arsk~ n~k GOZDARSKI VESTNIK, Vol. 51 , No. 3, Ljubljana 1993 Ljubljana Slowenija UDK 630*1/9 1 ISSN 0017-2723 1 LETO 1993 o LETNIK 51 o ŠTEVILKA 3 Ljubljana, marec 1993 VSEBINA - CONTENTS 113 Uvodnik 114 Marjan Lipoglavšek Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami Ergonomic Work-forming on Wood skidding by Cable- ways 120 Edvard Rebula Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda The Influence of Skid Trails on the lncrements of the Dinara Fir-Beech Forest 133 Iztok Winkler, Marijan Kotar Obdavčenje zasebnih gozdov The Assessment of Private Forests 143 Milan Šinko Pomen aktivnega uravnavanja trga z ,gozdnimi sorti- menti The Importance of Active Regulation of Wood Assort- ment Market 146 Mirko Perušek Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini Consideration of Habitats of Animals' in Forestry Landscape 156 Anton Goršin in sodel. Obiskali smo Republiko Gvinejo Bissau 170 Anton Prelesnik Modrovanje na Rogu 172 Strokovna srečanja 174 Aktualno 176 Zaslužni gozdarji Naslovna stran: Hrvoje Oršanič: Hrast- drevo ljudskega izročila SLOVENSKA STROKOVNA REVIJA ZA GOZDARSTVO SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY Ustanovitelj in izdajatelj: Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin- predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, dr. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor . dr. Boštjan Anka, dr. Franc Batič, dr. Duffian Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, mag. Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief mag. Živan Veselič, dipl. inž. gozd. Tehnični uredniR Aleksander Leben Uredništvo in uprava Editors address SLO 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. ac. ZOlT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 501 01-676-46407 Letno izide 10 številk 1 O lssues per year Polletna individualna naročnina 1.000,00 SIT za dijake in študente 350,00 SIT Polletna naročnina za delovne organizacije 6.000,00 SIT Posamezna številka 300,00 SIT Letna naročnina za inozemstvo 40 USD Izhajanje revije podpirata Ministrstvo za znanost in tehnologijo ter Ministrstvo za kmetijstvo, go- zdarstvo in prehrano. Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) je Ministrstvo za informiranje mne- nja, da je strokovna revija GOZDARSKI VESTNIK proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Tisk: Tiskarna Tone Tomšič, Ljubljana Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Podlubniki v drevju, gozdarji v obrazcih! Prirejen pregovor uči: »Noben problem ni tako zapleten, da bi ga ne mogli, če se ga lotimo na pravi način, zaplesti še bolj." Gozdarji se v zadnjih letih vse več problemov lotevamo »na pravi način«. Nezaupanju strokovnemu osebju na terenu in izgubljenemu čutu za smotrnost se je v zadnjih letih pridružilo še navdušenje nad novim orodjem - računalnikom, ki zmore hkrati obdelati stotisoče informacij in jih razvrstiti na sto načinov. ln ker to zmore, naj jih le dobi, obdela in razčleni. Razmišljanja o tem, katere informacije so potrebne na posameznih nivojih, so postala sekundarna. Takšno gledanje je gozdarsko operativo v zadnjih nekaj več kot desetih letih vsaj v treh primerih privedlo na rob obupa: ob sestavi območnih načrtov leta 1981; ob vsakokratnem sestavljanju desetletnih načrtov gospodarskih enot, pri katerih inženirji-načrtovalci skoraj toliko časa kot za ogled gozdov porabljajo za izmišljanje nepomembnih številk, ki jih nato računalniki natančno obdelajo; ter ob makroakciji uniče­ vanja podlubnikov v letošnji pomladi. (Možnosti se kažejo še na nekaterih področjih.) Ustavimo se pri podlubnikih. Po nekoliko zapleteni Uredbi je sledilo obsežno izpolnjevanje obrazcev o vseh evidentiranih žariščih podlubnikov in njihovem saniranju. Namesto, da bi terenski gozdarji, že tako nekoliko razredčen/ zaradi burnih časov, pregledovali gozdove, iskali žarišča podlubnikov in vodili saniranje žarišč, pišejo obrazce, malo manj kot vsako napadena drevo v svojo vrsto. ln malo manj kot vsako napadena drevo se potem vnese v računalnik in obdela na nivoju Slovenije. Ali bi ne bila dovolj kratka mesečna poročila gozdnih gospodarstev o obsegu gradacije in izvedenih ukrepih v njihovih območjih, vsa druga evidenca, npr. za potrebe priznavanja stroškov in nadstroškov sanacijskih ukrepov pa bi se zbirala ob izvajanju del, kot vselej, in obdelala v gozdnih gospodar- stvih? Zahaja mo v neko novo obliko birokracije- v računalniško podprto strokovno birokracijo. Nesmotrnost in nova oblika odtujevanja gozdu! čut za smotrnost in za določitev nujnih informacij za posamezne nivoje obravnav nam bo gojiteljem-načrtovalcem dobro- došel, četudi bomo državni uslužbenci. Ljudje in država nam bodo zanesljivo priznali samo učinke v gozdu, ne pa zapletenih poti do njih. Čas za neumnosti se izteka! Urednik GozdV51,1993 113 GDK: 302:304:375.1 Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami* Ergonomic work-forming on wood skidding by cableways Marjan LIPOGLAVŠEK .. Izvleček Lipoglavšek, M.: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami. Gozdarski vestnik, št. 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 4. Članek obravnava težavnost dela pri nekaterih delovnih operacijah spravila lesa z žičnimi žerjavi in obremenjenost strojnikov žičnih žerjavov in vitlov z dejavniki delovnega okolja, predvsem z ropotom. Predlaga ukrepe za zmanjšanje fizične zahtevnosti in škodljivih vplivov na delavca in okolje. Ključne besede: težavnost dela, pulz, ropot, tresenje, žične naprave, spravilo lesa 1. UVOD 1. INTRODUCTION Pri vsakem ergonomskem oblikovanju dela in delovnih sredstev težimo k najmanj dvema ciljema: olajšati delo in preprečiti škodljive vplive in nevarnosti dela na delav- ca. Za delo pri spravilu lesa z žičnimi napravami doslej nimamo nobene razi- skave celovite zahtevnosti dela. Zato sku- šam v tem članku povzeti rezultate posa- meznih raziskav obremenitve delavcev, zla- sti tistih z ropotom in .dati nekaj napotkov za njihovo zmanjševanje. 2. TEŽAVNOST DELA 2. THE RATE OF WORK DIFFICUL TY Delovni postopki pri delu z žičnimi napra- vami so zelo različno zahtevni ali težavni " Članek je razširjen referat, ki ga je imel avtor 19~92. leta na tečaju za žičničarske inštruktorje na GSC Postojna. "* Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., Gozdarski oddelek Biotehniške fakultete, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, SLO. 114 GozdV 51, 1993 Synopsis Lipoglavšek, M.: Ergonomic Work-forming on Wood Skidding by Cableways. Gozdarski vestnik, No. 3/1993.1n Slovene with a summary in English, lit. quot. 4. The article deals with the rate of work difficulty in some of the wood skidding working operations by cableways as well the stress rate of cable crane and winch machinists caused by working environment factors, especially by the noise. It gives suggestions as to the measures for the reduction of physical stress and detrimental in~ fluences on a worker and the environment. Key words: the rate of work difficulty, pulse, noise, vibrations, cableways, wood skidding za delavca. Pri postavljanju in podiranju žičnih naprav so posamezni postopki fi- zično izredno zahtevni. Med spravilom lesa pa ima strojnik več psihičnih obremenitev. Zlasti pri montažah sidr in čevljev je že samo plezanje na drevesa in delo na višini zelo težavno in hkrati tudi nevarno. Zato vsako škripčevje, zlasti pa hidravlične na- prave, ki omogočajo lažje dvigovanje, pre- našanje, napenjanje, lahko močno olajšajo zahtevno fizično delo. Raziskave v Avstriji (WENCL 1978) so pokazale, da se trenutni srčni utrip žičničarjev pri montažnih delih (plezanje na podpore, razvlačenje nosilke, postavljanje končne podpore - stolpa) povzpne tudi prek 200 utripov srca na minuto. Pri obremenilnih testih fizične zmogljivosti pa velja za mlade moške že pulz 187 za maksimalno vrednost. Pri spravilu lesa z žičnimi napravami pa je najtežavnejši delovni postopek razvlače­ vanje žične vrvi in zank ali verig za vezanje po sečišču. Tako je WEN CL (1978) ugotovil pri razvlačevanju vrvi, odvisno od delovnih razmer delovne pulze med 48 in 83 utripi, torej daleč nad trajno dopustno mejo 35 utripov na minuto. SCHLAGHAMERSKY in Marjan LIPOGLAVSEK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami JUNGE (1989) sta pri razvlačevanju vrvi traktorskega vitla izmerila tudi konice pulza prek 200 utripov na minuto in veliko prese- ganje trajno dopustne meje zahtevnosti dela. Težavnost razvlačevanja vrvi je odvi- sna od nagiba terena, dolžine in debeline vrvi (glej preglednica 1 ). Za težavnost dela pri spravilu je torej pomembno, kako blizu sortimentov pride voziček žerjava oziroma kakšna je razdalja razvlačevanja. Višina nosilne žične vrvi nad tlemi najbrž ne olajša privlačenja lesa do trase samo tehnološko (manj zatikanja) ampak tudi ergonomsko olajša delo pri razvlačevanju vrvi (manj teže) in pri privla- čenju lesa (manj težavnega sproščanja sor- timentov). Za težavnost razvlačevanja je pomembna tudi teža zank oziroma verig, ki jih je potrebno prenašati po sečišču. Pri tem pomeni choker sistem nekaj večjo maso za prenašanje, sicer pa lahko delavec prenaša posamezne zanke, ko med traja- njem drugih postopkov pripravlja naslednji tovor. Različne vrvi in zanke iz plastičnih snovi, ki so lahke, lahko tudi znatno olajšajo delo žičničarjev. Strojnik klasičnih žičnih naprav z dolgimi mehanskimi ročicami je moral ob stroju delati stoje in uporabljati veliko moč rok. Sedeži, ki naj bi bili zaradi tresenja name- ščeni ob stroju in ne na njem, jim delo že lahko olajšajo. Zamenjava mehanskih s hidravlično ali električno vodenimi ročicami močno zmanjša potrebno moč strojnika za vodenje stroja. Hkrati se prek takih ročic na roke ne prenaša tresenje in ročice oziroma komande je mogoče odmakniti od stroja. S tem zagotovimo večjo vidljivost, večjo var- nost in manjši ropot ob ušesu strojnika. Na skupno težavnost dela žičničarjev lahko ugodno vpliva dejstvo, da vedno delajo v skupini in da se pri delih lahko menjavajo. Seveda pa morajo biti priprav- ljeni, da si fizično najzahtevnejša dela ena- komerno porazdelijo med seboj in vsi v skupini bi morali biti usposobljeni za stroj- Preglednica 1: Utrip srca delavca pri razvlačenju vrvi Table: Pu/se rate at rope pulling Nagib in vrsta terena Debelina Razdalja Srednji Delovni Slope and terrain type vrvi/Rope razvlačenja/ pulz pulz u/min (WENCL, J.: 1979) diameter Pul/ing u/min/The Working distance average pu/se mm m pulse beatslmin beatslmin Po cesti po ravnem 11,5 30 140 48 On a road with no inclination Po cesti po ravnem 9 70 168 83 On a road with no inclination Po cesti navzgor + 1 O% 11,5 30 148 62 Up the road +10% Po brezpotju navzdol-42% 11 ,5 30 144 50 Downhi/1-42% Konice %trajne pulza dop. meje (SCHL4GHAMERSKY, JUNGE, 1989) u/min/ (33 u/minn pul se permanent extremes permitted beatslmin limits Po brezpotju navzgor + 12% 12 75 13G-140 100 Uphi/1+12% Po brezpotju navzdol-12% 12 75 130 93 Downhil/-12% Po brezpotju navzgor +40% 12 60 20G-210 130 Uphil/+40% Po brezpotju navzdol-40% 12 60 190 120 Downhi/1-40% GozdV 51, 1993 115 Marjan LIPOGLAVŠEK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami nika žičnega žerjava. Tudi velike razlike pri težavnosti posameznih delovnih postopkov in razlike med montažo in spravilom omo- gočajo, da se težavnost dela za posame- znika lahko izravna (zmanjša). 3. OBREMENITVE IZ DELOVNEGA OKOLJA 3. WORKING ENVIRONMENT'S STRESSES Med dejavniki delovnega okolja so pri spravilu z žičnimi napravami pomembne obremenitve zaradi ropota in zaradi pod- nebnih vplivov, manj pomembni pa so tre- senje in izpušni plini pogonskih strojev. 3.1. Ropot žičnih naprav za spravilo lesa 3.1. The noise of cableways for wood skidding Ob pogonskih strojih klasičnih žičnih žer- javov pri spravilu lesa navzdol je bil doslej izmerjen v gozdarstvu najmočnejši ropot. WENCL (1963) je namreč izmeril ropot v višini ušes žičničarja jakosti od 109- 131 dB(B). Ugotovil je, da je ropot odvisen od teže tovora, hitrosti spuščanja lesa in števila obratov zračne zavore. Tudi naše meritve v Sloveniji kažejo, da ropot pogon· skih strojev (Warhalovsky, Lombardini) kla- Grafikon 1: Ropot žičnih žerjavov Graph 1: Noise by cable-cranes ~ 130 o ~ -~ 120 .~ -~R 100 -~RSo. . . ·--"" sičnih žičnih žerjavov presega NA 1 OO, najbolj med polno vožnjo (spuščanjem) lesa navzdol, pa tudi med vlačenjem lesa nav- zgor in med prazno vožnjo vozička navzgor. Ropot žičnih vitlov in žerjavov s stolpom za srednje in kratke razdalje pa ne presega krivulje NA 90 (glej grafikon 1, NA 90 in NA 1 OO kažejo na občutljivost človekovega ušesa). Tudi dnevne obremenitve (L,,v) strojnikov žičnih žerjavov z ropotom segajo prek 100 dB(A) in močno presegajo medna- rodno dopustne meje. Obremenitve strojni- kov žičnih vitlov in žerjavov s stolpom manjše moči pa so nekoliko pod 90 dB(A) (preglednica 2). Posamezne delovne ope- racije različno prispevajo k dnevni obreme- nitvi delavca (največ polna vožnja). Izjema pri teh meritvah je bil ropot, izmerjen pri mini URUS-u, ker je imel ta, ki smo ga merili, zelo hrupen Volkswagnov motor in je spravljal izjemno velike tovore bukovega lesa. Za URUS 111 na kamionu TAM kažejo meritve ropota v kabini pri spravilu navzgor, da znašajo pri dobro zaprti kabini dnevne obremenitve ropota strojnika manj kot 85 dB(A), kar je sedaj veljavna mednarodna dopustna meja, ko še ne pride do okvar sluha. Pri odprti kabini pa so te dnevne obremenitve podobno kot pri drugih žerja- vih s stolpi med 87 in 88dB(A), torej nad dopustno mejo. Pri slabo, nepopolno zaprti NR 100 NR 90 ~ 110 iii ~ ·~---/. · .. ·. -.... _._.:-:·-:.-·:·:;.. :::-::: ~:: :--:·. ·. :-.·.·-..:-:. Wencl navzdol/downhill -- Trenta navzdol/downhill ·- .. - Vojsko navzgor/uphill -- Urus Unimog 100 ro o Urus 111 TAM ~ 90 e '" o BO ~ ro ~ 70 60 50 10 100 1000 10000 100000 Frekvenca Hzl Frequency 116 Gozd V 51, 1993 Marjan LIPOGLAVŠEK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilll lesa z žičnimi napravami kabini pa se zaradi odbojev zvoka od sten in oken lahko obremenitev stroj nika poveča tudi na 91 dB(A) .oziroma se podvoji. Obremenitve strojnikov žičnih žerjavov so največje na dolgih in strmih trasah spra- vila. Tedaj tudi med delom le redko pride do prekinitev ropota (padca pod dopustno mejo), medtem ko je pri spravilu z villi na krajših razdaljah trajanje prekinitve daljše od obdobij povečanega ropota. Uporaba glušnikov za zaščito sluha je pri strojnikih vsaj med polno vožnjo potrebna. Nošenje glušnikov pri njih ni tako neprijetno, saj strojnik sedi ali stoji ob stroju in se ne znoji, ker njegove fizične obremenitve niso velike. Hkrati so glušniki tudi slušalke aparata za sporazumevanje z delavci v sečišču. če- prav dnevne obremenitve strojnikov žičnih žerjavov in vitlov večinoma presegajo zdravju neškodljive meje (preglednica 2), pa dosedanje raziskave zdravstvenega sta- nja žičničarjev ne navajajo velike stopnje obolelosti zaradi okvar sluha (naglušnosti). Med spravilom lesa namreč vedno nasto- pajo obdobja tišine ob postavljanju in podi- ranju žičnic, spravilo ne poteka vse leto in strojniki se lahko zamenjujejo v skupini delavcev pri žičnici. 3.2. Tresenje pri žičnih napravah 3.2. Vibrations with cable yarding system Med spravilom lesa z žičnimi napravami nastaja tudi tresenje, ki se prek ročic ozi- Preglednica 2: Obremenitev strojnikov žičnih žerjavov z ropotom Table 2: Noise stress of cable-cranes operators Žična naprava Gable yarding system Smer spravila Skidding direction Razdalja spravila (m) Skidding distance (m) Element dela Work element PRAZNA VOŽNJAISLACK DRIVE na-voziček Ground-carriage Po nosilki Woodhauling Voziček- tla Carriage-ground RAZVLAČEVANJE VEZANJE FASTENING POLNA VOŽNJA FULL LOAD DR/VE Privlačevanje Feed Tla-voziček Ground-carriage Po nosilki Wood haufing Voziček- tla Garriage-ground ODVEZOVANJE UNFASTEN/NG PRODUKTIVNI ČAS PRODUCT/VE TIME DELOVNI ČAS WORKING TIME Stabilni pogonski stroji/Steady driving machines navzdol downhiff 200-700 96,9 105,2 94,0 91,5 88,9 98,1 100,1 107,5 111,2 91,4 103,8 102,3 navzgor uphi/1 70-500 87,3 86,0 84,4 83,9 83,8 98,5 101,4 105,3 97,6 84,9 100,3 98,8 Urus Unimog URUS-TAM 1VS1500 Mini Urus navzgor navzgor navzgor navzgor uphi/1 uphi/1 up hill 100-200 200-000 50-150 15-150 Obremenitev z ropotom lek'! - dB(A) Noise stress Lekv - dB(A) 81,0 80,7 75,5 78,8 76,2 90,4 89,2 95,0 89,8 88,2 79-92 76-81 76-83 79-90 80-97 75-66 83-91 81,7-88,4 87,4 82,5 82,8 84,7 75,1 93,0 96,5 102,5 88,2 89,0 90,3 95,8 88,7 94,5 GozdV 51, 1993 117 Marjan LIPOGLAV$EK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žičnimi napravami roma vzvodov pogonskih strojev prenaša na roke strojnikov. Izmerili smo linearno jakost vibracij na ročicah žičnega villa TVS 1500 in ugotovili linearne pospeške pod dopustnimi mejami. Največji so bili v verti- kalni smeri, in sicer 15,6 m/s2 med polno vožnjo (dopustno za roke bi bilo 50 m/s2). Tudi po frekvenčnih pasovih izmerjena ja- kost tresenja ni presegla ISO dopustnih mej za osemurno izpostavljenost rok trese- nju. Strojnik pa z ročicami upravlja le krajši čas v delovnem dnevu. Zato domnevamo, da jakost trese nja na ročicah tudi pri drugih žičnih napravah ni tolikšna, da bi povzro- čala zdravstvene okvare. Lahko pa tresenje ročic, ki je drugačno kot tresenje vsega telesa delavca, ki z njimi upravlja stroj, pripelje do napak pri vodenju teh strojev. Nadomestitev mehaničnih ročic s hidravlič­ nimi, pnevmatskimi ali električnimi pa omo- goča odmik komand od stroja in s tem popolno preprečitev vpliva tresenja na de- lavca. To velja tudi za tresenje, ki se prek sedeža prenaša na delavca. Bolje je torej postaviti sedež na tla ob stroju, kot ga pritrditi na podnožje pogonskega stroja (npr. pri klasičnih žerjavih). Meritve na se- dežih v kabinah žičnih žerjavov, ki so man- tirani na kamione doslej tudi niso pokazale tresenja škodljivih jakosti (STEYR, URUS 111 na TAM-u). Pogonski diesel motorji ka- mionov so mehko pritrjeni, naprava pa je trdno sidrana na tla in tresenje se ne prenaša na sedeže. 3.3. Drugi škodljivi dejavniki delovnega okolja in možne ergonomske izboljšave dela 3.3. Other harmful factors of working environment and possible ergonomic work improvements Izpušni plini pogonskih strojev žičnih na- prav pri delu na prostem v glavnem tudi ne pomenijo škodljivih obremenitev delavcev. V gozdu namreč stalno gibanje zraka (ve- ter) hitro razredči koncentracijo plinov. Se- veda pa morajo biti izpuhi nad strojnikom ali obrnjeni od njega stran. Lahko si poma- gamo s podaljšanjem izpušne cevi z gibljivo cevjo (TAM in URUS 111). 118 GozdV51,1993 Podnebni vplivi okolja, zlasti vplivi pada- vin pa so tudi za žičničarje pomembni. Že zelo zgodaj so ob pogonskih strojih žičnih žerjavov gradili lesene ploščadi oziroma stojišča za delavca in nad njimi tudi zasilne improvizirane strehe. Take preproste strehe bi lahko naredili tudi ob sodobnih žičnih žerjavih in bi varovale strojnika pred son- čnimi žarki in pred padavinami. Kabine pri žičnih žerjavih so nastale najprej zato, da bi strojnika varovale pred padci sortimentov in morebitnimi udarci žične vrvi. Kasneje so jih zaprli in tako varujejo deloma tudi pred podnebnimi vplivi (vročina, mraz, padavi- ne). Za zdaj še niso dovolj izpopolnjene, da bi bile zvočno izolirana in bi varovale tudi pred ropotom. Tudi pri ergonomski razporeditvi ročic, komandnih pultov ter vidljivosti iz kabin bodo še potrebne izbolj- šave. Ker niso klimatizirane ali ker ni ure- jeno sporazumevanje, pogosto strojniki de- lajo pri odprtih vratih ali oknih kabine, kar pomeni še večjo obremenitev z ropotom, kot če ne bi bilo kabine. Kabine pomenijo zaščito samo za strojni- ka, drugi delavci pri žični napravi, pa so vedno izpostavljeni vremenskim vplivom. Zato je še zlasti v strmih gorskih terenih nujno ob vremenskih ovirah prekiniti delo. Do neke mere bi lahko delavcem pomagala prenosna ali prevozna zavetišča, kjer bi se delavci lahko ogreli in opravili tudi manjša popravila. Kombi ni dobra rešitev, ker je vedno hladen, ker je namenjen prevozu in ne bivanju. Dodatna prikolica bi še omogo- čala prevoz številnega pribora, ki ga žični­ čarji potrebujejo. Pri delu z žičnimi napravami pretijo delav- cem številne nevarnosti za telesne poškod- be. število poškodb pri vsem mehaničnem spravilu že več let zapored narašča, tudi pri žičnicah. Nezgode pri žičnicah imajo običajno hujše posledice: pred leti je velja- lo, da je bil letno v Sloveniji najmanj en smrtni primer pri spravilu lesa z žičnimi napravami. Zato je potrebno upoštevati vrsto posebnih tehničnih varstvenih ukre- pov, od varnostnega faktorja pri načrtova­ nju naprav do osebnih varovalnih sredstev in opreme. Marjan UPOGLAV~EK: Ergonomsko oblikovanje dela pri spravilu lesa z žii3nimi napravami Pravilno oblikovana žična naprava mora poleg manjše težavnosti dela in manj škod- ljivosti zdravju zagotavljati, da so nevarnosti za poškodbe pri delu z njo čim manjše. Pri izbiri naprave (ob nabavah) moramo vse to upoštevati. Pomagamo si lahko z oceno ergonomske prilagojenosti naprave člove­ ku. Za to poznamo ergonomske vprašalne pole, ko skupina strokovnjakov z različnih varnostnih vidikov ocenjuje vsako delovno sredstvo. Izberemo seveda tisto, ki je ob tehnološki ustreznosti najbolje ergonomsko oblikovano. SUMMARY The stress of workers on wood skidding by cableways is represented by the physically deM manding nature of work and the stress resulting from working environment, especially harmful noiM se. Physical work is most severe in the erecting of cableways and cable pulling in a felling area during wood skidding. At these occasions maM mentary pulse rate even exceeds 200 beats per h1inute. The working pulse exceeds in most cases the permanent limit stili permitted (table 1 ). TheM refore numerous breaks are necessary when such work is done and the exchanging of workers in the most strenuous working procedures is required. The work can be performed easier by mechanic81 and hydraulic devices. Electrically or hydraulically controlled machines, instead of meM chanic ones, make the work more easy and make it possible that controls and a worker can be placed in a more safe position where visibility is higher. The noise stress of cable crane machinists in the highest with classical cable cranes on long distances and exceeds the standard curve NR 1 OO. With tower cable cranes on short and meM di um distances it also exceeds 85 dB(A), which is the point when according to international ISO regulations hearing damage occurs with the maM jority of workers (table 2). Only in the case of tightly closed cabins of the URUS 111 on the TAM truck daily stress has been established between 82 and 85 dB(A). Noise stress is mostly due to the fullload transportation (table 2) and because of this cableway machinists are recommended to use hearing protecting devices at !east du ring the full load transportation, the best being sound absorbers. Vibrations on driving machines' small handles do not represent any stress for workers. Vibra- tions on the seats of cableways on trucks are not too high as well. Where it is possible, a seat for a machinist which reduces static load should be provided yet it is better to place it on the ground beside the machine than on a driving machine itself. Exhaust gases of driving machines quickly become thinner in a forest or they can easily be led away from a worker. Unfavourable climatic influences can be improved by the supplying of simple roofs, protection and also closed isolation cabins. Shelters {caravans) in cutting places would re prese nt an improvement of working con- ditions for cableway operators. Due to the fact that there exists a great danger of injuries in the work with cableways, all numerous safety measu- res, among which the education as to the appro- priate work technique in mounting and wood skidding is perhaps the most important one, should be consistently taken into consideration. Appropriate ergonomic forming of cableways and the use of such devices which are better adapted to the man can reduce the stress and increase safety at work. VIRI 1. Lipoglavšek, M. 1983: Uirmbeanspruchung des SeilkranfGhrers beim HolzrQcken, 17. Sympo- sium Mechanisierung der Forstnutzung, Zagreb. 2. Lipoglavšek, M. 1991: Ergonomija v gozdar- stvu, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. 3. Schlaghamersky, A.; Junge, A. 1989: Ergo- nomische Beanspruchung des Schlepperfahrers beim Seilausziehen mit und ohne Seilauszugsvor- richtung und die Folgen fOr die Feinerschliessung der Waldbestande, Forsttechnische lnformatio- nen 41/N° 12, p. 85-88. 4. Wenzl, J. 1979: Basic principles of ergono- mics Mountain forests - roads and harvesting, FAO/Austria training course Ort, Ossiach, FAO- Forestry paper 14, FAO, Roma. GozdV 51, 1993 i 19 GDK: 46:383.2 Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda The Influence of Skid Trails on the lncrements of the Dinara Fir-Beech Forest Edvard REBULA" Izvleček Rebula, E.: Vpliv vlak na priraščanje dinar- skega jelovo-bukovega gozda. Gozdarskt vestmk, št. 3/1993. v slovenščini s povzetkom v anglešči- ni, cit. lit. 17. . . . Raziskovali smo vpliv gradnJe vlak 1n spravtla lesa po vlakah na priraščanje drevja. Podani ~o podatki o vrstah in razpore~itvah poško~b drevJ~ in njihovemu vplivu na pn~astek. _Aaztskaya m potrdila domneve, da gradnja vlak tn spravtlo po njih zmanjšata prirastek drevja in proizvodno sposobnost gozda. Ključne besede: poškodbe drevja, gradnja vlak, proizvodna sposobnost gozda PREDGOVOR PREFACE Pričujoča raziskava je del raziskav v sklopu raziskovalne naloge OPTIMIZACIJA SPRAVILA LESA OB UPOŠTEVANJU RASTIŠČNIH DEJAVNIKOV, ki jo je izvajal VTOZD za gozdarstvo v letih 1986-90. Namen naloge je bil iskanje odgovorov na vprašanja o vplivu spravila s traktorji in gradnje vlak na drevje, sestoj in gozd. Nalogo so financirala gozdna gospodar- stva. Terenske meritve in opazovanja smo izvedli v gozdovih Gozdnih gospodarstev Kočevje, Postojna in Zavoda za pogozdo- vanje in melioracijo Krasa. Pri tem so poleg raziskovalcev iz VTOZD sodelovali tudi strokovnjaki območnih gozdno gospodar- skih organizacij. Del podatkov smo že ob- delali in tudi publicirali (REBULA 1990, JUŽNIČ 1990, STERLE 1991), nekaj pa jih • Prof. dr. E. R., dipl. inž. gozd., 66230 PO- STOJNA, Kraigherjeva 4, SLO 120 Gozd V 51,1993 Synopsis Rebula E.: The Influence of Skid Trails on the lncrements of the Dinara Fir·Beech Forest. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 17. The influence of skid trail construction and wood skidding along skid trails on tree increments has been the topic of the present research. The data on the species and tree injuries' distribution as well as their influence on the increment have been presented. The presumption that skid trail construction and skidding along them reduce tree increment and the production capacity of a forest has not been proved by the research. Key words: tree injuries, skid trail construction, production capacity of a forest bomo objavili v tej raziskavi. Največji del podatkov je podrobno obdelal A. GREGO- RIČ (1989) in še čakajo na objavo. Terenske meritve za pričujočo raziskavo smo izvedli na območju Gozdnega gospo- darstva Postojna, Gozdnega obrata Snež- nik. Ploskve sta izbrala in zakoličila spec. Franci Furlan, dipl. inž in Janez Antončič, dipl. inž. Obema gre zahvala tudi za pomoč pri organizaciji merjenja. Terenska merjenja sta izvedla študenta, zdaj že kolega inženir- ja, A. Srnovršnik in M. Gasparič. Obema se zahvaljujem za vestno in hitro delo. Računalniško so podatke obdelali S. Godler, mag. V. Puhek in mag. l. Potočnik, J. Malnarjeva pa je dala nalogi dokončno podobo. Vsem hvala za sodelovanje. . Končno gre zahvala tudi kolektivom Jn vodstvom Gozdnih gospodarstev, ki so omogočila raziskavo. Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 1 UVOD 1 INTRODUCTION Vsa dosedanja prizadevanja za raciona- lizacijo dela v gozdarstvu so vodila k meha- nizaciji in pozneje tudi k avtomatizaciji ne- katerih del. Racionalizacija spravila lesa pri nas je privedla do velikega deleža traktor- skega spravila. V kraškem svetu s traktorji spravljajo skoraj vse gozdne lesne sorti- mente. S traktorskim spravilom je povezano omrežje vlak. Za vlako je včasih dovolj posekati drevje, večkrat pa je potrebno miniranje, kopanje, odrivanje z raznimi do- zerji, delo s hidravličnimi kladivi itd. Omrežje vlak je razmeroma gosto. Na 1 ha je v naših razmerah od 80 do prek 200m vlak. Vlake tako pokrivajo pomem- ben delež (lahko 5-7%) gozdne površine. Gradnja vlak, pa tudi samo spravilo lesa po njih, povzročala poškodbe tal in drevja. Vpliv mehaniziranega spravila na gozd ugotavljajo gozdarji že od samega začetka. Ugotavljajo, da je ta vpliv za gozd škodljiv. Kakšen pa je, kako se kaže, kakšne so posledice, kaj povzroča škode ipd. pa po- skušajo odkriti številne raziskave. Izsledke obsežnih evropskih raziskav o delovanju mehaniziranega spravila predvsem na po- škodbe drevja sta povzela A. BUTARA in G. SHWAGER 1987. Zlasti podrobno je obdelan vpliv različnih tehnologij na po- škodbe drevja. Poznejše raziskave se bolj ukvarjajo s spremembami v tleh, kot posle- dico vožnje po gozdnih tleh (npr. SEVER, 1980, KRAMER 1985, LOEFLER 1985, BECKER et al., 1986, HILDEBRAND, WIE- BEL 1986, HILDEBRAND 1987, HASSAN 1988, WEASTERLUNG 1988, DIMITRI 1989 itd.). Raziskujejo fizikalne in tudi bio- loške spremembe v tleh kot posledici obre- menitve tal in njihovega zbijanja, zgoščeva­ nja ter poškodbe korenin in njihove posledi- ce. Raziskave so po večini iz razmeroma ravnih ali blago nagnjenih terenov, z glob- ljimi tlemi, kjer pri spravilu les večinoma vozijo. Tu vlak nikjer ne gradijo. Tudi pri nas imamo vrsto raziskav o vplivu mehaniziranega spravila na gozd. Te raziskave obravnavajo v glavnem po- škodbe drevja: število poškodb, njihovo velikost, položaj in posledice poškodb drev- ja (npr. KRIVEC 1975, IVANEK 1976, SE- VER 1980, JUŽNIČ 1984). SEVER in HOR- VAT sta proučevala fizikalne spremembe v tleh in razmere v sistemu kolo -tla. To je raziskoval tudi JOVANOVIČ (1990). V zadnjih letih smo tudi pri nas začeli proučevati vpliv prometnic (cest in vlak) in mehaniziranega spravila lesa na gozd bolj kompleksno. TRAFELA (1987) je na Po- horju proučeval vpliv gozdnih prometnic (cest in vlak) na proizvodnjo v gozdu. GRE- GORIČ (1989) je v bukovem gozdu na krasu - apnencu in flišu - proučeval vpliv mehaniziranega spravila in gradnje vlak na poškodbe drevja in prirastek dreves. Razi- skal je posledice poškodb in jih ovrednotil. Iz teh analiz sklepa o vplivu spravila in vlak na gozd. STERLE (1991) je ugotovil vpliv vlak na priraščanje bukovih gozdov. Podol5en namen ima tudi naša raziskava. Z analizo in merjenjem izbranih in izločenih ploskev na 4 različnih rastiščih jelovo-buko- vih gozdov na krasu naj bi odgovorili pred- vsem na naslednja vprašanja: - kakšne so poškodbe drevja, koliko jih je, kakšna je njihova razporeditev in kako vplivajo na prirastek drevja? - ali vlaka vpliva na rast (prirastek) dre- ves in kakšen je ta vpliv? - kako gradnja vlak in spravilo vpliva na proizvodnost gozda? - ali so ti vplivi in spremembe različni na različnih rastiščih? 2. METODA RAZISKOVANJA 2. RESEARCH METHOD 2.1. Terensko delo 2.1. Field Work V štirih rastlinskih združbah, in sicer: 1. Jelovo-bukovje z gozdnim planin- ščkom, (A.-F. - homogynetosum - AFH) 2. Jelovo-bukovje s trpežnim golšcem, (A.-F. - mercurialetosum -AFM) 3. Jelovo-bukovje s pomladansko torilni- co, (A.-F. - omphalodetosum - AFO) 4. Dinarski gozd jelke v skalovju Uelovje z mahom), (Neckero-Abietetum - NA) smo izločili po 4 ploskve. Rastlinsko združ- GozdV 51,1993 121 Edvard REBULA: Vp!iv v!ak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda bo smo vzeli kot skupni kazalec vseh las- tnosti (značilnosti) rastišča. Osnova za do- ločitev rastlinskih združb je bila ustrezna karta rastlinskih združb. Ploskve pa smo izbirali v najbolj tipičnih okoliščinah za vsako rastlinsko združbo. Vsaka ploskev naj bi bila čimbolj homogena v vseh pogle- dih, kot so: naklon, kamnitost, tla, obraslost, drevesna vrsta ipd. Iskali smo površine s tanjšim drevjem, ki bi lahko intenzivneje -'reagiralo na eventualne spremembe zaradi gradnje vlake. lV nadaljevanju bomo rastišča označili s kraticami, npr. AFH. "Ploskve so bile v obliki kvadrata 30 x 30m. Vsako ploskev smo izbrali tako, da je po sredini (vzdolž) enega pasu (pasu A) tekla pred časom zgrajena vlaka. Mere pasu so bile 15 x 30m. Ob tem pasu smo zakoličili še drugi pas (pas B) enakih dimen- zij. Pri izbiri ploskev smo pazili, da je bila razdalja od robov ploskve do druge vlake vsaj 20m. Na ploskvi naj bi bilo čim več iglavcev Uelke). Pas B je bil lahko nad pasom A ali pod njim. Ploskve v vsakem rastišču smo izbirali tako, da smo zajeli več površinsko ločenih rastišč in različne starosti vlak. Na vsaki ploskvi smo izmerili in opisali vsa drevesa. Opisali smo naslednje znake: - starost vlake. Iz sečnospravilnih na- črtov in kronik ter evidence sečenj smo določili leto izgradnje vlake. Razliko med letom merjenja (1988) in letom izgradnje vlake smo označili s starostjo vlake (A); - dreves na vrsta (DV); - prsni premer (D). Merili smo ga z obsegom in izmerili na 1 mm natančno; - razdaljo od vlake (L). Vsakemu dre- vesu smo izmerili razdaljo od roba vlake do sredine drevesa; - debelinski prirastek v prsni višini (1). Na izvrtku smo izmerili debelinski prirastek drevesa v letih (A) po izgradnji vlake in ga označili z L Na istem izvrtku smo izmerili tudi debelinski prirastek za A - let (starost vlake) pred izgradnjo vlake - 12. Za vsako drevo smo določili in opisali še socialni položaj, utesnjenost in velikost krošnje ter poškodovanost drevesa. To smo 122 Gozd V 51, 1993 določili tako, kot je opisano v podobnih raziskavah (TRAFELA 1987, GREGORIČ 1989, JUŽNIČ 1990). Da bi lahko ugotovili obseg in razporedi- tev poškodb na daljših razdaljah od vlak, smo med dvema vlakama izločili posebno progo širine 15m. Izločena je bila v revirju Leskova dolina odd. 25 v rastlinski združbi jelovo-bukovje s trpežnim golščem. 2.2. Kabinetno delo 2.2. Cabinet Work V kabinetu smo preverili podatke s terena in jih računalniško obdelali. S primernimi testi, regresijsko in korela- cijsko analizo, smo preverjali postavljene hipoteze. Podrobnejši opisi uporabljenih metod so podani ob rezultatih raziskave. 3. OBJEKTI RAZISKAVE 3. RESEARCH OBJECTS Raziskavo smo izvedli v revirjih Snežnik in Leskova dolina, Gozdni obrat Snežnik, Gozdno gospodarstvo Postojna. Revirja le- žita na severnem (SV-SZ) pobočju Snežni- ka. Večina ploskev leži na planoti med Cinkovcem in Leskovo dolino, nekaj pa nad Leskovo dolino v pobočjih Kalvarije, Požga- nine in Čaše. Najpomembnejše značilnosti (vsote, pov- prečja ploskev) o posameznih rastiščih smo zbrali v tabeli 1. Vsak pas v okviru rastišča ima površino O, 18 ha (4 x 0,045), vse 4 ploskve pa 0,36 ha. Upoštevaje te površine vidimo, da gre za površine z okoli 400-550 dreves/ha, s prsnim premerom 33-'40 cm in temeljni co 46-54 m2/ha. Gre torej za .. polne« sestoje, katerih zalogo lahko ocenimo na 600- 800m3/ha. Kljub temu, da smo iskali ploskve s tanjšim drevjem, je drevje razmeroma de- belo. Vzrok za to je v splošnih debelinah in enomernih sestojih, kjer tanjšega drevja skoraj ni. Kljub temu je bil debelinski razpon drevja od 1 0-75 cm. Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda V tabeli 1 vidimo tudi, da drevje prirašča zelo počasi. Povprečna branika je široka komaj 1,2 mm in temeljnični letni prirastek komaj 1,5-1,6%. V tabeli 1 tudi vidimo, da sta oba pasova približno enako polna (razlika je 0,8 %), da skoraj enako priraščata (razlika 2 %) in da na obeh pasovih po izgradnji vlake drevje hitreje prirašča. 4. REZULTATI RAZISKAVE 4. RESEARCH RESULTS Rezultate raziskave bomo podali ločeno za: - proučevanje deleža poškodovanega drevja, razporeditev teh poškodb glede na vlako in vpliv poškodb na debelinski pri- rastek, - proučevanje vpliva vlake na debelinski prirastek, - proučevanje vpliva vlake na proizvod- nost gozda. 4.1. Poškodovano drevje 4.1. INJURED TREES Delež poškodovanega drevja po rastiščih in po oddaljenosti od vlake smo prikazali v Tabela 1: Značilnosti ploskev Table 1: Plats' Characteristics štev. Rastišče Pas dreves Povpr. prsni prem. tabeli 2. Delež je podan enkrat glede na število drevja, drugič glede na temeljnico. Analiza je zajela drevje do oddaljenosti 28m od vlake. Zaradi preglednosti smo združili nepoškodovana drevesa in drevesa z majhno poškodbo. V tabeli 2 in gralikonu 1 vidimo: 1. Delež poškodb dreves se po rastiščih nekoliko razlikuje. Razlike niso velike niti popolnoma dosledne. Največ zdravih (ne- poškodovanih) dreves je na rastišču AFH, največ poškodovanih pa na rastišču NA. Delež pomembno (srednja in velika po- škodba) poškodovanih dreves se giblje v območju d 1 Q--25% od števila drevja in 7-21 % od temeljnice. 2. Primerjava deležev, računanih iz šteM vila ali temeljnice, kaže, da je pri temeljnici kot osnovi delež poškodovanih dreves nižji (za 1-6 %). Največje so razlike na rastišču AFM, najmanjše pa na rastišču AFO. Iz tega sledi zaključek, da so bolj poškodo- vana drobnejša drevesa. Ta so po navadi tudi manj vredna. Izjema je le rastišče AFO, kjer je na razdalji do 1Om delež poškodova- nih dreves po temeljnici višji. Tu gre za slučajno odstopanje, za kar so krive debe- lejše sušice. 3. Vzrokov za razlike med rastišči nismo TemeljM Povpr. letni temelj. prirastek nica The average annual basal area increment Pred izgr. vi. Po izgr. vi. The The average Basal Before skid tra/1 conslr. After skid trail constr. Natural Zone number breastMheight area site of trees dameter cm m' cm2 % cm2 % 1 AFH A 68 39,6 8,37 987 1,5 1208 1,6 B 75 38,3 8,64 1153 1,7 1490 2,0 2AFM A 82 36,3 8,49 803 1,2 1127 1,5 B 108 33,8 9,66 897 1,2 1226 1,5 3AFO A 76 39,2 9,16 1042 1,5 1264 1,6 B 65 39,2 7,84 926 1,5 1148 1,7 4NA A 107 32,7 8,99 1122 1,7 1291 1,7 B 104 33,5 9,15 1060 1,6 1272 1,6 5AFM 91 36,3 9,41 989 1,2 1157 1,3 SKUPAJ A 333 36,6 35,01 3954 1,46 4890 1,60 rast. A 352 35,7 35,29 4036 1,49 5136 1,68 B+B 685 36,1 70,30 7990 1,48 10026 1,64 GozdV 51, 1993 123 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda posebej raziskovali. O njih lahko le domne- vamo. Povezane so najbrž s kamnitostjo (skalovitostjo) posameznega rastišča ozi- roma poškodbami pri gradnji vlak ter preho- d nostjo rastišča in težav pri privlačevanju sortimentov po sestoju. Tako je večji delež poškodovanega drevja na rastišču NA po- sledica težav pri gradnji vlake in spravila med skalami zaradi večje skalovitosti. Podrobnejši pregled o deležih poškodo- vanih dreves glede na razdaljo od vlake je podan v tabeli 3 in grafikonu 2. Pregled je podan skupno za vsa rastišča in za delež od temeljnice. V tabeli 3 in grafikonu 2 vidimo, da delež nepoškodovanega drevja z razdaljo od vlake zelo hitro narašča. Ob vlaki je veliko majhnih in nepomembnih poškodb. Sred- njih in velikih poškodb drevja je ob vlaki nekaj nad 20 %. Z razdaljo od vlake se delež vseh poškodb hitro znižuje. Končno moramo še nekako ovrednotiti poškodbe drevja. V povprečju je okoli 8% drevja, kjer poškodba znižuje uporabnost sortimenta za en vrednostni razred. Ker je največ poškodb na spodnji tretjini drevesa, je tako razvrednotena okoli polovico debe- ljadi drevesa. Tako lahko ocenimo, da je do 4% lesne zaloge razvrednotene za 1 kakovostni razred. Po isti presoji lahko ugotovimo, da je do 2% lesne mase upo- rabne le kot cepan les, kjer s cepanjem in obsekovanjem izločimo trhle dele. Proučevali smo tudi vpliv poškodb na debelinski prirastek. Za drevesa brez po- škodb in za vsako stopnjo poškodovanosti smo ugotavljali povprečni letni debelinski prirastek v letih pred izgradnjo vlake (in Tabela 2: Deleži p'oškodovanega drevja po rastiščih Table 2: lnjured Trees' Shares according to Natural Sites Po številu drevja Raz- Ras~ By the number of trees dalja tišče od vlake_ (rast- zdrava sred- The dtstance finska in z nja from a združ- majhno paš- skid trail ba) pošk. kodba Natural Vita/and Medium site little injury (plant injured community) m do 1 AFH 89 9 up to 2AFM 81 15 10 3AFO 79 12 4NA 69 19 10 1 AFH 90 4 do/to 2AFM 91 1 3AFO 89 11 20 4NA 87 10 nad 1 AFH 92 8 over 2AFM 83 17 20 3AFO 100 1 4NA 100 Skupaj 1 AFM 90 7 2AFM 85 10 Total 3AFO 82 11 4NA 75 16 Kratice pomenijo: 1 AFH -jelovo-bukovje z gozdnim planinščkom 2 AFM -jelovo-bukovje s trpežnim golščem 124 GozdV 51, 1993 Po temeljnici By basal area Stopnja poškodbe lnjury degree velika zdrava sred- in in z nja sušice majhno paš- paš k. kodba Major Vita/and Medium injuryand little injured adead injured standing trees 2 93 6 4 87 9 9 77 12 12 76 18 6 92 5 8 97 1 95 5 3 84 14 95 5 96 4 100 100 3 93 5 5 91 6 7 83 10 9 79 16 velika in sušice Major adead standing trees 1 4 11 6 6 2 2 2 3 7 5 3 AFO -jelovo-bukovje s pomladansko torilnico 4 NA -jelov gozd v skalovju Gelovje z maham} Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 1 00 velike poškodbe ---::::::::::=::::::========::::=:~::::::::::-:,....1 major injuries __ _ L.-;._.;._____ --- qo srednJe poškodbe _.----------- ",........ •• -·· medwm m;unes· - .·-... . _.- 0 -- • • 8 --- 1 ...... ________ ...- male poškodbe ... , /' 70 small m;unes ./· · . ....._ .· 00 )0 ./ / / 40 j .... ?O JO ··...; zdravo - brez poškodb a vital tree - without injuries razdalja 0*"------...,,------:-.:-----..,..,------,=-----;:-ldistance O ? 1t l) 'O ? m Grafikon 1 : Delež poškodovanega drevja glede na razdaljo od vlake Graph 1: A Share of Damaged Trees as to the Distance from a Skid Trail sečnjo) in po njej. Ti debelinski prirastki za cas po izgradnji vlake so v odvisnosti od debeline drevja prikazani na grafikonu 3. Tabela 3: Delež temeljnice poškodovanega Na grafikonu 3 vidimo, da so debelinski prirastki zdravih in manj poškodovanih dre· ves praktično enaki. Razlike so neznatne in neznačilne. Pri obravnavi vseh podatkov skupaj smo ugotovili šibko linearno korelacija med veli· kostjo poškodb in debeline drevja (1 = -{), 15) ter razdaljo drevesa od vlake (1 = -{),22). Obe korelaciji sta negativni in zelo značilni (p = < 0,001 ). Indeksa kažeta, da so na drobnejšem drevju večje poškodbe in da se velikost poškodb zmanjšuje z večjo razdaljo oo vlake. Analiza debelinskega prirastka (glej gra- fikon 5) tudi kaže, da vse kategorije poško- dovanosti priraščajo po izgradnji vlake (in sečnje) hitreje kot pred njo. Zaključimo torej lahko, da z našo raz- iskavo na obravnavanih rastiščih nismo ugotovili vpliva poškodb drevja na debelin- ski prirastek dreves, razen pri najbolj po- drevja glede na razdaljo od vlake Table 3: The Share of the /njured Trees' Basal Area as to the Distance from a Skid Trail Vrsta poškodbe Type of injury Razdalja od vlake zdravo majhna srednja velika The distance brez. pošk. froma Al-ila/tree, Small Medium Major skidtrail withoutinjuries injuries injuries injuries m (11 (21 (3) {4-5) do/up to2,5 41,9 37,9 14,7 5,5 2,5--5,0 63,0 20,4 11 ,7 4,9 5,0-7,5 74,7 12,7 5,7 6,9 7,5--1 o 64,3 25,5 9,2 1 ,o 10--12,5 85,2 5,9 5,8 3,1 12,5--15 79,5 12,0 5,7 2,8 15-20 80,1 14,0 3,9 2,0 20-25 90,8 7,0 2,2 nad/over25 94,1 5,9 škodovanih drevesih in sušicah, ki so se pa posušile iz drugih vzrokov. 4.2. Debelinski prirastek drevja 4.2. Breast-height Diameter z metodologijo dela smo omogočili več- GozdV 51, 1993 125 Edvard REBULA: Vpliv vlak na prira~čanje dinarskega jelovo-bukovega gozda 100 80 80 40 2~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~ 1,25 3,75 8,26 8,76 11,25 13.75 17,5 22,5 nad 25 razdalja od vlake (m) vel;ke poškOObe major injuries male J)OOkOObe small injuries --srednje po~kOObe mociium injuries brez poškodb willlout injuries Grafikon 2: Delež temeljnice poškodovanega drevja glede na razdaljo od vlake Graph 2: The Share of the lnjured Tree's Basal Area as to the Distance from a Skid Trail Zd mm ? ,'~ p] Yo 1:::;.;.;:::?-~~=='=='==',.,..-:::·~~~-~=-"""'·~1·; ' ~ -··-· ------ ................ :.lJ. ........ . F.-7::.::::.::-:~ ............................................ . ,? )0 55 premer diameter 50 cm Grafikon 3: Debelinski prirastek drevja po stopnjah poškodovanosti po izgradnji vlake Graph 3: Diameter Tree lncrement by Damage Degrees after the Construction of a Skid Trail kratne preveritev hipoteze, da izgradnja vlake škodljivo vpliva na rast drevja, Za merilo (kazalec) rasti smo vzeli debelinski prirastek, Hipotezo smo preverjali takole: 126 GozdV 51, 1993 1, s primerjavo debelinskega prirastka na pasu A (z vlako) in 8; 2, s primerjavo debelinskega prirastka pred izgradnjo vlake in po njej; 3, z raziskavo vpliva oddaljenosti dre- Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda v esa od vlake na debelinski prirastek. Pred- postavljali smo namreč, da vpliv vlake z razdaljo slabi. Podrobnejša analiza (analiza kovarian- ce) je pokazala, da so razlike v debelinskih prirastkih med rastišči značilne. Izstopa rastišče AFM Gelovo-bukovje z golšcem), kjer so debelinski prirastki najnižji. Največji debelinski prirast ki so na rastišču jelovo-bu- kovja s planinščkom (AFH). Nekoliko za- ostajajo na rastišču AFO Gelovo-bukovje s torilnico) in NA Gelovje v skalovju). Kljub značilnim razlikam med debelinskimi pri- rastki, bomo za nekatere analize podatke združili. 4.2.1. Primerjava debelinskega prirastka na pasu (A) in (B)- brez vlake 4.2.1. A Comparison of the Diameter lncrement in Zone (A) and (B) - without a Skid Trail Podrobna analiza razlik med regresij- skimi krivuljami debelinskih prirastkov je pokazala, da se debelinski prirastki zna- čilno razlikujejo le na rastišču AFH. Na drugih treh rastiščih so razlike neznačilne. • Primerjava prirastkov za rastišče AFH je podana na grafikonu 4. Na grafikonu 4 vidimo, da se debelinski prirastki na rastišču AFH med pasovoma precej razlikujejo. Na pasu B (brez vlake) so večji kot na pasu A (z vlako) pred izgradnjo vlake in po njej. Iz tega bi lahko sklepali, da na rastišču AFH izgradnja vlake znižuje prirastek. Podrobnejša raziskava je pokazala, da je bilo na rastiščih AFH tako stanje tudi pred izgradnjo vlake. Tudi takrat je bil debelinski prirastek na rastišču AFH večji na pasu B. Relativne razlike so celo pred izgradnjo vlake večje kot po izgradnji. Iz obravnavanega lahko zaključimo, da so razlike med debelinskimi prirastki na pasu A in B na rastišču AFH posledica slučajnih razlik v sestoju med pasovoma A in B. Nastajajo v bistvu kot vzorčna napaka. Zato lahko ugotovimo, da z našo raziskavo nismo ugotovili razlik v debelinskih priras- tkih na pasu ob vlaki (A) in brez nje (B), ki bi jih povzročila izgradnja vlake. 4.2.2. Primerjava debelinskega prirastka pred izgradnjo vlake in po izgradnji 4.2.2. A Comparison of the Diameter /ncrement before and after the Construction of a Skid Trail Primerjava debelinskega prirastka pred izgradnjo vlake in po njej kaže, da je debe- Grafikon 4: Primerjava debelinskih prirastkov med pasovoma na rastišču AFH Graph 4: A Comparison of Diameter lncrement between the Zones in the AFH Natural Site Zd m/m h,? . ·' l,R 1 'o o oc ------ =====po izgradnji vlake alter skid trail constr. = = = = pred izgradnjo vlake before skid trail cvnstr. "C b a b --1 8. premer diameter 5 cm GozdV Si, 1993 127 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda Zd mm 3,0 2, Grafikon 5: Letni debelinski prirastek pred in po izgradnji vlake Graph 5: Annual Diameter lncrement before and after the Construction of a Skid Trail finski prirastek po izgradnji vlake povsod večji kot pred izgradnjo vlake. To je raz- vidno na grafikonu 5, kjer smo prikazali debelinske prirastke skupno za vsa rastišča pred izgradnjo vlake in po izgradnji. Vzrokov za večji prirastek nismo odkriva- li. Izgradnja vlake bi težko bil tak vzrok, zlasti ker je povečanje na pasu B prav takšno ali celo večje. Tudi učinek sečnje - kot redčenja - bi težko sprejeli kot vzrok za povečanje prirastka. Saj gre za povečani letni debelinski prirastek razmeroma dolge dobe (v povprečju okoli 9 let), na katerega so vsekakor (enako) vplivale tudi pred- hodna sečnja ali sečnje. Zaključimo lahko, da s to analizo nismo ugotovili nobenega znaka, ki bi kazal, da izgradnja vlak z vsemi svojimi posledicami znižuje debelinske prirastke. 4.2.3. Proučevanje vpliva razdalje drevesa od vlake na debelinski prirastek 4.2.3. The Investigation of the Influence of a Tree 's Distance from a S k id Trail on the Oiameter lncrement Predpostavljali smo, da je z izgradnjo vlake motena rast dreves ob vlaki. Te motnje naj bi povzročile zmanjševanje pri- rastka. Motnje naj bi bile ob vlaki velike, z 128 GozdV 51, 1993 rastjo razdalje od vlake pa naj bi vpliv motenj pojema!. Ker gre za kraški svet z navpičnim odtekanjem vode, smo pričako­ vali, da bo vpliv vlake hitro upadel. Zaradi vsega navedenega bi, po naših predpostav- kah, moralo drevje ob vlaki priraščati počasneje, dalj od vlake pa hitreje. Ta vpliv smo raziskali z multiplo regresijo, kjer je bila razdalja drevesa od vlake ena od neodvisnih spremenljivk (poleg prsnega premera in stopnje poškodbe). Z analizo nismo na nobenem rastišču ugotovili značilne korelacije med razdaljo drevesa od vlake in njegovim debelinskim prirastkom. Ta ugotovitev zavrača naše predpostavke in kaže, da vlaka ne vpliva na debelinske prirastke dreves. Najbrž je vpliv vlake zelo omejen in niha - se izgubi - že v neposredni bližini vlake. Zato ga s tako raziskavo nismo mogli ugotoviti. Hipotezo o vplivu na debelinski prirastek smo preizkusili še tako, da smo izračunali regresije za debelinski prirastek po pasovih oddaljenosti od vlake. To smo napravili za vsa rastišča skupaj, in sicer za širine pasov po 2,5m: 1. pas- do 2,5 mod vlake s 146 drevesi, 2. pas- 2,6--5 mod vlake s 141 drevesi, 3. pas -5,1-7,5m od vlake s 120 dreve- si, Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda Zd mm 4, 3,0 2,0 --do 2,5 ---2,6-5,0 -··- 5,1-7,5 ··········-7,6-10,0 premer rl1ameler O·L-~----~------~----~----~--------.- 10 20 30 40 50 60 cm Grafikon 6: Letni debelinski prirastek po razdaljah od vlake Graph 6: Annual Diameter lncrement by the Distances from a Skid Trail 4. pas-7,6--1 Om od vlake z 68 drevesi. Regresije so prikazane na grafikonu 6. Na grafikonu 6 vidimo, da se regresije razlikujejo med seboj le malo. Prirastek ob vlaki naj bi bil celo večji. Analiza kovariance pa je pokazala, da so vse medsebojne razlike statistično neznačilne. Tudi ta raziskava ni potrdila naše hipote· ze. Debelinski prirastek dreves se ne spre- minja z oddaljenostjo od vlake. ~kodljivi vpliv vlake na debelinski prirastek tako ni dokazan. Preizkus različnosti priraščanja drevja glede na oddaljenost od vlake smo naredili tudi za pasove širine 5 m ((}-5 m, 5,1-1 om, 10,1-15m, nad 15m). Pri tej analizi smo kot dodatni kriterij upoštevali še velikost krošnje. V en stratum smo uvrstili velike krošnje (kategorije 1--B), v drugega pa maj- hne (kategorija 4 in 5). Iz te analize lahko povzamemo naslednje: 1. V debelinskem priraščanju drevja ni razlik med pasovi oz. med različnimi razda- ljami od vlake. To velja za obe kategoriji velikosti krošnje. 2. Sestava drevja se ne razlikuje med pasovi, če upoštevamo gornje kategorije velikosti krošenj. Na vseh pasovih je po številu nekaj nad polovico dreves (v pov- prečju 51,3 %, po pasovih od 48,1 do 53,7%) z velikimi krošnjami. če pa za sestavo upoštevamo temelj nico, dajejo dre- vesa z veliko krošnjo 78,3% (po pasovih 77,8 do 79,2 %) temelj nice in drevesa z majhno krošnjo komaj 21,7% temeljnice. 3. Iz navedenega izhaja, da imajo dre- vesa z veliko krošnjo veliko večji prsni premer (44,7cm), kot drevesa z majhno krošnjo (24, 1 cm). 4. Testiranje značilnosti razlik med obravnavanimi znaki glede na razdaljo od vlake, je pokazalo, da so vse razlike nezna- čilne. 4.3. Vpliv vlake na proizvodnost gozda 4.3. The Influence of a Skid Trail on Forest's Productivity Vlake v gozdu zavzemajo običajno 3-5% površine. V ekstremnih primerih, pri veliki gostoti vlak v strmem svetu, kjer je vlaka Gozd V 51, 1993 129 Edvard AEBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda ponavadi širša, pa je celo do 8% površine gozda, kjer drevesa ne rastejo. V našem primeru vlaka zavzema, od- visno od njene širine, 15-20% površine v pasu A vsake ploskve. Že samo tako velik delež površine, brez eventualnih škodljivih učinkov vlake na gozd, utemeljuje domne- vo, da vlake znižujejo proizvodnost gozda. Kako je to v naši raziskavi, je na grobo razvidno v tabeli 1. Vidimo, da je v poprečju (vsa 4 rastišča) na pasu B (brez vlake) nekoliko več- 5,7% dreves. So pa nekoliko drobnejša, tako da je temeljnica na obeh pasovih praktično enaka- razlika 0,8 %. Temeljnični prirastek je na pasu B nekoliko večji; pred izgradnjo vlake za 2,1 %, po izgradnji pa 3 %. Tudi intenzivnost priraščanja (% prirastka) je na pasu B nekoliko večja. Vse te razlike so majhne. Različni testi so pokazali, da so vse te razlike statistično neznačilne. Podrobnejša analiza podatkov v tabeli 1, ki so nekoliko podrobnejše in nazornejše prikazani tudi v tabeli 4, nam daje naslednje ugotovitve: Primerjava med pasovi A in B ob času analize - zgornji del tabele 4. 