15 54 )NJA K M J I i NI C A Abb- posule n™P^tovin3 Cena 300 lir rtSKI DNEVNIK Leto XXXV. Št. 193 (10.412) TRST, četrtek, 23. avgusta 1979 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» ^Povcu pri Gorenji Trebuši, od 18, septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni .Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. DO JUTRI ZVEČER VSI TURISTI NA CELINI Po preklicu stavke pomorščakov se stanje na otokih normalizira Na Sardiniji je sinoči še 5.000 oseb čakalo na trajekte CAGLL4RI — Predstavniki avtohtonih sindikalnih organizacij po-tn°rščakov so preklicali razčlenje-h stavko, ki se je začela v ne-hljo in ki bi morala še nekaj časa ®®toogočiti ali vsaj otežkočiti plov-trajektov med celino in Sardi-“*J° ter med Sicilijo in nekaterimi htojšimi otoki. V treh dneh je 5®vka povzročila ogromno nevšeč-tisočem turistom in delavcem, F bi se morali vrniti na svoja de-Pjha mesta. Položaj v sardinskih rhtaniščih se je sinoči nekoliko rjFjjžal, menijo pa, da se ne bo hhnaliziral do poznih večernih ur * Petek. V soboto, 25. avgusta, bo v Ri-tou srečanje med predstavniki cte-F^ajalcev in pomorščakov, ki ga ■^sklical minister za trgovinsko Vrtnarico Evangelisti. Do stavke * Prišlo zaradi spora, ki traja že Vec kot leto dni med sindikalnimi ®"Kanizacijami in družbo Finmare ‘aradi vrste vprašanj gmotnega in ormativrega značaja, ki zadevajo drugim tudi padurno delo in Poštovanje statuta delavcev. Enotni sindikalna federacija CGTL, ySL, UIL je stavko avtonomnih “todikatov ostro obsodila. Tajnik avtonomne sindikalne organizacije pomorščakov Auricchio r sporočil, da so preklicali stav-?• potem ko je govoril z držav-,'to pravdnikom iz Civitavecchie htoconom, ki je včeraj poslal pis-"J° Policijskim oblastem ter jih po-FJF- naj obvestijo sindikalne vodici6. ki so proglasili stavko, nje-® pobudnike in organizatorje ter .h, ki jo vodijo ter se pogajajo v ,’lc‘nu stavkajočih delavcev, o ka-j^skih posledicah, ki jih tvegajo, rhcono je namreč izrazil mnenje. , so zagrešili kaznivo dejanje s * • da so prekinili javno prevoz- ®° službo. funkcionarji plovne družbe Tir-tonia so z zadovoljstvom sprejeli JjF o prekinitvi stavke ter so izra-u tonenje, da se bo stanje uredilo v jutrišnjega jlne. Turisti, ki .dolgih vrstah čakajo na prevoz, J® so izrazili resne pomisleke. Ne-so povedali, da bodo verjeli vfu o prekinitvi stavke samo ta-A ko se bodo vkrcali na ladje, sardinskih pristaniščih čaka na jf^oz še vedno več kot 5.000 oseb. » je še zlasti zaskrbljujoč v M kjer še vedno čaka mnogo tu-.p°V; kljub temu, da je trajekt Sscoli»J vrkcal 130 avtov in 800 Pomembnem prispevek je dal trajekt «Staffetta Mediterra- nea», ki je poleg 700 avtov, s posebnim dovoljenjem ministrstva za trgovinsko mornarico, vkrcal tudi 200 potnikov. V Olbii upajo, da bo ministrstvo dalo tako dovoljenje tudi jutri in v petek, tako da bi v nekaj dneh odpeljali vse tiste, ki čakajo na pomolih. «Staffetta Mediter-ranea» ne bi smela prevažati potnikov. Tudi v Cagliariju je stanje še vedno resno, čeprav je popoldne v Ci-vitavecchio odpotovalo kakih 1.200 potnikov in približno 400 avtov. Položaj na otoku Lampedusi pa se je že skoraj popolnoma normaliziral, predvsem zaradi letalskega mostu, ki sta ga organizirala letalska družba ATI in vojno letalstvo, ki je dalo na razpolago svoja letala herku-les C-130. Zveza trgovcev je medtem objavila oster komunike glede stavke avtonomskih pomorščakov ter podčrtala, da gre za izsiljevanje na enem najbolj donosnih področjih i-talijanskega gospodarstva. Stavka pomorščakov je močno prizadela tu- rizem še zlasti v Sardiniji, kjer je ena najpomembnejših gospodarskih panog. Komunistični senator Libertini je poslal predsedniku senata Fanfani-ju brzojavko, v kateri zahteva takojšnje sklicanje osme senatne komisije, v okviru katere bi morala vlada poročati o dramatičnem položaju, ki je nastal na področju povezav s Sardinijo in drugimi otoki. Tovrstne stavke, ki se ponavljajo prav v konicah turistične sezone, kljub nasprotovanju velike večine italijanskih delavcev, pričajo o odgovornosti politični oblasti in vlade. (if) BOLOGNA — Agenti protiterorističnega oddelka so včeraj popoldne na železniški postaji v Bologni preiskali brzca, ki sta vozila na progi Trst - Rim. Nekdo naj bi anonimno obvestil organe javne varnosti, da je med potniki domnevni terorist Prospero Gallinari. Preiskava pa ni obrodila sadov. MED SVOJIM OBISKOM V BELLUNU Papež Janez Pavel II. se bo sestal s Cossigo V Canalu d’Agordo bo obiskal rojstno hišo Albina Lucianija Papež Janez Pavel II. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimumiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiiii IZJAVA POSLANCA GIUSEPPA PISANUJA Zaccagniaijeva struja pozitivno ocenjuje Berlinguerjev uvodnik Namig na možnost tvornega soočanja med strankami RIM — Pravijo, da je Giuseppe Pisano eden od najvplivnejših Zac-cagninijevih sodelavcev in svetovalcev. Iz njegove včerajšnje izjave, ki je v nasprotju z oceno, ki jo je dalo strankino glasilo «H Popolo» (list je pozabavJjal, češ da ima «KPI vse bolj laskavo mnenje v sebi*), je sedanje vodstvo krščanske demokracije dokaj pozitivno sprejelo Berlinguerjev članek ža komunistično teoretsko revijo «Rinascita». Pi-sanu poudarja namreč, da Berlin-guerjevega eseja ni mogoče tolmačiti kot mehanično ponavljanje starih tez nujnosti zgodovinskega kompromisa in politike varčevanja. Šef Zaccagninijevega kabineta je mnenja, da je komunistični sekretar načel vrsto žgočih vprašanj, kot so ""'IIIIII1...iiiimunlMUlinllllltiulra.nninnimnlllllM.n...mi PO SOBOTNI ARETACIJI V PARIZU Socialisti branijo Franca Piperna besedah zagovornika odv. Mancinija naj bi se avtonomistični voditelj nameraval javiti italijanski policiji — Franco Piperno, voditelj W ?uhenovane delavske avtonomije, I>.F bi) aretiran minulo soboto v jl 'to. naj bi se po nekajmesečnem Itof^ju hotel javiti italijanski po-• Tak0 trdi njegov zagovornik Vč„; fommaso Mancini, ki se je (aJFj sestal v Rimu z italijanskimi {Jtokarji ki se je v soboto sre; ipin * svojim branjencem le nekaj Uk.,.* Preden so ga žandarji are-m odvedli. jj. pVetnik Mancini ie poudaril, da itoj.^rna zelo pretreslo poročanje to^.toskih listov o spopadu v Via-in zlasti še dejstvo, da naj s&0zn ri-ri v neznanem teroristu v je odvetnik Mancini pouke j,’ ba se je srečal š Piperoom zvečer. S tem je nepo-nedvoumno zavrnil mož-teog, ^‘ftornove prisotnosti v Via-4riri'' To je med tiskovno konfe-Guri? Potrdil tudi psiholog Felix T*- pobudnik «centra za ob-. 0 položaju tWi je bil zelo i jo, to, obtožil je italijansko polici ISit« st,vo in časnikarje protiza-preganjanja avtonomistov. tlje»,!a bj se podrobneje spuščali v fcistv Ovajanje, naj omenimo le da naj bi bil po njegovih v Italiji*. Psi-oster v svojem avtonomistični lider v Pa-v četrtek in naj bi preživel Vik. v neki predmestni vili v P0U' Petdeseterice prijateljev. Hijiftotaciji Piperna, izjavah od 'šfiiB Mancinija in psihologa Guat-»tičpT 80 se oglasili tudi sociali; bi ^ Voditelji. Poslanca Mancini V Vi(riarne sta v zvezi s spopadom ^Kgiu naslovila pismeni vpra- šanji notranjemu ministru. Socialistična parlamentarca zahtevata pojasnila o dogodku in se vprašujeta, ali je dopustno osnovati obtožbo proti nekomu na tako labilnih indici j ah, kot jo je osnovala kvestura v Lucci. Njune teze je osvojil tudi član strankinega vodstva Cicchito, ki je dejal, da socialisti obsojajo tako terorizem posameznikov kot terorizem držav in zahtevajo, naj država dosledno spoštuje vse pravice državljanov. PSI noče ideološke analize avtonomističnega gibanja, pač pa hiter sodni postopek in dokaze o njihovi morebitni krivdi, (vt) RB ugrabile Guida Frrddija? PERUGIA — Neka ženska, ki se je izdajala za glasnico rdečih brigad, si je včeraj popoldne v imenu teroristične organizacije prilastila odgovornost za ugrabitev Guida Freddija. kalabrijskega dečka, ki je bil ugrabljen v noči od sobote na nedeljo pri Perugii, ženska, ki je anonimno telefonirala krajevnima uredništvoma dveh rimskih listov, je poudarila, da banditi zahtevajo poldrugo milijardo lir odkupnine. Policija pa dvomi v verodostojnost sporočila, saj izrazoslovje domnevne brigadistke ni ustrezalo običajnemu izrazoslovju RB. ZDA prodal« Iranu kurilno olje VVASHINGTON — Ameriška vlada je namenila Iranu za 46 milijonov dolarjev kurilnega olja in kerosina ker državi zaradi problemov pri destilaciji primanjkuje kuriva. Zaradi tega ukrepa pa ameriški državljani bodo prikrajšani. Carterjeva vlada je priporočila vsem ameriškim naftnim družbam, naj do oktobra imajo na zalogi vsaj 240 milijonov sodčkov kurilnega olja. družbena in gospodarska kriza ter kakovost razvoja, s katerimi se morajo stranke soočifi, primerjati morajo svoja sta. -Ja in nakazati možne rešitve. Po oceni demokrščanskega voditelja naj bi Berlinguer torej nakazal novo področje soočanja na katerem naj bi stranke konstruktivno usklajevale lastna stališča in temeljne usmeritve, da bi se lahko izkopale iz sedanje imobilnosti in nakazale jasno perspektivo ter možnost stabilizacije državi. Pisariu je poudaril, da bo krščanska demokracija tudi v tem pogledu dala svoj pomemben prispevek. Očitno je torej, da Zaccagnini in njegovi sodelavci cenijo Berlinguer-jevo izvajanje, še zlasti pa njegovo nedvoumno zavrnitev levičarske alternative ter pozornost, ki jo komunisti posvečajo krščanski demokraciji. Iz Pisanujeve izjave ni povsem jasno, kaj pomeni stavek, da «KPI in KD lahko pojasnita nekatera svoja temeljna stališča*, še zlasti, ker je komunistični sekretar nedvoumno predlagal obnovitev vlade in večine demokratične enotnosti. Prav tako meglen je tudi namig na «možnost, da bi našli izhod iz sedanje slepe ulice*. Ali je KD morebiti pripravljena na sporazum s komunisti? Najbrž: ne, bolj verjetno je, da Zaccagni-! ni in njegovi pristaši potrebujejo j zunanjo podporo komunistov, da bi ohranili vsaj majhno možnost zmage na skorajšnjem kongresu lastne stranke. Kot smo že poročali so socialisti dokaj negativno ocenili članek komunističnega sekretarja, kateremu očitajo, da vztraja pri strateški liniji, ki nima nobene perspektive. Obenem kritizirajo Berlinguerja, češ da je odpravil vse kritike demokratičnemu centralizmu kot nezaslišan napad na KPI. Prav tako negativna je bila ocena socialdemokratov, ki so očitali sekretarju KPI, da je povsem prezrl vlogo vmesnih laič-' nih strank, nakazal naj bi celo pot. ki duši in izrinja iz igre male stranke. Nekoliko bolj pozitivna in slična Pisanujevi je bila ocena republikanskega sekretarja Biasinija. Po njegovem mnenju sicer Berlinguer ni nakazal nove strategije, vendar pa je vsaj omenil nekatere žgoče probleme, kot so vprašanje družbene rasti in gospodarske preusmeritve. vprašanje javnega reda in vprašanje zaposlitve mladih. Ta problematika zahteva tvorno soočanje med strankami in stvarno nakazovanje rešitev, Berlinguerjev poseg je po Biasinijevi oceni v tem smislu lahko koristen uvod v razpravo, ki se bo morala nujno razviti, (pp - vt) Waldh«imov poziv v prid Nikaragui NEW YORK — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheim je naslovil na vse članice svetovne organizacije poziv, naj priskočijo na pomoč Ni-karagui, katere gospodarski položaj je izredno kritičen, zaradi škode, ki jo je prizadejal bivši dikt tor Somoza, preden je bil prisiljen k begu v tujino. V svojem pismu pravi Waldheim, da je najprej treba rešiti človeške probleme ter s tem v zvezi navaja nekatere številke: 45.000 mrtvih in 160.000 ranjenih za časa državljanske vojne, tisoče razdeljenih družin, 40.000 otrok brez staršev. Waldheim je zato pozval članice OZN naj pošljejo v Nikaraguo hrano, zdravila ter kmetijsko orodje in stroje. Carterjeva poslanica predsedniku Titu BEOGRAD — Predsednik ZDA Jimmy Carter je prek ameriškega veleposlaništva v Beogradu poslal poslanico predsedniku SFRJ Josipu Brozu Titu. Poslanica se nanaša na aktualna vprašanja mednarodnih odnosov in na ameriška stališča do teh vprašanj, kot tudi na razvoj dvostranskega sodelovanja. BELLUNO — Vse je že nared za obisk papeža Janeza Pavla n., ki bo v nedeljo, 26. avgusta obiskal rojstni kraj Albina Lucianija, ob prvi obletnici njegovega kronanja. Medtem so uradno potrdili, da se bo papež Wojtyla sestal v Canale d’Agordo, rojstni vasi Janeza Pavla I. s predsednikom italijanske vlade Cossigo, ki ga bo spremljal tudi na Marmolado. Kaže pa, da se ne bo mogel sestati s predsednikom republike Pertinijem, ki je bil včeraj v bolnišnici v Bellunu na pregledu. S predsednikom Pertinijem bi se moral sestati na začetni postaji sedežnice v kraju Malgacia-pela, ki bo papeža ponesla na vrh Marmolade, kjer bo daroval mašo. Papež Janez Pavel H. bo nato blagoslovil kip matere božje, ki so ga izdelali v Vicenzi. Potem ko bo obiskal Canale d’Agordo in Marmolado, bo prišel v Belluno, kjer ga bo na športnem igrišču dočakalo 40.000 oseb. Ob povratku se bo u-stavil v kraju Fortogna, kjer se bo poklonil spominu 2.000 žrtev va-jonske katastrofe, do katere je prišlo 9. oktobra 1963, V Canale d’Agordo vlada veliko pričakovanje za obisk papeža Woj-tyle v rojstni hiši Albina Lucianija. Papež bo odpotoval iz Castelgandol-fa ob 5.40, ob 6.00 bo stopil na DC-9 italijanskega vojaškega letalstva, ob 7. uri pa bo prispel na vojaško letališče v Treviso. Petnajst minut kasneje bo s helikopterjem odpotoval v Canale d'Agordo, kamor bo prispel ob 7.45, ko ga bosta dočakala predsednik Cossiga in beneški patriarh Marco Ce. (if) Cabral v Ljubljani Visoki gost iz prijateljske neuvrščene države si je zatem v ljubljanski Modemi galeriji ogledal razstavo «13. mednarodni bieanele grafike*. MOSKVA — Sovjetska tiskovna agencija TASS je obsodila tiste pobude, katerih namen je pretvoriti Zvezno republiko Nemčijo v bazo za izstrelitev ameriških raket proti sovjetskemu ozemlju. iiiiiumimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiii V ZVCZI Z AFERO SINDOHA Mafija grozila bančniku Cuccii ? Jaser Arafat in kralj Husein dosegla «popo!no soglasje LJUBLJANA — Predsednik gvinejskega administrativnega sveta Luis Cabral, ki se kot gost predsednika republike Josipa Broza Tita mudi na krajšem oddihu v Sloveniji, je včeraj položil cvetje na grobnico narodnih herojev v Ljub- -T* ses“vu ""ue - v: v ' Charanu Smgnu nalogo, da yfldi te-. 1 ' | Koče posle do političnih volitev, ki bodo decembra; iiiimiimiHiiiiiiiiiiiiiiiininiiimiiliiiiuiitiuinumiiiiiiimiiiiiitiiiiMiniiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiniiiiiiiitiiiii PO NEUSPELEM POSKUSU MANDATARJA SI NEHA Indijski predsednik razpustil zbornico Sklep obsodila največja stranka «Džanata» Volitve v spodnji dom bodo decembra NEW DELHI — Indijski predsednik Neelam Sanjiva Reddy je včeraj razpustil spodnji dom indijskega parlamenta in poveril zadnjemu mandatarju za sestavo vlade '#*V<***' $ , f *■ " • ■ -- / m . m k d * * t A 4 ' * -u- *'*'*-• i ***** Jj— V P. ; M L** ^ %<£ i' :t~4 4, "'"'""i:*--* w : f»k -SsJU 4-. TrJC '■ TV 'f*"— ***--f ~ 4* . 5*uLl" 't 1 ♦.> *.■ Mm Predsednikov sklep je največja indijska stranka «Džanata* ostro obsodila in napovedala, da bedo v zgornjem domu sprožili obtožnico proti predsedniku republike zaradi «zarote». Opozicijska «Džanata» je namreč pričakovala, da bo predsednik republike poveril mandat njenemu predstavniku Jagjivanu Ramu. Po dveh neuspelih poskusih pa je predsednik Reddy bil mnenja, da so nove volitve najboljša izbira. Politični opazovalci domnevajo, da bodo decembrske volitve marsikoga presenetile. Indijsko politično prizorišče je v zadnjem obdobju skrajno razgibano, obenem pa kaže prve znake krize klasičnega parlamentarizma. Zaupanje v dosedanje vodstvo se krha, saj se neprestano ponavljajo prehodi raznih politikov iz ene v drugo stranko. Med drugim so se močno opačile regionalne stranke, iz dneva v dan pa dobivajo večjo težo tudi levičarske stranke. V takem položaju so možne le koalicijske vlade. Prav zato ni predsednik poveril mandata predstavnikov stranke «Džanata». V tem položaju ni še povsem jasno, kako se bo na decembrskih volitvah o-drezala kongresna stranka Indire Gandi. Trenutno Gandijeva ponovno pridobiva ugled med volivci, ki so pozabili na njeno trdno roko in so vedno bolj prepričani, da je bivši indijski premier najmanjše zlo v sedanjem negotovem političnem položaju. Obenem so politični opazovalci prepričani, da bi Gandijeva ob morebitnem napredovanju svoje stranke še najlažje sestavila koalicijsko vlado z regionalistični-mi in levičarskimi silami, (voc) Mafija je v zvezi z afero Sindona grozila tudi poverjenemu upravniku Mediobance Enricu Cucci? T ako trdi tednik «11 Mondon, ki pripominja, da naj bi se v primeru Cuccie mafijci ne omejili zgolj na besedne grožnje kot z odv. Ambrosolijem, pač pa naj bi šli še dlje. Po pisanju tednika, naj bi nadalje Sindona hranil v neki švicarski banki zajeten dosje o vsej aferi, v katero je bil vpleten. Na sliki: fotokopija Sindonovega pisma družini Pomoč Črni gori TITOGRAD — Na žiro računu republiškega solidarnostnega sklada za odpravo posledic katastrofalnega potresa v Črhi gori se je do 20. avgusta letos zbralo 1.341.384.514 dinarjev. Ta sredstva so vplačali občani in družbeno-pravne osebe iz vseh republik in pokrajin, zraven pa so tudi sredstva od prodanega blaga in sredstva, prenešena z zbirnih računov, ki so jih po po-tresu,,odprle republike in potajine. 10, avgusta letos je bilo na deviznem računu republiškega solidarnostnega sklada 123.743.759 dinarjev od državljanov in organizacij iz tujine. S to informacijo se je včeraj seznanil črnogorski izvršni svet in sicer na seji, na kateri so razpravljali o vrsti perečih vprašanj, neposredno povezanih z odpravo težkih posledic aprilskega in majskega potresa. RABAT — Maroški časopis «A1 Mittaq* je včeraj obtožil mavre-tansko vlado, da je 5. avgusta prejela 170 tisoč dolarjev, ker je podpisala sporazum s fronto Polisa-rio. DVE UGRABITVI NA SARDINIJI CAGLIARI — še neidentificirani banditi so včeraj popoldne ugrabili v Sardiniji 15-letno dekle in 16-letnega fanta, otroka nekega torinskega bančnega funkcionarja. Ugrabitelji so prišli na otoček, na katerem se je sončila družina, z motornim čolnom, z orožjem v roki onesposobili vse prisotne in odvedli mladostnika. V noči od sobote na-nedeljo pa je bil pri Olbii ugrabljen torinski industrijec Silvio Olivetti, poverjeni upravnik in generalni ravnatelj tekstilne tovarne Saves. Banditi so rta-padli industrijca nedaleč od njegove vile, ko se je okrog 2. ure z ženo vračal domov. Za ugrabitev se je zvedelo šele včeraj zjutraj, ko je Olivetti-jeva sestra prijavila zadevo karabinjerjem. Kaže, da je u-grabljenčeva družina že izplačala banditom dva obro.