NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora», Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Upravnldtvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/11. Kal hoče ljudstvo ? Krčevito sa trudijo naši klerikalci sami sebi sugerirati, kar bi jih osrečilo, česar pa ni. Sami tebi pripovedujejo in prisegajo, da odobrava ljudstvo njihovo blazno početje. A vendar niso imeli toliko poguma, da bi bili hoteli slišati neodvisen ljudski glas, temveč v »Unionu* so zborovali pod geslom: «Samo za pristaše «S. L. S.* Z vseh koncev in krajev znaša «Slovenec> na kup »slovanske* glasove, ki hvalijo obstrukcijo; a vsakemu poznavalcu političnih razmer je jasno, da so to glasovi obstrukcionistov samih, ki seveda ne marajo obsojati svojih zločinov. Kakor so Bienerthovi ministri v zadevi bosenske banke sami sebi izrekli zaupanje, tako podpisujejo klerikalci zdaj sami sebi hvalo. Od srca jim pa ne prihaja; zakaj zavest, da so izvršili v državnem zboru hudobijo, je vendar premočna, da bi mogli z neprisiljeno mimiko nadaljevati komedijo in ljudski glasovi, ki jih lahko slišijo, če le nekoliko napno ušesa, jih prepričujejo, da so temeljito zavozili. Svobodni ljudski glasovi so se slišali v nedeljo na shodu, ki ga je sklicala ljubljanska okrajna organizacija jugoslovanske socialno-demokratične stranke na vrt »Narodnega Doma*. To ni bil shod •samo za pristaše socialne demokracije*, temveč pravi ljudski shod, kamor je bil pristop vsakomur prost In kar se je zbralo, je bilo ljudstvo, pravo delavsko ljudstvo, ki mu življenje ni šala ali prijetna igra, temveč kruta resnost, prizadevajoča mu od dne do dne hujše skrbi. Po eni strani latentna industrijska kriza, slabi zaslužki, brezposelnost, po drugi strani nezaslišana draginja, ki onemogoča delavcu, da bi zadostno prehranil sebe in ivojo družino, kaj še da bi mogel misliti na razvedrila, na zabavo, na potrebne nabave v hišnem gospodarstvu ali celo na nekoliko letnega počitka! Ljudstvo je govorilo na tem shodu in če bi bili klerikalni obstrukcionisti prišli poslušat ljudski glas, pogledat ljudstvu v oči, bi se bila morda vendar temu ali onemu zbudila vest, pa bi nekoliko razmišljal o bedi, ki že davno ni prazna beseda, ampak strašna resnica. Vrt «Narodnega Doma* je ljubljanskim so-drugom in tistim, ki so kdaj bili v Ljubljani, znan, pa zato zadostuje, če povemo, da je bil poln delavskega ljudstva, dasi so imeli lesni delavci svoj posebni shod; ne le da so bili zasedeni vsi atoli, ampak sto ia sto sodrugov je moralo stati, ker ni bilo več prostih sedežev. Zborovanje je otvoril sodrug Kocmur v imenu okrajnega odbora s primernim nagovorom. N« to so bili izvoljeni v predsedništvo sodrugi Kocmur, Vdovič in Sajovic, potem je poročal sodrug Etbin Kristan. V obširnem govoru, poldrugo uro trajajočem, je podal zgodovino parlamentarnega dela celega leta in kritično pojasnil politični ia gospodarski položaj. Toda premalo bi bilo, če bi se reklo, da je govoril sam poročevalec: Govoril je ves zbor. Izjave pritrjevanja, Uici odobravanja, ki so spremljevali poročilo, niso bili nič manj zgovorni od govornikovih besed; bilo bi pa vredno, da bi bili klerikalci in Bienerth oparili orkan ogorčenja, ki je elementarno izbruhnil, ko je govornik razkril agrarno oderuško ozadje obstrukcionistične politike in v vsej nagoti pokazal strašne gospodarske posledice brezdušnega Upiranja mej in veleagrarnih carin. Viharna ne- Glasilo jugoslovanske socialne demokracije. 