štev 258
Trst, v nedeljo 15. septembra 1912
Te6ai XX** II.
IZHAJA VSAK DAN
Mi ob nedeljah lo praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj.
y®8**iićne Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih iobakarnah ▼ Tratil in okolici, Gorici, Kranju, St. Petni, Pootojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-fttini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvč. (10 stot) OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi 8 st. mm. osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denar; -avodov po 20 8t. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vr l jO K, vsaka Bodaijna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. st^t. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti", — Plačuje se izključno le up a vi „Edinosti". Plačljivo In toiljivo v Tr«tu.
CPINOST
Glasilo politi&nega društva „Edinost44 za Primorsko.
. V edinosti je moiV
za celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece O K; na n»-
ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■uooninft n» nedeljako tzd&nj« „KSIHOSTI" atu«: a«
»•10 Uto Kros 5*30, sa pol lota Kron a eO. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma te ne sprejemajo In rokopisi se M vrsčajo.
Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista.
UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Gafahl 20 (Narodni do»). I&daj^toli in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij Usta „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti Ste v. 20.
PoJtno-hranllnRni raiun Jtev. 841-652. TELFFOfl Jt. 11-57.
Slovenski — irredentizem!
Na mizo nam Je pal Italijanski meseč-aik, ki izhaja v Trstu pod imenom „L a Mcnarchia" in ki ga tiskajo v Herman-i storferjevi tiskarni. Kdo je izdajatelj, ni navedeno ne na platnicah, ne mej vsebino. Navedeno je le ime odgovornega urednika, ki pa slučajno zveni prav lepo in pristno po slovenski. Morda si v anonimnost poviti, a bolje poučenim poučenim vendar zftani *donu domišlja celo, da izdaja kako vsžao revijo z avtoritativnim glasom in da ščiti — monathi o 1! Vsaj ime ,tega meseč-mika sili * tako domnevanje. Ce ga veseli ia če je srečen v tej svoji iluziji — bedi mu!
V	resnici pa izhaja ta „Monarchla" blizu ob popolnem izključenju širše javnosti. K večemu da jo čita kdo, ki je itak že avstrijsko- monarhičen notri do mozga. Gotovo je pa ne čita nlkdo, ki bi ga trebalo šele pridobiti za monarhijo. Vspehi tega mesečnika za monarhijo se g bljejo torej tam okolo
—	ničle. Brez vsacega vpliva je na poli-fečao temperaturo v naš h krajih.
Ni torej radi te „Monarhije- same, ako Jej posvečamo danes teh par vrstic. Razlog je marveč ta, da se v članku, ki ga prinaša v zadnjem zvezku pod naslovom „T r i e s t e ecittaitaliana" zrcali vsa nesmisel Bost, vsa nesmotrenost, vsa brezglavost tistega avstrijskega patriotizma, na katerega državna uprava, recte: zakrknena birokracija naslanja od nekdaj svojo politiko v iaš<h pokrajinah v obrambo — državnih interesov in takozvane državne misli. To je tista politika, ki tudi iz naj|asnejih in noto-ričnih premis izvaja najneumneje in za stvar, ki j® hoče Ščititi, najneprimerneje zaključke.
V	omenjenem članku konstatira izrecno, da Je v Trstu — izključivši inozemce — okroglo 118.000 Italijanov in okroglo 60 000 Slovanov, poleg Nemcev ia pripadnikov druzih aarodnosti. Vzlic temu pa nastopa
—	kakor je razvidno že iz naslova članku
—	dokaz, da Je Trst — italijansko mesto 1 V ta namen pomnožuje italijanstvo Trsta z r e g n i c o 1 i in jim pripisuje pomemb ost za socialno, gospodarsko in industrijalno živ-Jjeeie v našem mestu !!
Evo Vam tiste nesmiselnosti, nelogič-Hosti in nekonsekventnosti v vsej politiki avstrijskega „patrijotizma" v naših pokraji šah 1 To je tisto kretenstvo, ki, rekši A, ae zna reči tudi BI Kriče vam vedno na« vse grlo o kalamiteti, ki jo tvorijo regnicoH za vse naše življenje, kriče o Italijanskem irredentizmu in njega nevarnosti, kriče, Rako da se monarhija ne sme plašiti nobenih žrtev za varnost meja proti bližnjemu kraljevstvu. Da bi pa za tem A izrekli B, da bi iz premis, ki jih ssmi postavljajo, izvajali logično konsekvenco — tega pa ne 1 Toliko logike, toliko političnega poštenja, da, toliko — avstrijskega patriotizma ne zmorejo ti avstrijski patrijotje. Tolike etične in moralne sile nimajo v sebi, da bi priznali vso zgrešenost dosedanje politike — svojega patrijothma. Ne morejo, ker bi morali potem tudi Slovanom priznati tisto važnost, ki jo ima|o za vse življenje v tem trgovskem em-poriju.
Ne morejo, ker, ako bi to hoteli, bi se morali odreči jedni glavnih svojih prc-j gramatičnih toček — svoji animoznosti na-! sproti Slovencem, svojemu malikovanju pred italijanstvom Trsta. V podkrepljenje
PODLISTEK
Osvit.
Slike iz tridesetih let.
3p4aal SCsaver Šandor Gjalskt. — Frevel A. E.
pravice tega italijanstva do izključnega gospodstva, torej do proganjanja Slovanov v Trstu, so tem avstrijskim „patrijotom" dobrodošli tudi sicer toliko obteženi in žigosani regnicoH: kakor priče, da Je Trst italijansko mesto I
Toda tudi ta monstruoznost od strani .pa trijotov" ne bi nas bila na vsezadnje sklonila, da zgubljamo svoj čas žnjimi,1 daniso v večkrat omenjenem članku posegli v svojem sovražtvu proti Slovencem po sredstvu, ki nam Jih kaže naravnost ostudne. Ne pribijamo tega morda zato, ker je to sredstvo identično z najpodlejim činom, s črnim de-nuncijanstvom, s katerim bi hoteli našo borbo, naše namene in naša stremljenja postaviti v krivo luč in nas očrniti tam gori. Ne 1 Bilo Je pač časov, ko smo se razburjali radi tacih obtožeb, danes pa nas puščajo vse denuncijacije povsem hladne. Nam zadošča zavest, da le to, kar hočemo, pošteno, a pošteno zato, ker ima s I u -žiti blaginji in bodočnosti našega naroda.
Beležimo pa grdo denuncijacijo, ker nam ona kaže vso neiskrenost, nedoslednost, perverznost in defektnost v politiki tth — patrijotov.
Prosimo, čitajte le! Združenje Sloven cev Kranjske, Štajarske, slovenskega dela Goriške in Hrvatske v eno upravno skupino hi bilo le pozdravljati kakor močan obrambeni jez ?a monarhijo, ker v 7 milijonih Slovanov vidimo — tako piše „La Monarchia" — najzvesteje podanike dinas ije! 1
Takoj, neposredno na to, pa piše isto pero o jugoslovanskem irredentizmu, ki da je bolj blazen in nevarneji za monarhijo, neg > pa italijanski irredentizem v Trstu!! Zato da mora Trst ostati italijanski 1!
L udje, ki v isti sapi pišejo taka kri čeča protislovja, ki zagrešajo take atentate na logiko in človeški razum, so aH norci, ali brezvt stneži.
Ti „monarhlčni" akordi spominjajo živo na politično muziko iz časov Rinaidinrja žalostnega spomina. Ta največji sovražnik Slovanov kolikor jih je sedelo na namest niški stolici v Trstu, je tudi pel pesem o jugoslovanskem irredentizmu, ki da je ne-razmerno nevarneji, nego pa italijanski irredentizem. Pel in — uspeval na Dunaju!
Slovenci pa so se vkl|ub Rinaldiniju dalje razvijali v Trstu in njihova vojaka se je tudi glasom oficijelne statistike pomnožila na okroglo 60.000. In vkljub vsem denuncijacijam teh najčudnejih braniteljev monarhije pride čas, ko bodo šteli polno število živih prič, da Trst ni izključno italijansko mesto in da imajo marveč Slovenci tu svoje domovinsko pravo, ki je tuii uveljavijo prej ali slej. Če pa je ljubezen do svojega naroda irredentizem, potem je mej nami toliko irredentistov, kolikor Je poštenih Slovencev, potem res ekzistira — slovenski irre <entizem.
Samo pazijo naj tam gori na Dunaju, da s svojo slovancfobsko politiko res ne izzovejo volka, ki ga patentirani patrijotje tako neumno kličejo II
In jugoslovanski irredentizem, če bi kedal prišel, res ne bi bil manje nevaren za monarhijo, nego italijanski. To pa iz najna-ravnelega razloga: ker so Jugoslovani ne-razmerno večega pomena za bodočnost monarhije, nego pa Italijani.
Pomankanje inteligence pri koroških Slovencih.
Da koroški Slovenci narodno in deloma tudi gospodarsko propadajo, temu je v ve liki meri krivo dejstvo, da primanjkuje povsod slovenske inteligence. Posvetne in teligence v prvi vrsH manjka, kajti le sem-tertja nahajamo kakega uradnika aH učitelja, toda še ti so za Slovence takorekoč mrtvi, ker gorje jim, če bi ae kazali ali si upali kje javno nastopati kakor Slovenci 11 Koroška deželna vlada ima dvojno mero — eno za Nemce in eno za Slovence. Nemški uradniki, najsi bodo v eželni aH državni službi, smejo počenjati vse, kar le količkaj! prispeva k širjenju nemštva in uničevanju slovenstva. Da, nemški uradniki in učitelji imajo cd Volksrata celo naročeno, da naj povsod gledajo in delajo na to, da se krepi nemški živelj in uničujejo Slovenci. Drugače je s slovenskimi uradniki. Če so ga sprejeli v službo na Koroškem, mu seveda zabfča-vajo, da se ne sme vtikati ne v politične in ne v narodne stvari ter da se mera sploh vesti tako, kakor želita nemŠko-nacijonalna deželna vlada in pa Volksrat. Gorjć slovenskemu profesorju, ki bi si upal postopati, kakor si dovoljuje glmn. profesor dr. An-gererl Gjr;ć deželnemu uradniku, ki bi sodeloval na primer proti Nemcem s takimi sredstvi, kakor je za časa državnozborskih volitev kandidat Schumy proti Slovencem ! Tako bi ga iztrebili kakor ljuliko iz pšenice. Sploh pa se držita državna in deželna vlada načela, da slovenskih uradnikov sploh ni sprejemati v službo; mesta, kjer Je potrebna slovenščina, nadomeščajo z znanimi kurzovci, ki s svojo jezikovno kvalifikacijo — jako dvomljivo sicer — izpodkopavajo j dan za dnem zaupanje v nepristranost j sodne in politične uprave. Slovenski sodni uradnik« domačini so nastavljeni po Kranj-j skero, posebno pa na Štajerskem. Tudi na učiteljiščih, gimnazijah in realkah imajo j Nemci že v naprej rezervirana vsa mesta, j Učiteljev slovenskih itak ni veliko; da bi; pa število ne postalo večje, sploh ne spre-j jemajo več slovenskih fantov na celovško1 učiteljišče.
Tako zabranjuje nemški Volksrat naj umeten način, da število koroške slovenske} inteligence pada, mesto da bi naraščalo.. To le eden izmed glavnih vzrokov pomanj-f kanja slovenske inteligence na Koroškem. j
Drugi vzrok je slabi materijalni položaj koroških Slovencev sploh. Koroški Slovenci, ki so večinoma sami srednji in mali posest- j niki, ali pa mali obrtniki, pač nimajo zv' dostno sredstev, da bi dajali svoje sinove v mesto študirat, kjer Je drago življenje, ki ga slovenski kmet s svojimi malimi dohodki nikakor ne more plačevati. Slovenci imamo le malo bogatih in narodaih večjih posest-, nikov in le malo narodnih premožnih slo-] venskih meščanov, ki dajejo svoje sinove v mestne šole. To nam dokazu|e žalostno dejstvo, da Je vseh slovenskih koroških vseučiliščnikov samo 14, medtem ko jih štejejo koroški Nemci blizu 250.
»Krivo je v tretji vrsti pomanjkanje šol.' Koroški Slovenci nimamo, kakor Je obče znano, šol z maternim učnim jezikom. Te Šole ne morejo pripraviti slovenskih otrok za gimnazije aH realse, ali pa jih sploh po-nemčujejo. Kakor ljudskih, nam man|ka seveda tudi srednjih šol. 100.000 koroških Slovencev nima ne ljudskih ne srednjih šol. 20.000
kočevskih Nemcev, ima dosti nemških ljudskih Šol in celo gimazijo. Peščica bukovin-skih Nemcev, ki so po večini Židje, ima celo univerzo; a koroški Slovenci nimamo seveda ničesar. Kako bi potem mogli producirati slovenske inteligence ? 11 Brez narodnih šol, bodi ljudskih, bodi srednjih, pač ni možno dobiti narodne Inteligence. Slovenci, ki se vzgajajo skozi leta v nemških šolah, se navajajo skoro samo na nemško mišljenje in postajajo vsled občevanja z nemškimi kolegi bolj mlačni in vel ka večina se jih sploh pozneje pogublja. O tem pričajo jasno koroške srednje šole, ki so požrle Slovencem že na stotine mladeničev. Rezultat Je tu: dokler ne bomo imeli zavodov, v katerih bi vzgajali svojo mladino v narodnem duhu, nikoli ne bomo imeli inteligence — IJudiJ, ki bi bili poklicani, da vodijo in vzbujajo prosti neuki nared.
A ravno inteligenca je koroškim Slovencem potrebna kakor vsakdan|i kruh. Potrebni so učitelji, narodni učitelji, kajti le oni morejo ubraniti otroke ponemčeniu ; potrebni so nam slovenski sodni in politični uradniki, kajti le z ljudmi, ki obvladujejo naš jezik popolnoma (In to so le Slovenci) more { rl-prosto ljudstvo neposredno občevati, kajti le z njih pomočjo se more povzdigniti gospodarski položaj. Z eno besedo: obstanek in vspešnl razvoj Slovenstva na Koroškem je odvisen od večjega števila narodne inteligence, ki ga bo znala probuditi m dvigniti na višjo stopinjo gospodarskega In duševnega blagostanja l
Tržaško vodovodno vprašanje.
Predpoldanska seja.
Inž. P i 11 o n i je prinesel s seboj neki načrt inženirja Ghire glede vodovoda iz treben-ske jame. Po tem načrtu bi se veda dvigala 75 m visoko v ta namen napravljen umetni bazen in bi šia od tu po predoru do Vrdele.
Veščaki so si ogledali načrt pred for-melno otvoritvijo seje. Veščaki sicer niso direktno odklanjali tega načrta, pač pa so izražali gotove pomisleke. Prof. Schenkel Je bil mnenja, da vode niti ni potreba dvigati v posebni umetni bazen, ker bi se mogla postaviti pumpa v Trstu in od tu dvigati naravnost iz jezera le toliko vode, kolikor bi se je potrebovalo.
Proti navadi prejšnjih sej, ki so bile otvorjene točno ob določeni uri, je župan to sejo otvoril namesto ob 10 šele ob 10 30.
Prof. Kossmat je izrazil svoje mnenje o provizoriju, ki ga je predlagal dr. Kinzer, da bi se voda napeljala od tako-zvanega Sardočevega studenca. Cevi tega vodovoda bi mogle tudi pozneje služiti, ko bi se napeljala voda bodi iz Timave, bodi Furlanije ali Tolminskega.
Iz pojasnil ravnatelja hidrotehnlčnega urada inž. Piacentinija in dra. Kinzerja je razvidno, da bi bil ta provizorični vodovod dolg 9 km in bi se priključil Brojenci, katere potencijaliteta bi se dala na ta načia povišati od 18000 na 24300 m5.
Svet. dr. P e r t o t replicira na neko včerajšnjo Izjavo prof. Kossmata, da je v trebenski Jami jami voda iz Reke. Poudarja, da |e voda v trebenski jami bolja, nego ona Iz Reke.
Posl. Kossmat odgovarja, da on ni mislil, da je v trebenski jami le voda Iz Reke.
Brat Lucij Je nasprotno v svojem lepem belopoltem licu poleg mirne odličnosti stare aristokratske krvi kazal neko potezo Žalosti in tožnosti. Podoben Je bil popol-aoma svojemu pokojnemu očetu in je tudi podedoval po nJem njegovo široko obzorje mišljenja in čustvovanja. Trdili pa so o njem celo njegovi najboljši prijatelji, da je v rjem nekaj hamletskega — neka notranja neskladnost, ki je bila kriva, da se Lucij pravzaprav nikjer nI mogel udomačiti.
Tudi sedaj je kakor osamljen stal poleg mizice s časopisi. Pogovarjal se ni z riko-mur, temveč je, ne da bi kaj mislil, listal sedaj po „Agramer politisehe Zeitung", sedaj po „Allgemeine deutsche Burger- und Bauern-Zeitung", kjer je le slučajno nekoliko Čital dopis iz Hrvatske, kjer so slavili nekega vlastelina velikaša, ki je uvedel ma-djarski in nemški jezik v svoji gospoščinski službi. Kotromanida Je ljubeznivo pozdravil 1b mu podal svojo fino dofgo roko.
—	Vidva ostaneta pri meni — pri obedu 1 — (e rekla doktorica Ivanu in Avrelu še predno sta se pozdravila z vso družbo. Ivan se Je vdal trenotku in je, ne misleč dalje, sprejel vabi*o ter niti ni poslušal več doktorice, ki mu je poluglasno naštevala goste in omenjala Ženiko, Antoa-neto, grofico, brata Martičd, Budroca in Barnkoviča, ki je imel še p« iti semkaj z Žitkovičevkino sestro in njeno novo guvernanto.
Pogovor se je vrtel, kakor Je bilo pač naravno, o banovi instalaciji, o slavnostl blagoslovljenja nove zastave zagrebške županije, o novourejeni zagrebški meščanski gardi in o tem, ali bodo meščani dobro streljali. Mužević je kmalu prevzel glavno besedo in je pripovedoval o četi križevških plemlčev na konjih, ki pride že jutri ali po-jutršnjim zaradi banovega uvoda. Vse se je zanimalo, kaka bo ta četa, ali bo imela dobre kon|e in kdo od gospodskih plemičev Jo bo vodil. Mala Žitkovićevka je že naprej ploskala užitka in veselja in |e neprestano želela, da bi bilo lepo vreme.
—	A odkod bo najbolje gledati? — je vprašala doktorica.
—	Sprevod se bo pomikal po Viaški ulici, Harmici, Dugi ulici in Kipnl ulici naj Markov trg — je dejal Mužević, ki Je kot'
županijski častni notar znal spored slavnostl.
—	E — to vemo. „Agramer Zeitung" Je že prinesla program, aH kaj mislite, kje bi se najbolje pregledal spr'evod?
—	Vsekakor na Harmici 1
_ Ah — kdo bo hodil tja dol 1 — je odvrnila doktorica, ki je nerada hodila iz mesta.
—	In tako bomo zopet videli instalacijo I Jaz sem videla še Gjulajev uvod — se Je oglasila stara hofratovka Cerovičeva s svojo slabo nemščino.
—	Takrat bo slavnost še lepša — Ji je samozavestno odgovoril Muževlč.
—	Kdo pozdravi bana v imenu stanov in redov kraljevine? — je vprašala nadalje
hofratovka.
—	Glej — torej vendar vaša * Agramer Zeitung" nI vedela vsega I — se je pošalil Mužević in izvlekel iz žepa tiskovino: — „Ordo introduetionis et installatlonis Suae Excellentiae Banalis". Tu je črno na belem, kako bo vse to.
—	Torej kdo bo govoril?
_ Vse vam povem. Prevzvišeni ban
odide zjutraj okrog desetih iz dvorca Gradca v spremstvu križevške deputac je in regnikclarne deputacije, ki jo je odposlal Nj. Prevzvišenost škof kot banski locumtenens.
Četa banderijalcev pride tudi okrog enajstih do meje zagrebške Županije pri mostu Čez Lonjico. Tu pozdravi bana deputacija zagrebške varmedjije in se pridruži banu. Okrog poldneva dospe v Kraljevec, kjer bo Nj. Prevzvišenost gost zagrebškega kaptola. Po končanem zajtrku se bo pot nadaljevala in okrog treh pride sprevod v Maksimir, kjer sprejmo bana velikaši, duhovrJštvo to ostali stanovi in redovi z banderijalskimi četami. Tu uvede regnikolarna deputacila NJ. Prevzvišenost bana pod šotor in tu ga pozdravi — kdo ?
—	Torej kdo? — Je nestrpno vprašala hofratovka, pripemnivši takoj, da je leta enajstega njen soprog s krasnim govorom pozdravil velikega župana Lukavskega.
—	Pozdravi ga v imenu stanov ia redov kraljevine gospod asesor banske ta-bule Antonij Kukuljevič.
-—O — Kukuljevič — on govori krasno — takoj sem mislila, da on ali pa Marković.
—	Zakaj pa ne Lentula|, aH še boljši bi bil Herman BuŽan 1 — Ta govori krasno — Je rekel baron Martič.
—	O ti so premladi — to pripada Kukuijeviču — je odvrnila hofratovka in zopet začela še nadalje izpraševati Mužev ča.
(Dalje.)
Dalje pojasnjuje, da znaša temperatura Tiraave 7'8°—13 8°. (Klic: 14 5M), dočim znaša najvišja temperatura vode trebenske
jame 18°.
Dr. Pertot poudarja, da 18° temperatura ni uradno ugotovljena. Pa če tudi bi to bilo res, je to le enkratna izjema. Kei pa že imamo toliko izjem, ni treba, da bi se strašili te izjeme, to tembolj, ker je prof Schenkel izjavil, da se more voda v predoru Se ohladiti. Glede kvalitete trebenske vodt je omenjal dr. Pertot, da je prof. Timeus št leta 1910 pisal, da je ta voda bol a, nego ona iz Reke in spodnjega tuka Timava.
Prof. K o s s m a t izraža že prej od drugih veŠčakov poudarjane pomisleke, d t bi iz provizorija Trebče utegnil postati de-finitivum.
Dvorni svet. Micheluzzi pravi, da da je 18° temperatura trebenske vode vse kako previsoka.
Svet. C e r n i u t z povdarja, da ima Bro-jenca v lasih celo 20° in se jo mora vseeao piti.
Dr. C o s t a n t i n i priznava, da je ta trditev resnična in da ima Brojenca res tud do 20°, a ne na izvirku. Priznava tudi, da je voda iz trebenske jame v kemičnem in bakterijologiČnčm oziru dobra. Nima nič preti temu, da se študira tudi trebenski vodovod.
Svet. Pittoni pravi, da on ne goji bojazni, da bi iz trebenskega provizorija pc-stal definitivum Trebče. Pa če bi to bilo, bi irneli manje troškov z def nitivom Trebče, nego z definitivom Timava.
Glede pomislekov, da bi radi Bistrice delala kranjska dežela težave, se nadeja, da bodo slovenski zastopniki v mest nem svetu mrgli tozadevno uplivati na svoje sorojake na Kranjskem. Bil bi eventuelno tudi zadovoljen s provizorjera Sardoč, ker bi s tem pridobili 6000 m3 več za Brojenco, kar bi zadoščalo za prvo silo, da bi mogii me,tem Študirati nadaljne projekte. Vendar je on v prvi vrsti za Trebče.
Inž. Pittoni pojasnjuje uvodoma ome njeni načrt trebenskega vodovoda inženirja Ghire.
Dvomi svet. Micheluzzi in dr Kinzer izjavljata, da bi se dalo načrt inž. Ghire izvesti, a izražata gotove pomisleke.
Svet. B r a i d o 11 i pravi, da mu se zdi doba štirih let za izvršitev timavskega vodovoda osebno predolga. Prišel je do u ver jenja, da more iz situvacije pomagati edino le provizorij. Nima nič proti temu, da se študira trebensko jamo. Tržaško mesto bi si le pridobilo zasluge, ko bi proučilo trebensko jamo, o kateri se je že mnogo pisalo, ne da bi imeli o nlej gotovih podatkov. (Dr. P u e c h e r: Zmožni inženirji!) Govornik poudarja dalje, da je jama sedaj zaprta in da Je bila temperatura vode v njej merjena dosedaj, le ko je bila plitva, ne pa, ko je stala visoko, ker je jama takrat nedostopna. Omenja, da je že leta 1870 nek« trkaški meščan zapustil svojim dedičem 10 000 goldinarjev pod pogojem, da nakupijo za ta denar delnice družbe, ki bi se eventuelno zasnovale v svrho Izvršitve vodovoda iz trebenske jame v Trst. On bi bii osebno zadovoljen s trebenskim vodovodom, kot provizorijem.
Potem, ko so govorili Še svet. inž. V i o, svet. C e r n i u t z in inž. Pittoni je svet. B r a i d o 11 i predlagal, naj se naroči ve-ščakom, da študirajo in stavijo najprvo predloge glede provizoričnega vodovoda, In da se potem nadaljujejo študije za definitivni vodovod. Izrazil je pri tem nado, da se bodo za ta predlog mogle zediniti vse stranke.	»
Svet. Puecher |e prosil, da se pred log svet: Braidottija razdeli tiskan, da bo mogel iz tega razvideti, če se mu more brez druzega pridružiti.
Na to je župan ob l/a1 popoldne zaključil sejo ter naznanil, da se razprava nadaljuje ob 6 zvečer.
* • •
Večerna seja.
Večerna seja je bila povsem kratka; trajala ni niti 10 minut.
Župan je otvoril sejo ob 6 30 ter prečita! resolucijo, ki jo je v predpoidanski sej* stavil dr. Braidotti.
Svet. dr. Puecher je izjavil, da so on in somišljeniki nameravali staviti resolu cijo, ki bi se po obliki razlikovala od resolucije Braidotti, ki pa končno zahteva isto, kakor ta. Zato se pridružuje Braidottijevi resoluciji. Prečital pa je ob enem resolucijo ki so jo misliti staviti on in tovariši, ter prcsil župana, da pride v zapisnik, da bodo imeli izvedenci tozalevno nekako direktivo V tej resoluciji socijalnih demokratov se na roča izvedencem, da imajo poleg vodovo dov, ki prihajajo v poŠtev kot provizorični, uvesti študije in izdelati troškovnike za vodovode iz Bistrice, Furlanije ter eventuelno vzeti v poštev tudi vodovod iz Tolminke al Baše.
Pri glasovanju je bila resolucija Braidotti enoglasno sprejeta; resolucija Puecher pride v smislu zahteve predlagatelja le v za pisnik.
Župan se je nato zahvalil vsem navzočim za trud in sodelovanje ter se |e po
sebao ^ omiii odsotnega, med konferencami oholelega višjega stavbnega svetnika Ober sta ter potem zaključil sejo in razprave konference.
Tako so se torej stranke konečno ven-
dar-le zjedinile in more se reči skoro z go tovostjo, da je s tem Timava pokopana za vedno in knez Thurn-Taxis pač ne dočaka dne, da bi utaknil v žep milijone za svoje skale v Sv. Ivanu pri Devinu.
Domaće vesti«
Poroka. Danes se poroči v Barkovljah v župni cerkvi g. Edvard Scheimet, posestnik, z gospico Zorko Raže m. Bito srečno !
Seja političnega društva „Edinost" se bo vršila jutri, dne 16. septembra ob 3 popoiudne v prostorih „Slovanske Čitalnice". Vsi odborniki in njih namestniki, tcakor tudi mestni svetovalci so vljudno vabljeni, da se polncštevilno in gotovo udeležijo te seje.	Tajnik.
Naša šolska mizerija. Prejeli smo: V žolč bi moral človek namočiti pero, da bi zamogel vsaj deioma izraziti čustva, ki pretresajo človeka te dni, ko mora poslušati, sako se njegovim otrokom zapirajo vrata slovenskih in nemških šoli
Na nemških šolah pravijo, da ni pro štora, na slovenskih ravno tako! Kam na| Siovenec pošilja svoje otroke, ako noče, d a oi se mu na laških Šolah odtujili ter postali grobokopi slevenskega naroda ? I Zakaj naša vlada ne skrbi za prepotrebne Šole ?
Saj vendar mi redno vršimo svoje državljanske dolžnostil Čemu odpira nemškt in celo laške šole v tujezemstvu, ko ima doma tisoče nepreskroljeniti otrok ?! Vlada se nam dobrika, ko nas potrebuje; da bi pa dala, ali zapovedaia drugim, Bnaj nam dajo šol za naše otroke, ttgi ni doseči od nje I Slovenski stariši, avstrijski državljani vpra šamo: kam naj damo svoje otroke v šolo? Kam naj dajajo naši okoličani svoje otroke, so so ti dovršili doma pet razredov, a bo pripravnica gotovo prepolna??
Da bi vsaj ne bilo zakona, kateri nas sili pošiljati otroka v šolo do 14 letal! To bi bilo vsaj pravično! Če nam že nočejo dati šol, naj nas tudi ne silijo pošiljati otroke v tuje raznarodovalnice!
Dajte nam šol in šele potem zahtevajte od nas, da tudi mi izpolnujemo zakone!
Kedaj vendar bode že enkrat konec ti ostudni neznosni borbi, ki jo moramo biti mi trždški Slovenci za — ljudsko šolo?! Kedaj bodo vršili svoje dolžnosti oni, ki nas silijo v izpolnjevanje avstrijskih za-Konov!	Oče.
Italijanska politika v anagrafičnem uradu. Od raznih strani smo piejeli poročila, da v mestnem anagrafčnem uradu nočejo izdajati izpiskov iz krstnic za otroke, &i se imajo vpisati v slovenske šole.
Uradniki vprašujejo, kam da stranka vpiše otroka in ko se jim pove, da v slovensko šolo, odgovarjajo, da oni ne smejo izdajati izpiskov, razun za občinske šole. Naše ljudi pošiljajo v župne urade in jim obenem naznanjajo, da bodo morali tam plačati 1 K za kolek in pristojbino ! Neki Sv. Ivančanki so celo rekii, da otroški vrtec pri Sv. Ivanu — ni avstrijski. Gospoda si dovoljujejo drzne šale z nami 1 Zadovoljni so, da nam le morejo kljubovati in škodovati! Upamo pa, da bo tudi tem šalam enkrat konec
Afrikanske razmere pri c. kr. drž železnici v Trstu. Neki višji olcijal na državnem Kolodvoru pri Sv. Andreju ima gotovo rad ob svoji uri kosilo in večerjo, ker ob svojem času, če ne že prej, odhaja domov. A tega ne bi omenjali, če bi ravno ta gospod ubogim svojim podložnim priv.šćal to, kar jim gre po zakonih. V zadnjih osmih dneh so namreč postale po pisarnah, kakor tudi po skladiščih, prav neznosne razmere.
V pisarnah, kjer bi moralo biti seda) v jesenskem času, vsaj 8 pomožnih pisarjev, jih ni niti predpisano Število, tako, da osta jajo vsak večer celi kupi voznih listov ne-kartirani, akoravno se dela zvečer do 8 in še več.
Gjspodje uradniki jo odkurljo in puščaj • uslužbence z ukazom, naj delajo, dokler nt končajo. — Za danes poglejmo še v skla dišče istrske proge. V tem skladišču je skladiščni mojster, par pisarjev in približno 15 delavcev. Na njihovih obraz'h že spoznaš na prvi pogled, da so izmučeni do kosti. Delati morajo kakor Izraelci pod egiptovskim Faraonom. Niti vode nimajo časa piti, ker i h predstojniki vedno priganjajo. Toda višjemu oficijalu to še vedno nI dovolj. De •ati morajo še čez uro, ne da bi biii plačani za to ; on pa, kakor že omenjeno, od haja rad na večerjo ob 6 zvečer.
Kakor pripovedujejo delavci, je skla diščni mojster prosil, da bi mu dali pred pisano Število delavcev, pa ga je gospoo višji of cijal prav osorno zavrnil, češ da a delavstvom poteguje. Mi pa vsi dobro vemo da |e skladiščni mojster omenjenega skladišča sam izvrsten priganjač. Vprašamo to rej slavno ravnateljstvo c. kr. drž. železnic«. * Trstu, kaj bo z blagom, ki leži zunaj nr dtžju in kedaj bo naloženo? Istrska želez niča n ma vozov, skladišče pa nima prostora niti ljudi, ki bi odpravljali vsaj naj nujnejše. Šikaniranja in priganjanja je čei mero in če se ne odporaore tem afnkanskim razmeram na drž. kolodvoru, preskrbimo i< prihodnjič c. kr. drž. ravnateljstvu v Tr>u-še kaj slastnejšega.
In zopet SovraniSče! Minulo nedelje *e sporočila Edinost s kakšno marljivosti« in na kakšen način se nabira za CM družbo
na SovraniŠču pri Sv. Ivanu. V dct'čnem dopisu je bilo rečeno, da so vrli možje in zavedna mladina napolnili nabiralnik. Danes — po preteku kratkih osmih dni — more mo javiti, da so rodoljubni gostje narodne gostilne pri „Živcu" napolnili že drugi nabira n i k Svetoivanska podružnica jim <e poslala tretji nabiralnik, v katerem e že nad 14 kron — nabranih pri „dražb ene škatljice leginih vžigalic". Zares originalno! Kaj ne? Lastnik gostilne, gospod Živic, njegov sin Mihael, vsa rodoljubna družina, dal|e vsi (stari in mladi) gostje te, /sega priporočila vredne gostilne, preroku jejo, da bo tudi „tretji nabiralnik poln \ osmih dneh" — tako, da se pri nj'h dc Tonca t. m. naftopiči pravcata zaloga polnih nabiralnikov. Nabiralnike bi sicer lahke sproti prainili, a nočejo pred 29. septembrom. Tega dne prireuta oddelek sveioivan skega cerkvenega zbora in oddelek salon sitega orkestra „ Vrdeljsfcega Sokoia* posei narodnim možem na SovraniŠču, da z dostojno domačo zabavo proslavimo rodoljubne delo naših somišijenikov in soboriteijev, k-se zbirajo pod slovenskim krovom naših ,Živcev" ! Ž.vela Živčeva družina ! Živelo „So vran išče" !
Na tržaških poštah morajo vladat čudne razmere. Pisec teh vrstic ima kot, tr govec na glavni pošti predal št. 559. Človek bi si mislil, da so ti predali v pomoč trgovini, a temu menda ni tako, če se pisma izgubljajo kakor meni, kar dve v osmih dneh Za te dve pismi vem pozitivno, mogoče pa se je izgubilo še katero drugo. Ni li to za trgovca lahko občutna škoda? Kako je mo goče, da se izgubi pismo trgovcu vkljub temu, da mora plačevati poštni predal in je še poleg tega poznan pri pismonoših? Z sedaj nočem raziskavati vzroka, ker upam 'n pričakujem, da si. poštno ravnateljstvo jreišče stvar ia poskrbi, da se slične nered nosti ne bodo dogajale več.
Češki glas o slovenskih tekmovalcih na VI. sokolskem zletu. O tekmi za pr vtnstvo piše češki „Vestnlk Sokolsky-med drugim : Boj za prvenstvo se jt vršil torej med enim Cehom in dvema Slovencema. Ti trije borci so bili naravnost očarujoči; niti v Turinu, niti v Luksemburgu nisem videl tako krasnega tekmovanja. Vt-like so bile zahteve, a vendar so dosegi skoraj polno Števil i točk (L — 94 87 II. do 94 35 III. — 94-13% )
Steiner je bil taicoj za njimi — ali ostal mu je upliv ničle na bradlji. Ako bi ne bih tega, bi bil on ravnotako kandidat za pr o mesto (dosegel Je 86 747,). Prosto tekmo so imeli vsi polno Število točk, vsi so bih enako vredni, a vendar je bila med njimi velikanska razlika. Vaje Svobode imajo nekaj umetniškega na sebi. Če vidiš nJega jolašča se te navdušenje — Svoboda Je telovaden poet. Vidmar ima nebeški dar, do najtežjo sestavo spreminja v lahko ; če nJega "idiš izvajati najtežji prvek, poi ečeš : „Saj n b tem ni nič*. Tudi po najhujši vaji ne opsžaš na njem niti najmanjšega napora. In Fux — s svojo ogromno močjo obvladuje z matematično natančnostjo vsako sestavo, za nje govo veliko postavo dvakrat tako težko Težko je bilo določiti, kdo izmed teh naj bi bil prvi — to Je bila največ stvar naključja; gotovo pa Je, da so bili ti trije krona tekme n Slovencem s« moramo zahvaliti, ker oni so pripomogli k temu, da se je dvignila tekma na tako višino. Njih strogo pravilno vedenje pri tekmi je bilo edino v vsem prvenstvu. Izkušnje z mednarodnih tekem so se uveljavile v polni meri.
Pri orosiih vajah smo videli pri vseh Slovencih krasno predelane sestave,, poseb.io pri Fuxu in Vidmarju. Slovenci so bili pod Kovani v vsem: „slovanska Sparta" — ka kor je rekel brat Erben.
Opazili smo še nekaj, namreč, da se bodo morali pri prihodmi mednarodni tekmi v Parizu 1913 boriti Čehi za primat nt samo proti Francozom in Italijanom, marveč tudi proti Slovencem. Kakor k&že, imajo oni več naraščaja za mednarodno tekmo, nego m>.
Pozdravi „Hajdrihu". Pevsko društvo „Hajdrih" je ob svoji 25 etnici prejelo razun že objavljenih še sledeče brzojavne pozdrave:
Gorica. Kot član bivšega prosešk^g* uč'teljskega kvarteta iz časa prvih ljubitelje „Hajdnhove* gasbe kličem slava Hajdri hovemu spominu. Slava njegovim česiilcen-n hvaležnemu Prošeku ! Mercina.
Krjnj. K 25 etnici plemenitega kultur nega dela iskrene čestitke .Hjjdilhu" in njegovim članom. Mahkota.
Opatija. Zadržani pozdravljamo Hajd-rihove slavčke in bratska društva, želeč naj lepši vsestranski uspeh. Slovensko društvo
Virovitica. Duhom prisu ni kod Vašt nratske slave na obali divnog nam Jadrana pjevamo s Vami: „si slovansko morje A J rijansko", želeči bratskom društvu postojanost za dizanje i napredak našh kulturn h 1 narodnih Ideala. Hrvatsko pjevačko didšivo , Rodoljub*: Dr. Gavrančič, predsjednik Z merman, tajnik.
Pismeno so pozdravili poleg že imenovanih „Hildrihovo" slavnost : prof. M. Man dč, „Zpč a:ky spolek pražNych typografu" Piaha, „Glasbena Mulca* Ljubljana, Josip Koren Gorica, Solkanski Sokol Solkan, Prvo Mov. pev. društvo „Lira", Kamnik Hr^at. ob;:, i rada. pjev. dr. „Sloooaci- u Zagrebu, G asoeno društvo v Mariboru ir Ivan Bogateč, učitelj v R cmanjih.
Deželni urad „Občega pokojninskega zavoda za nameščence v Trstu". Ta deželni
urad nima uradnika, ki bi napravil slovensko potrdilo. Te dni je neki slovenski uradnik nesel večjo svoto denarja, da plača pri imenovanem uradu mesečne doneske. Ker se mu je pri bi? g jni napravila laška pobotnica, jo je naš človek odklonil ter zahteval slovensko. Potom tolmača mu j« blagajnik izjavil — da slovenskih pobotnic nimajo! Kako je možio, da ima deželni zavod, v katerem imajo, ali bi vsaj morali meti Slovenci enake pravice z Lahi, urad-n štvo, nezmožno deželnih lezikov ? 1
Cvetlični dan na Prošeku«. In nismo se varali v svojih slutnjah. Brez bombastične reklame in poropoznosti se je obnesei „cvet-I čni dan" na Prošeku v največje moralno zadoščenje prirediteljem in naklonil izdatno uaterijaino podporo institucijam? za katere se je v nedeljo tržilo s cvetjem po Prosebu. Zasledujoč le blag namen, je nalašč za to določeni odsek dokaj častno rešil svo|o naloge V nedeljo se Je iztržilo piibližno 4000 cvetk tn za to izkupiio 292 K 21 stot. Ker |e bilo za prireditev 12 K 7 stot. stroškov, ostaja ČK stega izkupička 280 K 14 stot.
Na tem vspehu gre v prvi vrsti zasluga prosešklm gosp eam in neicaterim deklicam naraščaja, ki so z neumorno požrtovalnostjo in vnemo ponujale občinstvu cvetje. Nit manja zasluga gre bratom članom, ki so se trud li z okrašenjem „Cvetličnega voza", nabiranjem cvetlic ter so olajšali razproda-jinje cvetlic s tem, da so pobirali darove s pušicami. A tudi vašiani sami so znali. Kakor vselej, ceniti plemenitost prireditve; o tem je pričala njih požrtovalnost v brezplačnem prispevanju cvetlic — zlasti se je odlikoval v tem g. Dolenc, ki je šel odsekM na roko v mars'čem.
Vsem tem, kakor tudi cenj. občinstvu, ki se je zavedalo svoje dolžnosti, bodi na tem mestu izrečena od strani odbora najtoplejša zahvala. Izkušnje sličnih prireditev pač dovelj uče, da moramo težiti za tem, ia se take prireditve popularizirajo med našim narodom, ki ga ne odlra|o ne telesno ne duševno, da bi mu drugega dne radi preobilnega vzhičenja ne ostajalo prazno srce — a polna glava.
Vse za na5o deco! Prišel je torej dan slovesne otvoritve prepotrebnega vrtca pri Sv. Mar. Magdaleni zgornji. In Mjgdatenska CM podružnica pričakuje danes, za svoje larodno-požrtvovalno delo narodovega hvaležnega plačila — velike udeležbe pri siav-aosti L narodnega vigo|evališča naših slovenskih zapuščenih otrok. Ob 3 popoiudne bo slovesna otvoritev pri otroškem vrtcu s slavnostnim govorom, petjem !n godbo. Ob 4 odhod izpred vrtca na vrt gostilne „prl Tirolcu" kjer se bo vršil slavnostni koncert, pri katerem bodo blagohotno sodelovala društva: „Slava*Jz Sv. M. Mng'J. spodnje >n „Velesila*4 iz Skednja in godba Iz Skednja. Pridite torej,, da nam vlijete poguma za aadaljno kulturno delovanje v obrambo n^iih otrek. za ohranitev podedovan? naše siov. Sv. Mar. Magd., zgornje in spodnje!
Kdor bi blagovolil Se kaj podariti za „kolo sreče", na£ pošlje naravnost v goHilna. Tirolca, g. Mihi Merlaku.
V slučaju neugodnega vremena se slavnost prenese na prihodnjo nedeljo c:tte 22. I. m. Danes gsslo: na veliko slavnost M^g-dalenske CM podružnica l Vse zh na?o deco I
Kinematograf i črts predstave o Vse • sokolskih sAavnostih v Pragi. — SinoČnJe jredstave so privabile v gledališka dvorano „Narodnega doma" veliko občinstva ki je ibčudovalo krasni film. Z<asti je ugajal del o prostih vajah Končni del o /Aaratonu in smešjjca sta motala odpasti, ker ta del filma je prišel prepozno za sinoči.
Danes prič no predstave ob 4 in poi popoldne in sledijo potem vsako uro do H zvečer. Popoldne bo seveda v dvorani po-)olna tema, tak? da dnevna svetloba ne bo nič motila.
Za novi otroški vrtec pri Sv. Jakobu. Od Sv. Jakoba nam piiejo: Na razna . pjTašinja glede otvoritve otroškega vrtca in glede vzdrževanja o'jrok v otroškem -rtcu odgovarjamo, da Je odbor v svo|i e|i vse podrobnosti vzel v rretres, da pa se iz financijelnih ozirov za sedaj nI moglo nič definitivnega skleniti. Naša nuloga je jač, da najprvo gledamo na to, da se otroški vrtec sploh odpre in moramo posvetiti vse svoje mod te| glavni nalogi. Vsakdo naj bo pa prepričan, da pozneje uredimo tudi druge stvari.
Opozarjamo napjsled, da je otroški rtec ustanovljen samo s podporo tržaških Slovence/ in le na njih podporo se moramo mdi za naprej ozirati. Stroški pa so veliki, a denarja je malo.
USTREDNi BANKA ČESKYCH
e on 6 itt i ru podružnica v tritu
orUnl I LLLN : nau del poitehossc j
'tena tnjižice AV4°/d PitmuBfe ilw
Fiksne vloge pod najugodnejšimi pogoji.
*ADIJE u KAVCIJE - - - MENJALNICA-
Uradne ure od 9.-12.1/, dop ln a.*/« 6. pop
SUKNA
In modno blago za gospode In gospe priporoma Izvozna
Prokop Skorltovaky
I 810 v Humpolcti, Ceika.
Vz«rol na zahtev* frank*. Zelo zmerne oete. Na telje dajan tuka) tzgota.ljatl gi-tpoake obleke.
ZEFIRE
Vpisovanje otrck v otroški vrtec se bo vršilo piedzadrji teden tega meseca ob dnevih, ki jih še določimo. Vsak naj pri pravi potrebne listine, to ]e krstni izpisek, spričevalo o zdravih očeh ter o cepljenju koz. Brez teh dokumentov se ne bo moglo otrok sprejemati v otroški vrtec.
Slovenske matere S Opozorite tist<> ljudi, ki nikdar ničesar ne čitajo, da naj src rije potrebne korake za vpisovanje otrok. Opozorite jih, tfe so slovenskega pou-ntecja in da mor2jo dati svoje otroke v ;»!<:• renske šole, da jih ne bodo pozneje otroci d-> živali s ščavi, kakor je, žalibog, ravno p»i Sv. Jakobu dostikrat slišati.
Slovenska trgovska Sola v Trstu (s pravico javnosti). Vpisovanje se bo vršilo dne 16. in IT. t. m. od '9 do 12 in od 3 do 6 pop. V I. letnik se sprejmejo 14 le stari absoiventje meščanskih in nižjih sred ■jih Šol ; v pripravljalni letnik vsi drugi najmanje 13 let stari dečki, ki nimajo za-kievane predizobrazbe; ti poslednji se pr možnosti lahko podvržejo sprejemnemu izpitu za 1. tečaj. Dokumenti kakor običajno: ?ojstni list, zadnje šolsko spričevalo, zdravniška spričevala. Vpisnina 5 K, prispevek iza učila 4 K, skupno 9 K. Učenci, ki žt pripada o zavcdu£ 4 K prispevka za učila ir» 2 natančno izpolnjeni in podpisani izvestji <dobijo se pri ravnateljstvu). Šolnina 200 K za trgovske letnike plačljivih v 10 obrokih, 80 K za pripravljalni tečaj; revnejši učenci se lahko deloma ali popolnoma oproste plačevanja Šolnine. — V področju šole se otvorž letos tudi dekliška trgovska šola, ako se priglasi najmanje 20 dek'ic zabsolvirano meščansko Šolo. Vpisnina kakor zgoraj Šjlnica 200 K, plačljivih v 10 obrokih. Vet pove ravnateljstvo Šole (ulica Acquedotto 20 I. od 11 do 1 pop.)
Naval na Cirii-Metodove SoSe v mestu. Zadnje tri dni minolega tedna se je vršilo vpisovanje na deški in dekliški Šoli CMD na Acquedotiu.
— Za sprejem se je oglasilo novih otrok:
b) na deški šoli za i. razred: 76, za H. razred: 7, za lil. ras.: 5, za IV. raz. 5 dečkov
b) na dekliški šoli: I. raz. 85, ii. raz 6, 111 raz. 12, IV. raz. 5, V. raz. 9, VI razr. 26, skupaj torej 93 dečkov in 143 deklic, skupaj 236 otrok in to na n o v o v to šolo I Ker so prostori pretesni in ker bi v posameznih razredih znašalo število otrok nad 80 ( v III. deškem razredu jih navzlic odklonitvi ostane 93!) niso bili vsi sprejeti, oziroma bodo morali nekaki: iz mesta pohajati k Sv. Jakobu, seveda, če bo tam prostora ostajalo, kr.r je pa dvomljivo. Le za prva dva razreda je oglašenih 161 otrok, torej za t r i normalne In to obilne raz-lede.
Z dosedanjimi učenci in učenkami in na novo vstoptvšimi bo v 10 razredih te šole — okrog 800 otrok. Pričakovati je, ću to število odpre Šolskim oblastim oči, da st zavedo svoje dolžnosti.
Pozor p. n. udeleženci letošnje Cirii-Metodove skupščine 1 Delegati, ki pridejo v Trst dne 21. t. m. in žele, da se jim oskrbi zanesljivo prenočišče, naj se oglase pri g. tajniku možke podružnice Vinku En gelmanu, Trst, D. Bramante 4, II.
Udeležencem glavne skupščine je dovolilo ravnateljstvo južne železnice okoli 20 od sto znižano voznino s postaj Gradca do Logatca; do Trsta in na ta) ob oddaljenosti 101 km. Za tozadevno legitimacijo, ki velja za čas od 20. do 25. septemra t. 1. za vse osebne in brzoviake, oglasi naj se vsak, kdor jo želi dobit, v pisarni družbe CM v Ljubljani, Narodni dom;
Pisarna družbe sv. CM je razposlala zglasnice in glasovnice za veliko skupščine v Trstu. Če ni kak opravičenec prejel tozadevnih tiskovin, naj se blagovoli do 18 t. m. obrniti na družbino pisarno. Na velik« skupščini v Trstu dobe za volitev potrebne tiskovine vsi oni, katerim se niso mogle dostaviti radi neznanega naslova.
Vodstvo družbe sv. CM želi, da bi vsi oni, ki mislijo poslati brzojavke ob priliki velike skupščine v Trstu, poslali mesto teh izpopolnene poštne nakaznice ali družbine položnice. Vsak znesek, tudi Še tako majhen, se sprejme s hvaležnostjo.
Nemščina na Krasu. Sežanski „K. k Bezirksgericht" pošilja slovenskim strankam v Trst slovenske odloke v omotih z nemško glavo. Čemu to? Da je to postopanje le slučajno, bi molčali, ker se pa ponavlja, smo dolžni vprašati ta siavni „k. k. Bezirks-gericht", čemu nam vsiljuje nemščino, ko nsm naša tržaška c. kr. oblastva ne delajo teh neumestnih nemških poklonov?!
Egiptovski podkralj v Trstu. Egip tovskt podkra j Abbas II Hilmi je z mno gobrojnlm spremstvom odpotoval iz Alek-sandrije z Lloydovim pamikom „Helouanom* in pride danes v Trst.
Dobra zabava se bo nudila vsakemu, kdor obišče danes popoldne gledališko pred stavo v dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Vprizcri se namreč — kakor že objavljeno — ljudska igra v 3 dejanjih „Gospodje sinovi". Začetek ob 4 in pol pop. Po igri ples do polnoči. — Pri igri In plesu svira rojanski šramel-oktet. Vstopnina 50 vin., sedeži I. vrste 50 vin., II. vrste 30 vin. K plesu gospodje 1 K, d^me 40 vin.
K obilni udeležbi uljudno vabi „Dramatični odsek „Slovenskega del. izobražev. društva".
Razpisane službe. Občina Volosko-Opatija razpisuje službo občinskega živi-nozdravnika, obenem tržnega nadzor -nika, s plačo K 1200, stanarino K 300, s 5 štiriletnicami po K 240 in pravico do pri-stoječih mu pristojbin; službo občinskega tajnika s plačo 2400, stanarino K 720 in 5 štiriletnicami po K 240; službo rbčin skega kancelista 11. s plačo K 1680 in stanarino K 240 ter 5 štiriletnlc po K 120. Zahteva se znanje hrvaščine, nemščine in po mogočnosti tudi italijanščine. Prošnje do 10. oktobra t. i. županstvu.
Službo učiteljice vrtnarice razpisuje Šentjakobska Ciril - Metodova podružnica za novi otroški vrtec pri Sv. Jakobu, Prošnje, opremljene s spričevalom o vsposobijenosti ter nravstvenim* spričevalom, naj se pošljejo do 17. t. m. na naslov gospoda Josipa Šorna, predsednika Šentjakobske Ciril Metodove podružnice, Trst, Kjarbola Zgornja št 16, H.
Odbor društva jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov v Trstu vab) vse svoje člane na izlet v Gor. Branico Odhod danes ob 12*48 popoldne z državnega kolodvora. Gostje dobro došli. V slučaju slabega vremena se izlet odloži na nedoločen čas.
SLOVANSKA KNJIGARNA IN TRGOVINA PAPIRJA
Velika zaloga umetniških in svetih slik, slike za obhajilo tes rožnih vencev razne sodnijske tiskovine, vsakovrstnih trgovskih t knjig. Sprejemajo se vsakovrstna tiskarska in knji-- govežka naročila, k
JOSIP G0R6HJ6C
Trst, uL Caserma 17.
::: POLEG KAVARNE COMMERCIO :::
Brzojavna adresa ta GORENJEC - TKSTT.
TELEFON 21-1-S
Poštna naročila obavljaju se Isti dan.
Naj bogate j a zaloga k^jig papirja in pisarniških (
zz trebdčin. :::: ns Velika zaloga muzi i* lij
moli t ve ni ko v in časopisov
Tržaška mala kronika.
Trst 14. septembra 1912.
Slučaj kolere. i-lt ydov parnik „Baron Cal", ki pluje na črti Soria-K^ramania, Je * nekem azjjskem pristanišču vkrcal nekaj Arabcev. Ko je parnik priplul v Aieksandrijo, že eden Arabcev zbolel na koleri Parnik sc na to poslali v kvararrteno in desinficirali, nakar je nadaljeval svofo vožnjo in prišel včeraj ob 4 pop. v Trsi. Takoj se Je podala zdravniška komisija na paroSk in pre iskala potnike, katere pa Je našla popolnoma zdrave.
Zaradi tatvine. Gospa Emilija Artico, stanuj«-ča v ul. Pasquale Besenghi št. 4, se Je včeraj preselila iz svojega stanovanja in je Eajeia štiri težake za prevoz pohištva.
Ko je bilo že skoraj vse pohištvo naloženo na vozu, Je opazila, da manjka Skrinjica iz pločevine, v kateri je bilo 180 K Skrinjica, ki jo je skrila za neko omaro, jt izginila. Vprašala Je težake, če so kaj videli ono šknnj'co, a vsi Štirje so odgovorili, da je niso videli in da nič ne vedo. Articova je nato dala poklicati policijo.
Preiskali so vratarjev predel. Vratar je bil odsoten. Za vratarjevim predelom so našli ves denar, ki so ga skrili tamkaj tatovi. Vsi štirje težaki so bili aretirani. So pa to 29Ietnl Fran Nardln,.Tržačan, stanujf č na Scala San Luigi št. 1, 46letni Evgen Sva-gelj, Tržačan, stanujoč v ul. Donota št. 28 30ietni Andrej Fuchs, iz S-nožeč, stanujoč v ul G uliani Št. 14, in 38ietni Fran Kovačič (Covacich), Tržačan, stanujoč v ulici Sta-zione.
Pil pa nič plačal. Giovanni Cussut, Ntar 33 let, Tržačan, stanujoč v ljudskem prenočišču v ul. G. Gozzl, si je hotel snoči privoščiti lep večer. Sevtda, par vrčkov piva, to se razume samo ob sebi, toda samo oivo že ni vse, kajti za pravo zabavo Je treba Še kaj drugega: prijetne družbe, godbe, petja itd. Zato pa tudi Cussut ni morda šel na pivo v kako beznico, temveč v restavracijo „AH' Aurora", kjer Je poleg dobrega piva tudi še prijaznih dekletec in godbe in vsega drugega, kar poželi človeško srce. Cussut je poslušal godbo, pil pivo, izpil štiri vrčke, a ko je bilo treba plačati — pa ni bilo cvenka. Pa je prišel stražnik in ga odpeliat s seboj.
Loterijske številke, izžrebane dne 14. =;epten bra: Gradec	30 1 8 12 21
Dunaj	11 25 20 63 16
def. organizacija«
Vozivljamo Člane, naj vpišejo *voje otroke le v slovenske šole in vrtce. Delavci t Agitirajmo v tem zmislu med svotimi prijatelji in znanci po delavnicah in pri dmžinah
—	Danes popoldne pričnejo običajne nedeljske zabave.
—	Odbor „ Zidarske skupine NDO" naznanja vsem onim tovarišem zidarjem, ki so se slikali pod novo zastavo, da pridejo čimprej po slike. Slike se dobijo pri tovarišu Pregarcu, ul. Giuliani štev. 33 II. po 5 uri zvečer. _
Vesti iz Goriške.
Gradnja vojašnic v StandreŽu pri Gorici. Iz Standrtžd : Gradnjo te vojašnrce so izročili — kakor znano — neki nemški tvrdki. Je sicer dograjena, a vendar ne ob določenem terminu, kakor se je zahtevalo od slovenskih pod etn kov. Tem poslednjim so, če bi bili dobili dtlo, določili globo za slu
*PapieraCi<jarettes
Nova trgovina moškega blaga
SVOJI K SVOJIM !	SVOJI K SVOJIM !
JOSIP SPEHAR - TRST
ulica Santa Caferina stav. 9 - Piazza Nuova
je bogato založena z najlepšim in najnovejšim
moškim blagom za pomlad in poletje po zmernih cenah.
SPECIJALITE7A ANGLEŠKEGA BLAGA.
IESD:

