204 št. - 4. leto. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja V Ljubljani, torek 30. avgusta 1921* Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 40 K. Letno 480 K. Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust. Uredništvo: Wolfova ulica 1/1. Telefon 360 Uprava: — 8. Telefon 44 l vračajo r*ak0 ožiti znamko vor. su«BUBBmn>aj&aciis; saa*aaexsiea^. juz Zdravstveno stanle MAmvtdm le , Sa rese©«, Beograd, 29. avgusta. Na ministrski seji je ministrski predsednik PašJč poročal o zdravstvenem stanju Nj. Vel. kralja Aleksandra, ki je 3e danes precej resno ter se 'c 'letin glasi enako kakor predvčerajšnjim. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Včeraj popoldne je biia izvedena operacija na Nj. Vel. kralju Aleksandru. Operacija je potekla ugodno ter se po vesteh, ki jih je vlada prejela iz Pariza, kralj počuti znatno bolje. Madžarska nasilja v BairamSS. KRŠITEV TRIANONSKE MIROVNE POGODBE. - MADŽARSKI OROŽNIKI PREKORAČILI MEJO. NAŠA VOJSKA JE PRIPRAVLJENA, DA Z OROŽJEM BRANI PRAVO JUGOSLAVIJE. Beograd, 29. avgusta. Kakor javljajo tukajšnji listi, je ob prihodu madžarskih čet v Baranje angleški polkovnik Cosset dostavil našim obla-stvom poročilo, da se mora meja Baranje potegniti mnogo južneje, kakor je to predvideno v trianonski mirovni pogodbi. Pred enim tednom se je zahteve tudi od naše vlade, da mora iti naša meja 600 metrov severno od železniške proge v Subotico. O vsem tem je poročal subotiški veliki župan. Na včerajšnji seji min. sveta, ki je trajala od 10. do 12. ure, se je sklenilo, da se bo vsaka izprememba trianonske mirovne pogodbe branila z orožjem. V tem zmislu se je izdalo potrebne naredbe komandantu prve armije v Novem Sadu. Vlada 'je dobila poročilo, da so madžarski orožniki prekoračili mejo za več kot 10 km. Tako so včeraj madžarski oddel- ki prodrli do državnega posestva Be-lje in odpeljali živino. Naša vojska se je v svrho pregajanja teh oddelkov pomnožila. Beograd, 29. avgusta. Subotiški veliki župan je ministru za notranje stvari Pribičeviču poročal o strašnem terorju, ki ga vršijo madžarska civilna in vojaška oblaslva v izpraznjenem delu Baranje, in sicer v glavnem proti našemu narodu. Radi tega je bila včeraj na zahtevo ministra za notranje stvari seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali o akciji, da se zaščiti naš narod, ki je na milost in nemilost prepuščen Madžarom. Beograd, 29. agusta. Horthy je angleškega polkovnika Cosseta odlikoval z največjim madžarskim redom zlatega venca za usluge, ki jih je sto- ril Madžarski glede ranje. evakuacije Ba- Evakuacija Zapadite Madžarske- MADŽARSKA VLADA SE BRANI POPOLNOMA IZVESTI IZPRAZNITEV. INTERVENCIJA NEMŠKE AVSTRIJE PRI VRHOVNEM SVETU. Dunaj, 29. avgusta. Madžarska vlada je oficijelno izjavila, da se smatra za upravičeno, da v nasprotju z določbami mirovne pogodbe in sklepi medzavezniške vojaške komisije v 5o-pronju, kateri je poverjena predaja Zapadne Madžarske, še nadalje obdrži to ozemlje kot nekako zastavo Jta svoje - finančne zahteve in da Za-padno Madžarsko deli v dva pasa, I. in II. To naziranje nikakor ne odgovarja. mednarodnemu pravnemu položaju, ki ga ustvarjajo mirovne pogodbe in ponovne odločbe ententnih velesil. Tu gre gotovo le za pretvezo, da bi si madžarska vlada v odločilnem trenutku postavila v ospredje in ustvarila podlago za nadaljnje odlašanje. Avstrijska vlada, ki jo je 27. t. m. odsek za zunanje zadeve zopet pooblastil, naj se začne pogajati z madžarsko vlado glede vseli še nerešenih vprašanj, ki se tičejo nemoteno predaje Burske, nikakor ne more deliti tega stališča madžarske vlade in le zaradi tega že napravila potrebne korake v obrambo pravic in interesov Avstrije. Dunaj, 29. avgusta. Več večerni- darves intervenirala pri vrhovnem svetu in pri veleposlaniški konferenci v vprašanju Zapadne Madžarske. Listi izrecno poudarjajo, da je sedaj stvar entente, da zagotovi izvedbo trianonske mirovne pogodbe in da pripomore Avstriji k njenim pravicam. Gradec, 29. avgusta. Po semkaj dospelih vesteh so avstrijski oddelki orožnikov brez odpora vkorakali v Jernnersdorf in Rudersdorf. Dunaj, 28. avgusta. »Staatskor-respondenz« objavlja: Dne 29. avgusta ob 16. preide vsa poštna služba v Zapadni Ogrski v avstrijsko upravo. Sedež poštnega ravnateljstva za Zapadno Ogrsko bo šoagfij Dffinaj, 29. avgusta (Izv.) Glasom orozi|pkih poročil so vdrli Madžari v Sv. Margareto. Na večer je dospelo še nadaljnili 60 mož, ki so razpostavili straže okoli vasi. Med avstrijskim orožnštvorp in Madžari je prišlo do spopada, tekom katerega je bil orožnik Karo! Stadler ubit. 2 civilni osebi so Madžari odvedli seboj, od teh so našli pozneje Dunajčana Schneid';, ’: v kov sporoča, da je avstrijska vlada | bližnjem gozdu ustreljenega. Gosjsadarski poSolal na katastrofalen. BREZPOSELNOST JE VSAKI DAN VEČJA. — PROMET V LUKi POČIVA. -NA REKI JE 4000 KARABINJERJEV. Bakar, 29. avjgusta. Gospodarski položaj na Reki je katastrofalen. Nezadovoljnost raste vsak dan, število nezaposlenih delavcev je vsak dan večje. Tvornice odpuščajo še ono malo število delavcev, ki so sedaj zaposleni, v prvi vrsti pa naše ljudi. Tvornica »Danubius« je skrčila delo na pet dni v tednu, govori se pa, da ho morala popolnoma ustaviti delo. Začetkom avgusta so reške žene demonstrirale proti neznosnemu položaju in poslale ital. min. predsedniku brzojavko, da v imenu člbveštva napravi red in vrne meščanom njihova prava. Odgovora niso pričakovale. Bakar, 29. avgusta. Na Reki je šest bataljonov karabinerjev, 4.000 mož in nenavadno veliko število častnikov, kar je isti pojav, kakor za časa D‘Anuunzija. V obveščenih'krogih se govori, da/se karabinerji samo preoblečeni redni vojaki. • Baker, 29. avgusta. Promet v luki in mostu Reki je skoro enak ničli. Proga južne železnice od Reke do Sv. Petra ima samo neznaten osebni, promet, še manjši je tovorni promet. Parniki Ungaro-Groate skoro več ne vozijo. Na mesto naših parnikov potujejo sedaj parniki posameznih italijanskih in grških parobrodnih društev. Baker, 29. avgusta. Na Reki se govori o novi fašistovski aferi, v kateri je zapleten izredni italijanski komisar Faschini. On je na lep1 način poizkušal odpraviti fašiste z Reke in jim izplačal, kakor se govori po 400—1000 lir, da bi prostovoljno zapustili Reko. Fašisti so vzeli denar, odpotovali v Trst, se tam nekoliko dni zabavali, potem so se zopet vrnili na Reko. Prebivalstvo je radi tega vznemirjeno in av-tomaški list »La vece del Popolo«, ki od konca julija zopet izhaja, to odkrito priznava. emne odredbe v NamiUL lkrlin, 29. avgusta. (VVoIff) Narcdba »hdavnega predsedniki določa, da se morejo v iivrho v z postavitve javne '■ariinsii iii r. na dr. 'avneiT! ozemlju: i. preiveduti do J4 t ni tiskovine, ka- teiih ".-.'vije ;.!! hujska k n:t- slin: 'ii'prcr;:e;nb! f.li oc ■ ustave, Umnikom repub« j bnje odobravanje ali hvalo takih dejanj I ali govori zaničljivo o ustavnih organih in 2. da se morejo prepovedati shodi in izprevodi z manifestacijami, ako je upravičena bojazen, da sc bo razpravljalo na zborovanju v, omeni, smislu. »PRIČE« PO 100.000 K. Zagreb, 29. avgusta. Gospod Tribuč (iz Viča. Op. uredn.) ima od g. Praprotnika in dr. Žerjava nalog, da dobi priče proti g. A. Pesku. V to svrho itna na razpolago znatr.e vsote — za posamezne priče po stotisoč kron in Se več. Doslej pa se mu še ni posrečilo dobiti kako tako »pričo«. ŠTIRIDESETDNEVNICA ZA DRAŠKOVIČEM. Beograd, 29. avgusta. Danes ob 11. se je obhajala štiridesetdnev-nica po pokojnem ministru Draško-viču. Udeležili so se je minister Trifkovič v zastopstvu min. predsednika Pašiča, francoski vojaški ataše, mestrio načelstvo, predsedni-štvo parlamenta, narodni poslanci, zastopniki vseh ministrstev in vo jaških oblasti ter veliko število meščanstva. NOVINARSKI KONGRES V SPLITU. Šibenik, 27. avgusta. Davi ob petih so dospeli udeležniki. novinarskega kongresa na potu v Split semkaj. Tukajšnji prebivalci so jih svečano sprejeli. V njih spremstvu so si časnikarji ogledali mesto. Občina je njim na čast priredila ob osmih lunch. PROTEST D* ESPEREYJA. Beograd, 29. avgusta. (Izv.) Pred svojim odhodom iz Beograda je maršal Franchet d’ Esperey vložil pri vladi protest proti kampanji, kojo je gotovo časopisje zadnji čas povzročilo proti njemu. PREGANJANJA ODMETNIKOV. Beograd, 29. avgusta. Preganjanje muslimanskih odmetnikov Huseina Boškoviča in Jusufa Mahoniča se uspešno nadaljuje. Preganja jih en pehotni polk in nekoliko topništva. Dobrovoljci so zapustili pobu-njena sela okoli Komerana, ki jih je zasedla redna vojska. NEVIHTA V BEOGRADU. Beograd, 29. avgusta. V Beogradu je bila prošlo noč ob 22. strahovita nevihta, ki je trajala nad poldrugo uro in napravila materijalne škode, posebno na telefonskem in brzojavnem omrežju. POMANJKANJE PREMOGA V ROMUNIJI. Pariz, 29. avgusta. Iz Rige javljajo, da imajo ruske železnice goriva le še za 39 dni na onih progah, kjer kurijo z drvi, na obeh progah pa, kjer kurije lokomotive z nafto ali s premogom, le za 18 z. 6 dni. Komisarijat za promet je vsled tega moral odrediti znatno skrčenje prometa. TRGOVINSKI DOGOVOR ITALIJE Z NEMČIJO. Berlin, 29. avgusta. (Izv.) Danes popoldan je bil v zunanjem ministrstvu podpisan trgovinski dogovor z Italijo. Vsebina tega dogovora se bo objavila tekom jutrišnjega dne. ZAUPNICA THOMASU. Pariz, 29. avgusta. Kakor poroča »Matin«, je kongres socialističnih zvez departementa s 24 od 27 glasov sprejel dnevni red, da se Thomasu pusti poslanski mandat in pa njegov mandat tajnika mednarodnega delavskega urada. — ■ II ■ll,MllW'W^iTI'IIWmnw,l'lIHI B-srsssa pereSis. Zagreb, 29. avgusta. Devize: Berlin 208—208.50, Italija 763—76S, London 663, Newyork ček 180, Pariz 1390, Praga 213.25—213.75, Švica 3050—3065, Dunaj 1670—1680, Budimpešta 46—46.50. Valute: Dolarji 177.50—179, napoleondori 629 do 631, marke 206—210, leji 218 do 220, lire 758, češkoslovaške krone 212—215. Praga, 29. avgusta. Valute: marke 97.50, švic. franki 1443.50, lire 350, franc, franki 654.50, funti 312.50 dolarji 83.50, dinarji 180.75, avstrij. krone 7.57 in pol, poljske marke 2.42, leji 98.62, levi 67, madžarske krone 20.85, Dunaj, 29. avgusta. Valute: Dolarji 1080.25—1084.25, marke 1245 do 1251, funti 3980—4000, franc, franki 83.80—8420, lire 4590—4680, dinarji (tisočaki) 2385—2405, (stotaki) 2370—2390), poljske marke 37.50—39.50, švic. franki 18.357 do 18.425, češke krone 1282.50 do 1288.50, madžarske krone 274.50 do 277.50, leii 1281—1291, levi 860 do 870- . larr.