79. štev. V Ljubljani, v torek, dne 3. avgusta 1909. Izhaja v L|nbl)an! k‘m torek, četrtek in soboto Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 K, za poi leta 7 K, za četrt leta 3'50 K, mesečno 1*20 K, za Nemčijo za pol leta 7'90, za četrt leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-50 K za četrt leta 4-80 K. .'aamnsKKts itsvlS&a J® v, SokUmadje io p^tain« prottc tfefnnkliMia pitat ** m« iprs-Boksplsl n b* m«*}«*, tuenfiL btiiipu p«tik-wxtiis (Jiriu 88 mm) n Mkrmt SQ vi*., vtiknt pa volja vsega zbora je bila najbolji dokaz, da beseda o draginji iu lakoti, žal, ni več sama akade-mična grožnja, ampak krvava resnica in moreča skrb vsega delavnega ljudstva. Predsednik je vabil eventualno navzoče nasprotnike, naj se oglasijo; zajamčil je vsakemu svobodno besedo. Toda nihče se ni oglasil. Tedaj je sodrug Kocmur sam ilustriral še nekatere točke klerikalne taktike in potem je razložil shodu resolucijo, katero objavimo na drugem mestu. Resolucija je bila brez debate soglasno sprejeta. Nato se je shod zaključil z burnimi živio-klici socialni-demokraciji. Car batjuška. Nikolaj II., poglavar biričev in krvnikov, zatiralec ruskega naroda, potuje po Evropi. V svoji državi se ne upa storiti nobenega koraka, če ga ne stražijo cele brigade vojakov, legije policajev in nošteti vehuni in ogleduhi. Tako ga ljubi narod, da se ga beli car bolj boji kakor kuge in kolere. Razlogov ima dovolj za svoj strah, saj mu ga vdihuje slaba vest, ki mu pretresa kosti po dnevu in mu kaže krvave žrtve ter fantastične pošasti v sanjah. Krvavi car obiskuje evropske dvore. Solidarnost narodov se pa tako krepi, da pozdravljajo ruskega tirana na vseh koncih in krajih enaki glasovi kakor doma. Oficielni krogi ga sprejemajo, zakaj njihove glave mislijo diplomatično, ne pa človeško; toda ljudstvo protestira po vseh deželeh strastno, vneto proti obisku in proti slavnostnemu sprejemanju moža, ki je odgovoren za nezaslišane grozote, za krvave brutalnosti, za nečloveško zatiranje, zasužnjevanje, mučenje in ubijanje najpleme-nitejšib sinov naroda. Na Francoskem, na Angleškem in v Italiji se mogočno dviguje ljudski glas, ki mora doseči tudi ušesa carjeve okolice in ji povedati, kako sodijo narodi vsega sveta o divjaškem zistemu, ki razsaja na Ruskem in ki ga predstavlja ruski car. Nekaj vzvišenega je v elementarnem izbruhu ljudske nevolje, zgražajoče se ob rekah krvi, ob človeških hekatombah, padajočih v prid maloštevilne brezvestne družbe zločinskih izkoriščevalcev, bogatečih se ob bedi celega naroda. Toda proteste proti sprejemanju okrvavljenega carja povečuje še višja ideja solidarnosti svobodnejših narodov z zasužnjenim in brez primere trpinčenim ruskim narodom. Izrazi te vzajemnosti, ki se ponavljajo in naglašajo v vseh protestih so radostna znamenja in velikanski je njih pomen; ognjeni protesti proti čaščenju carja so ruskemu narodu porok, da ni osamljen v svojem boju za svobodo; vse, kar je resnično neodvisnega in za svobodo vnetega v Evropi, gleda na vprašanje ruske osvoboditve kakor na svojo zadevo in to daje ruski revoluciji tisto čudovito moč, da > lahko upa kljub vsakemu razočaranju, da se lahko bojuje kljub vsem porazom, da živi in napreduje kljub Sibiriji in ječam in vislicam. Ena najsijajnejših manifestacij te solidarnosti je bila v nedeljo, 25. m. m. v Londonu. Nepregledne množice so so zbrale na poziv delavskih in socialističnih organizacij na Trafaigar Square, k jej so bili postavljeni štirje govorniški odri in neštete zastave so vihrale, prapori s primernimi napisi so se bleščali v zraku, najboljši govorniki so razlagali namen in pomen velikanske demonstracije. Politi-čarji kakor O’ Grady ln Roberts, Keir Hardic, Mac Donald, Hjndman in Ouelch, vodje strokovnih organizacij Jem Mac Donald, Ben Tillet, voditeljica delavk, Mary Mac Arthur, glasoviti pisatelji kakor Bernhard Shaw, Headingley in cela vrsta izven domovine živečih Rusov, med njimi nekdanji poslanec Aladin, so nastopili in tolmačili misli in občutke ljudstva. Z nepopisnim navdušenjem se je sprejela sledeča reselucija: podpore '? > •« K . teden-dnevno *ko c? iZJ k r o n 52 tednov 1-50 10-50 00 i 1-30 9!10 7280 166 > 1-70 11-90 95-20 1-40 9-80 78-40 260 » 1!)0 13-30 luti-io 1-50 1050 84-- Vse ostalo v VI. poglavju ostano neizprem -njeno. Stilizacija 1. odstavka se spravi v soglasje z novimi postavkami. II. Rezervni sklad. V 1. vrstici se uvrsti: »Od vsakega vplačanega tedenskega prispevka člana I. in II. razreda 5 vinarjev. V. poglavje: Podpora v slučaju bolezni znaša po 52 