1. Na pasovih B, razen na rastišču 3 - jelovo-bukovje s pomladansko to ril nico- je temeljnica nekaj večja. Na rastišču AFO pa občutno nižja. 2. Letni temeljnični prirastek na pasu B je na dveh rastiščih bistveno večji (za 9 oz. 23 %), na enem enak, na enem pa bistveno nižji (9 %) kot na pasu A. 3. Intenzivnost priraščanja (% prirastka) na pasu B je v obdobju po izgradnji vlak na dveh rastiščih bistveno večja (za 7 oz. 22%), na dveh pa manjša (za 4 oz. 5%). 4. Tako kot med rastišči ni spreminjanje nobene obravnavane kategorije dosledno tudi znotraj rastišč med ploskvami. Primerjava obdobij pred izgradnjo vlake in po izgradnji. 1. Ob času meritve so temeljnice povsod večje kot ob času gradnje vlake. Gre za debelinski prirastek (debelitev) istih dreves. Razlike tako med rastišči kot med pasovi so majhne in neznačilne. 2. Temeljnični prirastki so na pasu B v obdobju po izgradnji vlake narastli pretežno nekoliko bolj kot na pasu A. Na rastišču jelovo-bukovje s trpežnim golšcem pa je obratno. Razlike so majhne. Iste ugotovitve . veljajo tudi za intenzivnost(%) priraščanja. 3. Tudi tu so spremembe vseh obravna- Tabela 4: Primerjava temelj nice, temeljničnega prirastka in intenzivnosti priraščanja med pasovi pred izgradnjo vlake in po izgradnji Tabela 4: A Comparison of a Basal Area, Basal Area's lncrement and lncrement lntensity between the Zones before and after the Construction of a Skid Trail Rastišče Natural site 1. AFH 2 AFM 3 AFO 4 NA 1 AFH 2 AFM 3 AFO 4 NA Povprečje/The average 130 Gozd V 51, 1993 Temeljnica Letni temelj. % prirastek prirastka Basal area Annual basal's lncrement area increment A B A B A Primerjava med pasovi (pas A = 1 OO) A comparison between the zones (zone A = 100} 100 100 100 100 103 114 86 102 100 100 100 100 123 1Qg g1 gg Primerjava med obdobji - pred izgradnjo 1 OO 100 100 100 100 B 122 g5 107 g6 A comparison between the periods (before the construction = 100) 113 118 122 12g 1Qg 114 115 115 140 137 124 123 114 115 121 124 107 1Qg 118 117 115 120 g7 103 115 115 124 127 11 o 113 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo-bukovega gozda vanih kategorij nedosledne tako med ra- stišči kot znotraj rastišč - med ploskvami. Poleg primerjav količin, prikazanih v ta- beli 4, smo primerjali še povprečne prsne premere dreves po ploskvah in pasovih. Tudi ta primerjava kaže majhne razlike. Ustrezni testi so pokazali, da so tudi razlike med povprečnimi prsnimi premeri stati- stično neznačilne. Iz vseh primerjav in testov značilnosti razlik je težko izvleči univerzalni zaključek o vplivu vlake na proizvodnost gozda. Vsi testi kažejo, da so razlike neznačilne. Bolj po logiki pojava, da namreč vlaka in z njo vezani vplivi na sestoj ne morejo pospe- ševati proizvodnosti gozda, kot na osnovi ugotovitev te analize lahko zaključimo, da vlaka z zmanjševanjem rastne površine in vsemi drugimi vplivi le nekoliko vpliva na proizvodnost gozda. Ta vpliv pa je v odra- slih jelovo-bukovih sestojih dinarskega go- zda razmeroma majhen. Zato ga prevladajo drugi, pomembnejši dejavniki, kot so: indi- vidualnost drevesa, spremembe okoliščin, ki odločajo o rasti drevesa (tla, kamenitost), vplivi klime, umiranje drevesa itd. POVZETEK Z raziskavo smo poizkušali ugotoviti vpliv vlak na gozd. Vlake odvzamejo gozdu do 8% površine. Grad- nja vlak, miniranje !n odrivanje hribine, poškoduje drevje. Potrga korenine in poškoduje drevje. Pri sečnji in spravi lu lesa do vlake in po vlaki poško- dujemo drevje (razne odrgnine), zbijamo tla in poškodujemo korenine drevja. Vsi ti vplivi so škodljivi in bi se morali odraziti na rasti gozda. Predpostavljali smo, da vlake z odvzemom površine zmanjšujejo proizvodnost gozda. Drugi škodljivi vplivi vlake in mehaniziranega spravila pa naj bi ovirali in omejevali rast drevja. To naj bi se pokazalo v debelinskem prirastku dreves. Raziskavo smo izvedli na 17 ploskvah, velikosti 0,09 ha, na rastiščih naravnega in starejšega dinarskega jelovo-bukovega gozda, in sicer v rastlinskih združbah: 1 Abieti - Fagetum homogynetosum, 2 Abieti - Fagetum mercurialetosum, 3 Abieti - Fagetum omphalodetosum in 4 Neckero - Abietetum. Na ploskvah smo vsem drevesom izmerili de- belinski prirastek pred izgradnjo vlake in po iz- gradnji in ugotavljali njihovo poškodovanost. Raz- iskava je omogočila naslednje ugotovitve. 1. Zaradi gradnje vlake in spravila je poškodo- vano okoli 15% drevja. Poškodovana so pred- vsem tanjša drevesa. Okoli 2/3 vseh poškodb (manjše in srednje) ne pozvroča škode na drevju, ne znižuje vrednost sortimentov niti ne zmanjšuje prirastka dreves. Okoli 1/3 poškodb je velikih. Te znižujejo vrednost sortimentov. Drevesa z velikimi poškodbami imajo manjši debelinski prirastek. Ocenjujemo, da poškodbe drevja ~znižujejo vrednost sestaja za manj kot 2%. Stevilo in velikost poškodb narašča s kamenitostjo oz. ska- lovitostjo sveta. 2. Raziskava je ovrgla hipotezo, da vlake zni- žujejo debelinski prirastek drevja. Drevje ob vlaki zaradi škodljivega vpliva vlake ne prirašča poča­ sneje kot bolj oddaljeno drevje. Ravno tako zaradi povečanega dotoka svetlobe in bolj sproščenih krošenj ne prirašča hitreje. Testi so pokazali, da so razlike v priraščanju med rastišči, nismo pa mogli ugotoviti značilnih razlik med debelinskimi prirastki dreves glede na oddaljenost teh dreves od vlake. Primerjava debelinskih prirastkov za enako dolgo razdobje (9 let) pred izgradnjo vlake in po njej kaže, da drevje po izgradnji vlake na vseh ploskavah prirašča hitreje. Razlike so razmeroma velike- 12% in statistično zelo značilne. Nismo mogli ugotoviti nobenega razloga za trditev, da je tem razlikam vzrok vlaka. 4. Iz vseh analiz in testov lahko zaključimo, da je vpliv vlake na rast drevja v odraslem jelovo-bu- kovem gozdu na krasu zelo majhen. Vzrok je verjetno v vertikalnem toku vode (pronicanju vode skozi apnenčaste podlago) na krasu. Vpliv vlake je tako majhen, da ga prevladajo in tako prekrijejo drugi močnejši vplivi (npr. individualnost dreves in njihove neposredne okolice, umiranje gozda, klimatske spremembe itd.). Zato slabega vpliva vlake z našimi raziskavami nismo ugotovili. SUMMARY The research tried to establish the influence of skid trails on the forest. Up to 8% of the forest area is taken up by skid trails. Skid trail construction, mining and the removing of excavation material cause damage to trees. Roots are torn and trees are injured. ln tree cutting and skidding to a skid trail and along it, trees are injured (various abrasions), ground is compressed and tree roots are damaged. All these influences are harmful and are expected to be reflected in the forest's growth. It has been presupposed that forest productivity is decreased by the reduction of forest area. Other harmful influences of skid trails and mecha- nized wood skidding are supposed to inhibit and limit the tree growth. It is expected that should be reflected in the diameter tree increment. The research was carried out in 17 plats of 0,09 ha, in the natural sites of natural and older Dinara fir~beech forest and in the following plant associations: 1. Abieti - Fagetum homogynetosum, 2. Abieti - Fagetum mercurialetosum, GozdV 51, 1993 131 Edvard REBULA: Vpliv vlak na priraščanje dinarskega jelovo·bukovega gozda 3. Abieti - Fagetum omphalodetosum and 4. Neckero - Abietetum. ln the plats, all the trees were measured as to the diameter increment before and after the construction of a skid trail and their damage degree was established. The research gave the following results. 1. Some 15% of the trees were damaged due to skid trail construction and wood skidding. Especially trees of smaller diameters got damaM ged. About 2/3 of all the injuries (minor and medium ones) did not cause tree damage, they did not decrease the assortment value and the tree increment. About 1/3 of the injuries were severe and they reduced the value of assortM ments. The trees with severe injuries had smaller diameter increment. It is estimated that tree injuries reduce the value of a forest stand by less that 2%. The number and the scope of injuries increase with the stonY or rocky terrain. 2. The research has disproved the hypothesis that diameter increments are decreased because of skid trails. Due to the harmful influence of a skid trail the trees along it do not increment slower that the trees growing in a more remote position from a skid traiL They also do not increment faster due to better illumination and tree crowns with more space. Tests have proved that there are ditferences between increments in different natural sites. Yet the characteristic differences between diameter tree increments as to the distance from a skid trail could not be established. A comparison of diameter increments for an equally long period (9 years) before and after the construction of a skid trail has shown that the incrementation of trees after a skid trail has been built is quicker in all the plats. The ditferences are relatively high - 12% and they are highly typical from a statistical point of view. No real reason for the supposition that a skid trail was the cause of the differences could be established. 4. Based on all the analyses and tests a conclusion can be made that the influence of a skid trail on tree growth in a mature firMbeech forest in the Karst is very small. The reason for that must be in a vertical water flow (the penetraM ting of water through the limestone ground) in the karst region. The influence of a skid trail is so minute that it is predominated over and thus covered by other stronger influences (f.e.: indiviM duality of trees and their direct surrounding, the dying back of the forest, cllmatic chan~es etc.). Therefore, no influence of a skid trail waš establisM hed by the present research. 132 GozdV 51, 1gg3 LITERATURA 1. Becker, G., 1986. Bodenkultur und WurceiM schaden den durch Befahren von Waldbesten- den. Der Forst und Holzwirt 41, 14, s. 367-370. 2. Butora, A., Schwager, G., 1987. HolzernteM schaden in Durchforstungbestanden. Berichtc. Eidg. Anst. - Birmensdorf 1987. 3. Gregorič, A., 1989. Uporaba stroja in njegov vpliv na dinarski jelovMbukov gozd - tipkopis, Kočevje. 4. Hassan, Awatif, E., 1 988. Mjerni postupci pri istraživanju šumskih zglobnih traktora. Referat - polikopija, šumarski fakultet Zagreb. 5. Hildebrand, E. E., 1987. Die Struktur von Waldboden - ein gefahrdetes Flissgleichgewicht, AFZ 1987, s. 424-426. 6. Hildebrand, E. E., Wiebel, M., 1986. Zur Bedeutung des Bodenwassergehaltes von Fein- lehmstandorten bei der Entstehung von BodenM schaden durch Befahrung. AFZ 1986, s. 617--622. 7. lvanek, F., 1976. Vrednotenje poškodb pri spravilu lesa v gozdovih na Pohorju. Disertacija, Biotehniška fakulteta Ljubljana. 8. Jovanovič, B., Komparativne istraživanje tehnička-tehnoloških karakteristika traktora pri priM vlačenju drva. Disertacija, Šumarski fakultet ZaM 9reb 1990. 9. Južnič, B., 1984. Poškodbe pri sečnji in spravilu lesa v bukovih drogovnjakih. Diplomsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1984. 1 O. Južnič, B., 1991. Tehnologija in gospodar- nost pobiranja slučajnih pripadkov. Magistrsko delo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana 1984. 11. Kramer, H., 1958. Wegebreite und Zu- wachs im angrenzen Bestand. Allg. Forst- Jagz. 12. Loffler, H., 1985. Bodenschaden bei der Holzernte- Bedeutung und Erfassung. Forst. und Holzw. 40, s. 379-383. 13. Rebula, E., 1991. Erozija na vlakah. Zbor- nik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 37. 14. Sterle, J., 1991. Nekatere ugotovitve o vplivu traktorskih vlak na priraščanje gozdnih sestojev. Gozdarski vestnik 49 (1991). 15. Sever, S., 1980. lstraživanje nekih eks- ploatacijskih param~tara traktora kod privlačenja drveta. Disertacija, Sumarski fakultet Zagreb. 16. Trafela, E., 1987. Vpliv izgradnje gozdnih prometnic na proizvodnjo v gozdu. Magistrska naloga, Biotehniška fakulteta, Ljubljana. 17. Wasterlund, 1., 1988. Skelet šumskog tla- ograničavaju6i činitelj prijenosa na podlagu. PreM davanje, polikopija, Sumarski fakultet Zagreb. GDK: 923:95 Obdavčenje zasebnih gozdov The Assessment of Private Forests Iztok WINKLER*, Marijan KOTAR"* Izvleček Winkler, 1., Kotar, M.: Obdavčevanje zasebnih gozdov. Gozdarski vestnik, št. 3/1993. V sloven~ ščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. Pričakovane spremembe sistema obdavčenja so priložnost, da kot osnovo za obdavčenje go- zdott upoštevamo proizvodno sposobnost rastišč, ki jo korigiramo s sestojno zasnovo na podlagi dejanske navzočnosti nosilcev funkcij v sestoju. Na višino materialnih proizvodnih stroškov, ki so odbitna postavka pri ugotavljanju vrednostnega donosa (katastrskega dohodka) iz gozdov, ne vplivajo bistveno različne proizvodne razmere. Na višino donosa gozda v največji meri vpliva ustrezno ugotovljen natural ni donos gozda. Seda- nje davčne olajšave in oprostitve so v glavnem ustrezne, primerno pa bi jih bilo razširiti še na vlaganja v gozdove. Ključne besede: rastišče, proizvodna sposob- nost, katastrski dohodek, davki, davčne olajšave. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Davek je del dohodka, ki ga država s silo vzame od fizičnih ali pravnih oseb za kritje svojih potreb. Osnovne značilnosti obdav- čenja so: st i. davke določa država, davki niso prostovoljni, davki nimajo neposredne protivredno- Vsak državljan mora prispevati h kritju javnih potreb del svojega dohodka. Kritje javnih potreb je v veliki meri odvisno od višine davčne obremenitve državljanov in gospodarstva. Zato davčnih stopenj ne mo- remo določati Je po potrebah, temveč mo- ramo upoštevati tudi dejanske možnosti * Prof. dr. l. W., dipl. inž. gozd., **prof. dr. M. K., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta. Oddelek za gozdarstvo, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO Synopsis Winkler, 1., Kotar, M.: The Assessment of Private Forests. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. The anticipated changes of the assessment system are an opportunity to take the production capacity of natural sites, which is corrected by the stand conception on the basis of actual presence of function bearers in a forest stand, as a basis for the assessment of forests. Difterent production conditions do not have essential in- fluence on the height of production costs which represent a deduction item in the establishing of the value yield (cadastral income) from forest. Adequately established natural forest yield has the greatest influence on the forest yield height. The present tax relief and exemptions from taxes are generally adequate and it would also be appropriate to stretch them on the investments into forests. Key words: natural site, production capacity, cadastral income, taxes, tax relief. državljanov in podjetij. Davki so hkrati po- memben instrument ekonomske politike, s katerim reguliramo in usmerjamo razvoj posameznih gospodarskih dejavnosti. Pri izvajanju davčne politike se je treba držati dveh temeljnih načel: - davčna politika mora biti pravična - vsak mora prispevati ustrezni del ustvarje- nega dohodka, - biti mora dovolj pazljiva do davkopla- čevavcev, to je, ne sme jih pretirano obre- menjevati. V gozdarstvu ima davčna politika še poseben pomen. Gozdovi, tudi zasebni, imajo poleg gospodarskih tudi socialno in ekološko vlogo. Zato davčna politika ne more sprejeti vsakega gozda izključno za ekonomski in s tem za davčni objekt. V tem pogledu je koristna diferenciacija po tem, koliko gozd služi neekonomskim, torej splo- šnim interesom. Zasebni gozdovi so v veliki meri last kmetov. Zato z davčno politiko v gozdarstvu neposredno vplivamo tudi na Gozd V 51, 1993 133 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov položaj na vasi. Zlasti je to pomembno v hribovitih predelih, kjer je dohodek iz gozda pomembnejši od dohodkov iz kmetijskih dejavnosti. Osnova za davek od dohodka iz kmetij- stva (in gozdarstva) je zdaj katarstrski do- hodek kmetijskih zemljišč in gozdov (KD). Katastrski dohodek iz gozdov je bruto dohodek iz gozdov, zmanjšan za mate- rialne stroške in amortizacijo. Bruto doho- dek se ugotavlja po povprečnem vrednost- nem prirastku lesne mase na 1 ha, ločeno za iglavce in listavce, ki so uvrščeni v isti katastrski okraj. Katastrski dohodek vse- buje torej bruto osebni dohodek in morebitni dobiček. Zavezanec za davek od dohodka iz kme- tijstva je fizična oseba, ki je kot lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec zem- ljišča vpisan v katastrskem operatu po sta- nju na dan 1. decembra pred letom, za katero se odmerja davek. če uporablja zemljišče kdo, ki ni vpisan v zemljiškem katastru kot njegov lastnik, imetnik pravice uporabe ali uživalec in tudi ni zakupnik, lahko davčni organ davek iz kmetijstva odmeri uporabniku zemljišča. če sestavlja več lastnikov, imetnikov pra- vice uporabe ali uživalcev zemljišča eno gospodinjstvo, je zavezanec eden izmed polnoletnih članov kot predstavnik gospo- dinjstva. Davek od katastrskega dohodka se pla- čuje, če je KD kmetije ( torej KD kmetijske zemlje in gozdov) večji od 50% povpreč­ nega letnega bruto osebnega dohodka za- poslenih v Sloveniji v preteklem letu, in sicer po stopnji 8 %. 2. KRATEK PREGLED RAZVOJA SISTEMA OBDAVČENJA GOZDOV V SLOVENIJI 2. A SHORT REVIEW OF THE DEVELOPMENT OF FOREST ASSESSMENT SYSTEM IN SLOVENIA V prvem povojnem obdobju, do leta 1954, so pri nas obdavčevali kmečka go- spodarstva po dejanskem dohodku, za- sebne gozdne posestnike pa po dejanskem poseku. Dohodek iz gozda so prišteli dru- 134 GozdV 51, 1993 gim dohodkom in skupne dohodke obdavči­ li. Konec leta 1951 je bilo določeno, da se dohodek od zemljišč ugotovi po površini, njegovi kakovosti in vrsti kulture na podlagi katastra (katastrski dohodek). Katastrski dohodek od zasebnih gozdov je bil enak vrednosti prirastka lesa na panju gozda določene bonitete, vrednosti stelje in more- bitne gozdne paše. Osnovo za izračun so dajale kar cene lesa na pan ju, ki so bile osnova za odvod v sklad za obnovo go- zdov. Leta 1964 se je sistem obdavčenja gozdov spet spremenil tako, da gozdov niso več obdavčevali po katastrskem do- hodku ampak od osnove, ki jo je določala vrednost lesa, določenega za posek v letu, za katero se je davek odmerjal. Pri tem so gozdnogospodarske organizacije morale vsako leto predložiti davčnim organom se- zname vseh zavezancev, ki jim je bil odo- bren posek, po količini, vrstah lesa in vred- nostnih razredih. Davčni predmet je bil torej dejanski doho- dek, kar je bilo odraz stremljenj, da bi čimbolj uresničili načelo davčne pravičnosti in finančno davčno načelo. Ta stremljenja je podprl tudi sistem progresivnih davčnih stopenj. Prehod na obdavčevanje po katastru je pomenil pozitiven premik pri obdavčenju kmetijske proizvodnje, saj je močno spod- budil boljše obdelovanje zemlje. Manj pri- meren pa je bil za obdavčenje gozdov, ker lastnik gozda lahko poveča donose iz go- zda le v daljšem časovnem obdobju. Za prehod na obdavčenje po katastru tudi nista bila izpolnjena dva temeljna po- goja - urejeni kataster in normalno stanje gozdov. Zato je ponovni prehod na obdav- čenje gozdov po dejanskem dohodku po- menil v takratnih razmerah edino ustrezno rešitev, ker je zagotavljala spoštovanje te- meljnih načel davčne politike in specifično­ sti gozdarstva. Z izdelavo gozdnogospodarskih načrtov in ureditvijo katastra pa spet dobivamo bolj zanesljive podatke o proizvodnem poten- cialu zasebnih gozdov in ustvarjamo pogoje za vrnitev na obdavčenje možnega do- hodka iz gozda. Tako obdavčenje ne bo Iztok WINKLER, Merijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov več samo !iskalni ukrep, ampak tudi po- memben instrument gospodarske politike. Lastniki gozdov doslej niso bili dovolj eko- nomsko spodbujani za sečnjo in za vlaga- nja v svojih gozdovih, obdavčenje poten- cialnega dohodka pa jih bo k temu ne- dvomno sililo. 3. UGOTAVLJANJE KATASTRSKEGA DOHODKA OD GOZDOV 3. THE ESTABLISHING OF CADASTRAL INCOME FROM FORESTS Osrednji problem pri obdavčenju zaseb- nih gozdov je višina katastrskega dohodka. Od določitve katastrskega dohodka je pote- klo že veliko let, medtem so se pogoji gospodarjenja spremenili, zlasti se je pove- čala odprtost gozdov z gozdnimi cestami, cene gozdnih lesnih sortimentov pa se oblikujejo Ico kamionska cesta. Katastrski dohodek je močno podvrednoten. Tudi vsa- koletna revalorizacija katastrskega do- hodka s povprečnimi količniki za katastrski dohodek iz gozdov ni ustrezna, zaradi spre- menjenih proizvodnih razmer pa tudi raz- merja med katastrskim dohodkom posame- znih katastrskih razredov niso več ustrezna. V prihodnjih letih bomo postopoma obli- kovali nov sistem vrednotenja zemljišč in gozdov. To je priložnost, da predlagamo bolj objektivne metode ugotavljanja natural- nega in vrednostnega donosa gozdov kot osnove za obdavčenje gozdov. V okviru večletne raziskovalne naloge o vrednotenju kmetijskih zemljišč in zemljišč gozdov, ki jo izvajamo v okviru Družbe za razvoj podeže- lja na Biotehniški fakulteti in pri njej sodelu- jemo tudi gozdarji, smo že končali prva raziskovanja. Hkrati pa moramo predlagati tudi take ukrepe tekoče davčne politike, ki bodo v največji meri upoštevali posebnosti gozdov in gozdarstva. 3.1. Ugotavljanje donosa gozda 3.1. Establishing of Forest Yield Pri določanju davčne osnove sta dva temeljna problema: kaj opredeliti kot natu- ralni donos gozda in katera je ustrezna teritorialna enota za ugotavljanje donosov. Pri prvem je več možnosti: dejanski ali možni prirastek ali etat. Dejansko je donos gozda izražen v količinskem in vrednost- nem prirastku in je ta najustreznejši kazalec donosa ne glede na to, kaj lastnik z njim stori, ga poseka ali pa nameni za krepitev svojega premoženja (glavnice). Večja paje dilema, ali je to dejanski prirastek ali pa potencialni, tj. tisti, ki ga omogoča donosna sposobnost rastišča. Proizvodno sposobnost današnjih go- zdov predstavlja tekoči volumenski prira- stek, ki pa je vedno ugotovljen na nivoju Tabela 1: Struktura površine zasebnih gozdov po katastrskih razredih in višina katastrskega dohodka Table 1: The Struciure of Private Forest Area by Cadastral Classes and the Cadastrallncome Height Katastrski razred Cadastral class 11 111 IV v VI Vil Vlil Skupaj/Total Povprečje/Average Realni katastrski dohodek (jan. 1993) Real Cadastrallncome (Jan. 1993) Površina zas. gozdov Private Forest Area ha % 11.184 2,9 54.607 9,4 171.422 29,6 187.411 32,4 101.719 17,5 41.686 7,2 9.893 1,7 1.802 0,3 578.724 Katastrski dohodek Cadastrallncome S IT/ha 10.539 8.647 6.259 4.102 2.713 1.742 1.119 918 4.826 15.524 GozdV51,1993 135 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov gospodarskega razreda. Ta prirastek je močno odvisen od današnjega stanja raz- vojnih laz v obravnavanem gospodarskem razredu, današnje višine lesne zaloge se- slojev itd. Zaradi spreminjanja razmerij raz- vojnih laz, višine lesne zaloge in starosti sestojev se spreminja tudi višina tekočega prirastka. Trajnejši kazalnik je proizvodna sposobnost rastišča. Ta kazalnik je odvisen od rastišča ter drevesne sestave sestaja, ki porašča obravnavano rastišče. V Slove- niji imamo uveljavljeno načelo sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, zato je tudi ciljno razmerje drevesnih vrst takšno, da tudi dolgoročno ne slabša rastišča. Zato lahko upoštevamo pri ugotavljanju proizvodne sposobnosti rastišča tisto sestavo, ki je podana kot ciljna zmes v posameznih go- spodarskih razredih. Sestava sestojev na posameznih parcelah sicer lahko znatno odstopa od tega ciljnega razmerja, vendar se mu bo v prihodnosti vse bolj približevala. Proizvodna zmogljivost rastišč je maksi- malna količina lesa, ki jo trajno dosegamo na danem rastišču z rastišču primernO dre- vesno zgradbo sestoja. Proizvodna ·spo- sobnost rastišča se praktično ne spreminja, raze~ v primerih, ko so izvršene večje melioracije ali pa v primeru stalne polucije škodljivih snovi, ki spreminjajo rodovitnost tal. Pri vrednotenju gozdnih rastišč združu- jemo podobna rastišča v rastiščne enote. Združevanje izvedemo na podlagi podob- nosti vegetacije oziroma fitocenoz, ki jih združujemo v sintaksonomske enote. Raz- iskave (primerj. KOTAR 1987, 1989) so pokazale, da je opredelitev rastiščne enote s sintaksonomsko enoto umestna. V vsa- kem oddelku ugotovimo vegetacijsko enoto oziroma vegetacijske enote in njihov delež. Te podatke vsebujejo gozdnogospodarski načrti. Za ugotavljanje proizvodne sposob- nosti rastišča vzamemo tisto drevesne se- stavo, ki je podana kot ciljna zmes v posa- meznih gozdnogospodarskih razredih. Omenili smo že, da lahko sestava sestojev na posameznih parcelah sicer znatno od- stopa od tega ciljnega razmerja, vendar se mu bo v prihodnosti vse bolj približevala. Pri določanju proizvodne sposobnosti 136 GozdV 51,1993 rastišč upoštevamo na obravnavanem ras- tišču samo tiste drevesne vrste, ki so zasto- pane v zadostnem deležu (najmanj 1 O%}. Ker imamo za vsak oddelek znano rasti- ščno enoto oziroma enote in njihove deleže ter ciljno drevesno sestavo, lahko ugoto- vimo proizvodno sposobnost rastišča za vsako drevesno vrsto, ki je zastopana na tem rastišču. Za vsako drevesno vrsto ugotovimo ras- tiščni indeks (site indeks Sl100). Rastiščni indeks predstavlja zgornjo višino sestoja (po Pardeyu) pri starosti 1 OO let. Na osnovi rastiščnega indeksa pa ugotovimo proiz- vodno sposobnost rastišča po donosnih tablicah. Proizvodna sposobnost rastišča je enaka povprečnemu volumenskemu pri- rastku v času njegove kulminacije in je izražena v m3/ha/leto. Dosedanje raziskave so pokazale, da so v slovenskih gozdovih za določanje proizvodne sposobnosti ras- tišča na podlagi rastiščnega indeksa najpri- mernejše modilicirane slovaške donosne tablice (HALAJ 1987). Zaradi specifičnega načina obnove gozdov v Sloveniji, to je pod zastorom starega sestoja, je nujno, da ras- tiščni indeks ugotavljamo le v sestojih, ki so starejši kot 1 OO let. Pri tej starosti je napaka zaradi učinka zastrtosti v mladosti že neznatna, ker se je višinska rast že zaključila in se zgornja višina sestoja pribli- žuje maksimalni vrednosti. Rastiščni indeks ugotovimo z vzorčnimi ploskvami (30 x 30 ali 20 x 20m}, ki jih položimo v čim bolj enomernih in enodobnih sestojih. Potrebno število ploskev znaša 5-8, odvisno od homogenosti rastišča. Glede na sestavo drevesnih vrst in njihove proizvodne sposobnosti določimo bruto le- sni donos v m3/ha/leto za posamezno ras- tiščno enoto oziroma oddelek. Pri oddelku upoštevamo pri tem še dejan- ske deleže zastopanih rastiščnih enot, če jih je v oddelku več. V vsakem gospodar- skem razredu določimo tudi sestavo do- nosa v m3 po sortimentih. Ta podatek ocenimo s ciljnimi sortimenti, ki so podani v gozdnogojitvenih ciljih za posamezni go- spodarski razred. Za potrebe določitve vrednostnega do- nosa zadostuje, če vse sortimente raz- il Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov SHEMATICNI PRIKAZ VREDNOTENJA GOZDNIH RASTIŠČ A Schematic Presentation of the Evaluation of Natural Sites RASTišCE NATURAL SITE 1 GOZDNOGOSPODARSKI CILJI! Vegetacijske enota FOREST MANAGING AIMS Vegetation Unit 1 GOSPODARSKI RAZRED 1 MANAGING CLASS 1 1 Ciljne drevesne vrste,, Prospective Tree Species 1 J Rastiščni indeks l Natural Site's Index 1 1 Korektiv 1 Corrective 1 SESTOJNA ZASNOVA J ST AND CONCEPTION l_ Korektiv 1 1 Corrective 1 PROIZVODNE RAZMERE, 1 PRODUCTION CONDITIONS vrstimo v štiri sortimente oziroma kakovost- ne razrede, in sicer: A- razred predstavlja hlodovina za furnir in luščenje, B - razred predstavljajo žagovci l. kvali- tete, C- razred predstavljajo žagovci Il. in Ili. kvalitete in drugi tehnični les, D - razred predstavlja les za kemično predelavo in drva. Naturalni donos nato ovrednotimo glede na pričakovano sestavo gozdnih lesnih sor- timentov in njihove tržne cene. Naturalni donos m3/ha proizvodna sposobnost za gospodarski razred za oddelek/odsek Natural Yield m3/ha Production Capacity for the managing class for the division/sector DENARNI DONOS SIT/ha MONEY YIELD SIT/ha IZRACUN DONOSA ZA PARCELO A YIELD CALCULATION FOR A PLOT Donosna sposobnost rastišča pa je ven- darle neko idealno stanje, ki ga v gozdovih ni mogoče doseči v kratkem času niti z ustreznimi vlaganji. Zato bi bilo za lastnike gozdov neustrezno samo na tej podlagi izračunavati donose. Prav tako je neustre- zen dejanski prirastek, saj je med drugim tudi odraz dosedanjega gospodarjenja in ravnanja lastnika. Zato je treba poiskati vmesno rešitev. Proizvodno sposobnost rastišča korigiramo s sestojno zasnovo na podlagi dejanske navzočnosti nosilcev fun- kcij v sestoju. GozdV 51, 1993 137 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov 3.2. Vpliv sestoj ne zasnove na dejanski donos 3.2. The Influence of Forest Stand Conception on Real Yield Kot korektiv, ki ga predstavljajo sestojni dejavniki, predlagamo sestoj no zasnovo, ki jo ocenjujemo po večstopenjski lestvici na podlagi navzočnosti nosilcev funkcij (iz- brancev glede na kakovostno proizvodnjo): dalja ne vpliva na višino vrednostnega do- nosa. Stroški sečnje so v veliki meri odvisni od vrste in debeline drevja ter naravnih pro- izvodnih razmer. Zato so v absolutnem znesku zelo variabilni. Podobno velja za stroške spravila. Stroški manipulacije ob kamionski cesti so za enoto proizvoda ena- ki, prav tako lahko pri izračunu upoštevamo Tabela 2: Korektivi proizvodne sposobnosti rastišča Table 2: Correctives of the Production Capacity of a Natural Site Prisotnost nosilcev funkcij Korekcijski faktor Correction Factor The Presence of Function Bearers % l. 11. 