STRUCHEL & JERITSCH
Trst, vogal ul. Nuova-S. Caterina
m ženske, zefir, batist in perljiva evila za jopice.
Svilenina in oteraski zadnje novosti veLk izbor izgoiovljenega perila in na metre, spodnje srajce moderci
Vezenine in drobnarije, preproge, zavese, triiž po izjemno nizkih cenah.
™=	""F
AR r URO M0DRICKY
PndajaInlca maauf. blaga In drobalh predmetov ^
Trst, ul. Belredere 32.
.Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, tapetov, volnenih in bom- £ bažnatih odej, perkala, zefira, črnega in bar- B -ranega satina, srajc, nogavic, trliža in volne * za žimnice, dežnikov, srajc, ovratnikov, za- g pestnic iz platna in iz gumija, kravat in -L drobnarij v velikem izbora po absolutno f
konkurenčnih cenah.
Hans Scheidier
= zobotehnlk = lobotehnik Dr. Ferdinanda Tanzei
Sprejema od 9—1 in od 3—6. 575 Trst, Piazza C. G »Idoul st. II.
t
Fratelli Haube r
Trst, ulica Carducct 14 (proj Torrent'J
s———5 Zaloga ustrojenih kož.	■
Velika izbera potrebščin x& čevljarja. — Spaajaiitata
potrebščin za

