SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LIV (48) Štev. (Nfi) 13
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 20 de abril - 20. aprila 1995
mm
KATICA CUKJATI
Volitve v Slovenski 50- Iff 500- letni€OI krščanski demokratski stranki
Praznovanja ob 500-letnici odkritja Novega sveta, ki sta ga Evropa in Amerika praznovali leta 1992, se niso omejila le na priprave zunanjega bleska in slovesa ob različnih prireditvah in razstavah. Tako važen jubilej je že vsaj eno desetletje pred praznikom vzbudilo pozornost raznih kulturnih, filozofskih, zgodovinskih, socioloških, znanstvenih in umetniških krogov, ustanov in organizacij na obeh celinah. Študije, razprave, simpoziji in kongresi o pomembnosti te obletnice se še vedno nadaljujejo.
Odkritje ameriškega kontinenta in njega posledice so osrednja tema, ki je zaob-krožena v okvir zgodovinske znanosti. Zaključki teh analiz so pa deloma pristranski, saj jih vsak zgodovinar osvetljuje s svojega zornega kota več ali manj ideološko ali vsaj idejno pobarvan.
Pozornost nam vzbudi zaključek nekaterih zgodovinarjev, ki so se lotili primerjave inkovske in azteške kulture. Ti dve kulturi sta pustili svoj pečat v vsaj dveh državah. Prva v Peruju in druga v Mehiki, čeprav je njihov vpliv preskočil sedanje meje teh držav.
Ob primerjavi teh dveh civilizacij so ugotovili, da je njihov zgodovinski razvoj ob stiku s špansko kulturo pa do sedanjosti bil drugačen, in sicer usodno različen. Ob določenih trditvah 'se zavedamo, da bi lahko v zvezi z njimi napolnili knjižnice in da so mnenja osporavana, saj takšne analize niso enostavne.
Težko pa bi bilo zanikati, da so v teh dveh kulturah neke značilne poteze, ki imajo svoje odmeve v sedanji politični družbi teh dveh držav.
V obeh omenjenih deželah predstavljajo domačini in mestici prevladujoči del prebivalstva. Njih navade, mišljenja in način življenja dajejo družbi značilno barvitost in pečat. Med prebivalci Mehike in Peruja pa je ugotoviti že na prvi videz neko odločilno razliko.
Mehikanci, kljub preprostim razmeram v katerih živi večinski del naroda, niso prekinili s svojo preteklostjo. Ponosni so nanjo. Zavedajo se, da so potomci visoke civilizacije. Poznajo svojo kulturo. Mehiška narodna zavednost je izrazita, njihova folklora po celem svetu poznana, da ne govorimo o mehiški umetnosti na vseh področjih, ki je ena izmed najmočnejših in pristnih ne samo v Ameriki temveč v zahodnem svetu. Gradijo na preteklosti; njihova zavest o lastni identiteti obvezuje sedanje vladarje, da poslušajo njih glas v družbi.
Drugačna je oznaka perujske družbe. Stik domačinov z bogato preteklostjo se je pretrgal. Njihove korenine so razvidne le po fizični zunanjosti, a prednikov se ne zavedajo. Spominska vez med preteklostjo in sedanjostjo se je prekinila. Z občutkom manjvrednosti in apatijo sledijo razvoju družbenih dogodkov. Njihova preteklost, prepletena s kulturnim bogastvom in izkustvom, nima ustvarjalcev. Se sramujejo se svojega jezika in preproste folklore, ker ne cenijo njihovo vrednost. Izgubili so stik s preteklostjo. Določeni vplivni krogi skušajo °buditi njih spomin in ponos, da bi perujska družba kot taka našla skupen imeno-valecr-—
^1: UUlLMIfA IT l
Poznati korenine svoje biti, spominjati se preteklosti in graditi iz nje v bodočnost je odločilna oznaka osebe in družbe.
V naši skupnosti neštetokrat na raznih sestankih in forumih govorimo o pojmih kot so: korenine, tradicija, preteklost, zavest, zgodovina, pripadnost ipd. Pojmi so abstrahiranja, intelektualne sestave. Do katere mere imajo za nas te besede konkretno vsebino, živo in natančno podobo in življenjsko stvarnost?
V okviru naših organizacij in prireditev je ogromno dinamizma, aktivnosti, veliko žrtev, prizadevanj in načrtov. Res je, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Prav tako je res, da morajo akcije in delovanja imeti nek smisel, neko bogato vsebino. Smisel in vsebina, ki sta poveeani in ki rasteta iz korenin naše preteklosti.
Marsikaj se nam je oddaljilo in smo odmislili zaradi nepomembnosti ali nebistvenosti vsebine v megli pozabe. Ob spremembi prostora, časa, razmer, obveznosti in zahtev marsikaj, ki je bilo včasih važnega pomena postane s časom anahronično. So pa osebe, dogodki in dogajanja, ki jih ne bi smeli pokriti s plaščem malomarnosti ali pozabe.
Salomonsko modrost bi potrebovali, da bi ohranili in cenili, kar je za našo eksistenco kot potomce slovenske politične emigracije bistvene važnosti in kar postaja sekundarnega značaja.
Ko so arheologi in antropologi iskali čudovito mesto Machu Picchu, so šele po dolgih letih skoraj čudežno našli le enega Inka, ki se je kot v sanjah spominjal na neka pripovedovanja 0 tem kraju. Nič čudnega ne bi bilo niti presenetljivega, da bi se kdo izmed Slovencev tukaj v Argentini pričel zanimati za svoje korenine, ko mu že nihče več od svojih ne more pripovedovati o njegovih prednikih in izvoru.
Začnimo kar doma v družinskem krogu! Kaj vedo naši mladi o svojih prednikih? Kako je bilo ime dedku in babici? Od kod so doma, kako so živeli, kdaj in zakaj so šli po svetu? Kdo izmed mlajših bi lahko razložil argentinskemu sošolcu, kje, kako in zakaj je živelo na stotine naših prednikov v begunskih taboriščih? Na kakšen način so naši starši prišli v Argentino? Kakšni so bili njih skromni začetki v Argentini v borbi za vsakdanji kruh, primerno službo in prvo stanovanje?	«
Vprašanja lahko razširimo na druge kroge našega življenja. Koliko ve mladina in celo že ne več tako mladi o naših organizacijah in ustanovah? Kdo si jih je zamislil? Kateri so naši časopisi in revije? S katerim namenom se je vse to ustvarilo in vzdrževalo? Kateri so tisti naši možje in žene z veliko začetnico, ki so zgoreli v delu na verskem, političnem, kulturnem in družbenem področju? Ni jih malo!
Zaradi njih ima slovenska skupnost to, kar ima, in kar lahko svetu pokaže s ponosom.
Kljub naglici, s katero se danes vrstijo dogodki na obzorju vsakdanjosti, omenjene stvarnosti ne spadajo v svet prazgodovine. Če jih ne poznamo, ne bomo imeli zdravega ponosa. Ne bomo mogli ustvarjati, ker bo naše delovanje temeljilo na niču, na praznini pozabe.
Na kongresu Slovenskih krščanskih demokratov v Ljubljani v mesecu oktobru 1994 je bil ob sodelovanju delegatov iz zdomstva in izseljenstva sprejet nov Statut stranke, ki med drugimi predvideva reorganizacijo vodstva ter izrecno vključuje aktivno prisotnost in sodelovanje članov zunaj meja Republike Slovenije pri vodstvu SKD.
Po novem statutu ima stranka tri podpredsednike, od katerih sta dva izvoljena na rednem kongresu stranke izmed članstva v Sloveniji, tretjega pa izvolijo člani iz zamejstva in izseljenstva.
Podpredsedniki so člani Izvršilnega odbora stranke. V našem primeru pa ima podpredsednik posebej pristojnost in odgovornost kot zastopnik območnih odborov v izseljenstvu in zdomstvu.
Dr. Marko Kremžar, dosedanji po-
dpredsednik SKD, je aktivno sodeloval pri oblikovanju in sprejemu Statuta, in ob tej priložnosti sporočil vodstvu SKD, da na naslednjih volitvah ne bo nastopil kot kandidat, da s tem olajša stranki ohranjati ndčelo kontinuitete in prenove na podlagi rednih volitev.
V kratkem se bodo vršile volitve za podpredsednika po vseh območij zunaj Slovenije, tudi v Argentini. Območni odbori po svetu so predlagali naslednje kandidate: iz Kanade dr. Petra Klopčiča, iz ZDA Toneta Oblaka, iz Argentine in Južne Amerike prof. Tineta Vivoda.
Takoj po prejemu končnih navodil od tajništva stranke v Sloveniji bomo o času in načinu volitev informirali naše članstvo v Argentini.
Jernej Dobovšek predsednik območja Argentina in južna Amerika
Množično ubijanje ■ čast ali sramota?
LJUBO SIRC je izdal brošuro z naslovom Resnična borba za svobodo in s
podnaslovom Množično ubijanje — čast in sramota za Slovence? Gre za odprto pismo predsedniku Milanu Kučanu in generalu Ivanu Dolničarju, namenjeno pa je vsem nekdanjim in sedanjim komunistom, predvsem pa tistim, ki so se med drugo svetovno vojno bojevali za komunizem.
