IZDAJA ZA GORIŠKO IM BEMEČIJO Jutrišnja NOVOLETNA ŠTEVILKA našega dnevnika izide na desetih straneh z zanimivimi članki in številnimi novoletnimi voščili. Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon post. 1. gr TRST, sreda 31. decembra 1952 TUDI BID1ULT SE IE ODPOVEDAL poizkusu za sestavo nove vlade S 600 tisoč na drugačnim težnjam članstva tudi na svojem zadnjem kongresu dalo poudarka predvsem šovinizmu in iredentizmu. Spričo vseh teh ugotovitev ni bilanca letošnjega sindikalnega gibanja razveseljiva. Vendar pa bo sam razvoj po. ložaja vedno bolj silil sindikalna vodstva, da bodo morala upoštevati zahtevo delavstva po enotnosti, ker nerešena gospodarska in socialna vprašanja se vedno bolj ko. pičijo, a vprašanja pa bo tre-ha reševati skupno in enotno, sicer bo vsaka borba že vnaprej obsojena na neuspeh. Da pa se sindikalna enotnost doseže, se morata vodstvi obeh sindikalnih organi-zacij odpovedati svoji dosedanji politiki podrejevanja delavskih interesov moskovskemu m italijanskemu imperializmu ter voditi resnično raz-redno politiko obrambe delavskih interesov, ki lahko združijo vse delavce ne glede na njihov svetovni nazor ali politično prepričanje. Zato pa morajo priti pri o-heh sindikalnih organizacijah do izraza težnje njunega članstva, ki že zaradi svojega razrednega položaja objektivno stremi k socializmu in socia. lističnem reševanju vseh e-konomskih in socialnih vprašanj, s čimer pa nima iredentistična in kominformistična politika nič skupnega. Končno pa se morajo vse navredne sile v sindikatih zavedati, da je za vsak uspeh nujna tudi dosledna antifaši. stična borba, ki je hkrati tudi borba proti monopolu in privilegijem kapitalističnih sil, ki so že enkrat rodile fašizem in h kateremu teže že po svoji strukturi. Prav zato bi morali vsi socialisti, republikanci in drugi demokrati tudi v sindikatih prispevati, da se tudi dejansko uresničijo nastopi njihovih vodstev proti obnavljajočemu se fašizmu, saj bi pomenil fašizem, ponovno zlo za vse. Doslej pa so razna vodstva žal dajala izjave proti fašizmu, po drugi strani pa so ga z akcijami, kot je bila na primer stavka proti volitvam v coni B, le krepile. Ce bodo sindikalna vodstva nastopila pot iskrenega in borbenega antifašizma, če bodo bolj prisluhnila zahtevam in potrebam njihovega članstva ter imela vedno pred očmi predvsem razredne interese delavstva, tedaj pot k enotnosti ne bo težka in bo uspeh sindikalnih borb zagotovljen. F. K. Domnevajo, dat bo Auriol danes pooblastil Reneja Mayerja Antoine Pinay brani svojo finančno In gospodarsko politiko Skupščina izglasovala začasno dvanajstino proračuna PARIZ, 30. — Spričo nasprotovanja centruma in desnice njegovemu programu je Bidault opustil prizadevanja za sestavo vlade. Po glasovanju v izvršilnem odboru radikalne stranke, ki je samo z 32 glasovi proti 31 sklenil podpreti ga, se je Bidault nocoj razgovarjal z voditelji svoje stranke, ki so mu svetovali, naj opusti svoja prizadevanja spričo «nemogočega» položaja, ki je nastal. Qb 23.35 je Bidault obiskal predsednika Auriola in mu vrnil mandat. Medtem se je izvedelo, da bo Auriol verjetno jutri zjutraj poveril Reneju Mayerju nalogo za sestavo vlade Novinarjem je Bidault med drugim izjavil; «Za sestavo vlade ki je Franciji potrebna, da premosti sedanje težave. sem predlagal izredni program in pozval na narodno enotnost ali vsaj na enotnost večine in zahteval, naj ima zaupanje in naj bo odločna. Naletel sem na naibolj prijazen odmev, toda zaradi opozicije in negotovosti, ki sta se pojavili v raznih skupinah, ne morem računati na večino, ki bi ostala trdna tudi pri odločitvah, ki jih je bilo treba sprejeti, in ki bi ohranila vladi nujno potrebno oblast. Pripravljen sem bil prevzeti nase odgovornost za drastične ukrepe, ki se mi zdijo potrebni. loaa za to je bila potrebna gotovost podpore, ki je nisem mogel dobiti.* Ze popoldanski časopisi so izražali mnenje da Bidault nima dosti možnosti na uspeh. «Le Monde« je poudarjal, da zadeva morebitni vstop RPF v vlado ob pridržke radikalov ter demokratične in socialistične zveze odpora. «France Soir» je tudi izrazil mnenje, da ne bo Bidault zahteval in-vestiture spričo razerviranega sprejema, na katerega je naletel njegov KStrogi program«. Degolisti so popoldne obljubili, da bodo glasoval, za in-vestituro in ugotovili, v velikih obrisih Bidaultovega programa «voljo do enotnosti in do preureditve, ki lahko naleti samo na odobritev RPF». Zvečer pa so sporočili, da bodo zavzeli šele pozneje dokončno stališče. Bidaultov program izhaja s stališča resnosti finančnega položaja v Franciji in prihaja do zaključka, da bi morali, če bi položaj v Franciji to terjal upoštevati muznost zahteve izrednih pooblastil. Pristojni krogi so s tem v zvezi poudarjali, da je ta program po- LONDON, 30. — Laburistična stranka je izključila dva svoja člana, ki sta se udeležila zadnjega mirovnega kongresa na Dunaju. Ta dva sta George Wilson in Lily Warne. GENERAL SUMONJA; V ATENAH JE DOSEŽEN POPOLN SPORAZUM intervencifa Italije na Balkanu spominja na njene nekdanje težnje Churchill odpotuje danes na sestanek z Eisenhowerjem v italijanskem parlamentu RIM, 30. — Po včerajšnji dolgi seji v italijanski poslanski zibornici, ki je trajala do 3.30 ponoči in med katero sta govorila poročevalca manjšine Capalozza (8 ur 20 minut) in Aimirante (tri ure in pol), se je razpravljanje o volilnem zakonu nadaljevalo danes ob 10. uri predpoldne z govori ostalih poročevalcev (za manjšino še socialist Luzzatto, za večino pa socialdemokrat Ber-tinelli in demokristjan Tesau-ro), na večerni seji pa je govoril notranji minister Sceiba. Govori poročevalcev so šli po že običajnem tiru, tako pri opoziciji kot pri večini; dejstvo je, da doslej še nihče v parlamentu ni zaje’ vprašanja volilnega zakona v vsej njegovi družbeni širini. Omenili bi le očiten socialdemokrata Berti-nellija, da je glavni krivec novega volilnega zakona Nenni, ker je spravil PSI, «edino veliko stranko, ki bi lahko bila napredna alternativa proti demokristjanom« v kominformi-stično podložništvo; na tem očitku je gotovo precej resnice. Sceiba ni povedal nič novega. Našteval je, koliko časa je bilo treba za parlamentarno diskusijo o nekaterih prejšnjih italijanskih volilnih zakonih in omenil De Gasperiieve besede, da je obstrukcionizem v parlamentu «politična sabotaža«. Nato je dejal, da so že med sestavljanjem sedanje ustave v ustavodajni skupščini govorili o možnosti nagrade večini in da se je takrat za to zamisel ogrevala «nekat vplivna osebnost« iz sedanje kominformi-stične opozicije. Jutri bodo verjetno začeli glasovati o resolucijah v zvezi z volilnim zakonom. Resolucij je približno 90. George Bidault, ki je skušal sestaviti novo francosko vlado, je sinoči opustil svoja prizadevanja in vrni mandat. Na sliki ga vidimo, ko govori z novinarji pred Elizejsko palačo takoj potem, ko mu Je bil predsednik Auriol poveril mandat za sestavo vlade. KREPITEV VLOGE MALIH DRŽAV Prvi del zasedanja OZN ni dovedel do popuščanja napetosti v mednarodnem položaju, toda tudi ne do zaostritve. Korejska vojna sicer ni zaključena, toda večina v OZN se je ponovno prepričala, da Sovjetska zveza ne želi prispevati svojega deleža k svetovnemu miru. Med razpravljanjem o korejskem vprašanju se je Sovjetska zveza, ko je nastopala proti indijski resoluciji in proti jasno izraženi želji vse glavne skupščine do miru, znašla bolj osamljena kakor kdaj koli. Sama. edino v družbi svojih satelitov, je ostala v očeh svetovnega javnega mnenja glavni krivec za nadaljevanje vojne m nobene spletke ki jih je skušala izpeljati ob koncu prvega dela zasedanja, ji niso pripomogle, da bi se izvlekla iz te osamljenosti. Negativni odgovor Pekinga in Severne Koreje na resolucijo glavne skupščine in potreba, da se kljub temu najde izhod iz korejske slepe ulice, bosta najvažnejša točka dnev- nega reda na drugem delu zasedanja. Azijske in afriške dežele, ki so nedavno dobile neodvisnost ter cela vrsta kolonij in neodvisnih dežel vedno glasneje in odločneje postavljajo svoje probleme pred OZN in odločno zahtevajo njihovo rešitev. Vprašanje Tunizije in Maroka ni več izključno notranja zadeva Francije. Ogromna večina' članic OZN je že izjavi la, da je dolžnost OZN ta vprašanja proučiti, če želi služiti miru. Zato pomenijo tudi predložene resolucije o teh vprašanjih korak naprej in moralno podporo polkolonial-nim 'narodom. Med razpravljanjem ki se je vodilo o kolonialnih vprašanjih, so iskali način za izboljšanje položaja prebivalstva teh ozemelj, za prenehanje rasne diskriminacije in ukrepe za razvoj in napredek teh dežel V tem smislu je odbor za skrbništvo sprejel z ogromno večino glasov vrsto sklepov m' se upiral kolonialnim silam pri njihovem poizkusu da bi zaustavile in omejile enevar- M p gg* I Danes, sreda 31. decembra Silvester. Blažena Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30. Dolžina dneva 8.40. Luna vzide ob 16.37 in zatona ob 8.11. Jutri, četrtek 1. Januarja Novo leto, Dragovid Centralizacija - glavna značilnost italijanskega upravnega življenja Z zakonom o ustanovitvi nadzorništva za industrijo, trgovi no in obrt bi bilo ogroženo delovanje trgovinskih zbornic GORICA, 30. - Italijansko javno in gospodarsko življenje gre vedno bolj v smeri centralizacije. Nikjer ne dovoljujejo nižjim upravnim enotam niti naj. manjše samouprave. Italijanski politični voditelji zbirajo vso oblast v podrejenih zaupnikih, ki so jim neposredno odgovorni za vsa dejanja. Najnovejši primer centralizacije italijanskega gospodar, skega življenja kaže zakonski predlog, o katerem bi morali v najkrajšem času razpravljati nost določenih gospodarskih ustanov in tako vzpostaviti povsod svoje niti. Medtem ko zahteva demokratizacija javnega življenja Čim večjo decentralizacijo dr. žavnega aparata z dajanjem široke avtonomije najosnovnejšim upravnim enotam itd., nahajamo v Italiji popolnoma nasproten pojav: jačanje cen-tralizacije z odvzemanjem naj. manjše avtonomije. Dovolj je, da pogledamo občinsko upravljanje. Skoraj ni mogoče spre- v italijanskem parlamentu. Z | jeti predloga, čeprav bi bil v korist občini. Vsi predlogi se sprejemajo zato, ker jih že vnaprej zakon dobesedno uzakonjuje. Na primer, da bi se v nekateri občini občinski možje izrazih proti sprejemu pred. loga o povišanju pristojbine na pse ali podobno. Ni mogoče. Občinski tajnik bo takoj pojasnil, da to predvideva zakon s to in to številko, od dne itd. Vse je že vnaprej določeno. Tako na občini, tako na pokrajini, tako tudi na trgo. vinski zbornici, če bo prišlo do sprejema zakonskega o. snutka o zmanjšanju njene av. tonomije. Tako so splošne značilnosti upravnega italijanskega