loštarina plačana. Štev. 81. V Ljubljani, f ponedeljek a-*o£&m&2isa številka 6C vin, to 26. julija 1820. Leto III. '4 ■ Oglasi: Za i mm X 60 lnseratnega stolpiča mali 80 vinar jev, uradni 1 "20 K, poslano, poansrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popsRt, Izhaja ob ponedeljkih, sredah m petkiL UpravatStiro ..Domovino" v Ljubljani, Sodna tilioa 6. tTrtanlžtvo „Domovlne", Miklošičeva o. 16, Tel. 72. Naročnica: Za celo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K, četrtletno 9 K, polletno 18 S, celoletno 36 K. Petkova številka mesečno 1 S, četrtletno 3 polletno 6 E, celoletno 12 K. mmrana—i Vladna kriza. Or. Vesnič obolel. LDU Beograd, 25. julija. Včeraj popoldne je nenadoma obolel ministrski predsednik doktor Vesnič tako, da je moral leči v posteljo. Doktor Vesnič je obolel vsled napornega dela zadnjih dni. V parlamentarnih krogih sodijo, da bi mogla njegova bolezen za primer, da bi trajala; dalje časa, znatno A^plivati na rešitev sedanje vladne krize. V parlamentarnih krogih se širijo glasovi, da bi bil v tem primeru nujno pozvan iz Pariza Nikola Pašič, ki bi mu regent poveril mandat za sestavo nove vlade. Možno t sestave demokratsko-radikalnega kabineta! LDTJ Zagreb, 25. julija. ,,Novosti" prinašajo o vzrokih vladne krize i/. Beograda informacije, da je ta kriza nastala zaradi tega, ker so se hoteli nekateri člani vlade odtegniti razjasnjen ju por slednjih dogodkov, ki jih je pvovzroeila Italija. Istotako je bilo potreba, da se zavrne pisanje našega tiska, ki je stalo pod vplivom italijanskega izzivanja na naše notranje razmere in ga odvrniti od razmotrivanja o naših zunanjih razmerah. Kar se 'tiče krize same, se čim dalje bolj kaže, dla bodoča vlada bržkone ne bo več koncentracijska. Včeraj se je vsekakor razpravljalo v parlamentarnih krogih o resni možnosti, da bo sestava kabineta poverjena Nikoli Pašicu, ki bi jo sestavil iz radi-kalcev in demokratov. LDU Zagreb, 25. juli ja. Včeraj se je vrnil iz Beograda ban dr. Laginja in poslanca Narodnega kluba, dr. Pelič in Akakčič. V svrho pogajanj za rešitev vladne krize sta ostala v Beogradu zai Narodni klub poslanca dr. Lorkovič in dr. Drin-kovič. Rumunski kralj pride v Beograd. LDU Beograd, 25. julija. V tukajšnjih političnih krogih se doznava, da bo za nekaj dni dbšel v Beograd rumunski kralj Ferdinand v spremstvu nekaterih rumunskili državnikov. Njegov prihod se spravlja v zvezo z najnovejšo vojaško akcijo boljševikov na rumunski meji. Proglas koroške plebiscitne komisije na narod. LDU Vetrinje, 25. julija. Danes je publici-rala plebiscitna komisija proklamacije prebivalcem koroškega plebiscitnega ozemlja, v kateri javlja svoj prihod, naglasa načelo . spoštovanja ljudske volje ter priporoča red in mir. Plebiscitna komisija izjavlja, da jamči za svobodno neodvisno glasovanje ter obljublja nepristransko pravično postopanje. Slovenci ta načela z veseljem pozdrav- ljamo, ker nam je; ob ifjililovem uvelj: zmaga zagotovljena. Bogata žetev v Vojvodini. LDU Beograd, 25. julija. Letošnja žetev v Vojvodini bo po vesteh, ki prihajajo, zelo dobra. Računajo, da se bo pridelalo okoli 110.000 vagonov žita. Za domače potrebe bi zadostovalo 32.000 vagonov žita, tako da bi bilo za izvoz lia razpolago okoli 80.000 vagonov žita. Konec vojnega stanja med Jugosla« vijo in Avstrijo. LDU Beograd, 25. julija. Z ozirom na to, da je St. Germainska mirovna pogodba ratificirana, ne obstoji več vojno stanje med našo državo lin Avstrijo. Ali je Slovenija aktivna ali pasivna! Eno glavnih načel vsakega državnega proračuna je to, da so izdatki pokriti z dohodki, tako da krije država tekoče izdatke s tekočimi dohodki. Tega načela sel je držal naš finančni minister Kosta Stojanovič, ko je koučno redigiral državni proračun za finančno leto 1920/21. Priznati moramo, da mu je to uspelo, ker bi znašali po njegovem proračunu izdatki za celo državo 3994 milijonov, a dohodki 3881 milijonov dinarjev, torej bi imeli primanjkljaja 110 milijonov dinarjev, kar pa ne pride pri tako ogromnem proračunun