popolnoma vplačanih tedenskih prispevkih- V I. razredu M podpora podpore K N O t|1 [> O Ji dnevno tedensko a > dnevno tedensko ‘c? . a kron -•50 3-50 i 35-— [-,0 2-80 28 — Vživanje podpore se začenja z osmim dnevom bolezni in konča s 77. dnevom trajanja bolezni. VII. poglavje opravilnika: Pogrebnina. Podpora v slučaju smrti se lahko izplača, če se izkaže 52 tedensko članstvo in če so prispevki za to dobo popolnoma vplačani. Začetek 52. tedna se všteje v čakalno dobo, čim je prispevek poravnan. Podpora v slučaju smrti za vaostale po članu maša: Po popolnoma vplačanih prispevkih za V I. razredu s prispevkom 80 vin. V II. razredu s prispevkom 40 vin. V III. razredu s prispevkom 20 vin. izvzemši provizioniste kron 52 tednov 55-— 50- 50 — 166 > 70-— 60'- 55 — 260 > 85-- 70-— 60- 520 > 100-- 85-— 65 — Pri smrti vsled nesreče se spregleda 52 tedenska doba popolnoma vplačanih doneskov, tako da se zaostalim ponesrečenega člana izplača naj-nižja postavka tistega razreda, v katerem je član vplačeval. Podpora v slučaju smrti provizionista, ki je prestopil iz višjega razreda, se odmeri po resnični dobi članstva, doseženi v I. ali (I. razredu. Pri smrti članove soproge znaša pogrebnina po 52 popolnoma vplačanih tedenskih prispevkih 30 kron, po 260 tedenskih prispevkih pa 50 kron. Strokovni časopisi. Z začetkom leta 1909. izhajajo strokovni časopisi «Gluck auf», «Na zdar* in «Gornik> vsak teden. Podružnice in vpla-čevalnice plačajo za vsak sprejeti iztis kateregakoli navedenih listov po 7 vinarjev. Obračunavati se mora vsak mesec z dotično administracijo. Podpora v slučaju stavke. Ce traja stavka, ki jo je predstojništvo «Unije> priznalo nad 14 dni, se začne pravica do podpore s tretjim tednom trajanja stavke. Podpora v stavki se plačuje z začetkom tretjega tedna za teden naprej in znaša po 52 popolnoma vplačanih tedenskih prispevkih: a) za oženjene člane 8 kron; b) za svobodne člane 6 kron. Oženjeni člani dobe za vsakega otroka izpod 14 let za vsak teden po 30 vin. več. Vabilo na naročbo. Sodruge in prijatelje vabimo na novo naročbo, dosedanje naročnike pa, katerim je potekla naročnina koncem meseca julija, da jo zopet obnovč. »Rdeči prapor" izhaja trikrat na teden ter velja 2a Avstro-Ogrske dežele: za celo leto za pol leta za četrt leta na mesec Sa Nemčijo: za pol leta za četrt leta Sa Aneriko: za pol leta za četrt leta Obenem prosimo cenjene naročnike, naj priporočajo naš list svojim sodrugom, prijateljem in znancem, naj ga zahtevajo po gostilnah in kavarnah, v katere zahajajo in naj nam pošljejo naslove takih znancev, ki bi ga naročili, če jim ga pošljemo na ogled. Upravništvo »Rdečega Prapora". K 14*— »» 7.— » 3-60 ti 1-20 K 7-90 is 4'— K 9*50 ii 4-80 Zahtevajta m viah goitllnah, kavarnah la v Mnleab M" R i(! Dopisi. Idrija. (Javna varnost.) Pri nas vladajo glede na varnost take razmere, da je javna kritika že neizogibna. Oblasti, ki bi imele dolžnost, skrbeti za red in ki so še preveč urne, če se jim zdi potrebno nastopati proti proletarcem, kar ne morejo priti z mesta v drugih slučajih, kjer bi bilo oblastveno zanimanje prav potrebno. Minulo je že nekoliko tednov, kar se je ponesrečila hčerka knjigoveza F. Ciniburka in je dobila tako močne poškodbe, da bo prav težko okrevala. Vest o nesreči se je takoj raznesla po vsem mestu, a dasi Idrija še ni tako velika kakor London, se vendar zdi, da ni prišel dogodek še nobenemu uradnemu organu do ušes; vsaj nihče ne ve, da bi se bilo že kaj preiskavalo in da bi se bila kakšna oblast zanimala za vzrok nesreče. Deklica je padla 4 metre globoko z mostovža, ker se je vlomila lestva, s katero je moslovž obit. Menimo, da ni vseeno, če se ponesreči človek ali žaba. Ce je človeško življenje več vredno od mačjega, mora biti tudi poskrbljeno za varnost tega življenja; in če kličejo ubogega delavca na odgovornost radi brezpomembne malenkosti, se sme zahtevati, da se pokliče na odgovornost tudi tisti, ki zakrivi človeško nezgodo. Ako bi bil padel otrok bogataša ali veljaka štiri