-BagTMaEasap AnsSEa in njena keionJIaina p« Velikost, ugled in bogastvo Anglije zavisi od njenih kolonij Z izgubo teh kolonij pa se neha britanski imperij ali bolje rečeno nadvlada Anglije nad morjem. Zato pa je tudi angleška zunanja politika orijentirana edino le v praven kolonij. Kar bi utegnilo le v najmanjši meri koristiti njenim odno-šajem do kolonij, to Anglija podpira s trdovratnostjo, ki je lastna edino le John Jiull-u. Dolgo vrsto let je Anglija podpirala zdaj eno zdaj drugo evropsko državo, jih izigravala eno proti drugi, samo da je imela proste roke v kolonijalnih stvareh. Na ta način je Anglija obrnila glavno pužnjo evropskih držav proč od svetovne kolonijalne politike, katero politiko pa je zasledovala sama ravno z največjo vstrajnostjo. Zato tudi ni nič čudnega, da Anglija poseduje danes največje in najbogatejše dele sveta, kateri so z njo več ali manj spojeni. Iz tega vidika razlikujemo v razmerju kolonij do Anglije dominijone, kot n. pr. Avstralija, Južna Afrika, Kanada, kjer je angleško govoreče prebivalstvo v večini in pa ostale kolonije, izmed katerih je najvažnejša Zapadna Indija. Indija je biser angleških kolonij■ Anglija dobavlja iz Indije v prvi vrsti surovine za tekstilno industrijo, kakor bombaž, juto, potem živila, kakor riž, sladkor od sladkornega trsta. nadalje oljnata semena, čaj i. dr. Kot protivrednost pošilja v Indijo industrijske izdelke. Za Anglijo je Indija kot odjemalec angleških industrijskih iabrikatov vsled ogromnega številnega prebivalstva, na katerega odpade tudi precejšen konsum, velike važnosti. Prebivalstvo Indije se ceni na okroglo 300 milijonov. Izmed teh je ca. 60 milijonov mohamedancev in ti igrajo odločilno vlogo v Indiji. Med svetovno vojno, ko je Turčija stopila na stran nasprotnikov antante, so že indijski mohamedancl izražali svoje nezadovoljstvo protestirajoč proti temu, da se Anglija vojskuje proti turškemu sultanu, kot poglavarju islama, ter so se opetovano bunili. Anglija skuša uspavati nezadovoljnost in težnje Indijcev po svobodi deloma s tem, da ne nastopa preveč očitno proti suitam v Carigradu in deloma tudi s tem, da daje koncesije Indijcem, tako n. pr. pri vojaštvu, upravi itd. Toda s temi sredstvi Anglija nikakor ne more zabraniti, da se indijski narod ne bi polagoma vzbujal iz nacijonalne ravnodušnosti in da se ne bi čimdalje bolj zavedel svoje moči. Težnje po osamosvojitvi od Anglije podpirajo in netijo v Indiji v zadnjem času zlasti ruski agenti. To dejstvo pa ni ostalo prikrito Angležem; po prizadevanju Lloyda Georgea in Churchlla se je sklenila trgovinska pogodba z boljševiško Rusijo in oficijelna zunanja politika Anglije se je v zadnjem preorijentirala v Rusom prijaznem smislu. Vse to pa dela Anglija samo z namenom, da bi si pridobila boljševike in jih odvrnila od njihove za Anglijo pogubonosne agitacije v Indiji. Ali pa bodo Rusi vsled tega res ustavili vsako akcijo v Indiji, je odprta vprašanje. In Anglija se tega dobro zaveda. Vsled tega skušajo Angleži hermetično zapreti Indijo, da ne bi prišla v dotiko z drugimi narodi. Po suhem je dostop v Indijo od zahoda mogoč le preko Turkestana in Perzije. Da ne bi mejila Indija na ruske dele Azije, je Anglija že pred vojno umetno podpirala samostojnost in neodvisnost ruskih kneževin, katere direktno meje na Indijo• To so Afganistan in Nepal. Iz istega vzroka Anglija ni dopustila razdelitev Perzije, katero je Rusija že večkrat predlagala. Predlog bivše caristične Rusije, da se dogradi železnica do Indije preko teh malih kneževin, je oficijelna Anglija strogo zavrnila in tudi preprečila. Taka železniška zveza bi bila sicer eminentne važnosti za gospodarski razvoj Indije, ker bi bila na ta način Indija direktno zvezana z Evropo oziroma z Rusijo. Toda kaj je Angliji mar za gospodarski razvoj Indije; glavno je, da služi Indija samo Angliji kot eks-ploativijski objekt. In tega se Indijci začenjajo polagoma zavedati. Zato skuša Anglija vladati Indijo z obročem držav in državic, več ali manj samostojnih, katere naj bi imele edino nalogo držati Indijo v šahu in zabraniti ji vsak dostop po suhem od evropske strani, posebno z ozirom na Rusijo. Ker je v zadnjem času zelo zrastel francoski vpliv v Mali Aziji In Siriji, je Anglija hitro kot protiutež ustanovila mezopotamsko kraljestvo ter mu postavila na 'čelo kralja emirja Feysata, ki je nedavno po Francozih praganjan zbežal iz Damaska v London. Temu kraljestvu bo Anglija bržkone dodala tudi male obmejne kneževine Arabije in pozneje eventuelno še južne dele Perzije. Na ta način hoče Anglija povečati obroč okrog Indije in ustvariti tik pred vratima Indije močnejšo državo, nad katero bo zopet edino Anglija neovirano izvrševala protektorat in kontrolo. In ta država bo imela kralja, ki dolguje Angliji kraljestvo .in ji bo zato moral biti brezpogojno vdan. Z ustanovitvijo mezopotamskega kraljestva pa hoče Anglija doseči še drugi uspeh in sicer nasproti Franciji, ker se bo kolonijalni položaj v Mali Aziji in Siriji izdatno poslabšal v škodo Francije. To pa francoski oficijelni krogi dobro vedo in zato so proti ustanovitvi mezopotamskega kraljestva. Angleži pa gredo ravnodušno preko tega francoskega nerazpoloženja. Tudi v sedanji grško-turški vojni skušajo Angleži ribariti v kalnem, da bi si zopet kaj priribarili v korist njihove kolonijalne politike. Javna tajnost je, da Anglija podpira Grke ne samo moralno, temveč tudi materijelno, medtem ko Francozi simpatizirajo s Turki. Anglija zasleduje pri tem z žilavo trdovratnostjo cilj, pognati Turke za vedno iz Carigrada in premestiti sultanat v Angoro. Na ta način hoče Anglija degradirati sultana, ga eventuelno spraviti v svojo odvisnost, da bi imela potemtakem v rokah orodje» s katerim bi lahko obvladala ves mohamedanski svet. Seveda je še vprašanje, ali se bo Angliji vse to gladko posrečilo, ker bodo pri tem merodajni še drugi motivi. Podoba je, da bo v grško-turški vojni Turkom prijazna politika doživela fijasko, ker Grčija bo gotovo dobila premoč• Gonilne sile angleške kolonijalne politike so neizčrpne in so imele dozdaj zaznamovati samd še uspehe. Sicer ima Anglija v zadnjem času precej opravka z Irsko, kateri ji delajo že dve leti preglavico in neprestane skrbi Lloyd Georgeu. Toda končno se bo že našel modus vivendi z Irsko in potem se bo Anglija, ako medtem že ne bo izgubila na ugledu, kar bi bilo v slučaju,/če bi se Irska popolnoma odcepila od Anglije, vrgla z vso silo in energijo na kolonijalno politiko, pri čemur ji bodo merodajni edino le imperijalistično-eksploativni razlogi. ZVEZA NARODOV. Pariz, 29. avgusta. Kakor poroča »Matin« iz Ženeve, bo danes popoldne ob 16. uri otvorjena seja sveta zveze narodov, na- kateri se bo razpravljalo o gornješlezijskem vprašanju. VSTAJA V INDIJI. Washington, 29. avgusta. Pri Firuru (južno - zapadna Indija) do Moplahi so umorili trinajst belih žensk in otrok. Dasi je vlada pod-vzela stroge korake, se .vstaja .ved* no boli Siri. ®ROF. FR. B. Jutro" in turška Justica. Mribor, 28. avgusta 1921. Zadeva tovariša Peska zavzema za »Jutrovce« čimd:.!je neprijetnejšo obliko. Kakor je raz\.dno iz »sklepne besede« (Jutro 28. avgtosta 1921) starim, da bi žrtvovali gosp. okoli >Jutra« radi zopet parkrat po 100.000 K, da bi bilo mogoče spraviti zadevo iz mu, ,V prvem odstavku namigujejo na Bulenburgov dogodek in ga zavijajo po »voje. »Pod pritiskom splošnega ogorčenja je moral cesar Viljem odstraniti družbo svojih najvernejših, ki •o zasloveli pod imenom Eulenbur-govci... Moralična škoda, ki jo je utrpela Nemčija zbog Eulenburgove afere je bila ogromna.« Vse res, gospodje krog »Jutra«. Knez Eulenburg je neizmerno škodoval ugledu nemškega dvora, ko mu je Harden sodnijsko dokazal nemoralne zveze. A v Eulenburgovem procesu ni zasliševal okrajni glavar prič pri zaprtih vratih, ni dajal zaslišancem izjav, da ostane vsa stvar tajna itd.; priče so nastopile pred sodnijo; Eulenburg in njegovi pristaši so dobili priliko se braniti in še le. ko je neodvisni sodnik izrekel svoj pravdorek proti knezu, je tudi nemški narod nasto-Pil proti nemoralni cesarjevi kliki. ičudna, da ne rabim drugega izra-sa, so nadaljna izajanja bolje zavijanja resnice. »Vladi ni moglo biti na tem, da iz Peskove zadeve napravi cause celebre, nego na tem, da dobi podlago za odločitev o potrditvi izvoljenega župana. Poizvedovanja so pokazala porazen rezultat.« Vladi je moralo ležati vendar na tem, da izve resnico. Resnico zvemo iz sodnijskih aktov ali pa potom sodnij skega postopanja, ki zasliši »oba zvona«. Kolikor je znano, se famozna* preiskava nikjer ne nanaša na sodnijske akte, ker takih ni. Vedno in vedno pa se sklicujejo »Jutrovci« na »izpovedbe uglednih oseb«, ne da bi sploh imenovali eno izmd teh »uglednih oseb.» Tu pa tiči ravno vsa nemoralnost postopanja »Jutrovcev«, ki branijo turiko iustico. Karabeg pride v selo Grčevo. Pred Stipovo kočo se pase njegov ridžko. »Čigav je konj, Stipo?« »Moj, gospo-dine.« »Ni res, ti si ga meni ukrall« »Bog mi svedoči, da sem ga kupil od Jovana v Brdovem!« »Cemo videti!« Popoldne dojde Karabeg z Alijem zopet mimo Seljakove koče. »Ali! Ti veš. da sem imel konja te barve in velikosti.« »Kako bi ne vedel, gospodar, saj si ga prodal Serifu.« »Osel! Kako bi ga naj prodal Serifu, ko mi ga je uzmal Stipo? Veš?« »Vem, konja ti je ukral zlobni Stipo!« »Moreš pričati to i kadiju?« »Kako bi ne mogel, saj vem. da je Stipo tat.« , »Dovoli, kadi, da ti tožim seljaka Stipa iz Grčevega, ki mi je ukral konja!« »Dokaži svojo tožbo, beg!« »Imel sem konja rdeče barve, ne H Ali?« »Alah me pogubi, ako ni istina.« »A zdaj ga nimam več?« »Nimaš ga, gospodar.« »A videl si, Ali, na lastne oči, da se je pasel pred Stipovo kočo?« »Videl sem ridžka. ki ga je Stipo ukral.