Štev. 49. Izhaja vsak de-
j?,?
¥ Ljubljani, sreda, 2. marca 1921.
Poštnina piaiana v gotovini
GENE PO POŠTI:
za celo leto K 144'— za pol leta K 72’—
V UPRAVI STANE MESEČNO k1IT-
DELAVSKE
Leto I.
mmm
st
lirečništuo in upravništoo v Ro-pitarjevi ulici itev. C — Telefon cradnišlua stav. 50 — Telefon = uprsvništva štev. 32S =
CEHE PO POŠTI:
za četrt leta K 36*— za eh mesec K 12'—-
POSAMEZNA ŠTEVILKA VIN.
PaHEe&e DbSfnte.
il«p»*^€l!ena Slovenila* ■
Belgrad, 2. marca. (Izvirne) Splošno govori, da je Pasic obljubil Jugoslovanskemu klubu, če vstopi v vlado, da ostane Slovenija .nerazdeljena, kot ena administrativna enota. Značilno je tudi to, da je obljubil muslimanom, da se tudi noten del “osne ne priključi kaki drugi pokrajini, vprašanje je samo, na koliko administrativnih enot bo Bosna razdeljena. — Namen
Hrvati na! &odo ss^Rilienl'
teh Pašičevih ponudb je jasen. On hoče s • tem Hrvate * popolnoma osamiti	•!
(Po našem naziranju za tako administrativno samoupravo Pasic Ljudske stranke ne bo dobil. Najmanj pa bo Ljudska stranka zapustila Hrvate v njihovem boju. Njihov boj je naš boj. Poraz Hrvatov bi bil poraz Slovencev! Op. ured.) <
kmetov, obrtnikov in delavcev?
2, Ali je voljan kot davkaprosti minimum priznati vsaj sveto 7200 K, ki edina ima zakonito podlago v sklepu finančnega odbora, ter o tem nemudoma dati navodila finančni delegaciji v Ljubljani.
3. Ali hoče odpraviti krivico, katera
se dela slovenskim davkoplačevalcem, ki edini nosijo vso strašno težo mehaničnega umevanja zakona o osebni dohodnini, ker pokrajine nekdanje kraljevine Srbije tega davka sploh ne poznajo, v krajih, osvobojenih iz pod Madžarov, pa velja oprostitev do 10.000 K?
Httv3 tzgreAi UsHib faSslao,
. Ljubljana, 2. marea. Povodom izpraznitve Zasedenega slovenskega in hrvatskega ozemlja in pripetljajev v Logatcu in Kanfanaru, kjer je došlo vslec! italijanskega izzivanja dc, sPopauov so tržaški fašisti 28. m. f. vprižorili *°Pet divjaške izgrede proti delavstvu in slovanskem u prebivalst vu.
V	Kanfanaru je bil ustreljen fašist Plorin-<t° Beuciar — e is j. o navadni vipavski Bevčar iz Gorice. Napadalci so bili komunisti. Tr-2aški fašisti so zato najprej navalili na dela v-ski doni, razbili in uničili vse kar i m je pri-0 Pod roko, nato pa trinadstropno hišo zadali. Gasilcem fašisti niso pustili gasiti razen toliko, da so- obvarovali požara sosedne hiše.
Ker so bile v tem došle v Trst tud, zlagale in pretirane vesti o spopadih v Logatcu, so feŠisti navalili sedaj na tiskarno »Edinost«. Toda topot je orožnišlvo zabranilo razdejanje.
OaramEiI
Fašisti so se nato obrnili proti srbski šoli, ki stoji poleg pravoslavne cerkve, vdrli v šolske prostore in razbili opravo.
'Dalje ao fašisti ©pustošili prostore social, izobraževalnega društva »Spartaco« v ulici padih streljali. Ranjenih je precej oseb.
To bi bila glavna jun&š! ,a fašistov. V ostalem so divjali po mestu z revolverji in ob spopadih'streljali, Haninih je precej oseb.
Dne 1. t m. so fašisti prisilili šole, da so ustavile pouk v znak žalovanja nad kanfanar-skimi in logaškimi dogodki. Vodstvo socialistične delavske zbornice je v znamenje protesta proti fašistovsk:m izgredom še prejšnji večer proglasilo splošno stavko, ki se jo pa de-, lavstvo iz strahu pred fašisti ni upalo povsodi izvesti. Fašisti so prisilili oblasti in del prebivalstva, da so v znamenje »žalosti« izobesili zastave nn pol droga.
Im
m
iJ: o ik
- oss&i®	.
m
PosTanec dr. Jos, Ho h n j e c je 28. februarja na finančnega ministra Kumanudija stavil to-le interpelacijo:
Iz Štajerske in tudi iz drugih krajev Slovenije prihajajo številne pritožbe v za-d®vi osebnodohodninskega davka in zlasti o tem; da davčne oblasti odmerjajo ta davek sedaj popolnoma krivično, ker jemljejo kot davka prpsto podlago eksistenc-111 minimum neizpremenjeno pc. starem avstrijskem zakonu, .namreč tudi sedaj 160D »ron.
