Domoznanski oddelek 35 RAVNO polje 1997 352(497.4 Kidričevo) 6005718,2 iO POLJE COBISS 0 Letnik: 2 Junij 1997 Štev. 2 >5 IZ VSEBINE: - Smo lahko drugačni? - Tretji proračun - Krajevni odbori - Natečaji - Razgovori med Talumom in občino - Šport in kultura - Odličnjaki pri Županu Vsem občanom občine Kidričevo iskrene čestitke ob prazniku državnosti SMO LAHKO DRUGAČNI? Spoštovani občani! /•£(/ nami je druga številka ■pF občinskega glasila. Verjetno M se sprašujete, zakaj je preteklo toliko časa, zakaj ta naš časopis ne prihaja v vaše domove večkrat . Težave nastajajo predvsem na področju kadrovskih rešitev in strokovnosti. Seveda pa so politične strasti tiste nevidne sile, ki mu preprečujejo pot do vaših domov. Obveznost in vroča Želja za celovito obveščanje o dogajanju in delu v občini seveda obstaja pri vseh organih, ki imajo vsaj malo volje, da predstavijo svoje delo. Na sejah občinskega sveta je bilo čestokrat slišati glasno razmišljanje nekako takole: "Ni kaj, tako govorimo že skoraj vsakodnevno, a kaj več od ugotovitve po potrebi se ne more zgoditi Tudi na drugem področju informiranja - preko kabelske televizije -smo želeli in načrtovali, da bi lahko z enega mesta pošiljali sporočila za celotno občino o dogajanju. Zaradi drugačnih interesov je tudi to padlo v vodo. Pri lokalnem časopisu imamo zadnje čase tudi nekaj težav z objektivnim poročanjem o delu občinskega sveta. Neprijetni so občutki, ko moraš razmišljati o nizkih udarcih pri utrjevanju zavesti, da smo vendar zakorakali v našo občino dokaj pogumno in menim tudi prepoznavno in ustvarjalno. Razumljivo, da nam tega marsikdo noče priznati iz takšnih ali drugačnih razlogov, mislim predvsem zaradi strankarskih. Bolje bi bilo, da bi strnili vrste, energijo in skupaj naredili tisto, kar pričakujejo od nas naši volivci, naši občani. Z bolečino v srcu moram večkrat poslušati nerazumljive besede: mi in vi. Kdo so eni in drugi prepuščam bralcem v razmišljanje. Na začetku našega druženja smo se dogovorili, da bomo sredstva za asfaltiranje krajevnih cest razdeljevali po kriteriju števila prebivalcev v krajevnem odboru. Tega dogovora se tudi držimo in v naslednjem letu bomo izravnali ta dogovor, kjer bo potrebno, če že do sedaj ni bil narejen asfalt skladno Z dogovorom. Številke o razdelitvi proračunskih sredstev lahko najdete na naslednjih straneh v informaciji občinskega sveta naše občine. Pri tej dejavnosti je potrebno povedati, da so se v nekaterih krajevnih odborih odločili podvojiti program asfaltiranja z lastnimi sredstvi, zbranimi po pogodbah. Omenil sem le delček razmišljanja o svojih pogledih na dogajanja v občini. S podajanjem in razkrivanjem svoje duše želim, da bi naše občinsko glasilo kljub vsemu z zanimanjem prebrali in z določeno strpnostjo vzeli za svoje, da ne bi spet tako dolgo čakali na tretjo številko Ravnega polja. Vaš župan P. S. Ob prazniku državnosti, čestitam in želim vse najlepše občanom občine Kidričevo, obilo zdravlja in dobrega počutja. DVE LETI SAMOSTOJNE OBČINE KIDRIČEVO IN SPREJET TRETJI PRORAČUN Jk 1 a začetku nastanka novih občin po sklepu lil Državnega zbora RS so bili nekateri zelo 1 pesimistično razpoloženi. Mislili so, da takšne občine ne morejo obstajati. Tako je bilo tudi pri nas. Občina Kidričevo je nastala iz treh krajevnih skupnosti in sicer KS Kidričevo, Lovrenc na Dr. polju in Cirkovce. Zaradi različne mentalitete prebivalstva so nekateri predvideli naši občini zelo kratek rok trajanja. Kljub vsem naporom nekaterih iz opozicijskih strank, da bi prikazali delo občinskega sveta, kakor tudi občinske uprave v zelo slabi luči, jim razbitje občine ni uspelo. Nasprotno, vladajoča koalicija je po dveh letih delovanja še močnejša in enotnejša. Da smo pri sprejemanju proračuna vedno mislili na naše občane, je razvidno iz predstavitve porabljenih sredstev za infrastrukturo v obdobju dveh let, kar obstaja Občina Kidričevo. Porabljena sredstva z a infrastrukturo po krajevnih odborih za leto 1995 in 1996 Krajevni Vrednost Sredstva Sredstva Plan sred. odbor invest. krajanov občine občine 1.97 Lovrenc 23.876.236 10.800.642 13.075.594 Njiverce 1.806.959 prost, delo 1.806.959 4.000.000 Kungota 3.416.697 - 3.416.697 Stražgonjca 7.999.575 4.232.822 3.766.753 Cirkovce 24.150.237 9.859.850 14.290.387 Starošince 5.500.000 1.504.000 3.996.000 Pongrce Kidričevo Strnišče Apače Šikole 1.250.000 4.927.000 625.000 625.000 4.927.535 12.000.000 1.500.000 8.000.000 4.000.000 Skupaj so bila porabljena sredstva občine za ceste v letu 1995 v višini 21.185.840 SIT, leta 1996 v višini 24.719.085 SIT, za leto 1997pa so planirana v višini 29.500.000 SIT. Za ostala področja infrastrukture. pa so bila v letih 1995 in 1996 porabljena po posameznih krajevnih odborih naslednja sredstva Krajevni odbor Namen porabe SKUPAJ Cirkovce Košnja javnih površin, divja odlagališča 689.030 Pongrce - - Šikole Globinski vodnjaki, divja odlagališča 5.638.328 Starošince Košnja javnih površin 75.806 Staržgonjca - - Lovr. na D. P. - Košnja javnih površin, divja odlagališča 3.244.002 Kidričevo Košnja javnih površin, ogrevanje, mrliška vežica 77.186.430 Apače - - Kungota Divja odlagališča 144.460 Njiverce Vodovod 3.419.700 Strnišče Vodovod 336.331 SKUPAJ 90.734.087 Proračun Občine za leto 1997je bil sprejet na seji občinskega sveta dne 29.4. 