življenja. Zato se nam ni treba čuditi, če so demokristjanski volilni matematiki pripravili za. konski osnutek za nov volilni zakon za spomladanske politične volitve, s katerim skušajo doseči v parlamentu tolikšno število poslancev, da si bodo zagotovili nemoteno diktiranje svoje politične linije. Centralizacija in zbiranje oblasti pod okriljem države, to je glavna nota sedanjega italijanskega upravnega življe. nja. Cim več centralizacije, tem manj demokracije. Zato naj se De Gasperi in njegovi podrepniki nikar ne ponašajo s svojo »demokratičnostjo«. njim ukinjajo tudi tisto malo avtonomije zbornicam za trgo. vino, industrijo in obrt. Z o-menjenim zakonskim osnutkom nameravajo ustanoviti nadzprništvo za industrijo, trgovino in obrt pod nadzor, stvom ministra za industrijo in trgovino. Naloge navedene, ga nadzorništva bi bile vzporedne z nalogami trgovinskih zbornie, odnosno bi sami o-pravljali njihovo delo. Vzdrževanje takega upravnega a. parata bi bilo v zvezi z velikimi denarnimi stroški. Računajo, da bi znašali od 20 do 25 milijard lir letno, ki jih bodo morale sorazmerno plačati trgovinske zbornice. Z morebitno uvedbo tega zakonskega osnutka bi se zopet znašli pred posledicami, ki bi imele enak učinek kakor posledice fašističnega zakona o postopni ukinitvi vloge trgovinskih zbornic v javnem in predvsem gospodarskem živ Ijenju. Najbolj bi bili s tem prizadeti plačevalci pristojbin, ki bodo lahko zadovoljni, če bodo plačali potrebne pristojbine. vendar bodo morali popolnoma molčati, kadar bo šlo za razne razprave in predloge o delovanju trgovinske zbornice, o stavljanju predlogov itd. i entraliza. rata kaže i emokrist. ?h področ-nja uki-vtonomi-po vojni ' im usta. r ij vedn da ima le nadzor- Iz tega lahko sklepamo, da vlada demokristjanov skuša vzpostaviti čim večjo odvis- Danes do 12. ure obnovitev trgovskih obrtoic Zveza trgovcev za goriško pokrajino obvešča vse včlanjn-nc tvrdke, da morajo danes do 12 ure obnoviti vse trgovske obrtnice in obenem plačati dr. žavno takso na registrskem uradu. Izvolitev župana v Gradiški GORICA, 30. — Danes zvečer se bodo zbrali k občinski seji novi svetniki Gradišfke. Na dnevnem redu bodo imeli izvolitev župana in pa občinskega upravnega odbora. V Gorici pa bo verjetno prva občinska seja novega občinskega odbora konec januarja meseca. Seznam konzorcijskih prispevkov GORICA, 30. — Goriški župan sporoča, da bo osem zaporednih dni, in sicer od 30. decembra t. 1. do 6. januarja 1953 na občinskem protokol-nem uradu (soba št. 19) na vpogled seznam konzorcijskih prispevkov davka za zboljšanje zemlje za leto 1953. Interesenti si omenjeni seznam lahko ogledajo v jutranjih urah. Nakazila za gorivo GORICA, 30. — Trgovska j zbornica opozarja vse lastnike ! nakazil za bencin, plin, petro. lej in olje za mažo, da morajo do 1. januarja nabaviti dovoljene količine goriva, kajti s tem dnem zgubijo veljavo vsa do sedaj izdana nakazila. S 3. januarjem bo Trgovska zbornica na svojem sedežu v sobi štev. 6 delila nakazila za bencin in petrolej, ki ga meščani uporabljajo za domače potrebe, zato naj se interesen, ti obrnejo na sedež Trgovske zbornice. Vesti za trgovce GORICA, 30. — Zveza trgovcev za goriško pokrajino seznanja vse včlanjene tvrdke, da si na njenem sedežu na Korzu Italia št. 5 lahko ogledajo sledeče okrožnice: Tarife na vino, mošte in grozdje za vino od 1. januarja 1953 dalje; trgovinski in finančni sporazum med Italijo in Argentino z dne 26. junija 1952; izvoz zajčjih kož v kate- ŠPORTNE VESTI rokoli smer; uvoz darilnih paketov; izvoz kontingenta svinjske obele, železnih ali jeklenih žic, sider in siderc iz silicija; določila medministrskega nemškega odbora v prid italijanskim proizvodom; začasen uvoz surove svile za tkanje; uvoz surovega mineralnega olja in parafine iz Sovjetske zveze; uvoz in izvoz «franco valuta«; izvoz povrtnine iz Nemčije; pošiljka italijanskih proizvo. dov preko Somalije; izvoz surovih govejih kož po carini; izvajanje trgovinskega sporazuma med Italijo in Argentino z dne 25. junija 1952, izvoz suhih smokev v Francijo; začasen izvoz risb za kinematografijo. Ing. Ballaben zopet župan v Fari GORICA, 30. — Preteklo soboto se je v Fari sestal k prvi seji novi občinski svet, izbran po upravnih volitvah 14. de-cembra. V občinski svet je bilo izbranih 12 predstavnikov demokrščanske stranke ter 4 predstavniki «Rinascite». Na občini so novi svetniki izvo. lili za župana Fare zopet ing. Maria Ballabena, v občinski upravni odbor pa so prišli; Jo. sip Pettarin, Renzo Brumati, Ivan Blasizza in Alojz Bru-mat. KANIN NAD DOLINO REZIJE. O slovenski preteklosti Ločnika Slovenci na Goriškem živijo v lepem soglasju s Furlani iz Ločnika; če nastanejo nesporazumi, so zanje največ krivi uradniški elementi in vplivi od drugod MošaB JuventinaB 4:3 V nedeljo so mladi juventin-ci doživeli v Moši poraz, ki je prišel povsem nepričakovano, in ki ga je povzročil domači napadalec Marega, ki je v osmih minutah zabil kar tri gole, potem ko je bila Juven-lina v vodstvu s 3-1, Igrišče je bilo blatno in igralci so na njem kar drseli. Padal je tudi gost dež. V prvem polčasu je Juventina igrala dobro in tudi vodila igro, a v drugem polčasu sta popustile Fer-folja in Carnjel, tako da je bila iniciativa sedaj pri domačinih. ki so jo znali tudi pošteno izkoristiti Od juventincev so bili najboljši na igrišču Mo-setti, Cecconi, Graba in Velus-si. Od domačinov pa so se izkazali Casagrande, Facchini in Marega Moštvi sta takole nastopili: JUVENTINA B: Span-ger; Jarc, Mosetti; Cecconi. Velussi, Carnjel; Morelli, Graba Marega Ferfolja. Poldrugo. MOSA B: Malavolti; Fao-chini, Medeot; Deros, Casagrande. Marega; Mosetti, Fe-resin, Pieris. Drigo Coceani. Sodnik je dobro opravil svojo nalogo. Prihodnjo nedeljo bodo ju-ventinci igrali na domačem igrišču v Sovodnjah proti eki- pi Edere iz Gorice. Upajmo, da bodo tedaj zadržali obe točki doma. Košarka Milje-Goriziana 57:55 V nedeljo so goriški košarkarji odigrali v Miljah prijateljsko tekmo s tamkajšnjim moštvom, ki gostuje v prvenstvu druge državne lige. Goričani so izgubili s tesnim rezultatom, vendarle ne smemo imeti tega poraza kot slab znak za nadaljevanje prvenstva. Pri Goričanih smo opazili precej napredka pri mladih igralcih, saj je četvorica Zorzi-Giorgi-Koršič-Rosa uresničila kar 39 točk. Vsekakor bo moral trener Gubana v nadaljevanju prvenstva računati s to četvorico, dočim ne moremo tega reči o starejših i-gralcih, ki so se v nedeljo kaj slabo izkazali, Goričani so nastopili v sledeči postavi: Col-lini, Bensa Rosa (8), Zorzi (12), Kocijančič (3), Giorgi (16), Tommasini (3), Koršič (3), Punten (10). Gorišfka ekipa Isontina, ki gostuje v nogometnem prvenstvu prve divizije, je v nedeljo izenačila na gorišltem stadionu z ekipo iz Koprive. Rezultat je bil 1-1. Ločnik je že precej desetletij furlanski. Ni pa bilo zmeraj tako. Slovencev je v Ločniku precej, toda le takih iz prvega rodu. Slovenski Brici pritiskajo s svojih bregov na ravnino, kjer je lažje življenje. Kdor ni imel v Brdih dovolj zemlje ali se je pa naučil kake obrti, je šel v bližnja velika furlanska naselja v ravnini: v Krinin, Koprivo, Mošo in Ločnik. Prvi rod je še govoril slovenski, drugi rod se je že potopil v furlanskem okolju. Tako je tudi sedaj. Pred dvema stoletjema pa je bil Ločnik slovenslti, Bil je še takrat majhna vas, v katero so počasi naseljevali fevdalni gospodje na svojo zemljo furlanske kmete. V zgodnjem srednjem veku so po opustošenj Furlaniji tudi še onstran Vidma, da še onstran Tilmenta in v nekaterih primerih še onstran Livenze, naseljevali patriarhi in grofje Slovence v Belgradu, Goričici in stotini drugih naselij po širni furlanski ravnini- Poslednjih dve sto let je pa to naseljevanje po fevdalnih gospodih šlo obratno pot in naselilo slovenske kraje: Ibano, Dolenje, Mošo m tudi Ločnik s furlanskimi koloni. V srednjem veku so razne bratovščine opravljale vlogo sedanjih sindikatov. Za nas zahodne Slovence pod Italijo je najbolj poznana slovenska bratovščina sv. Hieronima v Vidmu, od katere se je ohranila najstarejša listina zava-rovalnopravne zgodovine Slovencev iz leta 1452. Le sto let mlajša je mrliška knjiga bratovščine sv. Trojice v Ločniku iz leta 1517. Iz te knjige je razvidno, da so imeli slovenski prebivalci Ločnika tako lepa slovenska imena, da bi imel fašistični zakon o poitalijančevanju slovenskih priimkov, ki je sedaj sedmo leto po vojni še zmeraj v veljavi, obilo posla, da bi vse te ločniške Kose, Jazbece, Mesarje, Zidarje spremenil v Merline, Tassi-ne, Muratorije itd. Toda ob koncu temnega srednjega veka je bilo v Ločniku še zmeraj več pameti in svetlobe kot pa pod fašizmom in pa če hočete, še sedaj na goriškem anagrafskem uradu z osebjem, ki korenini strokovno v šovinističnih neumnostih. Okoli leta 1517 so umirali v Ločniku takile Slovenci: Andreas, filius »Juri Kos>, Baptista »Susha», Philip Jasbic, Lenza Vran, Spetina Mesar itd. Ne smemo se torej čuditi. da imajo v Ločniku take folklorne plesal-ce in folklorne skupine, ki hodijo plesat po vsem svetu. Pri prednikih Kosih se temu ni čuditi. No pa tudi imena sedanjih ločniških družin kot na pr Bratuž, Mrak, Jasnik, Medvešček, Okroglič, Vrisk itd. izpričujejo, da teče nepretrgoma tok slovenske krvi skozi stoletja iz roda v rod skozi pre-nekatere ločniške hiše. Tablice na hišah pokazujejo sicer razna imena italijanskih ulic, toda še so v rabi ista slovenska krajevna imena kot na pr v Steverjanu, Standrežu ali Sovodnjah ali Cerknem, ali Cernučah pri Ljubljani ali Razvanjih pri Mariboru. Ljudje v Ločniku hodijo še v «Go-renji in dolenji konec*, mularija se drsa po zimi po »bregu«, ob «potoku» vtikajo race glavo v smrdljivo vodo, »cesta« pelje na polje, v »dolinici« in v «grapinici» se najprej čuti pomlad, in «vrtec» tudi ni dosti spremenil svojega zelenja. Etnografi bi imeli kaj čudno bčro v vsakdanjem govorjenju ločniških Furlanov, ki rabijo «omeio» pri peči, gredo v «fa-rovž«, kadar se kaj zgodi v družini, zakurijo »kres« pri svečanostih Lege Nazionale, jih piči «čbela» in se ustrašijo »slepca«, ki ga zamenjujejo za nevarno kačo. Se zmeraj imajo opravka v Ločniku z »mlekaricami* in (ipesternami« itd. itd. Ze napoleonske vojne so pripeljale v Ločnik precej furlan- skih kolonistov na cerkveno zemljo in na zemljo grofa Attemsa. Slovenski domačini v Ločniku so kmalu za novimi naseljenci začeli govoriti v furlanščini. Stalno je sicer pritekal tok Slovencev iz okolnih Brd, toda vpliv bližnje furlanske ravnine ie bil močnejši. Pod dekanijo Ločnik so spadala takrat slovenska Brda in dekani so se menjali; bili so Furlani, največkrat pa Slovenci, ker je bila večina vernikov v ločniški dekaniji