem zahvala požrtvoval¬ nim rojakom, ki so s prostovoljniim pri¬ spevki in darili omogočili odboru delova¬ nje. Posebna zahvala pa gre v prvi vrsti notarju g. 'dt. Kogeju Jakobu, ki je nudil odboru 'izdatno podporo. Nabavlialni zadrugi drž. uslužbencev na Rotovškem trgu 2, ki je prepustila brezplačno upora¬ bo prostora za kuhinjo in prenočišče, tek¬ stilnim tvornicam in drugim ustanovam, ki so se odzvale prošnjam za podelitev blaga. IZLET „ISTRE“ U SLAVON. BRODU Sl. Brod, 13 juna 1938, — Rijetko ,. . , ... .... . lijep i topao dan 12. lipanj dobro je po- !“ *? Je razdelilo revnim družinam za bo-) s i u gi 0 članovima društva »Istra« u Bro- zicmco, odbornicam akcijskega odbora, ki d da se na za jedničkom izletu so darovale m poskrbele za božične praz- 1 - - malo 1 provesele i pozabave, te tako svakodne i na kratki čas stave nike in novo leto za primeren priboljšek,- h . rr ,„ kE)r brezposelnim. Skupni dohodki akcijskega vne “ 11 S e makar odbora so znašali do 16 maja t. I. Din j u zaoorav. ..... 22.102.75, skupni izdatki pa 21.960.25. Od- Vec 0ji0 ^ u jutro počelo je elan bor je izdal 751 nakaznic za kosila in ve- stvo sa ostalim gradjanstvom pristiza čerje, razdelil v skupni kuhinji 2582 por- ti na odredjeno mjesto izletišta u lije- cij in 322 kg krula. skrbel za popravila čevljev, razdelil 4 pare novih čevljev, ne¬ kaj perila in obleke. Podpiranih družin ie bilo 21. V letošnjem letu je bilo manj do¬ toka brezposelnih iz drugih okolišev; pri¬ hajali pa so popolnoma nepreskrbljeni in v žalostnem stanju v pogledu obleke in obut¬ ve. Skupna vrednost inventarja je znašala lansko leto Din 5.500.— in se je letos po¬ večala za Din 2.700.—. S to vsoto je odbor poj šumici na vrhu Bukovačkog Brda. Jednu poveču grupu članstva sa Osječ- ke ceste osim vodiča predvodio je i har- ■ monikaš g. Viktor Potočnik, dobar prijatelj Istrana, koji je u zajednici sa drugom saksofonistom našim članom g. Božeglav Franjem, neumorno kroz ; cijeli dan svirkom i pjesmom te plesom do umora zabavljao izletnike. preskrbel za moderen štedilnik, 14 železnih . Razumljivo je da se ne može jedan postelj, 1 omaro, 1 mizo in 1 umivalnik. ■ istaiSKi izlet da zamisli bez baluna i Brezposelnim je odbor preskrbel tudi do-1 miha, ali na žalost samo jedan par u voljenje za zaposlitev. Še vedno se jav-1 Brodu znade taj ples da pleše. — Cule Ijajo številni rojaki, ki si iščejo delo in jim, su se i istarske pjesme kao »Stani Pave« odbor nudi svojo pomoč. Odbor skrbi še naprej za revne družine, zato upa, da bo¬ do rojaki še nadalje stali odboru na strani in ga podpirali v važnem in prepotrebnem humanitarnem delin_ Cfcčni zbor »Soče« v Ljubljani Društvo »Soča« — Matica v Ljubljani, vabi vse svoje članstvo zastopnike brat¬ skih emigrantskih in nacijonalnih udruženj, v Ljubljani na svoj redni občni zbor, ki bo 18. junija t. 1. ob pol 21 v salonu pri »Le¬ vu« na Gosposvetski cesti. Spored po pra¬ vilih. Udeležba ob dvajsetletnici svobodne Jugoslavije obvezna! Odbor. IZLET V KAMNIŠKO BISTRICO Kamnik, junija. — Vse rojake in prijatelje še enkrat tem potom vabi¬ mo, da se v čim večjem številu udeleže že tradicijonalnega peš izleta in emi¬ grantskega tabora v Kam. Bistrici, ki se letos vrši v nedeljo 19. t. m. Prepri¬ čani smo, da se tega izleta letos udele¬ žijo ne samo prejšnji udeleženci tem¬ več da bodo s seboj pripeljali še druge rojake in prijatelje. Na taboru bodo med nami tudi nekateri naši voditelji. Svojo udeležbo je obljubil tudi s'avezni predsednik dr. I. M. č o k, če — le ne bo zadržan. Skupen odhod je po prihodu prve¬ ga vlaka iz Ljubljane ob 6 sati 45 