*a odkupnine. Letos je bilo na Sardiniji u-grabljenih že 11 ljudi. niHiiiiiniinuniiiiiiiiiini,mm,im,............................ ŠE ENA NESREČA, KI JI JE BOTROVALA NEPREVIDNOST PET MLADIH NEMCEV OB ŽIVLJENJE PRI BOCNU Zgrmeli so v sto metrov globok prepad na gori Sassolungo BOČEN — Neprevidnost in nepripravljenost v gorah sta spet povzročili hudo nesrečo. Na gori Sassolungo nad Grodenthalom je strmoglavilo v globok prepad pet mladih nemških turistov, ki so pri tem zgubili življenje, medtem ko .je šesti fant ostal pri življenju, čeprav je trenutno pod šokom. Pred dnevi je prišlo na Južno Tirolsko deset fantov iz Zahodne Nemčije, starih od 16 do 18 let. Postavili so dva šotora na gorskem prelazu med tridentinsko in bocen-sko pokrajino ter se vsak dan od pravili na bolj ali manj zahteven izlet v gore. V torek se je skupina šestih mladeničev odločila za vzpon na Sassolungo po ne težavni, vendar tudi zahtevni poti. Vreme je bilo lepo. popoldne pa se je, kot se pogestoma zgodi v hribih, pooblačilo, na hribe pa je legla tudi megla. Fantje so zašli, po mnenju vodičev, ki so šli reševat preživelega mladeniča, niso bili primerno opremljeni. Obstali so pred zaledenelim kaminom in niso mogli več naprej. Medtem se .je znočilo, tudi megla je postajala vsak trenutek bolj gosta. Skušali so se spustiti po globokem kanalu, ki je bil prav tako poln ledu in snega, na koncu pa jih je čakala smrtna past: sto metrov globok prepad, v katerega so drug za drugim zgrmeli. Njihova trupla, so povedali reševalci, so bila nagrmadena druga na drugo, le eden je ostal priklenjen na ozko ledeno polico in tam čakal rešitve. Včeraj zjutraj, ko so videli, da se šesterica na vrača, so oni, ki so ostali v taboru, postali čedalje bolj zaskrbljeni, saj so vedeli, da njihovi prijatelja nimajo hrane s seboj. niso pa sploh mislili, da se jim je kaj zgodilo. Naložili so v nahrbtnike nekaj hrane in se odpravili po poti, ki so jo v, torek prehodili njihovi prijatelji. Ko jih niso našli v bivaku, so razumeli, da nekaj ni v redu. Dva sta se takoj podala v dolino in obvestila gorsko reševalno službo, ki je s helikopterjem najprej ugotovila, kje je prišlo do nesreče in rešila edinega preživelega mladeniča. Po trupla petih mladeničev bodo lahko šli komaj danes zjutraj. V gorski koči medtem njihovi prijatelji jočejo, jutri pa bodo dopotovali iz Nemčije starši mladih žrtev, ki so le pred nekaj dnevi srečni odpotovali iz Nemčije v pričakovanju lepega oddiha v hribih. (if) AMAN — V dobro obveščenih krogih v Amanu se je včeraj izvedelo, da je bilo srečanje med jordanskim kraljem Huseinom in voditeljem PLO Jaserom Arafatom nadvse uspešno. Jordanski suveren se je z Arafatom pogovarjal dve uri «za zaprtimi vrati*, kljub temu pa so opazovalci prepričani, da je bila glavna tema pogovorov seja varnostnega sveta OZN in iskenje skupnega stališča o palestinskem vprašanju. ' Med drugim naj bi na srečanju zgladili še zadnja odprta vprašanja med Jordanci in Palestinci. Suveren naj bi tudi obljubil, da bodo ob koncu «ramadama» pomilostili številne Palestince, ki so se v jordanskih zaporih in izstavili joruan-ske potne liste palestinskim beguncem iz Gaze. Arafat je tudi poročal kralju Huseinu o rezultatih julijske konference na Dunaju, ko se je sestal s premieram Kreiskyjem in predsednikom socialistične internacionale Willyjem Brandtom. Ob pomanjkanju končnega komunikeja je tudi skupna izjava Arafata in jordanskega zunanjega ministra, da so dosegli «popolno soglasje*, najbolj zgovorni dokaz o spravi med PLO in Jordanijo, (voc) Na sliki (telefoto ANSA-UPI) voditelj PLO Jaser Arafat med svojimi pogovori v Jordaniji. Nevarno izzivanje ZDA WASHINGTON — Sklep mednarodne konference OZN o 200-milj-skem gospodarskem obalnem pasu, ki ga je podpisalo že 90 držav iti razširitev teritorialnih voda od dosedanjih treh milj, ni pogodu predvsem Združenim državam Amerike. Po pisanju dnevnika «Washington Post* bodo ZDA ukazale svojemu sredozemskemu brodovju, naj zapluje v Sidrski zaliv, da bi s tem dokazala nesmisel razširitve suverenosti tudi na kontinentalno platformo. Vest so v Libiji in v številnih o-balnih afriških državah sprejeli z ogorčenjem in zaskrbljenostjo in jo ocenili kot provokacijo-, ki ima lahko : hude posledice. Carterjeve težave v zunanji politiki NEW YORK — Carterjeva administracija skuša na vse načine odložiti sejo varnostnega sveta OZN, potem ko ji ni uspelo prepričati kairsko in telavivsko vlado, da je treba spremeniti dosedanjo resolucijo VS 242 o bližnjevzhodni krizi z jasnejšo definicijo pravic Palestincev. Sejo so že enkrat odložili 30. julija, kar pomeni, da se ameriška nakana ne bo uresničila. Predsednik Carter skuša zmanjševati pomen zapletov ob bližnjevzhodnem vprašanju in nadaljuje svoje «propagand- ne delovne počitnice« po Misisipi ju. Nasmejanost in dobra volja pa sta le krinki, saj administracija doživlja enega izmed najhujših obdobij svojega vodenja zunanje politike. Carter je že napovedal, da bodo ZDA postavile veto na kakršnokoli resolucijo, ki bi predvidevala ustanovitev samostojne palestinske države. Prozahodne arabske države arabskega polotoka pa bo'o predložile skrajno umirjeno resolucijo, ki je sprejemljiva za večino članic OZN. Skoraj gotovi ameriški veto tudi na to resolucijo, ki ne govori o palestinski državi temveč megleno navaja zakonite pravice Palestincev, bo imel hude mednarodne zaplete. Nafte žejni Zahod z zaskrbljenostjo gleda ameriško mešeterjenje in se boji, da bi Arabci izbili sodu dno z novim embargom nafte. ŽENEVA — V okviru podkoi je OZN za človekove pravici zahtevali primerne ukrepe z Izrael in druge države, ki m politično in vojaško ter gospe sko podporo rasističnim režij v južni Afriki. V MILJSKI LADJEDELNICI Prihodnjo sredo splavitev trajekta za Tržaški Lloyd 5400-tonska enota «Julia» bo prevažala kontejnerje na progi Italija-Za-hodna AIrika - Na prvo vožnjo bo odplula v začetku prihodnjega leta Nova trajektna ladja na sanišču v miljskem obratu »Cantieri Alto Adriatico* S POLNO PARO BOSTA STEKLI ŠELE NEKJE SREDI PRIHODNJEGA MESECA Javnoupravna in politična dejavnost sta še vedno v počitniškem vzdušju V teku ali v pripravah cela vrsta festivalov KPI m PSI - Socialisti in krščanski demokrati se pripravljajo na kongres - Preverjanje odnosov znotraj Liste za Trst Kakor je bilo pričakovati, sta javnoupravna in politična dejavnost na Tržaškem, kot tudi v drugih treh pokrajinah dežele Furlanije - Julijske krajine zadnje tedne skorajda zamrli spričo letnih počitnic. Deželni svet se na primer sestane šele nekje sredi septembra, le nekoliko poprej se bod0 sešle posamezne njegove komisije. Pač pa se je včeraj dopoldne po krajšem velikošmamem presledku znova sestal deželni odbor pod predsedstvom predsednika Comelli-ja. Sprejel je več zakonskih obvez, katerih najpomembnejše zadevajo žgoče vprašanje obnove furlanskih območij, ki sta ju tako hudo prizadela potresa pred tremi leti, dalje uresničitev zdravstvene reforme in pa desetletni gradbeni načrt. Deželni odbor je med drugim načelno odobril načrt glede poklicnega u-sposabljanja v obdobju 1979/80. Prav tako prihodnji mesec se zopet prvič po dopustniškem premoru sestane tržaški pokrajinski svet. Poleg z nekaterimi drugimi se bo moral soočiti z vprašanjima delovne pogodbe pokrajinskih uslužbencev in V miljski ladjedelnici cCantieri Alto Adriatico* bodo prihodnjo sredo, 29. avgusta, splavili novo 5.400-tonsko trajektno ladjo «Julia» v gradnji za «Tržaški Lloyd». Ladjo, ki meri 147 m v dolžino, 22,7 m v širino in 14.20 m v višino, bosta poganjala dva Dieslova motorja vrste GMT/A-42/12 z močjo po 7.500 KM, izdelana v tovarni velikih motorjev pri Boljuncu. Nova ladja, ki spada v vrsto enot «roll on-roll off», bo prevažala kontejnerje na Lloydovi progi Italija -Zahodna Afrika z matično luko v Livornu. Na prvo vožnjo na tej progi, na kateri že plujj podobna ro-ro enota «Buona Speranza» bo «Julia» predvidoma odplula v prvih mesecih prihodnjega leta. «Tržaški Lloyd» razpolaga sedaj še z eno trajektno ladjo, in sicer z enoto «Nuova Ven-tura», ki je svoj čas prav tako kakor «Buona Speranza* prevažala kontejnerje na progi med Italijo in Zahodno Afriko, pred kratkim pa jo je družba postavila na progo med Jadranskim in Tirenskim morjem. Ladja se ustavlja v vseh važnejših italijanskih in jugoslovanskih lukah ter zbira kontejnerje za glavne čezoceanske proge z izhodiščem v tržaškem pristanišču. Tovor v Trstu prevzemajo nato kontejnerske ladje «Mediterraner (na progi Italija-Daljni vzhod), «Nipponica» (na isti progi), «Africa» (na progi Italija -Južna Amerika) ter «Europa» (na isti progi). Vse omenjene ladje odhajajo redno iz Trsta, poleg njih pa razpolaga «Lloyd» še z eno kontejnersko enoto, in sicer z «Lloydiano», ki pluje na progi Italija - Avstralija - Nova Zelandija, a ki se ne dotika tržaškega pristanišča. Trenutno ima «Tržaški Lloyd» v gradnji še tri enote «roll on-roll off» istih tehničnih značilnosti kakor «Ju-lia», od tega dve v gradnji v An coni in eno v ladjedelnici v Genovi - Sestriju. Luis Cabral v naši deželi Po večdnevnem obisku v Jugoslaviji, med katerim se je pomudil nekaj dni v Sloveniji, bo danes ob 11. uri prispel skozi mejni prehod pri Fernetičih v Italijo predsednik administrativnega sveta Gvineje — B ssau Luis Cabral. V prostorih av-tooorta ga bodo pričakali visoki politični predstavniki naše dežele, s katerimi bo imel Cabral krajši pogovor, nakar bo nadaljeval svoje potovanje. Komunistični senatorji o okrnitvi železniških prog v tržaškem okraju Komunistični senatorji Bacicchi, Jelka Gerbec in Libertini so naslovili na ministra za prevoze pismeno vprašanje v zvezi z ukinitvijo nekaterih krajevnih prog ter dekvalifi-kacijo brzih vlakov na področju tržaškega železniškega okraja. Senatorji žele vedeti, če gre u-krep, ki je povzročil znatne težave koristnikom železnice, pripisati sedanjim težavam zaradi naraščanja tovornega prometa, oziroma prometnih zastojev na železniških progah. Odločitev je tembolj zaskrbljujoča v zdajšnjem času energetske krize, ko bi bilo treba potniške prevoze po železnici pravzaprav še pomnožiti. Nazadnje žele senatorji zvedeti, čemu se še danes ni začel uresni čevati investicijski načrt za železnice 1979/84 in če namerava vlada še naprej obdržati dosedanje odklonilno stališče do prepotrebne in nujne reforme državnih železnic. POZIV LJUBITELJEM KRASA Kraška ohcet je etnografska in folklorna manifestacija, ki jo prireja zadruga «Naš Kras* na amaterski osnovi in s prostovoljnim delom. Zato vabimo vse člane zadruge In vse ljubitelje Krasa, da v dneh kraške ohceti pomagajo organizatorjem bodisi z delom v osmicah bodisi kako drugače. Vse, ki bi se odzvali našemu vabilu, prosimo, da sporočijo svoj naslov na telefonsko številko 794-672 (Primorski dnevnik) ali 60 261 (Kravs). HiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiturtiiiiiumimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiifininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintttiiiiiiiiiiiiiiiiiiN ŽIVLJENJE V TABORIŠČU NA PADRIČAH SE POČASI NORMALIZIRA Problem vietnamskih beguncev tudi na seji deželnega odbora Med Vietnamci je kar 50 otrok pod 16 letom starosti Medtem ko se vietnamski begunci počasi privajajo na življenje v begunskem taborišču na Padričah, je njihov problem včeraj prestopil tudi prag deželne uprave. O njih se je namreč govorilo na seji deželnega odbora, vendar sestanek v bistvu ni prinesel nobene novosti. Poudarjeno je bilo, da ima dežela izrecno vlogo koordinatorja vseh pobud v korist Vietnamcev (seveda na krajevni ravni) in da mora spodbuditi razne dejavnosti, s katerimi naj bi zagotovili beguncem primerno nastanitev. Še prej so odborniki ocenili vse dosedanje pobude s strani posebnega odbora, ki je bil ustanovljen pri pokrajini in v katerem sodelujejo krajevne uprave, proizvodne sile in sindikalne organizacije, in tržaške jevne uprave in na razne delovne organizacije, ki so pripravljene zaposliti vietnamske begunce. Kot smo že obširno poročali v prejšnjih dneh pa vse kaže, da je večina be- prefekture, ki je poskrbela za na- guncev izrazila željo za odhod iz mestitev beguncev v taborišču na Padričah. Dežela ima sedaj nalogo, da prouči vse podatke o Vietnamcih, ki jih bo v kratkem dobila od prefekture ter da le-tem priskrbi morebitno delovno mesto in stanovanje (sevr-’a v primerih, da so se begunci odločili za ostanek v Italiji). Pri tem bi se morala seveda obrniti na kra- v v« Tečaji «150 ub> raloreniini za dosego diplome nižje srednje šole Tečaji «150 ur» so pridobitev enotnega sindikata CGIL - CISL -UIL, ki naj zagotovi vsem pravico, da se izobrazijo in se kot osebek udeležijo bojev za bolj demokratično družbo. «. .. . Tečaji opravljajo, v skladu z ustavo, družbeno uslugo v korist državljanov, ki iz raznih vzrokov niso mogli dokončati obvezne šole.* (Okrožnica ministrstva za javno šolstvo od 8. 1. 1975) TRAJANJE IN UREDITEV TEČAJEV — Tečaji so dostopni vsem delavcem in odraslim, ki so dopolnili ali dopolnijo do 31. decembra 1979 16 let starosti (za tiste, i niso še dopolnili 23 let, je obvezna diploma osnovne šole). — Tečaji so brezplačni. — Trajajo eno leto, od 8. oktobra 1979 do 31. maja 1980, za skupno več kot 350 učnih ur — Učne načrte bodo udeleženci prediskutirali skupno s profesorji ob podpori sindikalnih organizacij in v luči najpomembnejših dosedanjih izkustev. — Komisijo, pred katero bo zaključni izpit, sestavljajo profesorji, ki poučujejo na tečaju. — Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Sindikat slovenske šole meni, da je nujno zagotoviti te tečaje tudi v slovenščini. Zato je naslovil na ministrstvo za javno šolstvo ustrezno prošnjo, ki so jo podprli šolsko skrbništvo, sen. Gerbčeva in sindikalne organizacije CGIL - CISL - UIL. V pričakovanju pozitivnega odgovora vabi vse interesente, da izpolnijo obrazec, ki ga dobijo od 24. avgusta dalje na tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin - Nabrežina, na sedežih prosvetnih in športnih organizacij, v Tržaški knjigarni, na sedežu Sindikata slovenske šole in ga izročijo v tajništvih omenjenih občin ali na sedežu Sindikata slovenske šole v Ul. Fabio Filzi 8 -tel. 61193, vsak torek in petek med 16. in 18. uro. Čim bo prišlo dovoljenje iz Rima, bodo interesenti obveščeni, da prinesejo še potrebne dokumente. Rok za vpis zapade 25. septembra. Italije v Ameriko, tako da bo imela dežela z njimi bolj malo opravka za iskanje dela in stanovanj. V: ..k?' >r, je bilo rečeno na sestanku deželnega odbora, bo deželna uorava takoj obvestila prefekturo in odbor pri pokrajini, ko bo imela v tem pogledu dovolj informacij, da bodo lahko Vietnamci, ki bodo ostali v Italiji, čimprej dobili zaposlitev in streho nad glavo. Pri tem velja še j»»nortranj^-«»«»i»tipstvo 'dllld približn i 30 Vietnamskim begOrK*n^da opravljajo razna dela V taborišču na Padričah medtem upravitelji in osebje Rdečega križa zbirajo podatke o poklicih in željah novih beguncev. Zdravniški pregledi so se uspešno končali, izvedelo pa se je tudi uradno za porazdelitev Vietnamcev po spolih in starostih. Starejših moških je 49, žensk 47, otrok pod 16. letom starosti pa je kar 50. Od teh jih je 32 moškega spola, 18 pa ženskega. Vietnamski begunci bodo ostali še jutri pod nadzorstvom v taborišču, da bo u-pravno osebje opravilo še zadnje preglede, pojutrišnjem pa jo bodo lahko že mahnili po bližnji okolici. _______ (šč) Nov« carinske olajšave za Jugoslovan« Od L septembra letos bodo veljale za jugoslovanske državljane, ki se vračajo z začasnih potovanj po tujini v domovino, nove carinske o-lajšave: vsak bo ob povratku lahko prinesel v državo brez plačila carine za 1500 dinarjev blaga, medtem ko je doslej veljala meja 800 dinarjev. Pri tem pa ne bo smela vrednost posameznih predmetov presegati meje 500 dinarjev. Večje carinske olajšave bodo hkrati stopile v veljavo za jugoslovanske delavce, ki se vračajo v domovino po krajši ali daljši delovni dobi v tujini. Zanje je predviden tudi brezcarinski uvoz pohištva in gospodinjske opreme (z določenimi omejitvami), iz brezcarinskega uvoza pa so v vseh primerih izvzeti . -tomobili. ■iiiiiiiiniiiiiMiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiMiiiHiiiinitiHiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiuiMiiiiiiiimiMiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiimniiiiiiiiiiiMiiimiiiM Openski poštni urad brez načelnika Openski poštni urad v Proseški ulici št. 1 je te več tednov brez načelnika. Lina Samera, ki je na tem položaju bil šele dobro leto, je osrednja poštna uprava premestila v Trst, kjer vodi podružnico št. 9 v rojanski Ul. Barbariga 12. Dogodek ni seveda nepričakovan, sai smo ga tudi sami napovedali v članku dne 22. maja, ki je sledil prvemu sestavku o razmerah v openskem poštnem uradu, priobčenem že 8. februarja. In vendar je navdal Opence z grenkobo. Ni da bi bili morda zlovoljno naravnani do gospe Nives Faragune, ki je začasno prevzela Samerovo me sto, razlogov za nezadovoljstvo pa imajo na pretek. Prvič, ker bo do imenovanja novega načelnika minilo precej časa in do tedaj za načelnikovo pisarniško mizo ne bo sedel človek, ki obvlada (ali vsaj deloma pozna) slovenski jezik, kakor izrecno predpisuje zakon; drugič, ker imajo domači ljudje mučen vtis, kot da se bodo vrnili nekdanji, slovenskemu človeku nepo-voljni časi; časi, ko je eden od Samerovih prednikov marsikdaj zabrusil po naše govoreči stranki, naj govori italijanski, češ. saj tu nismo v Jugoslaviji. S prihodom Lina Samera je v poštnem uradu zavejal nov vetrič odprtosti do našega življa in njegovih problemov, pojavili so se dvojezični napisi, vzdušje pred okenci je postalo domačnejše. *Veste, nikakor me ne zanima barva kože ali jezik ali svetovnonazorska o-predelitev posameznika, ko stopi v urad, zame so vsi enaki, vsem je treba enako pošteno postreči»: takšen je Samero, zato tudi ni čudno, če je užival med openskim prebivalstvom simpatijo. Obenem se je prav zaradi svojega demokratičnega odnosa — ne le do strank, temveč tudi do podrejenih uslužbencev t- morebiti komu zameril. Pred kakšnim mesecem dni je o-sebje openskega poštnega urada skoraj povsem soglasno pismeno