1997 v višini 455.828.500 SIT Od tega je predvideno za: 1. Dejavnost občinskih organov 19.155.756 2. Dejavnost občinske uprave 32.747.593 3. Izobraževanje 37.777.060 4. Socialno varstvo 24.308.600 5. Otroško varstvo 52.722.000 6. Kultura 9.122.210 7. Šport 5.467.000 8. Zdravstvo 7.900.000 9. Raziskave 426.300 10. Kmetijstvo in gozdarstvo 21.500.000 11. Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami 9.000.000 12. Stanovansjka dejavnost 7.536.000 13. Poslovni prostori 3.150.000 14. Komunalna dejavnost plač. storitev 22.057.862 15. Cestna dejavnost 31.408.207 16. Drugi odhodki 18.504.853 17. Invest. odhodki na podr. kom. in cest. dejavnosti 153.045.059 Pri razdelitvi sredstev je občinski svet upošteval vse kriterije, ki jih postavlja država za zajamčeno porabo, pa tudi vse ostale, ki so jih zadali na začetku štiriletnega mandata. Iz prve tabele je tudi razvidno, kako so razporejena krajih, kjer so se preplastile zelo dotrajane asfaltne sredstva za ceste v letošnjem proračunu. Že prvo leto ceste. Na občini take akcije podpiramo, kajti le na ta je občinski svet sprejel sklep, da se sredstva za ceste način bomo začrtane investicije na infrastrukturi delijo po številu prebivalstva. Nekatera okolja so se tudi izpeljali. Želeli bi tudi, da bi se po teh krajevnih pri tem še odločila za soudeležbo krajanov in s tem odborih, ki so te akcije speljali vzgledovali tudi podvojila sredstva občine. Seveda se to pozna v treh drugi, kjer do sedaj takšne prakse niso poznali. Ministrstvo za okolje in prostor je na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje občin pri izdelavi strokovnih gradiv s področja prostorskega načrtovanja v letu 1997 izbralo občino Kidričevo, da se izdelajo strokovne podlage za programske zasnove in ureditveni načrt za ureditveno območje Taborišče v naselju Kidričevo s tem, da bo sama sofinancirala 50 % stroškov. Občinski svet občine Kidričevo je na svoji 23. redni seji z dne 29.05.97 sprejel naslednja odloka, glede sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov: -odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ptuj za obdobje 1986 - 2000 za območje Občine Kidričevo, dopolnjenega v letu 1996 -odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine Ptuj, za obdobje 1986 - 1990 za območje občine Kidričevo, dopolnjenega v letu 1996, ki bo objavljen v uradnem listu RS |p%o ustanovitvi novih občin It bomo tudi v Občini Kidričevo imenovali stalne odbore, ki bodo v pomoč Občinskemu svetu. Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo so dodelili meni. Sprejel sem ga, ker mislim, da je ta odbor zelo pomemben. Predstavljam si, da bom v tem odboru lahko veliko naredil za podeželje in kmetijstvo v naših krajih. V naši občini je glede kmetijstva tako, kot v Slovenskem parlamentu. Vsi se zgolj pogovajamo o tem kaj narediti za podeželje, naredimo pa bolj malo. Predstavil bom, kaj smo na občini naredili v zadnjih dveh letih na področju kmetijstva in gozdarstva. Sprejeli smo bili načrt povečevanja kmetij, da bi se tako pripravili na vstop v Evropsko unijo. Zadnji dve leti smo pri nakupu zemlje prispevali 10%, oziroma 100 000 SIT za hektar. Prej je ta denar delila država preko upravnih enot. Ta sredstva je občina dobila od države, namreč od Urada za namembnost kmetijskih zemljišč. Sredstva so strogo namenska, uporabljena so lahko za nakup kmetijskih zemljišč, agromelioracije ali ureditev poljskih poti. . Živinoreja % »letu 1995 smo dajali subvenci-W je za povečan stalež živine, po vsaki privezani in pripuščeni telici 15 000 SIT ter 5 000 SIT za plemensko svinjo. Pri telicah so bile zajete le telice simentalske pasme, čreda črno-belih telic pa je izpadla zaradi nezadovoljnosti vseh rejcev. Na ta račun je bilo precej kritik. Ampak mi smo dobili take napotke od svetovalne službe in smo jih morali upoštevati. V letu 1996/97 smo pomagali tudi z zdravljenjem in preventivo mastitisa. Namenili smo sredstva za ure- ditev ali novo gradnjo govejih ali svinjskih hlevov, tako da so si kmetje lahko posodobili svoja gospodarska poslopja. V ta namen smo skupaj z KBM Ptuj lani namenili 15 miljonov SIT. Ta sredstva so bila takoj izkoriščena, prijavilo se je celo več prosilcev, kot je bilo sredstev. Kredit je bil odobren osmim prosilcem za dobo 5 let. Podpirali smo tudi društva ki spadajo pod naš odbor: Govedorejsko društvo, Prašičerejsko društvo in Kozjerejsko društvo. Društvo žena in deklet ruštvu podeželskih žena in UP deklet v občini Kidričevo smo namenili kar nekaj sredstev, saj