PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
»P 559 linije)
> 1
35723
02
vn
V5
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 800 lir - Leto XLIII. št. 178 (12.810)
Trst, sreda, 29. julija 19i
Štiri mesece po odstopu Craxija in odprtju vladne kr,
%
o —
o
o
M
O
O
Giovanni Goria sestavil vWo
Mrzlična pogajanja zadnjih ur v zvezi s predstavništvom P S Dl - Danes zaprisega, jutri razprava v senatu
RIM — Demokristjan Giovanni Goria je torej sestavil svojo prvo vlado. Po dolgotrajnih pogajanjih in po napetem vzdušju zadnjih ur se je Goria sinoči predstavil na Kvirinalu predsedniku republike Cossigi s seznamom ministrov. Danes dopoldne bo nova vlada prisegla, verjetno se bo v Popoldanskih urah prvič sestala za imenovanje podtajnikov, jutri ob 11. uri pa je že sklican senat, kateremu bo Goria podal svojo politično in programsko poročilo. Začela se bo tako razprava o zaupnici, ki bo predvidoma trajala do polovice prihodnjega tedna, ko se bodo po dolgi vladni krizi, volilni kampanji in povolilnih pogajanjih Politiki končno podali na dopust.
Vlada, ki jo je sestavil Goria, je sad številnih kompromisov med strankami in v strankah samih. V njej je nekaj Poznanih imen, precej pa je tudi novih ministrov. Če začnemo z demokristjani sta ključni poziciji, zunanje in notranje zadeve, pripadli Andreottiju in Fanfaniju. V vlado se je po 4-letni odsotnosti vrnil Emilio Colombo, v primerjavi s prejšnjo vlado pa so svoje Pozicije ohranili maloštevilni ministri, pravzaprav poleg Andreottija samo še
minister za zdravstvo Donat Cattin in minister za kmetijstvo Pandolli. Med imeni, ki jih ni več na seznamu ministrov, naj omenimo predvsem dve: bivšega notranjega ministra Scalfara, ministra za pravosodje Rognonija in - veliko presenečenje - ministra za civilno zaščito Zamberlettija, ki je tem vprašanjem z majhnimi presledki sledil vse od potresa v Furlaniji, leta 1976. Pri demokristjanih so očitno prevladala stroga notranja pravila delitve pristojnosti med posameznimi strujami.
Kar zadeva socialiste je največja teža padla na Giuliana Amata, ki je postal podpredsednik vlade in prevzel tudi zakladno ministrstvo, ki so ga doslej demokristjani samo enkrat spustili iz rok in ga poverili Ugu La Malli. Socialisti so si zagotovili tudi ministrstvo za pravosodje, ki je bilo prav tako eno izmed demokristjanskih levdov. Omembe vredna je odločitev, da so za ministra za turizem in prireditve izbrali Franca Carrara, znanega nogometnega voditelja, seveda predvsem v vidiku priprav na svetovno nogomet-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Seznam novih ministrov
PREDSEDNIK VLADE IN VPRAŠANJA JUGA:
Giovanni Goria (KD)
PODPREDSEDNIK VLADE IN ZAKLAD:
Giuliano Amato (PSI)
ZUNANJE ZADEVE:
Giulio Andreotti (KD)
NOTRANJE ZADEVE:
Amintore Faniani (KD)
PRAVOSODJE:
Giuliano Vassalli (PSI)
PRORAČUN IN GOSPODARSKO NAČRTOVANJE:
Emilio Colombo (KD)
FINANCE:
Antonio Gava (KD)
ŠOLSTVO:
Giovanni Galloni (KD)
OBRAMBA:
Valerio Zanone (PLI)
JAVNA DELA:
Emilio De Rose (PSDI)
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO:
Filippo Maria Pandolfi (KD)
POŠTA IN TELEKOMUNIKACIJE:
Oscar Mammi (PRI)
INDUSTRIJA, TRGOVINA IN OBRTNIŠTVO:
Adolio Battaglia (PRI)
DELO IN SOCIALNO SKRBSTVO:
Salvatore Formica (PSI)
PREVOZI:
Calogero Mannino (KD)
TRGOVINA S TUJINO:
Renato Ruggiero (PSI)
TRGOVSKA MORNARICA:
Giovanni Prandini (KD)
DRŽAVNE SOUDELEŽBE:
Luigi Granelli (KD)
ZDRAVSTVO:
Carlo Donat Cattin (KD)
TURIZEM IN PRIREDITVE:
Franco Carraro (PSI)
KULTURNE IN AMBIENTALNE DOBRINE:
Carlo Vizzini (PSDI)
OKOLJE:
Giorgio Ruffolo (PSI)
MINISTRI BREZ LISTNICE
ODNOSI S PARLAMENTOM:
Sergio Mattarella (KD)
DEŽELNE ZADEVE:
Aristide Gunnella (PRI)
JAVNE UPRAVE:
Giorgio Santuz (DC)
ZNANSTVENE IN TEHNOLOŠKE RAZISKAVE:
Antonio Ruberti (PSI)
POLITIKA EGS:
Antonio La Pergola (PSDI)
CIVILNA ZAŠČITA:
Remo Gaspari (KD)
MESTNA SREDIŠČA:
Carlo Tognoli (PSI)
POSEBNE ZADEVE:
Rosa Russo Jervolino (KD)
Santuz (KD) edini minister iz F-JK
RIM Videmčan Giorgio Santuz je edini minister iz Furlanije-Julijske krajine v vladi, ki ji predseduje Giovanni Goria. Našo deželo je v Fanfanijevi vladi zastopal Tržačan Livio Paladin, ki je vodil ministrstvo za dežele, član C,raxijeve vlade pa je bil do svoje smrti socialist Loris Fortuna.
Santuz, ki je star 51 let, je doktoriral iz modernih jezikov in se je že zelo mlad vključil v aktivno politično življenje. Bil je tajnik lurlanske Krščanske demokracije, leta 1972 pa je bil prvič izvoljen v poslansko zbornico. Svojo vladno izkušnjo je pričel leta 1979, ko je bil imenovan za podtajnika pri zunanjem ministrstvu v kabinetu, ki mu je predsedoval Giulio Andreotti. Na isto mesto je bil potrjen tudi v prvi Cossigovi vladi istega leta, medtem ko je bil za časa Spadolinija imenovan za podtajnika pri ministrstvu za javna dela.
V drugi Craxijevi vladi je bil lurlanski politik podtajnik za industrijo, predsednik Faniani pa ga je premestil na zunanje ministrstvo, kjer je nadomestil rojaka Fioreta.
Pobočje razdrobljenega hriba na desnem bregu doline zgrmel v reko Addo
Plaz v Valtellini: napovedana katastrofa Tone zemlje in kamenja prekrile dve vasi
MILAN — Tragedija v tragediji se je začela včeraj zjutraj ob 7.22. Pičlih pet minut kasneje je bilo vsega konec. 10 milijonov kubičnih metrov zemlje in kamenja se je odtrgalo s pobočja hriba Coppetto, zdrsnilo v Dolino Pola in si z desnetja brega utrlo pot do struge reke Adda, nakar je plaz »obliznil« še pobočje hriba na levem bregu reke in ob 7.27 je Valtellina zadobila nove geomorfološke razsežnosti.
SanFAntonio Morignone in Morignone sta zdaj le geografska pojma. Tudi najvisje strehe teh vasi, ki so teden dni štrlele iz blatnih voda narasle reke Adde, prekriva zdaj deset metrov visoka plast razdrobljenega hriba. Plaz deluje zdaj kot velikanski čep v dolini, kot naravni, jez, ki je popolnoma zastri tok Adde. Voda pa v »jezeru« narašča s hitrostjo 20 centimetrov na uro, tako da zdaj Valtellini preti nevarnost novih popolav in usadov.
Tehniki civilne zaščite so že nekaj dni sledili geološkim premikom v Valtellini, tako da so pravočasno zaznali nevarnost, da bi pobočje hriba lahko zgrmelo v dolino. Župani ogroženih občin so zato pravočasno izdali odlok po katerem se ne bi smel nihče nahajti na območju občin SanFAntonio Morignone, Poz, Morignone in Tirindre. Prav zaradi tega bi lahko bile posledice včerajšnje dodatne katastrofe v že težko prizadeti dolini omejene na gmotno škodo, žal pa moramo tudi tokrat posredovati število žrtev, ranjenih in pogrešanih.
V SanFAntoniu Morignonu je ena oseba izgubila življenje, ranjenih naj bi bilo zaenkrat šest oseb, ki so v glavnem utrpeli lažje poškodbe, pogrešajo pa 27 ljudi. V spisku pogrešanih je šest delavcev, v službi pri treh različnih podjetjih, ki so bili - za družbo ANAS - na delu na cestnem odseku med Bormiom (ki je zdaj povsem izoliran od Italije) in državno cesto št. 38. Občinski prepovedni odlok naj bi veljal tudi za delavce in reševalce, kaže pa, da so ga pred dnevi preklicali prav za te kategorije. Ostali pogrešane! naj bi bili člani družine Bo-netti, lastniki hotela II camoscio, ki so se kljub prepovedi vrnili v domači kraj, ter drugi morebitni vaščani, ki naj bi se po gozdnih in nenadzorovanih poteh vračali v zapuščene domove, kjer so pustili dobršen del svojih imetij. Tudi tokrat torej ni mogoče predvidevati končnega števila žrtev, ki pa bi lahko bilo znatno višje od najavljenega.
Da bi se kaj takega ne ponovilo, so tehniki civilne zaščite,.župani Valtelline in sam minister Zamberletti, ki je ponovno priletel na kraj naravne nesreče, sprejeli odlok o izjemnem stanju in bo ostal v veljavi, dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje odtoka reke Adda, ki ji včerajšnji plaz brani pot v dolino.
Hudo ranjena Valtellina si zdaj celi rane. 1.300 milijard gmotne škode zbledi pred dodatno škodo, ki jo je povzročil plaz.
Plaz v novi geomorfologiji Valtelline	(Telefoto AP)
Irak je sestrelil sirsko vojaško letalo Kuvajt želi najeti tudi kitajske tankerje
BAGDAD V Zalivu je, mimo meteorološkega aspekta, vse bolj vroče; novice, ki namreč prihajajo iz te regije ne obetajo prav nič dobrega.
Radio Bagdad je včeraj sporočil, da je iraško letalstvo pri mestu Al-Qa'im, nekaj kilometrov stran od sirske meje in 300 kilometrov severozahodno od Bagdada, sestrelilo sirsko vojaško letalo mig-21. Iz istega vira se je tudi zvedelo, da se je pilot rešil. Sirija in Irak nimata diplomatskih odnosov, pretrgala sta jih na sirsko zahtevo ob pričetku zalivske vojne.
Novico je včeraj potrdil tudi vojaški_ glasnik v Damasku, Pilota pa je opravičil rekoč, da je pač bil na poskusnem letu in je pri tem izgubil orientacijo ter tako zašel na iraško ozemlje. V Damasku ostro obsojajo napad na njihovo letalo in o incidentu zahtevajo iz Bagdada uradno pojasnilo.
Medtem je Kuvajt naslovil tudi na kitajsko vlado prošnjo za najem njihovih tankerjev. To je, med obiskom v Kuvajtu, izjavil kitajski namestnik zunanjega ministra Qi Hayai Yuan, ki je obenem dejal, da »Kitajska povsem razume prošnjo kuvajtskih prijateljev in jo bo vzela zelo resno v Poštev«.
Pentagon je medtem obvestil, da so v območju, kjer je zadel ob morsko mino ameriški tanker Bridgeton, našli še več podobnega razstreliva. Reaganova administracija je
včeraj dovolila kuvajtsko-ameriškemu tankerju Bridgeton, da bo prenašal nafto pod zaščito ameriškega vojaškega ladjevja.
Francoski zunanji minister Andre Giraud je včeraj, po sestanku z ministrskim predsednikom Chiracom, dejal, da francoska vojaška mornarica zaenkrat še ne bo plula v zalivskih vodah. Giraud je ob tem tudi jasno poudaril sklep francoske vlade, da nikakor ne bo ščitila tankerjev v Zalivu, ampak jih bo kvečjemu spremljala.
Na sedežu OZN v Ženevi je imel včeraj tiskovno konferenco iranski zunanji minister Ali Akbar Velajati, ki je ponovno svaril vse zalivske države, s posebnim ozirom na Kuvajt, pred iranskimi vojaškimi represaljami. Očitno so Iranci posebno jezni prav na Kuvajtčane, saj je Velajati večkrat ponovil, da »kuvajtski tankerji, ne glede pod katero zastavo plujejo, v bistvu prenašajo iraško nafto«. Iranskega zunanjega ministra so novinarji upravičeno vprašali kako njegova vlada ocenjuje dejstvo, da Kuvajt prevaža iraško nafto tudi s sovjetskimi tankerji in, ali so na muhi tudi Sovjeti? Velajati je odločno dejal, da se nimajo Sovjeti ničesar bati, saj ima Sovjetska zveza v Zalivu pozitivno vlogo in je večkrat dokazala, da se dosledno bori za miroljubno politiko.
TAR Lombardije ugodil pritožbi mlade zdrave nosilke aidsa
MILAN - Deželno upravno sodišče Lombardije je sprejelo pritožbo, ki jo je nanj naslovila Annamaria Dadda, mlada Milančanka, ki jo je uprava nekega tamkajšnjega zdravstvenega doma odpustila, češ da je zdrava nosilka aidsa. Milančanka se je na deželno upravno sodišče obrnila zaradi nepravilnosti, do katerih je prišlo, ko jo je uprava zdravstvenega doma testirala ne da bi bila o tem obveščena. Po mnenju sodišča je bil način testiranja v nasprotju z določili ustave in zakonom zdravstvene reforme, ki predvidevata, da je testiranje v teh primerih odvisno izključno od volje posameznika. Spričo razsodbe se bo Milančanka lahko vrnila na delovno mesto, poudariti pa je treba, da je odločitev sodišča iz Lombardije prva tovrstna odredba v zvezi z aidsom. Odločitev je ugodno komentirala Italijanska zveza za boj proti aidsu, ki je izjavila, da okužba s to boleznijo ne
sme imeti posledic na delovne odnose okuženca.
O podobnem primeru poročajo tudi iz Bologne. Mlad zdravi nosilec aidsa, ki so ga ob zapadlosti šestmesečne terminske pogodbe odslovili iz tovarne Ducati meccanica, v kateri je bil zaposlen, se bo ravno tako lahko vrnil na delovno mesto. Sklep je sprejelo vodstvo tovarne na pritisk tovarniškega sveta, ki je v znak solidarnosti z mladeničem proglasil stavko.
Jutri v Rimu o Aquili in sinhrotronu
NA 4. IN 5. STRANI
• Giovanni Goria
NADALJEVANJE S 1. STRANI
no prvenstvo leta 1990. Znanstvene in tehnološke preiskave pa sopoverili znanemu rektorju rimske univerze Ru-bertiju.
Liberalci so se zadovoljili z enim ministrom, ki pa krije obrambo, to je-zelo pomemben resor. Republikanci so prejeli tri ministre in so z rešitvijo zadovoljni, tudi zato, ker je bil Spadolini izvoljen za predsednika senata, ki je po ustavi druga funkcija v državi.
Poglavje zase so bili socialdemokrati, ki so se tokrat trmasto borili, sklicujoč se tudi na dejstvo, da so bili okrnjeni pri sestavi predsedstev parlamenta, saj so v prejšnji mandatni dobi imeli podpredsednika poslanske zbornice, ki so ga sedaj izgubili. »Socialdemokratsko vprašanje«, o katerem se je že nekaj dni šušljalo, je izbruhnilo nekako tako:
»Pripravite se, da boste zakasnili. Vse se zavlačuje. Poverjeni predsednik bi lahko prispel na Kvirinal zelo pozno.« To sporočilo glasnika predsedstva republike, sinoči okoli 21.30, in pa informacija, da je Cossiga začel večerjati, za nameček pa še sendviči za vse prisotne novinarje in fotoreporterje so bili v veliki predsobi predsedniške palače, kjer običajno predsedniki vlad sporočajo časnikarjem imena ministrov, dokaz, da se je nekaj hudo zataknilo. Časnikarje so namreč pozvali na Kvirinal v poznih popoldanskih urah in napovedali, da se bo ob
20.	uri, kot nalašč za neposreden prenos po televizijskem dnevniku, Goria zglasil pri Cossigi s seznamom ministrov. Kasneje so sestanek odložili na
21.	uro, vendar ta čas ni zadostoval. Edino, kar so vseskozi zagotavljali je, da srečanja ne bodo odložili na današnji dan...
Kaj se je pravzaprav zgodilo? V trenutku, ko je bilo že vse domenjeno -tako je vsaj izgledalo - so socialdemokrati pokazali zobe. Nicolazzijeva stranka je že nekaj dni kazala nezadovoljstvo zaradi poteka dogajanj. Čutila se je nekako opeharjena in razočarana. Ne samo zaradi zadnjih dogodkov, zaradi vsega odvijanja vladne krize. Na volitve so se socialdemokrati predstavili z geslom, da je treba okrepiti laično-socialistični pol, a so to drago plačali, saj so izšli iz volitev poraženi, medtem ko se je socialistična stranka znatno okrepila. Po volitvah so se s socialisti in radikalci dogovarjali o skupnem nastopu, ki naj bi predstavljal približno 20 odstotkov italijanskih volilcev. Socialisti so od demokristjanov iztržili mnogo in radikalce v bistvu odpisali, socialdemokrati pa so se znašli s ponudbo dveh ministrstev, namesto treh v Craxijevi vladi, pa še enood teh - javna dela, naj bi bilo okrnjeno, ker bi mu odvzeli ljudske gradnje v korist socialistov.
To je seveda povzročilo veliko razburjenje in tako je Nicolazzi včeraj dopoldne romal od De Mite do Craxi-ja. Dosegel je, da so mu socialisti vsaj začasno vrnili ljudske gradnje in mu zagotovili tretje ministrstvo, to je politiko EGS. Vprašljivo je torej ostalo ministrstvo za prevoze, ki so ga ponujali demokristjani. Nicolazzi se s tem ministrstvom ni zadovoljil ampak je zahteval ministrstvo za kulturne dobrine. V popoldanskih urah je sklical vodstvo svoje stranke, ki je to zahtevo potrdilo. Prišlo je do večkratnih telefonskih stikov s Craxijem, z Gorio in z De Mito, vendar do poznih večernih ur brez vsakršnega rezultata. Nicolazzi, ki se je tu pa tam oddaljil iz dvorane, kjer je zasedalo vodstvo PSDI, je radovednim novinarjem, ki so spraševali, čemu tako odločna stališča dejal, da gre le za kanček ponosa. Odločitev je padla uro kasneje. Ob 22.30 se je Goria podal na Kvirinal, potem ko je, nekaj minut prej, vodstvo socialdemokratov odobrilo sklep, da bo stranka prejela ministrstvo za kulturne dobrine. Nicolazzi je tokrat zmagal.
Na včerajšnjem zasedanju partijskega centralnega komiteja
Tajnik Natta se je zavzel za nove odnose med KPI in PSI v luči modernejše levice
RIM — Prvenstvena naloga KPI je v tem trenutku izboljšanje odnosov s so-
V kratkem odobritev zakona o izvedbi referendumov
RIM — Parlament bo morda še pred počitnicami odobril zakon, ki bo omogočil izvedbo referendumov že jeseni. Za ta predlog se je v poslanski zbornici izreklo že devet političnih skupin. Edine možne ovire so birokratskega značaja, saj bo treba ta zakon odobriti vzporedno z glasovanjem o zaupnici novi vladi. Novo zakonsko besedilo predvideva izvedbo referendumov v času od 90 do 180 dni po predčasnih volitvah.
cialistično stranko v luči okrepitve italijanske in evropske levice. To je glavna misel, ki je prevevala uvodno poročilo tajnika Natte na včerajšnjem zasedanju partijskega centralnega komiteja, ki ima nalogo začrtati novo politično linijo KPI po porazu na junijskih volitvah. Istočasno pa bo CK izvolil tudi novo partijsko tajništvo ter imenoval nova glavna urednika dnevnika Unita ter tednika Rinascita.
Natta je podčrtal, da ostajajo v veljavi osnovne smernice zadnjega kongresa v Firencah, ki uvrščajo KPI v sklop evropske levice in ki poudarjajo nujnost oblikovanja vlade »programske alternative«. Po predčasnih volitvah pa se je na političnem prizorišču marsikaj spremenilo. Krščanska demokracija ni več centralna sila političnega sistema in je danes, z razliko od prejšnjih let, v vseh smislih močno osamljena. Volilno razmerje med KPI in PSI se je spremenilo, kot so se moč-
no spremenili tudi splošni odnosi znotraj levice, kjer si utirajo pot novi subjekti in nova gibanja (npr. zeleni). To so bila temeljna izhodišča iz katerih je Natta razvil predloge, ki jih je kasneje strnil v neke vrste politični dokument, o katerem bo danes dokončno sklepal CK. Sekretar se je zelo jasno opredelil za nove odnose s Cra-xijevo stranko, pri čemer je brez dlak na jeziku priznal, da bo morala partija tudi na tem področju kolikor toliko korenito revidirati svojo dosedanjo usmeritev. KPI bo izvajala odločno opozicijo novi vladi demokristjana Gorie, ki si je začrtala tehnokratski in konservativni program. Istočasno pa ocenjuje kolikor toliko pozitivno zadržanje PSI, ki je odklonila zahtevo KD po obnovitvi petstrankarske večine v smislu »strateškega zavezništva«.
Tajniškemu-poročilu je sledila razprava, ki se bo zaključila danes, ko bodo najbrž spregovorili vsi najvidnejši partijski voditelji. Iz včerajšnje
debate velja omeniti le zelo oster poseg priletnega voditelja notranje levice Pietra Ingraa, ki je napovedal, da bo glasoval proti smernicam, ki jih je iznesel Natta. Ingrao očita sekretarju, da je spregledal odprta vprašanja delavskega razreda, partijskemu vodstvu pa, da je zelo pozno, morda prepozno, revidiralo stališča o perečem problemu jedrske energije. Proti sklepnemu dokumentu bo glasovala tudi evropska poslanka Luciana Castellina. Zelo kritičen do Natte pa je bil tudi Nicola Colajanni, avtor uspešne knjige o Ber-linguerju ter o njegovih napakah.
Danes bo CK izvolil tudi novo partijsko tajništvo, ki dejansko operativno izvaja strankino linijo, medtem ko je za politične odločitve zadolžena direkcija. Govori se, da namerava Natta močno pomladiti tajništvo ter ga dejansko zaupati takozvani generaciji štiridesetletnikov, ki je politično zrasla ob podpori pokojnega Berlinguerja.
Vodstvo tovarne Alfa-Lancia je odpustilo devet delavcev
V Sri Lanki zopet spopadi med policijo in Tamili
MILAN Vodstvo tovarne Alfa-Lancia iz Areseja je včeraj odposlalo devetim svojim delavcem odpustna pisma, ker so 7. julija zasedli nekatere urade in so s tem onemnogočili redno delo. Osem izmed odpuščenih delavcev je trenutno na dopolnilni blagajni, eden pa je redno zaposlen. Vsi odpuščeni delavci pa so člani stranke De-mocrazia Proletaria in spadajo v skupino 48 delavcev, ki so pred milanskim pretorjem dela prijavili tovarno iz Areseja, ker je pri posluževanju dopolnilne blagajne prišlo do diskriminacije.
Nekateri izmed devetih delavcev so, z drugimi vidnimi predstavniki DP, pred časom tudi vložili priziv pri milanskem sodišču, da bi razveljavili referendum o sprejemu zadnje delavske
pogodbe. Tajništvo DP je včeraj poslalo ministru za delo Gorrieriju prošnjo za sestanek, na katerem naj bi vlada zavzela stališče do »večkratnega proti-sindikalnega zadržanja vodstva FIATA v tovarnah Alfa-Lancia.«
Na odpust devetih delavcev so včeraj ostro, čeprav z ločenimi dokumenti, odgovorila sindikalna predstavništva. Tajnik lombardijske CGIL Paolo Lucchesi je označil odpust delavcev za »napad na vso sindikalno gibanje, s posebnim ozirom na delavce tovarne FIAT«. Dokument je Lucchesi zaključil s hudim napadom na vodstvo mul-tinacionalnega podjetja, »ki se razvija z javnim denarjem in ki, z odpustom ter z izkoriščanjem delavcev, postavlja resna vprašanja etike poslovnega obnašanja«.
Shu It z in Ševardnadze se bosta jeseni sestala v ZDA
Korak naprej k jedrski razorožitvi?
VVASHINGTON Glasnik Bele hiše Mariin Fitzrvater je včeraj potrdil pisanje uglednega ameriškega dnevnika The New York Times, da se bosta jeseni v ZDA sestala ameriški državni tajnik George Shultz in sovjetski zunanji minister Ševardnadze. Fitzwater je tudi dejal, da datuma srečanja niso še določili.
Zunanja ministra velesil se bosta pogovarjala predvsem o razorožitvi, da bi tako zgladila pot zgodovinskemu sporazumu, ki naj bi ga Reagan in Gorbačov podpisala že letos. Kot znano so zahodni zavezniki tudi formalno že pristali na tako imenovano dvojno čisto ničelno opcijo, ki bo predvidevala uničenje vseh evroraket. Sporno ostaja le še vprašanje 72 raket Per-shing 1-A last zahodnonemške vlade, ki pa imajo ameriške jedrske konice.
Sovjeti zahtevajo, da bi tudi te rakete vključili v pogajanja, Američani pa trdijo, da so last vlade ZRN in torej ne spadajo v pogajanja med velesilama. S tem v zvezi je zahodnonemški zunanji minister Genscher včeraj dejal: »Če so res naše rakete jabolko spora, ne bomo mi onemogočili sklep zgodovinskega sporazuma.«
Tiskovna konferenca na veleposlaništvu
Glasnik KPSZ Brutents v Rimu govoril o zunanji politiki SZ
RIM — Ob svojem povratku iz Etiopije se je namestnik voditelja odseka za mednarodne zadeve KPSZ Karen Brutents ustavil v Rimu, kjer se je včeraj srečal s predstavniki italijanskega tiska.
Brutents in minister Valentin Bogomazov, ki predstavlja sovjetske gospodarske interese v Italiji, sta odgovarajala na vprašanja o mednarodni politiki, predvsem pa o odnosih med Sovjetsko zvezo in ZDA. Velik kamen spotike na poti »zgodovinskega sporazuma« med obema državama ostaja še vedno iskanje soglasja glede dvojne ničelne opcije ter še nerešeno vprašanje odprave raket z jedrsko konico pershing 1A, ki so nameščene na ozemlju ZRN.
Na tiskovni konferenci je bilo tudi govora o Zalivu, kjer je po Brutentsovem mnenju stanje »eksplozivno« in mu je treba zato posvetiti veliko pozornosti. Po mnenju sovjetskga, sicer mimoidočega gosta, je »amerikanizacija« kuvajtskih tankerjev dokaj nevarna politična poteza, ki bi lahko imela tudi hude mednarodne -posledice, nakar je Brutents omenil tudi razvojne smernice »perestrojke« sovjetskih podjetij. Brutents je tudi bežno omenil vprašanje papeževega obiska v Litvo in morebitni obisk sovjetskega voditelja Gorbačova v Italijo.
