Izhaja vsak dan popoldne, izvremži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit aH. X—, do 100 vrst 250 Din. večji inserati petit vrsta 4.— Diru Popust po dogovoru. Inaeratni davek posebej. cSlovenski Narod* velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din. Uredništvo: Knaflova uKca št 5, L nadstropje. — Telefon 2034. Upravništvo: Knaflova ulica št. 5, pritličje. — Telefon 2304. Vukićević je podal danes demisijo krvave vlade Včerajšnji poraz Vukičeviča in dr. Korošca v obeh glavnih vladnih klubih — Zadnja seja ministrskega sveta — Vukičevićeva odstopna avdijenca. Kdo bo sestavil novo vlado — Beograd, 4. julija. Danes dopoldne ob 10. se je vršila zadnja seja Vukičevrceve vlade. Ministri so prihajali k seji precej rezervirani in so odklanjali novinarjem vsako izjavo. Seja je trajala do 10.40. Točno ob 10.50 je Velja Vukičević v svečani obleki odšel na dvor, da poda kralju demisijo celokupne vlade. Ko je minister Grol odhajal iz vladnega predsedstva, je izjavil novinarjem: »Vlada je pravkar sklenila, da poda ostavko. Ministrski predsednik je odšel sedaj na dvor, da izroči ostavko vladarju.« »Kako je ostavka motivirana?« so se zanimali novinraji. »V smislu včerajšnjih sklepov radikalskega in demokratskega kluba.« Ob pol 12. se je vršila kratka seja demokratskega kluba, na kateri je Ljuba Davidovrc po predhodni konferenci z ministrom Grolom obvestil poslance o demisiji vlade ter jih obenem prosil, naj ostanejo zbrani, da jih lahko sproti obvešča o razpletu krize. Predsednik KDK Svetozar Pribičević je dopoldne poselil Stepana Radića v bolnici in imel z njim dveurno konferenco, na kateri sta razpravljala o politični situaciji. Kralj je demisijo vlade sprejel Vukičević je bil na dvoru poldrugo uro. — Po avdijenci je sporočil novinarjem, da je demisija vlade sprejeta. — Beograd, 4. julija ob 13. Avdijenca Velje Vukičeviča je trajala od 10.50 do 12.20. Pred dvorom ga je pričakovala velika množica novinarjev, ki jih je Velja Vukičević odhajajoč z dvora pozdravil z vzklikom: »O. koliko vas je! Saj vas je cela četa!« »Ali ste izročili ostavko?« t Da. podal sem jo.« »Je bila tudi sprejeta?« »To je naravno. Kadar je ostavka vlade podana, je tudi sprejeta.« Kako ste motivirali ostavko?« »To boste izvedeli pozneje. Lahko vam rečem samo toliko, da je bila ostavka podana zato. da se omogoči sestava koncentracijske vlade v smislu včerajšnjih vladnih sklepov poslanskih klubov.« Z dvora je odšel Vukičević v vladno predsedstvo, kjer se je nato vršila kratka konferenca ministrov. Odhajajoč s konference so ministri novinarjem potrdili, da je bila ostavka sprejeta. Glede motivacije so izjavljali, da ie sestavljena v duhu snočnih sklepov vladnih klubov ter da se bo sedaj kriza vlade reševala normalnim potom. Kako je prišlo do demisije Usodni dogodki včerajšnjega dne. — Demokratski klub je zahteval demisijo vlade, nakar so kapitulirali tudi Vukičević in radikali. — Beograd, 4. julija. Včeraj popoldne Je nastal v razvoju vladne krize nenaden preokret. Se dopoldne je izgledalo, da se bodo razprave o politični situaciji v vladnih klubih zelo zavlekle, tako da je bilo pričakovati odločitve šele koncem tega tedna- Med tem pa so nastopili dogodki, iz katerih je mogel Velja Vukičevič spoznati, da ne more vež računati na zanesljivo podporo obeh glavnih vladnih klubov, to je radikalskega in demokratskega. Vsi govorniki v demokratskem klubu so zahtevali takojšnjo demisijo vlade, naglašajoč, da je edino na ta način mogoč izhod iz sedanje nevzdržne situacije. G. Vukičevič se je sicer vse do zadnjega prizadeval, da prepreči najhujše, to je da mu oba vladna kluba ne izrazita nezaupnice ter je na vse mogoče skušal še v zadnjem hipu vplivati na razpoloženje v demokratskem in radikalskem klubu. Stališče, ki so ga zavzeli v demokratskem klubu vsi govorniki, je očividno vrli-valo tudi na radikale, tako da so začeli Vukičeviča zapuščati celo njegovi najizvestejši prijatelji, tekom včerajšnjih dopoldanskih in popoldanskih konferenc se je g. Vukičevič moral prepričati, da je tudi veČina v radi-kalskem klubu za to, da poda njegova vlada demisijo. Tako se je končno udal tudi sam ter še pred sejo radikalskega kluba sklical konferenco radikalskih prvakov, na kateri je sporočil, da je pripravljen podati ostavko celokupne vlade. Prosil je le, naj radikalski klub ne sprejme takšne resolucije, ki bi pomenila njegovo obsodbo. Med tem je demokratski klub nadaljeval svoja posvetovanja. Ker so se tudi na popoldanski seji vsi govorniki strinjali v !r>m, da mora Vukičevičev režim izginiti, je Da-vidovič sejo prekinil ter obvestil n stališču demokratov Veljo Vukičeviča. Istočasno mu je tudi zunanji minister dr. Marinkovič najavil demisijo demokratskih ministrov. V takem razpoloženju je bila nato otvorjena seja radikalskega kluba. Po predhodnem sporazumu je odpadla vsaka debata. Po kratkem, cinizmu prežetem ekspoz^ju Velje Vukičeviča, v kateri je naglasa 1, da hočejo radikali omogočiti v vladi sodelovanje vseh parlamentarnih skupin, je bila sprejeta resolucija, ki izraža željo in pripravljenost radikalskega poslanskega kluba za ustvaritev najširše koncentracijske vlade ob sodelovanju vseh parlamentarnih skupin. Slično resolucijo je po zopetni otvoritvi seje sprejel tudi demokratski poslanski klub, ki v resoluciji še naglasa, da smatra demisijo vlade potrebno v svrho temeljitega razčiščenja parlamentarne situacije in sestave koncentracijske vlade na parlamentarnem terenu. Obe resoluciji sta bili soglasno sprejeti. Velja Vukičevič se je takoj po seji radikalskega kluba podal v vladno predsedstvo, da redigira motivacijo ostavke. Vest o naglem preokretu se je bliskovito razširila v vseh političnih krogih / ' Ugibanja o novem predsedniku vlade Vukičevićevci iorsirajo dr. Lazo Marko vica. Radikali ne morejo opustiti svojih starih metod. — Nočna avdijenca dr. Laze Markovića. — Beograd, 4. julija. Že snoči so se začele širiti najrazličnejše kombinacije o sestavi bodoče vlade. Iz radikalskih krogov se je zatrjevalo, da je najresnejši kandidat za naslednika Vukičeviča dr. Laza Marko-vič. Z druge strani so se navajala tudi imena dr. Vlade Andriča in dr. Milana Stoja-dinoviča. Z vseh strani pa se tudi sliši, da bo poverjen mandat za sestavo vlade v prvi vrsti Stepanu Radiču kot predsedniku KDK, da dobi na ta način primerno satisfakcijo za zločin v Narodni skupščini. Kolikor se je moglo doznati iz vrst KDK, bi Stepan Radič prevzel ta mandat samo pod pogojem, da sestavi tako vlado, ki bo nudila polne garancije za pošteno upravo in za skrbno pripravo novih, svobodnih volitev. Ekstremni radikali s svoje strani na-glašaio, da bo radikalski klub vztrajal pri svoječasnem sklepu, da pristane le na koncentracijo pod radikalskim vmdsm-nm. Pa-šičevci in centrumaši so sicer zmernejši, vendar pa je verjetno, da se bodo tudi oni trdovratno branili proti vsakemu poskusu, da izgubi radikalska stranka odločujoče vodstvo državne politike. Demokrati so zaenkrat še zelo rezervirani in previdni v svojih izjavah. Novinarjem izjavljajo, da je treba počakati na razvoj dogodkov, da se bo videlo, kakšno razpoloženje vlada v drugih strankah. Vsekakor pa naglašajo, da smatrajo sodelovanje KDK v vladi za neobhodno potrebno in da brez tega ni misliti na rešitev krize, v katero je zabredla država pod Vukičeviče-vim režimom. V.nogo komentarjev je vzbudila ponoćna avdijenca dr. Laze Markoviča. Ni se znano, ali je bil dr. Markovič sprejet v av-dijenco na lastno prošnjo ali pa je bil pozvan. V dvoru se ie mudil od 10. do 12. ponoči Domneva se. da je ta avdijenca v zvezi z njegovo kandidaturo za ministrskega predsednika. Italija za odgoditev ratifikacije konvencij Senzacionalna vest beograjske se odgodi, prijateljsk Beograd, 4. julija. Današnja «Poli-tika» poroča iz Rima, da razpravljajo merodajni krogi v Rimu o možnosti od-goditve ratifikacije nettunskih konvencij. Tamošnji krogi smatrajo, da bi bila ratifikacija konvencij s strani sedanje okrnjene Narodne skupščine in brez Hrvatov neoportuna ter da je zato umest-neie. da se ratifikacija za nekaj Časa odgodi. Po drugih vesteh z Rima