« Ta dokaz zadostuje kadiju, ki izstavi še tisti dan uraden ukaz Ivara-begu, da sme odpeljati »svojega« konja iz Stipove koče, ki mora razven tega poravnati vse stroške. — Tako justico mora zavračati vsa naša javnost. Tov. Pesek je storil vse, kar more pošten človek storiti, da ubrani svoje pošteno ime. »Jutrovci« pripoznajo. da je ponudil »razsodišče, kakor da bi par privatnih ljudi moglo vršiti katerokoli preiskavo v delikatnih zadevah njegove preteklosti«. Noben pošten človek ne uvidi, zakaj rie, ko imajo gospodje vendar »ug-edne osebe« kot priče na razpolago. »Pozival je, naj se mu moralični defekti javno očitajo, da bp mogel on tožiti, Gn v .de Maupassant: Dežnik. Ci.spa Oreille je bila zelo varčna. Gledala je na vsak belič in se držala več strogih načel, kar se tiče pomno-ževanja denarja. Služkinja je morala uporabiti vso svojo zgovornost, preden je mogla sneti s klina košaro, da gre na trg kupovat, in gospod Oreille je težko prišel do novcev za vsakdanje potrebe. Pri tem pa sta bila zakonca piav imovita in brez otrok; vendar je gospo Oreille vedno bolelo srce, kadar je moral i>. hiše svetel novec. Kar nekaj /bodlo jo je pri srcu. Kadar je imela večje, najsi ncobltodno potrebne stroške. je prihodnjo noč vselej slabo spala. Oreiile je ženi karnaprej ponavljal: bi imeti radodarnejšo roko, saj' ne porabiva niti svojih obresti« Odgovarjala j<:: »Nikon ne veš. kaj se ialiko zgodi. Bolje je, da imaš več kakor, mani.« Bila l«s sttride- vedoč. da rvikdo ne razpolaga z uradnim materijalom, in da ima po vrhu še § 489 k. z. na svoji strani.« Aj, aj! Ali nimate vašega dr. Kukovca v tnini-sterstvu, ki vam preskrbi akte, če bi bilo treba, iz Tokija? Prepričan sem, da bo vaš dr. Žerjav dobil stokrat prej tozadevne akte vpogled ko,tov. Der-žič. Ali vas ne bo vsak sodnik oprostil kršitve zakona zoper § 489. ako vas nasprotnik javno poziva, da rnu dokažete nemoralnost? Zakaj ne toži dr. Žerjav radi razžaljenja časti, ko mu očita vendar »Jugoslavija« že v drugič, da je hotel Tr. z njegovim čekom kupiti pričo? Zakaj je »na prvi pogled jasna absurdnost take trditve?« »Er-klare mir, Graf----------?« Gospodi, okoli »Jutra« pa niso ga mo skrajno »pošteni« v svojih izvajanjih. temveč tudi naravnost naivni. So li res pričakovali, da bo pošten človek klonil pred mistifikovanim pokrajinskim namestnikom, se umaknil iz pozorišta ter ostal za vse življenje omadeževan na časti? So li res pričakovali, da bo javnost takoj uverjena o Peskovi krivdi, ako pridejo »kadijevi« akti pred ministerski svet in jih ta odobri? Mogoče! Kadar se človek kakor se JDS potaplja, smatra vsako bilko za rešilno oporo. ‘ Vsi razlogi, vsa izvijanja in sklicevanja na javne funkcijonarje pred pošteno javnostjo ne drže. Peskova zadeva je, čisto prav, »zadeva javne morale.« Dokazati se mora potom sodnije, ali jo Pesek moralna propalica. ali je treba teh iskati drugje. Drugega izhoda iz te zadeve ni; to pa more odločiti le moderno sodnijsko postopanje, kjer bosta imela oba dela priliko zagovarjati se, napadati in dokazati s pričami svoje trditve. Enostranske turške justice pa javnost ne pripozna in ne bo nikdar pripoznala. List pa, ki zagovarja tako justico. spada v — Angoro! Borba za mož. Ljubljansko prebivalstvo je nestrpno pričakovalo volitev v občinski svet ljubljanski, upajoč, da po dolgih medvojnih in povojnih letih razočaranja nastopi vendar enkrat red in pravica, ki jo bodo izvajali od ljudstva izvoljeni zastopniki. In res: položaj se je bistveno spremenil. Ljubljana, stolno mesto Slovenije, je prešla v roke opozicije, ki ne soglaša z današnjim protiljudskim vladanjem, ki imajo od njega koristi le posamezniki, ki vlečejo na več krajih mastne plače, kaT je ‘potrdil slučaj ministra-advokata dr. Kukovca. Za demokrate je bila Izguba ljubljanskega županskega stolca težak udarec, ki smo ga, poznavajoč do dna duše karakter demokratov, popolnoma umevali. Zakaj Ljubljana Je bila njihova domena. S padcem Ljubljane se zruši vse, zato jo je treba rešiti za vsako ceno. Poglobimo se samo nekoliko v položaj mladoliberalne klike. So to večinoma ljudje, ki malo delajo, a vendar dobro žive. Nekaj let so verižili — namreč mladoliberalna klika — potem so zopet zajemali Iz vladnih fondov, v naj-• novejšem času iz fonda za »borce narodnega ujedinjenja«. Te ljudi je zadela ljudska sodba, ki se je pri zadnjih obč. volitvah v Ljubljani 'izrekla proti njim. Izguba županskega stolca v Ljubljani je kočljiva, prvič, ker preide važen del oblasti v roke pravih ljudskih zastopnikov, ki ne bodo imeli volje finansirati demokratskih bank z nizkoobrestnimi posojili itd., in drugič, ker nastane skrajno mučen položaj v Beogradu, kjer ima stranka s tremi poslanci enega ministra, ki se je, kakor sami pravijo, »žrtvoval«, ker je prevzel poleg mastnih advokatskih dohodkov tudi ministrsko plačo in s tem seveda pravico do ministrske penzije, kadar ne bo več minister, ker je že potekla uzakonjena šestmesečna doba aktivnega službovanja, Demokrate je v Beogradu najbolj držala prestolica Slovenije, bela Ljubljana, ki je bila v njihovih rokah. Sedaj prestolica odpade, z njo vred pa pade tudi vpliv, ugled in moč slovenskih demokratov, ki Pašiču že dosedaj niso bili posebno pri srcu in bi gotovo že davno prišli ob vso milost, ako bi se za nje ne bili angažirali samostojni kmetje. Z ozirom na pozicijo v Beogradu torej Jih Je izguba Ljubljane silno bolela. Zato tuhtajo noč in dan, kako dobiti svojo domeno zopet nazaj. V tem so podobni Karlu Habsburžanu, ki ne more pozabiti lepih preteklih dni. Poskusil je že s tem, da se je pojavil v Madžarski, toda vse zaman! Prestol je zrušen in se nikdar ne bo več .^vignil v prejšnjem sijaju. Istotako bi se naši demokrati radi vsedli zopet na žujjaftskl stolec ljubljanski. Ne da koristijo ljudstvu, marveč, da na račun ljudstva, ki dela: delavcev, uradnikov, obrtnikov itd., pripravljajo udobna gnezda za peščico ljudi, ki ničesar ne delajo, a vendar dobro živijo. Ker so jim zmanjkali vsi argumenti, ki bi izpodbijali potrditev ljubljanskega župana, izvoljenega od ljudstva, so se podali med hudodelce in vrgli bombo na novoizvoljenega župana, misleči, da s tem pridobijo svojo prejšnjo pozicijo zopet nazaj. Tak način boja pa je lahak in se na ta način, če se človeka obdolži in pri tem sklicuje na tajne akte, lahko vsako neprijetno politično osebnost uniči. Zakaj neki tega niso storili ob volitvah? Ali vsaj potem, ko je bil g. Pesek že izvoljen za obč. svetnika? Ker niso o celi aferi ničesar vedeli. Morali so si jo šele pozneje izmisliti in naročiti, ko je bil g. Pesek izvoljen za župana; ko bi bil izvoljen kdo drugi iz opozicije, pa bi bil dotičnik daritveni kozel. Zakaj v demokratskem evangeliju Je zapisano, da Ljubljana ne sme imeti župana, ki ni pripadnik demokratske stranke. Gnusna borba za ljubljanski županski stolec, ki jo vodijo demokrati in jo obsoja vsa poštena javnost, je na višku. Odločitev mora pasti vsak čas tako, kakor zahteva ljudstvo In pravica. Naj,-zanimivejše pa je to, da demokrati v času, ko se vrši ta gnusna borba z mrzlično naglico popravljajo svoje grehe na magistratu. Ali se zavedajo, da Jih bo ljudstvo ponovno obsodilo? Mi tfremo svojo pot naprej, pot resnice in pravice. O Sandiaku. Sandžak nam je znana dežela še iz onih časov, ko se je nahajal v avstrijski okupaciji. Avstrija je dobila na berlinskem kongresu pravico, da pošlje po potrebi vojaške posadke tudi v Sandžak, dočim naj ostane uprava turška. Tako se je tudi res zgodilo; avstrijske vojaške posadke so zapustile deželo šele 1. 1908, ko Je habsburška monarhija anektirala Bosno in Hercegovino. Po zmagi nad Turki 1. 1912—13 sta si Srbija in Crnagora razdelili Sandžak, tako da je dobila prva vzhodni, a druga zapadni del.'Po ujedinjenju I. 1918 se je uprava preuredila enotno in se deželica upravlja v celoti od belgrajske strani, kamor jo vodijo tudi prometne in gospodarske zveze. Kar se tiče imena, Je pripomniti, da pomeni sandžak turško upravno enoto, torej recimo kakor naša pokrajina ali županija. Prvotno se je reklo sandžak Novopazarski, a nato so Avstrijci običajno rabili samo prvi del naslova, ker jim že ta vzpričo eksotičnosti zadostoval za imenovanje dežele. Pravno ime, ki se ga drže srbski zemljepisci, bi bilo Stara Raška, ker je bilo tu središče Raške, jedra srednjeveške srbske države. Dežela ima tedaj Imenitno zgodovino za seboj. Je pa tudi srbsko prebivalstvo te Stare Raške del onega najenergičnej-šega in podjetnejšega srbskega plemena, ki prebiva tudi po črni gori, Hercegovini, južni in zapadni, Bosni ter sosedni Dalmaciji, ki je bil ves čas nosltelj srbske državotvornosti, ki se Je pod turškim režimom vodilno udeleževal vseh pokretov za svobodo, se boril brez pre-stanka in se v svojem svobodoljubnem stremljenju razlil Ita vse strani, na sever in vzhod, kjer je dobil na pr. tudi v Šumadiji premoč in vodil ondotne boje za osvobojenje. Med tem žilavim agilnim pravoslav-no-srbskim rodom pa živi tudi obilo muslimanov, ki so istotako srbskega po-kolenja in govora. Razlikujemo pa med muslimani dve vrsti: stare prebivalce, ki bivajo že od nekdaj tu, in pa one muslimane, ki so se semkaj priselili iz sosednih dežel v najnovejši dobi. Na balkanskem polotoku je imela namreč vsaka vojna za posledico takorekoč pravo preseljevanje narodov. Ko se je kaka dotlej turška dežela osvobodila oziroma se pridružila svobodni krščanski državi, tedaj Turki ali boljše muslimani niso marali ostati pod gospostvom zaničevanega gjaura, marveč so se raje izselili. Take pojave opazujemo v vseh delih polotoka. Ko se je širila Crnagora v Staro Raško in v Hercegovino, so se umaknili muslimani skoro brez izjeme na ono ozemlje, ki je ostalo še v turških rokah, pri čemer so si najraje Izbrali neposredno sosedstvo in se naselili v Sandžaku. Isto se je ponovilo o priliki okupacije Bosne in Hercegovine; da celo po aneksiji 1. 1908 je zapustilo več sto muslimanskih družin deželo in ostalo v Sandžaku. Vsled tega se je število sandžaškeg* muslimanskega prebivalstva izdatno pomnožilo; muslimani na pr. so dobili večino v vseh mestih, dočim so bili še sredi preteklega stoletja v manjšini. Vzemimo za primer Plevlje, kjer je leta 1865 na 100 muslimanov prišlo 228 pravoslavnih, dočim je 1. 