smo tako pomagali pri uresničitvi njihovega programa, ki je bil raznolik, zanimiv in produktiven. Podprli smo tudi prvi strojni krožek v naši občini - Strojni krožek Šikole. Cestna dejavnost iAkestam smo namenili kar pre-V#cej sredstev. Mislim, da je to tudi opazno. Na poljske ceste po vsej občini Kidričevo smo v letih 1995 - 1997 navozili okoli 4000 m3 gramoza. Poudariti moram, da je k obnovi poljskih cest veliko prispeval tudi K.K. Ptuj, enota Pragersko, saj je eden izmed največjih uničevalcev teh poljskih cest. Pogajanja s K.K. Ptuj, enota Starše pa na žalost niso bila uspešna, zato bomo morali glede njihovega uničevanja poljskih cest ukrepati drugače. To je bilo v grobem opis dela Odbora za kmetijstvo in gozdarstvo. Program za leto 1997 Odbor za »kmetijstvo gozdarstvo ^»avedamo se, da je naša obči-eLna odvisna od kmetijstva ter menimo, da bi morali največ časa posvetiti ravno kmetijstvu in gozdarstvu. O kmetijstvu se predvsem veliko govori, storjenega je pa bolj malo. Zavedati se moramo, da je naš napredek odvisen predvsem od dela, ne pa od politike, kakor se dozdeva nekaterim. Jaz sam in moji kolegi v odboru se trudimo po najboljših močeh, bojim pa se, da brez potrebne podpore in razumevanja ne moremo izboljšati vseh stvari. Mislim, da bo čas prinesel svoje. Kmetijstvo ni le obdelava zemlje, ampak tudi ohranjanje in negovanje pokrajine, ki nam je v ponos. ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE KIDRIČEVO Dovolite, da svoje delo predstavimo tudi člani odbora za družbene dejavnosti. Kot stalno delovno telo občinskega sveta občine Kidričevo obravnavamo predloge župana, članov sveta občinske uprave ter občanov s svojega delovnega področja, preden o njih odloča občinski svet in le-temu posredujemo mnenja in predloge o posameznih vprašanjih s področja družbenih dejavnosti. Tako si, v okviru pooblastil, prizadevamo doseči primerno raven na dokaj širokem, pa vendar kompleksnem področju izobraževanja, kulture, športa, rekreacije, zdravstva in socialnega varstva. Na področju športa nam je v veliko pomoč strokovno delo komisije za šport in rekreacijo, ki nas s svojimi mnenji in predlogi usmerja pri delu. Uspešnost in odmevnost našega dela v preteklem obdobju lahko ocenite prav vi. Verjemite, da se trudimo zastavljati tiste prioritetne naloge, ki jih lahko skupaj z vami tudi realiziramo. Pri tem nas resda večkrat omejuje preplitek "proračunski žep", pa vendar nam s pozitivno miselnostjo uspe prebroditi tudi tovrstne težave. V duhu si želimo sodelovanja tudi v bodoče in vas vabimo, da z novimi in kreativnimi idejami vzpodbudite našo učinkovitost. Verjamemo namreč, da lahko prav z razvojem področja družbenih dejavnosti pomembno prispevamo h kvaliteti bivanja v naši lokalni skupnosti. Peter PIŠEK, predsednik odbora za družbene dejavnosti Krajevni odbor Cirkovce: K. O. Cirkovce je končal svoja začeta dela iz leta 1996 šele v začetku maja 1997. Podajam poročilo glede asfaltiranja cest v našem K. O. šele sedaj. V lanskem letu je bilo našemu odboru za področje infrastrukture dodeljenih 10 mio. SIT. Na seji K. O. smo se odločili, da bomo s temi sredstvi pričeli z asfaltiranjem določenih odsekov cest v naših vaseh. Da ni bilo prerekanja med vasmi, smo ta sredstva razdelili po vaseh glede na število prebivalcev posameznih vasi. Tako smo se konkretno dogovorili, da 4 mio. SIT dobijo Zg. in Sp. jablane, 2 mio. SIT Cirkovce, 1 mio. SIT Dragonja vas in 3 mio. SIT Mihovce. V želji, da bi v vaseh čim več naredili, smo se na seji dogovorili, da sredstva še dodatno zberemo po vaseh, s pogodbami. Tako so po vaseh stekle akcije s podpisom pogodb o sofinanciranju asfaltiranja. Akcija je zelo dobro slekla in smo uspeli zbrati kar precej sredstev. Zato se vsem, ki so za ureditev naših vasi prostovoljno prispevali sredstva, naj lepše zahvaljujem. Po vaseh pa je seveda nekaj izjem, ki v takratni podpis pogodbe niso pristopili, zato smo naredili tudi manj kot bi sicer. Vsem tistim, ki so že javno kritizirali določene člane tega K. O. s tem poročilom odgovarjam, v bodoče pa naprošam, naj se ukvarjajo raje s seboj, ne pa z drugimi. Iz tega je razvidno, da smo v našem K. O. s pogodbami zbrali skoraj 10. mio. SIT. Trenutno pa še dela potekajo pri razsvetljavi zvonika v Cirkovcah. Od 2. mio. SIT za vas Cirkovce se je 500.000 SIT porabilo še za pločnik ob ograji cerkve. Mislim, da je K. O. Cirkovce do sedaj deloval delovno in misli tudi tako naprej. Za svoje delo je tako poplačan z rezultati in to nam je navečje zadovoljstvo. Vse gospode iz Kidričevega, ki javno kritizirajo Cirkovce in govorijo, da se ves denar steka v Cirkovce, naprošam in bi bil vesel, da bi se podobnih akcij s prostovoljnim zbiranjem denarja ozirali po nas in bi tudi tako lahko več naredili. Vabim pa jih tudi, da naj pridejo gledat, kako vaščani sami kosimo travo po vaseh in ne porabimo 4.500.000,00 SIT na leto za košnjo trave, tako kot je to pri njih. Lep je pregovor, ki pravi: Vsak naj najprej počisti pred svojim pragom ! Upam, da se bodo na ta pregovor pričeli ozirati prav ti gospodje. Če pa še omenim, koliko se je porabilo sredstev za mrliško vežico, ogrevanje itd. Mislim, da bi prav ti gospodje morali kritizirati sebe, ne pa drugih. Predsednik K. O. Cirkovce Anton Sagadin Vas - odsek ceste Vrednost ceste Zbrana sredstva s pogodbami Sp. in Zg. Jablane: Gasilski dom - Sestrže Gasilski dom - Medved (preplastitev) 7.997.504,00 1.040.000,00 4.081.000,00 575.000,00 Cirkovce: Koren - Voga Preplastitev preko proge proti Medvedu 1.936.147,00 985.000,00 780.000. 