Restavracija Ražem
Sp. Škofije
priporoča nedeljskim izletnikom svoja izvrstna namizna vina in razne butiljke. — Dobra domaČa postrežba. — Oddaja sob za letoviščarje. Cene povsem zmerne.
m
31
IE
Dr. Al. Martinem
Cesare Cosciancich MftCftiJftftlrairi zobo-tehnik »
ordinira od 9.—1. tn od 3.-6. Trst, Barriera vecchia 33
IL nad. Telafon 1708.
I>r. Pesnik
(Dr. PETSCHNIGG)
Irst, via S. Caterina štev. i.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za ko2ne i* vodne (spolne) bolezni: ti V,—1 &7-7l/a.
ZDRAVNIK
Dr. D. KARAMAN
specijalist za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos)
ordlnuje na svojem stanovanju r Trstu, Corso št. 12
od 11V2 do 1V2 in od 4 V2 do 5 V2 popoldne. TELEFON 177/TV.
Nova slovenska trgovina
izgoto vi j e o ilt
oblek
domačega in inozemskega blaga za moške obleke
MARTiN SKAPIN, TRST, ulica Arcata št. 19
Moške obleke od K 14 dalje, deške obleke od K 11 dalje, plat. obleke, vestalje, srajce, malje, sp. hlače itd. Specijaliteta hlač za delavce domačega izdelka.
Napravljajo se obleke po meri vsakovrstnega kroja. Cene absolutno konkurenčne.
Velika zaloga in tovarna pohištva
ANDREJ JUG - TRST «#1
|tf
ij-c **"
■ f Via 8. Lucia 5-18	Via 8. Lucia 5-18*0
5 2 BOGATA DT LEPA IZBKKA FINEGA DT NAVADNEGA POHIŠTVA TAPETARIJ 0 m $ {-j DELO SOLIDNO	li TUktTTftiU st»lU.	OSNE KM KUNE. 0 <* %
Zaloga moke prve vrste
M. TRUDEN • TRST
Telefon št. 231 - Riva GrUITIUia it. 12. - Telefon št. 231
Zastopstvo in glavna zaloya
najfinejši i \rst pšenične mote In krmnih Izdelkov poznanega
valjčnega mlina VINKO IHI4J0IČ v Kraniu
Brzojavi : TRUDEN • TRST.
Brzojavi: TRUDEN - TRST
Stran fV.
FDINOST' St 258
V Trstn, <*ne 15. septembra 1912.
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Trstu.
Delnižka glavnica K 8.r01.000.— Rezervni zaklad: K 800.000'—
Centrala v LJUBLJANI. Podružnice v SPLJETU, CELOVCU, SARAJEVU, GORICI in CELJU; Ekspozitura v GRADEŽU.
Piazza della Borsa štev. IO, telefon štev. 518.
obavlja pod jako ugodnimi pogoji vse zaupane ji bančne posle; kupuje in prodaja valute, Čeke in vrednostne papirje; sprejema borzna naročila na vse tu in inozemske borze; brani in upravlja efekte in razne druge vrednosti ; obrestuje vloge na tekoči račun po dogovoru ; prodaja srečke na majhne mesečne obroke.
VLOGE NA KNJIŽICE OBRESTUJE S ČISTIMI 4 'I* °|„
M. Kukanja
Trst - via della Caserma št. IO - Trst
(v> gal ulica Valdirivo)
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih kož
La čevljarje.
Cene take, da se nI bati nobene konkurence
--------—«	r—* —jM———fc
ANGELO REflEE
Rojan, ulica di Roiano št 2.
Prodajalna manu fakturnega blaga in drobnih predmetov.
Zaloga ugotovljenega perila in na meter, zaves, preprog, t.ap^tov, volnenih in bombažastih odej, perkala, zefira, črnega in barvanega satina, srajc, nogavic, trliža in volne za zimnice, dežnikov, ovratnikov, zapestnic iz platna in iz gumija, kravat in drobnarij v velikem izboru. Cene zelo zmerne.
^»■MUBHMHBBBaMHHn«
RESTAVRACIJA
,RLLR STRZIONE'
Trst, trg pred juž. kolodvorom 3
Vsak torek, četrtek in soboto
velik koncert
vojaške godbe pešpolka št. 32 pod vodstvom kapelnika Karola Wetaschek. Začetek ob 8. uri.
Avstrijska paroplovna del. družba .Dalnatia"
vzdržuje od 1. maja 1912, sledeče glavne proge:
Trst-Metkovl6 A. (poštna).
Odhod iz Trsta v ponedeljek ob 5. uri pop. Povrat ek vsako soboto ob 6 15 uri zjutraj. Trst-Metković B. (poštna).
Odhod iz Trsta v četrtek ob 5. uri popoldne Povratek v sredo ob 615 uri zjutraj. Trst-Metković O. (p štna).
Odhod iz Trsta v soboto ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6'15 uri zjutraj. Trst-Korčula ipoštnaj.
Odhod iz Trsta v torek ob 5. uri popoldne. Povratek v ponedeljek ob 6'15 uri zjutrtg. Trat-ŠIbon'k (poštna).
Odhod iz Trsta v petek ob 5. uri popoldne. Povratek v četrtek ob 6. uri zjutraj. Trst Makarska (trgovska).
Odhod iz Trsta vsako sredo ob 6. uri popoldne Povratek vsaki ponedeljek ob 1*15 uri pop. Trst-VI« (trgovska).
Odhod iz Trsta v soboto ob 7. uri popoldne. Povratek vsaki četrtek ob 7* 15 uri popoldne
5J
UNTEBWOOD
u
Prva svetovna znamka.
V Času letne sezone poslvje
Ekspozitura v Gradežu
Viale Gradenico št.
TELEFON ST. 43-Brzojavi: Ljubljanska banka, Gradeč,
Doktorica
Klara Kukovec
se je vrnila v Trst in ordinira
v ulici Valdirivo 42, II. nad.
(nad kavarno New-York) od 3 do 4 in pol popoldne.
LIFT NA RAZPOLAGO.
T V R D K A
Francesco Bednar
TRST — ustanovljena leta 1878 — TRST je preložila svojo
trgovino šivalnih strojev
hicikljev in pridevkov z mehanično delavnico vred iz ulice Ponterosso Štev. 4
v ulico Campanile štev. 19.
Oobroznana čevljarnica
jftarko jlflichl
obveščuje svoje cenjene odjemalce in slavno občinstvo, <ia se je preselila iz ulice Giacinto Gallina št. 4
na Corso št. 45,
I. nadstrooje.
■1'ii—HMMUI iVil \ 1 S »I Sil* S'1 V li S ili VIMi'iVUIHI
NUOVO
)Cdtel Provinciale
(Novi deželni hotel)
Trst, largo Santorio 4 (Farneto).
40 sob, električna luč, ves komfort, stroga snažnost. — Cene zmerne.
ALOJZIJ SKERL.