111. IV. v. Modelne vrednosti donosov na podlagi proizvodne zmogljivosti gozdnih rastišč ko- rigiramo s faktorji, ki predstavljajo sestojne zasnove (dejansko navzočnost nosilcev funkcij). Sestoj na zasnova je kazalec, ki ga bomo tudi v prihodnje ugotavljali v najnižjih prostorskih enotah (oddelek, odsek), in je zato zanesljivejši kot višina lesne zaloge. V starejših sestojih sta tudi višina lesne zaloge in sestojna zasnova največkrat te- sno povezani. V izjemnih primerih pa lahko uporabimo za korektiv tudi višino lesne zaloge, npr. če je celoten oddelek v razvojni fazi mladovja. 3.3. Vpliv posameznih proizvodnih stroškov na vrednostni donos 3.3. The Influence of lndividual Production Expenses on the Value Yield Na donos gozda vplivajo proizvodni stro- ški: sečnje in izdelave, spravila, manipulacije na kamionski cesti, - gradnje in vzdrževanja gozdnih vlak, - gojenja in varstva gozdov. Pri izračunavanju donosa ne upoštevamo stroškov gradnje in vzdrževanja gozdnih cest, ker temelji donos na ceni gozdnih sortimentov na gozdni cesti. Prevozna raz- 138 Gozd V 51, 1993 80 100 60-80 40-60 20-40 G-20 1,0 0,8 0,6 0,4 na enoto površine enake stroške gradnje in vzdrževanja vlak. Stroški gojenja in varstva gozdov lahko na konkretni površini in v posameznih raz- vojnih fazah gozda zelo variirajo. Zato bomo pri izračunu donosa upoštevali pov- prečne stroške gojenja in varstva gozdov. Odstopanja od tega povprečja pa bi morali upoštevati predvsem kot davčno olajšavo. Ker pa pri izračunu katastrskega do- hodka od bruto donosa odštejemo le mate- rialne stroške in amortizacijo, je vpliv varia- bilnosti proizvodnih stroškov močno zmanj- šan in je praktično zanemarljiv. Na višino katastrskega dohodka v največji meri vpliva prav ustrezno ugotovljen naturalni donos gozda. Podobno je glede temeljne teritorialne enote, za katero ugotavljamo proizvodne stroške in donos. Možnosti je več: parcela, odsek oziroma oddelek, gozdnogospodar- ska enota ali gospodarski razred. Idealno bi bilo ugotavljati donos za vsako parcelo, vendar zanjo nimamo ustreznih informacij pa tudi računanje bi bilo zelo zamudno. Najnižja enota, za katero obstajajo gozdar- ske informacije, je oddelek oziroma odsek. Vendar pa je oddelek v proizvodnem smislu vendarle heterogena enota in prihaja v proizvodnih stroških med posameznimi par- Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov celami (lastniki) do razlik, ki so posledica različnega individualnega stanja gozdov in proizvodnih razmer, zlasti odprtosti gozda in s tem povezanih spravilnih možnosti. Poskusni izračuni so pokazali, da so celotni proizvodni stroški sečnja med parce- lami v oddelku toliko različni, da ima pov- prečen strošek sečnja za celoten oddelek glede na stroške na posamezni parceli koeficient variacija KV = 18% za iglavce in 16% za listavce. Še bistveno večje pa so razlike pri stroških spravila (KV = 56 oziroma 27%). Če pa upoštevamo samo materialne stro- ške in amortizacijo, se pomen koeficienta variacija stroškov pri sečnji bistveno zmanj- ša, saj je delež materialnih stroškov v celotnih stroških sečnja le okoli 1 O%, še vedno pa je pomen koeficienta variacija velik pri stroških spravila, v katerih je delež materialnih stroškov v skupnih stroških okoli 40 %. Oddelek torej z vidika proizvod- nih stroškov ni homogena enota. Ker pa odpade največ materialnih stroškov na ma- terialne stroške spravila, je treba upoštevati predvsem ta vpliv. Obstaja možnost, da bi povprečne spravilne stroške za konkretno teritorialno enoto korigirali glede na dejan- sko odprtost gozda. Vendar pa tudi korigi- rani materialni stroški sečnja in spravila ne bodo bistveno vplivali na končni izračun vrednostnega donosa gozda. Njihov delež v bruto danasu je namreč relativno majhen. 3.4. Primer izračuna povprečnega katastrskega dohodka iz zasebnih gozdov 3.4. An Example of the Calculation of the Average Cadastral lncome from Private Forests Predpostavke: - cene iz decembra 1992, - povprečna prodajna cena gozdnih sor- timentov 4.785 SIT/m3, - povprečni neto naturalni donos 4m3, - materialni stroški motorke 115,45 SIT/ delovno uro, - materialni stroški spravila 776,15 SIT/ delovno uro, - normativi za sečnjo 58 minut za m3 , za spravilo 29 min/m3, - manipulacija na kamionski cesti 10 min/m3, - normirani obseg vlak 100 miha, amor- tizacijska doba 20 let, cena gradnje 250.000 SIT/km, delež materialnih stroškov 80%, - obseg gojitvenih in varstvenih del 0,2 dnine/ha na leto. Katastrski dohodek predstavlja kar 81 % vrednosti bruto donosa. Materialni stroški torej na njegovo višino malo vplivajo. Če odštejemo še materialne stroške, ki niso variabilni (manipulacija, vlake, gojenje go- zdov), je dejanski vpliv variabilnih material- nih stroškov, ki so posledica različnih na- ravnih proizvodnih razmer, na višino do- nosa še manjši. Tabela 3: Izračun povprečnega denarnega donosa iz zasebnih gozdov Table 3: A Calculation of the Average Money Yield from Private Forests SIT /ha % % Bruto donos 19.140 100 Gross Yield Materialni stroški in amortizacija 3.616 100 19 Prime Costs and Amortization - sečnja 432 12 cutting - spravilo 1.500 41 skidding - manipulacija na kamionski cesti 516 14 manipulation ona truck road - vzdrževanje in gradnja vlak 1.004 28 maintenance and construction of skid trails - gojenje in varstvo gozdov 164 5 silviculture and forest protection Katastrski dohodek 15.524 81 Cadastral/ncome GozdV 51, 1993 139 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov 4. DAVČNE OLAJilAVE IN OPROSTITVE 4. INCOME TAX RELIEFS AND EXEMPTION FROM TAXES Po veljavnih predpisih (Zakon o dohod- nini 1990) je osnova za davek iz kmetijstva katastrski dohodek kmetijskih in gozdnih zemljišč, ugotovljen po predpisih o ugotav- ljanju katastrskega dohodka. Katastrski dohodek se med drugim lahko zniža zavezancu, ki vlaga lastna sredstva v nabavo kmetijske mehanizacije, in sicer v višini 25% vloženih sredstev za dobo dveh let. Davka iz kmetijstva so trajno oproščeni dohodki od: - varovalnih gozdov, - zemljišča v obmejnem pasu in zem- ljišča pod visokonapetostnimi daljnovodi, če je izkoriščanje takih zemljišč onemogo- čeno ali omejeno. Posebna olajšava se prizna, če je bil donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni in škod- ljivcev ali zaradi drugih izrednih dogodkov, ki jih zavezanec ni mogel preprečiti. Dosedanje olajšave so v glavnem ustre- zne. Predlagamo pa še, da se: - pri razlogih za znižanje katastrskega dohodka zaradi vlaganj lastnih sredstev (24. člena zakona) izrecno navede poleg kmetijske tudi nabava gozdne mehaniza- cije, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj v gozdove (gojenje in var- stvo gozdov, vzdrževanje gozdnih cest, gradnje gozdnih cest, po odbitku ev. držav- nih spodbud za ta vlaganja), - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek tujih storitev, ki so bile opravljene v gozdovih zavezanca, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj lastnih sredstev v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov zavezanca, - zniža katastrski dohodek iz gozdov za znesek vlaganj v osnovanje gozdov na opuščenih kmetijskih zemljiščih, če je to v skladu z prostorskim planom. Vlaganja v nabavo kmetijske mehaniza- cije so že razlog za znižanje katastrskega dohodka. lmplicitno bi lahko razumeli, da 140 Gozd V 51, 1993 se to nanaša tudi na nabavo gozdarske mehanizacije, vendar bi bilo bolje, če bi to nedvoumno zapisali. Z vlaganji v gojenje in varstvo gozdov ter v vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest last- nik gozda zasleduje na eni strani svoj lastni (gospodarski) interes, na drugi pa hkrati uresničuje javni interes za ohranitev in razvoj gozdov ter njihove socialne in ekolo- ške funkcije. Zato je primerno, da za ta vlaganja omogočimo znižanje katastrskega dohodka, saj koristi iz teh vlaganj poleg lastnika uživa tudi širša skupnost. Del gozdnogospodarskih del v zasebnih gozdovih ne opravi lastnik sam ampak drugi izvajalci, ki od teh storitev plačujejo davke. Tako prihaja do dvakratnega obdav- čenja. Zato je prav, da tuje storitve odšte- jemo od katastrskega dohodka, seveda na podlagi ustreznih dokazil (račun, usposob- ljeni izvajalec v skladu z zakonom o gozdo- vih). Vlaganja v toplotno izolacijo stanovanj- skih objektov so sicer olajšava pri dohodni- ni, vendar bi bilo ustrezneje, da za ta vlaganja lahko lastnik gozda uveljavlja zni- žanje katastrskega dohodka. Vlaganja v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov namreč niso samo v interesu lastnika sa- mega, ampak v veliki meri tudi narodnogo- spodarski interes. Zaradi takih vlaganj se zmanjšajo neposredne potrebe lastnika go- zda po lesu za domačo porabo (zlasti po drveh) in povečuje tržna ponudba lesa. Država zaradi te olajšave ne bo prizadeta, saj bo na drugi strani dobila več sredstev z davkom od prometa z gozdnimi sortimenti. Lastniki gozdov v nekaterih primerih opuščena kmetijska zemljišča pogozdujejo. Če je to v skladu s občinskim prostorskim planom, je ustrezno, da za ta vlaganja znižamo katastrski dohodek. 5. SKLEP 5. CONCLUSION Najustreznejši naturalni kazalnik donosa gozdov je proizvodna sposobnost rastišča, ki je odvisna od rastišča in drevesne se- stave sestaja. Gozdna rastišča združuje mo na podlagi vegetacije v sintaksonomske Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov enote. Za vsako drevesno vrsto ugotovimo rastiščni indeks, ki pomeni zgornjo višino sestaja pri starosti 1 OO let. Na podlagi rastiščnega indeksa pa ugotovimo pro- izvodno sposobnost po donosnih tablicah. Upoštevajoč sestavo drevesnih vrst in nji- hovo proizvodno sposobnost določimo bruto donos v m3/ha na leto za posamezno rastiščno enoto oziroma oddelek. Bruto do- nos pa nato ovrednotimo glede na pričako­ vano strukturo gozdnih lesnih sortimentov in njihove tržne cene. Dosedanja raziskovanja so pokazala, da je smiselno kot korektiv pri ugotavljanju naturalnega donosa upoštevati tudi se- stojno zasnovo, ki jo ocenjujemo po večsto­ penjski lestvici na podlagi navzočnosti no- silcev funkcij. Različni proizvodni stroški, ki so posle- dica različnih naravnih proizvodnih razmer, ne vplivajo odločilno na višino vrednost- nega donosa. Ker je delež materialnih proi- zvodnih stroškov v bruto danasu gozda relativno skromen, bomo različne pro- izvodne stroške kot diferenčni znak upošte- vali le izjemoma, v ekstremnih razmerah. Na višino vrednostnega donosa gozda v največji meri vplivata ustrezno ugotovljeni naturalni donos gozda in zanesljivo predvi- devanje njegove sortimentne sestave. Tekoča davčna politika že zdaj upošteva nekatere posebnosti gozdov in gozdarstva in priznava zavezancem trajne davčne oprostitve (za varovalne gozdove, gozdna zemljišča pod daljnovodi) in olajšave (zmanjšani donosi zaradi naravnih nesreč). Da bi še bolj poudarili javni interes za vse gozdove in njihove ekološke in socialne funkcije, bi bilo smotrno davčne olajšave razširiti tudi na vlaganja v gojenje in varstvo gozdov, vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest ter tuje storitve v gozdovih. POVZETEK V gozdarstvu ima davčna politika poseben pomen. Gozdovi, tudi zasebni, imajo poleg gospo~ darske tudi socialno in ekološko vlogo. Zato davčna politika ne sme sprejemati vsakega gozda kot izključno ekonomski in torej davčni objekt. V tem pogledu je koristna diferenciacija po tem, koliko gozd služi tudi splošnim interesom. Zasebni gozdovi so v veliki meri v kmečkih rokah. Zato tudi z davčno politiko neposredno vplivamo na položaj na vasi. Zlasti je to pomembno v hribovitih predelih, kjer je dohodek iz gozda pomembnejši od dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Osnova za davek iz gozdov je zdaj katastrski dohodek iz gozdov, ki je bil izračunan tako, da so od vrednosti letnega prirastka odšteli mate- rialne stroške in amortizacijo pri delih v gozdovih. Katastrski dohodek je bil ugotovljen že pred mnogimi leti in se revalorizira vsako leto s splo~ šnim količnikom, ki je enak za vse zemljiške kulture. Medtem pa so se pogoji gospodarjenja močno spremenili, zlasti se je povečala odprtost gozdov z gozdnimi cestami, cene gozdnih lesnih sortimentov pa se oblikujejo fco kamionska cesta. Tako je sedanji katastrski dohodek iz gozdov približno trikrat nižji od realnega. V prihodnjih letih bomo v Sloveniji oblikovali nov sistem vrednotenja gozdov. Zato predlaga- mo, da kot osnovo za obdavčenje v prihodnje jemljemo možni dohodek iz gozda, ki ga izraža proizvodna sposobnost rastišča. Ta je odvisna od rastišča in drevesne sestave sestaja. Gozdna rastišča združujemo na podlagi vegetacije v sin- taksonomske enote. Za vsako drevesne vrsto ugotovimo rastiščni indeks, ki pomeni zgornjo višino sestaja pri starosti 1 OO let. Na podlagi rastiščnega indeksa pa ugotovimo proizvodno sposobnost po prirejenih slovaških donosnih tabli- cah. Upoštevajoč sestavo drevesnih vrst in nji~ hovo proizvodno sposobnost določimo bruto do- nos v m3/ha na leto za posamezno rastiščno enoto oziroma oddelek. Bruto donos pa nato ovrednotimo glede na pričakovano strukturo gozdnih lesnih sortimentov in njihove tržne cene. Različni proizvodni stroški, ki so posledica raz- ličnih naravnih proizvodnih razmer, ne vplivajo odločilno na višino vrednostnega donosa. Ker je delež materialnih proizvodnih stroškov v bruto vrednostnem danasu gozda relativno majhen, bomo različne proizvodne stroške kot diferenčni znak upoštevali le izjemoma, v ekstremnih razme- rah. Na višino vrednostnega donosa v največji meri vplivata ustrezno ugotovljen naturalni donos gozda in zanesljivo predvidevanje njegove sorti- mentne sestave. Po dosedanjih predpisih so oproščeni davka iz gozdov dohodki od varovalnih gozdov, zemljišča pod daljnovodi, ali če je donos na posamezni parceli manjši zaradi naravnih nesreč, rastlinskih bolezni ali škodljivcev. Te olajšave oziroma opro- stitve so ustrezne, predlagamo pa, da se razširijo še na lastna vlaganja v gojenje gozdov, v vzdrže~ vanje gozdnih cest in v gradnjo gozdnih cest, za tuje storitve v gozdovih in za vlaganja v toplotno izolacijo stanovanjskih objektov lastnikov gozdov. SUMMARY Taxation policy is of special importance in forestry. Forests, including private ones, pertorm GozdV51,1993 141 Iztok WINKLER, Marijan KOTAR: Obdavčenje zasebnih gozdov besides their ecOnomic also social and ecologic functions. Consequently, each forest should not be considered as exclusively economic and thus an assessment object by assessment policy. With regard to this fact the differentiation according to the significance of a forest as to general interests is recommendable. Private forests are generally owned by farmers. Therefore taxation policy as well has a direct influence on the situation of the Slovene village. This especially holds true of mountainous regions where the income from forests is more important than that from agricultuM ral activities. At present forest tax basis is represented by cadastral forest income which has been establisM hed by the subtracting of prime costs and amorM tization in forest work from the annual increment value. The cadastral income was established long ago and has been revalorized annually by a general quotient which is the same for all cultures. Meanwhile the conditions of managing have changed a lot. First of all, the degree of forest accessibllity through forest roads increased a great deal and the prices of forest assortments are formed in a truck road. Consequently, the present cadastral forest income is approximately three times lower than the real is. A new system of forest evaluation is going to be formed in Slovenia in the future years. Our suggestion is that the potential forest income, which is expressed by the production capacity of a natural site, be taken as the basis for assessM ment in the future. The production capacity of a natural sistem depends on the natural site and the tree structure of a forest stand. Forest natural sites are combined into syntaxonomic units on the basis of vegetation criterion. Site index, which means the stand's upper height at the age of ·,oo years, is established for each tree species. On the basis of the site index, production capacity is established according to adapted Slovakian yield tables. Considering the tree species' structure and their production capacity gross yield in m3/ha per year for an individual site unit or section is established. Gross yield is then evaluated as to the expected structure of forest timber assort- ments and their market price. Various prime costs which are the conse- quence of different natural production conditions 142 GozdV 51, 1993 do not have crucial influence on the value yield. Due to the fact that the share of material prime costs within the gross forest value yield is relatiM vely small, various production costs will be consi- dered as a difference index only exceptionally, in extreme situations. Appropriately established naM tural forest yield and reliable forecasting of its assortment structure have the greatest influence on the height of the value yield. According to the present regulations, the inM come from forest is exempt from taxes when there is a question of protection forests, the areas under electric mains, when the income in an indlvidual plot is lower due to natural catastroM phes, plant diseases or pest. These reliefs or exemption from taxes are well chosen and should also be expanded to the investments in silvicultuM re, the maintenance and construction of forest roads, professional services in forests and the investments into insulation of forest owners' houses. VIRI 1. H~laj, J., 1987. Rastove tabulky hlavnych drevin CSSR. - Bratislava, Priroda, 361 s. 2. Kotar, M., 1987. PrOfung der VerwendbarM keit der Ertragstafeln in den Buchen- und Fichten- best8nden in Slowenien. - Production possibiliM ties of forest. Conference proceedings. Zvolen, s. 117-123. 3. Kotar, M., 1989. Določevanje lesne proM izvodne sposobnosti gozdnih rastišč. - GozdV 47, 5, s. 208-217. 4. * 1993. Lestvice katastrskega dohodka za leto 1993. - Ljubljana, Republiška geodetska uprava, 16 s. 5. Rovan, J., 1966. Obdavčitev kmečkih gaM spodarstev po katastru v SR Sloveniji.- Ljubljana, Ekonomski inštitut Pravne fakultete, 230 s. 6. Winkler, 1., 1974. Zasebni gozdovi v SR Sloveniji kot ekonomska baza lastnikov gozdov in kot objekt gospodarske politike. - Zagreb, Šumarski fakultet, 331 s. 7. Zakon o dohodnini.- Ur. l. RS, št. 48-2300/ 90. GDK: 325 Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti The Importance of active Regulation of Wood Assortment Market Milan ŠINKO* Izvleček Šinko, M.: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti. Gozdarski vestnik, št 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 13. V prispevku so na podlagi primerjave trga z gozdnimi sortimenti s popolnim trgom (popolna konkurenca) in s trgom surovin opredeljeni razlogi za aktivno regulativo trga gozdnih sortimentov. Ekonomski razlogi gojenja gozdov pridejo do veljave samo na trgu, ki se približuje popolnemu trgu. Ključne besede: trgovina, trg, gozdni sorti- menti, gozdarska politika, ekonomika. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Sprostitev trgovine z gozdnimi sortimenti (oz. prenehanje obveznosti prodaje gozd- nogospodarskim organizacijam) je bila ena izmed najpomembnejših zahtev lastnikov gozdov oz. interesnih in političnih skupin, ki so jih zastopale na razpravah o novem Zakonu o gozdovih v letih od 1989 dalje. Kar 62 odstotkov zasebnih lastnikov je v anketi (MEDVED 1991) odgovorilo, da jim dotedanji sistem odkupa gozdnih sortimen- tov ne ustreza. Ta zahteva je. bila tudi za gozdarsko stroko ena najmanj spornih. s sproščeno trgovino gozdnih sortimentov so predvsem lastniki gozdov pričakovali večjo ekonomsko učinkovitost (v isti anketi jih je 84 odstotkov odgovorilo, da bodo gozdne sortimente prodajali najboljšim ponudni- kom), ki naj bi bila posledica delovanja tržnih mehanizmov. Institucionalizirane go- zdarstvo (»stroka«) pa je menilo, da bo že svobodno odločanje o prodaji gozdnih sar- * Mag. M.Š., dipl. inž. gozd., ekon., Biotehniška fakulteta, Večna pot 83, Ljubljana, SLO Synopsis Šinko, M.: The Importance of Active Regulation of Wood Assortment Market. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 13. Based on the comparison of roundwood market with complete market (ful! competition) and the raw material market, the article defines the rea- sons for active regulation of roundwood market. Economic reasons of silviculture are only carried into effect on the market which is similar to complete market. Key woords: trade, market, roundwood, forest policy, economics. timentov lastnikom povrnilo občutek, da gospodarijo s svojim premoženjem. Kmalu se je izkazalo (WINKLER 1991 ), da tudi svoboden trg (karkoli nam v tem trenutku ta pojem pomeni) gozdnih sorti- mentov ne more nastati čez noč ali z administrativnimi ukrepi, tako kot tudi prejš- nji sistem obveznega odkupa ne. Zelo opa- zno postaja pomanjkanje znanja in izkušenj o tem področju gozdnega gospodarstva, pa tudi dejstvo, da »nevidna roka(( A. Smitha ni samodejni mehanizem, ki pripo- more k blagostanju družbe zgolj zaradi politične odločitve. Pojavljajo se vprašanja, v kolikšni meri je treba zavestno in načrtno vplivati na dejavnike, ki so pogoj za delova- nje popolne konkurence na trgu gozdnih sortimentov. Zato v prispevku ugotavljamo posebnosti trga z gozdnimi sortimenti1 in razloge, ki vodijo v aktivno uravnavanje njegovega delovanja. 1 Gozdni lesni proizvodi, ki se razlikujejo po vrstah in dimenzijah (LIPOGLAVŠEK 1988) 2 Konkurenco lahko opredelimo (TAJNIKAR 1992) kot dinamičen proces, ki nastane s spopa- dom gospodarskih subjektov, katerih temeljna značilnost je, da lahko na trgu nadomestijo drug drugega. GozdV 51, 1993 143 Milan ~INKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti 2. POMEN POPOLNE KONKURENCE 2. THE SIGNIFICANCE OF COMPLETE COMPETITION Trg gozdnih sortimentov bomo primer- jali s trgom, ki ga opredeljuje popolna konkurenca. Proučevanje popolne konku- rence omogoča abstrahiranje državne inter- vencije in monopolov, kot dveh skrajnosti, ki lahko vplivata na trg ter tako spoznavanje ekonomskih zakonitosti, kot objektivnih po- sledic danih vzrokov. V našem prispevku pa je popolna konkurenca! kot ena od oblik tržnega organiziranja (TAJNIKAR 1992), osnova za ugotavljanje možnosti učinkovitosti delovanja trga gozdnih sorti- mentov in za utemeljevanje vključevanja ukrepov (gozdno)gospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti. Popolna konkurenca nas zanima pred- vsem zato, ker omogoča oblikovanje takih cen proizvodov, storitev in proizvodnih de- javnikov, ki ob racionalnem obnašanju po- rabnikov (maksimiziranje porabnikove kori- sti) in podjetij (maksimiziranje profita) omo- goča uresničevanje Paretovih načel učinko­ vitosti (TAJNIKAR 1992, MADDALA, MIL- LER, 1989), ki opredeljujejo narodnogospo- darsko učinkovitost. Učinkovito gospodar- stvo spodbuja neoviran pretok storitev in proizvodnih dejavnikov med porabniki in podjetji, kot je možno le v (hipotetičnih) razmerah popolne konkurence. Učinkovitost v tržnih gospodarstvih v so- dobni ekonomski teoriji temelji na suvere- nosti podjetja in porabnika. Popolna konku- renca zahteva, da je najvišja gospodarska oblast v podjetju in pri porabniku ter da so višji od te oblasti le zakoni (popolne) konku- rence (TAJNIKAR 1990). Vsako narodno gospodarstvo je zato pred odločitvijo, kak- šno stopnjo gospodarske suverenosti pod- jetja in porabnika naj izbere, da bo ustvarilo maksimalne družbene dobrobiti (družbeno blaginjo). Za gozdnogospodarsko politiko je po- membno splošno spoznanje (TAJNIKAR 1992), da trg (niti v pogojih popolne konku- rence) z družbenega vidika ni učinkovit vsaj v treh primerih. To je v primeru nepopolne konkurence, eksternih ekonomij (primer: onesnaževanje okolja) in javnih dobrin. 