1911 razmerje bilo kakor 100 : 81. Slično je v vseh ostalih mestih. Stari muslimani predstavljajo mnogo mirnejše prebivalstvo od novih doseljencev, ki so neprimerno bolj divji, eksplozivni, nemirni In sposobni za četaško akcijo In rop. Toda oboji so polni najhujšega verskega fanatizma in mržnje, ki Jih more usposobiti za največja zlodejstva. Toliko v boljše umevanje krvavih dogodkov v Sandžaku. Gospodarstvo. Naia volna odškodnina zopet ogrožena. Vprašanje visokosti naše vojne odškodnine, o katerem smo mislili, da je že vendar definitivno rešeno v zmislu, da prejmemo od nemške vojne odškodnine 5 in pol odstotni delež in vrhu tega še primerni delež na vojni odškodnini, ki jo bodo imele plačati Avstrija, Madžarska in Bolgarska, je stopilo na medzavezniški finančni konferenci, ki se je vršila pred okolo 14. dnevi, ter je bila zaključena 14-t. m. zopet v nov stadij, in nam preti dvojna nevarnost; najprej da od prve miljarde, ki jo je plačala Nemčija ne dobimo ničesar, potem, da se naš delež, ki postaja bolj problematičen, kolikor bolj se odlaša, že zopet zmanjša. Na omenjeni konferenci je bilo namreč predlagamo od angleške strani, da se imajo stroški zasedbe nemških pokrajin vračunati v celotno Nemčiji naperjeno odškodnino tako, da bi se čista odškodnina, ki jo ima plačati Nemčija zmanjšalo za te stroške, ki znašajo do sedaj 240 miljonov zlatih mark. Tej angleški zahtevi se je francoski zastopnik na konferenci upiral. Ostanek miljarde naj bi sprejela bd Nemčije v naravi in kar presega njen delež na vojni odškodnini, ki bi ga imela prejeti do sedaj. Prebitek pa naj bi se Franciji vračunal na rfcpar-cijski konto, kateremu bi ga morala ista izročiti, v petih letnih obrokih, računaje od 15. novembra 1922 naprej. Slednjič je Italija predlagala, da naj se odškodnina 12. miljard, ki bi jo imela plačati Avstrija, Bolgarska in Madžarska znaša kakor zapopadena v vojni odškodnini Nemčije od 132 miljard zlatih mark, katerih 12 miljard naj bi iztirjala Nemčija od omenjenih treh držav. Pri tem pa si je »nesebično« Italija reservirala prijo-riteto 3 miljard na omenjenih I3i>;mi-ljard. Vsi ti predlogi še niso definitivno sprejeti ter se bodo imele vafljih končno izjaviti vlade držav zastopanih na konferenci, med katere pa ne spada naša država, o katerih’ pravlcaH se sklepa, kakor bi se sklepalo ne o zavezniški, ampak o sovražni državi. Ako se omenjeni predlogi sprejmejo in uveljavijo, naša država ne sprejme ničesar od prve plačane miljarde in se ji zniža delež na nemški odškodnini za 660 milijonov zlatih mark (5 od 12 miljard odbitih Nemčiji ter ji bo odloženo odplačilo deleža, ki bi ji pripadel od svote, ki bi jo morala Francija že sedaj namesto v teku 5 let vplačati na reparacijsko konto. Italija bi pa za svojo velikodušnost, ki jo skazuje Nemčiji, prejela 3 miljarde iz vojne odškodnine Avstrije, Bolgarije in Madžarske prej, nego bi jih dobila direktno od omenjenih držav in to še prijoritetno. Pri tem bi si pridobila zahvalnost Nemčije ter bi priklenila Madžarsko in Bolgarsko k Nemčiji, ki bi tako postala njih upnica in vse to na našo škodo. To je že vrhunec makiavelizma. V vseh teh vprašanjih se gre za živ-ljenske interese naše države, ki mora z vso odločnostjo nastpiti proti sklepom omenjene konference, ki merijo vsi na našo škodo in posebno proti mahinacijam naše »zaveznice« Italije, ki je zasužnjila 600.000 našega na roda, napela vse svoje sile, da snu izgubili Koroško in Radgono, ki nam je vzela Reko in ki nam hoče vzeti »e luko Baroš in ki še ni zadovoljna s tem ter skuša nam še materijelno škodovati ter nam otežavati našo gospodarsko vzpostavitev. Kako dolgo bo še naša država mimo prenašala ta« ko postopanje Italije in sploh -antant« ž njo? Kaj nam koristijo slavospevi na zavezniško zvestobo Srbije in na usluge hrabre srbske vojake storjene zavezniški stvari, ako se pa pri razdelitvi nagrad ima več ozira za bivša soviažnike, kakor na zvestega zaveznika! V četrtkovi številki se je v članku »Naša zunanja trgovina« urinila tiskarska pomota, ki kvari ves smisel dotičnega stavka. V 30. oz. 29. vreti od zdolaj se nahaja beseda »tukajšnjih« namesto »italijanskih« (tkanin). Domala politika. Minister dr. Kukovec brez orljenta-clje. — Gospoda ministra — advokata dr. Kukovca Je spravilo naše odprto pismo na ministrskega predsednika Pa-šiča docela iz ravnotežja, tako da je jel dvomiti, ali je na pravi poti, ali ne. Zato prosi dr. Tavčarja v članku »Spominski list« (»Slov. Narod« od sobote), naj se za božjo voljo oglasi in pove, kako on misli v sedanjem za državo težkem času, da bodo Kukovec in consortes vedeli, kako se imajo zadržati. Dr. Tavčar bi ustregel 97 % slovenskega naroda, ako bi dal Kukovcu sledeči nasvet: odstopi! In sam minister Kukovec^! mu moral biti hvaležen za to, ker se je vse-del na ministrski stolček edino iz požrtvovalnosti. »Prenasičenl In preobjednl Slovenci«. Minister dr. Kukovec zna biti tudi nesramen. V sobotnem »Slovenskem Narodu« Je napisal med drugim sledeče cvetke: »Slovenci do grla prenasičenl, so se toliko prenajedli, da so svojih 40 poslanskih mandatov razdelili na nič manj nego 6 političnih strank.« Tako sl upa pisati minister Kukovec, ki vleče mastno plačo kot minister in poleg tega dohodke od svoje advokatske pisarne, da ne omenjamo drugih velikih ugodnosti, ki jih ima kot minister In ki veliko nesejo. Ce je kdo pnobjcdeti In prena-sičen, je to gotovo v prvi vrsti g. minister sam. Zato naj bi z maslom na glavi raje ne hodil na solncc. Vidi se pa, da Je minister sila hud, ker z vladno politike* med 40 zastopniki slovenskega naroda setletna ženica, živahna, že precej nagubana, zelo čedna in hudo razbur-liva. Njen mož se je neprenehoma pritoževal nad pomanjkanjem, ki ga trpi radi nje. Nekaj pa mu je bilo posebno mučno, namreč vse, inesto. Nastopni dan se je odpravil gosp. Oreille s ponižnim obrazom in popravljenim dežnikom v urad. postavil ga je v omaro in nani mislil več, kakor se misli na grd spomin. Komaj se te vrnil zvečer domov, mu je žena iztrgala dežnik ir rok, ga odprla, da se prepriča o njegovem stanju. in je obstala odrevenela pred novo škodo, ki se ni dala več popraviti. Dežnik ie bil c tv in čz pokrit z malimi očivii]n<> i žganimi luknjicami, kakor da j<- kdo nad njim izpraznit tk-čo pipo. Sedat .'H ni *>e dal več popraviti, f'il jo čisio pokvarjen. — (Dalje i'.’.ihnonjič.) soglašajo samo trije demokrati in 9 samostojnih kmetov, torej 12 proti 2S. Slovensko ljudstvo pa si bo Kukovčevo zmerjanje dobro zapomnilo. Minister Kukovec naj se le trošta na prihodnje volitve! Degenerirane. S pervezno in sadistično naslado odkladajo mladoliberalci v »Pon-delikovih« predalih svinjarije, ki jasno kvalificirajo njihovo moralno vrednost. »Pon-deljkovo« uredništvo, ki ima v svoji knjižnici zastopano predvsem literaturo Erlich Hata 606 (že ve zakaj!), ki ima tesno zveze s poligainisti in ni daleč od tistih letoviščarjev, ki se zabavajo najraje za zastrtimi okni, — ne more tudi ničesar drugega producirati. Mladoliberal. sol naj bo le ponosna na svojega Nadrahotovega Ceneta in še bolj ponosna na kupljene propalice. Za nas pa ostane: s svinjami dostojen človek ne polemizira! Odprto ostane samo še vprašanje, če se oficijelna JDS strinja, da se pod JDS firmo (direktno ali indirektno, to je vseeno) s Strani JDS pristašev in zavodov, s svinjarijami Nadrahotovega Ceneta zastopa naprednost in kulturnost JDS programa?! Vsekakor lep tema za načelstveno sejo JDS! Dnevne vesti. — Nove nemške spletke proti Jugoslaviji. Ker je zloglasnemu društvu »Sfld-mark« v naši državi zabranjeno deio, ustanovilo se je v njenem okrilju v Gradcu posebno društvo, ki ima namen delati z vsemi močmi na to, da se v Jugoslaviji širi nezadovoljnost in mržnja proti naši državi. iV tem društvu se zbirajo, ki so se po pre« vratu prostovoljno ali primorani Izselili v Avstrijo. Vsak teh se mora zavezati, da bo •voj dopust ali ~Joh prosti čas porabil v Jugoslaviji v to, da zbuja med ljudstvom nezadovoljnost, hujska proti naši državi ter daje navodila tistim elementom, ki pri nas še na tihem rujejo. Obmejni komisarji tat okrajna glavarstva naj strogo pazijo na potna dovoljenja. — Hotel »Zlatorog« ob Boh. jezeru Zbirališče protldržavnih elementov. Pod .tem naslovom nam je poslala odlična družba Iz Zagreba dopis, kjer so tako goro-stasna očitanja na račun nekaterih naših ljudi ki so znani kot najboljši Slovenci in Jugoslovani, da moramo slutiti ali mistlfi-kacijo, osebno sovraštvo ali pa nespora-'jtumljenje. Zato se bomo najprej vsestransko informirali. Dopis očita, da se je v -Imenovanem hotelu Igralo na gramofonu, aa harmoniko ln se plesalo v času, ko je Bal kralj — osvoboditelj ležal na mrtvaškem odru. Pri tem da so sodelovali neki ugledni domačin, neki ljublj. profesor, učiteljica D. iz Zagreba In neka gospa Iz Ljubljane. Ako se je res zgodila tako nezaslišana netaktnost, moral je biti vzrok le nesrečni alkohol. Sicer pa se hočemo nepristransko informirati, preden storimo komu krivico. — Poštni čekovni zavod v Ljubljani naznanja cenj. občinstvu, da pred nekoliko dnevi v časopisih objavljena odredba ministrstva za pošto in brzojav z dne 17. t. m. br. 49.625, glasom katere odredbe se bode morala od 1. septembra dalje izražati vrednost na poštnih nakaznicah v dinarjih, ne ivelja za poštno - čekovni promet, slednji se bode tudi nadalje še vršil v kronah, ter bodo poštni uradi v poštno - čekovnem prometu sprejemali vplačila in vršili izplačila tudi po 1. septembru t. 1. v kronah, V katerih se bodo vodili tudi vsi računi, ki se nanašajo na čekovni promet. — Strokovni gasilski tečaj priredi gasilska zveza v Ljubljani dne 9. in 10. sept. 1921. To bo prvi gaslski tečaj, katerega se bodo udeležili odposlanci vsega gasilstva v Sloveniji. Pozdravljamo ta korak gasilske zveze, katera se kljub svojim obupnim finančnim razmeram ne straši truda in žrtev, da vzbudi in okrepi eminentno važno gasilsko idejo. Želimo, da se zganejo tudi merodajne oblasti ter vsestransko',, podpirajo prepotrebno človekoljubno organizacijo. — Bolnišnica za Jetične. V Beogradu bo ministrstvo gradjevina zgradilo bolnišnico za jetične. Pridružena bo medicinski fakulteti. — Velika skupščina »Družbe sv. Cirila ln Metoda« se vrši dne 8. septembra t. 1. v Ljubi! ani. Predzborovanje bode ob 9. uri dopoldne v prostorih družbine pisarne v Narodnem domu. Dostop imajo le delegati. Glavno zborovanje pa se vrši ob pol enajstih dopoldne v veliki dvorani Kazine, tedaj na onih tleh In v onem lokalu, kjer so se kovali v času naše sužnjosti najzlobnejši načrti za našo pogubo. Vse p. t. delegate opozarjamo, da si dobe pri svojih podružnicah potrdila, da se udeleže kot delegati. — Slovesna proslava 70letnlce dr. Iv. Tavčarja. V nedeljo 29. avgusta je pohitelo lepo število čestilcev na prijazno Visoko nad Škofjo Loko, da primerno proslave 701etnico dr. Ivana Tavčarja. Med številnimi prijatelji ln znanci, so bile odposlane razne deputacije političnih in drugih društev. Med navzočimi je bilo opaziti generala Maistra, kr. podn.amestnika dr. Bal-tlča in češkoslovaškega generalnega konzula dr. Beneša. Odvetniško zbornico je zastopal dr. Maiaron, slovenske lovce dr. Lovrenčič, Ljnbljanskega Sokola dr. Murnik itd. Za zabavo in razvedrilo je poskrbel kvartet prof. Kozine, z lepim petjem. Prisostvovale so tudi številne odposlanke raznih žendkih društev, male deklice pa •o poklonile jubilarju najlepšega cvetja , — Darila za gladujoče Ruse. Ameriški pomožni komite v Tlflisu je daroval za atradajočo Rusijo perila in obleke v vrednosti 5 milijonov rubljev. V Isti namen je darovala Mednarodna rudarska zveza 30 milllonov rublje* na razpolago. V ozemlje Volge je bilo do 23. avgusta poslanih 3.320.000 pudov žita. Prebivalci ob Volgi in Kamri bodo torej za en čas že preskrbljeni. — Za Jugoslovensko Matico so darovali: Ana Poženel K 10. Osobje prve slov. tovarne min. voda K 200 mesto venca pok. Val. Mraku; Zveza jugoslov. železničarjev, podružnica Zalog K 2500; Nikolaj Stazin-ski K 100 O priliki poravnave z dr. Klepcem; Draga Svent in Anica Verbič zbrali K 106.60 vin. o priliki domače prireditve na Karlovški cesti št 24. Iskrena hvala, Po-nemajtet — Velika tatvina. Ivanu Kramerju, posestniku v Cehovcu pri Sv. Petru pod sv. Gorami je bilo ukradeno 95.000 K. Orožniški stražmojster Beunat Kovač je izsledil, da so denar ukradle- neke ženske. Našel je tudi denar, ki so ga »poštenjdklnje« zakopale na neki njivi. Tatice so že pod ključem. — Tatvine. Balner Valter, bivši delavec pri zidarskem mojstru Accetto, Trg Tabor št 2. je vzel na zvijačni način perilo pri perici Mariji KoBal v Bohoričevi ul. Jt 5 obstoječe iz 1 srajce, 1 spod. hlač, 1 robera. 1 volnenih sivih hlač in 1 naramnic v skupni vrednosti 620 kron. Perilo J« i/ilo last rudarja Franceta Sovre, E*tanujočega na Ježici pri Ljubljani. — edforju Ivanu Smonu, stanujočemu na nzučah, št. 42 Je bilo dne 23. avgusta v jtasfr od 11.—12. ure v Hrenovi ulici št. 11 {•jteže okrajnega glavarstva ukradeno *6Q0 kron vredno kolo. Ukradeno kolo je pleskano z navzdol obrnjeno balan-2®»“yerlga je na enem sklepu z žico zveza-^pedali so »tari, brez gumija, — Pose- - It 1 ata nem storilcu ukradeni 2 kolesi od pluga, kateri je imel na prostem pod kozolcem. Vrednost 800 K. — Železniška nesreča. Na odcepu bosanske proge od glavne proge v Bosanskem brodu je skočil s tira prazen osebni vlak. Razbilo se je 9 osebnih voz in stroj. Skoda je jako velika. Sreča je bila, da je vozila prazna garnitura, kajti če bi bil vlak napolnjen s potniki, bi bila nesreča katastrofalna. Kaj. je povzročilo nesrečo še niso dognali — Zaslužena kazen. Iz Sokolskega tabora v Kraniu se je vračal v Ljubljano član orlovskega društva Jerman iz Pristave pri Tržiču. Med vožnjo je začel ta orlovski junak zmerjati in blatiti odsotnega načelnika Sokola na Viču br. Thalerja. Med najpriprostejšim psovkami je poudarjal, da ga je treba obesiti. Dva Sokola sta izzivača legitimirala in br. Thaler je vložil proti njemu tožbo. — Pri včerajšnji obravnavi je ponudil br. Thaler poravnavo, če plača Jerman'400 K za prapor Sokola I. v Ljubljani. Jerman bi bil morda s tem zadovoljen, protivil pa se je poravnavi njegov zastopnik in sicer največ radi tega, ker Je zahteval br. Thaler prispevek za Sokolski prapor. Sledila je obravnava in obsodba. Jerman Je bil obsojen na 5 dni zapora ali 2000 kron denarne kazni in v • povračilo vseh stroškov. Ljubljana. = Poljski konzulat. Ker se še vedno dogaja, da se društva in poedinci obračajo na »Poljski konzulat v Ljubljani«, ki ne obstoji že leto dni, poroča Poljski generalni konzulat v Zagrebu, da zastopa poljske interese v Sloveniji Poljski generalni konzulat v Zagrebu, do katerega se je treba neposredno obračati v vseh popotnih, trgovskih ali drugih vprašanjih. = Letno gledališče. V četrtek, dne 1. septembra se vrši otvoritvena predstava z zanimivim in bogatim sporedom. Predprodaja vstopnic od torka dalje pri Aloma Com-pany, Kongresni trg št. 3, telefon 174. Od 3. septembra dalje na izložbenem prostoru paviljon E. št. 2. = Drž. gimnazija z nemškim učnim jezikom v Ljubljani se je preselila iz Virantove hiše na trgu Sv. Jakoba v Beethovnovo ulico št. 7 v pritličje poslopja, kjer se nahaja čekovni urad. = Pričetek šolskega leta 1921-22 na ljubljanskih šolah. Na številna vprašanja naznanja višji šolski svet, da se prične šolsko leto 1921-22 na vseh šolah nepreklicno dne 14. septembra 1921 z običajno skupno službo božjo, z naznanitvijo urnika in z objavljenem disciplinarnih predpisov in dne 15. septembra z rednim šolskim poukom v polnem obsegu. Vpisovanja in razni izpiti se morajo opraviti že poprej. Izvzeti sta samo prva In druga deijka osnovna šola (na Ledini in na Cojzovi cesti)-, državni učiteljišči z vadnicama in licej, kjer se prične šolsko leto teden dni kasneje, ker bodo na teh šolah pripravljena nočišča za obiskovalce semnja. = Vsem društvom. Ljublj. prost. gas. in reš. društvo namerava prirediti dne 3. sept. t. 1. cvetlični dan. Vsa cenj. društva se prosijo, da se z ozirom na cilj in delovanje društva vzdrže enake prireditve. — Ljubljansko prost. gas. in reš. društvo. = Biblioteka Francoskega Instituta v Ljubljani (deželni muzej, na desno) je odprta vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne. Brezplačno je bralcem na razpolago čez 700 knjig, mnogo slovstvenih pregledov (Rpvue des Deux Mondes, Revue de France, Mercure etc.), ilustrirani časniki (Illustration, Femina, Panorama etc.) in štirje politični dnevniki (Journal des Dčbats, Temps, Matin, Information). Knjige se tudi izposojajo, toda le posamič in proti kavciji 100 kron. = Kolo jugosl. sester razdeli tekom prihodnjih- dni najrevnejši siroti padlega vojaka podporo. Tozadevne prošnje je poslati na tajništvo, Mestni trg 24. «= Griža še vedno strahovito gospodari in rešilni voz dovaža vsak dan nove slučaje. Ljubljanska bolnišnica je polna in tudi v Ko-lera-bolnici je zasedeno 60 postelj. Komaj se enega bolnika odstrani — naj že isti umrje ali se ozdravi — že pripeljejo drugega. Mestnemu magistratu je bilo v enem samem tednu Javljeno 85 slučajev griže. = Nesreča pri Sisku. Gospod Janko Gregorič, strojevodje narni, je dne 27. avg. ob 11. uri ponoči peljal lokomotivo preko mostu čez Odro pri Sisku, ter tam nesrečno padel v vodo in utonil. Truplo se prepelje v Ljubljano. Težko prizadeti rodbini gospoda Ivana Gregoriča, rev. juž. žel. naše najiskrenejše sožalje, pokojniku pa blag spomin! = Tat na Kodeljevem. V noči od 21. na 22. avgusta je vlomil neznan tat v podstrešje pri Andreju, Cesta na Kodeljevo 8. ter odnesel nahrbtnik, v katerem je bila ena obleka, več perila in klobuk. — Po načinu vloma sumijo, da so morale biti tatu hišne razmere jako dobro znane. ■» Splošna gospodarska zadruga za Slovenijo (poleg kavarne Evropa) nudi: moko ostro K 17.60, št. 1 K krušno K 15.60, pš. zdrob K 17.60, koruzno K 8.60, fino belo mast K 56.—, olje r r2.—, sladkor K 44.— do K 50.—. Poleg tega Ona v zalogi kavo, riž, slive, dišave po konkurenčni ceni, kakor tudi moške, ženske in otroške čevlje dobrega blaga in po zmerni ceni. Člani se sprejemajo vsak dan. Članarina znaša 50 K, pristopnina 4 K, Jamstvo z dvojnim deležem. Maribor. Stanovanjski urad. Kakor se čuje, bo že ta teden imenovan načelnik novega stanovanjskega urada, ki bo nemudoma pričel poslovati po znani noVI stanovanjski na-redbl. Griža, ki razsaja v mafioorsKi okolici, se je preneslr tudi že v, mesto. Danes sta bila dva slučaja. Neka tatinska driihal se 26 nekaj dni klati po mestu in iz-ablja zlasti nočno temo v nerazsvetljenih ulicah ter poskuša na raznih krajih z vlomi. Te dni Je operirala y okolici med Narodnim domom ter želez- ataA jttamna, la tatvin. Upati je, da bodo varnostni organi kmolu prišli na sled čedni družbi in jo spravili pod ključ. Kolesarjenje. Policijski komisarijat je izdal odlok, da se na kolesih nikjer ne sme voziti več kot 1 oseba. Ker ogroža vožnja z dvema osebama nele kolesarje same. ampak tudi mimoidoče, se bodo tozadevni prestopki kaznovali kot kazenska dejanja proti javni varnosti. Detomor. Pred kratkim je porodila : ii kočarja Pfiferja v Št. Jakobski župniji v Slov. Goricah nezakonskega, otroka, ki ga je pa baje v družbi v očetom, nekim linčičem zadavila in zakopala. Vsled anonimne ovadbe, ki ie dospela sedaj v roke orožništva, so truplo otroka našli in ga spravili na mariborsko pokopališče, žensko pa v zapore okrožnega sodišča. I Celje, Dramska sekcija »Preporoda« v Ljubljani je v soboto zvečer igrala v celjskem mestnem gledališču P. Petrovičevo trldejan-sko dramo »Mrak«, katero je poslovenil Milan Skrbinšek. Igra nam slika žalostne moralne razmere, ki so nastale vsled vojne. Podaje nam ženo, katere mož je v vojni, ona pa se doma vdaja nadvse razuzdanemu življenju. Ljubezensko razmerje ima nekaj časa celo z očimom svojega moža. Ne gane je niti ternotek, ko pripelje vojak domov njenega v vojni oslepelega moža, za katerega se več ne zmeni in se iz vsega celo norčuje. Očim jo še' vedno zalezuje z ljubezenskimi ponudbami, mož pa jo prosi, naj se vrne na prava pota. Ker očima več ne mara, jo isti, ki je že skoro zblaznel, zadavi skoro vpričo njenega slepega moža. — Ljubljančani so dobro rešili svoje vloge in je bil za posetnike gledališča lep večer. Samo, da je bilo gledališče samo napol razprodano. Ce'jski trg ie št vedno dobro založen