00 505.000. 00 Dragonja vas: Gasilski dom - Mlakar Dragonja vas - Bakša 1.691.613,00 297.429,00 = 908.000,00 Mihovce: Mihovce - Podleže Mihovce - Furman Mihovce - Jakolič 5.956.868.00 1.461.640.00 269.395,00 = 3.010.850,00 SKUPAJ 9.859.000,00 Sola Cirkovce V šolskem letu 1996/97 je obiskovalo Osnovno šolo Cirkovce 249 učencev v 13. odelkih. Čeprav imamo enoizmenski pouk, je na šoli še vedno prostorska stiska, katero pa upamo, da nam bo uspelo s pomočjo ministrstva in občine rešiti vsaj do leta 2000, ko se bomo začeli intenzivno pripravljati na devetletno osnovno šolo. Naši učenci pa dosegajo kljub relativno mali šoli pomembne uspehe na tekmovanjih v okviru šole in izven. Bili smo soorganizatorji revije otroških folklornih skupin in sodelovali na reviji otroških pevskih zborov ter lutkovnih skupin. Naši učenci so tekmovali iz slovenskega jezika, kjer je kar sedem učencev osvojilo Zlato Cankarjevo priznanje. Zelo lepe uspehe pa so učenci dosegli tudi pri tekmovanjih iz matematike, nemškega jezika, fizike, tehnike, kemije in prometa. Učenci 8. razreda so pri zgodovinskem krožku izdelali raziskovalno nalogo z naslovom " Za vsako bolezen je roža" in na republiškem srečanju v Murski Soboti osvojili srebrno priznanje. Likovno učilnico pa redno bogatijo priznanja iz najrazličnejših likovnih natečajev. Posebno področje na naši šoli pa zavzemajo različne športne dejavnosti. Letos smo izvedli dve šoli v naravi. V Ankaranu so učenci 4. razreda utrjevali znanje plavanja, učenci 5. razreda pa so se na Rogli naučili osnov smučanja. Tečaj plavanja izvajamo Že v prvem razredu, medtem ko učenci utrjujejo znanje še v drugem in tretjem razredu, v petem in sedmem razredu pa redno preverjamo plavalno pismenost. Precej energije pa smo vložili tudi v program šolske košarkarske lige in različnih tekmovanj iz atletike. Zadnje leto smo namenili veliko pozornost tudi računalniškemu opismenjevanju. S pomočjo občinskih sredstev smo nabavili računalnike in skozi vse leto izvajali krožek računalništva. V naslednjem šolskem letu pa bomo začeli izvajati tudi fakultativni pouk računalništva, katerega nam je omogočila občina Kidričevo. Ivanka Korez Map RAČUNALNIŠKI KROŽEK To leto sem začela hoditi k računalniškem krožku. Zbiramo se vsak ponedeljek. Posebna skupina smo večina na internetu. Na njem delamo časopis o OŠ Cirkovce. Moji sošolci in jaz se ukvarjamo s temo ljubezen. Največkrat smo skupaj Mojca Pernat, Maja Leskovar in jaz-Tanj a. Pišemo in ustvarjamo stran in uporabljamo svojo domišlijo. Sami že znamo ustvarjati in oblikovati stran za internet. Ker pa še stran ni končana jo bomo na internetu pokazali meseca septembra, ker bomo naslednje šolsko leto delali bolj aktivno. Včasih pa lahko igramo igrice in rišemo. Računalnik že kar dobro obvladamo, zato nam je ta krožek zelo všeč. S pomočjo raznih programov na internetu se lahko tudi pogovarjamo z različnimi ljudmi in tako spoznavamo tudi naše sotrpine na drugih šolah. Poučuje nas g. Ivan Kojc iz Sestrž, ki se zelo dobro spozna na računalnike in tako se mi veliko naučimo. Želim si, da bi s tem delom naslednje šolsko leto lahko nadaljevali in se naučil še veliko dobrih in zanimivih stvari. Tanja NAPAST, 6.b OŠ Cirkovce CATV Kidričevo Vsi lastniki CATV signala se gotovo spominjajo začetka leta 1993, ko je izvajalec del, Signal d.o.o. iz Ljutomera začel priklapljati prve televizorje na sistem CATV. Leto poprej je takratni gradbeni odbor zaoral prve brazde v nejasno prihodnost in predvsem v finančno poslovni riziko, saj ni bilo jasno, če bo število uporabnikov dovolj veliko, da bo pokrilo stroške izgradnje CATV sistema v Kidričevem. Kljub težavam in zapletom tudi pri izvajanju del na terenu mu je vendarle uspelo pripeljati CATV signal v naše domove. S spremembo lokalne samouprave- ustanovitev Občine Kidričevo in s potekom pogodbe izvajalca dne 17.9.1996 je izgubil CATV sistem v Kidričevem legitimnega predstavnika, ki bi vodil pravno-formalne posle in vzdrževalna dela, ki jih narekuje funkcioniranje takšnega sistema. V ta namen je bil na pobudo občinskega odbora CATV Kidričevo dne 22.2.1997 sklican ustanovni občni zbor uporabnikov CATV signala. Na tem občnem zboru sta bila sprejeta predvsem dva pomembna sklepa: 1. sklep: Zbor uporabnikov CATV sistema je 22.2.1997 soglasno odločil, da ustanovi Društvo CATV Kidričevo. 