144 GozdV51,1993 Nepopolna konkurenca je opredeljena kot ogroženost konkurenčnega položaja podjetja zaradi monopola (oligopola) drugih podjetij. Država odpravlja nepopolno kon- kurenco predvsem s protimonopolno zako- nodajo, katere del je tudi protidampinška zakonodaja. Eksteme ekonomije (eksternalije) nasta- nejo v odnosih med ekonomskimi subjekti in se ne izrazijo na trgu. Vedenje posamez- nika ali podjetja povzroči zmanjšanje koristi drugega. Javne dobrine so dobrine, ki pri rabi enega posameznika ne izključujejo soča­ sne rabe drugega. Pomembna lastnost jav- nih dobrin je, da trg ne zagotavlja ustrezne količine javnih dobrin. Trajno zagotavljanje proizvodnih ( "materialnih«) rezultatov go- spodarjenja z gozdovi ter hkratno splošno- koristnih vlog kot javnih dobrin je temeljni problem gozdarske in tudi gozdnogospo- darske politike. Država v primerih, ko trg ni dovolj učinko­ vit, s posameznimi ukrepi omeji suverenost podjetja z družbeno suverenostjo in poiz- kuša uresničiti maksimalno družbeno korist. Čeprav so v gozdnem gospodarstvu nav- zoče vse tri oblike neučinkovitosti trga in so celo v določeni medsebojni povezanosti, nas bo v primeru trga gozdnih sortimentov zanimala predvsem nepopolnost trga. 3. TRG Z GOZDNIMI SORTIMENTI IN POPOLNA KONKURENCA 3. ROUNDWOOD MARKET AND COMPLETE COMPETITION Značilnosti trga gozdnih sortimentov opredelimo s primerjanjem s popolnim trgom, ki je osnova za določanje posamez- nih oblik trga. Za popoln trg je značilna popolna konkurenca, ki temelji na več pod- menah, najpomembnejše pa so (MADDA- LA, MILLER 1989): 1. Vsako podjetje na trgu je v primerjavi z velikostjo trga tako majhno, da ne more vplivati na cene (atomizacija ponudbe in povpraševanja). 2. Proizvodi so homogeni, kar pomeni, da je proizvod enega prodajalca enak pro- ·.~ Milan SINKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortjmenti izvodu drugega. Kupec ne diskriminira po- sameznih prodajalcev. 3. Za proizvodnjo je značilen prost vstop in izhod. Vsako novo podjetje je samostojno pri odločitvi za začetek proizvodnje in vsako obstoječe podjetje lahko z njo preneha. 4. Obstaja popolna mobilnost proizvod- nih dejavnikov. 5. Udeleženci na trgu imajo popolno znanje o trgu (cene, količine, stroški, itd.). Vsak ima tudi popolno znanje o prihodnosti. Navedenim podmenam je treba dodati še splošno (LAVRAČ 1979), da se kupci in prodajalci vedejo racionalno - prodajalci žele doseči čim višjo ceno, kupci pa kupiti blago po čim nižji ceni. Ali povedano druga- če, vsak prodajalec maksimizira profit, ku- pec pa koristnost ob svojih dohodkovnih omejitvah. Poznavanje kakovosti proizvoda in cene, ki na trgu prevladuje, je osnova za racionalno obnašanje. V konkretni stvarnosti je konkurenca tem bolj popolna, v čim večji meri so uresničene pod mene popolne konkurence in tako lahko ugolovimo za trg gozdnih sortimentov na- slednje: • zaradi tehnoloških zahtev industrijske proizvodnje se je lesna predelava (povpra- ševanje) skoncentrirala v relativno manj številne, vendar večje obrate, medtem ko je zgodovinski razvoj vodil v veliko drobitev proizvodno nepovezanih lastnikov gozdov (ponudba). Vpliv ponudbe in povpraševanja na tržišče ni enakomeren; • nehomogenost proizvodov je zaradi dejavnikov gozdne proizvodnje zelo velika, pri čemer ima velik pomen substitucijski učinek med gozdnimi sortimenti, saj lahko gozdne sortimente višje kakovosti upora- bimo tudi v proizvodnji, ki s tehnološke plati lahko predeluje gozdne sortimente nižje kakovosti; • gozdno proizvodnjo omejujejo naravni dejavniki- omejenost gozdnih površin, zato je omejenost vstopa v proizvodnjo velika. Zaradi družbenih zahtev do gozda je one- mogočeno tudi popolno in trajno preneha- nje s proizvodnjo, predvsem na dolgi tok; • mobilnost proizvodnih tvorcev je nizka zaradi dolgoročnega značaja in tehnoloških pogojev gozdne proizvodnje. Tudi podmena popolne konkurence - popolno poznavanje sedanjega in prihod- njega trga - je težko dosegljiva. Glavni razlog je časovna in prostorska razpršenost ponudbe, v manjši meri pa tudi povpraševa- nja. Prostorska razpršenost vpliva pred- vsem na ustvarjanje lokalnih monopolov tako v ponudbi kot povpraševanju. Delež transportnih stroškov v proizvodnji gozdnih sortimentov lahko namreč odločilno vpliva na konkurenčnost posameznega tržnega udeleženca. Velik vpliv ima tudi velika stopnja negoto- vosti (dolgi časovni horizont) in tveganja (možnost elementarnih nezgod) v gozdni proizvodnji. če torej primerjamo možnosti delovanja trga gozdnih sortimentov s stališča popolno konkurenčnega trga, lahko opazimo, da večina pogojev ni izpolnjenih oz. ne more biti izpolnjenih brez ustrezne regulative. 4. TRG GOZDNIH SORTIMENTOV KOT TRG SUROVIN 4. ROUNDWOOD MARKET AND RAW MATERIAL MARKET Trg z gozdnimi sortimenti lahko oprede- limo kot trg surovin (ang. industrial market) (KOTLER 1986). Tak trg sestavljajo posa- mezniki in organizacije, ki pridobivajo do- brine ali storitve za proizvodnjo drugih pro- izvodov ali storitev. Kot kupec se tu pravi- loma pojavljajo organizacije, ki s svojim posebnim nakupnim vedenjem opredelju- jejo trg in ga značilno ločijo od trga potrošni- kov po tržni strukturi, značilnosti povpraše- vanja, značaja nakupovalne enote in vrste odločitev ter odločitvenega procesa. Kot posebna značilnost trga gozdnih sortimen- tov je pomembna heterogenost gozdnih proizvodov, kar povzroča nastanek delnih trgov za posamezne gozdne sortimente, ki so časovno in prostorsko ločeni (MANT AU 1981 ), vendar med njimi poteka pretok blaga, ki je posledica možnosti substitucije gozdnih sortimentov nižje kakovosti s tistimi z višjo. Za tržno strukturo trga surovin je značil­ no, da nastopa z manj številnimi, zato pa GozdV 51, 1993 145 Milan ŠINKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenti z velikimi kupci. Podobno velja tudi za ponudbo. Pojavi se geografska koncentra- cija povpraševanja in ponudbe. Posebna značilnost trga surovin je značaj nakupo- valne enote (npr. lesnopredelovalno podje- tje), ki v nakupni proces vključuje več ude- ležencev- predvsem šolanih strokovnjakov za posamezna področja (cena, kakovost, količina). S to lastnostjo se bistveno loči od prodajnega načina posameznega prodajal- ca, še posebej v gozdarstvu, ko je ponudba več ali manj razpršena. Povpraševanje na industrijskem trgu je izpeljano povpraševanje, saj je odvisno od povpraševanja po končnem proizvodu. Skupno povpraševanje po mnogih industrij- skih proizvodih namreč ni močno povezano s spremembami cen, še posebej ne kratko- ročno, razlog pa je v zagotavljanju partner- skega odnosa med prodajalci in kupci. Pri izpeljanem povpraševanju je možno, da se zaradi povečanega končnega povpraševa- nja nesorazmerno poveča ponudba (pov- praševanje) surovin. Zato je povpraševanje po mnogih industrijskih dobrinah bolj nesta- bilno kot potrošniško povpraševanje. Ne- stabilnost se kaže tudi v tem, da lahko že majhno povečanje potrošniškega povpra- ševanja nesorazmerno poveča industrijsko povpraševanje po surovinah (načelo po- speška). 5. ZAKAJ »NEGA« TRGA GOZDNIH SORTIMENTOV? S. THE IMPORTANCE OF "THE CULTIVATING" OF ROUNDWOOD MARKET Nosilci gozdnogospodarske politike imajo interes, da aktivno sodelujejo pri oblikovanju gozdnogospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti. Ti interesi imajo lahko značaj (LEM MEL 1956) sploš- nih interesov države pri trgovini z lesom (narodnogospodarsko čim boljše zadovo- ljevanje potreb - narodnogospodarska učinkovitost) ali ))gozdarsko politični<< zna- čaj. Najpomembnejši razlog za vključevanje državne regulative je nepopolnost trga, ki onemogoča, da bi se sposobni gospodarski subjekti, ki se obnašajo racionalno, usmer- jali k učinkoviti menjavi in proizvodnji. 146 GozdV51,1993 Zaradi kratkoročno ireverzibilnih posledic na gozd, ki so lahko posledica nestabilnosti (načelo pospeška) lesnega trga in trga gozdnih lesnih sortimentov kot trga surovin, je treba sodelovati pri uravnavanju njego- vega delovanja. Gozdarsko politični interesi za aktivno gozdnogospodarsko politiko v trgovini z gozdnimi sortimenti se oblikujejo v procesu sprejemanja celotne gozdarske politike. V slovenskih razmerah se ne moremo izogniti odnosu med nego oziroma goje- njem gozdov in trgom. Eden izmed pome- nov nege oziroma gojenja gozdov je na- mreč pospeševanje kakovosti pričakovanih gozdnih sortimentov, katerih večja kakovost naj bi se odrazila tudi na trgu v obliki višje cene. Na nepopolnem trgu seveda gospo- darski pomen gojenja gozdov le težko ugo- tovimo (spomnimo se t. i. povprečnih cen). Lahko pa tudi rečemo, da popolna konku- renca na trgu gozdnih sortimentov spod- buja nego oziroma gojenje gozdov, saj si prodajalci prizadevajo pridobiti prednost na trgu pred drugimi tudi z višjo kakovostjo svoje ponudbe. Višjo kakovost bodo na dolgi rok dosegli seveda samo z ustreznimi ukrepi nege oziroma gojenja gozdov. Zato lahko trdimo, da je vlaganje v nego oziroma gojenje gozdov neposredno (življenjsko) povezano z uveljavljanjem pogojev popolne konkurence. Še posebej s stališča lastnikov gozdov. Zelo pomemben razlog za izvajanje ukre- pov, s katerimi bi se približevali popolnem trgu, je neravnotežje med subjekti tako na strani ponudbe kot povpraševanja. Najpo- membnejše značilnosti gozdnih posestni- kov kot ponudnikov namreč so: - veliko število ponudnikov, - majhne količine, - prostorska razpršenost, - časovna nerednost ponudbe, - majhna ekonomska odvisnost od go- zda. Tržno vedenje (predvsem odzivanje na cene, določanje cen, prodaja) posestnikov nam ni znano, lahko pa dokaj zanesljivo dodamo, da so neizkušeni pri prodaji lesa, kar je primer tudi v državah z dolgoletno tržno tradicijo (SCHWARZBAUER 1985). (i Milan $1NKO: Pomen aktivnega uravnavanja trga z gozdnimi sortimenli Seveda bo med ponudniki gozdnih sorti- mentov tudi država, ki bo lahko zaradi obsega ponudbe državnih gozdov močno vplivala na trg. Na drugi strani pa so lesnopredelovalni obrati kot povpraševalci po gozdnih sorti- mentih, ki jih lahko opredelimo z: - pestro strukturo povpraševalcev, - veliko majhnih povpraševalcev v ža- garski industriji, - malo velikih povpraševalcev v papirni industriji ter industriji lesnih plošč, - več ali manj kontinuirano potrebo po lesu, še posebej velikih predelovalcev, - strokovnejšim pristopom pri nakupnih odločitvah in ravnanju. Predvsem koncentracija kapitala in zna- nja kupcev sta razloga, ki zavirata približe- vanje popolnemu trgu, saj so ponudniki mnogokrat v položaju, ko se ne morejo odločati racionalno. 6. ZAKLJUČKI V Sloveniji moramo na prehodu v tržno gospodarstvo začeti z aktivno politiko pri urejanju trga gozdnih sortimentov. Vse do- sedanje dejavnosti nosilcev gozdarske po- litike kažejo na to, da se temu področju gozdnega gospodarstva ne posveča no- bene pozornosti. še posebej so zapostav- ljeni razdrobljeni zasebni lastniki gozdov, ki bodo jutri gospodarili z več kot tri četrine gozdov. Pornernbno vlogo v sedanjem trenutku imajo tudi gozdnogospodarske organizaci- je, ki prevzemajo vlogo največjih lesnih trgovcev. Zaradi objektivnih razlogov: kapi- tala, znanja (strokovno znanje in poznava- nje razmer na »terenucc) in tradicionalnih povezav z lesno predelovalno industrijo, imajo velike prednosti pred manjšimi les- nimi trgovci. Ti razlogi so predvsem »pode- dovani« iz prejšnjega sistema. Ker pod- jetniški interes ta podjetja sili k ustvarjanju še trdnejšega monopolnega položaja na trgu, ne sodelujejo pri oblikovanju trga, ki bi se vsaj na nekaterih področjih približeval popolnemu trgu. Najaktivnejšo vlogo pri oblikovanju gozdnogospodarske politike v trgovini z gozdnimi sortimenti bo morala prevzeti država. SUMMARY ln Slovenia an active policy in the regulating of roundwood market will have to be started in the transition period to market economy. All the present activities of those who create forestry policy indicate that this field of forest managing has been completely neglected. Especially private forest owners with small plots, who will manage more than three fourths of forests in the near future, are in subordinate position. At present, an important role is arso plaid by forest managing units which are tal~ing over the role of the gre atest timber dealers. Oue to object- ive reasons: capital, know-how (professional knowledge, the knowing of "field" conditions) and traditionallinks to wood processing industry, they have the advantage over timber merchants of a smaller scale. These reasons are first of all 'the heritage" of the former system. Pursuing the business interest, these companies try to assume an even more monopolistic position on the mar- ket. They do not cooperate in the forming of the market, which would at Jeast in some fields resemble a complete market. The most active role in the forming of forest managing policy in the dealing with roundwood will have to be taken over by the state. VIRI 1. Baban, L., 1989. Ekonomija tržišta. Škalska knjiga. Zagreb. y 2. Jurin, S., Sohinger, J. 1990. Teorija tržišta i cijena. Globus. Zagreb. 3. Kotler, P., 1986. Principles of Marketing. Prentice Hall Int. New Jersey. 4. Lavrač, 1., 1979. Uvod v politično ekonomijo L del. Ekonomska fakulteta BK. Ljubljana. 5. Lem mel, H., 1956. Forstliche Holzmarktpoli- tik. J. D. Sauerlander's Verlag. Frankfurt a. M. 6. Lipoglavšek, M., 1988. Gozdni proizvodi. Tehniška založba Slovenije. Ljubljana. 7. Maddala, G., Miller, E., 1989. Microecono- mics, theory and applications. McGraw Hill. New York. 8. Mantau, U., 1981. Rohstoffmarkt Holz. Hochschul Verlag. Freiburg. 9. Manter, K., 1973. Holzmarkt lehre. Neumann - Neudamm. Melsungen. 10. Medved, M., 1991. Vključevanje lastnikov gozdov v gozdno proizvodnjo. Magistrsko delo. BF, Ljubljana. 11. Schwarzbauer, P., 1985. Gemeinschaf- tliche Holzverwertung aus dem Bauerwald. VWGO. Dunaj. 12. Tajnikar, M., 1993. Mikroekonomija s po- glavji iz teorije cen. Ekonomska fakulteta. Ljublja- na. 13. Tajnikar, M., 1990. Gospodarska suvere- nost Slovenije - problem iz ekonomske blaginje v zborniku Za konfederalna Slovenijo. Znan- stveno in publicistično središče Ljubljana. GozdV51,1993 147 GDK: 151:24 Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini Consideration of Habitats of Animals in Forestry Landscape Mirko PERUŠEK* Izvleček Perušek, M.: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini. Gozdarski vestnik št. 3/1993. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit 5. Sonaravne gospodarjenje mora posvetiti večjo skrb vsej živalski komponenti in še posebej red- kim in ogroženim vrstam, oziroma njihovim narav- nih habitatom. Izločati moramo dele gospodar- skega gozda za favno in to upoštevati pri delu v gozdu. Določimo večja ali manjša zatočišča v pomembnejših živalskih habitatih, kjer prepustimo razvoj naravi. Ključne besede: živalski habitati, zatočišča, so- naravno gospodarjenje z gozdom. 1. UPOŠTEVANJE ŽIVALSTVA 1. THE CONSIDERING OF FAUNA Sonaravno gospodarjenje z gozdom se z novim pogledom na gozd in na gozdnato krajino ukvarja tudi z živalsko komponento. Pogosto se živalstvo enači le s parkljasto divjadjo in podlubniki. Vidimo le te, oziroma njihove posledice- obžrto mladje in žarišča lubadarjev, ne pa druge favne, ki ima ravno tako pomembno vlogo, saj omogoča urav- novešenost prehranjevalne verige in stabil- nost gozd nate krajine. Okolje se obravnava še vedno premalo kompleksno. V njem ima poleg gozdnega sestaja enak ali še večji pomen vsak poseben habitat, pa naj bo to odmrlo drevo, kaluža ali osamljeno drevo sredi travnikov. Domovinsko pravico smo v gozdu odvzeli nekaterim manj prilagodljivim vrstam, ki so vezane na odmrlo drevje, mir ali na višjo lesno zalogo (visoko vlago). Lov no gospodarjenje je iztrebilo večino svo- jih konkurentov (npr. volka, ujede). Aktivno varstvo z varovanjem in renaturacijo po- membnih lokalitet in posebnih habitatov * M. P ., dipl. inž., Gozdno gospodarstvo Koče­ vje, 61330 Kočevje, Rožna ulica 39, SLO 148 GozdV 51, 1993 Synopsis Perušek, M.: Consideration of Habitats of Ani- mars in Forestry Landscape. Gozdarski vestnik, No. 3/1993. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. "Ciose to nature" forestry management has to pay bigger attention to animals, especially to rare and endangered species and their natural habi- tats. Parts of management forest should be sepa- rated for fauna and this must be taken into account at any work performed in the forest. Bigger and smaller refuges must be determined within important animal habitats, where the deve- lopment is left to the nature. Key words: animal habitats, refuges, "cl ose to nature" management. mora biti vodilo pri delu z gozdnato in drugo krajino. Začeti moramo pri načrtovanju in to do- sledno izvajati. Pri tem pa je izredno po- membno poznavanje terena, živalstva, se- slojev in po tem ocena habitatov. Pomemb- no je sodelovanje gozdarjev z vsemi, ki se kakorkoli ukvarjajo z zoocenozami in kra- jino- od ornitologov, lovcev, ribičev, ento- mologov, speleologov, naravovarstvenikov do vseh drugih, ki s svojo dejavnostjo posegajo v krajino (kmetijci, urbanisti, hi- drotehniki, itd.). 2. HABITATI IN PRIPOROČILA ZA GOSPODARJENJE 2. HABITATS AND MANAGING RECOMMENDATIONS Priporočila za gospodarjenje je za ekolo- ško pestro Slovenijo težko natančno določi­ ti. Pomembne so grobe opredelitve in izho- dišča sonaravnega gospodarjenja in upo- števanje vsakega dela gozda in ohranjanje njegove pestrosti. V nadaljnjem tekstu je večji poudarek na jelovo-bukovih in njim podobnih gozdovih. Izhodišča za kvantita- tivno in kvalitativne oceno sušic, dupel in 1 d Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini druge posebne habitate sem dobil pri po- pisu ptic (Pe ruše k 1992) ter druge literature na temo habitatov in prvo bitne krajine (Mlin- šek 1989, Thomas 1979). Habitate lahko v grobem razdelimo na: • gozdne sestoje in gozdni rob; • posebne habitate, (npr. sušice, vodne kotanje, omejki), ki so lahko sestavni del gozdnih sestojev in gozdnega roba. 2.1. Gozdni sestoji 2.1. Forest stands Med splošno razširjene lahko štejemo gozdne sestoje vseh starosti in zgradb z vso vegetacijo (gozdna tla, lišaji, mahovi, zelišča, grmovje, drevje). V gozdnih sestojih moramo povečati les- no zalogo oziroma zmanjševati etate. S tem dosegama večjo pestrost rastlinstva in živalstva. Spremeni se mikroklima in izbolj- šajo se prehrambene razmere za redkejše vrste (ptice iz družine muharjev, številni nevretenčarji). V sestojih moramo ohraniti tudi staro drevje oziroma skupine starejšega drevja, zato jih pustimo dve proizvodni dobi. Ohra- njati moramo vse drevesne vrste. V oddelku moramo pustiti vsaj eno kvalitetno drevo glavne drevesne vrste, dokler ne propade. Za prehrano favne moramo puščati manj pogoste drevesne vrste, npr. maklen, jere- bika, češnja, makovec, in to v vseh sestoj ih, tudi v enodobnih drogovnjakih in debeljakih. To moramo upoštevati že v mladju z izbo- rom vrst. Poleg drevja moramo ohranjati vse grmovne vrste. Tako npr. bršljan dozori pozimi, zato je pomembna rastlina v zimski prehrani ptic (predvsem za vrste iz družine drozgov). Na zaraščajočih površinah izvajamo le indirektno premeno. Intenzivnost in pogostnost del naj bo manjša. Pestrost drevesnih in grmovnih vrst moramo sprejeti kot izjemno kvaliteto. Povsod ohranjamo votlo in suho drevje. Debela drevesa z velikimi dupli (gnezdišče sov) še posebej zaščitimo. 2.2. Gozdni rob 2.2. Forest edge Predstavlja vmesni habitat (ekoton), zato se v njem pojavljajo vrste iz dveh različnih habitatov. Stevilo vrst tu skokovito naraste in ravno tako njihova gostota in vrstna sestava, različno od lege gozdnega roba ter od vrste in mejnih habitatov (gozd, kmetijske površine, vodne površine, idr.}. Gozdni ostanki imajo izredno poudarjen robni efekt, zato nastopajo kot blažilci nega- tivnih vplivov kmetijskih in drugih površin in zelo povečujejo vrstno raznolikost ter go- stoto vrst. Ohranjanjati in oblikovati mo- ramo pester gozdni rob z bogatim grmov- nim slojem in pestro drevesno sestavo s čim večjim številom dreves z dupli. 2.3. Sušice, živa drevesa z dupli in umetne gnezdnice 2.3. Snags, vital trees with nesting cavities and nesting boxes V ne tako davni preteklosti je za gozdni plevel veljala mati naši gozdov - bukev. Sušice in drevesa z dupli pa za gojišče bolezni in vsakovrstne golazni ter odraz slabega dela gozdarjev. Bukvi smo priznali domovinsko pravico, medtem ko suhim in votlim drevesom pogostokrat ne prizanese- mo. Gozd je tako osiromašen mnogih vrst, ki bi sestavljale prvobitni prehranjevalni mo- zaik. Med pticami so to ptice duplarice (npr. belohrbti, balkanski in troprsti detel, mali skovik, koconogi čuk}, ki s svojo redko navzočnostjo kažejo na opustošeno stanje v tem mozaiku flore in favne. Glede na popise ptic (Perušek 1992) pri pračam puščanje sušic za jelovo-bukove in njim podobne gozdove v obsegu: vsaj 3 do 6 sušic na en hektar 3. in predvsem 4. debelinske stopnje, 2 do 5 sušic na deset hektarjev 5. do 8. debelinske stopnje in eno sušico na oddelek (20 do 30 ha) nad 8. debelinsko stopnjo. Sušice lahko deloma nadomestijo še živa drevesa z dupli. Več sušic puščama v nižjih, prisojnih in skalovitih legah, na gozd- nih robovih in gozdnih ostankih in manj v GozdV 51,1993 149 Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnali krajini višjih osojnih legah. Debelejše sušice puš- čamo na skalovitih prisojnih legah tudi za- radi zadrževanja vlage in uspešnejšega pomlajevanja. Najtanjše sušice uporabljajo manjši primarni in sekundarni duplarji (sini- ce, plezalčka) . Teh sušic je v gozdu obi- čajno največ. Debelejše naseljujejo detli, žolne, polhi, netopirji, sinice in številni ne- vretenčarji , najdebelejša pa poleg teh tudi večje vrste (sove, črne žolne, kune, divje mačke). Tanjše sušice mehkih listavcev najprej razpadajo, najpozneje pa debele sušice iglavcev in nekaterih trdih listavcev. V igla- stem gozdu je največ dupel v odmrlih dre- vesih iglavcev, v listnatem pa v votlih živih in delno odmrlih drevesih. V zimskem času najdejo mnoge ptice stalnica v sušicah izdaten vir bogate hrane. V preteklosti je bila zelo pri ljubljena po- moč pticam z nameščanjem gnezdic. S tem Previdno gospodarjenje v bližini posebnih habita- tov je nujno Care ful managing in the vicinity of special habitats is a necessity 150 GozdV 51 , 1993 se je razvijal odnos ljudi do drugih bitij v gozdu in jim priznaval pravico obstoja, ven- dar predvsem kot pomočnika pri zatiranju škodljivih vrst - tako je bila ta dejavnost upravičena. Sčasoma se je to opustilo ali pa je bilo prepuščeno zgolj zagnan im posa- meznikom. Nameščanje gnezdnic je umestno do takrat, dokler v gozdu ne dosežemo dovolj visoko gostoto sušic ali še živih dreves z dupli. Ob gozdnih robovih, gozdarskih ko- čah in drugod, kjer je več obiskovalcev, postavimo manjše gnezdnice za sinice, za- radi vzgojnega vidika obiskovalcev gozda in gozdarjev. Povsod po gozdovih pa manjka velikih dupel za večje vrste, kot so sove, kune, divje mačke ipd. Sovam najbolj primanjkuje ustreznih gnezdnic, zato bi mo- rali njim posvetiti posebno skrb in strokov- nejše delovanje. Prehrambene razmere so zanje ugodnejše zaradi bolj presvetljenih Drevesa z dupli so nepogrešljiv spremljevalec gozdnate krajine Trees with nesting cavities are an essential part of the forest landscape Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini gozdov - več je voluharic, miši, rovk in drugih malih sesalcev, ki sodelujejo pri kroženju energije v pritalni plasti, pri zooho- riji, pri uspešni rasti mladja ter so glavna hrana sovam. V smrekovih kulturah in drugih problema- tičnih sestojih ter tam, kjer ni ali pa primanj- kuje dupel in sušic, postavimo 5 do 1 O gnezdnic na deset hektarjev za manjše vrste sinic, več na prisojni in manj na osojni legi, največ ob gozdnem robu in več, kjer so starejše razvojne faze. Premer vhodne odprtine naj bo 26 mm, tloris gnezd nice 1 O x 1 O cm, višina spredaj 19 in zadaj 24 cm. Namestimo jih na deblo na višino 1,5 do 4m. Za veliko sinico izdelamo podobne gnezdnice, vendar z večjim tlorisom - 14 x 14 cm in odprtino premera 32 mm. 3 do 6 gnezdnic na deset hektarjev name- stimo ob gozdnih robovih in v presvetljenih sestojih. Pritrdi mo jih na deblo 2 do 4 m visoko (Geister 1977). Za netopirje izdelamo gnezdnice (Steb- bings 1985) s tlorisom 14 x 14cm, zadnja stranica naj bo dolga 33 cm s prečni mi žlebovi, globokimi 2 mm na notranji in zuna- nji strani. Netopir vstopa skozi špranjo, ki je široka 15 do 20 mm po vsej dolžini spodnje stranice; stranske stranice pa so visoke spredaj 14 in zadaj 20 cm. Name- stimo jih 4 m, visoko ali višje na drevo, in sicer po tri na eno drevo - v isti višini , na pet do šest dreves v radiju 50 m. Skupino gnezdnic za netopirje namestimo na vsak kilometer, in sicer najvišje do nadmorske višine 700 m. Gnezdnice moramo enkrat na leto očistiti -v jesenskem ali zimskem času. V vsakem gozdu pa se tudi najde vsaj drobnejša sušica (3-4 deb. st.), kjer najdejo primerno mesto za gnezdenje še druge manj številč­ ne vrste, kot so npr. plezalčki. V zasmreče­ nih sestojih pustimo drobnejše sušice, ki so podlegle konkurenci. V žariščih lubadarjev pustimo vsaj eno debelejše suho drevo, kjer so podlubniki že izleteli. V gozdovih, kjer morda še manjka debe- lih sušic in večjih votlih še živih dreves, primernih za gnezdenje sov, namestimo na Puščaj mo v gozdu drevesa, na katerih so večja gnezda! Trees with bigger nests shou/d be left in a forest! GozdV 51 , 1993 151 Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habitatov za .