pa ob- »Politike«. — Ratifikacija naj a pogodba podaljša« stoja tudi verjetnost, da bo znova podaljšan odpovedni rok rimskega pakta, da bi mogla Jugoslavija urediti svoje notranje razmere, izvesti nove volitve ter da bi nato novoizvoljena Narodna skupščina definitivno uredila ^dnošaje z Italijo. «Politika» dostavlja, da je treba v tej zadevi tolmačiti tudi pogoste obiske italijanskega poslanika pri zunanjem ministru tekom zadnjih dni. Našli so Amundsenovo truplo? Senzacijcnalne, a še nepotrjene vesti o tragični usodi slovitega polarnega raziskovalca« — »Krasin« žal še ni dospel do zapuščenih Nobilovih spremljevalcev. Oslo, 4. julija. Včeraj so vzbudile ogromno senzacijo vesti, da je angleška jahta «A1bion» prestregla radioznake od Amundsena. K tem vestem poroča &Uni-ted Press», da gre za brezžično poročilo, da je bilo najdeno v morju Amundsenovo truplo. Po drugih prav tako še nepotrjenih vesteh so našli Amundsena še živega na južni obali Spitzbergov. Obe vesti pa sta dokaj neverjetni, ker so bili ti kraji že ponovno preiskani, a niso mogli najti o Amundsenu nobenih sledov. Radiopostaji v Oslu in Kings-bayu sta vso noč poizvedovali na vse strani, vendar pa ni mogla nikjer dobiti ITALIJANSKI POSKUS PRE-KOOCEANSKEGA POLETA — Rim, 4. julija. Major Del Prete in stotnik Ferrarin, ki sta pred mesecem dni napravila rekord v vztrajnostnem poletu, sta danes ob 19.51 odletela z letalom «S 64», t j. z istim letalom, s katerim sta dosegla prvi rekord, z letališča Mcmte Celio v Ri* mu proti Ameriki. Letalca nameravata pre* leteti v nepretrganem poletu Atlantski ocean in pristati v Južni Ameriki. Proga, ki jo nameravata preletiti, meri nad 7500 km. 260.000 NOVIH STANOVANJ V FRANCIJI — Pariif 4. julija. Zbornica je na svoji snoeni seji soglasno sprejela vladni zakonski predlog glede zgradbe 260.000 novih stanovanj. V to svrho je odobren predit 11 milijard frankov. točnejših vesti, ki bi dopuščale domnevo, da je Amundsen Še pri življenju. Vest, da je ruski rušilec ledu «Kra-sin» pristal pri taborišču ostanka Nobi-love skupine ter rešil vso preostalo posadko, se je izkazala za preuranjeno. Res je Krasin prodrl do neposredne bližine taborišča, kjer pa je zašel med 8 do 10 metrov visoke grmade ledu, ki mu onemogočajo nadaljno prodiranje ter groze, da ladjo popolnoma zdrobe. Tudi o ruskem letalcu Bakuškinu. ki se je izgubil na poizvedovalnem poletu za Amundsenom, ni še nobenega sledu. ODKRITJE WILSONOVEGA SPOMENIKA V PRAGI — Praga, 4. iiilija. V mestnem parku pred VVilsonovim kolodvorom bo danes na najsvečanejši način odkrit spomenik predsednika VVilsona. Svečanosti bo predsedoval predsednik republike Masarvk in večje število gostov iz vrst ameriških Čehov. Spomenik je darilo ameriških Cehov Izdelal ga ie ameriški Čeh kipar Plaček. FAŠISTIČNA JUSTICA — Rimt 4. julija. Pred posebnim tribu* nalom je bila danes končana, razprava proti 21 komunistom iz Brescie obtoženih rovar* jenja proti fašističnemu režimu in hujskanja k državljanski vojni.•'Osem obtožencev je sodišče oprostilo zaradi pomanjkanja do» kazov, estale pa obsodilo na kazen od 16 let do 1 leta 6 mesecev ječe. Razen tegav pridejo po dovršeni kazni pod policijsko nadzorstvo. Ostra obsodba finančnega' ministra Beograd, 3. julija. Današnji «Trgov-ski glasnik» objavlja članek, ki se bavi s politiko finančnega ministra dr. Bogdana Markovića, ki je že pred par dnevi iz Francije sporočil svojo demisijo, katero pa je Vukičevič do včeraj skrbno prikrival. Med drugim piše ^Trgovski glasnik», da je finančni minister dr Bogdan Markovič že meseca februarja govoril, da je posojilo gotova stvar in da bo prva emisija 12 milijonov funtov (blizu 10 milijard Din) izplačana aprila meseca. Gotovo pa je dobro vedel, da posojilo še ni tako daleč napredovalo in je torej zavestno varal javnost. V takem slučaju je moral finačni minister izvajati posledice. Tako postopanje je silno škodovalo našemu ugledu med inozemskimi finančnimi krogi. Bolgarska sodba o naši notranji — Sofija, 4. julija Tukajšnji tednik za politiko, gospodarstvo in kulturo »Zvonov«, ki ga urejujeta bivši minister Kazasov in prof. Mihaljkov, objavlja članek pod naslovom: »Beograd in Zagreb«, v katerem pravi, da nosi Vukičevićeva vlada politično odgovornost za kri, ki je bila prelita v Narodni skupščini. KDK po vsej pravici obdolžuje tudi predsednika Narodne skupščine, ki ni reagiral na vse grožnje od strani večine, ki so jasno kazale, da se pripravlja atentat. »Res je,« pravi list, »da smo mi samo zunanji motrilci dogodkov; zato je za nas zanimivejše od vprašanja odgovornosti vprašanje posledic, ki bodo nastale v političnem življenju sosedne kraljevine. Streli v Narodni skupščini imajo za posledico, da se ie hrvatski narod zje-dinil, kakor nikdar doslej. Hrvatje zahtevajo revizijo ustave, ki ima izenačiti Hrvate in Srbe in ki naj onemogoči poizkuse hegemonizma. V Zagrebu so vsi pogledi uprti na Beograd, na Stepana Radića. Z napetostjo se pričakuje njegovo ozdravljenje, da se bo videlo, kako obliko bo zavzela borba.« C »Sleparski" milijonar Pariz, 3. julija, g. 60letni marseillski me« ščan Jean Dard si je v 15 letih s ponareje* vanjem železniških voznih listkov napravil premoženje 2 do 3 milijonov frankov. V mali tiskarni v Marseillu si je dal tiskati vozne listke za vse francoske železniške proge ter jih je spravil v promet. Za vozov* nico II. razreda je zahteval plačilo za III. razred. Pred dnevi je železničar spoznal ponarejen listek, nakar so prišli slepariji na sled. Dard je bil aretiran, ko je v kopa* lišču ponujal svoje vozne listke. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 0—22.92, Berlin 13.56—13.59 (13.575), Bruselj 0—7.9406. Bu» dimpešta 0—9.918, Curih 1094.1—1097.1 (1095.6). Dunaj 7.995—8.025 (8.01), London 276.75—277.55 (277.15), Newyork 56.755 do 56.955 (56.855), Pariz 222.2—224.2 (223.2), Praga 168.1—168.9 (168.5), Trst 0—298.65. Efekti: Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 zaklj., Kreditni zavod 170 — 175, Vevče 105 zaklj., Ruše 265 — 2S5, Stavbna 56 den., Šešir 105 den. Deželni pridelki: Tendenca mlačna. Cena promptni pšenici se je nekoliko dvignila. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Pariz 223.20, London 277.15, Newyork 56.855, Curih 10.956, Dunaj 800, Praga 168.5, Barlin 13.578. Efejtti: Vojna škoda 430 _ 431. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.13, Dunaj 73.10, Her-lm 123.80. Milan 27-26, London 26.20, N< york 518.95, Para 90.96. Praga 15.375. ( «S l O V f N S K I NAROD« "dne 4. julij« 1928. Stev. 150 Klerikalne intrige proti enakopravnosti vseh državljanov at* I ;* Revizija ustave in klerikalci. — Klerikalci za ohranitev beograjskega centraMzma In hegemonizma. Kaj dr. Korošca ie boli Sv. Pribičevlč in dmtf voditelji KDK so zadnji čase ponovno poudarJaH potrebo reviji« ustava v tem •nrfsm, da bo popolnoma zatotovUa enafcttrt, ravnopravnost in svobodo v«ah drBttftjmov in krajev v naši državi. V kateram obsegu na] sa izvrši revizija uatava, niso podali določnih izjav, kar Je jasno, da aa tako delo ne more izvršiti preko noči in da je treba pripraviti v to svrho potrebno podlago. Za tak važen državnopravni ukrep, ki ima dati našemu državnemu in narodnemu življenju novo smer, je vsekakor potrebno, da se prej rudi vpraša narod za mnenje. Logično Ji, da so potrebne volitve in sicer svobodne, ker more le na ta načm priti do pravaca terasa ljudska votla. Sale v tem primeru bi ta formulirali glavni obrisi potrebne revizije ustave, ki nam bi zajamčila popotno enakost in ravnopravnost vsa« državljanov, kar ni mogla storiti, kakor so pokazale izkušnje, vldovdanska ustava zaradi moralne propadlosti in nerazumevanja potrebe bratskega sožitja na strani srbijanskih strank, čeprav je zasledovala isti namen. Glavno je, da revizija ustave uveljavi enake pravice in dolžnosti za vse, s čemer edino se bomo lahko iaofnili neprestanim pretresljajem v našem notranjem političnem življenju. Dosega tega cilja pa bo seveda samo tedaj mogoča, ako bodo nanovo izvoljeni ljudski zastopniki res izvoljeni po svobodni volji ljudstva in ne s pomočjo policije in nasilnih