v poštev. Ali se mu bo posrečilo tudi izterjati pro-računjene dohodke do zadnjega dinarja, to je seveda drugo vprašanje. To velja za celo državo. Kako je s Slovenijo? Ali je državna proračun za našo pokrajino aktiven ali pasiven i V državnem proračunu sicer niso vsi dohodki razdeljeni po pokrajinah, ampak imamo samo skupno vsoto za celo državo, tako na primer pri carini, državni užitnim itd. Tudi nekateri izdatki so samo sumarno navedeni za vso državo, n. pr. za vojsko, za zunanje stvari itd. Vkljub temu pa se more vsaj približno proceniti, koliko dohodkov, oziroma izdatkov pade na Slovenijo. v r v > !> >> J » » ) 1.) Vrhovna državna uprava . 219 mili j. K, 2.) pravda in notranje stvari . 33 „ „, 3.) prosveta in vera...... 80 „ „, 4.) poljedelstvo (večinoma poljedelske šole)........... 20 „ „, skupaj . . . 352 milij. K. Stroški za socialna namene, zgrddbe in zai trgovino so proračunjeni sledeče: 1.) Narodno zdravje...... 31 milij. K, 2.) socialna politika...... 34 3.) trgovina in obrt...... 3 4.) zgradbe........... 32 skupaj . . . 100 milij. K. Pod prvim in drugim odstavkom so navedeni stroški, ki so več ali manj administrativnega značaja v širšem pomenu te besede. Ti stroški zna-j saj o torej skupno 452 milijonov kron. S tem pa j niso še izčrpani administrativni! stroški za Slo-i veni j o. Vpoštevati je treba, da ima ministrstvo v ! Beogradu mnogo stroškov tudi s Slovenijo in da ti stroški niso vpoštevani v zgornjih številkah. Nadalje navaja ministrstvo za zunanje stvari, za prehrano, za agrarno reformo in ministrstvo za konstituanto skupne stroške za vso državo. Ti stroški znašajo 224 milijonov kron. Cenimo, da znaša odgovarjajoči del vseh teb stroškov, v kolikor jih provzroči. Slovenija, okroglih 40 milijo- nov kron, tako da se zgornja številka poveča na 492 milijonov kron. »• Ministrstvo vojne je preliminivalo svoje izdatke s 4513 milijoni kron za vso državo. Ako bi odpadla na Slovenijo ena desetina, bi bil obremenjen naš proračun, za nadaljnjih 451 milijonov kron. Ostali resorti, in sicer finančni, saobračajni, poštni in ministrstvo za šume in rude predvidevajo stroške v zilesku odi 660 milijonov kron. Skupni izdatki za Slovenijo so torej prelimini-rani z eno miljardo 603 milijon kron. Ako bi morala Slovenija vse te stroške sama iz svojega kriti, ali bi mogla prenesti to breme? Na vsako glavo v Sloveniji pride nič manj kakor 1450 kron. V to vsoto so pa vračunjeni izdatki tudi za železnice, pošto, tobak, sol in druge monopolnih predmete. Poglejmo si, kako so proračunjeni dohodki naše dežele: 1.) Neposredni davki in takse 438 milij. K, 2.) monopoli......... 553 „ „, 3.) promet .......... 107 „ „, 5.) državna imovina: šume, rude, tovarne, fondi itd........ 228 „ „, skupaj ... 1326 milij. K. V toliko so državni stroški razdeljeni po posameznih pokrajinah. Ostali dohodki so pa le sumarno za vso državo navedeni. Ti dohodki so: carina, užitnina, dobiček na valuti, prometni davek in pomorska uprava Vse te postavke so pre-liminirane s 409.1 milijoni kron. Večina teh državnih bremen bo zadela Slovenijo v večji' meri kakor ostale pokrajine. Kot najmanjši znesek, ki ga bo plačala Slovenija na ta račun, je treba vzeti po mojem mnenju 400 milijonov kron, to je nekaj manj kakor ena desetina. Dohodki Slovenije bi znašali torej po proračunu za leto 1920/21 skupno 1726 milijonov; kron. ker so stroški preliminirani s 1603 milijoni kron, bi imela Slovenija preostanek od 123 milijonov kron. Ako bi sie to uresničilo, bi bil velik uspeh za finančnega ministra. Ze sedaj se pa more trditi, da bo drugače. Glede stroškov najbrže ne bo velikih izpremftmb. Skoraj gotovo je,I da n!e bodo nižje izpadli, kakor so proračunjeni. kar se pa tiče dohodkov, je pa stvar popolnoma drugačna. Prvo je malo verjetno, da bi parlamenti dovolil finančnemu ministru vso nove davke, kakor so predvideni v finančnem proračunu. V finančnem odboru smo slovenski demokrati že razjasnili svoje stališče. Za slučaj pa, da bi parlament votiral vse te davke, je izključeno, da