z raznimi pridelki. Med drugim se prinaša precej sadja, jabolk, hrušk, sliv itd. Jabolka se prodajajo do 12 K kg, hruške 16 K, grozdje 28 K kg, slive 16 K itd. Poročil se je trgovec g. Drago Cerlini z gdč. Rino Perdan s Ptujske gore. Sokolstvo. Sokol v Radečah pri Zidanem mostu naznanja tem potom vsem bratskim društvom, da je okrožni zlet zgomieposavskih sokolskih društev (celjske župe), ki bi se imel vršiti 4. septembra radi smrti NJ. Vel. kralja Petra preložen na drugo leto. Vsa bratska društva pa prosimo že danes, da nas pod-krepe prihodnje leto s svojim bratskim po-setom. Zdravo! Odbor. Spori In turistika. — Češka koča pod Grintovcem. Ta lepa, mirna In v češkem slogu zidana koča, ležeča pod severnimi, navpičnimi stenami Grintavca in Kočne, katera je vsakemu turistu, ki jo je obiskal, zelo ugajala, je letos zopet prav slabo obiskana. Ako bi ne bilo letoviščarjev Jezerčanov In dijakov, bi bila celo leto takorekoč zapuščena. A vendar je pri nas veliko število vztrajnih, izurjenih planincev, ki bi lahko enkrat na leto čez Žrelo ali preko severnih sten Grintavca in Kočne prišli pogledat to krasno postojanko in divno okolico. Priporočati bi to bilo posebno kolesarjem (planincem), ki prihajajo skozi velezanimivo Kokrsko dolino na Jezersko (s kolesom 2 in pol ure iz Kranja). Iz Kranja vozi tudi pošta do Jezerskega. Planinci prihajajte torej, da ne bo društvo prisiljeno radi velikih pasiv te krasne planinske postojanke zatvorlti! Veleselm. Zanimanje za L veliki ljubljanski vzorčni semenj je velikansko. Naval naših državljanov ter tujcev bo, kakor se more že sedaj presoditi, ogromen. Ta prireditev bo za celo Jugoslavijo, osobito pa Ljubljano velikega pomena, tako v narodnem gospodarskem kakor tudi moralnem oziru. Zato pa je dolžnost skupnosti in pa vsakega posameznika, da to prireditev podpiramo in na ta način dokažemo, da je Ljubljana zrela za tako nalogo. — Podpisane organizacije pozivljejo torej vse svoje člane kakor tudi ostalo občinstvo, da nemudoma, vsaj pa do 1. septembra t. 1. naznanijo ustno ali pismeno na »centralno pisarno stanovanjskega urada« za velesemenj«, Dunajska cesta (Tourist Office), koliko morejo odstopiti za prenočevanje tujcev sob, postelj ali divanov, proti plačilu, ali morda brezplačno. Gremij trgovcev v Ljubljani. — Zveza trgovskih gremijev in zadrug za Slovenijo. — Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. Ulludna prošnja na gg. trgovce in obrtnike. Ker primanjkuje stanovanjskemu uradu ljubljanskega velesemnja še mnogo sob oziroma postelj in pogrešamo v izkazu stanodajalcev marsikatero stranko, ki bi, ako-ravno ne lahko, pa vsaj pri nekoliko dobri volji oddala zasilno prenočišče, apeliramo v prvi vrsti na gg. trgovce in obrtnike, da priskočijo na pomoč. Prepričani in priznavamo, da se je velika večina zavezala vzeti pod streho svoje sorodnike in znance, ker pa ne bodo ti obiskovalci ostali v Ljubljani ves čas velesemnja, prosimo uljudno ln nujno, da se naznani prenočišča, ki bodo prosta stanovanjskemu uradu, pred prihodom, oziroma po odhodu sorodnikov ali znancev. Računati se mora z vsako posteljo, ki je prosta, če tudi posamezne dni. Prijave sprejema centralni stanovanjski urad velesemnja, ki posluje v pisarni Tourist oiflce (Dunajska cesta 18) od 8. zjutraj do 6. zvečer. Zavarovanja. Interesente semnja opozarjamo, da je prevzela tukajšnja zavarovalna družba »Croatia« vodstvo zavarovanja^ »Ljubljanskega vellkeg-' semnja« ter se tvrdke, ki bodo razstavljale blago opozarjajo na to, da sprejemajo ljubljanske zavarovalne družbe tudi zavarovanje transporta blaga. Blagohotne prijave naj se pošljejo direktno zavarovalnici »Croatia«, Stari trg 11, Umetnost in I. veliki semen). V nekaj dneh »v prične I. ljubljanski veliki semenj. Lepaki, ki vabijo na udeležbo so razširjeni po celi državi. Upati Je na ogromen obisk. Lepše prilike,' pokazati vsem tem tisočerim tujcem, ki se v prvih sep-temberskih dneh zgrnejo v Ljubljano, naše celotno kulturno stanje, morda še ni bilo. Dunal je to razumel ln združil z gospodarsko razstavo tudi kulturno revijo upodabljajoče, gledališke in glasbene umetnosti. A pri nas? Kaj se je storilo, da se ob ti ugodni priložnosti pokaže tujcem tudi Izbrani cvet slovenskega duševnega ude)-' stvovanja? Zakaj imamo referente za umetnost, paviljone in dvoje gledališč? Pokojni Cankar bi bil rekel, da so gospodje pozabili rokavice, ko se niso spomnili naše najslrotnejie a vendar najlepše hčerke — Slovenske umetnosti la to je (koda. Porotna ol&ravnava. — Krvava Velika nedelja na Govejku. Zena dala ustreliti moža. — Dne 27. marca na Velikonočno nedeljo zjutraj so pri Krekovih na Govejku vstali za rano in odšli že okoli četrte ure v cerkev k Vstaienju. Strmo navzdol gre pot proti Soški dolini in se vije v velikih ovinkih med skalovjem in pečevjem. Mož, 52 letni pesetnik je korakal naprei in peljal kobilo, ki bi jih peljala, ko pridejo v dolino naprej v Medvode. Za njim je korakala približno 20 korakov oddaljena družin" in sicer njegova mlada 221etna žena Ma hči cerkovnika in čevljarja Ivana Dolenca pri Sv. Marjeti pri Medvodah in njegovi otroci 27.1etni Lorene, 25!etna Katarina in llletna Milka. Ko je prišla družba do ovinka pri Vrhcah, kjer se pot zniža za več kot meter med skalovje, poči nenadoma strel. — Janez Krek se zruši in pade na tla. Konj odtekel prestrašen čez meljine. Ženske pristoptjo k njemu — o storilcu pa ni nobene sledi. — Krek je bil zadet v hrbet, krogla je predrla prsa in udarila v korenine nasproti stoječega drevesa. Bil je strel iz vojaške puške. Zenske položile umirajočemu možu pod glavo vrečo sena in ko je ranjenec tekom pol ure umrl. so ga pokrile s smrekovimi vejami in odšle nazaj domov. Zena Marjana je šla k orožnikom in javila pri-godek. — Nato pa so slavili VelikonoČ. jedil so in pili in igrali gramofon. Razvila se je obsežna preiskava, ki je podala in razkrila sledečo žalostno sliko družinskega življenja. — Predzgodovina umora je v kratkem sledeča: Posestnik Janez Krek na Govejku, vdovec, Jako dober in premožen gospodar še jako čvrst za svoja leta, bi se bil rad oženil. — Ni iskal dote ln denarja, pač je hotel Imeti mlado ženo. In res se je seznanil po posredovanju z 221etno Marjano Dolenc, hčerjo cerkovnika in čev--ljarja pri Sv. Marjeti. Povabil jo nekoč v gostilno, dogovorila sta se: 21. novembra sta napravila notarsko pismo, da pripade posestvo v slučaju smrti Marjani in 23. novembra 1920 je poročil 521etni Krek svojo 22Ietno nevesto. Ta zakon pa ni bil srečen. Žena je začela kmalo po poroki mrziti moža, sovražiti ga in začela ljubimkati z drugimi. — Krek je bil ljubosumen celo na srna Lovrenca, ženinega pastorka osobito pa je občevala z nekim Francetom Aličem, ki Je bil na Ločinci odnosno nekaj časa na Dolenjskem. Mož ]e ženo svaril, prosil in rotil, da naj ga ljubi In jo na vse načirte poskušal spraviti k dobremu in poštenemu življenju. Njej na ljubo se je celo porezal lepo brado, katero- je nosil dolgo vrsto ldt in se dal ohriti, ker mu je Marjana rekla, da je prekosmat. Dvakrat mu Je žena pobegnila in dvakrat jo je spravil dobri mož domov. Končno je žena skleplla, da se bo moža za vsako ceno iznebila. Naročila si je dvakrat strupa. Da! ga ji je njen ljubimec Alič. Prvič je Jedel mož zastrupljeno Juho, postalo mu je slabo, bruhal je ln .prosil mleka. Žena pa mu je dala mesto mleka vode. Drugič mož ni pil. Ker se ji ni posrečilo s strupom iznebiti se moža, je naročila strastna ženska morilca In sicer Franceta Aliča. Se bolj Je ženo podkurila vest, da hoče Krek svoje posestvo prodati. Dal je tudi tozadevne oglase v liste. Cenil ie‘svoje posestvo z vsem inventarjem 4o0.000 kron. Žena je obljubila morilcu A Iču vse, sebe in 10.000 kron, Katarini Aleksejevičevi, pa, ki je posredovala med ženo in svojim bratom Francetom Aličem, pa kar bo mogla dati. Posledica te zarote je bil zgoraj omenjeni umor na Veliko Ne-*eIi° «ed potio k Vstajenju. — Krekova žena Marjana prizna vse, vendar skuša nekoliko omiliti krivdo s tem, da pravi, da jo je oče prisilil k poroki in da so tudi mo-'f.ve njere. njene pastorke, očeta sovražile. Med zagovorom obdolži obe sestri, fn8 l8 mu tada »oče ona očeta zastrupiti za?,ovollnl' Rekl' sta ji, naredi ka , "°Aej’ mjdve ne bova nikomur povedali. Tudi pisma sta prenašali poleg soobtožene Katarine Aleksejevič rojene Alič, sestre morilca in obtoženkinega ljubimca.' Pove tudi, da je bil mož ljubosumen in da je šel nekoč, ko je šla s pastorko v Ločnico, skrivaj za njima s puško, z namenom, da jo usreli, če bo s kom občevala. Na vprašanje zakaj je moža sovražila pravi na ji je bil preveč nadležen, večkrat pijan in prekosmat. Med drugim je pisala Aličevi sestri, ceš saj so tudi Kristusa umorili, pa naj sc moža, zato ne bo nobenega greha Končno prizna tudi, da je Aliča nagovorila ir * ze cel teden zaman zasledoval Kreka. Končno mu ga je ona sama pripeljala kot žrtev na strel. Katarina Alekseje-vie, žena ruskega begunca, zavrača kriv-. do na Marjano, prizna da je prinesla strup, toda bila je uverjena, da je dal brat Marjam, ki ga je vedno nadlegovala le nedavno sol v prazni patroni vojaške puške, i i pove, Marjani, da je sama priznala, ua je imela opraviti t njenim pastorkom Lovrencem in njenim bratom Francetom. Brat Alič morilec je prišel na cvetno ne-P,ohal'al večkrat skrivaj h Krekovim, klical Marjano z žvižgi In bil v petek zvečer sam v Krekovi hiši. - Po zločinu je prišel domov, skril se Je pod streho v neko skrinjo ln mu Je dajala skrivaj jesti. Kam je nato pobegnil, ji nf znano. — Marjana mu je tudi dajala piruhe in kruh. — Jako lepo slika življenje ln dogodek llletna hčerka Krekova Milka. Pripoveduje, da je Marjana sovražila očeta, oče pa jo ljubil in prosil, ter je bolj skrbel za njo, kot lastne hčerke. Nosila je pisma, pa ni vedela kaj je pisano. Zvedela Je, da je dala mačeha očetu strupa, ni si pa upala nikomur povedati, ker je mačeha zagrozila, da bo potem tudi njo zastrupila. O umoru samem pove, da Jih je Marljafta nagovori-la, da so ostale zadaj, počilo je in se zasvetilo in ata Je padel. Doma igrale gramofon in sestra ga je mara*'« navijati n* ukaz Marjane. V istem smislu 'spove sestra