Ni treba povdarjati, da numeričen desetkratni dohodek dandanes pri nobenem stanu ne odgovarja imenovani pred-v°jni davkaprosti sveti. Bilo bi torej go-. sPodarsko potrebno in socialno pravično, ako bi se splošno znano dejstvo pri od-Merjenju osebnodohodninskega davka uva-
žsvalo, ter bi. takšno postopanje odgovarjalo d u h u zakon a.
Povdariti pa moram svoje veliko za-! čudenje nad gori označenim postopanjem davčnih oblast; ter v imenu stranke zoper tako odmerjenje davka vložili najostrejši protest.
Nerazumljivo mi je, kako morejo davčne oblasti tako postopati. Saj je vendar j vlada sama v zakonu o proračunu za leto 1920/21 prvotno predlagala 3200 K kot j eksistenčni minimum. V budžetnem odboru i ie Jugoslovanski klub zahteval 10.000 K ' kot eks. minimum, potem pa je bil v tem odboru v soglasju z zastopnikom vlade sprejet kompromisni predlog, ki je določil 7200 K kot davka presti minimum. Nato je pokojni finančni minister K. Stojanovič sa-movlastno brez odobrenja začasnega narodnega predstavništva' in njegovega finančnega odbora določil 4800 K koc neobdavčljiv minimum.
Vprašam torej g. finančnega ministra:
1.	Ali se hoče takoj poučiti o tem kri-. čečem sučaju nezaslišanega odiranja naših
an
Kako ogromne dobičke spravlja velekapital na stroške delavca tudi v Ameriki, naj pokažejo naslednje številke, povzete po ameriških listih:
V/asliington, C. febr. Senatni odsek za preiskavo premogovih družb v West Virginiji, je dobil v roke finančno poročilo o dobičku 21 premogarskih družb, ki delajo v West Virginiji. To pdročilo naznanja, da so te dražbe naredile na produciranem premogu nad 200 procentov čistega dobička. Kdo so te družbe, se ni dalo v javnost, ker so premogarski baroni trdili, da imajo sporazum s senatom, da slednji ne priobči njih imen v javnosti, ker sicer družbe ne bi predložile svojega finančnega po-
MeCiesa 14 giasoo?
Belgrad, 1. marca. (Izvirno) V muslimanskem klubu se pojavlja močna struja, ki je za sodelovanje s Hrvati. Vendar jS —_ po verodostojnih informacijah — skoraj gotovo, da stopijo muslimani v vlado.
V	tem slučaju izstopi iz muslimanskega kluba precej poslancev.
Belgrad, 1. marca. (Izvirno) Če odgovarjajo vesti, da je dr. Vošnjak s svojim priveskom ^samostojnih^ možakov, izstopil zemljoradničkega kluba in pa da se muslimani odločijo za vstop v vlac^o, potem bo imela Pašičeva vlada na svoji strani 224 poslancev t. j. 14 glasov večine.
USMfa — nnirl.
LDU Antibes, 1. marca. (Havas.) Danes je umrl črnogorski kralj Nikita. Njegova hči, italijanska kraljica in italijanski kralj sta dobila tozadevno brzojavno obvestilo. Pričakujejo ju k pogrebu, katerega dan še ni določen.
IrsilraiBl jjnaoslaoaa-. skl tesssfflsisž; 3 jSofcL
Lausanne, 1. marca. (Izvirno) Radi propagiranja boljševiških idej in prevratnih namenov je bilo aretiranih več jugoslovanskih dijakov — največ Srbijancev.
sriikeea
>5a.
E. Bulwer:
28
Poslednli tfossl » -Posspgi stt.
»No, no,« se je oglasila Stratonika, ki si ie sedaj gladila lase in urejevala kodre, »če 8te prijatelji, vam priporočam, da bodite mirni in tihi; neki mladi plemiči, vaši zaščitniki in podporniki, so poslali glas, da vas pridejo semkaj obiskat — radi bi vas bolj svobodno videli kakor v šoli, predno sklenejo stave za veliko borbo v amfiteatru. V ta namen vedno bajajo v mojo hišo; oni vedo, da sprejemajo samo najboljše pompejske gladijalorje; ®aša družba je prav izbrana, hvala bogovom!«
»Resnica«, je rekel Burbon in izpraznil Vrč vina, ali bolje čeber vina; »človek, ki si je priboril takih lovorik kot jaz, more lahko °srčevati hrabre. Lidon, pij dečko; želim ti <ta dosežeš enako častitljivo starost kakor jaz J«
»Pojdi malo semkaj,« je rekla Stratonika, ter je ljubeznivo prijela moža za ušesa, 'Pojdi malo sem!«
»Ne tako močno, volkulja; hujša si kot Kladijator«, so godrnjale ogromne Burbonove čeljusti.
»Tihot, mu je ona zašepetala; »pravkar je Kalen pri zadnjih vratih preoblečen prikradel noter; upam, da je prinesel • sester-<%.<
»Hohoho! Takoj grem k njemu«, je rekel Burbon, »medtem pa, veš, dobro pazi na ko-?®rce> Pa pazi na ceho. Ne daj se ogoljufati, ’ena; junald so, to je res, ampak so tudi navi-am lopovi; Kak ni bil nit proti njim.«
»Le ne boj se zame, trapa«, se je glasil zakonski odgovor, in Bin bon je zadovoljen z dragim zagotovilom odšel skozi sobo v pene-tralia (notranje prostore) svoje hiše.