min. s postaje Kamnik mesto. Hrana v nahrbtnikih. Tisti ki jih hoja utruja se lahko poslužijo avtobusa... Izvršite svojo prijetno emigrantsko dolžnost — na svidenje v nedeljo v. Kam. Bistrici. Odbor Iz istarskog akademskog kluba Akciji Istarskog akad. kluba za pri- pomoč njegovih siromašnih članova odazvali su se slijedeča gospoda i društva: I. J. A. 50 Din, Sovdat Nikolina 50 Din, društvo »Istra« Split, 300 Din, dr. Bradamante, Beograd 50 Din, dr. L. Čermelj 30 Din, vlč. g. prof. Sironid 50 Din, dr. Češdut Čiril 40 Din, g. Grbin Ivan, Leskovac 100 Din, Ujčič Vjekoslav mag. pharm., Laško 50 Dinara. Plemenitim darovateljima upučuje- mo ovim putem našu najtopliju zahval- nost. Odbor t RUDOLF HAFNER V četrtek 9 junija t. 1. je umrl v lju¬ bljanski splošni bolnici naš rojak g. Rudolf Hafner, drogist, doma iz Opatije. Pokopan je bil v soboto, 11 t. m. na pokopališču pri Sv. Križu. Naj počiva v miru, težko priza¬ deti družini naše sožalje! — (Agis). i »Oja-nina-ni-ne-na« koje če se pjesme dok emigracija bude postojala gajiti me- dju Istranima, napose' su pjesme, naro- čitu veselost izazivale kod istarske d je¬ če, koja su na tom izletu bila lijepo za- stupana. Pridošli pretsjednik prigodnim govo¬ rom pozdravio je prisutne, poslije čega se pristupilo izvodjenju programa t. j. recitacija izvedenih po osnovno-školskoj d ječi i to: Bol domovine (La dava c Olga), O Istri (Kos Danijel), Mojoj Is¬ tri (Gržinič Ivan), Velebit i Učka (Gržinič Ivan i Kos Micika), koja je točka ganula sve prisutne, naročito pak našeg dičnog starinu Susterčič Lju¬ devita, koji do suza ganut zahvaljuje članicama ženske sekcije na predanom trudu kao i ostalim članicama, nagla- šujuči potrebu da naši mališani upozna- vaju kroj takove recitacije nama neza- boravnu a njima još do sada nepoznatu »Istru«. Pri koncu programa naši mami svi- rači otsvirali su našu Istarsku him- nu koja je inače u ovom kraju nepo- znata, a nepoznata je i mnogim člano¬ vima. Spustio se več mrak kad su posljed- nji izletnici ostavili izletište, spuštajuči se polako niz brdo kuči, a neko ji čak i vijencem okičenih glava, sa jedinom željom da se u skorom vremenu opet priredi izlet na kojoj drugoj strani ina¬ če lijepe Brodske okolice. Neka mi je dozvoljeno na koncu pri- mjetiti da su neki članovi, koji bi bili morali doči na izlet, ostali kod kuče. Izletnik. JURINA I FRANINA DIPLOME Na filozofski fakulteti ljubljanske uni verze je naš rojak Ante Gašperini-Gržina. doma iz Višnjana v Istri, diplomiral za profesorja kemije. Čestitamo. — (Agis). * Na veterinarski fakulteti v Zagrebu diplomiral je g. Boris Mercina, doma iz Ajdovščine, sin nadučitelja v pokoju g. Mercine Franja. Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomiral g. Klemenc Stane s Proseka, čestitamo! IZ UPRAVE Rusjan Ambrozij, šol. nadzornik — Ce¬ lje. Pretplata podmirena do konca godine 1937. Ivkovič Djordje — Zemun — Platili ste cio 31. XII. 1937. Lavoslav Abram. Kragujevac — Dugu- iete na pretplati za tekuču godinu. Grizilo Egidije — Don j a Lastva — Pret¬ plata plačena do konca 1937. Franina: Ča ti se para, Jure, za unu ča je uni lord Inglež mora reči da neče biti u guvernu sporadi rotoplani. jurina: A meni se para da ta svit samo na kalune pensa i valje, valje he ie več ud breki po svitu. Franina: Bi reka čovik da če doiti vaije, valje kakoj jedanput poli nas. Saka digeta jeno preteljstvo, tako i sad »saki kalnu jedan preteja.« Jurina: I si he delaiu i svin he ie malo. Za kega he pak delaju, porko zec ? Franina: A za kega. Da jedanput bude liplje voganj gorija i urii put te se vi- diti nravi nretelii »aš zlato se u oeniu proviva.