l*o3tnina plačana v gotovini Leto LXXL, št. 254a Ljubljana, petek 11. novembra I938 Cena Din 1.— LOfENSKI Iz:. : a vsak dan popoldne, lzvzemšJ nedelje in praznike. — Ineeratl do 80 peut vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst S Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru, inseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25-— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPBAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23. 31-24, 31-25 ln 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L Podtna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Reakcij na pariški atentat: Pogrom na Žide po vsej Nemčiji Včeraj in v pretekli noči so po vsej Nemčiji priredili sistematičen lov na Žide, katerim so razdejali vse trgovine in zasebna stanovanja ter zažgali vse židovske molilnice — Mnogo Židov je izvršilo samomor, na tisoče se jih pa zaprli PARIZ, 11 nov. br. V vseh današnjih listih prevladujejo poročila o pro-tižidovskih izgredih v Nemčiji. Listi objavljajo podrobna poročila o včerajšnjih dogodkih, ki kažejo, da je napočila v Nemčiji doba pravcatega iztrebljenja vsega židovskega življa. Agencija Havas objavija obširna poročila očividcev, ki podrobno opisujeio divjanie množic proti Židom. Po teh poročilih so bili izgredi proti Židom v podrobnosti orcanizirani. Sprva so nameravali prirediti zgolj demonstracije v manjšem obsegu, ki bi v naprej opravičile ukrepe, ki jih namerava izdati vlada proti Židom v znak represalij za atentat v Parizu Pozneje pa so voditelji teh demonstracij izgubili oblast nad množico in demonstracije so se pretvorile v ropanje, požiganje in razbijanje Židovske sinagoge so polivali z bencinom in jih nato zažgali, obenem pa preprečili vsako gašenje. Celo uradno nemško poročilo, ki označuje te izgrede ) so jih odpremili v koncentracijska ta- za upravičene priznava, da so gasilci komaj preprečili, da se ogenj ni razširil na druge zgradbe. Posebno hudi so bili izgrebi v Berlinu na Dunaju Monakovu. Nurnboločeni sta bili tudi dve komisiji za program pogreba, ena za tuje delegacije in goste, druga za turške državljane. Sožalje vsega sveta CARIGRAD, 11- nov. br. Iz vsega sveta prihajajo neš-evilne sožalne brzojavke od državnih poglavarjev, vlad, parlamentov in odličnikcv, ki izražajo turškemu narodu sožalje ob izgubi genialnega državnika Med drugimi so brzojavno izrazili sožalje jugoslovenski knez namestnik Pavle in kraljeva namestnika dr. Perović in dr. Stankovič, predsednik francoske republike Lebrun, angleški kralj Jurij, italijanski kralj Viktor Emanuel, nemški kancelar Hitler, zas'opnik prezidenta češkoslovaške republike general Svtovv, madžarski regent Horthv in poljski predsednik republike Moscicki. Sožalje kneza namestnika Beograd, 10. novembra. AA. Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle je poslal g. Abdulu Rendiju, predsedniku turške velike narodne skupščine kot vršilcu dolžnosti predsednika republike sledečo brzojavko: Z globoko bolestjo sem zvedel, da je umrl Nj. Eks. Kemal Ataturk, vciiki voditelj in preporoditelj turškega naroda. Prosim Vašo Ekscelenco, naj sprejme izraze mojega najglobljega sožalja v žalosti, ki je tako kruto zadela Turčijo, našo drago in plemenito zaveznico. — Pavle.« Volitev novega predsednika ANKARA, 11. novembra, e. Po turški ustavi je predsednik velike narodne skupščine Abdul Hamid Rende prevzel začasno predsedništvo republike. Za danes ob 11. je sklical sejo velike narodne skupščine, na kateri bo izvo* ljen novi predsednik. V poučenih krogih zatrjujejo, da ima največ izgledov za novega predsednika republike bivši ministrski predsednik Izmet Ineni, k| je bil dolga leta najožji sotrudnik pokojnega Kemala Ataturka. Ankara — Ataturk CARIGRAD, 11. novembra, e. Na današnji seji velike narodne skupščine v Ankari bo takoj po volitvi novega predsednika republike stavljen predlog, naj se prestolnica turške republike Ankara odslej imenuje Ataturk v spomin na velikega narodnega voditelja in ustanovitelja turške republike. Samomori iz žalosti CARIGRAD, 11. nov. br. Kako silna žalost je zavladala na Turškem zaradi smrti priljubljenega predsednika Ataturka, dokazujejo tudi številni samomori raznih od-ličnikorv, ki niso mogli preboleti smrti narodnega voditelja Med drugimi je včeraj pred mrtvaškim odrom izvršil samomor tudi poslanec Sali Božok, intimni osebni prijatelj pokojnega Ataturka. Božok je takoj po Kemalovi smrti odšel v palačo Dolmabagče, da se zadnjič pokloni velikemu predsedniku. Pred mrtvaškim odrom pa je potegnil iz žepa samokres in se ustrelil v prsi. Smrtno ranjenega so prepeljali na kliniko, kjer ie pa snoči podlegel poškodbam. Nobene spremembe v politiki CARIGRAD, 11. nov. AA. Na mer oda j- nih mestih izjavljajo, da zaradi smrti velikega turškega državnika in preporoditelja Kemala Ataturka, v turški zunanji politiki, prav tako pa tudi v notranji ne bo I prišlo do ni kakih sprememb. I BEOGRAD, 11. nov. e. Posebno razsodišče je po 30 dneh ustmene razprave znani francoski družbi Batignol odklonilo njeno zahtevo, da ji država izplača odškodnino v znesku 14,700.000 din. Družba Batignol je imela že poprej spor z državo, a je tudi to pravdo izgubila. Šlo je namreč za izsuševanje pančevskega močvirja. Finančni minister je zadržal 40,000.000 din od vsote, ki bi morala biti izplačana družbi Batignol, in sicer zaradi tega. ker dela niso bila pravočasno in v redu končana in ker niso bila tako izvedena, kakor je bilo določeno v pogodbi. Družba Batignol je stvar predložila razsodišču, ki pa je njeno zahtevo odklonilo. Nato je družba Batignol tožila državo še za 14,700.000 din. toda razsodišče je odklonilo tudi to, pač pa je družbo oprostilo plačila globe v višini 5.000.000 din fpenale). ki ji jo je naložil gradbeni minister, ker dola niso bila pravočasno končana Tako je družba izgubila obe tožbi za skupni znesek 54.700.000 din. Palestini grozi vojjaška diktatura če arabski teroristi ne bodo odnehali, bo vso upravo prevzela vojska LONDON, 11. nov. e. Kolonijalni minister Macdonald je na seji spodnjega doma izjavil, da bodo na konferenco o bo- I dočnosti Palestine pozvane vlade Iraka j Egipta, Arabije. Jemena in Transiordani-je Kdo bo zastopal Arabijo, še ni dolo- | čeno. toda veliki mufti za angleško vlado j ne prihaja v poštev Angleška vlada še na- I prej nosi odgovornost za upravo Palestine I in smatra za prvo nalogo, da vzpostavi v deželi zakonitost in red. Če Arabci ne bodo prenehali s terorističnimi akcijami, bo angleška vlada ukrenila vse potrebno, da bosta v deželi zavladala mir in red. Po poročilih listov ima vlada namen, da upravo v Palestini izroči v vojaške roke. Glavni poveljnik bo postal general Hac-kinson. ki dobro pozna razmere. Horthv vkorakal v Kašice Danes je bila zaključena okupacija ozemlja, ki je bilo prisojeno Madžarski BUDIMPEŠTA. 11. nov. e. Madžarske čete so včeraj na vseh točkah dosegle demarkacijsko črto. odrejeno po dunajski arbitraži. Na ta način je bilo okupirano vse področje prisojeno Madžarski. Včeraj so madžarske čete zasedle tudi vsa tri večja mesta Košice. Mukačevo in Užhorod. Po najnovejših podatkih obsega površina izročenega ozemlja 11.823 kv km število prebivalstva pa znaša 1.026.903 Od teh je 587.588 Madžarov, ostali pa so slovanske narodnosti. Po teh podatkih je na Češkoslovaškem ostalo 93.435 Madžarov, dočim ie prišlo pod madžarsko oblast 439.345 Slovakov in Rusinov. Danes bo regent Horthv svečano vkorakal v Košice. Ob njegovem prihodu bo zbrana tam vsa madžarska vlada, kakor tudi delegacije parlamenta in senata. Svečanostim bo prisostvoval tudi lord Rothermere, ki že dva dni biva v Budimpešti. Notranji problemi češkoslovaške Pred volitvami novega prezidenta mora biti urejeno Se vprašanje obsega slovaške in pod-karpatske avtonomije PRAGA, 11. nov. e. Po zadnjih obvestilih tukajšnjih merodajnih krogov so v Pragi pripravljeni, da izpolnijo želje Slovakov, da se končnoveljavno reši vprašanje položaja Slovaške v okviru nove češkoslovaške države. Sedanja pokrajinska vlada v Slovaški je dejansko nezakonita, ker češkoslovaška ustava ne predvideva pokrajinske vlade v Bratislavi Zato bo prvo vprašanje, ki ga bo rešil novosklica-ni parlament, ugotovitev izvršenih dejstev, namreč da je češkoslovaška postala federativna zajednica, kakor tudi to, da se vsaj v glavnih obrisih ugotovi okvir slovaške avtonomije. Šele nato bodo lahko sledile volitve prezidenta republike in bo lahko izdelana nova ustava. Glavna borba se vodi sedaj glede vprašanja, ali naj bo v novi državi skupni predsednik centralne vlade, ali pa naj bodo skupni samo minister zunanjih del, vojni in finančni minister, kakor je bilo to določeno v spora ni- mu v Zilini. O tem vprašanju se sedaj vodijo pogajanja med češkimi in slovaškimi politiki in se bodo ta pogajanja danes v prisotnosti predsednika Slovaške dr. Tisa nadaljevala. Iz Prage poročajo, da ima največ izgledov za predsednika republike sedanji zunanji minister dr. Chvalkovskv, zlasti zaradi tega, ker njegovo kandidaturo podpirajo tudi Slovaki. Formalne priprave za volitve predsednika so v glavnem končane. Razen dveh ali treh mandatov je v glavnem tudi razčiščeno vprašanje dosedanjih senatorjev in poslancev. Računajo, da bo novi parlament imel 237 poslancev! dočim jih je stari imel 300. Senat bo imel namesto 150 samo 119 članov. Zatrjujejo, da bodo volitve prezidenta najbrž že 28.' novembra in da bo službeni kandidat določan že danes ali jutri. Uradnega potrdila o tem pa še ni. PRAGA, 11. nov. e. Minister narodne prosvete slovaške vlade