bi bil finančni efekt takšen, kakor ga. riše proračun. Gotovo je, da bodo faktieni dohodki zaostali daleč za proračunom. To velja posebno za monopol, za davek na vojne dobičke in za prometni davek. Iz vsega tega se vidi. da bo Slovenija v tekočem finančnem I letu pasivna, to je, da. bodo stroški večji nego) p r objemki. __' Dr. Milko Brezigar. Izkoriščanje naše vodne moči. Naša država ima lepo število velikih in srednjih rek ter vodopadov — vodopadov zlasti Dalmacija. Kako je Amerika, kako so zlasti Zedinje-ne države v industrijskem oziru praktično izkoristile svoje Niagara f al Is,-to je znano vsakemu ki je na svoja oči videl tamošnja industrijska podjetja. Tudi mi moramo že sedaj vso našo pozornost posvetiti intenzivnemu izkoriščanju naših voda za industrijo in obrt;. poskrbeti moramo, da jih na najširši podlagi uporabimo za industrijske svrhe. i Res je sicer, da imamo v Jugoslaviji mnogo pre- moga, a bolje je, da ta premog uporabimo za sedaj do ugodnejših časov v prometne svrlie na kopnem in na morju, pa tudi tamkaj, kjer se naše industrije zaradi pomanjkanja vodne moči morajo poslužiti premoga. Velik del premoga bomo, ko se produkcija s časom potencira, lahko po ngodni ceni izvažali v inozemstvo. Ne samo naša vlada, nego vsi naši industrijski, trgovski in obrtniški krogi morajo že danes vso svojo pozornost, vse svoje delo posvetiti zdravi politiki — izkoriščanju naših doslej še mrtvih vodnih moči. Ne samo teorija, marveč praktična izvedba mora biti geslo v tem za našo industrijo in za našo trgovino prevažnem poslu. Imamo sredstva, imamo sirovine, a one, katerih nimamo, bomo lahko importirali. Ni nam treba drugega, nego dobre volje, jasnega računa, nezlomljive energije in zdravega, razuma. Ce se bomo tega držali, če bomo s trdno voljo zasledovali svoj cilj in sistematično spopolnjevali naše industrije, ki nam bodo proizvajale manufakturno blago, želez-nino, steklo, porcelan, stroje in vse one industrijske izdelke, ki jih potrebujemo in katere moramo' sedaj še uvažati, osvobodili se bomo odvisnosti od inozemstva, prebitek naše produkcije pa bomo lahko eksportirali. Ministrstvo prometa v Beogradu je v prvi vrsti ! poklicano, da zastavi svoje moči za rešitev problema, tiičočega se izkoriščanja vodnih moči. Skladno z ministrstvom prometa mora delovati tudi ravnateljstvo naših državnih železnic. S premi gom je treba štediti ter delovati na to, da set vodne moči, s katerimi razpolagamo, uporabijo tudi za električni pogon naših železnic. V Jugoslaviji imamo tudi mnogo gorskih voda. Tudi te je treba izkoristiti in pretvoriti jih v centrale, ki nam bodo dajale pogansko moč za razne obrate. Denar v tem poslu ne igra nobene vloge, glavna stvar je praktična izvedba celega problema. V Lombardiji in v Benečiji, na Tirolskem in zlasti v Treoitinu se že več kot dvajset let izkoriščajo vodne moči onih dežel ne samo v industrijske in obrtne svrho ter za p g ■ i.;i:iviv7mh in malih železnic, nego tudi za razsvetljavo in ?a kinjavo. Tamkaj je vsak tudi najmanjši obrtnik preskrbljen z električno močjo in z električno lučjo; celo po najmanjših vaseh ima^ kmet in poijddelec razsvetljena vsa svoja poslopja, hleve in kleti. V Avstriji se ravno sedaj deluje na to, da se izrabijo vodne moči reke Ybbs in mogočne Donave. Dunajska občina je sklenila, da einancipira svoje elektrarne od parnega pogona in to zaradi pomanjkanja premoga in iz važnih drugih razlogov. In ramo v tem ča»u je pričela dunajska občina s praktično izvršitvijo velikega načrta, da reko Donavo izkoristi v svrho industrije, razsvetljave, kurjave in pogona. Troški za izvršitev tega velikega podjetja so proračun j eni na trideset milijonov predvojnih kron, kar pomenja današnjih 4- do 5 milijard avstrijskih kron. Avstrijski deželni zakon od 1. avgusta 1919. obseza in precizira ustanovljenje in izvedbo izkoriščanja vodnih moči v nemški Avstriji, a v prvi vrsti onih velereke Donave, katera je tudi naša, katera je tudi naš neizmeren vodni zaklad Zato mora tudi Jugoslavija posvetiti vso