« Jurina: Kako bi bilo da ia i ti gremo skati na put pretelje. Ti si vuzrni sprtu ka- kovu je noševa stari Korenika, kad bi hodiia z crikve u plovaniju. a ia ču lipu baulinu, pak kemu ne budeš ti iip i drag forši ču biti ia. Franina: Kako bi biio da ta drugi rnisec pojemo u Prag. tamo če biti čud naših zrmani Slovinci. Jurina: Homo, na, pa da svi čuiu kako smo i ja i ti živi i magari priz brajad i hiže, priz zemlie i ovac. Ma glavno da smo živi. Franina: Ši čuia niki dan za unu kumediiu u Švici kadi ie uni črni cesar diboto plaka ča ie usta nriz zemlie i sega soga. Lipo su ti ga zajali z liiže van, uzeli. sve i još če ud glada umriti. a gorevaju brat moj, da ie irneva zlata na vuharice. Jurina: Beni i uno su suci ! Da. ia san vajk gorija i u sebi mislita ko ie kadi kakova vrajža hiža, ona ie naivraižiia. Meni se para da se oni tamo stanu sa¬ mo da učinu čakuladu i fraiadu a nie- ga brižnega ni breki ne čuiu kakoi ni mene. ni tebe, lipa krv krvi rnpie 1 UREDNIKOVA POŠTA " »Orjem« — Novi Sad — Dopis morali skratiti radi pomanjkanja prostora. * »Soča« — Donja Lendava — Dopis pre¬ katno pritnili. Naš list se bori z mnogimi težkočami. ki so do¬ bro znane večini naših čitateljev. Vseh teb težkoč ne moremo sami odstranUj ker ne zavistjo od nas. Toda izmed vseh teh težkoč ie ena. ki io moremo sami odstraniti, ker ie za- visna od nas. To so težave materialne narave. Ne prosimo miloščine, temveč zahte¬ vamo samo to. da vsak naročnik na¬ pravi svojo dolžnost s tem. da piačine redno naročnino. Ako bi vsak naroč¬ nik napravil svoio dolžnost napram li¬ stu, bi se mogli v teh težkih časih ve¬ liko lažje zoperstaviti tudi ost3iim te¬ žavam. asimilacije slovenskega življa na tržaškem ozemlju, seveda takšno, kakršno je videl Italijan in po vrhu še iredentist. Priznati moramo, da ni Pagnacco v svoji knjigi ni¬ kjer uporabil kakega žaljivega izraza na račun našega naroda in da ima na več me¬ stih celo prav tople besede o našem kmetu, toda iz vse njegove knjige veje vendar prepričanje Italijana, da je le on gospodar in izključni kulturonosec, dočim je Slove¬ nec le kmet, ki se ne more povzpeti do lastne kulture. Če se mu posreči dvigniti se iz kmetskega in suženjskega stanja, pa je že zajet v tujo kulturno sfero. Tako ie so¬ dil Bartsch o Slovencih na Štajerskem, ta¬ ko sodi Pagnacco o Slovencih v Trstu. L. Č. ROMAN 0 BENEŠKIH SLOVENCIH Pavel Sedmak: Kaplan Martin Čedermac Slovenska Matica v Ljubljani je za 1. 1938 izdala knjigo z zgornjim naslo¬ vom. Ob tem delu se moramo zlasti mi emigranti malo podrobnejše ustaviti in mora pomeniti to delo za nas poseben dogodek. V njej je pisatelj zajel doga¬ janje zadnjih dni in zadnjega koščka našega naroda. Vsebina vse povesti se suče okoli poštenega hribovskega slovenskega kapla¬ na, ki je svoj duhovski poklic razumel pošteno in tako. kakor ga j e_ razumela tudi njegova mati in to: služiti svoje¬ mu ljudstvu v vsem in z vsem ter mu biti v vsej zapuščenosti edini vodnik Versko pa ga učiti in vzgajati tako, kakor more to razumeti le čista, iz kmetov zrasla človeška duša, kateri bi bilo vsako iskoriščanje vere v posvetne koristi ne le nerazumljivo, ampak zlo¬ činsko. In tak kaplan Martinac, ki je zrasel in služi tam nekje v beneških hribih, se znajde pred z bajoneti pod¬ prtim dejstvom, da svojim ljudem ne sme več govoriti iz prižnice v njih je¬ ziku. In še: znajde se pred dejstvom, da mora skrivati katekizme, molitve¬ nike ... Ne razume tega in se mu zdi, da je to le kaka posvetna zmota in preganjanje, kakršna so mu bila iz zgodovine njegove cerkve znana. Pa gre po