Avtor meni, da so navedbe v brošuri potrebne za presojo sedanjih političnih razmer z namenom, da se Slovenci znebimo madeža množičnih umorov.
Kot je pojasnil dr. Ljubo Sire, je odprto pismo izzvala spomenica generala Ivana Dolničarja, predsednika ZZB, in udeležencev NOB državnemu zboru Slovenije, ki jo je v televizijskem pogovoru 22. januarja omenil tudi predsednik Milan Kučan in posebej pohvalil obžalovanje ,,pokončanja množice ujetih kolaborantnih enot".
Ob koncu pisec izraža upanje, da so njegovi argumenti dovolj jasni, da bosta predsednik Milan Kučan in general Ivan Dolničar razumela, kako hudo preteklost ima komunistična partija. Obema in vsem komunistom predlaga, naj se komunizmu in
komunistični preteklosti, pa tudi komunističnim navadam odpovejo in jih obsodijo, „da se bomo Slovenci končno lahko začeli med seboj pogovarjati kot ljudje in da bo pri nas življenje steklo brez totalitarnih obremenitev".
Vse partizane — borce za svobodo — pa poziva, naj končno povedo, da je bilo „razredno ubijanje" stvar komunističnih voditeljev in da oni niso bili za komunizem.
Ljubo Sire (1920), ekonomist in pravnik, je bil leta 1947 na tako imenovanem Nagodetovem procesu obsojen na smrt, kazen so kasneje omilili na 20-letno ječo s prisilnim delom. Konec leta 1954 je bil izpuščen, nato je pobegnil v tujino. Bil je univerzitetni profesor v Glasgovvu in direktor londonskega inštituta za raziskovanje komunističnih gospodarstev.
Je tudi avtor vrste znanstvenih študij in spominov, ki jih je objavljal tudi v našem listu in Zbornikih Svobodne Slovenije. Dalj časa je bil tudi član Slovenskega narodnega odbora.
Po uveljavitvi demokratične ureditve v Sloveniji je bil na zadnjih volitvah kandidat LDS za predsednika Slovenije.
Zgodilo se |e v Sloveniji
Moderni slovenski slikar Zoran Mušič je razstavljal v Parizu. Njegovo razstavo je odprl predsednik Francije Franqois Mitterrand, udeležil pa se je tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Predsednika obeh
držav sta se prej še pogovarjala o možnosti vstopa Slovenije v Evropsko zvezo in o razmerah na Balkanu.
Le pogled nazaj v naše družinske korenine in v preteklost naše politične emigracije v Argentini, nam lahko zagotovi kontinuiteto. Takšna dinamika in kreativnost bo lahko sestavila iz vrednih, klenih, plemenitih mozaikov vitražo oseb, družin in naše slovenske skupnosti kot del vseslovenske kompozicije.
Družba za avtoceste v RS in cestno podjetje Celje ter Rudis iz Trbovelj — so na sedežu družbe v Celju podpisali nove izvajalske pogodbe za uresničitev programa graditve slovenskih avtocest na odseku Hoče - Arja vas. Skupna vrednost podpisanih pogodb znaša 948,6 milijonov tolarjev. Na avtocestnem pododseku Slovenska Bistrica - Slovenske Konjice pa nameravajo zgraditi dva mostova in podvoz. Delo je zaupano trboveljskemu Rudisu.
POGOVOR Z VINKOM LEVSTIKOM
Slavljenje komunistične revolucije
>Jk
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Vinka Levstika, medvojnega domobranca in po vojni uspešnega podjetnika v Italiji, je komunistični režim po vojni razglasil za vojnega zločinca. Danes vemo, da zato, da je s tem lahko zakrival svoje zločine. Tudi zato je eden od tistih, ki so najbolj upravičeni izraziti svoje mnenje o bližnjih komunističnih slavjih.
Kaj menite o namenu, da bodo komunisti z davkoplačevalskim denarjem (kot vedno) proslavljali svojo zmago pred petdesetimi leti?
Slavja, kot jih organizira mlada, demokratična slovenska država, imajo ob dejstvu, da se je pred petdesetimi leti začel v Sloveniji totalitarni komunistični režim, globok in pretresljiv pomen. Vsak Slovenec, ki zna vsaj malo misliti s svojo glavo, se bo pri tem zgrozil. Z državo, ki noče slovesno praznovati svoje ustanovitve ter z narodom, ki svoje državne osamosvojitve ne praznuje z veseljem in ki ne razobeša zastave ob spominu na konec krvavega totalitarnega komunizma, začetek svoje odvisnosti od mednarodnega komunizma pa namerava proslavljati z velikim pompom, nekaj časa celo z željo po paradi, nekaj ni v redu. Še posebej ob dejstvu, da bo to praznovanje ob obletnici na j večjega množičnega poboja (zločina) v zgodovini slovenskega naroda.
Po mnenju mnogih je poudarjanje zmage nad nacifašizmom le krinka za slavljenje zmage komunistične revolucije?
Nobenega dvoma ni, da so načrtovane slovenosti zamišljene kot slavljenje komu-
nistične revolucije. Seveda je naslov (50. obletnica zmage nad nacifašizmom) krinka, saj je v naravi komunistov, da svoje „pro-jekte" predstavljajo pod krinkami. Žalostno je, da živimo v svobodi in se kljub temu ne moremo in tudi nočemo izkopati iz primeža komunističnih laži.
Zato: kako se boste počutili ob proslavljanju in vihranju zastav z rdečimi zvezdami?
Prepričan sem, da me bo, tako kot velik del slovenska naroda, sram. Sram me bo, da je naše ljudstvo (natančneje njegovi predstavniki) med vsemi evropskimi narodi edino tako zaslepljeno, da se bo ponašalo s simboli zločinov in tiranije. Sram me bo naše slepote, neznanja ter nerazgledanosti, vse to pa je posledica izpranih možganov. Slavljenje rdeče zvezde v demokraciji je nesmisel in bo to velik posmeh vsem demokratom. To pomeni, da so nam v pol stoletja tako oprali možgane, da smo izgubili občutek za politično realnost in celo navadno človeško dostojanstvo. Rdeča zvezda je, to ve vsak otrok na zahodu, simbol komunistične internacionalne tiranije.
Z rdečimi praporji in rdečimi zvezdami bo Slovenija pokazala vsem svetu, da ji vladajo zadnji ostanki komunistov v Evropi. Demokrati iz zahoda in vzhoda nas bodo pomilovali in zasmehovali. Pred svetom se bomo prikazali kot nezreli politični ignoranti.
Pogovarjal se je Ivo Žajdela „Slovenec", 15. aprila 1995 (okrajšano)
Balantič in Hribovšek
Mnogo stvari se ponavlja vsakič, ko se država pripravlja na predsedniške volitve. Zanimivo je, da se okoliščine malo spreminjajo, pa naj bo na vladi ta ali druga stranka in celo, ko so bile na oblasti vojaške vlade, pa so klicali demokratične volitve: vedno je nek „vladni kandidat", ki trepeta, ker čas in dogodki igrajo v nasprotni ekipi. Po eni strani je prednost biti na vladi. Saj v Argentini vlada direktno ali indirektno obvladuje vrsto javnih občil in s temi tudi del javnega mnenja. Po drugi strani pa vsi neprijetni dogodki „podpirajo" opozicijo, katere vloga je največkrat le pustiti, da čas teče, in kritizirati vlado in njeno delo.
KAOS PRED VRATI
Na argentinskem političnem področju se je znova pojavila beseda „kaos"; in ni čudno, ker jo domala srečamo vsakič, ko se država pripravlja na volitve. Tudi v tem se zgodovina ponavlja. Uporabljalo jo je vojaštvo za svoje udare in za podporo svojim kandidatom. Uporabljal jo je Alfon-sin, ko je spoznal, da Menem prednjači pred Angelozom. Tedaj je bila ta beseda zadnji in obupni poizkus, da bi se volilna tehtnica obrnila na radikalno stran. Sedaj pa jo uporablja Menem, ker se boji, da bi zadnji dogodki, zlasti na socialnem področju, mogli zasenčiti dosedaj blestečo volilno zvezdo peronizma.
V vladi so sicer še vedno prepričani, da bodo zmagali v prvem krogu. A v vseh menemističnih krogih se pojavlja strah, kaj, če bi bilo treba na ponovne volitve. „Ba-llotage" je beseda, ki je v Rožnati palači prepovedana. Računi so enostavni. Po mnenju političnih analistov tisti, ki bodo volili Menema bodo to storili že 14. maja. Kdor bo ta dan oddal glas za kateregakoli opo-zicionalnega kandidata, je kaj dvomljivo, da bi pozneje volil dosedanjega predsednika. Čeprav so to le ugibanja, včasih izsledki anket in malokrat sad tehničnega sociološkega raziskovanja, se z njimi strinjajo, vsaj delno, tudi v vladi. Zato je Menem te dni sicer nekoliko predrzno izjavil, da bo država zašla v „pravi kaos", če on ne bi zmagal v prvem krogu.
Že pred meseci je Bordon tudi igral na to postavko. Še pred notranjimi volitvami v Fronti, torej še predno je postal uradno predsedniški kandidat, je rotil svoje simpatizerje, naj napnejo vse sile, da pride do „dvoboja". „V drugem krogu zmagam," je trdil. In v tem ni precenjevanje lastnih moči, marveč ocenjevanje politične stvarnosti.