metre globoko, bi bil gotovo že ves aparat po-koncu in najbrže bi bil krivec že davno drgaan. Da bi bila kazen neizogibna, je pa tudi gotovo. Ker je pa nesreča doletela priprostega človeka, se nič ne mudi popravljati, naj tudi razpade hiša. Upamo, da bodo te vrstice zalegle, da se vsaj sedaj zgodi, kar bi se moralo že davno zgoditi. Spodnja &ifcka. V torek, 27. t. m. je okrajna organizacija za ljubljansko okolico priredila v Šiški na Vodnikovem trgu ljudski shod z dnevnim redon-: Splošna draginja in zaključitev državnega zbora. Dasi na delavnik, je imel shod vendar lepo udeležbo; ves prostorni vrt je bil poln. V predsed-ništvo sta bila izvoljena sodruga Vdovič in Bezjak. Poročal pa je sodrug Etbin Kristan, ki je v obširnem govoru podal pregled političnih dogodkov od rekonstrukcije Bienerthovega kabineta dalje. S svojo ostro kritiko je enako zadel klerikalne ob-strukcioniste kakor Bienerlhove nerodnosti. Pokazal je, s kakšnimi hinavščinami. izkušajo klerikalci zakriti svoj polom ter konstruirati iz njega še celo nekako zmago. Če je bil v tej kampanji kdo tepen, je to v prvi vrsti ljudstvo, ki mora z dragim živežem in pomanjkanjem, plačevati osebne ambicije gospoda Šušteršiča. Shod je burno odobraval govornikovo izvajanje in ker se nihče več ni oglasil za besedo, je predsednik zaključil zborovanje ob 10. uri zvečer. Politični odsevi. * V istrskem deželnem zbora vlada tako miroljubno razpoloženje, kakor da niso tam leta in leta divjali najburnejši viharji. Med Italijani in Slovani se je dosegel sporazum. Deželni odbor je popolnoma gladko izvoljen, obe nacionalni stranki sta se tudi sporazumeli o narodni razdelitvi občin ter sta soglasno vložili nujne predloge, da se podaljša občinskim zastopom funkcijska doba; razdelitev občin naj bi se namreč izvršila še pred novimi volitvami. * Car batjnška. 29. julija je carska družina odpotovala na Francosko. Ko je predvčerajšnjem jalta prišla, je bila voda tako nizka, da so morali ruski monarji nesti člane carske družine na suho. — Protesti shod socialnih demokratov je bil velikanski. Udeležilo se ga je 10.000 ljudi. Govoril je poslanec dr. Liebknecht. * Turčija demonstrira proti Grški s tem, da je zelo pomnožila garnizijo v Janini. V Prinkipo je bil aretiran neki grški častnik. * Falllerei is ne uide i kraljem Edvardom. Vest, da se predsednik Fallieres tekom avgusta poda v Marijine vari k sestanku z Edvardom, se iz Berlina dementira. * Kalija hoče kaznovati Penijo. Ker perzijska vlada ni ruskemu ministru dala nikakih garancij proti izgredom, odločila se je ruska vlada, da pošlje v Perzijo kazensko ekspedicijo. Ruske čete, ki so doslej v Perziji, ostanejo ondi. * Protirevolucija v Perziji. Iz Teherana poročajo, da se ondi pripravlja protirevolucija na korist odstavljenega šaha. * Blvil lab zapusti 2. avgusta Teheran in se naseli na Krimu, kjer bo stanoval v nekem gradu. Shodi. Pozor, občani I Javni ljudski shod se vrši v soboto, 7. t. m. ob 9. uri zvečer v pivovarni pri BČrnem orlu* v Idriji. Dnevni red: Namen in pomen obstrukcije v državnem zboru. Poroča sodr. A. Kristan iz Ljubljane. Pridite vsi 1 Viem članom rud. društva se naznanja, da se vrši v nedeljo, dne 8. t. m. ob 9. uri dopoldne v prostorih rudarskega društva v Idriji društveni shod z dnevnim redom: 1. Razprave o „Unijskem“ predlogu glede zvišanja članskih doneskov. 2. Volitev poslancev na revirno konferenco. 3. Slučajnosti. Ker je shod velike važnosti, se prosi člane, da se mnogobrojno udeleže. Solkan pri Gorlel. V soboto, 24. t. m. je bil pri nas jako dobro obiskan shod, ki ga je priredila podružnica »Zveze lesnih delavcev*. Poročal je sodrug Petejan o potrebi strokovne organizacije za solkanske delavce ter o njeni nalogi. Govornik je opisal položaj solkanskih mizarjev ter ga primerjal s položajem mizarjev v takih krajih, kjer so organizirani. Pojasnil je, kako velike koristi daje strokovna organizacija svojim članom v materialnem oziru. Ko so govorili še sodrugi Poveraj, Jug, Perko in Lenasi, se je soglasno sklenilo, da se mora strokovna organizacija sploh oživeti in delati v prid solkanskih mizarjev. V ta namen se je izvolil odbor 5 sodrugov, ki ima namen, nabirati člane in pripraviti vse, da se v kratkem skliče občni zbor podružnice lesnih delavcev v Solkanu. Društvene vesti. § Socialistično društvo ,Naprej“ v Idriji priredi dne 18. avgusta 1.1. v pivarni pri »Črnem orlu* v Idriji ljudsko veselico. Spored: Godba, šaljiva pošta in ples. Vstopnina 20 vin. za osebo. Začetek točno ob 7. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi odbor. Domače vesti. — Elektrifioiranje železnic je že nekaj časa predmet obširnih študij v železniškem ministrstvu. Proučava se potreba sil za vse železnice, ležeče v obsegu vodnih sil, katerih je 4000 kilometrov, splošna načela za električni obrat, nadalje podrobni načrti za tiste proge, ki so radi znatnega padca, zaradi tunelov in zadi bližine vodnih sil tehnično in gospodarsko najbolj pripravne za elek-trificiranje. Prvi del študij se dovrši še letos. Od podrobnih načrtov je že izdelan tisti za progo Opčine—Trst ter za premikanje na tržaškem državnem kolodvoru; v delu pa so načrti za arlberško in bohinjsko železnico. Posebne proge, ki so v bližnjem času namenjene za električni obrat, so sledeče: Trst—Herpeljc—Kozina, Trst—Sv. Sava, Trst- Buje, Trst —Barkovlje, Gorica—Ajdovščina, Bolcan — Meran, Meran — Mais, Mals —Landeck, Schwarzach — St. Vid — Spital—MiUtatsko jezero— Beljak — Podroščica, Stainach Irdning— Attnang Puchheim. — 0 Vitalni na Dolenjikem, ki se je pogreznila, kakor smo javili zadnjič, piše .Slovenec*, ki je nekako organ kranjskega deželnega odbora: «Višenjski potok, ki je izginil v Mlače-vem v podzemsko jamo, in ki so ga napeljali v stransko strugo, da morejo spodnji mlini mleti, se bo rešil za mlinarje in poljedelce. Po navodilih deželnega stavbenega svetnika Sbrizaja se jama zabetonira, a tako, da bo iz betonske struge segala navpik betonska cev, skozi katero se bo dalo dognati, ali pri povodnjih udari voda iz podzemske jame navzgor. Delo bo v par dneh končano. Treba pa bo misliti na to, da se ves potok od Višnje gore regulira, kar je v ozki zvezi z izboljšanjem travnikov. Deželni odbornik dr. Lampe se je ob tej priliki domenil z nekaterimi domačini, da bi se začelo s poskušnjami za izboljšanje travnikov. Svet je jako ugoden in se bo dalo mnogo doseči. Voda pa, ki se v zgornjem deln brez koristi izgubi, bo po regulaciji prišla v korist spodnjim posestnikom, zlasti mlinom in žagam.* Da je bito za to spoznanje treba časa od 8. do 26. t. m., zamolči katoliško glasilo Šukljeta in Lam-peta. — Neireča. 15 letni sin posestnika Beraniča v Cirkovcih na Štajerskem se je igral z nabasano puško. Hotel je ustreliti nekega goloba, namesto tega je pa zadel iz neprevidnosti nekega mlatiča na skednju, ki se je zgrudil in kmalu umrl. — Ustreljsn itotnik. V Ratečah na Gorenjskem se vrše strelne vaje 9. bataljona poljskih lovcev. Stotnik Edvard Berger se je upal predaleč iz zavetišča ter je bil ustreljen v vrat ter se je takoj mrtev zgrudil V par mesecih bi bil postal major. — Smodnik ln ciglureta. V soboto je kupil Anton Korošec iz Tomišlja pol kilograma smodnika, dejal ga v žep, kadil cigareto in jo tudi vtaknil v žep. Smodnik se je vnel. Korošec je tako nevarno ranjen, da bo težko kaj ž njim. — Zopet neireča i pafeke. V Strugah pri Ribnici je Anton Bradač po nesreči nevarno ranil s strelom Jožefa Križmana, ki bo težko kreval. — Bik ga je poškodoval. Posestnik France Vovk iz Ostrožnega Brda je gnal tri bike napajat, in sicer proste, ne da bi jih bi imel za nos pre^ vezane. V oddalju kakih 30 korakov zagleda tn leta stari bik vola in 70 let starega pastirja Antona Suša iz Suhorja. Bik se zaleti najprvo v vola, potem pa še v pastirja, kateremu je polomil nekaj kosti in ga sploh tako poškodoval, da je le malo upanja, da bi starec okreval. — Samomor. Močno nevrasteničen je b'1 40 letni brivec Avg. Komel v Gorici. Pred kratkim je bil vzel britev pa se je na