2. sklep: Zbor uporabnikov CATV sistema Kidričevo je 22.2.1997 soglasno sprejel statut Društva CATV Kidričevo. Na tem občnem zboru so bili izvoljeni naslednji organi društva: UPRAVNI ODBOR NADZORNI ODBOR DISCIPLINSKA KOMISIJA predsednik: Meglič Stanko tajnik: Orter Anton član: Turnšek Andrej član: Jeza Štefan član: Komljenovič Vida predsednik: Pšajd Ludvik član: Selinšek Branko član: Repinc Milena predsednik: Špehonja Julčka član: Perič Stevo član: Tominc Ivan Upravnemu odboru je na osnovi teh sklepov uspelo registrirati društvo uporabnikov s polnim naslovom »CATV društvo Kidričevo«. Društvo je edini legitimni predstavnik lastnikov-uporabnikov CATV sistema Kidričevo. Ob tej priliki želimo obvestiti uporabnike CATV sistema, da bodo položnice za stroške vzdrževanja CATV sistema po juniju 1997 nosile naslov in številko žiro računa CATV društva Kidričevo. Obenem vabimo vse uporabnike CATV signala,da se včlanijo v CATV društvo Kidričevo in da se aktivno vključijo s svojimi željami in sugestijami za boljše delovanje CATV sistema. Nenazadnje smo vendarle vsi lastniki tega sistema, v katerega smo vložili tudi svoja denarna sredstva. Zato nam ne more biti vseeno, kako bo naš CATV sistem v Kidričevem deloval. Upravni odbor CATV društva Kidričevo ŠPORTNO DRUŠTVO cpj^ Kidričevo ŠPORTNO DRUŠTVO K 1 O R 1 Č E V d azvoj športno rekreativne dejavnosti v Kidričevem je tesno povezan z ustanovitvijo Tovarne glinice in aluminija. Tako je že leta 1947 bil ustanovljen športni aktiv Strnišče, ki se je leta 1950 preimenoval v Športno društvo Aluminij. To pomeni začetek organiziranega dela na športno rekreativnem področju, ki je sčasoma v določenih panogah dobil tudi tekmovalni karakter. Z razvojem in dograditvijo naselja je postajala nogometna sekcija vedno uspešnejša zato se je leta 1957 osamosvojila kot samostojni klub "NK Aluminij”. Ostale športne aktivnosti je v naslednjih letih združeval TVD Partizan, katerega delovanje pa je po osamosvojitvi Slovenije zamrlo. Organiziranje športno rekreativnih aktivnosti je bilo od tega časa naprej bolj ali manj stihijsko in prepuščeno posameznim iniciativam določenih interesnih skupin. Postalo je jasno, da neorganizirano delovanje omejuje razvoj rekreativnega športa v tem okolju in da je obnovitev organizirane športne dejavnosti nujno potrebna. Iz teh razlogov se je na pobudo skupine občanov v letošnjem letu ustanovilo ŠPORTNO DRUŠTVO KIDRIČEVO. Osnovno vodilo pri ustanovitvi društva je bilo, povezati vse športno rekreativne dejavnosti v Kidričevem ter tako omogočiti vsakemu posamezniku športno sodelovanje. Na ustanovnem občnem zboru so bili izvoljeni organi društva in definirane naloge, ki jih bo potrebno za normalno nadaljevanje delovanja društva realizirati. Predsednik društva je postal Boštjan MEGLIČ, za tajniške zadeve pa bo skrbel Robert SEVŠEK. Novo izvoljeno vodstvo si je postavilo v naslednjem obdobju sledeče prioritetne naloge: * popularizacija rekreativnega športa v Kidričevem * organiziranje sekcij za košarko, smučanje, tenis,.... * organiziranje aktivne rekreacije v zimskih mesecih * aktivnosti za ureditev dotrajanih športnih objektov in opreme * organiziranje in sodelovanje na športno rekreativnih prireditvah * pridobivanje novih članov Prvi uspehi se že kažejo. Košarkaška ekipa "ŠD Kidričevo” je tako sodelovala na več turnirjih in se srečala z ekipami okoliških športnih društev. Ekipa bo v naslednji sezoni predvidoma sodelovala v medobčinski rekreativni košarkarski ligi. Novo ustanovljeno društvo se ubada z velikimi težavami v zvezi s prostori društva, ki bodo omogočali normalno delo. Začasno je pri reševanju te problematike priskočila na pomoč Osnovna šola Kidričevo, ki društvu občasno omogoča izvedbo sestankov v prostorih šole. V društvu upamo, da se bo v okviru občine Kidričevo našla rešitev, ki bo rešila prostorske probleme tako našega kot tudi ostalih društev. Prvi koraki so bili tako narejeni. Sedai ie delovanje in obstoj društva v veliki meri odvisen od interesa širše skupnosti, kateri je tudi namenjen. Vsi, ki smo naredili začetne korake seveda vljudno vabimo vse, ki se želijo tako ali drugače ukvarjati s športom v Kidričevem, nai se nam pridružijo. Upravni odbor ŠD Kidričevo FANTJE SKOK V DALJINO SKOK V VIŠINO MET ŽOGICE O redi maja sta šoli Kidričevo in Cirkovce izvedli atletsko tekmovanje na stadionu Tabor v Mariboru. To je bil praznik za mlade atlete. To doživetje posebne vrste je velika vzpodbuda za naprej, je ponos za posameznika in radost za vse nastopajoče. Prav vseh smo veseli, ki so se trudili za čimboljše atletske rezultate. Je pa že tako, da lahko povemo kaj več le o najboljših in preberite si rezultate. Na državno tekmovanje v Ljubljano pa so odpotovali le najboljši od teh. MALI ATLETSKI POKAL 1. MOJZER PRIMOŽ KDČ. 2. JURILJ GORAN KDČ. 3. KAISER DUŠAN CIR. 