Černy je sporočil Nj. Vel. kraljica operirana v Curinu Beograd, 10. novembra. AA. V četrtek 10. novembra ob 10.30 je bila v Curihu operirana Nj. Vel. kraljica Marija. Pri operaciji so ji odvzeli velik žolčni kamen. Zatem je bila izvršena operacija kronično vnetega slepiča, ki je bil dolg in zav>t. Obe operaciji sta uspeli. Zdravstveno stanje Nj. Vel. kraljice je po operaciji popolnoma zadovoljivo. — Prof. dr. Clairmont, dr. Ljubomir Zdravkovič. češkoslovaškemu prosvetnemu ministru, da mu je na razpolago 26 univerzitetnih in 180 srednješolskih profesorjev češke narodnosti, ker bodo v bodoče na slovaških učnih zavodih poučevali samo profesorji slovaške narodnost!. Češkoslovaški prosvetni minister je odgovoril, da so Cehi pošiljali na Slovaško vedno svoje najboljše učiteljske moči in da češkoslovaška vlada z največjim veseljem pozdravlja njihov povratek. ker jih bo lahko koristno uporabila za vzgojo češkoslovaškega naroda. Težavne poštne razmere v Podkarpatski Rusiji CHUST, 11. nov. e. Včeraj je bila vzpostavljena poštna zveza med Karpatsko Ukrajino in Slovaško. Pošto bodo prevažali tovorni avtomobili iz Bereševa v Chust in obratno. Angleška kontrola nad uporabo posojila LONDON, 11. nov. e. Odgovarjajoč v spodnji zbornici na vprašanje o kreditu 10,000.000 funtov, ki je bil dan Češkoslovaški, je finančni minister Simon izjavil: Angleška banka je do zdaj dala predujem 5,000.000 funtov. Nisem dobil še podrobnih obvestil, v kakšne namene je bil denar uporabljen. Na Češkoslovaško bo poslan posebni delegat, ki bo kontroliral, v kake namene bo uporabljeno angleško posoj lo, ki je bilo dovoljeno pod gotovimi pogoji. Prepovedani filmi PRAGA, 11. nov. e. Češkoslovaška vlada je prepovedala vse filme levičarske ten dence, tako češke, ruske, francoske in ameriške. Med njimi je tudi več res klasičnih del, ki jih je prebivalstvo rado gledalo. Danes bi morala biti premiera v novo otvorjenem gledališču »Osvobozeni Divadlo«, ki ga vodita znana in priljubljena gledališka ter filmska igralca Vo-skovec in Verih. Za danes napovedanr> nre-miera je bila prepovedana, obenem je bila gledališču odvzeta koncesija. Hud potres na Daljnem vzhodu LONDON, 11. nov. br. Kakor poroča Reuter je nastal snoči na Daljnem vzhodu katastrofalen potres, ki so ga občutili po vsem svetu. Potres je po dosedanjih vesteh zajel vso Japonsko in velik del Kitajske. Podrobnosti ie ni mogoče dognati, ker so z Japonsko prekinjene vse zveze in so potrgani radi morski kabli. Izgleda pa, da gre za katastrofo ogromnega obsega. LJUBLJANA, 11. nr * me- tereologijo in geodi: ,n§ poroča, da so seizme „ Q_ či ob 21.31 katastr a_ ljavi 10.000 km. Curin, 11. novem! 11.705, London 20.9 Bruselj 74.625, Mil 239.80, Berlin 1**-va 82.87. ril -5, dam varša- Dvajseti mirovni dan Ljubljana. 11. novembra Kljub vsemu smo v mnogih državah lahko srečni, da še slavimo mirovne dneve in da smo mirno doživeli 20. mirovni dan. Čeprav je pacifizem na umilcu po vtem svetu in četudi so že skoraj vsi tudi riajz«-grizenejši pacifisti sprevideli, da je najboljši mir, če ga obdajajo arzenali orožja In varujejo čim močnejše armade, mir vendar ni izgubil svoje dragocene vrednosti. Zdi se celo, da je zdaj še tem dragocenejši; čim več žrtev zahteva mir, tem bolj svet trepeta pred vojno. Kdo bi dandanes mogel pozabiti na mirovni dan, ko so dan za dnem tako aktualne razprave o vojni in miru? Marsikdo je pač moral sprevideti, da «*e je idejna stavba o svetovnem miru podrla dr> temeljev; idealizem ali plemenita čustva ne bodo preprečila vojne. V svetovni igri. ki je njen izid voina ali mir. ne igra idealizem nobene vloge. Naivno bi bilo sklicevati se na človeško dostojanstvo ter skušati preprečiti vojno z moralnimi pridigami, da je voina zločin ter divjaštvo. nevredno kulturnega človeštva. Tolstojcvski nauk, da se ne sme4 upiratu zlu, je v svetu, kakršen je, povsem zgrešen; zlu se moramo upirati in če je vojna zlo, se ji ne moremo upirati !e s poveličevanjem miru in obsojanjem klanja. Fristaši mirovne ideje so sprevideli, da je sam papirnat pacifizem c> i mnogo škodoval mirovni stvari, a ne. da bi ji koristil. Svet 5e ni zrel za angelske Ideje o razorožitvi, ko je na svetu še vedno takšno hlastanje no moči in premoči, ko je skoraj toliko posebnih pravic, kolikor je večjih držav in ko svet ni niti malo podoben celoti. Toliko interesov se križa, da 5e ni nikogar, ki bi se lahko zavzel za najvišje interese: interese vsega sveta kot celote. Nihče še ne more združiti sveta, vsi ga le dele. In tako je podeljen na bloke, imperije, »osi« ali kakorkoli že imenujejo to delitev. Pojem človeštva je zdaj še prazen, ker človeStvo še ni celota; to je samp skup no ime za ljudstva, ki so si več ali ma p: nj l I tuja med seboj, in ki se bolj sovražijo ka-I kor ljubijo. Ce nam razum pravi, da bi ; moralo biti drugače in da bo prej ali slej. i »aj je človek vendar razumno bitje, to še ' ni tehten razlog za optimizem, d« bi smeli verjeti v skore jšnjo razumno ter mirno ureditev sveta. Ta racionalizem kakor pasivni pacifizem je skrahinal; svetovni dogodki se ne razvijajo po logiki, kakor pogosto pričakuje racionalitt. Treba je računati še a činitelji, ki se pojavljajo nenadno in /mešajo vse račune. Ne. dandanes človek ne sme biti nikdar neoprezen optimist in ne sme računati le z navidezno logiko. Svet je nelogičen; ne vlada ga razum. Z idealizmom ne smemo računati, ker ga ni; besedo idealizem je treba zamenjati z — :ntcresi. Ob 20. mirovnem dnevu je marsikdo iz-lfub»l vero v to. kar je tako trdno veroval še lani in mnrda še celo pred meseci. V diplomatskem jeilcu se pravi, da je porušeno staro ravnotežje sil ali stari mirovni sistem. V malih državah so izgubili vero v nekatere velike države; toda ne le v nje. temveč tudi v njihov sistem. Porušilo se je nekaj več kr.kor tako zvano ravnotežje sil; porušil se je stari svet. ne le idejni in ne le simbolično: tako zvana demokracija je doicfrala. V svetovni vojni so zmagale demokratične države I pomočjo malih držsv. To so najbrž letos pozabili; brez malih držav ne morejo živeti velike v sedanji razporeditvi sil. In zdi se. da je zahod čedalje bolj osamljen in desorienti-ran. Težko je reči. ali letos lahko praznuje s taksnim zanosom mirovni dan kot obletnico /m^rfe. kakor prejšnja leta. Letos je mirovni dan ptel dan resnih skrbi kakor zmagoslavnega, .radostnega razpoloženja Da. kljub vsemu temu smo vendar lahko s-ečni. dn smo doživeli 20 obletnico pre mirja. Dandanes svet že zna dobro ceniti mir. Pomembnejše pa je, da ve. kako ga zna ohraniti Proti sili samo s silo, Dobro ie. da vemo: vč^ih je tudi mir lahko zlo, ko se ne moremo upreti zlu. Svet prezadolženih kmetij Težke posledice socialnih in gospodarskih neprilik na našem podeželju Maribor, 11. novembra Ob Sotli se pričenja pokrajina, ki sega tndi na slovenska tla in ki ji je vtisnjen pečat pasivne pokrajine. Na eni strani se nadaljuje proti Halozam, na drugi proti Prekmurju. Gospodarsko socialna struktura te pokrajine kaže posebno sliko. Je to malokmetiški svet, ki ne nudi mnogo razveseljivega in prijetnega. Ves je razkosan in razdeljen na drobce. Dedno pravo je tukaj temeljito opravilo svoj posel. Pasivna bilanca se še stopnjuje ob pojavna slabih zvez in komunikacij, ki ovirajo prevoz Se tistih pičlih pridelkov, ki jih zmore ta pasivni pokrajinski pas s poganjki proti Ptujskemu polju in Slovenskim goricam. To je svet prezadolženih kmetij, ki se rušijo pod težo gospodarskih stisk. To je pokrajina izseljevanja mlajše generacije, ki gre po svetu s trebuhom za kruhom. Pred vojno so se izseljevali iz Haloz, Prek-murja, Slovenskih goric in Ptujskega polja v razna industrijska središča bivše Avstrije in celo Amerike. Danes odhajajo kvečjemu na sezonsko delo v tujino in se s pičlim zaslužkom vračajo preko zime domov, kjer je razvoj drobil in krhal kmetije, ki predstavljajo danes samo še drobce nekdanjih ponosnih domačij. J. Jurančič navaja v svojem zanimivem prispevku v »Socialnem obzorniku« v januarski oziroma februarski številki lanskega »Ljubljanskega Zvona« zajiimiv primer iz, vasi Dr-betinci v župniji Sv. Andraža v Slov. goricah. Pred poldrugim stoletjem je bilo tukaj še 24 kmetij, ki so obsegale posestva z 20 do 50 orali zemlje. Danes je v Drbetincih komaj 5 kmetij. Vsa ostala posest je last kočarjev, ki premorejo komaj hišo, dvorišče, košček vrta in morebiti malo njivico, ter Mevilnih želarjev s 6 do 8 orali zemljišča. Ti gospodarsko socialni pojavi imajo seveda svoje odmeve tudi v biološko socialnih In higienskih prilikah. Slabe gospodarske razmere množe Število primerov odprave plodu, ki sega vse bolj v naše podeželje, množi se Število nezakonskih otrok. Lastno ognjiSče je pač težko ustvarjati tam. kjer ni za to primernih gospodarsko socialnih pogojev. Mladi ljudje ne morejo pred oltar, da bi sklepali zakone. Posledica: število nezakonskih otrok narašča: po ugotovitvah J. Jurančdča je doseglo v zadnjem času svoj višek. Tako se je šte- vilo nezakonskih otrok v župniji Sv. Andraža v Slovenskih goricah dvignilo od 24 v desetletju 1761-70 na 83. v desetletju 1921-30. V župniji Sv. Marko nižje Ptuja, ki obsega 6 vasi spodnjega Ptujskega polja, se je število nezakonskih otrok 148 v desetletju 1831-40 dvignilo na 209 v desetletju 1921-30. V župnijah Zavrču in Sv. Barbari v Halozah, ki obsegata skoraj vse Spodnje Haloze, na opažamo v smislu Ju-rančičevih ugotovitev istotakc oDčutno na-rafičanje števila nezakonskih otrok. V Zavrču se je pomnožilo to Število od 76 v desetletju 1831-40 na 90, pri Sv. Barbari v