vrtu ob svojem stanovanju porezal, toda ne smrtnonevarno. Nahaja* se je na to v bolnišnici. Te dni so ga hoteli is* pustiti. V neopazovanem trenotku se je zagual » hodnika na tla ter obležal mrtev. Resolucija sprejeto na ljudskem shodu v Ljubljani, (glej uvodni članek). Ljudski shod, zborujoč dne 1. avgusta 1909 na vrtu »Narodnega Doma” v Ljubljani z ogorčenjem obsoja brezvestno obstrukcijo slovenskih klerikalcev in čeških agrarcev, ki je dala Bienerthovi vladi ugodno priliko za zaklju-čenje državnega zbora v trenotku, ko je imela nujne ljudske potrebe parlamentarno rešiti, ter protestira proti ravnanju vlade, ki postavlja svoj obstanek nad najvitalnejše interese delavnega ljudstva. Shod izreka, da je počenjanje S. L. S. slovenskemu narodu, po svoji ogromni večini pro-letaričnemu, škodljivo ter odbija z vso odločnostjo klerikalne deklamacije o svojem slovenstvu in slovanstvu kot politično hinavščino, izmišljeno, da bi se nezadostno izobraženo in indiferentno ljudstvo preslepilo o pravih namenih klerikalne stranke. Shod konštatira, da je agrarno stremljenje po trajnem podraženju najnujnejših živil pogubno za slovenski narod, čigar ogromna večina je prisiljena, kupovati hrano, pa je torej ob sedanji neznosni draginji obsojena na lakoto. Shod zahteva, da se čimprej skliče državni zbor in da se mu predlože vsi načrti in predlogi socialnega značaja, ki bi se bili lahko rešili ali pa vsaj pospešili v zadnjem zasedanju in ki bi lahko ublažili vladajočo draginjo ter deloma izboljšali položaj delavskega razreda. Shod pričakuje od vlade, da porabi ves svoj vpliv pri ogrski vladi za trgovinske pogodbe z balkanskimi državami v prid delavnemu in konzumirajočemu ljudstvu ter za odpravo žitne carine. Od slovenskih poslancev brez razlike stranke zahteva shod, da se spomnijo svojih dolžnosti, ki jim jih nalagajo mandati, pridobljeni od širokih plasti ljudskih volilcev, ae pa od kapitalističnih in agrarnih privilegirancev, da toraj vodijo politiko, ki omogoči širokim plastem prebivalstva boljše gospodarsko in socialno življenje brez ozira na egoistične, protiljudske zahteve nenasitnih velekapitalistov in veleagrarcev. Glede na narodno vprašanje obsoja shod vse lokalne krparije, ki bolj podpihujejo šovinizem nego da bi ga odpravljale in zahteva zakon, ki reši vprašanje za celo državo in za vse narode sočasno ia popolnoma enakih demokratičnih načelih v zmislu narodne avtonomije. Shod pa tudi zahteva, da se vpelje splošna in enaka volilna pravica tudi za deželne zbore in za občinske zastope, kjer je delavsko ljudstvo večinoma še zdsy politično ia gospodarsko brezpravno. Člani shoda se zavezujejo, da bodo vsak v svojem krogu z vso močjo delovali, da spozna ljudstvo položaj in prave vzroke svoje bede, ter neumorno agitirali za socialno demokracijo, edino v resnici ljudsko, interese izkoriščanih delavnih razredov zastopajočo stranko. Strokovni pregled. K predloga predstojniitva Unijskega vodstva, objavljen v v Idriji naslednje pomisleke: Idrijski kakor vsi ostali rudarji ▼ avstrijskih deželah so v primeri z nemškimi in češkimi rudarji v kulturnem oziru jako zaostali Vzrok je ta da žive radarji v teh krajih po večini v malih sku< pinah in po nekod čisto od sveta ločeni. Vsled tega, in radi slabih gmotnih razmer tudi živi v nekaterih krajih čisto vdomačen rod za rodom, med tem ko se rudarji v bolje obljudenih krajih po-gostoma preseljujejo. Kot taki nimajo tudi nobenih v materinskem jeziku pisanih, strokovaih listov in ne agitatorično izvežbamh moči, Id bi prebujale zavest za združitev v strokovni organizaciji. Vsled takih razmer pa tudi nima v teh krajih »Unija* rudarjev tistega vspeha kakor v ostalih deželah, te se je tudi ustanovilo organizacijo. Vzrok ne vspehov pa je tudi, da se od malih na novo ustanovljenih organizacij in čisto indiferentnih ter slabo gmotno situiranih ljudi zahtevajo takoj enaki prispevki k organizaciji kakor jih imajo oni rudarji, ki že sami čutijo potrebo organizacije in razume vajo pomen visokih