Vlada zato vodi spopad z opozicijo na dveh frontah. Po eni strani straši s socialnim in gospodarskim kaosom. Po drugi pa opeva „sto dosežkov", ki da jih je predsednik Menem vzpostavil v državi in napoveduje „petletni plan" za razvoj in rast. Seveda je eno in drugo kaj vidne volilne narave. Niti omenjenih sto točk ne prenese resne analize, niti ni mogoče v nekaj tednih predvolilnega časa organizirati, preštudirati in začrtati temelje za nadaljnjih pet let državnega gospodarstva. A taka je politična narava volitev. Saj tudi Massaccesi ne pove, kako bo odpravil brezposelnost, kot obljublja, niti Bordon ni jasen, ko govori o socialni varianti sedanjega stabilizacijskega programa.
Kar je oči vid no je to, da je kot „v vojni in v ljubezni" v predvolilni dobi vse dovoljeno. Vse velja, ko gre za en glas več. In ker ima strah velike oči, zato je strah postal eden najvažnejših volilnih argumentov, katerega se vlada oprijema kot rešilne bilke, ker se računi zapletajo čim se bližamo odločilni nedelji 14. maja, ko bo izrečena zadnja (ali predzadnja) beseda.
KAOS ZE TU
In tu pridemo do točke, ki smo jo o-menili v začetku: čas igra proti vladi. Dežela se namreč nahaja v težkem socialnem stanju, ki je res na robu kaosa. Tu se mešajo razne gospodarske težave, brezposelnost, sindikalna nejasnost in politična ozadja. To pa je zelo eksplozivna zmes, kot se je pokazalo te dni na Ognjeni zemlji. Toda to je le en primer, ki si ga bomo sicer malo bliže ogledali; a do podobnih izgredov lahko pride vsak trenutek v katerikoli provinci.
Sedanji gospodarski program je namrč po eni strani pospešil razvoj in tehnifikacijo mnogih podjetij. Modernizacija je prinesla zaželjeno rast notranje bruto proizvodnje. Na tej rasti sloni tudi del povečanega argentinskega izvoza. A isti razvoj je pomenil smrt za številna podjetja, zlasti v notranjosti države; obenem pa je tehnifikacija pridala še naknadni del brezposelnosti. K temu je treba prišteti ureditev provincijskih struktur, kar pomeni, da je veliko provincijskih uradnikov, ki so životarili v državnih „službah", ostalo brez dela. V drugih primerih pa jim ne morejo plačati ker enostavno ni denarja. O povišicah sploh ni govora, ker na mnogih krajih (tudi v privatnih podjetjih) plače enostavno znižujejo. Socialno stanje je postalo „eksplozivno", in v tem ni razlike med provincami pod pero-nističnimi, radikalnimi ali „provincijskimi" guvernerji.
O tem že nekaj časa svarijo razni opazovalci, tako v opoziciji kot v vladnih krogih. Nemiri, ki se vrstijo teden za tednom, so kot „stražni ognji", ki napovedujejo prihod „Turka".
Ognjena zemlja je primer zase, morda še hujši kot drugod ali pa so prebivalci bolj nemirni, bolj razboriti. Tam so pred leti doživeli pravo demografsko eksplozijo. Pod okriljem posebnega statuta, ki je bil raj za podjetja, so tam kot gobe po dežju rastle tovarne elektronskih aparatov. Z vse države so delavci hiteli tja, tam pa trpeli za mrazom in pomanjkanjem stanovanj, a menili so, da so dosegli Indijo Koromandijo, saj je bilo dela na pretek in plače so bile zelo dobre. Vsa laž o tehnifikaciji je druga zadeva. Na vsak način, ko je sedanja vlada odprla meje vzhodni (kitajski, korejski...) elektroniki, je Ognjeni zemlji pričela biti zadnja ura. Tisti, ki so prihiteli iz vseh krajev države, sedaj ostajajo brez dela, brez doma, brez vsega o čemer so sanjali. Od tu taka jeza, tak srd. Od tu, da je v najjužnejši provinci bil ubit delavec iz najsevernejšega argentinskega predela, iz Salte.
V takem stanju je vladi nekaj jasno: kaos, ki ga Menem napoveduje za po volitvah (če on ne bi zmagal v prvem krogu), se lahko razpase vsak hip, ker je socialni kaos že med nami. Edini način, da se ga vsaj delno omeji, je strogo paziti na gospodarsko strukturo. Dokler bo ta pod kontrolo, socialni izbruhi ne bodo prišli do izraza. Naj nam je všeč ali ne, bolj odjekne padec borze kot padec človeka.
Zato je Cavallo znova postal „velemi-nister", zato je v borbi med skoraj nepoznanim državnim tajnikom za davčne nabirke (Tacchi) in vsemogočnim tajnikom predsedništva in napovedanim ministrskim predsednikom, če zmaga Menem (Eduardo Bauza), zmagal Tacchi. Menem je pokorno podpisal veto na odpust pokojninskih dolgov avtonomnim delavcem in tudi na pokojninske dolgove nogometnih klubov.
Tekma je organizirana. Vsi, vlada in opozicija, gledajo na uro.
V tem ozračju se včasih pozabi, da kaos nikomur ne koristi: ne zmagovalcu ne premagancu.
V Ljubljani je bil predstavljen Balantičev in Hribovškov zbornik", ki ga je izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Izšel je v Mohorjevi družbi v Celju.
Zbornik prinaša referat in diskusije s simpozija „Poezija Franceta Balantiča in Ivana Hribovška v slovenskem kulturnem prostoru", ki je potekal v začetku leta 1994. Na njem je sodelovalo skoraj trideset literarnih zgodovinarjev, kritikov in filozofov, ki so potrdili izredno pomembnost poezije obeh pesnikov za slovensko literaturo. Iz Argentine sta sodelovala dva kulturnika: dr. Marko Kremžar in France Papež.
Pri predstavitvi so sodelovali predsednik SAZU akad. prof. dr.
France Bernik, v imenu uredniškega odbora akad. prof. dr. Janko Kos in ravnatelj Mohorjeve družbe Janez Jeromen. Nekatere pesmi obeh umetnikov je recitiral igralec Pavle Ravnohrib.
Pri predstavitvi sta bili prisotni tudi obe Balantičevi sestri Marta in Tilka por. Jesenik ter Hribov-škova sestra Pavla por.
Kremžar in Anica Resman.
S to knjigo z referati omenjenega simpozija se
je najvišja slovenska kulturna ustanova SAZU — kakor s prejšnjim simpozijem — dostojno poklonila spominu obema tragično umrlima pesnikoma, katerih beseda in tudi spomin sta živela z nami v emigraciji, ko sta bila doma zamolčana.
£ GOSPODARSKI VCSTNIK
Slovenske Latinskoameriške Trgovske Zbornice
osm [PGMsmimiM] mrni
WBBKE§C2Q 8I10WSKMI
Z velikim pričakovanjem smo se napotile s Koroške v beneško Slovenijo. Kako čudovit je ta košček slovenske zemlje, ki pa žal ne pripada državi Sloveniji!
Skozi Dravsko dolino smo se ob Vrbskem jezeru pripeljale v Ziljsko dolino. Na žalost nam je megla zakrivala lepoto koroške dežele.
Pri Podkloštru smo prišle v Kanalsko dolino in med soteskami, ki jih je izdolbla reka Bela, mimo Rezije prispele v beneško Slovenijo.
Ustavile smo se v Čedadu, kjer nas je že čakal g. Rutar. Razkazal nam je znamenitosti starodavnega mesta. Peljal nas je preko Hudičevega mosta, pod katerim teče reka Nadiža. Vodil nas je po stolnici, ki ima začetek že v 5. stoletju, a se ni ohranila. Današnja je iz srede 15. stoletja. Najznamenitejša je mestna stavba iz 8. stoletja //langobardsko svetišče" ali „Oratorij sv. Marije". Izredno zanimiva arhitektura in
dekoracija sega v 5. stoletje.
Pod fašizmom je bilo na tem koščku slovenske zemlje načrtno potujčevanje. Niti v cerkvah ni bil dovoljen slovenski jezik. Za otroke so odpirali vrtce z izključno italijanskim jezikom, medtem ko jih za italijansko govoreče otroke ni bilo.
Kljub temu, da so se naučili brati, jim je bila italijanščina tuja. A ker so poznali črke, so z veseljem prebirali slovenske knjige, ker so jih razumeli.
Dvojezična šola v Špetru
Edini primer dvojezične šole v beneški Sloveniji je šola v Špetru. Ima vrtec in pet razredov osnovne šole, uči osem slovenskih učnih moči. Pouk je dopoldne in popoldne 'n poteka takole: en teden je vodilni jezik slovenščina, drugi teden italijanščina. V yrtcu je pogovorni jezik narečje, v osnovni šoli pa uporabljajo knjižno slovenščino.
Pozanimale smo se za uspeh. Odgovor Je bil naslednji: „Kjer doma govorijo slovensko, čeprav v narečju, je uspeh zado-v°ljiv. Težave se pojavijo, če otroci doma ne govorijo slovensko."