slovenska. Furlanski dekan Leonardis je vpeljal v začetku devetnajstega stoletja furlanske pridige, zraven pa so bile še slovenske, za Slovence, ki so postali v Ločniku manjšina. Proti koncu devetnajstega stoletja se je tudi med nekaterimi Furlani iz Ločnika pojavil nestrpni nacionalizem in konec je bilo slovenskih pridig. Leta 1889 je imel zadnji slovenski govor v Ločniku kurat Golob iz bližnje Podgore, zadnji slovenski tovno vojno. Ostali pa so še slovenski kaplani, ki so skrbeli za dušno pastirstvo ločniških Slovencev. Za slovensko besedo malih Slovencev v Ločniku in bližnji Gradiščuti pa italijanske šolske oblasti niso hotele odpreti slovenske šole, ker se boje, da se ne bi Slovenci v Ločniku dovolj hitro utapljali v furlanščini. Slovenci na Goriškem živijo v lepem soglasju s Furlani Ločnika in če pride do kakega nesporazuma, so krivi tega uradniški elemetni in vplivi od drugod. Slovenci so veseli, da uživajo sloves plesi in «vi-lotte», ki so nastali pod vplivom starih slovenskih naseljencev v Ločniku in v bližnji slovenski okolici. r. Avtobusni promet Tvrdka Ribi sporoča, da vse dekan v tožniku'j>a je1 ttl'Fi-", hjfene 'avtobusne , liniie 1' ja. lipič. ki je umrl med prvo sve-1 nuarja ne bodo (Jelovale; izje- ' v.;. »a • •• i >• t-DO 5! * J. Oil Slikarska razstava umetnika JOŽETA CESARJA je odprta vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure v prostorih Zveze slovenskih prosvetnih društev v Gorici. Ul. Ascoli 1/1. ma je samo proga Trst-Gorica-Beljak, ki deluje vsak dan od 24. dec. do 6. januarja, in sicer odhaja avtobus iz Gorice ob 7.30 in se vrača ob 2P45. Mestni avtobusi bodo redno poslovali tudi na silvestrovo in na novo leto. Urnik javnih obratov na silvestrovo in novo leto GORICA, 30. — Na silvestrovo zvečer je urnik za trgovine vseh vrst poljuben, torej trgovci zapro trgovine po svo. ji želji. , Na dan novega leta bodo dopoldne odprte samo pekarne in mlekarne, ostale trgovine pa bodo zaprte ves dan. Tudi pokriti trg bo ta dan zaprt. Kopališče v Ulici Cadorna bo imelo sledeči urnik: v sredo bo odprto od 8. do 20. ure. V četrtek bo zaprto ves dan. V četrtek na dan novega leta bodo tudi frizerji imeli prost dan. Na silvestrovo in celo noč 1. januarja so javni lokali lahko odprti, razen krčem. Slovenski trgovci in obrtniki, ne pozabite si nabaviti koledar Dijaške Matice ! Dve nesreči z motorji GORICA, 30. — V zelo hudem položaju so pripeljali v krminsko civilno bolnico komaj 16-letnega Emila Pizzo. Zdravniki so ugotovili pretres možganov, vendar se stanje mladeniča nekoliko popravlja. Do nesreče je prišlo pri Sv. Ivanu ob Nadiži. Mladenič se je prevrnil z vespo, ob padcu zletel na tla in zadel z glavo ^>b cestni gbeion. Druga nesreča z motorjem ie je pripetila 17-letnemu Lucijanu Olivu iz Moše ter 18-letnemu Luciju Maregi iz Ločnika, prvi je odnesel rano na desni nogi. drugi pa hude posledice v glavi in rano nad levo obrvjo. Seja sovodenjskeqa občinskega sveta SOVODNJE, 30. — Danes zvečer je bila v Sovodnjah seja občinskega sveta. Z raz. pravljanjem so pričeli ob 15. uri. Obširnejše poročilo o po-teku bomo objavili v prihodnji številki. S kolesa je padla GORICA, 30. — V civilno bolnico v Ulici Brigata Pavia so pripeljali včeraj 55-letno Rozo Trevisan iz Vermiljana. Zena je padla tako nesrečno s kolesa, da si je zvila koleno. Ozdravela bo v 20 dneh. KINO VERDI. 16.30: »Duša in obrazi B. DaviS.' VITTORIA. 17; «Bagdadski orel«, J. Agar in L. Bali. CENTRALE. 17: »Vas belega človeka«, J. Hall in M. Ca-stle, barvni film. MODERNO. 17: «Pot upanja«, R. Vallone in E. Varzi. Danes razdelil dedek Mraz nad 700 paketov našim najmlajšim Razdeljevanje daril je bilo združeno z recitacijami ali pa z nastopom lutk Dedek Mraz tudi letos ni pozabil naših otrok; včeraj se je zglasil v Skednju, Dolini, Padričah. Bazovici in na Kon. tovelu, kjer so ga otroci povsod z veseljem sprejeli. V Skednju se je zbralo v spremstvu svojih staršev, kar 185 otrok, ki so žarečih lic in veselih oči sprejeli iz rok dedka Mraza dariine pakete, v katerih je bilo mnogo dobrot. Dedek Mraz je pri,šel v sprem, stvu dveh škratov, od katerih eden je zapel tudi lepo pesmi, co, ki jo bodo škratje zapeli v pravljični igri «Sneguljčica». Tudi dedek Mraz je spregovoril otrokom nekaj besed ter jim želel obilo uspeha in sreče v novem letu ter se nato od njih poslovil z obljubo, da se prav gotovo zopet oglasi čez leto dni V Dolini so se zbrali otroci iz Prebenega, Krogelj in Dom-ja ter z nestrpnostjo čakali prihod dedka Mraza, ki pa ni prišel sam, temveč v sprem, stvu tov, Marsiča in njegovih lutk, ki uživajo med našimi najmlajšimi že veliko popularnost. Tov. Marsič je prikazal dve igrici in sicer «Kužek in mucka« in »Ob novoletni jelki«, ki sta otrokom zelo u-gajali, nakar je nastopil dedek Mraz ter razdelil 140 paketov. V veselem razpoloženju in navdušenju so pozdravili prihod dedka Mraza tudi otroci iz Padrič in Gropade, ki so se zbrali v dvorani prosvetnega društva. Da bi bila obdaritev čim bolj svečana in prijetna, so pokazali otrokom tudi skioptične slike o pravljici «Sneguljčica», nato pa je dedek Mraz razdelil 85 zbranim otrokom pakete. Ob 17. uri je prišel dedek Mraz tudi v Bazovico, kjer je bilo zbranih 110 otrok; s seboj je prinesel prav toliko paketov ter jih izročil v roke presrečnih malčkov, ki niso vedeli, kako bi se dedku Mrazu zahvalili. Odtod je nadaljeval pot na Kontovel, kjer je otrokom s Kontovela in Proseka razdelil že pripravljene pakete. Seveda ni manjkal tudi tov. IV/1 sič s svojimi lutkami, ob kate rih so se otroci do solz nasme. jali in nazabavali. Danes bo dede*k Mraz obiskal še Veliki Repen, kjer bodo otrokom pri obdaritvi vrteli tudi skioptične slike o «Sne. guljčici« in Lonjer, kjer bodo njegov prihod počastili s prizorom «Ob novoletni jelki«. Alojz Milič podlegel Kakor smo izvedeli, je 52.letni Alojz Milič stanujoč v Zgoniku št. 27, ki je predvčerajšnjim verjetno zaradi živčne krize, tako je namreč izjavila neka bolničarka, skočil skozi okno urološkega oddelka splošne bolnišnice, podlegel poškodbam, ki si jih je prizadel pri padcu. Miliča so pred. včerajšnjim okoli poldne zaradi obupnega stanja na izrecno željo njegove žene odpeljali domov v Zgonik, kjer je pol ure po prevozu izdihnil. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Zaradi črnega mačka za 6 mesecev med 4 stene Žalosten konec vraževernega početja pijanca, ki je metal kamenje za mačkom v cerkvena vrata in se še upiral policiji Komaj 29-letni težak Vitto-rio Priester, stanujoč v Ulici deHTstria se je kljub svoji mladosti vdal vinu in včasih tudi pregloboko pogleda v kozarec, Ta njegova strast mu je naredila že velike preglavice in za zadnjo se bo moral mož pokoriti pol leta v zaporu 11. t. m se je namreč Priester zadržal v neki gostilni, kjer je prekomerno pil. Ko se je naveličal sedenja in pitja v gostilni je odšel na prosto, toda tu mu je vino udarilo v glavo in ga zmešalo, da sam ni vedel kaj dela in kaj se z njim dogaja. Pot ga je zanesla na trg pred cerkev pri Sv. Jakobu. Med potjo je morda mož premišljeval kako po najkrajši poti priti domov, toda glej ga spaka, preko trga je počasi stopical črn maček. <’ in druga od 14 do 1* 'e ju Sejmi bodo v Prost°.t SHPZ v Ul. Roma 1*'* vsako nedeljo od 9. do 11 ure- Vabimo vse starejše teliste, da se sejma ude , žijo, da s svojo izkušnjo P pomorejo k najboljS*®" uspehu sejma. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sp°' ročamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naiš ljubljeni mož in oče ŽULJAN BERNARD Pogreb dragega pokojnika bo danes oh 15.30 un iz hiše žalosti v Ricmanjih št. 61 na domače po^0- oališče. Žalujoče družine: ZULJAN, ŽERJAL in UKOSlCH Tret - Ricmanje, 31. decembra 1952. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sp j ročamo žalostno vest, da nas je danes po dolgotr težki bolezni za vedno zapustila PIJ RIČ ERNESTA Pogreb drage pokojnice bo danes 31. decernbra 1952 iz hiše žalosti. Žalujoči soprog, Karlo in Lucijan Veliki Repen, 31. decembra 1952. zahvala ALOJZIJA KRALJA in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo č. g. ""Sj mu zboru in darovalcem cvetja. Prisrčna n d tud delavcem IACP. DHU2INA KRALJ Trebče, 30. decembra 1952. f ^eB''0 ^eP°r,'ran'^ preseljenih in zaprtih do- j S %ZŠ mS %J\Z'[AL mačinov cenijo na poldrugi milijon ali četrtino > " ? baltiškega prebivalstva - Sovjetska petletka, l zatira načrtno ;'■•“- strbt=£j Litovce, Estonce in Letonce Zakaj sem pobegnil iz sovjetske vojske Baltiške države: Estonska, Letonska in Litva imajo še danes. čeprav je minilo že dobrih deset let, odkar so izgubile politično samostojnost, svoja diplomatska zastopstva v vseh prestolnicah Zahoda; to pomeni, da države, pri katerih so njihovi diplomati akreditirani. priznavajo navedene 3 države kot bi dejansko še vedno obstajale. Kljub temu prisotnost teh diplomatov pri vsej realnosti dnevne politike ne učinkuje preveč ter izraža sa-nto odločnost njihovih narodov, da ne priznavajo s silo ustvarjenega stanja na Baltiku jn da njihove države pravno še vedno živijo. V resnici So zastopniki baltiških držav diplomati brez držav in narodov in za njimi stojijo le politični emigranti, dasi soglašajo z njimi gotovo vsi prebivalci njihove domovine. Odkar je padla železna zavesa tudi vzdolž zahodnih meja. treh baltiških republik, je prišlo v teh, nekoč cvetočih poljedelskih deželah, do globo-kosežnih sprememb, ne samo Pa političnem, ampak tudi na narodnostnem in gospodarskem področju. Tako se je celotna slika Balta popolnoma spremenila. Zal je začela Sovjetska zveza že leta 1940, torej takoj potem, ko si je z Nemčijo po Pogodbi iz avgusta 1939 razdelila Poljsko in ostale vzhodne evropske predele, s preganjanjem domačega prebivalstva Estonske, Betonske in Litve: Po poročilih političnih beguncev je Sovjetska zveza depor-tirala nekaj sto tisoč ljudi iz teh dežel, precejšnje število pa vrgla v ječe. Kakor se spominjamo, so Nemci po napovedani vojni vdrli v Baltik in gospodovali tam od leta 1941 do poletia 1944. V tem času so Se vrnili tjakaj Rusi, na kar je po drugi zasedbi sledila aneksija navedenih držav od strani Sovjetske zveze, ki je prve mesece pustila na krmilu domačo vlado, nato pa začela delati po svoje, seveda po živ naprej določenem načrtu. Danes nihče ne ve kako visoko je število žrtev, toda begunski odbori v inozemstvu cenijo, da so zavoljo metod sovjetske raznarodovalne politike izgubili baltski narodi o-krog poldrugi milijon ljudi, kar pomeni več kot četrtino vsega svojega prebivalstva. Večina teh nesrečnežev gineva v taboriščih za prisilne delavce za Uralom. Kar je ostalo ljudi doma, živijo v večnem stra hu da odneljejo tudi nje v pregnanstvo-. KAJ ODKRIVA NOVA j—n . j m.. PETLLTKA- Na nič manj revolucionaren način kot prensnova prebivalstva, je v teku tudi ves gospodarski preustroj te pokrajine. Kdor si bliže ogleda sovjetski petletni gospodarski načrt za dobo 1951 do 1955. mu pade v oci, kako posveča Sovjetska lim deželam Sovjetske zveze, tako da imenujejo Balt za nekega varovanca sovjetske gospodarske politike, izražene v petletki. Tako so nastale v Rigi, Kaunasu in Narvi nove velike e-lektrarne, s pomočjo katerih so dva in polkrat povečali on-dotno proizvodnjo električne sile. V Rigi in Memlu bodo zelo razširili in modernizirali pristanišča, poleg tega je v načrtu zgraditev novih ladjedel-, nic in strojnih tovarn. V vsem baltiškem območju postavljajo obsežne nove strojne in traktorske postaje, skratka bal tiške pokrajine bodo prejele od petletke gospodarske dobrote, ki jih drugi kraji Sovjetske zveze niti od daleč ne bodo deležni. BALTIŠKA TRDNJAVA Naravno je, da ima vsa ta posebna skrb in prednost, ki jo Balt uživa v petletki, svoje vzroke. Odkar so postavili Rusi načelo, da imajo neomejeno pravico do Baltiškega morja, ki mora postati izključno morje Sovjetske zveze, ter od časa, odkar so začeli graditi ogromno mrežo strateških oporišč na celini in vzdolž vse obale, zasledujejo cilj, da morajo dobiti v svojo pest tudi zaledje. Temu cilju služijo vse množične deportacije domačega prebivalstva ter preseljevanje v druge, pa tudi dosledno in načrtno naseljevanje kolonistov iz notranjost: Sovjetske zveze ter nagla izgradnja celotnega gospodar skega potenciala baltiških dežel. Tako so sovjetske oblasti naselile tukaj že okrog milijon ljudi; največji je bil dotcj; novih naseljencev v Litvi, ki tvorijo s svojimi 500.000 enota, mi že znaten del skupnega prebivalstva. V kratkem bodo tvorili domačini le narodnostno manjšino. Pri naseljevanju baltiških pokrajin se je pripetilo nekaj, kar je za sovjetske razmere zelo značilno: moskovski mogočniki so ;meli v načrtu naseliti najprej Vzhodno Prusijo. toda novi naseljenci niso Šli radi v to deželo. Tako so gledali, da so tako ali tako ušli iz vlakov; v ta namen so se poslužili na potovanju sabotaž, kar je povzročilo, da se je vlak med prevozom prisilnih kolonistov moral naenkrat ustaviti. Ce je le bilo mogoče, so pazili na to. da so izstopili na ozemlju baltiških republik ter se pridružili prvim redkim naseljencem ali pa so se sami nekje nastanili in polagoma ustanovili lastno naselbino. To at bilo težko, ker je bilo v baltiških krajih zaradi deportacije dotng^inpv itak- polno praznih vasi in domovanj. Poleg tega so se vrinili tudi med domačine. Glede na to, da je vodila ena od železniških zvez v Vzhodno Prusijo skozi Minsk, Wilno in Kovno, so številne Sprva so nastopale sovjetske oblasti proti tem ilegalnim naseljencem strogo: kakor hitro so jih ujeli, jih niso odvedli v Vzhodno Prusijo, marveč so jih odgnali na prisilno delo v Sibirijo. Ko so naseljenci spoznali svojo usodo, ki jih je čakala so se rajši zatekli v gozdove in močvirja ali pa so se v obupu pridružili odporniškim gibanjem. Medtem so v Moskvi spoznali, da bo trajalo še mnogo časa, preden bodo mogli kolonizirati baltiške pokrajine. Za. voljo tega so se odločili, da bodo pustili pri miru te »spontane« koloniste, končno so jim začeli priznavati celo razne prednosti ter so postali najboljše sredstvo za izvajanje naselitvene politike Sovjetske zveze. Baltiški mali narodi preživljajo v tem trenutku svojo največjo krizo, ki jih je kdaj doletela v zgodovini in žalostno je, da je povzročila njihovo nesrečo Sovjetska zveza, torej država, ki se v zasmeh vsega kulturnega sveta imenuje »zaščitnica malih narodov«. Vladar neodvisne arabske države Kuwait ob Perzijskem zalivu, šejk Al Šalim Al Sabah, Je naročil britanskemu podjetju, da zgradi za približno dva milijona funtov šterlingov sodobno višjo tehnično šolo, ki jo vidimo na sliki. MMMiiiiiiiiiimniiiiiiiiMiiiiiiiiiiHiiiinHtmviiiiniiminTiiifii (Pripoveduje narednik N. L Šutov) zveza posebno pažnjo "balti1 ukrajinske, ruske in tur :e-skim deželam tudi na gospo- i stanske družine, ki so bile do- darskem področju. Njen inte-rea. se razteza na industrijo, poljedelstvo, promet, pa tudi nakulturne zarWe. Sedanja petletka priznava baltiškim ..o-* m rePublikam celo iz-zito prednost nasproti osta- ločene za naselitev Vzhodne Prusije, ostale- v Litvi. V E-stonski m Letonski pa so osta. li tisti kolonisti, ki so se vozili v Prusijo po obalni progi od Leningrada proti Koe-nigsbergu. Te dni so imeli v Marseil-leu zanimivo razpravo, na kateri je bil obtoženec znani francoski arhitekt Le Corbu-sier. Tožbo proti njemu je vložilo francosko združenje za estetiko. Francoski esteti, združeni v tem društvu, so se spo. taknili ob najnovejši stvaritvi velikega arhitekta — fantastični in orjaški stanovanjski stavbi «zračno mesto« v Marseil-leu, v kateri je prostora za okrog. 1300 stanovalcev, neiamp čunajoč na šolo, trgovine, de. lavnice in podobno. Društvo je ostro kritiziralo mbd¥FniB stični slog stavbe ter zahteva-Irf najmanj 20,000.000 frankov odškodnine. Po njihovem mnenju je Corbusier zgradil novo stavbo izven dovoljenih za. konov. «Lahko bi zahtevali, da bi se stavba porušila« — so trdili tožilci — «toda ker nas je strah pretiravanja, saj bi s tem uničili štiri milijarde frankov. bi se zadovoljili tudi z 20.000.000 frankov odškodnine, kar bi nam pomagalo pri nadaljevanju naše plemenite na- loge varovati estetsko lice | belce. Francije.« Razprava še ni zaključena, v ostalem pa ji Cor. busier sploh ni prisostvoval, ker je zaposlen pri gradnji ne. kega mesta v Indiji. Sicer pa je imel tudi Eiffel težave s sodiščem, ko je zgradil svoj pariški stolp... Qleduli&cv V Nairobiju v Keniji je bilo odprto najmanjše stalno gledališče na svetu »Nenya Na. tional Theatre«, ki ima vsega skupaj samo 76 sedežev. Ker ni bilo mogoče uresničiti zamisli zgraditve novega gledališkega poslopja, je bilo gledališče odprto v prostorih dra-matske šole. Gledališče upri. zarja posamezna dela po pet tednov zaporedoma. Seveda je tudi v to gledališče prodrla rasna diskriminacija, saj je gledališče izključno samo za Sovjetski narednik N. I. Sutov je pobegnil iz svoje enote, fci je pripadala nekemu sovjetskemu pehotnemu polku v Vzhodni Nemčiji. To je bilo novembra 1951. Zatočišče je našel v britanski coni v Zahodni Nemčiji. Sam je. povedal o svojem begu naslednje: Vedno spet mi zastavljajo dvoje vprašanj: zakaj sem pobegnil iz sovjetske vojske in kako živi navaden delavec v Sovjetski zvezi. Na prvo vprašanje lahko odgovorim z nekaj besedami: ra. zočaral sem se nad življenjem v svoji domovini pod sovjetsko oblastjo. »Kapitalistične" postelje Kmalu potem, ko sem prispel v Vzhodno Nemčijo, sem sklenil, da si bom od znotraj ogledal kako kmečko hišo blizu kraja, kjer smo bili nastanjeni. K temu me je priganjala radovednost, ker sem sam iz kmečke družine in ker sem delal na kmetiji, preden so me vzeli k vojakom. Tako sem nekega večera potrkal na vrata kmečke hiše. Povedal sem. kaj bi rad, in nemški kmet mi je razkazal svojo hišo; pokazal mi je tudi postelje, ki sem se jim posebno začudil. Imele so namreč pernate blazine in žimnice na vzmeteh. Prej sem si predstavljal, da stanujejo tako samo »kapitalisti«. Zdaj, ko sem spoznal življenjske razmere v zahodnih državah, vem, da_ je takratne moje ravnanje težko razumeti. Toda če vam povem kaj iz svojega življenja, boste laže razumeli, zakaj se polasti toliko sovjetskih vojakov, ki pridejo v stik z življenjem v drugih deželah, nezadovoljnost. V sovjetsko vojsko so me vzeli leta 1949. Zdaj sem star 23 let. Ko sem pobegnil, sem bil narednik. Prej sem živel čisto navadno življenje, tako kot ga mora živeti velika večina povprečnih ljudi v sovjetski Rusiji, ki skoro ne poznajo upanja na kako izboljšanje. Rodil sem se 31. decembra 1928 v kraju Kambarka, a večji del svoje mladosti sem preživel z babico v Janaulu, kar pomeni Nova vas. To je majhno tržno mesto v Baškirski sovjetski republiki ob železnici na sredi poti med Kazanom in Sverdlovskom. Janaul je podoben vsem majhnim mestom v Rusiji. Glavna cesta se imenuie seveda Leninova cesta. Novi del mesta je zgrajen precej nenačrtno. Dvo in tronadstropne hiše na redko stoje med nizkimi lesenimi hišami in kočami. Ko mi je bilo pet let, je odšel oče na delo v Uralske hribe in me pustil v babičini oskrbi. 2ivela sva v mali leseni hišici, ki je imela vsega dva stanovanjska prostora. V enem nas je živelo skupno šest ljudi. — Stric, teta in razen naju z babico še dva moja bratranca. Soba je bila nekaj nad 3 metre dolga in kake tri metre široka. V njej je bilo prostora za posteljo, mizo in klop, na kateri smo sedeli pri jedi. ter še za tri stole. Kadar smo jedli, sta sedela otroka na postelji, na kateri sta no- """""iiiUMlimiiiiMNliiumimiiimin innliMiimiMHini...........................im m m II uit................lllm!ilillllllliIViliimlmImVi)iinIliiVilMaimlmiiiiliililiIIVImillliMllliillllli|llllitliillalM,lllillmfVII„,m"""""i""l'iiliiim!illlililll,llll amaro: Dne filtri i di istoria 1943-1043 fmmmmmmmammmmtmm mtn, iwh—i Attilio Tamaro jt precej vic na osebnost v italijan* javnem, kulturnem in političnem življenju. Znan n red v s.j m kot zgodovin ar, ki se je mnogo pečal z raz-zgodovine Tista in problemov iredentizma. f «*•??•'* znan po ovojem zagrizenem šcvinizr. u ‘ttskih del, v katerih se je zavzemal za italijanstvo MrVJ^r1 <*m prrprčanju. 'Vvh-r mnogih tendencioznih zg< del, v katerih se je zavzema' Jui.jske krajine, prostovoljec v prvi svetovni dov Trsta vr nrofi na **al’lanski stran!, kasneje faiist, univerzitetni ;?sor in fašistični generalni konzul v Švici, je po n, e ir i 11:1(1 fašizmom spočetka previdno umolknil in se 11,1 v ospredje' Kot preveč kompromitiranemu fašistu mogli takoj zaupat kakega vplivnega in vidnega m n nie-il ;. »oda njegove* izkušnje in zasluge niso ostale po-zioijenc v or>ih Italijanskih političnih krogih, ki so iz li ,nYzma »Prejel; dediščino iredentistične borbe. 2e reta 1.146 izide v dnJC, izdaji še pred vojno napisano ramarovo delo «Storia di una cittf, e di una fede« <«Zgn uovina nekega mesta in neke vere«! avtor sam pa v 2 'z Previdnosti rajši pod psevdonimom Giusti Mont e m ul'a n° objavi delo «L;> Venezia Giulta e 1 unita «"!