COLOMBO — V prestolnici Šri Lanke je prišlo včeraj do neredov zaradi skorajšnjega podpisa mirovnega načrta med indijsko in Srilanško vlado, ki predvideva ustavitev etničnega konflikta v severovzhodnih predelih otoka. Neredi so zahtevali 18 smrtnih žrtev, v njih pa so se spopadli singalski budisti, ki nasprotujejo sporazumu, in pripadniki policije.
O spopadih poročajo tudi iz drugih predelov države, še zlasti iz področja, kjer živi tamilska etnična manjšina, ki se že 4 leta z orožjem bori proti Singale-zom. Nedaleč od polotoka Jaffna so tamilski gverilci ubili 25 vladnih vojakov, sami pa so utrpeli sedem izgub. Do spopada je prišlo kmalu po prekinitvi pogajanj med vlado in predstavniki gverile, ki so izrazili nasprotovanje zlasti glede vprašanja razorožitve, do katere naj bi prišlo 72 ur po podpisu mirovnega sporazuma. Gverilci so kritizirali tudi indijsko vlado, v imenu katere je Radživ Gandhi ponovno potrdil pripravljenost za podpis dogovora. Tega bodo vseeno sklenili že danes, vendar že sedaj napovedujejo nove zaplete, saj je sam šrilanški ministr-ki predsednik izrazil nasprotovanje.
Vendar pa kljub vsemu obstajajo nekatere možnosti, da bi omilili zaostrovanje. nekatere organizacije manjšine Ta-mil so se namreč včeraj zavzele za dogovarjanje z oblastmi in torej za mirno reševanje sporov ter dopuščajo možnost podpisa sporazuma.
Na sliki (teleloto AP): včerajšnji neredi v Colombu
Nezadovoljstvo zaradi dosedanjega zadržanja sovjetskih oblasti
Krimski Tatari nadaljujejo s protestnimi manifestacijami
MOSKVA Po tednu dni bolj ali manj neprestanih demonstracij več sto predstavnikov krimskih Tatarov se položaj ni spremenil: v ponedeljek je njihovo delegacijo sicer sprejel predsednik prezidija vrhovnega sovjeta ZSSR Andrej Gromiko v vlogi predsednika posebne državne komisije, toda Tatari so pri njem doživeli precejšnje razočaranje ter včeraj nadaljevali svoj shod v parku Izmailovskoje, kjer najavljajo kolektivno gladovno stavko vse dotlej, dokler ne dobijo pozitivnega odgovora na osrednjo zahtevo. To pa je vrnitev prvotne domovine na Krimu in obnovitev avtonomije, bodisi v obliki predvojne avtonomne republike ali pa vsaj okrožja.
Čeprav je treba priznati in poudariti, da so se sovjetske oblasti tokrat skrajno vzdržno ravnale nasproti demonstrirajočim krimskim Tatarom -vse podobne izstope so doslej razganjali bolj ali manj nasilno - pa je po drugi strani prav tako res, da krimskim Tatarom ni na volji nobena možnost, da bi širši sovjetski javnosti predstavili svoje zahteve in argumente. Nasprotno, prvo Tassovo sporočilo je bilo polno hudih obtožiš, ki so letele v glavnem na vso narodnost. In ker doma niso mogli nanj odgovoriti, So se hitro našli pri roki dopisniki zahodnih radijskih postaj, ki oddajajo v ruščini ter posredovali ogorčene proteste v odgovor na omenjeno obtožujoče sporočilo Tassa (v zadnjih mesecih so prenehali motiti ruske oddaje britanske radijske postaje BBC in pozneje tudi »Glasa Amerike«).
Novo v informacijski politiki je bilo tudi to, da so po Tassu tudi sicer dajale skoraj vsak dan po kakšno novičko o »prošnjah« krimskih Tatarov in njihovih shodov v Moskvi, da pa jih sovjetski tisk ni objavljal. Pač so jih nekajkrat prebrali v večernih televizijskih poročilih.
Podobno je tudi z najnovejšim obvestilom z naslovom »A. A. Gromiko je sprejel skupino krimskih Tatarov«, ki ga danes objavlja samo »Pravda«. Iz krajšega besedila je mogoče izvedeti le to, da je predsednik prezidija vrhovnega sovjeta bral lekcije in svaril Tatare, češ da: »Vsakršni poskusi, da bi izvajali pritisk na organe državne oblasti lahko samo otežajo delo komisije, ki potrebuje nekaj časa za to, da bi naredila zaključke«. Gromiko je opozoril krimske Tatare, da bo komisija morala temeljito pretehtati vse vidike njihove problematike ter poiskati »pravične rešitve, ki bodo ustrezale tradicijam prijateljstva ljudstev mnogonacionalne sovjetske države«. Z
drugimi besedami: Tatarom je prepovedal, da pač ne morejo več upati na to, da bi zdaj, po več kot štiridesetih letih, preseljevali druge ljudi s Krima zato, da bi tam njim povrnili njihovo staro domovino. »Napenjati in podpihovati stanje ni v vašem interesu,« je v slovo pokaral Andrej Gromiko predstavnike krimskih Tatarov.
V uradnih sporočilih Tassa se je uveljavil besednjak, ki pravi, da gre le za »državljane iz vrst krimskih Tatarov«, ki pa da ne predstavljajo večine svojih rojakov. Zadnje sporočilo je med osrednjimi dnevniki v Moskvi objavil le sindikalni »Trud«, v njem pa dajejo največ prostora podpori, ki da jo izražajo sovjetski ljudje prvemu sporočilu, češ da je preudarno in mirno (kar pa ravno zanikajo prizadeti Tatari, ki so v njem utemeljeno našli ponovitev kolektivne krivde, čeprav je sporočilo Tassa tudi omenilo, da nasilna preselitev vseh ni bila pravična). V neidentificiranih pismih, ki naj bi jih sovjetski ljudje kar množično pošiljali na naslove partijskih in držav-
nih organov, so obsodbe »ravnanja tistih, ki s svojimi nepremišljenimi dejanji v Moskvi motijo delo komisije«. Take izjave naj bi prihajale od krimskih Tatarov iz Uzbekistana, Kazahstana, Takdzihstana, Krasnodarske pokrajine in krimske oblasti (tako so sovjetski javnosti prvič tudi uradno povedali, kje vse še živijo razseljeni krimski Tatari).
V omenjenem sporočilu Tassa (Naslov: »V interesu prijateljstva in enotnosti sovjetskih ljudstev«) z dne 27. julija berejo tudi takšnele stavke: »Ljudje z razumevanjem sprejemajo ocene zgodovine zadevnega vprašanja, odločno pa se ograjujejo od teh, ki poskušajo metati slabo luč na prijateljstvo med sovjetskimi narodi, ki jih vodijo emocije pri reševanju zapletenih vprašanj življenja mnogonacionalne države«.
Opazujoč majhne spremebe v tem besednjaku pa je že mogoče uvideti, da je od »omejene skupine iz vrst krimskih Tatarov« v prejšnjem sporočilu nazadnje Andrej Gromiko včeraj sprejel »skupino predstavnikov krimskih Tatarov«.
Najhujši od vseh izrazov, ki so ogorčili prizadete Tatare, je očitek, da so »ekstremisti«. Tudi direktna svarila pred poskusi gladovne stavke jih očitno niso toliko zastrašila kot prav narobe spodbudila k sklepu, da ne odnehajo, dokler ne dobijo z najvišjega sovjetskega političnega vrha - še vedno hočejo, da jih sprejme generalni sekretar CK KPSZ Mihail Gorbačov - zagotovila, da bodo ugodno rešili njihove utemeljene zahteve ter jim popravili storjeno zgodovinsko krivico.
ANTON RUPNIK
Načrt za gorate jredele cončno v skupščini F-JK
TRST — Po dolgih razpravah in tudi polemikah je tako imenovani »načrt za gorate predele« končno »priromal« v deželni svet F-JK, ki ga je včeraj začel obravnavati. Skupščina je zasedala v dopoldanskih in tudi popoldanskih urah, največ časa pa je posvetila prav temu vprašanju. Razprava o njem se bo nadaljevala danes, ko bodo na vrsti replike poročevalca in pristojnega odbornika, nakar bo na sporediu glasovanje.
Včeraj so v razpravo posegli svetovalci Giuricin (Mešana skupina), Štoka (SSk), Puppini (Furlansko gibanje), Ermano (PSI), Riuscetti (KPI), Benvenuti (KD), Gambassini (LpT), Frances-cutto (PSI), Ciriani (PRI), Casula (MSI), Specogna (KD), Zanfagni-ni (PSI) in Scampolo (KPI).
Čeprav se o njem že razpravlja v deželnem svetu, je marsikatero vprašanje v zvezi z zakonskim osnutkom še nerešeno, saj so se sinoči ponovno sestali predstavniki deželne koalicije, da bi se dogovorili o amandmajih, ki jih bodo predložili na današnji seji. Naj le dodamo, da osnutek predvideva 40 milijard lir za posege v teh predelih v triletju 1987 - 1989.
Še 3000 milijard lir za izgradnjo prometnih infrastruktur v F-JK
Deželni odbornik za promet in prevoze Giovanni Di Benedetto je včeraj, na sedežu deželnega odbora v Trstu sklical tiskovno konferenco, da bi uradno.predstavil akte zbrane v zajetni brošuri deželne konference o prevozih, ki je bila v drugi polovici lanskega marca v Trstu. V brošuri so zbrana vsa poročila konference, ki je po besedah odbornika Di Benedetta pomenila pravo prelomnico v politiki prevozov za našo deželo.
Sicer pa je bila včerajšnja tiskovna kdnferenca prava priložnost, da je deželna uprava lahko prikazala trenutno stanje del in svoje načrte na področju prometnih infrastruktur. Uvod v ta prikaz so bili filmski posnetki, ki so jih med tiskovno konferenco predvajali predstavnikom sredstev množičnega obveščanja in za katere je poskrbel tiskovni urad deželnega odbora pod vodstvom Stelia Lutmana. S filmskimi posnetki so bila prikazana vsa velika dela na področju prometnih infrastruktur, ki jih je deželna uprava uresničila ali pa so dela še v teku na tem področju. Posnetki so se začeti z uradno otvoritvijo avtoceste Videm
Rokovo, ki je bila 3. julija lani (udeležil se je je tudi takratni ministrski predsednik Craxi) in ki je pomenila pravi zgodovinski trenutek v politiki Dežele v sektorju: s to prometno strukturo, katero so poimenovali Alpe Jadran, je Furlanija-Julijska krajina uresničila enega glavnih načrtov, ki ji odpirajo pot s srednjo in severno Evropo in ki je velikega pomena za njen splošni in gospodarski razvoj.
Sicer pa je avtocesta do avstrijske meje le eden od uresničenih ciljev Dežele v sektorju. Podrobneje je o njih spregovoril odbornik Di Benedetto, ki je uvodoma ugotavljal, kako se je deželna uprava pred nekaj leti znašla na pravem razpotju, ko se je morala odločiti, kakšno pot izbrati; odločila se je za politiko odprtosti in povezav z drugimi državami, kar je bil predpogoj za gospodarski razvoj. Takrat so bili taki načrti še utopični je pristavil odbornik Di Benedetto sedaj pa se naglih korakov bližamo letu 1990, ko naj bi bili vsi ti načrti na področju prometnih infrastruktur v glavnem uresničeni. Za dokončno izgradnjo vseh teh del je v tem triletju na razpolago še 3000 milijard lir za razne investicije (iz skladov Dežele, Države, Evropske gospodarske skupnosti in na osnovi posebnih zakonov), kar bi moralo zadostovati za njihovo dokončno ureditev.
Povsem je bilo umevno, da je v tem sklopu pristojni deželni odbornik prešel na vsebino okvirnega zakona 41/86 o deželnem integriranem načrtu za prevoze, na osnovi kate-
rega se uresničujejo vsa dela za cestni, železniški, pomorski in letalski promet v Furlaniji-Julijski krajini; podčrtal je njegovo važnost iz širšega zornega kota v luči politike, ki jo deželna uprava na tem področju zasleduje v vseh teh letih. Sicer pa je odbornik posvetil veliko pozornost pristaniškemu prometu in nedavno odobrenemu zakonu o pristaniških dejavnostih, pri čemer je naglasil pomen pomorskega gospodarstva za celovit razvoj dežele. Dodal je tudi, da bo deželna uprava v kratkem načela širok krog posvetovanj z družbenimi silami okrog vseh teh načrtov.
Di Benedetto je spregovoril tudi o tržaških velikih prometnih povezavah in s tem v zvezi dejal, da je deželna uprava že izpolnila vse obveznosti (izdelala je načrte), jeseni bo družba ANAS dala v zakup še preostala dela, ki naj bi bila predvidoma zaključena leta 1990. Z njimi v zvezi se je deželni odbornik optimistično izrazil tudi o razvoju tega vprašanja na jugoslovanski strani, kar je velikega pomena za obe sosednji deželi.
ALEKSANDER SIRK
Lipica: v kobilarni ne zapirajo vrat
V Lipici imajo tudi bogato izbiro najrazličnejših kočij
LIPICA - Med slovenske znamenitosti, kakršne so Triglav, Bled, Postojnska jama, Ljubljanski grad, Soča, Škocjanske jame pa tudi cviček in druge, prav gotovo sodijo tudi konji lipicanci. Približno 200 jih gojijo v kobilarni Lipica na Krasu. S svojo Ponosno držo, elegantno hojo, dojemljivostjo in za šolanje primerno razumnostjo navdušujejo ljubitelje konj po vsem svetu, posebno pa mali kolektiv konjarjev, dreserjev in drugih, ki skrbe za lipiško čredo.
Mednje sodi tudi IZIDOR MAŠERA, za prijatelje Dorče, ki se je že pred več kot tridesetimi leti kot kovač z vsem srcem zapisal lipicancem. Našli smo ga v hlevu! kjer je s pomočnikom in jahačem podrezoval kopita štirinajstletnemu Favory Capriolu V.
»Konjem je treba kopita glede na to, koliko se sama obrabijo, podrezo-vati vsakih 6 do 8 tednov,« je povedal Dorče »živalim, ki so podkovane, ob tej priložnosti običajno tudi prekujemo. Lipicanci, ki sodelujejo v dresurnem jahanju so denimo podkovani le na prednjih nogah. Pred kovanjem natlačimo konju v kopito ilovico, ki mu omehča reževino.«
Žrebec ubogljivo upogne »boso« nogo pod pomočnikovim prijemom. Kovač spretno uporablja orodje: za nožem pridejo na vrsto žlebičar, klešče, »rašpla«... podkev se kot ulita prilega kopitu. Po nekaj odločnih udarcih kladiva »cveki« predrejo roževino. Pomočnik podkovano kopito spusti na poseben podstavek, ki mu kovači pravijo »pok«. Nato le še poščipljejo in
zatolčejo konice Cvekov, ki so na zgornji strani predrle kopito in konj je »obut« za naslednjih nekaj tednov.
»Na dan lahko uredim in preobujem od tri do štiri konje. Tako po hlevih preživim večino svojega delovnega časa in včasih še kaj več. Ostanek porabim za kovanje podkev, ki jih za naše konje pripravljamo 'po meri". Potem je popravilo kočij in druga dela, ki jih v hlevih in drugod v kobilarni nikoli ne zmanjka«, konča glavni lipiški kovač.
V hlevih, na prostranem borjaču in na paši se s čredo ukvarjajo še konjarji, medtem ko za jahalne, dresurne in vlečne konje skrbijo tudi jahači. Teh je v Lipici običajno okrog petnajst, nadaljnjih deset pa jih opravlja dveletni jahaški vajenski staž kot konjar -jahač.
»Naši konji, ki niso na dresuri, z jahači ali v vpregi, večino časa prebijejo na borjaču ali na pašniku. Prosto se gibljejo tudi v stajah, hlevska vrata pa puščamo odprta tudi ponoči in pozimi. V lipiških hlevih so konji privezani le takrat, kadar to.zahtevajo rejski cilji. Strogost in trda pravila, ki se jim morajo podvreči pri treningih, potrebujejo svoje nasprotje - nebrzdano gibanje. Le tako konji kljub dresuri in pridobljeni poslušnosti ohranijo svojo prvobitno svobodno nrav,« pojasnjuje naš vodič JAN VANEK.
Natančno nam predstavi tudi uporabnost posameznih delov konjske opreme v eni od sedlarn. Na stojalih so nameščena dresurna, skakalna in jahalna sedla. Ob vsakem je tudi file, s katerim jahač zaščiti konjski hrbet, da ga ne ožuli sedlo. Na klinih visijo uzde z različnimi oglavkami, vajeti in žvalami. K opremi seveda sodijo tudi škornji in biči. Večina opreme je uvožene, saj je sedlarska obrt pri nas že
skoraj pozabljena in zato niti po ceni niti po kvaliteti ne more konkurirati izdelkom iz tujine. Tako je treba danes samo za vsako sedlo po besedah Jana Vaneka odšteti od 800 do 1100 nemških mark.
Seveda pa imajo v Lipici, ki je pred leti praznovala 400-letnico delovanja, v soboto pa bo gostitelj Delovih in Kompasovih iger, tudi vlečne konje in bogato zbirko najrazličnejših kočij in voz. Nekateri primerki, med katerimi so break, coupe, Viktorija, faeton in robustni šulvagen, se ponašajo s častiU Ijivo starostjo in temu primerno trdnostjo, ki bi bila še kako dobrodošla pri marsikaterem sodobnejšem prevoznem sredstvu.
JANEZ ODAR
Predlog o višjih kaznih za krivolov v jugoslovanskih vodah
KOPER — Delegati slovenske skupščine bodo na enem od jesenskih zasedanj med drugim bržčas obravnavali tudi predlog zakona o spremembah zakona o morskem ribištvu. Znano je, da so v začetku tega meseca na Obali oblikovali pobudo za spremembo omenjenega zakona, zlasti kazenskih določb. Pobudo so utemeljili s številnimi nesramnimi kršitvami italijanskih ribičev, ki za prekrške niso bili ustrezno kaznovani. Ob denarnih kaznih so se namreč poveljniki ribiških ladij le nasmejali (100 tisoč din zanje namreč ni bil nikakršen strošek), v zadnjem času pa so se jim obrazi skisali le ob izreku zapornih kazni.
V republiškem komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so hitro reagirali na pobudo, ki je prišla iz obalnih občin in za Izvršni svet skupščine Slovenije že pripravili predlog za spremembo republiškega zakona o morskem ribištvu. Po omenjenem predlogu se bistveno spreminjajo kazni za gospodarski ribolov brez dovoljenja in nepredpisan način v jugoslovanskih vodah. Najvišja denarna kazen za poveljnike tuje ribiške ladje bi tako po novem znašala kar 15 milijonov dinarjev (poldrugo staro milijardo dinarjev oziroma po današnjem tečaju 30 milijonov lir), predlagan pa je tudi odvzem predmetov, ki so nastali s prekrškom, sodni organi pa naj bi izrekli tudi varstveni ukrep odvzema ladje ne glede na to čigava last je. Ukrep je predlagan kot možnost v primeru ko ladjo zajamejo prvič, obvezno pa bi ta ukrep izvedli ko bi bilo ugotovljeno, da gre za poveljnika, ki drugič krši omenjeni zakon oziroma ladjo, ki je že bila v jugoslovanskih vodah zajeta zaradi omenjenega prekrška. Omenjene spremembe zakona oziroma novi zakon naj bi sprejemali v skupščini jeseni, veljati pa naj bi začel prihodnje leto januarja. S slovenskim zakonom naj bi uskladili tudi zakon na Hrvaškem.
DUŠAN GRČA
f
informacije SIP uporabnikom
Plačilo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1987
Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 4. dvomesečje 1987.
Opozarjamo vse, ki računa še niso poravnali, naj to store čim-prej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik.
Važno opozorilo
Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun.
Soaeta Italiana per /'Eserci/io Telefomcn p a
J
DANIELLE STEEL	27.
	„	l , V €
	2 01 C/ IfiO
Prevedla	
Irena Trenc-Frelih	
»Misliš resno?«
»Seveda.«
»Ne vem zagotovo. Kadar premišljujem o teh stvareh, vedno vidim dve možnosti, kot dve cesti, obrnjeni v popolnoma različni smeri, in nikoli ne vem, po kateri naj jo uberem.«
»In kam vodita ti dve cesti?« Njene besede so mu vzbudile radovednost, radovednost mu je vzbujalo vse na njej, zdaj še bolj kot prej.
»Ena cesta predstavlja vse to,« s hitrim pogledom je preletela prostor in se ustavila na njem, »iste ljudi, kraje, stvari... mojo kariero... več filmov... več slave;« bila je zelo iskrena, »še več vsega tega, bi rekla...« Njen glas se je izgubil.
»In druga cesta?« Nežno jo je prijel za roko. »Kam vodi ta, Faye?« Ob njegovih besedih in pogledu je okolica zbledela Vedela je, da je na tej poti nekaj, kar si močno želi, čeprav ni bila popolnoma prepričana, kaj naj bi bilo. »Druga cesta...?«
»Vodi na popolnoma drugačen kraj... k možu... otrokom... življenju, ki je daleč, daleč od vsega tega... bolj podobno življenju, ki sem ga poznala kot majhen otrok. Ne znam si ga več predstavljati, vendar vem, da je možno, če se bom odločila zanj. Toda to bo težka odločitev.« Iskreno ga je pogledala.
»Misliš, da ne bi mogla imeti obojega?«
Zmajala je z glavo. »Močno dvomim. Te dve vrsti življenja se ne mešata. Samo poglej, kakšno je moje delo. Vstanem ob petih, ob šestih me že ni več doma. Vrnem se šele ob sedmih ali osmih zvečer. Kateri moški bi se sprijaznili s tem? Že leta gledam hollywoodske zakone, kako se sklepajo in razbijajo. Vsi vemo, kako je s tem. Če se bom ustalila, nočem takšnega življenja.«
»Kaj pa ohčeš, Faye... hočem reči, če se boš ustalila?«
Nasmehnila se mu je. Nenavaden pogovor za samo tretji zmenek. Toda vedno bolj jo je prevzemal občutek, kot da ga že dolgo pozna. V zadnjih treh dneh sta se trikrat videla in pred davnim časom, na Guadalcanalu, se je z njima zgodilo nekaj nenavadnega. Kot bi se bila z leti spletla in utrdila vez, ki ju je še vedno povezovala, ju pritegovala in zbliževala bolj, kot bi ju, če bi se šele srečala. Znova je pomislila na njegove besede.
»Mislim, da bi hotela trden zakon, ki bi trajal leta in leta, moža, ki bi ga ljubila in spoštovala, in seveda otroke.«
»Koliko otrok?« Zarežal se je in spet se je morala zasmejati.
»Oh, najmanj dvanajst.« Začela ga je dražiti.
»Toliko... ljubi bog... zakaj pa ne pet ali šest?«
»Mogoče bi bilo tudi dovolj.«
»Meni se zdi kar dobro življenje.«
»Meni tudi, čeprav si ga še vedno ne znam predstavljati.« Vzdihnila je.
»Ti je kariera res tako pomembna?«
»Ne vem zagotovo. Šest let sem trdo delala zanjo. Težko bi jo bilo pustiti... ali pa morda tudi ne...« Nepričakovano se je zasmejala. »Še nekaj takšnih filmov, kakršnega snemam zdaj, pa se ji bom odpovedala kar takole.« Počila je s prsti, on pa je znova prijel njeno roko v svojo.
»Všeč bi mi bilo, če bi se ji nekega dne odpovedala.« Njegov obraz je bil nanadoma tako resen, da jo je presenetil.
»Zakaj?«
»Ker sem zaljubljen vate in bi rad ubral drugo pot, ki si jo omenila. Ta pot te nagradi. Prva je pot v osamljenost. Sicer pa verjetno to že sama veš.« Počasi je prikimala in se zastrmela vanj. Jo snubi? Nemogoče. Ni vedela, kaj naj reče, počasi mu je odtegnila roko.
»Ti si se šele vrnil domov, Ward. Zdaj se ti zdi vse drugače. Nekaj časa boš še zelo čustven...« Hotela mu je vzeti pogum, kar bi bilo edino pravilno. Stvari so se prehitro vrstile... za božjo voljo, saj ga komaj pozna, in vendar se ji čas, ki sta ga preživela skupaj, zdi kot nekaj, kar se morda ne bi nikoli ponovilo; oba sta še pod vtisom njegove srečne vrnitve iz vojne. Še vedno ju ovija čar vojne, čeprav je to tu zelo resnično. In nekaj posebnega. In dragoceno.
Knjiga bo v kratkem izšla
pri Založništvu tržaškega tiska
Včeraj srečanje sindikatov s krajevnimi upravitelji
Zadeva Aquila danes ponovno na ministrstvu
Po mnenju sindikalistov je prvenstveno vprašanje podaljšanje dopolnilne blagajne
Zamude v državni zakonodajni dejavnosti povzročajo hude težave
Devinsko-nabrežinska občinska uprava predstavila začasni proračun za 1.1987
Včeraj so se predstavniki tovarniškega sveta rafinerije Aguila in sindikalisti CGIL, CISL, UIL na sedežu deželnega odbora sestali s krajevnimi upravitelji, da bi vsaj okvirno zarisali smernice današnjega rimskega srečanja. Sestanka so se udeležili predsednik Dežele Bia-sutti, odbornik Carbone, podžupan Rossini za miljsko občino, predstavniki Pokrajine in tržaške Občine. To pot je bil prisoten tudi predsednik deželne finančne družbe Friulia, kar je dalo misliti, da bo vsebina pogovorov vsaj za silo odstrla meglenost, v kateri potekajo pogajanja za rešitev žaveljskega obrata. V resnici pa ni bilo tako.
Krajevni upravitelji so v skoraj mučnem dolgočasju ponovno vzeli na znanje zahteve sindikalne federacije, ki podčrtuje dejstvo, da bi bilo današnje rimsko srečanje nesmiselno, če bi na njem razpravljali samo o dopolnilni blagajni. Slednja je sicer poglavitnega pomena za delavce, vendar bi se morala po mnenju sindikatov sproti in samoumevno prilagajati stanju, ne pa, da je treba vsakič, ko se v Rimu pogajanja premaknejo z mrtve točke, zahtevati, da družba Total pristane na njeno podaljšanje. Zastopniki sindikalne federacije so kljub vse-
mu zagotovili, da bodo danes odpotovali v Rim, tudi zato, ker se nikakor ne strinjajo z načinom, kako pristojne oblasti sklepajo dogovore in preusmerjajo pogajanja, ne da bi ob tem pomislile, da žaveljska rafinerija že več kot leto dni propada. Po vsej verjetnosti pa bodo na ministrstvu govorili tudi o možnosti začasne zaplenitve zemljišča, na katerem se nahaja žaveljska rafinerija, in ki jo z dovoljenjem Dežele in ustanove EZIT lahko zahteva miljska občinska uprava. To pa prav gotovo ne more koristiti morebitnemu kupcu, ki je v tem primeru le še družba Petraco, saj se pristojna ministrska telesa sploh niso potrudila, da bi poiskala še dodatne oblike pogajanj in razširila krog kupcev.