protestiralo pri tržaškem ravnateljstvu zaradi premestitve nekega pismonoše. Samero jim ie razložil, da bo protest brezkoristen, ker pač ne morejo zoper predpise, toda na njihovo prošnjo je pismo posredo val osrednji upravi. Ta ie kmalu nato ravno tako pismeno opomnila podpisnike protesta, nai se kaj takega ne ponovi, sicer bo posegla po disciplinskih ukrepih Hkrati se ie uprava obregnila ob deistvo, da ie Samero protestno pismo lastnoročno poslal tržaškemu ravnatelj- stvu. V bistvu je grožnja z disciplinskim ukrepanjem veljala tudi njemu, zaradi česar je zaprosil za premestitev v mesto, kakor nam je sam povedal, ko smo ga te dni obiskali v Rojanu. O zadevi smo se razgovarjali tudi z Attiliom Davidejem, ki je na poštnem ravnateljstvu v Trstu zadolžen za vprašanja osebja. Na vprašanje, če ni bila grožnja z disciplinskim pregonom morda v zvezi s Samerovim «pretiranim odprt-jem» do Slovencev in tpreveč demokratičnim odnosom do podrejenih», je odgovoril, da sploh ne. *Sa-mera smo premestili, ker ie to pač sam želel*, je pripomnil in nas skušal potolažiti, češ. poštna uprava vselej in strogo ravna po zakonskih in notranjih predpisih. O tem nočemo dvomili, kot tudi ne o Da-videjevi dobri veri, dejstvo pa je, da je bil slovenski človek med o-bisknvanjem javnih uradov — tudi poštnih — prenekaterikrat predmet žalitev in šikan. Želeti ie, da bi bilo teh enkrat za vselei konec in da bi položaj načelnika v openskem uradu prevzel človek kakršen je Samero, če že ne ponovno on sam. To pa ni nemogoče: kaže, da se tjakaj lahko vrne, če za to le zaprosi. (dg) preustroja pokrajinskega upravnega aparata. Drugače pa se upravna dejavnost na pokrajinski ravni tako rekoč sploh ni zataknila, saj se je odbor vse doslej redno sestajal, le teden dni ni deloval, in še to ne, ker bi morda ne mogel biti kos obveznostim, temveč zaradi pomanjkanja uradniškega osebja, ki je pač odšlo na počitek. Tržaški občinsai svet se bo sešel 11. septembra, tudi njegovi člani sedaj dopustujejo z županom Ce-covinijem na čelu. Oddiha so prav zares potrebni, kolikor jih čaka trdo delo, če hočejo v naslednjih mesecih biti kos vsaj kančku iz keliha tolikšnih sprejetih, toda neizpolnjenih obvez do tržaške skupnosti. Dejansko se bodo morali čez dvajset dni spoprijeti z nebrojem problemov, katerih rešitev so zavrle volitve. Kaj pa druge politične stranke? Komunisti s polno paro vodijo svojo tradicionalno sezonsko dejavnost, to je v festivale lastnega tiska, ki pa morebiti občasno več zaležejo kot kakršen koli javni poseg tega ali onega izvoljenega predstavnika; tako vsak kažejo izkušnje, mislimo pa predvsem na socialno in politično vsebino ter na pomen raznih zasedanj in posvetovanj, ki spremljajo festivale. Nekaj podobnega bi lahko dejali o sorodnih festivalih, ki jih poslednja leta vse češče prirejajo tudi socialisti. Prihodnjo soboto, nedeljo in ponedeljek bosta takšni prireditvi na Proseku in v Dolini, a 7., 8. in 9. septembra še v Nabrežini. Na-brežinskemu festivalu namerava PSI tokrat vtisniti globlji družbeno - politični pečat s sprožitvijo niza pekočih vprašanj, kot so n.pr. narodnostna zaščita Slovencev, energetski problem, zaščita okolja in pa težki dialog o najučinkovitejših pobudah na področju duševnega zdravljenja. Festival bodo obogatili z navzočnostjo latinskoameriškega glasbenega ansambla, kar bo ravno tako zado-bilo izrazito političen pomen. Drugače se socialisti trenutno ubadajo predvsem z vprašanjem zdravstvenega konzorcija, sicer pa se temeljito pripravljajo na kongres, zaradi česar so tudi odložili preverjanje znotraj pokrajinskega in deželnega tajništva stranke. vsedržavni kongres. Vidnejši zastopniki stranke se ravno sedaj vračajo s počitnic. Melonarji pa so si v laseh in jih tare verjetno nuja čimprejšnjega no-* tranjega razčiščenja odnosov med posamičnimi strujami in smermi. To kajpak ne bo lahko, če upoštevamo že samo trenutno morda najvidnejši primer nasprotujočih si gledanj med listarji, za katerega je poskrbela podžupanja Gruber Ben-co s tem, da se je postavila po robu novi rimski vladi; torej tudi tistemu njenemu sestavnemu delu — liberalni stranki, h kateri se je kot svetopisemski izgubljeni sin vrnil Cecovini, da bi lahko zasedel stolček v evropskem parlamentu. f Čestitke Danes praznujeta v Boljuncu na štev. 63 31. obletnico skupnega življenja draga starša NINI OTA in MARIJA PETAROS. Še mnogo zdravih in srečnih let v skupnem življenju jima želi sin Boris z ženo Marijo. V SEŽANI ODPRTJE ZGODOVINSKE RAZSTAVE PRIČEVANJA 0 DELAVSKEM GIBANJU NA PRIMORSKEM %■ Razstava, ki jo je pripravil Goriški muzej, prikazuje razvoj primorskega delavskega gibanja do konca prve svetovne vojno Včeraj so v Kosovelovi knjižnici stava zaobjema. Posebno « 1*8 ; ^m nhčinskenn mraz- se je delavsko gibanje začelo odločno uveljavljati že konec Pre‘ šnjega stoletja. Močna je postala ‘ di socialistična stranka. Delavci > se združevali tudi v Gorici in "J® gih središčih, kot so rta primer w brežina, Ajdovščina, Milje, Miren, itd. Njihovo delo potnW številna delavska glasila (naj , v Sežani v okviru občinskega praz nika, odprli zgodovinsko razstavo «Delavsko gibanje na Primorskem do konca prve svetovne vojne*. Razstavo, ki je bila prirejena ob 60-let-nici KPJ, je pripravil Goriški muzej iz Nove Gorice. Ob včerajšnjem odprtju razstave je prisotne najprej pozdravila upravnica Kosovelove knjižnice Lučka Čehovin, ki je poudarila važnost pobude in dejala, da bo prilika, da se bo lahko tudi šolska mladina temeljiteje seznanila z zgodovino delavskega gibanja na Primorskem. Ravnatelj Goriškega muzeja Branko Marušič je prisotnim pojasnil, da je razstava nastala sicer kot prispevek ob 60-letnici ustanovitve KPJ, prireditelji pa so želeli s svojim delom osvetliti predvsem začetke delavskega gibanja na Primorskem in njegov razvoj do konca prve svetovne vojne. Razstavljeno gradivo dokazuje bogato tradicijo delavskega gibanja v naših krajih in borbo primorskih delovnih ljudi za boljše delovne pogoje in pravičnejšo družbo. Branko Marušič je nato na kratko orisal zgodovinsko obdobje, ki ga raz- ZAHTEVO VSEBUJE OSTRA NOTA SINDIKATA FIST-CGIL Javnoprevoznim in pristaniškim dejavnostim dati novega zagona Državno železniško podjetje je treba preustrojiti - Luka v hudi krizi - Odpraviti klientsko politiko v ACT Deželno tajništvo sindikalne zveze uslužbencev prevozništva FIST-CGIL nam je poslalo v objavo informativno noto glede žgočih in nerešenih problemov, ki tarejo krajevno železniško okrožje, pristanišče in avtobusne zveze v režiji zadružnega podjetja ACT. Tovrstne javne storitve zaposlujejo nad 10 tisoč delovnih moči, okoriščajo pa se jih milijoni uporabnikov, katerim gre prišteti še velik obseg to- vornega prometa. Pristojne obla-Tudi delovanje krščansko demo- j sti morajo te probleme nemudoma kratske stranke se odvija v znanie- rešiti, prvi korak na tej poti pa nju priprav na pokrajinski kongres j utegne pomeniti septembrsko so-KD, kateremu bo pozneje sledil še i očenje z deželnim odborom v okvi- iHimiiiiiiiiiiiKiiiiHiiimiiniiiiiiiiifiKiMiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiniiiiiiii TRAGIČEN R0VRATEK Z REKE PROTI TRSTU Tržaška zakonca umrla v nesreči pri Podgradu Njun ford escort silovito treščil v skalo - Ostali dve ranjenki prepeljali sinoči v tržaško bolnico Priletna tržaška zakonca sta se včeraj popoldne smrtno ponesrečila v hudi prometni nesreči na cesti Reka - Trst, v kateri sta bili še dva ženski ranjeni. Avtomobil, v katerem so se peljali štirjs Tržačani, je blizu Podgrada zavozil s ceste in treščil v skalo, pri čemer je bila ena od potnic, 69-letna Cate-rina Ciriani por. Annese iz Drevoreda XX. septembra 65 pri priči mrtva, njen 70-letni mož, ki je u-pravljal vozilo, pa je podlegel poškodbam nekaj minut po prevozu v izolsko bolnišnico. Nesreča se je pripetila ob 16.35 po jugoslovanskem času. Zakonca Annese sta se takrat skupaj s Ca-terinino 72-letno sestro Margherito Ciriani iz Ul. Crispi 74 in njeno 43-leino hčerko Loredano Battistella, ki stanuje pri materi, vračala s svojim fordom escortom z Reke proti Trstu. Verjetno so bili na počitnicah pri sorodnikih na Malem Lošinju, kjer so se vsi štirje rodili. V bližini Podgrada, nedaleč od odcepa za Ilirsko Bistrico, je ford escort iz še neznanih razlogov kar naenkrat zavil na desno ter silovito treščil v skalo ob cesti. Trčenje je bilj tako močno, da je bila Caterina Annese pri priči mrtva, od ostalih treh ranjencev pa je bilo najbolj zaskrbljujoče zdravstveno stanje njenega moža Rug .-ra. Z rešilcem jugoslovanskega Rdečega križa so vse tri prepeljali v izolsko bolnišnico, kjer pa je moški umrl. Od ostalih dveh potnic se je najhuje poškodovala Margherita Ciriani, ki si je v nesreči zlomila stegnenico leve noge, zdravniki pa se bojijo, da ima ranjenka zlomljeno tudi stegnenico druge noge. Poleg tega se je udarila po glavi o-prsju in rokah. Njena hči Loreda-na je dobila vrsto udarcev po glavi in trupu. Po sprejemu v izolsko bolnico so obe ranjenki na njuno izrecno željo z jugoslovanskim rešilcem prepeljali v tržaško bolnico, kamor so ju sprejeli ob 22.45 na oddelku za prvo pomoč. Za mater so izrekli prognozo okrevanja v treh mesecih, Loredana Battistella pa bo ozdravela v 20 dneh. Težave z vodo v sežanski občini Težave v sežanski občini zaradi pomanjkanja vode. Zadnje sušno obdobje je povzročilo vrsto nevšečnosti na območju sežanske občine. Zaradi upadanja vodnih zalog vodovod neredno deluje, poleg tega pa je menda prišlo tudi do nekaterih primerov rahle okužbe. Pristojne oblasti so po radiu in drugih sredstvih .javnega obveščanja pozvale občane, naj pred uporabo vodo prekuhajo, ker je možno, da je na nekaterih območjih zaradi suše bakteriološko nečista. Vsekakor .je vprašanje dobave pitne vode v občini stalno pod strokovnim nadzorstvom. Festival PSI v Dolini Od sobote do ponedeljka bo na prireditvenem prostoru v občinskem parku «Male brce* v Dolini festival socialističnega tiska Avanti -Naprej z bogatim kulturnim in zabavnim programom. V soboto zvečer bo imel svoj koncert moški pevski zbor Valentin Vodnik iz Doline, v nedeljo popoldne bo godba na pihala iz Ricmanj predstavila svoj promenadni koncert, nakar bo nastopil mešani zbor Jadran iz Milj in mladi harmonikarski duo Guštinčič - Jurinčič. Vmes bosta še govorila senator Bruno Lepre iz Vidma v italijanščini in podžupan dolinske občine Marino Pečanik v slovenščini. V ponedeljek bo nastopil s svojim koncertom moški zbor «Fran Venturini* od Domja. Vse tri večere bosta igrala za ples ansambla Supergroup in Pomlad. ru zasnove razvojnega načrta za obdobje 1979/82. Železniška služba in z njo delovne razmere prizadetega osebja — pravi nota — so se tako poslabšale. da je položaj skorajda že nevzdržen, kar pomeni hud udarec krajevnemu, pa tudi vsedržavnemu gospodarstvu. Septembra dopotuje v Trst glavni ravnatelj osrednje uprave državnih železnic in tedaj bo treba najti res učinkovito rešitev za izhod iz težav; v prvi vrsti se je treba odločiti za ustro.jno reformo železnic ter njihovo izločitev iz državnega birokratskega aparata. Pristaniška dejavnost ravno tako hira zaradi ustrojnih, režijskih in klientsko politiko., luške up^vg V resnici dolžijo sindikalisti za zdajšnje težave v pristanišču predvsem ustanovo EAPT katere delovanje omogoča izkoriščanje delavstva v mračne namene, naperjene med drugim proti pristaniščnikom, oziroma delavskemu samoupravljanju znotraj luke. FIST-CGIL zahteva '•imorejšnjo uresničitev krožne železniške proge ter avtoceste Videm - Trbiž in drugih potrebnih cestnih in železniških infrastruktur v korist našega pristanišča itd. Nazadnje polemizira sindikat z nekaterimi političnimi silami, ki zavirajo prizadevanja za uspešen zagon dela v zadružnem javnopre-voznem podjetju ACT (avtobusne mestne proge), tako v prvi vrsti s predstavniki Liste za Trst. Zvišanje prevoznih tarif v tem smislu ne zadostuje, ampak je treba delovanje podjetja, ki zaposluje 1 150 ljudi (vsekakor še premalo) uskladiti s širšim področnim načrtom o IV. prometnem okrožju, ki zajema tako Tržaško kot Goriško, oziroma z nastajajočim deželnim razvojnim načrtom za obdobje 1979/82. Obvestilo Kmečke zveze članom Tajništvo Kmečke zveze obvešča članstvo, da je za izlet v Vojvodino na razpolago še nekaj prostih mest. Zainteresirane naprošamo, da se nemudoma zglasijo v našem uradu v Trstu, Ul. Cicerone 8/B, da bomo lahko pravočasno poskrbeli za formalnosti. Kdor nima potnega lista, naj s seboj prinese veljavno osebno izkaznico. nimo le Rdeči prapor) in prisotno pomembnih političnih delavcev, * so bili Etbin Kristan, Henrik J , ma, Ivan Regent, Rudolf in drugi. V svojem posegu je Brc ko Marušič omenil tudi P°vez<1. med slovenskimi in italijanskimi socialistično usmerjenimi delavci. Zapišemo naj še, da spremlja ** nimivo in bogato dokumentirano rc{ stavo, na kateri si lahko izbran fotografski material, mente in časopise, katalog, ki.s, ga pripravila Branko Marušič Drago Sedmak. V katalogu j* javljena krajša in sintetična stcm ja o zgodovini delavskega gibc^P na Primorskem do konca prve- *■* tovne vojne, študijo spremljajo f" natisi dokumentov in časopisnih P*®’ nic ter druge fotografije, (am) Pričetek cklusa poljskih filmov S filmom Anderseja Wajde mornati človek» se je predsinočrtjc’ pričel na Gradu sv. Justa cikle poljskih filmov. Tudi včeraj je.0*, na sporedu Wajdov film, in s|C® «Pepel in diamant* iz leta zvečer pa so prikazali film WoFjj' ska Hasa «Rokopis najden v 8®” ragozi». Danes bomo v popoldanskih * rah lahko gledali film «Vse napr°' daj» režiserja Wajde in «Noi vodi» Romana Polanskega. Obvestilo Kmečke zveze članom Kmečka zveza obvešča vse svoj* člane vinogradnike, da morajo ®® 6. 9.1979 prijaviti ostanke vina, ki s imajo na zalogi do 31. 8. 1979;.,., dolžnost naj vinogradniki iz okoliši občin (Milje, Dolina, Repentab0? Zgonik in Devin - Nabrežina) opraj? jo kar na pristojnih občinskih uradi®-Vinogradniki iz tržaške obline P naj se zglasijo na tajništvu Kmeik zveze v Trstu, Ulica Cicerone °/B' r Poziv narodnim nošam Zadruga «Naš Kras* vabj vse, ki so v posesti narodnih noš, da se v kar največjeri številu udeležijo letošnje »Kraške ohceti*, in sicer v nedeljOi 2. septembra. Zbirališče noš je ob 9.30 na prostoru pred repentabrsko cerkvijo, če nimate prevoza, sporočite vaš naslov na telefonsko številko 767-303 (P«'«' svetna zveza). Če se želite preobleči na kraju samem, so vari na voljo prostori Kraškega kulturnega centra (poleg Kraške hiše v Repnu). Za le te bomo namreč prijave ost*® kov vin izpolnjevali do vključno »■•J 1979. Uradi Kmečke zveze so odp' vsak dan od 8.00 do 14.00, v četo: kih pa od 8.00 do 12.00 ter od do 18.00. Tajništvo Kmečke zve** Več eksotičnega lesa čez Trst Promet z lesom čez tržaško stanišče je v prvi polovici letošnj^: ga leta dosegel 77.674 ton ter je . za 1.242 ton večji od lanske?. (76.432 ton). Zanimivo je pri te jj da se je dovoz eksotičnega les® čezmorja povečal z lanskih na 51.653 ton, medtem ko se je " j sprotno odvoz mehkega in trd®*|. rezanega lesa iz evropskega ^ ja v čezmorje zmanjšal z 31.101 26.021 ton. .......................................iimiiiiii„iiiiiiiiiuiiiiiiiitii(',,gnon 16.30 «Uno sparo nel buio*. jJarvni film. •odrammatico 14.45—22.00 «Femmi-?e calde per super maschi bol-lentij. in «Fantasie erotiche*. Prepovedan mladini pod 18. letom. f Barvni film. '‘allo 16.30 «4 mosche di veduto : MgK», Režija Dario Argento. ! i,rePovedan mladini pod 14. letom.. ' “arvni film. ^orno 16.30 «Zingart-„ del «mare». .Barvni film. ^ota 17.00 «L’ultima follia di Mel °rooks». Marty Feldman in Mel -Brooks. Barvni film. J'101 17.00 «Concerto con delitto». “arvni film. il!°rio Venero 17.00 «L’Etrusco uc-Cl°e ancora*. Prepovedan mladini P°° 14. letom. Barvni film. , Koncerti J baziliki sv. Silvestra bo danes, r- Lin,,. ob 20.30 koncert pianista j °Vannija Umberta Battela. Na ™fedu skladbe elementi ja, Chopi-kof- “eethovna, Debussyja in Pro- Prosveta tooP Primorec iz Trebč prireja fo Slik ski natečaj na temo «Mačka». (h-k® (belo-črne ali barvne, format ^'Patium 20 za 25) sprejemamo danes, 23. avgusta, v Ljud-'m domu fkei 111 26 v Trebčah od 20.30 do Fotografije bodo razstavno na društvenem prazniku 25. avgusta Izleti večernih ura' na Škabar 200494 ali Semolič 209368). Odhod ob 6. ^‘aninsK. st -i.a Sa Devin pri-k1 ,v_ nedeljo, 26. avgusta, avto-P' izlet na Jezersko z -zponom l Češke koče. Vpisovanje pri odtokih ter v Aloj/- (Mirko % 'z Sesljar i. dhB rtlzpn je UNION priredi celo-s(a Vn> izlet v nedeljo, 26. avgu-fif',v Dovje Mojstrana (slap Pe-Jof,- )■ Informacije na sedež",zdru 644cq Union Ul. Valdirivo 30 tel. in , vsak dan od 10.30 do 12. ure S.$17- J0.30- ure do 19.30. ure do 19.30 in do 12. ure. V četrtkih v soboto od Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 IZREDNA priložnost, prodam FORD Transit zčlo primeren za kampiranje s plinsko napravo: lir 2 milijona 550.000, telefon 208455. IŠČEM slovenski par za trisobno stanovanje v Devinu za 120.000 lir mesečno. Telefon 208281. IŠČEM poldnevno zaposlitev kot tehnična risarka gradbene stroke. Tvu-Ton (0481) 882123. PRODAM 4,5 m dolg čoln z motorjem evinrude 50 Hp, voziči' za prevoz čolna in druge pritikline, ki spadajo k čolnu. Telefonirati na tel. štev. 200297, v večernih urah pa na tel. štev. 229125.. PRODAM i ralo ugodni ceni nove rulotke znamke «Romer - Mar-loreen». Tel. 0481-45460. PRODAM o zelo ugodn. ceni VW kombi tuje registracije, Bazovica, Ul. Igo Gruden, 33. KUPIM rabljene šolske knjige za licej. Telefon 748611. Včeraj-danes Dahešl^čfimEK1, -^. avgusta ZDENKA Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 20.01. — Dolžina dneva 13.47. — Luna rade ob 6.48 in zatone ob 20121. Jutri, PETEK, 24. avgusta JERNEJ Vreme včeraj: najvišja temperatura 27,1 stopinje, najnižja 19,8 ob 18. uri 25,4 stopinje, zračni tlak 1014,1 mb pada, vlaga 57-odstotna, nebo malo pooblačeno, veter 8 km na uro jugozahodnik, morje rahlo razgibano,temperatura morja 22,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Dennis Paiero, Jan Malabotta, Gianluca Cok, Lisa Vascotto, Marco Pertot in Žarko Bukavec. UMRLI SO: 76-letna Bruna Posar vd. Ruggeri, 81-letni Luigi Redivo, 72-letni Francesco Majcen, 73-letna Angela Altin vd. Deluca, 82-letni Antonio Bondel, 83-letna. Anna Ste-fanini vd. Ricci, 94-letna Fanny Altan vd. Romeo in 66-letna Arge Cozzi por. Llacorini - Tomasi. . DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje Ul. Giulia 1, Ul. S. Giusto 1. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124; Bazovica: tel. 226-165; Opčine: tel 211001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200 121; Sesljan: tel. 209-197: žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance INAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telef štev. 732-627. tijn ipT obvešča vse udeležence pla-,KL®a pohoda Peč - Matajur, da j ot) piraljšče v soboto, 25. avgusta, Prispevki V spomin na strica Ivana Novaka »»—Manuela ^5 na glavni železniški Postaji’ darujejo Marisa Diego in ^ vlaka ob 6.10. I 20 000 lir za SPDT' Cene na občinski tržnici na debelo 403 p°vrtnina Min. t^n 1300 P^ič zelen 2200 SuSa 400 pižol >„v stročju ^Uancane °olge r°rnpir bea ^lena bPaPrika gfadižniki (CENE ZA KILOGRAM, TARA VKLJUČENA) 22. AVGUSTA 1979 Maks. Prev!. 1800 3500 500 575 1500 2500 400 420 460 115 280 230 230 800 700 690 575 288 345 403 345 900 800 230 300 345 288 800 700 Sadje Marelice Banane Hruške Jabolka jonathan Melone Breskve (bele I) Grenivke Limone zelene Lubenice Grozdje pansee I. Min. 715 690 345 230 575 990 805 110 460 Maks. 1150 880 805 403 575 863 1100 1035 140 575 Prevl. 770 805 403 403 748 990 920 120 518 STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU razpisuje mesto vratarja. Pogoji: . končana obvezna šola, odslužen vajaški rok, obvladanje slovenščine. Pismene prošnje sprejema uprava SSG, Trst, Ul. Petronid 4 (Kulturni dom), do 30. t.m. PRAZNIK SOCIALISTIČNEGA TISKA PROSEK 25. in 26. avgusta Razna obvestila Slovenska prosvetna zveza organizira od 3. do 8/weptembra 1979 v Dijaškem domu v Trstu seminar za lutkovno dejavnost. Interesenti se lahko prijavijo na sedežu SPZ v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20- — tel. 767303 do 30. avgusta. Slovensko dobrodelno društvo obvešča starše, da bo povratek otrok iz kolonije v Šempolaju v soboto, 25. t.m. Čakajo naj jih na Trgu Oberdan ob 12.30. Iz okoliških vasi (Opčin, Proseka, itd.) naj pridejo ponje direktno v Šempolaj v soboto zjutraj po 10. uri. Godbeno društvo Prosek obvešča svoje člane, da se bodo po poletnih počiinicah jutri, 24. t.m., ob 20.30 v Soščevi hiši na Proseku spet začele redne vaje. Odbor! Deklice iz kolonije v Comegliansu se vrnejo danes, 23. t.m. V Gorico na železniško postajo bodo prispele okrog 11. ure, v Sesljan ob 11.45 in v Trst na železniško postajo v Ul. F. Gioia okrog 12.30. NEPRIJETNO PRESENEČENJE OB POVRATKU 1 DOPUSTA Cene sadja in zelenjave so poleti občutno poskočile V primerjavi en člen več ■ s Trstom in Vidmom je v Gorici v prodajni mreži Preveč trgovin na drobno ■ Ne znamo dobro kupovati Čeprav smo se na naraščanje cen že privadili, mlajši potrošniki bolj kot starejši, pa smo ob povratku s počitnic (tisti, ki še počitnikujejo, jih to še čaka) ugotovili, da so cene čez poletje spet občutno poskočile. Pri tem mislimo na sadje in zelenjavo, torej na hrano, ki je v poletnem času skoraj nepogrešljiva. Tako draga je postala, da si je vsi ne morejo privoščiti. Zlasti ne tisti meščani s skromnimi prejemki, ki so glede sadja in zelenjave docela odvisni od trgovine. Kuverta z osebnim dohodkom se je tako spet občutno «stanjšala». še bolj pa se bo, ko bodo jeseni, kot napovedujejo že več mesecev, navili tarife železnic, elektrike, ceno nafte, bencina, sladkorja, kave, itd. Draginjska doklada ne «teče» tako hitro, da bi dosegla draginjo. Inflacija udarja vse prek in gospodinja se ob povratku iz trgovine zave, da tisočak ne pomeni več nič, da tudi desettisočak ne zadostuje. Pa se potem kdo čudi, če se govori o tiskanju bankovca za milijon lir. Včeraj smo se sprehodili po zelenjavnem trgu in pregledali cenike sadja in zelenjave. Ugotovili smo, da se je blago v primerjavi s pred-počitniškim razdobjem podražilo za 10 odstotkov. Breskve so po 1.000 dio 1.400 lir, grozdje po 1.000 lir, slive od 500 do 1.000, hruške po 500 pa tudi po 1.000, jabolka po 600 lir. Zelo priljubljen sadež, križanec med breskvijo in orehom, ki mu pravijo «pesca-noce», «nektarine* ali «bara-coccole*, pa prodajajo od 1.300 do 1.400, le v izjemnih primerih po 1.600 lir kg. Radič je po 3.000 lir kg, bučke po 600 lir, paradižnik od 500 do 700, stročji fižol po 1.200. Pravijo nam, in mi radi verjamemo, da sta sadje in zelenjava v Gorici dražja kot v Trstu in Vidmu. Zakaj? Ker je Gorica premajhno tržišče, da bi prodala za avto-vlak blaga na dan. Prevozniki, ki blago dovažajo iz notranjosti države, se zato ustavljajo samo na trgih na debelo v Trstu in v Vidmu. Goriški trgovci na debelo se torej zalagajo v teh dveh mestih. S tem se je prodajna veriga povečala za en člen, dvignila pa se je tudi cena. Tako je bila od nekdaj. Letos poleti pa je prišlo še do drugega pojava. Od devetih grosistov jih je po pet ali šest odšlo na počitnice. Tisti trije ali štirje, ki so ostali, so trgovcem na drobno postavili višjo cm alfo* blago, stane toli- ka?* lir tii- biltf'drugega, kot plačati. Tako so storile branjevke na pokritem trgu, tako tudi trgovci, ki imajo svoje lokale v mestnih četrtih. Kljub vsemu pa v ponedeljek ni bilo blaga, zakaj grosist, ki je tisti dem prišel z dopusta, blaga ni pripeljal in ga je primanjkovalo. Pri navijanju cen ima svoj de-iriž tudi razdrobljenost prodajne mreže. Najbrž je preveč trgovin, torej preveč najemnin in vseh drugih stroškov, vštevši zaslužek trgovca, ki «padajo» na kupca. Tudi na tem sektorju imamo trgovine «boutique», založene z najboljšim, celo tudi z eksotičnim sadjem po 10 in več tisoč lir kg. Kdor je «šik», ali takšen hoče biti, potem mora plačati. In dokler so takšni, ki so plačati pripravljeni, se bo vedno našel nekdo, ki bo ta denar poka-siral. «Poglejte, nam je rekel trgovec s sadjem in zelenjavo v mestnem središču «smo sredi sezone domačih bučk. Po 600 - 800 lir kg jih prodajamo. Mislite, da jih kupujejo? Ne! Pozimi jih bodo, ko bodo po 2.000 ali celo 2.800. Isto se dogaja z melancanami. Sedaj, ko so po 800, jih ne moremo prodati, pozimi, ko so po 2.000, vsi sprašujejo po njih. Poznam «contesso», ki je spomladi prenehala kupovati melanca-ne, ko so se pocenile.* Kaj naj rečemo k temu. Nepotrebno razmetavanje denarja? še vedno premajhna gospodarska kriza — za nekatere? Problem, ki bi ga bilo potrebno reševati s prevzgojo potrošnikov? Slaba urbanistična zasnova trgovinske mreže? Če iščete odgovor, ga ne boste našli pri nobenem od vprašanih, zakaj proizvajalec, prevoznik, trgovec na debelo in trgovec na drobno, vsi imajo prav, ko ob podražitvi nafte dvignejo ceno. Pritegnili boste tudi tistim, ki tisoče ton paradižnikov in breskev, kadar je «flota», zmečejo v odpad. Pa vendar je v tej verigi nekaj narobe. Narobe ni za tiste, ki imajo sezonsko sadje in zelenjavo na domačem vrtu, in ne za one, zlasti kupce z druge strani meje, ki so že zdavnaj spoznali, da se izplača kupiti cele «gajbice» sadja in zelenjave pri trgovcih na debelo, ki i-majo svoje magazine v severnem delu mesta. Zase kupijo in za svojega soseda, na debelo, samopostrežno in... poceni. V hitro se spreminjajočih časih bo «dobro šel skozi* tisti, ki se bo razmeram znal prilagoditi Prve češnje in prvi radič staneta. In še, vsaj kar se češenj tiče, nimajo o-kusa. Kupujemo jih po gramih. Meso kupujemo po zrezkih. Včasih nesemo domov več papirja kot ostalega. Zadovoljimo oko, toda za kakšno ceno? Lastne nesreče smo včasih sami krivi. POPRAVEK V ■včerajšnji številki našega dnevnika smo pisali, da bo v Gojačah na Vipavskem 9. septembra pomembna proslava. Gre za 35-letnico prvega zasedanja skupščine narodnoosvobodilnega sveta za srednje-primorsko okrožje in ne za severno primorski okoliš, kot je bilo pomotoma napisano. V GOSTEH GORIŠKEGA ŠAHOVSKEGA DRUŠTVA' ŠAHISTI IN NOGOMETAŠI IZ TRNjANOV V GORICI Obnovili bodo večletne stike med Gorico in tem krajem blizu Slavonskega Broda Goriški šahisti in tudi nekateri drugi športniki so že pred leti vzpostavili stike s sorodnimi društvi v kraju Trnjani blizu Slavonskega broda. Gre za stike s Športskim društvom «Slaven» v tem kraju. Zadnje srečanje je bilo ob priliki letoinjih prvomajskih praznikov. Goriški šahisti so bili takrat gostje pri nekaterih družinah v tem kraju Hrvatske, zelo dobro so se tam počutili. Letošnje povratno srečanje bo v Gorici ob koncu tega tedna. V petek prispeta v Gorico šahovska in nogometna ekipa iz Tmjanov. Go- nem igrišču v Ločniku s tamkajšnjo ekipo. Gre torej za prijateljsko srečanje, ki bo še bolj utrdilo vezi med goriškimi šahisti in nogometaši in sorodnimi športniki iz tega kraja Hrvatske. File tel!stična razstava v Novi Gorici Z razstavo znamk članov in drugih ljubiteljev zbiranja znamk bo Filatelistično društvo «Dr. Franc Marušič», v Novi Gorici proslavilo ! do nedelje. V nedeljo dopoldne ob ' ,10.' uri bo v Park hotelu tudi prijateljsko srečanje filatelistov iz N°-ve Gorice in filatelistov s te strani državne meje.. stilo jih bo goriško šahovsko druš- j ----------------------------. tvo. šahisti bodo imeli dve srečanji danes 30-letnico delovanja. Razsta-v petek in soboto. V petek ob 16.1 v kongresni dvorani ^arJc uri bo srečanje na osmih deskah j bote^Ig ^ Novi Gorici^ med goriškim šahovskim . društvom ' in onim iz Tmjanov. Srečanje bo v mali dvorani UGG. Ponovno šahovsko srečanje bo, vedno v mali dvorani UGG, v' soboto ob'’16. uri. So-idelbvali bosta, poleg že omenjenih društev, še ekipi iz Vidma in Fiu-micella. V nedeljo zjutraj, ob 10: uri pa bo še brzoturnir. Kar zadeva nogomet pa sta na sporedu dve tekmi. Ena v soboto ob 17. uri v Sovodnjah med ekipama Tmjanov in Juventine, druga pa v nedeljo, ob 16.30 na nogomet- V GOSTEH VIDEMSKE «CASSA EDILE» Sredi gora in gozdov v Piani di Luzza letuje v teh dneh 44 črnogorskih otrok Furlanski gradbinci so s tem beteli izraziti svojo solidarnost prebivalstvu Cme gorer ki jo je prizadel potres ■ Za marsikaterega mladinca iz Kotoraje to prvi izlet v tujino Že od 10. avgusta se črnogorski otroci nahajajo s svojimi vzgojitelji v počitniški koloniji ODA-En-te friulano assistenza v Piani di Luzza, majhnem počitniškem kraju v severozahodni Kami ji, le nekaj kilometrov stran od bolj znanega letoviškega kraja Sappada- aiHiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiimiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiia OB ZAČETKU LOVSKE SEZONE Slovenski lovci v naši deželi so se pripravili na novo sezono V septembru bodo praznovali v Repnu - Spremembe v divjadi na loviščih v naših krajih Pasja steklina se zaenkrat še ni razširila na področje goriške pokrajine, čeprav se precej hitro, in zgleda da nezadržno, približuje. Lovci so letos na področju Krasa in Brd odstrelili že nad 80 lisic ter jih poslali specializiranemu zavodu v Padovo, za obvezni pregled. Vsi dosedanji izvidi pa so bili na srečo negativni. Tako tudi v primeru poginule lisice, ki so jo našli v neki kleti v Števerjanu in ki je upravičeno sprožil zaskrbljenost tukajšnjih zdravstvenih oblasti. Stekline za enkrat ni, težko pa bo bolezen nadzorovati, če bi se pojavila, menijo lovci na Goriškem, s katerimi smo se pogovarjali o skorajšnji lovski sezoni. Bo sicer inekobko bolj ugodna od lanske, predvsem kar zadeva zajce, še ved no pa bo odstrel precej omejen. Tako pravijo pri Društvu slovenskih lovcev Julijske krajine. Sami bodo lovsko sezono zabeli z velikim lovskim praznikom, 'ki bo 8. in 9. septembra v kraški hiši v Repnu. Ob tej priložnosti bodo pripravili zanimiv in bogat kulturni spored, razstavo fotografij in trofej, balinarsko srečanje, lovske specialitete pa še kaj. Sicer pa so se na letošnjo lovsko sezono še posebej pripravili in trdo delali, da bi stalež divjačine ohranili na zadovoljivi višini, pravi Jožko Pahor, eden glavnih organizatorjev pri društvu. Zaradi dolgotrajne suše je bilo treba poskrbeti za primerna napajališča, divjad se pa težko obdrži, če nima primerne hrane. To velja predvsem za fazane in zajce. Zato so ; se lovci z veliko požrtvovalnostjo lotili oranja manjših kraških dolin in njiv, kjer so posejali koruzo. Sicer so nekaj manjših površin preorali že lani in v prejšnjih letih, ko so tudi ugotovili, da se taka naložba zelo izplača. Pred kratkim se je zaključil selektivni lov na srnjaka. Na Krasu in v Brdih so med junijem in sredino avgusta uplenili 85 glav, stalež pa je, tudi po mnenju strokovnjakov, še vedno precej visok. Norosti letošnje lovske sezone? Ni jih veliko. Morda bodo lovci na nekaterih loviščih po dolgih letih spet naleteli na jerebice. Te so že lani spet naselili na področju Mar-tinščine in Foljana. Seveda je odstrel še zmeraj prepovedan, sicer pa še niso niti prav ugotovili, ali se je ta divjad obdržala in v koliko primerkih. Zaenkrat je znano, da so te živali našli že na precej oddaljenih ravninskih loviščih. Rahlo se je zvišalo število zajcev, zlasti v nekaterih krajih in to predvsem na račun stroge omejitve odstrela. Sicer pa bodo lovci tudi letos ravnali dokaj previdno. V najbogatejših loviščih bodo uplenili po največ štiri dolgoušce v celi sezoni, ponekod dva, v večini lovišč pa po enega. Odvisno pač od staleža in od notranjega pravilnika posamezne lovske družine. Lovci, ki naravo v svojem okolišu najbolje poznajo, pravijo, da je letos opaziti zelo veliko jazbecev, k; povzročajo občutno škodo na koruznih poljih, ne odrečejo pa se tudi sladkemu grozdju v vinogradih Prav tako se je prekomerno razpasla kuna. Obe živali sta nam reč že vrsto let zaščiteni. Prav kune pa delajo, po mnenju lovcev, veliko škodo predvsem med mladimi fazančki in zajci. Zato bi bilo treba število teh živali precej omejiti, kakor bi bilo treba ponovno dovoliti 'odstrel nadležnih srak in šoj, ki jih ščiti državni zakon. O «vdo-rih* .visoke divjadi v goriška lovišča, zaenkrat ni poročil pač pa so se na področju Brd zelo razširili divji prašiči. Lov nanje se bo začel že 9. septembra, ko bo ponov no dovoljen tudi odstrel srnjaka. Blokiran mostič med Gradiščem in Zdravščino Šofer vojaškega tovornjaka je včeraj zjutraj hotel po vsej sili pripeljati svoje vozilo iz Gradišča v Gorico po ozkem mostičku, ki povezuje Gradišče z Zdravščino. Tovornjak je bil preširok za ozki mostiček, šofer ni bil najbrž najbolj izkušen in kar na lepem se je zaril v ograjo ter malo je manjkalo, da bi šel s tovornjakom v Sočo. Tovornjak je ostal na tem mestu in ves dan je bil promet po omenjeni «pašereli* blokiran. Poskus kraje v hiši v Števerjanu Neznani zlikovci so pred dnevi obiskali stanovanjsko hišo Luciana Cerania v Števerjanu. O vdoru teh neznancev se je hišni gospodar zavedal po povratku z dopusta Zdi se pa, da niso odnesli iz hiše ničesar. Cerani je stvar prijavil o-režnikom in včeraj pnp^Mne so ka rahinjerji bili na kraju ter izvedi' preiskavo. Fladen. Zaradi tega je bilo razumljivo, da so dobesedno planili, ko smo jih obiskali v torek, po Primorskem dnevniku in njihovo zanimanje je bilo seveda posvečeno športni strani, kjer so hlastno prebirali, kako je z nogometnim prvenstvom v Jugoslaviji- Niso nam tega povedali, vendarle je jasno, da jim ni prijala izguba titograjskega moštva Budučnost proti Crveni zvezi, saj je čisto naravno, da navijajo za domače črnogorsko moštvo. Malo čudno se bo bralcu zdelo, da so prišli črnogorski otroci na letovanje v Karnijo, Kako in zakaj? Furlani niso in ne bodo pozabili na tiste, ki so jim konkretno pomagali in jim še pomagajo, potem ko jih je pred tremi leti prizadel hud potres. In med temi so tudi Jugoslovani, ki so v raznih krajih naše dežele zgradili precej stanovanjskih hiš. Furlani ne bodo na to pomoč pozabili. Niso pozabili niti v tepi trenutku, ko je potres letos aprila prizadel Črno goro. Tako v furlanskih tovarnah med delavci kot med trgovci in industrijei so izvedli nabiralno akcijo za Črno goro. Gradbinci pa so prišli na drugo zamisel. Luciano Milocco, podpredsednik blagajne gradbincev (Cassa edile), katero skupno upravljajo delodajalci in delavci v tej stroki, nam je dejal, da sta skupno s predsednikom te blagajne ing. Di-nom Barbettijem, predlagala, da bi ta kategorija izrazila svojo solidarnost s tem, da bi sprejela na letovanje skupino otrok s prizade tega področja. Videmska cCassa edile* ima s tem že izkušnje, saj vsako leto pošlje 300 otrok grad bincev na letovanje k morju ali v gore. Prosili so za sodelovanje enotno sindikalno organiz. jo in kot nam je dejal deželni tajnik sindikata gradbincev Silvano Milocco so ta svoj predlog posredovali zvezi sindikatov Slovenije na nekem uradnem obisku v Ljubljani Tako se je ta namera uresničila. Za letovanje je bila izbrana skupina 44 otrok osnovne šole «Petar Petročič Njegoš* iz Kotora, enega najbolj prizadetih krajev v črnogorskem primorju. Otroci so 10. avgusta prišli z letalom iz Čilipov (Dubrovnik) do Zagreba, tam jih je pričakoval avtobus z videmsko registracijo, ki jih je pripelje! v Karnijo. Kot sta nam povedala spremi je valca te skupine, učitelja r.i že omenjeni osnovni šoli, Ljubomir Nikolič in Mitra Nikolič, se vsak- danje življenje otrok v tem prelepem gorskem kraju odvija tako kot v vseh kolonijah, športne tekme tudi z italijanskimi otroci, ki tam gori letujejo (poslopje kolonije lahko spejme preko 700 otrok), izleti v prelep gorski svet, razne igre, zvečer predvajanje filmov. In seveda izdatna in dobra hrana. Otroci iz Kotora so se seveda navdušili za špagete, kuharice pa so se naučile pripravljati kako jed na jugoslovanski način. Posebno so otroci navdušeni nad lepim alpskim svetom, ki ga seveda ni doma pri njih, v kraju ob morju. Da vidijo tako deželo morajo v nekaj sto kilometrov oddaljeno področje Zlatibora na tromeji med Črno goro, Bosno in Srbijo. Seveda se niso omejili le na izlete v bližnje gozdove. Bili so tudi v vasici Forni Avoltri, ki se lepo razvija v turistični center, v Sappado. Te dni pa bodo šli na celodnevni izlet v Videm in Čedad, kjer si bodo kupili spominke in ogledali tamkajšnje znamenitosti. Konec meseca pa bodo odpotovali domov, spet do Zagreba z avtobusom in zatem z letalom na južni Jadran. Povedali so nam, da so vsaj nekoliko seznanjeni! s teni, kar se v tem času dogaja v Jugoslaviji, ker lahko gledajo koprsko televizijo. Zaradi tega so se navdušili, da bodo na ekranu tudi oni, kajti ob priliki našega obiska smo pripravili tudi krajšo reportažo za koprski televizijski studio. In hoteli so tudi vedeti, ali jih bodo videli tudi doma, če bo črnogorska televizija oddajala film o njihovem življenju v Kamiji. Vili Pahor in Sergij Koglot, predsednik