Posebnost te šole je vključevanje starih staršev v šolsko dejavnost. Pokličejo jih v Šolo, da tam pripovedujejo stare zgodbe in Pravljice v njihovem narečju. To snemajo, otroci jih zapišejo in ilustrirajo.
Med skupnim kosilom z učitelji te šole smo se pogovorile o veselju in težavah našega poslanstva ter se medsebojno bodrile.
Resnično smo ponosne na Slovence, ki se borijo v težkih razmerah za ohranjevanje slovenskega jezika v beneški Sloveniji!
Zdenka Jan - Nadica Grohar
Opomba uredništva:
Ta del ozemlja je med nami zelo slabo poznan, zato je prav, da si malo osvežimo spomin na te Slovence.
Slovenci so ob naslitvi prodrli od Slovanov najbolj na zahod in to prav do Furlanske nižine (ki so jo imeli v posesti Furlani). Ostali so na obronkih Alp, od Gorice do Koroške, ob reki Nadiži. V nasprotju z ostalimi Slovenci, ki so kmalu prišli pod Habsburžane in v avstrijski politični krog, so ostali pod oglejskimi patriarhi in pozneje pod beneško republiko, ki jim je pustila
precej notranje samostojnosti kot npr. vaške „veče", sodstvo itd.
V 19. stol. so bili nekaj časa pod Avstrijo, ki je pa niso marali, pozneje pa so prišli pod novo italijansko kraljevino. Ob plebiscitu leta 1866 je bil samo 1 glas za Avstrijo, ker jim je Italija obljubljala stare pravice izpod beneške republike. A to je takoj pozabila in začela zatirati slovenščino in poi-talijančevati prebivalce. Pozna se tudi, da ti beneški Slovenci niso sodelovali v splošno slovenskem in kulturnem in političnem razvoju v prejšnjem in sedanjem stoletju, tako da so razvili nekako svojsko samozavest. Slovenščina se je umaknila iz javnega življenja, govorili so jo le doma in deloma v cerkvi, kar pa je fašizem zatrl. Razen nekaj posameznikov — najbolj znan je Ivan Trinko Zamejski, so izgubili živ stik z ostalimi Slovenci.
Šele v zadnjem času se je začelo zanimanje za slovensko pripadnost večati. Izdajajo nekaj tednikov: Naš dom (pisan v italijanščini, slovenščini in lastnem narečju) ter imajo svoje osrednje društvo.
Zaradi revnega kraja so se množično izseljevali, tudi v Argentini jih je precej in imajo nekaj društev in domov. Sedaj so dobili dvojezično šolo v Špetru Slovenov (San Pietro di Natisone) in imajo nekaj štipendistov v Ljubljani, kar jih počasi bliža osrednjem slovenskemu narodu.
OBISK TURISTOV V SLOVENIJI. Lani je obiskalo Slovenijo 1.578.675 turistov, kar je za devet odstotka več kot leto prej. Med njimi je 748.273 (47 odstotkov) tujih gostov, ter 830.402 domačih. Večina turistov je letovala v gorskih krajih. Med tujimi turisti je 23,60 odstotka Italijanov, Nemcev 17,6 odstotka in Avstrijcev 17,5 odstotka. Precej je bilo tudi Hrvatov, Madžarov, Čehov in Nizozemcev.
150-LETNICA SLOVENSKIH ŽELEZNIC bo prihodnje leto, ko je 2. junija iz Gradca v Celju prvič pripeljal vlak. V Ljubljano je vlak pripeljal tri leta kasneje. V načrtu je prenova in posodobitev glavne postaje.
FINANČNO STANJE SLOVENSKIH ŽELEZNIC je bilo lani prvič po letu 1988 pozitivno, kar je posledica dobrega dela in izvajanja sanacijskega načrta.
NI MRTVE SEZONE. To velja za termalna zdravilišča, kjer je vse leto promet.
Bil je v prostorih Slovenske hiše v ponedeljek, 20. marca, ob navzočnosti 16 članov. Vodil ga je predsednik Herman Zupan. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena Aurora M. Gris in Franci Jarc, za člana volilne komisije pa Janez Osterc, Marjan Petkovšek in Bogdan Vrtovec. Poročila o delovanju zbornice v preteklem letu so podali: tajnik dr. Tone Marin, v odsotnosti blagajnika Marjan Loboda, predsednik Herman Zupan in v imenu nadzornega odbora inž. Jernej Dobovšek. Po debati je občni zbor odobril vsa poročila ter soglasno in s pohvalo sprejel razrešnico.
Pri volitvah za izpraznjena mesta je bila soglasno izvoljena odborova lista. Za poslovno leto 1995 so v odboru: predsednik Herman Zupan, podpredsednik Marjan Loboda, tajnik dr. Tone Marin, namestnik tajnika lic. Andrej Troha, blagajnik inž. Tone Podržaj, namestnik blagajnika Stane Malovrh, odborniki: Ciril Oblak, cont. Gregor Hribar, Marjan Oven, lic. Janez Pleško in Pavle Bajda. V nadzornem odboru so lic. Marjan Schiffrer, inž. Jernej Dobovšek, inž. Janez Belič, arh. Marjan Eiletz in Stane Mehle.
Po končanem uradnem delu občnega zbora je predsednik Herman Zupan podal sliko o ekonomsko-finančnem stanju Argentine in Južne Amerike. Ta tako važna tematika je zelo zanimala navzoče gospo-
Gradnjo novih zdravilišč je potrebno opraviti kar med letom. Tako so v Atomskih Toplicah imeli kljub 85-odstotni zasedenosti možnost gradnje še enega bazena.
TRIJE POMURSKI SEJMI. Med 18. in 22. aprilom bo v Radgoni sejem gradbeništva in gradbenih materialov. Osrednji mednarodni kmetijsko-živilski sejem bo med 26. avgustom in 3. septembrom. Sredi decembra pa bo posebni praznični sejem. Organizatorji računajo, da bo na vse tri prireditve prišlo več kot 220.000 obiskovalcev, ki si bodo ogledali izdelke 1800 razstavljalcev iz 30 držav.
NE VEČ KOT GOBE PO DEŽJU. Porast novih podjetij v Sloveniji počasi upada. Konec lanskega leta je bilo na ljubljanskem območju vpisanih 18.050 gospodarskih podjetij, torej za 8,6 odstotka več kot leto prej. Leta 1993 se je vpisalo povprečno 323 podjetij na mesec, lani pa le 118. Večina podjetij je majhnih.
darstvenike, zato se je o tem razvila živahna debata. Za zaključek je predsednik povabil člane, prav posebno pa univerzitetne študente na obisk tovarne HERMAN ZUPAN S. A., kot praktično nadaljevanje predavanja o kakovosti (certifikat ISO 9000), ki je bilo lani meseca novembra, v četrtek 27. aprila. Že sedaj vabimo, vse, ki se za to zanimajo, naj se prijavijo do 24. aprila v pisarni Zbornice.
Prav tako vabimo vse podjetnike, ki bodo letos potovali v Slovenijo in bi tam želeli obiskati in spoznati razna podjetja, naj to sporočijo v pisarno, da navežemo stike in pripravijo srečanja. Člani so tudi izrazili željo, naj se povabi podjetnike, trgovce in profesionalce, ki še niso člani zbornice, da to postanejo.
Vse potrebne informacije lahko dobijo v pisarni, Moreno 129, Ramos Mejia vsak ponedeljek, sredo, petek od 15. do 19. ure pa na telefaksu 658-6574 in 654-6438.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
6. aprila
1 dolar	111,91	SIT tolarjev
1 marka	81,57	SIT	tolarjev
100 Ur____________6,52	SIT	tolarjev
Hudičev most čez reko Nadižo v Čedadu.
Dvojezična šola v Špetru.
Četrti redni občni zbor Slovensko-latinskoameriške trgovske zbornice
MAKS OSOJNIK
Na cvetno nedeljo je bilo. Po blagoslovu snopov 1) in maši. Župnik je povabil cehmoštre 2) v župnišče, da bi se kaj pomenili. V nabardinskem gozdu, ki ni župnikova last, temveč župnijska, so posekali del zrelih dreves in ga je treba pomladiti; za krompir je treba zorati in ga posaditi, a je kmetu, ki ima to dajatev za bero, vol zbolel. Pa še več stvari. Nazadnje je prišlo na vrsto tisto sitno vprašanje: Komu naj poverijo častno nalogo, da bo kot glavni nosil pri vstajenjski procesiji farno bandero?
„Se zdi, da je ta čast nekako priposes-tvovana Rebrnikovi hiši. Jaka ga je nosil pet let in za njim njegov brat Šimej že štiri leta. Pa ni. Šimejevo pohujšanje je preveliko, da bi užival to čast," je povedal župnik in obenem s prstom udaril na namizni zvonček. Kuharica že ve, kaj to pomeni. Kavo naj prinese in kako kapljico na bolni zob.
Prav takrat je prišla Vrtačnikova Lenčka, ki skoro vsako nedeljo pomaga ostareli kuharici. Kadar je župnik sam, že gre, a to je ob nedeljah malokdaj. Ljudje imajo tisoč križev in jim mora svetovati, kako jih bodo lažje nosili.