Kot smo že v preteklih dneh poročali, stanje še malo ni navdušujoče, kvečjem še bolj zapleteno, kot kdaj prej. Sindikati se čutijo zapostavljeni, enotnost se po malem razdira in ponovno gradi, celotno ozračje prerašča meje strpnosti. Nenazadnje pa je tu še čas dopustov, ki bo vsaj za nekaj dni popolnoma ohromil vsakršno dejavnost v parlamentu. Upati je le, da se problemi ne bodo zavlekli še v prihodnjo jesen ali celo zimo. (mi)
Devinsko-nabrežinski občinski svet se je v ponedeljek sestal na izredni seji. Glavna točka na dnevnem redu je bila predstavitev proračuna za tekoče leto. Javne uprave bi morale proračun praviloma odobriti že na začetku leta, a že nekaj let niso v stanju, da bi to storile, in sicer zato, ker so državni zakoni o krajevnih financah odobreni z zamudo. Letos je ta zamuda še posebno velika. Res je, da je vlada 30. junija izdala zakonski odlok o krajevnih financah, vendar je to le začasen ukrep, o katerem se bo moral dokončno izreči parlament. Slednji bo skoraj gotovo znatno spremenil zakonska določila, vendar zaenkrat ni jasno, kakšne spremembe bo vnesel, in niti, kdaj bo to storil.
Spričo tega stanja večina krajevnih uprav v državi mora proračun za leto 1987 šele izdelati. Kot je na ponedeljkovi seji povedal župan Brezigar, se je devinsko-nabrežinski občinski odbor odločil, da predstavi svoj letni temeljni upravni dokument, vendar v pričakovanju, da ga bo na osnovi dokončnega državnega zakonskega ukrepa lahko spremenil oziroma izboljšal. Odlok, ki ga je vlada odobrila konec prejšnjega meseca, odmerja namreč krajevnim upravam zelo skopa sredstva, celo manjša, kot so jih prejela lansko leto, kar bi jim onemogočalo redno delovanje.
Osnovne postavke proračuna, ki ga je odbor le predstavil, a ni dal na glasovanje, je osvetlil pristojni odbornik
Gobbo. V svojem poročilu je podčrtal, da je bilanca izenačena le v teoriji, saj so med dohodki vpisani tudi državni in deželni prispevki, ki niso gotovi. Kar zadeva izdatke, pa je odbornik podčrtal, da so omejeni na najnujnejše. To seveda pomeni, da je odbor grobo oziroma neusmiljeno oklestil tudi postavke, ki so dokajšnjega pomena za kolikor toliko dostojno upravljanje.
Na začetku seje se je župan Brezigar dotaknil vprašanja odlagališča za trde odpadke v opuščenem kamnolomu pri Križu. Devinsko-nabrežinski občinski svet je pred dobrim tednom soglasno zahteval, naj odlagališče ostane zaprto, dokler ne bodo razčiščena vsa vprašanja, ki so v zvezi z njegovim uporabljanjem še odprta. Brezigar je povedal, da na zahtevo ni bilo nikakih uradnih odzivov, a da je tržaška občinska uprava, ki zdaj odlagališče upravlja, ustno zagotovila, da bodo spoštovani vsi predpisi. Po nalogu župana pa so si v teh dneh odlagališče ogledali devinsko-nabrežinski redarji in ugotovili, da vanj privažajo dovoljen material, se pravi le trde odpadke.
Na ponedeljkovi seji je devinsko-nabrežinski občinski svet sprejel še vrsto sklepov o tekočih zadevah. Med drugim je odobril prošnjo, da bi štiri občinske ceste (tisto, ki se z državne ceste odcepi do Ribiškega naselja; tisto, ki iz Sesljana pelje mimo Vižovelj do Mavhinj; tisto, ki iz Nabrežine-Kamnolomov gre mimo Slivnega do
pokrajinske ceste Mavhinje-Prečnik; tisto, ki se nad Nabrežino Postajo odcepi s pokrajinske in gre mimo Praprota do ceste za Komen) postale last Tržaške pokrajine, ki jih že tako upravlja. Za ta sklep so glasovali le svetovalci upravne koalicije.
Glasbeni večeri v štivanski cerkvi
Zaključil se je prvi sklop glasbenih večerov, ki jih je priredila tržaška Avtonomna turistična in letoviščarska ustanova v stari štivanski cerkvi. Tem bodo sledili še štirje glasbeni večeri pod pokroviteljstvom devinsko-nabre-žinske občinske uprave v sodelovanju s tržaško turistično ustanovo. Med organizatorje sodi tudi kulturni center mednarodne zveze mladih glasbenikov iz Grožnjana v občini Buje, ki je pobratena z devinsko-nabrežinsko občino. Prvi koncert bo na sporedu v sredo, 29. julija, ob 21. uri. Publiki se bo predstavil pihalni ansambel Alpe-Jadran iz kulturnega centra v Grož-njanu, ki ga sestavljajo mladi iz mnogih evropskih pa tudi izvenevropskih držav. Sledili bodo trije koncerti solistov: 3. avgusta bo nastopila kitaristka Maria Livia Sao Marcos, 10. avgusta bo na sporedu nastop Lucy Hallman Russel, ki bo igrala na čembalo, 27. avgusta pa bo nastopil flavtist Karl Bernhard Sebon.
V resoluciji, ki so jo predložili občinski skupščini
Sindikati za odločen preokret socialnega skrbstva za ostarele
V mestu s tolikšnim številom ostarelih in mnogokrat tudi osamljenih prebivalcev, kakršno je Trst, bi bilo pričakovati, da je ravno skrb za ta del prebivalstva prva domena občinskih upraviteljev, kot tudi drugih javnih ustanov, ki so na tem področju pristojne. Žal pa ni tako, saj že dnevna kronika beleži premnoge primere samotnih smrti, že površni opazovalec pa se lahko sam prepriča, da ravno s socialnim in zdravstvenim skrbstvom za ostarele, ki se največkrat preživljajo po celem življenju dela z nezadostnimi pokojninami, so v večini primerov odrinjeni od aktivnega družbenega življenja in brez pravih prostorov za življenje in shajanje, nekaj ni v redu.
Dokaz določene brezbrižnosti je tudi odločitev Staffierijevega občinskega odbora, da odloži kar do septembra zaključek proračunske razprave, ko bi morali po izglasovanju proračuna razpravljati in sklepati tudi o vrsti resolucij, ki so jih v zvezi s tem pomembnim vprašanjem predložile razne svetovalske skupine. Najpomembnejša in najjasnejša med njimi pa ni prišla od strank, ampak od sindikalnega gibanja. Pokrajinska tajništva CGIL, CISL in UIL so namreč izdelala o skrbstveni politiki do ostarelih eno-
ten dokument, ki ga je številno zastopstvo teh sindikalnih organizacij predložilo prav med zadnjo sejo tržaškega občinskega sveta načelnikom svetovalskih skupin, in ga je KPI osvojila in predstavila kot svojo resolucijo.
Že v spremnem pismu ugotavljajo krajevni sindikati, da je sicer občinski odbor ob srečanjih z njimi o tej problematiki izrazil določen interes in načelno podporo njihovemu predlogu, toda besedam niso sledila dejanja, saj predlagani ukrepi niso našli mesta v občinskem proračunu in priloženih dokumentih. Zato so bili prisiljeni strniti svoja stališča in zahteve v resolucijo, ki naj bi jo ob proračunski razpravi podprle vse demokratične politične skupine v občinski skupščini.
Dokument predvsem zahteva, naj občinski odbor vnese v proračun ustrezne popravke, ki naj omogočijo stvaren začetek nove skrbstvene politike za' ostarele. V tem smotru obvezuje odbor, naj predvsem doseže nujen dogovor s Krajevno zdravstveno enoto za takojšnjo odpravo čakalne dobe za sprejem v ustrezne strukture starejših ljudi, ki ne morejo več sami skrbeti zase. Naslednje zahteve zadevajo izde-
lavo raziskave o potrebah ostarelih in načrta za potrebne službe, nujen pristop Občine k pobudi pokrajinske uprave za tesnejše sodelovanje s KZE, z ustanovo ITIS (ki upravlja domove za ostarele) in s sindikati za usklajevanje socialnega in zdravstvenega skrbstva, pripravo načrta za boljšo ureditev pomoči na domu.
Sindikati se v resoluciji zavzemajo tudi za ustanovitev nekaj poskusnih skrbstvenih okrožij na teritoriju, ki naj omogočijo usklajevanje preventivnega, zdravstvenega in rehabilitacijskega skrbstva, za ureditev dnevnih središč in skupnih stanovanj za ostarele v okviru načrta za preureditev mestnega središča in za odpravo arhitektonskih ovir. Resolucijo je, kot smo omenili, osvojila in predložila kot svojo komunistična skupina, občinski svet pa ni mogel o njej razpravljati in sklepati zaradi samovoljne Staffierijeve odločitve, da dela skupščine prekine do jeseni. Tako bo torej problem, ki je v našem mestu gotovo med najbolj občutenimi, moral »spati« brez odločitev in ustreznih ukrepanj najmanj do septembra, kar prav gotovo ne priča o potrebni občutljivosti in zavzetosti Staffierijevega odbora in sil, ki ga podpirajo.
Sinhrotron se bo imenoval »Elettra«
Raziskovalno območje naj bi postalo državna ustanova
Vodstvo Območja za znanstvene in tehnološke raziskave pri Padričah si prizadeva, da bi le-to dobilo status državne raziskovalne ustanove. Prošnjo v tem smislu je že vložilo na Ministrstvo za javne uprave. Kot je rečeno v tiskovnem sporočilu Območja, bi mu takšen status omogočil učinkovitejše delovanje in med drugim ustreznejšo ureditev staleža osebja.
V istem tiskovnem poročilu je govor tudi o drugih pobudah, ki jih vodstvo Območja uresničuje z namenom, da bi okrepilo in izboljšalo delovanje te ustanove. Tako je poverilo neki milanski raziskovalni ustanovi nalog, naj izdela načrt za reorganizacijo Območja. Poleg tega posveča precejšnjo skrb za strokovno izpopolnjevanje osebja. Letošnji proračun nakazuje v ta namen 35 milijonov lir. V bistvu gre za tečaje, ki jih Območje prireja v sodelovanju z deželnim zavodom ENAIP.
Eden izmed najpomembnejših projektov, ki jih uresničujejo v okviru Območja za znanstvene in tehnološke raziskave, je, kot znano, sinhrotronski svetlobni generator. V teh dneh se je razvedelo ime, ki ga bo ta stroj nosil. Imenoval se bo »Elettra«. Gre za ime, ki ga je na javnem natečaju predlagal 16-letni dijak tržaškega Znanstvenega liceja Galilei Davide Varesano. Na natečaju je sodelovalo več kot sto dijakov in predlagalo nad 300 imen.
Zaradi stavkov in citatov, izrečenih r slovenščini
Protislovja v objavljenem zapisniku s proračunske razprave na Občini
Včeraj so na oglasni deski tržaške Občine objavili sklep o odobritvi občinskega proračuna s priloženim zapisnikom dolge proračunske razprave. Prvič v zgodovini občinske uprave, kot zatrjuje v svojem tiskovnem sporočilu svetovalec Tržaškega gibanja Parovel, pa akt ne vsebuje podpisov občinskega generalnega tajnika, župana in starejšega svetovalca. Zdi se, da je to pomanjkljivost, ki bi lahko povzročila razprave o spoštovanju rokov za objavo, pripisati znanemu sporu o vključitvi v zapisnik (ali izključitvi) nekaj stavkov in citatov v slovenskem jeziku (in tudi v drugih jezikih), ki jih je bil med proračunsko razpravo izrekel omenjeni Parovel, za njim pa še komunistična svetovalca Spetič in Monfalcon.
Če naj sklepamo po objavljenem dokumentu, se zdi, da je bila reakcija občinske uprave zmedena in protislovna: nekatere stavke in citate v slovenščini so zapisali, nekaterih niso, nekaj so jih vnesli v zapisnik posredno, s tem da so dodali zapisniku kot priloge tekste, ki so jih dali na razpolago posamezni svetovalci, medtem ko niso diskriminirali fraz in citatov v nemščini, španščini, stari grščini, latinščini in angleščini, ki so jih točno zapisali, kot so bile izrečene v dvorani.
Zadeva bi se morala razplesti v prihodnjih dneh, ko bo sklep s priloženim zapisnikom nosil tudi podpise generalnega tajnika, župana in starejšega svetovalca (Cecovinija, Serija ali Gambassinija, ki vsi pripadajo najbolj nacionalističnemu krilu Liste za Trst). Možno je, pravi svetovalec Parovel, da omenjeni listarji zato ne bodo hoteli podpisati zapisnikov, ki prvič po letu 1918 vsebujejo tudi stavke v slovenščini. To bi pa znalo imeti resne posledice za pravno veljavnost zapisnika in torej tudi sklepa o proračunu, hkrati bi pa tudi moglo povzročiti sodne zaplete, ker je bil Parovel napovedal prijavo sodišču, če bi ne bil zapisnik povsem regularen in popoln.
»Stand by me« v kinu Ariston
V okviru filmskega Festivala festivalov, ki ga prirejajo v kinodvorani Ariston, bo jutri zvečer na sporedu film »Stand by me — Ricordo di uhes-tate«. Film, ki so ga letos uvrstili med kandidate za oskarja, je režiral Bob Reiner, povzel pa ga je po istoimenskem best-sellerju Stephena Kinga. Na sporedu bo samo jutri, predvajanje pa se bo začelo ob 21.15.
Tržaško občinsko palačo čistijo klopov, ki jih prinašajo golobi
Že nekaj dni je tržaška občinska palača povsem obkrožena z zidarskimi odri in zaščitnimi platni, ki zakrivajo njeno lepo pročelje očem domačinov in tujih turistov, ki se sprehajajo ob morju ali po Trgu Unita. Ne gre, kot smo mogli izvedeti pri občinskem odborniku za javna dela Jagodicu in občinskih tehnikih, za kak velik poseg na strukturah ali zunanjosti stavbe, pač pa samo za očiščevalno akcijo, ki naj bi odpravila golobje iztrebke, predvsem pa klope, ki jih prinašajo s seboj in so jih nato našli tudi v občinskih uradih. Golobji klopi morejo namreč celo prenašati nevarne kužne bolezni in bi torej lahko predstavljali nevarnost za zdravje zaposlenega osebja, zaradi česar je bila potrebna dezinfekcija, ki jo je naročila zdravstvena nadzorna služba Krajevne zdravstvene enote. Dela za čiščenje zunanjih zidov bodo stala 46 milijonov lir, končala naj bi se pa do polovice avgusta. Ker so pa med dezinfekcijo ugotovili tudi nekaj razpok v kamniti oblogi, jih namerava urad za javna dela popraviti, tako da se bo delo verjetno zavleklo še do konca avgusta.
Resnici na ljubo so ime »Elettra« predlagali kar trije udeleženci, a žirija je prisodila zmago Davidu Varešanu (za to bo med drugim prejel nagrado 700 tisoč lir), ker je predlog najboljše utemeljil. Ime »Elettra« naj bi bilo angleška kratica za »Visokotehnološka elektrosinhrotronska svetloba Tržaškega raziskovalnega območja«. Seveda pa to ime spominja še na marsikaj
Zaradi stavke ohromljen avtobusni promet
Včerajšnja štiriurna stavka mestnih javnih prevoznih sredstev je skoraj popolnoma ohromila avtobusni promet v Trstu. Od 11.30 do 15.30 je bila namreč prekinjena katerakoli zveza s kraško planoto, Miljami in dolinskim Bregom, medtem ko so bile povezave v samem središču mesta sila okrnjene. Stavke se je udeležilo približno 80 odstotkov uslužbencev, tako da je od 160 razpoložljivih avtobusov vozilo le kakih 30.
S tem dejanjem so hoteli sindikati CGIL, CISL in UIL prisiliti občinsko upravo, da se loti vprašanja restrukturacije mestnega cestnega omrežja in da slednje bolje prilagodi potrebam javnih sredstev. Stavke se ni udeležil edino sindikat avtoprevoznikov CISNAL.
Mestni redarji so nam povedali, da kljub vsemu včeraj niso zabeležili omembe vrednih nevšečnosti v prometu. Ljudje se namreč niso prekomerno posluževali osebnih prevoznih sredstev, tako da nismo bili priča zastojem, ki so v takih primerih navadno običajni. Temu je verjetno botrovalo tudi dejstvo, da je veliko Tržačanov izven mesta zaradi dopustov.
drugega. Med drugim se je tako imenovala tudi ladja, na kateri je pred 50 leti umrli italijanski fizik. Guglielmo Marconi opravil svoje znamenite poskuse, s katerimi je utrl pot radiofoni-ji. Ni dolgo od tega, kar je vodstvo Območja sklenilo, da bodo kljun te ladje namestili ob glavni vhod raziskovalne ustanove pri Padričah.
Pripis uredništva: Vest o zahtevi po priznanju statusa državne ustanove smo povzeli po agencijski vesti, kajti tiskovnega poročila Območja za znanstvene raziskave v redakcijo nismo prejeli. Prav tako nam s Padrič niso sporočili, da so za sinhrotron izbrali ime, tako da vest objavljamo z zamudo. Ne vemo, ali gre samo za "pozabljivost" ali za "novo informativno politiko" odgovornih v padriš-kem centru. Včeraj, žal, tega nismo mogli preveriti.
Danes sestanek v Rimu o podrobnostnem načrtu
Osimska cesta dela težave načrtovalcem sinhrotrona
V petek se sestane občinski svet
V Miljah še ni dogovora o novi občinski upravi
Na osrednjem sedežu družbe Finmeccanica v Rimu bo danes sestanek, na katerem bo govor o podrobnostnem načrtu za namestitev sinhrotronskega svetlobnega generatorja na območju T8 v bližini Bazovice. Srečanja se bodo med drugimi udeležili predsednik družbe »Sincrotrone Trieste« Carlo Rub-bia, tržaški občinski odbornik za urbanistiko Lucio Vattovani in predstavniki družbe Svei skupine IRI-Italstat, ki je prevzela izdelavo podrobnostnega načrta.
Kot se je razvedelo, bo predmet pogovorov predvsem avtocestni odsek Padriče-Pesek. Zgraditi bi ga morali v okviru avtocestnih povezav, ki jih predvidevajo osimski sporazumi. Kot znano, pa so tehniki, ki se ukvarjajo z vprašanjem namestitve sinhrotrona, pred nedavnim prišli do spoznanja, da bi promet po načrtovanem odseku povzročal tresljaje, ki bi se širili tudi na območje T8, kar bi onemogočalo optimalno delovanje stroja. Slednji je namreč na tresljaje nadvse občutjiv in ga prav zaradi tega hočejo zgraditi na trdnih kraških tleh.
Na nevarnost tresljajev smo že pred časom opozarjali vsi tisti, ki kritično gledamo na gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. A naši argumenti, ki očitno niso bili iz trte zviti, so zalegli kot bob ob steno. Zdaj se govori, da bodo skušali cesto speljati kje drugje, nekateri pa se zavzemajo celo za to, da bi je sploh ne gradili. Ta druga možnost bi seveda odprla kak dodaten politični problem, saj bi se s takšno rešitvijo morala strinjati tudi Jugoslavija. Po drugi strani pa je dokaj težko speljati avtocestno traso na način, da bi to ne motilo sinhrotrona ali povzročilo kako drugo škodo. Videli bomo, kako se bodo iz tega šmira zmazali v Rimu.
Po daljšem presledku se bo v petek spet sestal miljski občinski svet. Dnevni red seje je karseda natrpan z upravnimi vprašanji, osrednja točka pa je potrditev odstopa župana in odbornikov in izvolitev novega župana in odbora. Vendar vse kaže, da se bo tudi petkova seja končala, ne da bi Milje dobile novo upravo.
Kot je znano, je sedanja uprava z županom Bordonom na čelu že pred časom odstopila zaradi sporov med obema partnerjema večinske koalicije, Listo Frausin in PSI. Sam Bordon je po desetletnem županovanju izrazil željo, da bi se umaknil, njegova izvolitev v poslansko zbornico pa je seveda to njegovo željo še podkrepila. Lista Frausin je na preverjanjih s socialisti in s socialdemokrati - skupina PSDI v miljskem občinskem svetu se je medtem znatno okrepila z vstopom bivšega listarja Marchia in bivšega socialista Russignana - izrazila pripravljenost razpravljati tudi o županskem mestu,
vendar prav okrog tega vprašanja so se zadeve zapletle. Pojavile so se razne kandidature, vendar okrog nobene ni bilo mogoče najti soglasja vseh treh skupin, ki naj bi sestavljale novo večino. Istočasno so potekali tudi pogovori o programu nove uprave, katerih oporna stebra po mnenju Liste Frausin naj bi bila uresničitev načrta o "Marini Muji" ter rešitev kočljivega problema storitev, v prvi vrsti dobave vode. Tudi tu so sicer v stališčih treh strank razlike, ki pa po oceni vseh niso nepremostljive.
Sklicanje miljskega občinskega sveta za petek zvečer pa še ne pomeni, da so bili vsi problemi rešeni. Vse kaže, da bo treba še nekaj časa - govori se o enem mesecu - da bi trije partnerji končno našli skupen jezik. Prav zato ni izključeno, da bodo na petkovi seji odstopi župana in odbornikov vsaj zaenkrat zavrnjeni v pričakovanju sporazuma. Na katerega pa seveda ne bo mogoče čakati v nedogled.
Skupina Falck se zanima za vstop v družbo AIT (bivšo Terni)
Nove perspektive za staro škedenjsko železarno
Znani milanski kovinarski industrij-ci se zanimajo za delni prevzem ške-denjske železarne AIT (bivše Terni). O tej možnosti sta se pogovarjala predsednik Dežele Adriano Biasutti in Alberto Falck, predsednik istoimenske družbe, ki se je v teh dneh mudil v Trstu.
Na zahtevo milanskega industrijca sta potek in vsebina pogovorov ostala tajna, kar je po drugi strani lahko dokaz, da je stvar resna. Škedenjska železarna je zdaj last državne družbe Finsider. Pred leti je zabredla v krizo, o kateri so mnogi menili, da ji bo usodna. A s prenovitvijo proizvodov in s posodobitvijo proizvodnih postopkov je železarna že prilezla na zeleno vejo ali se ji vsaj dovolj približala, da vzbuja zanimanje poslovnežev.
V okviru prenovitvenih prizadevanj je lastništvo med drugim sklenilo, da
bo družbo AIT odprlo zasebnemu kapitalu, čeprav bi morala glavnina delnic ostati v javnih rokah. V ta namen je vodstvo podjetja, tudi ob posredovanju deželne uprave, že stopilo v stik z nekaterimi industrij ci, med temi, kot rečeno, s skupino Falck, ki predstavlja najpomembnejšo zasebno kovinarsko industrijo v Italiji. Pristaviti velja, da milanski kolos prav v teh časih plete še druge vezi z našo deželo. Družba Danieli iz Buttria se namreč uspešno pogaja za to, da bi prevzela znaten paket njenih delnic.
Vse te vesti so naletele na ugodne odzive v deželnih in še posebno tržaških gospodarskih in političnih krogih. Zadovoljstvo je izrazil tudi tovarniški svet škedenjskega obrata.
Na sliki (arhivski posnetek): delo v škedenjski železarni.
V	Tržaškem Llojdu bodo imeli odslej
bolj dinamične strukture
V	preteklih dneh se je sestal upravni svet Tržaškega Lloyda, ki je med drugim obravnaval nove organizacijske linije. Vedno bolj zapleteno stanje tržišča zahteva namreč primernejše in dinamičnejše strukture, ki bi omogočile učinkovito delo in, kot posledica, tudi primernejše ekonomske dosežke. Prav v ta namen bodo v Tržaškem Lloydu od 1. septembra dalje uvedli dve glavni direkciji, ki ju bo vodil dosedanji pooblaščeni upravitelj Tom-maso Ricci.
Komercialni in operativni sektor je upravni svet poveril Gian Carlu Truc-cu, ki je sedaj v vodstvu družbe Fin-mare, medtem ko bo naloge finančnega in upravnega področja vodil Mario Verdi, sicer upravni direktor Tržaškega Lloyda. Družba bo na tak način okrepila svojo komercialno linijo, tudi v vidiku načrtov o njenem relansira-nju, ki naj bi se začelo uresničevati z izgradnjo novih plovil in s prisotnostjo osebja Tržaškega Lloyda v nastajajočih agencijah, ki so jih uvedli zaradi potrebe po decentralizaciji. Tržaški Lloyd namreč predvideva, da bo svojo agencijsko mrežo razširil tako na Vzhodu kot na Zahodu, v zaledju, Avstraliji in Novi Zelandiji.
Obe novoimenovani direkciji bosta obenem še naprej nadzorovali planiranje dela, osebje in organizacijo ter gradnjo novih plovil. Prva obveznost novih direkcij bo na vrsti že prihodnjega 31. avgusta, ko bosta sklicali skupščino vseh delničarjev in vzeli na znanje njihovo sedanjo pozicijo. Upravni svet je na seji sprejel tudi odpovedi treh svojih svetovalcev, ki jih bodo v kratkem nadomestile nove sile, kot po dogovoru vodstva družbe Fin-mare z deželno upravo.
■ V zvezi z namigom dnevnika »II Piccolo« v članku "Estate/Viabilita: La segnaletica carente inganna i turisti" podpredsednik tržaške pokrajinske uprave in odbornik za javna dela, prevoze in promet, Giovanni Cervesi, poudarja, da je Pokrajina že pred nekaj tedni poskrbela za postavitev ustreznih kažipotov, ki bi med Sesljanom in Prosekom kazali tranzitnemu turistu pot proti Jugoslaviji.
Voda popoldne preplavila Ul. Rossetti
Dela za popravilo okvare na vodovodnem omrežju so hitro stekla
Na Ulici Rossetti, poleg cerkve Maria delle Grazie, je včeraj v močnem curku izpod asfalta pridrla voda. Kmalu je preplavila večji del ulice in seveda za lep čas zaustavila promet. S prihodom delavcev podjetja ACEGA so stvari postale bolj jasne: počila je cev vodovodnega omrežja, nameščena pod cesto, ki je oskrbovala stanovanja tega predela z vodo.
Ko so delavci zaprlidovod, je močan curek kmalu splahnel, na več mestih pa je ostal privzdignjen asfalt, medtem ko je blato zatrpalo obcestne jaške. S strojem so nato odstranili plasti asfalta, peska in zemlje, da bi zamenjali počeno cev. Dela so obsežna, vendar pa naj bi jih dokončali že danes, saj je več družin zaradi okvare na vodovodnem omrežju ostalo brez pitne vode. Promet na tem delu ulice je seveda nekaj časa ustavljen, nato pa so mestni redarji poskrbeli za preusmeritev vozil v bližnje'ulice.
Mladeniča razsajala v baru: 10 milijonov gmotne škode
Dva vročekrvna in nekoliko okajena mladeniča sta se včeraj okrog 5. ure nad lastnico bara Alla Stazione pri Čampu Marziu in povzročila za 10 milijonov lir gmotne škode. Ko sta vstopila v bar, je bilo takoj vsem jasno, da se hočeta prepirati. Najprej sta začela suvati in psovati kliente, ki jim seveda tega niso tako zlahka dovolili. Ko sta mladeniča opazila, da se ne moreta spopasti s številčno močnejšimi »sovražniki«, sta jo pobrisala iz bara. Klienti so se začeli kmalu razhajati in niso slutili, da vročekrvneža še vedno prežita za vogalom.
Mladeniča sta počakala, da se je lokal skoro povsem izpraznil, nato pa sta se vrnila, da »poravnata račune«. Z divjo ihto sta začela razmetavati mize, stole ter razbijati steklenice in kozarce. Lastnica bara, 41-letna Maria Luca,
se jima je pogumno postavila po robu. Eden od njiju je s stolom zamahnil proti njej. Lucovi se je posrečilo, da je silovit udarec prestregla z roko.