prispevkov. Unijsko predstoj-»iitvo predlaga za aktivno uslužbene člane povijanje tedenskih prispevkov od 30 na 40, oziroma 50 via, ter dostavlja za mladoletne delavce obojega spola in provizioniste, ki so biU že v aktivni službi člani «Unije* sedaj III. razred s prispevkom 20 via. na teden, dočim so dosedaj imeli izpod 20 let stari člani in provizionisti II. razred s pridevkom 15 vin. na teden, ter jim je bilo prosto, fie so hoteli nadalje ostati člani višjega razreda. Nasproti povišanim prispevkom stavi vodstvo «Unijei * primeri povišanja le malo povečanje podpor, Največ bi se povišale brezposelne podpore, ki pa pridejo le tam v poštev, kjer je delavstvo v velikih skupinah vposleno ter se menjuje od enega k drugemu rudniku. Pri onih rudnikih, kjer so rudarji v malih skupinah, so boljši stalno naseljeni in so poleg tega vsled navedenih razmer slabo ali pa celo nič organizirani; tu pride le v izvanrednem slučaju v poštev brezposelna podpora. Visoki članski jrispevki so v takih krajih le ovira v razvoju organizacije. Z dostavkom k opravilniku na četrti strani se tudi ne strinjamo, ker se pravi, da velja pristop iz nižjega v višji razred s pravicami višjega razreda šele tedaj, ako je član plačal 52 tedenskih prispevkov višjega razreda. Ce pa pristopi iz višjega v nižji razred, se pa takoj zmanjšajo pravice, ko se vpiše prestop. Še bolj nezmiselno pa je pri tem dostavku, da bi bili provizionisti, ki so kol aktivni rudarji več let plačevali članarino I. ali II. razreda, potem primorani, stopiti v III. razred. Tudi tedenska bolniška podpora je premajhna; naj bi se primeri z doneski višje odmerila, ali pa naj bi se doba bolniških podpor podaljšala v slučaju težke bolezni članov. Dalje je podporo za izpod 14 let stare otroke pri stavki tudi minimalna. Kajti pri dolgotrajni stavki ni mogoče članu z večjo družino peleg navedenih podpor eksistirati, kar lahko povzroči kršitev stavkine discipline ali pa celo stavko-kazo. Dalje poroča Unijsko predstojništvo, da pričnejo z začetkom prihodnjega leta izhajati tedensko trije, že dosedaj rudarski strokovni listi in sicer: »Giuck auf* »Nazdar* in Gornik* ki so glasila onih rudarjev, ki smo jih v začetku navajali, da so na vijši kulturni stopnji kakor Slovenci v planinskih deželah. Na nas se torej niti ne z agitatoričnega stališča ae ozira. Mi ne zavidamo tega, da imajo drugi rudarji, dasi smo tudi mi enako vredni člani Unije, bolje razvito strokovno časopisje kakor mi, ker vemo, da smo, ne po lastni krivdi, zaostali z dolžnostmi glede na organizacijo drugih dežel. Ampak kot taki zahtevamo, da se enkrat v tem oziru tudi za nas nekaj stori. Unijsko vodstvo je dobro poučeno, da le dobro strokovno časopisje naredi močne organizacije, po katerih vsi stremimo. Slovenski rudarji imamo danes za svoj strokovni list »Rdeči Prapor*; ta pa je obenem organ jugoslovanske soc. demokratične stranke in nota-bene političen list, ki mu ni mogoče prinašati tega, kar bi se saj izdaleka smelo zahtevati od strokov-noga glasila slovenskih rudarjev, katerih pač ni malo ia bi bili s pozitivnim poukom v svoji stroki prejalislej čani skupne Unije. Če se hoče, da se uspešno, pospeši organizacija rudarjev tudi v naših planinskih deželah, potem naj se upoštevajo od vseh sodrugov, ki bodo poslani na Unijski zbor za naše slovanske okraje, predlogi podružnice idrijske, ki se glase: 1.) Vsi moški in ženski člani nad 20 let stari, ostanejo polnopravni člani II. razreda s prispevkom 30 vin. na teden, z istimi pravicami, kakor jih določa sedanji opravilnik. Oni člani, ki hočejo prostovoljno vstopiti v I. razred s prispevkom 50 vin. na teden, pa so deležni onih pravic, ki so določene v premenbi opravilnika za I. razred. Pro-vizionistom, ki so bili v aktivni službi 52 tednov člani Unije I. ali II. razreda, je prosto, če hočejo tudi nadalje ostati v teh razredih z vsemi dolžnostmi in pravicami kakor prej, ko so bili v aktivni službi. Le za izpod 20 let stare člane in prostovoljno prestopivše provizinoiste velja III. razred s prispevkom 15 vin. na teden. Za člane prestopivše iz višjpga v nižji, ali iz aižjrga v višji razred, veljajo takoj pri vpisu prestopa pravice enega razreda, v katerega je član pristopil, ako je bil 52 tednov član prejšnjega razreda. 