1. BAROV1Č NEJC CIR. 2. BEZJAK GORAN KDČ. 3. PLEJ MIHA KDČ. 1. PERNAT MATJAŽ CIR. 2. KORES TOMI KDČ. 3. TRSTENJAK UROŠ KDČ. 1. ŠEN1CA MATJAŽ CIR. 2. GOUOBANŽE KDČ. 3. SKLEDAR SERGEJ KDČ. 1. FIRBAS IVO KDČ. 2. HERTIŠ DAMJAN KDČ. 3. MANDL BOŠTJAN CIR. 1. SERDINŠEK BOŠTJAN KDČ. 2. FRANGEŽ DANIEL CIR. 3. POŽGAN UROŠ KDČ. DEKLETA 1. VIDOVIČ URŠKA KDČ. 2. SEMENIČ NINA KDČ. 3. KLEP DARIJA CIR. 300 M i. NAPAST TANJA CIR. 2. MLAKAR TAMARA KDČ. 3. GOLJAT MILADA CIR. 1000 M i. PERNAT SIMONA CIR. 2. JAUŠOVEC NINA CIR. 3. PERNAT MOJCA CIR. SKOK V DALJINO i. MEDVED SAŠA CIR. 2. ŠIBILA NINA KDČ. 3. MLINARIČ MARTINA KDČ. SKOK V VIŠINO 1. TRSTENJAK MELITA KDČ. 2. ČRETNIK TADEJA CIR. 3. KUKOVEC LINA KDČ. MET ŽOGICE 1. VIDOVIČ VALENTINA KDČ. 2. MEDVED MATEJA CIR. 3. KRANER MAJA KDČ. 'Prve tni Prve tri zmagovalke malega atletskega pokala VELIKI ATLETSKI POKAL SUVANJE KROC.LE FANTJE 60 M l. BAUMAN MARKO KDČ. 2. GAJSER SAŠO CIR. 3. TURNŠEK TADEJ KDČ. 300 M l. JEVŠEVARJERNEJ KDČ. 2. MLAKER DEJAN KDČ. 3. PUČKO DEJAN KDČ. 1000 M l. KOPUŠAR ANDREJ KDČ. 2. KRAMER MARKO KDČ. 3. GODEC MARKO KDČ. SKOK V DALJINO l. KOČVAR DARIO KDČ. 2. HORVAT BOJAN KDČ. 3. MEDVED GREGOR CIR. SKOK V VIŠINO 1. KRANER SAŠO KDČ. 2. BRUMEC MIHA CIR. 3. PANIKVAR LEON KDČ. MET ŽOGICE 1. TURK DAMJAN KDČ. 2. KMETEC UROŠ KDČ. 3. KRNIČAR MITJA CIR. 1. CESAR BORIS CIR. 2. KIRBIŠ ANDREJ KDČ. 3. ZOREC MARKO KDČ. DEKLETA 1. DONČEC BARBARA KDČ. 2. Silak anja KDČ. 3. PLANINŠEK VESNA CIR. I. ZAFOŠNIK BARBARA KDČ. 2. LUBAJ MORANA KDČ. 3. PERKOVIČ NINA CIR. L SVENŠEK TAMARA KDČ. 2. CAFUTA NATAŠA KDČ. 3. PREMUŽIČ TANJA KDČ. SKOK V DALJINO 1. PERŠUH ANITA CIR. 2. PREDIKAKA VALERIJA KDČ. 3. VODUŠEK PETRA CIR. SKOK V VIŠINO I. DOBIČ PETRA CIR. 2. FRANGEŽ DITA CIR. 3. JEZA VALERIJA KDČ. MET ŽOGICE L METLIČAR PETRA CIR. 2. KREPEK ŽAKLIN CIR. 3. ARNUŠ ANA KDČ. SUVANJE KROOLE L PUKLAVEC BRANKA CIR. 2. FRANGEŽ MOJCA CIR. 3. KORŽE EDITA KDČ. NAMIZNI TENIS TURNIR IZID TEKMOVANJA: 2.MEST0 -DOBIČ Florijan 1.MEST0 -PERŠUHMateja 3.MEST0 -KLAJNŠEKMirjana Športno društvo Cirkovce je v sodelovanju z OŠ Cirkovce izvedlo turnir v namiznem tenisu. Sodelovali so mladi igralci in OŠ in dosegli lep nivo igre. Mlade namiznotenisače poučujeta Metod Skamlič in Silvo Slaček, ki sta turnir tudi vzorno vodila. “ALUMINIJ » PONOS OBČINE KIDRIČEVO Nogomet spada med tiste športne panoge, ki so najbolj priljubljene v svetu, kakor tudi v Sloveniji. Nogometni klub Aluminij letos slavi petdesetletnico obstoja. To pomeni, da so s to igro v Kidričevem, vsaj po uradnih podatkih, pričeli daljnega leta 1947. V samem razvoju kluba je bilo veliko vzponov, pa tudi padcev. Igralci Aluminija so se skupaj s svojimi navijači veselili, pa tudi žalovali ob slabših rezultatih. Sicer pa se s tako dolgo tradicijo ukvarjanja s to športno zvrstjo in seveda uspehi lahko pohvali le malo športnih kolektivov v Sloveniji. Če samo malo osvežimo spomin glede rezultatov, bi lahko mirno zapisali, da je bilo leto 1965 eno najuspešnejših. Takrat so namreč postali pokalni prvaki Slovenije, ko so v Ljubljani ugnali takrat zelo močnega prvoligaša Olimpijo. Igrali so tudi v drugi zvezni nogometni ligi takratne Jugoslavije ter nato tudi v prvi slovenski nogometni ligi. Portoroški sklepi so bili velika nevarnost, da bi ugasnil nogomet v tem kraju. Toda volja ljudi, ki so delali v Aluminiju, je bila večja od neumnih predpisov. Ponovno so morali pričeti iz ničle in se ponovno uvrstili v prvo slovensko nogometno ligo. Iz nje so sicer izpadli, vendar se se pri tem marsikaj naučili. Nogometaši Aluminija so v letošnji sezoni v tretji slovenski nogometni ligi, vzhodne skupine osvojili prvo mesto. Torej so se po določenem času ponovno vrnili v slovenski nogometni prostor. To pa pomeni, da bo do najmanj trideset vikendov v letu predstavljali občino Kidričevo. Največ zaslug zato vsekakor imajo igralci, nato strokovno vodstvo kluba, s prvim trenerjem Bojanom Špehonjem in njegovim pomočnikom Stanislavom Mesaričem. Tudi mladinci Aluminija so razveselili ljudi v klubu. So namreč na dobri poti, da se uvrstijo v prvo slovensko nogometno ligo. Seveda imata za to tudi veliko zaslug trenerja in sicer Franc Panikvar in njegov pomočnik Zlatko Škerlak. Tudi pionirji so prvaki. Vodi jih Janko Vindiš. Tudi najmlajši nogometaši pridno vadijo pod vodstvom Marka Miheliča. Leto 1997 je bilo za vse selekcije Aluminija zelo uspešno. Brez dobre uprave kluba, brez pomoči sponzorja in dobrih odnosov znotraj kluba ne bi bilo vsega tega. Sedaj so na potezi tudi drugi, da klubu priskočijo na pomoč. Če vsi skupaj Želimo napredek nogometa, predvsem pa s športom odklanjati mlade od deviantnih pojavov, se splača potruditi. Danilo Klajnšek PISATELJ med nami KI o vinarju in pisatelju INI Zdenku Kodriču je Pomurska založba iz Murske Sobote izdala roman z naslovom Potsdamska baterija. To je Kodričeva tretja knjiga. Spomnimo se: prvo je napisal leta 1986, in sicer