Halozah pa od 153 v desetletju 1831-40 na 214 v desetletju 1921-30. Sporedno pa se množi tudi umrljivost otrok na vasi. Ta pojav je prav tako v najtesnejši zvezi s težkimi socialnimi, gospodarskimi in zdravstvenimi prilikami. Tako so se pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah rodili v 160 letih 5903 otroci. V tem času je umrlo 4634 župljanov, od teh v dobi do 10. leta 1905, torej 41.1%. Ob primerjavi števila rojstev s številom umrlih otrok se pokaže povprečna umrljivost 32.2^. število se torej približuje tretjini. Podobni rezultati se kažejo tudi pri Sv. Marku niže Ptuja s 33.2%, v Zavrču s 33.2 pri Sv. Barbari v Halozah pa Z 31.5%. Deca umira na posledicah slabot-nosti, jetike in drugih slionih bolezni, ki so nujna posledica gospodarsko socialnih težav in stisk naše dobe. To so posledice obubožanja našega kmečkega življa, razkroja naših nekoč ponosnih domačij, na katerih razvalinah je nastalo malo kmetijstvo. Ob teh in drugih perečih problemih se poraja vprašanje: kako pomagati, kako postopati, da bo bolje in prijetneje? Ponekod so si ljudje pomagali s samopomočjo. To bi bila najhitrejša pomoč. Vprašanje pa je. če bi bila kaj uspešna in možna. Težko si je misliti rešitev brez izdatnih reformnih posegov v gospodarsko socialni ustroj te pasivne in obubožane pokrajine, iz katere ne morejo danes revni sinovi niti v razna industrijska središča, ker je teh pri nas premalo in ker je naval siromašnih že iz najbližjega zaledja teh industrijskih središč tako velik, da prihajajo obsotlški. haloški, prekmurski in slovenje-goriški sinovi v poštev le v si'no uičlem številu. Nova izvirna slovenska drama Spisal |o ie član Narodnega gledališča v Maribora, imenuje se »Prevara" in njena premiera bo jutri Maribor. 11. novembra V tradiciji Narodnega gledališča v Mariboru je, da uprizarja vsako leto vsaj po eno izvirno domače dramsko delo. S tem hoče gledališka uprava podčrtati pomen mariborskega gledališča za slovensko odrsko literaturo. Marsikatero delo, ki bi si v drugačnih okoliščinah ne moglo utreti poti. je uspelo na mariborskem odru in doživljalo tudi na drugih odrih lepe uspe- ' he. Cela vrsta izvirnih slovenskih odrskih del je Sla v zadnjih letih preko mariborskega odra. Naj omenimo na primer dr. Snuderlove »Lopovščine« in »Rajsko ptico«, Golouhovi drami >Od zore do mrak ar in »Groteska sedanjosti«, razen tega Se drame prof. ftiliha, R. Reharja, dr. Remca itd. Mariborska opereta pa je doživela več krstnih predstav domačih operet, med drugim Rasbergerjevih »Rdečih nageljnov« in »Prebrisanega Amorja« ter Kozinove »Majda«. V novi gledališki sezoni pa bodo uprizorili za božične praznike Jlranek-Gorin-fikovo opereto »Vse za smeh«. Kazen tega ima tudi P. Rasberger že pripravljeno svojo tretjo opereto. Jutri pa bo v našem gledališču krstna predstava kmečko socialne drame »Prevara«, ki jo je spisal član Narodnega gledališča v Mariboru g. Lojze fttnndeker. Ob tej pril'ki se je zglasil urednik nagega lista pri avtorju, da povzame lz razgovora s piscem glavne obrisa dajanja naše nove drame. Iz razgovora povzemamo sledeče glavne misli: Gospodarska neurejenost, socialne krivice našega kmečkega življa in delovnega ljudstva sploh, prinašajo kot nujno posledico težko gorje moralnih zablod, duševnih stisk m tegob. Nemalo ljudi že peza gospodarske nemoči in družbene brezpomem-bnosti tako razkroji, da se vdajo v usodo, da postanejo apatični, potrpežljivo prenašajo naloženo breme in se le boječe vprašujejo, zakaj tako trpljenje. V srcih pa jim sicer tli upanje, da bo vendar nekoč bolje. Ničesar ne store, le vdano čakajo na pomoč In odrešenje. So pa spet ljudje, ki nočejo in ne morejo čakati, ki streme in so pripravljeni boriti se s svojo okolico in z usodo za boljši kos kruha in za boljši prostor na zemlji. Nekako tak je tudi Ivan Lemež v »Prevari«, siromaSen bajtarski sin, ki se je oženil na kmetijo. Postal je trden kmet. Toda prekmalu je sprevidel, da ni vsa sreča in notranji mir samo v tem, da Je dosegel boljši prostor na zemlji. V svojem stremljenju se je uStel in prevaral. Njegova žena je dosti starejSa od njega. Na tej kmetiji pa živi kot rejenka mlado, zdravo, močno dekle Gorjupova Lonka. Žene ne more vzljubiti. Lonka pa mu je razvnela kri in srce v plamenečo ljubezen. Onr ga ne ljubi. Vdala se mu je radi svoje vroče, divje krvi. Ko se zave, hoče napra- viti temu razmerju kraj. On noče. Takrat se odloči, da se poroči m bogatim sosedom, k čemur jo nagovarja Lemeževa žena, ki samo nekaj sluti. Tamu aa upre Le met. Tedaj žena tudi zve sa Lemeževo razmerje. Bolehna, kakor Je, se onesvesti in zboli. V Lemetu se porodi misel, zastrupiti jo. Hoče dobiti Lonko. te vodno misli, da ga ima ona takisto rada kakor on njo. Ne more razumeti, da se mu je vdpiala, ne da bi ga ljubila. Vrne se ©robežev Tone, ki je nekaj let delal v tujini. Med njim in Lonko Je bila mlada ljubezen. Ko se je Tone vrnil, spozna Lonka, da ga ima zelo rada. Lemeževa žena je umrla. Vsi — razen Lonke — namreč tako mislijo. Lonka pa ve. da Jo je Lemež zastrupil. Mimo tega spozna, da je s njim zsnosila. Tedaj se zave svoje zablode. Z grozo zastrmi v bodočnost. Nekaj mora ukreniti. Zdaj ni več ravnodušna do Lemeža. zdaj ga sovraži, čeprav bo oče njenemu otroku. V obupu in grozi se odloč'. Nj«m otrok ne sme imeti morilca za očeta. Hoče zatajevati očetovstvo.-in se. poročiti s Tonetom. Ker se Lemež temu upre. moč staršev prj vzgoji našega delavskega otroka. Zaslužilo bi pa lepši obisk. L. Izirred m&tib<*z&*m ^ferofnega sodišča Vlom v cerkev v Kamniei — , ©ela kuga" — „Sale14 sprtih fantovskih družb v Kamfici in RoSpohu Maribor. 11. novembra V prvem nadstropju mariborskega okrožnega sodišča je bilo danes dopoldne zopet živahno vrvenje. Mali in veliki grešniki so čakali na hodniku pred razpravno dvorano št 53. dokler jih sodni sluga ni poklical v dvorano. Na dnevnem redu so b'le danes številne razprave. več;noma radi tatvin. Razen tega pa se je danes zopet obravnaval primer »bele kuge« in druge zadev^čine. Kot prvi se je moral zagovarjati 27-1etni brezposelni čevljarski pomočnik Ivan He-ričko. ki so ga šele 30 septembra izpustili iz zaporov tukajšnjega -rdi-ča. kjer je pre-sedcval daljšo zaporno kazen zaradi tatvine. Ko jc prišel iz zapora, so mu preskrbeli takoj delo pri čevljarskem mojstru Josipu Gajgerju. Toda delo mu očividno ni dišalo, kajti čez 2 dni je izginil kakor kafra, z njim vred pa jc izginilo tudi razno čevljarsko orodie. še iste noči pa ie Heričko vdri v cerkev v Kamniei pri Mariboru, kicr jc odnrl cerkvena vrata z ve-trihom. Bilo je okoli polnoči V cerkvi je najprej s silo odpri dve nuščici. iz katerih je pobral okoli 110 din. Potem ie odšel v zakristijo, kjer jc vzel okoli 20 ho^tij in jih zaužil. Razen tega je naše! v zakristiji mašniško srajco, s katero je naposled obrisal vse predmete, ki jih je pri vlnrnu zgra bil. da bi tako zabrisal sledove Z ukradenim denarjem je odšel Heričko v Merdau-sovo gosrilno na Koroški cesti, kjer si je naroČil izdatno ter dobro večerjo in kier je popival do nasledniega dne Ko je bil najboljše volje, pa so prišli orožniki in ga aretirali. Pri zaslišanju jc takoj priznal svoj greh ter se izgovarjal, da je storit to v stiski. ¥ »Bela kuga« jc nevarna bolezen, ki se je v zadnjih letih zelo rn/p:it;a ne samo v Mariboru, ampak tud1" nj na$em podeželju Tako smo »meli v Mariboru v zadnjem mesecu dve aferi, ki bosta v d^c'edncm čn su predmet kazenske razprave. Pred malin^ kazenskim senatom sta se morali zagovar jati danes dopoldne pred tremi sodniki 32-letna tkalka Alojzija Lukek in 31-letna tkalka Anastazija Rebersek. obe iz Maribora. Obema očita državni tožilec, da sta zakrivili smrt Hermioe Kajb'čevc. Alojzija Lukek je obtožena, da je meseca junija 1038 v Mariboru noseči Hermini Kaib'če vi na njeno zahtevo odpravila telesni plod. Anastazija Rebersek pa. da je pri tem po- magala s tem, da je dala na razpolago gumi iasto cev in sobo. Pokojna Hermina Kajbičeva, ki je v smislu obtožnice že lani jeseni prvikrat splavila, je v začetku 1. 1938 ponovno zanosila in je bila meseca juniia v četrtem mesecu nosečnosti. Ker je bila v veliki zadregi, je večkrat profila obtoženo Reberškovo. naj ji pomaga. Ta s« je obrnila na drugo ob-toženko Lukekovo, o kateri ji je bilo znano, da se peča s takšnimi posli. Lukekova je pristala, potem ko ji je Reberškova pripomnila, da to »delo« ne bo zastonj. Na stanovanju Reberškove so potem ta posel zares opravili, Kajbičeva je dala Lukekovi 124 din. ves denar, kar ga je imela. Od tega je Lukekova dala Reberskovi 20 din. ostalo pa si je pridržala Toda čez dva dni je dobila Kaibičeva hudo vročino, tako da so jo morali prepeljati v bolnico, kjer pa je naslednjega dne umrla. Obdukcija trupla je pokazala, da je nesrečna Kajbičeva umrla na posledicah sepse, povzročene zaradi umetnega splava. In tako je vsa stvar nri^'a na dan. Obe obtoženki Lukekova in Reberškova sta priznali svoj greh, izgovar-iata se pa, češ. da je pokojna Kajbičeva večkrat prosila, da bi ji »pomagali«. ¥ Fantje v Kamnfci in Rošpohu so že del j časa razdeljeni v dva sovražna tabora. Vsaka skupina skuša z raznimi »akcijami« vznemirjati nasprotnika. Bilo je 22. aprila, ko se je pripadnik takšne skupine, neki Franc Heričko iz Rošpoha, okoli 20. zvečer peljal s svojim kolesom proti domu. Na ovinku je zapeljal v drog. položen čez cesto. Heričko je padel in obležal nezavesten. Prebil si je čelnico in temenico. Prepeljali ao -ga v bolnico in je treba le vestnemu prizadevanju zdravnikov pripisati, da je ostal pri življenju. Orožniki so uvedli takoj preiskavo, ki je dognala, da sta položila drog čez cesto IR-lerni delavec Avgust O in IS-letni vinlčarski sin Alojz T., oba / Kamnice. kj sta dejala da sta nameravala Heričkn le ustrašiti in da sta to storila v šali. Epilog te zadeve je bil danes dopoldne pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Tudi pred sodniki sta se oba mladoletnika zagovarjala kakor v preiskavi. R-/prave ob zaključku lista se niso bile končane. M^ri^r?