sredstev, kakor je bila večina sedanje Narodne skupščine. SLS in njeni voditelji se seveda dobro zavedajo, da jim nove svobodne volitve spričo njihove dvolične igre, zlasti pa spričo njihovega zadržanja v krvavem in nasilnem Vnkičevičevem režimu, v katerem so z vsemi silami krepko podpirali srbijanski hegemonizem, ne bodo prinesle uspehov. Branijo se jih, ker se boje ljudske sodbe. Zato se klerikalci še nadalje oklepajo z vsemi svojimi močmi srbijanskega hegemonizma, ker vidijo v njem edino možnost plačila za svoje izdajstvo slovenskih in prečanskih interesov, enakosti in ravnopravnosti, ter edino zagotovitev svojih dosedanjih strankarskih postojank. Naj vrag vzame vse, naj trpita še nadalje narod in država, samo da bodo ostala zagotovljena korita Jderikalmm voditeljem. Ker se klerikalci boje mogočnega narodnega pokreta, ki je nastal na pobudo XT>K in ga ne more nobena sila več ustaviti po krvavih dogodkih v Narodni skupščini, ki so Ie potrdili njegovo upravičenost, skušajo po svojih jezuitskih metodah storiti vse, da bi napravili med Srbi in Hrvati čim večji razdor in da bi še nadalje lahko greli svoj strankarski klerikalni lonček na srbijanskem hegemonističnem soln-cu. Da bi zbudili strah v srbijanskih vrstah in čim večji odpor proti upravičenim zahtevam KDK po enakopravnosti državljanov, ki bi jim uresničene za vedno onemogočile intrige za svoje strankarske ko-ristoJovne namene, so pričeli klerikalci sedaj pisati v »Slovencu«, da zahtevajo voditelji KDK duali stično, federativno ureditev države, čeprav tega noben voditelj KDK ni izjavil, najmanj pa Št. Radič in S. Pribičević. To naj bi bilo klerikalno strašilo za verne duše v Sloveniji z lažnjivo trditvijo, da zahtevajo voditelji KDK združitev vseh hrvatskih in slovenskih pokrajin v eno državno Celoto z eno hrvatsko vlado in upravo v Zagrebu na eni strani in vseh srbskih krajev pod vodstvom Beograda na drugi Strani. Beograd in Zagreb saj bosta dvoje središč, med seboj rahlo zvezanih. »Slovenec« lažnjivo trdi, da KDK Slovencem ne priznava ne narodnih, ne političnih svoboščin, in da naj bi revizija ustave služila samo za tO, da bi spravila Slovence pod Pribičevičevo oblast v Zagrebu, kamor bosta mogla tudi dr. Žerjav in Pucelj pristaviti svoje lončke. Tako piše glasilo dr. Korošca, ki je še nedavno priznaval Beogradu in Zagrebu v naši državni upravi in samoupravi neko iz» jemno stališče, ki ga pa ni hotel priznati Ljubljani. Zanimivo je, da se «Slovenec« boji hrvatskega hegemonizma in centraliz* ma, ne pa beograjskega in srbijanskega. Ka* kor vse kaže, se slovenski klerikalizem do* bro zaveda, da more vživati podporo samo od koruptnega hegemonističnega beograj* skega sistema. «SlovenČeve» intrige pa so preveč pro* zorne, da bi jim kdo nasedel. Niti kleri» halni volilci jim ne bodo verjeli, ker so imeli dovolj prilike spoznati, koliko jim je koristilo sodelovanje SLS v dosedanji Vu* kičevičevi hegemonistični vladi. Tem manj jim bodo mogli nasesti, ker je dr. Korošec sam pred dvema letoma govoril v Narodni skupščini 8. februarja 1. 1926 tako-le: «Centralijem in centralistična ustava nas nista napravila za brate, temveč sta nas poučila, da obstoje državljani prve in druge vrste. Mi Slovenci, in mislim, tudi mnogi Hrvati, se počutimo v tej drŽavi danes kot državljani druge vrste. To politično zapo» stavljanje boli vsakogar, boli dušo vsega naroda in zato je s takim ogorčenjem baš proti centralistični ureditvi države, zato noče o vidovdanski ustavi, v kateri je ko* dificiran ta centralizem. Težak je gospodar« ski položaj in težke so gospodarske razme* re, ki jih zadeva centralistična ureditev dr* zave. To nas boli.» Dr. Korošca danes ničesar več ne boli, kakor samo to, da mora oditi iz vlade in da ne more več podpirati prav istega cen* trallzma, ki ga je pred dvema letoma ob* sojal. Kdo naj še verjame intrigam dr. Ko* rošca in njegovih ljudi? V svoji dvoličnosti in jezuitizmu pravi sicer «Skrvenec» ob koncu svojih intrigant* skih in lažnjivih trditev, da klerikalci no* čejo in ne bodo delali proti nobenemu čla* nu jugoslovenske narodne družine in da se bodo naslanjali vedno tja, kjer bodo našli več iskrenosti in volje za skupnost ter več skrbi in smisla za Slovence. Kdo naj jim to verjame po vsem tem, kar so počenjali in še počenjajo v škodo Slovencev, po vseh intrigah, a katerimi skušajo onemogočiti uvedbo enakopravnosti vseh Srbov, Hrva* tov in Slovencev v naši državi? Kdo naj jim verjame to, ko pa so odobravali in še odo* bravajo zločin Puniše R:Ciča? Svojo iskre« no mišljenje bi morali klerikalci dokazati z dejanji in ne z intrigami proti onim, ki se bore za pravice Slovencev in Hrvatov ter vsega tlačenega ljudstva v naši državi? Z intrigami in lažmi klerikalci ne bodo koristili slovenskemu ljudstvu, tem mani, ker prav s temi intrigami dokazujejo, da so še vedno pripravljeni podpirati beograj* ski hegemonistični režim. Pisane zgodbe iz naših krajev Grozna rodbinska tragedija. — Aretirani občinski svetovalci v Zagrebu. — Novo potniško letalo. — Očeta je umoril Josip Bauer. 41 let star, je stanoval zadnji čas na Kustošiji pri Zagrebu z ženo Barbaro in 6Ietnim sinom Avgustom ter Sletno hčerko Ljudmilo. Ženi je bilo 34 let. Bauer Je bil vpokojen administrativni podporočnik. Stanovali so v majhni hiši ob cesti proti Kustošiji. Stanovanje je bilo skromno. Sosedje so ljubili Barbaro, ker je bila simpatična in se je največ ukvarjala s svojima otrokoma ter s cvetlicami, kr jih je nasadila okoli vrta. Bauer ni bil simpatičen, ker je rad pil in je potem izzival mirne sosede. Znano Je bilo, da je podporočnik vsakega prvega, ko je dobil pokojnino, večji del te zapil, ali se pa ni vrnil domov, kodler je imel še kaj denarja v žepu. To ravnanje je družino pahnilo v veliko bedo in pomanjkanje. Naravno Je. da je žena večkrat okara-la moža. ki je pozabil na svoje dolžnosti kot oče in zakonski mož. Družina se je vedno bolj zadolževala, čeprav je imel Bauer 2140 Din pokojnine. Bauer je pil vedno boli in demon alkohol z& je popolnoma obvladal. Preje srečno družinsko Živlienje se je spremenilo v pravi pekel. Ženine prošnje' niso več pomagale. Vse moževe obljube, da se bo poboljšal, so se razblinile prvega, ko \t imel denar v žepu. Bauer se je popolnoma udal žganju. Vsakega prve-ga je pil do nezavesti. Dolgovi so se večali in prepiri v hiši so bili na dnevnem redu. Bauerjeva je bila iz bogate družine. Naprosil jo je, naj izposluje pri svojih starših mesečno podporo. Pa tudi ta ni mogla več uravnovesiti močno pasivnega gospodinjstva. Slednjič je prišlo do strašne družinske tragedije z groznimi posledicami. Bauer-ja čakajo vislice, njegova žena jeemrt-va in otroka sta postala siroti brez mil tare in očeta. V soboto je Bauer od-lel v Zagreb in se vrnil po polnoči pi-jtft domov. Soseda Ana Pifiš je čula ropot v hiši in je mislila, da je običajen prepir nastal v družini, kakor vedno, kadar je mož prišel pijan domov. Med 1. in 2. uro je soseda čula pok, kakor bi kdo močno zaloputnil vrata. To je bil revolverski strel. Potem je pa bilo vse tiho v hiši do jutra. Ob 9. zjutraj ie Bauer poslal svoja otroka k sosedi Rozaliji Živković, sam je pa odšel v Zagreb po pokojnino in nato v gostilno, kjer ie popival do nezavesti. Popoldne se je vrnil k sosedi in je nekaj pisal v češčini. Nato je zaspal v senci pred hišo in ko se je pod večer zbudil, je vstal in se napotil zopet v gostilno. Popival ie vso noč in še naslednji dan. Vozil se je od gostilne do gostilne in od kavarne do kavarne. Sosedi Piliš se je zdelo čudno, da Bauerjeva ne pride iz hiše. katere vrata so bila zaklenjena in okna zastrta. Sosedi so sumili, da se je zgodil v hiši strašen zločin. Obvestili so orožniško postajo v Vrap-Čah. Orožnika sta odprla vrata s pomočjo vaškega ključavničarja in takoj ob vstopu je zadišalo po mrtvecu. Orožnika sta takoj spoznala, da ni vse v redu. Vdrla sta v spalno sobo in odkrila posteljo Bauerjeve žene. Pod odejo so zagledali strašno izpačen obraz Barbare Bauerjeve. Orožnika sta takoi ugotovila, da "Je mož ustrelil ženo s samokresom. Poiskala sta morilca. Pil ie v gostilni in ko sta se mu približala, jima ie grozil z vojaškim revolverjem. Orožnikoma se je slednjič posrečilo razorožiti nasilneža, ne da bi rabila orožje. Uklenila sta ga in o aretaciji obvestila državno pravdništvo v Zagrebu. Zaslišali so tudi malega Avgusta. Tzpovedal ie. da je usodne noči slišal, ko ie prišel oče domov. Položil je sestro Ljudmilo k njemu in pokril mater z odejo. Zjutraj je Avgust našel na tleh prazen naboj in je očeta vprašal, kaj je to. Oče mu je pa od- vzel naboj in ga spravil v omaro, kjer so ga orožniki pozneje res našli. Nato je odvedel sina in hčerko k sosedi. Bauer je rodom iz Prage in je bil podčastnik pri mornarici. Po prevratu je bil sprejet v našo vojsko kot topničar-ski podčastnik in je pozneje postal računski podporočnik. Upokojili so ga zaradi nerednega vodenja računov pri vojaški administraciji. Ženo je spoznal v Puli in se 1. 