knjigo pesmi z naslovom Biti oven v hudih časih, drugo leta 1994. To je bil roman Blaženi Franc Rihtarič. Poleg omenjenih knjig je Kodrič, ki živi v Cirkovcah, napisal še gledališko igro za celjski teater in pet radijskih iger, ki so jih predvajali na radiu Ljubljana, Maribor, Novi Sad in Koln. Kodričev najnovejši roman Potsdamska baterija je obsežno delo, obsega kar 225 strani, pripoveduje pa o oficirju, ki je hotel svojega sina vzgojiti drugače kot običajni ljudje. Kot je povedal avtor, je snov za pisanje našel v življenje pišu znanega nemškega vojskovodje Friderika Velikega, ki je živel v Potsdamu v 17. stoletju. Ta znani nemši voditelj si je izmislil posebna pitališča, v katerih bi otroke vzgajali v vojake. Njegovo idejo so visoki vojaški dostojanstveniki zavrnili. Kodrič tukaj zgodbo nadaljuje oziroma začenja. Treba je povedati, da je zgodba dokaj aktualna, saj govori o oficirju bivše JLA, ki živi v Mariboru, dela pa v kadetnici. Zanimivo je, da sin, ki ga oče oficir vzgaja po svoje, postane genialen otrok. Ko odraste, se ne upre očetovemu početju, ampak njegovo metodo vzgoje prevzame in jo preizkuša na svoji hčerki. Kot pravi recenzent Kodričevega romana, “je pisatelj v tem delu nakaza! novo smer svoje pripovedne nadarjenosti in načitanosti: V pisavi je spretno simuliral satanizem sprevržene vojaške znanosti ter dosegel občudovanja vredno socialno in etično izvirnost svojih likov.” Dodajmo,da so roman denarno podprli Ministrstvo za kulturo ter mariborska in ptujska mestna občina. Pisatelju ta podpora pomeni posebno priznanje. Ko smo ga vprašali, kaj počne zdaj, je odgovoril, da se posveča novinarskemu delu v tedniku 7D, piše filmski scenarij, celjskemu gledališču pa je oddal igro z naslovom Atelje na Mirju. Zdenko Kodrič je svoj roman predstavil v Ljubljani, Mariboru in v Murski Soboti. Doslej so že izšli trije kritični zapisi o Potsdamski bateriji in treba je povedati, da so bile kritične ocene ugodne. O njem so pisali v časopisih Delo in Večer ter v literarni reviji Sodobnost. Bogomir Jurtela DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA IN DEKLET OBČINE KIDRIČEVO "TJ^ 'TFtitite društvo je bilo l^l ustanovljeno v letu 1996. -iL ^ Žene in dekleta v občini Kidričevo so se vključile in sedaj Že imamo 210 članic. Vsaka vas je zastopana in iz vsake vasi je v upravnem odboru po ena članica. Problem pa imamo v samem naselju KIDRIČEVO, ker žene in dekleta niso zainterisirane, da bi se nam pridružile. Imamo program dela, ki ga izvajamo in sproti izpolnjujemo. Tako smo v lanskem letu izvedle po vaseh kuharske tečaje - po izbiri smo se dopolnile v peki peciva, kuhanju enolončnic, pripravi perutnine in peki kruha in potic. Ravno tako smo pripravile izlet, ki se ga je udeležilo lepo število naših članic. V letu 1997 smo že organizirale v DOMU KRAJANOV Cirkovce prireditev ob MATERINSKEM DNEVU, ki je bilo zelo dobro obiskana. V planu dela za leto 1997 smo si zadali tudi ureditev okolice hiš in tekmovanje v cvetju za najlepše urejeno hišo v občini Kidričevo. Pripravile bomo tudi izlet in v jesenskem času še nove tečaje o kuhi in peki ter aranžiran-ja šopkov. Torej, žene in dekleta, premislite in se nam pridružite, kajti v slogi in sodelovanju se bomo še bolj zbližale in se marsičesa naučile. Predsednica društva: Mira Korošec feajdn&iiCjettif Kot smo vam že povedali, praznujemo letos deset in eno leto našega neprekinjega delovanja.To se sicer sliši malo nenavadno , vendar dandanes je že vse malo čudno in nenavadno. Že kar v začetku velja povabilo na našo prireditvev "DESET IN ENO LETO ansambla IDILA " ki bo letos v poletnih mesecih v Cirkovcah. Prireditev bomo pripravili skupaj z našimi prijatelji in seveda tudi na goste ne bomo pozabili. Ob tej priložnosti bomo izdali tudi kaseto in zgoščenko , na kateri bo predstavljena naša glasba minulega obdobja. Torej izdajamo avtorski projekt,saj sva pod vsa besedila in glasbo podpisana brata URIH Miran in Davorin.Seveda pa nikakor ne smem pozabiti, da so nam po strokovni plati veliko pomagali mojstri g. REN ATO Ribič in drugi. Narodno glasbo snemamo pri Zlatih zvokih, kjer je producent g.Podpečan Igor. Ker pa naš ansambel igra dosti zabavne glasbe in delamo še glasbo za mlajše generacije, snemamo tudi v studio MEGA-MIX, pod producentstvom g. Vučkoviča. Da predstavim še nekaj utrinkov iz našega obdobja pred to lepo obletnico. Leta 1986 smo iz manjših zasedb ustanovili kvintet. Zelo pomembno dejstvo je,da smo Že pred tem spremljali folklorno skupino Vinko Korže Cirkovce. Tako smo skupaj z njimi in dosti tudi sami prepotovali celotno Evropo,od daljne Belorusije, Poljske, Švedske, Madarske, Nemčije in še in še... V preteklih letih smo se udeleževali tudi festivalov. Vedno in še danes je sedež našega ansambla v Cirkovcah na Dravskem polju. Mnogi morda že veste,da smo letos meseca maja zmagali v popularni oddaji Marjanca s skladbico "SUPER BOTANIK" in