> italia (».Julijska krajina m enotnost Italije«) in to 'zdajt posebej pred mirovno, konferenco v Parizu o-»novanegu »Centro italiano dl studi e pubblicazioni per •’'coneiliazione int prnazionalo». ki si je zadal nalogo, d« 1 “znanstvenimi publikacijami« podpre aspiracije oživele Sa italijanskega imperializma. Vendgr Tamaro ni dolg) usta! v ozadju. Cim so se Poraženi fašisti znova zbrali reorganizirali in začeli ko rak za korakom osvajati izgubljene poziciie v italijan »Kem političnem in javnem življenju sploh, je tudi Ta ioiJ° ,znova stopil s polnim imenom v javnost. V letih i'‘l do J950 so prj z.a!ožbi Tosi v Rimu zaporedoma lo«« ikjV debele knjige z naslovom «Due annj di storia ra .3-194;'». (»Dve leti zgodovine 1943-1945»), Vse te tri Knjige velikega formata štejejo kar 1904 strani, razde Ijene kim so na 37 poglavij z dodatkom, opremljene z veli-št > . evdom dokumentarnih fotografij. dokumentov, ariii opombami, ki navajajo uporabljene vire — ,ve. objavljene in neobjavljene spomine politikov |n - • v»..v Iti **V » “ J" • -J '..V «|»wiiiiiic |rv*. »•— — - vfyaKOV polemično politično literaturo, časopise, u-dne akte itd, ’ ............... »Obsodb conc1an eiu s,. a Italije v mirovni pogodbi«) pri založbi izšlo njegovo nel trattato r.adne akte Itd. Letos na le izšlo nieoovn najnovejše di pace« li Ca-delavnost zgodo-o hni'-’ zagrizenega šovinista in iredentista, ki • c’ čim odkritUu'1J#vI3a na i,a!iianski politični pozorni-izgub'ienim( h« so aspiracije italijnnske buržoazije za bosta ia strun.>n„Peria?ist’4nimi pozicijami in čim ostrejša gonja proti Jugoslaviji. Tamarovi »Dve leti zgodovi- d~io' ■•d. Letos pa je («Obsod? C?ndant,a delVltalia p-dli Škrati. , ' .................. o ------ vinarja 'fašista *'vahna in obsežn se toliko ' V katerih obravnava zeod *n° obdobje “»Mianske , ,ne 0(1 Padca taiizma p,, ' . 'aPituiacije Nemčije je tedno Vlotj v roke Čeprav av1or strokovno izobražen Zgodovinar, to deln k|jub ob-Salernu up0rabljenemu znan. znamomU ap;'ra,u še daleč n, znanstveno delo. Nasprotno - obširno navajanje najrazličnej. ših virov, sklicevanje na znana imena v filozofiji in histo-riografiji, vse to je dejansko samo poskus, dati temu videz znanstvene objektivnosti in skrupuloznosti. V resnici pa gre v vseh treh kniiKah za pod krinko patriotizma slabo prikrit poskus rehabilitacije fašizma, za zagovarjanje fašistič. oc imperialistične ekspanzije, pozivanje na revanžo, za zelo tendenciozni izbor zgodovinskih dejstev in dokumentov. Zato sodijo omenjene tri Tama-rove knjige bolj v dnevno politično agitacijo kot pa med prava zgodovinska dela. Nas v tem delu predvsem zanima, kako obravnava in o-cenjuje Tamaro probleme, ki zadevajo odnose med Jugoslavijo in Italijo ob komaj minulih dogodkih. Čeprav današnja demokristjanska vlada v svoji uradni politiki do Jugoslavije še ni zavzela tako odkrito formuliranih stališč, na kakršnih stoji Tamaro, je pa vsekakor res, da je stalno naraščajoče neofašistično gibanje v Italiji MSI (Movimento sociale italiano) prav na istih pozicijah. Ja se s takimi stališči v poluradnih izjavah in neuradnih komentarjih mnoge vidne italijanske politične o-sebnosti solidarizirajo in da jih v raznih inačicah dnevno ponavlja skoraj celoten italijanski tisk v svoji gonji proti Jugoslaviji. Najbolj pereče vprašanje v jugoslovansko - italijanskih odnosih, ki je neprenehoma na dnevnem redu, je brez dvoma vprašanje Trsta. Prav temu vprašanju pa posveča Tamaro mnogo pozornosti. Celotno IX. poglavje Tamarovega dela pod naslovom «Izguba Ju_ lijske krajine in Dalmacije« govori o dogodkih ob kapitulaciji Italije. Vse te kraje seveda šteje avtor še vedno za integralne dele Italije. «V generalštabu, še bolj pa pri generalih zarotnikih ni bilo nobene zavesti o nevarnosti, kateri so bili izpostavljeni ti deli Italije nihče ni pomislil na nujnost obrambe fako ogroženih meja, nihče na to, da bi pravočasno in učinkovito zaprl julijske prelaze in ščitil te ne- srečne province«, piše Tamaro. | vem delu. Likvidirani fašisti so po Tamarovi oceni bili »aretirani brez razlike, samo zato, ker so bili Italijani« (II., str. 53), čeprav samega sebe’ kasneje pobija z dokumenti, saj beremo v proglasu reorganizirane fašistične republikanske stranke, sprejete na kongresu v Veroni dne 14_ novembra 1943, tudi naslednje: «Prvi nacionalni kongres republikanske fašistične stranke se spominja onih, ki so padli za republikanski fašizem na bojiščih... v .fojbah’ Istre in Dalmacije in ki se pridružujejo mučenikom revolucije, falangam vseh, ki so umrli za Italijo.« (II., »tr. 249). Toda borba proti fašizmu je pač bila »barbarstvo« in Tamaro piše: »Fojbe bodo ostale v neprekinjeni martirologiji Italije kot imena, polne groze in svetosti. Ostali bodo neizbrisni spomini bar-barstev, ki jih bo civilizacija morala maščevati« (II., str. 54). Avtor se ni resno zamislil nad dejstvi, ko se pritožuje in z obžalovanjem ugotavlja resnico, da so ob italijanski kapitulaciji italijanske vojake in oficirje razoroževale tudi neoborožene žene in gospodinje. Pač pa je za ta sramotni zlom italijanske vojske in z »izgubo« Dalmacije in Istre ugotovil: «Med temi zlomi, temi nesrečami in temi nasilstvi se je začelo uničenje dvatisočletnega italijanstva vzhodnega Jadrana, ena največjih tragedij narodne zgodovine, ki je prav taka, kot je bil propad jadranskega romanstva zaradi barbarskih invazij po VI. stoletju« (I., str. 549). Seveda fašistični zgodovinar noče in ne more pravilno oceniti borbe antifašistov, zlasti pa ne onih italijanskih antifašistov, ki so se po kapitulaciji Italije pridružili jugoslovanskim narodom in z ramo ob rami z jugoslovanskimi partizani skušali oprati sramoto, s katero se je umazala Italija s fašistično napadalnostjo in grabežljivostjo. «Ziveli so bedno življenje, kakor da bi jih bog zapustil ali kaznoval, ker so sprejeli to borbo« piše Tamaro o teh italijanskih partizanih v Jugoslaviji (II., str. 473). (I., str. 537). Tako zadržanje generalov, udeležencev dvornega in Badoglievega prevrata pa ocenjuje Tamaro za izdajstvo in to ne samo do Italijanov, marveč nič več in nič manj kot izdajstvo nad Slovani teh krajev. Po njegovih za lase privlečenih trditvah, ki se tudi na drugih straneh njegovega dela v raznih inačicah ponavljajo, je bila italijanska okupacija teh krajev prava blagodat. Trdoglavo zanika sleherno raznarodovanje slovanskega prebivalstva v Julijski krajini in trdi celo, da sj je fašistična politika pridobila med njim mnogo simpatij. V posebnem odstavku XXX. poglavja, posvečenem Julijski krajini, kjer je govora o položaju na jesen 1944. piše Tamaro med drugim: «Jugoslovani so vodili razbrzdano nacionalistično gonjo in odkrito zahtevali vso Julijsko krajino s propagando, polno neštetih laži... Največja laž je bila, da je italijanska dominacija slabo ravnala in raznarodovala Slovane...« (III., str. 380). Da bi sam to svojo laž utemeljil, piše v naslednjih vrsticah: «... znano je prav tako, da je Tito odklonil plebiscit, ker je vedel, da bi julijski Slovan> P° veliki večini glasovali za Italijo,... da je mnogo teh Slovanov preselil v notranjost Jugoslavije ter nastanil na Krasu in v Istri balkanska ljudstva«. Ni torej potrebno še posebej dokazovati, kakšna je vrednost »znanstvene argumentacije« gospoda Tamara. V skladu s takšno iredentistično in fašistično koncepcijo je seveda sleherna rekonstrukcija in ocena zgodovinskih dogodkov pretekle vojne, ki so količkaj v zvezi z jugoslovan sko-italijanskimi odnosi. Fašistični prefekt mesta Trsta Bru no Coceani je »mož brezmejnega patriotizma«, oni fašisti pa, ki so ga na to mesto imenovali, «najboljši med onimi, ki so čutili odgovornost, da rešijo, kar se rešiti da« (II., str. 51). Slovenski partizani so v očeh tega »zgodovinarja« pobesneli morilci in zločinci, strastni sovražniki Italijanov, ki so s patološko strastjo pobijali Italijane in «fojbe» seveda niso izostale v Tamaro- nam je bila, da smo se zbrali na vaški cesti in se pego v ar, jali ali prepevali, včasih do zr noči spala teta in stric. Bra-. «• itP° i®1"‘ dn1-de.la ,na. *°}z *_____ -_-i; __ nozu sem si zazelel, da bi se tleh hana ^ neči Zdal naučil kake obrti- Zato sem se tlen, babica pa na peci. Aaaj • i „ lahko razumete, zakaj se mi vrml v Janaul ,n dobl1 me- (Nadaljevanje sledi) je zdela postelja .s pernatimi blazinami v tisti nemški hiši tako razkošje. Razdošna bi se zdela tudi vsem drugim mojim rojakom. Krompir osnovna hrana V času, ko smo živeli v Janaulu, je bil krompir skoro naša edina hrana. A v letih, ki smo jih imenovali «lačna leta« — 1934, 1935 in 1936 — pa še krompirja nismo imeli zadosti. Raztrgana obleka, ki smo jo nosili, je bila naša garderoba. Ko sem bil star 8 let, so me poslali v šolo. Kadar pa sem imel prosto sem pomagal babici, ali pa se igral z drugimi otroki na cesti. Leta 1941, ko so Nemci napadli Rusijo, je moral oče k vojakom, mene pa so poslali k materi v Cereul. Tedaj sem bil star 13 let in sem napravil že štiri razrede ljudske šole. Toda s tem je bilo moje šolanje zaključeno. Moral sem na delo na tamkajšnji kolhoz, kjer so mi zaupali skrb za par konjev .Vsak dan sem vstajal že ob zori. Med potjo na polje s konji sem se ustavil v hiši, da bi pozajtrkoval. Za zajtrk je bil kruh in čaj iz kakih posušenih koreninic in rož. Ce ni bilo kruh#, smo dobili krompir s tem tako imenovanim čajem. Potem so mi dali s seboj še kos kruha ali nekaj kuhanih krompirjev, kar je bilo za kosilo. Na polju smo ostali do mraka. Ko sem potem nakrmil in napojil konja, sem odšel k večerji, za katero je bil spet kruh z oDi-čajno zeljnato juho. Edina zabava ob večerih sto kot vajenec v neki zadružni trgovini, toda kmalu nato so me poslali na delo na železniško postajo, kjer sem pomagal pri popravljanju vagonov. Ker mi to delo ni bilo všeč, sem ga zapustil brez dovoljenja. Nekaj časa sem bil dema in opravljal priložnostna dela za sosede. Spomladi sem zaprosil za delo v žitnem silosu, vendar mi ga niso hoteli dati, ker nisem imel dokumentov, s katerimi bi dokazal, da sem bil v redu odpuščen iz svoje zadnje službe. Imel sem samo rojstni list, na katerem je bilo na zadnji strani potrjeno, da sem bil sprejet pri zadružni proda_ jalni. Končno pa mi je pomagal neki sosed, ki je bil v službi v žitnem skladišču. Dal mi je za 14 dni dela, potem pa mi je izdal potrdilo o zaposlitvi. S tem sem si zagotovil službo kot strojni vajenec v žitnem silosu. Prijatelji so mi kar zavidali zaradi te službe. Vsi ljudje v Janaulu imajo namreč zaposlitev v žitnem silosu za zelo dobro službo, a ne zaradi tega, ker bi bile plače visoke, ampak zaradi tega, ker lahko prinese človek od tam domov včasih nekaj žita. Seveda je to proti predpisom in pogosto so nas straže pri odhodu z dela preiskale in včasih tudi zasačile. Toda zaradi tega nismo nehali z izmikanjem, saj je bilo pravzaprav nujno potrebno. Od plače same ni bilo mogoče živeti. Res, da so bila živila racioni-rana in teoretično bi moral dobiti človek dovolj hrane. Toda državne trgovine so bile pogosto prazne, na črni borzi pa tudi nismo mogli kopuvati, ker je stal kilogram kruha 30 rubljev. Zakaj