, »Tako, tile abotni zaščitni id si torej prihajajo ogledovat naše mišice«,-;je rekel Niger, «kdo ti je poslal to sporočilo, gospa?«
»Lepid. In seboj pripelje Klodija, ki stavi najbolj gotovo v celih Pompejih, pa mladega Grka Glavica.«
»Stava na stavo!« je vzkliknil Tetrajid; »za dvajset sestereijev, da Klodij stavi na me. Kaj praviš ti, Lidon?«
»Na mene stavi!« je odgovoril Lidon.
»Nak, ua mene!« je renčal Spor.
»Tepci, mar mislile, da bo komu od vas dal'prednost pred Nigrom?« je rekel atlet, ki se je tako skromno oglasil.
»No, no,« jo Rekia Stratonika, ko je odprla ogromno amforo za svoje goste, l.i so sedaj posedli za eno od miz, »vi veliki, sreni junaki, kakor vsi mislite, da ste, kdo od vas pa se, bo boril zoper numidskega leva v slučaju, da ne najdejo nobenega zločinca, ki vam vzame prosto izbero?«
»Jaz, ki sem se rešil tvojih rek. Jcorenjaš-ka Stratonika«, je rekel Liaou, »bi se gotovo lahko boril z levom, mislim.«
»Ampak povej mi«, je dejal Tetrajid, »kje pa je tista vaša zala sužnja, tisto slepo dekle z jasnimi očmi? Že dolgo je nisem videl.«
»Ej, to pa je prenežna stvarna zate, sin Neptunov*«,je rekla krčmarica, »in celo prenežna za nas, bi dejala. Poslali smo jo v mesto, da prodaja cvetlice in poje gospem; s tem nam zasluži več denarja, kakor bi m. če bi
*	silovit divji človek«
vam stregla. Vrhutega pa je pogosto drugače zaposlena, zaupno.«	1
»Drugače zaposlena!« je rekel Niger, »ej premlada je še za tok
»Molči zver,« je rekla Stratonika, »ti misliš, da ni drugih iger kot fcorintijskih. Če bi bila Nidija še enkrat toliko stara kakor je sedaj, bi bila enako primerna za Vesto, revica.«
»Pa čuj, Stratonika,« je dejal Lidon, »kako pa si prišla do tako nežne, ljubke sužnje? Pripravnejša bi bila za strežnico kake bogate rimske matrone kakor zate.«
»To je res -, je odvrnila Stratonika«, in nekega lepega dne si naredim premoženje s tem, da jo prodam. Kako sem prišla do Nidije, si vprašal?«
»Tako je.«
»No vidiš, moja sužnja Siarila — saj se spominjaš na Stafilo, Niger?«
»Se, na tisto dolgoroko punico, ki je imela obraz kakor komična maska. Kako bi jo mogel pozabiti, pri Plutonu, čegar služabnica je sedaj brez dvoma.«
»Molči, divjak! No, Stalila mi neki dan umre, veliko izgubo sem imela, pa sem šla' na trg, da si kupim drugo. Ampak od takrat, lco sem si kupila Stafilo, so so vse pri bogovih, tako podražile, in jaz sem imela tako malo denarja, da sem vsa obupana že hotela oditi s trga, kar me pocuka nek trgovec za krilo: Gospa, pravi, ah hočeš sužnjo prav po ceni? Na prodaj imam otroka, lepa priložnost. Res, da je majhna in malone otrok, ampak urna je in mirna, ukaželjna in spretna, poje lepo, zna vezti in je dobrega rodu, te zagotavljam. Odkod pa je doma? rečem. Tesalka je. No, vedela sem, da so Tesalke bistre glave in ubogljive, pa sem dejala, da bi jo rada videla. Našla
roči!n. Ena družba, ki ima kapitala 178.000 dolarjev, je v devetih mesecih leia 1920 nakopala 122.000 ton premoga in je pri tem naredila 47S.000 dolarjev dobička, torej skoro trikrat toliko kot znaša nien kapital. Senatorji so zahtevali poročilo premogarskih družb z namenom. da uvedejo regulacijo premogarske industrije in ustalijo cene premogu.
Medtem pa razni trusli šiloma znižujejo delavcem plače, delavstvo odpuščajo od dela ter nad tri milijone delavcev danes nima nobenega zaslužka. V tem času premogarski baroni delajo take dobičke. In ne le premogarski, nego tudi jeklarski in drugi. To je slika iz Amerike!
ena ziss*r-
Hira.