tako se bomo udeležili velikega finala v Brežicah. Kako je bilo tam, vam bomo opisali prihodnjič. Vse bratce našega skupnega časopisa lepo pozdravljamo in si želim, da bi še naprej glasovali za naše skladbe. Ansambel “IDILA” Vodja ansambla: URIH Miran Cirkovce 68 d 2326 Cirkovce tel. fax 062/792-107 Člani ansambla - harmonika, sintisajzer GREGORC Zvonko -klarinet,bobni -vokal : URIH Davorin - Ruda -trobenta, tolkala, vokal : JURC Vlado -kitara, vokal : KRAJNC Maksimiljan Max -bariton, bas kitara vokal: URIH Miran -glavna vokalistka : BRIGITA PETAR Urih Miran ROCK na vasi SKUPINO RAZZLE DAZZLE sprejemamo po sedmih letih obstoja drugače kot na samem začetku. Še vedno so nadvse glasni, a občutimo, da nadvse svojski. Avtorski, lahko rečem, kar pa je nadvse razveseljivo, saj je sodobno glasbeno ustvarjanje težka in naporna stvar. Posebej sem jih vesel, da ti mladi fantje v modernem roku stojijo ob boku velikim slovenskim bendom. Torej tudi na vasi dihamo sodobno. V ponos so vsesplošni kulturi na podeželju, pri nas v Cirkovcah, saj ob razgibanem kulturnem življenju pri nas dopolnjujejo sedanjo bit. Med mladimi rokerji so cirkovški RAZZLE DAZZLE znani, saj so že v letu 90 izdali malo ploščo z naslovom RAZZLE DAZZLE. Vse pesmi na tej plošči so njihovo delo ob pomoči Zdenka Kodriča. Vsa naslednja leta so veliko muzicirali in razveseljevali mlade, saj so naravnani na okus in posluh prav mladih generacij. Letos so v maju predstavili svojo najnovejšo zgoščenko (CD). Da na podeželju izide CD plošča, je že šteti med velike uspehe, posebej še, ker sojo ustvarili samo naši fantje. Besedila je napisal bas kitarist Vlado Brglez, ki jih tudi poje. V ansamblu pa sta še bobnar Mirko Dolenc in kitarist Maks Krajnc. Poslušal sem jih en cel večer. Dva dni sem še občasno poskakoval v drvečem ritmu bobnov in zabrundal kakšen refren iz njihovih pesmi in bil vesel, da še dobro slišim. Obenem pa sem bil vesel, da imamo med seboj tako sposobne in ustvarjalne mlade ljudi, ki nam s svojimi kritičnimi in udarnimi pesmimi, dokazuejo, da smo tu, da živimo polno ta trenutek. Še veliko ustvarjalnih trenutkov želim vsem, pa zavrtite si njihovo ploščo "DOBER TEK", pa ne v avtu, doma v dnevni sobi, kjer boste lahko do stropa. Bogo Jurtela ODLIČNJAKI pri ŽUPANU V sredo 11.06.1997 je župan občine Kidričevo, Alojz ŠPRAH, povabil na občino učence OŠ Kidričevo in OŠ Cirkovce in to tiste, ki so bili vseh osem let odlični. Iz šole Cirkovce so bili BLANKA GOLJAT iz Šikol, JANJA MEDVED iz Lovrenca na Dravskem polju in DARJA POTOČNIK iz Jablan. Odličnjaki iz šole Kidričevo pa so bili: TOMAŽ BAUMAN iz Župečje vasi, DARJA DOVEČAR iz Kidričevega in UROŠ PERNAT iz Lovrenca na Dravskem polju. Župan jim je iskreno čestital in jim položil na srce, da naj v tem tempu tudi nadaljujejo, saj jih bo le stalno učenje pripeljalo v položaj, da bodo tudi oni nekoč postali vodilni v podjetjih ali upravi. Je že tako, da v najboljših gledamo svojo prihodnost. Ob lepih knjižnih darilih je župan še dejal: " Učenje je kot veslanje proti toku, takoj ko nehaš, te potegne nazaj l” Lepa vzpodbuda za naprej in prijetna poteza občinske uprave ter župana, da vidijo uspešnost svojih krajev, prav v uspešnosti naših najboljših. Vsi krajani naše občine se pridružujemo čestitkam ob srčni želji, da bi bili tudi v nadaljnem življenju nadvse uspešni. Bogomir Jurtela "ZLATA" ANA in FRANC BELCA "ZLATA" Antonija in Ludvik SITAR ZLATA POROKA ANE in FRANCA BELCA 12.4.1997 sla v Župečji vasi 57 praznovala zlato poroko Franc in Ana Belca. Zlati ženin se je rodil 10.11.1921 v Stražgojncih, zlata nevesta pa 19.7.1926 v Župečji vasi. Poročila sta se 12.4.1947 na Ptujski Gori. V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, danes pa imata tri vnuke in šest pravnukov. Zlatoporočencema tudi naše čestitke. Iskrene čestitke Antonija in Ludvik Sitar iz Kungote 157, občina Kidričevo, sta v soboto 26. aprila, 1997, proslavila v domači gostilni ZLATO poroko. Ludvik, po poklicu zidar se je rodil leta 1922 v Kungoti. Njegova žena Antonija pa je iz Hajdoš. Rodila se je leta 1928. Poročila sta se leta 1947. Svoj dom sta si ustvarila v Kungoti.Žena Antonija se lahko pohvali z dobrim gospodinjstvom in vzgojo petih otrok, katerih večina pa si je uredila svoj dom v bližini staršev. Zelo srečna sta med svojimi desetimi vnuki in tremi pravnuki, ki so jima prav v ponos. Za zabavo so brez problemov poskrbeli, ker imajo v svojem sorodstvu nadarjene muzikante, ki so pa svojo nadarjenost podedovali prav od očeta oz. dedka Ludvika, ki je pravtako zabaval vaščane s svojo frajtonarico na raznih vaških veselicah in gostijah. Antonija in Ludvik, iskrene čestitke in nasvidenje na biserni poroki. Ravno polje Glasilo občine Kidričevo V. d. urednika: Ivan Kojc Tehnični urednik: Ivan Kojc Tisk: Tiskarna Babič Stojan Glasilo Ravno polje se šteje med proizvode, za katere se plačuje davek po 5 % stopnji.