„Pojdi in previdno odpri ter poglej koliko jih je!"
„Ja, ja, mati!" Seveda je tekla, ko pa je zaslišala imena pa jo je zgrabila radovednost. Koga pa ne bi, posebno če so imena znana? Potrebno se ji je zdelo, da odpre okno na vrt. Ko je slišala ime Rebrnikov Šimej, je vedela za kaj gre. Potem je en cehmošter imenoval Kosovega Nanteja, drugi Plaznikovega Jurija, župnik pa je imenoval Dolnikovega Štefana. Potem ni našla nikakšnega opravka in morala je oditi.
Ja, odšla je in bila pri tem zelo slabe volje. Nekako tako je mislila pri sebi: „Hu, ti dedci! Če res iščejo najboljšega v fari, zakaj se ne spomnijo na Studenčnikovega Janeza? Močan je dovolj, lep je tudi, no, morda res ni brez vsake sence, toda kdo pa je brez nje? Sama je še nisem opazila. Ne zdrsne mu umazana beseda iz ust. V družini se tako radi imajo..."
Ko je prinesla kavo in slatinšek 3) s kapljicami, je iskala kakšen zadržek, da bi se zamudila, a vselej ne najdeš kaj opravičljivega. Možje pa so se menili o rečeh, ki je niso zanimale.
Domov grede pa je premišljevala: „Krivica se mu godi. Še dobro, da sam ne ve. Glej no, včasih je pa tako tudi prav! No, pa saj bi jo požrl in je ne bi obešal na veliki zvon. — Tak, neumnica! Če me je pohvalil ob žetvi in o postu, da lepo rajam in še kdaj kakšno besedo zinil, pa že mislim... Lepo pa bi bilo... Ali smo vse dečve take...?"
Vstajenje in za njim procesija je bila kot ponavadi v nedeljo ob šestih zjutraj. Župnik je izpel trikratni,Aleluja", nato pa zapel začetni verz „Zveličar naš je vstal iz groba". Pevci so mu odpevali, potem pa pohiteli s kora pred cerkev, da bodo s pesmijo slavili Vstalega, ki zdaj biva v monštranci. Tudi Lenčka je bila med njimi. Nosilci bander so jih v vodoravni legi iznašali iz cerkve, najprej veliko farno, potem pa manjše podružnične.
Takoj za križem so šli šolarji. Za njimi pa so vzdignili farno bandero. Tega nosijo tako, da srednji vtakne glavni drog v oprtnik, štirje pa opirajo s pomožnimi drogovi.
Lenčka je pazila, da se je uvrstila na pravo mesto, ravno takrat pa ko so dvignili farno bandero, ji je ušel pogled nazaj. Zastala ji je sapa. „Janez!" Komaj se je zdržala, da ji ni ušlo na glas. Potem pa se je morala zelo truditi, da je mislila na besedilo in melodijo, za slavo Vstalemu pa je ostalo le malo. Smo pač taki.
Obhod procesije je za Veliko noč krajši kot oni za telovsko ali žegnanjsko, pa še ta naj bi se okrajšal. Ko se povzpne na grič, vse gleda cvetočo lepoto in so „Sve-te Marije" le na ustnicah. Pa se vzdrži, če moreš!
Pri znamenju se je procesija obrnila in kmalu so se srečali banderonosci s pevci. Kako bi se Lenčka mogla vzdržati, da ne bi pogledala Janeza. Tudi on jo je pogledal in ji rahlo pokimal. Oh, da ne bi bil! Hudo jo je raztresel.
Kdo bi vedel, ali je po maši Janez iskal Lenčko ali ona njega? Srečala sta se in si veselo voščila. Potem pa je dostavil:
„Lepo ste peli. Vsaj vi ste počastili Boga, mi smo pa okrog zijali. No ja, tudi zato ga pohvališ, ko je toliko lepote natrosil tod okoli."
„Mokro srajco imaš. Ali je težko bandero?"
„Drugače že gre, tisto pripogibanje pod drevesnimi vejami je pa mučno. Je treba napeti vse sile. — Ali mi boš dala pisanko?"
Saj je komaj čakala! Ponujati pa jo vendar ne sme. „Tebi pa res rada!"
„Bog lonaj! — Za koga pa imaš še pripravljene?" Ujezil se je sam nase, a beseda je bila izgovorjena.
„Ena se da! — No ja, za otroke je drugače." Ravnala se je na odhod.
„Le dobro se najej žegna, hrena pa ne preveč, da ne boš huda!"
Gledal je za njo. „Ejkuš, vsakikrat je lepša..."
Od Velike noči do košnje ni tako dolgo, če pa nekdo nekaj težkega pričakuje, je pa drugače. Čas se vleče po polževo.
Tako se je godilo Lenčki. Tako rada bi se kaj pomenila z Janezom, a ni dobila prilike. Tisti pozdravi po mašah so premalo. Saj jo je Janez vselej pozdravil z nasmehom in dostavil še kaj drobnega, pohvalil kako novo pesem, ki je zadonela s kora, pohvalil jopico, da ji lepo pristoja, kaj več pa že ne.
Ko so pri Studenčniku kosili, so zbezali pastirja z naročilom, naj bi prišla v dnino ena grabljica. Vse tri so bile pripravljene in kazalo je, da bo zmagala Nežka. Oj, kako je bilo Lenčki hudo! Poskusila je še zadnje. Ko sta se na samem srečala z očetom, je zaprosila:
„Atej, naj grem jaz!" in pogledala proti Studenčniku.
Tudi oče je pogledal tja in nekaj se mu je utrnilo: „Zadnje čase je bolj pusta in rada pogleda v to smer." Malo je pomislil, potem pa dejal:
„1, pa pojdi!"
Kot srnica je tekla po kolovozu, vmes pa poslušala ptičje žvrgolenje. Oj, kako je vendar lepo!
Toda — hudo se je opekla. Vsaj sama je bila prepričana o tem.
V dnino je prišla tudi gostobesedna Katrca. Njej nikoli ni zmanjkalo besed, četudi dostikrat niso bile kakovostne. Smejali pa so se vkljub temu. Po malici je hitro pospravila, četudi je to delo pripadalo domači hčeri. Naj vidijo, da je urna
in pripravna! Enako je storila po južini, vmes pa govoričila in še kakšno novo šalo povedala.
Lenčka je opazovala in kmalu dognala, da se Katrca približuje Janezu in pri starših videla odobravanje. Čedalje huje ji je bilo in težko je čakala večera.
Kakor hitro je bila sama na kolovozu, je vzdihnila:
„Le zakaj sem silila? — Pa vendar je prav, vsaj vem, pri čem sem... Oj, kar bolelo je tisto upanje, pa je bilo vendar tako prijetno... Zdaj pa je vse razbito... Razbito! Vse... Katrca ga je osvojila... Ona bo ta mlada... No, tisto naj bi že bilo, a Janez. ..! Njo je objel... O, ti ljubi Bog! O, naj se obrne kako drugače...!
Doma ni hotela nič povedati, a vsi so uganili, da je nekaj narobe. Tudi nadaljne tedne se je kujala, kakor je povedala Nežka.
Pri telovski in žegnanjski procesiji je spet gledala Janeza, ko je nosil bandero. Utrnile so se ji podobne misli:
„Župnik in cehmoštri so ga izbrali, torej ni tžko samo moje prepričanje, da je najboljši fant v fari... Uh, ta Katra...!"
Prijetno jesensko nedeljsko popoldne je zvabilo Janeza na ogled po polju. Posebno ga je zanimala ajda, če je že zrela. Ta je tako svojeglavna, da jo moraš požeti prav tisti dan, ko dozori. Če ne, se ti že osipa.
Ob robu njive je obstal in ugotovil, da ji manjka še en teden. Potem se je zazrl v staro češnjo. Le kakih sto listov je še nihalo po vejah. Utrgal je enega in začel vrtati v skrivnost: Prej zeleni listi, so zdaj rudeče-rumeno-črno pisani. Le kje so dobili barvo? Bral je o nekih kloroplastih in levko-plastih, a nič ni razumel. Oj narava, kako si skrivnostna! Pa tudi dobra!
Spet se je ozrl po ajdi.
„Da bi le slane ne bilo! Pridna, pridna ajda! Žganci so dobri, štruklji pa še bolši.
— Ali bi povabil Lenčko? Ali bi prišla? Zvčer bi jo spremil domov, da bi se pomenila. Pred cerkvijo se ne moreš in še izmakne se ti. Ali je res tako, ali se je samo meni tako zdelo...? Ali se ji kdo približuje...? Arduh! Kaj pa bom brez nje? Daleč naokrog nas se vse skrijejo pred njo! Ali bi jo šel klicat pod okno? Ali bo odprla? Eh, vse tri spijo v isti kamri, to sem videl.
— Nak! — Prmej! — Pisanko mi je dala in rekla, da samo enemu... Ali si je premislila...? Vidiš, terc 4)! Ni ti padlo v glavo, da še nič ni zapečatenega. — Ja, moram jo dobiti, da se pomeniva. Tako vendar ne gre naprej!"