živali v gozdnati krajini vsakih 50 do 1 OO hektarjev po eno veliko gnezdnico za kozačo ali lesno sovo. Posta- vimo jo 2 do 5 metrov visoko na drevo, čim dlje od ceste in obiskovalcev gozdov. Po- stavimo jih predvsem v sestoje, kjer se miši in voluharji prenamnožijo in se zato sestoji slabo naravno pomlajujejo. Te vrste gnezd- nic uporabljajo lahko tudi druge živali (kuna zlatica, divja mačka itd.). Gnezdnica za kozačo naj bo globoka 50 do 80 cm, notranji minimalni premer naj bo 40 cm, vhodna odprtina pa oval na 1.8 x 20 cm. Lahko je tudi polodprta ali povsem odprta z zgornje strani. Kozača uporablja tudi gnezda kro- karjev in kraguljev, zato tam, kjer je teh manj, namestimo gnezdilne police v obliki gnezda notranjega premera 40 cm. Gnezd- nica za lesno sovo meri v tlorisu 1 OO x 50 cm, globoka je 50 cm, odprtina pa je velika 15 x 12 cm. V gnezd nice za sove damo na dno žagovino. Vsako jesen oči­ stimo in hkrati po izbljuvkih in iztrebkih kontroliramo zasedenost. 2.4. Večja gnezda na drevju 2.4. Big nests in trees Puščama vsa drevesa, na katerih so gnezda velikosti v premeru nad 40 cm. Gnezda gradijo predstavniki iz družine vra- nov (sraka, siva vrana, krokar), obvodne ptice in nekatere ujede, uporabljajo pa jih tudi druge ujede in sove. Večja gnezda lahko služijo več let različnim vrstam večjih ptic. Posebej zaščitimo gnezda redkih vrst in kolonijska gnezdišča (sive čaplje). 2.5. Vodne kotanje in izviri v gozdu 2.5. Water puddles and springs in a forest So pomembno stičišče poti mnogih živali (napajališča) in redkejši habitati z vlažnejšo mikroklimo. Ob vodnih kotanjah in izvirih v polmeru ene do dveh drevesnih višin ohra- njamo tesno sklenjen sklep krošenj odraslih dreves. Sečnje naj bodo manj intenzivne v celotnem zlivnem območju. Skozi ta ob- močja in v njih ne smemo graditi vlak in opravljati spravila. Razmere za favno lahko še popestrimo s tem, da naredimo pod izviri zajezitve. 152 GozdV 51, 1993 2.6. Gozdovi ob potokih, rekah in jezerih 2.6. Forests situated in the vicinity of brooks, rivers and lakes Ob bregovih potokov, rek in jezer prepu- stimo vegetacijo naravnemu razvoju in se- kamo drevje in grmovje le izjemoma. Pu- stimo padlo drevje v vodni strugi, da se naredijo manjši jezovi. Voda se počasneje pretaka, dobi več kisika in s tem so pe- strejše razmere za vodni živelj. Kjer je pogostejše delovanje erozije in kjer so po- plave v nižjih predelih, pustimo v strugi ca. vsakih 50 metrov eno drevo, drugod pa na 100 metrov. Za povodnega kosa pod betonskimi mo- stovi namestimo gnezdnice, če ni primernih polic pod mostom. Leseni mostovi po na- vadi nudijo takšne gnezditvene možnosti. Ob jezerih in počasi tekočih vodah pu- stimo stoječe suho drevje, ki ga uporabljajo obvodne ptice za počitek in lov. Ob vseh teh površinah ne gradimo vlak, cest in ne izvajajmo spravila. Ne dovolimo raznih gradenj (npr. male HE, ribogojnice), še posebej, če je to habitat redkih vrst (npr. vidra, drstišče rib). Ob jezerih in počasi tekočih vodah, kjer se prehranjujejo redke ujede in obvodne vrste, zaščitimo vodni in obvodni pas, ter njihova gnezdišča. V prvi polovici leta omejimo in prekinimo dejav- nost v teh območjih. 2. 7. Omejki in posamezna drevesa v kulturni krajini 2.7. Hedges and individual trees in agricultural landscape Poleg velike estetske vrednosti so omej ki prebivališča za mnoge vrste, saj povezujejo gozd in kmetijske površine. V njih najdejo zatočišče npr.: poljski zajec, fazan in mnoge redke in ogrožene ptice iz družin srakoperjev, strnadov, penic in drugih ži- valskih skupin. Posameznim drevesom v kulturni krajini ravno tako pripisujemo izredno estetsko vrednost, poleg te pa so tudi pomembno lovno mesto za ujede (podnevi) in sove (ponoči). Za takšna drevesa bi moral veljati poseben varstveni režim. Mirko PERU~EK: Upoštevanje habi!atov za živali v gozdnati krajini Gozdni rob, gozdni ostanki, omejki, posa- mezna drevesa, močvirja in drugi mokriščni habitati so pomemben selitveni habitat za ptice, zato tu puščama pestro grmovno sestavo in plodonosne drevesne vrste. 2.8. Stene, udarne jame in vhodi jam 2.8. Faces, hollow sinks and cave portals Velikost in mesto teh treh habitatov je odločilno za to, katere živali tam najdemo. V stenah so gnezdilni habitati velikih uharic, planinskih orlov in drugih ujed, risov, kun belic, idr. Podobno je v večjih udornih jamah. Ob vhodih kraških jam se zadržujejo skalni golobi, sove in netopirji. V bližini takšnih krajev moramo omejiti gozdarsko dejavnost, in sicer: ne graditi vlak in cest v njihovi neposredni bližini- 30 do 60 metrov oziroma eno do dve drevesni višini okrog, primeren čas sečnje v njihovi širši okolici je šele v drugi polovici leta. Tu omejimo gibanje ljudi v piVi polovici leta. Sečnjo zmanjšamo tudi nad geološkimi prelqmnicami in nad kraškimi jamami. Tako zmanjšamo izpiranje prsti v podzemlje. Vlak in cest v okolici teh habitatov ne gradimo. 2.9. Zimovališča za parkljasto divjad 2.9. Winter shelters for the game Lociramo jih na prisojne lege v sestojno slabše gozdove. Pospešujemo plodonosne drevesne, grm ovne vrste in travnate površi- ne. Krmišča in sol nice lociramo le v zimova- lišča. Puščama tudi posamezna debela dre- vesa listavcev, drevje z dupli in sušice. V zimskem času omejimo gibanje ljudi (pro- met, sečnja). 2.1 O. Medvedji brlogi, lisičine, jazbine ipd. 2.1 O. Bear lairs, earths, badger's burrows and the like V njihovi neposredni okolici ne gradimo cest in vlak, ne opravljamo sečnje in spra- vila. Stalna prebivališča teh zveri posebej izločimo kot odsek ter jih prepustimo naravi ali pa izločimo kot negovalno enoto z nizko intenziteto sečenj. čas sečnje naj bo izven časa razmnoževanjea teh vrst. 2.11. Stare stavbe in njihova okolica 2.11. Old houses and theirs surroundings Pri obnavljanju cerkva in drugih objektov v gozdu (in izven njega) pustimo odprtine na podstrešju, saj tam gnezdijo sove, hu- dourniki, netopirji idr. Okolico stavb in dru- gih kulturno zgodovinskih spomenikov za- ščitimo (puščama debelo drevje). 2.12. Rastišča divjega petelina 2.12. Capercaillie's natural sites Ogroženost vrste in njen obrobni areal razširjenosti zahteva, da upoštevamo osnovne zahteve vrste, če nočemo, da divji petelin odpoje zadnjo pesem. Mir v času rastitve in ohranitev kompleksov naravnih rastišč s posebnim režimom gospodarjenja in z vzdrževanjem visokih lesnih zalog ter odmrlega ležečega drevja, kjer najde bogat vir beljakovinske hrane, mora biti vodilo pri načrtovanju in potem pri gospodarjenju. Nujna je odstranitev vseh krmišč za divje prašiče na širšem področju rastišč (prašiči uničujejo gnezda divjih kur). 2.13. Stanišča gozdnega jereba 2.13. Habitats of the forest partridge Ohranjamo in pospesuJemo pestro grmovno in drevesno sestavo, pester gozd- ni rob in indirektno premeno v zaraščajočih gozdovih, kjer puščama podstojno grmovje. 2.14. Drugi posebni habitati 2.14. Other special habitats So habitati vseh redkih vrst, kjer mora biti mir v reproduktivnem obdobju vrste in jih moramo ohraniti čim bolj naravne. 3. ČASOVNA RAZPOREDITEV DEL V GOZDU GLEDE NA POMEMBNE ŽIVALSKE HABITATE 3. TEMPORARY DISTRIBUTION OF WORK IN A FOREST AS TO IMPORTANT ANIMAL HABITATS Dela za pridobivanje gozdnih sortimentov (sečnjo in spravilo) izvajajmo najbolj inten- zivno od meseca avgusta do januarja, ra- GozdV 51, 1993 153 Mirko PERU!iEK: UpoStevanje habitatov za živali v gozdnati krajini zen v zimovališčih, kjer v jesenskem in zimskem času ne izvajajmo nobenih del. Od meseca februarja do julija je glavno reproduktivno obdobje za živali. V tem času so najbolj občutljive na vznemirjanje. Seč­ njo zmanjšajmo na minimum in jo locirajmo tja, kjer je najmanj vrst, to je predvsem v enodobne drogovnjake in dlje od zgoraj naštetih manjšinskih habitatov. Dela v go- zdu preusmerimo na gojitvena dela, saj je v mlajših razvojnih fazah manjše število vrst ptic. V tem času posvetimo več časa popravilu gozdnih cest, gozdarskim kočam in drugim objektom ter delu v drevesnicah. Del ne izvajajmo v prebiralnih, malopo- vršinsko raznodobnih gozdovih in v debe- ljaku ter pomlajencu. V višjih legah, kjer so rastišča divjega petelina, ne sekajmo od meseca marca do junija. V bližini večjih sten, lisičin, jazbin, medvedovih brlogov ipd. ne izvajajmo del od meseca januarja do maja, v bližini večjih gnezd pa različno od vrste. Lahko od meseca januarja (npr. velika uharica) ali pa od začetka meseca aprila do konca julija in celo do avgusta (sršenar). 4. GOZDNE GRADNJE 4. FOREST CONSTRUCTIONS lzvajajmo jih predvsem v drugi polovici leta - zunanj reproduktivnega obdobja. Vlak, cest, peskokopov in drugih objektov ne locirajmo ob pomembnih posebnih habi- tatih, v njih ali v bližini. Razdalja je različna, praviloma pa do tiste razdalje, da hrup ne vpliva na najobčutljivejša vrste v vseh habi- tatih. 5. ZATOČIŠČA (»EKO CELICE«) 5. REFUGES ("ECO CELLS") Zatočišča so manjše in večje površine, prepuščene naravnemu razvoju in služijo za regeneracijska jedra za floro in favno. Vsako zatočišče je lahko osnovano zaradi ene ali več vrst ali pomembnega habitata. Glede na velikost jih lahko v grobem razdelimo na: - točkovne (dupla, sušice, večja gnezda) - površinske, te nadalje v tri velikostna 154 GozdV 51, 1993 kategorije: 1. kategorija 0,3-2 ha 2. kategorija 2-1 O ha 3. kategorija nad 1 O ha Točkovna zatočišča so miniaturni habitat, nujno potreben za obstoj in reprodukcijo nekaterih vrst. Pojavljajo se razpršena pov- sod po gozdovih, sadovnjakih, parkih- kjer raste drevje. Mnoge vrste so zaradi po- manjkanja dupel, sušic in drugih primernih mest za reprodukcijo izginile ali pa se je njihovo število zmanjšalo na minimum. Sem lahko prištevamo mnoge vrste ptic (detli, žalne, sove, ujede), netopirjev in mnogih nevretenčarjev. Deloma dupla za sekun- darne ptice duplarice in netopirje lahko nadomestimo z umetnimi gnezdnicami ter gnezda za nekatere ujede z gnezdilnimi policami. To je umestno v kulturni krajini v mlajših sadovnjakih, stavbah ipd., medtem ko lahko v gozdu ponekod relativno hitro pridemo na minimalno število dupel in su- šic. Površinska zatočišča naj bodo predvsem v dejanskih in potencialnih habitatih redkih in ogroženih vrst ter v ogroženih sestojih, kjer je poudarjena varovalna funkcija. Večja naj bodo tam, kjer so občutljivejši sistemi, to je v visokogorju, na prisojnih, strmih in skalovitih legah, na mokriščnih habitatih; manjša pa naj bodo razpršene povsod, večja gostota pa naj bo v nižjih legah. Zatočišča 1. kategorije površine od 0,3 do 2 hektara - naj bi bila najbolj številna, razpršena po celi krajini, več v nižjih in prisojnih legah. Osnujemo jih tam, kjer so pomembnejši habitati za živali. To so: • na kraškem terenu pomembnejše kalu- že, vodne kotanje in studenci, ki služijo za napajališča, predvsem za parkljasto divjad; • brlogi medvedov, volkov, risov, lisičine, jazbine; • gnezdišča redkih vrst ptic (npr. črna štorklja, ujede, sove), rastišča divjega petelina in prebivališča vseh ostalih red- kih vrst (vid ra, netopirji); • kolonijska gnezdišča v gozdu in zunaj njega (čebelarjev, breguljk, sivih čapelj idr.); • manjše skupine posebnih, starih, koša- Mirko PERUŠEK: Upoštevanje habilaiO\I' za žiVali v gozdnati krajini tih, odmrlih ali kako drugače izstopajočih dreves, ki služijo kot prehranska baza ali pa kot ustrezno mesto gnezdenja in poleganja mladičev (lahko okolica zava- rovanih dreves); • manjše stene (ca. ena drevesna višina), ki služijo za skrivališča in gnezdenje; okolica višjih brezen, udornih in horizon- talnih jam; • mokriščni habitati, kot so povirja potokov in del njihovega obrežja, npr. ob strugi vsak kilometer manjše zatočišče; • deli gozdnih robov; • stare stavbe v gozdu ali v njegovi nepo- sredni bližini (kulturno zgodovinski spo- meniki); • občutljivi predeli na krasu nad geološki mi prelomnicami. Zatočišča 2. kategorije velikosti od dva do deset hektarjev - naj bi zajemala po- membnejše habitate, v obliki manjših pra- Odmrlo drevje ima svoje mesto tudi v gospodar- skem gozdu Decayed trees also have their place in a mana- ging forest gozdnih ostankov. Zatočišča te velikosti osnujemo največ v nižjih legah. Kjer je večinski delež zasebnih gozdov, bi lahko posamezne družbene parcele prepustili na- ravnemu razvoju, ki bi služile kot regenera- cijska jedra. Zatočišč 3. kategorije - velikosti nad deset hektarjev - bi več osnovali v višjih legah (npr. kompleks rastišč divjega peteli- na, prisojne, strme in skalovite lege, kjer je poudarjena varovalna funkcija), nekaj pa tudi v nižinah, (npr. mokriščni habitati), obrežni gozdovi, občutljivi gozdovi nad več­ jimi kraškimi jamami in geološkimi prelomi ipd.) Pragozdni ostanki in gozdni rezervati že igrajo vlogo zatočišč, vendar so le-ti locirani v glavnem v višjih legah, primanj- kuje pa jih v nižinskih gozdovih, kjer je večja raznolikost. Zunaj gozda so lahko pomembna mesta za favno mokrišča, ob vodotokih, prodišča, jezera, bajerji, stari sadovnjaki, skupina dreves, žive meje, opuščeni glinokopi, stare in opuščene stavbe itd. Z drugimi uporab- niki prostora se moramo dogovarjati tudi o začiti le-teh. 6. NAČRTOVANJE, PREDLOG OZNAČEVANJA IN SEZNANJANJE JAVNOSTI Z ZATOČIŠČ! 6. PLANNING, A SUGGESTION OF HOW TO MARK REFUGES AND MAKE THE PUBLIC FAMILIAR WITH THEM Izločanje površin, sušic in drugih habita- tov naj bo permanentno delo revirnih vodij ob sodelovanju urejevalcev pri izdelavi go- jilvenih, sečno spravilnih načrtov in ob revi- ziji enote. Spremljati moramo tudi razvoj favne s periodičnimi raziskavami vsaj na delu teh zatočišč, da bomo lahko sledili renaturaciji in pojavljanju novih vrst ter tako upravičili njihov obstoj. Označujemo jih lahko z modro barvo - eno prekinjeno črto kot odsek (izločen del oddelka), oziroma večje z dvema modrima vzporednima črtama kot oddelek (izloten ves oddelek). Površine pod 0,5 ha ozna- čimo s pikčasto modro črto (negovalna enota). Vse površine, izločena za zatoči- GozdV 51,1993 155 Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini sea, ob reviziji načrta enote izločimo kot oddelek ali odsek. Na debelejše sušice ob gozdnih promet- nicah, poteh, stezah oziroma povsod, kjer je večja frekvenca obiskovalcev gozda, na- mestimo oznake, ki naj povejo, zakaj je drevo prepuščeno naravi. Podobno enotno oznako oziroma tablo namestimo ob zato- čiščih (ekocelicah) - površine prepuščene naravnemu razvoju. 7. ZAKLJUČEK 7. CONCLUSION Naše znanje o ekosistemih in posamez- nih vrstah je precej šibko, zato ne poznamo dovolj pomena in vloge oziroma funkcije živali v okolju. Zato mora priti do izraza etična zavest, to je priznati pravico do življenja vsem živim bitjem. Gozdne rezar- vate in varovalne gozdove ne smemo izlo- čati le po zgledu severnoameriških prise- ljencev, ki so avtohtone lndijance izgnali v nepristopne ter nerodovitne kraje; temveč jih moramo oblikovati v sedanjem gospo- darskem gozdu tudi v nižinskih in drugih gozdovih. Nasploh moramo v gozdu stre- meti za zvišanjem lesnih zalog in skrbno preudariti vsak poseg, še posebej gozdne gradnje ter čas in kraj sečnje. Terminalni fazi gozda moramo dati pravo mesto v gozdnem ekosistemu in jo vsaj na mini- malni površini ohranjati. Izločeni posebni habitati morajo postati nedotakljivi za sekiro in stroj ter nekateri tudi za ljudi. Če hočemo sonaravno gospodariti, moramo upoštevati tudi favno in to čim bolj kompleksno in ne le tisto, ki nam dela trenutne težave. Pri tem si bomo lahko pomagali s sodelova- njem različnih strokovnjakov in z raziska- vami na tem področju. POVZETEK V gozdnati krajini moramo pri sonaravnem gospodarjenju upoštevati tudi favno. Prizadevati si moramo za aktivno varstvo in renaturacijo 'pomembnih habitatov. Pomembno je povezova- nje z vsemi uporabniki prostora v gozdnati krajini in s poznavalci ter strokovnjaki za okolje in še posebej za živalski svet. 156 Gozd V 51, 1993 Priporočila za gospodarjenje zajemajo napotke za delo v gozdnih sestojih in na gozdnem robu, kot v dveh splošnih največjih habitatih in v poseb- nih habitatih. To so: • sušice, živa drevesa z du pii in umetne gnezdni- ce, ki naj bi točkovno pokrivale celotno gozdno in mestoma tudi izvengozdno površino. Povsod v gozdovih moramo pustiti minimalno število sušic ali še živih dreves z dupli. V labilnih monokulturnih gozdovih namestimo ustrezno število gnezdnic za nekatere vrste ptic in sesal- cev; • drevje z večjimi gnezdi ohranjamo in spomladi ne delamo v njihovi bližini; • nad vodnimi kotanjami in izviri v gozdu ohra- njamo tesen sklep drevesnih krošenj, ne gra- dimo prometnic in ne opravljamo spravila; • gozdovi ob potokih, rekah in jezerih morajo imeti mir, suho in podrto drevje, da ohranimo ali vzpostavimo primeren habitat za obvodne vrste; • omejke in posamezna drevesa v kulturni krajini zaščitimo; • stene, udarne jame in jame moramo upoštevati pri gradnji prometnic, saj morajo prebivalci teh habitatov imeti mir v reproduktivnem obdobju; • zimovališča za parkljasto divjad lociramo na prisojne lege, v zatravljene in presvetljene sestojno slabše gozdove; • medvedje brloge, lisičine, jazbine ipd. izločimo z odsekam ali negovalno enoto in tu ne sekamo ter opravljamo spravila v njihovi bližini; • rastišča divjega petelina moramo obravnavati širše; • stanišča gozdnega jereba ohranjamo s pestro sestavo grmovnih vrst- stare stavbe z okolico zaščitimo in pri obnavljanju le-teh pustimo gnezdilne niše na stavbah; • drugi habitati redkih vrst morajo imeti poseben režim dela in varovanja. Prilagodimo delo v gozdu glede na lokacijo pomembnih habitatov. V prvi polovici leta dela preusmerimo na mlajše razvojne faze, popravilo cest ipd. Pazimo, da gradnje v gozdu prostorsko in časovno ne motijo živali. Oblikujemo mrežo manjših in večjih površin, kjer razvoj prepustimo naravi. Ta zatočišča so lahko točkovna, npr. dupla in drevesa z večjimi gnezdi, razpršena povsod v gozdu, ali večje in manjše površine, prepuščene naravnemu razvo- ju. V zatočišča vključimo posebne habitate, da lahko povečamo vrstno raznolikost in gostoto redkejših vrst. Sedanji pragozd ni ostanki in gozdni rezervati že igrajo funkcijo zatočišč, vendar je potrebno to mrežo še zgostiti. Vse to moramo upoštevati pri načrtovanju na vseh nivojih, zato moramo zatočišča ustrezno označiti, javnosti pa to primerno predstaviti. Skrajni čas je, da pri sonaravnem gospodarje- nju z gozdom in gozdnato krajino posvetimo več pozornosti tudi živalstvu in prvobitnim habitatom ... redkejših vrst. Mirko PERUSEK: Upoštevanje habitatov za živali v gozdnati krajini SUMMARY Using "close to nature" management in the forestry landscape, fauna must also be conside~ red. Active protection and renaturalization of dif~ ferent rare habitats should be carried out. The collaboration of all users of forestry Jandscape with experts for ecosystems and animals is neces~ sary. Suggestions for forestry management in~ clude instructions for activities in forest stands and in forest edges as two greatest common habitats containing special ones. These are: • snags, living trees with cavities and nest boxes distributed in the forestry landscape and also regular agriculturalland. ln all forests, at !east minimal number of snags and living trees with cavities should be preserved. ln the labile monocultural forests a suitable number of nest boxes for birds and mammals should be pla~ ced· • tree~ with bigger nests should be preserved and in spring any work in their vicinity should be stopped; • above water puddles and springs in the forests, crowns of the trees must be in close contact ln these places, no roads should be built and forestry work should not be carried out; • forests at brooks, rivers and lakes must be kept in piece. Snags and broken trees should be preserved to serve as habitats for water~ fowls; • hedges and single trees in agricultural !and~ scape should be protected; • faces and caves must be considered in the building of forestry ways. Animals living in these habitats should have piece in the time of reproduction; • winter shelters for the wild (deer) should be built in the sunny side of light woods with grass; • bear's, fox's and badger's dens must be sepa~ rated and lefl in natural condition. Forestry works shoufd not be carried out in their vicinity; • home ranges of capercaillie and hazel hen must be protected; • in other habitats of rare species a special method of forestry management and protection should be carried out. The work in the forest should consider all the important habitats. ln the first part of the year, work should be performed in younger forests. ln forestry work attention should be paid to animals, which are not to be disturbed. A network of smaller and bigger areas, where evolution is lett to the nature should be setup. These refuges can include snags and trees with bigger nests distributed all over a forest or bigger areas. These refuges contain special habitats, in order to increase the diversity of species and the density of rare species. The prese nt virgin forest remains and forest reservates already play the Troprsti detel na delu. (Vse slike- foto: M. Perušek) role of such refuges but they should be more numerous. These facts should be taken into account at all levels of management. Refuges should be pro~ perly marked and presented to the public. LITERATURA 1. Geister, 1., 1977: Ptice okoli našega doma, ČZP Kmečki glas, Ljubljana. 2. Mlinšek, D., 1989: Pra~gozd v naši krajini, Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, Ljubljana. 3. Perušek, M., 1992: Ptice pragozdnih ostan~ kov Rajhenavski Rog in Pečka ter njihova odvis~ nost od stanja sestojev, Gozd. vest., Ljubljana, str. 322-330. 4. Stebbings, B., Walsh, S., 1985: Bat boxes (A Guide to their History, Function, Construction and Use in the Conservation of Bats), Fauna and Flora Preservation Society, London. 5. Thomas, J., W. in ostali, 1979: Wildlife Habitats in Managed Forest, U. S. Department of Agriculture, Forest Service, Washington, Agricul~ ture Handbook No. 553. GozdV 51, 1993 157 GDK: 904(665.7):(213) Obiskali smo Republiko Gvinejo Bissau Vtisi z ekskurzije absolventov gozdarstva Anton GORŠIN* in sodel. Zahvala Za podporo in svetovanje pri izvedbi ekskurzije se zahvaljujemo mentorjema prof. dr. Stavki Kavčič in prof. dr. Dušanu Mlinšku, ga. Mariji Prosen, prof. dr. Francu Gašperšiču, prof. dr. Niku Torel/iju, ga. Mariji Grabec, g. Tomažu Judniču, prof. dr. Milanu Hočevarju, ga. Kseniji Preželj, ga. Elviri Vahen, vsem donatorjem, in drugim, ki so nam kakorkoli pomagali. še posebej se zahvaljujemo Ministrstvu za razvoj podeželja, kmetijstva in ribogojstva ter Direkciji za gozdarstvo Republike Gvineje Bissau za organizacijo ekskurzije na terenu, skrbno in varno vodenje, brezplačen prevoz in pogostitve ter izkazano gostoljubnost ter lnaciu Bintchende za navezavo stikov z gostitelji in ves trud pri prevajanju ter prijaznim ljudem Gvineje Bissau. Zahvaljujemo se tudi vsem podjeljem in ustanovam, ki so nam denarno ali materialno pomagali, da smo lahko izvedli ekskurzijo. 1. UVOD V današnjem času je povezovanje med ljudmi zelo pomembno, še zlasti pa naj bi bila to značilnost posameznih gospodarskih dejavnosti. Ne glede na to ali se povezu- jemo s predeli, ki so bogatejši ali revnejši, je pridobitev vedno velika. Na številnih fakultetnih predavanjih so bili tropski gozdovi pogosto omenjeni kot problem svetovnih razsežnosti. Zaradi nji- hovega pretiranega izkoriščanja jih že mar- sikje ni in zato se nezadržno širijo puščav­ ske površine. Narašča pa tudi število tam- kajšnjega prebivalstva. To so problemi, ki bodo slej ko prej prizadeli svetovno prebi- valstvo. študij lnacia na naši fakulteti je le majhen prispevek k izboljšanju tamkajš- njega gospodarskega razvoja oziroma raz- voja gozdarstva. V času od 2. do 14. novembra 1992 smo bili absolventje gozdarstva Biotehniške fa- kultete gosti Ministrstva za razvoj podeže- lja, kmetijstva in ribogojstva ter Direkcije za gospodarstvo Republike Gvineje-Bissau. * A. G., absolv. gozd., Verdun 3, 68332 Stopi- če, SLO 158 GozdV51,1993 Cilji našega potovanja v oddaljeno deželo so bili naslednji: - študij tropskega gozda in primerjava z gozdom zmernih klimatov, - študij degradacijskih procesov, pov- zročenih z ekstenzivnimi metodami rabe tal, - problemi revitalizacije tropske krajine kot svetovnega pojava in vesti zahodne civllizacije, - srečanje z afriško vasjo in njeno zra- slostjo z okoljem. Organizacija ekskurzije je bila vzorna. Povsod smo bili deležni velike pozornosti in prijaznosti. Čeprav so bile razmere težke in ponekod celo nemogoče, je bil program opravljen v popolnosti. 