is	odbora«
Bolgrad. 1. marca. 22. redno sejo ustavnega odseka je otvoril predsednik dr. Momčilo Ninčič ob 8. uri 30 minut. Na dnevnem redu je načelna diskusija o enodomnem in dvodomnem sistemu, nakar naj se preide na podrobna vprašanja, ki so v zvezi s šestim oddelkom vladnega ustavnega načrta. — Poslanec Jovan Gjnovie (republikanec) veli, da je na včerajšnji seji naprosil ministra za konstituanto, da poda v svrho olajšanja razprave o šestem oddelku izjavo v imenu vlade, da odstopa cd ustanovitve zgornje zbornice. Minister za konstituanto je odgovoril na strankarski način. Minister misli, do je nepraktično, iskati ustanove pri drugih narodih, ter jih izpreminjati za naše odnošaje. Kar je dobro za druge, ne more biti dobro za nas. Tako je zgornja zbornica imela smisel, da obstoji tam, kjer ga je ustvarilo socialno življenje. Gornja zbornica na Angleškem je dom plemičev in tam imajo iudi interes na tem, da ta zbornica obstoja. Gornja zbornica predstavlja danes tudi na Francoskem in Angleškem zastopnike velike buržoazije. Ta dom je oporišče demokracije, toliko v političnem, kolikor v gospodarskem oziru in čuva tradicije. Pri nas ni niti gospodarskih niti političnih razlo-, gov za ustanovitev gornje zbornice, ker nimamo plemstva in zato tudi ni treba usta-
■cm jo prav tako kakor jo sedaj vidite, komaj da manjšo in mlajšo po ‘zunanjosti. Bila je videli jako potrpežljiva in udana, roke je imela prekrižane aa prsih, oči povešene. Vprašala sem IsgBvca za ceno; bila je zmerna in hipoma sem jo kupila. Trgovec mi jo je pripeljal na dom in je izginil, kakor bi trenil. Veste, prijatelji, lahko si pa mislite moje začudenje, ko sem spoznala, da je bila slepa. Ha! Ha! Ha! Pretkan človek ta trgovec! Letela sem takoj h gosposki, pa lopov je inejtem že odšel iz Pompejev. Primorana sem bila oditi domov prav slabe volje, vam povem, in revica je to tudi občutila. Ampak ni bila njena napaka, da je bila slepa, zakaj bila je laka že izza rojstva. Polagoma smo se sprijaznili z njenim nakupom. To je res, da ni bila tako močna kakor Strafila in je bila za majhno rabo pri hiši, a je kmalu znala hoditi po mestu kakor da bi bila imela. Argove oči; ko r>a nam je neko jutro prinesla celo pest sestereijev, ki je rekla, da jih je dobila » prodajo cvetlic, ki jih je natrgala na našem bornem vrtu, smo menili, da so jo nam sami bogovi poslali. In tako ji izza tistega časa puščamo, da hodi, kjer se ji zljubi, s cvetlicami v košari, ki jih po tesal-skem načinu spleta v kite, kar gospodi jako ugaja: kakor vse kaže, jo imajo jako radi. kaj-U plačajo ji vedno več kakor vsaki drugi cvet-nčanci, in ona nam prinaša domov ves denar, ar je vse več, kar bi katerakoli druga sužnja naredila. Tako delam sama doma, z njenim zaslužkom pa mi bo kmalu'mogoče kupiti drugo ‘ lafilo; ni dvoma, qa je tesalski ropar ukradel slepo dekle dobrim starišem; poleg spretnega spletanja kit tudi poje in igra na kitaro, kar uiai nese; in zadnje čase — pa to je skrivnost.«.
Stran 2.
»Novi Čas«, <3ne 2. marca 192L
Štev. 48*
navijati korporacije, ki bi ščitila njegove interese. V Ameriki je drugače. Tam voli vsaka država po dva senatorja in je senat inkarnacija enakosti vseh ameriških držav in jamstvo ,da se ne zatirajo in da se njihovi interesi ne žrtvujejo interesom drugih držav. Ameriški senat ima torej poleg zakonodajnega tudi političen moment. Na podlagi vseh teh razlogov se govornik izraža preti senatu.
Dr. Janko Š i m r a k (Jugoslovanski klub) predlaga v imenu svojega kluba ustanovitev socialno-gospodarske zbornice ali socialno-gospodarskega parlamenta, ki bi imel 200 poslancev. Polovica naj bi se volila neposredno na podlagi enake, proporcionalne in tajne volivne pravice, do-čim bi drugo polovico tvorili delegati pokrajinskih in stanovskih zastopstev. Ta korporacija ne bi imela zakonodajne pravice socialno-gospodarske naravi, nego bi ščitila gospodarske korist: države. Dalje se govornik protivi zahtevam zemljorad-ničkega kluba, da'morajo mandati biti vezani. Na ta način bi se odpravila tajna volitev, ker bi se potem vendar morali poznati oni, ki niso vršili svoje dolžnosti. — Nedeljko Divac (socialni demokrat) se protivi senaiu, ki ga demokrat Markovič brani. — Dr. Bogumii Vošnjak (zemljorad-nik) pravi, da bo glasoval proti senatu. — Dr. Ivan Paviči č (Narodni klub) razlaga stališče ^narodnega kluba, ki je za dvodomni sistem, želi pa, da se dosedanji sistem nekoliko popravi in tako ustvari garancija, da se v tem dvodomnem sistemu zagotovijo tudi gospodarske in kulturne institucije. Narodni klub je na stališču, da se narodno predstavništvo sestavljaj iz narodne skupščine in senata. Skupščina se voli po splošni, tajni in proporcionalni votivni pravici, dočim tvori senat sto članov, in sicer 53, ki jih ustava nazivljaj senatorje in 47, ki naj jih volijo gotove organizacije, kakor priznane veroizpovedi, vseučilišča in visoke šole, ki so na stopinji jafkultcte, nadalje delavske, industrijalrie, obrtne in trgovske zbornice, itd. Ob glasovanju je bil sprejet načrt ene same zbornice. S tem je pokopan zastareli senat, a tudi gospodarskc-socialna zbornica.