je kraja tako razširjena Moja plača pa je znašala 175 rubljev na mesec, pomočnik strojnika je dobival 300 rubljev in polno kvalificiran strojnik 400 rubljev na mesec. Oblast je priznavala, da s tako slabimi plačami ne moremo živeti, zato so nam dajali včasih manjše količine žita ali moke a dobivali smo tam tudi kosilo, — močnik, ali juho iz graha ali kako drugo zelenjavno juho. S tem smo se komaj ohranili pri življenju. Spominjam se, da je izginilo nekoč, ko so uvedli poseb-no „stroge ukrepe, da bi preprečili krajo v silosu, pol tone svežega graha. Seveda so vse preiskali, toda našli niso niti enega zrna graha. Kako ji bilo to mogoče? Cisto enostavno — delavci so grah pojedli. Pogosto so kradli delavci tudi žitne vreče, iz katerih so si delali obleko. Posebno cenjene so bile ameriške vreče, ker so bile celo boljše kakovosti kakor nekatere bombažne tka. nine sovjetskega izdelka. Delovna disciplina v silosu je bila zelo stroga. Nekoč so me kaznovali s tem, da so mi zmanjšali plačo za četrtino in to za celih šest mesecev, ker sem nekaj minut predčasno zapustil delo. Ko sem nekoč zjutraj zaspal, sem si potem nalašč opekel roko, da sem dobi: zdravniško spričevalo in se rešil kazni. Prvi stik s tujino Januarja 1949 so me poklicali k vojakom. Ze po dveh mesecih vežbanja so me poslali v Vzhodno Nemčijo. Tam pa se je začelo vzbujati v meni nezadovoljstvo nad sovjetskim življenjem. Vedno večje nezadovoljstvo pa občutijo tudi fantje in dekleta doma. Kakor sem že povedal, je v takih mestih, kakor je Janaul, malo priložnost; za kako razvedrilo ob večerih. Tako mladim ljudem ne preostane drugega, kakor da postajajo na cesti in klepetajo. Po vojni so bili središče zanimanja demobilizirani vojaki, ki so pripovedovali, kaj vse so doživeli v drugih deželah. S svojimi zgodbami so razvnemali tako domišljijo in tudi povzročili, da smo začeli razglabljati o življenju v Rusiji. Povesti, ki so nam jih pravili ti vojaki, so bile raznovrstne. A vse so poudarjale poštenost ljudi v deželah Vzhodne Evrope, ki so jih ti vojaki obiskali. Mi smo mislili, da pretiravajo, in smo dvomili v resničnost njihovih besed. Zdaj pa vem, da so govorili resnico. Spominjam se nekega vojaka, ki nam je pravil, kako sa je nekega večera nekje na Češkoslovaškem tako napil, da je zaspal kar na nekem vrtu. Zjutraj, ko se je zbudil, se je znašel na pol slečen na divanu v neki hiši in začel ugibati, kako je prišel tja. Ves v skrbeh je pogledal, kaj je z denarnico, v kateri je imel denar in tudi nekaj zlata, ki si ga je bil pridobil. Toda takoj se je pomiril, ker je našel denarnico še vedno v žepu jopiča in ves denar ter zlato v njej. Ko sem prispel v Vzhodno Nemčijo, sem se zelo čudil ve. likemu številu cestnih znakov. Čudno se mi je zdelo, da lahko oblasti tako hitro in sproti nadomestijo vse ukradene znake. Tudi blizu naše vojašnice je bilo na nekem križišču tako prometno znamenje. Vanj sem zarezal nekaj znakov, da bi lahko ugotovil, če bi postavili namesto znamenja drugo. Vsakokrat, ko sem šel mimo, sem pogledal, če so še vrezani znaki, a vedno so bili tam — še vedno je stalo tam isto znamenje. To me je zelo presenetilo, kajti v Rusiji je videti malo prometnih znakov in tam, kjer sem živel, nisem nikoli videl nobenega. Vse prometne znake pokradejo kmetje in jih porabijo za kurjavo. V vojski so nas spodbujali k ustanavljanju študijskih krožkov. Jaz in še nekaj drugih narednikov smo sklenili, da bomo študirali zemljepis. Morda smo se odločili za zemljepis zaradi tega, ker smo vsi Rusi navdušeni za potovanja. Zdelo se nam je najbolj zanimivo, da bi se kaj naučili o drugih deželah in o drugih narodih. Vidite, vsi Rusi so radovedni, kakšni so ljudje v drugih deželah. Ce bere politkomisar v vojski vojakom iz časopisa, ga tfikcij vprašajo,, naj jim pove o' ljudstvu tiste dežele, ki jo pri branju omeni. Spominjam se. da nam je politični častnik' bfal nSKltj o Grčiji, a nihče med nami, niti on niti kdo drugi, ni vedel, kakšni so Grki. V ec kot uro dolgo smo ugibali o tem in se vdajali domišljiji. Ko sem bi! še doma, sem si vedno mislil, da so vsi Nemci debeli in imajo rdeče lase, da so vsi Angleži čisto tanki in visoki, da imajo Japonci poleg svojih poševnih oči tudi široke, naprej štrleče zobe in da sq kaoitalisti vsi debeli in kadijo debele cigare. Mislil sem tudi, da so re. veži vedno še bolj revno oblečeni kakor jaz. Toda naj nadaljujem s svojo zgodbo. Zemljepis je nevaren Nekaj časa je bil naš četni komandir zelo zadovoljen, da smo v prostem času študirali. Toda nekega dne nas je vprašal, kaj se učimo, ko je videl, s kakim navdušenjem tiščimo glave v knjigo. Ko smo mu povedali. pa je bil zelo nezadovoljen in nam je takoj naročil, naj rajši študiramo komunistično literaturo. Odgovorili smo mu, da v vojaških predpisih nič ne stoji o tem, kaj moramo študirati v svojem prostem času, politično vzgojo pa itak študiramo pri obveznih študijskih urah. A komandir je gotovo poročal o našem odgovoru poveljstvu polka, kajti kmalu potem je prišla inšpekcija, pri kateri so nas izpraševali o Stalinovem življenjepisu. Potem so nam rekli, da je naše znanje političnih zadev nezadostno in nam naročili, naj si ustanovimo krožek, v katerem jih bomo študirali in si izboljšali znanje. Tako smo prenehali^ s študijem zemljepisa, nad čemer so bili vsi naši predpostavljeni zadovoljni. Lažno t sovjotske propagande A nič čudnega ni, da so nam prepovedali učenje zemljepisa, kajti celo tistih malo zemljevidov, ki smo jih imeli, nam je pokazalo, da je tako imenovana «obkolitev Sovjetske zveze izmišljotina. Vse dežele, ki obdajajo Sovjetsko zvezo, so mnogo manjše kakor ona, zato |e zelo malo verjetno, da bi nas hotele napasti. Mnogi sovjetski vojaki zdaj že spoznavajo propagando sovjetske vlade. Za to vam bom navedel značilen primer. Med politično uro je predavatelj izjavil, da so bile v Nemčiji, preden jo je zase tla sovjetska vojska, šole samo za otroke »kapitalistov«. «Mi pa smo vse to izpremenili«, je rekel predavatelj. «Zdaj lahko vidite na stotine delavskih otrok, kako prmajajo ali odhajajo jz lepih in velikih šol.« Slučajno pa 50 na nekaterih šolah napisane letnice njihove gradnje, po katerih smo lahko spoznali, da so bile postavljene že davno pred prihodom Rusov. Neki vojak je to častniku tudi omenil. Rekel je, da morda v Nemčiji pred vojno le ni bilo tako slabo, kajti te šole so očitno lahko sprejele veliko število kapitalističnih otrok, iz česar lahko človek sklepa, da je moralo biti v Nemčiji zelo mnogo — kapita. listov. Ali se po vsem tem še čudite, da sem se odločil za beg? DEDEK HR1Z obiskal naše otroke V Avdiloriju. — 1. in II. okraj v Avditoriju. — Na sedežu OF. — Na Opčinah. — V Barkovljah. — V krožku nAielloa. l/nn i r Vremenska napoved za danes: w I/ L Kh L Oblačno s krajevnimi pada- f I V Lf VI L vlnami. V višjih legah sneg. — Temperatura brez posebne spremembe. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 7.8; najnižja 6.1 stopinje. STRAN 4 ZADNJA POROČILA 31. DECEMBRA 1952 Pobegli vojni zločinci iščejo zatočišče v Nemčiji Nemški sodnik v Kleve je izpustil na svobodo 7 holandskih ubežnikov, čim so plačali 10 mark globe - Enega izmed vojnih zločincev so aretiran danes v Hagenu DUESSELDORF, 30. — Uradno poročajo, da so funkcionarji nemške carine v Kleve prijeli preteklo noč 7 holandskih vojnih zločincev, ki so v petek zbežali iz zaporov Kakor poroča holandska časopisna a-gencija, so bili ubežniki privedeni pred nemško sodišče pod obtožbo, da so ilegalno prekoračili mejo in da so bili izpuščeni, potem ko so plačali primerno globo. Holandska vlada se je zna-ila v zadregi, kako naj zahteva izgon sedmih zločincev, ker nima zadevnega sporazuma Nemčijo. Glasnik holandskega zunanjega ministrstva je ja vil. da je dobil holandski po-lanik v Bonnu navodila, naj takoj posreduje, da b; sedem pobeglin vrnili ftolandskim ob iastem. Nadaljnja težava pa je v tem, ker ubežniki niso holandski državljani, marveč brez državljanstva, ker so med vojno služili v nemški proti' vohunski službi. Holandski tisk je mnenja da se je zločincem beg posrečil s pomočjo ljudi izven jetnišnice. Ugotavljajo, da holandski vojni zločinci niso bili ustav-ljeni na nemški meji preteklo noč, marveč 26. ob 23. uri. priglasili so se neki nemški pa-truli in zaprosili za zašoito na ozemlju zahodne Nemčije. Privedli so jih takoj pred sodnika v Kleve in jih tam obsodili na 10 mark globe, odnosno 2 dni zapora, zaradi proti-postavnega prekoračenja meje. Ker pa so takoj plačali globo, so jih izpustili. Nemški zakonik ne dovoljuje sodniku obsojati na večjo globo, odnos, no odločiti, da bi obtoženci ostali v zaporu po plačilu globe. Takoj po izpustitvi so ubežniki navedli naslove nemških prijateljev, h katerim se nameravajo napotiti. Holandska policija je potem dobila stike z nemško po In-teroolu ter opisala do podrobnosti ubežnice m danes asnik bonns.iega inistrstva izjavil, e policija pobegle, or norocajo u Bonna so iti ■! aretirali v Ha-enega izmed pobeglih zločincev, in sicer Bik-«Westfal»ka policija je izjavila, da bo Bikker takoj postavljen pred preiskovalnega iodnika. l\^dtem se nadaljuje iskanje ostalih. V Bonnu ugotavljajo, da so bili ubežniki postavljeni na svobodo po proceduri pred sodiščem v Kleve, ker tamkajšnje oblasti niso še prejele naloga za aretacijo V dobro poučenih krogih domnevajo, da se bo morda vlada Holandske sklicevala na medzavezniško izjavo dano v Moskvi 1943. leta, na podlagi katere so se zavezniki obvezali, da si bodo med seboj pomagali pri aretaciji vojnih zločincev. feenu vojnih kerjs ipga Trumanove obtožbe \VASrtiNGTON, 30. - V pismu. ki ga je poslal 'šefu zvezne komisije za trgovino Spin-garnu obtožuje Truman neka-teie ameriške gospodarske sektorje, zlasti petrolejske družbe, da skušaj6 vplivati na vladne ustanove s pritiskom in strahovanjem Spingarn je poslal Jrumanu zbirko odrezkov iz časopisov in drugačnega materiala v dokaz svoje trditve, češ, da nekatere pe- trolejske družbe skušajo diskreditirati zvezno komisijo za trgovino v zvezi s preiskavo komisije glede obstoja mednarodnih kartelov za petrolej. Istočasno je Spingern poučil o zadevi tudi Eisenhovverja ter predsednike republikanske in demokratske stranke. V odgovoru zatrjuje Truman, da je bil pritisk na zvezne ustanove prav tako hud in da so se skušali z denarjem podkupovati tudi sodniki. Kongres arabskih držav DAMASK, 30. — Sirijski časopisi poročajo, da bo državni poglavar general Selo poslal prihodnji teden osebne poslanice ministrskim predsednikom arabskih držav z vabilom na kongres, ki se bo sestal 15. januarja v Damasku. Kongres bo razpravljal o družitvi arabskih držav v zvezi z odločitvami Sišaklija in Nagiba na zadnjem sestanku v Kairu. Uradne oblasti niso potrdile niti zanikale te vesti. zemlje. Voda je dosegla 4,40m. Trenutno ni neposredne nevarnosti za center prestolnice, toda dve predmestji sta že poplavljeni in rečna plovba je skoraj popolnoma prekinjena. Samo nekaj težko naloženih ladij je lahko plulo pod tridesetimi mostovi mesta. Meteorološki urad napoveduje, da bo Seina dosegla najvišjo raven 4,75 m jutri zjutraj. Reka je porušila na ipe sinoči v Le Pacq, 13 milj od Pariza. Prebivalstvo se sicer ni selilo, toda promet na glavni cesti je pretrgan. Marna je preplavila ceste v Lagnu, ki šteje 8.000 perbival-cev. Vzdolž reke so bili odprti vsi jezovi in zapornice. i; lira •jjaps lil*' r-1 Slliir li . - * 1 ::::: l:j| RADIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 11.00: Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu. — Trst II.: 18.15: Chopin: Koncert za klavir št. 2. 