. >IKS8S5KSSSaSBeB65SMefcl
flfl lp Q 1Q7fl! P^sod	slovito in priljub-
ili1 IG d iOf0! (jeno dcfnačo srdrtvo.
P.I večjih naioćbah znatno znižane cene.
LEKARNARJA
fi. 7hierry balsam
postavno zavarovali. — Pristen samo z nuno kot varstven« znamka. Proti <s&kl f*l«ifit«ctjl se bo strogo postopalo na podi gi prarice. r» balzam J« n Jbdj4e adravUo pljučnim in prsnim boleznim, kalija, hri..avosti, tetkemn dihanja, pljuć-emu kataru In o>oiiiU) proti Influenci slabi prebaci, iei'.-d-ćamiu kiia, uaetju jetei 1q obleti, proti oslabel, st prehla-je Ju. lohobuln lo u»t im bolesnim, proti trgauji , opakllnam kotnim bolezuim Itd »/, ali «/i ail velika steklenica K 5*60
I Lekarnarja A.Thlerryja Ste peresno mazi o
edino pristno ■aneiljivo lefiil-
no aa rann, otr kiine,(ki atra« njuje iz telesa
vse tkodlj!'« snovi In večinoma Danaeatuje mutn. openc ije Učinkuje tudi proti starim ranam.
Ove dozi staneta samo 5 krone 60 stotink.
Dobiva se: Lekarna prt Angelu varuhu, ADOLF THLERRY, Pregrada pri Rogatcu. Prodaja se
v vseh važnejših lekarnah. Na debelo se dobiva v medic, prodajalnah drož.
Illein eehter Baisaa
*ss it
<LTbieri7 in Prigrvdl
»I III 1 Ti I i
Josip Zavadlal
Trst, Ulica Marco Pollo 6.
Priporoča cenj. občinstvu
svojo pekarno
Večkrat na dan svež kruh. Prodaja se moka iz prvih mlinov. Likeri in vino v steklenicah.
vmap*
Novak klobačarna
Giorgio de Luisa
Tist, ulica Barriera vecchia štev. 2. Moderna d bro preskrbljena zaloga
klobukov iz prvih tovaren. Velikanska izbera angleških čepic
za moža in dečke. Cene izredno zmerne. Sprejemajo se poprave.
IJšULJšLI EPO LJšULJšLJ Jficolo Cesciancich
koncesioniran zobni tehnik Trst, ulica Ponterosso 5, II.
vhod v ulici Nuova Štev. 15 Šf Sprejema 9-I2V2 In 2V2-7. Cene zmerne.
A-- ---"
Artistčni fotografični zavod
EZIO de ROTA - TRST
ulica Barriera vecch*'a št. 27 (nasproti ekarni Picciola). — Fotografije na svetlem in motnem papirju, plastično in naravno iz vršene. Povečan e vsake slike na olje, akvarel ali pastei. Specijaliteta: Dopisnica z artističnimi pozami 10 komadov 3 K Zavod {e od prt od 8 zjutraj do 6 popoldne. Fotografira se ob kakoršnem si bodi vremenu.
iacacacacacacscTa
Dr. Leopold Mraček
zobozdravnik Trst, Corso 17.
Ordinira od 9 do I in od 3 do 6 popoldne. — Izvršuje vsa dela po
najmodernejših sistemih. ---- Za uboge znižane cene.
Urar Raimondo Bislach
Jrst, ulica Caprin 9,
vogal clice Guardia.
Velika izbera žepnih ur iz srebra in kovine.
Regulatorji In budilke. Poprave po nizkih cenah.
Vsako uro jamčim 2 leti.
Velika zalog« dveko'^s
In kmetijskih strojev, gramofonov orkestrorov pri B^tJC^-U
Gorica, Stolca nlloa št a ln 4 Mthanlčna deUvnloa. — Pmdaja n> obrede Ceniki franko. Velika zalog vsakovrstnih strojev rabljenih po oeni
Gostante Ma^co
Priporo&fc ognjenem a ofe-6in»tva svojo žganj amo tn iU 6a'a«, nafcajajočo se v ul M Kn a vento 51 ogal mi 3ett® fontano Vsakovrstni likali in Tla« v steklenicah Cene imame.
i/0 f Ufl Aftiilai rr8tl	P'»nteros»e i
•V«l, VII. mlllcj, Trgovina je^tnn in kolo-aijalnega blaga, apecijal teta: pristno čajno maal \ sranjake klobase in 'lirske testenine. — Za obtUi oi ak ae priporoča udaai I?an Bidivec, vodia ^'.fci
Marina Mattulich
Tovarna pečatov, tablic, pečatov za župnije, glavarstva, urade itd. P»salni in korirski stroji
^obert Cian, urar, SrA:us"
topne in atenske ure t«r sprejema -vsake popravljanje po nl^kl oenl s dvoletnim amstvom.	1292
Mihael Lampe
6 ar na. — Večkrat na dan svei kruh. — Posebnost vino ia likeri v steklsnloan. — Postrežba tudi na dom.
Stara yrška žganjarna
r Trsta, Via Gavana S. Tu se lobi bogmia »a ma likvorjev; apecijautetd: grški in francoski* t i*k, tranjaki brinjevec, kra^i siivovec in btitki tropine-'■ec in rum. Cene niske, izbera grenčic. Slaščic* in capečenci. OrŠea maatici is Sija. — Se pripoiels ure j Antonopula.
Fotografa
ulica 7.
Antona Jerkiča naslov: Trst, «L d tile Poste 10, CK)rica, Gjsposka
444|
4 n t /i rt tfrnei^ krojmito mojster v Gorici, rtlllUlI rVlUblU, tekališće Frana Josip« Št. 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroja. Sprejema tudi naroČila izven Gorice. Prt raroAla eadoatvjje prana mer.. V salogi ima raznovrtmo olagu ter razpoSilja uzjrce na ogled. One smerne
Slovenci! Slovani! Te08,«*™
edino slovenske ararne In zlatarne v Trstu, Via del Rivo 26. Vsako poprav* jamči se za 2 leti, istotako tudi vsako naročbo. Prihaja tudi na dom. - Svoji k tvojim I Udanl ALOJZU POVH.
PrnHaio bombaievine, slik in deinikev sa rrUUdJa mesečne obroke. Via Ohiusss U 1€ L nadstropje. Ivan Klan.	443
KniinnvP7nira ANTON repenAfk j®
MIJiyilVtJ^[|ltd edina slovenska knjigo»es niča v Trsta, ulica Cecilia it. 9. — Izdeluie T«a knjigoveška priprosta in fina dela točno ia p« konkurenčnih cenah.	1716
Mailillhši BP°mini 80 artistična fotograflje as lajljUUol kristalu, porcelanu itd ta nngrubne kamne in slično. — Zastopnik velik- ga podjetja z« reorodukcijo artističnih foto^r tj j* GlOVANNI PEL1ZZARI, arar, Trst. ulica Naeva št 41 (palača Salem).	1401
-oi^r^čroTTT-rr-rTTT^?1
OOOOOOOOOOOOOOOOOO
ooooooocooooooocoo o o o o
PRiPOROČLdlUE TURDKE
o o o o
O O O C o o o o o
OOOOOOCOOOOOOO^OgoO - O • £ OOOOOOOOOOO OOOOOOOOO-C O C o C - "	7 ° -
Krojači:
FRAN RUPNIK,
krnjaftki mnjater, Tret, ulica Geppa iu 10, L s.
Mesarji:
ALOJZIJ (Luigi) DOLENZ — Tmt, ulica Belvedere fit L
MESAR

Elizobetinn drUŽDO ZO P MIK milne
Slovenska šivilja;
se priporoča cenj. občinstuu. Ljuboslava Baučer
Trst, ul. Istituto št. 13, Trst --pritličje.
gLl »HPMB'CS