ffolitičm dogodki
'+ Malo pojasnila. »Straža« št. 22. v članku »Socialisti in občinske volitve« Ljudsko stranko šteje med »meščanske stranke«, jo torej stavi v isto vrsto z bur-zuazno JDS. Prepričani smo, da si je dopisnik svojo terminologijo mogoče nehote j izposodil od socialistov in komunistov, ki ljudsko stranko mečejo v en koš s kapitalističnem meščanskimi strankami, ne da bi pomislil, kako neprijetno dirne tako površno izražanje krščansko organiziranega delavca. Sicer je res, da Ljudska stranka naglasa solidarnost vseh stanov. Toda naglasa pa tudi brezobziren boj kapitalističnemu izkoriščanju delovnega ljudstva. Svojo moč ima stranka iz ljudstva, oprta pa je na krščanska m socialna načela. Kot krščansko socialna in ljudska stranka ne more biti meščanska. Ni pa dvom?., da je v njenih vrstah nekaj ljudi z buržuaznim naziranjem. Tem ne moremo braniti, da so politični pristaši stranke, moramo pa braniti, da bi v stranki zavladalo njihovo na-ziranje. Takih ljudi imajo pa vse stranke, tudi socialistične. Sicer pa med buržuazijo že davno ne spadajo več naši obubožani inteligenti in uradniki, ki bi bili užaljeni, ako bi jili prištevali med bogate a puhloglave buržuje današnjih dni. In celo naša duhovščina se v svoji gospodarski mizeriji, v katero jp je pahnila vojska, vse bolj čuti
proletarsko nego meščansko. — To smo morali povedati, ker bi nam utegnili takšni netočni izrazi odtujiti marsikaterega sicer dobrega delavca.
— Obiskovala! čas pri predsed, dež. vlade. Predsednik deželne vlade, dr. Vilko Baltič, sprejema stranke do nadaljnega ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 11. do 13, ure.
— Oče zastrupil sebe in svojega otroka. V Solnogradu je slikar in pozlatar Fr, Fritz zbolel za jetiko. Dopoldne je šel k zdravniku, opoldne je pa nato dal prinesti liter vina, mu primešal ciankalija in da1! najprej piti svoji 12 letni hčerki in osemletnemu sinčku, nato pa pil še,sam. Vsi trije so umrli, Žena ni pila zastrupljenega vina, Pustil je pismo, v katerem, izjavlja, da je ravnal iz obupa vsled neozdravljive bolezni,
— Pretepeni merilec. Ivana Možino iz Daljne vasi, ki je nedavno umoril in oropal svojo taščo ter nato pobegnil, je 31, julija pretepal France Dremelj s palico po hrbtu in rami. Dremelj se je zagovarjal zaradi težke telesne poškodbe pred deželnim sodiščem. Ker'sta sodna izvedenca izjavila, da je zadal Dremelj Možini le lahko telesno poškodbo, je bil obsojen le na 48 ur zapora.
— Nepoboljšljiva je Leopoldina Kor-per iz Gratvveina, katera je bila zaradi tatvine in goljufije že večkrat kaznovana. Ko je lani Korperjeva presedela 1 leto v Begunjah, je šia h g. Polancu L. služit. Dne 5. novembra 1920 je pa naenkrat izginila, z njo je pa tudi izginilo obleke za 2638 K. Deželno sodišče ji je prisodilo 10 mesecev težke ječe.
— Pozabljena rožna torbica. Dne
11.	februarja sem v čakalnici III. razreda
v	Brežicah pozabil črno usnjato z riijavim platnom preoblečeno, ročno torbico s tiskovinami Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Vsebina je bila za mene velike važnosti, ker so bile že izpolnjene in sem imel notri legitimacijo in razna važna pisma. Kdor jo je našel, ozir. lcaj ve o njej, naj jo blagovoli poslati, ozir. poročati proti nagradi na naslov Davorin Stokavnik, potnik Vzajemne zavarovalnice, Dol pri Hrastniku.
Koliko jih ie, ki so iz gole nevednosti ali preslepljeni od zunanjega bleska v vrstah Sokolstva. Vsem tem je treba, potisniti v roke brošuro »Ajrno ini Sokoli«, ki temeljito razkrije vse nakane Sokolov in prozorno osvetli njihovo sovraštvo do vere. Zato segajte pridno po nji. Izvod stane’ 5 kron 50 vin., več skupaj 5 kron. Razpošilja jo Katoliška Liga, Ljubljana, Poljanski nasip št. 10.