20.30: Dvorakovi Slovanski plesi. — Trst I.: 14.25: l.gra violinistka Ida Haendel. — Slovenija: 13.15: Za ljubitelje operne glasbe. 21.30: Prenos silvestrovanja iz velike Unionske dvorane. Upor v vzhodno-nemških policijskih vojašnicah Člani policije se upi ruj o vključitvi v narodno vojsko na sovjetskem področju Franc Leskošek, Vladimir Bakarič in drugi jugoslovanski državniki ob sprejemu odlikovanja Narodnega heroja. BERLIN, 30. — List «Tele graphs, ki izhaja na zapadnem področju Berlina, zatrjuje, da je 26. decembra priSlo do uporov v 3 vojašnicah ljudske policije v Vzhodnem Berlinu, ker se je večina agentov uprla, da bi odšli v Mecklenburg, kjer so jih nameravali včlaniti v narodno vojsko sovjetskega področja. Po pisanju lista so bili vsi agenti odpoklicani z božičnega dopusta. Sorodnike in prijatelje, ki so jih hoteli obiskati v vojašnicah, so stražarji odgnali. Zatem so se številni agenti letnikov od 1928-1933 zabarikadirali v vojašnicah in niso hoteli stopiti na tovorne avtomobile, ki bi jih morali prepeljati na sovjetsko področje. Sele po prihodu oja-čenj so uporniki ubogali ukaze. Kakor se zdi, so mnoge - pa “"fcasjjg F - •."iv:: Ulili!; pi:.. iilPii vil : PO IGRI DVOJIC VODI AVSTRALIJA S 3:0 NOGOMETNO PRVENSTVO KOPRSKE PODZVEZE Nemške^ režem AVSTRALSKA ZMAGA ODRED ODVZEL v finalu Davisovega pokala prvo točko Aurori FRANKFURT, 30. . Centralna banka Zapadne Nemčije javlja v danes objavljenem poročilu, da so zlate rezerve v dolarjih od 31. decembra 1951. do 15. decembra 1952. porasle od 365,300.000 na 612,000.000. Povečanje je pripisati delno plačilom, ki jih je banka prejela od evropske zveze plačil, delno pa zaradi zboljšanja nemške trgovine z dolarskim področjem. Ameriške pošiljatve v inozemstvo VVASHINGTON, 30. - Funkcionarji obrambnega ministrstva so danes izjavili, da je pošiljatev ameriškega orožja tuje države dosegla v oktobru rekordno raven in da se bo verjetno v takih množinah nadaljevala. Skupno je bilo v oktobru poslanega v evropske, azijske in južnoameriške države za 329 milijonov dolarjev vojaške opreme. Incidenti v Tuniziji TUNIS. 30. — V južnem delu Tunizije je prišlo preteklo noč do incidenta v bližini Gabesa. Patrulja francoskih vojakov je streljala na skupino Tunizijcev in ubila eno žensko. V bližini Maknasija pa je neki Tunizijec streljal na vojaško patruljo ter ranil enega vojaka. Krivec je pobegnil in pustil na mestu avtomatično puško nemške izdelave. Sedgman in Mc Gregor sta premagala Seixasa in Trabertas6:3 6:4, 1:6,6:3 - Po tekmovanju bosta Avstralca prestopila med profesionalce ADELAIDE, 30. — Z današ-. rala ukloniti McGregorjevemu njo zmago v igri dvojic si je ! servisu. Mosadek zavrača ang o ameriške pred oge TEHErlAN, 30. — V iranskih krogih so prepričani, da se je razgovor med Mosadekom in ameriškim poslanikom Hen-dersonom zaključil s popolnim neuspehom. Mosadek naj bi bil zavrnil predloge, ki sta jih v Parizu sestavila Acheson in Eden in ki mu jih je predložil ameriški poslanik. Narasie vode v Franciji PARIZ, 30 — Na tisoče radovednežev postaja danes vzdolž Seine, ki stalno narašča in je že poplavila obsežno o- Avstralija ponovno zagotovila zmago v finalu Davisovega pokala Letos je avstralska zmaga še mnogo bolj prepričljiva kot lani, ko je bil končni rezultat 3:2; kaže. da bo letos rezultat vsaj 4:1. V igri parov sta Avstralca Sedgman in McGregor premagala ameriški par Seixas-Tra-bert v štirih setih: 6:3, 6:4, 1:6, 6:3. Avstralca sta takoj v začetku prešla v napad, igrala mnogo na mreži in zlasti merila na Traberta, ki si očitno še ni povsem opomogel od naporov včerajšnje dramatične borbe z McGregorjem. Predvsem pa je avstralski par, ki že mnogo let stalno igra skupaj, mnogo bolj homogen kot ameriška dvojica. Se večja je bila avstralska premoč v začetku drugega seta, Pozneje sta Amerikanca zmanjšala razliko vendar je Sedgman s plasirano zogo točno Seixasu v noge odločil set v avstralsko korist. Sedgman je igral bolje kot v ponedeljek in je bil zlasti siguren pri servisu, v katerem je včeraj precej grešil. Slika se je v tretjem setu nenadoma spremenila Trabert je odlično zaigral in se zlasti izkazal v volejih, plasiranih prav v kote igrišča. Avstralca se nista dosti branila in set se je v 14 minutah končal z amerišfko zmago 6:1. V četrtem setu sta Sedgman in McGregor spet vzela igro v svoje roke in zmagala. Čeprav nekoliko s težavo. Trabert je še vedno igral zelo dobro, popustil pa je Seixas, na katerega sta zdaj Avstralca koncentrirala svojo igro. Po rezultatu 5:3 se je razvila dokaj dramatična borba za zmago v setu, ki bi za Avstralce pomenila tudi zmago v vsej igri. Seixas in Trabert sta trikrat rešila avstralski match-ball, pri četrtem pa sta se mo- Najboljšo igro je tudi danes pokazal McGregor, ki ni pogrešil niti enega servisa. Zanj in za Seixasa je letošnje tekmovanje za DavisOv pokal obenem tudi velika preskušnja pred prestopom med profesionalce. Po končanem tekmovanju bosta namreč oba pustila amaterski šport in se pridružila Jacku Kramerju in Pan-chu Seguri na profesionalni turneji po skoraj vseh kontinentih. Posebna prizadevnost Kena McGregorja je morda razumljiva tudi zato, ker mu je po doslej pripravljenih pogodbah določen trikrat nižji zaslužek kot Sedgmanu. Z današnjo zmago si je Avstralija zagotovila vse tri prve točke in s tem tudi drugo zaporedno zmago v tekmovanju za Davisov pokal. Slabim prerokom bo najbrž tudi to dalo dokaj snovi za črnoglede napovedi. Po tradiciji je namreč še tisto leto, ko je Avstralija osvojila Davisov pokal, izbruhnila vojna; tako je bilo leta 1914 in 1939. Lani pa so se dogodki izneverili tradiciji: Avstralija je sicer zmagala, pesimističnih napovedi ni manjkalo, vojne pa le ni bilo Čeprav se zdi, da je to nesrečno tradicijo že razbilo, bo sedanja ponovna zmaga gotovo še pustila črnoglednežem kost, da jo obirajo... Italijanske priprave na boksarski dvoboj z Jugoslavijo RIMINI, 30. — Skupni trening italijanskih boksarjev, ki se bodo 6. januarja v Bologni sestali z jugoslovansko reprezentanco, se nadaljuje v Riminiju pod vodstvom trenerja Steve Klausa. Zaradi slabega vremena je ves trening v telovadnici. Trener Klaus je izjavil, da je zadovoljen s formo svojih varovancev, vendar se je pritožil, da je čas za trening prekratek. Zaradi stalnih prehodov med profesionalce je v Italiji včasih težko sestaviti izenačeno in dobro trenirano amatersko moštvo. Steve Klaus je tudi dejal, da bodo Jugoslovani za njegovo moštvo «zelo trda kosts. Glavna trenerjeva skrb pa je. da se boksarji znebijo od-višne maščobe; mnogi med njimi so še vedno precej težji, kot določajo predpisi za njihovo kategorijo. CARACAS, 70. — Na nočnem kolesarskem tekmovanju v Caracasu je Italijan Enzo Sacchi postavil nov svetovni rekord na 400 m z letečim startom. Dosegel je čas 23.8. Dosedanji rekord je imel Avstralec Pat-terson s 24.2. Sukru žrtev siciliianske ljubosumnosti PALERMO, 30. — Gulesina Sukruja, turško levo krilo »Palerma«, je danes ponoči našel policaj, kako leži nezavesten in oblit s krvjo v jarku v Ulici Wagner v Palermu. Zdravniki so presodili, da bo Sukru o-zdiravel v osmih dneh. Na policiji je Sukru izjavil, da ga je s palico napadel in ranil njegov znanec, s katerim se^ je Turek malo prej sprl v nekem nočnem lokalu, ker kasnejšemu napadalcu ni hotel prepustiti svoje plesalke... Poraz Jadrana pred domačim občinstvom LONDON, 30. — Po anketi, ki jo je izvedla agencija ((United Press«, je večina evropskih športnih novinarjev mnenja, da je letošnji najboljši atlet bil Emil Zatopek. Na drugem mestu je olimpijski prvak in svetovni rekorder v desetoboju Bob Mathias. REZULTATI: V Kopru: Aurora - Odred Umag 1:1; v Dekanih: Buje -Jadran 3:2; v Umagu: Izola -Umag 6:1; v Novem gradu: Piran - Novi grad 3:0 p. f.; v Brtonigli: Proleter - Brtonigla 8:1; pri Sv. Jerneju: Soline -Momjan 6:1. LESTVICA: Aurora 17; Piran 14; Odred Umag 13; Umag, Jadran, Proleter in Izola 10; Soline 6; Buje 4; Brtonigla, Novi grad in Momjan 2. Deveto kolo nogometnega prvenstva koprske podzveze je poteklo v znamenju nadmoči gostujočih enajstoric, ki So osvojile devet od dvanajstih razpoložljivih točk. Pri tolikih zmagah na tujih igrščih je jasno, da ni šlo brez presenečenj. Največje je prišlo iz Kopra, kjer sta se srečali moštvi vodeče Aurore in Odreda JLA iz Umaga. Obetalo se je napeto in lepo srečanje, kar se je v resnici tudi pripetilo. Obe moštvi sta na igrišču pokazali vse, kar zmoreta in kljub težkemu terenu in nenehnemu dežju sta razvili tako igro, kakršna se le malokdaj vidi na istrskih igriščih. Gostje so bili v prodorih drznejši in nevarnejši. Ustvarili so si več ugodnih prilik, ki so jih pa zapravili zaradi slabega streljanja njihovih napadalcev. Posebno lepo igro so pokazali v prvi polovici drugega polčasa, ko so stalno oblegan koprska vrata. V tem času so dosegli dva gola od katerih je enega sodnik razveljavil zaradi dozdevnega off-sidea in zastreljali, kot smo že omenili, več* ugodnih prilik. Aurora je dobro vzdržala pritisk vse do konca. To je že nekaj, kajti proti nedeljskemu Odredu bi vse ostale enajsto-rice prav gotovo doživele poraz. Odredu čast, da je vodečim odvzel prvo točko in to še na njihovem igrišču. Bujčani so že nekaj kol po- kazali, da so precej popravili svojo igro in se lahko enakopravno borijo z kakršnim koli nasprotnikom. Zadnjič so zmagali, v zadnjem kolu so pa porazili Jadrana v Dekanih. To je vsekakor več kot dober znak. S takim tempom bodo Bujčani pokazali še marsikateremu zobe in odnesli dragocene točke. Tudi zmaga Izole, čeprav pričakovana, predstavlja do neke meje presenečenje zaradi visoke razlike v golih. Pričakovane pa so zmage Pirana v Novem gradu, Proleterja v Brtonigli in Salin proti Mo-mjanu. PNS Lahka atletika v New Orleansu NEW YORK, 30. — Na