(Elisabeth Dampfmuhle - Gesellschaft)
Največje mlinsko podjetje v a*stro-ogrski monarhiji. Produkcijska zmožnost: 220,000 000 kg na leto, 55 lag. na dan
Glavno zastopstvo: Ferd. FBrst, l
: Žito in otrobi na debelo.
H ■ ■!■ ■
RS T - - -
ulica Miramar 21.
TJ
Zaloga Bolita ii Solkana
.	n* obroke -----
Trst, ulica Madonnlnfl 5
Popolne sobe, zelo fine, solidne, postane, d0t>T0 izdelane, čvrste svetle in n^poli rare ter posamezno pohištvo, tudi i« lezno; šivalni stroji, atemke u»e, ulihe, ngteddla, manuf. b ago. - Zmerne cer«e.
POZOR! Odprla 8C je
čevljarska delavnica.
Izdelujejo se vsake vrste čevlji; poprave se izvršujejo hitro. Cene zmerne. Izdelujejo se tudi gornji deli za čevljarje na ducat in po meri. — Udano se priporoča
M'hael Hučič
Trst, Safita del Promontorio 3.
Kupujte nar. kolek!
| ro/ori
i
Opoldne in zvečer abonement, zelo Ugodno izborna kuhinja in budjejoviško pivo (nič glavoba|a). Zmerne cene
Besia#Tbu ja-Hotel Balkan (baSp j
V Trstu, dne 15. saptambra 1912.
»EDINOST« St. 258.
Biran T.
Pismo iz Pariza.
Pariz, 9. sept.
Ko so slekle evropejske velevlasti hi-rajočega muslimana, da sta mu ostala le umazan kaftan in fes, se ga je usmislil grof Berchtold, avstrijski minister zunanjih stvari. Ta dva pojma sta v Avstriji pač nerazdružljiva: rkdor diplomat, ta aristokrat." Ali niste še nikdar premišljevali o tej avstrijski dogmi „ancien r6-gimew ? Grof Berchtold hoče torej rešiti Turčijo in velevlasti se zavežejo, da ji ohranijo status quo. Brez Tripolisa seveda, brez Bosne, brez Tunisa in Egipta, brez Kavkaza, Romunije, Bolgarije in Srbije. Po vseh teh krizah leži ob Bosforu bolnik, čegar zdravnik bi ga menda najraje zadušil in pretvoril sebi v prid njegov testament. Status quo! Ko požre nenasitna Angleška Egipt, zopet kriza ob Bosporu, a po prestani krizi ima Anglija Egipt in zdravnik na Ballplatzu na Dunaju napravlja nov status quo po novem receptu. A ko prihrumi Avstrija Čez Albanijo v Solun tedaj bo tak status quo, da izginejo bolnik, zdravnik in kriza. In čez sto let si bodo Albanci zopet želeli turških časov — kaj ne, dragi Hrvatje?!
2. septembra je minulo 42 let, odkar je pruska armada ulovila Napoleona III pri Sudanu in dne 5. t. m. je praznovala republika 421etnico svojega obstanka. Pariške ulice so ta dan proklamirale ljudsko vlado in padali so cesarski orli z vseh zidov. Kar je od tega časa izvršil francoski narod, ne bi mogla menda nobena druga država. L. 1871 je finančni minister priznal zbornici z obupom, da je le pol milijona gotovine v državni blagajni. Sovražnik si je iz voje val dve francoski deželi, ugnezdil se je v sedmih pokrajinah, dokler mu ni plačal izkrvavel narod pet tisoč milijonov frankov vojne odškodnine. Nemške bombe so razdejale Pariz in
S ruske uniforme so se šopirile na bulvar-ih in onečeščale Versailles... Silna je moč narodova v velikih nesrečah.
V treh letih je poslal Pariz Berolinu
Set milijard. Celi vlaki so prevažali v [emčijo silne množine zlata in srebra. Le v zlatu plačan, bi tehtal ta strahovit dolg čez 1,400.000 kilogramov! In na Sedan naj pozabi Francoz ?
Silna je narodova volja, a ni ga na svetu naroda, ki bi pokazal v zgodovini tako čudovito energijo kakor so jo Francozi. Vsled obupnih razmer, ki so*" vladale pod Ludovikom XV. in vled revolucije je imela Francoska okoli 40 miijjard dolga in vsak pozna žalostno zgodovino ničvrednih državnih bankovcev, ki niso imeli skoraj nobene vrednosti, ker niso imeli garancije v zlatu in vrednostnih papirjih (L. 1796 je na pr. veljal par čevljev 4000 frankov!) A prišel je Napoleon 1„ in Francoska je zopet vstala, pozneje zopet revolucija in zopet prazne blagajne. Po francosko nemški vojni je bil že ves svet mnenja, da je v Franciji začetek konca nekdaj velike in slavne države. In sedaj ? Sedaj ima Francoska naloženih v tujini čez 35 milijard frankov in je takorekoč prvi zalagatelj z denarjem na svetu. Ima sicer tudi jako visok državni dolg, a glavno je pri tem, da dolguje Francoska sama sebi. V naših Časih ne velja več toliko oni pregovor „Si vis pacem, para bellum", ampak „Si vis pacem para nummos", ako hočeš mir, pripravi denar! In radi tega ima Francija v političnem oziru najboljše stališče. Njen najhujš sovražnik, Nemčija, se je tudi vspela do čudovite višine v gospodarskem in vojaškem oziru (glej divno trgovsko mornarico, Made in Germany si je osvojila svet), ali politično je tako osamljena, da je povsod obkoljena od sovražnikov, le čez Češko sili Viljem roko Dunaju in škili na Balkan in v Malo Azijo...!
0 zsioseoolnl dolžnosti črnouojnih zavezancev-
C. kr. namestništveni svetnik nam je doposlal nastopni razglas:
Na podlagi zakona od 10. maja 1894., drž. zak. štev. 83, se morajo vsi črnovajni zavezanci, toliko oni, kateri so že pripadali vojstvu, vojnemu pomorstvu, deželni brambi (vštevši tudi njih nadomestne re-serve), ali orožništvu, kolikor oni, ki so za slučaj, da se črna vojska skliče, določeni za posebno službovanje, in katerim so se v ta namen podelile namembnice, ako bivajo v tržaški občini, če so pristojni ali ne, sledeče dni in po nastopnem redu osebno zglasiti pri mestnem magistratu, in sicer pri občinski komisiji, ki bo poslovala v bivši policijski vojašnici v ulici Madonna del mare štev. 13 od 9. ure predpoldne do 2. ure popoldne ter prinesti s seboj izkaznico, t. j. črnovojniško prehodnico, namembnico, ali potrdilo o izstopu (izpustu) iz vojaške službe.
/. Pristojni v tržaško občino: 1. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C; 2. oktobra: D, E, F, G, II; 3. oktobra: I. K, L, M; 4. oktobra : N, O, P, Q, R; 5. oktobra : S, T; 7. oktobra: U, V, \V, X,
Y, Z-
II. Pristojni v druge občine: 8. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C; 9. oktobra: D, E, F, G, H; 10. oktobra: I, K, L, M; 11. oktobra: N, O, P, Q, R; 12. oktobra: S, T; 14. oktobra : U, V, W, X, Y, Z.
Tisti črnovojni zavezanci, kateri bi se radi važnih in vtemeljenih vzrokov ne mogli predstaviti v določenem roku, morali se oodo zglasiti v nastopnih dneh:
/. Pristojni v tržaško občino: 25. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C, D, E, F, G, II, I; 26. oktobra: K, L, M, N, O, P, Q ; 28. oktobra : R, S, T, U, V, W,
X, V, Z.
II. Pristojni v druge občine: 29. oktobra tisti z začetnimi črkami A, B, C, D, E, F, G, 11, I; 30. oktobra: K, L, M, N, O, P, Q; 31. oktobra: R, S, T, U, V, W,
X, Y, Z.
2.	Zglašanju zavezani črnovojniki, kateri nimajo svoje Črnovojniške knjižice, ali druge vojaške izkaznice, morali bodo drugače dokazati svojo istovetnost s tem, da pokažejo krstni (rojstni) list, domovinski list, delavsko knjižico; namembnico itd.
3.	Črnovojni zavezanci, kateri se na hajajo y inozemstvu, izvršijo veljavno ali pismeno zglasitev v času od 1. do 31. oktobra brez posebnega poziva pri c; kr. reprezentativnem oblastvu (poslaništvu, zastopstvu, konzulatu itd.), koje ima svoj sedež v kraju prebivanja ali temu najbliže.
4.	Zavezanci zglašanju, kateri mislijo, da so nesposobni za službo v orožju ali za katerokoli drugo službo v črni vojski bodo morali to naznaniti, kadar se zglasijo.
5.	Zavezanci zglašanju, kateri so preskrbljeni z dovolili za pomorsko potovanje, kakor tudi bolniki, kateri niso sposobni za prevažanje, mogli se bodo zglasiti pri občinski komisiji v^ zgoraj navedenih dneh po svojih pooblaščencih, in sicer ustno ali pismeno izročivši izkaznico.
6.	Pismena zglasila, katerim je priložiti črnovojniško knjižico ali pa izkaznico, omenjeno pod točko 2, o vršiti bo s črnovojniško zglasilnico, ki se dobi brezplačno pri IX. oddelku metnega magistrata, Via S. S. Martiri štev. 4, I. nadstropje, vrata štev. 1.
7.	Zglašanju zavezani, katerim so se podelile namembnice, ali so oproščeni od službe v črni vojski, morajo to navesti v pismenem zglasilu.
8.	Crnovojniški zavezanci, ki so državljani ogrske krone in bivajo v tej občini, se morajo istotako zglasiti v gori navedenih rokih.
9.	Dolžnosti zglasiti se, prosti so samo tisti, kateri so spoznani nesposobnim za orodje, in pri katerih je nesposobnost za službo v orožju v črni vojski potrjena v crnovojniški prehodnici ali v kakem drugem dokazilu, v kolikor nimajo namembnic.
10.	Črni vojski zavezani, ki se ne zglasijo po predpisu, zapadejo globi od 4 do 200 kron.
DAROVI.
—	Povodom obletnice razvitja ^zastave pevskega društva „Velesila* v Skednju dne 1. sept. so preplačali vstopnino: Sancin Anton (Drejač) 2 K, Sancin Anton (Levičar) 2 K, Sancin Josip (Kotalj) 2 K, Godina Ivanka (Ban) 2 K, Merlak Ivan (fežek) 2 K, Šuman Ivan (furbo) 2 K, Ujčič Mihajlo 2 K, Godina Iv. (Ban) 1 K 60 st., Godina Dragotin (Skuta) 1 K 60 st., Sancin Marij (Verbič) l K, Flego Josip (Mezo) 1 K, Gerk Štefan 1 K, Godina Blaž (Sopa) 1 K, Trebeč Anton 1 K, Fonda Marij 1 K, Pižon Mirko 1 K, Flego Anton (Kolinski) 1 K, Ćeligoj Franjo 1 K ; Godina Andrej (Jokelj), Flego Iv. (Drožan), Ilirjaš, Godina Augustin (Fero), Tominc Matija, Sancin Ivan (Roso), Godina Bene-dik (Ban), Šuman Josip (Tamburo), Sancin Ivan (Drejač), Kariž Cezar, Godina Alojz (Ban), Šuman Miha, Fonda Just, Gerbec Ivan, Marc Angel (Zura), Flego Vincenc (Dražan), Godina Marija (Ban), Godina Jurij (Barakoš) po 60 st.; Sancin Petar (Bjeka), Sancin Franjo (Kotalj), Godina Matej (Pinčič), Sanci i Jakob jCemot; po 40 st.; Pahor Miloš 1 K.
Odbor se najsrčneje zahvaljuje vsem, ki so s svojo udeležbo pripomogli do vspeha. Srčna hvala naši slovenski mla dini, ki se je vdeležila plesa. D Jje bodi izrečena hvala darovateljem, ki so preplačali vstopnino.
—	O priliki otvoritve otroškega vrtca dne 15. m. m. pri sv. M. M. zgornji so darovali magdalenski CM podružnici sledeči gg.: Piciga Fran 10 K, ugledna družina Merlak Mihaela, točaj pri Tirolcu 5 K, Margerita Prele 1 K, Gombač Ivanka 1 K, Flego Ivan (p. d. Mezo) 1 K, Brezi-gar Marija 60 st. — Na svatbi g. Ivana Izbar z g.co Ivano Hlača je nabral med svati g. Kristjan Konič 8 lv.
Namesto cvetke na grob pok. Pregarc J. daruje g.a Tončika Miklavec pri sv. M. M. spodnji 1 K isti podružnici.
V počeščenje spomina pok. Ivana Godina Fuli iz Skednja daruje Magdalenski podružnici .Gospodarsko društvo" pri Tirolcu 80 K. (Po pomoti zakasnjeno).
Kina-ViM O/kmvalta
bolokn* in rakonfalesomto
Prov2roča volj« io |edl, ftrjuje želode« li ojačuj« tudi »roMlzea
Priporočene od nUjalorečlh mdrmrnikoT r rmoh ml nč a jih, kadar ae jo treba po bolemni ojmiiti.
Odlikovane i 22 kolajnami na raznih itnUTib Ia ■ mad 6000 idiavnliklml iprlćevalt
Izborit okna.	W Zsbomi
Lekarna SerraVallo - Trst
blage za ženske In sukno za molke obleke, zadnje modo razpošilja najceneje Jugoslovanska razpo4llja!na
R. Stermccki v Celju it. 302
toral u zahteva pottelB* prsat«.
Pekarna, slaščičarna
s tovarno biskotov
In zalogo vin v buteljkah. — Sklađilče —moke iz prvih mlinov. ———
Prevzemajo se pečenje In naročila sa ženitve In krste« — Kruh »vež trikrat
— na dan pri —
FRANCESCO BLAZINA
Trst, vla Giulla «.26.
Restauracija FINDIN6
Trst9 Via cologna II
Vsako nedeljo in praznik
Vstop 50 stotink, po 8. url 30 stotini* K PLESU SVIRA MESTNA GODBA.
Pekoma in slaščičarna
]osipa Zavadlal
Trst m Hadonnlna it 11
Kruh svež trikrat na dan. Vino in likeri v steklenicah. Sprejema se kruh in drugo v pecivo. Postrežba na dom.
Veliko skladišče klobukov
dežnikov, bele In pisane srajce, Izladsk. platna žepnih robcev, moških nogovic itd. Itd.
K. CVENKEI.Tr.«, Cor.o32
Cene zmerne. - Postrežba točna in vestna
Narodna trgovina. 20*6 Narodna trgovina.
in vsaka pametna, štedljiva gospodinja uporablja mesto dragega kravjega, kuhinjskega ali namiznega masla boljšo, zdravejšo, reailno izdatnejšo in skoraj za polovico cenejšo margarino
UXICUM"
Dobiva se povsod, ali pa se naroči naravnost. Zdrulene tovarne masla in margarine, (Vereinigte Margarine- u. Butterfabriken) Dunaj, XV. Diefenbachgasae 59.
Najnovejši dohodi =====-
Najsijajnejsih in najbolj praktičnih novosti ca polju igrač. — Potovanjski predmeti Vozički in športni vozički za otroka. Usnjati predmeti. Umetni ognji. Fot-ball in razni športni predmeti. Opanke. Posebno trpežne kuhinjske potrebščine iz aluminija, in iz železa Spinx necdlušljive samo v trgovini
CANDOTTI, PRATOLONGO & Comp.
===== Nova zaloga kuhinjskih predmetov in igrač. ==
Trst — Via Gioacliluo Russllli Št. 24 ogel ul. Caserma. Velikanska izbera!	Cene da se ni bati konkurence!
VelitaKa zaloga mMKturnesa Masa

o n
u
to >
i
ulica fluoua 36 s podružnico ulica Huoua 38, vogal S. Lazzaro
Naznanja svojim cenj. odjemalcem in slav, občinstvu, da prodaja zaradi prenapolnjena blaga po zelo znižanih cenah man fakturno blago vsake vrste za pomladansko in poletno sezono in sicer : velika izbera volnenega blaga za ženske in moške obleke. Zefir, voile, perkal in batist vse v najmodernejših barvali, kakor tudi ogromne zaloge vsakovrstnega perila na meter plat nenega in bombaževega blaga. Triiž, žima in volna za žimnice, (matrace), posteljna pogrinjala in vsakovrstna zagrinjala bele in barvane. Velikanska izbera narejenega perila za ženske in moške in sicer : srajceF pletenice, ovratnike, ovratnica itd., vse po naj zmernejših cenah.
Bazne stile, oKrasKl in drobnlne za Slutile In tudi krolate.
1
o
a 3 rt
o
o.] <
CA li
sc rt
o
3
i
Skkiiščg šivalnih strojev
Luigi Gramaccirii
TRST, ulica Eterriara vecchia it. 25«
te top«. Plačilo Da obrob.
Spr^jms se popravljanje šivalnih atrojsv *sr icega zistsnia. Prodaja igel, oha in aparate« -
Kupuje in prodaja že rabljen* £iva*ne stroje. 601
GOSTILNA
Meriđionole'
Trst, Csmco Belvedere štv. 3.
toči se dalmatinsko in istrsko črno in belo pino. Orno pivo dvojnega kva3a in svetlo vivo, Kuhinja vedno opremljena z gorkimi in mrzlimi jedili. — Za obilen obisk si priporoča.	F. &TREKELJ
rZtt&ES&SSmM Mm HMMifctft
ALOJZ KRŽE
B^. kcvljc, (Bovtdo) via Perarolo 342 Priporoča cenjen, občinstvu svejo
trgovino jestvin
in kolonijalnega blaga.
sa®
V novem bazarju
v ulici Belvedere št. 7
se dobi blago po konkurenčnih cenah.
Fosebno žeiezue kuhinj tke posode. porcelan in steklo kakor tudi velika zaloga igrač.
Za obilen obisk se piiporoča
EttlLMA NOVELLI
Bogomil F ino
= urar in z'atar = =
Trst, ulici: Vincenzc]
Belili 54= 13 losjroii esrrre mm iafei?|
Bo^at iz bo v ur
vsako vr.-ite, kakor lua> | uhanov, pretaiic- z Ćija-iKfintl ia brsa dl'anian-1 tov, žecake verižica, ilstej i« srebrie a» si^Sse. vse po konkurenčnih cenah I
Avtorlzovana dunajska šola.
— — ustanovljena — —
trzanja oblek, Izdelovanja oblek fn perila Arm plOVAK ~ THST
«Um Im Lmmn 16, m.
Ifft
Znana m!rodlIn!ca
i i
m
ulioa 8. Mlch&lo Stev. 2G.
Ve;ijr nbjr parfumov, iriirjerau.e vodo
it» laiv. Gjami isstCEEi* čtstiliiC ?ede .,š:trtor'.
i'
Uril
Nova prodajalna zlatarja-urarja
fibsmko Čamaro, trs!
CORSO štev. 23 Pcdružnica: ulica Barriera vecchia 20.
BOGATA IZBERA prstanov, uhanov z demanti ali brilanti in brez istih. Verižice, priveski, zapestnice, zlate Id er#-orne ure, stenske ure Itd. Itd.
Popravlja, vkupuje in zamenjuje. Izvršuje rodi vsakovrstne rezbarije. Cene zmerne.
UME * N! ZOBJE
Plombiranje zobov.
Izdiranje zobov brez = vsake bolečine =
Dr. i. Čer mak V. Tuscher
zobozdravnik konces zobni tehnil
• TRST -
ulica delte Csaerma št. 13, II. n.
■ J ll-M-tl, K
epa
Moderne železne ograje
zs vile (dvtros), vrta, taviro«, ivariifo, prsatars za teaa IM. Ilnateovsn katalog	104 bmplafoo.

„Žična Industrija alpsKlii dežel" Ferd JersitscU s Sč&ne - mnfurt.
Stalni zastopnik v Trstu. Podrninica tovarne v Gradcu, Gostingen Maut; podružnica tovarne na Dunaju V/l. Wiener-«==== straaae 45. ■
08RTNA
M
tP

TROOTSKO-OBRTHA ZADSUSA 283? K1.
ul. S. Franeesco đ'Asisi št. 2 L uadstr.
Pošta« bjanilnićni račun 74.S79	Telsfoa 16-04.
Podpisana Bi vsoja naznaniti slavnemu občinstvu, da oddaja strankam v brezplačni najem
mule hranilne skrinjice

i
Vsaka družina, kakor tudi vsak posameznik lahka dobi tako skrinjice, ki so primerno za pribran j evaije malih in večjih avst.
Skrinjice ?? doba pri podpisani zadrugi.
Trgov. obrt. zadruga sprejema hranilo e vloge Oil vsakogar, tudi če ni član in jih obrestuje po
B£T 4'la'jo
Rent ni davek od hranil, vlog plačuje zadrega sama. Dajeposoj. na razne obroke in proti mesečnim odplačilom.
Nadaljna pojasnila eo dajejo v urada med uradnimi urami ki "so: Ob delavnikih od 9 do 12 ure dopolndne in od 3 do 5 ura popoldne.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trsta.
S	ul. S. Francesco štev. 2. L nadstr.	^ j

IGNRZiO POTOCNIG
Trst, ulica Riborgo 28, vogal ul. Seccherie
VELIKA IZBERA izgotovljenih moških oblek za odrasle In za de?ke; specijaliteta : volneni in platneni kostumi, jopice iz alpagass itd.
VELIKA IZBERA BLAG P ZA MOŠKE. — Izdelujejo se oblake tudi po meri. - — Cene, da se ni bati nikake konkurence. —
imjijMKgPg
S. M. MAUT, tror
Trat, ulica Lazzaretto vecclno št. 4r>.
priporoča svoje skladišče najboljših vsakovrstnih kož
in vseh drugih čevljarskih potrebščin.
Naročbe se izvršujejo hitro in točno na vse strani, — Tvorniške cene,
NAR0DN4 POSOJiLNiCA IN HRANILNiCA V T STU
B ES NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE a a
VLOG
NA KNJIŽ GE IN TE-
KOČI Hj*ČUN OBRESTUJE S PCLfrlMi

PRODAJA SREČKE NA MUE MESEČNE OBROKE = IZKAZE ^ŠILJA NA ZAHTEVO POSOJA • A MENJIĆE IN VREDNOTE. = Pr SREĐUJE ZAVAROVANJA VbEH V^ST-
n
P4ehaničnl zavod

za cementno industrijo
ARTURO MAYER, Tržič (Monfaicone)
telp:fon
Ste v. 20-93
3 /
z uradom v Trstu, ulica 8. Carlo 2 (
proizvaja fn prodaja po konkurenčnih cenah
Polne in prevrtane skaline, cevi za kanalizacijo in za
dovode in odvode, krovne skrli, stopnjice itd. Ploščice za podove, enobarvne, risane in za terase. Zelo močni kamenčki
za tlakovanje. — Koaceiijonirane posebnosti:
Brušene ploščice za prey!ako in piošcics iz bisernice.