Nič ni videl, kdaj je sedel na skalo, ki je štrlela iz zemlje in meter od nje druga. Tako se je zatopil v razmišljanje kot divji petelin v svojo pesem. Ni opazil Lenčke, ki je prihajala po poti in bila prvatako zamišljena. Šele na nekaj korakov sta se zagledala. Janez je prvi prišel do sape:
„Oj, Lenčka, odkod in kam te nesejo peruti?" se je spomnil Župančičevega verza. Urno je vstal in že stegoval desnico.
Obstala je, a ni vedela, kaj storiti.
„Pri Klančniku sem bila in se vračam. Srečno!" Namerila je korak naprej, a jo je nekaj zadrževalo.
„Ali se ti tako mudi? Pa bi se malo oddahnila! Veš, meni je tako prijetno, če te vidim, gledam."
V Lenčki sta se bojevala dva pola: eden je privlačil, drugi pa odbijal. Trenutno je
zmagoval drugi. Korak ji je zastal, a je molčala.
„Glej, tam je dež umil tisto skalo. Pojdiva in se kaj pomeniva!"
Spet nič in tudi poti ni nadaljevala.
„Nisi prišla žet. Ali te niso pustili?"
„Nisem hotela," se je ojunačila. V hipu se je odločila, da vrže iz sebe tisto strašno težo, ki jo je tiščala k tlom.
„Nisi hotela?" se je na vso moč začudil. „Ves dan sem se hudoval na tvojega očeta. Nisi hotela? Za božjo voljo, s čim pa smo se ti tako zamerili? Če sem jaz tisti grešni kozel, me kar pri priči naremaj 5)!" Ze je gledal, kje bi dobil kakšno palico ali kol.
„Si že ti mahnil po porcelanasti vazi in jo razbil v črepinje."
„Čedalje manj te razumem."
„Tako čudovito lepa je bila tista vaza! Rože so kipele iz nje in odišavljale dneve in večere pa še dobršen del noči. Na kako zdrobljivost niti pomislila nisem. Zdaj pa gledam črepinje... Janez, to strašno boli!"
„Toda jaz nisem Salomon, da bi znal reševati uganke."
„No, pa tako kot šolarju: Bodi srečen s Katro!"
„Aaaa, Katra! Ti si me pa napak presodila."
„Dovolj jasno si pokazal. Pogledovala sem, kdaj jo boš kar vpričo vseh objel. Tvojim staršem je bila na moč všeč. Vaza se je sesula v črepinje. Zdaj veš vse."
„Lenčka, vaza ni zdrobljena. Zelo mi je hudo, da si trpela zaradi utvare. Katra naj čenča, koder hoče! Pri nas ne bo, razen morda kdaj v dnini! Res pa je, da se je repenčila kot petelin na smetišču. S to rečjo pa je drugače. »Kmet para vole, Bog pa ljudi«, pravi star rek. In isti Bog je položil v tebe neko stvar, ki je podobna magnetu in tista reč me že dolgo vleče k tebi. Samo k tebi!"
„Ali si čisto odkrit?" je še podvomila.
„Pred teboj se bom pretvarjal? Mar ne veš, da Bog tu zraven stoji?"
Globoko je zajela sapo. „Krivico sem ti delala. Odpusti!" Tako proseče ga je pogledala, da mu je šlo prav do zadnjega kotička srca. Kdo pa more gledati tiste lepe, a tresoče ustnice? Počasi je stopil bliže. Iskal je njeno roko.
„Lenčka, ali bi prišla k nam?"
„Bi."
Češnja in ajda sta gledali, kako sta se objela. Morda sta se spominjali, kako je bilo takrat, ko sta se ogrinjali v svatovske obleke in čebelice so jima pele...
Precej dolgo sta grela tisti skali, ki ju je prav za nju dež umil in pestovala vazo, ki je niti Kitajci ne znajo narediti vsaj podobne in tudi snovi nimajo za to, saj je prišla iz nebeške tovarne.
še pri vstajenjski procesiji je Lenčka gledala Janeza kot banderonosca, potem pa je moral oddati to čast drugemu izbrancu. Bila sta namreč že v oklicih in v ponedeljek po Beli nedelji bosta pred Bogom in ljudmi izrekla tisti tako težko pričakovani „Ja".
1) snop = butarica.
2) cehmošter = ostanek srednjeveških cehov - cehmojster.
3) slatinšek = 1-litrska steklenica za slatino.
4) terc = tepec.
5) naremati = koga natepsti, nabiti.
KOVICE IZ S10VENIJE M SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Polona Vetrih je sto-petdesetkrat zaigrala monodramo Alda Nikolaja Blagi pokojniki, dragi možje. Prvič jo je zaigrala pred osmimi leti v Križankah, zadnjič pa na velikem odru Drame Slovenskega narodnega gledališča; pravijo, da so bile vse predstave razprodane.
LJUBELJ — Plošče na spomeniku internirancem pod Ljubeljem, kjer je bila med drugo svetovno vojno podružnica taborišča Mauthausen, so neznanci popisali s črnim pršilom. Nekateri pravijo, da je to delo nacističnih skupin, ki se povezujejo v tkim. četrto internacionalo. Poleg nemških izrazov so začeli uporabljati tudi angleščino.
LJUBLJANA — Za 43. Mednarodni poletni festival pripravljajo več mednarodnih točk. Po treh letih dogovarjanja bo končno prišel španski tenor Jose Carreras, ki bo nastopil v Slovenski filharmoniji s koncertom opernih arij. Z Dvoržakovim koncertom za čelo bo nastopil Mstislav Rostropovič, Krištof Penderecki pa bo dirigiral svoj Lukov pasijon. Kljub povečanju števila gledaliških predstav, bo festival še vedno pretežno (kar dve tretjini) glasbeni dogodek. Festival Ljubljana je vključen v mednarodno združnje evropskih festivalov, v katerem je že 62 članov.
LJUBLJANA — Slovenski basist Ivan Urbas je nastopil po raznih evropskih mestih. V Miinchnu je s pokroviteljstvom konzulata RS pripravil koncert slovenskih komponistov ter deli Huga VVolfa, Richarda Straussa in Verdija. Zatem je nastopil v raznih opernih vlogah. Med njimi v novi postavitvi Turandota v ljubljanski operi.
LJUBLJANA — Skupina Don Juan je posnela kaseto z naslovom Spet doma, v kateri naj bi prevladovala nostalgija in domotožje. Na spored so uvrstili tudi techno dance različico Avsenikove Šoferske, v rock'n'roll pa so spremenili Veselega Ribničana. Pri kaseti sta sodelovala tudi Miha Dovžan in Lojze Slak.
MARIBOR — Pošta Slovenije je izdala letos že nekaj priložnostnih znamk: v spomin pesnice Lily Novy, dramatika Antona Linharta in arhitekta Ivana Vurnika; za sv. Valentina znamko ljubezni, za konec marca pa o fosilih in mineralih. Napovedali so še: Evropa — mir in svoboda (ob 50-letnici konca 2. svetovne vojne), znamko ob evropskem letu varstva narave, štiri znamke živalstva Slovenije o ogroženih ptičjih vrstah; znamke ob 125. obletnici železniške proge Ljubljana-Jesenice, ob 100-letnici Aljaževega stolpa in 500-letnici mesta Radovljica. Nato pridejo še na vrsto skavtska znamka, ena na temo umetnost, ob 50-let-nici ustanovitvi OZN in FAO, končno pa še dve božični znamki.
PTUJ — Orfejev spomenik sredi Slovenskega trga so za čez zimo pokrili z leseno preobleko, ker ga je zob časa in nezdravo ozračje precej načel. Spomenik naj bi postavili v 2. stol. po Kr. kot nagrobno znamenje poetovijskemu svetniku, potem so ga dvignili na pet metrov visok steber in Sa v srednjem veku uporabljali tudi kot sramotilni steber. Zdaj pa se pohorski marmor lušči v drobnih zrncih. Orfejev spomenik bo verjetno odšel v Pokrajinski muzej, kjer ga bodo slejkoprej restavirali, na hjegovo mesto pa postavili kopijo.
LJUBLJANA — Družba Microsoft je predstavila slovensko različico urejevalnika besed Word 6.0 Windows. Pravijo, da so dosegli dva rekorda: dosedaj se Microsof še hi odločil za prevod kakega svojega programa za tako majhen trg, kot je slovenski (dobička niti ne pričakujejo), prevod pa je bil narejen v pičlih štirih mesecih. Slovenski različici so dodali črkovnik Amebis, ni pa Še možno samodejno pravilno deljenje slovenskih besed. Za uporabo je potreben °Peracijski sistem Windows (vsaj 3.1) ra-
zličice Central Europe in standard tipkovnice Latin 2, zaradi šumnikov. Procesor mora biti vsaj 286, zmogljivost pomnilnika najmaj 4 MB, minitor vsaj EGA, na trdem disku pa je potrebnih povprečno 18 MB, najmanj 5 MB, pri celotni instalaciji pa 25 MB. Reklama pravi: „Dokazali smo, da je v slovenščini mogoče povedati vse. Tudi računalniške ukaze. Formatiranju, sejvanju in printanju je odzvonilo. Ko boste odprli svoja Okna, vas bo pozdravila slovenska beseda. Oblikuj, shrani, natisni in še tisoč drugih besed, ki jih doslej nismo dobro razumeli in nam zato niso dobro služile."