1921. z njo poročil. Bila je hčerka veleposestnika Lamblova na Češkem. Ko so morilca zaslišali, je izpovedal, da ie ustrelil ženo. ker mu je rekla, da ni oče njenih otrok. To da ga je tako ujezilo, da je ženo kaznoval s smrtio. Želi si samo še smrt. * Po manifestacijah v Zagrebu in junaškem nastopu policije, po preliti krvi in razbitih glavah, je morala zagrebška policija najti krivce teh dogodkov. Našla jih je v delavskih sindikatih. Čeprav je v Zagrebu splošno znano, da so krvave doeodke zakrvili hegemoni-sti v Beogradu, ki so moralni krivci krvavega zločina v skupščini, je poli-ja še vedno prepričana, da so krvave demonstracije zakrivili komunisti sami. Po demonstracijah je policija aretirala neke delavske funkcijonarje in zastopnike v mestni občini ter zaprla vse sindikate. Delavci so obrnili na velikega župana, ki jim je obljubil, da bo ukrenil vse potrebno, da aretirance izpuste in se popravi vsa škoda. Včerai je posebna delavska deputacija zahtevala na policiji, da se ukine zatvoritev sindikatov in se izpuste vsi aretirani delavski zastopniki. V deputaciji so bili občinski svetovalci Tomanić, Krndeli Kranjc in Kordič. Za odgovor na upravičeno zahtevo je policija tudi te aretirala. * Potniški letalski promet med Zagrebom in Beogradom, ki je bil pred meseci otvor jen, se prav lepo razvija. Razumljivo je, da je bil promet v začetku slab, in so se tega hitrega in modernega prometnega sredstva posluževali samo najhrabrejši. Pozneje je pa zaupanje v te velike «ptiče» raslo in sedaj prevažajo potniški avioni potnike iz Beograda v Zagreb in obratno v vedno večjem Številu. Med potniki je zlasti mnogo žensk. Zdaj polet iz Zagreba v Beograd ni več junaštvo in tudi nevaren ni, tem manj, ker je ves teren od Zagreba do Beograda veliko letališče, kjer more letalec vsak čas pristati. Ker se je pokazalo, da je zračni potniški promet velike važnosti zlasti za našo trgovino, je družba za zračni promet sklenila, da prepreže vse večje kraje naše države z zračenimi progami. Družba bo nabavila večtfe Število letal. Tako je bil pred dnevi krščen nov avion »Sk opije«, ki vzdržuje redni zračni promet med Beogradom in Skopljem. ★ V Irigu se je odigrala pretresljiva tragedija. Veleposestnik Matija Lim-backi je bil nekoč bogat mož. Udal se je pa pijači in je vse svoje premoženje zapil. Te dni je mož proda! svojo zadnjo njivo. V nedeljo je odšel od hiše že zgodaj zjutraj in je krenil naravnost v gostilno. Prišel je domov popolnoma pijan m je začel pretepati svojo ženo, ki je držala v naročju enoletnega otroka. Materi sta prišla na pomoč oba sinova. Oče je navalil tudi na sinova tako, da sta morala pobegniti na dvorišče. Lim-backi je nafo pograbil svoje enoletno dete in ga je hotel vreči skozi okno. Mati je planila na moža in mu iztrgala dete ter pobegnila na dvorišče. Razjarjeni in pijani mož je pa pograbil velik kuhinjski nož in je stekel za bežečo ženo. Ko sta sinova videla, da je mati v smrtni nevarnosti, je eden pograbil sekiro in je udaril svojega očeta po glavi. Drugi sin je pa udrihal z lopato po nezavestnem očetu, dokler ni izdihnil. Strašna rodbinska tragedija je vzbudila v Irigu splošno razburjenje. Oba brata sta se sama javila orožnikom. Prof. Wurmb zopet v Ljubljani Včeraj popoldne se je v Ljubljani že drugič pojavil avtomobil z napisom 100.000 kilometrov v 365 dneh. Prof. \Vurmb je ponovno prispel s svojo simpatično hčerko Lizi v Ljubljano. Na Aleksandrovi cesti je pristopil k njima naš urednik v hipu, ko sta obrnila svoj avtomobil. Prof. Wurmbu in njegovi hčerki se že na obrazu pozna, da sta prevozila dolgo pot z avtomobilom. Za» gorela sta tako, da bi človek mislil, da sta prispela naravnost iz vroče Afrike. Prof. Wurmb je opisal v pogovoru z na» šim urednikom svoje zadnje potovanje od dneva, ko je zapustil s svojo hčerko Ljub« liano. Ta čas sta prepotovala Avstrijo, Nemčijo in Francijo, od koder sta se vrni* la zopet preko Nemčije in Avstrije v Slo* venijo. Iz Slovenije sta nadaljevala vožnjo v Dalmacijo, Crno goro in Albanijo, od ko* der sta se ponovno vrnila žo pred dvema dnevoma v Slovenijo. Dva dni sta ostala na Bledu, danes sta se pa odpeljala na Dunaj. — Kako je vam ugajala Crna gora? — je vprašal nas urednik profesorja. — Ljudstvo je dobro in simpatično. Tu* di cest« so dobre. — A vaši utisi iz Albanije*? — Ceste niso bai slabe, kar se pa ljudstva tiče, vam ne morem postreči z infor* macijami, ker ga na kratkem potovanju ni* sem mogel spoznati. Prof. Wurmb je izjavil, da se namerava v avgustu vrniti v Jugoslavijo, ker name« rava portretirati kralja Aleksandra in izde* lati velik propagandni film Jugoslavije. Do* voljenje za portretiranje naiega kralja je dobil že na prvi vožnji po nali državi, ko se te mudil v Beogradu, pa ni mogel svo* jega naeVta uresničiti, ker je prišlo do kr* voprelitja v Narodni skupščini. Zdsj upa. da bo imel priliko portretirati kralja v av« gustu na Bledu. Tudi profesorjeva hčerka je izjavila, da se bosta z očetom vrnila v Jugoslavijo, ker so ju naravne krasote nase zemlje očarale. Avtomobil prof NVurmba je vzbujal v Ljubljani tudi včeraj splošno zanimanje. — Simpatičnemu profesorju, ki se tako zanima za naše kraje in ki hoče potom filma iiriti v inozemstvu propagando za naša letovišča, želimo srečno pot in na skorajšnje svide* nje! Splošne dolžnosti davkoplačevalcev v III. četrtletju 1928 (Opozoritev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.) I. Dospelost direktnih darkov. Dne 1. avgusta 1928 bodo dospeli v plačilo neposredni davki za III. četrtletje Ako se ne plačajo v 14dn«?h po dospelosti, se z zamudnimi obrestmi vred prisilno izterjajo- II. Darek aa poslovni promet Davkoplačevalci, ki vodijo knjigo spravljenega prometa, to je oni, katerih promet ie v 1. 1927. presegel vsoto 360.000 Din, so dolini do 30. t. m. odpremiti s posebno prijavo davek od prometa, opravljenega v II. četrtletju 1028. Ostali davkoplačevalci, to jo oni. ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno, imajo sočasno z drugimi davki plačati tudi tretji obrok davka na poslovni promet za 1. 