Agenti letečega oddelka so kmalu nato na telefonski poziv lastnice prihiteli v bar in nemudoma aretirali 25-letnega Guida Aghema, ki stanuje v Ul. Resmann 1/2, in 22-letnega Cristia-na Marcuzzija iz UL Timeus 3. Oba imata na vesti že nekaj pretepaških akcij. Aghemo, eden od predstavnikov Fonte della Gioventii, je policiji že znan, saj naj bi se večkrat »podpisal« na spomenike padlim borcev po slovenskih vaseh.
Zapustila nas je naša draga žena, mama in nona
Leteči oddelek prijavil preturi štiri goljufe
Hazardna igra s kockami na Akvedotu
Plodno srečanje Odbora za referendum o jedrskih centralah
Predstavniki Odbora za referendume in za'informiranje o jedrski politiki so se v preteklih dneh sestali s tržaškimi parlamentarci. Njihovemu vabilu so se odzvali senatorja Stojan Spetič in Arduino Agnelli in poslanec Willer Bordon. Parlamentarcem so člani Odbora obrazložili svoje cilje. Odbor si prizadeva, da bi pravočasno odobrili zakonski osnutek, ki bi v teku oktobra omogočil referendume o jedrskih centralah; nadalje želi točno in objektivno informirati javnost o nevarnostih jedrske energije in o energetskih izbirah v Italiji.
Po tiskovnem sporočilu Odbora so vsi parlamentarci izrazili svojo pripravljenost in pripravljenost njihovih strank za podporo akcijam Odbora za referenfum in za informiranje o jedrski politiki.'Na podlagi namigov prisotnih parlamentarcev bo Odbor poslal ustrezni peticiji o čimprejšnji izvedbi referendumov predsedniku senata Spadoliniju in predsednici poslanske zbornice Jottijevi, podobne peticije pa bo naslovil vsem predsednikom senatnih in poslanskih skupin.
Odbor sestavlja sedaj skupno 17 organizacij in društev, svoj sedež pa ima v prostorih tržaške sekcije Mednarodnega sklada za naravo (WWF) v Ul Fe-lice Venezian 27.
Igralci hazardnih iger svojega kaznivega dejanja ne opravljajo več le v dobro skritih prostorih, kleteh ali stranskih sobah luksuznih in na videz »neoporečnih« lokalov in hotelov, ampak to počenjajo celo na ulici. Agenti letečega oddelka so včeraj na Akvedotu aretirali štiri drzne hazardne igralce, ki so na račun lahkovernežev v nekaj dneh »prislužili« kar lepo vsoto denarja.
Že več dni so agenti pazljivo sledili gibom štirih osumljencev, ki so svoje dobičkonosno delo opravljali kar »na odprtem«, vendar jih niso mogli takoj aretirati, ker niso imeli dovolj doka-
zov. Štirje hazardni igralci so si za svojo »igralnico« izbrali pločnik na Akvedotu v bližini agencije za konjske stave. S svojim početjem niso vzbujali suma, saj je večina radovednežev, ki se je za nekaj trenutkov pomudila pri njih mislila, da gre le za povsem nedolžno igro. Inšpektorja Scozzai in Bresa sta po neuradnih virih izvedela, da se štirje goljufi poslužujejo spretno prilagojenih kock, in da s svojim protizakonitim početjem služijo čedne vsote denarja. Agenti letečega oddelka so na Akvedot namestili poklicnega fotografa, ki je s svojim »skritim« aparatom sledil slehernemu
gibu štirih hazardnih igralcev. Izkazalo se je, da so posnete fotografije povsem zadostno gradivo proti goljufom, zato so lahko policisti izvedli akcijo. Včeraj so agenti nenadoma obstopili kockarje in jih aretirali. Identificirali so tudi peščico ljudi, ki so z zanimanjem sledili poteku prepovedane igre, ker pa se je izkazalo, da so popolnoma nedolžni, so jih po tej obvezni formalnosti takoj izpustili.
Štirje prebrisanci bodo o kršitvi dveh členov iz kazenskega zakonika, ki predvidevata hazardno igro, do procesa razmišljali za zapahi. Agenti letečega oddelka so jih takoj prijavili krajevni preturi. Ker je preiskava, ki jo vodi pretor Morway, še v teku, trenutno ni mogoče izvedeti imen goljufov. Trije so vsekakor že imeli opravka s pravico. Enega od pajdašev bremeni tudi obtožba poneverbe, saj je imel pri sebi neveljaven travellers chegue za vsoto 100 dolarjev. Po osebni preiskavi štirih hazardnih igralcev so agenti zasegli okrog 3 milijone lir. Zaplenili so tudi prilagojene kocke, na katerih so bile vtisnjene le tri številke: 6, 5 in 1. Eden izmed goljufov je bil toliko priseben, da je v zadnjem trenutku skril kocke v spodnje hlače. To mu seveda ni pomagalo...
Judita Busetti por. Sulčič
Pogreb bo danes, 29. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev in nato na pokopališče v Križ.
Žalostno vest sporočajo mož, sin z družino in drugo sorodstvo
Križ, 29. julija 1987
+ Dne 27. julija nas je zapustila naša draga
Rozalija Škapin vd. Počkar
Pogreb drage pokojnice bo jutri, 30. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo hči Rožica, sestre Fani, Marija in Karla z družinami, nečakinje Rosetta, Sabina, Anita in Renata z družinami
Trst, 29. julija 1987
Agenti zasačili tatu pri kraji
Brez posega pozornega soseda bi 45-letnega Giuseppa Brodnika, ki stanuje v Ul. Crispi 12, čakalo ob povratku s počitnic nadvse neprijetno presenečenje. Brodnikov znanec, ki želi ostati anonimen, je včeraj dopoldne okrog 11. ure poklical leteči oddelek. Opazil je namreč, da neznanec vlamlja v sosednje stanovanje.
Agenti letečega oddelka so nemudoma prihiteli. Na stopnicah so naleteli na moškega, ki jih je povsem mirno vprašal, če mu lahko prižgejo cigareto. Agentom se je njegovo vedenje zazdelo nadvse sumljivo. Ko so skozi okno na hodniku poslopja pogledali na dvorišče hiše, so zapazili na tleh dve veliki torbi. Razumeli so, da gre za ukradeno blago in so tatu, 32-letnega Sergia Baccovicha iz UL Filzi 17, takoj aretirali.
Pogovor z izvedencem Alessandvom Fattorijem
Z večjo informacijo in boljšimi strukturami
i«	vv«	1*1	v
proti nevarnemu razraščanju gozdnih požarov
»Problem gozdnih požarov, ki leto za letom povzročajo v naši pokrajini ter v celotni deželi znatno škodo, vsekakor ne gre prezreti, predvsem, če pomislimo, da bi globlja in stro-kovnejša informacija ter podrobnejše poznavanje in preučevanje naravnih, klimatskih, geografskih ter družbe-no-gospodarskih dejavnikov, ki so vzrok nastajanju in širjenju požarov, lahko pojav globoko zajezili.« S temi besedami je tehnični koordinator prostovoljnih gasilcev, ki delujejo v sklopu občine Devin-Nabrežina, Alessandro Fattori iz Štivana pri Devinu, podčrtal pomen daljše študije o vzrokih in značilnostih gozdnih požarov v tržaški pokrajini, ki jo je sam pripravil v okviru večletne izkušnje in podrobnih raziskav,
Alessandro Fattori, ali Alex, kot mu pravijo prijatelji in kolegi, se že več let zanima za problematiko gozdnih požarov, kmalu pa bo štiri leta, odkar deluje pri prostovoljni gasilski službi v svoji občini. V okviru le-te je bil tudi soustanovitelj in pobudnik nekaterih večjih akcij. Prav na osnovi razgovorov, potreb in dela devin-sko-nabrežinskih prostovoljnih gasilskih skupin, se je tudi rodila zamisel o študiji, ki naj bi na osnovi tehničnega poznavanja problema omogočila boljši in strokovnejši pristop prostovoljcev, pa tudi drugih protipožarnih organov v boju proti gozdnim požarom.
»Kot je bilo poudarjeno že v okviru Deželnega posveta o problemih in pomenu prostovoljne službe pri gašenju gozdnih požarov, ki je potekal v Trstu maja meseca,« je poudaril Fattori, »sta informacija in poznavanje vseh faktorjev, ki vplivajo na nastanek in razvoj požara pomembna tako za tiste, ki so kot člani prostovoljnih enot neposredno zainteresirani pri delu, kot tudi za vse prebivalstvo. V okviru prostovoljnih enot namreč večkrat prevladujeta navdušenje in dobra volja, manjka pa strokovna priprava, ki bi omogočila resnično učinkovitost, kot to predvideva deželni zakon o obrambi okolja pred gozdnimi požari iz leta 1977 (Dež. zak. št. 8). Omenjeni zakon kaznuje vsako dejanje posameznika, ki je lahko vzrok gozdnega požara in predvideva denarne kazni za tiste, ki v gozdu prižigajo ogenj oziroma nepremišljeno odvržejo vžigalico ali cigaretni ogorek. Prav pri preprečevanju takih nepremišljenih dejanj pa sta. potrebni informacija in vzgoja v korist vseh državljanov že v okviru osnovne šole.« »Kaj pa poznavanje socio-geog-rafskih in klimatičnih značilnosti naše pokrajine, ki si jih v svoji študiji še posebno omenjal?« smo vprašali avtorja.
»Zato, da razumemo nastanek in razvoj gozdnih požarov ter njihovo nevarnost, moramo upoštevati celo vrsto fizikalnih, botaničnih, socioloških, geografskih in ekonomskih faktorjev, ki v okviru omejenega in svojevrstnega področja, kot je tržaška pokrajina, vplivajo na gozdne požare. V prvi vrsti klima: vremenske razme-
re, ki se v naši pokrajini znatno razlikujejo od klimatske slike v ostalih predelih dežele, močno vplivajo na vnetljivost gozdov in določajo časovna obdobja, ko je nevarnost večja. Količina padavin je na Tržaškem znatno nižja kot drugod v deželi (950 do 1.000 mm dežja letno v Trstu, 1.500 mm v Trbižu ali npr. 2.100 mm letno v Tolmeču) in to predvsem v dveh sušnih obdobjih: v pozno zimskem obdobju, ko zapade februarja in marca povprečno 60 mm dežja na mesec, ter v poletnem sušnem obdobju, ko sta najbolj nevarna meseca julij in avgust. Druga dva faktorja, ki vplivata na nastanek in širjenje gozdnih požarov, sta geološka sestava tal (tu naj poudarimo, da je za Kras značilna izredno majhna sposobnost zadrževanja vode na površju) ter skoraj popolnoma neobstoječe rečno omrežje. Kar zadeva veter, pa je burja v vsakem primeru zelo ugoden činitelj pri širjenju požarov.«
»Kako pa lahko vpliva na pogostost in širjenje požarov sestava gozdov, oziroma njegove biološko-vege-tacijske značilnosti?« nas je zanimalo.
»Po vremenskih razmerah in teritorialnih značilnostih igra vegetacija sama, med naravnimi činitelj i, naj-večjo vlogo,« je poudaril Fattori. »Pri nas imamo tri različne vrste gozda: značilni kraški gozd, v katerem so najpogostejši puhasti hrast, mali jesen in črni gaber, sredozemski gozdič (ob robu kraške planote do morja) ter borov gozd, ki sicer ni naravno zasajen. Kar zadeva kraški gozd moramo poudariti, da slednji, zaradi značilnosti posameznih dreves, ni tako hudo vnetljiv. V našem primeru pa je tudi tak gozd podvržen požarom, saj je sorazmerno mlad, izredno gosto zasajen in čisto neoskrbovan ter zato poln nizke vegetacije. Obenem pa se kraški gozd navadno spaja s kraško gmajno, ki je poleg borovca najbolj vnetljiva, saj 50% vseh požarov pri nas prizadene ravno to vrsto površine. Hitro vnetljiv je zaradi svojih značilnosti tudi borov gozd, ki je v
Alessandro Fattori
teh krajih podvržen zajedalcem in drugim boleznim zaradi neugodnih klimatskih razmer. Kar zadeva druge činitelje, ki ugodno vplivajo na nastanek in širjenje gozdnih požarov in so predvsem značilni za naš teritorij, naj še omenim gosto naseljenost ter posebne socio-ekonomske značilnosti teritorija. Na Tržaškem se je namreč v zadnjih letih znatno razvil terciarni sektor. V zadnjih desetletjih pa močno in neizogibno upada obseg obdelanih površin, kmetijskih obratov in pašnikov, ki so navadno ugodna naravna ovira pred požari. Poleg tega je na Tržaškem železniško in cestno omrežje zelo gosto, naselja so v tesnem stiku z gozdom, močno raste tudi število zasebnih motornih vozil.«
Alessandro Fattori je v svoji študiji obdelal tudi obsežnost gozdne površine v naši pokrajini v razmerju s celotnim teritorijem in prebivalstvom.
»Gozdna površina v tržaški pokrajini, skupaj s kraško gmajno, ki ima glede zaščite pred požari podobne značilnosti,« je povedal Fattori, »obsega ogromen del celotnega teritorija, saj je zelene površine pri nas skoraj za 14.000 hektarjev. To pomeni kar 2/3 celotnega pokrajinskega
Pogostost gozdnih požarov v tržaški pokrajini glede na posamezne občine
Obdobje 1980 - 85
Občina	Štev. pož.	Letno povprečje	Odst. pož. v pos. občinah glede na cel. pokrajino	Občinske površ.	Štev. pož. glede na površino
Trst	250	41.6	56.5	84.56	4.9
Devin - Nabrežina	58	9.6	13.1	45.15	2.1
Repentabor	17	2.8	3.8	12.68	2.2
Zgonik	31	5.1	7.0	31.32	1.6
Dolina	73	12.1	16.5	24.44	4.9
Milje	16	2.6	3.6	13.42	1.9
Pokrajina	442	73.6	16.6	211.57	3.4
Podatki Nadzorništva za gozdove v Trstu, 1986 (A. Fattori v Študiji o gozdnih požarih v tržaški pokrajini, 1987)					
ozemlja, ki meri 21.000 hektarjev. Polovico te zelene, neobdelane površine, zavzema gozd (7.000 hektarjev), kar pomeni, da pokriva 33% celotne pokrajine gozdna površina. Na Goriškem ali v videmski pokrajini je ta odstotek znatno nižji, saj zavzema tu gozdna površina 11 oziroma 25% celotnega pokrajinskega ozemlja.«
Zaradi goste naseljenosti, ki vpliva kot ugoden činitelj na pogostnost požarov, pa je na srečo veliko manjša obsežnost posameznih požarov in škoda, ki jo slednji povzročajo. Na teritoriju, ki je gosto naseljen, je namreč v primeru požara tudi obveščanje in takojšnje ukrepanje lažje. »Prav zato je pri nas povprečna gozdna površina, ki jo posamezen požar uniči ali poškoduje, sorazmerno majhna (povprečno 2,5 hektarja na požar).« V svoji študij navaja Fattori tudi vzroke gozdnih požarov. Vzroke pri 98% požarov je treba iskati prav pri človeku, oziroma v naravnih spremembah, katerih povzročitelj je človek. Manj kot dva odstotka gozdnih požarov pa izbruhne zaradi naravnih vzrokov (strele). Človeški vpliv na nastajanje in širjenje gozdnih požarov je lahko posreden in nenameren (vlak, ki ob zaviranju z jeklenimi kolesi krese iskre ob tračnice, cigaretni ogorki, kurjenje v gozdu itd.) ali pa nameren (ogenj zaradi zemljiških sporov, ali maščevanja, ljudje, ki iz patoloških razlogov netijo ogenj, vandalska dejanja).
Fattorijeva študija pa je zanimiva tudi zaradi cele vrste povsem novih ali nepoznanih podatkov, ki zadevajo predvsem pokrajino. Če gledamo npr. samo na večje požare (statistike vedno opuščajo majhne, omejene primere ognja), lahko ugotovimo, da imamo na Tržaškem letno povprečje kakih 74 požarov, medtem ko znaša v celotni deželi povprečje 220 požarov letno. To pomeni, da tretjina vseh požarov v Furlaniji-Julijski krajini nastane ravno v tržaški pokrajini. Če te podatke prenesemo na ozemlje, lahko trdimo, da je v obdobju od leta 1966 do leta 1985 pogorelo na Tržaškem okoli 500 hektarjev gozda letno, medtem ko znaša deželno letno povprečje 2000 hektarjev. Če pomislimo, da v najmanjši pokrajini pogori letno 7% celotne gozdne površine, medtem ko znaša deželno povprečje pogorele površine le 1,2% vseh gozdov, lahko trdimo, da je stanje pri nas precej zaskrbljujoče, saj je tu pogostost požarov petkrat večja kot drugod v deželi.
»Kaj torej storiti?« smo nazadnje vprašali avtorja študije. »Predvsem sta potrebni pozornost in informacija, na drugi strani pa stalno izboljšanje javnih in prostovoljnih protipožarnih struktur«, je poudaril Fattori. »Osebno pa mislim, kot sem tudi poudaril v svoji študiji, da bi bilo pozitivno poglobiti raziskave o vnetljivih conah in nevarnih obdobjih na našem teritoriju ter na osnovi vseh ostalih faktorjev izdelati oceno o piroklimatski nevarnosti v naši pokrajini.«
SUZI PERTOT
gledališča		kino		razna obvestila		izleti
VERDI
Poletni festival operete 1987 - od 27. junija do 14. avgusta.
V soboto, 1. avgusta, ob 20.30 bo na sporedu opereta CLIVIA N. Dostala. Dirigent Guerrino Gruber, režiser Gino Landi. Nastopali bodo: Tiziana Sojat, Tiziana Caminiti, Carlo Bini, Elio Crovetto, Riccardo Peroni, Ugo Maria Morosi, Daniela Franchi, Gianfranco Saletta in Giuseppe Botta. Ponovitve bodo: 2., 5., 9., 11., 13. in 14. avgusta. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča.
razne prireditve
ŠZ Sloga prireja v soboto, 1., nedeljo,
2.,	in ponedeljek, 3. avgusta, tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na dvorišču Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel Zvezde.
LETNI KINO - ARISTON - 21.30 Peggy Sue si e sposata, kom.; ZDA 1986; r. Francis Coppola; i. Kathleen Turner, Nicholas Gage, Barry Miller.
LETNI KINO - LJUDSKI VRT - 21.15 Gunny, vojni, ZDA 1986; 100'; r. Clint Eastwood; i. Clint Eastwood, M. Ma-son.
EKCELSIOR II - 18.30, 22.15 Nove setti-mane e mezzo, er. dram., ZDA 1985, 113'; r. Adrian Lyne; i. Mickey Rourke, Kim Basinger.
GRATTACIELO - 18.15, 22.15 Storie in-credibili, fant.
NAZIONALE I -. 16.30, 22.00 Turbamenti erotici, porn. □□
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 Teleiono rosso, i. Ilona Staller, □ □
EDEN - 16.00, 22.00 Le bambole di čarne, porn. □ □
PENICE - zaprto zaradi počitnic.
Prihod tabornikov RMV s taborjenja v Kamniški Bistrici bo jutri, 30. t. m., ob
18.40	na železniško postajo v Sežani.
Narodna in študijska knjižnica obvešča obiskovalce, da je zaprta do 17. avgusta.
mali oglasi
razstave
V	prostorih bivše konjušnice pri Mi-ramaru je do 30. septembra odprta monografska razstava, posvečena Gustavu Pulitzerju Finaliju.
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -je odprta razstava del profesorjev ŠOLE ZA GRAFIKO V BENETKAH.
Razstava Človek in trta v Kraškem muzeju v Repnu je odprta do 16. oktobra. Urnik: od ponedeljka do petka - 17.00-
20.00,	v soboto in nedeljo - 11.00-13.00 in 17.00-20.00.
NAZIONALE III - 20.20, 22.15 Comman-do Leopard, akc., □
MIGNON - 16.00, 22.15 Taron e la pen-tola magica, ris.; ZDA 1985; 80'; r. Ted Berma; prod. Walt Disney.
EKCELSIOR I - zaprto zaradi počitnic.
CAPITOL - Danes zaprto.
LUMIERE - zaprto zaradi počitnic.
VITTORIO VENETO - zaprto zaradi počitnic.
RADIO - 15.30, 21.30 La portiera d'al-bergo, porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18. letom □ □
Berite
»Novi Matajur«
PRODAM dobro ohranjeno vespo PX 125. Kličite na tel. 812353.
UGODNO PRODAM gumijast čoln in motor evinrude 25 HP z vsemi priključki. Tel. 228869.
VINSKE BRATCE vabi v osmico Stanko Gruden iz Samatorce št. 6. Toči belo in črno vino ter reže domač pršut.
OSMICO ima še vedno odprto Romano Purič v Repnu na št. 13.
NA OPČINAH je odprl osmico Nando Hrovatin "Kvrtič". Toči belo in črno vino.
PRODAM renault 6, 850, letnik '79, v dobrem stanju. Tel. 228145.
V FIESI ugodno oddam v najem prikolico za 4 osebe. Tel. 226445.
PRODAM harmoniko znamke scandalli, super sesta, v odličnem stanju. Tel. 200634.
PRODAM vespo primavera, v odličnem stanju, Tel. 212816.
JADRNICO GIB/SEA, 6 m, 4 ležišča, kompletno opremljeno prodam. Tel. 003866/35755.
MALO MUCKO svetlo rjave barve podarim. Tel. 200079.
IL NEGOZIETTO - Drevored XX Set-tembre 16 sporoča cenjenim klientom, da bo trgovina zaprta zaradi letnega dopusta od 4. do 22. avgusta.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 29. julija
MARTA
Sonce vzide ob 5.44 in zatone ob 20.38 - Dolžina dneva 14.54 - Luna vzide ob 9.07 in zatone ob 22.22.
Jutri, ČETRTEK, 30. julija
PETER
PLIMOVANJE DANES: ob 6.00 najnižje -55 cm, ob 12.45 najvišje 41 cm, ob
18.34	najnižje -17 cm, ob 23.58 najvišje 28 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 23,2 stopinje, zračni tlak 1013,1 mb raste, brezvetrje,, vlaga 52-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Junior Peric, Daniele Marassi, Marvin Neri, Davide Casertano.
UMRLI SO: 81-letni Mario Cavalieri, 74-letna Giacinta Minutello, 83-letna Elena Perilli, 82-letna Natalia Romano, 85-letna Maria Glavina vd. Castelli, 78-letna Maria Bole, 80-letna Caterina Schi-ulaz, 85-letna Anna Maria Faggioli vd. Irneri, 96-letna Giustina Lovrinovich, 78-letni Giuseppe Pešce, 76-letna Rosina Merzek, 66-letni Argeo Bari, 68-letni Antonio Santon, 88-letna Rosalia Scapin, 88-letna Concetta Giraldi, 73-letna Rosina Braicovich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. julija, do sobote, 1. avgusta 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felfuga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
OPČINE - Trg M6nte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
SPDT vabi udeležence enotedenskega izleta v Dachstein, da se udeležijo sestanka, ki bo jutri, 30. t. m., ob 20.30 na društvenem sedežu v Ul. sv. Frančiška 20, na katerem se bodo s prireditelji po-‘ govorili o vseh podrobnostih.
SPDT prireja v soboto in nedeljo, 1. in 2. avgusta, dvodnevni izlet z osebnimi avtomobili na KANIN, PRESTRELJENIK in ROMBON. Vpisovanje in informacije pri Vojku Slavcu - tel. 764832 v uradnih urah.
SPDT prireja 8. in 9. avgusta dvodnevni avtomobilski izlet v gorsko skupino SCHOBER GRUPPE v bližini Lienza z vzponom na 3283 m visoki Petzeck; potrebni sta dobra kondicija in visokogorska oprema. Izlet vodi Lojze Abram; odhod v soboto, 8. avgusta, ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Vojku Slavcu na tel. št. 764832 ob delovnih urah.
Namesto cvetja na grob Marije Jež darujeta družini Pertot in Zorn 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Pepija Doljaka darujeta Ivanka in Janko Simoneta 15.000 lir za balinarski odsek Kraški dom.
V	spomin na Ljudmilo Grahonjo vd.' Fonda daruje družina Racman (Gročana 31) 10.000 lir za Skupnost družina Opčine.
Namesto cvetja na grob inž. Milana Sosiča daruje N. Ferluga 15.000 lir za Sklad M. Čuk.
Dana Žerjal se zahvaljuje za prejeta voščila in daruje 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Antonijo _Oio vd. Šuber darujeta družini Kodrič-Šiškovič 25.000 lir za KD Primorsko in 25.000 lir za spomenik padlim v NOB v Mačkoljah.
Modra Rinzner daruje 20.000 lir za KD
I.	Grbec.
V	spomin na Dušana Grilanca darujeta Cvetka in Zdravko Obad 15.000 lir za KD Rdeča zvezda in 15.000 lir za ŠK Kras.
V	spomin na Josipa Doljaka daruje družina Rebula (Salež 60) 20.000 lir za balinarsko sekcijo Repentabor.
Namesto cvetja na grob Stane Škerlj daruje Anica Gombač 10.000 lir za Sklad M. Cuk.
Namesto cvetja na grob prijatelja Franca Zidariča daruje Mirko Kosmina
15.000	lir za SKD Vigred.
Namesto cvetja na grob Franca Zidariča darujejo Vinka in Franc Trampuž
20.000	lir, N. N. 10.000 lir, Pepi Gruden z družino 50.000 lir, Fani Kosmina 20.000 lir, družina Lupine (Šempolaj) 20.000 lir in Zorka Perčič 10.000 lir za SKD Vigred.
Naročnike in bralce Primorskega dnevnika, ki bi radi prejemali naš časopis v kraju letovanja, prosimo, da začasni naslov sporočijo vsaj štiri dni prej.
Uprava
menjalnica
28. 7. 1987
Ameriški dolar... Nemška marka .. Francoski frank .. Holandski florint Belgijski frank ...
Funt šterling....
Irski šterling...
Danska krona_____
Grška drahma ... Kanadski dolar ..
1325.—	Japonski jen.......
721.—	Švicarski frank __
214.—	Avstrijski šiling ....
639.—	Norveška krona ...
34,10	Švedska krona.....
2120.—	Portugalski eskudo
1910.—	Španska peseta ....
186.—	Avstralski dolar ...
9,—	Debeli dinar......
990.	Drobni dinar......
8,— 868,—
102,30 194.— 204.—
8.50
9.50 900,—
1,70
1,70
nf«||#n BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE DUftD TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tel.: Sedež 67001 - 68881 Agencija Domjo 831-131
Morske deklice na tv
Med poletne sporede, ki jih prva italijanska televizijska mreža servira letos predvsem nezahtevnim gledalcem, spada oddaja Portomatto, ki je stekla 13. julija, trajala pa bo do 18. septembra.
Oddaja, ki jo vodita sicer prijetni Patricia Pilchard (na sliki) in Paola Onol-ri, ponuja od ponedeljka do petka dvakrat dnevno - od 12. do 13.30 in od 18.30 do 19.40 - v izrazito poletnem in zato lahkotnem, včasih pa celo plehkem, tonu srečanja s slavnimi osebnostmi predvsem iz umetniškega sveta, s pevci in komiki, pa tudi s samimi gledalci, saj se lahko vsakdo telefonsko oglasi med oddajo in vpraša za najrazličnejše podatke ali zanimivosti v zvezi s počitnicami, lahko pa tudi sodeluje pri 'morskem kvizu '.