NOVO MESTO — Revoz je v lanskem letu izdelal skoraj 74.000 renault 5 in clio, kar je 27 odstotkov več, kot v letu 1993. Od tega so prodali v izvoz (srednjo in zahodno Evropo) 65.740 avtomobilov (45% več kot leto poprej).
CELjE — Ob torkih in sobotah se na sejmu rabljenih avtomobilov zbere tudi po tisoč prodajalcev. Kljub velikem številu obiskovalcev le nekaj desetin avtomobilov zamenja lastnike; največ je seveda ljudi, ki si z ogledovanjem in klepetanjem krajšajo čas.
PIRAN — Za mesec maj napovedujejo oživitev nekdaj tradicionalnega mednarodnega srečanja starih jadrnic, kot je to navada v Cannes, Saint Tropez ali drugod. Pred osamosvojitveno vojno so prihajali na srečanje italijanski in avstrijski navtični old-timerji, se pomerili v kratki regati in priredili slovesni mimoplov od Pirana do Portoroža in nazaj. Letos naj bi ponovili prireditev z vsem bleskom, med katero naj bi ne manjkalo družabnosti in ribje fešte.
CELJE — Od petih večnamenskih helikopterjev Bell 412 ima slovenska vojska že dva: drugega so poimenovali Knežje mesto Celje. Poleg teh dobiva še drugačne modele znamke Bell: enega od teh so krstili na slovenskem Koroškem za Kralja Matjaža, drugega pa Zeleni Jurij.
LJUBLJANA — Geodetski zavod Republike Slovenij je izdal novo pregledno karto Slovenije 1:250.000 z novimi mejami občin. Zemljevid so izdali v treh oblikah: na papirju, v digitalni obliki na disketi in na disku CD ROM. V teh zadnjih so poleg občinskih mej še drugi podatki, kot so vse hišne številke v državi, ki jih je okoli 464.000. Tako karto sestavlja milijon točk in za ogled je potrebno imeti vsaj osebni računalnik s procesorjem 386, operacijski sistem Windows, pomnilnik 16 MB in vsaj 500 MB prostora na trdem disku.
LJUBLJANA — Mladinska knjiga je izdala za svojo petdesetletnico faksimilno izdajo Dalmatinove Biblije v 1.200 izvodih; cena izvoda je blizu 100.000 tolarjev. Knjigo so faksimilno izdali že v šestdesetih letih, vendar je bila takrat knjiga tiskana in vezana v Nemčiji (s sodelovanjem dr. Rudolfa Trofenika). Kar se tiče originalne izdaje imajo zaenkrat evidentiranih v Evropi 78 izvodov.
CELJE — Zlatarna Celje je podpisala pogodbo z zavodom cvetnih metalov iz Krasnojarska v Sibiriji. Iz Sibirije bodo pošiljali mesečno deset kilogramov čistega zlata, v zameno, pa se bodo v Celju usposabljali ruski strokovnjaki. Kot zanimivost še: krasnojarsko zlatarno je postavila Metalna Ljubljana.
LJUBLJANA — AYUSA (Academic Year in the United States of America) spada med pet največjih organizacij na svetu, ki skrbijo za izmenjavo študentov. Tudi slovenski srednješolci so se že poslužili njihove ponudbe, saj se letno šola po njihovi zvezi med 10 in 15 študentov. Od letos naprej pa vlada ZDA štipndira pet srednješolcev (iz tretjega ali četrtega letnika) iz Slovenije.
LJUBLJANA — Nova revija je izdala
Rojstvo: 10. aprila je bil rojen Matjaž Rožanec, sin dr. Jožeta in prof. Veronike roj. Kremžar.
Čestitamo!
Krsta: Krščena je bila Erika Romina Correa, hčerka Estebana in Klavdije roj. Galjot.
V Mendozi pa je bila krščena Zofija Fabiančič, hčerka Nikija Anatola in Miriam Eliane roj. Palito.
Srečnim staršem naše čestitke!
Poroke: 1. aprila sta se v Alberdi, Tu-cuman, poročila Jani Marcel Košir in Gri-selda Amalia Cardozo.
Poročila sta se Jani Marcel Kočar in Griselda Amalia Cardozo.
V Mendozi pa sta se poročila Pavel Nemanič in Victoria Menegus.
Vsem novoporočencem čestitamo!
Novi diplomant: Na mendoši univerzi je 7. aprila 1995 dokončal svoje šudije in postal arhitekt Ivan Bajuk.
Čestitamo!
Smrt: V domu sv. Vincencija je umrla ga. Antonija Žnidaršič.
Naj počiva v miru!
NOVECE S KOROŠKE
BROŠURA: Lansko leto se je nekaj učencev Zvezne gimnazije in zvezne redne gimnazije za Slovence v Celovcu udeležilo EYCO EUROYOUTH CONFERENCE (Mednaronda konferenca za učence srednjih šol o izobrazbi, politiki in integraciji v Evropi) v Bonnu v ZR Nemčiji ter seminarja "THE FAMILY — THE BASIC UNIT OF SOCIETY" v Bratislavi na Slovaškem. U-radni jezik je bil agleški. Pripravili so šolski prospekt v angleškem jeziku, v njem so se predstavili in tako tudi ponazorili pomen dvo-in večjezičnosti. Bil je ocenjen kot konstruktiven prispevek v multikulturnosti. Projekt je finančno podprl med drugimi Narodni svet koroških Slovencev in Zveza bank v Celovcu.
SLOVO: Novembra meseca leta 1994 je na lastno željo stopil v pokoj dolgoletni vogrški župnik Vinko Zaletel. Njegov naslednik je župnik Florijan Zergoi iz Kazaz, ki je med ustanovnimi člani novega kulturnega društva.
VOGRČE: Že od leta 1907 do 1946 so kulturniki delovali v okviru „Katoliškega izobraževalnega društva" za Vogrče in okolico. Njihovo delo se lahko sledi iz zapisov farne kronike in iz poročil slovenskih tednikov. Po drugi svetovni vojni ni zamrla kulturna ustvarjalnost. V sedemnajstih letih so s pomočjo vogrškega župnika ustanovili škofijsko športno društvo. V zadnjih letih se je kulturno in prosvetno delo poglobilo; pokazalo se je, ko so praznovali 800-letnico obstoja, ki je pričala, da kultura in slovenska beseda v Vogrčah živita in se razvijata. Po slavju pa se je ustanovilo katoliško prosvetno društvo Vogrče in okolica.
KNJIGA: Ob 800-letnici vasi Vogrče je izšla knjiga, ki ima 600 strani. Notri so popisane korenine kraja. Strokovno pomoč je nudila KKZ, zbornik je pripravila dr. Marija Makarovič. Notri se izve za nastanek imena Vogrče, med avtorji pa sta npr. tudi Marija Lagar in Jožko Koncilija.
faksimilirano izdajo Prešernovega Sonetnega venca v tisoč izvodih. Prvi natis Sonetnega venca je izšel kot priloga časnika Illyrisches Blatt februarja 1834, nato pa je bila faksimilirana že leta 1957. Letošnjemu so dodali še osem prevodov venca in sicer v nemščino, angleščino, francoščino, italijanščino, hrvaščino, češčino, ruščino in kitajščino.
GORNJA RADGONA — Po enem letu je končno vodstvo Unproforja v Zagrebu prvzelo in plačalo 300 bivalnih zabojnikov, ki jih je izdelalo podjetje Arcont. Podjetje je bilo izdelalo zabojnike na podlagi ustnega telefonskega naročila, katerega pa novo vodstvo Unproforja ni hotelo potrditi in prevzeti.
OTROŠKA IN MLADINSKA URA: V Selah imajo otroci od 6. do 10. leta vsak petek popoldne svojo otroško uro. K vsaki uri se zbere okoli 20 otrok, ki s svojo voditeljico prepevajo, rišejo in delajo mnogo drugih stvari. Tudi mladina med 10. in 16. letom ima svoje mladinske ure z domačim župnikom. Nastopili s^ že na lanskem šolskem letu; tudi letos želijo nastopati na raznih prireditvah.
SOSEDSKA POMOČ: Starejši ljudje se še spominjajo na romantični del preteklosti, ko je bil čas sejanja koruze, setve, košnje; čas, ko so si bili sosedje drug drugemu v pomoč. Delo je pričelo, ko so kosci prišli, ob 2. ali 3. uri zjutraj, se malo okrepčali in takoj pričeli z delom. Čez dan je vročina pritiskala in tako je delo postalo naporno; bilo je kljub vsem neprijetnostim poskrbljeno za veselje, petje in zabavo. Tisti, ki so bili od daleč, so ostali na kraju dokler ni bilo delo opravljeno. Tudi žanjice so pripomogle pri delu, pri šegah in navadah in s pesmijo. Vsi skupaj so slavili po žetvi, ki je bil praznik zahvale za dobro letino. Sedaj polje ne sliši več ne smeha, ne veselja, ne pesem dekletov in fantov. Vse je utihnilo. Sliši se samo brnenje kosilnic in traktorjev.