Nebesa »a zemlji napovedujejo novodobni socialistični in komunistični oznanjevalci. Če preberete knjižico yS krampom in gorjačo ', boste natančno spoznali, kako je s temi prerokovanji. Razpošilja in prodaja jo Katoliška Liga, Ljubljana,- Poljanski nasip št. 10. Izvod stane 7 kron, več skupaj 6 kron 50 vin.
dogodki,
Ij Pri oo. jezuitih. V mesecu marcu bo pri oo. jezuitih vsako sredo ob 9. uri sv. masa z blagoslovom.
lj Kako se preganja brezposelnost. Mizarska obrt pri nas tudi trpi vsled brezposelnosti. Mojstri in dclavci imajo malo dela, V tein Času
>To je skrivnost — kakošna pa^je zavpil I jdo n, ali si se v sfingo izprememla‘?<
>Sfingo, ne — pa zakaj sfingo?«
•	Nehaj s svojim gobezdanjem, ženska, pa nam prinesi m >:;a — lačen sem,* je rekel Spor nepotrpežljivo.
>In jaz' tudi; ~ jo ponavljal ljuti Niger ter* si b?twi! ob člani svoje roke.
Ao»a.,c.<:je odšla v kuhinjo in se je kmalu v v.!>. ?. nosilom, obloženim z velikimi kosi r«v t*l , <nitsa; kakor dandanes so si. iok:ni'.jo*;i' borci tudi takrat domišljali, cla mort-j.. - tem najbolje ohraniti svoj moč in .divjo.'i. Slinili no se okrog mize z.očmi ka-fcer tseslrr,dfa?i volkovi — maso je izginilo, v inče ,teklo. Sc k ; /v. pvuliiao te važne osebnosti slnrc.da-.z h lišaja in sledimo Burbonu.
DRUGO	.LA"VJE.
D •/a poštenjaka.
V	prvih 'cih časih je'bilo gvečenišlvo Časten, nc korirkslovski poklic. Posvečevali so so mu najodličnejši državljani — plebejcem je* bilo prepovedano. Pozneje, že zdavnaj pred (.asom te povesti, jo bilo enako odprto vsem slojem —• vsiij oni dol poklica, ki jo obsegal ilamine ali svečenike od vere sploh marveč Od posameznih bogov. Celo Jupitrov svečenik, imenovan Fl&men Dtalis, pred katerim je stopal liklor in je njegovo dostojanstvo dajalo pravico do vstopa v senat ter je bil izpočetka poseben dostojanstvenik patricijev, je bjl v poznejših časih od ljudstva izvoljen. Manj domačim in mani čaščenim božanstvom so na-
vadno služili plebejski svečeniki in mnogo se jih je lotilo tega poklica ne toliko iz verskih nagibov ampak iz preračuna joče" revščine. Tako je bil tudi Izidi r. svečenik Kalen prav nizkega rodu. Njegovi sorodniki, ne njegovi stariši, so bili osvobojenci. Od njih je prejel dobro vzgojo, od očeta pa majhno premoženje, ki ga je kmalu potrošil. Oprijel se je svečenisiva kot zadnje rešitve iz bede. Najsi' so bili državni dohodki svečenisiva, ki so bili v onem času bržčas majhni, taki ali taki, služabniki kakega priljubljenega svetišča se niso mogli nikdar pritoževati glede dohodkov svojega poklica.
Kalen je imel samo enega sorodnika v Pompejih, in ta je bil Burbon. Raznovrstne zloglasne vozi, močnejše kakor krvne, so združevale Ajuna srca in koristi,-in pogosto sc je Izidi*! svečenik preoblečen in kakor tat ukradel od namišljene resnobe, svoje pobožnosti in se je splazil skozi zadnja vrata hiše dosluže-nega gladijaiorja, po grehotab. in poklicu enako brezčastnega človeka, prevesel, da je mogel vreči raz sebe zadnjo capo svetoJ-£'stva, ki je bilo poglavitni njegov nagon in bi \ kaj slabo prišlojalo naravi, ki je bila orej.irova celo za oponašanje kreposti, da mu tega ne bi narekovala lakomnost.
Zavit v velik plašč, kakor je prišel pri Rimljanih v rabo, ko so zametavali togo, je sedaj Kalen sedel v mali zasebni sobi krčmarjevi, odkoder je držal majhen hodnik naravnost k zadnjim vratom, ki so jih imele malone vse pompejske hiše.
(Dalir* '
pa je narodnjak g. kavamar Krapeš naročil za svojo drugo kavarno, ki jo namerava otvoriti v ■ kazini, za milijon kron pohištvan a Češkem. — Tudi pri železnici se bodo oddajala dela za uniforme. Naši krojači so brez dela. Kje bo železniška uprava naročila obleko za svoje uslužbence? Med krojači je tudi v tem vprašanju mnogo razburjenja. Škandal bi bil, da svoj denar mečemo v druge države, medtem ko pri nas manjka dela.
lj Zopet steke! pas. Prebivalci na Ižanski cesti so dne 28. februarja 1921 opoldne naznanili, da se tam že od jutra neki tuj srednje velik rujav in belo lisast t dolgodlak pes s košatim repom brez nagobčnika klati, se prav sumljivo obnaša, ter se mit iz gobca cedijo sline. Na podlagi tega naznanila je odšel takoj stražnik Trotov-šek s puško na lice mesta. Stražnik je tam psa res izsledil. Ker je opazil, da se resnično sumljivo obnaša, ga je v bližini mestne mitnice na Ižanski cesti na travniku ustrelil, Psa je nato konjač odpeljal. Naročilo pa se mu je, da ga brez oblastvenega naročila ne sme zakopati.