Katarina. Med njo in obtoženko n-stane hud prepir. Obtoženka oč'ta hčeri, da ji je pomagala očeta usmrtiti, da-je vse vedela, hči Katarina pa to odločno zanika ta, pravi »Sram te bodi, očeta si ukradla. Sram tako ženo, moj oče je bil pravičen I« Pri popoldanski obravnavi so Izpovedale razne priče jako značilne poteze In prizore iz življenja Kreka In njegove soproge Marijane. Tako Je povedal Andrej Radeško, ki mu je bil Krek stric, da Je opažal sumljivo obnašanje Marjane. Razna Krekova pisma jasno kažejo kako zelo je ljubil Krek mlado ženo. Ponižal se Je kolikor se Je mogel, vse Je naredil, da bi jo pridobil, ona pa ga je zaničevala Javno In ga naravnost zasramovala Dobnikar pove. da je bila Marjana že kot dekle jezična In fantovska ter so ji že kot otroku rekli »Marješki zvon«. — Rada se Je .odzivala fantom, ki so prišli vasovat, gostovala je rada ta ni Izbirala dosti prt fantih, kot dekle, še menj kot žena. Ko le bila Marjana na oklicih, je rekla tovarišici, da je mož »tar ln bo kmalu umrl Dan do porebi i« na- letela na hlapca, ga prijela za roko In m« rekla: Ali me boš poročil, ko Im umrl Krek — Hlapca je bilo sram, da bi ji kaj odgovoril mladi nesramni- nevesti. — Ko ie ležal mož ustreljen ni cesti, ker so čakali uradnega ogleda, seje ona doma zabavala z gramofonom in rekla veselo: Kako h,po ie plošče igrajo, ravno tako, ko ie bil še K "k 'iv, — Ko je spodil Krek svojega s'n Lorencu od doma, ker ga je dobi! pri jreči v objemu z mačeho, ga je Krekova spremila proti volji vseh v Ljubljano. Krek, ki .ic bil odličen kmet, ki se je rad izobraževal, le igral svojčas precejšnjo vlogo v Bercetovi ate-' v Sori. Bil je dober gospodar in priljubljen Človek. Zagrešil je, da si je hotel kot star mož pridobiti mlado ženo z odkrito ljubeznijo in dobroto. Aličeva rodbina, iz katere sta dopia scobtoženka, posredovalka Katarina Aleks*'-jevič in pa ljubimec Marjane Krekove ta dejanski morilec, pa je klerikalna. .France Alič je imel sigurno namen pridobiti sl s pomočjo Krekove njegovo posestvo in njegovi so ga v tem podpirali. Marjana Krekova )e rodila 8 mesecev in 7 dni po poroki dete. o katerem se ne ve, kdo je oče. Otrok živi. —• Sodišče je stavilo porotnikom štiri vprašanja in sicer za vsako obtoženko dve vpra-šanji|, to je glede zastrupljenih in glede ustrcljenja. -- Porotniki so vprašanim gVde-krivde Marjane Krekove soglasno potrdili, vprašanja glede Katarine Aleksejevič jin zanikali z 9 odnosno 6 glasovi. Marjana Krekova je bila nato obsojena na s?nrt na ve-šalih, soobioženka Kati Aleksejevič pa je bita oproščena. Krekova je kazen cinično sprejela. Proda sc: LEPO POSESTVO v prometnem kraju blizu Celja ln Zdravilišča, pri katerem je trgovina, mesarija, kavarniška koncesija ta tobačna trafika se z vsem inventarjem in živino proda. Pojasnila daje g. Ferdinand Dečman, Celje, Gosposka ulica št. 34. 1786 KOMPLETNE SP Al NICE In drugo razno pohištvo dobite najceneje v novozačeti trgovini. Ivan Andlovič, mizar, Gosposvetska cesta 13. pritličje št. 38. 1776. ! ! POSESTVO ! ! četrt ure od žel. postaje, farne cerkve, Sole in pošte na ravnini v najlepši občini v Kočevju v Staricerkvi, se proda iz proste roke in po ugodni ceni. Isto se lahko z žetvijo, živino in z vsemi pritiklinami takoj prevzame in meri 28 oralov. Gozdi so polni lesa in Ie 2—3 četrt ure oddaljeni od hiše. Les črn in bukov. Hiša, klet in hlev so zidani in pokriti z opeko. Vse v najboljšem stanju. Več se poizve pri posestniku Francetu Godctu v Koblerjeh 28, Kočevje. Cena 350.000 dinarjev. 1778 POZORI ZIMAI POZORI 2imo vsake vrste izdeluje in prodaja tvrdka U. Ješe, Stražišče pri Kranju. Vzorci na razpolago poštnine prosto. 1737 IilŠA Z NJIVO pri postaji v Kaodlji št. 68 pri Novem mestu. 1789 DOBRO VPELJANA GOSTILNA! v sredini Zagreba, Iliča br, 80. 1791 GOSTILNA dobro vpeljana na zelo prometnem kralb V, bližini Ljubljane se odda pod jako ugodnimi pogoji dobremu gostlnlčarju ali družini brez otrok. Prednost imajo dotlčnl, Id imajo stanovanje obstoječe Iz dveb sob ln kuhinje v mestu v svrho zamenjave. Več se poizve vsaki dan od 6.—& ure zvečer Glincah 213. 1793 ČEBULO razpošilja na drobno In debelo pod H«J-ugodnejšmi pogoji. Cena dnevna, ~agoršek Tone, trgovec, Dornava, p. Moškanjci. 1793 Kupi se: SUHE GOBE, LANENO SEME In druge deželne pridelke plača najboffc Sever ta Komp., Ljubljana, Wolfova ulica 12. 1784 ■ 1 ELEKTROMOTOR, 300 VOLT NAPETOSTI */1 PS, z 1200 obrati na minuto, z pogonskim oporom, se takoj kupi. Cenjene ponudbo prosim na upravništvo lista. 1613 Službe URADNIK vešč vsakega trgovskega posla (Industrijej vešč, slovenščine, srbščine, nemščine ta Italijanščine se priporoča za dobro mesto. Sprt. čevala na razpolago. Pismene ponudbo pod št 1781 na upravo lista. 1788 SPREJME SE UČENEC z boljšo šolsko Izobrazbo v trgovino > mešanim blagom. Trgovina Franjo 2agar. v Oplotnici. DOBRO IZVEŽBANEGA STRUGARJA iščem za svojo novo ustanovljeno mehanično strugamo. Prednost Imajo oženjeni, ki imajo že prakso v večjih podjetjih, ter se pri strojih dobro razumejo. Ponudbe na »Strugar« na upravo tega lista. 1770 ŠOFER MEHANIK t dobrimi spričevali želi premenlti službo. Cenlene ponudbe na upravo lista pod »Sofei«. 1779 10 ČEVLJARSKIH POMOČNIKOV dobro izvežbanlh «». takoj sprejme. Prednost Imajo starejše moči ta ena dobro Izvežbana štcp”-’c» za ze^nj" dela. Nastop takoj. 1774 M. PEČNIK, tvornica clpela Gameljne nad Ljubljano, Slovenila. BOLJŠA GOSPODIČNA želi mesta kot odgctataljlca otrok pri kaki boljši rodbini. Plača po dogovoru. Ponudbe na upravo lista št. 1795. Razno: ^VESTILO ,on...F^KONJA, posestn. sin. Oblaki, pošta Jurslncl p-i Ptuju ni več krajevni zastopnik zavarovalnice »Koruna Prva češka na življenje« v Pragi In ni upravičen sklepati zavarovanj za to družbo. Tudi ne sme sprejemati v imenu te družbe nobenega denarja. »Koruna«, Ljubijo««, Aleksandrov« cesta 9. v 1781 CVETLIČNE DEKORACIJE paviljonov »I iublianskvsa spnmja« spreje^ ma in izvršuje v vsakem obsegu Antot Ferant, mestni ln trgovski vrtnar, Ljubljana Ambrožev trg 3. 1790. Michei Zevaco: „NOSTRADAMuS.“ »Le Bogiu edinemu, gospa, smemo zadajati takšna vprašanja.« Nov usmev je zaigral Katarini na bledih ustnicah. , »Govorila sem z Bogom,« je dejala. »MoliT. sem. po nasvetih in It «*V;az?u. ki ste mi «... dali, goreče oče. Toda nebeške govorile.« »Nu, in —-?« Je I—a 'i de Loyoia. »Nu,« je povzela Katarina z zamolklim glasom, »ker je nebo gluho, se hočem pomeniti s peklom.« General jezuitskega reda se je odmcknil, prekrižal sc resnobno in zamrmral: »Fiat voiunlas tna,« »Trden namen imam priti do jasnosti,« je dejala Katarina. »In glejte, gospod, ako bi šlo samo zame, bi moida potrpela. Saj se premagujem že dolgih petindvajset let. Vem, da pride tudi moja ura. Toda Henri, častiti oče. Henri, moj angel « »Henri?« je vprašal menih. »Moj tretji sin ... Moj tretji! ... AU razumete? Pva sta pred njim! .., Nikoli ne bo kraljeval... razen če bi ju Bog... pred časom poklical k sebi...« Katarina de Medicis je govorila pridušeno, kakor bi ji njen lastni glas obujal strašne misli. Ljubezen do sinka Henrija je vrela v nji kakor materinstvo divje tigre. Loyola jo je gledal s preplašeno radovednostjo. »Ali ga hočete videti?« je povzela Katarina, ko se je vzdramila iz svojih misli. »Dajte, blagoslovite ga v imenu Kristovem, ki vas je tako bogato obdaril s svojo milostjo.« Tako govoreč je naglo odprla bližnja vrata in stopila v sobo, ki jo Je razsvetljevala le medla luč nočne čuvajke. Tu so spali starejši trije kraljeviči; izključen je bil samo Franc, najmlajši sin, ki je le|al še vedno pri dojilji. V spalnici so siale tri postelje na stebrih, z zavesami, ki so padale v gostih gubah do tal. Na levi je bila postelja najstarejšega princa Franca, soproga Marije Stuartove, ki mu je bilo takrat jedva petnajst let. Spal je g umerjenim, ritmiško stokajočim sopenjem. Katarina je šla mimo njega, kakor ne bi slišala tega stokanja. Na desni je stala postelja devetletnega Karla. Videla sta ga za odgr- i niso od- i Tglhice. Katarina je spa "'r1.ifr.se obrnila proti ozadj vprašal ........ zavesami, kako je ležal z od- ! prtimi očmi ter sanjaril kdove o čem. »Mari ne spiš, Karel?« je suho vprašala Katarina. »Ne, madame,« je odgovoril otrok. »Izkušam zaspati, pa ne morem.« . »Treba je, da zaspiš. Le zapri oči.« ; J/ »Bom, madame.« In Karel je vzdihnil ter zaprl tre-.istila zaveso proti ozadju sobe, kjer je stala Henrijeva postelja. Mati je odgrnila zastore in stopila tako, da luč nočne svetilke, dasi le medla, ni padala malemu princu na oči. Bil je v sedmem letu, nedvomno lep otrok, najlepši izmed vseli štirih. Na obrazu, ki se je smehljal v blaženem snu, mu je sijala živa sreča in zadovoljnost. Spal je rajsko spanje ljubljenih otrok, ki vedo, da jih imajo radi. Krasni plavi kodrci so mu harmoniško obrobljali njegovo drobno lice, ki se je zdelo dekliško, tako bela, gladka in svilnatomehka je bila njegova koža. Katarina se je sklonila k njemu. »Poglejte ga!« je vzkliknila zavzeto. Globoki in bistri Loyolov pogled se ni oprl v otroka, nego v mater. To mater je videl vso izpremenjeno, vso nežno; Katarinine grudi so se tesnile, mahoma pomlajena usta ji je ozarjal prelesten mik, in njene oči so bile polne ljubečega sijaja. In tedaj se je menihov pogled nehote vrnil od te presrečne postelje k postelji Francevi in Karlovi... k posteljama njiju dveh, ki ju je bil postavil zakon prvorojenstva med Henrija in kraljevski prestol... razen če bi ju Bog pred časom poklical k sebi!... In brez drhtljaja, s strahotno mirnostjo ranocelnika, proučujočega nenavaden slučaj, je izrekel Loyola sam pri sebi besedo: »Obsojena 1... « Njegovo plameneče oko je nemara odkrilo v kraljičini duši misel, ali kal misli* ki se je sama ni zavedala !... »Blagoslovite ga!« je povzdla Katarina z rahlim glasom. Pokleknila je, mrmraje gorečo molitev. Loyola pa je položil roke na nedolžno otrokovo Čelo, pomolil nad njim in napravil znamenje blagoslova! Nato je kraljica vstala, spustila zastore in se vrnila z menihom v svojo sobo. »Ste li razumeli?