RESOLUCIJA: Občinski odbor Stranje vasi je protestiral proti načrtom, da bi nastalo v Stalenskem gozdu ob avtocesti deponija za odpadke, pri tem bi največ trpela življenjska kvaliteta prebivalcev Straje vasi in Štasove. Prebivalci so že zadosti obremenjeni z gradnjo cest, železniške proge in tranzitnim prometom. Načrtovana je še naprava za sežiganje posebnih odpadkov in deponija za posebne odpadke.
OBČINE: Škofiče in Rožek sta že izdelale koncept za vaški in regionalni razvoj. Sedaj se bo še občina Vrba lotila tega dela. Je pa že prišlo do prvih nesoglasij med interesi posameznikov in javnimi interesi. Vrba ima trenutno gradbene parcele za 25.000 ljudi, trikrat toliko kolikor ima danes gospodinjstev. Del teh gradbenih parcel hoče občina nameniti kmetijstvu, medtem ko so druge občine poklicale k sodelovanju občane, ki so v delovnih skupinah izdelale koncepte, bo občina Vrba izdala 3 milijone šilingov.
DEL SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA: Na povabilo KKZ je Ljubljansko gledališče gostovalo v Celovcu z izvrstno predstavo A. Millerja „Smrt trgovskega potnika", ki je naredila na zvesto gledališko občinstvo močan vtis. Boris Cavazza v glavni vlogi postaja iz leta v leto zrelejši. Scena je bila kakor vedno na ljubljanskih odrih estetska in funkcionalna. Pogovorni jezik na visoki ravni.
S tem se pokaže, da se Slovenija zaveda, da slovenska narodna skupnost potrebuje spodbud in se tako lahko bolj živahno ogne nemškemu vplivu.
MALI OGLASI
ORIENTE S.R.L. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice - pogrebi - Monsenor R. Bufano 2651 (ex Camino de Cintura) 1754 San Justo
- Tel.: 651-2500 / 651-2335
ZDRAVNIKI dr. Marija Avguštin - Specialistka za očesne bolezni. Ponedeljek, torek in petek od 16. do 20. ure. Roma 3122 -1. nadstr. 3. - Isidro Casanova (20 m od Rute 3). Tel: 485-5194
PSIHOLOGIJA Lic. Jelka Oman, psihologinja. Psihološka pomoč pri učenju in vedenju, orientacija pri izbiri poklica in v njem, ter za starše in vzgojitelje. Finocchietto 1949, Hurlingham, Tel: 665-0268
Psihoanalitični konzultorij; lic psih. Marko Mustar; Santa Fe 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 831-3546.
ELEKTRONIKA Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel: 766-8947 / 762-1947
ZOBOZDRAVNIKI Viktor Leber - splošna odontologija, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
- 7. nadstr. „B" - San Martin - Tel: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk - Tel: 762-2840.
Tel. 441-1264 / 1265
Latalske karte, rezerva hotelov, najem avtomobilov in izleti po svetu Y. Yrigoyen 2742 - San Justo
LEGAJO N° 3545-82
ADVOKATI
dr. Katica Cukjati — odvetnica - ponedeljek, sreda, petek od 18, do 20. ure - Boulogne Sur Mer 362, La Tablada, Tel: 652-5638
dr. Marjana Poznič - odvetnica - Vsak dan od 15. do 18. ure- Lavalle 1290, pis. 402- Tel. 382-1148 dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E" -Capital - Tel: 476-4435; tel. in faks 46-7991. dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Bogota 3099, 2‘ B, Capital. Torek in petek od 16. do 20. Tel.: 613-1300 ARHITEKTURA Arh. Jure Vombergar - načrti in vodstvo gradbenih del. Av. Gaona 2776, Haedo, Nov telefon: 443-7385. ZA DOM
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Peguy 1035 - (1708) Mor6n - Tel: 489-3319 GOSPODARSTVO Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejfa - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bme. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Republica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do
12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do
11.30 ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g, Stanko Oberžan).
35. obletnica Slovenskega doma v Carapachayu
bo v nedeljo, 30. aprila
ob 10.30: pozdrav in dviganje zastav, nastop Jurčičeve šole in nato sveta maša za žive in umrle člane Doma ob 13.00: skupno kosilo
ob 16.00: veseloigra ,,Pri belem konjičku".
Po igri družabni del,
sodeloval bo Slovenski instrumentalni ansambel.
Prostovoljni prispevki. — Rojaki prisrčno vabljeni!
KARTICA SLOGA - MULTIRED
• V pisarni SLOGE že lahko izpolnite pristopnico za kartico, ki jo vam bomo potem v enem tednu izročili.
■ Po naših središčih San Justo, Ramos Mejia, Moron, San Martin in drugod so že trgovine z logotipom MULTIRED.
• Pogoji so znani: Karta SLOGA z naložbo $ 200.- v navadni hranilni vlogi. Drugih stroškov ni. SLOGA je vaš garant. Zaenkrat so nakupi do $ 1.000.-Berite članek o kartici v pravkar tiskanem STIKU!
Tudi ni zanemarljivo, da bomo med vsemi, ki bodo imeli Kartico SLOGA-MULTIRED žrebali konec leta dve letalski vozovnici BUE-LJU-BUE.
V SLOGI JE MOČ!
27. maja:
ŠKOFJA LOKA
DISCO
Na Pristavi
SLOGA SPOROČA
Meseca marca, ko je bil argentinski finančni trg v močni krizi, so naložbe v SLOGI lahno presegle dvige. Spet se je pokazala zrelost našega človeka in vera v svojo slovensko denarno ustanovo. Hvala za zaupanje!
V SLOGI JE MOČ!
ESLOVENIiA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA Telefono: (54-1) 636-0841 Telefax: (54-1) 636-2421
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesion N° 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesion N113824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N° 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino $ 55; pri pošiljanju po pošti pa $ 60; obmejne države Argentine 90 USA dol.; ostale države v obeh Amerikah 100 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 75 USA dol. za vse države.
C
Čeke
na ime „Eslovenia Libre
D
Stavljenje in oblikovanje: MALIVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L.
Estados Unidos 425 - Tel/Fax: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Slovenski srednješolski tečaj bo imel pouk naslednje dneve:
22. aprila; 6., 20. in 27. maja; 3. in 17. junija; 1. in 15. julija; 5., 12. in 26. avgusta; 9. in 23. septembra; 14. in 28. oktobra; in 30. 4. novembra. Zaključna prireditev; 18. novembra.
OBVESTILA
ČETRTEK, 20. aprila V San Martinu ima Zveza žena-mati svoj redni mesečni sestanek.
SOBOTA, 22. aprila:
Maša in komemoracija za pok. delegata dr. A. Starca v Slov. hiši.
NEDELJA, 23. aprila:
Občni zbor Zedinjene Slovenije.
43. misijonska tombola v Slovenski vasi.
NEDELJA, 30. aprila:
Občni zbor Slomškovega doma po sv. maši.
35. obletnica Doma v Carapachayu. NEDELJA, 7. maja Romanje v Lujan.
t
„Jaz sem življenje in vstajenje..."
V Tucumanu je telesno izmučena, duševno pa okrepčana s tolažili svete vere na cvetni torek, 4. aprila odšla k svojemu končnemu Cilju naša draga teta in svakinja gospodična
Alice Fajdiga
Na tukumansko božjo njivo smo jo pokopali naslednji dan v spremstvu prof. Francija Urbanča in tamkajšnjih rojakov; zelo hvaležni smo jim za njihovo prisotnost.
Zahvaljujemo se Alojziju in Franciju Urbanču za darovano sv. mašo ob krsti, za molitve in za vso duhovno skrb v času njene dvomesečne popolne onemoglosti. Prav tako se prisrčno zahvalimo Danici in Jožetu Drakslerju z družino ter Milki in Danijelu Ferjančiču z družino za vse dobro, storjeno njej in nam.
Priporočamo jo v blag spomin in molitev.
Družina Fajdiga in družina Jelice F. por. Stariha
Buenos Aires, Ljubljana. — Velika noč 1995
t
„Ker ti je bila zmeraj zvesta, jo obudi poslednji dan."
Vsem prijateljem in znancem sporočamo, da je v nedeljo, 26. marca mirno v Gospodu zaspala naša dobra sestra, teta, gospa
V
Marica Mole por. Cernugelj
Najlepša hvala Francetu Bergantu za prinašanje sv. obhajila in zadnjo popotnico, delegatu Jožetu Škerbcu za pogrebno sv. mašo in vodstvo pogreba.
Najprisrčnejša hvala vsem zvestim obiskovalcem v njeni dolgotrajni bolezni.
Za njo žalujejo: sestre: Zofka por. Gričar,
Francka por. Vrhovec,
Tončka
nečaka: Rudi in Franci Gričar z družino
Buenos Aires La Rioja, Vrzdenec pri Horjulu
t
Če s Kristusom umremo, bomo z njim tudi zaživeli. Če z njim vztrajamo, bomo z njim tudi zakraljevali.
Vsem znancem sporočamo, da nas je v 84. letu starosti zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, gospod
Vincenc Bokalič
Po kratki bolezni je zaspal v Gospodu 27. marca. Vsem, ki ste nam stali ob strani, se prisrčno zahvaljujemo. Prav tako tudi vsem, ki ste ga prišli kropit in ste molili z nami pri pogrebni maši.
Družina Bokalič in ostali sorodniki
Buenos Aires, Mengeš, Prevoje