tradicionalnem lahkoatletskem mitingu v New Orleansu je bilo doseženih nekaj dobrih rezultatov. Bob Richards je v skoku ob palici dosegel 4.47 m, ponesrečil pa se mu je poskus na 4.59 m. Najboljši rezultati: Skok v višino: Walter Davis 2.032 m. Skok ob palici: Bob Richards 4.47 m. Milja: Sture Landquist (Švedska) 4:17.0. Met krogle: 0’Brien 17.18 m. 120 jardov z ovirami: Jack Davis 14.4. med uporniki aretirali, druge pa kaznovali ali pa prepeljali v Mecklenburg. Nove poplave povzročila Neretva BEOGRAD, 30. — Po dvodnevnem močnem deževju, snežnih padavinah v višjih predelih Hervegovine je danes reka Neretva, katere vodna gladina je narastla v krajih tudi do 12 metrov, že tretjič v zadnjih petnajstih dneh potopila železniški tunel ir. rr.cst pri Jablaniški brani. Razen tega je voda Neretve znova pre. plavila čez 500 ha zemlje in nekatere vasi Znova je poplavljenih 13 vasi v njenem dolenjem toku v čaplinskem in medkovičkem okraju. Razen tega je znova prekinjen na mnogih krajih tudi železniški in cestni promet. Sinoči so enote Jugoslovanske ljudske armade, ljudske milice in gasilcev začele z evakuacijo pre. bivalstva v dolenjem toku reke, kjer je voda z veliko silo vdrla v vasi in povzročila veliko materialno škodo. Letalska nesreča LA VALLETTA, 30. — V bližini La Vallette se je danes kmalu po odletu zrušilo štiri-motorno bombno letalo vrste Lancaster. Dva angleška pilota sta pri nesreči našla smrt, druga dva pa sta bila ranjena. Goreče letalo je treščilo v sredino vasi Luqa. Letalska oporišča na Danskem in iVorveŠKem VVASHINGTON, 30. — Ameriška revija «Air Force Magazine« piše, da se nameravata Danska in Norveška obrniti na NATO in pojasniti, da bi izgradnja letalskih oporišč na njunem ozemlju lahko spravila obe državi v neroden položaj nasproti Rusiji. Medtem ko se Danska boji sovjetskih represalij, bi to dejstvo za Norveško pomenilo opustitev politi e, da se namreč vključuje v NATO zgolj iz obrambnih razlogov in Ja ne bo trpela tujih čet na svojem ozemlju. Do te odločitve naj bi pripravilo obe državi razočaranje nad neučinkovitostjo letalstva z oporišči na letalonosilkah, ki se je izkazalo pri nedavnih manevrih NATO v Severnem morju. Revija zatrjuje nadalje, da je bilo zgrajenih, odnosno je še v gradnji 95 važnih letalskih oporišč od Anglije do Turčije. Z vseh vetrov Medmestna nogumetna tekma Beograd ; Atene bo 21. in 23. januarja v Atenah. Skakalci smučarskšega kluba Enotnosti so včeraj odpotovali v Francijo in Švico, kjer bodo na povabilo gostiteljev nastopili na več te!:mah. Skupino. ki jo sestavljajo Albin Rogelj, Zoran Zalokar, Ivan Razboršek in Albin Adlešii, i KAIRO, 30. — Nemški poslanik Jr>awelke je danes izjavil, da bo v prihodnjih dneh verjetno dobil odgovor bonnske vlade na nedavne predloge egiptovskega ministrskega predsednika Nagiba v zvezi s sporazumom o reparacijah, ki je bil sklenjen med Nemčijo in državo Izrael. Egiptovski glasnik je izjavil, da bo bonn-ski odgovor pokazal, kakšne protiukrepe naj podvzamejo arabske države nasproti sporazumu. vodi Bogo Šramel. SEUL, 30. — Kitajsko-korej-ska rediooddajna postaja z osrednjega korejskega bojišča je danes oddajala vest, da bodo severnokorejske čete sprožile veliko ofenzivo 4 januarja Kakor znano, je že 15. decembra ta severnokorejska postaja javljala, da bodo Severnokorejci o božičih v Seulu. KINO V T 11 S Tl Rossetti. 16.00: «Trinidad», Hita Hayworth, G. Ford. Excelsior. 14.30: «Lučl z odrai. Charles Chaplin. Nazionale. 16.30: (cMissourski lovec«, C. Gable, R. MontalBan. Fenice. 16.30: «Podnarednik Car-ver», G. Montgomery. Filodrammatico. 16.00: ((Oddalje- ni bobni«, G, Cooper. Arcobaieno. 16.30: «Sljajna šala«, G. Grant, G. Rogers, Astra Rojan. 16.30: ((Zapuščene«, Maria France in Josette Arno. Alabarda. 15.30: «Mala kneginja« Shirley Temple. Arlston. 15.00: «Potujoči oblaki«. Van Heflin, J. Garland. Armonia. 15.30: »Zadnja osvoji- tev«, J. Wayne, G. Russell. Aurora. 16.00: »Desetorica iz legije«, B. Lancaster. Garibaldi. 14 30: ((Bedniki«, M. Rennie, D. Paget. Ideale. 16.00: «Njegovo veličan- stvo se poroti«, J. Povvell. Impero. 16.00: «Kraljeva želja«, , Franchot Tone. Italia. 16.00: «Cirkuška sirena«, E. Williams. Viale. 16.: «Jeff, uporniški Sejte), Jeff Chandler. Kino ob morju. Danes zaprto. Moderno. Danes zaprto, Massimo. 16.00: «Afrika vrešči*, Gianni in Pinotto. Savona. 15.00: ((Rudniki kralja Salamona«, S. Granger D. Kerr. Secolo. Danes zaprto. Ferroviario. (S. Vito). Zaprto. Vittorio Veneto. Danes zaprto. Azzurro. 16.00: «Igrajte», Clark Gable, Alexis Smith. Belvedere. 16.00: «zivio Robin Hood!», G. Derek, D. Lynn. Marconi 16.00: «Gianni in Pinotto v tujski legijd». Novo cine. 16.00: ((Dinastija sovraštva«, B. Hale. R. Greene. Odeon. 16.00: »Ana«, S. Mangano, R. Vallone. Radio. 16.00: «Ana vzemi puško«, B. Hutton. RADIO J l V A\NK>; C O ,\ E T K S* T A 254.6 m ali 1178 Kc SREDA, 31. decembra 1952 7.00 Poročila. 7.15 Slovenske narodne. 11.C0 Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu. 11.30 Šolska ura: Slovenski novoletni običaji. 13.30 Poročila. 14.20 Od Triglava do Jadrana. 14.40 Domači zvoki. 17.30 Balkonska scena iz opere Romeo in Julija. 7.40 Jugoslavija v glasbi. 18.15 Obilo zabave v starem letu: 45’ veselih in okroglih. 19.00 Večerne vesti. 20.30 Zborovske Pes' mi slovenskih avtorjev. 21.00 Vesela kronika starega leta. 22. je rekel Sam, «jest vas tud. Dol s klobukamb Pri tem je gospod Weller spretno zbil klobuk gospodu Nambyju na drugi konec sobe s tako silo, da Je principal malone pogoltnil zlati zobotrebec. »Zapomnite si to, gosipod Pickwick,» je rekel zmedeni uradnik in lovil sapo, «bil sem napaden pri izvrševanju svoje dolžnosti; v vasi sobi me je napadel vaš sluga. Sem telesno ogrožen. Pozivam vas za pričo* «Nc ne prit'e j te. gspud,« je nasprotoval Sam, «trdn zaprite uti, jest ga um vrgu skuz okn, sam de na u deleč letu zavle tisteh okne zuni.» «Sam,» je vzkliknil razjarjeni gospod Pickwick pri tem sovražnem početju svojega sluge. «Ce zine S le besedo to če se boš se dalje meSal v posel te osebe, ti takoj odpovem službo.» «Ampk, gspud —» je ugovarjal Sam. «Jezik za zobeb ga je prekinil gospod Plckwick. «Takoj poberi oni klobuk!« Proti temu pa se je Sam Jasno to odločno uprl. Četudi ga Je gospod Pickwick nekolikokrat posvaril; tedaj Je uradnik nekajkrat zagrozil Samu In, ker se mu je mudilo, se Je odlo-611, da ga sam pobere. Sam pa je te groinje čisto mirno prenašal to pripomnil, če bo gospod Namby tako prijazen in si spet posadil klobuk na glavo, da mu ga bo zbil vse do poslednjega konca prihodnjega tedna Gospod Namby je pomislil, da bi mu to res lahko povzročilo neprjetnosti, in je sklenil premagati to izku.sn.juvo. Kmalu nato je poklical Smoncha. Ko ga je poučil, da je aretacija izvršena to da naj čaka na jetnika, dokler se ne obleče, je gospod Namby zapustil sobo to se odpeljal. Smonch je samozavestno pozval gospoda Plck-wicka, «naj se pokuri, kolikor mere, ker se mu mudi,» pristavil .?toi k vjratom in sedel tam, dokler se ni gospod Plckwick oblekel. Sam je odSel po izvoščka in ta je odpeljal triumvirat v Colemuanovo ulico. Na sredo ni bilo daleč, kajti gospod Smonch je postajal poleg tega, da se m odlikoval po prijetnem govoru, neznosen družabnik zaradi svojega kašlja, ki smo ga že omenili in ki je bil Se bolj neprijeten, ko je sedel gospod Pickwick z njim v taki bližini. Kočija je krenila v zelo ozko in temno ulico to se ustavila pred hiSo z železnimi mrežami na vseh oknih. Na vratih se je svetilo ime in naslov. «Namby, uradnik šerifa v Londonu*; notranja vrata Je odprl človek, ki je lahko veljal za zanemarjenega dvojčka gospoda Smoncha in ki je imel v roki velik ključ; gospodu Pickwlcku so pokazali v «kavarno.» Ta kavama je bila pravzaprav prednja soba, katere glavna znaka sta bila svež pesek In star tobakov dim. Gospod Pick-w.ck se je priklonil trem osebam, ki so sedele notri, poslal Sama po Perkerja, stopil v temen kot ter si od tam radovedno ogledoval svoje nove družabnike. Eden izmed njih je bil se devetnajst- ali dvajsetleten mla-denjč, ki je pil, čeprav Je bila ura Sele deset, že žganje z vodo to kadil cigaro; temu Je bil (kolikor moremo soditi po njegovem zardelem obrazu) vdan leto dni ali pa dve zadnji leti. Nasproti njemu je sedel surov, prostaski mlad čilovek okrog tridesetih let, sinjega obraza to grdega glasu; zabaval se Je s tem. da Je brskal po ognju s konico svojega desnega čevlja. Ta člo- vek je menda zbiral svoje znanje o svetu in lovil proste m»' nire po gostilnah. Tretji v tej sobi Je bil mož srednjih let v z6' lo stari, črni obleki, shujšan to bled; ta je hodil neprestano sem in tja po sobi, se le zdaj pa zdaj ustavil in boječe giled8* skozi okno, kakor bi nekoga pričakoval, potem pa je nadalJe' val izprehod. «RajSi bi si bili davi izposodili mojo britvo, gospod Me' sleigh,* je rekel mož, ki je brskal po ognju, ln pomežiknil sv°" Jcmu mlademu prijatelju. cHvala, ne bom Je potreboval, čakam, da me takole v ^ uri izpuste,* je hitro odgovoril drugi Potem je šel spet k ek1111’ se obrnil in prevaran globoko vzdihnil ter odSel lz sobe, naSar sta se druga dva glasno zasmejala. «Take burke pa Se nisem videl, kar sem živ,» Je rekel S°' spod, ki je ponujal svojo britev ln se je imenoval Prlce, se Je izkazalo. «Se nikoli!* Gospod Priče Je potrdil to s kIe „ co, potem se pa začel spet smejati. Mladenič je seveda ' tral svojega prijatelja za nekaj boljšega in se smejal z ^ vred. »Kaj ne, da bi vi skoraj ne verjeli,« se je obrnil gospod k gospodu Pickwlcku, «da je ta fant tukaj že teden d**1- pa^,i niti enkrat se ni obril, ker si gotovo misli, da ga bodo ure izpustili in zato odlaša, češ da se bo obril doma.* nJe' «Ubogi človek,* se je oglasil gospod Pickwlck. «Pa 80 gove nade, da ga Izpuste, res tako slabe?* , «KaJ bi z nadaml?« je odgovoril Priče. «Nlma manjše nade. Ne dal bi niti tegale za to, da bo prost čez kakih deset let,* in pri tem je gospod Prlce * dleskntl s prsti in pozvonil. (Nadal18nr h? — HKS11 1SJ.L B3a>lSe?Jl oaijiujoib? riA7 oxs e* unjej ijow misod •uip 0U oujasaui ‘oi poazj :ef!Aeiso8nr -qndaj -pn(i paj J|l OOZC einaioiaa 'ooil euiaiiod 'oofi eujaimaj ‘ose eugssaui :v Rnon VNINOOHVN ofejeJA au as |S|do>iou — ra-EE i->.L 'IM °3ll|ad 'S in boijod ujnjpoa — xj,z poAez *W,L — 'u|P 01 od AOteiSo l auuis 'mu jjesa ez rin.'I — J|| o« aouiiaujso ‘ooi uiAejdn oujueug 09 ihsaoSjj ead|0)t t |u|j|( a siiisia mui >)esA E7 :aosBi ■’ — ...naJd 'I9J, — 81 • Sl po Ul 7\ or. R po :iSVrIOO — 8E-Ei e>in''alS e>(siiojaiax — 07. ‘1? VMSIDNVHd AS VDIlfl VAVUd^ —, *** „An3pO 1U1SOH - «S9W lil 808-ER *MHA»i5 nojaiaj. - pr.u In 9 ^ IHODaiNON VDHn :OAXSINC13Hn - OMNTH AVaSlNVJ^ >l"lpain "IJ