Keramične plošče za podove m predelale poda
^	Specijaliteta:
seste^oogiaie plošča posebno močne in prsc'zne iz opekarn SiECE v Florenci
^Ca?nazzo S Uiero, ul Bachi si- 9, Trst.
V-	raP'r ■S./v"
r • • • - --v.^-
l : rx;
SEJar* Odprla se je
nova pekarna
8 prodajo sladčlc, raznih vin in likerjev v botiljkali
v Trstu, ulica Raffinerja 9,
Priporoča se udani voditelj
Serafin Siega.
r Zastopstvo i« zaloga glasovitih
GUSTAVA HOFBAUER, DITNAJ
a k. dvorni i«loinik in drugih svetomih tvrdk v novi z&logi glasoviijev
JOS. MiHARiK - TRST
Piazzr Gcldoni št. 12, 1. nsd.
Planini od 500 kron daljo. Eleganca — soli- j Ćxm.o& — jamstvo. Poprave — zmerne cent« j obroki — na posodo — uglafi^oja.	»
I -i- giulio Mitm •i
TRST, ulic* aiosv« Carduce! ittv 2S n TBLiroH itif, «i| n n
K.rsrfl£ae erefija, •rt»pe4ilml »para«, « Moiersl, anttii« roke im	k«rflj«,
U1>1 pni, alsilliAl put t* i»l»1i»i ti ktratorafertieae priprave, aparati aa
T uuobdreu lukalasijo.
ji r2KXJU>lddr ?etr«»uia P	Potra&sMa
s
»frttla aa utr«r|ti» ««»•*• • li (vu'Jft la »»»»»toiiH*



v"*®!
m
1 MMM oilia in firu
i u prive, petrelja in stavi, materijala
Jonip Miceu«
Trsi via San Cillino št. 2 (Sv. Ivan)
H8n$i&f$gnd i rncoa
B&rriera rtechisi iter, 9 im veliko KAloga
.^r-t'tf^žkife predmetom
VENCI
t- poreel&aa ia Iftl&ero* vt-iinik £ »i-lica, acatlDiia crctic • trat kori ia &&p?si.
t ki ž??cni£aaUb zUihk za sp9st?«iki
Proračuni zastonj!
Popolne inštalacije za vodo, plin, klosetne iesalke, kopelji in k^oeljslci peči. Vsako-vritne sobne peči, acet. aparati. Zaloga aparatov za žareča luči. Mrežice in stekla
Rodolfo Sismond
avtoriziran mehanik - inštalater
Trst, ulica Muria vecchia 5.
RRN BRTRQEL3
_ čevljarski mojster Trst, ulica Vittoria Colonnt 10
(v bližini ulic^ Tig jr), priporoča so slavnemu občinstvo. Izdeluje ia popravlja vsakovrstno obuvalo za moške, ženske in otroke. Sprejema naročila po rueri. Ceno zmerne.
Novo pogrebno psdje je, Tist
(vogal Ptazza Goldoni) - CORSO 47 - (vogal Piazza GobJoni) Zaloga vozov in dragih priprav v lastnih prostorih Via della Tesa 5t. 31. - TELEFON $t. 14-02.
Tu se sprejemajo nočna naroČila. Podjetje razpolaga z 18-timi krasnimi vozovi za mrtvaške sprevode ter lahko postreže z najfinejšo opremo, kakor tudi s čisto navadno.
V	svoji trgovini na Corsu ima veliko izbero venesv li umetnih cvetlic, biserov, porcelana in kovine ter Izdeluj« vence tudi Iz $v«ilh cvetlic. — Vsakovrstne krste, kovlnaste In lesene, obleke, <evlje In druge potreb5?lne za mrlRe in sprevode, voSčene ave*e iz lastne tovarne itd.
________ vse po ti i »ki h konkurenčnih cenah.	1—
V	DOirtfllical ia Itftopil na opčinah Dri g. MriilU, V Nabrežini pn g VitEZU, pri Orehu
(Nogere) pn g. Metu se doDi ?sc n poiretis poireUis tilaso. henrik stibelj
V slučajih potrebe »e toplo priporoča udanl	deležnik In upravitelj podjetja.
ILEKS. FKA>C MAVEH - TKST
kave
TELEFON 1743.
t'sjbolJŠi vir za dobl'/anje neSena kA -o.
KAROL KLOSE
kleparski mojster na OPĆINAH
(bliza kolodvora državne železnice) ima lastno kleparsko in mahan ena delavnico stavbena in indj*trijs<a dela.
Se priporoča pjeebno za popravlja vo irtnih škropilnic za bakreni vitrijol, kakor '.udi sesalk vsakega sistema.
Prodaja kuhinjskih in poljskih priprav lastnega izdelka.
Zastopnik no.ega aparata za izdelovanje plina z žareČo lučjo in glasovitih dvokoles Stvria Ivan Puch & drug. Gradec, DurkotV & Diana in Neumann. wGermania" iz Draž !an. Znl^ga vseh potrebščin. D Javiiica za poprav ila.
0 u
n
»n
Odlikovani čevljarski mojster g|
Viktor Schenk»
salagatelj obarala o. kr. dež. :: orožalškega poveljstva ::
priporoča svojo zalogo raznovrstnega obuvala za gospe, gospode kakor tudi za otroke.
Prodaja najboljšega voščila Fredin, Globin, cavalier in Cir. Metodovo mazilo.
Trst, Beluedere 32 (g
n
H U
99
U
II
u
n
Ces. kr. priv.
Riunione Adriatca di Sicurta
v TRSTU
ustanovljena leta 1838.
Zavarovanja proti škodi, p^v/račeni po ognju.
Btrf-li »n eksploz'jah Zavarovanja steklenih tabel proti razbitja. Zavarovanja proti tatv ni z vlomom. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi nacijah.
Delniška glavnica in rezerve dne 31. decembra 19H
De niška glavnica (pop. vplačana) K 10.000 00 — Statutarični rezervni zakladi . . „ 5 000.000—
Posebna rezerva dobička..... 2.000 000 -
Razpoložljiva rezerva...... „ 9 000 00» —
I?,redna rezerva za škodo . . . . „ 1.<X)0 000-— Pomožna premijska rezerva .... 2.000.0« >0'— Rezerve knrznih izpreminjevanj . „ 1.472.022 66 Premijske rezerve in prenosi živ-
Ijenskih zavvrovanj......„ 128 397.5390^
Premijska rezerva zavarovanj proti
elementarnim nezgodam . . ♦ „ 11411.560.17 Rezerve za vi ečo škodo . . . . „ 4.713 +82.61
Skopaj . . K 168.994.61 4.+--" Stanje zavarovalne glavnice na življenje (31. 12
1911) K 503.251.645 75. Odkar obstoja družba je bilo v v-eh branšah izplačano na škodah K. 726.197 869*34. Zastopstva v seh deželnih g avr.ih mestih in važnejših kraj h Avst^o-Ogrske morar ijo.
2oplo se Vam priporoča,
da kupite
stearicne sveče
Nove tržaške tovarne (Nuova Fahbrica Trie stina „Marca Angelo), katere so najboijft' vrste in po nizki ceni.
Guido Bienenfeld
Trat - uli o a Coroneo 39 - Trs
P3
:0
Ivan Kosmerlj
Ivanov


Rojan, ul. Montorsino Št. 7, podružnica ul. Moreri š*. 77, priporoča o. ob&lnitfu itoJo trgovino je. t vin in kolonijalnega blaga.
r-

i	m
d
Moja pred Štiridesetimi leti ustanovljena b M obrtni raca lavi t Trata odlikovana
tovarna sodov
Ivrfiuje naročbe vsakovrstnih sodov, bodisi za vlm Špirit likere, tropinoveo, olje, slivoveo, maraSkin itd Jamčim za dobro delo in po nizkih cenah, da se M bojim konkurentov. — Na deželo pošiljam cenika.
U22	Fran Abram
Trst, ulica S. Francesco 44.
POZOR!! 50.000 parov čevhev!
4 pari Čevljev za samo 7 k 50 st.
Radi plačilne zaostalosti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, nuj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato p odam vsakomur 2 paru moških in 2 para ženskih čevljev, usnje rujavo ali Črno galonirano, s predniki in močno močaimi podplati, ze o elegantna, najnovejša rasona. Velikost po Številki Vsi 4 pan stanejo samo 7 K 50, PoBiljatev po povzetju
H. SPIN6ARN, eksport čevljev
Krakovo it. 24-0
Sme se zamenjati in se vrne denar.
Mirodiinica ,. Gostilna Max
Luigi Saletelj
Ti st, ulica Carradori štev. 18, v bl'žini juž nega kolodvora.
Zaloga barv, čopičev, mrežic za plin, predmetov iz gumija, sveč, mila, parfumov, mineralnih vod itd. Izvršujejo se pošiljke petroleja v originalnih posodah in drugo.
F. PREGELJ
r st via Siuseppe Caprin 10 (pri Sv Jakobu).
pr poroča cenjenemu občinstvu s^ojo znano
mi rodil tiico.
Prodaja se vsakovrstne mi rod je in druifo. Sipe, barve, kisline in profumerije. S^eče, petrolej in mineralna voda. Cene zmerne,
lieprodirne plohte
za vozove, vagine, blago i. t. d. Obleke in plašči iz cerade. Volnene odeje in plahte za konje.
GtlOV. SIVITZ, Trat
' rst, ul.ca O. G^latti 8.
TELEFON 18 83. TELEFON 18 83.
Trat, via Petro al o a (pri novem trgu). To Si ■e lttrako Crno >a belo vino kraški teran vipavsko vtno tn Dreherjevo pivo. Točijo »e tndl v.akovr.tnl likeri in iganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z grrtetmt ls mrzlimi Jedili. Odprto cd 6 »JntraJ naprej
ČISTILNE KROGLJIČE
9	ki prenavljajo kri, dobre	&
^	proti hemorejd&m, sestav
a	ljene iz rastlinskih snovij,
^	pripor^ čljive za redno delo-	—
JJ	vanje Čreves, proti bemorojd-	™
nim nad težnostim glavobolu	•
9	itd. — Cena ftkatlji 50 stotink.	^
Glavna zalega:
lekarna „galeno", Trst, via S. Cilino.
*i[|sp y ot P° nfoj^t uionpotu ■«|*faunp •d iDttjq a63)|$a|Bu8 z| awq« «[ni»pz|
'p 0J9!d S ln 'isui
mm
o«fojni
nA^Bm?qo nraanA-Ejs as v^aiodu^j
Mestna hranilnica ljubljanska
v Ljubljani, Prešernova ul ca 3.
^ NdJvečja slovenska hranilnica. ^
C5 O
s	2
<U O O C
C	o o —*
^fi
O)
8	*P
o	^dh
CU	CD
IL <piMi tguv'.UE***»e-*
J^fil
IS1P
-pa	C/3
ro	g*
=3	^
Z3	<D
■n P 3
3T <^
O 0Q
^ Rezervni zaklad I milijon 300 tisoč kron.j^
Sprejema tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov. Obrestuje po
4V
brez odbitka. — Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. dež. vlada.
Izključena je vsaka spekulacija - in izguba vloženega denarja. -
Posoja na zemljišča in poslopja proti 5 % obrestim in najmanj V« •/. amortizacije. — Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. — Posoja tudi na menice in vrednostne papirje.
Sprejema vloge vsak delavnik.
Prva jugoslovanska H||ff|n ftafrtf tovarna glasovirjev HIllUll rCtUl
Trst — via Farneto št 42 — Trst.
Izdeluje, popravlja, uglasuje, menjuje glasovirje, pijanine itd.
——— Delo točno. -- Cene nizke.
Francesco Buda, zlatar
Trst, ulica Scalinata št 1.
Prodaja ur iz srebra in kovi-nastih, od 4 kron dalje, uhani, prstani, verižice iz amerikanskega doublć zlata izključno po priložnostnih cenah. Prodaja, kupuje in menjuje zlato, srebro in dragocenosti. - -
Zaloga usnja za Čevljarje
A. D0NDA
TRST - Via deli Rivo št. 42. - TRST
izbor zgornjih del za CevUe (tomal).
■r Primerne eene In solidna postrežba.
mt
I
Odhajanje in prihajanje olakoo
od 1. maja naprej.
Č&si za prihod, oziroma odhod so naznasjeml
po srednje-evropskem času.
C. kr. državna železnica.
Cdhod iz Trsta	IvTarzio).
5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5 22 li! do Poreča in med postaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Beljak, Celovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 737 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 1 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak, Dunaj.
9.05 O Opčina, Jesenice, Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12.48 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana,
Celovec. 2.40 M Koper, Buje, Poreč. 4 15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4 42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinj), Pmla. « 00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Paria.
7	35 M Koper, Buje.
7-4» O Opčina, Gorica, Ajdovščina.
8	22 B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula.
8.40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Laneo,
Praga, Dunaj, Monakovo. IO 39 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomost, Monakovo.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 214 O Herpelje-Divača. 2 2# O v Gorico. 5.00 O v Koper-Izolo-Portoros«.
Prihod v Trst.
5.4T
7.04 7.2§ S.2B 9.0®
9 3i 10 17 11.29 12 4« 20f
7.05 0 7 30 B
O Iz Dunaja, Solnograda, Celovca, Mona kova, Inomosta, Bolcana, Beljaka, Izubijane, Jesenic, Gorica. 0 Iz Dunaja (čez Divačo— Herpelj). O Iz Gorice (Ajdovščino). M Iz Buj (ln m<?dpostaj). B Iz Berolina, Draždan, Prage, Lino«, Da* naja. Celovca, Beljaka, Jesenic, Gorlec (ln Ajdovščine). 0 Iz Pula (iz Rovinja). 0 Iz Jesenic. Gorice in medpostaj. E iz Pariz«, Monakova, Beljaka, Gorite. M Iz Poreča in medpostaj. 0 Iz Celovca, Trbiža, Ljubljane, Gorie. (Ajdovščine) Berlina, Dražda. Praga. Dunaja.
07	0 Iz Pale, Herpelj in medpoataj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj.
3 36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice. 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiža, Izubijane, Jesenic, Gorice. Ia Pule, Rovinj, Herpelje, Divača, Daaaj. Iz Berolina, Draždan, Prage, Linca, Dm-naja, Celovca, Iaomosba, Beljaka, Jeo. nic, Gorice (Ajdovščine). 8.14 B Iz Berlina, Monakova, Dunaja, Jesenic, Goala. IOOO M ia Poreča, Buj, Kopra. 10.2* 9 I« Pule (Rovinja) Dunaja (čez Divato). 11 15 0 lz Dut aja, Celovca, Beljaka, Gorica.
Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikflt: 9 34 O iz Portorose, Kopra. 9.37 OJiz Gorice. 9 41 O ia Divače, Herpelj.
Južna železniea.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazioae)
42 B preko Cervinjana v Benetke, v Rim, H'1--.
Videm, Pontebo, Čedad in B do Koralo« (Cormoas) preko Nabrežioe. 6 20 O do Gorice preko Habrežlne.
8	00 E v Korenin, Videm, Benetke,	Paria,
London.
8.10 B y Ljubljano, Dunaj, Beko, Zagreb, Badint-pefito.
8.20 B preko Nabrefine v Kormin, Videm, Mila. Rim.
9 00 O preko Kormina v Videm ln dalje Ia O
preko Tržiča v Ćervinjan. 9.55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, BudimpeHo. 1:.10 O v Kormin in Videm. li.fiO O preko Cervinjana v Benetke—Mila«. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.IO O v Kormin (se svezo ▼ Ajdovlčino) Vidam Milan itd.
а.IO	O v Ljubljano, Dunaj, Beko.
tt.85 B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Beko.
б.50	preko Cervinjana | v Benetke, Milan, Bim
preko Kormina v Videm. 8 OS B v Kormin in Italijo.
<1.42 B v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budiapelto a.2* O t Kormin (se zvezo v ''"ervinjan) lt.40 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto
Prihod v Trst.
6 10	O z Dunaja, Budimpešte.
6	30	B z Dunaja, Ljubljane Usteodo in Londona
7	40	O iz Karmina in Cervinjana preko Bivuu 1 5o	B iz Italije preko Kormina m Nabreiina.
9 i5 B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpeit« ln Keke
1 j.24 O z Dunaja, Ljubljane in Bete. 1 j 5U B i> Komuna preko Biria ln B iz Italija
preko ćervmjana. 12.13 O iz Iudije preko Kormina in NabrežhttJ. J.07 O iz Italije preko Cervinjana in Bivia. 'J.17 O iz CJelja in B iz Ljubljane, Zagreba, Bek. 4.10 O iz Vidma, preko Kormina in Bivia. 5 »5 O z Dunaja, Budimpešte, Keke, Zagreba. «55 O iz ltaialije preto Cervinjana in Nabreftta 7.3U o tz Italije preko Kormina in Nabrežine. S B iz Italije preko Kormma m JSabrežina. 8.51 B z Dunaja in Budimpešte. 9.00 E iz Londona, Pariza, Hilana, Benetak Vidma in Kormina. 11 03 0 iz Vidma preko iiormina in Bivia ia iz Iuilije preko Ćervinjan a.
OPAZKE. Mastne številke značijo popoldne, O — osebni vlak, B — brzovlak, M — meiaaeo.
čaj, da delo ne bi bilo dovršeno v določenem Času. Nemška tvrdka pa Je precej zakasnila, vendar ni nikogar, ki bi je] kaj očital radi tega. Tudi ne ve noben občinar, da bi bila tvrdka plačala kako globo. Če bi bit pa delal kak slovenski podjetnik, bi mu bn Štandrežki župan L u t m a n gotovo odtr gal do zadnjega vinarja in bi bil v ta namen klical komisijo za komisijo, da zasled kako, pa bilo tudi najmanjšo napako. Nemškemu podjetniku se ve se ni zgodilo kaj tacega. Nikogar ni bilo, ki bi bil nadzorovat delo. Tudi ni župan Lutman nobenega občinskega odbornika vpraševal, kadar Je nemška tvrdka zahtevala denarja na račun.
O slovenskih podjetnikih se je Izrazil g župan Lutman, da nimajo dovolj kapitala in da sploh niso sposobni za izvršenje tacegj dela. Mi pa pravimo: če je g. žuaan tujt tvrditi izplačeval na račun, bi bil lahko tud. kaki slovenski tvrdki. Za to pa je hujSkai preti slovenski n p d^tnikom, da le podpira Nemce, ki se priseljajo v naše kraje.
Kakor čujemo, je ra s-avbi nove vo jašnice veliko pcgieškov. Okna sploh nt odgovarjajo predpisom in niso urejena pi stroškovniku in načrtu. Zida i in snažili s< tako, da mora b.ti strokovnjaka sram da St tako delo izroča Javnosti. Napak vidi človek kamor se obrača. To je tudi vziok, d. župan ne dopušča, da bi občma vzela ka kega privatnega kolavdatorja. Če pa ima g župan zavest, da je delo dobro izvršeno naj le dopusti, da delo pregleda kak dcmič> kolavdater. G. župan naj le pogleoa razlik med delom te nemške tvrdke in onim slo venskih podjetnikov, n. pr. bratov Moiet č pri novi bolnišnici. Kakor noč in dan. 1 tudi od dnuih slovenskih pod etnikov bi s< lahko nemška tvrdka kaj naučila.
Sedaj gradi občina Štindrež drugo vojašnico In kljub vsemu in vsemu je od dala občina tudi to delo isti nemški urdxt. In to, ne da bi bi>a, kakor zahteva zakon, ta dela javno razpisala Oddala je nemšk tvrdki kar pod roko G >spud župan je vst to tako uredil, ne da bi drugi starešine ve deli, kedaj in kako. Zopet jim je g jvorii, da od goriških podjetnikov ni nikdo zmj žen za ta o de o in da mkdo ne more Ceneje delati, nego tista nemška tvrdka. Ob činarji so res seli na ta lim in so meniti gospod župan že vedo, kaj delajo. Ta od daja dela je torej povsem nepravilna in ob črnski možje bi morali zahtevati, da se ta oddala prekliče in razpiše nova konkarečnu oddaja, da bomo videli, Je ii res, da ni no bena domača tvrdka ceneja od nemške.
Oni nemški podjttmk Je že prtvel cel oblak nemšKih (dunajskih) zidarjev in delavcev. Dcžiy mo torej zopet, da bi.d vojašnico v Š a idrežu na slovenskih tlth in od slovenskega kapitala zidali nemšk delavci. Naših gorišk-h zidarjev pa pohajaj stotine okrog brez dela in zaslužka, ker nt morejo v tej slabi sezoni nikjer dobiti dela Vsi slovenski delavci In podjetniki protesti ramo proti takemu zapostavljanju domačih, znano izbornih delavcev.
Res, žalostno je, da je med Slovenci takih županov!	Občinar
Danes 15. septembra prva Ciril Metodova vese'ica in cvetlični dan v Sesljanu (pc staja VižovljeV Pridite vsi zavedni So venci I
Avstrijsko - italijanska komis ja za uravnavo mej. Te dni je dospela iz Rablja Čez Redil komisija, obstojeCa iz avstrijskih in Italijanskih častnikov generalnega štaba, ki so imenovani cd obeh vlad v svrho revidiranja mej. Točka, t kolu katere se su Čejo prepiri na goriško - italijanski meji Je črta Ki-k Matajur, na kattri se nahaja avsinjska vas Jevšček, katero bi pa Itaiijam radi požrli. Vsaj radikalno časopisje onstran meje zahteva to.
Ciiil-Mttodova cvetlična dneva sta v G-uči določena na 21 m 22 septtmbra. Pred meseci je nabral Rudeči Križ ob isu pril. žnosii ok <lu 5000 kron ; sedaj, ko pri dejo le Ssovenci v poštev in žalbog še i> ne vsi, bodita ta dva dneva dokaz narodne požrtvovalnosti.
Izgnan regnicolo. Anton Scalchi, brivec na Travniku, |e žalil našo dižavo v krčmi med pii|attlji na Jako brutalen način Redar ga je slučajno slišal in ovadil. Rad tega mu je prisudil policijski nadsomisa-7 dnij zapora in izgon. Scalchi ima družim in se Je že udonuč l v Gorici ; radi tegu ne odide z zadovoljnim obrazom čez rmj
Šolske ve ti. Na c. kr. dižavni realki se vrši vpisovanje v I. razred dne 16. septembra od 9 do 12; 17. septembra bodo vsprejemni izpiti. Vpisovanje za druge raz rede Je 17. t. m — Na slovenski gimnazijk« pripravnic« žične šol-ko leto dne 19 septembra, 16 r. m. se vrši vplsjvan.e med 8. In 12. uro predpoludne na trgu Sv. Antona Št. 2, I. nad^tr. — Vsprejemni izpili za I. gimnazijski razred se vršijo 17 t. m. ob 9. uri zjutraj. — Vpisovanje Zr III. in IV. razred slovenske deške vadnict se vrši v S G egorčičevem Domu, za III.~ Vlil. razred dtkhške vadr.ice v Novem domuM, za vse oruge razrede na žen skem učitelj šču. — Obrtno-nadal,evalna šolr v „Šolskem domu" začne Šol. leto 16 t it
Učni zavodi društva „Šolski dom narortč šestrazredaa dekliška }{ud,ka So;^ v „Šjlskem donu", petrazredna deška ljudska šola istotam, petrazredna mtšana ljudska šola v Malem domu, deška priprav ljalnica v Malem domu, dvarazredna de kliška pripravnica za izobraževalfšča i stote :,
ženska obrtna šola za šivanje in vezenje v Novem domu, začnejo novo šolsko leto
v	Četrtek 19. t ra. Dne 16. in 17. sept. se vrši vpisovanje od 9 do 12 in od 3 do 5 popoldne.
Ljudska univerza. Letos se bodo
vi	šila predavanja pod okril|em „Narodne Prosvete" v velikem štilu. Bil Je v resnici že zadnji čas. Italijani so ponosni na svojo „Universlia del Popolo", ki se je že udomačila med njimi in nudi v vsakem ozira res nekaj dobrega; a na drugi strani je slovenski inteligent predaval pred tako skromnim številom poslušalcev, da mu je minila vsa volja do — nepotrebnega truda. Pričakujemo z vso gotovostjo, da »Ljudska Univerza" letos vspe. Imena predavateljev in predmeti, katere so izbrali, nam bodo v dokaz za to našo trditev. Predavanja se bodo vršila v sledečem redu :
Dr. Fran IleŠič, predsednik „Slovenske Matice" — O vprašanju malega naroda; dr Josip Silovič, rektor zagrebške univerze
—	PaOirci po starom hrvatskom kaznenom pravu ; dr. Ivan Lah, glavni urednik „Dne^a"
—	O slovenskem kulturnem razvoiu ; dr. Ferdo pi. Sišić, profesor zagrebške univerze in poslanec sabora — Hrvatsko madjirski odnosi od leta 1790 — 1873 dr. Boris Jarnikt privatni docent na univerzi tn načelnik zor »loškega inštituta v Wirzburgu
—	O bistvu življenja; dr. Alojzij Gradnik, c. kr. sodni* v Goncl — Psihologija mase ; dr. Bogumil Vošnjakt privatni docent vse učilišča v Z^g'ehu — Poče'ki moderne demokracije ; Vladimir Knaflič, odvetniški kandidrt v G rci — O sodobni izobrazbi; dr. Anton Dermota, odvetnik v Gorici — R formacija, revolucija in evolucija; dr. Er nest Miler, prifesor zagrebške univerze
—	Glavne škole u kriminalnoj znanosti; Ferdin nd Seidl, c. kr. profesor v G Jiici
—	Geološti izp ehodi po goriški okolici; dr. Kari Ozvald, c. kr. profesor v Gorici
- Bistvo in vzgojni pomen sugestije.
Vesti iz Istre.
Cvetke s c k. okrajnega glavarstva v Kopru S Koprščine smo prt Jen: Kakor ->o cenjenim čitateljem znano, daja država druž nam pozvancev na vojaške vaje dnevno K 1 25 in več podpore. Tozadevne prošnje je adres'rati na pristojno c. k. okrajno g avarstvo. A kako rešuje c. k. okrajno glava stvo v K >pru take prošnje? Prošnja je napravljena v maju, rešitev pa prihaja v septembru. Ali potrebuje družina pozvanca denar, ko Je nje rednik na orožnih vajah a!i tri mesece pozneje, to prepuščam v razmi-šlianje gospodu Gv!du Polleyu, c. kr okraj nemu glavarju v Kopru.
Obenem si dovoljujem do gospoda c. xr. okrajnega glavarja še eno vprašanje:
Ali mu je znano, da Je „Club Llbertas" iz Kopra sodeloval na mednarodni veslarski tekmi v Genevi in L^go di Como kot klub iz Italije, torej kot lašfci podaniki?
. Mu je-li znano, kdo vse je sodeloval na tej tekmi pod različnimi imeni ? I
Iz Dekani. Gospod Josip Fortuna. Dekani št. 15 je plačal za podružnico CM v j Drkanh znesek 5 K v svrho poravnave -pora med n|im in zastopniki d. o. Dekani, radi žaljivih nepremišljeno izgovorjenih besedi na naslov zadnjih.
SRZOdflUNE UE5TL
Ministrska konferenca. — Delegacije.
DUNAJ 14 (Jzv.) Danes popoldne se le vršna na Dunaju skupna ministrska kon-fererca pod predsedstvom zunanjega ministra grofa Berchtolda, ki je sklenila predlagati predsedstvu delegacij, da se delegaciji siličita dne 23. t. m. k zasedanju. Konferenca se je nadalje bavila z raznimi predpripravami za delegacijsko zasedanje.
Pozoinosi vzouja oficijelni komunike, ki ie bil izdan o tej konferenci in ki kaže, da be o financijalnlh vprašanjih, torej o znanih zahtevah vojne uprave pri konferenci ni govorilo, vsled česar se tudi konference nista udeležila oba fnančna ministra. Kakor torej stvar stoji sedat, je soglasni odpor avstn.-skega in ogrskega časopisja proti pretiranim zahtevam vojne uprave zalegel vsaj trenotno nekoliko.
Delegacije.
I UNAJ 14. (Kor) Ker Je ogrska dele giciia &k».cana na 23. t. m., začne tudi av sirijska de-egacija ta dan svoje zasedanje. Kakor je iz eael c. kr. korespondenčnl urad, namerava predsednik Dobernig sklicati ple-
V dobroznan! Žganjarul
Ferdinand Pečenko - Trsi
317
ulica Miramar št. 1 dobijo 8» vedno pristne pijače prve vrste kakor n. pr.
Žganje, slivovec in briitfevec,
kakor tod) nit plfsfe
frambois, tamarindo in femade.
Mirodilnica
flnton Cirsich
Barriera vecchia it. 14.
ZALOGA
barv, čopiče v, po vlak in maii! za »dae, izrezov za siikar]e (šhmpovj za mačkov in d šav.
33 oceanskih parnikov
33 oceanskih parnikov
RUSTRO-HMERICHNH, Trst
Redovit prevoz potnikov in blaga v Severno in Južno Ameriko, Grško,
Italijo, Špansko.
V 9 dneh iz Evropa (Gibraltar) v Južno Ameriko. Posebna vožnja brzoparnika z dvemi vijaki „KAISER FRANZ JOSEPH I".
Odhod iz Trsta dne 22. septembra 1912.
V zvezi s 6-dnevno zabavno vožnjo v Dubrovnik, Neapelj, Barcelono, Kanarske otoke (Tenenffa) — dne 6. oktobra v Rio de Janeiro ; d \e 7. oktobra v Santos u ;
dne 10. oktobra v Buenos-Airesu.
Natančnega pojasni'a daje Ravnateljstvo v Trstu, ulica Molin piccolo štev. 2.