oziroma sekretar občinskega sindikalnega sveta v Novi Gorici, ki sta v torek skupno s predstavnikoma videmske Cassa Edile, obiskala črnogorske otrobe, sta nam poudarila važnost in pomen takih izmenjav človeške solidarnosti. Ta ne pozna meja in je istočasno znak prijateljstva in sodelovanja med narodi. MARKO VVALTRITSCH V soboto in nedeljo bo na sporedu že dvanajsto tekmovanje v preskakovanju ovir s konji, ki ga vsako leto prirejajo v Gradišču. Na sporedu bo osem ločenih tekmovanj za razne kategorije: za konje, ki letos prvič uradno nastopajo, za juniorje, ter tekmovanje s težjimi in lažjimi zaprekami, za bolj ali manj izkušene konje in konjenike. Štiri tekmovanja bodo na sporedu v soboto, ostala pa v nedeljo. Od jutri na Oslavju «Briški praznih Jutri zvečer se s tekmovanjem v briškoli prične tradicionalni briški praznik, ki ga že vrsto let prireja prosvetno društvo «Naš prapor*. Oslavci, Pevmčani in Štma-verci so za letošnjo poletno prireditev pripravili precej pester program. Jutri, kot smo že omenili, bo na sporedu tekmovanje v briškoli, za plesalce pa bo poskrbel ansambel Souvenir. Sobotni večer bo posvečen izključno ljubiteljem plesa, ki se bodo zabavali ob zvokih ansambla Briški slavček. V nedeljo popoldne bo, s pričetkom ob 18.30, na vrsti kulturni program, z nastopom pevskega zbora «Andrej Paglavec* iz Podgore in pevskega zbora iz Štmavra. Zvečer pa bo za plesalce poskrbel ansambel «Pri-morski fantje* iz Pirana. Praznik se bo zaključil v ponedeljek s plesom ob zvokih ansambla Briški slavček. Vse štiri večere bo deloval dobro založen bife s pristnim domačim vinom, za katerega bodo poskrbeli domači pridelovalci. Poleg tega pa bodo na razpolago še tradicionalnt jedi na ražnju. Ribiško tekmovanje v Romansu V Romansu prireja krajevna Pro loco konec avgusta vaški praznik. V tenreokviru bo v nedeljo zjutraj na pobudo tamkajšnjega ribiškega društva, tekmovanje v lovljenju postrvi. Tekmovanje se bo pričelo ob 8. uri v jezercih v kraju «Cave», zaključilo pa se bo ob 10.30. Sledilo bo tehtanje rib, nagrajevanje pa bo ob 14. uri. Zmagovalcem bodo podelili pokale in trofeje. Na kraju tekmovanja bodo delovali kioski s pijačo in specialitetami na žaru. Ptičji sejem vedno zanimiv Lastniki in ljubitelji ptičev se v teh dneh vneto pripravljajo na tradicionalni Jernejev semenj, ki bo v nedeljo, tako kot vsako leto, najavil skorajšnji pričetek prireditev goriškega septembra. Običajno prizorišče semnja bo občinski park, ki bo tudi letos zaživel sredi žvrgo-lenja in ubranega pt:čjega petja. Ljubitelji krilatih pevcev se bodo verjetno zbrali že navsezgodaj (semenj bo odprt občinstvu od 6. ure dalje), vsi ostali radovedneži pa bodo občinski park obiskali v kasnejših dopoldanskih urah, da bi prisostvovali vedno zanimivemu tekmovanju v posnemanju ptičjega petja, ki bo ob 12. uri ob nagrajevanju zmagovalcev, ki bo uro kasneje. Izleti Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo odhod na izlet v nedeljo, 26. avgusta, na Škrlatico ob 5. uri s Travnika, Prevoz z lastnimi sredstvi. Kino Gorica VERDI 18.00—22.00 «11 laureato*. D. Hofman, A. Bancroft. Barvni film. CORSO 17.30—22.00 «Profondo ros-so». D. Nicolodi. Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom. VlTTORIA 17.00-22.00 «Ilsa la bel-va delle SS». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 18.00-22.00 «Adios grin-go*. PRINCIPE 18.00-22.00 «La croce di ferro*. J\ora Gorica in okolica SVOBODA 18.00—20.00 »Operacija pred zoro*. SOČA 18.00—20.00 «Pirati v metroju*. DESKLE 19.30 «Išče se gospod Good-bar*. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italia 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Dell’Ospe-dale, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. H tedna so razdelili nagrade z », ki so ga priredili sindikati L. Na sliki: prizor z Velikega Prizor s pokrajinskega festivala ZŽI — UDI v Dolini in. .razstava knjig Vietnamski otroci v Padričah POČASEN, TODA NEVZDRŽEN PROCES DEKOLONIZACIJE V LATINSKI AMERIKI ČEZ PET TEDNOV BODO OB PANAMSKEM PREKOPU PRENEHALE VIHRATI NA DROGOVIH ZASTAVE ZDA Upravo nad prekopom bodo prevzeli Panamci, toda vojaško in tudi upravno navzočnost ZDA bo čutiti do konca tega stoletja PANAMA — V panamski republiki Se že več mesecev pripravljajo na velike slovesnosti ob izročitvi Panamskega prekopa v upravo Paname. Tedaj se bo ob prekopu zbrala množica stotisočev Panamcev in na na j višji hrib bodo dvignili največjo panamsko zastavo. Ljudje te gostoljubne srednjeameriške države skušajo na vse načine dokazati, da Panama ni samo prekop. Res je, da je prekop njihova hrbtenica in srčna žila. Povest o Panami se v resnici začne na atlantski strani in se konča na tihooceanski (oziroma obratno), toda v njej je še mnogo drugega, ki nima opravka s to zemeljsko o-žino in s komplikacijami, ki jo spremljajo. V teh dneh pa se v srednjeameriški republiki mnogo govori o prekopu, ki predstavlja glavno temo llllllllUUUIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllMflllltllltllH ism OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Ne podcenjujte nasvetov ljudi, ki so bolj previdni od vas. Pazite, da ne bo prišlo do nesporazumov s prijatelji. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Zagotovljen uspeh, če boste nadaljevali energično in vztrajno po tej poti. Ljudje, s katerimi se družite vam bodo radi pomagali. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Bodite bolj previdni tudi v primeru ugodnih ponudb. Prijetni načrti za potovanje. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Zelo ugoden dan za tiste, ki so v poslovanju dokaj spretni in iznajdljivi. Da jim bo to uspelo, se ne smejo prenagliti LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Glede dela bodite brez skrbi. Z dobro zamislijo boste rešili vaše čustveno vprašanje. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) V odnosu nasprotnikov, boste pokazali dokajšnjo spretnost. Glejte v bodočnost brez bojazni. TEHTNICA (oa 23. 9. do 23. 10.) B >dite bolj previdni glede raznih izdatkov. Hladno vedenje vas lahko privede v zagato. ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.) Držite se programa in ne trošite po nepotrebnen moči. Samo tako boste lahko rešili star spor. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Neorgan z: rano delo vam zna pokvariti uspeh. Srečne ure zvečer. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Utrdili boste svoj položaj. Prej pa boste rešili neko osebno vprašanje. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Dobro izbirajte sodelavce. Koristili vam bodo. Sreča vam bo naklonjena pri reševanju čustvenega vprašanja. RIBI (od 20. 2. d0 20. 3.) Imate vse pogoje, da uspešno rešite važn > poslovno zadevo. Z iskrenostjo boste rešili nesporazum. na vseh ravneh panamske piramide. To ni nič čudnega, saj je 1. oktober blizu, komaj dobrih pet tednov je še do tega datuma. Tedaj bodo Panamci proslavljali konec bitke, ki so jo vodili s severnimi kolonizatorji že več kot šest desetletij. Dokument, ki sta ga Omar Torri-jos in Jimmy Carter svečano podpisala v Washingtonu pred letom dni (dokument, ki je bil potem sprejet z večjimi ali manjšimi težavami od parlametov obeh držav) bo postal stvarnost prvega oktobra letošnjega leta. Panamsko-ameriški sporazum bo veljal do 31. decembra 1999, njegovo prvo obdobje pa se bo začelo sedaj čez šest tednov, ko bo Panama prevzela nadzor nad glavnim delom takoimenovanega področja prekopa, ki je dolg kakih 80 kilometrov na eni in na drugi strani vodne poti. Še danes je tu meja, še danes sta dva svetova na katerem veljajo ameriški zakoni, kjer vihra tuja zastava, Panamci pa lahko prihajajo le kot turisti, ali pa kot delovna sila, ki je Ameri-kancem nujno potrebna za opravljanje najtežjih in najslabših plačanih delovnih mest. Tako je bilo vedno (v resnici od začetka tega stoletja, ko se je Ame-rikancem posrečilo, nekoliko z goljufijo, nekoliko s podkupovanjem polastiti se tega ozemlja), toda s 1. oktobrom bodo Amerikanci spustili z drogov svoje zastave, zapustili upravna poslopja, kjer so gospodovali šest desetletij. Seveda se ta prehod oblasti ne bo mogel opraviti čez noč. Sporazum predvideva, da bo proces prehoda trajal 30 mesecev. Guverner (ki ga je doslej osebno imenoval predsednik ZDA) in njegova vlada bosta čez nekaj mesecev odšla v zgodovino. Panama bo prevzela v svoje roke administrativno upravo nad področjem, pa tudi policijsko, sodno, carinsko, poštno, gasilsko in druge službe. Na drugi strani pa sporazum proglaša prekop za svobodnega in odprtega za ladje vseh zastav v miru in v vojni. Za njegovo delovanje bo skrbela komisija, ki jo bo sestavljalo devet članov (pet Amerikancev in štirje Panamci). Na koncu tega stoletja pa bo odmrla tudi ta komisija in upravljanje nad prekopom. bo potekalo brez Amerikancev, panamski narod pa bo prevzel nadzor nad teto otyieW»toT, V tem razdobju trajanja sporazuma bodo oborožene sile Paname in ZDA skupno zadolžene za varnost in obrambo neovirane plovbe čez prekop, kar je velikega pomena za to latinsko -ameriško državo in za njen boj za osvoboditev izpod kolonialnega gospodarstva. Amerikanci bodo v resnici morali zapustiti svoja vojaška oporišča na področju prekopa šele na koncu, toda njihova oblast bo omejena samo znotraj področij ograjenih z bodečo žico. Gre za področje, ki znaša okoli 30 odstotkov ozemlja in kjer se bodo lahko zadržali do 31. decembra 1999. leta. Od 1. oktobra naprej ne bo obstajalo več področje prekopa, ne bo več marincev in vojaških policajev z belimi čeladami. O vprašanju Panamskega prekopa je pred kratkim zmagala v ameriškem kongresu realistična politična struja. Tako so tudi v Washingtonu odpravili z dnevnega reda tudi zadnjo zapreko, ki bi po zakonski poti utegnila u-staviti, ali pa odložiti izvajanje sporazuma s Panamo. Nekatere sile iz vrst kongresnih poslancev, predstavnikov velikega businessa in Pentagona pa se še niso sprijaznile z novo resnico. Še vedno jih razganjajo iluzije, še vedno pretijo z nekim «velikim udarcema, kot je bilo nekoč v zgodovini ZDA v tem delu sveta. Kadar se upošteva vse to, po- tem je razumljiva določena vznemirjenost, ki se jo utegne opaziti na ulicah glavnega panamskega mesta. To vznemirjanje se včasih polašča tudi ljudi na vodilnih položajih. Nihče ni namreč popolnoma gotov, kako bi bilo mogoče določiti na podlagi dosedanjih stikov, kako se bo začel odvijati in v kakšno smer bo šel ta zgodovinski proces, ki se bo začel 1. oktobra. Panamci so pripravljeni na vse različice. Naslednik prejšnjega predsednika Torriosa. Aristides Rojo je v teh dneh izjavil: »Ne bomo sprejeli nobene odložitve in niti poskusov, da bi se dogovorjene obveze ne izvajale. 1. oktobra bomo stopili na področje prekopa. Panama je pripravljena na vsak boj, ki bi bil morebiti potreben, da si zagotovi to svojo pravico.» V srednji Ameriki, ki jo v zadnjih časih pretresajo oborožene, gverilske in druge oblike razrednega boja je Panama ena od redkih oaz stabilnosti in miru. Konec prejšnjega pore «Piazza Unita», UIL. cx tein- umetnikov CGIL-CISL-trga iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiuiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DOMIŠLJIJA IN RESNIČNOST NEZNANIH LETEČIH PREDMETOV Francoski Gepan obravnava NLP kot resen pojav s fizično osnovo Edina znanstvena ustanova (v okviru Državnega centra za vesoljske raziskave) na svetu - Gosta mreža opazovalnih središč - Psihološka tolmačenja V Franciji je 1. maja 1977 Državni center za vesoljske raziskave ustanovil «Gepan», študijsko skupino za raziskavo vesoljskih pojavov, ki jih niso utegnili indenti-ficirati. Gepan je torej ustanova, ki je dokaj uradna ter spričo tega tudi dokazuje uradno zanimanje za nekatere pojave v vesolju ter še posebej v bližnji okolici zemeljske površine, ki jih doslej še niso utegnili pojasniti. Gepan vzdržuje med drugimi tudi stike z u-radorn «Ovni» (urad za kontrolo nad neznanimi letečimi predmeti) pri ravnateljstvu francoske državne žandarmerije. Ravnatelj tega urada. ,je-.JBer.navd, Qochereau. Ta je izjavil, da preiskuje vsako leto kakih 200, prijav, ki zadevajo ne-.znane leteče, predenete. Potek preiskave se odvija kot pri vseh drugih policijskih preiskavah opis kraja, pričevanja, ocenitev osebne verjetnosti, topografski opisi, krivulje potovanja neznanih predmetov, morebitne sledi v primeru pristanka itd. Žandarji ne pustijo nič vnemar, tako kot pri vsakem Dogodki na Tržaškem v slikah navadnem zločinu. V razgovoru z načelnikom omenjenega urada je časnikar francoskega tednika L’Epress posnel številne podatke, ki so mu služili kot del gradiva za članek, ki je bil objavljen v zadnji številki. Iz tega članka posnemamo nekaj bistvenih podatkov, posebno tiste, ki se nanašajo na splošno zgodovino o raziskavah neznanih letečih predmetov, zanemarjamo pa zadnji del, ki se nanaša strogo na razmišljanja o morebitni povezam med zemljo in vesoljem. Opazovalec na straži na hribu Vinaigre dobro vidi, saj je pla-čf>pji«>m i-Savojaga, stolpa*, kL popolnoma indentificirani (baloni sonde, letala itd.): tip B: predmeti, ki jih ni mogoče z gotovostjo i-dentificirati, ki pa so podobni znanim pojavom (letala, baloni, meteoriti itd.); tip C: neidentificirani predmeti, ki pa so preveč negotovi, da bi jih raziskovali; tip D: pojavi, ki jih strokovnjaki ne morejo identificirati kljub precej natančnim in popolnim poročilom. Samo pojavi tipa D spadajo zakonito v vrste NLP. «0 kakih 200 poročilih, ki nam jih izroči vsako leto žandarmeri-ja — pravi Alain Esterle — jih je kakih 20 ali 25 odstotkov, ki jih zabeležimo kot NLP*. Kdo opazi leteče predmete? Ljudje najrazličnejših slojev in poklicev. Poročila tipa B, ki zadevajo približno polovico vseh opazovanj od blizu neznanih predmetov, nudijo značilne podobnosti: oblike in barve predmetov, njihove zmožnosti u-pravljanja v letu, način kako se prikažejo in izginejo. Vse to je o-pisano v teh poročilih. Ta skladnost pričevanj, visoka stopnja verjetnosti pričevanja v 25 odstotkih primerov ter dolgo delo pri statistični analizi opazovanj, omogočajo danes Allainu Estarlu, da poudari: «Obstaja velika verjetnost 'fizične komponente pri opisanih pojavih*. Pričevanja o navzočnosti ljudi na letečih predmetih ter včasih o direktnih stikih z njimi, predstavljajo samo nizek odstotek opazovanj od blizu. Vendar pa bi jih ne smeli pustiti vnemar. Jean Claude Ribe?, radioastronom, ki opravlja svoje dolžnosti pri državnem inštitutu za zvezdoznanstva in geofiziko pravi, da jim je treba posvetiti posebno pažnjo. V tem sta mogeči samo dve alternativi: ali priče sanjajo, ali pa je treba sprejeti hipotezo iz-venzemeljskih bitij. Po dveh letih dela preiskovalci te skupine gredo preko izjav Al-laina Esterla. Pravijo, da so prepričani, da je neki materialni pojav v osnovi skoraj večine opazovanj pojavov tipa D. Toda med prepričanjem in gotovostjo pa je še vedno razkorak, ki ga Gepan in znanost še nista premostila. V lanskem decembru so se množila opazovanja NLP v Italiji od Piemonta do Sicilije. Ob zori 14. decembra je več desetin ljudi opazilo svetle predmete nad Rimom. Istega dne je profesor Franco For-nari, direktor inštituta za psihologijo v Milanu izjavil: «Naša vznemirjena doba čuti potrebo po materializaciji upanja. Koncepcija angela varuha se obnavlja v tehnološki obliki NLP*. Po Fomarijevem mnenju ni val opazovanj nič drugega kot množična psihoza. Od leta 1960 se je že reklo in pisalo vse, glede psihološkega tolmačenja pojavov NLP. Veliki psi-hanalist Karl Gustav Jung, nezvesti Freudov učenec ter izumitelj «ko!ektivne podzavesti* je objavil knjigo »Sodobni mit*. Po njegovem so leteči krožniki sodobna verzija »znakov na nebu» prejšnjih rodov, se pravi, da so le projekcije domišljije. Ustvaril se je živ mit. Mi imamo priložnost opazovati, kako se v nekem težkem razdobju u-stvarja čudežna zgodovina*. Srž njegovega opazovanja pa je arhe-tipična dimenzija, ki je svojstvena kolektivni podzavesti okrogle oblike, simbol vesoljstva, totalnosti, boga. V naši znanstveni dobi je ta arheotip dobil obliko tehničnega predmeta. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni baletni maraton Baletna skupina «Bolšoj» iz Moskve: Grbavi konjiček, 3. del 13.30 DNEVNIK 18.15 Pravljica dneva: Polom 18.20 Prihaja Lone Ranger: Dolina mrtvih, risanka 18.25 Giococitta, nagradno tekmovanje za mladino 19.20 Rin Tin Tinove dogodivščine: RIN TIN TIN IN STARI MORNAR 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Paolo Villaggio je Giandome-nico Fracchia: Fracchia in televizija, 3. del 21.50 Posebna oddaja dnevnika 1 22.40 Skrivnostne zgodbe Uradno kosilo, film Režija: John Robins; igrata: Joan Collins in Anton Rod- gorS Ob koncu DNEVNIK in Vremenska slika Drugi kanat 13.00 DNEVNIK 2 — OB 13. URI 13.15 Morska biologija: Mikroplankton in nekton Program za mladino 18.15 V Popevevem baru 18.45 Lov na prikazni, risanka 18.50 DNEVNIK 2 — ŠPORT 19.10 Srečanje s.. . Tarzanom in Supermanom Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 — ODPRTI STUDIO 20.40 Pri Lavvrencevih: KATE GRE V ŠOLO. TV film 21.35 Chung Kuo Kitajska, dokumentarec, ki ga je režiral Michelangelo Antoniom, 1. del 22.50 88 tipk in en glas, glasbeni program Ob koncu DNEVNIK 2 — ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.35 Poročila 18.40 Nemo kamni govore, dokumentarna serija Dediščina za prihodnost 19.35 OBZORNIK 19.45 Nadobudneži, nanizanka 20.15 Risanka 21.00 Film tedna: SUŽNJA LJUBEZNI, . ; sovjetski film Režija: Nikita Mihalkov. I grajo: Jelena Solovjej, R°" dion Nahapietov, Aleksander Kaliagin. Filmska zgodba se dogaja v obdobju prve svetovne vojne, tako da bi lahko Sužnjo lju' bežni označili kot vojni filiJJ-Zgodbi o skupini filmskih ustvarjalcev, med njimi je tudi lepa in priljubljena igralka, ki se zaplete v vojni vrtinec, daje obeležje oktobrska revolucija. Nikita Mihalkov, mlajši brat' Andreja Mihalkova - Konča-lovskega, je bil najprej igi’a' lec, potem pa se je lotil sce-naristike in filmske režije-Dva njegova najbolj znana filma sta: Svoj med tujimi, tuj med svojimi in pa Ned°; končna skladba za mehanični pianino. 