2) Unija naj ustanovi za rudarje slovenskih dežel slovenski strokovni liat, ki bo izhajal 4krat na mesec kot obligatorično glasilo slovenskih rudarjev. 3.) Unijski zbor naj sklene zvišati podporo onim članom, ki se izkažejo pri vodstvu podružnice in vodstvu Unije z zdravniškim spričevalom, da so v domačem kraju neozdravljivi, da morajo na priporočilo zdravnika v zavod, kjer je za njihovo zdravje primerno poskrbljeno. L|abl|ina. v sredo, dne 4. avgusta 1909, se vrši v čitalnici združenih organizacij javno predavanje m etn ji pisarna PETER MATELIČ - Ljubljana Šelenburgoua ulica šteu. 7 — nasproti glaune pošte se priporoča za posredovanja o nakupu in prodaji hiš, posestev, stavbenih parcel, vsake vrste obrti v mestu kakor tndi na deželi. Naprodaj ima tudi mnogo raznovrstnega pohištva. Preskrbi stanovanja! Zavod za snaženje stanovanj ia oken. :: Plakatiranje lepakov in reklamo podjetje. Največja zaloga, čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje. LakOV, pristnih angleških ta vozove. Emajlne prevlake, pristne, v posodicah po */«» ’/«i Vi in 1 kg. 104—67 Jantarjeve glazure za pode. Edino trpežno in najlepše mazilo za trde in mehke pode. Voščila, štedllnega, brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše. Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake. Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva. Olje In mazilo za stroje, olje proti prahu. najboljl narooev in najoenejia tvrdka Ma vunje osir. nakupovanle s Maščobo za usnje. Oljnatih barv, priznano najboljših. Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida. Flrneža, prirejenega it lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Glpsa, alabasterskega in štukaturnega. Karbollneja, najboljšega. Fasadnih barv za apno. Barv, SUhlh, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje. Vzorcev za slikarje, najnovejših. Adolf Hauptmann v Ijubljanl I. kranjska tovorna ollnatth barv, Arnežev, lakov in steklarskega kleja. Ustanovljeno I. 1832. Ustanovljeno 1.1S32. Telefon it. 177 L Tomažič zaloga piva t Spodnji Sižki pri Ljubljani. KS najbolj uarno naložen denar 2-2 je o slovenski jtiestni hranilnici ljubljanski Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron. Rezervni zaklad nnd l milijon kron. Za varnost denarja Je porok poleg reservnega zaklada mestna občlda ljubljanska z' vsem premoženjem ln vso svojo davčno močjo. V to hranilnico vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in župnišča cerkveni Mostna hranilnica ljubljanska sprejema hranilne vltge vsak dan od 8 do 12. ure dopoldne in od 3. uo 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4V« % ter pripisuje nevzdignjene kapitalu. T- obresti vsakega pol lota h Dne 1. inj^lfi. vloženi denar se obrestuje takoj. Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica sama in ga vlagateljem ne zaračuni. Denar se lahko pošilja tudi po pošti. Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posoja se na zemljišče po 43/4°/0 na leto. Z obrestmi obenem plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 6% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 621/, leta. Kdor plačuje 6% izposojenega kapitala, poplača dolg f 33. letih. Dolžnik more poplačati svoj dolg tudi poprej, ako hoče. Posoja se tudi na menice in vrednostne papirje. — Mestna hranilnica izdaja lične dnma£e hranilnike proti vlogi 4 kron, ki se takoj obrestujejo. Priporočamo jih zlasti staršem, da ž njimi otroke navajajo k varčnosti. — V podpiranje sloveuskih trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi • -------------------------- kreditno drnŠtOO. Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači v Prešernovih, prej Slonovih (Eiefantnih) ulicah 3. MsiateU in •dfvvtcrt fifiu Ir fr, Umpve* » Krmili