^ <*l**?.*5ke novice — Mariborski delovni trg. Tukajšnja Borza dela išče tesarja, zidarja, tekstilnega preddelavca, apreturnega mojstra. 2 mizarska pomočnika, kleparskega pomočnika, čevljarskega pomočnika, vzgojiteljico z znanjem nemščine, krojaškega pomočnika. — Mladina na mejo! Mariborski mali harmonikarji hočejo nuditi socialno pomoč svojim Šolskim tovarišem ob meji. Na Podvelki bo v nedeljo koncert malih harmonikarjev, ki hočejo s svojim igranjem doseči primeren gmotni uspeh, ki naj gTe za podporo revne Šolske dece ob naši meji ob priliki letošnje božičnlce. — Dimnik se je zrušil na 231etnega pomožnega deiavca Antona Kara iz Brstja. Karo je dobil težke poškodbe in so ga prepeljali v bolnico. Njegovo stanje je precej resno. — Tod! lunin mrk zahteva svoje žrtve. 191etna Ljudmila Fekonja. zaposlena v vurberskem sanatoriju, se je zanimala za 1 lunin mrk in je splezala na grajsko obzidje, da bi od tam lahko bolje opazova-'a mrk. Ko na je hotela stopiti z sidu, je izgubila ravnotežje in padla 8 m globoko. i Obležala je nezavestna to 8 težkimi no- tranjimi poškodbami. Prepeljali so jo v bolnico. — Proti tuberkulozni dinar, ki se pobira pri stanovanjskih najemnikih in hiSnih posestnikih, je dosegel v maju kosmato vsoto 438.379 din. Izven stanovanjske akcije je darovala gradbenemu skladu za jetične bolnike opekarna Dervusek 350 din, g. Adolf Spscek mesto venca na grob g. Gu-ština 200 din, v aprilu pa g. Avgust zlah-tič v spomin na pok. g. dr. Perda Lasiča 100 din. Vsem iskrena hvala! _ Planinsko martinovanje. Znana je tradicija vsakoletnega planinskega marti-novanla pri Mariborski koči, ki je po stari tradiciji združena z vsakoletnim pri jetri m cMz-om hrvatskih planincev Sljeme-nasev iz Zagreba. Tudi letos bo v soboto 12. t. m. zvečer in v nedeljo 13. t. m. pri Mariborski koči veselo, zabavno martino-vanje. IDoslej se je prijavilo že 30 hrvatskih gostev in drugih članov izven Maribora, ki se pripeljejo jutri zvečer deloma s svojim avtobusom skozi Hoče, deloma z večernim vlakom ob 22.16 do Maribora. Za vse te goste, ki se pripeljejo i vlakom, preskrbi Putnik posebno vožnjo z avtobusom od Maribora glavni kolodvor do Cveekove žage, odkoder Je do Maribor- ske koče 6e samo četrt ur« pes. Seveda se lahko poslužijo te vožnje tudi mariborski in okoliški planinci, ki se lahko prijavijo pri tukajšnjem Putniku najkasneje v soboto opoldne. Vrli Sljemenasi srčno vabijo tudi letos mariborske planince in planinke, da se sestanejo z njimi Že jutri zvečer pri družabnem, prijateljskem večeru v Mariborski koči. Mariborski planinci, odzovlmo se! — Dmstvo »šola in dom«. K včerajšnjemu poročilu o občnem zboru tukajšnjega društva »fiola in domc pripominjamo se sledeče: V smislu poročil tajnika Ignacija Mlačnika ln blagRjnika Franca Rozmana šteje društvo 147 članov ter izkazuje denarni promet 13.000 din, taKo da je blagajniški prebitek 6150 din. Novi odbor je sestavljen takole: predsednik Franc Ska-za, podpredsednik dr. Rudolf Lovrec, tajnik Ignacij Mlačnik. blagajnik Franc Rozman; odborniki: dr. L. Poljanec, ravnatelj Prijatelj, državni tožilec dr. Hojnik, prof. Gustav Šilih. Franc Veronek, GaSpar Homer, Franc Homet, Herma Bračič, Antonija Baje, Milka Stiasnv in Marija Mlačnik. Namestniki: M. Božičev, Jelka Levstikova in Henrik Kropivnickv. Nadzorni odbor; Franc Sedmak, Ivan Lovše in Vinko Mavko. — Mariborskim nacionalnim organl7iri-jam in društvom! Pripravljalni odbor akcije »Slovenskemu delavcu — narodne opore« vljudno prosi vsa vabljena društva in organizacije, da se sisrurno ude' ><• p0 svojih predstavnikih seje, ki bo v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v predavalnici Narodno strokovne zveze. Sodna ulica št. 9-in. Ker Jo zamišljena akcija važna in plemenita, prosimo točne in sigurne udeležbe. Odbor. Din loo.ooo je zadela 10. t. m. srečka drž. razredne loterije itev. 4638, ki je bila kupljena pri Bančni poslovalnici in pooblaščeni glavni kolekturi državne razredne loterije BEZJAK MARIBOR — GOSPOSKA ULICA ?f> ■i... i — Proces dr. Cernič : prof. Kožuh. Včerajšnjemu poročilu o tej zanimivi sodni razpravi dodajamo še sledeče: Aef primarij dr. Cernič je izjavil, da ni imel z objavo navedenega članka nobenega namena . ljenja, tudi tožitelja ne. Njegov namen jc bil le ta, da se o raznih težkih vzgoj li problemih razpravlja javno. V svrho slisanja prič je bila razprava preložena za nedoločen čas. šef primarija dr. Cerniča je branil odvetnik g. dr. Senkovič, prof. Kožuha pa dr. Hojnik. — Ljudska univerza v Mariboru. O postanku in razvoju slovenskega jezika bo predaval drevi v Ljudski univerzi g. prof. Stanko Bunc. Predavatelj nam bo pokazal, kako se je rodila naSa slovenščina iz skupnega govora starih Slovanov, pokazal sorodstvene razmere med slovanskimi jeziki, predstavil teritorialni ln socialni razvoj materinščine in poudaril današnji razmah. Predavanje je aktualno in zelo zanimivo. — Umetniški klub v Mariboru primi! literarni večer sodobne slovenske proze Jutri ob 20. v Aleksandrovem domu v Rogaški Slatini. Iz svojih del bodo brali Anton Ingolič, Miško Kranjec, Albin Podjavor-šek, Ivan Potrč, Franjo RoS. Važne kulturne prireditve naj se udeleže v polnem številu vsi prijatelji slovenske besede. Prvi literarni večer v Rog. Slatini bodi manifestacija za naš jezik in našo svobodo. Literarni večer v Rogaški Slatini je poleg literarnega večera, ki se je vršil pred meseci v Slovenjgradcu in je nad vse pričakovanje lepo uspel, eden prvih večerov, ki jih namerava prirediti marlbor b! d Umetniški klub po vseh večjih In man krajih na bivšem Štajerskem ozemlju. Z l-to je upanje, da bo občinstvo razumelo te prireditve in da jih bo smatralo za praznike slovenske besede v svojih krajih. Gre za to, da se poveča zanimanje za besedo, Id jo goje tvorci našega kulturnega življenja, za tisto besedo, ki oblikuje naše neposredno življenje in ustvarja tako trajne in večno žive spomenike nam in bodočim rodovom. — Spečega so napadli. Delavca Ivana Uršiča od Sv. Petra pod Svetimi gorami, uslužbenega pri posestniku Trbocu v št. Uju, so napadli trije kmečki fantje, ko je na skednju zaspal. Pretepli so ga s koh in ga tako obdelali, da je bil težko poškodovan. Zlomili so mu tudi desnico. Uršiča so prepeljali v bolnico. — Flobertovka nI IgraAa. Delavčev s;n Alojzij Cerbelj od Sv. Lovrenca na Pohorju, je našel doma na podstrešju staro flo-bertovko. ki je bila nabita. Deček se je z orožjem tako neprevidno igral, da se mu je sprožilo. Krogla mu je obtičala v levici in mu jo precej razmesarila. ^rifcotsfco gledališč Petek, 11,: Zaprto. Sobota, 12.: ob 20. Prevara. Krstna predstava. Nedelja, 13.: ob 15. Boccaccio. Ob 20. Hudičev učenec. Zasedba v štandekerjevi »Prevari«, v Malčevi režiji in po scenskih načrtih inž. arh. Franza: Lemež—Pavle Kovic, Lonka —Starčeva, Drobežev Tone—Nakrst, Lemeževo ženo Trezo igra Gorinškova, njeni sestri Pepo ln Tino predstavljata Kraljeva in Zakrajškova, kot Tinin mož pa nastopa Gorinšek. Pole«r z^ora in kmečke godbe nastopajo v ostalih vlogah Savino-va, Košuta, Košič, Blaž itd. Dežurni lekarni: Savostova na Kralja Petra trgu in Vidmar jeva na Glavnem tr-■ru- Ljudska univerza: Prefal anje prof. Bunca o slovenskem jeziku. Danes premiera! MottOf Morda je resnica, da je zlato kri ene naeije ... ali zemlja je srce in duša ene naeije!... Ona je večna, ona pripada narodu! SADOVI ZEMLJE KINO MATICA TELEFON 21-24 Ob 16., 19« i*> 21 uri DNEVNE VESTI Z*titDVe naSih indu»trijcev. V Novem Sadu je bil včeraj 22. zbor Centrale indu-strijakih korporacij. kateremu so priac*-svovali poleg delegatov Industrije tudi zastopniki pristojnih ministrstev, oblasti in raznih korporacij. O obremenitvi Industrije in njenega produkcijskega procesa je obširno poročal tajnik Centrale dr. Cvetko Gregorič. Fiskalna poli'ika se je ca le a 1929. gibala v amen olajšanja bremen kmečkemu stanu, dočim je industrija še vedno preveč obremenjena Po poročilu se je razvila debata, v katero sta posegla tudi generalni tajnik Zbornice za TOI g. Ivan Mohorič in glavni tajnik Zveze industrijcev dr. Golia. Ob zaključku se-s anka je bila sprejeta resolucija o vseh obravnavanih vprašanjih, ki bo obenem z obsežno spomenico o fiskalni obremenitvi industrije izročena na merodajnih mestih Med drugim je bila izražena zahteva, naj bi se javne dobave dajale prvenstveno domačim podjetnikom. — Slovenci v Ameriki. Ameriški Sle— vneci so dobili novega zdravnika dr. Franca Gradiška, ki je dovršil študije na univerzi v Chicagu, njegovi starši pa žive v Lorainu. V Clevelandu sta umrla Marija Šimenc, rojena Slevir, stara 44 let, dema iz fare Stranje pri Kamniku in Andrej Možina, star 57 let. doma iz Rudnika pri Ljubljani. V Pueblu sta umrla Fric Roje in Jože Delej V Palisadi je umrl Jože Oražem, star 47 let, doma iz Raplave pri Dobrem polju. V Frontanacu je umrl Jože Krevs, doma iz Briške vasi pri Mirni peči. V Silvisu je umrl Franc Penca. Padel je po stopnicah in se ubil Star je bil 52 let, doma iz Cerovega loga pri Sent Jerneju. V St. Louisu je umrl Ignac Trost, star 60 let, doma iz Ložic nad Vipavo. ljani. samo da imajo zavarovanci u savske banovine poseben račun Poštne hranilnice za svoje prispevke. Danes ob 19. in 21. uri „DAMA S KAM ELIJ AMI". Greta Garbo, Robert Taylor KINO MOSTE — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, stanovitno vreme. Včeraj je nekoliko deževalo v Mariboru. Najvišja temperatura je znašala v Dubrovniku 19, v Splitu 16, v Sarajevu 15. na Ra-bu in Visu 13, v Beogradu 11, v Mariboru 8.8, v Ljubljani 8.4, v Zagrebu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 769.3. temperatura je znašala 7.4. — Napad na žensko. 