In tako sta se Patricia in Paola znašli v nekakšnih vlogah poletnih morskih deklic, ki ob neprezahtevnih kvizih, igrah in duhovitostih skušata razvredriti gledalce med poletno vročino. Že v prvih hladnejših dneh bosta deklici izginili, gostje pa se bodo seveda preselili v "resnejše" oddaje.
Ženska in njena stvarnost
niiina kapelj
Moški in ženska, ta večna dvojnost!
Še v prejšnjem stoletju so bledolič-nost, neješčnost in otožnost mladih deklet pripisovali neizpolnjenim ljubezenskim željam. V najslabšem primeru je dekle od ljubezni skopmelo in umrlo. Trditev, da se samo ženska tako preda ljubezni, je veljala še prav do nedavnega, v zadnjih desetletjih pa so se znašli tudi taki znanstveniki, ki so hoteli za vsako ceno razumeti, kaj povzroča ljubezensko otožnost in zasanjanost. Ko so končno proučili, da vzdihljajem v največji meri botrujejo razne biokemične spremembe v telesu, so za besedo ljubezen uporabili približno takole formulo: v hipotalamusu, skupku živčnih celic na spodnji strani velikih možganov, se poveča proizvod acetilkolina, ki ga spodbujajo najrazličnejše in skrajne individualne optične prevare, telesni vonj in drugi zunanji dražljaji. V človeku se sproži potreba po dotiku, božanju, nežnosti. Želja po spolnosti pride večinoma veliko pozneje. Vsaj pri ženskem spolu.
Moški in ženska, ta večna dvojnost! Nekateri pravijo, da je delitev na spola ukana narave, pripomoček za razmnoževanje in ohranjanje vrste. Romantiki se seveda s takimi trditvami ne strinjajo in jih zato raje primerjajo s spoznanji Charlesa Darwina, ki je prvi začel proučevati živalske nagone s človeškimi navadami. Toda prav med živalmi še zdaleč ne velja pravilo o ženski kot nežnem spolu, ki mu je usojeno, da gosti dragocene in izbrane moške gene. Da je prej narobe, je dokazala etologinja Evelyn Shaw, v knjigi, ki bi jo lahko označili kot postfe-ministični pamflet in v kateri na dolgo obravnava strategijo obnavljanja pri živalih. Pri živalih samica sploh ni usodna zapeljivka, narava pa ji, vsaj v nekaterih primerih, daje možnost za izbiro. V Mehiškem zalivu živi progasti ostrižnik, ki je skrajni oportunist. Glede na razmere se obnaša kot moški ali ženska in zlahka zamenjuje jajčnike ali moda.
Evelyn Shaw trdi, da pri opazovanju živali od zunaj, se zdi, da njihovo vedenje programirajo nagoni in evolucija z enim samim namenom: z iluzijo o nesmrtnosti, ki jo predstavlja razmnoževanje. Pri živalih je čas parjenja lah-
ko vprašanje življenja ali smrti; po znamenjih zunanjega okolja samica presodi, kdaj mora začeti s svojo taktiko razmnoževanja. Lahko torej rečemo, da živali dosledno izvajajo družinsko načrtovanje. Rdeče antilope se, na primer, parijo jeseni, čas rojevanja mladičev je pomlad, pravi kraj pa ozemlje jelenjih samcev v hribih. Konec septembra samica stopi v samčev harem, vendar ni on tisti, ki prevzame pobudo. Samica išče njihovo bližino v vseh 18 dneh, kolikor traja ovulacija, izbira med samci, saj nagonsko ve, da bo en sam sposoben za oploditev. Prava (zainteresirana) mojstrica zapeljevanja je, ko najde "ta pravega", se mu približa, drgne se obenj, ga vabi na tisoč načinov in draži. Dobro premišljena igra, ki se neizbežno konča s paritvijo. Ob koncu ljubezni samica zapusti samca, ki ji ni več potreben.
Zamenjava vloge "lovca na ženske", ki tradicionalno pripada samcu (moškemu), je pri številnih živalih zelo iz-
razita. Pri nekaterih vrstah kobilic je čas parjenja tudi čas drastičnih obračunov. Ko samec samico oplodi, ga slednja brez vsakega pomisleka ubije in... pogoltne. Čisto drugačna, tipično romantična je slonica: ko pride čas parjenja, se dobesedno spogleduje s samcem, z repom škropi z dišečim izločkom, ki učinkuje na samca kot spolno dražilo. Revež si ne more kaj, da ne bi...
Saj ni, da bi hoteli človeka primerjati z živaljo, jasno pa je, da je v naravi ljubezen nekaj popolnoma drugačnega, čeprav zgolj nagonskega. Žival ve, kaj hoče in kdaj je najprimernejši čas za to, da udejani svoje zahteve. Pri človeku gre stvar precej drugače, včasih prav nepremišljeno, včasih skrajno zainteresirano, vedno bolj poredkoma pa po naravnih čustvenih poteh. Prav "inflacija" človeških čustev narekuje, da bi morali kdaj pa kdaj pogledati v živalski ali rastlinski svet. Marsičesa bi se naučili...
f ram
11.55	Vremenska napoved
12.00	Dnevnik - kratke vesti
12.05	Variete: Portomatto
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - Tri minute
14.00	Film: Carovana d'eroi (pust., ZDA 1940, r. Michael Curtiz, i. Errol Flynn, Randolph Scott, Humphrey Bogart)
16.00	Risanka: Marco
16.45	Risanka: Disneyev svet
17.35	Nadaljevanka: Un uomo in trap-pola (3. del)
18.30	Portomatto (2. del)
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Running - II vincitore (dram., Kan. 1979, r. Števen Hilli-ard Štern, i. Michael Douglas, Susan Anspach, Lawrence Dane)
22.05	Dnevnik
22.15	TV film: Facciaffittasi - Guru
23.15	Glasbena oddaja: Poletni rock -Bill Wiman in Ron Wood
23.30	Šport: atletika
0.15 Dnevnik - zadnje vesti 0.30 Košarka svet. prvenstvo jr.
RAI 2	j
11.55	Risanka: Le avventure di Sind-bad
12.10	Nan.: La donna di moda (3. del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Dnevnik - Šport
13.30	Nadaljevanka: Saranno famosi 14.20 Zabavna oddaja: Arcobaleno,
vmes dokumentarec o rastlinah, risanka Dick Tracy in nanizanka 1 figli delLispettore
16.55	Film: Amore e guai (kom., It. 1958, r. A. Dorigo, i. M. Mastroi-anni, R. Basehart)
18.15	T_z parlamenta
18.25	Športne vesti
18.40	Nanizanka: Perry Mason
19.30	Dnevnik in vreme
19.45	Dnevnik in šport
20.30	Film: II ladro di Parigi (dram., Fr. 1967, r. Louis Malle, i. Jean-Paul Belmondo)
22.30	Dnevnik
22.45	Nan.: In due shndaga meglio
23.25	Dnevnik - kratke vesti
23.50	Film: La rivale di mia moglie (kom., Fr. 1974, r. Sergio Gobbi, i. Bibi Andersson, Jean Piat)
| ^ RAI 3
19.00	Dnevnik
19.20 Dnevnik - deželne vesti
19.30	Aktualnosti: Print (pripravila Sergio Valzania in Paola Celli)
20.00	Izobraževalna oddaja: Vivere la mušica - Glasba kot igra (pripravila Maria Paola Turrini Grillo, r. Domenico Massimo Pupillo)
20.30	Nanizanka: I professionals - La soffiata (r. Peter Medak, i. Gor-don Jackson, Martin Shaw, Le-wis Collins)
21.30	Dnevnik
21.45	Film: Mogli pericolose (kom., It. 1958, r. Luigi Comencini, i. Syl-va Koscina, Renato Salvatori, Dorian Gray, Nino Taranto, Georgia Moll)
23.30	Dokumentarec: Planetarij - Radoveden pogled med poletne zvezde (pripravila Gianni Poli in Biancamaria Pontillo, r. Sandra Ouarra)
23.45	Dnevnik
23.50	Deželne vesti
24.00	Variete: Jeans - Patty Pravo (vodi Simonetta Zauli)
[ fc" RTV Ljubljana________________
18.40	Poročila
18.45	Otroška oddaja: Pravljice iz lutkarskega vozička - O študentu, krčmarici in sodniku
19.10	Risanka
19.26	Vremenska napoved
19.30	Dnevnik
20.00	Film tedna: Božanski dnevi (ZDA 1978, r. Terence Malick, i. Richard Gere, Brooke Adams)
21.25 Dokumentarec: Po sledeh napredka (Ameriški dokumentarec nam govori o raziskavah koralnih grebenov v tropskih morjih, večletno delo raziskovalcev državnega naravoslovnega muze-jaiz VVashingtona. Njihovi cilji so bili sprva povsem drugačni od končnih izsledkov in zaključkov, saj so jih temeljne raziskave koralnih grebenov privedle do povsem uporabnih rezultatov: do možnosti gojitve dragocene morske hrane.)
22.15	Dnevnik
22.30	Zabavna oddaja: Poletna noč, vmes nanizanka in Videostrani
g TV Koper________________
17.00	Otroški program: risanke
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
V današnji Odprti meji bodo med drugim naslednji prispevki:
TRST — Nadaljuje se polemika med krajevnimi upravami in uporabniki o odlaganju smeti TRST — Razstava kiparja Elisea Mattiaccija v parku miramarskega gradu
TRST — Obračun in načrti Stalnega gledališča Furlanije - Julijske krajine
19.30	TVD Stičišče
19.45	Nadaljevanka: Veronica
20.30	Variete: Crazy boat
21.45	TVD vse danes
22.00	Dokumentarec o naravi
22.30	Film: Due prostitute a Pigalle (dram., r. Laszlo Szabo, i. Cathe-rina Deneuve, Walter Chiari)
L
današnji televizijski in radijski spovedi
I jjl CANALE5
8.30	Jutranja telovadba
8.40	Nanizanki: La grande vallata, 9.30 Aliče
10.00	Film: Fuga dal rifor-matorio (dram., VB 1969, r. Robert Hart-ford-Davis, i. Renee Asherson, Madeleine Hinde)
11.30	Nanizanke: Lou Grant,
12.30	Bonanza
13.30	Nad.: Colorado
14.30	Film: Gli ultimi giorni di uno scapolo (kom., ZDA 1949, r. Robert Montgomery, i. Robert Montgomery, • Ann Blyth)
16.30	Nanizanke: L uomo di Atlantide, 17.30 L al-berb delle mele, 18.00 Una famiglia america-na, 19.00 I Jefferson,
19.30	Love Boat
20.30	Film: Zorba il greco (dram., VB 1964, r. Michael Cacoyannis, i. Anthony Ouinn, Alan Bates, Irene Papas, Lila Kedrova)
23.10	Znanstvena oddaja: Big Bang Estate
0.10 Nanizanki: Fifty Fifty,
1.10	Sceriffo a New York
[ ^ RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Gunsmo-ke, 9.15 Lancer, 10.00 Lobo, 11.00 La sguad-riglia delle pecore nere, 12.00 Due onesti fuorilegge
13.00	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Cuore, Candy Candy, Dustar-dly & Muttley, Mas-ters
14.30	Nadaljevanki: Detec-tive per amore, 15.30 Mary Benjamin
16.15 Nan.: I giorni di Brian
17.00	Dokumentarec o naravi
17.30	Nanizanke: II Santo, 18.30 Switch, 19.30 New York, New York
20.30	Film: Sabrina (kom., ZDA 1954, r. Billy Wil-der, i. Audrey Hepburn, Humphrey Bogart, VVilliam Holden)
22.35	Nad.: Peyton Plače
23.35	Nan.: Mod Sguad
0.10 Nanizanka: McCoy
^ ITALIA1
8.30 Nan.: La strana coppia
9.00 Film: Donne... botte e bersaglieri (glas., It. 1968, r. Ruggero Deo-dato, i. Little Tony, Ira Hagen, Renzo Mon-tagnani)
10.30	Nanizanke: Gli eroi di Hogan, 11.00 Ralph Supermaxieroe, 12.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 13.00 Hard-castle e McCormick
14.00	Zabavna oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanki: I forti di Forte Coraggio, 15.30 Furia
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Lo specchio magi-co, Gary Coleman, Flo la piccola Robinson, Pollon, Ruy il piccolo Cid
18.00	Nanizanke: Rin Tin Tin, 18.30 Flipper,
19.00	Chips
20.00	Risanka: Pollyanna
20.30	Nanizanki: A Team,
21.30	Riptide
22.30	Glasbena oddaja: Be bop a lula
23.30	Nanizanke: Ai confini della realta, 24.00 Sa-murai, 1.30 Hardcastle e McCormick
[Kij TELEPADOVA
13.00	Risanke: lo sono Tep-pei, Conan
14.00	Nadaljevanki: Happy End, 15.00 Signore d padrone
16.00	Rubrika: La buona ta-vola
16.30	Risanke
19.00 Nanizanki: Sanford and Son, 19.30 Šesto senso
20.30	Film: I ragazzi della Buon Costume (kom., Kan. 1980, r.Claude Fournier, i. Barry Re-ems, Nicole Morin)
22.20 Film: Operazione pau-ra (srh., It. 1966, r. Mario Bava, i. Giacomo Rossi-Stuart)
0.45 Film: I leoni di Castig-lia (pust., ZDA 1963, r. Xavier Seto)
TELEFRIUU_______
13.30	Nad.: La freccia nera
14.30	Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle
15.30	Glasbena oddaja: Musič box
17.45 Nad.: La biondina
19.00	Dnevnik
20.00	Dnevnik y nemščini
20.30	Rubrika: Župan in njegovi ljudje
22.00	Nanizanka: Big Foot
22.30	Dnevnik
23.30	Variete: Il cappello sulle ventitre
0.30 Informativna oddaja: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
14.00	Dogodki in odmevi
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, glasba; 8.10 Poti do branja; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert v Tržiču: Simfonični orkester RTV Ljubljana, vodi Muhai Tang; 12.00 O življenju z naravo: Živozeleno; 13.20 Zbori: Otroški zbor GM; 13.40 Glasbene skice;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Naš popoldan z glasbo in besedo; 16.00 S poti po Afriki; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Klasični album; 18.00 Obrazi in utrinki iz slovenske proze; 18.20 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranji spored; 8.05 Počitniško popotovanje od strani do strani;
8.30	Instrumenti se vrstijo; 9.05 Glasba;
10.05	Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo;
12.10	Pod domačo marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo;
13.30	Od melodije do melodije; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.55 Glasba;
16.00	Vrtiljak želja; 17.00 Studio; 18.00 Ansambel Slovenski muzikantje; 18.15 Naš gost; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Studio 26;
20.00	Koncert za besedo - Haiku^ 20.35 Naši interpreti; 21.05 Iz opere Caros-trelec; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz za vse; 0.05 Nočni program.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30,	13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, Prometni servis; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.40 Intervjuji, reportaže, zanimivosti in pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Glasbeni kiosk; 18.00 Glasbena oddaja;
19.00	Zaključek sporedov, nato prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.40 Summers ago; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.35 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Ansambel Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Oddaja o kulturi in umetnosti; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Pogovor s psihologinjo; 16.35 Made in Yu; 17.00 Bubbling; 17.33 Summers ago; 17.45 High power; 18.00 Pulj kliče Koper; 19.00 Zaključek.
RADIO OPČINE
10.30	Za vsakogar nekaj; 19.00 Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
V Gradežu še vedno brez župana v ponedeljek morda prava odločitev
Živahna aktivnost goriških upokojencev
Prijeten izlet s piknikom v Škocjansko jamo in v Divačo
Zaradi nesporazumov v PRI tajnik Drufuca odstopil
V Gradežu so še vedno brez župana in odbornikov. Skoro mesec in pol dni po volitvah, ki so bile sredi junija, po neštetih sestankih v dvoje, v troje ali še več, se zastopniki strank niso sporazumeli, da bi sestavili novo večino. Pa naj bi ta bila podobna prejšnji ali pa nekaj novega. Na ponedeljkovi seji so se torej omejili na ugotovitev izvoljivosti svetovalcev. Odločitev pa so, po štiriurni debati, odložili na prihodnji ponedeljek, 3. avgusta, ko se bo občinski svet sestal ponovno.
Igro vodijo republikanci, ki so pravi zmagovalci zadnjih občinskih volitev. Njihov ponovni kandidat za župana Fabio Zanetti, je dobil izredno veliko število preferenčnih glasov. Župan bo torej spet Zanetti. S svojimi šestimi svetovalci so republikanci prva stranka v Gradežu. Njih tesni zaveznik so socialdemokrati. Skupno imajo osem svetovalcev od skupnih dvajset. Možna bi bila obnovitev prejšnje koalicije s komunisti (trije svetovalci) in socialisti (en svetovalec). Vendar pa tokrat Zanetti zafrkuje komuniste, ki so na
volitvah izgubili precej glasov, istočasno noče imeti v odboru sedanjega socialističnega svetovalca, saj je v tej stranki prišlo do zamenjave. Zaradi tega se Žanetti nagiba raje k demokristjanom, ki so bili na volitvah poraženi. Zahteva namreč, da bi demokristjani od zunaj podprli dvostranski odbor PRI-PSDI. Demokristjani so prej z devetimi svetovalci bili najmočnejša stranka v' Gradežu. Sedaj jih imajo le šest. Enoletna opozicija jih je ohromila. Zaradi tega hočejo spet v večino, pa čeprav začasno le kot zunanji partner.
V času od volitev je bilo nešteto sestankov. Pravijo, da so si na teh sestankih možni partnerji očitali vse mogoče. Zaradi tega ni bil še dosežen rezultat. Vladnemu komisarju pa očitno ni prijalo, da bi se z upravo Gradeške občine ukvarjal še vnaprej in je zaradi tega v ponedeljek sklical prvo, umes-titveno sejo občinskega sveta. Očitno bodo politiki v Gradežu v tem tednu imeli polne roke dela, da do ponedeljka dosežejo sporazum, tak ali drugačen.
Gradeška problematika pa je povzročila nove težave v republikanski
stranki tudi v pokrajinskem merilu. Na začetku leta je bil, po številnih odstopih prejšnjih tajnikov, za pokrajinskega tajnika PRI izvoljen Dario Drufuca, sicer občinski svetovalec v Gorici. Dana mu je bila naloga doseči sporazum v vrstah PRI, med člani iz Gra-deža ter tistimi iz drugih krajev. Več kot leto dni je v tej stranki, ki ima sicer malo članov a veliko voditeljev, veliko prepirov. Vsa skupina iz Gra-deža je bila postavljena na zatožno klop. In vendar, v Gradežu so na volitvah republikanci močno napredovali in dosegli 28 odstotkov glasov, povsod drugod na Goriškem pa je na zadnjih volitvah PRI izgubila. Zaradi tega so republikanci iz Gradeža tudi znotraj stranke postali bolj zahtevni. To pa drugim ne prija. Drufuca je zaradi tega dal ostavko. Sedaj ne ostaja drugega, kot da pokrajinsko vodstvo PRI poišče novega tajnika, skoro bi lahko rekli novo žrtev, najbrž iz vrst tistih, ki so že bili na tem mestu, pa so prav zaradi te zadeve pogoreli.
Društvo slovenskih upokojencev za Goriško je kljub napovedim o poslabšanju vremena zadnjo julijsko nedeljo izkoristilo za izlet s piknikom v naravi. Popoldanska nevihta je izletnike prisilila k nekoliko predčasnemu povratku, ni pa okrnila uspeha izleta in dobrega počutja.
V jutranjih urah so se upokojenci z dvema avtobusoma odpeljali iz raznih vasi ter iz mesta. V Rožni dolini so se jim pridružili še upokojenci pobratenega društva iz Solkana. Prvi cilj je bila Škocjanska jama, ki so si jo ogledali v dopoldanskih urah. Sprehod skozi hodnike in prostorne sobane je bil res prijeten, naravne krasote podzemnega sveta pa so vzbudile občudo-vanje vseh izletnikov.
Iz Škocjana je goriške upokojence pot peljala proti Lipici in Divači, kjer so na nalašč za to urejenem prostoru med borovci imeli piknik. Prostor upravlja društvo upokojencev iz Divače, ki je izletnike gostoljubno sprejelo in jim postreglo z jedmi na žaru ter pijačo. Ob okrepčilu in prijetnem vzdušju se je srečanje nadaljevalo tja do sredine popoldneva, ko so se čez nebo zgr-
Rok za prilagoditev upepeljevalnikov je bil spet podaljšan do 31. decembra
Odslužene volilne table
Volitve v parlament so bile sredi letošnjega junija. Nekaj tednov prej, kot je predvideno po zakonu, so občinske uprave postavile večje table, na katerih so zastopniki raznih strank lahko nalepili svoje volilne lepake. Ponekod so za to usposobili zidovje, drugod pa so bile nalašč postavljene kovinske ali lesene table.
Minil je že skoro mesec in pol od volitev. V nekaterih občinah na goričkem podeželju pa so odgovorni najbrž pozabili, da se take table po volitvah odstranijo in dajo v skladišče, ter da je lepo očistiti zidovje raz katerega visijo raztrgani volilni lepaki. Zaradi tega bi bilo najbrž prav, da bi občinski delavci take znake volilnega boja odstranili, ne da bi bilo treba čakati, mesec in pol dni po volitvah, na pozive v časopisju.
Telefon
v nujnih primerih
Prva pomoč v bolnišnici 83991, Zeleni križ 31111, Prostovoljni pionirji prve pomoči (za brezplačen prevoz bolnikov) 85550, orožniki 112, policija 113, cestna policija 22333, gasilci 22222 (v Tržiču 72222), občinsko podjetje (za vodo, plin in elektriko) 83156.
Upepeljevalniki za smeti, čeprav zastareli in taki, ki onesnažujejo okolje in niso v skladu s predpisi, lahko obratujejo do konca leta. 2. julija je namreč bil v Uradnem listu objavljen dekret, ki (že spet) podaljšuje rok do katerega morajo krajevne ustanove, oziroma zasebniki, ki upravljajo tovrstne objekte, poskrbeti za njihovo prilagoditev predpisom, oziroma za njihovo zaporo.
Ker smo sredi počitniškega obdobja, je šla objava novega dekreta skoraj povsem neopazno mimo. Po vsej verjetnosti pa objavljeni dekret tudi ne bo zadnji in bo treba računati na nove odgoditve. Taka je pravzaprav praksa, posebej na področju, ki zadeva varstvo okolja in zdravja. Najbolj poučen je v tem pogledu zakon Merli (o varstvu voda), ki je bil izglasovan že pred desetimi leti, ki pa se, žal, še danes ne izvaja v celoti.
Dekret pobliže zadeva tudi našo go-riško stvarnost in zanimivo bi bilo vedeti, kaj je recimo goriška občina v zadnjih šestih ali sedmih mesecih naredila, da bi napravo za upepeljevanje smeti prilagodila novim predpisom. Ob koncu leta je bil sicer odobren na-
črt za poseg v vrednosti nekaj sto milijonov lir. So se začela dela izvajati?
Predvidoma bo o tem govor v zelo kratkem času v goriškem občinskem svetu. Zaenkrat velja zabeležiti, da je šla zadeva okrog upepeljevalnika pri Sovodnjah nekoliko v pozabo tudi pri KZE. V začetku marca so nekaj sto metrov od upepeljevalnika namestili napravo za merjenje stopnje onesnaženosti zraka. Dobljeni rezultati pa menda niso kdove kako uporabni. Aparaturo so zato pred nekaj tedni odstranili in jo bodo, kot je slišati, ponovno namestili, vendar na drugem mestu, v jeseni.
Občinska seja v Števerjanu
Občinski svet v Števerjanu bo zasedal nocoj s pričetkom ob 20.30. Na dnevnem redu je več pomembnih točk. Predvsem naj navedemo odobritev proračuna za tekoče leto in triletnega programskega načrta za obdobje 1987-89. S področja javnih del bodo svetovalci razpravljali o odobritvi načrta 6. odseka števerjanskega vodovo-
da, odobrili pa naj bi tudi splošni načrt za greznično omrežje v občini. Ožjemu odboru naj bi poverili dodelitev del za preureditev ceste skozi Ščedno.
Pomembna točka na dnevnem redu zadeva tudi pobratenje s Krajevno skupnostjo Kojsko. V ta namen bodo imenovali člane pripravljalne komisije za pobratenje.
Povečan promet v tržiški luki
V letošnjem letu bodo v tržiškem pristanišču brez dvoma zabeležili nov rekord. Na to nas opozarjajo podatki o polletnem poslovanju. Kar za 30 odstotkov so povečali promet v prvih šestih mesecih letošnjega leta. Od lanskih 671.000 ton so prišli na letošnjih 878.000 ton raztovorjenega blaga. Največ se je povečal promet s premogom, kije namenjen tržiški termoelektrarni, in sicer od lanskih 300.000 na letošnjih 456.000 ton. Kar se tiče lesa so že lani s 300.000 tonami postali prvi v Italiji, sedaj pa to njihovo značilnost še večajo. Še več takega prometa pričakujejo na jesen.
nili temni oblaki, temperatura pa je sunkovito padla. Treba je bilo domov, vendar ostali so lepi vtisi z izleta in hvaležnost za topel sprejem divaških gostiteljev.
ŽELEZNIŠKA POSTAJA V TRŽIČU
ODHODI S TRŽIŠKE ŽELEZNIŠKE POSTAJE:
PROTI TRSTU: 00.21 (D), 0.34 (L/a), 1.26 (D), 5.58 (L/b—d), 6.27 (L), 6.35 (L), 7.01 (D), 7.23 (D), 7.35 (D/b), 7.43 (E), 8.13 (D), 8.49 (E), 8.58 (L), 9.09 (D), 9.49 (E), 9.58 (D/c), 10.46 (D), 11.16 (L/d), 12.38 (L/b), 13.02 (E), 13.49 (D), 13.58 (D), 14.26 (L), 14.58 (D), 15.02 (D), 15.55 (D), 16.19 (D), 17.17 (L), 17.25 (D), 18.27 (L), 18.42 (D), 19.18 (D), 19.27 (L), 19.48 (D), 20.31 (L), 20.40 (I), 21.16 (I), 21.48 (D), 22.41 (L), 23.23 (E), 23.58 (L/d). PROTI BENETKAM: 4.48 (D), 5.35 (L), 6.16 (D), 6.41 (I), 6.49 (L/b), 7.16 (E), 8.24 (D), 9.17 (E), 10.22 (L), 10.53 (I), 13.04 (D),
14.11	(L), 14.36 (D), 16.35 (E), 17.26 (D), 17.52 (L), 18.36 (E), 19.21 (L), 19.58 (L),
20.12	(E), 20.52 (D), 21.58 (D), 23.26 (E). PROTI VIDMU: 5.33 (L/d), 6.21 (D/e), 6.35 (L), 7.28 (D), 8.13 (D), 11.04 (L), 12.49 (D/e), 13.34 (L), 14.28 (D), 15.03 (L), 17.05 (L), 18.08 (D/b), 18.30 (L), 19.47 (D), 21.33 (D), 23.57 (L/d).