poti, kakor jo je moral iti in jo je šel pred Martinacom, hlapec Jernej, ki svetne in cerkvene postave ni poznal, vsaj one ne, katero so ustvarili ljudje. Toda, kdo bi si mogel drugače misliti; in Čedermac Martin, slovenski kaplan tam v zapuščeni in pozabljeni zemlji, kakor hlapec Jernej, pravice ni našel. Nasprotno, strt je prišel s te poti in zgubil je zaupanje v stvari, ki so mu bile vse življenje svete in v katere si ni upal dvomiti. »Ne pozabite prečastiti, da pred menoj ne sedite kot duhovnik, ampak kod državljan,« mu je dejala posvetna obalst. »Sveti oče so o vsem poučeni. Sveti oče so storili vse, kar je v njih moči. Prav tako kakor sem jaz storil vse, kar je bilo v moji moči, a... nimamo drugega orožja kakor molitev in prepričevanje«, je zvedel, ko je stal pred svojo oblastjo, kateri je dolžen po¬ korščine. Tedaj se je uprl in iz cerkve¬ ne zgodovine omenil upor proti posvetni sili, če se ta ni skladala z nauki cerkve. »Don Čedermac! Brzdajte se! Preveč se spozabljate!« Z Martinacem trpe skozi vse doga¬ janje ljudje, ki so, čeprav se pisatelj malo mudi z njimi, trdo sklesani in jasni in nam kmalu ustvarijo pravo sli¬ ko o tej zapuščeni zemlji, čedermacova mati, njegova sestra Katina, ki mu streže, njegovi tovariši v poklicu, med njimi don Skubin, ki svojega poklica ni razumel, poleg svetlega lika dona Jeremije, ki čeprav tujec po rodu, tudi trpi ob preganjanju. Z njimi je vrsta vaščanov, ki se bore, se le malo vesele jočejo, ko spet zaslišijo svojo besedo, vsi nestrpni v pričakovanju tega, kaj se bo jutri z njimi zgodilo. Kaj naj bi se z njimi zgodilo? Njih vodnik je strt in stopa v pokoj. Bolj kot borba ga je zlomilo zgubljeno zaupanje v ono, kar ga je v poklicu držalo trdnega in moč¬ nega. Pa strla ga je še druga sila. kajti »Prišlo je česar ni pričakoval. Ne ie nad Vrsnik, nad vso dolino, nad vse brego¬ ve. Slovenija! Beneška Slovenija! Si¬ romašna, lepa zemlja, stokrat bičana in križana, ti in srca, ki te ljubijo. Ali res ne boš več, kar si bila?« (str. 240). Pisatelj, katerega ime je novo in do sedaj še ni znano, je s tem delom dal Slovencem v lepi, gladki besedi sliko tega, kar se danes dogaja. Knjiga bo gotovo vsakega, ki jo bo čital, do dna presunila in marsikomu se bo zde¬ lo vse, kar pisatelj opisuje neverjetno in nemogoče. Toda smelo lahko trdimo, da je moral pisatelj marsikako dejstvo zamolčati, ga ublažiti tako, da je resni¬ ca včasih še hujša. Delu pa to ni v kvar, saj je že to, kar je opisano do¬ volj in preveč hudo. Pisatelj je s tem delom, po dolgem presledku, ki je ka¬ zal v naši literaturi in v znanstvu že na to, da smo pozabili našo Beneško Slovenijo, to spet utrdil in ji dal nov, čisto današnji položaj, ki je živ. Rojaki, posegajte po tej lepi knji¬ gi, ki se naroča pri Slovenski Matici v Ljubljani in stane zelo malo. — šk Ljudi lako zafeoravljaju na sitne dugove. Ne sjete se, da cesto zavisi sudbina nekog lista baš od tih malih potraživanja. — Nekoliko stotina dužnika koji se sjete i plate svoj dug od desetak, dvadesetak dinara. mogu spasiti ili podiči list koji ovisi od svojih pret- platnika. av auoB tiedna o petak. — Brtp cekovnog ratuna 86.789 — 1’retplata: za cijeiu godinu 48.— din., za poia godine 44.—din., za inozemstvo dvostruKo. za Ameriuu « ooiara no Oglasi se računala po cienlku. — Vlasntk ' IzdavaC: Konzorcll »Istra* Masnrvkova 28a. tl. hro.i telefona 87-8U. — Za uredništvo odgovora IVAN STAKi. Zvomml- Tftun nllr» 48 III kat. — Tlsais: Steca.lnlna lugoslovenske štampe d. Zagreb. Masarykova ulica brot 28a. — za tiskarn odgovara Kodolt Polanovic. Zagreb, illca oro .1 131*