pozornost in skrb Donavi, ker jaj ona more in mora služiti za povzdigo in procvit splošnega našega narodnega gospodarstva. Vprašanje renta.bi-litete med parnim in vodnim pogonom bodo rešili tehniki. Gotovo pa je, da je vodni pogon boljši, cenejši in praktičnejši. Kaj je denar? Nič, ako ni investiran v plodo-nosnih podjetjih, podjetjih, ki dajejo življenje narodu in državi. Samo z močnimi in praktičnimi gospodarskimi podjetji se dovaja zdrava kri v cel gospodarski organizem, kateremu potem bije srce, ker kroži po njem zdravi nagon krepkega dela za praktične in dragocene uspehe v konkretni obliki. Mi smo mlad narod, imamo v sebi vse ont> moralne in fizične moči, ki so za našo državo največji kapital — poleg denarja, katerega je v Jugoslaviji razmeroma mnogo. Pa četudi neki cleli jadranskega ozemlja vzdihujejo pod okupator-nim jarmom Italije, nas to ne sme motiti, ker je to le prehodno. Vkljub vsemu temu ne smteimo izgubljati in cepiti naše moči v pesimizmu sedanjih politično-gospodarskih razmer in neprilik. Ni moči, ki bi nam mogla oteti one naše jadranske pokrajine, v katerih danes začasno pašujejo italijanski gubernatorji, generali in kakršnikoli veternjaki in politični kavalirji industrije. Te pokrajine se vriejo, ko nastopi primeren t.renotek, v naročje svoje matere. Naša Krka, naša Soča in drugi velikani vodne moči postanejo pionirji razvoja naših industrijskih in obratnih panog, raz r voja, kakor ga danes niti ne slutimo. Medtem pa — kliče „Jugoslovenski Ekonomista" vsem prizadetim faktorjem — delajmo neumorno vsakdo in povsod za izvedbo izkoriščanja naših vodnih moči. Na vladi je, da to veličanst-veno delo spravi v pravi in praktični tir, na pot, po kateri morajo korakati dalje složno z vlado vsi naši gospodarski krogi brez razlike. Torej gibajmo se, kajti kazalo na uri se pomika neprestano naprej ! Glas konjerejcev. Splošno je znano, da so slovenski konj ©rejci prodajali mlade konje sedanje pokrajine Avstrije, ker iste na Hrvatsko ali Bosno zaradi težkega plemena niso mogli oddajati. Ker pa je sedaj iz- i voz mladih konj iz Jugoslavije prepovedan, na-! liajajo se naši konjerejci v veliki zadregi, ker konj ne morejo prodati doma. Tako ima na primer več posestnikov — konjerejcev v kranjskem in ra-J dovljrškem okraju že letos doma po dva lanjska j žrebeta, k temu še letošnja dva, tortj skupaj štiri, i Kako pa naj v sedanjih razmerah prehrani štiri j konje? Moral bo pač prodati 4 do 5 glav goveje; živine, da mu ne bo primanjkovalo krme. To je pa potem tudi velika škoda za prehrano, ker žej sedaj tako^ primanjkuje mleka. Zato bi bilo našim konjerejcem jako ustreženo, da bi se dovolil iz- j voz mladih konj v starosti do 18 mesecev, ker bi se na ta način rešilo veliko goveje živine, od ka- i tere ima prebivalstvo pač več koristi, kakor od mladih konj, ki stoje brez dela po hlevih! V okrajih Radovljica, Kranj, Kamnik in Ljubljana imamo sedaj več kakor 100 državnih žrebcev in kakor se govori misli „Kanjarejski odsek" nakupiti večje število pasemskih žrebcev. | Naše mnenje pa je, da je to novo nakupovanje v slučaju, da se izvoz mladih konj ne dovoli, nepotrebno, ker bo potem veliko preveč žrebcev; a večina konjerejcev je mnenja, da ne| bodo več kobil vodili k žrebcem, ker ne morejo rediti žre-! bet, prodati pa tudi ne! Konjerejec mora dane® rediti doma mlade konje, prodati jih ne more v zemlji, zunaj jih ne sme, a plačevati moraj davek, zato ni čudno, ako je neki konjerejec rekel: Doma konjev prodati ne morem, izvoziti jih ne smem, davke moram plačevati, prete mi z rubežnijo, zato pa peljem prihodnjič enega žrebeta na davkarijo, kjer jim ga pustim za davke! Zatlo se obračamo na naše gg. poslance s prošnjo, cla izposljujejo, da se dovoli izvoz mladih konj! S tem bi bile ustreženo ne samo konjerejcem, ampak tudi prebivalstvu. — Konjerejec. Dopisi. Polenšak. Prijazni Poletnšak, ležeč na prvih hribčkih Slovenske gorice, ima dokaj zavedno in napredno prebivalstvo. Napredni občani imamo svojo posojilnico, kmetijsko podružnico in