1028. III. Uslužbentki davek. SluŽbodajalci so dolžni odpremiti od uslužbencev pobrane zneske davčnemu uradu najkasneje 15. dan po pr^eku vsakega meseca. Sluibodajalci, ki redoma nimajo več nego pet zaposlencev, pa odpremljajo pobrane davčne zneske do 15. dne po preteku vsakega četrtletja, to je prvič za mesec april, IV. Hišni davek. Hišni davek za leto 1929. se bo odmerjal že po novem zakonu o neposrednih davkih. Dokler se ne objavijo obrazci napovedi za odmero tega davka, odpade v III. četrtletju vsakega leta dosedaj predpisano napovedovanje najemnin. V. Perij od i ene takse. a) Od kuponov ali dividend in od tantijem se plačuje 1% taksa v 13 dneh po odobritvi bilance; b) do 15. t. m. morajo delniške družbe predložiti davftnemu uradu sezna-mek v minulem polletju otvorjenih tekočih računov in plačati odpadajočo takso v kolkih, ki se prilepijo na seznamek; c) od dopolnilne prenosne takse v letnem iznosu 500 Din je plačati tretji obrok od 1. do vštetega 15. julija 1928. Neplačane zneske izterja finančno oblastvo prisilnim potom; č) točilno takso za pravico, da se točijo pijače, je plačati za II. polletje do 31. t. m., sicer se izterja eksekutivno Poskrbite za nočni mir! Pišejo nam: V poletnih mesecih, ko so noči kratke in ima človek, ki dela Čez dan, vsled vročine napete živce, potrebuje vsak mestni prebivalec tembolj vsaj ponoči popolnega rriru, da se odpočije. V Ljubljani zadnji čas nimajo motociklisti in avtomobilisti, zlasti pa avtotaksni šoferji čez dan prav nobenega ozira na občinstvo. Po predpisih bi smeli voziti po mestu le 15 km na uro, na križiščih cest pa le 6 km na uro. Vozijo pa po 30 do 40 km povsod, piskajo in tulijo s piščalimi, da pretresa pisk in tulenje mozeg ter dvigajo prah s prehitro vožnjo in to tudi po tlakovanih in asfaltiranih cestah, da je v zasmeh vsaki higijeni. Piskanje in ropot, ki ga povzročajo motociklisti, ki vkljub predpisom sploh nimajo izpuhov zaprtih, ravmotako pa avtomobili, ie naravnost neznosen že podnevi. Kaj pa šele ponoči, ko spi poleti vse prebivalstvo pri odprtih oknih. Vznemirjajoči signali so motociklistom in avtomobilistom sploh prepovedani, kljub temu pa tulijo in piskajo neprestano, da gre skozi mozeg in zlasti pred kriŽiSči, ki so v Ljubljani na vsakih 50 metrov. Dolžnost policije je, da to nepotrebno vznemirjanje prebivalstva energično s primernimi kaznimi, oziroma odvzemo voznih dovoljenj odpravi. Voziti Js mogoče čisto tiho, tudi motornim kolesom, če Je izpuh po predpisih zaprt. Piskanje pred križišči je brez smisla, če hitro vozi z brzino 30 do 40 km, ker je vozilo že v par sekundah, ko zapiska, že na križišču in piskanje karambola sploh ne more pri hitrih vožniah preprečiti. Zato je predpis, da je na križiščih dovoljena le 6 km vožnja, pri taki vožnji je pa piskanje nepotrebno. Najhujši pa Je ropot In piskanje ponoči Ponoči sploh v Ljubljani vsaj od 10. ure zvečer do 7. zjutraj ni prometa po cestah in se že od daleč sliši vsak motor, če tudi ima izpuh zaprt, povrh se vidi še luč vozila. Piskanje in ropotanje, zlasti pa piskanje in ropot motociklistov naravnost onemogoča spanje prebivalcem ob prometnejšm cestah ter ko trdo izmučen zadremlje, ga ne-zr.osni, visoki pisk zdrami iz spanja. Na prometnih cestah, ki vodijo do kolodvora, se piskanje in ropotanje ponavlja celo ljubo noč. Mestni magistrat je na hvalevredni način energično odpravil piskanje premo-garjev. ki je pa napram piskanju in ropotu motociklistov in avtomobilov prava igrača. Nujno potrebno je« da policijska direkcija takoj najenerglčnejse nastopi ter skrbi za nočni mir prebivalcev ob prometnih cestah. Naj policijska direkcija poskrbi« da bodo vozili motociklisti in avti vsaj ponoči od 10. ur s do 7. t jutra) z zaprtimi Izpuhi ter da sploh v tem času opuste vsako piskanje tudi pred križišči in da vporabijo tudi podnevi le globoki, brenčeči električni signal samo v slučaju resnične potrebe. Prestopke naj policija energično kaznuje event. z odvzemo vozne pravice. Mir in živci ter zdravje desettlsočev Ljubljančanov ie več kot pa nepotrebna zabava in prešernost nekai posameznikov. Zlasti avtotaksi in motociklisti so tozadevno najbolj brezobzirni. Mestni magistrat naj pa od svoje strani stori vse potrebno, da bodo imeli občani nočni mir, da bodo tisti pri odprtih oknih lahko brez skrbi, da bi se zadušili vsled prahu, ki ga dvigajo avti, mogli ponoči počivati vsaj nekaj ur, ne da bi jih piskanje plašilo iz spanja. £Seiežnica KOLEDAR Dane;: Sreda, 4. julija 192$; katoličan' Ciril in Metod; pravoslavni: 22. junija. Jutri: Četrtek, 5. julija 1928: katolič.j.ii Izaija, pravoslavni: 23. junija, Domogoj. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Ideal: «Logarjeva Kristav Ljud-ki kino (Matica): n zaradi tepeža in da mora plačati 1500 Din globe, sicer se spremeni ta globa v SmeseČno zaporno kazen. Franca mu je spet verjela in mu zopet posodila 1500 Din. Tako je Janez Franco ociganil za 2200 Din, jo zapeljal in poleg tega se okužil. Janezu pa ni bila dovolj samo Franca jel je zalezovati tudi Franco N. Tudi tej je obljubil zakon in jo zapeljal. Podjetnemu babjaku pa to Še ni zadostovalo. Okužil je s sifilisom prijazno natakarico, 191etno Miciko. Mieika in Franca P. sta se morali zdraviti v bolnici. Obe upata, da bosta še popolnoma okrevali, dočim bo z Janezom težko kaj, ker ee sploh nič no zdravi. Fant je bil obsojen na 6 mesecev ječe, tudi postil se bo in na trdem bo ležal. Zagovarjal se je s tem, da je mislil, da je bil že popolnoma zdrav. Zelo kislo se je držal, ko ga je opozoril državni pravdnik na posledice njegove bolezni in mu omenil, da se prav lahko zgodi, da bo zaključil »voje lahkomiselno Življenje v blaznici. Kazen je fant sprejel. Ali že imate Album slovenskih književnikov? — Naročite ga pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Težka avtomobilska nesreča Avtoklub v Košicah na Slovaškem jc priredil v nedeljo avtomobilsko dirko, pri kateri se je pa pripetila težka nesreča, ki je zahtevala tri človeške žrtve. Vodilni avtomobil Bnick je šofiral lastnik Stepan Oelscbleg;er, trgovec z železnino v Košicah. Od starta ga je vodHa pot po Klavni ulici, kjer je bi! promet zjutraj zelo živahen. Na glavni uKci je vsak dan obi* čajni trg in na obeh straneh so postavljene stojnice. Avtomobil se je hotel izogniti neki starejši ženski, ki je pa v strahu skočila naravnost na cesto tako, da jo je prijel blainik in vrgel na tlak. Šofer, ki je vozil z veliko brzino, se je tako ustrašil, da je pognal avtomobil še z večjo hitrostjo in zavozil naravnost med stojnice. Kmalu se je valjalo pod drvečim avtomobilom več ljudi. Starka, ki je zakrivila nesrečo, je obležala na mestu mrtva. Ranjence so prepeljali v bolnico in na kraj nesreče je prišla takoj sodna komisija. Stepan Oelschleger je izurjen avto-mobilist in zato je tembolj čudno, da se mu je pripetila tako težka nesreča. Dve težko ranjeni ženski m sicer 21 letna žena železniškega Čuvaja Eva Tomaško in 781etna vdova Katarina Sternlichtova sta kmalu po prevozu v bolnico podlesrli rezkim poškodbam. V bolnici leži še 6 težko ranjenih, od katerih se bore nekateri s smrtjo. Štirje lažje ranjeni so v domači oskrbi. Stev 150 cSEOVENSKT NAROD* dne 4. julij* 1928. Strm £ Teden prodaje srečk drž;« waxredne loterije. i Žrebanje prvega razreda se bo vršilo že v ponedeljek, dne 9. t. m. za to je skrajni čas, da je vsakdo, ki se hoče potegovati za visoke dobitke, do ponedeljka v posesti srečk. Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z. v Ljubljani se dobijo v Oglasnem oddal* Ekspozituri Jntra v Maribora pa v kn „Jutra" v Pre- v Šiški na Celovški upravi „Večernika", šernovi ulici ste v. 4 cesti štev. 53 Aleksandrova c 13 dnevne vesti. Silno ogorčenje nad Nobilovo pustolovščino — Najmlajši potomec Karagjorgjev. Soproga princa Pavla princesa OIsa je rodila v petek na posestvu vojvode Yorškega blizu Londona zdravo moško dete, ki je najmlajši potomec Karazjorgjeve dinastije. — Osebne vesti s pošte. V višjo skupino so pomaknjene računovodinje podruž» niče Poštne hranilnice v Ljubljani Mara Babšek, Terezija Prešeren in Nada N e d e 1 j k o ter uradnica Valerija P1 i -v e 1 i č. — Spremembe v državljanstvu. V naše državljanstvo je sprejet dosedanji italijanski državljan dr. Kajetan Gantar, kontrak-tuaini suplent na realni gimnaziji v Ljubljani. Iz našega državljanstva je izstopila Gabrijela Kokmut, gospodinja na Dunaju, rodom iz Ptuja. Sprejela je avstrijsko državljanstvo. — Naš tujskoprometni urad v Pragi. V ponedeljek popoldne sta otvorili Češkoslovaška - jugoslovenska liga in Jadranska Straža v Pragi oficijelni jugoslovensko -tujsko - prometni urad. Svečane otvoritve so se udeležili zastopniki češkoslovaške viade in našega poslaništva. Zastopnik češko - slovaškega ministrstva narodnega zdravja je obljubil, da bo ministrstvo po svojih močeh podpiralo to važno ustanovo. Naš tujsko -prometni urad v Pragi bo skrbel za propagando naših letovišč in kopališč v češkoslovaški javnosti in skušal bo privabiti čim več Čehov na našo rivijero. — Italijanski delavci v Splitu. V Splitu so popisali tuje državljane in ugotovili, da je v mestu 1595 italijanskih delavcev. — Kronski vpokojenci in njih prevedba v diaarje. Po dolgem času bomo menda kronski vpokojenci bivše Avstro - Ogrske vendar končno enkrat prevedeni