22.35 Jazz na ekranu: Kvartet Deweya Redmana 22.55 TV DNEVNIK Koper 20.50 Stičišče 21.30 Ognjeni krog, film Režija: Lewis Allen; igrajo-Alan Ladd, Phillis Calvet 22.55 Cinenotes, dokumentarna oddaja 23.25 Jazz na ekranu: Trio Johnny Grifin in Art Taylor Zagreb 19.15 Kapetan Mikula mali 19.35 Kviz 21.00 Paralele — aktualna oddaja 21.50 Karl May, 2. del 23.05 Akcije 23.25 G. Verdi: Simon Boccanegra. opera ŠVICA 19.10 Viki in Francois, TV film 19.30 Gremo v pristanišče 20.15 Maracaisko zlato, TV film iz serije «Gusarji» 20.40 Prekolumbijski Ekvador 21.45 Ob Hitchcockovi 80-letnici: TAT, film Režija: Alfred Hitchcock, Igrajo: Henry Fonda, Vera Miles, Anthony Quayle TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.00, Poročila: 7.20 Glasba za dobro jutro; 8.05 Z novim dnem: 9.30 Otroci se igrajo; 10.05 Koncert sredi jutra; 11.00 Roman v nadaljevankah; 11.35 Počitniški vrtiljak; 13.15 Glasba po željah; 14,10 Za prijetno popoldne; 14.45 Roža mogota; 15.35 Vodič po . glasbeni umetnosti; 16.30 Rezervirano Aktualna tema; 17.35 Znane melodije; 18.00 Prenos RL. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13-0°- 14.00, 15.00, 19.00 Poročila; do 7.20 Glasbeno prebujanje; 9-““ Radio anch’io; 11.00 Kuore _s črko «K»; 11.30 Glasbeno sreča nje z Ornello Vanoni; 12.03 hi 13.15 Vi in jaz; 14.03 Včeraj smo prepevali tako; 14.30 «Ubogi B®?) tolt Brecht* v Olimpu klasikov za...; 17.05 Skladatelji fn"r;ijtva-" ’Statty; ^15.35 Eirepiuno - jalci; 18.05 Kulturni prostor; 18.20 ietje; 16.40 Protagonisti resne Glasbeni drobiž. KOPER (Italijanski program) 8.30. 9.30, 10.30, 11.30. 13.30, 14.30, 15.30. 16.30, 17.30. 18.30, 19.30 Poročila; 8.00 Glasba za dobro jutro; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.15 Knjiga na radiu; 10.40 Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.45 Festival-bar; 12.00 Na prvi strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Hits in-terantional; 14.33 Izbrani za vas; 14.45 Kim parade; 15.00 Italijanski zbori; 16.00 Neuvrščenost; 16.07 Vrtiljak jugoslovanskih motivov; 16.55 Knjige v izložbi; 17.00 Poslušajmo jih skupaj; 17.32 Crash; 18.00 Klasična kitara; 18.32 Jugoslovanska pop scena; 19.15 Poje Renato Zero; 19.32 Orkestri lahke glasbe; 20.00 Opera, poezija, glasba in ples. KOPER (Slovenski program) 7.30. 8.30, 14.00. 14.30 15.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.30 Prenos RL; 14.05 Po domače z nasamblom Bratov Avsenik; 14.37 Popevke se vrtijo; 15.00 Mali koncert lahkih not; 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Pre- glasbe; 17.00 Love mušic; 1"-^ Glcbetrotter; 18.00 Vabilo k kritičnemu poslušanju kitare; 18-^' Glasbeno' srečanje s Patty Prav®: 19.30 Chiamata generale; B0.0U Operakviz; 20.30 Jutri ob isti »O. enodejanka; 21.08 Ligurska lju(*' ska glasba; 21.30 Glasbeno 11 jj' ključje; 23.00 Preden zasp® draga. LJUBLJANA 7.00, 7.30, 8.00, 9.00, H-00, 13.00, 15.00, 16.00, 20.00 čila; 7.50 Dobro jutro, otroci-8.20 Rekreacija: 9.08 Z glasb° v dober dan; 9.30 Mladina ptoe' 10.05 Z radiem na poti; 11.05 R® zervirar.o za. ..; 13.10 Znane mf lodije 13.30 Kmetijski nasveta 13.40 Od vasi do vasi; 14.00 Da' nes do 14. ure; 14.30 Priporoča jo vam. ..; 15.05 Mehurček;^ HM Koncert . za mlade poslušalci. 15.40 Jezikovni pogovori; Rj; . Zabavna glasba; 17.00 »Vrtijla**' 18.00 Studio od 18 uri; 19.00 <‘v?? zemlje bo z nami zapela*; Slovenski samospevi; 20.35 Lahk noč, otroci! 21.00 Četrtkov več® domačih pesmi in napevov; 22-03 Literarni večer; 22.45 Lepe m® lodije; 23.20 Plesna glasba nos RL; 16.30 Glasba po željah;-- jugoslovanskih studiev; 24.05 R1 17.00 Primorski dnevnik; 17.30 rični utrinki. Patronat KZ - INAC svetuje ZDRAVSTVENA OSKRBA ITALIJANSKIM ZAVAROVANCEM NA DOPUSTU V TUJINI Vpr.: «Obračam se na vašo rubriko v upanju, da mi boste znali povedati nekaj bolj točnega v zvezi z mojim problemom. Moje vprašanje je morda malo nenavadno, vendar nihče ni znal povedati nekaj točnega. V prvi polovici septembra se bova skupno z ženo podala na potovanje proti severu in se namerava nekaj časa ustaviti predvsem v Veliki Britaniji. Moja skrb je ta, kaj bi moral narediti, da bi bil v primeru potrebe deležen zdravniške nege, po možnosti brez stroškov. Sem namreč delavec v industrijskem sektorju, redno zavarovan in uživam varstvo pri 1NAM. Ne vem, če je možno brezplačno zdravljenje, ali bi moral sam plačati vse, stroške in bi nato dobil delno povrnitev le-teh? Ker mi je neki znanec zaupal, da je angleška medecina visoko cenjena, bi se ob tej priložnosti, če bi bilo to mgžno, podvrgel tudi specialističnemu pregledu in manjšemu kirurškemu posegu zaradi manjše disfunkcije. Kako pa je s to zadevo? Hvaležen sem vam za odgovor in napotke». S. G. Obdobje množičnih odhodov na dopust v razne tuje države je sicer že za nami, kljub temu pa bo zgornje vprašanje prav gotovo zanimalo širši krog naših bralcev. Zavarovanec pri zdravstvenem zavodu INAM, ki se trenutno nahaja na počitnicah, na začasnem zdravljenju, na službenem mestu ali kot brezposeln delavec išče neko zaposlitev v eni izmed držav Evropske gospodarske skupnosti (EGS-CEE), ima pravico do brezplačne zdravstvene oskrbe v tujini, vendar pod pogojem, da je predhodno uredil določene dokumente pri INAM. Italijanskemu delavcu nudi zdravstvene usluge pristojni zavod za zdravstveno varstvo in bolnišnice. Kdor odpotuje v tujino kot turist (to je vaš slučaj), se (nora že prej obrniti na ozemeljsko pristojno sekcijo INAM, kateri pripada in si mora preskrbeti obrazec E/111, v katerem je navedena tudi časovna veljavnost pravice do oskrbe. Če turist potrebuje zdravniško nego, se mora obrniti na krajevni urad občinske bolniške blagajne (to velja za Francijo, ZRN, Luksemburg, Nizozemsko i.i Belgijo) ali državne sanitarne službe (na Irskem in Danskem), predložiti obrazec E/111 in tako bo deležen vse potrebne zdravniške nege, vključno z zdravljenjem v bolnišnici. Izjemo predstavlja prav Velika Britanija, kamor ste namenjeni, kjer je vse skupaj bolj e-nostavno in sploh ni potreben o-brazec E/111, ker so zdravstvene oskrbe deležni vsi tisti, ki tam prebivajo, kar velja tudi za turiste. Dovolj je, da se dotični predstavi zdravniku oziroma zobo zdravniku. Edinole v primeru da je potrebno zdravljenje v bolnišnici, se mora turist najprej dogovoriti na krajevnem uradu državne zdravstvene službe, kdaj bo prišel v bolnišnico. Če se ne drži teh navodil, ga zdravijo kot zasebnika m mora v celoti sam poravnati bolniške stroške. V primeru, da delavec nima predpisanega obrazca (ker ga je pozabjL .zgubil ali ga sploh ni predhodno vprašal), mora to spo-roeiti pristojnemu zdravstvenemu ^.odu,v‘hjiui. ki ga bo sam iz-posloval od INAM. Dokler ta do- kumentacija ni urejena, mor8 Pacient sam poravnati vse nlore0o-ne stroške. Seveda mu bodo K; tem povrnili (ali zavod v tl|J ali INAM ob povratku) že P®\.a nane stroške, izstaviti pa vso dokumentacijo, od zdrav ških spričeval do pobotnic. Kar pa zadeva v bolnišnicah^ ke druge države, ki je čla® j. EGS, si mora zavarovanec prej izposlovati od Deželnega # borništva za zdravstvo P0*-1^ avtorizacijo, na podlagi katere "j nato INAM izstavi obrazec E/ tf ki zadostuje kot »vizum* za n 6 v bolnišnici. čeorav boste bil. v Veliki Br^.. niji deležni vse zdravstvene o» be povsem brezplačno in brez ' benih formalnosti, pa Vam vS®fre-svetujem, da si pred odhodonj P^, skrbite obrazca E/Ul in E' y. ker bi lahko imel potrebo zo*® ; ljenja v kaki drugi državi, npr. v Franciji. ^ Podoben je tudi postopek., zdravljenje v Jugoslaviji na °s vi posebne italijansko - ju8°° vanske konvencije. t. KOL« ITALIJANSKEGA POKALA NOGOMET NAPOVEDI V GLAVNEM OBVELJALE Udiues« startal z zmago - Visoka zmaga Lazia - Perugia le remizirala Prvo kolo tekmovanja za letoš-”0 italijanski nogometni pokal ni Uneslo bistvenih presenečenj. Vi-r^čani so že na startu osvojili Predvideni točki, preseneč pa v ‘ej skupini visoka zmaga Lazia. . *a razočaranje svojih navijačev g. gotovo poskrbela Perugia, ki i ™ svojemu Rossiju ni dosegla iiobenega gola. 1. kola so bili taki: D 1. SKUPINA “ari . Perugia t^fflpdori;. - Ascoli 2. SKUPINA tjatanzaro - Lecce Palermo - Torino 3. SKUPINA M>mo - Ternana verona - Avriin.i 4. SKUPINA Atalanta - Spal “ambenedettese Bologna 5. SKUPINA Jtdinese - Pistoiese bazio - Matera 6. SKUPINA ®an . Monza Pescara - Piša r 7. SKUPINA vesena - Napeli lpenza - Taranto 0:0 0:1 2:1 0:1 2:2 0:0 1:1 0:2 2:0 5:0 2:0 3:2 1:3 0:1 Ivanje OD CAORL DO UMAGA R0G0ŠIČEV MARATONSKI PODVIG USPEL UMAG — Pet tisoč ljudi je z vdušenjem sprejelo Veljka Rogo-ki je preplaval razdaljo med g"°rlami in Umagom v času nove-jl Svetovnega rekorda v maraton-Plavanju: Rogošiču je namreč ^47 30’ preplavat' 67,700 km v Jugoslovanski plavalec je moral t radi nenaklonjenih vremenskih Jmer že dvakr. preložiti dan po-,Jga. Tudi v torek, ko je ob 4. tJ,. *n 17 minut stopil v vodo, in gj31 kasneje, ni bilo vreme najbolj-£■ Rogošič je imel tako precej te-j. ’ tako zaradi morskih tokov, kot j> ,acti burje, ki je pihala nasproti. Leg tega pa so mu povzročile ne-l Preglavic tudi meduze. ^ugošič je plaval poprečno z 48 ^, uO zamahi na minuto, to pomeni kail na uro- Spremljalo ga je ne-J čolnov, na katerih so bili čla-tv,,žlrije in poleg teh še skupina ^pijačev. 1 Rekord bo morala sedaj Overoviti s, Mednarodna zveza za maratoni c ® Plavanje, ki ima sedež v Chi- ŠPRANJE slabo vreme na predelu morja, kjer se je morala odvijati regata. Nekateri strokovnjaki menijo, da so v veliki meri krivi za tragedijo tudi graditelji jadrnic, ker dopuščajo, da so plovila lažja, češ, da so hitrejša. V preteklosti so veljali predpisi, ki niso dovolili tekmovati neprimernim jadrnicam. Manjši del krivde pa naj bi tudi prevzele posadke same, ker so zapustile jadrnice, preden je bilo to potrebno. ATLETIKA MONTREAL — Svetovni pokal v atletiki bo od petka do nedelje v Montrealu. To je nova prireditev, saj je komaj pri svoji drugi izvedbi. Zato pričakujejo zanimivejše tekmovanje kot pred dvema letoma v Diisseldorfu. Odsotna bosta med drugimi tudi Italijan Pietro Mennea in Britanec Sebastian Coe. VESLANJE Na SP _u Bledu Prijavljenih je več kot 30 držav BLED — Na svetovnem veslaškem prvenstvu na Bledu bo najzanimivejši boj vrhunskih veslačev. Zanimivo bo tudi tekmovanje žensk in lahkih veslačev. Najprej bodo tekmovale ženske, med katerimi prevladujejo tekmovalke iz NDR, Sovjetske zveze, Bolgarije, Romunije in Kanade. Nato bodo tekmovali lahki veslači, med katerimi bo tudi zastopstvo klubov iz Slovenije, ki pa nimajo mednarodne veljave. Najbolj znani čolni lahkih veslačev so na Nizo- zemskem, v Švici, Veliki Britaniji, ZR Nemčiji, Franciji in ZDA. Da hi privabili na Bled čimveč gledalcev so organizatorji predstavili blejski šampionat na vseh letošnjih velikih mednarodnih veslaških regatah. Letošnjega svetovnega prvenstva se bo udeležilo 1.500 tekmovalcev iz 32 držav. BALINANJE Postojnska balinarja na SP POSTOJNA — Ne mladinskem SP v balinanju, ki bo v Frankfurtu v ZRN, bosta konec meseca sodelovala v jugoslovanski reprezentanci tudi dva postojnska balinarja, Čehovin (Sovič) in Batagelj (Železničar). Za postojnske balinarje je to vsekakor veliko priznanje. NOGOMET V ŠEMPETRU Naskok na rekord se je včeraj začel Mladinci z obeh strani meje bodo skušali igrati nogomet nepretrgoma sto ur Včeraj točno ob 17. uri se je v Šempetra pričela maratonska nogometna tekma, ki pomeni naskok na novi svetovni rekord. Mladinci iz novogoriške občine ter iz zamejstva šo tako pričeli stourno nogometno prireditev, ki je vzbudila tolikšno zanimanje v naših krajih. Vzdušje na šemoetrskem rokometnem igrišču je bilo praznično. Velika množica gledalcev, še posebno radovednežev, se .je zbrala ob robu-asfaltnega pravokotnika ter z daljšim ploskanjem pozdravila pričetek tekme znak za *start> je dal predsednik novogoriške zveze te-lesno-kultumih organizacij Drago Požar. Kot so sami govorniki pred pričetkom maratonske tekme pou- Pred otvoritveno tekmo letošnjega Racetovega memoriala, sta kapetana Primorja in Zarje izmenjala darila iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiimiin NOGOMET MEMORIAL ŽARKA RACETA o C3. Druga kvalifikacijska tekm prinesla ekipi Krasa neuspeh Danes ho na sporedu prva tekma R skupine med Primorcem in Fortitudem Zdaj ADMIRALS CUP še preiskava J^NDON — Prireditelji regate 0 ,Snet Race* so začeli preiskavo tragediji, ki je terjala 19 smrt-L .^riev na zadnji prireditvi le-«Ah ega jadralnega tekmovanja ^ vrstni red juniorske dirke v >n 7nafreddi, kjer je bil najhitrejši K^riPrisebnejši kolesar iz Veneta Vfj, ■ln,o Favaretto, ki je postavil v tii0‘'. za seboj celotno deželno ju-°flvu ? Predstavništvo. Dirka se je Oon:a'a na 120 km dolgi, popolnoma lesgil’ P>'ogi po mestnih ulicah. Ko-OvgJ1. 80 morali namreč prevoziti i^aaist krogov, to pa so opravili v Hrn m nalivu, ki je precej oviral Oonf°yanje. Kljub temu pa je bila hitrost kar visoka, kar pri-% JkOični pripravljenosti teh mla-bjKmovalcev. W|St°Pil je tudi lonjerski kolesar Klitvn0 ■<“°'<' ki je prispel na cilj v Nip-’ Patem ko se je med tekmo-*voifrri Samim dobro odrezal in s W aktivnostjo osvojil tudi dva le-Uvrstitev na sredini, med 5**ba ' petdesetimi kolesarji ni prav »klhčj.aaj so vsi startali in prispeli tfj vji 'n je bilo treba imeti tudi pre- za visoko uvrstitev. V SalLi . seda.i dirkal v petek zvečer licau 'eJu na kriteriju po mestnih u- "ar mu bo služilo, saj se na Ojg Ijarkah celoten potek tekmova-bih t, ,v'ja v samih sprintih, potreb-u<** v ravninskih dirkah. I. VRSTNI RED Davarettn (UC Dnina Mira), ki je , hit°g0 Povozil v 2.46’ s poprečno ’ ».•rostjo 42.289 kilometrov n" uro 1 K80'.6 (Caneva) J- p,, r°lin (Caneva) Ho/? ^a Pujeae) ^'en (Caneva) y°Pi,et zmagal j. 9°rski vožnji . ^aria - Monte Prat Ijo, van Dej011 Ropret je v ne-iStot agal v gorski vožnji na kro-ki<>r ^organa - Monte Prat. Dir-Ngu.Je bila trinajsta po vrsti, se je **° kar 22 specialistov na kro- nometer iz vse Italije. Ropret je zmagal prepričljivo, saj je pustil za seboj zmagovalca dirke po Furlaniji-Julijski krajini Gossetta in vel :ga favorita Lanzonija. Prvi deželni kolesar je bil Borgobello kot šesti. VRSTNI RED 1. Bojan Ropret (Sava Kranj) 22’15"9 2. Gossetto (Serrande De Nardi) 22’19”1 3. Lanzoni (Monsummanese) 22’34”4 4. Rui (Serrande De Nardi) 22’56”0 5. Pannone (Autotrasporti Napoli) 23’01”0 6. Borgobello (Stefanutti) 23’02”8 R. Pečar že od samega začetka prevzela pobudo in je dobesedno nadigrala ekipo Krasa, kj vs^ij, v začetnih mi; nutah igre ni bila kos nasprotniku. Že v 12. minuti igre je Bernabei z lepim strelom ukanil Bogatca in SPORED Primorje - Zarja S. Marco - Kras Portuale - Breg 2:0 3:0 2:1 DANES, 23. 8. Fortitudo - Primorec (20.30) JUTRI, 24. 8. Kras - Opicina SOBOTA, 25. 8. Breg - Vesna NEDELJA, 26. 8. PONEDELJEK, 27.8. Zarja - Costalunga TOREK, 28. 8. Primorec - Gaja SREDA, 29. 8. Vesna - Portuale ČETRTEK, 30. 8. Opicina S. Marco PETEK, 31. 8. Costalunga - Primorje SOBOTA, 1. 9. Gaja - Fortitudo NEDEUA, 2. 9. PONEDELJEK, 3. 9. TOREK, 4. 9. Zmagovalec A - Zmagovalec C (20.00) SREDA, 5. 9. Zmagovalec B (20.30) (20.30) Počitek (20.30) (20.30) (20.30) (20.30) (20.30) (20.30) počitek počitek Zmagovalec D (20.00) počitek ČETRTEK, 6. 9. PETEK, 7. 9. Finale za 3. mesto (20.00) SOBOTA, 8. 9. Finale za 1. mesto (20.90) to je še bolj potrlo nogometaše Krasa tako, da so predstavniki S. Marca ustvarili š - nekaj zrelih priložnosti. Zgledalo je, da bo S. Marco z lahkoto odpravil Kras, vendar so se po začetni zmedi predstav- niki Krasa zbrali in začeli diktirati svoj, tempo igre. S tem so seveda,. presenetili nasprotnika, prevzeli pobudo, a so si kljub lepi in učinkoviti igri zapravili ne le možnost izenačenja, temveč bi lahko prišli tudi v vodstvo. Po lepem in dinamičnem prvem polčasu je izgledalo, da bo Krasu vendarle uspelo vsaj izenačiti v nadaljevanju, vendar prav ko je bila vsa ekipa Krasa v napadu, je prisebni Savi drugič spravil na kolena Bogatca. Po tem zadetku je bilo praktično tekme konec, saj je Kras znatno popustil. Predstavniki S. Marca so to izkoristili in s Savijem potrojili, lahko bi izid še povečali, če jim ne bi vratar Bogateč z nekaterimi drznimi posegi tega preprečil. O nastopu Krasa lahko rečemo, da je kljub porazu zadovoljil; morda so branilci puščob preveč prostosti napadalcem S. Marca. Na splošno pa sta obe ekipi pokazali, da sta .tletsko dobro pripravljeni. Naj omenimo, da se je tudi ekipa Krasa predstavila z dvema novima nogometašema: to sta Nereo Germani (bivši .član Vesne in Aurisi-ne) ter Romano Vascotto (bivši član Monfalconeja in Opicine), ki bosta v sezoni 1979-80 igrala v vrstah Krasa. Naj omenimo, da od te tekme dalje organizatorji izžrebajo vsak večer med gledalci šest ste»Nnic vina. Sreča je tokrat bila naklonjena Liviju Tavčarju in nogometašu Zarje Ivu Grgiču. Danes bo na sporedu prva kvalifikacijska tekma B skupine. Na igrišče bosta stopili enaisterici For-tituda in Primorca, ekipi, ki nastopata v oziroma 2. AL. Razumljivo je, da predvidevanja govorijo za miljsko enajsterico, vendar so Trebenci že večkrat prekrižali račune tudi kvotiranim ekipam. Bo tudi tokrat uspel podvig enajsterici Primorca? V sinočniem srečanju je Portuale premagal Breg z 2:1 (0:0). B. R. darili, gre srečanje preko meja čistega rezultata. Pomeni predvsem utrjevanje vezi mladih ob meji. Več o šempetrski prireditvi bomo poročali v jutrišnji številki. Rudi Pavii! KOŠARKA Na mladinskem SP Poraz Italije in Jugoslavije V nadaljevanju svetovnega mladinskega košarkarskega prvenstva v Salvadoru so dosegli včeraj ta izida: SZ - Italija 81:79 Argentina Jugoslavija 77:75 Lestvica: ZDA 4, Argentina 4, Brazilija, Jugoslavija, Italija in SZ 2 točki. V naslednjem kolu bo igrala Italija z ZDA, Brazilija pa z Argentino. . .. , . . .... Zamejska slovenska košarka je trenutno v glavnem še sna počitnicah)), vendar pa se nekatera naša društva že pripravljajo na novo sezono. Med temi so tudi borovci (na sliki na stadionu «1. maju v Trstu), ki letos nabirajo moči za novo prvenstvo kar na Poljskem ...............................................................................................................................iiiimtiitiiiiitimiiiiiimiitiiiiiiiia KOLESARSTVO NA SVETOVNEM PRVENSTVU V VAIKENBURGU Ob gostovanju na Poljskem Borovce navdušil sprejem Sinoči smo iz Poljske prejeli poročilo o Borovih košarkarjih, ki so tam na desetdnevnih skupnih pripravah. Naši fantje so srečno prispeli v Sosnovviec in sp takoj začeli z delom. Vsak dan imajo na sporedu dva treninga, v načrtu pa imajo tudi nekaj prijateljskih tekem ter nastopov na turnirjih. Borovi košarkarji so naleteli pri svojih gostiteljih na izredno gostoljubnost in so bili nad sprejemom na Poljskem navdušeni. Njihovo bivanja na Poljskem pa ni omejeno zgolj na športni del, ampak tudi na podrobnejše spoznavanje te dežele. Tako so včeraj obiskali Osvviecim (Auschwitz) z zloglasnim koncentracijskim uničevalnim nacističnim taboriščem. V nedeljo pa bodo obiskali poljsko prestolnico Varšavo. O bivanju borovcev na Poljskem bomo še poroča’i. HOKEJ NA LEDU L,.