PRIHODI VLAKOV NA TRŽIŠKO POSTAJO:
IZ TRSTA: 4.47 (D), 5.32 (L/d), 5.34 (L),
6.15	(D), 6.20 (D), 6.33 (L), 6.40 (I), 6.48 (L/b), 7.14 (E), 7.27 (D), 8.12 (D), 8.23 (D),
9.16	(E), 10.20 (L), 10.52 (I), 11.03 (L), 12.47 (D), 13.03 (D), 13.33 (L), 14.10 (L), 14.27 (D), 14.34 (D), 15.01 (L), 16.34 (E), 17.03 (L), 17.24 (D), 17.51 (L), 18.07 (D/b), 18.29 (L), 18.34 (E), 19.19 (L), 19.46 (D), 19.57 (L), 20.11 (E), 20.51 (D), 21.32 (D), 21.56 (D), 23.24 (E), 23.56 (L/d).
IZ BENETK: 00.20 (D), 1.25 (D), 6.26 (L), 6.59 (D), 7.22 (D), 7.41 (E), 8.47 (E), 9.07
(D)	, 9.46 (E), 10.44 (D), 12.36 (L/b), 13.00
(E)	, 13.57 (D), 15.00 (D), 15.54 (D), 17.23 (D), 18.40 (D), 19.25 (L), 19.46 (D), 20.32 (I), 21.15 (I), 22.40 (L), 23.21 (E).
IZ VIDMA: 00.33 (L/a), 5.57 (L/b—d), 6.34 (L), 7.34 (D/b), 8.11 (D), 8.57 (L),
9.57	(D), 11.15 (L/d), 13.48 (D), 14.25 (L),
14.57	(D), 16.18 (D), 17.15 (L), 18.26 (L),
19.16	(D), 20.30 (L), 21.47 (D), 23.57 (L/d).
Legenda: (L/ — lokalni, (D) — direktni, (E) — eipress, (I) — intercity, /a) vozi dan po prazniku, b) vozi samo ob delavnikih, c) ustavi se y Sesljanu, d) avtobusni prevoz, e) ustavi se v S. Gi-ovanniju al Nat. ob delavnikih od 13. 6. do 14. 9.
razna obvestila
V Dolomitih smrtni padec 25-letnega alpinista iz Gorice
Mlad goriški alpinist, 25-letni Franco Ciani, se je v ponedeljek popoldne smrtno ponesrečil v Dolomitih. Skupaj s prijateljem Marcellom Bandellijem je plezal v steni enega od treh znanih vrhov Cime di Lavaredo. Mlada Goričana sta v privezi sestopala s Spigola di Bona. Bila sta že pri koncu podviga, saj ju je le nekaj desetin metrov ločevalo od tal pod steno.
Nenadoma je odpovedal klin, na katerega je bila pritrjena vrv. Bandelli je obstal v steni, nesrečni Ciani pa je padel v prazno. Prvi mu je prihitel na pomoč prav soplezalec. Ugotovil je, da je prijatelj še živ. Toda poškodbe, ki jih je Ciani zadobil zaradi padca so bile težke, tako da je izdihnil še preden so prihiteli reševalci, upravitelj koče Lavaredo in člani gorske reševalne službe. Truplo so kasneje prenesli v Auronzo, kamor so se včeraj odpravili starši in predstavniki CAI, saj je bil Franco Ciani aktiven član tega društva.
Vest je močno odjeknila v Gorici, predvsem v Stražicah, kjer je Franco Ciani živel z očetom Alfredom in mamo Anno Sfiligoi v Ul. Colombo. Bil je njun edini sin. Štiri leta je že bil zaposlen v uradu za ekonomat na Trgovinski zbornici ter istočasno dopolnjeval študij na fakulteti za politične vede v Trstu.
Pogreb mladega alpinista bo predvidoma jutri, v teku današnjega dne pa naj bi truplo pripeljali v Gorico.
V novem gospodarskem središču v Ul. Cascino 5, z vhodom tudi iz Ul. Garibaldi 6 v Gorici, tel. 33150
LA BANCARELLA
VELIKO SKLADIŠČE
RAZNE KONFEKCIJE IN JEANSERIJE
obvešča, da je v teku
POPOLNA LIKVIDACIJA OB KONCU SEZONE
ženske in otroške konfekcije, kavbojk, spodnjega perila in oblačil za prosti čas ter 100.000 izdelkov iz različnih stečajev.
PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH
Obiščite nas, zadovoljni boste!
Obv. občini
Pred enim letom so zbrali 3 tisoč podpisov
Ekologisti nasprotujejo novi elektrarni v Tržiču
Proti gradnji nove centrale pa odločno govorijo podatki o okuževanju. Emisija žveplovih spojin v zrak se je v naši deželi od leta 1961 do leta 1985 povečala od 23 kg na 67 kg letno na prebivalca. V goriški pokrajini, ugotavljajo še ekologisti, beležimo največji porast kroničnih pljučnih in rakastih obolenj v Italiji. Ob upoštevanju teh podatkov je naravnost škandalozno, trdijo, da se izvaja sistem "uzakonjenega podkupovanja". Družba ENEL je v letih 1983-87 izplačala Tržiški občini 4.800 milijonov lir v zameno za delovanje centrale. Samo 4% te vsote pa je Občina namenila za kontrolne naprave onesnaževanja.
Podpisniki tiskovnega poročila napovedujejo objavo posebnega dosjeja s podrobnimi podatki o okuževanju. Pri tem pa poudarjajo, da to ni le problem Tržiča ali ekologistov. V Apuliji so v podobni situaciji prizadete občinske uprave dale pobudo za referendum, na katerem je glasovalo 300 tisoč prebivalcev in 92% teh je izreklo nasprotovanje novi centrali.
Požar pri Sabličih
Obsežen gozdni požar je včeraj popoldne izbruhnil v borovem gozdiču pri Sabličih. Pravzaprav je šlo za vsaj štiri žarišča na razdalji nekaj kilometrov nad odsekom državne ceste Gorica-Trst med Sabliči in Šti-vanom. Alarm so dali okrog 16.30. Na kraj so najprej prihiteli gasilci iz Tržiča, spričo razsežnosti požara pa so jim kmalu priskočili na pomoč kolegi iz Gorice in Trsta, prostovoljni gasilci iz Doberdoba in Tržiča, člani gozdarske službe.
Prvi dve žarišči, bližje Sabličem, sta bili pozno popoldne pod nadzorstvom, precej obsežneje pa je ogenj napredoval pri drugih dveh. Zaradi nedostopnosti je bilo gašenje precej ovirano. Cestni odsek Sabliči-Stivan so zaradi požara zaprli prometu.
Po prvih izgledih kaže, da je kdo namerno podtaknil ogenj.
Koliko pomenijo podpisi več kot 3 tisoč ljudi, ki odločno nasprotujejo hipotezi namestitve nove velikanske termoelektrarne na premog in zahtevajo ukrepe proti okuževanju že obstoječe elektrarne? Tako se po enem letu sprašujejo pobudniki zbiranja podpisov v Tržiču - WWF, Lega Ambi-ente, Odbor v rajonu Enel, skupina Energia-Ecologia - pod peticijo, ki so jo predstavili predsedniku deželnega odbora. Po enem letu, ugotavljajo ekologisti, smo ostali pri generičnih obljubah. Kdor je zahteval jasne odgovore, jih še čaka.
V polemičnem tiskovnem poročilu štiri navedene organizacije utemeljujejo nasprotovanje novi megaelektrar-ni v Tržiču, kot tudi drugje v deželi. Sprva ugotavljajo, da povečanje proizvodnje energije ni potrebno. S tehnološkim napredkom je v zadnjih letih odpadla enačba' gospodarski razvoj = več energije. Nasprotno, poraba energije ostaja v bistvu enaka, ali se celo s posodabljanjem naprav zmanjšuje. To pomeni, da sedanje elektrarne z minimalnimi prilagoditvami zadostujejo potrebam do leta dva tisoč. Medtem pa je treba oblikovati nov energetski načrt, ki naj bo osnovan na izrabi "čistih" energetskih virov.
Ne drži torej strašilo zagovornikov novih elektrarn — pravijo nadalje ekologisti — češ da je edina alternativa "povratek k svečam". Že danes proizvaja naša dežela več energije, kot je porabi. Nova elektrarna v Tržiču bi torej bila namenjena "izvozu" proti Lombardiji in drugim deželam, kar pa je pravi nesmisel, saj so pri prenosu energije izgube celo 20- do 25-odstotne.
Glede delovnih mest (300 do 400), ki bi jih prineslo odprtje nove centrale, ekologisti ne kažejo posebnega navdušenja. Mimo tega, da je nekaj sto delovnih mest izredno malo glede na velikansko investicijo, ugotavljajo, da pomeni nova elektrarna po drugi strani izgubo možnosti drugačnega razvoja, na primer s turizmom, in torej izgubo drugih, številnejših delovnih mest.
Slovenski dijaški dom v Gorici obvešča, da bodo uradi zaprti do 24. avgusta.
Taborniki Rodu modrega vala se s
taborjenja vrnejo domov jutri, v četrtek, 30. julija. Starši naj jih počakajo na železniški postaji v Sežani ob 18.40.
Državna knjižnica v Ulici Mameli v Gorici bo zaradi počitnic in poletnega čiščenja zaprta od 1. do 14. avgusta. V teh dneh bo odprt le urad za posojanje knjig, in sicer ob delavnikih med 10. in 11.30.
šolske vesti
Nižja srednja šola Ivan Trinko obvešča, da je do 1. avgusta podaljšan rok za vpis v tečaj 150 ur, ki omogoča pridobitev diplome nižje srednje šole. Pojasnila in prijave v tajništvu šole v Ul. Alvia-
izleti
Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi 8. in 9. avgusta izlet v Avstrijo z vzponom na Petzeck (Pot prijateljstva). Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti pri odborniku Ivu Berdonu. Društvo pripravlja nadalje, v dneh okrog velikega šmarna , vzpon na Jalovec. Informacije in prijave pri Branku Kuzminu, tel. 882179.
kino
Gorica
VERDI Zaprto.
CORSO 18.00-22.00 Danes zaprto. Jutri: 18.00-22.00 »I guerrieri della notte«. Prepovedan mladini pod 18. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Capricci erotici«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Hiša groze« in 20.30 »Bok-ser«.
DESKLE 19.30 »Rockerji velemesta«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani, Ul. Carducci 38, tel. 84268.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg republike 26, tel. 72341.
POGREBI
Danes ob 8. uri Maria Piciulin vd. Mad-riz iz bolnice sv. Justa na glavno pokopališče.
Pogovor z Oraziom Bobbiom
ZVONKO PETJE
Pogovor o gledališki dejavnosti na Tržaškem ne bi bil popoln, če ne bi vzeli v pretres tudi dejavnosti gledališča La Contrada, ki je nastalo v sezoni leta 1976. Med ustanovitelji tega svojevrstnega gledališča, ki si je pri tržaški publiki v teh nekaj letih pridobilo poseben ugled, je tudi Orazio Bobbio, še danes predsednik in glavni animator. Od svoje ustanovitve do danes si ta privatna ustanova iz sezone v sezono s posrečeno repertoarno politiko pridobiva vedno novih gledalcev ob tem pa ohranja publiko, ki ji je zvesta že od nastanka. Iz podatkov, ki se nanašajo na prejšnjo sezono, se da razbrati, da se je prisotnost publike na predstavah zvišala za 80%, kar je za tržaški kulturni prostor res nekaj izrednega, saj se s takim podatkom lahko ponaša le malokatero gledališče v Italiji.
Uspešnica lanske gledališke sezone je bila predstava Dva para dunajskih svilenih nogavic, katere avtorja sta Tržačana Carpinteri in Faraguna. Direktor Bobbio se lahko upravičeno ponaša s tem uspehom, saj si je komedijo ogledalo 21.000 Tržačanov. V lanski spzoni je gledališče prodalo skoraj štiri tisoč abonmajev, kar je res nekaj izrednega, če pomislimo, da se gledališče preživlja samo s svojimi sredstvi, ki seveda pogojujejo repertoarno politiko, saj boljše gledališke skupine tudi več stanejo. Kljub temu je Contradi uspelo priklicati v dvorano Cristallo, v kateri ima predstave, zavidljivo število abonentov.
Letos je Contrada prvič dobila podporo iz Sklada za Trst, ki jo bo skoraj v celoti porabila za obnovo dvorane, ki je res bila potrebna izboljšav, saj so bili nekdanji stari stoli nadvse neudobni. »Za ta prispevek bi se rad posebno zahvalil političnim silam, ki so se končno seznanile z našo dejavnostjo,« je ponosno poudaril Orazio Bobbio. Nova pa ne bo samo dvorana. Nove bodo tudi garderobe igralcev, medtem ko bodo dokončno premestili urade v bližnje poslopje.
Lanski repertoar gledališča La Contrada so sestavljala tako klasična dela, kot tudi dela sodobnih avtorjev. Med klasike iz lanske sezone lahko uvrstimo Molierovega Tartufa, med sodobne tekste pa Eno uro ljubezni češkega avtorja, disidenta in podpisnika Carte 77, Josefa Topola. Med uspešnice lanske sezone se uvrščata poleg komedije Dva para dunajskih svilenih nogavic tudi Fejdeaujev Gospod gre na lov in Molierov Tartuf. »V naših repertoarnih izbirah lahko napravimo kako napako,« je pripomnil Bobbio »... toda naša zvesta publika nam zaupa, lahko nam tudi kaj zameri. Vseka-
kor nam da tudi možnost, da napake iz repertoarja lanske sezone popravimo.«
Posebno pomembna je za gledališče La Contrada tudi mladina. Skupaj s Tržaško pokrajino je gledališče organizator pobude Vabilo v gledališče, s katero omogoča višješolski in univerzitetni mladini, »... da si za smešno vsoto ogleda kar šest predstav«, je dodala Lucia Negrisin, ki je pri gledališču La Contrada odgovorna za tisk.
Denarna kriza, s katero se že leta borijo ostale tržaške gledališke ustanove, še ni prekoračila praga gledališča La Contrada. »Za našo dejavnost ne potrebujemo dosti denarja, ker ga ne mečemo skozi okno, vsa sredstva namreč dobro vnovčimo,« je ponosno pripomnil Bobbio. Če bo letos to gledališče v krizi, .bo to iz čisto svojevrstnih razlogov. V krizo bi lahko zašlo, če bo preveliko povpraševanje po abonmajih. Prekomerno povpraševanje bi se lahko obrnilo v ekonomsko škodo gledališča, ki bi za zadoščenje prevelikega števila abonentov moralo podaljšati gostovanja gledaliških skupin. Te skupine pa so bolj ali manj drage in vsoto, ki bi jo gledališče moralo njim izplačati, La Contrada ne bi nadoknadila z abonmaji. Gledališče je prav iz tega razloga ustanova, ki se s težavo preživlja brez državnih prispevkov. »Sponsorizacija lahko privede do razmerja, ki ni vedno najboljše za gledališče, saj ga sponsor lahko omejuje pri repertoarnih izbirah. Torej ne imeti sponsorja - je tudi dober sponsor,« je še dodal Bobbio.
Med pomembne dogodke, ki spadajo v zgodovino tega mladega gledališča, lahko uvrstimo tudi majhen dogodek izpred nekaj let. Orazio Bobbio je namreč takrat bil eden izmed redkih gledališčnikov, ki je v dvorano povabil slovenske in italijanske otroke in ti so se skupaj zabavali na otroški predstavi. Skupaj so preživeli dve uri, kar seveda ni veliko, ampak je v skladu z njegovim političnim nazorom in ideali.
»Otroška predstava je v današnjem kontekstu pridobila na pomenu,« je poudaril Bobbio. »Na oder se ne more postaviti več otroške predstave, ne da bi pri tem upoštevali nasvetov otroške psihologije. Predvsem pa zato, ker ima vsak otroški starostni pas svoje značilnosti in temu primerno moramo postaviti predstavo na oder.«
Res je, da otrok potrebuje človeško toplino in ima rad odnos, ki ga vzpostavi z igralcem. Toda gledališče še zmeraj izgublja nasproti televiziji, ki je, kot pravi Bobbio, »... zanesljiv prijatelj, ki te kot plin počasi zaduši in, kar je najhujše, človek se tega sploh ne zave!«
Gledališče La Contrada skuša vzpostaviti stike tudi z gledališči v Jugoslaviji. V njihovi dvorani
Cristallo je pred kratkim gostovalo Beograjsko gledališče. Sami so že gostovali v Ljubljani in Zagrebu. Dobre odnose imajo tudi z italijansko manjšino v Jugoslaviji, ki jih je zmeraj dobro sprejela v svoji sredi. S temi gostovanji v krajih, kjer živi italijanska manjšina, prispeva La Contrada na svoj način k ohranitvi italijanske manjšine v Jugoslaviji, njene kulture, morale in jezika.
Naslednjo sezono bo otvorilo delo Carpinterija in Faragune, torej besedilo avtorjev, ki sta v lanski sezoni pripomogla k izrednemu uspehu. Njuno ime je za gledališče La Contrada prava garancija za uspešen začetek. Vse, kar sta priznana avtorja napisala za gledališče, so gledalci izredno dobro sprejeli. Zato je nerazumljivo, da so ju mestne gledališke ustanove celih deset let ignorirale. Poleg Carpinterija in Faragune bodo na repertoarju naslednje sezone Gozzanijevi Metulji v izvedbi Paola Polija, gledališka skupina Contrade bo postavila na oder tudi koncertni večer, kar bo pravi dramaturški pregled proze raznih avtorjev, med katerimi bosta tudi Svevo in Slataper.
Oktobra
zborovanje
slavistov
Slavistično društvo Slovenije bo tudi letos organiziralo strokovno zborovanje, na katerem se bodo zbrali slavisti iz vseh delov slovenskega kulturnega prostora ter s svojimi prispevki osvetlili izbrana poglavja okvirnih tem in problematike.
Zborovanje bo od 1. do 3. oktobra v Bohinjski Bistrici, okvirne teme pa bodo: Krst pri Savici Franceta Prešerna, Janez Mencinger in njegovo delo, slovenska planinska književnost, aktualni problemi slovenske in drugih slovanskih literatur ter literarne teorije, pereča vprašanja slovenskega in tudi slovanskega jezikoslovja ter metodika jezikovnega in literarnega pouka.
Kar se tiče našega zamejstva, je želja organizatorjev, da bi tako s Tržaškega kakor tudi Goriškega in Benečije posredovali udeležencem zborovanja izčr-pnejše podatke ali študije o specifičnih dogodkih in pogledih, o katerih bi želel biti matični prostor informiran temeljiteje in bolj poglobljeno. Poleg navedenih tem torej prikazi novejših ali manj znanih zamejskih avtorjev, prezentacije raznovrstnih edicij oziroma knjižnih izdaj, ter seveda vse tisto, kar bi učinkovito prispevalo k živi prisotnosti zamejskega prostora v celokupnem slovenskem literarnem, in jezikoslovnem prerezu.
Naslove referatov in referate je treba dostaviti organizatorjem najkasneje do konca avgusta, zato Slavistično društvo Trst vabi vse svoje člane kakor tudi sodelavce in privržence, da pristopijo k vabilu osrednjega slovenskega slavističnega zborovanja. V tem smislu naj najkasneje do 20. avgusta sporočijo svoje predloge ali neposredno na predsednika Janeza Povšeta, tajnika Vero Ban Tuto ali pa pismeno na sedež Slavističnega društva, Ulica Petronio 4 - Trst.
Likovna umetnost na stičišču kultur
(1.)
NACE ŠUMI
Nobena nazorna predstavitev izbrane teme ni mogoča, če najpoprej ne opozorimo na geografsko lego slovenskega ozemlja in na njegovo notranjo razčlenjenost. Šele od tod se potem s pridom obrnemo k zgodovinskim dogajanjem z vso paleto gospodarskih možnosti, političnih in družbenih povezav in organiziranosti ter ne nazadnje tudi k ožji kulturni sferi, v kateri pripada likovni umetnosti vsekakor vidno in nezamenljivo mesto.
Ozemlje, ki so ga v šestem stoletju začeli zavzemati Slovenci, je bilo skraja seveda mnogo večje, kakor je danes. Saj je znano, da smo v naslednjih stoletjih izgubili tri petine prvotno poseljenega teritorija. To ozemlje zajema svef vzhodnoalpskih dolin do odlomkov Panonskega nižavja pa od dela severne obale Jadranskega morja tja do obrobja Balkanskega Polotoka, torej predvsem kraško območje. Poseljeni slovenski prostor je kljub sorazmerni niajhnosti takšen, da nekateri znanstveniki izražajo svoje začudenje, kako so ga mogli Slovenci obdržati. Ni samo geografsko razčlenjen 2 vsemi posledicami za značaj kulture, marveč je hkrati lociran na občutljivi točki, kjer se križajo interesi velikih zaledij,- izredno pomembna je njegova geografsko-politična prehodnost, saj je to ozemlje skozi vso znano zgodovino civilizacije ne glede na obrobnost v razmerju do večjih središč in koncentracij v bližnji in daljni soseščini predstavljalo usoden prehod za pretok interesov, moči in kultur.
Pomen prostora se je zdelo potrebno posebej poudariti, ker že dalj časa spričo atraktivnosti družbenih gibanj in ideologij prerodi pozabljamo na njegovo pomembnost za vse in vsakokratno dogajanje ter za vsakršen kulturni Profil tudi v najožjem smislu besede. Prostor je možnost in hkrati omejitev, tudi danes, ko so komunikacije na videz neomejene, ko so izbrisane meje in ko se svet v mnogih pogledih unificira. Tudi v tem procesu pomeni prostor Pomemben dejavnik, saj je neizbrisno vgrajen v temelj naše identitete. Najbrž je mogoče pri-trditi znanim tezam, kako ob vsem svetovljanstvu in celo sorazmerno z njegovim širjenjem m poglabljanjem potrebujemo lokalno vezanost, da bi se naša zavest in naše čustvovanje razpršila, da se ne bi utopila v splošnosti, marveč z individualnim k njej prispevala.
Označene lastnosti slovenskega prostora, njegova notranja razčlenjenost in njegova lega v širšem srednjeevropskem svetu so odločilno Prispevale ne samo k spremenljivkam v življenju civilizacije na teh tleh, marveč prav tako k nekaterim stalnicam, brez katerih tudi, likovne kulture ni mogoče prav razumeti.
Že med obema vojnama je slovenska umetnostna zgodovina s pobudnim deležem Francema Steleta ugotovila usodnost tega prostora in
njegovo vpetost v širše dogajanje. Odločilna je lega našega ozemlja med sredozemsko kulturo Italije in celinsko notranjostjo Srednje Evrope. Nasproti enovitim pobudam italijanskega prostora se srednjeevropske silnice pahljačasto raztezajo od izrazitih vzhodnoalpskih in južno-nemških pobud tja do panonskih. Po drugi strani pa je to ozemlje hkrati vklenjeno med zadnje odmeve kulturnih sunkov evropskega Vzhoda in močnejše, prevladujoče pobude Zahoda kot sorazmerno enovitega kompleksa. Nekatere silnice so sorazmerno stalne, druge živijo v posameznih obdobjih ali pri posameznih ustvarjalcih. Razmerje do Sredozemlja in Srednje Evrope kot severnjaškega pola naše likovne kulture je Stele opredelil znotraj pasu med Ligurskim zalivom in Kvarnerjem tostran alpske verige, torej med evropskim Jugom in Severom v likovnem izražanju. Vredno je tukaj navesti bistro opombo Otta Demusa, da se se-vernjaškost v likovni umetnosti ne kaže samo v merah zemljepisne širine, marveč prav tako in celo zelo odločilno v nadmorski višini: kolikor višje stojimo, toliko bolj severnjaški je značaj likovnega izražanja. Podnebje je potemtakem dejavnik, ki si ga v likovni kulturi ni mogoče odmisliti.
Na vpetost med evropskim Zahodom in Vzhodom nas je vseskozi opozarjala najprej arheološka veda, saj njenih »kultur« ni mogoče razložiti brez upoštevanja tega vidika; nanj je treba navezati razlage vrste pojavov srednjeveške umetnosti, ko tudi na naše ozemlje, največkrat posredno, učinkuje bizantinska kultura, nanj merijo nekatere analize opusa take izjemne osebnosti, kakor je končno nedavno v evropski razvid včlenjeni Jože Plečnik. Seveda pa je treba imeti pri tem pred očmi še neko dejstvo. Slovenski prostor je hkrati tudi del kontinenta, del Evrope, zato se v vrsti odločilnih kulturnih pobud pojavljajo tudi pri nas za vso Evropo veljavne institucije, ki povezujejo sicer tudi raznolike dele v širšo celoto. Prav tako ne smemo niti za hip pozabiti, da nam takšni vidiki, torej evidentiranja zunanjih pobud zalednih oziroma zunanjih kulturnih središč in kulturnih koncentracij, ki se v mnogo-čem povezujejo s političnimi tvorbami in etničnimi nosilci, ne smejo zastreti pogledov v notranje dogajanje na slovenskih tleh- Ugotavljanje notranjih kulturnih pobud, četudi včasih še tako skromnih, je ena izmed nalog sleherne, tudi umetnostne stroke, nalog, ki so jih nekdaj povezovali v pojem domoznanstva.
Zatorej bodimo pravični kulturnemu življenju na teh tleh, dogajanju, v katerem se Slovenci in slovensko ozemlje ne pojavljajo kot objekt zaledij in zunanjih pobud, marveč kot subjekt dogajanja, kot subjekt, ki ustvarja tudi sam, ki prikazuje zunanje pobude svojim možnostim in ki končno nujno išče sintezo širšega sveta prav v tem prostoru, ki ga je pesnik Valentin Vodnik imenoval »prstan Evrope«.
Kaj lahko torej danes rečemo z upoštevanjem opredeljenih izhodišč o značaju likovne umetnosti pri nas, kako lahko opredelimo našo likovno umetnost na stičišču kultur? V zadnjih desetletjih je naši znanosti uspela opredelitev kulturnega okvira Slovencev v prvih stoletjih po naselitvi. Dokopali smo se do nazorne predstavitve tako imenovane karantanske kulture nekdanjega široko poseljenega ozemlja, kulture, ki se kaže kot varianta znotraj karolinške države uveljavljenega modela s sintezo tradicij, hotenega naslona na antične prvine in starejših slovanskih sestavin. Prostor karantanske kulture se pokriva z ozemljem Karantanije,- od tod upravičenost termina. Karantanska kultura potemtakem spričuje našo ustalitev v tem delu Evrope, našo priključitev k tistemu kompleksu, ki ga označujemo kot Zahodno Evropo. Vezi z Balkanom oziroma s panonskim kompleksom se tukaj odločilno podrejajo kulturnemu profilu evropskega jedra. Pomembna novost te priključitve na Zahod je monumentalna arhitektura sakralnih stavb, katerih vzorci so zajeti iz zahodnega sveta ter očitno preko našega ozemlja potujejo tudi v osrčje srednjeevropske moravske države. Notranja členitev karantanske kulture je za zdaj še v povojih, podobno velja za monumentalno stavbarstvo z značilno pleteni-nasto skulpturo vred, ki se pojavlja sicer na vsem območju karolinške države.
Ugotovljeno je, da so v tej dobi vsa pomembna kulturna središča za razvoj Slovencev zunaj našega etničnega ozemlja, kar je seveda imelo velike, če ne kar odločilne posledice v kasnejšem kulturnem razvoju. Obe prestolnici slovenske državnosti v zgodnjem srednjem veku, Krnski grad in Pribinova rezidenca ob Blatnem jezeru sta, kakor je znano, tudi danes zunaj ozemlja SR Slovenije, obe popolnoma nezadostno preučeni. Prav v zadnjih letih uspeva slovenski znanosti, posebej umetnostni zgodovini, pomemben prodor v odkrivanju ohranjenih materialnih pričevanj o monumentalni arhitekturi predromanske dobe pri nas. Tudi ta nekdaj tako zamegleni čas postaja torej otipljiv.
Mnogo jasnejša je podoba o značaju naše likovne umetnosti v romanski dobi. Tukaj je izredno poučna hierarhija stavbnih nalog v vrsti cerkva. Z evropskim dogajanjem celo v odločilnih jedrih samostanske kulture nas vežejo nekatere filiacije samostanov starejših redov, v enem primeru imamo na naših tleh celo prvi primer inovativnega arhitekturnega kiparstva na tleh nemškega cesarstva, kamor smo bili vključeni (kartuzija Žiče). V naših samostanskih skriptorijih se razvijejo lastne variante rokopisnih iluminacij (Stična), z vrsto samostanov kot nosilcev kulture se zdaj pojavijo kulturna središča na domačih tleh. Nekateri spomeniki sodijo v sam vrh evropske romantike (Krka na Koroškem). To velja za skupino ambicioznih samostanov. Za skromnejše samostan-
ske komplekse, za skupino župnih cerkva in prav posebej za dolgo vrsto podružnih cerkva pa je povezanost s posameznimi kulturnimi kompleksi in obenem popolna prilagoditev lokalnim možnostim očitna. V glavnem ločimo tukaj splošni zahodni in sredozemski tip cerkva s polkrožnimi absidami ter severnjaški, torej na nemško zaledje ali osrčje vezani tip cerkva s kornim zvonikom. Za razmejitev uveljavljanja teh dveh tipov v splošnem velja reka Drava kot meja misijonskih področij Salzburga in Ogleja. Med lokalnimi skupinami je posebej zanimiva istrska na čelu s Hrastovljami.
Podobno kakor v cerkveni vrsti tudi v profani dokazujejo dvojnost ponudnikov zdaj že številni gradovi. Na južne pobude opozarja pravilno zasnovani kastelni tip, na severnjaške svobodnejše zasnutke. In nazadnje ne gre prezreti okoliščine, da se romanske slogovne oblike primejo tal tudi v podeželski stanovanjski arhitekturi, posebej na Krasu.
Gotika že desetletja velja v naši znanosti kot obdobje, ki nas po eni strani poveže s pomembnimi srednjeevropskimi in italijanskimi pobudami, obenem pa omogoči širok razmah lastnega ustvarjanja. Razvoj se vse bolj opira na mesta kot nove dejavnike kulturnega življenja,- na našem ozemlju imamo tedaj pravi mozaik likovnih narečij in jezikov. Na skrajnem jugozahodu, v Istri, ki je tedaj del beneškega ozemlja, imamo odlične primerke beneške umetnosti, v Gorici stikališče italijanskih in severnjaških pobud, na Štajerskem se okrog leta 1400 uveljavijo ideali dvorske umetnosti, na Kranjskem zaživijo vzorci meščanske cerkvene dvorane, na Koroškem se ob južnjaških čutijo črte severnjaškega izražanja v ekspresivni smeri, tamkaj se najbogateje razmahne tudi poznogotski barok. Tako se torej v cerkveni arhitekturi in umetnosti v polni meri čutijo regionalni okviri likovnega izražanja, tedaj prvič zaživijo posamezni prostori. Te ugotovitve naj ilustriram z izbranimi primerki. Za Štajersko naj spregovori Ptujska gora, s svojo stopnjevano dvorano cerkvenega prostora, odlično plastiko mednarodnega mehkega sloga, ki so jo priklicale v življenje mednarodne zveze plemstva, na koncu pa naj v Križevi kapeli pokažem še primer imenitnega stenskega slikarstva iste usmeritve gostujočega mojstra. Na Kranjskem imamo pol stoletja kasneje najčistejši primer prave cerkvene dvorane, v Kranju strogo centraizirane, zvezdasti obok pa je obogaten s kamnoseškimi izdelki sklepnikov: sinteza južnonemškega prostora z domačim kamnoseštvom. Koroška: tu so ohranjeni zgledi posebnega tipa prostora z notranjimi oporniki, ki se napaja z zgledi srednjeevropskega zaledja. V Kopru nastane bogat primerek beneške cvetoče gotike, ohranjene v zazidani pritlični lopi katedrale.
Tenis: po hudih bojih v Davisovem pokalu
Italijani le ugnali domačine
Košarka: mladinsko SP v Bormiu v znamenju polemik
Danes start kljub nasprotovanjem
SEUL — Paolo Cane je teniško Italijo predramil iz hudih sanj. V odločilnem dvoboju za obstanek v prvi jakostni skupini tekmovanja za Davisov pokal je namreč po pričakovanju pregazil južnokorejskega tekmeca, rezervo Kim Bong Sooja. Delni izidi srečanja namreč nazorno pričajo o breznu, ki zija med igralcema: 6:3, 6:1, 8:6. Cane si je v teku prvih dveh nizov privoščil nemočnega nasprotnika in številnemu občinstvu postregel s kopico navdušujočih udarcev. V sklepnem nizu se je mladega Italijana polastila neučakanost in mu postavila zasedo podaljška, ki se mu je Cane ne brez težav za las izognil. Gibljivi in neutrudljivi Južni-Korejec ga je dohitel pri izidu 5:5 in mu vlil prepotrebno merico skromnosti in požrtvovalnosti, ki mu je omogočila, da je v nadaljevanju slednjič vendarle ugnal trdoživega Kima in pretečo ujmo v samem vrhu italijanskega tenisa.
Nesluteno naporna preizkušnja se je za italijansko izbrano vrsto nenapovedano zavlekla in tako načela počutje
in same odnose znotraj same tekmovalne zasedbe. Poglavitni značilnosti petdnevnega dvoboja sta nedvomno bili živčnost in negotovost, nasledka neugodih vremenkih razmer, ki so vseskozi ovirale reden potek srečanj. Vsekakor pa ne gre pripisati nenadejanega uspeha južnokorejskih amaterjev zgolj kakšnemu domnevnemu gostiteljem naklonjenem vremenu, kajti sam terner italijanske reprezentance, Paolo Bertolucci, je ob izteku poslednjega tekmovalnega dne izjavil, da je kakovostna raven nasprotnikovih posameznikov krepko presegla najbolj črnogleda pričakovanja.
Medtem so se v kanadskem Vanco-uverju začela tekmovanja za Federati-on cup. Gre za žensko mednarodno ekipno tekmovanje, ki naj bi se istovetilo z moškim Davisovim pokalom-Tekmovanja se v zasedbi Cecchini, Garrone, Nozzoli in Reggi udeležuje tudi italijanska izbrana vrsta, ki nastopa v svojstvu enega od osmih nosilcev skupine.
BORMIO, SONDRIO — Svetovno mladinsko košarkarsko prvenstvo bo naposled lestartalo, čeprav je bila izvedba manifestacije še v dvomu do včeraj zvečer, zaradi novega zemeljskega plazu prav v bližini Bormia, ki je terjal spet človeške žrtve.
Prvenstvo bo, pod silo razmer, potekalo z velikimi okrnitvami, brez vseh okvirnih prireditev.
Postavlja se vprašanje, ali je sploh umestno prirejati košarkarsko SP v Valtellini prav v tem trenutku in s tem v zvezi se je razvnela polemika med italijansko ter mednarodno košarkarsko zvezo in tamkajšnjo javno upravo.
V dopoldanskih urah sta pokrajinski svet in organizacijski odbor »mundia-la« izdala tiskovno sporočilo o ponovni prekinitvi tekmovanj, kajti v celotni okolici Bormia so vzpostavili stanje pripravljenosti, čeprav v samem mestu naj ne bi bilo nobene nevarnosti.
Predsenik italijanske košarkarske zveze, Enrico Vinci, je pa takoj za tem
izjavil, da bo prvenstvo redno potekalo, češ da je nemogoče prisiliti reprezentance 12 udeleženih držav na nadaljnje čakanje, z nevarnostjo, da bi nato dokončno stornirali celotno prireditev.
Tako je obveljal sklep, ki so ga sprejeli Vinci, župan Bormia, občinski odbornik za šport in pa predsednik mednarodne košarkarske zveze, Robert Busnel.
Predsednik Pokrajine, Roberto Mar-chini, je grenko reagiral na potezo športnikov in dejal, da postaja potek SP v obstoječih razmerah nekaj tujega za lokalno 'realnost v teh nesrečnih dneh. Marchini je nadalje povedal, da je pokrajinski svet razveljavil sklep o organizaciji turnirja, toda da ni mogoče preprečiti zveznim predstavnikom izvedbe tekem, če je po njihovi uvidevnosti to umestno.
Prefekt Sondria je pa izjavil, da ni varnostnih razlogov, ki bi narekovali preložitev tekmovanj ter da je celotna
zadeva v pristojnosti župana. Oceniti je treba umestnost in primernost izvedbe tovrstne prireditve, to pa je odslej izključno politični problem, je svoj poseg sklenil prefekt.
V večernih urah so dokončno potrdili, da bodo »mondiali« redno potekali. Izpeljali bodo le tekmovalni del. Po neuradnih vesteh naj bi se za. potek izrekel tudi sam izredni vladni komisar Zamberletti. Med drugim so na skupnem zasedanju predstavniki zveze in občinske uprave* odločili, da bodo izkupiček celotne manifestacije darovali za pomoč prizadetemu prebivalstvu.
Italijanski selektor Filippo Faina je medtem izbral dvanajsterico košarkarjev, ki bodo branili čast Italije. Iz širšega seznama sta izpadla Milesi in Es-posito.
Današnji spored (1. kolo): Nigerija - Avstralija; Taiwan - Italija; Jugoslavija - Kitajska; ZRN - Kanada; ZDA -Portoriko; Brazilija - SZ.
Košarka: v Gorici in Vidmu zbora deželnih prvoligašev
»Orjaki« kmalu na delu
Višek polemik o razsodbi zoper Triestino in Empoli
Vpleten tudi parlament
Nogomet: konec počitnic
Tudi Inter na pripravah
Včeraj so se na klubskem sedežu zbrali nogometaši Interja, ki so že zvečer odpotovali v Varese, kjer bodo opravili prvi ciklus priprav. V drugem milanskem moštvu je letos malo novosti. Med nakupi izstopata belgijski nogometaš italijanskega porekla Enzo Scifo, ki je doslej igral za Anderlecht in pa Aldo Serena, ki se v matični klub vrača z enoletnega posojila pri Juventusu.
Trener Trapattoni je obnovil svojo pogodbo in svoje delovno razmerje z Interjem podaljšal do leta 1990. Ostali novi nakupi so Nobile (Lecce), Man-delli (Lazio) in Civeriati (Monza), medtem ko so moštvo zapustili Rum-menigge, Tardelli, Marangon, Garlini, Cucchi, Accardi, Pellegrini in Dondo-ni. Kaže tudi, da je zaradi padca v vrednosti prvih treh, ki so bili svojčas zelo dragoceni, pri Interju sklenili borzo s kakimi 10 milijardami deficita.
Trapattoni je na vsak način optimist glede bodočnosti. V nasprotnem primeru, kot je sam rekel, bi ne podpisal večletnega dogovora.
Na dlani je, da ni bil Interjev zbor tako slovesen, kot Milanov, ko se je v Palatrussardiju zbrala večtisočglava množica, vendar pa so Altobelli in tovariši prepričani, da se ne bodo odrezali slabše od mestnih tekmecev.
GORICA, VIDEM Košarkarji go-riškega prvoligaša Segafredo so se včeraj zbrali na društvenem sedežu, kjer je bila predstavitev letošnjega moštva, ki je pa trenutno še brez drugega tujega igralca. Letošnja postava Segafreda bo prenovljena v petih desetinah. Znano je namreč, da bodo vrste goriškega kluba okrepili Vitez, Bo-bicchio, Esposito in Arsenije Pešič, bivši član beograjskega Partizana, tuz-lanske Slobode Dite in beograjskega IMT. Navedeni četvorki se bo v kratkem pridružil še ameriški center, medtem ko so ostali igralci, ki bodo sestavljali De Sistijevo ekipo, še Marušič, Lorenzi, Bullara, Devetti, Corpaci in Zaban.
Prav gotovo bo Segafredo letos najbolj »slovanska« postava italijanske A - 21ige (Devetti, Marušič, Pešič in Vitez).
Vodstvo kluba pa je sporočilo, da se bo letos odpovedalo že tradicionalni udeležbi na turnirju Lignano basket, tako da bo za »ognjeni krst« potrebno počakati turnir Alpe - Jadran.
V Osoppu so pa včeraj predstavili tudi košarkarje, ki bodo letos nastopali v dresu videmskega Fantonija. Igralci bodo na majicah nosili tudi napis »Italia 90«, saj bo Videm organizator enega izmed izločilnih tekmovanj na prihodnjem nogometnem SP.
Predsednik Cainero in trener Toth sta izjavila, da so v ekipi pretežno novi obrazi, saj so od lanske postave ostali samo Bettarini, Milani in Solfri-ni. Med nakupi vsekakor izstopata bivši »cibonaš« Mihovil Nakič in 209 cm visok temnopolti center Tony Cos-tner, ki je že igral za Napoli. Za Vi-demčane predstavljata znatno okrepitev prihod centra Seebolda iz Benetk in povratek Valeria, ki je igral v drugi ligi.
Košarka: televizijski prenosi
BOLOGNA - Včeraj so predstavniki zveze italijanskih košarkarskih prvoligaških klubov podpisali dogovor z vodstvom RAI glede prenosov košarkarskih tekem. Vsako soboto bo druga mreža italijanske TV prenašala drugi polčas tekme prvoligaškega prvenstva.
CAMPOBASSO Polemike v zvezi s sklepom razsodišča italijanske nogometne zveze o domnevnem prikrojevanju izidov prvenstvenih tekem med Triestino in Empolijem bodo prodrle celo v parlament. Komunstični poslanec Edilio Petrocelli nemerava namreč čimprej sprožiti razpravo, ki naj bi zaobjela sam državni politični vrh. »Nemudoma nameravam nasloviti na ministra za šport in turizem ustrezno parlamentarno vprašanje, kajti sodim, da gre za izjemno protislovno, krivično in dosedanji sodni praksi naravnost rogajočo se razsodbo. Člani razsodišča so brezobzirno prezrli pravno neoporečne zahteva javnega tožilca. Triesti-ni in Empoliju je bil usojen neposreden izpad, njunima predsednikoma De Riuju ter Pinzaniju pa petletne prepoved opravljanja funkcij. Naj vnovič naglasim neovrgljivo dejstvo, da je Corrado De Biase iznesel brezhibno osnovano obtožnico, ki je temeljila na merodajnem dokaznem gradivu. Razsodišče pa je ravnalo nedopustno, izneverilo se je osnovnim postavkam, ki so jih zakoličile prejšnje tozadevne
obravnave. Nezaslišana lahkomiselnost in prizanesljivost razodnikov bo pač opogumila vsakršne mešetarje in goljufe, ki se bodo lahko brezskrbno posvečali maličenju podobe italijanskega nogometa.
Srboriti Petrocelli kani pobarati pristojnega ministra po ukrepih, ki naj ne bi izzveneli zgolj lepotilno, marveč da bi temeljito posegli v razpravo še pred uradnim uvodnim shodom članov vrhovnega razsodišča, ki se bodo sestali v Rimu v petek, 31. t. m. »Športna pravica se mora znebiti nepredirne koprene dvoumnosti, ki utegne brezprizivno načeti ugled celokupnega italijanskega športa.«
Nadvse odločno sta razpoloženi tudi vodstvi Campobassa in Brescie, ki nenehno oskrbljujeta javnost z utemeljitvami pritožbe, ki ju bosta naslovili na vrhovno razsodišče. Tiskovna konferenca, ki jo nameravata prirediti neposredno pred uvodnim zasedanjem razsodišča bo še poslednjič potrdila neomajno nasprotovanje prikrajšanih društev sporni prvostopenjski razsodbi.
Atletika: na absolutnem italijanskem prvenstvu
Odlična Serrani in Pavoni
Na občnem zboru v Kulturnem domu v Sovodnjah
Pri ŠD Sovodnje izpolnili vse zastavljene cilje
Posnetek s ponedeljkovega občnega zbora ŠD Sovodnje
RIM Na včerajšnjem prvem dnevu absolutnega italijanskega prvenstva v atletiki, ki se te dni odvija v Rimu, so dosegli nekaj dobrih rezultatov. Tehnično najboljšo znamko je verjetno v metu kladiva dosegel Lucio Serrani. Tretjeuvrščeni na univerziadi v Zagrebu je namreč zalučal orodje 74,18 m daleč. Gledalci in izvedenci pa so včeraj največ pričakovali od Pi-erfrancesca Pavoneja. Slednji je v polfinalu teka na 100 metrov dosegel »ročno« znamko 10 "19, kar je vsekakor odlično, v finalu pa elektronsko »le« 10 "39. Alessandra Bonfiglioli je dosegla svoj prvi državni naslov v skoku v višino, enajstič pa je v teku na 400 metrov zmagala Eriča Rossi.
IZIDI: met kladiva moški: 1. Serrani 74,18 m; met diska M: 1. Martino 60, 48 m; troskok M: Badinelli 16,17 m; tek 100 m M: 1. Pavoni 10 '39; tek 5.000 m M: 1. Ranieri Carenza 13"55"44; met diska Ž: 1. Marello 57,28 m; skok v višino Ž: 1. Bonfiglioli 186 cm; tek 400
Plavanje: svetovni rekord Evansove na 800 m prosto
CLOVIS Petnajstletna ameriška plavalka Janet Evans je v prvem dnevu državnega plavalnega prvenstva izboljšala svetovni rekord na 800 metrov prosto s časom 8"22"44. Ta rekord je vztrajal že dalj časa, in sicer od 5. avgusta 1978, ko ga je v Edmontonu v Kanadi postavila Tracey VVickham s časom 8'24"62 med igrami Common-wealtha. Evansova je vodila od začetka do konca tekme, po 400 metrih pa je celo pospešila ritem.
Sean Killion pa je postavil nov plavalni rekord ZDA na 800 metrov prosto s časom 7'52"45. Prejšnji je pripadal Johnu Mykkanenu (7'58"24).
Baseball:
evropski naslov Nizozemski
BARCELONA Nizozemska državna reprezentanca v baseballu je včeraj osvojila evropski naslov v tej športni disciplini. V finalni tekmi je namreč gladko premagala Italijo s 16:1. Španija pa je po gladki zmagi proti Belgiji zasedla tretje mesto. Končna lestvica je sledeča: 1. Nizozemska;
m Ž: 1. Rossi 53 TO; tek 3.000 m: 1. Pos-simai 9'08 "77; štafeta 4 X 100 m Ž: 1. Olio Sigillo Endas Ancona 47,"08.
Šah: Ljubojevič prekinil s Portischem
SIRAK V devetem kolu medcon-skega turnirja za dodelitev izzivalca svetovnega šahovskega prvaka Kasparova, je zadnja leta najuspešnejši jugoslovanski šahist Ljubojevič prekinil partijo z Madžarom Portischem v nejasnem položaju. Na skupni lestvici vodi eden favoritov za končno zmago Sovjet Beljavski.
IZIDI 9. KOLA: Nunn -Todorčevič 1:0; Portisch - Ljubojevič prek.; Beljavski - Miloš 1:0; Alan - Benjamin 0:1; Šalov - Kristjansen 1:0; Velimirovič -Flear 1:0; Hjartarson - Marin 1:0; De La Villa - Adorjan remi; Boazis - An-dersson remi.
LESTVICA: Beljavski 6,5 (1); Nunn, Šalov in Hjartarson 6, Ljubojevič in Portisch 5,5 (1) itd.
2.	Italija; 3. Španija; 4. Belgija; 5. Švedska; 6. Francija; 7. ZRN; 8. San Marino.
Potapljanje:
Enzo Majorca pridno vadi
SIRACUSA Znani italijanski potapljač Enzo Majorka pridno vadi pred svojim rekordnim poskusom spusta v morske globine, med katerem naj bi presegel globino stotih metrov. Včeraj se je Majorca spustil do 80 metrov, vendar pa se med preizkušnjo, za katero je potreboval le 3"30", ni počutil najbolje zaradi vrtoglavice in simptomov bruhanja. Majorca je postavil svoj rekord 91 metrov spusta lani v Crotoneju, novega pa bo poskušal v petek.
Nogomet:
Vucov novi trener Hajduka
SPLIT - Nekdanji zvezni trener bolgarske državne reprezentance Ivan Vucov je novi trener splitskega Hajduka. Vucov, ki je dobil dovoljenje bolgarske nogometne zveze, da se lahko poda v tujino, bo splitskega prvoligaša vodil dve leti.
V	prijetnih prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah je bil v ponedeljek zvečer redni občni zbor Športnega društva Sovodnje.
Kljub že izrazito poletnemu času, se je na ponedeljkovem občnem zboru zbralo prav lepo število članov društva, gostov in športnih navdušencev. Zboru je predsedoval Marjan Tomšič, uvodni govor pa je imel predsednik društva Lucio Fajt.
V	krajšem, a jedrnatem posegu je predsednik zadovoljno povedal, da je delovanje društva v tem poslednjem letu doseglo vse zastavljene cilje. Poudaril je pomembnost združevanja odbojkarskih ekip, zaželel si je, da bi v bodoče prišlo do združevanja tudi nogometnih športnih sil.
Sledilo je podrobno in obširno tajniško poročilo, ki ga je pripravila tajnica Gianna Marson. Povedala je, da je društvo gojilo poleg nogometa in ženske odbojke tudi rekreacijsko telovadbo.
Pri nogometu sta nastopali v prejšnji sezoni dve ekipi, in sicer članska
v 3. amaterski ligi ter ekipa cicibanov. Člansko ekipo je lani društvo pomladilo, kljub temu je na koncu prvenstva, v katerem je nastopalo 14 goriš-kih moštev, osvojilo solidno 6. mesto. Poleg nastopanja v tem prvenstvu se je ekipa udeležila raznih turnirjev v Poggiu, v Biljah, v Zagraju (1. mesto) idr. Cicibani so, kljub neizkušenosti, pokazali veliko voljo do treniranja, zato s časom tudi rezultati ne bodo izostali.
Velik uspeh je zabeležila združena ženska odbojkarska ekipa Doma Ago-resta, ki so jo sestavljale odbojkarice društva Sovodenj in goriškega Doma. Ta je namreč zasluženo napredovala v C-2 ligo. Z združenimi močmi so nastopili tudi z ekipo v prvenstvu under 16 (4. mesto) ista ekipa je nastopila tudi v prvenstvu 1. divizije (5. mesto) ter v prvenstvu under 14 (2. mesto). Društvo je gojilo tudi minivolley in prav zaradi tega kot tudi zaradi nogometne ekipe cicibanov niso organizirali otroške telovadbe. Poleg prvenstvenih nastopov so se vse ekipe udeležile tudi raznih turnirjev.
Sledili so pozdravi gostov. Najprej je društvo pozdravil predsednik Kulturnega društva Sovodnje Slavko Tomšič. Sledil mu je predsednik Športnega združenja Dom Jože Cej. Miloš Tabaj je spregovoril v imenu ŠD Ju-ventina iz Štandreža. OZ sta še pozdravila tajnik ŠD Soča Benjamin Černič in predstavnik združene ekipe Agorest Zlatko Vižintin. Po pozdravu Katje Zotti, predstavnice KD Danica z Vrha, je predsednik ŠZ Mladost iz Doberdoba Dario Gergolet med drugim govoril o združevanju sil. Občni zbor je v imenu Občinske uprave pozdravil Emil Tomšič, sledil mu je Branko Černič, predstavnik Društva krvodajalcev. Zaključni pozdrav je prinesel predsednik teritorialnega odbora ZSSD1 Aldo Rupel, ki je tudi nekoliko obširneje seznanil vse udeležence s športnim dogajanjem na Goriškem v prihodnjih dveh poletnih mesecih.
Po razrešnici staremu odboru so izvolili novi odbor, ki ga sestavljajo:
Ljubo Tomšič, Marino Luvisutti, Aleksander Šuligoj, Branko Ambro-si, Mirica Petejan, Zlatko Vižintin, Ivo Rojec, Igor Petejan, Rajko Petejan, Lucio Fajt, Gianni Marson, Davorin Pelicon, Gianna Marson, Marjan Tomšič, Pierino Krašček, Jožko Krašček, Adriana Petejan, Rafael Ferfolja, Marjan Cijan, Fabjan Čev-dek, Silvano Florenin, Egon Petejan, Marko Butkovič, Aleš Fajt, Moreno Marson in Rudi Devetak. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Marjan Devetak, Jožef Peric in Alojz Butkovič.
(mč)
Preživite razburljiv popoldan na hipodromu Montebello
danes oh 15.Ml
kratke vesti - kri	itk	e vesti	
Pogovor s tehničnim vodjo Borovega odbojkarskega odseka
I. Može: »Bogata bera odličij predvsem sad načrtnega dela«
Odbojkarski klub Bor se odpravlja na kratkotrajen oddih. Pravkar minulo tekmovalno obdobje je tržaškim ljubiteljem odbojke postreglo z obilno bero priznanj. Spisek odličij je izjemno bogat, za samo nizanje naslovov srno se zglasili pri tehničnem vodji Borovega odbojkarskega odseka Igorju Možetu.
»Nad potekom letošnje sezone res ne moremo jadikovati. Sami izidi resda narekujejo samozavest in veder pogled v prihodnost, obenem pa terjajo trezen razmislek o skrb zbujajoči enosmernosti »priliva« tekmovalnih uspehov. Nikakor ne gre prezreti imenitnih dosežkov naših deklet, ne smemo pa spregledati poprečnih rezultatov na moškem področju.«
»Dejal si, da so levji delež »osvojitev« opravila dekleta. Bi nam navedel naslove, ki so jih spehala v društveno »malho« ?«
»Začnimo pri članicah, ki so si za las zapravile napredovanje v C-l ligo. Dodatne tekme za prestop smo se nadejali do poslednjega kola prvenstva C-2 lige, izmuznila se nam je po lastni nerodnosti. Postava, ki je nastopila na Pokrajinskem prvenstvu »under 18«, je zasedla spodbudno drugo mesto. Naj-yišje so se povzpele naše najmlajše: šesterki »under 16« ter »under 14« sta osvojili pokrajinski prvenstvi, postava minivolleya pa si je prepričljivo utrla Pot v sam državni vrh.«
»Ob tolikšni beri odličij se človeku kar samo vsili vprašanje, od kod izjemna kakovost Borove ženske odbojke.«
»V dobršni meri nepričakovani dosežki so nedvomno nasledek strokov-
Premnogokrat menimo, da je planinstvo neka točno določena oblika človekovega udejstvovanja. Sprehodi ali ture po bližnjih ali oddaljenih hribih naj bi spadali v delokrog planinstva. Za izurjene ljubitelje gora pride v poštev še plezanje v vseh svojih oblikah. Zadnje čase postaja vedno bolj Privlačna oblika vključevanja človeka v naravo tracking, ki zahteva treniranega in izurjenega človeka.
Pri nas se počasi utira pot še najmlajša oblika pešačenja v naravi: popotništvo. Sam izraz ne pove mnogo,ampak le nakaže osnovne smernice tega fizičnega udejstvovanja. Jasno je, da je govor o sprehodih v naravi, toda ne po visokih gorah (to je domena planinstva), in po manj znanih gričastih Predelih. Taka rekreativna hoja je dosegljiva slehernemu človeku, ki uživa v neposrednem stiku z naravo.