ljudsko knjižnico. Vse sel lepo razvija, le odločnosti primanjkuje in to največ tam, kjer bi je bilo najbolj treba. Mislim tu na našega (ličnega župnika. Ravno napram temu svojeglavnežu kažejo- naši somišljeniki premalo odločnosti. Župnik dela z ubogim kmetom kakor kak srednjeveški birič. Pred vojno so mu šli namreč farani na led' in dovolili, da se sezida novo župnjišče.' Postavila se je moderna graščina z vsemi, kra.,. imi gospodarskimi poslopji, čeravno je bilo staro gospodarsko poslop j o v ookaj dobrem stanu in bi se dalo tudi staro župnjišče s prav malimi stroški popraviti. Govori se celo, da je stalo novo župnjišče toliko goldinarjev, kolikor so gospod oznanjali, da bo stalo kron. Pa naj bo! Glavno je pa, da stoji sedaj po fajmoštrovi vsemogočnosti staro župnjišče in< gospodarsko poslopje prazno, čeravno nimajo ne posojilnica ne občinski uradi nikakih uradnih prostorov. Pa dalje. Ta biser v kroni pre-častite duhovščine ima še tudi v letji 1'920 po Kristu tlako. Kdor ima sedež, tla mu mora toliko-in toliko dni delati. Menda ne najdemo kmalu popa, ki bi zlorabljal prižnico in spovednico tako, kot naš „Juža". Neki nevesti je v spovednici žugal, da je ne poroči, dokler ne bo javno preklicala, da je proti njemu, krivo pričala. Otroke krsti ta samodržec za razne Pankraeije in Bonifacije proti volji staršev. Praznikov sploh ne pozna. Izvzet je le Jožek, njegov patron. Zanimivo bo tudi, cla nima prečastiti ob največjih praznikih in celo ob zapovedanih državnih narodnih praznikih slovesne pete maše. Človek bi mislil, da je ta božji namestnik brez posluha. Ampak motiš se, prijatelj ! Če je maša mastno plačana, pa se bo prav j lepo pela. Ni čuda, če vera peša! Svojčas je podpisalo skoraj tri četrtine faranov prošnjo na škofa, da bi jih rešil šibe božje, v osebi g. Poplatnika, a škofijski ordinariat pošlje to prošnjo župniku, I ki je potem raz lečo vsakega podpisanca nesram-jno oštel ter bruhal nad farane Sodomo in Gomoro. No, od takrat ostane le malokateri moški pri pridigi. Sliši se, da ima sedaj našega „Juža" državni pravilnik v rokah. Mogoče bo to kaj izdalo. Na orlovski tabor vabijo, po Sokolih odrihajo. (Z dežele.) Kakor vsaka klerikalna prireditev ne gre brez cerkve in njene pomoči, tako tucli orlovska prireditev koncem meseca v Mariboru ne obetaposebnega, če se ne pokliče cerkve na pomoč. In pričelo se je vabljenje z leče po deželi na obilo udeležbo orlovske prireditve, posebno s strani mož in fantov. Ljudstvo na deželi, če tudi ne vse, si tolmači po svoja z verskega stališča, da bo, Bog zna, kakšnih dobrot in odpustkov deležno. Vse je proračunjeno na nevednost in nezavednost gotove mase. Tu gre za uporabo cerkve, da ne rečemo, zlorabo, za popolnoma posvetne zadeve. Pridevek ,,krščanski" še ni vse. Prireditev, kolikor se da spoznati iz že objavljenega vsporeda, je vendar posvetna. Glavno je telovadba, vsaj tako se zatrjuje. Telovadba je pa tucli najvišje načelo insvrha Sokola, poleg telovadbe pa ima Sokol seveda gojiti še druge čednosti in kreposti. In proti Sokolom, oziroma Sokolskim društvom je nastala v zadnjem času silna gonja v cerkvi. Tu se vidi in spozna dvojna mera. Vsakemu pametnemu in le malo prosvetljenemu človeku mora biti jasno, cla se cerkev pri nas izrablja v strogo strankarske namene. Vera je le neko odelo zaradi lepšega; vse pa gre le za posvetne, gospodujoče namene. Sokolu očitajo poleg drugega ples, kakor.da bi ga klerikalci ne poznali. Pa naj se misli, kar hoče, mi p.ribijemo iznova, da se cerkev zlorablja v odločno strankarske namene. In kdor to dela, je zločinec nad cerkvijo, ker s tem se neti in razpihuje sovraštvo in neti prepir med različno mislečimi. E, niste nedolžna jagnjeta, kakor se predstavljate v knjižici „Zločin nad domovino". Ravno nasprotno je res. Sokola, ki ima največje zasluge za osvoboditev domovine, obrekujete in preganjate, seveda brez uspeha, one pa, ki se lahko imenujejo izdajalci, pa poveličujete. Večina duhovščine je imela začetkom in med vojno liberalce za sdbo-in rasofile. Najhuje