< uriLJANA' 4-,.• Po^deketdnevhem gostovanju' v AVeissvtasčtj(i: ‘privDy-namu so se hokejisti ljubljanske O-limpije vrnili domov. Navdušeni so bili predvsem zaradi idealnih razmer za trening, saj so se na led pognali kar trikrat dnevno. Odigra- Norvežani pa’ ki so bili na polovici li so 5 trening tekem premagali pa j dirke šele na sedmem mestu in so so le mlado moštvo Dynama. V tek- zaostajali za 44 sekund za Nemci, mah s prvim moštvom Dynama, z so tako pospešili, da so bili pri zad-reprezentanco NDR in poljskim klu- njem kronometriranju pred ciljem bom Katowice so bili premagani, že četrti. V zadnjih 25 kilometrih Kljub štirim porazom je ljubljan- pa jim je uspelo prehiteti še Sovjete Lekcija amaterjev NDR v dirki na kronometer (ekipe) Drugi so bili Poljaki, s tretjim mestom pa so presenetili Norvežani - Neuspeh Sovjetov VALKENBURG — Ekipa Nemške demokratične republike je na sto km dolgi dirki na kronometer za amaterje osvojila prvo mesto. Uvrstila se je pred Poljsko, Norveško in Sovjetsko zvezo. Kot smo lahko pričakovali, se Italijani niso mogli potegovati za najvišja mesta; dosegli so sedmo mesto in so v primeru z lanskim svetovnim prvenstvom še nazadovali, saj so tedaj prišli na šesto, oziroma zaradi diskvalifikacije Poljsk; na psto mesto. Tako niso dosegli cilja, ki so si ga zastavili in niso prišli med prvih šest ekip. Včeraj je bil v Valkenburgu lep dan in ni bilo vetra, ki bi motil ter oviral kolesarje. Ko so objavili čase ekip pri petdesetih kilometrih, je postalo jasno, da se moštvo Nemške demokratične republike neovirano približuje zmagi. Sovjetska zveza, ki je pri 25 kilometrih, to je pri prvem kronometriraR-juv-še - vodila, je pri 50 kilometrih zdrknila na drugo mesto in je za«sta'jala'"za tri-najst sekund žifJ0Mtrtim fhoštVbfrič V drugem delu dirke je NDR nadaljevala s svojim izrednim ritmom :n ni niti malo popustila. Nasprotno, pa so Sovjeti vse bolj popuščali: skim hokejistom trening v NDR, kjer je hokej na visoki stopnji, zelo koristil, predvsem ker so si pridobili nove iskušnje. Rezultati tekem: Dynamo - Olimpija 14:5 NDR - Olimpija 6:2 Dynamo(mladi) - Olimpija 3:6 Dynamo - Olimpija 6:2 Katovvice - Olimpija 6:3 m si priboriti bronasto kolajno. Tako so vzhodnoevropske države in seveda tudi Skandinavci ( Norvežani so se uvrstili na tretje, ŠvrJi pa na peto mesto) še enkrat potrdili, da so v kolesarstvu najboljši a-materji na svetu. Presenetili so Norvežani s svojim odličnim tretjim mestom, v obratnem smislu pa Sovjeti, ki so veljali za favorite, so Iz planinskega sveta V soboto začetek pohoda SPDT Še dva dneva manjkata do začetka vsakoletnega tdolgega pohoda» SPDT, ki bo trajal letos devet dni, potekal pa bo od Belopešlcih jezer do Matajurja, torej bo idealno dopolnjeval lanskoletni pohod od Glinščice do Triglava. Tisti namreč, ki so orehodili lanskega ter bodo prehodili še letošnjega, bodo prejeli značko zamejske planinske vertikale SPDT, ki poteka prav od Glinščice do Peči na Tromeji (torej v neposredni bližini Belopeških jezer). Vsega pohoda se udeležuje skupno 25 planincev posamezne odseke pa še enkrat toliko planincev. Zbirališče udeležencev bo v soboto zjutraj m glavni železniški postaji v Trstu, ob 5.45, odhod vla- • • ......................................................... ..............'■ • 7 • ‘ ......... v%. Triglav je v dneh mnogih slovenskih drugih planincev, kar pa ni čudno, saj je vzpon na to poplača vse napore goro res veliko doživetje, ki ka do Trbiža pa bo ob S.10. Prihod v Trbiž je prvi dan predviden ob 9.25 .odhod linijskega avtobusa do Zgornjega Belopeškega jezera pa bo ob 10. uri. Prpi dan pohoda bo verjetno še najbolj naporen, saj se bo zaključil s prenočiščem na Vi-šarjah, skupno pa bo okoli šest ur hoje. Naslednjega dne se bo pohodu pridružila skupina okoli 20 žensk SPDT, tistih, ki so lani osvojile Triglav ob priliki 200-letnice. Pohod je primeren za vse, «hujšh vrhovi so le Viš in Montaž, planinci ga si bodo na svoji dolgi poti poleg Zahodnih Julijskih Alp ogledali Beneško Slovenijo, z vsemi njenimi značilnostmi. Vsekakor lepa prilika, da se nekateri prnid pobliže spoznajo s kraji, kjer živijo zamejski Slovenci, prelepimi kraji, ki so, žal, premalo obiskani. Kdor bi se rad udeležil pohoda lahko to še stori; za zamudnike je torej še čas. Bližnje delovanje SPDT Vse trenutno delovanje planinskega društva Trst je osredotočeno na pohod po planinski vertikali SPDT, ki bo traja! od 25. avgusta do 2. septembra. V soboto. S., in nedeljo, 9, septembra, bo na sporedu dvodnevni izlet samo za izkušene planince na Grossglockner. Izlet 6o z osebnimi avtomobili, vse podrobna sti bomo še javili. V nedeljo. 16. septembra, prireja SPDT avtobusni izlet na Mangart, ob priliki odkritja spominskega o-beležja tragično preminulemu mlademu zamejskemu planincu Petru Štoki. Severna triglavska stena Pred kratkim je zamejski alpinist Angel Kermec skupno z znanim himalajcem Tonetom Sazonovom To-načem preplezal kratko nemško smer-varianta Zinner. To je prvič, da kak zamejski alpinist prepleza to smer. Upajmo, da se bodo taki podvigi še nadaljevali. se uvrstili komaj na četrto mesto. Nizozemci, svetovni prvaki na prvenstvu v Nemčiji, so bili izključeni iz boja za kolajne in so dosegli šesto mesto. LESTVICA JE SLEDEČA: 1. NDR 1.58’29” 2. Poljska 2.00’33” 3. Norveška 2.00’42” 4. SZ 2.00’42” 5. Švedska 2.01’05” 6. Nizozemska 2.01'26” 7. Italija 2.01'34” 8. Bolgarija 2.02T3” 9. Češkoslovaška 2.02'50” 10. ZRN 2.02’50” Medtem ko so amaterji še tekmovali, so včeraj dopotovali v Valken-burg tudi italijanski profesionalci, da bi se pripravili za nedeljsko tekmovanje. Italijansko reprezentanco sestavljajo: Moser, Saronni, Batta-glin, Baronchelli; Mazzantini, Conti-ni, Lualdi, Landoni, Amadori, Persa-ni, MusciSrčUi in rezervi Beccia in Gavazzi. Po kosilu so reprezentanti se bo odvijala chrka. Med njimi jo Moser in Saronni že poznata. Moser, ker je prav po teh cestah že tekmoval lani in leta 1977, na dirki Amstell Gold Race ter bili obakrat drugi za pr-vouvrščenim Nizozemcem Janom Raesom. Saronni pa je po dirki «Vo-lonska puščica* prišel na Nizozemsko prav zato, da bi se s progo seznanil. Danes in jutri bodo Italijani trenirali, v soboto pa bo na vrsti počitek. Naj omenimo še to, da je s profesionalci prišla v Valkenburg tudi italijanska ženska reprezentanca. V Valkenburgu ni danes in jutri na sporedu nobenega tekmovanja. V soboto pa bodo nastopile ženske, ki bodo morale prevoziti 64 kilometrov dolgo progo. Poleg njih se bodo pomerili še posamezniki med amaterji, ki bodo tekmovali na 178.800 kilometrov dolgi progi. TENIS Danes Panatta — Pecci CARACAS’ — Drevi se bosta spoprijela v Caracasu Adriano Panatta in Victor Pecci. Obeta se zanimivo srečanje, saj je Panatta željan pokazati, da je še vedno med najboljšimi tenisarji na svetu, po dragi strani pa bo zanj gotovo Pecci trd oreh. V zadnjih mesecih je namreč Paragvajec premagal Vi-lasa in celo Connorsa ter večino drugih najboljših igralcev sveta. • # • RIM -*■ Italijanska teniška zveza je za srečanje Davisovega pokala, ki ga bo italijanska reprezentanca igrala v Veliko Britanijo od 14. do 16. septembra v Rimu, poklicala naslednje igralce: Barazzuttija, Ber-toluccija, Ocleppa, Panatto in Zu-garellija. NA OPČINAH Zmaga Filipoviča V petek zvečer se je na društvenem sedežu ŠD Polet zaključilo odprto šahovsko prvenstvo tega društva, katerega se je udeležila večina najboljših zamejskih šahistov. Turnirja se je udeležilo deset šahistov, tekmovanje se je odvijalo dvokrožno, vsak šahist je imel na razpolago pol ure igralnega časa na partijo. Turnir se je tako zaključil v kratkem času, čeprav je bilo odigrano veliko število partij. Turnir je po predvidevanju zasluženo osvojil mojster Božidar Filipovič, katerega zmaga ni bila nikdar v dvomu. Izgubil je le eno srečanje (z Ukmarjem) ter tri remiziral (dvakrat z odličnim Benede-tičem, enkrat pa s Pertotom) ter tako dokazal, da mu ostali konkurenti niso še dorasli. Drugo mesto je po ostrem boju osvojil mladi E-gon Pertot, ki je igral solidno ves turnir, vendar pa je vseeno po nepotrebnem izgubil preveč točk, Le pol točke za Pertotom je zaota) Boris Fabjan, četrto mesto pa si delijo kar trije šahisti; Benedetič, Antončič ter Ukmar. Najbolj zaslužen od teh je vsekakor Benedetič, ki je remiziral vsa srečanja s tremi prvouvrščenimi. Za njimi sledi še nekaj šahistov, en tekmovalec pa ni zaključil turnirja. Končna lestvica je sledeča: Filipovič 13,5 točke, Pertot 11, Fabjan 10,5 Benedetič, Antončič in Ukmar 8,5, D. Jelinčič 7,5, Prašelj 3 ter Corazza 1 točka. D.J. ROKOBORBA SAN DIEGO (Kalifornija) — Predvčerajšnjim zvečer se je v San Diegu začelo 38. svetovno prvenstvo v rokoborbi v grško-rimskem slogu, že v prvem večera dvobojev so Sovjeti in predstavniki vzhodnoevropskih držav pokazali svojo premoč. Italijan Caltabiano, ki tekmuje t kategoriji do 57 kg je dosegel tri zaporedne zmage: premagal j« Francoza Lo Brutta, Madžara .Molnarja in Norvežana Sigdeja. NOGOMET PARIZ — Francoska nogometna reprezentanca je v prijateljskem srečanju v Parizu premagala ekipo Bayema iz Munchna z rezultatom 4:1 (2:0). VATERPOLO KRANJ — Končalo se je letošnje člansko prvenstvo Slovenije v 'vaterpolu, na katerem je bila skromna udeležba, saj so sodelovale samo štiri ekipe, izmed katerih dve-iz Kranja. Ekipa iz Renč je zasluženo osvojila naslov republiškega' prvaka. Doživela je en sam poraz, -in sicer na tretjem turnirju, ko jo je premagala kranjski Vodovodni Stolp z 9:3. Delovanje ZSŠDI V okviru priprav na gostovanje v Bosni in Hercegovini, ki bo od 5. do 9. septembra, sklicuje ZSŠDI trening mladinske nogometne reprezentance za petek, 24. t.m., ob 19. uri na igrišču ŠD Vesna T Križu. Sklicani igralci so naslednji: PRIMORJE: Adamič, Cupin. BREG: Smotlak, Ražem, Alhel"-tini, Zonta, Savron, Kraljič, Lovrl-ha, Gregor!, Labiani. MLADOST: Darjo Gergolet ia Edi Gergolet. SOVODNJE: Mario Bagon. JUVENTINA: Venček Devetak, David Klanjšček, Fabjan čevdek. GAJA: Karel Gabrieli!, Rismondo. ZARJA: Fakio Ražem, Egon Fonda, Tonletti. VESNA: Candotti, Pipan. PRIMOREC: Salvi, Igor Milkovič, Mule, Pečar. OBVESTILA Planinska sekcija SK DEVIN priredi v nedeljo, 26. avgusta, avtobusni iriet na Jezersko z vzponom do Češke koče. Vpisovanje pri cd-bornikih ter v večern-h urah telefonsko na številki 29C494 (Mirko Škabar) ali 2093G8 (Alojz Semolič). Odhod je predviden ob 6. uri iz Scsljana. • # * * ■ ‘ Košarkarska sekcija ŠZ Bor obvešča, da bedo informativni sestanki pred pričetkom nove košarkarske sezone za razne ekipe, kot sledi: — 30.8. ob 18. uri za igralce letnikov 1967 in 1968 (po možnosti v spremstvu staršev) — 3.9. ob 18. uri za košarkarje letnika 1966 — 3.9. ob 18. uri za košarkarje letnika 1965 (pri tem ŠZ Bor vabi vse dečke tega letnika, ki jim ugaja košarka, da se zglasijo na tem sestanku) — 3.9. ob 19. uri za košarkarje letnikov 1963 in 1964. Vsi sestanki bodo na stadione »Prvi maj*. 1 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST, Ul Montecchi 6, P P 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tet. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 Ur. Letna naročnino ža inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3.50 din. ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50.00. letno 500.00 din. za organizacije in DOdjetja mesečno 65.00, letno 650.00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljani Oglasi 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 18 800 lir. Finančni 700. legalni 600, osmrtnice 300, sozcjiu Mali oglasi 150 Ur beseca. mrni 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. ...... Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlamie-Juhi-kraiine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih oe H Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 Stran 6 krajine se naročajo pri oglasnem v Italiji pri SPI. 23. avgusta 1979 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska } IZTT iTrst Član Italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG SEST MESECEV PO PREVZEMU OBLASTI Vedno večji ljudski odpor proti islamizaciji Irana Kurdi nadaljujejo boje v gorah Kurdistana - Iranske na pol vojaške organizacije prešle v ilegalo - Homeinija podpirajo le verski fanatiki, najrevnejši sloji prebivalstva in vojska TEHERAN — Šest mesecev po strmoglavljenju monarhije Reze Pahlavija se vedno bolj uresničujejo napovedi predsednika zadnje <ša-hove* vlade Šahpura Bahtiara, aa niso verski voditelji zmožni obdržati reda v sodobni in večnacionalni državi, da bo ljudstvo prej ali slej odprlo oči in zahtevalo resnično demokratizacijo. Za sedaj se verski voditelji Homeinijevega kroga poslužujejo istega orožja-, ki je bilo tako pri srcu šahu: represije in terorja. Islamska revolucionarna sodišča nadaljujejo s svojim »neumornim delom*. Na strelišča ženejo nove in nove kurdske rodoljube, ki so krivi, da so z orožjem nasprotovali Homeinijevi »nezmotljivosti*. Kurdsko ljudstvo, ki je podprlo Homeinijevo februarsko revolucijo, se danes čuti opeharjeno, še več: sooča se s še hujšim genocidom kot pod bivšim šahovim režimom. Kurdska mesta Sanandaž, Kermanšah, Pa-veh in druga šo pomirjena, borcem, ki je uspelo zbežati, ne preostaja drugega, kot da nadaljujejo svoj stoletni boj. Voditelj prepovedane Ljudske stranke Kurdistana Abdulrahman Kasemlu je izjavil, da je »Homeini začel z inkvizicijo, ki postopoma pelje Iran v mračno, srednjeveški podobno religiozno diktaturo.* V takem režimu ni mesta za svobodoljubne Kurde. Boji so se iz mest premestili na podeželje, v nedostopne gore Kurdistana, kjer Kurdi z lahkoto kljubujejo iranski vojski. Nemočno prebivalstvo pa pripravlja mogočno manifestacijo v podporo svojemu sunitskemu verskemu voditelju šejku Ezedinu Huseiniju, ki ga je ajatu-iah Homeini ožigosal za »pokvarjenca*. Rojstvu novega «kalifata» pa ne nasprotujejo samo narodne manjšine, proti teokraciji je dobršen del male buržoazije, večina intelektualcev, srednjega sloja in študirajoče mladine. Homeini je ukazal premie-ru Bazarganu, naj prepove vse manifestacije, zadušil je tisk (25 časopisov so že ukinili, drugih 41 pa bo v prihodnjih dneh), izgnal je že 12 tujih dopisnikov in prepovedal skoraj vse politične stranke, ki ne zagovarjajo njegovih stališč. V Iranu sta tako »uradno* na prizorišču le dve stranki: Homeinijeva stranka islamske republike in organizacija »mudžehidina halk» teheranskega naprednega ajatulaha Tele-ganija. a celo islamski mudžehidi-ni so za Homeinijeve verske fanatike «nevarni marksisti, ki se borijo proti islamizaciji Irana*. Ostale politične organizacije pa so za islamske integraliste »le leglo brez-božnikov*. Med nje uvrščajo tudi pripadnike muslimanske ljudske republikanske stranke šariata Mada-rija, ki se proti Homeiniju borijo na zanj najbolj nevarnem področju. Očitajo mu, da je izdal bistvo šiizma, ko je dal verskim voditeljem oblast. Za sedaj Homeini podcenjuje pristaše ljudske demokratične fronte, ki jih vodi Mosadekov vnuk Matin Daftari, in pristaše ljudske fronte prozahodnega Karina Sandžabija, prej ali slej pa bo moral spremeniti svoje mišljenje. Stranko isiam-ske republike podpirajo namreč le najbolj zagrizeni verski fanatiki, najrevnejše prebivalstvo in oportunisti, ki se bojijo Homeinijevega »prekletstva*. Za sedaj nadzorujejo vojsko, gospodarski potencial države pa ni v njihovih rokah, kar ne obeta nič dobrega. Država je gospodarsko na tleh, zasebni kapital leži neizrabljen, izvoz nafte je okrnjen. Iran se torej nahaja pred korenitimi spremembami. Politični o-pazovalci se sprašujejo, če bo Homeiniju uspelo obdržati v rokah vajeti, ko v državi vlada kaos in so številne na pol vojaške organizacije prešle v ilegalo. V odločilnih urah februarske revolucije so v ljudske roke prešle velike količine strelnega orožja. Jutri bi lahko to orožje uprli proti svojemu »osvoboditelju*. Zahodne in vzhodne države si pa na tihem želijo, naj v državi zmagajo zmerne sile Sandžabijeve ljudske fronte, da bo že enkrat konec nevarnemu sodu smodnika in možnosti izvoza islamske «revolucije*. (voc) Ni prostora za tuje turiste v Libiji RIM — Vsaj za dvajset dni. se pravi vso prvo polovico septembra, Libija ne bo sprejemala tujih turistov, oz. tistih, ki prihajajo z začasnim vizumom. Tako je včeraj povedal predstavnik libijskega veleposlaništva predstavniku italijanskega zunanjega ministrstva, ki je zahtevalo pojasnila giede torkovega dogodka, ko so na letališčih v Tripolisu in v Bengasiju libijske itali- oblasti zavrnile več desetin janskih turistov in poslovnih ljudi, ter jih prisilile, da se s prvim letalom vrnejo v Italijo. Ukrep so opravičili, češ da so v teku priprave na proslavo desetletnice libijske revolucije in da zato prihajajo v Libijo številne tuje delegacije. Za turiste se bo položaj baje normaliziral čez kakih dvajset dni. VIAREGGIO — Policija je včeraj dopoldne aretirala v Viareggiu tri domnevne razpečevalce mamil, 25-letnega Claudia Spadonija, 22-letne-ga Pierluigija Buccija in neko mladoletno dekle, katerim je zaplenila nekaj doz heroina in hašiša in nekaj tablet halucinogenov. PRVI OBRAČUN TURISTIČNE SEZONE Znaten obisk tujih turistov domačih gostov pa manj kot tani Italijani potrosili za počitnice 7.000 milijard lir - V razmahu študentovski turizem RIM — Število Italijanov v domačih turističnih centrih se je letos zmanjšalo. Po prvih podatkih, naj bi 20 milijonov Italijanov potrošilo v poletnih mesecih približno 7.000 milijard lir za počitnice, medtem ko so se življenjski stroški povišali za 15 - 20 od sto. V italijanskih turističnih središčih so beležili 1 - 2 odstotka manj domačih gostov kot lani, medtem pa se je dotok tujcev povečal za približno 20 od sto. Večina Italijanov se je letos o-dločila, da preživi počitnice doma, ah pa v manj oddaljenih in bolj cenenih letoviščih, kot so tista na jadranski obali, medtem ko so dražja in bolj oddaljena turistična središča obiskali predvsem tujci. Gostinski delavci so mnenja, da gre za posledico naraščajočih cen, predčasnih volitev, vladne krize in posebno