36-letna delavka Franja Šmejd, stanujoča v Dobu pri Domžalah je bila snoči na obisku pri sosedu, kjer je bil istočasno tudi nek Peter š. Ko se je Smejdova poslovila, je stopil za njo na cesto tudi Peter, ki jo je jel nadlegovati. Smejdova se mu je uprla, to pa je Petra tako razdražilo, da jo je pretepel in jo poškodoval po glavi in po životu. Zaradi poškodb se je morala Smejdova zateči v bolnico. Peter se bo pa moral zagovarjati pred sod:ščem. — Dva poškodovanca. 33-letnf kovaški pomočnik Vinko Kavč'č iz Polhovega Gradca je imel včeraj v Božnarjevi delavnici opravka z varilnim aparatom. Aparat pa je Kavčiču v rokah eksplodiral in mu prizadejal hude poškodbe na prsh in na trebuhu. — Cerkovnik Martin Kenk iz Notranjih goric se je včeraj odpeljal s kolesom po opravkih v mesto. Na Viču pred cerkvi- I 1913 in istega dne oddana na Dunaju na pošto, kar se vidi na stari avstrijski znamki in poštnem pečatu. Dne 5. t. m. je bila zopet na Dunaju, kjer je dobila nov pečat, potem so jo pa poslali naravnost v Samobor, kamor je srečno priromala po 25 letih. Sz Lfubffane —lj Ribji trg je še vedno dobro založen z morskimi ribami priljubljenih vrst, kakršnih navadno ni mnogo naprodaj v pozni jeseni. Danes so prodajali sardelice po 14, girice po 16. c pala in osliče po 20. rbuna po 24. zobatca po 30 in boljše vrste po 40 din kg. Smuč, donavska riba. je bila po 20 din. ščuke od 16 din kg navzgor, somiči in platnice po 10 in postrvi po 40 din kg. —lj »Vdova Rošlinka« je naslov komediji, ki jo pripravljajo Šentjakobčani kot naslednjo premiero v soboto, 12 t m Odveč bi bilo govoriti o vrednosti te komedije, saj se je povsod, kjer so jo doslej uprizorili zmagovito uveljavila in izredno zabavala publiko Komedija ima mnosfo gorenjskih folklorističnih elementov in na zabaven način podaja sliko gorenjskega življa. Režijo vodi odlična umetnica naše drame ga Juvanova, ki je v duhovito zgodbo vpletla kmečke zbore, svate in harmonikarja, ki bodo živahno dejanje še bolj poživili. Uprizoritev bo režijsko in igralsko prikazala najboljše napore agilnih Šetjakobčanov Gdč Anica Grgurevičeva. odlična igralka in neumorna odbornica šentjakobskega odra. bo ob tej priliki proslavila svoi stoti nastop Premiera bo jutri in že danes opozarjamo občinstvo na to zanimivo predstavo. —lj Cerkvena tatvina. Uprava uršul'n-skega samostana je prijavila, da sta bila v sredo ukradena iz nunske cerkve dva medeninasta svečnika, vredna 1000 din, visoka do 70 cm. Odrasli in deca, vsi gledajo z navdušenjem Walt Disney-jevo Predstave ob 16., 19. in 21. uri filmsko umetnino po znani pravljici BRATOV GRIMM KINO UNION — Tel. 22-21 a Snegulcica in sedem škratov —lj V Sokolskem duma v SiSKt oomo jutri praznovali tradicionalni »Martinov večer«. Za to prireditev se je prireditveni odbor prav posebno potrudil, da bodo gostje, ki bodo posetili to prireditev dobro in solidno postreženi z vsemi duševnimi in telesnimi dobrotami. Prvovrstni orkester bo skrbel, da se bodo plesni pari neumorno vrteli. Bifeji bodo bogato založeni Zabaven spored. Točili bomo priznana vina iz renomirane vinske kleti M Stepiča v Šiški. Vršil se bo lov na Martinovo gos itd. Cenjeno občinstvo vabimo, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži. Zdravo! —lj Petruškovi prijatelji in inanci se sestanejo v soboto, t. j 12 t m ob osmih zvečer v gostilni pri »Petruški« na Tržaški cesti 4 —lj Predavanje prirodoslovnega društva. V torek 15 t m bo predaval v Mineraloški predavalnici na univerzi g. dr Stane Rape o »Opazovanju letalca v zraku« Začetek ob 18.15 —lj Kdor bo posetil ponedeljkov koncert našega Ljubljanskega komornega kvarteta bo prav gotovo zadovoljen odšel s koncerta Skrbno in premišljeno sestavljeni spored nam nudi novejšo muziko (Zikov kvartet), strogo klasično glasbo (Beethovnov --mol kvartet in živahnejšo melodijozno glasbo (Verdijev e-mol kvartet) Izvajalci so v komorni igri odlični. Koncertanti napredujejo od koncerta do koncerta in jih danes brez skrbi prištevamo med najboljše godalne kvartete, kar jih je v poslednjih letih nastopilo na na našem koncertnem odru Njihov koncert bo v ponedeljek, dne 14. t m ob 20 v veliki Filharmonični dvorani in se dobe vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. Naša dolžnost je, da posetimo koncert mladih umetnikov, članov Ljubljanskega kvarteta. —lj Za mestne revež je v počastitev spomina na svojo pokojno soprogo gospo Josipino Christofovo daroval ob šesti obletnici njene smrti g. Josip Christof, šolski ravnatelj v pokoju, 150 din Mestno poglavarstvo se velikodušnemu darovalcu najtopleje zahvaljuje —lj Navje je odprto vsak dan od 8. do 11. in od 14. do 17 v ta gaj zaslužnih pa ni dovoljeno prihajati f psi in s kolesi, prav tako pa že pieteta do naših slavnih mož sama veleva, da na Navju ne kadimo ali promeniramo pod arkadami. Razen v napovedanem Času je Navje zaprto, v izrednih primerih pa gaj zaslužnih lahko obiščemo tudi v spremstvu cerkovnika cerkve sv. Cirila in Metoda. Iz Celia —c Proboj solunske trente leta 191«. J« naslov predavanja, Id *» J^^5*^ sko društvo Celje-matica drevi ob osmin v veliki dvorani Narodnega doma v okviru sokolskih proslav »letnice Jugoslavije. Predaval bo poveljnik 3» PP- OP*"* štabni polkovnik g. Dragoljub Mihajlo-vic. Na to zanimivo predavanje ponovno opozarjamo vso narodno Javnost. P-lc Na ljudske« vwemPWm bo predaval v i^onedeljek 14. t m ob 20. vodja meteorološkega zavoda ljubljanske univerze, docent g. dr Reva o temi »Kako nastane vremenska napoved«. Zanimivo predavanje bodo spremljale skioptične slike —c Lutkovni oder Sokolskega društva Celje-matica bo ponovil v nedeljo 13. t. m. ob 14.30 v Sokolskem domu na Gaberju lutkovno igrico »MarbueU. . —c Umrl je v sredo v Razlagovi ulici štev 3 v starosti 42 let slaščičarsk= mojster g. Ivan Rebeuschegg. brat pokojnega celjskega hotelirja in mesarskega mojstra g Franca Rebeuschegga. —c Licenciranje žrebcev bo v petek 25 t m ob 13 na mestnem sejmišču v v Celju Lastniki žrebcev naj priženejo na pregled vse nad 1 in pol leta stare žrebce točno ob napovedanem času. Priporočljivo je tudi, da se predvedejo li-cencovalni komisiji vsi mlajši žrebci zaradi določitve eventuelne sposobnosti. Lastniki žrebcev naj se do 20 t. m zgla-sijo na mestnem poglavarstvu v sobi št. 47 —c Jugoslavija : OUmp in Atletiki Celje. V nedeljo 13. t. m. popoldne bosta na igrišču pri »Skalni kleti« dve por1 savezni prvenstveni tekmi. Ob 13. se bo pričela tekma Jugoslavija : Olimp. ob 14.45 pa tekma Atletiki : SK Celje Vse kaže. da bo potek obeh tekem zelo zanimiv in napet. —c V celjski bolnici so umrli: v petek 61-letna dninarica Marija Rupertova z Brezja pri Planini, 431etna dninarjeva žena Ana M'rnikova iz Medloga in 41etni delavčev sin Vinko Vrečko iz Celja, v soboto pa 46'etna dninarica Frančiška Mrzla-kova iz Govc pri Smartnem ob Paki. —c Nesreča kolesarja. V petek popoldne se je zaletel ključavničarski vajenec Feliks Weissbacher iz Celja pri mestni garaži na Sp. Lanovžu s kolesom v nekega drugega kolesarja. VVedssbacher, ki je vozil na kolesu pločevino, je priletel pri padcu na pločevino ter se hudo poškodoval po obrazu in si razrezal ustnice. Zdravi se v celjski bolnici. —c Napad in tri nesreče. Te dni je neki moški iz Cerovca napadel blizu Šmarja pri Jelšah 481etnega Antona Mikšeta, dninarja brez stalnega bivališča, ter ga z udarci s kolom močno poškodoval po glavi in desni roki. V torek je padel 18-letni brivski pomočnik Mirko Lilija s Te-harja na cesti na Sp. Hudinji s kolesa in si zlomil levo ključnico. V sredo se je ponesrečil 581etni dninar Alojz Zelič iz Pod-lesia pri Št. Juriju ob juž. žel. Pri delu je padel nanj težek hlod in mu zlomil levo nogo. V četrtek zjutraj je padel 69-letni preužitkar Jože Gobec pred svojim stanovanjem v Tmovljah pri Celju tako nesrečno, da si je zlomil levo roko v zapestju. Poškodovanci se zdravijo v celjski bolnici. Postani in ostani član Vodnikove družbe! — Nova grobova. Danes ponoči je umrla v Ljubljani vdova po znanem ljubljanskem odvetniku g. dr. Maksu Pircu ga Minka Pirčeva. Podlegla je kratki težki bolezni, stara 70 let. Zapušča 4 hčere in sina, ki jim je bila skrbna mati. Ena njena hči, inženjerka kemije, je poročena z ruskim inženjerjem kemije Konstantinom Ronginom in živi že več let v Buenos Ai-resu. Poleg svojih otrok z rodbinami zapušča blaga pokojnica mnogo znancev in prijateljev, ki jo bodo težko pogrešali. Pogreb bo jutri ob 15. izpred hiše žalosti Cigaletova ulica 1. — Včeraj je na svojem domu na Celovški cesti 61 v Soški po dolgi mučni bolezni za vedno zatlsnila oči soproga tajnika g. Milana Cimermana, ga Franica Cimerman, roj. Zdešar. Pokojna je bila plemenita žena in blaga mati. Zadnja leta je iskala sreče samo v krogu svoje rodbine, v mladih letih je pa marljivo delovala v mnogih naprednih in narodnih društvih, zlasti pri šišenski Narodni čitalnici, CMD in Sokolu. Pogreb plemenite žene bo jutri ob 14.30 izpred hiše žalosti na Celovški cesti 