lj 18 kg strojnega olja ukradla sta svojemu delodajalcu Jerneju Pirnatu Ivan Brdovnik in Franc Čepon. Sodišče je prisodilo Brdovniku 2 meseca in Čeponu 14 dni težke ječe.
ij Kajior pravi jezični doktor zagovarjal se je-pred deželnim sodiščem mesar Alojzij Schoner iz Zreč pri Konjicah doma. Povedal je ,da je kot legionar reševal Koroško. Policija ga je dobila, ko je v Mestnem logu prenočeval. Dobili .so pri njem reči, katere je ukradel vrtnar Anton Brodnik svojemu gospodarju grofu Herbertu Auersbrgu in ga je oškodoval za 30.000 kron. Grof Auersberg kot priča zaslišan, je v lepi slovenščini potrdil da so pokazane mu reči, ki so jih našli pri Schonerju, njegova lastnina. Poneveril je Schoner tudi 2000 kron vredno kolo, katero mu je bi^ posodil sin g. Jerančiča. Ker je Brodnik pobegnil, se je Schoner zagovarjal pred sodiščem, ki mu je prisodilo 10 mesecev težke ječe in 300 kron globe, ki se je po § ‘260 a k. z. spemenila v 1 mesečni zapor.
lj Obsojena tatinska družba. Deželno sodišče v Ljubljani je obsodilo Janeza Rožiča iz Tustega pri Moravčah na 2 meseca, Franca Javorška z Verja pri Preski na 18 mesecev in Janeza Bartola iz Št. Ruperta na 8 mesecev težke ječe. Bartol je v Spodnji šiški pokradel perilo Frančiški Černe, Mariji^ Seidl, Anton Rometu in Ani Klemenčič. Javoršek je v družbi nekega svojega tovariša v vlaku med Sevnico in Ljubljano ukradel Venclju Cervenku nahrbtnik z obleko in 60 K denarja in Viktorju Rohrmanu v Ljubljani 40 lesenih škafov. Rožič je tudi sodeloval pri tatvini na Silvestrov večer, ko je več tatov ukradlo na Vodnikovem trgn Mariji Kogojevi zaboj s 150 pari čevlji.
ža dr«
d Šentjakobska prosveta. Danes zvečer cb 8. uri bo seja »Prosvete«. Prosimo gotove in točne udeležbe! — V nedeljo, 6. t, m. ob 6. uri zvečer bo občni zbor »Prosvete«, Vse člane vabimo, da se občnega zbora gotovo udeleže. (K)
d Šentpeterske Orlice v Ljubljani po-nove svojo telovadno akademijo, ki je prvič žela toiiko odobravanja, da je bila dvo-ran^i nabito polna, v nedeljo 6. inarca popoldne ob 3. uri. Poteg ostalih točk še dve novi točki, še nikdar izvajani. Med odmori koncert vojaške godbe. Predprodaja vstopnic v trgovini H. Ničman.	(k)
d Ljudski oder v Ljubljani ponovi na splošno zahtevo v nedeljo dne 6. marca priljubljeno burko v treh dejanjih »Čez leto dni« ali »Pri belem konjičku« II. jlel,
JCafoližki ofaormk.
* Kako delujejo francoske krajevno organizacije. Aisne ima organizacijo, v kateri -deluje duhovništvo s podporo vplivnih laikov. Na čelu organizacije stoji abbe Cadart, ki ima na svoji strani usmiljenke, ki obiskujejo bolnike po stanovanjih in bolnicah. Člani organizacije imajo zasigu-rano zdravniško in pravno pomoč. V omejitev mešanih zakonov skrbi odbor tudi zato, da bi katoličanie sklepali poroke kar največ sami med seboj. Vsako soboto priredi organizacija shod in enkrat na mqsec je geheralni shod, ki ima tri svojstva, namreč poučno, versko in zabavno. Anjou razvija svojo delavnost v drugi smeri. Poleg obiskov, /dobrih svetov in pomoči 'v sili skrbi odbor za katoliške vojake, kateri služijo v mestu in skrbi za stanovanje
v mesto prišlim katoličanom. Za ohranitev katoliškega življenja v družinah se vrši vsak mesec enkrat shod staršev.