na vsem je pač, da se cerkev zlorablja v strankarske namene in jemlje s tem še tako vernemu počasi verski čut, da ga mora naposled popolnoma zgubiti. Krivdo na vsem nosite pa vi, duhovniki, ki se ne morete in nočete otresti te grde napake, ki vas dela za zločince nad cerkvijo. n. Gonja proti Srbom in državi. Naravnost ostudna je že gonja raznih socialističnih in nem-čuTskih elementov proti Srbom in naši državi. Veliko lepih in navdušenih besed se je slišalo in pisalo ob priliki negentovega bivanja v -Sloveniji, toda vse to nas ne sme preslepiti, da bi prezrli veliko gnilobo med nami samimi. Žal, da moram kot zelo dober poznavalec ljudstva poročati, da so razni skriti in odkriti sovražniki naše domovine izrabili regentovo izjavo beguncem glede zasedenega ozemlja v svoje hujska j oče svrhe. Z neverjetno trdnovratnostjo govorijo ljudje, da izbruhne v najkrajšem času med nam in Italijo vojna, in da v isti kraljestvo SHS. gotovo propade, ker se baje misli večina, naših (slovenskih) vojakov prostovoljno udati sovražniku, oziroma se govori 0 preobratu, namreč, cla bi v kritičnem tiy6otku po Srbih udarili. — Nisem sicer splošen črnogled in dobro vem, da imamo še precej zanesljivih ljudi, toda imel sem se že neštetokrat priliko, da sem se osebno prepričal, kako zvito se med 'vojaštvom in delavstvom širi nevarna agitacija (češ, toliko časa si bil v vojni, ko vendar ne veš zakaj, in ko si vkljub temu prišel domu, sedaj te pa hoče srbski kralj Peter, vnovič poslati v klavnico za 'tisto divjo Albanijo, pa za tisti ničvredni Kras. Ali bos1 šel ? Kaj boš naredil ? Take in enake besede človek: sedaj sliši kolikorkrat hoče in to celo v družbah javno. — Zelo slabo je, ker ni pri vojaštvu mnogo zavednih podčastnikov. Še ža- jlostnejše je pa dejstvo, da je celo med inteligenco 1 dosti takih, ki s svojo neumno kritiko dajejo neukim 1 judjem slab vzgled. Dolžnost vseh poštenih | Jugoslovanov je, da take hujskače ob vsaki priliki odločno zavrnejo. Komur ni pri nas prav, ta ima še vedno vrata za odhod v Avstrijo na stežaj odprta, in sicer carine prosto. n. Te dni priložimo pfštne položnice za one, j ki jim je potekla naročnina o H lei hočejo poslati j naročnino za naprej. Prosimo, poshižitetse jih. O C > o £ O i C Ci s- a a J* 5 t > > IC? * um »C >lh 'C li Gospodarstvo* g. Izvoz sukanca v Italiji prepovedan. Italijanska vlada je prepovedala izvoz sukanca. V zmislu te prepovedi se na meji vsaka količina sukanca natančno pregleduje in zapleni predno potnik zapusti italijansko ozemlje. g. Argentinjska volna. Kakor poroča trgovinski ataše Zedinjenih držav v Argentini j i. čakajo tamkaj še velike množine volne na kupca. Pač je to volna slabejše kvalitete, ki pa tvori 80 % celokupne produkcija V vojni dobil je Argentinija svojo rejo ovac zelo pomnožila, ker je dobavala Evropi ogromne količine ovčjega mesa. Vsled tega so se nakučile v Argentini j i ogromne količine sicer ne posebno fine volne. Deloma se je volna eksportirala v Zedinjene države, velike količine pa še čakajo kupca. g. Razredna loterija v Jugoslaviji. Uprava razredne loterije je naročila v Gradcu srečke za razredno loterijo, ki bodo menda do 15. septembra izgotovljene. Prvo žrebanje bo meseca januarja prihodnjega leta s premijo 600.000 dinarjev in glavnim dobitkom 400.000 dinarjev. Poleg tega bo mnogo drugih dobitkov po 100.000, 200.000 in 300.000 dinarjev. Za izplačevanje dobitkov bo treba na leto 35 milijonov dinarjev. g. V gospodinjski tečaj za ljudske učiteljice v Marjanišču, ki traja od 19. julija do 22. avgusta so bili sprejeti sledeče gg. učiteljice: Ahačič Jo-sipina, Draga tuš; Kratnar Marija, Kamnik; Rogl Slavka, Boštanj; Vencajz Slaviea, Ljubljana; Št rum bel j Pavla, Gor. Sušice; Dokler Marija, Trbovlje-Voda; Bričnik Ana, Orla vas v. Vransko; Klun Nežika, Kuželj ob Kolpi; Nadlcr Neži ka, Ribnica; kakor se zdi — obsežnejšo diplomatično akcijo v zadevi našega Primorja. Vsekakor niti misliti ni na to, da bi se mi še pogajali z Italijani na poprejšnji podlagi, t. j. na podlagi