61. Pokojnicama blag spomin, težko prizadetim svojcem nase iskreno sožalje! — Trgovinska pogajanja z Madžarsko. Nedavno so bila zaključena pogajanja med našo državo in Madžarsko o izvozu našega lesa na Madžarsko, zdaj pa pridejo na vrsto pogajanja za novo trgovinsko pogodbo, ker poteče dosedanja s koncem tekočega leta. Madžarski listi poročajo, da se prično trgovinska pogajanja z Jugoslavijo še ta mesec, — Pokojninski zavod v Zagrebu. S 1. januarjem je bilo uvedeno obvezno zavarovanje privatnih nameščencev v naši državi in sicer pri Pokojninskih zavodih. Doslej smo imeli samo Pokojninski zavod v Ljubljani. Ker je bilo pokojninsko zavarovanje razširjeno na vso državo, je bilo treba ustanoviti Pokojninski zavod tudi v Zagrebu, d očim v Beogradu že posluje. Tudi v Zagrebu je bil ustanovljen in posluje od 1. novembra. Začasne njegove posle pa vodi Pokojninski zavod v Ljub- jo pa je hotel tik pred tramvajem čez cesto, in tramvaj ga je podrl. Kenk je dobil več poškodb na glavi in na rokah. — Neznan utopljenec Pri vasi Budini v ptujski okolici je Drava naplavila oni dan truplo okrog 40 let starega moškega, ki je ležalo v vodi najbrž kakih 14 dni. Utopljenec je bil okrog 170 cm visok, precej močne postave okroglega obraza, kratkih pristriženih rjavih brk in kratko ostriženih črnh las. Na levi roki je imel tovi-rano srce in črki L K. Na sebi je imel temne dolge hlače, belo športno srajco, črn telovnik in črne nizke čevlje, znamke Bafa. Pri utopljencu so naši tudi usnjato cigaretno dozo, ki je imela na notranji strani nap:s: Alojz Berger. Jutri zvečer ob 2o. url Martinov večer s plesom v Sokolskem domn v Šiški — Strašna smrt pijanca, v Osijeku so že več dni pogrešali 33 let --tarega zidarskega pomočnika Ivana Trajčka (ne Klaj-cka, kakor smo včeraj pomotoma poročali). Svoji Ženi je dejal, da si bo končal življenje kakor ai ga ni še nihče končal. Vzel je steklenico bencina in odšel z doma. Žena je mislila, da se šali. ker je bil mož pijan. Včeraj so pa n»šli blizu mesta-Trajčka mrtvega. Iz suhih koruznih stebel je bil zložil grmado, jo polil z bencinom in zažgal, potem je pa skočil v ogenj. Njegovo truplo je vse ožgano Zapustil je poslovilno pismo, v katerem prosi svoje otroke, naj mu oproste in naj nikoli v življenju ne pijejo alkoholnih pijač. — Z Dunaja do Samobora je romala dopisnica 25 let. Marijan pl. Heržič v Samoboru je prejel v sredo dopisnico z Dunaja, naslovljeno na go V. Dr. Philippo-vič. Dopisnica je bila napisana 29. julija —lj Upravičeni pritožbi glede tramvaja k Sv. Križu, ki smo jo objavili pred Vsemi sveti, je uprava električne cestne železnict-takoj ustregla in sedaj vozi na pokopališče zjutraj od 6. do 8.20 vsakih 6 m:nut, torej vsak voz proge št. 2. Od 8.20 do 12. pa vozi moščanski voz vsakih 12 minut, to je vsak drugi voz proge, ki je obeležena s številko 2. Od 12. do 18.30 vozi spet vsak voz te proge, in od 18.30 do 21. spet vsak drugi voz. da imamo zvezo s Sv. Križem vsakih 12 minut. Od 21. do 24. pa vozi električna cestna železnca do pokopališča Sv. Križa vsake pol ure. kakor tudi sploh vsi drugi vozovi po mestu. Opozarjamo pa občinstvo, da bo po tem voznem redu vozil tramvaj k Sv. Križu le pri zadostn. frekvenci, zato se pa poslužujte električne cestne železnice k Sv. Križu tudi po 21. zvečer. —lj Izgnan iz Ljubljane. Za dobo 3 let je Izgnan iz ljubljanskega policijskega okoliša 44-letnl Franc Drolc. bivši natakar, pristojen v Laško. Drolc je zagrešil v Ljubljani več nerodnosti. —lj »Martinov večer«. V soboto 12. t. m. vsi na Martinovo , ki ga priredi pevsko društvo »Slavec« v dvorani hotela Metro-pol-Miklič z bogatim zabavnim sporedom in plesom. Vstopnina 10 din. Sodeluje jazz godbe 40. pešpolka. —lj Pogreb blagopokojne gospe irranice Cimerman, Celovška cesta št 61 bo jutri ob 14.30 in ne ob 15. kakor je bilo v osmrtnem naznanilu objavljeno. Naša draga mama, stara mama in tašča, gospa MINKA PIRC odvetnikova vdova nas je danes ponoči po kratkem trpljenju za vedno zapustila. Drago pokojnico spremimo na njeni zadnji poti v soboto, dne 12. t. m., ob 15. uri popoldne iz hiše žalosti, Cigaletova 1, na pokopališče k Sv. Križu. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 11. novembra 1938. Žalujoč! otroci z rodbinami Brez posebnega obvestila. MALI OGLASI Beseda 50 par. dave* posebej Preklici izjave beseda Din L—, davek posebej. Za plamene odgovore glede malih oglasov )e treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. SAMO šE DANES ob 16„ 19. in 21. ari. Ne zamudite si ogledati izredno filmsko delo, Id je prava himna lepoti in vzvišeni ljubezni! %rrhunec hudožestvene igre! Najboljši francoski Igralci! KINO SLOGA Tel 27-30. TAMARA Pozor! jutri premiera1 Duhovita dunajska veseloigra Vse za ljubezen! V glavni vlogi ROLF WANKA nepozaben iz filma PATER VOJTEH RAzno Beseda 90 par davek posebej. Natmaniši zn*s#>|i « LHr Nepremočljlve Hubertu se trenčkote m vse vrste dežnih plaščev. oblek, perila t L d. najboljši nakup pri P R E S K K R. Ljubljana, Sv. Petra cesta 14 Svete najfinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. PICCOLUA v Ljubljani se priporoča dledim in slabotnim osebam. KLIŠEJE JUGOGUAEIKA SV. PETRA NAM SLUŽBE Beseda 60 par. davek posebej. Najmanjši snese* 8 Din 2-500 DIN potrebujete, da zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: >ANUSt, Maribor. S M. Morske ribe danes vsakovrstne, dobro pripravljene. — Vino prvovrstno: plavac, dingač, vugava, sil van ec itd. — Cene zelo zmerne — Se priporoča Gostilna pri Kmeta — Gosposvetska c. 8 Prvi in zadnji Atatiirkov poraz Z eno samo besedico je 5. maja 1919 ©dlo«l usodo Istanbula in Palača Dolmabahče v Istanbulu, kjer je Ke-mal Atatttrk včeraj umrl Bilo je 5. maja 1919, ko se je poslavljala • na galatski obali skupina turških častnikov od svojega tovar-ša, ki se je pripravljal vstopiti v motorni čoln. Na Bosporu med Velikim mostom in palačo Dolmabahče so bile zasidrane tuje \ojne ladje in njihovi topovi grozeče namerjeni na bregove Cskiidara in Zlatega roga. Po istanbulskih ulicah so se sprehajali zavezniški častniki, senegalski strelci in pestra mešanica zavezniških vojakov, izgubljajočih se v pisani množici istanbulskega prebivalstva. Mož v turški častniški uniformi je že stal na motornem čolnu, ko ga je vprašal na bregu stoječi častnik: Ali boste kaj storili, moj paša ? Iz čolna Se je začula v odgovor ena sama beseda: Dal Kmalu je odpeljal čoln Mustafo Kemala pašo na pot v Ana toli jo. Njegov »da« ni odločil samo usocle Istanbula, temveč vse Turčije. Ke-mal jc zapuščal mesto, ki mu nikoli ni bilo posebno pri srcu. Tam so ga vedno : čakale samo neprijetnosti. Mladi, vedno nemirni častnik nikoli ni bil dobrodošel gost turške prestolnice. Tam so ga zasliševali, tam so se ga bali. Iz Istanbula so odločali o njegovi usodi, iz tega mesta so ga izgnali. Istanbul je bi Mustafi Kemalu mesto bridkih razočaranj. Ankara proti Istanbulu Meseci in leta so minila in v bolečinah se je rodila nova Turčija. V njeno usodo je neprestano posegal nemirni častnik Mu-stafa Kemal. Boril se je na južnih 'n vzhodnih bojiščih, upiral se je zavezniškemu protektoratu prav tako. kakor se je med svetovno vojno upiral tutorstvu nemških generalov, zapodil je iz dežele Grke in neusmiljeno preganjal pristaše istanhidske vlade sultana Vaheddina, lutke v rokah Angležev, kakor je sam zatrjeval. Istanbul se je trdovratno branil uklon:ti se volji neznanega pustolovca, toda ljudstvo in vojska sta se vedno v vetjih množicah pri-^ druževala Kemalu. Nezadovoljneži so se zbrali na kongresu v Sivasu in Kemal je noslal ultimat istan-bulski vladi. V Sivasu se je ustanovil začasni odbor in tako ie imela Turčija dve vladi. Kemal je zagrozil s pohodom na Istanbul. Kemalovi uspehi na bojiščih so vedno bolj utrjevali njegov položaj. Istanbul je moral popuščati trdovratnemu generalu, nikoli pa ni okleval, kadar mu je mogel zadati udarec. Kemal je odgovarjal na udarec z udarcem. Na anatolskih planotah, sredi nezdravih močvirij pod Alma Dakom. Jabolčno goro. je zgradil iz neznatnega mesteca novo turško prestolnico Ankaro. Tam je zasedala turška narodna skupščina. Iz Ankare je usmerjal Kemal usodo svoje domovine. Tudi duhovni poglavar je moral iti V oktobru 1923 je bila Ankara povišana v prestolnico nove Turčije. *Kmalu potem je bila proglašena turška republika in Mu-stafa Kemal je bil izvoljen za prvega prezid enta. V marcu 1924 je zadal Istanbulu nov udarec. Sultan je bil že v izgnanstvu, toda v cesarski palači med marmornatimi stenami je še vedno živel vladar vernikov, božja senca na zemlji, Kalif Ahdul Medžid ibn Abdul Asis Han. Ponoči so ga prebudili, v slavnostni, zapuščeni dvorani ga je pričakoval častnik. Izročil mu je pismo, ki ga je kalif podpisal z drhtečo roko: ^Jaz, Abdul Medžid, se odrekam zase in za ves rod Osmanov vseh pravic kalifata in sultanata, duhovne in posvetne moči islama .... Bojeviti general in prvi pre-zident Turčije je bil prekrižal svoj meč z močjo islama in bitko je dobil. Kalifa so odpeljali v inozemstvo in sledili so mu zadnji potomci osmanskega rodu. Izginjajoči istanbulski svet Po tem se je pa hitro izpreminjalo življenje Istanbula in vse Turčije. Vršili so se na videz brezpomembni in izredno važni dogodki. Kemal je čistil Istanbul. Verniki so vedno redkeje zahajali v 500 mošej z \itkimi minareti. Iz mesta so izgnali blaz- ne derviše in njihovega 80-letnega šejka je dal Kemal javno obesiti. Prav tako, kakor je bil dal obesiti v svario vodjo upornikov na galatskem mostu. Z mostu so izginili eksekutorji. ki so stali