* Konvortii Anglikanski škof Delavarsky (v Združenih’državah) dr Hinsmann je te dni prestopil v naročje katoliške cerkve. V ginlji-
vi knjigi >Salve Mater...!« opisuje svojo dolgo in bolestno pot ža Pravico. Knjigo je dokončal 14. nov. 19J9. Hinsmann si j3 večkrat mislil obupno: > Anglikansko js težko, a katoličanovo nemogoče.« Za •svojega zimskega bivanja v Tunisu je hodil v katoliško katedralo. Preprosta in pretresljiva lepota katoliške li-
turgije ga je genila. Ali fcal se je, da bi se mjf ral spreobrniti. Ali milost ga je stalno zasledovala. Zadnje zapreke so izginile, ko je dobil v roke: >Cathoiic Encyclopaedia«. Prepričal se je, da katoličanstvo hrani ustvarjajočo, nepremagljivo silo, da ne zasleplje, toda poglo-buje vedo. Da bi tem mislim ušel, se je naposled vtopil v študij sociologije in tu ga je tudi preganjala njegova prikazen. Poznal je vse zlo, s katerim se bori Amerika in je moral priznati, da ves industrialni napredek, ves dosežek nimajo moči eno samo solzo otreti. Moral je priznati, da je edino zdravilo vse bolehnosti samo katoličanstvo z vso neskaženo resnico. Anglikanski škof je padel k nogam Petrovega naslednika rekoč: »Verujem v edino; sveto, katoliško in in apostolsko cerkev.. .<
Hi
Kil
To pri nas ni nikomur nič novega: saj vsi vemo, kako zvesto so služili razni socialistični ministri kapitalistični politiki demokratov. In tudi danes se še ob vsaki priliki pokaže in izkaže tajna ljubezen med socialisti in kapitalističnim liberalizmom) ki jadra sedaj pod zastavo demokratstva. Za nas terej prizori, ko se objemata kapi' talizem m sociana demokracija, niso nič novega. No, enakih prizorov so deležni tudi v ijrugih deželah. Tako se je nedavno dunajski socialistični voditelj O, Bauer sicer izjavil za revolucijo, toda čas za to je pomaknil v negotovost in ga navezal na pogoj, da se tudi v vseh zunanjih deželah izvrse primerne izpremembe; dokler se pa vse to ne zgodi, naj delavstvo ne prihaja s pretiranimi zahtevami, To iziavo je vzel avstrijski židovski kapitalizem, ki zaefl' krat itak ne zotrebuje drugega nego pr®-mirja, da more zopet zbrati svoje razbite moči, z največjim zadovoljstvom na znanje. »Neue Freie Presse« in druga židovska glasila so glasno hvalila Bauerja in ko so se dunajski socialisti zapletli v znani uma-zani »Reigen« in napovedali zanj boj do skrajnosti, so se židovski kapitalisti rdečim bratcem po duhu primerno oddolžili in stopili z njimi v »kolo« za »Reigen«, Tudi v vseh drugih kulturnobojnih poizkusih soc. demokratov koraka kapitalistični Irajzin zvesto s socialisti. Končno je pa ta le preočita zveza s kapitalizmom postala za socialiste nekoliko sitna — delavci bi se utegnili nad njo vendar izpodtikati. Zato je Oton Bauer priobčil v »Arbeiterzei-tung« članek, v katerem' pravi, da kapitalisti njegovega govora niso prav umeli, Za tako neumne smatra Bauer — delavce. In kakor se zdi — zaenkrat ne računa napačno. A trajno se pač tudi dunajsko delavstvo ne bo dalo voditi za nos,
LJUDSKO ŠTETJE V SARAJEVU.
LDU Sarajevo, 1. marca. (ZNU) Po končnih rezultatih popisa prebivalstva v; Sarajevu, znaša število prebivalcev 59.097, in sicer 29.060 moških 'in 30.037 ženskih. Niših državljanov je 52.807, po veri je 21.110 muslimanov, 17.824 katolikov, 12 tisoč 3S1 pravoslavnih, 7154 židov in 120 protestantov; ostali so drugih veroizpo-i vedanj.
^Raznoterosti.
r Pozabljen učenjak. V Madridu je umrl te dni prot. dr. Prokop Markuš Holeček, član reda usmilj. bratov. Rajni je bif na Španskem znan med prvimi zdravniškimi veljaki. Rojen je bil leta 1847 v Pragi in kot član reda usmiljenih bratov je bil na Dunaju povišan za zdravnika. Leta 1880 je ščl v Madrid in je tani delovan kakor sloveč internist, V letu ;1886 so ga pozvali na madridsko vseučilišče kakor rednega profesorja. Dr. Holeček je bil zaveden Čeh in se je vsepovsod priznaval za Slovana. Spisal je več učenih knjig. Slava vrlemu možu!
r Grafitove rudnike so odkrili pri Lipniku. Kakor poroča sObzor«, so odkrili v Podgorju blizu Lipnika grafitove plasti, ko so delali cesto. Odkriti grafitovi skladi obetajo prebivalstvu lepe dohodke.
r Nekoliko statistike iz Češkoslovaške. Na Češkem je 43.000 gostiln, več ko 30.000 žganjarij in nekaj čez 6000 šol. Torej pride na 7 gostiln in 5 žganjarij ena šola. Za jetnišnice je v proračunu 39,337.518 kron, za boj proti ljudskim in socialnim boleznim 13,500.000, za mladino pa 2,200.000 kron. Ena meščanska češka šola pride na 200 učencev, v nemških občinah pa pride ena učilnica na 177 šolarjev. Od vsega proračuna za šolstvo pride na češke šole 58 odstotkov, na nemške pa 42 odstotkov.
r Odkritja iz mikenskih .časov. »Temps« poroča, da so pri izkopavanju na vrhu Santa Vittoria v provinci Cagliari v Sardiniji odkrili hram prvih sardinskih prebivalcev, t, j. iz mikenske dobe. Gre neki za najimenitnejše izkopane predmete, kar so jih izkopali na Italijanskem od časa izko* panin na Forum Romanum,
Odgovorni urednik Anton MarinCek.
Izdaja konfcorcij »Novega Čata<.
Tiska Jugoslovanska tlsktur.a s LjubJlani