vVilsonove mejne črte, ker so zadnji dogodki jasno pokazali, kaj čaka naše primorsko ljudstvo pod italijansko uprvo. Boljše je pustiti vprašanje nerešeno, kakor da bi siami podpisali pogodbo, po kateri bi odstopili velik del našega ozemlja Italiji. Ministrska kriza v Beogradu traja še vedno in ne bo tako kmalu rešena, kakor se je prvotno mislilo, ker je nenadoma obolel dr. Vesnič, ki mu je regent poveril sestavo nove vlade. Velika ovira za sporazum je posebno trmoglavost dr. Korošca, ki bi najraje videl, da bi na Slovenskem ostalo vse pri starem, t. j. da bi klerikalci sami in neomejeno vladali v deželi, in vpoštevali kvečjemu zahteve rimskega papeža, drugače se pa delali popolnoma samostojne in od nikogar odvisne. Govori se o Paši trajal približno 15 dni. Srbska pravoslavna cerkev bo zastopana po treh odposlancih. n. črne koze. Več slučajev črnili koz se je pojavilo v Mali vasi pri Dobrepoljah. Kakor se nam poroča, je nevarnost razširjenja že preprečena. n. Smrt ameriškega bogataša, Pred par dnevi je umrl v Parizu znani ameriški bogataš, milijarder V. K. Vanderbildt, v 71. letu svoje starosti. Zanimiva je njegova svoječasna izjava: premoženje preko ene milijarde je pretežko breme za posameznega človeka. Mene bi gotovo uničilo in zato tudi nimam veselja do prevelikega bogastva". Toda Vanderbildt je z lahkoto prenašal ne samo eno, ampak tudi več milijard in še ni imel dosti. n. Belo Kuna, bivšega ogrskega boljševiškega diktatorja, katerega so, na potu v Rusijo, Neteici aretirali v Svinemiindu, so odpeljali sedaj, v Pas-sau ob avstrijsko-nemški meji, odkoder ga zopet prepeljejo v Avstrijo. u. Bivši rusinski dijak Slčinski, ki je pred več leti umoril takratnega avstrijskega namestnika v Galiciji, grofa Potockega, ki je bil velik sovražnik Rusinov, je bil do pred kratkim skrit v neki vasi blizu St. Poltna na Spodnje Avstrijskem. Kakor poročajo dunajski listi, je sedaj v posebnem rusinskem odposlanstvu odpotoval v Ameriko. Kakor znano, je bil Sicinski svoječasno obsojen na 20 let ječe, a je iz zapora pobegnil, ne da bi mu prišli na sled. n. Ustanovni občni zbor „Zveze kulturnih društev v Ljubljani" se vrši dne 27. julija 1920. ob 18. uri v prostorih tajništva JDS. v Narodnem domu, I. nadstropje. Vse prijatelje naprednega, podrobnega kulturnega dela tem potom vljudno vabimo, da se udeleže omenjenega zborovanja. n. Kulturno posojilo. Jugoslavija namerava najeti veliko kulturno posojilo pol milijarde dinarjev, ki naj bi se porabilo za kulturne zgradbe v naši državi. Pooblašenei švicarskih kapitalističnih podjetij so pričeli v tem zmislu pogajanja z našo vlado. n. Na mino je zadela in se potopila najnovejša italijanska križarka „Racchia"', in sicer na potu i/ Carigrada v Odeso, ko je spreml jala več parni-kov z ruskimi1 vojnimi ujetniki. Posadko so večji del rešili. n. Kuga se je pojavila v Pirejn na Grškem. Naša vlada, je že izdala najobsežnejše ukrepe, da se ta nevarna bolezen ne prenese tudi v našo državo. * n. Naša „Domovina" piše prepričevalno, zagovarja iskreno, kar je obrambe potrebno, obsoja kruto in neusmiljeno biča vse, kar je v kvar slovenskemu narodu. Njeni e.itatelji to vedo najbolje. Slehern pravi slovenski rodoljub ji bo hva- ležen od srca, da je izdala času primerno knjižico „Dokumenti KoroSčeve stranke iz leta 191 h". oni, ki je bral te markantnei dokaze o klerikalni pustolovščini, bo uverjen in poučen, kake vrste ptiči ao klerikalci. Ne bo ti, dragi čitatelj, žal za , malenkostno vsoto 4 A', katere izdaš, ako si nabaviš te »Dokumente". n. Nove knjige: Vladimir Levstik: Višnjeva repalica. Ponatis. Cena 40 kron za dva zvezka s skupno 506 strani. — Anatol France: Kuhinja pri kraljici gosji nožici. Poslovenil Oton Zupančič. (Narodni; knjižnica, snopič 19—23 strani 279, broširano 34 kron, vezana 40 kron. — Dobiva in naroča se v Zvezni tiskarni v Ljubljani. n. Ponarejeni bankovci avstro-ogrske banke po eno, dve in deset kron, se v velikih količinah vti-jhotapljajo na naše ozemlje. n. Kdo je zakrivil polom na Piavi ? V