tam v raše-vinastih sutanah brez žepov, da ni mogel izginiti noben piastr. Iz Istanbula so izginili zadnji fesi. Turške žene, ki so morale skozi dolga stoletja skrivati svoje obraze za mrežami haremov in gostih pajčolanov. so se lahko svobodno izprehajale po ulicah odkritih obrazov. Zapadna godba, jazz, plesi in evropske obleke so se hitro širile po vsej Turčiji. To seveda ni bilo več tako strašno za Istanbul, ki je bil tega že vajen. Nihče se tudi ni zgražal, ko je bil odpravljen tri-kratn: globoki poklon in nadomeščen z navadnim stiskanjem roke. Hujše je bilo ko so morali ljudje piti kamilčni čaj na-mestu inozemskega. Potem so prišle še druge novotarije, katerih zibelka je posta) vprav Istanbul. Leta 1928 je sklical Kemal v palačo Dolmabahče ministre, državne dostojanstvenike m istanbulsko gospodo ter jim jel risati na šolsko tablo s kredo latinske črke. Tako je napovedal reformo abecede. Istanbul se je tudi privadil prvemu njegovemu kipu, postavljenemu leta 3 926 prel sultansko palačo v starem šaraju, čeprav islam kaj takega še ni videl. Pod Kemal ovo vlado je dobil Istanbul povsem evropsko lice. Zdaj je lepo snažen in igralen, niegov dvoboj med zapahom in vzhodom je bi odločen def nitivno v prid zapada. Dvi^n^a se jc samozavest bivše prestolnice, tega mostu med Azijo in Evropo. Istanbul se .e sprijaznil z novim vla- darjem in novim redom. Mirno je sprejel tudi zadnjo Kemalovo reformo, odstranitev barantanja, kakor se je bil nekoč pomiril z odpravo zloglasn*h bakšišev. Samo veliki bazar bo imel eno atrakcijo manj. Leto za letom se Istanbul spreminja. Otožni klici muezinov z vitkih minaretov so samo še privlačnost za radovedne tujce, prav tako kakor ura molitve peščice vernikov v praznih mošejah. Izginile so postave, ki jih je tako ljubil Pierre Loti. Kako drugačne so sedanje Azijade! Pospešil se je počasni tempo povojnega življenja in samo v Prinkipu na Otoku prinčev vidiš še ostanke v vilah istanbulskih bogatašev, kjer sede na odprtih balkonih bujne dame in se spominjajo v neprestanh pogovorih starih časov. Cisto evropski vodnik tujcev razlaga, kakor profesor zgodovine. — Gospod . . . začenjate plaho vprašanje, ki vam sili na jezik. — Profesor ta in ta, — se predstavi eleganten vodnik in kmalu izveste, da je res profesor zgodovne. študiral je v Istanbulu. Parizu in Berlinu. Tak je sedanji Ke-malov Istanbul. Zadnji Kemalov obisk V Dolmabahči je ležal še včeraj dopoldne bolan mož. Mustafa Kemal Atatiirk, oče Turkov. V začetku so tajili, da leži v palači. Potem so pa jeli objavljati vznemirljive zdravniške biltene o ogroženem pre-zidentovem zdravju. Šest mesecev je skr-val svojo bolezen. Potoval je po svoji ljubljeni domov ni dokler ga bolezen ni prisilila ostati v Istanbulu. In Istanbul je zadržal sapo. V palači Dolmabahče je umiral neranliivi Gazi. Ali je to "mogoče? Hoteli so molti v mošejah. pravoslavnih cerkvah in sinagogah za Atatiirkovo zdravje. Prepovedali so i m to. Ga z' ie veroval samo v svojo jeklom* voljo, s katero je tolikokrat zmagal v boju b smrtjo. Vedel je da jja domovina še potrebuje. Zdravniki pa n:so imeli nobenega unanja več. Zato so se zbrali v palači ministri n Kemalovi prijatelji. Kemal je pok^eal Rž'dala Rajarja :n mu dejp 1: — Mislii ste. da bom umrl. pa ste se zmotili. živel bom. Priporočam vam in vsem minstrom. da se takoj vrnete na svoja mesta v Ankaro. Toda usoda je hotela drugače. Včeraj je tvorec nove Turčije podlegel v boju s smrtjo. To je bil njegov prvi in zadnji poraz. Me ve, zakaj prestaja robijo Anton Završnik, ki mu je apelaeija zvišala kazen od lo mesecev na Z leti in lo mesecev, zopet obsojen Ljubljana. 11. novembra Livarja Antona Za vrsnika sa pripeljala dva orožnika .z mariborske kaznilnice r.a ljubljansko sodišče, v robi jaški obleki je sedel na zatožno klop in se zagovarjal da je delavca Veharja oklal z nožem v si-lobranu. S togimi kretnjami svojih rok in ukočenimi gibi telesa je kakor robot pod-črtaval svoj zagovor. Doma je iz Spodnjih Pirnič. Anton Završnik je bil lan; obtožen ro-paiskega napada na Ivana Rctarja. Nekdo je Rotarja naskočil iz nasede in ga pobil na tla ter mu odvzel manjšo vso-o denarja. Završnika so videli tisti dan pri Tacnu, močni md:ci so kazali, da je bil baš on roparski napadalec. Mali kazenski senat ga je obsodil na 10 mesecev strogega zapora, državni tožilce pa se je pritožil zaradi prenizke kazni. Apelacij-sko sodišče je prizivu državnega tožilca ugodilo, Završniku po zvišali kazen na dve leti in sedem mesecev robije. Med tem ko je Završnik pi ostajal robijo v Mariboru, je državni tožilec naperil proti njemu drugo obtožnico po S 181 II. kaz. zak. Dne 15. maja. torej pred roparskim napadom na Rotorja, je Završnik po pijančevanju s tovariši v št. Vidu brez povoda zadal z nežem delavcu Cirilu Vehar-ju rano v p:sa. ki bi bila lahko smrtna. Na srečo ni bilo ranjeno srce in tudi ne žile, v 14 dneh je bil Vehar zdrav. Završnik je pričel svej zagovor z izjavo, da ne ve. zakaj mora sedeti ko: robijaš v mariborski kaznilnici, še vedno smatra, da je bil po nedolžnem obsojen. Glede nove obtožbe je priznal, da je Veharja sunil z nežem, toda v silobranu. Ko so zapustili pivski 'ovariši gostilno, je Vehar, po Završnikovem zagovoru, izzval prepir in prvi sunil Završnika z nožem. Vehar je kot priča izpovedal, da sploh ni imel noža pri sebi in tudi ne ve, zakaj ga je obto- ženec oklal, ker sta bila vedno prijatelja. Senat pod predsedstvom s. o. s. Rajka Lederhasa je spoznal Završnika, ki ga je branila ex offo ga. dr. Jernejčič, za krivega. Sodišče je razveljavilo prejšnjo sodbo, s katero je bil Završnik obsojen na rebijo. ker s-e je novi dogodek pripeti! pred roparskim napadom, tako da je bil obtoženec obsojen na eno'no kazen 3 leta in 2 meseca icbi;e. Završnik je izjavil, da se mu zdi kazen previsoka in je prijavil priziv. PEĆENJAKI IZ DELAVSKE PEKARNE Včeraj so nadaljevali prekinjeno razpravo proti Z. Nikolaju, ki ga obtožnica dolži, da je ukradel v Delavski Dekarni 13 pločevinastih pečenjakov. Na prvi razpravi je Z. zanikal krivdo, Lndici pa so se med razpi-avo kupičili. nakar je Z. spremenil zagovor in izjavil, da je pečenjake kupil od Srečka Sušnika, ki je imel tedaj pekarno v najemu, in sicer jih je kupil v dobri veri, da so Sušnikova last. Predsednik senata je obtožencu svetoval, naj pove resnico ker bi bila kazen mnogo hujša, če bi se izkazalo, da drugega po nedolžnem obremenjuje. Obtoženec je vztrajal pri spremenjenem zagovoru, da mu ye pečenjake prodal Sušnik, prosil pa ga je Sušnik tudi, naj molči o kupčiji. Ko je prišel Sušnik pred sodnika, je nastalo vprašanje ali naj ga zaslišijo kot pričo ali kot osumljenca. Državni tožilec se je pretivil. da bi Sušnika sodišče zaslišalo kot pričo, predlagal je, naj ga zaslišijo kot osumljenca Po kratkem posvetovanju je senat sklenil Sušnika zasliš?.-ti informativno kot osu-mljenca. S tem je bil Sušnik v položaju, da se zagovarja kakor ve in zna, predsednik pa je le apeliral na njegov moralni čut in priporočal, naj govori samo resnico. Sušnik je nato izjavil, da pečenjakov ni prodal obtožencu. Dovolil mu je vzeti neki stroj iz pekarne, ne pa pečenjakov. Obtoženec je odgovoril, da ima pričo, ki lahko potrdi, da je Sušnik prinesel pečenjake sam na dem. Sušnik pa je postregel z drugo pričo, ki je izpovedala, da je slišala, kako je ob oženec prosil Sušnika, naj pred sodiščem izjavi, da so bili peče-njaki njegovi in da jih je predal obtožencu. Po izjavah branilca dr. Jelenca sodeč so se dogajale v Delavski pekami velike nerednosti. Sodišče je sprejelo njegov predlog, naj se zasliš:jo še nekatere priče. Razprava se bo«nadaljevala 14. decembra. Pločevinaste pečenjake. za kamere gre v tej aferi, je kupil obtoženec za 60 din. Težko si čl cvek misli, da bi obtoženec za tako majhen znesek tvegal zap^r. Proti Sušniku teče preiskava zaradi nekih kaznivih dejanj v škodo Delavske pekarne, ki je prišla v konkurz in so jo nato vodili razni najemniki. Star grešnik pred novomeškim sodiščem 60 letni brezdomec Jože An čimer je bil obsojen na 1 leto robije Novo mesto. 9. novembra i malim kazen^k m senattim. ki mu je 'sedoval s. o. s. g. Romih, se je moral v torek dopoldne zagovarjati «tar znanec • odišča. dO letni brez -'omeo Ančimer Jože .prisojen v občino Rako. Obtožnica očita Ančimru. da je prišel lani nekako o sv. Martinu h kočarju Janezu Bizjaku na Cesti. Bizjak je imel ravno tedaj ženo v bolnici, sam pa je bil ves nadložen in bolan. Ležal je v postelji in se komaj premikal. Ančimer ga je prosil, da bi smel pri njem prenočiti in tudi splesti koš za nekega Rumpreta iz Krškega. Prošnjo glede prenočišča je Bizjak odbil, dovolil pa mu je pletenje koša. Ančimer je res nekaj časa tri vitre za koš, ko pa se je zmračilo, je pričel brskati po Bizjakovem nezaklenjenem kovčegu. Stikal pa je tudi po nezaprti ženini skrinji. Kočar ga je prosil/ naj ne stika po tujih stvareh, nakar mu je Ančimer odvrnil, da ne krade in mu celo rekel. č"\ ga bo ubil. če ne bo tiho Ančimer jc vzel iz skrinje škarje, britev srebrno uro. zavitek vžigalic, delavsko knjižico, klešče moiko, dve kra-č: in 100 din gotovine, njegovi ženi pa '.rlavnik. volnene rokavice in novo rjuho. Seveda poleg tega je Ančimer izmaknil nekje tudi ključ od Bizjakove zidanice, kjer je gospodaril z vinom, .kolikor se mu je zahotelo. Poleg tega je jedel nakradeno svinjino ter se mudil tako pri hiši dva dni. Vse te Ančimrove grehe sta izpričala tudi Hočevar An-on in Sluga Peter. Ančimer je **sako krivdo odločno tajil. Zagovarjal se je s tem, da je lanske