V dobropoznani
čevljarnici Scubicli
ulica Carducci štev. 15, se razprodaja vse blago z. velikim popustom, □ da se napravi prostor za zimsko blago. □
! ! Vsak naj izrabi ugodno priliko ! !

A O Df^ir^ A D kovač, mehanik in elektrotehnik ■ OL-)VyVJ[/^il za nikeliranje, posrebrnc^je, bakrai
- z delavnico bakranje itd. itd. Trst, Via Gaetano Donizetti 5. - Telefon i26, Rom. IV.
|a priprave za točenje piva, motorje na {ras in bencin, sesaljke. šivalne stroje, motocikle, bicikle in izvrSuje aruga dela, ki spaaajo v stroko mehanikov, priprave za električno razsvetljavo, električne motorje in vzdigovalnice, električne zvonce, telefone in vsako delo elektrotehniško. - Zaloga žarnlo, stekal za gas Id elektriko In d-ugih predaetov. —■—■—■————■■! 11 ii i mu ■	.......
Rabite za strehe sualib biš!
(asbest-cementni škriljavec).
Zahtevajte cenike in vzorce pri
glavnem zastopstvu in zalogi
V. Jflnnch in dru$
Trst, ulica Sanita 25
Pozor na znamko „ETERNIT41, utis-njeno na naše Sipe. Samo tedaj pristen, če nosi vsaka plošča napis z Izbočenimi črkami. 2222S
Sukna,
lodLe in modno blugo z* gonpode in dame. uri p« toč*
KAREL KOCl.N : : tovarna aukriA : : v Humpolou (Češko ? : : Uzorci franuo.
MICHELE ZEPPAH ™ uiica s.D
Glovannl 6 In 2 TELEFON štev. 11-85
PoiMca v Zadru.
Zaloga
majoiičHil) Dedi in
StfillMO?
lastnega izdelka.
Edino zastop. tovarne majoličnih peči: Car! > Mayer'$ SOhnt, Blantko
3zbera plošč
za stene kakor tudi za Štedilnike,
■ ajolle, pet! Izdelaš« ia trajen ogcaj, uporabljivo tudi na pila 372

	ri	--	L,,'	
■ "4				
	1 ' .'i		i. !	
l II				1'
- i
- 9 *
U
T—I
LJUDSKA HRANILNICA ip POSOJILNICA v TRSTU
V lastni hiši ulica Torre blanca štev. 21 (ob ulici delle Poste) t
Sprejema vloge in jih obrestuje po i II 01 |j Za vlagatelje jamčijo vsi člani zadruge z vsem
" I2 11	===== svojim premoženjem.
brez odbitka za rentni davek.
Uradne ure: vsak delavnik od 9. do 12. dopoldne in od 3. ao 5 pooolene.
V Trstu, dne 15. septembra 1912.
EDINOST4 št. 258.
Stran IX.
oarno sejo avstrijske delegacije v svrho vo lltev t odseke, nakar se prične delovanje v odsekih.
Izpopolnitev ministrstva.
DUNAJ 14. (Izv.) Danes je izšlo cesarjevo lastnoročno pismo na notranjega ministra barona Heinolda, s katerim se baron Heinold odvezuje nadomeščanja ministrskega predsednika grcfa S iirgkha. Grt f Stii gkh je dopoldne prevzel vse agende ministrskega predsedstva. Tekom prihod, tedna se izpo-po'ni potem ministrstvo. Kot najresneja kandidata imenujejo danes sekcijskega načelnika barona Friesa za trgovinsko In praškega profesorja dra. Horačka za poljedelsko ministrstvo.
Nemci in Hochenburgerjev ferman.
PRAGA 14. (Izv) Danes popoldne se je vršila tu važna seja nemških deželnih poslancev, ki se je bavila z vprašanjem češ^o-nemških spravnih poga|anj. Precej neprijetno je dirnilo nemške poslance dejstvo, da se je namestnik knez Thun odpeljal danes na Dunaj, da pri vladi intervenira v zadevi znanega fermana justičnega ministra dr. Hichenburgerja.
Proti Mladočehom.
PRAGA 14. (Izv.) Kakor znano, je mestni svet praški sklenil oster protest proti zadnjemu jezikovnemu ukazu justičnega ministra dr. Hochenburgerja in ga doposiai češtim poslancem. Z ozirom na ta protest, ki obenem poživlja tudi češke pt slance na energično akcijo, da v parlamentu strmoglavijo sistem, kater« g i credstavitelj je ju-stični minister dr. H chenburger, je dižjvni poslanec dr. Adolf Siransky poslal mestnemu svetu praškemu brzojavko, v kateri opozarja mestni svet na to, da so ravno predstavi-teljl praškega mestnega sveta, mladočeh*, tisti, ki s svojo taktiko vzdržujejo in pod pirajo na Dunaju vladni sistem, ki je sovražen slovanskim narodom. Ce tcrej prašk me-tni občinski svet sklepa resolucije proti vladi, sicer pa podpira vladno politiko, po tem je tako ravnanje narodu edino le v Škodo, ne pa v korist.
Pogreb Jaroslava Vrchlickega.
PRAGA 14. (Kor.) Z največjimi častmi in ob velikanski udeležbi vseh slojev prebivalstva se je danes popoldne vršil tu po greb umrlega pesnika Jaroslava Vrchlickega V panteonu deželnega muzeja sta imela med dragimi praški župan dr. GroŠ in pisatelj Herldes nagovore. Na pokopališču je ob grobu govoril med drugimi pisatelj Jaroslav Kvapil.
Evharistični kongres.
DUNAJ 14. (Izv.) Danes dopoldne se Je vršfio v rotundi v navzočnosti 20.000 ljud slavnostno zaključno zborovanje, ki mu je pri sostvovalo več članov cesarske hiše, članov visokega plemstva in uradništva, Spre,eta Je bila resolucija, ki izreka zahvalo papežu.
DUNAJ 14. (Izv) Ker |e v zadnjih dneh prispelo na evharistični kongres veliko več ljudi, kakor jih le bilo napovedanih, je že predvčerajšnjim začelo primanjkovati stano vanj. Velikanska množica romarjev je morala v najhujšem dežju romati po ulicah, ker so bjti brez prenočišč. Zlasti so bil prizadeti Čehi, o katerih poročajo danaŠn|i „Dčnicki Listjr", da jih je okrog 6000 brez stanovanj in da se v velikih gručah že odpeljavajo domov, ker so popolnoma brez voditeljev in tudi brez denarja.
Pri današnjem zaključnem zborovanju se je glavni govornik p. Kolb dotaknil tud dežja in ga postavil na račun božje previd nosti, češ, da katoliki niso prišli na Dunaj k slavnostim, temveč k požrtvovalnem delu ter morajo smatrati, da je Bog nalašč posla slabo vreme in jim s tem naložil pokoro. Končno Je govoril ob velikan kem odobravanju kardinal Van Rossum. Med njegovim govorom se je pripetil senzacionalen dogodek. Neki neznanec Je začel namreč straho vito kričati. Ljudje okoli njega so ga prijeli in izročili policiji. Bil je to neki Krapil ln zdravniki so konstatirali, da ga Je zadel histeričen napad.
Danes neprestano močno dežuje in tako bo najbrž morala |utri izostati slavnostna procesija. Pa tudi če bi bilo lepo vreme se cesar zaradi hladnega vremena ne udeleži procesije.
Zvečer je bil na cesarskem dvoru sprejem, pri katerem je bilo navzočih ckrrg 1500 oseb. Cesar je nagovoril več odličnih oseb Navzoča Je bila visoka aristokracija ln duhovščina, iz nižjih slojev ni bilo nikotrar.
Razstava maloruskih ročnih del.
KOLO MEJA 14. (Izv) M^lorusi prirede tu v dneh 21. do 30. septembra po starem, to je od 2. do 12. oktobra oo novem raz stavo maloruskih ročnih del. Razstava obeta, da bo zelo zanimiva.
Povodnjl na Ogrskem.
MARMAROS-3ZIGET 14. (Kor.) Vsled že deset dni trajajočega dežja so potoki in reke tako narasle, da vlada v vsem okraju velika stiska. Dosedaj Je voda napravila Škode do dveh milijonov. Del pridelkov je odplavila povodenj. V visoŠki dolini je od tesla voda veliko gradiva za zgradbo železnice, kar pomeni pol milijona Škode. V mnogih vaseh vdira voda v tuše, da so mo rali prebivalci pobt gniti v više ležeče kraje. Tisa narašča rapidno.
Avtomobilska nesreča.
KRAKOV 14. (Izv.) V Grodeku se Je dogodila danes velika avtomobilska nesreča.
Neki veleposestnik se Je vozil v avtomobilu s štirimi svojimi tovariši. Avtomobil je za jeljal v jarek. Dva člana družbe sta bila rtnonevarno ranjena, ostali pa težko.
Državnozborske volitve v Ljubljani.
LJUBLJANA 14. (Izv) Narodna napredna stranka proglaša kot kandidata zs-i|ubljan*ka državnozborska mandata prof loslpa Relsnerja in tržnega nadzornika Adotf Ribnikarja.
Nemška torpedovka se potopila.
CUXHAVEN 14. (Kor.) Kakor poročajc semkaj, je bojna ladja „Karingen" danes opolne trčila ob torpedovko „G 171u. Torpedovka se je v 15 minutah potopila. Sederr ljudi pogrešajo Nesreča se je zgodila na severu otoka Helgolanda. Uradno se vest še ne potrjuje.
Prebrisana sleparka.
DUNAJ 14 (Kor.) Policija Je aretiral? 25!etno Ano Wurmovo, hčer že umrlih delavskih staršev, ki Je pod napačnim imenom grofice Sarnhelmove izvršila razna sleparstva zatrjujoč, da ima v banki naloženega pol milij. Nekemu častniku je izvabila 40 000 K. nekemu hotelirju pa blaga in denarja v približni skupni svoti 30 000 K.
Dva velika bančna poloma.
KRAKOV 14. (Izv.) Danes sta napovedali konkurz dve izmed največih gaiiških c>ank, in sicer tvrdka Kahame s poldrugim milijonom in tvrdka Eibenschurz s tremi m -lijoni pasiv. Oba bankirja sta bila aretirana.
Strahovit umor.
JUDENBURG 14 (Izv.) V bližini Juden burga so našli danes zjutraj ob 7 grozoviti razmesarjeno truplo nekega neznanca. Trupu je bilo brez glave, noge pa so bile tud> od ezane in položene na prsi. Truplo je bil< popolnoma brez krvi in tudi okrog njeg niso bila tla čisto nič okrvavljena. Iz teg i sklepajo, da je bil neznanec umorjen nekjt drugfe in da so truplo prenesli potem sem kaj. Roke so bile tudi popolnoma razrezane I tentitete neznanca še niso mogli dognati Za krivci ni nobenega sledu.
General z generalnim Štabom vred ujet.
PARIZ 14. (Izv ) Listi poročajo, da Jt pri velikih francoskih manevrih bil povel nik napadajoče armade general Marion s celin svojim generalnim štabom vjet po neki kavalerijski patrulji nasprotne armade. Ko je dospela ta vest vodstvu manevrov, kiei se je nahajal tudi ruski veliki knez Nikola Nikolajevič in vojni minister Millerand, je najviš|i nadzornik gtneral Joffre tako; dal ustaviti manevre.
Francosko vojno brodovje.
PARIZ 14. (Kor) Kakor se oficijelne poroča, bo šest oklopnic tretjega brodovje dodeljenih vojni luki v Bherti, kjer ni mo joče prepustiti prehranitve vsega brodovja 'ojni luki v Tulonu.
Pogreb japonskega cesarja.
TOKIO 14. (Kor ) Ti upio umrlega ce snja Mutsuhita so danes zjutraj ob pozdravnih strelih vseh v pristan šču zasidranih vojnih ladij prepeljali v Kioto, kjer trupi« pc kopljejo.
TOKIO 14. (Kor.) Zmagovalec pri Port Arturju general Nogi in njegova soprog; sta se po žalobnih svečanostih po umrten cesarju usmrtila sama. General Nogi si |* i kratkim mečem prerezal grlo, njegova soproga pa se je zabodla v onem trenotku, ko so naznaniti prvi topovski streli, da Jt žalobni sprevod krenil iz palače. Pred samo-umorom sta izpila iz Čaše, ki jo Je jima podaiil cesar, katerega slika, z žalnim trakom ovita, je visela na steni, poslovilni požirek. Ko Je stopil v sobo neki Nogijev prijatelj, sta oba Še dihala. V sobi so našli krkor pravijo, na cesarja naslovljeno pismo
Revolta kaznjencev.
TARNOPOL 14. (Izv.) Danes Je v tu kajenji kaznilnici nastala revolta. Priti s« morali vojaki, da so napravili red. Jetnik so pobili vsa okna in demolirali vrata.
Strogo ravnanje v ruski armadi.
PETROGRAD 14. (Kor ) Dnevno pove je vojnega mmisr^tva razglaša sledeče: K e car Jahal po hodimskem polju, se Je d< t*odll nezaslišani d godek, da |e neki vojat s točil iz vrste, da bi carju izročit neko pro šnjo. Da se v bodoče preprečijo taki do godki, je utazal car, da se izreče graja po eljniku moskovskega vojnega okraja in po veljniku 18. armadnega zbora, Štfu prve in-fanterijske divizije ukor, poveljniku polka p* strog ukor; nadalje da se odvzame poveli stvo poveljniku 1. bataljona, poveljnik stotnije in voda pa orožje.
Homatije na Balkanu.
B Jgarija in Turčija.
SOFIJA 14 (Kor.) Vse vesti o korakih bolgarske vlade pri velevlastlh v zidev avtonomije Macedonije, posebno pa v na mišljenih grožiijah, da pop-Ime Bjlgarij; za orožje, če bi se ne dovolila avtonomija se s kompetentne strani dementirajo. Ravnu-tako neresnične so tudi vesti o opomiaih elevlasti napram bolgarski vladi. Će se iz vzamejo razni predlogi v zadevi miru, posebno z ruske strani, ni bilo dosedaj nikakit posredovanj pri bolgarski vladi. Z ozlrcm
na korektno postoparje bolgarske vlade tudi ni zato nikakega povoda.
PARIZ 14. (Izv.) Listi poročajo iz Cari ^rada, da so pogajanja med bolgarsko in turško vlado dosegla zadovoljiv uspeh ia je torej vojna nevarnost med Bolgarijo in Turčijo izključena.
SOFIJA 14. (Izv.) Včeraj bi bili morali 'ti na dopust vojaki najstarejšega letnika, kar se pa ni zgodilo. Bivši minister Gen*> iijev, vodja stambulovske stranke in naci-jonalistične struje, je izjavil, da mora Bolgarska izkoristiti anarhične razmere v Tur čiji v svrho rešitve macedonskega vprašan a, kajti to vprašanje se gotovo reši slej al prej, toda potem ne več mz nami, temveč uroti nam".
Bombe v Dojranu.
SOLUN 14. (Izv.) Bombni atentat v Dojranu vzlic svoji groznosti še ni zbudil tz ravnodušnosti mohamedanskega prebi valstva. Kolikor je dosedaj znanega, |e bomba usmrtila 25 oseb, nad 30 jih pa težko ranila. Atentat so izvršili člani mace-lonsko-bolgarskega revolucionarnega od bora.
Grške čete.
CARIGRAD 14 (Izv.) Iz Janine poročajo, da je neka gršsa Četa umorila slnr albanskega odličnjaka Emina. v^led česar se je bati krvavih konfliktov med Abanci «n Grki.	_
iAKOVl
—	Pil prvi pevski vaji po slavnostl so se nabrale med Hajdraši 3 K za proseško CM podružnico. Hvala 1
—	Svetoivanski Ciril-Metodovi podružnici sta darovala Francel s Pijanovega in Ivan Sergente vsak po 1 K in to zato da bi se vsled neke slave ne zmešalo pivo in vino. G. Svitoslav Sila, umir. učit. v Gorici, tudi 1 K za poslano mu sliko našega Sokolskega fotografa.
—	Iz Ciril-Metodovih nabiralnikov z* Šentjakobski okraj se je dobilo za mesec avgust sltdeče zneske: Delavsko konsumm iruštvo K 10 98, Jadran K 3 93, gostiln* Strancar K 5 —, gostilna Koslč K 2 11 stilna Babič K 1 55, brivec Cehovir K 174. Hvala! _
Razne vesti,
Praz ovanje 821etnice avstrijskega cesarja z revolverji. Povodom 82. roj->t «ega crne našega cesarja so priredili Člani new yorške avstro-ogrske naselbine banket U^oda pa je hotela, da se je to slavce >iabo zaključilo. Eden govornikov je hvalil v svojem govoru dobre lastnosti avstrijskega cesaria. To se pa nekemu Ogru, ki se |e udeležil banketa, nikakor ni dopadlo. Pro-testoval je proti slavitvi avstrijskega cesarja, češ, da je zanj Fran |osip samo c grški tralj. Nato |e nastal velik kraval. Avstrijci so se postavili na stran avstrijskega cesarja med tem, ko so se Ogri potegovali za ogrskega kralja. Prepir se je zaključil s tem, da je eden Ogrov, bale član avstro-ogrskega <onzulatata v New Yorku, potegnil samokres ter hotel z nJim uveljaviti čast Ogrske. Moža so razorožili.
Skrivnost lahke, elegantne hoje.
<L>	
	—
	K/
	CJ
3	>
H3	i -
	IO
ra	o
-X	C
C	
Pristna peta iz gumija
Dobiva se v vseh v to stroko spadaj očih ■	-trgovinah.
JEŠ HALI OGLASI IHš