vojnem odseku avstrijske zbornice je te dni podal poro-\ čevalec Witternigg obširno poročilo o vzrokih av-| stro-ogrskeiga poloma ob Piavi neposredno pred ! prevratom. Poročevalec je med drugim izjavil sle-| deče: Nesreče ob Piavi je krivo vrhovno armad-■ no poveljstvo. Cesar Karel in armadno poveljstvo i sta neprestano omahovala in se nikakor nista mog-i la odločiti ali naj sprejmeta težke pogoje premirja ali ne. Cesar je poslal najprej iz Badena ukaz, da se mora premirje orezpogojno sprejeti, takoj nato pa je svoj sklep brzojavno zopet preklical. Na podlagi prvega ukaza je avstro-ogrska armada takoj ustavila vse sovražnosti, dočim so Italijani takoj pričeli zasledovati našo umikajočo se armado. Cesar Karel je v usodnih dnevih neprestano menjal svoje nazore. Bil si je pač svest avoje zgodovinske odgovornosti, a se ji je v odločilnih renotkih na nevarno dostojen način skušal odtegniti. Julio Meinl, d. d., s kapitalom Jadranske! banke, preosnovana v jugoslovanska podjetje, opo_ zarja cenj. eitatelje na današnji inserat. visokih cenah papirja in tiska■ naš list ne stane niti toliko, kar bi v predvojnem času veljalo 5 ali 8 vinarje. Račun in sodba sla torej hitra. /DOMOVINO" dobivajo naročniki skoro — zastonj! Kdo bije tedaj ne naročil? Za smeh in kratek čas. V šoli. Župnik Jaka: „No Janezek, kako je nastal svet?" — Lojzek zašepeče Janezku na uho: „Eeci gospodu katehetu, da tega niti on sam ne ve." — Župnik Jaka: „Tiho otroci! Saj bo Janezek sam prišel na to." Dovtip v smrtnem strahu. Dva stiskača se nahajata na potopljaoči se ladji. Prvi je popolnoma obupan, teka sem in tja in vpije: ,,Za božjo voljo, ladja se potaplja." — Drugi: „Kaj tako vpiješ, saj vendar ni tvoja!" Pri tekmi. »Kje pa si dobil to krasno uro?" — »Odnesel sem jo kot prvo častno darilo." — jjTa-ko ? Ali te niso zasačili pri tem ?" Molitev pred jedjo. Učitelj: „Ako sedete za mizo, kaj pravi navaduo Vaš oče?" — Učenec: ,,Ze zopet sem ob 20 kron!" Listnica uredništva. Trbovlje: Da,' samo stvarno. Razno, r. Nameravana organizacija postopačev. Stvar je malo smešna, a vendar resnična. V nekem gozdu pri Schardingu na Nižje Avstrijskem bi se imelo vršiti zborovanje postopačev. Na dnevnem redu je bilo vprašanje, kako naj bi organizacija okrepila. Toda orožniki so bili o zborovanju teh čudnih bratcev še pravočasno obveščeni. Napravili so takoj pogon za njim in jih 44 polovili. Kakor poročajo nemški listi, je bil iz Linca celo najet govornik, ki naj bi poročal ,,o položaju in nadaljnjemu postopanju". Slo je gotovo za kak seznam hiš in gospodarskih poslopij, katerim bi bilo treba napraviti nočne obiske. r. Praške gostilne brez napitnine. Na neki re-stavracjii na Vaclavskem trgu v Pragi je nabit lepak, da je natakarjem prepovedano jemati napitnino, ker se za uslužbenstvo pri vsakem računu prišteje 10 odstotkov. Tudi drugi javni lokali nameravajo slediti temu vzgledu, ki je jako posnemanja vreden. Izvod „Domovine" — 23 vinarjev. Mnogokrat čuješ neumestno opazko ,,-Joj, kako je. časopisje drago!" Taki glasovi so -popol-' norna izviti s trte, zakaj „DOMOVINA" na pri-\ mer, ki izhaja po trikrat na. teden, stane mesečno | B K, kar pride na številko po 25 vin., pri četrt- i letni naročnini pa celo po 23 vin. Pri, današnjiU Mo Meinl, d. d., v jugoslovansko delniško družbo preosnovano podjetje, naznanja cenjenemu občinstvu zopetiio ^ otvoritev ljubljanske podružnice na Aleksandrovi cesti št. 1 v hiši Jadranske banke. Svoje prejšnje cenj. odjemalce prosimo nadaljnje naklonjenosti in se priporočamo za nadaljnji obisk. Ljubljana. J. MEINL, d. d. l okolado 10 vrst šuicarsffB, Z trsti iašhe, amerikonsfiB in francos^s v različnih velikostih, soitirano in posamezno razpošilja počenši od 8 kg in več po pošti :: in železnici :: Julio Meinl, d. d. Ljubljana. UUBUANSK JI V LJUBLJANI Stritarjeva u»iea stev. a, podružnice s Splitu, Trstu, [gloacij, Ss^jguti, Boricl, Celju, Mariboru in Boronijah; bančna efispazitapa s Ptuja. ta re*ervs okrog K 50,000.000 - Telefon it. 26-9. Sprejema vloge ns fcn