jeseni res prišel k Bizjaku .kjer je pletel koše. Ob tej priliki je bilo pri Bizjaku vse odprto, ker je bila njegova žena v bolnici, sam g?spodar pa je ležal doma pijan in bolan. Spominja se le toliko, da mu je Bizjak dejal, naj vzame iz odprtega kovčega neke kapljice in sladkor in mu jih da. To je tudi storil. Ni pa vzel in kovčega nič drugega. Prizna, daje šel po vino v klet. te pa po Bizjakovem naročilu. V zagovoru je tudi navedel, da ga je Bizjak Janez osumil tatvine iz maščevanja, ker ga je zasačil z neko vlačugo in mu pri tej priliki dejal, da bo to povedal njegovi ženi. Ker pa pozneje žene ni videl, ji tega ni mogel povedati, pač pa je to naznanil orožnikom. Njegov zagovor pa je bil ovr-žen po pričevanju samega Bizjaka Janeza, ki je izjavil, da je dotična ženska, ki je bila pri njem prišla samo, da mu uredi gospodinjstvo in to v odsotnosti njegove žene. To so potrdile tudi ostale priče. Hočevar Anton in Sluga Peter sta videla, ko je Ančimer pil v Bizjakovi kleti in še celo njima ponujal vino. Priči Slugi Petru pa je dejal, da bo Bizjak itak kmalu umrl in da si je zato pri njem privoščil vina. Tudi škarje za striženje las je tej priči ponujal v nakup. Ančimer se je moral zagovarjati pred senarom tudi zaradi nevarne grožnje. Ko je bil mož zaradi rane na roki v krški bolnici, je tam za kratek čas poskušal plestj čajne, zato je imeJ vedno v roki nož za rezanje viter. Ob tej pviliki se je neki hrva-ki bolrr.k zadel ob njegevo bolečo roko. Ančimer ga je opozoril, naj bo previden, ker ga bo sicer z nožem. Grozil je tudi bolniku Letoni Konradu. V svoj zagovor Ančimer navaja, da ni nobenemu grozil z nožem, temveč, da je te besede izrekel v jezi, ker ga je zabolela roka. Njegov zagovc.r pa je bil ovr-žen po pričah Kovačiču Dane'u, dr. Fen-cu Rajku in Lavrenčiču Antonu. KorvačiČ je namreč videl, da je Ančimer skočil proti Letoni Konradu z nožem rekoč, da ga bo ubil. Letona se je ognil napadu s tem. da je ušel iz sobe na hodnik. Pri tem incidentu je prišel bolniški strežnik, ki je Ančimru vzel nož. dočim so morali \n-čimra samega s silo zvezati in ga položiti na posteljo. Priča Lavrenčič Anton, strežnik v krški bolnici, je izpovedal, da mu je javil bolnik šnuderl. da je tudi njemu Ančimer pretil z nožem in da mu je komaj zbežal na stranišče. Dr. Fenc Rajko pa je čul v s.voje stanovanje razgrajanje v bolniških sobah, nakar se je napotil tja in zvedel, da je Ančimer grozil dvema bolnikoma z nežem. Sodišče je Ančimra spoznalo krivim za dejanja po obtožbi in ga obsodilo na 1 leto robije in 120 din denarne kazni. Podrobne sporede vseh evropskih radijskih postaj in obilo zanimivega štiva dobite v tedniku za radio, gledališče in film »NAS VAL«, Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Sobota, 12. novembra 12: Plošče veselo v venček hitijo, vsakemu mnogo zabave želijo. — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče veselo v venček hitijo, vsakemu mnogo zabave, želijo. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: a) Selma Lagerloff: Kako je Niels Holgersen popotoval z divjimi gosmi. — Povest v nadaljevanjih — b* gdč. Manica Komanova. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust! (igra Radijski orkester). 18.40: Gorjuše in Gorjušci (g. dr. Jože Rus). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Nikola Djurkovič, prvi srbski moderni komponist (dr. Mihovil Tomandl). 19.50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki( g. dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Dolenjsko martinovanje. Napisal Jože Dular, izv. člani rad. igr. družine in Fantje na vasi. — 22: Napovedi, poročila. - 22.15: Za dober konec tedna igra Radijski orkester. — Konec ob 23. uri. POZNAVALEC — Vaš mož je baje dober poznavalec dirkalnih konj. — Pa še kako dober! En dan pred dirkami ve, kateri konj bo zmagal, en dan po dirkah pa, zakaj je dotični konj izgubil. Potrtega srca javljamo tužno vest, da je naša ljubljena soproga, mama, stara mama. sestra in teta, gospa Franica Cimerman roj. ZDESAR dotrpela 10. novembra ob 21. uri previđena s sv. zakramenti za umirajoče. Pogreb blage pokojnice bo v soboto 12. novembra ob 1Š3. uri popoldne iz hiše žalosti, Celovška cesta 61, Ljubljana VII. V LJUBLJANI, 10. novembra 1938. MILAN CIMERMAN, soprog; NADA in MILENA, hčerki; Ing. NERAT DUŠAN, zet; Dr. MIHELAK JOSIP, zet; TANJA, vnukinja. P. w. 8 11 zelenem peklu _roman- — Jaz bi ga pa rad že danes videl. Rad bi se seznanil z njim. — Saj ga poznaš zelo dobro, — se je glasil odgovor. —Pa vendar ni moj oče? — je ugibal mladenič. — Slabo ugibaš. Sicer pa. sedaj sem se spomnil! Saj se moraš vendar tudi ti udeležiti poslovilne večerje v Lovskem klubu. Tam bodo skoraj vsi udeleženci ekspedicije razen tistih seveda, ki nimajo časa. Tam bo tudi mnogo novinarjev, ki nas že dolgo oblegajo, da bi jim kaj povedali o ekspediciji. Walkerju zavidajo, da nas bo spremljal. " Med temi vprašanji je slekel polkovnik zama-ščeno obleko mehanika, pod katero je imel svojo obleko in pripravil se je k odhodu. Dr. Marson je sledil njegovemu zgledu. — Ali greš z nama, fant? _Ne. gospod, ostal bi rad še nekaj časa na letališču, potem se pa odpeljem naravnost domov. Mladi Gray je stisnil svojima starejšima prijateljema roko in jima mahal v slovo, dokler njun avto ni izginil z letališča. Rad bi se bil odpeljal z njima, pa je imel drugo željo. Hotel je zvedeti ime svojega pilota. Stari Goodley mu ga bo gotovo povedal. Mladenič je krenil zato proti skupini mehanikov, da bi jih vprašal, kje je stari pilot. — Rad bi govoril z Goodlevem. Ali mi morete povedati, kje bi me našel? — je vprašal takoj, ko je prijazno odzdravil na pozdrave mehanikov. — Že tri dni ga ni bilo tu. Najbrž je bolan, — je odgovoril eden izmed letalcev. — To je bila nepričakovana novica. Goodlev. ta stari Goodley — kakor so ga klicali vsi na letališču, ni bil nikoli bolan. Samo enkrat ni prišel na letališče ves čas. odkar je bil v službi pri Gravu in prišel ni zato, ker se je bil orevrnil avtobus, v katerem se je peljal in Goodleva so kljub njegovim protestom odpeljali v bolnico, da bi ga rentgenizirali. Tam so pa ugotovili, da se mu ni zgodilo nič hudega in odpustili so ga. Takrat je Goodlev preklinjal zdravnike, ki so mu bili onemogočili pot na letališče. — Kaj mu je0 — je vprašal mladi Grav radovedno. Tega pa nihče ni vedel. Samo en pilot je menil, da najbrž njegovi živci niso v redu. — Zadnje čase je bil »očka« nekam čudne volje in če se ne motim, v njegovi glavi ne bo vse v redu. Pomislite, ozmerjal ni niti novinca, ko se je spuščal na letališče proti smeri. — Morda bi mi lahko vsaj povedali, kdo prihaja zdaj v hangar k našim trem velikim letalom. — se je spomnil mladenič naenkrat. Mehaniki so si nekai časa belili glave, odgovor vseh je bil pa enak : Nihče. Mladenič je bil razočaran, ko ni mogel zvedeti, kdo bo njegov pilot. Spoznal je, da zopet ne bo ničesar zvedel... — Nekdo vendar mora prihajati sem, — je silil v mehanike. — Samo polkovnik Morris ima ključe od hangarja. On sam zaklepa letala in ne dovoli nikomur prestopiti praga hangarja. Včasih privede sem doktorja Marsona ali Walkerja, drugače pa tu ni bilo nikogar. Mladi Gray je odhajal z letališča, ne da bi bil kaj opravil. Vprašanje, kdo poleti z njim, mu je bilo še vedno zagonetka. — Morda bom pa zvedel to na večerji v klubu. Tam mi tega ne bodo mogli več prikrivati, se je tolažil. V svojih mislih je zablodil v bližnjo bodočnost in v duhu je že videl pred seboj razne pustolovščine v Chacu. Na Goodleva in njegovo bolezen naenkrat ni več mislil, ker so se bili pojavili novi in važnejši problemi, pa tudi dela je imel mnogo. Oče se navidez za svojega sina in njegove priprave ni mnogo brigal. Vsaj kazal ni, da zasledaje vsak sinov korak: in delal se je, kakar da ga niti ekspedicija mnogo ne zanima. — Odločil si se odpotovati z njimi, zato pa skrbi zdaj za vse sam, — je zavrnil nekoč sina, ko je prišel k njemu vprašat za nasvet. — Papa, jaz sem pa mislil, da mi boš lahko svetoval ... — Kar lepo navadi se. fant, da boš živel nekaj mesecev v pustinji, kjer ne boš imel očeta. Saj si že dovolj velik. Tako je govoril stari Gray s svojim 3inom, toda samo navidez. V resnici je bil pa točno poučen o vsem, kar je počel sin in sam je skrbel, da bi bila sinova oprema čim boljša. Minili so trije dnevi. Ko se je mladi Gray četrtega dne prebudil, je že imel pri svoji poste! ii pripravljen sveženj novin, ki so poročale o slavnostni večerji v Lovskem klubu. Mladenič je željno iztegnil roko po njih in jih hitro pregledal. Potem si.je izbral »Chicago News«. list, ki je priobčil poročilo na prvi strani in ki je bilo tudi najobširnejše. »LETALSKA EKSPEDICIJA V DE? RJO ZELENEGA PEKLA« — se je glasil naslov članka. »Polkovnik Morris in njegovi sotrudmki o svojem potovanju v Gran Chaco«, — se je glasil podnaslov. Poročilo samo se je pa glasilo: »SnoČi je bil v lovskem klubu na City Street u slavnostni večer, ki so se ga razen članov kluba in povabljenih gostov udeležili v prvi vrsti člani ekspedicije polkovnika Morrisa. Večerja je bila prirejena v veliki dvorani, okrašeni s trideset.m i trofejami najslavnejših lovcev. Razposlanih je bilo samo šestdeset vabil, opravičila sta rs samo d,a povabljenca. Na čelu mize je sedel predsednik kluba ing. Hardt, na njegovi desnici polkovnik Morris, na drugi strani pa J. E. Gray, najmlajši člun ekspedicije; njemu je šele petnajst let. Urejuje Josip Zupančič — £a »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo in inseratni del lista Oton Christot — Val v Ljubljani