pa pomanjkanje bencina. Dru- HiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB ŠTEVILO ROPOV SE IZ MESECA V MESEC DVIGA Roparji odnesli 2 milijona dolarjev iz newyorške banke Banka ponuja sto tisoč dolarjev za morebitne informacije o zločincih NEW YORK — Medtem ko je newyorški policijski šef izjavil, da pripravlja posebne ekipe za boj proti roparjerh, ki dnevno praznijo mestne banke, je skupinica oboroženih mož ukradla iz oklopnega kombija družbe Brink’s dva milijona dolarjev (približno milijardo in šeststo milijonov lir). Že' pred tridesetimi leti so roparji obiskali družbo Brink's, ki prevaža denar in dragocenosti. Po šestih letih pa je zvezna policija takrat ulovila krivce in jih obsodila na dosmrtno ječo. a — Včerajšnji rop je potekal kot prava gangsterska akcija. Roparji so ga baje že dalj časa pripravljali. UkradU so tudi majhen tovornjak, ki je služil za prevažanje rib. Nihče seveda ni sumil, ko se je ustavil pred banko, saj je v njeni bližini restavracija, ki večkrat naroči ribe. Tovornjak se je ustavil poleg kombija, v katerem je sedel le en čuvaj in čakal na tovariša, ki sta šla po denar. Roparji so ga pobili na tla in ga zaprli v tovornjak, potem pa so prenesli ves denar iz kombija na svoje vozilo. Ko so končali, so se mirno odpravili proti brooklynškemu mostu. Kam so šli in kaj so počeli z denarjem, še ni znano. Policija domneva, da so ga prestavili na avto znamke «lin-coln Continental*, vesti pa še niso potrdili. Čuvaj, ki so ga zapustili v tovornjaku, se je osvobodil in obvestil policijo. Šele tedai so se v banki zavedeli, da je prišlo do ropa: čuvajeva tovariša sta še vedno dvigala denar. Družba Brink’s je obljubila 100.000 dolarjev (preko osemdeset milijonov lir) nagrade, vsem tistim, ki lahko nudijo ustrezne informacije. New York postaja prestolnica bančnih ropov. Julija je dosegla rekordno število 125. Verjetno bodo avgusta postavili nov rekord, saj je že v prvih dveh tednih prišlo do petinsedemdeset ropov. V torek so roparji vdrli v deset bank, pripetilo pa se je že, da so v e-nem samem dnevu obiskali kar trinajst bank. Dovolj je, če pomislimo, da so oropali dve banki, ko je policijski šef začel svoj govor, ko je končal pa drugi dve. Policija se skuša na vsak način postaviti po robu naraščanju kriminala. V kratekem bodo začele delovati posebne ekipe, ki jih bodo sestavljali izvedenci. Varnostna služba bo imela na razpolago tudi večje število avtomobilov in drugih sredstev, ki so izredne važnosti pri zalezovanju. Skratka: organizirali bodo poseben korpus, ki bo stalno stražil vse mestne banke. V svojem govoru pa je policijski šef kritiziral bančne zavode: baje se prehitro «vdajo» roparjem in i-majo tudi neustrezne varnostne naprave. (cz) Diplomatje nočejo na Dunaj DUNAJ — Danes bodo slovesno odprli nov center Organizacije združenih narodov na Dunaju. Gre za kompleks, ki šteje kar 24 tisoč o-ken, šest tisoč vrat, 4 tisoč telefo-hov, 58 dvigal, vabj so vgradili 40 tisoč ton jekla, 88 tisoč ton cementa, 200 tisoč kubičnih metrov betonskih elementov. Za vse to bo svetovna organizacija plačevala Avstriji simbolično najemnino 1 šilinga na leto. Na Dunaj bi se morala preseliti cela vrsta diplomatov, ki so trenutno v Ženevi in v New Yorku. Vendar kaže, da avstrijsko glavno mesto ne uživa simpatij teh diplomatov, saj je le majhen odstotek pristal na svojo premestitev. Pri tem pa navajajo težave z jezikom, pri šolanju otrok in tako naprej. Ostaja pa še vedno odprto eno vprašanje: do kdaj bodo velike cen- tre svetovne organizacije odpirali v razvitih zahodnih državah, ko pa so članice OZN povečini neuvrščene države in države v razvoju. Slednje imajo velike stroške, ko morajo pošiljati svoje predstavnike v Nevv York ali Ženevo, saj sta obe mesti med najbolj dragimi na svetu. Pri tem pa morajo še prepotovati velike razdalje, saj prihaja iz Afrike in Azije na tisoče diplomatov v ta mesta. GitoUa. .Capadiferro zopet v razredu PESCARA — Gabriella Capodifer-ro, mlada profesorica risanja iz Pescare, ki je bila izključena zaradi raziskave o spolnosti, bo lahko zopet učila. Pristojni šolski organi so namreč sprejeli njen priziv in razveljavili ministrski odlok o izključitvi. Sodišče v Pescari je pred nekaj meseci obsodilo na zaporno kazen mlado profesorico zaradi «širjenja opolzkih publikacij*, ker je z dijaki začela raziskavo o spolnosti. Pri tem se je poslužila revij, ki so brez omejitev na prodaj v vsakem kiosku. gače je za tujce, zlasti za tiste s trdno valuto, za katere je tečaj lire ugoden in počitnice v Italiji cenene. V centrih kot so Lignano Sabbia-doro, Rimini, Taormina in Viareg-gio so skoraj vse zmogljivosti v hotelih in penzionih oddane. Na Gardskem jezeru pa pričakujejo n jveč-ji obisk v septembru, ki je najprimernejši mesec za zdravljenje v termah. Število študentov, ki potuje po vsem svetu, se je letos povečalo na približno 3 milijone, to je 25-odstot-kov več kot toni. Samo v Italiji si je 95 tisoč mladincev nabavilo mednarodno karto študenta, s katero imajo pravico do popustov na prevoznih sredstvih, v muzejih, v kinodvoranah in univerzitetnih menzah. Turistični center študentov je ugotovil, da je bila večina študentov namenjena na Bližnji vzhod in v Latinsko Ameriko. Predvidevanja kažejo na nadaljnji razvoj take vrste turizma. Že leto. je prišlo v Italijo 400 tisoč mladincev z mednarodno karto Letošnja izkušnja kaže, da bo v prihodnje treba izboljšati vse potrebne strukture za mladinski turizem. (us) «Top secret» orožje na razpolago za 100 funtov LONDON — Z manj kot sto funtov šterlingov je mogoče v Veliki Britaniji izdelati izredno močno kemijsko orožje, katerega formula je za Svetovno zdravstveno organizacijo in za ameriške oborožene sile «top secret* Gre za BZ (tako se imenuje ta spojina), ki so ga Dred časom izdelali v laboratorijih ameriške vojske, vsak študent kemije pa ga lahko z osnovnimi pojmi, ki jih ima že ko zapusti srednjo šolo, lahko izdela v dveh urah. Formula tega močnega orožja je na razpolago javnosti tako v britanskem u-radu za patente kot v britanski nacionalni kniižniei. Čeprav je BZ kot ' Kaiučirtouen stokrat močnejši od LSD, v Veliki Britaniji ni nobenega zakona, ki bi prepovedoval izdelavo ali prodajo te spojine. Britansko obrambno ministrstvo je pojasnilo, da ni preprečilo objave njegove formule, saj je tako znana, da ne bi imelo nobenega smisla. Zdravniški priročnik za obrambo pred kemijskimi snovmi pravi, da je BZ najnevarnejša od vseh snovi, ki vplivajo na osrednje živčevje. V poročilu Svetovne zdravstvene organizacije o delovanju tega halucinogena je rečeno, da BZ povzroča najprej bljuvanje in umske motnje, kar traja približno štiri ure, nato sledi ob Novo življenje Vietnamcev v Italiji H...........................................................................................................mn.................................................................................................... Čarodejeva močne prodre skozi duri pravice BENEVENTO - Od kar je pretor iz Beneventa začel sodno preiskavo, da bi ugotovili, ali so med nedavnim »čarobnim plesom*, s katerim so priklicali dež nad Sannio. italijanski čarodeji prestopili meje kazenskega zakonika in so »zlorabili ljudsko naivnost, da bi motili javni red*, so vrači sila živčni. Kot dokaz naj navedemo dogodek, ki se je pripetil v vasi SanfAniello di Monfre-dane nedaleč od Beneventa. Iz »hiše čarovnic* so do tenkih u-Ses mož postave priplavale čudne melodije, zaradi česar so policijski agenti, ne bodi leni, sklenili, da ugotovijo, kaj se dogaja. Res je bila čarovniška druščina zbrana pri čudodelnih opravilih, obredu pa je sledilo tudi več fotografov in ekipa državne televizije. Nepričakovan in nezaželen prihod mož postav« pa je kljub vsemu tako razburil vrača Aloja, da je jezno slekel s krznom obrobljen kaftan in jo mahnil po gmajni, da bi si nekoliko ohladil jezo. Tudi njegov kolega Luciano je bil ves zaripel v obraz zaradi srda, živce pa si je pomiril tako, da je dobesedno preplavil prisotne časnik, r-je z besedami. »Zadnjič smo priklicali dež — je dejal — tokrat pa smo razpršili oblake, da je po nekaj dneh moče spet posijalo sonce. Bili ste priča našemu posegu, videli ste, kako delujemo, zato lahko sklepate tudi sami pa osnovi lastne izkušnje. Rad bi pa dodal, da je naša kategorija že dalj časa v ospredju polemik. Že pred leti smo zahtevali, naj uradno priznajo našo kategorijo, da bomo imeli pravico do pokojnine. A zaman. Sredstva javnega obveščanja poročajo o nas samo, če se ponoči tajno sestanemo in zaplešemo čarobni ples. Pozabljajo pa, da čarodeji plačujejo mastne davke državi in da nam poklic vrača ne dopušča, da bi si služili vsakdanji kruh*. Čarovnica Margherita pa je s svoje strani zatrdila, da so nekateri listi povsem izkrivili zahvalni obred, ko je pred sveto duplino osvobodila krokarja in kozla, da bi se zahvali la duhovom nebes in pekla za obilno celo preobilno močo. Pribila je, da ni nikoli zaklala živali, saj med pripadniki združenja italijanskih ča rodejev ta barbarski običaj ni v rabi. Končno je še zagrozila, da bo s pomočjo svojega odvetnika prijavi-a sodišču vse tiste, ki bi si drznili vztrajati v širjenju laži. Čarobna moč vračev in čarodejev, ki lahko sprede ljubezenske vezi, ki prikliče in razprši oblake, ki vidi v prihodnost tudi skozi zid časa, se torej ustavi pred durmi »templjev* pravice in politike: pred sodniki in politiki je nemočna, saj bi si drugače res ne mogli razložiti, zakaj se je čarodeji niso poslužili, ko gre vendar za pravično stvar, za zmago pravice in za rešitev socialnega problema pokojnin, (vt) TRIDENT — Pretresljiv samomor komaj 25-letnega delavca pri Triden-tu: fant, Giuseppe Prati, si je polil obleke z bencinom, ki ga je vzel iz rezervoarja lastnega motornega kolesa, in se zažgal. Ljudje so mu nemudoma priskočili na pomoč, a zaman. Nesrečnež, ki se je v trenutku spremenil v .človeško bakljo, je izdihnil nekaj minut pozneje. RIM — zadeve je Ministrstvo sporočilo, da je notranje trenutno 1,888 vietnamskih beguncev v Ita-liji. Obenem so sporočili, da predvi devajo za finančne posege v prid beguncem izdatek skoraj 2 milijard lir. Do ponedeljka bodo begunci mora li ostati v karanteni, nihče se jim ne »me približati, razen predstav nikov oblasti in novinarjev, še ti pa morajo biti cepljeni proti tifusu in paratifusu. Včeraj je v Asolu pri Trevisu, kjer je zbrana skupina beguncev, prišlo do dokaj smešnega dogodka, saj pri vhodu v center niso dovolili vstopiti dvema pod častnikoma križarke Andrea Doria, kj sta bila v tesnem stiku z begunci ves čas potovanja od jugovzhod ne Azije do Benetk Medtem čedalje več ljudi nudi zaposlitev beguncem. Iz Ligurije so ponudili 22 Vietnamcem zaposlitev v hotelih v Dianu Marin. Cervu in San Bartolomeo al Mare. Ponudba zadeva hrano in stanovanje ter vse pogoje, ki veljajo za italijanske delavce. To ppnjeni rešitev za skupno približno 40 oseb. dobje, ko je pacient presenečen nad vsem, še 96 ur potem pa je vedenje bolnika povsem nepredvidljivo. Da je tako lahko priti do BZ v Veliki Britaniji je odkrila neka znanstvena organizacija, katere predstavnik je včeraj potrdil, da je njegova izdelava zelo preprosta, dovolj je samo imeti pet kemijskih snovi, gorilnik, dve epruveti, desti-lator s termostatom in Liebigov kondenzator. Edina težava je v tem, je dejal, da je treba dve spojin; čakati dve ali tri tedne, ker ju je pač treba naročiti, (ifj Karabinjerji preprečili rop v Pavii pri Vidmu VIDEM — «življenje* roparjev postaja zaradi pazljivosti bančnih uslužbencev iz dneva v dan težavnejše. To je okusil na svoji koži ropar, ki je s pajdašem nameraval oropati podružnico «Banca del Fri uli* v Pavii. Uslužbenci so predvčerajšnjim opazili dve sumljivi osebi, ki sta se motovilili okrog podružnice. Eden je celo menjal denar na banki, medtem pa so si u-službenci izpisali številke evidenčne tablice avtomobila sumljive dvojice in jih sporočili karabinjerjem. Ti so ugotovili, da je bil avto u-kraden in so postavili zasedo. Včeraj sp v dopoldanskih urah izsledili avto in mu sledili do obrtniške banke v Manzanu, kjer so enega aretirali, drugemu pa je uspelo zbežati. Sprehod kozmonavtov po moskovskih ulicah k ». - ' ' Sovjetska kozmonavta Jakov in Rjumin, ki sta se pred nekaj dnevi vrniia na Zemljo po rekordnem bivanju v vesolju (polnih šest mese' cev) sta si po dolgem času lahko spet privoščila sprehod po m<>' skovskih ulicah. acim apicituu (Telefoto ANSA-UPU VOZNI RED VLAKOV ■ TRST • BENETKE - BOLOGNA -RIM - REGGIO CALABRIA - CA-TANIA MILAN - TURIN - GENOVA - VENTIMIGLIA Odhodi: 4.30 D 6.00 R 6.22 L 6.42 D 8.00 E 9.20 R 9.35 E 10.40 L 12.56 D 13.40 L 15.38 E 17.15 R 17.22 D 17.35 L 18.05 L 18.40 D 19.23 L 20.00 E 22.15 D 22.25 E Benetke Benetke - Bologna - Firence (preko Benetk); Milan -Genova Brignole (preko Mester) (*) Portogruaro (nadaljuje do S. Donaja do 31.5. in od 18.9. do 29.9.; razen ob praznikih) od 1.7. do novega obvestila bo prevoz z avtobusi Benetke - Rim - Turin (preko Mester in Milana). (Spalni vagoni Moskva-Rim) (1); pogradi 1. in 2. razreda Zagreb • Turin, Budimpešta Rim in Zagreb - Rim; pogradi drugega razreda Zagreb - Rim, Varšava - Rim (2) Benetke Benetke Rim (*) (Benetke Express) Benetke Portogruaro Benetke Benetke • Milan Turin Portogruaro Benetke Mesti e (brez vmesnih postaj) - Milan Genova (*) Benetkr Bologna Rim • Neapelj Reggio Calabria Catania Palermo Lecce (pogradi prvega in drugega razreda Trst Reggio Calabria; pogradi l in 2. razreda ir spalni vagoni Trst -Catania, Trst Palermo in Trst Lecce) BenetKe Portogruaro Benetke Portogruaro (Simplon Express) Benetke Rim Milan Domodossola Pariz (pogradi 1. in 2. razreda Trst Pariz, spalni vagoni Benetke Pariz; pogradi 2. razreda Beograd Zagreb Pariz in Benetke Pariz) Benetke Milan Turin Genova Ventimiglia Marseille (pogradi l in 2. razreda Trst Turin, spalni vagoni in pogradi 1. in 2. razreda Trst Genova) Mestre Bologna Rim (spalni vagoni in pogradi L in 2. razreda Trst Rim) Prihodi: 2.08 D 6.12 L 7.10 L 7 25 D 7.45 E 9.25 D 10.36 E 11 04 E Benetke Portogruaro (razen ob praznikih) Portogruaro Marseille Ventimiglia Ge nova Turin Milan Me stre (spalni vagoni in pogradi l. in 2. razreda Geno va Trst; pogradi l in 2. razreda Turin Trst) Rim Bologna Mestre (spalni vagoni in pogradi I. in 2. razreda Rim Trst) Benetke Ženeva ■ Domodossola Zli-rich Chiasso Milan Me stre (pogradi 2. razreda Ženeva Trst) ob sobotah od 30 6 do 4 8 (Simplon Express) Pariz Domodossola Milan Rim Benetke (pogradi 1. in 'L 11.10 R 12.30 E 14.07 D 14.24 L 15.16 D 16.05 E 17.45 D 18.40 R 19.17 L 20.22 E 20.44 R 21.03 R 22.57 L 23.27 E razreda Pariz - Trst; pogradi 2. razreda Pariz - Zagreb - Beograd) - Lecce Bologna (pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Lecce - Trst) (Rialto) Milan - Mestre (Mestre - Trst brez vmesnih postaj) ,(*) Benetke Milan - Benetke Cervignano (razen ob praznikih: od 1.7. in do novega obvestila bo prevoz z avtobusi) Benetke Palermo - Catania - Reggio Calabria - Neapelj - Rim -Firence - Bologna - Benetke (pogradi 2. razreda Reggio Calabria - Trst: pogradi 1. in 2. razreda in spalni vagoni Palermo - Trr in Catania - Trst) Turin • Milan - Benetke Firence - Bologna • Benetke (*) Portogruaro (Benetke Express) Benetke (spalni vagoni Benetke Beo grad; pogradi 2 razreda Benetke Atene, Benetke ■ Istanbul, Benetke - Skopje in Benetke - Beograd) Rim • Mestre (*) Genova Milan (preko Me ster) (*) Benetke Turin • Milan Rim Be netke (spalni vagoni Rim Moskva (3), pogradi 2. raz reda Rim Varšava (4))' (») Samo prvi razred in obvezna rezervacija (1) Np vozi ob petkih (2) Vozi ob ponedeljkih, četrtkih in sobotah od 28.5. do 27.9. (3) Ne vozi ob sobotah (4) Vozi ob torkih, petkih in nede Ijah od 29.5. do 28.9. TRST - OPČINE LJUBLJANA -BEOGRAD BUDIMPEŠTA VAR ŠAVA SOFIJA ATENE ISTAN BUL MOSKVA Odhodi: 0.40 D Opčine Ljubljana Zagreb Budimpešta Varšava (spalni vagoni Rim Moskva (1), pogradi 2. razreda Rim ’ Varšava (2)) 11.22 E (Simplon Express) Opčine Ljubljana Zagreb Boo grad (pogradi 2. razreda Pariz ■ Zagreb Beograd) Opčine • Ljubljana (3) Opčine Ljubljana (3) Opčine • Ljubljana (3) Opčine • Ljubljana Zagreb Beograd (samo ob torkih, sredah četrtkih, petkih in sobotah) (pogradi 2, razreda Irst Beograd (6)) Opčine 14.50 L 17.50 D 19,35 D 19.55 D 20.20 L 21.08 E (r®£uftke ExPress) Opčine Ljubljana Skopje Beograd Atene Istanbul (spal m vagoni in pogradi 2 razreda Benetke Beograd: pogradi 2 razreda Benetke okopje. Benetke . Atene m Benetke Istanbul) 5.49 D Prihodi: Varšava Budimpešta Za greb . Ljubljana - Opčine 8.55 E (spalni vagoni Moskv* Rim (4), pogradi 2. razre° Varšava - Rim (5)) 7.30 D Beograd - Zagreb - Bj® ljana - Opčine (ob tor®’ sredah, četrtkih, petkih.11' sobotah; pogradi 2. razi*0 "••v*-n Beograd - Trst (6)) (Benetke Express) bul - Atene - Beograd - SkopJ Ljubljana - Opčine (P°Srt?. 2. razreda Atene - Bene* Istanbul - Benetke in ° pje - Benetke; spalni vas ni in pogradi 2. razrev Beograd - Benetke) Ljubljana - Opčine (3) Ljubljana - Opčine (3) Opčine (3) 10.10 D 14.35 L 17.38 D ii.iw u Ljubljana ■ u^uk 19.44 E (Simplon Express) Beogra« Zagreb - Ljubljana • ne (pogradi 2. razreda grad Zagreb - Pariz) 21.30 L Opčine (1) Ne vozi ob nedeljah n, (2) Vozi ob ponedeljkih, sredah sobotah od 30.5. do 29.9. (3) Ne vozi ob praznikih (4) Ne vozi ob petkih .. m (5) Vozi ob penedeljkih, četrtin*1 sobotah od 28.5. do 27.9. (6) Ne vpzi 15.8. TRST - VIDEM TRBIŽ DUN^ SALZBURG - MUNCHEN Odhodi: 5.20 L 6.10 D 6.16 L 7.05 D 8.35 D Trbiž 10.10 L 12.22 D 13 10 L 14.05 D 14.35 L 16.55 L 17.43 D Trbiž DU»*J Miinchen Trbiž Camia 18.00 L 19.18 D 20.10 L 21.40 D 23.00 L Videm Videm Videm Videm Videm Salzburg Videm Videm Videm Videm Videm Videm Videm praznikih) Videm Videm Videm (Italijansko avstrijski press) Videm Trbiž naj Miinchen in 2. razreda Trst Videm Trbiž j), Benetke (raz®0 e* p» rs> 0.50 L 6.43 L Prihodi: Videm nitfli 7.18 L 7.57 D 8.46 L Videm (razen ob praz vozi od 28.5. do 3.8. 9 16.8. do 29.9.) Videm $ Benetke Videm (r*zeS> praznikih) Videm Tahija Vide*® .^1) hodi iz Vidma ob PraV in od 5 do 15.8.) 10.03 D (Avstrijsko italijanski g-press) Miinchen • Sf1^ [f 12.04 L 14 14 D 15 10 L 17.26 D 18.03 L 19.26 L 19 38 E 20 50 L 22.30 L 23.46 D Dunaj Trbiž gradi 1. in 2. naj Trst) Trbiž Videna Viden* razreda Vidpm Videm Videm Videm Videm Trbiž Videm Videm Videm Miinchen - Salzburg naj ■ Trbiž • Videm