2. NEKAJ ZNAČILNOSTI DEŽELE, GOZDA JN LJUDI 2.1 Splošni podatki Republika Gvineja Bissau je mlada drža- va. Kot nekdanja portugalska kolonija si je neodvisnost priborila leta 1973. Leži v za- hodnem delu Afrike med 10° 57' ter 12° 40' severne geografske širine in med 13° 18' 1 1 Po šestih letih spet doma ... Pri opisovanju vtisov ob vrnitvi lja, kjer žive domači, prijatelji in drugi znanci, ne morem mimo občutkov, ki sem jih imel tedaj, ko sem zapuščal dom in šel v drugo državo. Moja takratna slika je bila zamegljena, le željeni cilji so bili jasno pred mano. Bal sem se za svoje starše, saj nisem vedel, kdaj jih bom ponovno videl. Ob odhodu sem se počutil osamljen. Spraševal sem se, kdo me bo zjutraj tako prijazno in sočustvova/no budil, kot so me nekoč budili mama, oče, bra lje in sestre. Od tistega trenutka, ko sem zapuščal gvinejska tla, ni ostalo ničesar razen zavesti, da se moram odslej znajti sam. v državi, kjer nisem poznal nikogar in kjer sem z zanimanjem želel spoznati značilnosti ljudi, sta me čakala neodvisnost in borbenost. Moral bom pokazati sposobnost ustvarjanja človeških odnosov, navezovanja prijateljstva in sposobnost oblikovati ta svet tudi za mene. Lahko rečem te, da je to bila in je velika izkušnja in preizkušnja. Sile, ki so delovale v nasprotju z mano, in sile, ki so delovale v moji smeri, so me naredile takšnega, kakršen sem sedaj in kar prej nisem bil. Svet, ki mu pripadam, mi ni mogel dati tega, kar sem dobil v daljni deželi - znanja. Moja želja ni mogla biti drugačna kakor ta, da čim hitreje premagam domotožje. Hrepenel sem po starših, članih družine in prijateljih. Vedno sem se spraševal, kako jim je, ali so se postarali, so prijatelji odrasli . .. Vedel sem, da so postali starši starejši za šest let in zanimalo me je, če svoja dela še zmorejo. Domov sem prišel zelo vesel, a znotraj sem se hkrati jokal. Čeprav petindvaj- setleten pa sem zajokal kot otrok, ko me je mama poskusila dvigniti od tal, a ji je zmanjkalo moči. Vesel sem bil, ker so me starši prepoznali in jaz njih. Po ulici sem srečeval prijatelje in znance, ki so me prepoznali, toda potreboval sem kar nekaj minut, da sem jih tudi sam prepoznal. Slike so se namreč po šestih letih že premešale. Bil sem zelo srečen, ker sem prišel spet domov in ker me psi niso obgrizli. Morda me niso obgrizli zato, ker so postali bolj umirjeni, ali pa zato, ker so me po dolgem času še vedno prepoznali. Na gvinejsko družbo gledam zdaj primerjalno in iz novega zornega kota odkrivam pomankljivosti, ki jih ta družba ima. Pred odhodom sem si jo predstavljal kot najboljšo v razvojnem smislu, ker nisem poznal drugih držav, s katerimi bi jo lahko primerjal. Informacije o svetu so bile namreč zelo pomanjkljive. Z novimi pogledi sem spoznal, da gre marsikaj nazaj namesto naprej. Nekdaj drobne in nepomembne stvari so sedaj v meni postale velike in pomembne. Vse bolj mi postaja jasno, kaj me čaka v poklicu in v življenju. Na koncu se moram zahvaliti kolegom, zlasti Antonu Goršinu, da so ekskurzijo organizirali in z razumevanjem sprejeli naše razmere. Uresničili so mi sanje o vodenju skupine iz dežele z razvitim gozdarstvom po naših krajih. ln zato, da sem lahko šel domov, se neposredno seznanil z dejanskimi razmerami in se po dolgem času ponovno srečal z domačimi. Inacio Bintchende GozdV 51, 1993 159 in 16° 43' vzhodne geografske dolžine. Na zahodu meji na Atlantski ocean, na severu na Senegal ter na vzhodu in jugu na Gvi- nejo Konakri. Glavno mesto je Bissau s 125.000 prebivalci. Njena površina znaša 36.125km2 in ima 950.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva je 2,1 %. 2.2 Naravne značilnosti Dežela ima tropsko podnebje, razvito hidrografsko mrežo, različen geološki se- stav in raznovrstno vegetacijo. Na podnebje ima poseben vpliv Atlanski ocean. Pod- nebje je vroče in vlažno, s povprečno letno temperaturo 26,8 °C. Najvišja temperatura je meseca maja (40°C) in najnižja januarja (16 °C). Povprečna relativna vlažnost zraka. je 66-67%, največja je ob obali (81-90%) in najnižja v sušnem obdobju na vzhodnem delu (22-23 %). Deževno obdobje traja od junija do oktobra, povprečna letna količina . padavin je 1780 mm. Največ padavin pade v južnem delu države (3000 mm) in najmanj na vzhodnem delu (pod 1000 mm). Obdo- bje od novembra do konca aprila predstav- lja sušno obdobje brez padavin. Prevladu- jejo jugozahodni vetrovi. Kot pomorska država, ležeča na ravnin- skem terenu, ima Gvineja Bissau številne rečne delte, ki se zajedajo globoko v notra- njost njenega ozemlja. Teren se od obale proti severovzhodu blago vzpenja in do- seže v notranjem delu države 40 m, na GVINEJA-BISSAU - površina: 36.125 km2 št. prebivalcev: 950.000 denarna enota: gvinejski pesos glavno mesto: Bissau večja mesta: Bissau, Cacheu, Catchunga, Farim, Bula, Bafata, Gabu, Buba, Catio vzhodnem predelu v regiji Boe pa okoli 200m nadmorske višine. Pretežno nizek in raven teren je pogoje- val specifično hidrografsko mrežo. Izvirni deli rek so na severovzhodnem delu drža- ve, na topografsko višjih terenih. Izviri so na razgibanem terenu, kar pogojuje veliko število potokov in pritokov. Višinska razlika rek dosega največ 3-4m nadmorske višine. Ta pojav pogojuje prodiranje oceanske vo- de, posebno ob plimovanju, do skrajnih točk zgornjega toka. Spodnji tokovi rek so tako hkrati zalivi Atlantskega oceana. V državi je največ lateritnih tal. To so stara, revna tla, globoka tudi več metrov. Proizvodna sposobnost zemljišč pada z napredovanjem procesa feralitizacije kot končne stopnje pedogenetskega razvoja tal v tropih. Tipi gozdov V Gvineji Bissau najdemo tri glavne tipe gozdov, ki so značilni za tropski prostor. Savanske gozdove, tropski deževni gozd (na robu svojega areala) in mangrove, ki predstavljajo eno od oblik edafsko pogoje- nih tropskih gozdov. Med edafsko pogojene tropske gozdove prištevamo še obrečne galerijske gozdove, poplavne gozdove in sladkovodne močvirne gozdove. SAVANSKI GOZD. Tla so tu izjemno suha, povprečne letne temperature 1 o- 250 c, letna količina padavin pa okoli 1 oo- AFRIKA -(). .· plemenska sestava: Baranta 27%, Fura 23%, Mandyako 11%, Pepel10%, drugi 17% 160 GozdV51,1993 150 mm. Savanski gozd je prehod iz skle- njenega gozda v parkovno razporejena dre- vje, kjer prihajajo do izraza specifične kli- matske razmere - izmenjava mokre in su~ šne dobe. Dežja ni tudi po nekaj let, izme- njava letnih časov pa ne poteka po nobe- nem pravilu. Kljub pretežno ravnemu terenu obstaja velika nevarnost erozije. Prevladu- jejo redka drevesa nižje rasti s širokimi dežnikastimi krošnjami, vmesni prostor pa zapolnjuje posamično grmičevje in do 4 m visoke trave. Med drevesnimi vrstami pre- vladujejo baobab (Adansonia digitala), razne vrste akacij (Acacia) in palm (Cocos, Borassus, Elaesis idr.). V Gvineji Bissau najdemo le južni del savanskega roba, ki obsega severni in vzhodni del države. V notranjosti prevladuje mozaik odprtega sve- tlega gozda in savane, ob vodotokih pa je nekaj galerijskih QDzdov. TROPSKI DEZEVNI GOZD je samo eden od obstoječih tipov tropskega gozda. Sem spadajo vedno zeleni vlažni gozdovi v gorovju, v deževju zeleni vlažni gozdovi, ki se pojavljajo kot monsunski ali pasatni ter v deževju zeleni, sušni gozdovi. Tropski deževni gozd, imenovan tudi pluvisilvae, najdemo na skrajnem jugu države. Nada- ljuje se v smeri proti ekvatorju. Ti gozdovi so 4- do 5- slojni, z največjo drevesno višino do 60 m. Stebla so vitka, krošnje pa se začenjajo visoko na deblu. Značilna je vrstna številčnost, z 80 in več drevesnimi vrstami na ha. Število gospodarsko zanimi- vih drevesnih vrst pa je izredno majhno, prav tako je tudi malo debelega drevja. Lesne zaloge so zelo različne in se gibljejo od 40Q-500 m3/ha. Padavine so med letom enakomerno razporejene in znašajo 200o- 4000 mm. Najhladnejši mesec ima tempe- raturo višjo od 18° C. Značilni so številni epifiti, liane, in parazitske cvetnice ter vonj po trohnobi, ki kaže na izredno hiter proces razkrajanja odmrlih snovi. Temačni lietnati gozdovi so v nižinah in ob obalah r~. MANGROVE so gozdovi bibavice na obalah s tropskim podnebjem in so edafsko pogojeni tropski gozdovi. Ločimo več vrst mangrov, in sicer: obalne mangrove, man- grove rečnih delt in mangrove koralnih grebenov in čeri. V Gvineji Bissau pora- ščajo 8% celotne površine in predstavljajo največje tovrstne gozdove na obali za- hodne Afrike. Morske obale in obale rečnih delt so gosto obrasle z mangrovami, ki segajo globoko v notranjost. Mangrove se pojavljajo pretežno v obliki· GozdV 51, 1993 161 enoslojnih, bolj ali manj čistih sestojev. Z značilnost rastlin so dihalne korenine - pneumatofore, s katerimi so prilagojene ekstremnim razmeram. Na skorji imajo šte- vilne lenticele (dihalne pore). Razmnožujejo se zelo intenzivno. Za števi lne vrste je značilna viviparija, kjer seme vzklije že na drevesu. Ko je sadika velika okoli 30 cm, pade in se zakorenini v mulju ali pa jo reka odplavi v morje, ki jo odnese često zelo daleč. Tako osvajajo nov prostor. Rastline so v slanem okolju, zato je »pomanjkanje« vode veliko. Listje je zato podobno listju puščavskih rastlin. Drevesa so večinoma nizke rasti, zelo gosta in dajejo vtis preple- tenosti. Les se odlikuje z veliko trdoto, trajnostjo in odpornostjo proti insektom in glivam. To je posledica velike vsebnosti tani na, zato ga domačini že stoletja uporab- ljajo za strojilo, hkrati pa je zelo iskan in dragocen energetski vir (kurjava) . V zadnjem stoletju človek aktivno posega v ta prostor. Mangrove so marsikje izsekali in izsekana področja spremenili v poplavna travnata področja, ki na robovih sekun- darno preidejo v gozdove oljnih palm. Z gradnjo do 2m visokih jezov okoli ozkih zalivov preprečijo plimovanje in vdor slane vode. Prvotna vegetacija propade, površina pa se uporablja za proizvodnjo riža. Te površine so velike, saj je v državi več kot 40 jezov. Posledice spremenjenih hidrodi- namičnih edafskih razmer se kažejo tudi na preostalih sestoj ih. Zaradi zmanjšanega do- toka sveže vode in izhlapevanja prihaja do zasoljevanja. Posredno tako propada celo- ten ekosistem, kar bo vplivalo na življenje vsega obalnega pasu, pa tudi delov atlant- skega ekosistema. 2.3 Naravna bogastva in gospodarstvo Zemlja nudi zelo dobre pogoje za kmetij- stvo, zlasti na obalnih predelih. Voda števil- nih rek ima velik pomen za umetno nama- kanje tal, predstavlja velik energetski vir in je obenem bogato področje za razvoj ribi- štva. Podzemno bogastvo ostaja neizkoriš- čeno zaradi pomanjkanja kadrov. V regiji Boe je nahajališče boksita ocenjeno na 300 milijonov ton, v regij i Bafata pa so zaloge železa. Bissau in Band im sta bogata z glino in apnencem. Znana so nahajališča fosfa- tov in kremena, obstajajo pa tudi možnosti za črpanje nafte. Gvineja Bissau je bila in je še vedno agrarna država - 90% prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom (vključuje tudi gozdarstvo in ribištvo). Ribištvo, s katerim se ukvarja polovica prebivalstva, predstav- Udeleženci, voditelji in spremljevalci strokovne ekskurzije ob reki Cocine (foto: Tomi Ivanič) 162 Gozd V 51 , 1993 ) lja 60% državne ekonomije. Za kmetijstvo so ugodnejši višj i predeli in tam gojijo riž in banane, arašide, proso, manioko in izkori- ščajo plodove palm. Oljne palme rastejo tako na otokih kot ob obali. V notranjosti države, kjer se razprostira savana, gojijo živino, deloma so tudi poljedelci. Arašidi in koščice oljnih palm predstavljajo 90% vred- nosti državnega izvoza. V deželi ni čutiti pomanjkanja hrane. Po vsej državi potekajo projekti za proizvodnjo hrane, zlasti riža. Vzgajajo vrste, ki uspe- vajo na mokrih, polsuhih in suhih rastiščih , v predelih slane in sladke vode. Razvijajo pa tudi različne tehnologije pridelave. 2.4 Demografske razmere in življenje vasi V Gvineji Bissau živi več kot dvajset plemen. Etnične skupine se po načinu živ- ljenja med seboj razlikujejo. Kjer je možnost stalnega obdelovanja tal , se ljudje nastanijo in razvijejo poljedeljstvo. Če te možnosti ni, prebivalstvo živi nomadsko. Prebivalstvo razdelimo na: - primorsko, ki je ani mistične vere (vero- vanje v duhove) in - prebivalstvo notranjosti z močnimi is- lamskimi tendencami in bolj jasno družbeno hierarhijo. Za vsa plemena je značilno, da imajo svojevrsten način življenja, saj Portugalci tu niso spremenili tradicionalnih družbenih struktur in kmetom niso vzeli lastniške pra- vice nad zemljo. Prebivalstvo ni bilo koloni- zirano in le redka so bila agrarna lastništva v rokah belcev. Vpliv evropske kulture se pozna le v širjenju krščanske vere, h kateri težijo vse animistične skupine. Sicer pa je muslimanov 30 %, katoličanov 5% in prebi- valcev tradicionalnih verovanj 65 %. Vaščani so zelo tesno povezani z naravo in jo zato tudi spoštujejo. čas sušnega obdobja je namenjen počitku in praznova- nju, čas deževne dobe pa intenzivnemu delu. Polja morajo biti tedaj povsem obde- lana. Obdelava je ročna. Otroci morajo od 7 leta starosti naprej obvezno obiskovati osnovno šolo, ki je običajno vodijo misionarji. Srednje šole so le v posameznih večjih mestih. Nadarjeni učenci gredo v univerzitetna središča prija- teljskih dežel. Tipična afriška vas s skupnim dvoriščem (foto: Jože Papež) GozdV 51, 1993 163 3. GOZDARSTVO DEŽELE Podatki o površini gozdov so si nekoliko nasprotujoči. Vladna študija leta 1985 je ocenila, da pokrivajo strnjeni humidni go- zdovi 2209 km2, zmerno strnjeni gozdovi 1133 km2 in polsuhi strnjeni gozdovi 1285 km2 , kar skupaj znaša 12,8% po- vršine države. Od leta 1980 so gozdovi v regiji Tambali pod močnim pritiskom zaradi razvoja plantaž sadja in riževih kultur. Zmanjšanje velikosti polsuhih gozdov regije Quinara je povezano z grmovnimi požari, z ekspanzijo plantaž kažuja in z eksploata- cijo lesa. lzsekani so bili ogromni predeli gozdov med Mansoo, Bafato in Masabo. Vlažen gozd med Bulo na zahodu in Gabu- jem na vzhodu skoraj ne obstaja več. De- žela izgubi letno 170 km2 strnjenega široko- listnega gozda (FAO 1988). Izkrčen pa je tudi velik del posluhega gozda. V deželi gozdarstvo kot samostojna go- spodarska dejavnost ni razvito. Dodatne težave se pojavljajo zaradi slabe kadrovske in tehnične opremljenosti, ki bi jo potrebo- vali za dobro delo in uspešno kontrolo stanja gozdov. Gozdarstvo v Gvineji Bissau deluje pod okriljem Ministrstva za kmetijstvo. Prednost ima pridelovanje zadostne količine hrane. Gozdarstvo deluje kot podresorska dejav- nost, vodi pa jo direktor za gozdarstvo. V direkciji je zaposlen še njegov namestnik ter dva mlajša strokovnjaka. Vsi so študirali kmetijstvo v tujini. To je gozdarska struktura na državni ravni, ki skrbi za 2,380.000 ha gozdnate krajine (2/3 države). Ministrstvo za kmetijstvo je operativno 164 GozdV 51, 1993 razdeljeno na tri province: severno, vzhodno in južno z otoki. Vsaka od provinc ima direktorja za kmetijstvo in gozdarstvo, ki nadzira potek projektov. Čeprav država nima zakona o gozdovih, pa so nekatera gozdarska opravila formalizirana. Velja pra- vilo, da je na vsakih 1OOm3 poseka nega lesa potrebno pogozditi 4 ha površine. Po- gozdovanje ni vedno uspešno. Problem so požari, vzdrževanje mladih nasadov in tudi nerazumevanje lokalnega prebivalstva. Vlada do zdaj še ni osnovala gozdnih rezervatov, po deželi pa obstajajo manjša območja ohranjenih gozdov, ki jih domačini imenujejo »sveti gozdovi«. Zaščitile so jih različne etnične skupine iz religioznih razlo~ gov. Direkcija nadzoruje tudi lov. V državi živijo v manjšem številu skoraj vse živalske vrste, ki so značilne za zahodno Afriko. Prepovedan je lov na redke živali in na živalske vrste, ki jih ščiti Washingtonska konvencija. Lovijo predvsem turisti iz Fran- cije, Španije in Portugalske, z levom pa se ukvarjajo tudi domačini. Domačini izkoriščajo tropske gozdove predvsem za nabiranje hrane, pridobivanje drv in nabiranje rastlin (ali delov rastlin) za izdelavo medicinskih pripravkov. Prebival- stvo najbolj zanima sadno drevje. Zaradi eksploatacije lesa je gozd ogro- žen. Posegi so zelo ekstenzivni, ker se na ekonomsko korist gozda gleda kratkoročno. Pri prvem posegu v gozd posekajo vse industrijsko zanimive drevesne vrste in v nekaj letih še ostalo (kot gradbeni les in drva). Bolj iskane vrste se zelo počasi regenerirajo in so redke. Ko so komercialno zanimive vrste izsekane, gozd degradira in postane bolj suh, gozdni požari so močnejši in regeneracija gozda počasnejša. Erozija predstavlja resen problem. Z izgubljanjem gozdov na dostopnejšem severu se izkoriščanje gozdov pomika tudi v bolj oddaljene in nedostopne predele (na ekološko pomembnejši jugozahodni del). Najbolj je izkoriščanih 9 vrst. Glavna komer- cialna vrsta je afriški mahagonij (Chaya senegalensis) z okoli 10.000m3 hlodovina na leto, manj afselie (Afselia africana) in iroka (Milicia exelsa), skupaj ca. 2500 m3 na leto. Prosopis africana je pomemben vir za drva in oglje na severu države. Leta 1989 je bila proizvodnja lesa 145.000 m3, proizvodnja drv in oglja pa 422.000 m'- fehnološke lastnosti lesa mnogih drave- snih vrst niso poznane. Najbolj znan način gospodarjenja v trop- skem prostoru je potujoče požigalno gozd- no-poljsko gospodarstvo (shag). Shag te- melji na pridobivanju poljskih površin s krčenjem gozdov. Površine obdelujejo vse dotlej, dokler je količina pridelkov zadovolji- va. Takšen način gospodarjenja uničuje gozdove in tla. Podobno se dogaja pri širjenju sadjarstva. Pridobivanje drv gozdove zelo obreme- njuje. Domačini nabirajo drva sami in sproti, zato je količino težko ugotoviti. Večina trop- skih drevesnih vrst je hitrorastočih, njihova kalorična vrednost je nizka. Les hitro izgori in tudi hitro odda svojo energijo. Za kurjavo so pomembnejše vrste z visoko kalorično vrednostjo. Spoznanje o pomembnosti gozda se sča­ soma povečuje. Vaško prebivalstvo ohranja tradicionalne dneve drevesa, začeli so šči­ titi drevje pred požari in poskušajo po- gozdovati eksploatirane površine. Gozd mora poleg ohranjanja proizvodne funkcije vedno bolj omogočati tudi varovalne in socialne funkcije. V bližini nekaterih mest so gozdarji ustva- rili plantaže drevesnih vrst, ki so primerne za kurjavo. S tem naj bi domačinom olajšali pridobivanje drv, hkrati pa naj bi to omogo- čalo kontrolo porabe lesa za kurjavo in posredno zaščitilo gozdove. Domačini si iz gozdnih rastlin pripravljajo zelo uporabne in zanesljive medicinske pri- pravke. To znanje se je izoblikovale in Chaya senegalensis (afriški mahagonij), najvrednejša drevesna vrsta v tropskem prostoru (foto: Marko Matjašič) GozdV 51, 1993 165 potrjevalo skozi mnoge generacije. Deležni so ga le posamezniki, ki ga varujejo kot skrivnost. V vasi je običajno le en vrač ali pa tudi to ne. Njegova naloga je, da ohranja izročila prejšnjih generacij, jih primerno uporablja in pred svojo smrtjo zaupa izbra- nemu nasledniku. Zanimanje za lesne plantaže v tropih se hitro povečuje. V letih 1965-1980 se je v tropih površina plantaž povečala za trikrat. S plantažami zagotavljajo les za kurjavo in poskrbijo še za nekatere druge potrebe vaščanov (domača obrt, gradbeništvo, me- dicina). Plantaže preprečujejo erozijo tal, uravnavajo vodni režim, preprečujejo de- sertilikacijo in razvoj shaga. Proizvodnja lesa je tako cenejša in hitrejša. Poleg tega poskušajo s sajenjem določenih drevesnih vrst zaustaviti proces degradacija tal in ponovno vzpostaviti vegetacijsko odejo. Di- rektne premene in pogozdovanja pomenijo ponavadi ureditev lesnih plantaž, kjer uspe- vajo monokulture s hitro rastočimi vrstami dreves. Tropsko gozdarstvo se odloča za plantaže, ker: - so enostavnejše kot posredne preme- ne, - malo vedo o nevarnostih in tveganjih monokultur, - pogosto so gozdarji zelo poljedelsko usmerjeni, - proizvodnja je znatno večja kot v na- ravnem gozdu in mnogo bolj homogena. Osnovanje plantaž pa ima tudi političen namen, saj dežele z velikim lesnim poten- cialom lahko določajo razmere na svetov- nem lesnem trgu ne le s kvaliteto, temveč predvsem s kvantiteto. Plantažništva je v Gvineji Bissau glede na celotno tropsko Afriko malo. Leta 1980 je imela dežela 500 ha plantaž. Plantažni- štvo je vključeno v različne razvojne pro- jekte dežele, še zlasti na vzhodu, kjer grozi puščava. V Gabuju eksperimentirajo z raz- ličnimi drevesnimi vrstami, ki bi jih lahko uporabili za plantaže. Ena od teh dreves nih vrst je gmelina, ki je prinesena iz Senegala. Drevo hitro raste in je zanimivo za kmeta. Ima les visoke kalorične vrednosti in se hitro regenerira, uporabna pa je tudi v rezbarstvu. Vrsto so izbrali zaradi kmeta in tako zmanjšali pritisk na gozd. V suhih predelih dobro uspeva akacija. 166 GozdV 51, 1993 Vzhodno od Gabuja smo si ogledali še dve drevesnici. Poleg sadik sadnega drevja poskušajo vzgojiti tudi sadike, ki so pri- merne za osnovanje gozdnih površin. Veči­ noma gre za tuje drevesne vrste, ki se od domačih razlikujejo po hitri rasti. Z njimi poskušajo pogozditi opustošene površine. Sadike delijo prebivalstvu zastonj, kljub temu pa ne dosegajo želenih učinkov. Dre- vesnice, ki so sicer državna last, so glede na evropske razmere šele v zametkih. Za- poslenih je malo, zaslužek pa je odvisen od njihove lastne iznajdljivosti. Po vsem opisanem je očitno, da je go- zdarstvo v Gvineji Bissau še skoraj iz- ključno na stopnji eksploatiranja gozdov, gojenje gozdov ni razvito. Ker pa so potrebe po lesu vse večje, bo moralo tukajšnje gozdarstvo to vejo razviti. Moderno gojenje gozdov je tudi za tropski prostor (z vsemi njegovimi posebnostmi!), razvilo metode dela, ki ne posegajo pre- močno v integriteto gozda in so manj škod- ljive za okolje. [Takšni sistemi so na primer: Prepletenost dreves z lianami; v tem tropskem gozdu je bil izveden že drugi poseg (foto: Anton Goršin) izboljševalni poseki (»refining<<), obogatitev (»enrichment<<), načrtno naravno pomlaje- vanje vrednih drevesnih vrst in tropska oplodna sečnja (»Tropical Shelter wood System- TSS<<).] 4. PROBLEM VARSTVA OKOLJA Najpomembnejši okoljevarstveni pro- blem je vsakakor napačno gospodarjenje z gozdovi in njihovo krčenje. Poleg sekire - zaradi lesa, snovanja plantaž in pridobiva- nja novih površin za poljedelstvo, povzroča gozdovom in gozdnati krajini ogromne škode tudi ogenj. Ogenj uničuje gozdne površine tudi zunaj načrtovanih meja. Poži- ganje ima vrsto hudih posledic in vodi v ekološko katastrofo. Z uničevanjem gozda se prekine zadrževanje in filtriranje vode. Voda v številnih rekah in jezerih je vprašljive kvalitete, povečana pa je tudi erozija. V gozdu se sukcesivno pojavijo vrste z veliko slabšimi lastnostmi (pr. balza) in trdne sa- vanske trave. Te trave rastejo izjemno us- pešno in že v letu dni zadušijo vsak poskus revitalizacije gozda. Nastajanja in širjenja puščav ne moremo pripisati le podnebnim faktorjem, saj zadnja stoletja ni bilo drastičnih klimatskih spre- memb v sušnih in polsušnih predelih sveta. Glavni vzrok desertifikacije je odnos člo­ veka do okolja. Najpogosteje gre za nepo- sredno odstranitev vegetacijske odeje. Za- radi tega so tla izpostavljena vetrni in vodni eroziji. Opuščanje starodavnih načinov ob- delovanja zemlje ter uvedba novih tehnolo- gij, ekspanzija kulturnih rastlin (bombaž, koruza, zemeljski oreščki ... ), pretirano pašništvo, požigalniški način kmetovanja in ekstenzivna sečnja drevja in grmišč povzro- čajo izginjanje vegetacije. Zaradi vse hujšega krčenja gozdov se zmanjšuje število živali , ki se zatekajo v nedotaknjene predele. Vlada poskuša z zakonskimi določili postopno zaščititi posa- mezne živalske vrste in celo območja, kjer te vrste živijo. Tako bo zaščitila reko Ca- cheu z mangrovami. Na vzhodu bo obsež- nejše področje namenjeno zaščiti velikih sesalcev (Dulombi). Večja področja z nedo- taknjeno naravo so na jugu in so primerna mesta za nacionalne parke. Taki so na primer ostanki subhumidnega gozda v po- krajini Cantancez, ohranjena jezera, kjer gnezdijo ptiči, in tudi rezervat lokvanjev (Lagua di Cufar). Zavarovan je arhipelag Bijagos, še posebej otoki Poilao, Orango in Caravela (želve, krokodili , vidre). Savana: visoka trava z grmovjem in posamičnim drevjem (foto: Marko Matjašič) GozdV 51, 1993 167 5. SKLEP številni vtisi in nova spoznanja so izobli- kovali naša mnenja o tropih, predvsem pa o državi Gvineji Bissau. Opazili smo pomanjkanje znanja o go- zdovih. Za spremljanje stanja gozdov in okolja je potrebna organizirana služba. Po- mankanje gozdarskih strokovnjakov je delno možno rešiti tako, da se kmetijskoizo- braževalni programi dopolnijo še z ustrez- nim gozdarskim programom. Vzor dela z gozdom ne smejo biti dežele, ki zavračajo premišljeno ravnanje z gozdom, pač pa dežele, katerim pomeni gozd najpomemb- nejšo dobrino. Ob takšnem spoznanju je mogoče pričakovati razvoj različnih dejav- nosti gozdarstva, kot so gojenje gozdov, drevesničarstvo, gozdnogospodarsko načr­ tovanje in drugo. Na državno gospodarstvo lahko vplivajo tudi druge dejavnosti. Potenciali so v eko- turizmu. Sicer mamljiva turistična dejavnost pa predstavlja tudi številne pasti, ki so lahko za revno in razvijajočo se deželo usodne. V ospredju so ekološke posledice, ki vedno preidejo tudi v socialne in družbe- ne. Pomembno pomoč lahko izkažejo mi- sionarji s proučevanjem tradicionalnih kul- tur in z načinom vzgajanja ljudi, ki bo povečalo skrb do lastnega okolja. Gvineja Bissau je potrebna finančne in kadrovske pomoči. Mangrove- pomemben življenjski prostor (foto: Marko Matjašič) 168 Gozd V 51, 1993 Denarno so nam pomagali: Ministrstvo za znanost in tehnologijo SMELT international group Slovenija ceste tehnika (SCT) Ministrstvo za šolstvo in šport Ministrstvo za kmetijstvo, prehrano in gozdar- stvo Ministrstvo za varstvo okolja Zavod zdravstvenega zavarovanja Slovenije GG ljubljana GG Kočevje Podjetje za urejanje hudournikov GG Maribor GG Slovenj Gradec GG Postojna GG Bled GG Novo mesto GG Brežice GG Celje GG Nazarje KRKA OIKOS MIBEX Snežnik Kočevska Reka ABC Pomurka KK Radgona SGG Tolmin Pekarne in slaščičarne Dolenjske Novoles Mizarstvo Bobič 2M FORMITURE Stegne Semesadike_Mengeš Steklarstvo Siško Materialno pomoč so dali: Biotehniška fakulteta BF oddelek za gozdarstvo MEDITRADE Kroj Vuzenica Oprema Kočevje Tkanina Vižmarje Bayer Oskar Kogoj študentski domovi v Ljubljani Labod Občina Novo mesto IS mesta Ljubljane Gostitelji: minister za razvoj podeželja, kmetijstva in ribo- gojstva Mario Cabral, inž. agronomije, direktor za gozdarstvo Cipriano Cassama, inž. agronom ije Jaime Dias, inž. agronomije Spremljevalci in voditelji: Joao Sousa Cordeiro, inž. živinoreje Fiorentino Correia, inž. živinoreje Casimiro Dias, inž. gozdarstva Rene Margalef Dionisio Barreto LITERATURA 1. Randolph Braumann (1986): Afrika wird tot- gefatert, Rasch und R6hring; ZUrich 2. Hans Camprecht (1986): Waldbau in den Tropen; Hamburg, Berlin 3. Milivoje Čirič (1989): Pedologija; Sarajevo 4. Julian Evans (1982): Plantation Forestry in the Tropics 5. P. B. L. Srivastava Razali Abdul Kader (1980): Mangrove and Estuarine Vegetacion 6. J. A. Mabbut, C. Floret (1980): Case studies on desertification; UNESCO 7. H.