MALI OGLASI se računajo po 4 Stot. besedo. Mastno tiskane besede se računajo enkrat več. Najmanja pristojbina znaia 40 stot. Plača se takoj Inser. oddelku.

3ob3 za 2 809P0(la 86	Barriera vecchia
Soba
št U, I. m d. levo.
meblirapa, zračna in svetla se odda takoj. Campo S. Giacomo 3 III.
Solnčno, zračno sobo
ljica v dobri slovenski družini v bl;žiri i lice štadion aii pri S*. Ivanu. Ponudbe pod „Učiteljica- na Ins. od lelek Edinosti.
Sobćl ZTa^oa> meblirana ali nemeblirana, se odda
štev. 6.
s I. oktobrom v via CaBerma 6, vrata
1948
OnUn mehlovana z dvema posteljama se odda. OUUd ulica A. Rapiccio St. 5, vr. 2, pritličje. _1934
jVQl#|n pr dno in pošteno sprejme takoj družina J G l\l U v Bojanu, vicolo delle Robo 445. 1962
flHHa 8e met>lovana soba pri slovenski družini. UUU4 24 kron. Ul ca Boschetto 40, \r. 8, pri
bolnišnici.
1959
Odda Sodi
se postelja mladeniču Solitario 16, vrata Št 22.	1958
Popolno zaupanje
to si pridobile
IT MAGGr kocke
• krizo en
(gotova goveja juha)
ggfl p® 5
pri vseh gospodinjah
Ime MAGG jamči za takojšnjo pripravo in izvrstno kikov^st.
od vina in špirita, velika izbera. se prodajo. Ulica Macchiavelli 3, blizu Ribjega trga. _1911
Profili Be ^ kubičnih metrov lesa, gred in dilj i U Ud po ugodni ceni. Uiica Miramar šc. 39. Gurrft & figlio.	1955
|/|YI0fjp dobri delavci, za veliko posestvo v MlltJIJB, bližini mesta se iščejo. Nuslov pove
Ind. odd. E linoati.
1960
Onko prazna s prostim vhodom in balkonona se OUUd da v rajem. Sv. J*kob, Androua Cristof >ro Colom.<o Št 7, III. pri Nedelj Ki Čopič.	1956
HXq z vrtom se proda v Sv. Andrežu na lepem • Od kraju; več se izve pri gosp. Antonu F r-folja v Sv. Andrežu št. 41.	1953
Sabbia Saponacea	^
uspešnejše sredstvo za umivanje, bodisi od če«ar koli nmazaaih rok, čiščenje vsakovrstnih lesenih, steklenih itd predmet >v ia kuhinj* cia potr*b-š in. Prodajajo ga mirodilnice in trgovine jest i a. _1944
Pnnviinnirani orožnik išče sta'ne in pri-rUII£l|Ullird!ll me>ne službe kot skladiščnik, sluga v banki ali v kaki odvetn Šei ali drugi pUa ni. Ponudbe naj se pošiljajo pod „Orožnik 30- na inne-ratni oddelek Eiinosti.	1921
Trgovina obuval	™
slovenskega, italijanskega in nekoliko Dem^kega je-/.ika. kot trgovskega vajenca. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	1916
Porln l/KnSfl Tm» ul* Belvedere št. 22 išče UdllU V\U|liy, dečka za manufakturno pro-dbjalno zmožnega slovenščine, nemščine in laščine.
Mj«y za več parov konj, prostor za vozove in rlltSv iakko tudi stanovanje v bližini vojaške bolnišnice se odda. Naslov pove Inseratni oddelek Edinosti.	1938
Kupujem
železo, stare kovine : Anton Cerneca, Trst, ul. Olmo št. 12.	1765
Mnogo denarja žite. Pošljiie svoj naslov
ua : Arnold Weiss, eksp. rt ur, Dunaj, 63. 1726
ftnliv*!"! služinČad dobi gospoda v posredovalnici UUUrU «L Barriera 7, IL	193»
Penrif) 86 kolarsko, kovaško in ključavničarsko I lUUd or dje ali pa se odda v najem prostor v katerem se nahaja isto z oro ljem vred proti nizki ceni. Najemnina prostora nizka. Prostor se nahaja pri S?. Ivanu in je edina obrt v celem okraju. Pojasnila daje tvrdka sodavice AIrija, Sv. Ivan 541.
Črno in belo, izvrstno, ima na prodaj Josip Pertot, Barkovlje, Rumena hiša 524.
1936
Vino
Potrebujem
Edinosti takoj.
dnevno 300=400 litrov mleka svežega. Ponudbe pod „Sociale"
1932
Ma|a stanovanja se oddajo v naiem v Rojanu.
Vpraša naj se v žganjarni ulica Geppa 16.
1715
Cilj

prizadevanj, najti najboljše in naj-izdatnejae sredstvo za izboljšanje kave,
dosežejo le one gospodinje,
ki kupujejo kavini pridatek t zabojčkih ali v zavitkih, označenih s „kavinim mlinčkom".
One so izbrale najbolj*, kajti pridatek za kavo s ,,kavinim mlinčkom" je najjedrnatejši, najokusnejsi in najizdatnejši te vrste, ker je p r a v i Franck. Tovarna
v Zagrebu.
:: ZOBOZDRAVNIK »
Dr. Hinko Dolenc
ordinira
ulica S. Lazzaro št. 23.
Sprejema od 9—1, 3—6.
ja
Stran X.
.EDINOST41 St. 258.
V TrstD, dne 15. septembra 1912
OTPRODAJAf
URI, OBLISAGOTL
■xx, »sunca, lason VALUTE IH DETIZE.
PREDUJMI	__
SAPE - DEPOSrTS. — FROMESB.
bmojav1: japkaireut.
TRST, VIA CASSA M RlSPARftlO ST. 5 (LASTIM FOSLOPJCJ.
VLOOB NA KNJIŽICI
OD DNEVA VLOGE ^ % DO DNEVA VZD1CU
_____ DATK FLAdUl BAVKA II BT0JB9A.
HA TEKOČI IN ŽIRO-RAČUN PO DOGOVORU. &VAHBA ZVEZA Z AMERIKO. - A KREDITI VL URADNE URE: 9—12, 2V»—5V».
HSBMffBJBi	aatm a ranu
ZA^AEOVAJJE
TBMMflni FAPISJBT PSOfl KtT*»*I IMVH
MVlim EMOAJfJA IUCI m>. BlMPUftit. •TAVBNI KREDITI. REMBOURS-KREDUl
ksditi proti dociticzbtok UDOAIJ1.
borzna naroČila. - inkaso.
CTLPOai: M—, im._—
■•^FlUjilke v Opatiji In Ljubljani.
Slovenci, se hočete obleči po ceni?
Obiščite dobro znano trgovino
Alla citta di Trieste
Tla Giosnč Cardacci St. 40
kjer boste našli velik izbor oblek, površnikov, paletoti, jopiči s kožuhastira ovrat nikom, hlače, srajce, malij itd, za moške, dečke in otroke. Specialiteta v plaščih loden za moške in otroke od 3 let dalje. Zaloga j inozemskega in domačega blaga. Sprejema se naročila za obleke po meri.
Alla citta di Trieste
Via G'osufc Cardmel št. 40 (ex via Torrente),
Zobotthnični ambulatorij Univ. zdravnika
Di\ Barry-Brillant-a
Ermanno Schultze, 1. tehnik.
Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, olatinom in porcelanom Vsa dela brez bolečin. Ziav nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popol.
Tehnična poslovnica
FRANC & KRAK C, Trst,
(prej Schnabl & Co. Succ.)
dobavata:
Tangye« najlzvrstnejle motorje na bencin, plin, opojni plin in motorje na eafto,
sistem „Diesel" stoječe in ležeče nstrojbe.
Lokomoblle tla benzla In paro. Prevzemajo delo indnstrijalnih tovaren kakor: Milni za moko, stroji za proizvajenje olja, tovaren leda, stroji za kamenolome, stroji in tovarne za cement, stroji in nameš&enja n mizarsko Obrt, centralno kurjatev, stroji ca drobljenje različnega blaga, kemične tovarne itd.
Nameščenje za električno razvetljftvo in prenos moči. Električni vidigala Z1 osebe (Llft) sistem Pedretti, kakor tudi vzdigala za blago. Stroji za kovaško ia druge obrti. Moderne transmisijo. Sesalke in cevi vsake vrsti.
Skladišče vsakovrstnih tehničnih potrebščin. Vsakovrstne oevi. Orodje in stroji za poljedelstvo in prede za vino. Olje, zamahi, pipe itd. „Andoro" najbolji in najceneje pokrov hid.
— — — Proračuni Ia oblek mernikov zastonj. — — —

IDE
□0
RESTAVRACIJA
flURORA
Trst, uL Cardacci št. 13.
Na umetniškem potovanju črez VralMavo, Krakov in Dunaj gostuje znani in zelo priljubljeni muzikalni, instrumentalni in kabaretni Aueambl
The (Deiliins
že ponovno v restavraciji Aurora.
Vsak večer
velike predstave od 7. do 12.
Ob nedeljah in praznikih:
M^tinee.
Vstop prost uvzemši ob nedeljah in praznikih Za mnogobrojen obisk se priporoča
JOSIP DOMINES.
Toči se dobroznano I.a Goesa ivo pivo
vedno sveže iz bektolitprskih sodov. ="'- ■■

JOSIP
STRMTK, Trst, Piazza Rosario
odlikovan z zlato kolajno in križem na svetovni razstavi v Rimu
ZALAGATELJ ĆEVL.fEV c cr finančne strsže za Trat, Koper in Pulo, c. kr. varnoa ne straže za Trat, okolico, Pulo in Gono, BklsdiSča c. Kr. glavnega carinskega urada in drugih skladišč.
Priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko in dobro poznano tovarno in trgovino čevljev za ============ moške, ženske in otroke. ====———==========.
I Ivan de l.orenzo ZtiTičt
Zaloga peči in štedilnikov vsake vrste.
Zastopstvo c. Kr. priv. tovarne V.a Lutz in sinovi v Biudenz-u.
Izbrana zaloga plošč za opremo sten in ognjišč.
Sprejemajo se poprave, kt spadajo v to stroko. — CENE ZMERNE.
I
Ivan Žniderčič
Trst, ulioa Belvedere 17, Trat
Trgovina jestvin in kolonijah].
Zaloga testenin iz Bistrice in Neap jaf vsakovrstna olja, n ila, kave itd. VELIKA ZALOGA vseh potrebščin za živino kakor otrobi, koruzo itd. Pošilja na dom in itd.
po poŠti. Cene ugodne in točna postrežba
Skladišče kož
vseh vrst crne in barvane, v eh vrst rumene in črne za čevljarje in sedlarje z delavnico gornjih delov čevlje* (tomaje). Telečja kože črne in rumene (Bokskaib). osci a -?a naibol|e vrste za barvane čevtje. Narocbe za «88 kraje deželo izvršuje točno in hitro
Lorenzo Gaggianelli
v Trstu, — ulica S . Lazara štev. 17.
Tržaška posojilnica in hranilnica
Piazza della Caserma it. 2. — Telefon 953.
Ima no razpolago Jekleno varnostno celico
U j« tubi proti t)oma ta požaru, v kateri so SHBAMBIOE, U se oddaj »jo ■traakam v najem ia dotr
za oelo leto kron SO, za 6etrt leta kron 12 za pol leta „ 90, za en meeeo „ 6
gh ram bi ca 10 24 cm viaoke, U em liroke, 48 em globoke. Shramblo ae more đmgi odpreti kakor stranke, ki seme osebno shranijo svoje stvari, kojih al {raba prijaviti.
BQT Oddaja hranilne pužića TB®
kater« priporoča posebno starilam, da na U najnovejli bi najTspeBnejl način navajajo Itediti »toj o deco. Našeljee pejaeelle daj« ztvsd sb sradslh srak.
caa
Točne ura prodaja
Emilio Muller
najuglednejša In najt rejia prodajalnica ur v Trata, vin 8. Aatoalo
(vogal ulice S. Nicoli).
VELIKA IZBERA
▼erliio, sls tih, arabr-nlh, kakor tudi atenskih ur vaaka vrat«.
Ustanovljaaa lato IS&S.
Naravni led
v štang^h in kos h iz tvornice naravnega ledu v Ban ah
se prodaja na debelo in na drobno v
LATTERIA iGiENICA
FercI. Dobavšek, Trst
ulica Giosue Carduccl štev. II.
Za novo jesensko in zimsko sezijo Je prišla velikanska izbera oblek za dečke in otroke. Palto, Ulster, Raglan, POZOR! površniki, suknje, plašči, hlače itd. POZOR!
JSlajeeneja prodajalna v Trstu I
« Prideljeirsa je krojacivca za moške. «
„TBIFOLITJM
U
bro-
Za izdelovanje ledu se vporablja le
jenska voda (Aurisina), Znano je, da se pri ni kupu naravnega ledu prifttadi 300%, ker dlje traja nego ari a talni led
Ivan Krže
Trst - Piazza 8. Giovannl it. I.
kuhinjskih in kletarakih potreb, l^in od lesa in pletenin, Ikafov brent, čabrov in kad, aodiJeiroT, lopat, reBet, sit in vaa-kovrstnih kofiev, jerb&aev in metel ter mnogo drugih v to atroko apada- pr{ nnrAfiSk jočih predmetov.— * *	govino s
kuhinjsko posodo vaake vrste bodi od porcelana, ae-mlje emaila, kositerja ali cinka, nadalje pasaman'.erje, kletke itd. — Za gostilničarje pipe, kroglje, aemijano in atekieno poaodo sa vino.
Pekarna in sladčičarna
MIKUSCH
Trst - Piazza S. Francesco d'Assjsi 7.
Prodaja moke I. vrste, sladčice In prepečeacl (blskoti) najboljših vrst, velika izbera bombonov za otroke, svež kruh trikrat na dan, buteljke, fina, desertna vina, dalmatinska In istrska vina z razprodajanjem pive v steklenicah. Izdeluje kruh z zdravim higijeničnim ===== električnim strojem.	"
Josip Trampuš
Trst; ulica Industria št. 3
(Sv. Jakob) priporoča svojo pekarijo. Večkrat na dan svež kruh.
ZdIoso moke usakft orcte Iz — prolh mllnou.«—
Vino in likeri v steklenicah. BladSčice in biškotini. - Postrežba tudi na dom.
Pohištvo
najliuejše, zajamčeno, Izdelano s lin I m ukusom
se prodaja po zelo primeroih ceoah v dobru znani zalogi
Guglielmo Brod & Co.
ulica Giocchino Rosslni in u>. Zonta 2
Dajejo se tudi olajšave v plačilu Cen;ki zastonj.	Ceniki zastonj.
v •
L*
mi
Ottomun tu, Oitoman tam
povsod me iščejo povsod me radi imajo. ^^