Danes obstaja že mednarodna popotniška zveza, ki ima svoj osrednji sedež na Dunaju, slovenski popotniki Pa so vključeni v planinsko zvezo Slovenije, kot samostojni odsek s svojo upravno strukturo. Skoraj sleherni človek si v svojem udejstvovanju postavi neke cilje. Cilji popotniške zveze so vsekakor ambiciozni in privlačni. Nameravajo namreč razpresti širom in Počez po Evropi razne mednarodne Pešpoti. Krajevni odbori morajo skrbeti za urejanje in markiranje poti po ozemlju svoje domovine.
V Sloveniji je prevzel tehnično organizacijo teh poti Inštitut za gozdno
no osnovanega dela, ki nam ga je omogočil pokrovitelj, uvozno-izvozno podjetje Friulexport. Izoblikovali smo triletni vadbeni načrt, ki ga trenerji s pridom udejanjajo. Priznati moram, da so nas »posledice« takega pristopa do dela v marsičem prehitele. V mislih imam zlasti najmlajše, ki so se proti pričakovanjem najbolje obnesle. Letošnji rezultati so sedaj godni za vknjiženje, služiti nam morajo kot izhodišče za smotrno in v prihodnost usmerjeno dejavnost na mladinskem področju. Zamisel bomo dosledno izpeljali ob predpostavkah, da nam bodo zagotovljeni ustrezni vadbeni prostori in da bo pokrovitelj tudi v nadalje tako razpoložljiv kot doslej. Tudi kar zadeva trenerski kader, se nam zaenkrat ni bati prihodnosti. Igor
in lesno gospodarstvo (ali po domače rečeno gozdarji). Poti so tako speljane, da ni potrebna gradnja planinskih domov ali drugih objektov. Potrebni so le smerokazi, saj so pešpoti speljane po stezah in kolovozih, katere uporablja kmečko prebivalstvo pri svojih vsakdanjih opravilih. Prenočišče in hrana sta v glavnem možna pri kmetih, ki so se dogovorili, da bodo na uslugo mimoidočim. Ker so poti speljane v glavnem po gričih, se popotnik mnogokrat približa vasem in zaselkom, kjer je možno prenočiti tudi v domači gostilni.
Smisel popotništva je predvsem spodbujati delovnega človeka k preživljanju prostega časa v naravi in mu omogočiti letni oddih s popotovanjem iz kraja v kraj na sodoben, cenen in učinkovit način, posamič, v družinskem krogu ali v skupinah.
Tem načelom so pristopili tudi gozdarji v Sloveniji, kadar so se vključili v izpeljavo pešpoti, znane z mednarodno oznako E6 Baltik, Wachau-Jad-ran. -Slovenski del poti se imenuje Ciglarjeva pot od Drave do Jadrana, v spomin pobudnika zamisli, ki pa žal ni pričakal do končne izpeljave zamisli same. Pot vodi po turistično manj znanih predelih Slovenije in Hrvaškega Primorja in seznanja popotnika z njihovimi naravnimi, kulturnimi in zgodovinskimi posebnostmi. Na vsej poti lahko spoznava popotnik življenje in delo domačih ljudi ter dejavnike, ki
Tul in Marko Kalc, ki svojo vednost o telesni kulturi izpopolnjujeta na visokošolskem študiju v Ljubljani, oziroma v Rimu, bosta namreč v doglednem času društvu na voljo,«
»Po temeljiti obdelavi »prisojne« strani odsekovega delovanja se pa zdajle dotakniva skeleče rane: kaj pa počenjajo fantje?«
»Razlog za pomanjkljiv uspeh na moškem področju je zelo enostaven. Moška odbojka se namreč spopada z neizprosnima tekmecema košarko in nogometom, medtem ko je med dekleti odbojka daleč najbolj priljubljena panoga. Poleg tega pa Meblo predstavlja za mlado odbojkarico privid, ki mu je vredno brez oklevanja posvetiti precejšen del svojega prostega časa. Fantje so za podobno perspektivo prikrajšani, oziroma nismo jim sposobni preprečiti presedlanja na košarko in zasledovanja Jadranove sanje. Položaj pa vendarle ni povsem brezupen; vzgojili smo namreč vrsto mladih odbojkarjev, ki dokaj uspešno nastopajo v članski vrsti.«
»Kako se nameravate postaviti po robu osipu mladih moških sil?«
»Zaenkrat smo se prisiljeni zadovoljiti z ohranitvijo priborjenih položajev. V kratkem pa nameravamo sprožiti pravcat »nabor« na nižjih srednjih šolah tržaške pokrajine. Sicer bo šlo za nadaljevanje ustaljenega in načrtnega »novačenja« deset do trinajstletnikov, skratka poslužili se bomo nenadomestljivega in edino učinkovitega sredstva za pridobitev pomladka. V bodočnosti se nadejamo zadovoljivih dosežkov tudi na moškem področju.«
PAVEL VOLK
odločajo o njihovem obstanku na rodni zemlji. Na tak način se utrjuje spoznanje o nujnosti varovanja narave in človekovega okolja ter misel o medsebojnem spoznavanju narodov zaradi sožitja in utrjevanja miru na svetu.
Omenil sem, da se zamisel o tej poti le počasi razvija v naši zavesti. Imamo še vedno občutek, da je to le nižja stopnja planinstva, namenjena tistim, ki si ne upajo ali ne morejo več v višje hribe. A vendar temu ni tako: to je specifična oblika uživanja narave.
V Avstriji na primer, kjer je zamisel o popotništvu že globoko zakoreninjena pri ljudeh, je ta oblika rekreacije dobro in pestro organizirana. Zveza prireja izlete, izdaja občasne publikacije, ki obveščajo člane o dopolnitvah pešpoti. Člani se mnogokrat zberejo na shodih in izmenjujemo popotniške izkušnje. Morda bo s časom tudi pri nas prišlo do miselnega preobrata, seveda če se bo dobila skupina ljudi, ki se bo začela ukvarjati z to dejavnostjo.
ODO KALAN
		obvestilo	
ŠZ SLOGA
prireja v soboto, 1., nedeljo, 2. in ponedeljek, 3. avgusta tradicionalni ŠPORTNI PRAZNIK na dvorišču Gospodarske zdruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel Zvezde.
Le raztežaj višje je Pandora spustila iz svoje skrinjice nad nas še svojo naslednjo nadlogo. Igor, ki je plezal prvi, se je naenkrat znašel predaleč nad zadnjim klinom, pred nosom pa mu je v prepereli skali tičal takšen, da bi ga nerad obremenil. Tudi ko bi njegovi kvalitetnejši kolegi ne bili tako daleč spodaj. Skušal je splezati prosto, ne da bi ga uporabil, pa je kmalu ugotovil, da je skala preslaba in ne bo šlo. Pogledoval je dol k nam, kot da bi mu mogli kako pomagati. Pravzaprav je presenetljivo, kako je človek v takšnih trenutkih sam. Prijatelji so povsem blizu in vendar si sam sebi edini tovariš in sogovornik. Vse se izgubi, ostane le še tisti kos skale prek katerega si moraš izboriti ponoven stik s svetom. Prilezeš čez in spet sije sonce, spet so tu prijatelji s katerimi se lahko pogovarjaš, še enkrat se ti zazdi, da si ustvaril vso to lepoto okoli sebe.
Previdno se je Igor obesil v klin. Nežno, kot bi se bal koga zbuditi, se je pomikal navzgor in trenutek kasneje mu je Rado že smel slediti. Ko je do klina prišel »Ta mav«, ki je od gre-dine dalje vodil najino navezo, je hotel le preizkusiti, ali bo vzdržal še enkrat, pa mu je takoj ostal v roki. Igor, ki se je zgoraj zavedel, kakšno srečo je imel, se je temu le široko zarežal in spustil navzdol njuno vrv. Zanimivo, da so nas takšni pripetljaji zmeraj bolj vzpodbudili, kot pa povzročili, da bi se resno zamislili. Dokazovali so nam, da je, ob popolni koncentraciji, mogoče obvladovati stvari do neslu-tenih možnosti.
Bivakirali smo na majhni, a za nas udobni polici, nekje na dveh tretjinah stene. Počasi nas je objemala tema in streha, ki zapira ves gornji del stene, visi pa 50 metrov izven navpičnice, se je kot grozljiva pošast pričela sklanjati nad nas. Po opisu nas je čakalo še najtežje mesto v smeri, vendar vse to naše razigranosti ta dan ni moglo zaustaviti. Bilo je toplo in dolgo v noč smo nakladali, neumni vici na naš lasten račun, ki bi nikomur ne izvabili nasmeha, so bili za nas tedaj vrhunec duhovitosti. Le počasi je prihajal spanec, prav nič nas ni mikalo pretrgati te čudovite trenutke sproščenosti in svobode medsebojnega razumevanja in popolnega zaupanja.
Ostal sem buden. Ze v zadnji dolžini vrvi me je pričelo črvičiti v trebuhu in na poličko sem prilezel s tresočimi nogami. Po malem se je to nada-
ljevalo celo noč in že me je skrbelo, ali bom lahko zjutraj normalno plezal. Poslušal sem mirno dihanje vseh treh zaspancev in prevzel me je občutek popolne varnosti. Vedel sem - spravili-me bodo ven, pa če bom še tako slab.
Že več kot pet let smo plezali skupaj in med nami so nastale vezi, ki jih drugje nismo srečali. Ob štorijah o prepirih med različnimi »strankami« po drugih alpinističnih odsekih smo se le prizanesljivo nasmihali, bili smo daleč, daleč nad tem. Popolnoma smo zaupali drug drugemu, tako med plezanjem, kot v življenju nasploh. Tisti drobni nadih tekmovalnosti, ki je med nami obstajal, je zmeraj ostal v zdravih mejah, nikoli ni prerastel v zavist. Nasprotno, vse uspehe ostalih treh smo vselej doživljali kot svoje lastne. Plezali smo izmenično v vodstvu le zato, ker smo se vsi želeli preizkušati na ta način in nikoli zato, ker bi morali ostalim dokazovati, da smo sposobni toliko kot oni.
Razvili smo neko posebno vrsto črnega humorja in zafrkancije, ki sta bila možna le zato, ker smo vsak trenutek čutili, da želimo eden drugemu le dobro. V teh iskrivih besedovanjih ni bilo namreč nobenih tabujev, vsakemu si lahko rekel kar si hotel in presneto malo jih je bilo, ki so v njih lahko sodelovali. V humor smo obračali stvari, ki jih je marsikdo smatral za »svete«, prav nič ni ostalo varno pred našim posmehom. Imeli smo drug drugega in v besedah nam varnosti ni bilo treba iskati. Postali smo druščina, v katero ni mogel prodreti nihče. Nekaj zato, ker je le malo ljudi sposobnih tako nekalkulantskih odnosov, nekaj zato, ker sami nismo želeli nikogar zraven. V vseh tistih letih, kar smo skupaj plezali, ni bilo na postojnski odsek niti enega novega alpinista.
Težko bi danes rekel, kaj nas je tako brezkompromisno združilo. Verjetno pa je bilo to dejstvo, da smo se našli v tisti fazi plezanja, ko smo ravno skozi alpinizem oblikovali svoj odnos do sveta in življenja. Če bi ta odnos spravil na skupni imenovalec, bi bil to »prezir do vsega konlormnega in želja dokazati, da smo drugačni od vse te brezimne množice, ki se z zavezanimi očmi prebija iz dneva v dan.« V vsem drugem smo si bili namreč še kako različni, vendar je bila točka, na kateri smo se sešli, za vse štiri tako pomembna, da vse drugo enostavno ni štelo.
Popotništvo: športno-rekreativna dejavnost ali del planinstva
1.	Prehranjuj se »pičlo« - vsaka KVANTITETA prizadene KVALITETO!
2.	Vzemi si čas in JEJ POČASI - najmanj pol ure za en obrok! (Zadostujeta dva obroka dnevno).
3.	Skrbno grizi in vsak grižljaj dobro preslini: DOBRO
Zgrizeno je na pol prebavljeno!
4.	Pri jedi naj te ne moti pogovor pri mizi, naj te ne zapelje televizija ali branje.
5.	Dajaj prednost POLNOVREDNI HRANI - sladkor, sladkarije, izdelki iz bele moke, konzerve itd. zdravju škodijo.
6.	Spij najmanj 1,5 do 2 litra tekočine dnevno v obliki vode, slatine, zeliščnih čajev, sladke kave ali limoninega soka.
7.	Izogibaj se PRAVE KAVE, LIMONADE, SADNIH SOKOV in MLEKA kot pijače. (Mleko je živilo in ga je treba
jesti).
8.	Izogibaj se alkohola in nikotina !!! Dovoljeno je zmer-ho pitje: kozarec suhega vina ali piva pri jedi.
9.	Ce sploh večerjaš, večerjaj malo. Pri tem se izogiblji SUROVE HRANE, kot sta sadje ali zelenjava.
10.	Poskrbi, da boš imel zmeraj s čim gristi! Ustna higie-ha in dnevna skrb za čisto telo sodita k skrbi za zdravje!
11.	Skrbi za pravilno in redno PREBAVO, ki se pri pravilnem načinu življenja in prehranjevanja vpelje sama od sebe.
12.	Jej samo, kadar si lačen in nehaj, ko si sit.
Na splošno vladajoče blagostanje in nikoli priznani presežki na vseh materialnih področjih so pri povzročanju dejavnik številka ena - čeprav se po drugi strani radi hvalimo, da so to velike pridobitve »visoke civilizacije«. Ne samo blagostanje samo, marveč tudi vse, kar pri zagotavljanju blagostanja pomaga, smo kupili in drago plačali - nar-meč s svojim zdravjem. Narava je človeka očitno obdarila s sposobnostjo, da se sprijazni s pomanjkanjem, nikoli pa z izobiljem.
STAROST IN ČREVESNA LENOBA
»V črevesju so strupi, zaradi katerih človek oboleva, prezgodaj ostari in postane zoprn«.
Dr. F.X. MAYR
Zdravju ne škodujeta samo prevelika telesna teža in civilizacijska hrana. Dandanes imajo tudi normalno težki in celo prelahki ljudje močno poškodovana prebavila zaradi napačnega uživanja hrane in napačnih prehranjevalnih navad - jemo preveč, prepogosto, prehitro. Desetletni grehi pri prehranjevanju se v zlasti mučni obliki pokažejo pri starejših ljudeh. Preobremenjevanje prebavil z nenaravnimi prehranjevalnimi navadami povzroči najprej oslabelost in vnetje črevesa. Če je človekova fizična korenina - črevo -zmeraj polna gnilobe in snovi, ki previrajo, se mora to nedvomno odražati tudi na človekovi zunanjosti, do izraza prihaja zlasti v videzu in stanju kože. Zdrava koža je tudi na stara leta še dovolj elastična, da lahko prepreči nastajanje gub. Tudi odlaganje snovi v koži in pigmentiranje -starostne lise - so zmeraj znamenje zelo onesnažene notra-
njosti. Svež videz, duh in čistost kože se izgubijo. Koža je videti napeta, postane ohlapna in predčasno zgubana (glej sl. 6 in 7). Da je taka nesreča nepotrebna, kaže fotografija dr. F.X. MAYR-a, ki je bila posneta na njegov 80. (!) rojstni dan (sl.8).
Kozmetika z mazili, kremami in obraznimi maskami lahko učinkujejo pomladitveno samo, če istočasno očistimo in saniramo tudi črevesje. S saniranjem črevesja mnogi starejši ljudje končno odpravijo kronično zaprtje in dosežejo, da jim ni več treba zlorabljati odvajalnih sredstev; bolnik se namreč večinoma ne znajde pri zdravniku zaradi polenje-nega črevesja, marveč ga k njemu pripeljejo šele posledice, ki jih sam ne more odpraviti. Večina bolnikov s kronično prepolnjenim črevesjem toži o neprestanem občutku hladu zlasti v rokah in nogah. Cesto omenja tudi neprijetno razbijanje srca in nadušljivem dihanju, zakaj dvignjena trebušna prepona zelo zmanjša dihalni prostor v prsnem košu. Črevesni strupi vplivajo tudi neposredno na vegetativno živčevje, zato je prvotni vzrok mnogih živčnosti često treba iskati prav v zapeki. Na zunaj motnje opazimo najpogosteje kot glavobol, omotico, nespečnost, v nekaterih primerih kot zaspanost, moteno s težkimi sanjami, hitro duševno in telesno utrudljivost, razdražljivost in nevralgičnost. Kadar zavzamejo take presnove motnje in škode, ki so posledica napačnega prehranjevanja že večji obseg, se je treba lotiti temeljitega dolgotrajnejšega zdravljenja. Izboljšanje ali ozdravljenje lahko pričakujemo, če poleg novega načina življenja upoštevamo tudi zdravljenje v obliki kur v smislu dr. F.X. MAYR-a.
Knjiga bo izšla jeseni
pri Založništvu tržaškega tiska
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 200.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000,- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
29. julija 1987
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
l2dai* ^ ^ in tiaka ' 'V
ZTT
Trst
član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG
Izsledki raziskave Inštituta za ekonomske, socialne in politične študije
Število samomorov na svetu raste
Za to se najraje odločijo moški
RIM — Vsako leto na svetu štiri milijone oseb poskusi narediti samomor, približno milijon pa jih v tem uspe. V Italiji je bilo pred dvanajstimi leti 2.326 samomorov, lani pa jih je bilo 3.749; leta 1974 je bilo tako v Italiji 41,8 samomora na vsak milijon ljudi, lani pa je ta številka narasla na 64,6. Ti so najpomembnejši izsledki raziskave Inštituta za ekonomske, socialne in politične študije, v kateri so analizirali tudi vzroke in glavne značilnosti (starost, spol, socialno okolje in veroizpoved, obliko samomora) tega pojava.
Kar 70 odstotkov samomorov naredijo moški, samomor pa neuspešno po-
Na Dunaju odkrili Hitlerjev avtoportret
DUNAJ Avstrijski zgodovinar VJerner Maser je včeraj odkril Hitlerjev avtoportret, v katerem se je nacistični diktator upodobil v tirolski narodni noši. Slika, ki je last neke dunajske družine, naj bi po mnenju strokovnjakov veljala približno pol mili-jardelir, lastniki pa jo za sedaj ne nameravajo prodati. Vrednost slike je izključno zgodovinskega pomena, saj je bil Hitler kot slikar le skromni diletant.
Maser domneva, da je Hitler sliko podaril nekemu podjetniku, ki je finančno podpiral nacistično gibanje. Avtoportret je prvič prišel v javnost na neki dunajski dražbi, ko ga je po vsej verjetnosti kupil sedanji lastnik. Maser velja trenutno za najboljšega Hitlerjevega biografa.
skusijo predvsem predstavnice nežnega spola. Pred leti so si vzeli življenje, pretežno neporočeni, sedaj pa se za to odloči vedno več gospodinj, ki ponavadi zaužijejo strup ali pa si prerežejo žile. Možki najraje naredijo samomor z vrvjo, za to se odloči 36 odstotkov moških, veliko pa jih naredi samomor s pištolo. Psihične bolezni so najbolj pogost (42,9 odstotka) vzrok samomorov, temu sledijo fizične bolezni in'ljubezenska razočaranja.
Vsekakor pa je Italija država v kateri je samomorov sorazmerno malo, v lestvici pa v tem prednjačijo tri vz-
V ZDA spet seznam avstrijskih nacistov
NEW YORK — Židovska organizacija, ki združuje sinove in hčere žrtev Hitlerjevega režima, je včeraj sporočila, da so v ameriških arhivih odkrili nov seznam avstrijskih kolaboracionistov. Glasnik te organizacije, ki je v ZDA zelo vplivna, je povedal, da je seznam, ki je bil do včeraj državna tajnost, leta 1948 sestavila ameriška vojska na podlagi informacij posebne komisije Organizacije združenih narodov. Seznam vsebuje imena avstrijskih državljanov, ki so sodelovali pri »dejavnosti« uničevalnega taborišča v Jaraslavu na Poljskem.
Ista židovska organizacija je lani objavila podobne dokumente, iz katerih izhaja, da je bil v nacistična grozodejstva vpleten tudi avstrijski predsednik Kurt Waldheim.
hodnoevropske države: Madžarska (kar 361 samomorov na vsak milijon prebivalcev), Vzhodna Nemčija (305) in Češkoslovaška (242). Na lestvici jim sledijo Avstrija in Švica (229), Danska (215) in Finska (213).
V Italiji je največ samomorov v najbolj razvitih deželah;.v Liguriji jih je 114 na vsak milijon oseb, v Emiliji Ro-maniji in Tridentinski Južni Tirolski 109, v Dolini Aosta 107. Študija je prišla do nadvse zanimive ugotovitve, da je samomorov več v deželah, kjer se kulturni razvoj še ni spopadel s procesi razkrajanja, ki so značilni za tako imenovani razviti industrijski trikotnik. Nasprotno je na jugu Italije samomorov manj, pozitiven rekord imajo v Kampaniji, tam je namreč le 30 samomorov na vsak milijon prebivalcev.
Raziskava je ugotovila, da je vedno več samomorov predvsem med starejšimi osebami. V zadnjih desetih letih se je število samomorov med ostarelimi zvišalo iz 113 na 160 za vsak milijon oseb. Izsledki so potrdili, da je samomorov med mladoletniki vedno manj, nasprotno pa se število samomorov v kasarnah vrtoglavo dviga; leta 1977 je naredilo samomor 4,4, lani pa kar 8,9 vsakih stotisoč vojakov. V razlagi tega pojava so sicer pri Inštitutu izredno previdni, saj pravijo, da je »kasarna ponavadi priložnost, ne pa razlog za samomore, ki imajo vselej globlje korenine. Kar se pa tiče starosti so podatki naslednji: do 17. leta starosti naredi samomor 3-4 oseb, med 18. in 35. letom 35, po 65. letu starosti pa je samomomorov kar 135-140 na vsak milijon prebivalcev.
Visoka moda na pariški način veliko zlata s svileno prikuho
PARIZ — Pozornost mednarodnega modnega sveta se je prevesila na Francijo, večnega konkurenta italijanskih stilistov. Jesenso-zimske defileje pariške mode je odprl Emanuel Ungaro, ki je pokazal, kako namerava ohraniti lanskoletni trend bogatih, kričečih, luksuznih kolekcij.
Visoko modo si je zamislil predvsem v obliki dvodelnih kostimov s kratkimi krili, ki jih prekrivajo daljši in geometrično krojeni jopiči (na sliki levo). Poleg na na oko prijetnega kroja pa moramo bralce opozoriti na izjemno blago, z zlatimi nitkami vezena težka svila, črn brokat in žamet, ki je primeren tudi za oprijete kroje elegantnih zimskih hlač. Damam bodo na voljo tudi črne obleke-stezniki, s srednjekratkimi rožnatimi krili, ki bodo mahedrala okoli kolen.
Večerne obleke bodo prav tako bogate, a znatno manj klasične, saj jih bodo bogateli frfotajoči dvobarvni volani (na sliki desno) in jih najbrž ne bo prav enostavno spraviti pod še tako široko krojene plašče, ki nam jih Parižani obljuj-bljajo za prihodnjo zimo.
Pariz je pomislil tudi na mladoporočenke, ki bodo letos »dvobarvne« v sivorožnatih oblekah, medtem ko jim bodo poročne pričeske krasili biseri in sive cvetlice.
Riše in piše NIKOLA MITROVIČ	II. epizoda — st. 3	_Ak>)
S Kolumbovo Santo Mario vnovič preko Atlantika
CIUDAD MENICO — V pristanišču Alvara-do mehiške države Vera Cruz dovršujejo gradnjo ladje, ki naj bi bila do potankosti podobna tisti, ki je leta 1942 pripeljala Krištofa Kolumba na ameriška tla. Jadrnico Santa Maria bodo splovili 6. avgusta, 23. avgusta pa bo odplula proti Evropi po poteh genovskega pomorščaka.
Ta načrt je izdelal 54-letni Španec Vital Al-sar, ki ga svet že pozna iz prejšnjih podobnih podvigov. Leta 1966 je preplul Tihi ocean na splavu, ki so ga zgradili v 143 dneh, leta 1973 je s predkolumbovsko ladjo preživel na morju 483 dni. leta 1977 je v Ekvadoru preplul pot Francisca de Orillana od Guayaquila po Amazonki do Atlantika. To potovanje je začel pripravljati že leta 1979. Kljub težavam in zaprekam je Vital Alsar vztrajal pri svojem in v načrt vložil že milijon dolarjev, ki so mu jih nudile mehiške in španske organizacije.
Posadko ladje bo sestavljalo 16 oseb različnih narodnosti. V sedmih mesecih bo ladja preplula 15 tisoč morskih milj. V bodočnosti si želi kapitan Alsar s Santo Mario do Kitajske. Novembra meseca se bo karavela zasidrala v Osti-ji blizu Rima. Organizatorji potovanja upajo, da
bo ladjo obiskal tudi papež in na njenem krovu daroval mašo.
Jadrnico, ki je dolga 36 in široka 11 metrov, so zgradili na podlagi obstoječih dokumentov. Za izgradnjo so uporabili 26 različnih vrst lesa. Santa Maria bo odplula iz Vere Cruz proti Miamiju in Filadefiji. V New Yorku bo poklonitev kipu Zmage, nakar bo odplula proti Santoni, rodnemu kraju Juana de la Cose. Tu bo ladja nekaj časa gostila španskega kralja Juana Carlosa, nato pa se bo usmerila proti Evropi, kjer bo pred italijanskim pristaniščem obiskala še Santander, Lisbono, Huelvo, Barcelono in Mon-tecarlo. Iz Ostije bo Santa Maria usmerila svoj premec proti Kanarskim otokom, Santa Domingu, Haitiju, kjer so domačini pred približno 500 leti zažgali Kolumbovo ladjo in ubili 38 njegovih mornarjev, in Kubi. Skozi Panamski prekop bo nato jadrnica zaplula v Tihi ocean. Dokončno se bo karavela zasidrala v Acapulcu.
Na vprašanjei ali je potovanje nevarno, je Alsar odvrnil: »Človek je edina nevarnost za svoja dejanja. Gotovi smo, da bo potovanje potekalo brez težav.«
V Grčiji je pojenjal val vročine
ATENE — Vse kaže, da je val tropske vročine, ki je zajel Grčijo prejšnjo nedeljo, pojenjal. Toplomer, ki je še v ponedeljek kazal 45 stopinj, je včeraj zabeležil padec, tako da je v okolici Aten in na Peloponezu pristal na 40 stopinjah, na severu Grčije pa pod mejo 40 stopinj. Po mnenju meteoroloških izvedencev se val neznosne vročine ne bo ponovil.
V Atenah je življenje zopet normalno steklo, taksiji, ki predstavljajo 90 odstotkov mestnega prevoza pa so po tednu dni začeli zopet voziti. Včeraj so ponovno začele delovati tudi trgovine, ki so jih zaradi majhnega števila klientov v prejšnjih dneh deloma zaprli. Težko pa je določiti točnega števila oseb, ki so umrle zaradi vročine, saj je velika večina žrtev bile starejše osebe, ki so že imele zdravstvene težave. Izredno stanje, ki so ga uvedli pred šestimi dnevi, vsekakor, še traja, po vsej verjetnosti ga bodo ukinili že danes.
Na sliki (telefoto AP): razposajenost mlade angleške turistke v središču Aten.