-J. von Maydell (1983): Arbres et arbustes du Sahel; Eschborn 8. D. Mlinšek, Skrjpta gojenje gozdov 9. Natek, Perko, Zalik-Huzjan (1991 ), Države sveta, Ljubljana 10. Caen Reijntjes in dr. (1992): Farming for the Future; Hong Kong 11. T. W. Szolnoki (1985): Food and Fruit Tress of the Gambia; Hamburg 12. Holz aktuell, Heft 3 (1981) 13. Neposreden obisk dežele (nov. 1992) 14. Restoring the balance women and forest resources 15. (1982) Sustaining tropical forest resources Reforestacion of degraded lands, 1 in 2 16. Tropical forests ecosystem UNESCO UNEP/FAO, Paris 1978 17. šumarska enciklopedija (1980), Zagreb Gozd V 51, 1993 169 GDK: 902 Modrovanje na Rogu Sredi meseca junija leta 1901 so se v Kočevju zbrali člani Kranjsko-Primorskega gozdarskega društva na svojem 24. ob- čnem zboru. Pridružili so se jim tudi člani Avstrijskega državnega gozdarskega dru-. štva, tako da je bilo vseh udeležencev 167. V Kočevje so prišli na povabilo kneza Karla Auersperga, ki jih je tudi gostil za časa njihovega obiska na Kranjskem. Tretji dan obiska na Kočevskem so imeli v Dolenjskih Toplicah zasedanje. Eminenten zbor go- zdarskih strokovnjakov se je po prenočitvi in ogledu Kočevja podal na Rog in prek njega v Dolenjske Toplice. Spotoma so si ogledali gozdove, v katerih je ravno dobro steklo prebiralno gospodarjenje. Vse je močno zanimalo, kako je L. Hufnagel zasta- vil ta sistem obratovanja na velikih površi- nah kraškega težko prehodnega sveta. Kaj dosti se še ni dalo videti, saj je od prehoda iz pragozda v gospodarski gozd minilo komaj sedem let. Ni čudno, če so udele- žence bolj zanimale smrekove kulture, ki so takrat že bile na Rogu in so nastale po letu 1793 zaradi oglarjenja za železarno na Dvoru. Enostavno niso mogli iz svoje kože in jih je predvsem zanimalo, kako bi gozda- rili s smreko in macesnom. Največji problem, ki je bil izpostavljen, je bila bukev, za katere les ni bilo pravega trga in še manj dohodka. Zato je bila druga glavna tema zbora: »Problemi bukve na Kranjskem«. Zanimivo je, da L. Hufnagel ni skoraj nič razpravljal o prebiralnem gospo- darjenju, temveč je imel referat o problemih gospodarjenja z bukvijo. Na občnem zboru so pisali zapisnik. Iz njega navajam nekatere zanimive navedbe, ki nam dokazujejo poglobljeno ekološko in gozdnogospodarsko razmišljanje. 1. Iz arisa območja Roga (podal in- špekcijski komisar Putick) povzemam: - pogost je južen sneg zgodaj jeseni ali pozno spomladi, ki povzroča snegolome; - pogosti so vremenski obrati, ki prine- sejo žled; - navajam: »povsod susec1 se, vrednostno nazadujoči sestoji ... «; - na južnem delu Roga je bilo 80% 170 GozdV 51, 1993 bukve in le 20% jelke, na severnem pa 60% bukve in 40% jelke; - povsod so dajali prednost jelki na ra- čun bukve; - omenja se setev jelke tam, kjer ni naravnega pomlajevanja, in sadnje smreke v dolinah; - 29% površine gozdov in pašnikov je veleposestvo ob zemljiški odvezi oddalo kot protivrednost za servitutne pravice, ki so jih v njegovih gozdovih imeli kmetje; - v obeh revirjih na Rogu je velepose- stvo imelo deset gozdnih čuvajev (eden na 709 ha oziroma 945 ha); - pomemben izvozni sortiment je bilo lesno oglje; - najpomembnejši sortiment iz bukovine so bile tavolete - deščice za zaboje za južno sadje; - bukovine v kaj drugega še niso znali predelati, oziroma je bila za drugo nepri- merna (nepravo srce); - bukev je ovirala rast smrekovih kultur, zato se je izsekovala kot manjvredna vrsta; - velik poudarek so dajali ekonomskim učinkom sečnje, ki pa so bili sila pičli predvsem zaradi predragih prevozov na železnici. 2. V razpravi o opažanjih v gozdovih je sodelovalo malo prisotnih. a. Svetnik Guttenberg: - roške gozdove ni možno uvrstiti v no- ben sistem gospodarjenja; - pričakovati je, da bodo ti sestoji v bodoče bližje zastornemu obratovanju kot prebiralnemu; - bukev potisniti nazaj, dokler je ne bomo znali porabiti; - ne dajati prednosti smreki, ohraniti jelko in bukev, čeprav bo zato donos manj- ši; - gospodariti s smreko, jelko in bukvijo, ker je teren kraški. b. Svetnik Rossipal: - težnja je uvesti urejeno prebiralno go- spodarjenje, kar je prav; - glede smreke naj odgovori narava sa- ma, smreke najdemo zelo malo, malo naj jo na Rogu tudi ostane - kor primes; - zaradi krasa je prebiralno gospodarje- nje upravičeno. c. Svetnik Reuss: - vzgojiti je treba mešane gozdove z različnimi vrstami drevja, kar bo trajalo desetletja; - smreka in macesen bi se ob pomoči gozdarja lahko uveljavila na račun jelke in bukve, ki se bosta ohranili zato, ker sta naravni vrsti; - iglavci morajo izstopati v modernem donosnem gozdu; - nega je nujna, zato lahko vnašamo smreko in macesen, ki bi tu moral uspevati. d. Komisar Putick: - smreko in macesen na Krasu pokon- čajo klimatske razmere; - macesen je povsod slab, večvrhat in sabljaste rasti; - zagovarja sadnjo smreke v dolinah, kjer dobro uspeva ( ?). e. knez Auersperg - smrekovi sestoji so mestoma stari že do 60 let, so zelo lepi in že dajajo trame; - zaradi klime smemo smreko na Rogu vnašati skromno; - če ]elki pomagamo, lahko pospešimo njeno priraščanje; - setev jelke so pogosto uničile miši; - transportne razmere so zadostne, že- leznica je namenjena predvsem za prevoz oglja, obstoječe ceste so zadostne. 3. Vprašanje bukovih gozdov in buko- vine a. Referat direktorja Hufnagla: - kmečki gozdovi so že tako izsekani, da dajejo zelo malo tehničnega lesa in že prehajajo v nizki gozd; - trga za bukov les je malo in je zelo nestabilen; - pri tavoletah lahko cene nihajo od 60 vinarjev do 84 Kr za 1 m3 hlodovina; - "prodaja drv je zaradi konkurence mi- neralnega olja postala prav neznatna«; - često se poseka vso jelko in v gozdu ostane samo bukev; - "posek bukovega gozda in sadnjo smreke ne moremo odobravati kot rešitev, ker je na Krasu bogata primes bukve iglav- cem gozdnogojitvena nuja, če naj ostane ohranjena rodovitnost tal((; - obstaja vzročna zveza med prodajo sortimentov iz bukovine in izse/jevanjem prebivalstva - predelava bukovine zapo- sluje veliko več ljudi kot pa razrez iglavcev; - lahko bi se izdelovali bukovi pragi (kar so tisti čas v Avstriji šele poizkušali, bukov parket pa še sploh niso izdelovali; na Rogu so izdelovali le frize za izvoz- op. p.); - kemična predelava je rentabilna, prav tako kuhanje retortnega oglja (to je opore- kal W. Berg, češ da ne drži); - srečujemo se s previsoki mi prevoznimi stroški in carino. 4. Razprava o pebiralnem gospodar- jenju a. Svetnik Guttenberg: - zelo natančno je razčlenil prebiralno metodo gospodarjenja in menil, da ni teore- tično dodelana, ne omogoča reda in pre- glednosti; - veliko dela za majhen učinek. b. Direktor Hufnagel: - »opozorjeni ste bili, da smo šele na prehodu in bo šele v drugi obhodnji možen prehod na prebiralno obratovanje z daljšo pomladitve no dobo«; - "že zdaj prebiralno obratovanje ni bilo uvedeno zato, ker ne moremo prodati tanj- šega drevja in sekamo le hlodovina, ki se lahko proda«; - "spodbudo za urejanje, ki sloni na debelinskih razredih, mi je dal Beranger-jev članek«; - »ko se bodo razmere v času ponovitve sečnje spremenile in bo šel v promet tudi tanjši les, bomo prešli na obratovanje s prebira/nimi sečnjamict, Tako so razmišljali takrat, pred 92 leti. Kako lahko danes gospodari z gozdovi na Rogu gozdar, ki je "opremljen« z bistveno širšim in bogatejšim biološkim znanjem od kolegov iz leta 1901 ? Mu je lažje, ali pa mu je zaradi človeške sebičnosti še težje in mu vse bogato znanje kaj dosti ne pomaga. Viri 1. Slovenski prevod g. dipl. inž. M. Čokla nemško pisanega zapisnika. Povzel spec. Anton Prelesnik GozdV 51, 1993 171 STROKOVNA SREČANJA GDK: 971: 972.2 Pro silva Srečanje članov Prosilve na Slovaškem V dneh od 5. do 11. julija 1992 je bilo vsakoletno srečanje članov Prosilve. Sreča­ nje so pripravili slovaški gozdarji pod vod- stvom prof. štefana Korpela. Na srečanju je sodelovalo 52 udeležencev iz 12 držav (iz Slovenije 6). Osrednja tematika so bili bukovi gozdovi, ki so se v zadnjih desetletjih površinsko razširili na Slovaškem od 29% na 31% skupne površine. Bukev pa je nosilna vrsta 70% se slojev. Na ekskurziji po Slovaškem smo spoznali objekte različ­ nih rastišč, sestojnih oblik ter z različnimi sistemi gospodarjenja. Udeležencem so bili predstavljeni predvsem sonaravne gospo- darjeni gozdovi. V tem prispevku je navede- nih le nekaj posebnosti in zanimivosti objek- tov, o katerih je Gozdarska fakulteta Teh- nične univerze pripravila strokovna gradiva in jih povezala v obliko zbornika. Ekskurzija se je začela z obiskom v pragozdu Badin (30,7ha)- g. o. Banska Bystrica, kjer že od leta 1957 spremljajo njegovo strukturo in razvoj: Značilna ugoto- vitev je, da generacija jelke traja 1 ,5- do 2-krat daljše obdobje kot bukev. V zadnjih 30 letih pa se je delež jelke po lesni masi zmanjšal od 56,4% na 14,5 %. Nadaljevali smo z obiskom šolskega objekta v Zvolenu, ki je namenjen za prak- tični pouk študentom gozdarstva in hkrati služi kot raziskovalni objekt (8137ha). V gozdovih je 70 trajnoraziskovalnih ploskev in teče 50 dolgoročnih raziskovalnih projek- tov. Spoznali smo rezultate malopovršin- skega oplodnega pomlajevanja bukovih in jelovo-bukovih gozdov pri različni dolžini pomladitvene dobe, učinke nege mladja in redčenj pri uporabi različnih tehnik dela (selektivna, shematična in kombinirana). Na gozdni upravi Budča smo si ogledali raziskovalni objekt v bukovih sestojih, kjer so vidne razlike med nizkim redčenjem in pozitivno izbiro ter naravnim razvojem ne- 172 GozdV51,1993 redčenih sestojev. Začetek poizkusa sega v leto 1959, ko je bil bukov sestoj na rjavih tleh star 29 let, nastal pa je z zastornim gospodarjenjem. Do sedaj so izvedli 6 red- čenj, ki so jih ponavljali v različnih časovnih obdobjih (od 4-6 let). Osnovna ugotovitev: obe vrsti redčenja sta prispevali k debelin- skemu prirastku (pozitivna izbira bolj!), če­ prav je skupna lesna zaloga manjša od mase neredčenih sestojev. Daleč najkako- vostnejši so sestoji, redčeni po poti pozi- tivne izbire. Intenziteta nizkega redčenja je bila od 21,3% do 10,3%, pri izbirnem od 27% do 12,7 %, pri neredčenih je ugotov- ljen naravni izpad 3,0 do 3,5 %. S starostjo sestaja se podaljšuje obdobje med redčenji in zmanjšuje intenziteta redčenj. Zelo zanimivi so rezultati raziskav v hra- stovo-bukovih sestojih, kjer proučujejo vpliv izbiralnega redčenja na količinsko in vred- nostno proizvodnjo pri različnem razmerju drevesnih vrst (hr : bu = 1 : 2 ali 2 : 1) in pri različnem izhodiščnem številu nosilcev funkcij (od 150-JOO kom/ha). Po 4-kratnem redčenju je v redčenih sestojih skupna proizvodnja 8-14% večja kot pri neredče­ nih. V bukovih sestojih proučujejo tudi široko paleto različnih metod pomlajevanja pod zastorom in kombinacij robnih golosekov ter oplodne robne pomladitve z zelo dolgo pomladitveno dobo. Kot posebnost smo obiskali državni gozd Topolčianki, kjer je precejšen del površin že daljše obdobje reprezentančno lovišče. Obnove z veliko površinskimi oplodnimi sečnjami so bile uspešne zaradi pogostih semen itev, bogatih sestoj nih zasnov in niž- je številčnosti divjadi, vendar je v sestojih preveč porasle! delež bukve. Sprememba načina gospodarjenja (malopovršinske oplodne sečnje, vnašanje iglavcev) še ni dala za dovolj ivih rezultatov- zaradi preve- like številčnosti divjadi, klimatskih spre- memb, slabšega semenenja, prevelikih stroškov obnove (z vnašanjem iglavcev) in nege. Za lovstvo imajo ogromne ograjene površine (11.131 ha), kjer so z obnovo se- slojev še posebno velike težave. Imajo pa še posebni, manjši obori - za damjake (950ha) in zobre (140ha). V program ekskurzije je bil vključen tudi ogled nacionalnega parka Visoke Tatre (50.965 ha, od tega 74% gozda), kjer pre- vladujejo tipična smrekova in smrekovo- macesnova rastišča, vendar je kar okoli 50% vseh gozdov spremenjenih zaradi na- ravnih kalamitet. V območju parka (Štrbske plesa) smo spoznali različne gozdne tipe, ki imajo za- radi rekreacije in turizma poudarjen kulturni in estetski ter krajinsko-oblikovalni pomen in namen. V teh gozdovih uveljavljajo 3 variantne zgradbe sestojev: - dvoetažni macesnovo~smrekovi, .:. stopničasti v skupinah, - sestoje z individualno heterogeno ver- tikalno strukturo. Gospodarijo z dolgo pomladitveno dobo (40-60 let), z naravno obnovo in uveljav- ljajo različne variante prebiranja. V ospredju je izbira slabih ali bolnih dreves, uravnava- nje vertikalne strukture in višinske diferen- ciacije ter uveljavljanje različne mešanosti sestojev. V enomernih sestojih skušajo z malopovršinskimi posegi uveljaviti prebi- ralno gospodarjenje. Pri vožnji skozi Tatre in na poti proti vzhodnim Karpatom smo si ogledali neka- tere turistične objekte in kulturne spomeni- ke, narodni park bukovih gozdov (Oblik), mešane sestoje bukve in jesena ter pra- gozd Viktoriat Kyjov, kjer imajo zastavljene tudi raziskave. Na zadnjem objektu v Smolniku so bili predstavljeni mešani gozdovi smreke, jelke in bukve, kjer spremljajo zlasti zamenjavo jelke s smreko v povezavi z zgradbo sesto- j ev. V okviru srečanja so bila posebej obrav- navana organizacijska vprašanja Prosilve. Tako sta prof. Mlinšek in prof. von Migreot podala izhodišča o postavitvi mreže vzorč- nih objektov Prosilve in osnove za popis le-teh. Vsak od vključenih objektov bi se razmejil v tri skupine glede na stopnjo poglobitve raziskav. Prav tako je bilo dogo- vorjeno o organizaciji priprave piVega kon- gresa Prosilve, ki bo od 21.-24. junija 1993 v Franciji (Basancon). Vse gozdnogospo- darske organizacije so v decembru 1992 že prejele program kongresa in prijavnice. Na seji izvršilnega odbora Splošnega zdru- ženja gozdarstva je bil sprejet predlog, da se slovenski gozdarji udeleži mo te pomem- bne prireditve, saj je bila ta mednarodna zveza ustanovljena na našo pobudo in v Sloveniji (Robanov kot, septembra 1989). Ob zaključku lahko ugotovimo, da je bilo srečanje odlično organizirano in da je bil zanj predhodno vzorno pripravljen zbornik strokovnih predstavitev. Mreža izbranih objektov po Slovaški je omogočila, da smo spoznali temeljne dosežke in raziskovalne rezultate na aktualnih področjih, ki so po- membni za sonaravno gospodarjenje. Hkrati pa so slovaški gozdarji samokritično podali rezultate vzorčnih analiz o doseda- njem stanju gozdov in načrtovanih preu- smeritvah pri gozdnem gospodarjenju. če­ tudi so uspešne rešitve sodobnega inten- zivnega gospodarjenja z gozdovi omejene na manjši del gozdnih površin Slovaške, obiskali smo predvsem te, so slovaški go- zdarji s svojimi 30-letnimi raziskavami po- membno obogatili gozdarsko znanost. Re- zultati so omogočili zanimive in poglobljene strokovne razprave in izmenjavo spoznanj iz različnih dežel. Spoznali smo tudi vrsto naravnih in kulturnih znamenitosti in utrip življenja na Slovaškem. Za vse se iskreno zahvaljujemo vsem slovaškim kolegom, zlasti še prof. Korpelu, kakor tudi našim gozdnim organizacijam, ki so nam omogo- čile udeležbo na srečanju. VIRI 1. Prosilva: Tagung in Zvden, 6. Vll.-10. VIl. 1992. Exkursionsflih;er, 132 strani. Mag. Janez Pogačnik GozdV 51, 1993 173 Iz dejavnosti Splošnega združenja gozdarstva Slovenije Izvršilni odbor Splošnega združenja gozdarstva Slovenije je na majski seji obravnaval predlog Zakona o gozdovih in sklenil, da naj se pripravita dva amandmaja v zvezi s prehodnimi določbami (o razreševanju zaposlenih in delitvi premoženja gozdnih gospodar- stev). Člani so podprli tudi študijo dr. J. Šinkovca in dr. l. Winklerja: "Prenos družbenih gozdov na sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter sklepanje pogodb o zakupu•. Sklepanje pogodb naj bi potekalo v dveh fazah (2-3 letno prehodno obdobje), vendar naj bi pogodba takoj vsebovala vse osnovne elemente, ki bi zagotovili tudi ekološke omejitve gozdnega gospodarjenja. Imenovana je bila tudi komisija za pripravo kolektivne pogodbe, izpostav- ljena problematika varstva gozdov pred podlubniki ter obravnavana organizacijska ter kadrovska vprašanja pri preoblikovanju gozdarstva. Odbor za tisk in propagando je na seji obravnaval in sprejel zahteven program propagandne in izdajateljske dejavnosti gozdarstva R Slovenije za leto 1993. V njem je zajeto 14 razčlenjenih tematik z opredeljenimi nosilci, ocenjenim zneskom, ki naj bi ga sofinanciral proračun (skupna vsota znaša 15,000.000 SIT) in določen časovni termin. Odbor za gojenje, varstvo in urejanje gozdov je imel sejo v prostorih Gorenjskega sejma, kjer je gozdarstvo na razstavišču primerno predstavilo najbolj aktualno problematiko v zvezi z varstvom gozdov. Člani so poglobljeno razpravljali o nujnih ukrepih za prepreče­ vanje in zatiranje podlubnikov, soglašali s pripravljenimi izhodišči delovne skupine za sofinanciranje vlaganj v gozdove ter opozorili na vrsto problemov zaradi prenizko zagotovljenih sredstev proračuna za zasebne gozdove. Odbor za tržišče in cene je razpravljal o izvozu in uvozu gozdnih soriimentov, gibanju cen gozdnih soriimentov in pripravil predlog za znižanje izvoznih taks, zlasti za droben in manj vreden les, oziroma les, ki nima v Sloveniji porabnika. Odbor za varstvo pri delu je na dveh sejah obravnaval: - poročilo službe za varnost za preteklo leto, iz katerega je razvidno, da se število nezgod povečuje; - o prioritetnih nalogah na področju varstva pri delu in - pripravil pismeno navodilo za varno delo pri zatiranju podlubnikov s kemičnim sredstvom na osnovi aktivne snovi deltrametrin (Decis - 2,5). Člani odbora za pridobivanje gozdnih soriimentov so se seznanili z gozdnim traktorjem LPKT 40 slovaške proizvodnje, ki je na preizkušnji v Gozdarskem šolskem centru Postojna. Člani odbora za ekonomsko-finančna vprašanja so obravnavali: - Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter se pogovarjali o vrsti operativno-ak- tualnih vprašanj; - izhodišča za pripravo elementov za kolektivno pogodbo in - informacijo o poslovanju gozdnih gospodarstev in ugotovili, da so se pogoji poslovanja poslabšali. mag. Janez Pogačnik 174 GozdV 51, 1993 Iz Biotehniške fakultete, Oddelka za gozdarstvo Na podlagi prijav z »informativnega dne« lahko sklepamo, da se je zanimanje za štiriletni visokošolski študij gozdarstva povečalo. Med prijavljenimi je zelo visok delež kandidatov iz šol naravoslovno-matematične usmeritve. Zelo nerodna pa je regionalna porazdelitev kandidatov - večina jih je iz večjih mest {Ljubljana prevladuje). Proti koncu gre prvo leto višješolskega študija ob delu za zaposlene gozdarske tehnike. Skupini v Ljubljani in v Postojni bosta zaključili delo pri 6 predmetih, skupina v Slovenj Gradcu pa pri 5 predmetih. Z uspešnosljo študija smo zadovoljni. Na znanstveno-pedagoškem svetu Oddelka za gozdarstvo in nato na znanstveno-peda- goškem svetu Biotehniške fakultete je bil oblikovan predlog za uvedbo podiplomske šole BF za varstvo naravne dediščine. Predlog je oblikovan tako, da bi najprej začeli z obliko podiplomskih seminarjev in delavnic, kar bi postopoma prerastlo v formalno obliko podiplomskega izobraževanja (magisterij, specializacija). Znanstveno-pedagoški svet Oddelka za gozdarstvo je izvolil oziroma imenoval novo vodstvo Oddelka (predstojnik - prof. Anko, namestnik - prof. Winkler}, komisije na Oddelku in člane v komisijah BF. Vsi nastopijo s svojimi dolžnostmi ob začetku zimskega semestra, lj. 1. 1 O. 1993. dr. Franc Gašperšič Iz dejavnosti ZDIT gozdarstva Slovenije V času od 15. aprila do 15. maja, v mesecu dni pred sprejeljem Zakona o gozdovih, so predstavniki ZOlT gozdarstva Slovenije opravili razgovore s poslanskimi skupinami vseh parlamentarnih strank, jih seznanili z vsebino novega Zakona o gozdovih ter z aktualno problematiko slovenskega gozdarstva. Pobudo za razgovore je izrazila naša Zveza, s strani poslanskih skupin pa je bila več kot ugodno sprejeta. Novo na zakonodajnem področju 26. maj 1993. Po razpravi teden dni prej je Državni zbor sprejel Zakon o gozdovih. O Zakonu bo odločal še Državni svet. Zakon o varstvu okolja je Državni zbor v mesecu maju obravnaval, zaradi tehničnih razlogov pa o njem ni glasoval. GozdV 51, 1993 175 NAŠl ZASLUŽNI GOZDARJI GDK: 902.1 Franjo Pahernik Rodil se je 8. junija 1882 v Vuhredu, v zavedni slovenski družini, ki je 150 let pomembno vplivala na gospodarski in druž- beni razvoj nekdanjega marenberškega dela Dravske doline. Po končani Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo v Mariabrunnu je opravil nekajmesečno prakso pri knezu Schwarzenbergu na Češkem, nato pa pre- vzel domače posestvo s 600 ha gozdov. Zanje je napisal prvi gozdnogospodarski načrt ter postavil žago in elektrarno, ki je z elektriko napajala vuhreške in vuzeniške domačije. Med prvo svetovno vojno je bil poročevalec in svetovalec generala Maistra pri prizadevanjih za ohranitev slovenske štajerske. Med drugo svetovno vojno je bil izgnan na Hrvaško. Po nacionalizaciji pose- stva in gozdov je v Mariboru predaval na nižji gozdarski šoli gojenje gozdov in me- hansko predelavo lesa. Po preselitvi šole v Ljubljano je pri Gozdni upravi Radlje oprav- ljal revizije gozdnogospodarskih načrtov nekdaj svojih gozdov na Pohorju. Upokojil se je kot taksator pri GG Slovenj Gradec 1957. V letih 1917-18 je bil prvi predsednik Slovenskega narodnega sveta za tedanji marenberški okraj, med obema vojnama je ustanovil in vodil športno društvo SOKOL v Radljah, bil je slovenski narodni poslanec v Beogradu. V Mariboru je bil pobudnik za ustanovitev 1. slovenskega gozdarskega društva. Leta 1955 je ob 50-letnici diplome prejel zlato diplomo Visoke šole za kmetij- stvo in gozdarstvo v Mariabrunnu. Umrl je 25. decembra 1976 v Mariboru. Bl BL: »Šajke in splavi na Dravi«. Go- zdarski vestnik, 1963. Napisal je več stro- kovnih in poljudnih člankov. LIT.: 8. štampar, Inž. Franjo Pahernik- staro~ sta slovenskih gozdarjev, Gozdarski vestnik 1975, str. 385. 176 GozdV 51, 1993 GDK: 902.1 Mirko Šušteršič Rodil se je 12. septembra 1891 v Kropi na Gorenjskem. Realko je končal v Idriji, študij gozdarstva pa na Visoki šoli za zem- ljedelstvo na Dunaju 1917. V svoji strokovni praksi je bil upravitelj več zasebnih in držav- nih veleposesti, med njimi Kranjske indu- strijske družbe na Jesenicah od 1923-31 in Meščanske korporacije v Kamniku 1934- 36. V letih 1931-34 je opravljal zasebno prakso kot pooblaščeni gozdarski inženir. Med vojno je bil 1944 interniran v Dachauu. Po osvoboditvi je do upokojitve 1951 delo- val pri Ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani na oddelku za urejanje gozdov, kjer je skupaj z inž. Novakom pripravil strokovna navodila za prvo inventarizacijo slovenskih gozdov 1947. Sestavil je tablice za določa­ nje lesnih zalog in izdal več brošur o ureja- nju gozdov. Kot strokovnjak za lovstvo je po vojni sestavil osnutek novega zakona o lovstvu, načrtoval je razmejitev lovišč lov- skih družin ter izdal več priročnikov in brošur o lovstvu. Dva semestra je tudi predaval lovstvo na Agronomsko gozdarski fakultet\ v Ljubljani. Od ustanovitve (leta 1947) je deloval v Tehniškem muzeju Slo- venije v Bistri. Bil je aktivni član odbora ljubljanske po- družnice Jugoslovanskega gozdarskega društva do razpada 1940 in predsednik novo ustanovljenega Slovenskega društva. Od 1936-59 je bil urednik revije Lovec, vodil je razne strokovne tečaje ter bil član izpitnih komisij s področja lovstva in gozdar- stva. Leta 1976 je prejel zlato diplomo dunajske Visoke šole za zemljedelstvo. Za zasluge v lovstvu je bil odlikovan z najvišjim republiškim in državnim lovskim odlikova- njem. Umrl je 29. marca 1984 v Ljubljani. BIBL.:- »Naš lov<'. Ljubljana, 1934.- ~>Tablice za določanje lesne zaloge sestojev po okularni cenitvi debelinskih razredov«. Ljubljana, 1946. - »Gozdarstvo za gozdne delavce«. Ljubljana, 1960.- »Slovenski lovski priročnik«. Ljubljana, 1971 in 1974. - ••Po mojih lovskih stezah«. Ljubljana, 1972. LIT.: L. F., Umrl je inž. Marko Šušteršič, Goz- darski vestnik 1972, str. 19. Obvestilo avtorjem prispevkov, namenjenih objavi v Gozdarskem vestniku PRAVILA OBJAVE Revija Gozdarski vestnik (v nadaljevanju GozdV) objavlja samo izvirne prispevke. Avtorji morajo dobiti dovoljenje GozdV), če želijo v GozdV objavljen prispevek objaviti še v kaki drugi reviji. Znanstveni prispevki se vsi recenzirajo, strokovni prispevki se recenzirajo po presoji uredništva. Avtorji lahko zahtevajo "postavljen« prispevek v korekturo. Tekstov prispevkov ne vračamo, vračamo pa diapozitive, lotogralije, grafikone in skice. NAVODILA ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV Znanstveni prispevki ne smejo biti daljši od 15 tipkanih strani s po največ 35 vrstami na stran (vodilni prispevki do 20 strani). Grafikoni, skice in fotografije niso vključeni v navedeni obseg. Strokovni in drugi prispevki naj ne bodo daljši od tO tipkanih strani. Znanstveni in pomembnejši prispevki morajo biti opremljeni z izvlečkom (največ 8 vrstic) in s čimbolj zgoščeno napisanim povzetkom. Tekst znanstvenih prispevkov naj bo na GozdV dostavljen v 2 izvodih. Prispevki naj bodo zaradi lektoriranja tipkani z velikim razmikam med vrsticami (največ 35 vrstic na stran). Tekst prispevkov je lahko na GozdV poslan tudi na računalniških disketah. Disket ne vračamo po pošti, mogoč je njihov osebni prevzem. Tekst naj bo napisan v urejevalnikih besedil tipa WS 2000 ali WS 2-7. O možnosti prenosa teksta prispevkov prek ))modema« vas bomo obvestili v GozdV. Viri (literatura) na koncu prispevka morajo biti razvrščeni po abecednem redu priimkov avtorjev. Neavtorizirani viri se navedejo zadnji. Viri naj bodo citirani, kot kažeta primera: a) Knjiga: 9. Mlinšek, D., 1968. Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. - Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij, Ljubljana, 117 s. b) Članek: 3. Rebula, E., 1990. Delovni učinki pri prevozu gozdnih lesnih sortimentov. GozdV, 48, 3, s. 393-406. Viri med tekstom se navedejo v oklepaju - s priimkom avtorja, izpisanim z malimi črkami, in letnico objave vira, npr. (Kotar t 980). V znanstvenih in pomembnejših strokovnih prispevkih morajo imeti naslovi, podnaslovi in ves tekst preglednic, grafikonov in skic pod slovenskim izpisom tudi angleški (izjemoma nemški) prevod, ki naj bo izpisan z drobnejšimi črkami. Ob pripravi prispevkov lahko avtorji zaprosijo za prevode omenjenih tekstov uredništvo GozdV. Gralikoni in skice naj bodo brezhibno izrisani s !ušem - na belem ali paus papirju. Grafikoni in skice naj bodo enake velikosti ali nekaj večje (slednje je bolje), kot naj bi bili objavljeni v GozdV. V primeru računalniško izdelanih grafikonov in skic naj bodo izrisi obvezno opravljeni na laserskem tiskalniku. Za fotografije, ki bodo objavljene v črno beli tehniki, je treba priložiti črno belo fotografijo, dovolj kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Za objavo barvne fotografije potrebujemo kontrastno barvno fotografijo ali kakovosten barvni diapozitiv. Prispevek mora biti opremljen z imenom in priimkom avtorja, njegovim poklicem (izobrazbo) in strokovnim nazivom ter lačnim naslovom delovne organizacije oziroma njegovega bivališča (če ni zaposlen). Prispevki so (skromno) honorirani, zato je potrebno ob svojem prvem prispevku, namenjenem objavi v GozdV, v spremnem dopisu navesti tudi žiro račun. Prispevkov iz tujine (tujih avtorjev) zaradi stroškov prevoda ne honoriramo. Uredništvo Gozdarskega vestnika :1 l