v dinaT-je— a žalibog vse kaže, da ne dobimo toliko v dinarjih kakor imamo sedaj t e -m c I j n e kronske pokojnine. DrŽava nam bo morda nekaj po eni strani nudila, a po drugi strani zopet nekoliko odtrgala. In s tem naj bi se naš obupni položaj znatno zboljšah? Jeli morda država res tako revna, da nas ne more izenačiti z onimi vpokojenci, ki so Šli, oziroma stopili pod novim zakonom naše države v pokoj ali pa da bi nam izplačala našo krvavo zasluženo pokojnino v zlati pariteti. — Gospodje poslanci, zavzemite se za nas, v kolikor vam je mogoče! Država nam že rtak dolguje pokojnino v dinarjih približno kakih 8 do m let. — Kronski v pok o Jen ec. _ Naši delavci na grobu kralja Petra. Slov. kulturno društvo »Triglav« v Kra-gujevcu, v katerem so organizirani slovenski delavci, zaposleni v artiljerijsko - tehničnem zavodu, je priredilo na Vidov dan izlet v Topolo, kjer je položilo venec na grob blagopokojnega kralja Petra. Pevsko društvo našiti fantov je zapelo na grobu več pesmi in župnik Ivan Vinodolac je opravii mašo zadušnico. Poslovodja artiljerijsko - tehničnega zavoda Franjo šUjer je stopil po maši z vencem v roki h grobu fn se v daljšem govoru spominjal zaslug kralja Petra za osvobojenje in ujedinjenje. Končno je pevski zbor zapel državno himno in zaključil lepo uspelo pijetetno svečanost. — Profesorji beograjske univerze za pospeševanje ljudske prosvete. 40 profesorjev beograjske univerze je sklenilo izdajati znanstveno revijo »Priroda i nauka«, ki bo namenjena pospeševanju ljudske prosvete. Revija se bo pečala zlasti s problemi, ki so v tesni zvezi z razmerami in potrebami našega ljudstva. Temu pokretu se lahko pridružijo tudi prosvetni delavci izven univerze. Prva Številka poljudne znanstvene revije beograjskih vseučiliških profesorjev izide 15. t. m. in se pošilja na zahtevo brezplačno. — Kdo bo novi guverner Narodne banke. Po smrti Ljube Srečkovića je ostala Narodna banka brez Svojega najvišjega funkcionarja. Ker čakajo banko v zvezi s stabilizacijo naše valute važni posli, so vsi Sani upravnega sveta mnenja, da je treba Izpraznjeno mesto čimprej popolniti. Volitve novega guvernerja se bodo vršiie na taji glavnega upravnega odbora 7. t. m. pred izrednim občnim zborom delničarjev. Kandidatov je pet. Največ Izgledov na izvolitev ima baje sedanji viceguverner Ig-nat Bajloni, ki vodi zdaj guvernerske posle. Med kandidati se omenjata tudi naš poslanik v Bernu Jovan Marković in član upravnega odbora Mihajlo Gjurić. _ Alojzij Peljiak r Mariboru. Iz Maribora nam poročajo: Strokovni učitelj g. Alojz Poljšak se je odzval vabilu primarija g. dr. Ceraiča in se je začasno preselil v Maribor. V izolačni baraki javne bolnice na oddelku primarija dr. Drnovška so dali g. Poljšaku na razpolago prostor za njegove pacijente. Ko ae j« zvedelo, da je prispel g. Poljšak v Maribor v bolnico, se je pripeljalo mnogo bolnikov iz raznih krajev, ki so prosili, da bi jih sdravil on. Včeraj opoldne je vršila mnogoštevilna uradna komisija pregled bolnikov. Pri tem je bflp mnogo ragburje- nja in hrupa. Med bolniki jih je tudi nekaj iz Ljubljane. Zastopani so razni stanovi in poklici. Komisija je g. Poljšaku dodeljevala pacijente ter izbirala tudi brezupne slučaje, s katerim so imeli opravka že razni zdravniki. G. Poljšak je baje izjavil, da Čudežev tudi on ne zna delati, da bo pa poskusil vse, kar je mogoče. Posrečilo se mu je že marsikaj, jamstva za prav vse, zlasti za zastarele slučaje, pa seveda ne more prevzeti, — Zadeva z lečenjem raka, ki je dvignila v naši javnosti toliko prahu, torej le ni končana. Zdaj, ko bo lečil g. Poljšak bolnike pod strogo zdravniako kontrolo, ae bo pokazalo, koliko je resnice na vesteh, da uspešno leči raka in druge sorodne bolezni. Zadevo imajo sedaj v rokah strokovnjaki in nijjiova naloga je, da javnost informirajo o Poljšakovi metodi lečenja. — Smrtna kosa. Včeraj je preminul na Brdu notar in posestnik g. Janko R a h n e. Pokojni je bil vzor značajnega, simpatičnega in plemenitega moža. Bil je daleč naokrog znan in splošno priljubljen. Pogreb bo jutri ob 10. dopoldne na domače pokopališče na Brdu, kamor spremijo pokojnika k večnemu počitku številni prijatelji in znanci, ki ga bodo težko pogrešali. Blag mu spomin! Težko prizadeti rodbini naše iskreno sožalje! — Najstarejša žena v naši držaji. V vasi DobrovČici v rogatiškem srezu živi starka 112 let. Starka je kljub visoki starosti Še vedno čila in zdrava. Nedivno je posetila svoj omoženo hčerko v kraju, ki je oddaljen od vasi Dobrovčici nad 80 km. Vso pot je prehodila peš. — Smrt našega Slovenca v Ameriki. V Milwaukee je po daljši in mučni bolezni preminul Fran Benič. Pokojni se je nedavno preselil v Milwaukee iz Calumeta, kjer je bil eden najstarejših slovenskih naseljencev. Star [e bil 62 let in je zapustil ženo in več otrok. — Samomor v Krčevini. V Krčevini pri Mariboru se je v ponedeljek ob 17. obesil v svojem stanovanju vlakovodja Tomaž Kosar, žena ga je našla obešenega na kljuki. O dogodku je bila takoj obveščena rešilna postaja, vendar je bila vsaka pcmoč zaman. Kaj je gnalo 481etnega moža v smrt, ni znano. — Vreme. Po neprestanem deževju in Po hladnem vremenu, ki je trajalo letos vso pomlad in še začetkom poletja, smo dobili končno lepo, toplo vreme, ki pa že prehaja v običaino poletno vročino. Vse kaže, da se bližamo pasjim dnevom in da nam vročina ne bo prizanesla. Danes zjutraj je kazal toplomer že 21 stopinj, a ob 10.30 celo 29.5 in sicer v senci. Nenadni porast temperature se je poznal tudi po uradih, kjer je postalo dopoldne naenkrat zelo vroče. Barometer je nekoliko padel in je kazal danes zjutraj 762 mm, vendar se pa ni bati deževnega vremena Pač pa niso izključene lokalne nevihte, ker je pritisnila huda vročina. Včeraj je bilo deloma oblačno samo v Beogradu, povsod drugod pa jasno. Najvišio temperaturo so imeli včeraj v Splitu in sicer 33 stopinj. V Beogradu in Skoplju je bilo 32, v Zagrebu in Sarajevu 31, v LJubljani 30.3. v Mariboru 28 v Dubrovniku 26. Zanimivo Je, da imajo najnižjo temperaturo v Dubrovniku in da smo imeli v Ljubljani včeraj prvič nad 30 stopinj. — Žagarjev! še vedno tajita. Včeraj smo obširno poročali o zagonetni smrti posestnika Antona Žagarja iz Iške vasi. Njegova žena Johana in hčerka Antonija, ki sta osumljeni umora, sta bili prepeljani v preiskovalne zapore deželnega sodišča v Ljubljani. Zaslišuje ju preiskovalni sodnik dr. Kravina. Obe trdovratno tajita, da bi moža, odnosno očeta umorili, čeprav govore močne indicije proti njima. Preiskovalni sodnik ju je včeraj ves dan zasliševal. Maii in hči trdovratno tajita zločin. Tramvaj povozil otroka. V Sarajevu se je predvčerajšnjim pripetila huda nesreča. Sedem let stara hčerka Lazarja Putića je na potu v šolo šla po sredi ceste. Ko je opazila tramvaj, ki ji je vozil nasproti, se je umaknila na levo stran, kjer pa je prihajal tramvaj; revica je prišla pod kolesa, ki so jo grozno razmesarila. Ostala je na mestu mrtva. Upravnik tramvaja ni mogel pravočasno ustaviti voza ter preprečiti nesreče. — Spomnita se Ciril - Metodove družbe! Jutri, dne 5. julija, je god naših slovanskih apostolov, sv. Cirila in Metoda. Njima na čast bodo danes zažigali po Sloveniji kTesove. Rodoljubi! Spomnite se pri tei priliki tudi naše Ciril - Metodove družbe, ki je zelo potrebna vsestranske podpore: Držimo se starega gesla: »Mal' položi dar, domu na oltar!« 534n — Pri ljudeh z oslabelim delovenjem srca Vam pripravi kupica prirodna grančice »PranCrJosef«, zaužita vsako Jutro na tešče, lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srce so prišli do zaključka, di celo pri težkih oblikah napak srčnih za-KJpjmjc, učinkuje voda Prane Josef zanes- ljivo in brez vsakršnih težav. Dobi se v vseh lekarnah, drogerilah in Špecerijskih trgovinah. Iz Ljubljane —lj Akademski kolegij v Ljubljani je zaključil s 1. julijem svoje sedmo poslovno leto. V pretečenem študijskem letu so diplomirali, odnosno promovirali naslednji gg. študenti - kolegijaši: Na filozofski fakulteti g. Brane Janko iz I. skupine (matematika in fizika), rodom iz Podkuž pri Kranjski gori. Na J u r i d i č n i fakulteti gg. doktor Matija P r i m u s iz Zagreba, doktor Odon Planinšek iz Šoštanja, Ciril Kocmur iz Novega mesta in doktor Milan Senekovič iz Ruš pri Mariboru. Na tehniški fakulteti so bili diplomirani: a) za inženjerje elektrotehike gg.: Miroslav An-doljšek iz Litije, Dragutin Heruc iz Kri-ževcev na Hrvatskem, Ante Turko iz Splita, Jože Rus iz Gor. Logatca, Aleksander Tarasov iz Leningrada, VTatislav Bedjanič iz Sarajeva in Belčo Uzunov iz Voglevcih-Trnovo v Bulgariji. b) za inženjerje gradbenike gg.: Milovan Goljevšcek iz Trsta in Evgen Poniž iz Vipave, c) Za inženirje arhitekte gg.: Alesander Dev iz Lukovice, Vinko Glanz iz Kotora in Milan Radin iz Novega mesta, č) Za inženjerje kemije gg.: Safet Hadžialič iz Travnika v Bosni, Ste-van Gajič iz Meglovcih v Sremu, Tomo Maksimovič iz šabca v Srbiji in Kajetan Pavletič iz Pulja v Istri, d) Za inženjeTje rudarstva gg.: Fran Malavrh iz Zagorja ob Savi, Svetislav Lazič iz Zagreba, Franjo Jung iz Bjelovara, Lojze Novak iz Idrije, Josip Tiringer iz Slapa pri Tržiču, Dragan Kostanjšek iz Podlugova v Bosni in Vasilije Kostič iz Rvaši pri KolaČinu v Črni gori. —lj Dijaška kuhinja »Domovina« v LJubljani le zaključila letos svoje 19. poslovno leto. Letošnje šolsko leto je podpirala 113 dijakov (med njimi 9 dijakinj) vseh ljubljanskih srednjih in strokovnih šol. Razdelilo se je 16.487 obedov in 12.606 ve-čerij, vsega skupaj 29.093 porcij. Stroški so znašali približno 150.000 Din. Odbor smatra za svojo prijetno dolžnost, da se še enkrat zahvali vsem dobrotnikom, ki so »Domovino« podpirali ter tako omogočili njen lep uspeh. Javno zahvalo izrekamo vsem gospem darovalkam, zlasti pa go-spem dr. Pucovi, prof. Mašerovi in dr. Knafličevi, ki so tudi letos priredile poslovilno večerjo ob zaključku šolskega leta —lj Ljubljančane opozarjamo na proslavo 301etnice Rožne doline, ki se bo vršila v nedeljo 8. t. m. Rožnodolčani so sestavili za proslavo tako bogat spored in poskrbeli za zabavo in razvedrilo tako temeljito, da bodo zadovoljni vsi njihovi prijatelji, ki jih imajo v mestu mnogo. Prepričani smo, da se bodo Ljubljančani v velikem številu odzvali vabilu svojih gostoljubnih sosedov in pohiteli na proslavo 30-letnice njihove vzorne naselbine. —lj Ljubljanski živilski trg. Današnji ljubljanski živilski trg je bil precej živahen in prav dobro založen z vsem potrebnim. Cene, ki so bile zgodaj zjutraj in še deloma dopoldne visoke in stalne, so pričele proti ooldiievu rapidno padati. Veliko je bilo salate in sicer Prav lepe glave po 1 dinar. Dalie so prodajali: špinačo merica po 1 Din, kolerabice komad po 1 Din, kar-fijola, zelo lepa, cvet, po 4 Din, paradižniki kg po 14 Din, grah tuščeni liter po 4 Din, kiompir stari kg po 2 Din, novi po 3.50 do 4 Din, kumare in buče po 6 Din za kg. Veliko je bilo tudi banaškega ohrovta in prvih zeljnatih glav in sicer ohrovt po Din, zelrnate glave po 7 Din za kg. Skoraj tretjino trga na južni strani poleg semenišča so zavzele prodajalke borovnic in rdečih jagod in sicer so prodajale: borovnice liter po 2.50 Din in rdeče jagode po 6 Din liter. Najnižja cena domačih češenj je bila dosedaj s 5 Din, splošno so se pa prodajale češnje od 7 do 8 Din za kg. Tudi gob je bilo nekaj in sicer prav lepih, debelih in trdih jurčkov, običajna mera po 7 Din. Nekaj košar lisičk je bilo kmalu prodanih po 2 Din za liter. Piščancev je bilo obilo, prvotno po 20 Din komad, pozneje pa že par debeMh za 30 Din. Tudi jajc je bilo dosti in jim ie bila stalna cena 2.25 Din za par. Sadle je še zaenkrat prav drago in sicer so bile hruške po 8 Din kg, marelice pa po 10 dinarjev. —!j Prvi mesečni živinski sejem v Ljubljani. Prvi mesečni živinski sejem je bil precej živahen. Dogon živine ie bil razmeroma velik, cene so ostale v splošnem nespremenjene. Cene volom so celo nekoliko padle, zdi se pa, da je bila temu vzrok povprečna slabša kvaliteta prignane živine. Do 12. Je bilo prodanih 25 konj, 50 volov, 20 krav, 10 telet in 200 prašičev. Cene prašičem so ostale skoraj nespremenjene. Podrobno poročilo priobčimo jutri. —Ij Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. V četrtek dne 5. julija ob 14.30 se vrši izpred bolnice pogreb umrle naše marljive članice Adele Mezgo lic. Zvečer ob 6. se vrši v pevski dvorani izredni občni zbor Glasbene Matice. Obakrat za vse člane in članice obvezna udeležba. —Ij Brutalen nočni napadalec. Ko je šel snoči pladoledar France AhČan po Franko-panskl cesti domov, ga je nenadoma ustavil neki ponočnjak, ki ga je začel psovati in ga slednjič s palico močuo udaril po levi roki, da mu jo je zlomil v komolcu. Napadalec je nato pobegnil, Ahčana bo pa z rešilnim vozom prepeljali v bolnico. —Ij Československa Obec v Ljubljani. Oslava velikčho Cecha, Mistra Jana Husa kona se v sobotu dne 7. t. m. tfičtrte na devet ve Zvezde. Hojna učast členstva Jest žadoucna. 533n —Ij Krasne dunajske otroška oblek ce od 34 Din dalje le pri Krtstoflč-Bučar, Stari tre LJubljana. 46T Fotoaparata kupite ntjlboljle pri Fr. P. Zajec, optik« Ljubljana, Stari trg, 9 53-T Prispevajte v fond Akademije znanosti in Narodne galerije! Rusi se boje za usodo letalca tujejo Nobilu, naj se ne vrača v vseh norveških cerkvah Včeraj smo med brzojavnimi vest* mi poročali, da je ruski ledolomilec «Krasin» priplul do ledene gore, na ka* teri čaka rešitve Viglierijeva skupina, ki jo je Nobile tako strahopetno zapu* stil. Ta vest je pa bila preuranjena. Res je samo, da se ruski ledolomilec pribli* žuje nesrečnim Nobilovim spremljeval* cem, katerim se je pridružil tudi juna* ški švedski letalec Lundborg, ki je po* bral Nobila in se pri drugem poletu po* nesrečil. Vsak čas je pričakovati, da do* seže «Krasin» ostanke Nobilove eks* pedicije in jih vzame na krov. Strokov* njaki priznavajo, da je rešitev Viglie* rijeve skupine mogoča samo na ta na* čin, da se ji približa ledolomilec, ki lahko vzame na krov vso skupino na* enkrat. S tem pa tragedija Nobilove pu* stolovščine ne bo nič manjša, kajti zdaj ne gre samo za člane te famozne itali* janske ekspedicije, marveč tudi za Amundsena, Guilbauda in ruskega le* talca Babuškina. Na krovu ruskega le* dolomilca «Maligina» so se že začeli bati za življenje junaškega letalca, ki je tvegal svojo glavo, da reši Amund* sena. Babuškin je odletel že v petek z otoka kralja Karla, da bi našel Amund* sena, odnosno Viglierijevo skupino. Po startu je dobil radiobrzojavno zvezo z ledolomilcem «Maliginom», toda že čez 20 minut je bila zveza prekinjena. Ra* diopostaja na «Maliginu» skuša ves čas dobiti zvezo z Babuškinom, kar se ji pa doslej še ni posrečilo. Tako se bo število žrtev italijanske* ga šarlatanstva pomnožilo, kati vse kaže, da so Amundsen, Guilbaude in Babuškin izgubljeni. Na Norveškem je zavladalo nepopisno ogorčenje nad No* bilom, ki je spravil v svoji nadutosti in domišljavosti v smrtno nevarnost toli* ko ljudi. Zlasti levičarski tisk obširno razpravlja o Nobilovi pustolovščini, o njegovi strahopetnosti in nesposobno* sti. Norveški advokat dr. Kari Karlson Johannsen je priobčil v delavskem listu članek, v katerem pravi, da je Nobile brezvestnež in šarlatan prve vrste. —■ Norveški listi energično odklanjajo vsa poročila, ki jih pošilja posadka italijan* skega parnika «Citta di Milano». Nor* vezani so zelo ogorčeni nad vestjo, da so na parniku «Citta di Milano» pri po* grebu strojnika Pomelle vzklikali «hu* ra». Norveški listi svetujejo Nobilu, naj se ne vrača v Italijo preko Norve* ške, ker ne morejo jamčiti za njegovo glavo. Nobilovo šarlatantstvo bo imelo ne* dvomno za generala samega, pa tudi za Italijo težke posledice. Italija je izgu* bila že zdaj ves kredit, ki ga je še ime* la v onih državah, kjer ljudstvo Itali* janov še ne pozna. Zanimivo je, da so je norveška vlada oficijelno obrnila na Društvo narodov s prošnjo, naj v bo* doče strogo prepove take pustolovščin ne in hazardiranje s človeškimi življe* nji. Norveška vlada zahteva, naj Dru* štvo narodov ukrene vse potrebno, da se preprečijo tako površno organizira* ne ekspedicije na severni tečaj, kakor je bila Nobilova. Norvežani so zdaj uvideli, da je šlo Italijanom samo za re* klamo in da bi bilo najbolje, če bi pu* stili Nobila tam, kamor ga je gnalo slavohlepje. Don Garios je bil umorjen? Na Španskem se je razvila originalna polemika. Več profesorjev in učenjakov se prepira, da li je bil španski prestolonaslednik Don Carlos, sin Filipa II. umorjen, ali je umrl naravne smrti. Hipotezo, da je bil Don Carlos zastrupljen, zagovarja več učenjakov in profesorjev, ta trditev je pa naletela na odločen odpor drugih znanstvenikov, zgodovinarjev in učenjakov. Da se spor reši, je predlagal član madridske akademije znanonosti, naj Don Carlo-sove zemske ostanke izkopljejo in ugo-tove, da-li je bil prestolonaslednik zastrupljen z arzenikom. In tako bodo — če bo namreč vlada privolila — kosti pokojnega prestolonaslednika, ki ie pokopan že 400 let, odkopali. Res brihtnl in občudovanja vredni so ti profesorji. Pokojni Don Carlos ie bil rojen v juliju I. 1545 in je umrl 1. 156S. če takrat njegovega trupla niso balzamirali. pač ne bodo našli drugega, nego prah In kvečjemu še nekaj kosti. O pokojnem Don Carlosu je znano, da je bil šibek mladenič. Že v rani mladosti mu je umrla mati, nato ga je pa vzgajala očetova sestra. Otrok je bil že v mladosti nekoliko slaboumen, kasneje se ie pa rad udajal pijači. Vino, zabava in ženske, to je bil njegov največji užitek. Njegov oče je kmalu uvide!, da iz fanta ne bo prida in da napravi njegovemu početju konec, ga je dal nekeea dne zapreti In zastražiti. In Don Carlos je kmalu nato španski vladi napravil veliko uslugo. Umrl je kar na lepem, in s tem rešil državo velikih skrbi. Kmalu po smrti je postal Don Carlos legendaren. O njegovem življenju in nagli smrti so se pričele širiti različne vesti In pesnik Saint Real je razširil legendo, da je prestolonaslednik ljubil svojo mačeho in da ga je dal Filip II. umoriti. To snov je porabil tudi sloviti nemški pesnik Friedrich Schil-ler fca svojo dramo. če je nesrečni Don Carlos res lju- Babuškina. — Norvežani sve-Italijo preko Norveške. — V molijo za Amundsena Amundsen je postal na Norveškem še bolj popularen, kakor je bil doslej. Po vseh norveških cerkvah se vrše dan za dnem službe božje in ljudstvo moli za njegovo rešitev, toda Norvežani ne upajo več, da bi se posrečilo Amund* sena rešiti. Lahko si mislimo, kakšno bo šele ogorčenje nad Italijani tedaj, ko se izkaže, da je Amundsen res na« šel v večnem ledu smrt in da je žrtvo* val svoje dragoceno življenje za to, da reši šarlatana Nobila, čigar pustolov* ščino obsoja sedaj ves kulturni svet. Viglierijeva skupina, v kateri sta tudi češki učenjak dr. Behounek in švedski kapitan Lundborg, je že opeto* vano klicala na pomoč. Na ledeni gori, kjer Čaka ta skupina svoje usode, baje ni prostora, da bi mogla letala pristati. Kljub temu so startali letalci Madda* lena, Penzo in Carlson, da vržejo nesrečnim žrtvam Nobilove pustolovsči* ne zalogo živil, lekarstev in druge po* trebščine. Že dvakrat so zaman iskali ledeno goro in morali so se vrniti, ker je pihal tako močan veter, da so bila le* tala v nevarnosti. Ogorčenje nad No* bilom je tem večje, ker je javnost o svoji tragediji nalašč napačno informi* ral, tako da so organizirale poedine dr* zave rešilne ekspedicije, ki so seveda zelo drage. Švedska jc že doslej izdala za rešilno ekspedicijo 200.000 kron, ali v naši valuti okrog 3,200.000 Din. V) tem pa ni vračunana škoda, ki jo je utrpela država s tem, da se je že več letal razbilo in da so se nekateri par* niki tako pokvarili, da niso več za rabo. Danski polarni raziskovalec Peter Freuchen je izjavil, da je malo upanja, da bi se posrečilo Amundsena in Guil* bauda rešiti, kajti hidroplan «Latham» se ne more dolgo držati na vodi. — S Freuchenom se strinja tudi Hansen, ki je spremljal Amundsena na ekspediciji na južni tečaj. Hansen meni, da se je moralo Amundsenovo letalo spustiti na razburkano morje in da se je prevrnilo. Amundsen in Guilbaud sta najbrž uto* nila. Znameniti polarni raziskovalec Knud Rasmusen je izjavil, da je rešitev Vigli* erijeve skupine dan za dnem težja, ker se začne julija led v polarnih krajih tajati in ker žene morski tok ledene go* re na odprto morje. Zemljepisna lega Viglierijeve skupine se ni izpremenila. Radiopostaja na parniku «Citta di Mi* lano» je klicala to skupino, toda vreme je bilo tako neugodno, da ni dobila od* govora. Italijanska majorja Maddalena in Penzo, ki sta krožila delj časa nad pokrajino, kjer čaka Viglierijeva skupi* na rešitve, sta izjavila, da žene močan vzhodni veter ledene gore proti Seve« rovzhodni zemlji in da so nastale na mnogih krajih v ledu široke razpoke, tako da se bo ruski ledolomilec «Krasin» lahko približal ledeni gori, na kateri so zadnji ostanki Nobilove ekspedicije. Kapitan Ravazzoni je poletel s hidro* planom dvakrat iz Tromso nad polarne kraje, da bi našel Amundsena, toda obakrat se je po brezuspešnem iskanju vrnil. Vse je odvisno zdaj od ruskega ledolomilca, ki se počasi, a sigurno bli* ža Viglierijevi skupini. bil svojo mačeho, se na kosteh pač ne bo dalo ugotoviti. In tudi če bo tudi ekshumacija trupla pokazala, da je bil Don Carlos zastrupljen, Španija s tem ne bo rešena. Špance same prav malo zanima, kaj so počenjali njihovi vladarji pred stoletji in čeprav učenjaki ugotove, da je bil prestolonaslednik umorjen, Filip II. v njihovih očeh ne bo pridobil, niti izgubil na svojem ugledu. Strašen samomor V, Judendorfu pri Leobnu v Avstriji je te dni storil strašen konec 51*letni delavec Martin Hrobath. Hrobath, ki se je zelo eksponiral za komuniste in je bil celo njihov zaupnik, je v noči od sobote na nedeljo sedel na deset dina* mirnih patron in jih vžgal. Razneslo ga je na drobne kosce. Vzrok nenavadnega samomora ni znan. Hrobath, ki je bil usluiben pri Alpinski montanski družbi, je v sobo« to zjutraj, kakor običajno, odšel na de« lo. Toda v rudnik ga nI bilo, navzlic te* mu se je pa vrnil šele zvečer okoli 22. domov. Bil je zelo slabe volje. Ženi je ukazal, naj gre takoj spat, okoli pol 3. zjutraj pa je nenadoma vstal in rekel ženi, naj gre ž njim. Seveda žena ni ho* tela tako zgodaj zjutraj vstati in zato je ostala v postelji. Mož je odšel sam. Kmalu je nastala strahovita eksplozija, stresla se je vsa hiša. Ko so stanovalci prestrašeni planili iz hiše, se jim je nudil grozen prizor. 100 metrov od hiše je ležalo razmesarjeno delavčevo tru* plo. Truplu je manjkala glava, roke in drugi deli telesa so ležali raztreseni da* leč naokoli. Orožniki so dognali, da je Hrobath', čigar identiteto so s težavo ugotovili, legel na cesto in si pod hrbet položil de* set dinaraitnih patron, ki jih je zvezal 7 vžigalno vrvico In zažgal. Eksplozija je bila tako silna, da je nesrečnežu od* neslo glavo skoraj 200 metrov daleč. — Zdi se, da je bil pravi vzrok samomora v zvezi s Hr oba t novim komunističnim delovanjem in orožniki so tudi v tem pravcu usmerili preiskavo. «S L O V F N S K T N A R O D* dne 4. julija 1928. štev 150 Edgar \v ailace; TRIJE PRAVIČNIKI ROMAN. S temi besededarni si je zavihal rokav: roka je bila vsa pokrita z brazgotinami in lisami. »Vse to je od kač!« je izjavil kratko. »Evo, tole« — pokazal je na brazgotino, na katero je bil očividno najbolj ponosen — »tole je od kobre. Ko me je kača pičila, so moji črni uslužbenci mislili, da je konec; in ne da bi počakali vsaj toliko, da izdihnem, so si jeli razdeljevati moje stvari. Hoteli so biti vršilci oporoke in dediči hkrati.« »Toda zboleli ste vendarle?« je vprašal Gonsalez. Mr. Washingt)on je zmajal z glavo. >Ne, gospod; niti toliko mi ni bilo, kakor da bi me bila pičila čebela ali osa. Nekateri ljudje jedo arzenik, drugi pogoltnejo brez škode toliko morfija na enkrat, da bi bilo ž njim mogoče deci-mirati celo vas. Jaz sem varen pred kačjimi piki; rjirva kača me je uklala, ko mi je bilo jedva pet let« Sklonil se je k njim; njegov veseli obraz se je nenadoma zresnil. »Jaz sem tisti, ki ga potrebujete.« »Tudi jaz sodim tako,« je počasi odgovoril Manfred. »Ker je kača še vedno na poslu. In v istoriji je nekaj, Česar ne razumem.. .< »Hotel bi kače opravičiti,« je do-vzei Mr. Washington. »Kdor pravi, da je kača že od narave zla, je nevednež. Kače so mirne i