« jc vzkliknila in prijela Loyolo za roko. »Vedeti hočem, ali bo Henri kdaj vladar. Spoznati hočem srečo ali nesrečo, ki je usojena mojemu sinu. In ker mi ne morete odgovoriti vi, poslanec božji, naj mi odgovori poslanec pekla!« li. Dvorec v FroidnunLch J. ulici. Tam nekje pri sredi Froidmantel-ske ulice se jc dvigal eden tistih pra-starodavnih velikaških dvorcev, zavarovanih z brambnimi stolpiči in vrhutega še obdanih z jarki, v opom-njo viteških dob, ko so imela bivališča raznih vojvodov baš tako svoje posadke kakor Louvre ali kak drugi kraljevski grad. Tuj človek je bil kupil ta dvorec pred mesecem dni za svojega gospodarja. Bil je majhen, suhljat, zgrban-čen in kljukast star možiček, ki je takoj ob svojem prihodu navdal vse kume in branjevke v sosedščini s čudViimi sumnjami. A dvorec so napolnile še tisti dan trume delavcev. Preobrnili in predrugačili so vse od vrha do tal. V malo dneh je bil dvorec prekrasno opremljen. Nato je starec nekega večera odpotoval, rekoč, da gre v Fontainebleau, gospodarju naproti. Pred dvižnim mostičem tega poslopja sta se ustavila kraljica in njen spremljevalec; oboroženo spremstvo sta pustila dvajset korakov zadaj. Baš tisti trenutek je šel mimo nočni čuvaj, s počasnimi koraki, držeč svetilko v roki in kličoč v tišino svoj otožni klic: »Enajst je ura! Ljudje pariški, spavajte v miru! . . .« »Enajst!« je zamrmrala Katarina. »Prišla sva natanko ob določeni uri.« »Še je časa, da se premislite, gospa,« je dej:.l Loyola. »Enajst,« je ponovila Katarina, ne da bi ga slišala. »Še uro, pa bo globoka, tajinstvena polnoč.« Oba sta imela krinke na obrazih. Vrhutega je bila kraljica ogrnjena s pajčolanom, a njen kavalir s širokim plaščem. Most je bil spuščen. Katarina ga je prekoračila in se ustavila pred ogromnimi, masivnimi vrati z debelimi železnimi prečniki. »Gospa,« je povzel LoyoIa, »spremim vas tedaj, če ni drugače; a le z namenom, da razkrinkam sleparstvo človeka, ki mu izkazujete toliko časti.« Tako govoreč je položil general jezuitskega reda roko na bronasto trkalo: 'bilo je cizelira.no v obliki sfinge, posnete natanko po veliki Sfingi ob znožju piramid. Toda vrata so sc odprla, še preden je padlo trkaio nazaj. Zazijala r.o tako nenadoma, da je Loyola vzlic svoji silni duši nehote vztrepetal. Vstopila sta in se znašla v veliki veži, katero je razsvetljevala trojica ogromnih kandclabrov; vsak je nosi! po tri voščene sveče, razvrščene tako, da so tvorile enakostranski trikotnik. Takisto kakor sveče, so stali tudi kandelabri. V ozadju veže so se začenjale stopnice od rdečega marmorja, s kovano železno ograjo, ki je predstavljala fantastični ples krožečih ptičev. Na prvi stopnici je stal majhen starček v črni obleki. Pozdravil ju je umerjeno in dejal: »Moj gospodar vaju pričakuje.« Nato je krenil pred njima navzgor. V prvem nadstropju je odprl neka vrata in se odmeknil, da sta mogla gosta mimo. Dvorana, v katero sta prišla zdaj, ju je iznenadila s svojo tajinstveno in veličastno preprostostjo. Bila je povsem okrogla in tudi njen strop se je krožil v obliki kupole vrhu-je gorela luč, ki je širila hladno svetlobo. Ta soba je imeia dvanajst vrat. Bila je od uglajene slonovine in tako enaka med seboj, da prišleca po treh korakih že nista vedela, kod sta vstopila. Okrasek nad slehernimi teh vrat je predstavljal v zlatem reliefu po eno izmed znamenj Živalskega kroga: Ovna, Bika, Dvojčka, Raka, Leva, Devico, Tehtnico, Škorpijona, Strelca, Kozoroga, Vodolija in Ribi. Na frizu, ki je tekel na okroglem zidu, se je videla sedmorica planetov: Saturn, Jupiter, Mart, Solnce, Venera, Merkur in Mesec. Jaspasti stebri so ločili posamezna vrata. Na slehernem teh stebrov je bilo vklesano v višini moške glave ime enega izmed mesecev astrološkega koledarja: Toth, Pa-ophi, Athir, Choeac, Tybi, Mechir, Phamenoth, Pharmuthi, Packon, Payni, Epiphi, Mesori. Ob vznožju stebrov so ždele hi-merske marmorne podobe; njih velike, široko odprte oči so srepele v skrivnostno zamaknjeni sanjariji. Predstavljalo pa je teh dvanajst podob dvanajstorico neizrekljivih genijev, ki so jih pridelile usododajne sile slehernemu izmed dvanajstih znamenj Živalskega kroga. Vsa oprema je sestojala iz dvanajstih naslanjačev od rdečega mar- morja, simetučno razvrščenih po legi dvanajsterice vrat. Obdajali so okroglo mizo, ki jo je nosilo četvero marmornih sfing. Miza je bila zlata, plošča od suhega zlata, in na nji je bilo vpodobljcno v reliefu znamenje najvišje vede, žarni simbol visoke magije, Rožni Križ, sredi katerega se jc iskrila v dementnih črkah posvečena beseda: INRI Bogata preprostost te dvorane, nje oblika, njeni jaspasti stebri, slonokoščena vrata, dvanajstorica marmornih genijev, miza, ki se je bleščala nalik solncu, raztresena luč, ki je padala izpod kupole, nezaslišano bogastvo hkrati s popolno odsotnostjo vsakaterega okrasja, mogočna tišina, ki je kraljevala v tem prostoru — da, vse to je bila bajna vprizoritev Skrivnosti, ponosna in veličastna dekoracija, ki je polnila razdraženo dušo s plahim spoštovanjem, sveto-tajstveno grozo in občudujočim trepetom. Loyola se je držal trmasto, zaničljivo in sovražno. Katarina je čutila, kako ji vzdrhteva srce. In pogledi obeh so se uprli v moža, ki jima je smehljaje prišel naproti: v Nostra-dama! . . . Obleka tega moža se je odlikovala z isto bogato preprostostjo kakor njegovo bivališče. Napravljen je bil po francoski dvor-janstveni modi. Tudi meč mu je visel ob strani. Toda na njegovem jopiču od najfinejšega črnega baršuna ni bilo nikakega okraska razen zlate verižice, spete z »rožnim križem« iz rubinov, ki so mu rdeče žareli na prsih. Bil je visoke rasti, impozantne in gibčne postave, visokostnega in hkrati mičnega nastopa; njegov obraz je bil pravilen, poln žlahtne lepote, a hkrati nenaravno bled, po* doben obrazu bitja, ki je pravkar vstalo iz groba ... »Žlahtna gospa,« je izpregovoril, »in vi, gospod! Nostradamus vaju pozdravlja...« Nato je ponudil Katarini naslanjač, ki je odgovarjal slonovinastim vratom, nad katerimi je stalo znamenje Tehtnice, ter posadil Loyola v zaščito Strelca, sam pa je sedel v znamenje Leva. Tako so zavzemali s svojimi se* deži sleherni po en vogal trikotnika z enakimi stranicami. »Gospa,« je dejal Nostradamus * resnobnim in zvonkim glasom, »moja učenost vam je nocoj na razpolago. Pričakujem samo še vaših vprašanj.« sprejme upravništvo »Jugoslavije11 za Vodmatski okraj. Zglasiti se je v upravništvp lista. Sl JHigrafit si\?a barva proti rji boli in črni emajl-lak, minij, i; di\ barve, kristalni boraks, nafk-urt in drugo. Kemikalije v •/ tio.ri po jako nizkih cenah Zopergrižo je* najboljše sredstvo molita lisio žm© všno. Ponudbe istega v sodih nad 100 1 franko postaje Kočevje po 22 kron dokler zaloga ni izčrpana. A» Kajfgž, Kogfevla. Žalega pohištva tftaaa Prais-a« v Mariboru, se le preselila v <&&$po$ko uite& &t. 20» Plrhaitova hlJa 95 tahn & O met1 M ir.uUVr. podjetje. Ljubljana. velika zaloga le-si;n ega, nega in tapetniškega pohištva. Ceniki na>i 'jslsia! :iB debelo! Ekspert* kis drobno! Nadmlinar mlinu 2 do 3 in pol vagonskim dnevnim mletjem ; is m takoi Išla. moči, ki imajo- večletno prakso naj vpošljejo iega. službovanja,; starosti, dru-vom plače na Ronigov vaičnl /Izvpžbaue svoje; oierte z navedbo dolžinskimi razmerami in zah parni mlin. H Tv n s & Forgacs, Topola, Bačka. lak za l;oiutirvirun|C z lepenko kritih streh, asfalt, katran, lesni cempiit, lcsilolej (najcenejši karbollnej), walprool za izsuševanje vlažnega zidovja In Izoliranie proti vlagi, zidno in strešno opoko, apno, cement in druge stavbinske potrebščine dobuVlja Ljubljanska kornercijalna družba Ljubljana, Blehveisova c. 18. Raznovrstno Bohlt m jeklo na drobn j ,n debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peci, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah ,.PROMET, tshn. ini podjetje LJUBLJANA. Obvestilo. imam v zalogi vse sokolske potrebščine, kroje, telovadno obleke, čevlje/ ovratnike gumbe za člane in članice. Ceniki na razpolago! PETER CAPUDER Zdravo! Dobavitelj J. S. S. Pohištvo 11 m spalne in jedilne sobe, pisarniške oprave, fotele, klub garniture in kuhinje po nizki ceni. Brata Sever, Ljubljana, Mm. Gosposvetska cesta štev. 13. Večja množina odpadkov se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista. Vedno velika izbira vseh vrst bombaža« s iskala, kvatkanca« nogavic, zb dame in gospode, ter galenterije na/debelo, , 'ist7* Karoi Prelog, Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje štev. 11. za trgovino z mešanim blagom z kapitalom K 100.000 •— se sprejme takoj v trgovino katere mesečni promet znaša K 80.000 do 100-000. — Trgovske izobrazbe ni potreba. — Trgovina je zelo na prometnem kraju v Sav. dolini. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jugoslavije« pod »lepa bodočnost 100.000’—“ OKjffi n za vodo; plin, zrak, vino, žganje, spiralne za paro in visok pritisk dalje: kavčukove plošče, vsako vrsto ksbesta, klingerita, konoplje za vlaganje i. t. d. ima trajno veliko zalogo ..PROMET tehn. ind. podjetje Ljubljana. Najnižje cene! Najnižje cene! VULKAN tvornica gumijevih izdelkov v Kranju izdeluje prvovrstne pedpettnike. Čisto domače podjetje I Novo! Mojbiapiski z Dunaja Spisal: Emil Stefanovič Novo l Cena Z in 7*1 Novo 1 Ciirles Princ $a? Mi! Zaloga: Turjaški trg it« 1. {Telefon št. 572.) j® Tvrdka zastopana s paviljonom H št. 267 ® S pri liahllauskem velesejmu, m Ob počitnicah se naši šolarčld najlepše zabavajo z zabavno in poučno knjižico s slikami Neutolažljivi, v voljo božjo vdani naznanjamo, da je usmiljeni Bog rešil našo ljubo, dobro, nenadomestljivo mamico, taščo in staro mamo, gospo Rozo Cern® roj. Okroga? urarjevo vdovo vsega trpljenja v nedeljo ob 22. uri prevideno večkrat s tolažili sv. vere. Pogreb nepozabne mamice bo v torek 30. avg. ob 16. (4. uri popoldne) iz hiralnice sv. Jožefa na pokopališče k sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Ljubljana, Sartrouville pri Parizu, 29. avgusta 1921. Minka poroč. Klopčič, Roza Janko Klopčič hčerki. *«t- Nadina, Ciril, Milka, Iva. vnuki. Izvod 20 K v Zvezni knjigami i v Ljubljani, Marijin trg štev. 8. Odgovorni urednik: Dominik Cebrn. Izdaja konzorcij de jvaika »Jugoslavija«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani.