Goren|ska^y Banka Banka j posluhom • NIŽJE OBRESTNE MERE • DALJŠA ODPLAČILNA DOBA STRAN 9 Šesto srečanje motoristov v Žireh . Kawasaki za obiskovalca CCCet mmmmmGLAs k t »o„______ ____ - _____________________ . . . —.....__ Ji- - ISSN 0352 - 6666 - št. 57 - CENA 130 SIT (10 HRK) Kranj, torek, 22. julija 1997 i Kranjski košarkar Marko Milic je v Ameriki ^ spominski pohod na Triglav T 7" V 1 t • Pohod ■ simbol vseh generacij Kosarka 80 nJeg°ve sanJe Q J Tako pravi Metka Papler, mati Marka Milica, prvega slovenskegj Viftfrki; _ i „ .. . v . i m ■ i Lrkearlraria hi Krt zuiorul v amonclri nrnfpcinnalni lini oreljek - S prihodom častnega voda Slovenske vojske pred Prireditveno tribuno se je minulo soboto popoldne začela Ovesnost ob zaključku dvodnevnega letos že 12. spominskega SFv 3 Part*zanov> veteranov vojne za Slovenijo, veteranov *^ER in Združenja slovenskih častnikov na Triglav. ^ele??nje£a P°h°da se je med lo 308 udeležencev, 89 VetnJ^i 148 partizanov, veter^ 8 Ustnikov, 18 •lanov pV SEVER in 15 skega ranizanskega pev-Prej A2b°ra. Slovesnosti ob Ve7tort hotelom so se §Jdele«i,.UoC8lavt množici Jrjav Judi predsednik bi| ,enM>lan Kučan, k. je ' van Kr Ivan Bolničar, h°dnikV an in Po" vil i Je naJP>"ej pozdra- V*+lZS. tM'klavč.č. ^ornik °UB Slavnostni ■* na prireditvi mi- nister za obrambo Ti t Turn-šek je med drugim dejal, da se svet okoli nas hitro spreminja, se povezuje in postaja majhen, zato bi bilo dobro, če bi to dejstvo prepoznali in dojeli tudi doma v Sloveniji. Tako bi vsekakor lažje prepoznavali svoje nacionalne cilje, to pa so med drugim prav gotovo evropske integracije. O pohodu na Triglav pa je deial, da je bil vedno simbol generacij, ki so v različnih okoliščinah skrbele za svobodo Slovenije in bodo to znale tudi v prihodnje. Na prireditvi so predsedniku države podelili prvo zlato plaketo pohoda na Triglav, Jocovo Triglavsko medaljo pa še Titu Turnšku, Jocovo plaketo pa Francu Gorniku, vodji Partizanskega pevskega zbora in orkestru Slovenske vojske. Za primerno vzdušje na zaključni slovesnosti, povezoval jo je Franci Cerne, je igral orkester Slovenske vojske pod vodstvom predvodnika podpolkovnika Ja-nija Salamona, pel je Partizanski pevski zbor pod vodstvom Franca Gornika, nastopil je trio Zarja, reci-tatorji in drugi. • Lca Mencinger lruženjc najemnikov nacionaliziranih stanovanj opozarja '"o Južnoafričanka podedovala je na Bledu in v Ljubljani? ftft nf?*arJaJo v združenju, se vračaju stanovanja popolnim tujcen ^^nik Povzro*ena nikakršna krivica - Od države zahtevajo, f^°ine f01" V ^enac*onauz > Tit/»j( pristojnega odbora in p** J* gatelja zakona. Matični k° 'c sija za nadzor lastnin** < preoblikovanja ali tak° ^Er-novana Rejčeva komisija Pjkj predlog podprla. • J-K0*"^ Vlada bo zasedala v četrtek Proračunsko usklajevanje Vlada se je odločila, da bo stopila na prste delu in zaposlovanju črno in zato sprejela ustrezni zakon. kona je bil enkrat že v proceduri. PBJ*1/tp Ljubljana, 22. julija - Vlada ugotavlja, da sta zaposlovanje in delo na črno dobila prevelike razsežnosti, zato je treba to nezakonito početje zaustaviti. Vlada bo ustanovila posebno strokovno skupino, ki bo pripravila zakon o preprečevanju dela na Črno. Predstavniki tržne in davčne inšpekcije ter ministrstva za notranje zadeve pa so se dogovorili za usklajeno akcijo preprečevanja dela na črno. Posebej bodo pozorni na gradbeništvo, gostinstvo in turnem, glasbe-noscenske in prireditvene dejavnosti. Vlada je obravnavala letošnji program Darsa, družbe za graditev avtocest. Prvotno vsoto 71 milijard tolarjev je vlada znižala na 65,2 milijarde, kjer so všteti tudi stroški delov arija uprave in vzdrževanja avtocest. Vlada jc obravnavala predlog zakonu o Kmetijsko-gozdarski zbornici. Predlog za- rj H % \ Rt trn _______________;i umaknjen, sedaj pa je, dopolnjen, P0US, K. predlagan v sprejem. Če bo zakon sp1' y bo postala zbornica močan dejavi)1 :U % gospodarskem in tudi političnem življ6 >^M Ce bodo člani zbornice obvezno ^ v< kmetijski in gozdarski zavodi in prl ^ * zaposleni (skupno 1300 ljudi) «n državljani, ki imajo vsaj nektar ze^^ (obdelovalne lahko še manj), bo v ib° l^L nekaj 100.000 ljudi. (jK V četrtek bo nova seja vlade. g0r^'K napovedal njen generalni sekretar jj^S Šuklje, bo na dnevnem redu Pf^jf'P letošnjega državnega proračuni)' stranki sta se pretekli teden glede proračuna, dogovori nadaljevali ta teden. STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE Liberalna stranka Neodgovorno ravnanje slovenskega režima Ljubljana, 22. julija - Liberalna stranka ugotavlja, da je slovenski vladajoči režim v podobi vladajoče koalicije, predsednika države, predsednika vlade in predsednika parlamenta ob podpori vseh parlamentarnih strank dokončno izdal življenjske interese slovenskega naroda s tem, ko je klečeplazno silil Slove nijo v Nato, ne da bi prej odpravil komunizem in njegove posledice, ko je spremenil slovensko ustavo brez jasno izražene volje ljudstva kljub množici opozoril državljanov in nezakonito zavrnil zahteve za referendum in da je omogočil priključitev Slovenije novi državni tvorbi Evropski uniji, ne da bi prej vprašal slovenski narod na plebiscitu, kot je obljubil. To jc državni udar za hrbtom Slovencev. Dejanja so protiustavna, piše v izjavi Liberalna stranka. • J.K. Socialdemokrati Kranja Neuspešni tržiški prevratniki Kranj, 22. julija - Mestni odboi SI >S Ki.tuj ob dogodkih v Tržiču izjavlja, da smo od demokracije v Sloveniji še daleč. Skupina oseb z očitno vladno podporo si je izmislila prevzeti oblast v občini in zrušiti od občanov izvoljenega Zupana, člana SDS po sistemu obtoži, napadi in diskreditiraj Za škodo jim ni bilo mar, pa tudi to, da je bilo v Tržiču zadnji dve leti veliko storjenega, je bilo nepomembno. Očitno je pomembno le to, da je župan s kaseto iazknnk.il poskus pod kupovanja poslancev. SDS Kranj opozarja demokratično javnost, da so bili neuspešni tržiški prevratniki le orodje v rokah tistih, ki so bili presenečeni, ker je Rupar razgalil temelj sedanje oblasti - kor ujvijo. Organi naj preiskavo v zvezi s poskusom podkupovanja čimprej končajo. • J.K. Slovenski krščanski demokrati Strožja kontrola vlade Ljubljana, 22. julija - Krščanski demokrati bodo zahtevali sestanek koordinacije predsednikov parlamen tainih strank, na katerem naj bi obravnavali in pospešili tlelo vlade Brez pritiskov očitno ne gre, menijo v stranki in razmišljajo, da bi podprli socialdemokrate pri interpelaciji o delu vlade Slovenska ljudska stranka jc v vladi podrejena tako, kot je bila SKD, s sorialdenj?"\$ bodo tudi zahtevalii fl3j redne seje na kal^n.j^ govorih, zakaj s,ovn0vA bila v prvem kroguP v Nato. Za SKD^J iik! prvem krogu šu-itve-^ la " dokončna. V nasicu»r ^ mescih bo treba l't,(' meni Peterle. • JJ* Socialdemokrat* "■P Tri zanikajo Ljubljana Vodstvo , Socialdcm°k franke jc v nedeljo f% •zjavi za javnost zj" trditve Iranceta Tod** je stranka vpletena v jenje /oper njega To^ h preseneča, nokrati niso » delo sindikat Jj ča dogajanje -oper m«-?." , s» izjava jih prest'*7 ' A socialdemokrat« n& # vtikali v visnost. Z sindikata so zve po dogodku J.K Obratan individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta /a tujino letna naročnina MU I HM Oglasne storitve po ceniku Prometni d časopisa (mnenje RMI .M/," g.., t | N A I/ VOI >,\ MU M I (10 HRK M Dfodtjo M HrvUkem) ivrk |h> stopi')' Do leta 2004 naj bi bilo zgrajenih 499 kilometrov avtoceste Slovenski projekt stoletja ^vnomnenjska raziskava pokazala močno podporo avtocestnemu programu. Zgrajenih šest avtocestnih odsekov stalo 5,8 milijona dolarjev na kilometer. ^»venska javnost pričakuje, fbomo avtoceste gradili |5 in v skladu z gospodars-K'možnostmi, hkrati pa ||M>i upoštevali visoke Stanič* » varovanje okolja in n* neposredno prizadetih Tjivalcev," pravi nosilec JJf^e Socialno-prostorski W* avtocest v Sloveniji dr. ^*?o Kos. Intenzivna gradn-ir»>tocestnega sistema v 1 Jtojih dveh letih učinkovito izničuje nacionalni pro-li tako da smo z vsakim iJJJom bližje boljši med-Cf1' povezavi ter varnejši »letne nt postale resničnost UCinkovitost vsake države v marsičem odvisna od petnega sistema in ker le Slovenija po osamosvoji odločila, da se vključi v r°Pske integracijske to-JJf»je v letu 1993 slovenski riarnent sprejei Program ENe avtocest. To vladno Slvo je bilo narejeno kot '.:lepja gradnje avtocest in ?h kot — ■- -•— NACIONALNI PROGRAM IZGRADNJE AVTOCEST V REPUBLIKI SLOVENIJI SMER VZK00-ZAH0D1994-1999 • ZGRAJENI ODSEKI IN ODSEKI V GRADNJI Ka "acionalnega pro-oeii Jžavni zbor se je :irw bo ceste gradil n°ma z lastnim denar- prva obravnava A L lastnim ut„ai- PeJel wJe že v ,etu 1993 Kn*S°n ° zagotavljanju "> av ;Klh sredstev za eradn- leta 1999 zgraditi 386 kilometrov avtoceste. Naslednjih 113 kilometrov v smeri sever -jug pa je za gradnjo načrtovanih v obdobju od leta 2000 do 2004. Pred letom 1994 je bilo v Sloveniji narejenih 189 j^ocest, tako imenovani iEP 0 bencinskem tolarju. WLleta Pa je bila usta-»nd! delniška družba *^nk?.ružba za avtoceste v %^ Sloveniji). Nacio-^tvi?gram »zgodnje avto-iSemu Je parlament snreiel - jv. uanameni sprej< % • nca leta 2004 predvide-iu^radnja avtocestnega 4JJJa v smereh vzhod -Ti^vn sever - jug v skupni |> 599 kilometrov. Cc-■Lv svetu podobne pro-javljajo leta, je bil Tiar naci«nalni program Kk ^en v sorazmerno ■kTJJ1 času. Z gradnjo omreži a bomo k' Veni)i dosegli boljšo /Kcw° P°vezanost, večjo ■g st udeležencev v prome t ^niŽ'e stroške transporta. \\ l-\ avtocest in hitrih kjj^i'h gradimo v dveh I . v smeri vzhod - zahod, ^0st °Prcdeljena kot pre-na smer. moramo do Uresničevanje nacionalnega programa gradnje avtocest Zgrajeni odseki: Razdrlo - Čebulovica Čebulovica - Divača Divača - Dane Hoče - A rja vas Selo - Šempeter Šentilj - Pesnica TomaČevo ■ Šmartinska cesta Odseki v gradnji: A rja vas ■ Vransko Divača - Kozina Šentjakob - Malence Dane - hernetiči Vransko Blagovica Vipava - Selo Blagovica - Šentjakob /.adobrova - TomaČevo Obvoznica Ormol Slivnica Tram Priključek S. Bistrica sever Na četrtkovi seji je vlada sprejela rebalans razvoja in finančnega načrta Dana za letos. Za letošnjo gradnjo avtocestnega sistema bo Dars porabil 59,3 milijarde tolarjev, za financiranje uprave in vzdrževanje avtocest pa še dodatnih 5,9 milijarde. Pred rebalansom je ta znesek znašal 71 milijard tolarjev. Pri usklajevanju programa dela Darsa so se pojavila nekatera vprašanja; naprimer, zakaj so nekateri avtocestni odseki dražji kar za sto odstotkov. Državni sekretar za ceste Žarko Pregelj opozarja, da v tujini lahko cena odstopa le za 10 odstotkov, pri nas pa smo srečni, če razlika znaša le 25 do 30 odstotkov in meni, da bo zato treba ugotoviti, kdo je strokovno odgovoren za takšno načrtovanje. Uprava Darsa pa trdi, da lahko strokovno razložijo, zakaj je prišlo do podražitev. Po njihovih podatkih v Evropi še vedno najceneje gradijo avtoceste. kilometrov, kar pomeni, da smo v dveh letih končali 95 kilometrov avtoceste in smo v tem hipu na polovici programa gradnje avtocest v smeri vzhod- zahod. V gradnji pa je enajst avtocestnih odsekov v skupni dolžini 105 kilometrov," je povedal Pedja Aša-nin - Gole, vodja Sektorja za odnose z. javnostmi in razvoj pri Družbi za državne ceste. Po njegovih podatkih znaša cena šestih zgrajenih avtocestnih odsekov in dela Ijubl-janske obvoznice od Tomačevega do Smartinskc ceste 5,8 milijona dolarjev na kilometer, v okviru nacio- TEMPO GRADITVE AVTOCEST A 44,7 45,1 7,5 50 40 30 20 10 I populacija lekstenztja H • kotsedai upočasniti t,.nlt.r ,„ ,,s Uunij 1W) nalnega programa pa je bila avtocestna gradnja ocenjena na 4,5milijona dolarjev. Stabilna in zrela podpora javnosti Izsledki javnomnenjske raziskave o prostorskih vplivih avtocest Centra za prostorsko planiranje na Inštitutu za družbene vede so za Dars in Ministrstvo za okolje in prostor nadvse optimistični, saj kažejo na skoraj 80- odstotno podporo slovenske javnosti. Kot je povedal nosilec raziskovalnenaloge dr. Drago Kos, vzorec (1050 vprašanih polnoletnih oseb) zagotavlja enakomerno zastopanost vseh socialnih in prostorskih kategorij. Na območjih, kjer že pospešeno gradijo avtoceste ali pa se na gradnjo pripravljajo (Radovljica, Murska Sobota, Trebnje, Novo mesto in Koper), so v vzorec še dodatno vključili prebivalce teh območij (definirano kot ekstenzija ali podaljšek vzorca). Jože Brodnik, predsednik uprave Darsa je Izsledke raziskave komentiral takole: "Največja umetnost tega projekta je vzpostavljanje ravnotežja na še zadovoljivi ravni na eni strani med sklepi državnega zbora in napovedjo stroškov, ki jih ta sprejme, na drugi strani pa med zahtevami lokal-ndi skupnosti in vzpostavitvijo strokovnega in političnega konsenza." Namen raziskave, ki sta jo naročila Dars in Ministrstvo za okolje in prostor, je bil ugotoviti, kaj državljani mislijo o avtocestnem križu oziroma 'projektu stoletja' in pritegniti v družbeno debato tudi mnenja, ki sicer ne bi prodrla. Temeljna ugotovitev je, da ima avtocestni program zelo stanovitno in močno podporo v slovenski javnosti in da se celo rahlo krepi. Na vprašanje, ali podpirate ali ne podpirate nacionalni avtocestni program, jih je 58,8 odstotka pritrdilo, 20,1 odstotka vprašanih pa jih celo zelo podpira gradnjo avtocestnega križa. Javnost daje v primerjavi s podobno raziskavo v letu 1994 večjo težo ekonomskim merilom. 38,7 odstotkov vprašanih meni, da moramo tudi v prihodnje graditi avtoceste s takim tempom kot doslej, čeprav bo treba zaradi tega zagotoviti dodatni denar, 41,6 odstotka pa jih je za dosedanji tempo. Iz raziskave je razvidno tudi, da javnost postavlja visoke standarde za uresničitev projekta. Največjo težo daje varovanju naravnega okolja, zahtevajo hitro gradnjo, vendar s čim manjšimi stroški. Akterjem, ki vodijo projekt, torej Dars-u, domačim gradbenim podjetjem in planerskim strokovnjakom zaupajo, vendar nekoliko manj kot v zadnji raziskavi (naprimer v letu 1994 je gradbenim strokovnjakom zaupalo 68, 9 odstotka vprašanih, letos pa 67,2 odstotka). Po mnenju dr. Draga Kosa je glavni razlog za take rezultate življenjski stil Slovencev, ki je popolnoma podrejen 'avtomobilističnos-ti'. Ljudje velik del svojega prostega in delovnega časa preživi namreč v avtu. Monika Kubelj GORENJSKA 00 PETKA DO TORKA AMZS Iz Tehnične baze AMZS Kranj so nam sporočili, da so v minulih dneh z gorenjskih cest odpeljali 29 vozil, ki jim ni zadostovala pomoč njihovih mehanikov. 8-krat pa so se odpravili na kraj, kjer so se vozila okvarila, in jih popravila, da so se vozniki z njimi lahko odpeljali dalje. GASILCI Kranjski gasilci so na odcepu od Tržiča pomagali nemškemu državljanu, ki je s terenskim vozilo in prikolico zaradi spolskega cestišča zapeljal v kanal. Iz jarka so izvlekli tudi osebni avto v Podtaboru. Poškodovanih ni bilo. Bilo pa je nekaj olja na cestišču, zato so ga morali sanirati. Na Zatrni-ku je osebno vozilo golf padlo v prepad, v Železnikih pa Je voznica zapeljala v potok m obtičala na strehi. Pri tem se je laže poškodo-vala.V soboto pa jim je bilo sporočeno, da je na Bregu ob Savi v reko skočila neka ženska. Njihova pomoč ni bila potrebna, ker so jo že domačini potegnili mrtvo na breg. Očitno je šlo za samomor. V Času, ko smo klicali, pa so nakladali žaganje, ki ga je stresel voznik traktorja. Jeseniški gasilci so ta konec tedna imeli kar nekaj dela. Opravili so tehnično intervencijo s pomično lestvijo za Acroni, 5-krat so imeli gasilsko stražo: v Jeklarno 2 so pripeljali vodo, ter naredili preizkus tesnosti pokrova na peči. Zaradi varjenja so imeli požarno varnostno spremstvo v Kisikarni Sava. Škof' je loški gasilci: v nedeljo je zagorel kozolec v Jarčji dolini. Pri gašenju ognja so sodelovali: Gasilsko društvo Žiri, GD Trbija pa je bila v pripravljenosti. Ra« dovljiški gasilci ta konec tedna niso imeli dela, NOVOROJENČKI Ta konec tedna smo na Gorenjskem dobili 15 novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo kar 11 dečkov in le 1 deklica. Najtežji korenjak je tehtal 3.700 gramov, najlažjemu dečku pa se je tehtnica ustavila na 2.200 gramih. Na Jesenicah pa sta se rodila 2 dečka m ena deklica. Najtežji deček je tehtal 3.040 gramov, najlažji pa 2.960 gramov. URGENCA Tokrat so imeli v Spolšni bolnišnici Jesenice veliko dela. Na kirurgiji so poskrbeli za 205 pomoči potrebnih oseb, na internem oddelku so imeli 22 pacientov, na pediatričnem oddelku 17 malih pacientov, na ginekološko-porod-niškem oddelku pa so poskrbeli za 10 bolnic. TURIZEM Na Bledu je trenutno 2006 gostov, od tega je kar 1878 tujcev, kjer prevladujejo Angleži, Nemci in Nizozemci. V Bohinju je pa ta teden 1606 gostov, od tega 1174 tujcev iz Nemčije in Nizozemske. Bohinjsko jezero ima 18 stopinj. POHIŠTVO, BELA TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SPODNJA 8ESNICA 81 Pojasnilo Koprivnik, 21. julija - V Turističnem vodniku Bohinja, ki je izšel 1. julija skupaj s Kartico Gost Bohinja je pravilno ime Gostilna Korošec na Koprivniku in ne Gostilna Francka na Koprivniku. Gostilna Korošec na Koprivniku ima tradicijo že 250 let. • A. Ž. Predstavniki Thomsona so bili navdušeni Kranjska Gora, 21. julija - Turistično društvo Kranjska Gora je gostilo 30 predstavnikov največje angleške potovalne in turistične agencije Thomson in ob tej priložnosti so že podpisali pogodbo za prodajo tisoč turističnih postelj v naslednji sezoni. Predstavniki Thomsona, ki so Kranjsko Goro in Slovenijo obiskali v okviru njihovega izobraževalnega programa, so zaposleni v agencijah in neposredno turistom ponujajo turistične aranžmaje po vsem svetu. V Kranjski Gori so se imenitno počutili in se organizatorjem ter predsedniku Turističnega društva Kranjska Gora Vojtehu Budineku pisno zahvalili za gostoljubje, zapisali, da so bili presenečeni nad lepoto narave in visokim standardom ponudbe in zagotovili, bodo v svojih agen-cijah z velikim veseljem in poznavanjem Slovenije in njenih Alp turistom prodajali Kranjsko Goro z okolico. Iz Anglije tudi sicer že prihajajo prvi gostje v Kranjsko Goro. Za ilustracijo: do leta 1990 je v Slovenijo prispelo iz Anglije od 15 do 17 čarterskih poletov na teden, prvič po letu 1991 pa sta letos prispela v Slovenijo in v Kranjsko Goro dva Čarterska poleta angleških turistov. • D.S. Don Pierino odpovedal obisk v Sloveniji Kranj, 21. julija - Don Pierino Gelmini, ki s svojimi komunami po vsem svetu pomaga nar komanom pn odvajanju od mamil, naj bi prejšnji teden prišel na obisk v Slovenijo. Toda kot smo izvedeli na Slovenski Karitas v Ljubljani, Don Pierino k nam ni prišel, saj naj bi po obisku v Španiji zbolel. Njegov obisk bi bil zanimiv tudi za Gorenjsko, saj naj bi dokončno odloČil, ali bodo v Repnjah pri Vodicah odprli prvo komuno za zdravljenje odvisnikov na Gorenjskem. Zaenkrat še ni znano, kdaj naj bi Don Pierino vendarle prišel v Slovenijo, bržkone pa ga letos ne bo. • U. P. Preddvorska turistična razglednica Preddvor zaživi ob koncih tedna V primerjavi z lanskim poletjem, ko je namesto jezera v Preddvoru zevala le suha kotanja, je hotelskih gostov le kako tretjino več. Zato pa je tu sila živahno ob koncih tedna, ko oživi izletniški turizem. Preddvor, 22. julija - V na novo napolnjenem jezeru Črnava se ne kopa le pre-ddvorski župan. Cista voda brez mulja in vseh vrst smeti, ki so jih packi odmetavali v jezero, zlasti ob koncu tedna privablja veliko kopalcev, še več pa čolnarjev Sobote ob društvu, so tudi zasebne turistične sobe nezasedene. V dolini imajo tudi dve turistični kmetiji, in sicer na Bregu, več jih je na Jezerskem, kjer ima kmečki turizem na razpolago 60 ležišč. A to je že druga zgodba, ki ji bomo sledili v prihodnjih dneh. jezeru Črnava pa so še poseb na paša za oči zaradi porok. Ni Zanimanja za Lanski majski rekord, ko se je krajevne znamenitosti? lepe sobote tu zvrstilo 34 porok, zlepa ne bo presežen. Od tega se je 11 parov v Preddvoru tudi uradno poročilo, ostali so prišli zakonsko zvezo od drugje potrdit v grajski drevored. Čar daje jezero Ko je bilo lani jezero Črnava samo prazna kotanja s trakom Bistrice po sredini, je imel tamkajšnji hotel Bor v sezoni res manj gostov. Dnevni izletniki pa so ob koncih tedna vendarle prihajali kakor voščijo si pijačo, to pa je tudi prej. Resda se niso mogli vse, kar potrošijo preddvors- ^ > *a*.onu sprenouuo kopati in veslati, zato pa jih kemu turizmu v prid. Pred preddvorski mladoporočenci), je prignal firbec, kakšno je desetletji je eden zelo prodor- četvero gradov, ki spominjajo nih Centralovih direktorjev (sedaj ima hotel Bor v lasti-delniška družba Živila) za hotelske goste prirejal izlete po Preddvoru in okolici ter jih seznanjal z znamenitostmi, od cerkva do gradov. Ali današnji gostje niso takšnega kova, da V Preddvoru in na Jezerskem, kjer je pred desetletji cvetel turizem enako kot na Bledu in v Bohinju, si sedaj zaman prizadevajo oživeti nekdanjo slavo. V Preddvoru bolj kot na tujski turizem računajo na že omenjeni obisk gostov, ki prihajajo na razne seminarje, ob koncih tedna pa prihajajo k jezeru dnevni obiskovalci iz bližnje in daljne okolice. Kopajo se, najemajo čolne, ribarijo, prirejajo piknike ob jezeru, pri- I t očnem servisu ponuja Pižorn. Tudi zahvaljujoč okam je ob sobotah JeZl( dobro obiskano. V eni laziti "rekordnih" majskih sobo'-se je uradno poročilo 11 PaT vsega pa je prišlo k JezefUjki porok, se je ob Črnavi zv$L kar 900 svatov. Če so flgi postreženi, če jih navdj5, okolica in prijazen 0*% gostiteljev, se zagotovili vrnejo, bodisi na izlet b°% na obletnico veselega doj-la ka. V Preddvoru se na s% zavedajo, da tudi porok« ffe Src pr°% jlašenejj menijo zvrst turistične p^pi cije, pa naj so uglasi Jle Po jezeru.. videti jezero v prahu in kako poteka čiščenje. Slednje se je zavleklo tja do zime in tisto res ni bilo videti posebno lepo. Zato pa je jezero tem lepše sedaj, ko so iz njega pobrali okoli 30 tisoč kubikov mulja in nesnage, ki se je tam nabrala od zadnjega čiščenja. Danes se jezeru vidi naravnost do dna. Če letošnji julij ne bi bil tako hladen in deževen, bi bilo kopalcev najbrž še več. Preddvor, ki ima poleg Črnave še veliko drugih lepot in zanimivosti, večidel turistično živi ob koncih tedna Okoli hotela Bor, ki ima sicer na razpolago sto ležišč, pa je te dni slišati vseh vrst govorice. Imajo goste iz Belgije, Nizozemske, Nemčije, Italije, Avstrije, in sicer tiste, ki jim jih pripeljejo agencije. Sredi tega tedna so bile njihove zmogljivosti polovično zasedene. Tukajšnji hotel sicer gradi pretežno na seminarskem turizmu, česar pa julija in avgusta ni. Kot nam vedo povedati v preddvorskem turističnem bi jih zanimala znamenita gozdna poz (z več kot 30 drevesi z vsega sveta, posebno zamenit pa je drevored iz belega jesena, po katerem se za srečo v zakonu sprehodijo na fevdalno vladavino v teh krajih, ali zanimive cerkve od Brega, Tupalič do Mač in sv mladoporočence in njihove svate, ki si ob vsej poročni ponudbi pnvoščijo še vožnjo s kočijo. Odmevni "poročni turizem" V Preddvoru poročajo pare od leta 1990, predtem so mladoporočenci prihajali sem folklorno ali bolj meščajfc noto. Kar polovica porj*W od drugod, glas o Preddv seže tja do Primorske, p'01 cijski namen je s tetf dosežen. Poroke privabijo k jeZ' poleg svatov tudi radov ki jih zanim ceremonial in ta pote Lovrenca? Kondi Pižorn, ki v potrdit ljubezen v drevored. rjf~i"rV„°u• ??r°^ni S^rvis' ZadnJih nckaJ,ct P3 drevored, potočijo kakšno solzo g neže, ki jih zanima p°r4n ceremonial in ta pote"' kaže v tem turističnem v večji meri izkoristi"-J nujno, da se poroči r8?1 Helena Blagne (maja lam.'te član ansambla Pop De$J.»l tudi ob vsaki drugi P0J Jf ljudje radi napasejo Ojjft rfr n -----»i t*. rw,v'v-iu avivis, ^dunjiu ncKaj ici pa arevored, potočijo kakšno soizu jr razmišlja, da bi oživel vodenje rižev sprevod, šampanjec in še ja. Zadnjo soboto se )e od ene krajevne znamenitosti kaj dobijo v celotni poročni preddvorskem jezeru P^f do druge, če ne za druge, pa za ponudbi, ki jo v svojem por- sedem parov. • V/J**}' Jutri si bo že moč izposoditi knjige v novi blejski knjižnici Nova, sodobna knjižnica že prihodnje leto* Za začetek 200 kvadratnih metrov nad novo pošto, prihodnje leto še enkrat toliko. .£ Bled, 22. julija - Blejci si bodo jutri že lahko izposojali do devetnajste. S 1. septembrom bodo prešli na oi>L0tail" knjige v novih prostorih knjižnice Blaža Kumcrdeja na delavnik, kar pomeni, da bo knjižnica med Šolskim jo Kledu, največje v sklopu trinajstih enot knjižnice Antona odprta vsak dan od 14. do 19. ure in ob sredah od o. Tomaža Linharta Radovljica. V nove prostore je že Blejska knjižnica Blaža kumerdeja razpolaga # preseljenih približno 15 tisoč knjig, ki bodo zaenkrat ostale obsežnim knjižnim fondom 18 tisoč knjig, kar pom ^c na starih nnlirah. ISUva ---L~iti-ti— - potrebe na stanh policah. Novo, sodobno knjižnično opremo in še 200 kvadratnih metrov prostora ni dovolj za vse i* enkrat toliko prostora pa lahko Blejci pričakujejo že v knjižnične dejavnosti. Zato bo Že v prihodnjem 'et% prihodnjem letu. knjižnico namenjenih dodatnih 200 kvadratnih t"e% prostora nad Emono, ki bodo s prvim delom povezani P. Uracfna otvoritev knjižnice bo sicer šele v ponedeljek, 28. prosti L*iSf'iJvUS rSliS11?!<~Prta u's *«• }c Jutn Pa hodo na posebnega mostu. Knjižnica bo tako pridobila dovolj pr(,i' ¥ Tko ifl druge dejavnosti, ob tem pa seve" ^ novi lokaciji začel, delati po poletnem delovnem času, kar za čitalniško ... „1M ,.. pomeni, da bo knjižnica v ponedeljek, torek in četrtek potrebno opremo / vso aktualno računalniško podpOt^jm odprta od 8 do 14. ure, v sredo od K do 19. ter v petek od 14 Bledu knjižničarji letno izposodijo okoli 50 tisoč knjig- * "* Okrepčevalnica v nekdanji vojaški stražnici Medvodje, 18. julija - Zgradba v bližini JelendoU, kjer so po umiku vojakov jugoslovanske armade prebivali begunci iz diugih republik nekdanje države, je dalj časa samevala neizkoriščena Tržaška občina je stavbo oddala v najem za gostinsko dejavnost, vendar je bila pred odprtjem potrebna temeljite prenove. Zakonca Snedic i/ Tržiča sta premagala tudi to oviro in spomladi odprla okrepčevalnico z imenom Jelenov kot. Petdeset let gasilskega društva Golnik j( Letos prapor, čez dve leti gasilski do0| PGI) Golnik, kije bilo ustanovljeno prvenstveno za potrebe 1°^'.^,^ v petdesetih letih preraslo bolnišnične okvire ter tako po oprem J i kot usposobljenosti doseglo zadovoljivo kakovost. Golnik, 22. julija - Konec minulega tednu so praznovali golniški gasilci. V petek /večer so imeli v kulturnem domu slavnostno sejo društva, v soboto popoldne pa so v športnem parku Tivoli na Golniku razvili nov društveni prapor. Njegova botra sta predsednica sveta krajevne skupnosti Golnik Nada S. Peranovic opreme ni uspešnega----- »kinO^&M in član sveta Miran kmciec, blagoslovil ga je vsa leta urijo na tečajih, vajah, 1 so $ župnik i/ Goric l.oj/c Zupan, zanj pa bo novim orodnim vozilom, za kate *nčn0' poslej skrbel zastavonoša Franci Ribnikar. več kot 4,7 milijona tolarjev, P8^,^ Petdesetletno kroniko prostovoljnega gasils J odpravljanje posledic neurja pred '^'"'^ji je močno prizadelo bolnišnico in *\ fljU t vasi, sodelovali smo tudi pri 8>**JJ f eksploziji plina v hiši na Malem Tng dvema letoma." . . jn j> Brc/ strokovno usposobljenih lj"dl $jjci ešnega dela Golnišk. k' ,) V njej od sredine prejšnjega meseca vsak dan gosto! jubno sprejmejo obiskovalce, med katerimi je največ prebivalcev iz mesta. Zanje so najbolj zanimive smute koze in ovce na bližnjem travniku, izletniki pa se radi podajo do bližnjega slapu Stcgovnik m istoimenskega vih.i ter morda celo do katere od planšarij na okoliških planinah. • S. Saje, foto: Tina Doki ■ - J — o~ o----- kega diuštva Golnik je na kratko predstavil sedanji predsednik društva Alojz Ribniki! Pobudnik ustanovitve gasilske čete je bil Jože Starič, ki |c uspel piepnčati tedanjega dnck torja Inštituta Golnik di lomaža I urlana, da bolnišnici potrebuje gasilce li.ului datum začetka lokalne gasilske čete je 9. september 1946 Ustanovnega občnega zbora se jc udeležilo 24 članov, od katerih žive Se trije: Ivan Balažič, Franc Vevar m Franc Šimenc. "Vrsto let je /a gasilsko društvo skrbela bolnišnica Golnik. Dnin je opremo, odstopila je tudi prostore, ki jih se danes uporabljamo," JC povedal AlOJI Ritmik.u "Vseh petdeset let se je društvo ubadalo prete/no s l«/.o.um pomanjkanjem kadra in opreme. V kroniki dogodkov je zapisanih več inuiijših intervencij, med večje zadnjega desetletja pa štejemo gašenje po/ara na Zaloški gori l*)88. leta, zadovoljivo opremljeni "Na zadnje1" zboru društva smo sklenili, da gremo trf j novega gasilskega doma, za katereg ^pOT njen prostor ob stavbi krajevne ^ Golnik. Gradnja je od*\*nB % razumevanja mestne občine J, ^1 jevne skupnosti Golnik," jc L.bno str"1 sobotm.^n Ribniku. "Ce je katero društvo potre doma, potem je lo golniško," >< tudi |-ranc KoSnick ki )f na soP< ( nosu /astop.d klanskega župana j* gasilcem je ob jubileju čestital z onn čez dve leti srečajo v novem domu JrU« Na slovesnosti ob razvitju n°v.^' x\t*%\ nega prapora so podelili ,ut,iM. pri^l predsedstva gasilske /veze Slovi-nij' ■ ».^ |a gasilsk. '\ Ki.ihj ... diuštveii.gaS,l! Acčei pa |e bila s športnem par" veielii i • n. fttovtei Oženje najemnikov nacionaliziranih stanovanj opozarja Bo Južnoafričanka podedovala 1 • V Aise na Bledu in v Ljubljani? opozarjajo v združenju, se vračajo stanovanja popolnim tujcem, ki jim ni bila povzročena fakrŠna krivica - Od države zahtevajo, naj najemnikom v denacionaliziranih stanovanjih >oci odkup ali priskrbi nadomestna stanovanja R 21. ju|ija ■ Živela sta W sta na B,edu in I Jj\D>ni imela več zemljišč fcnnS:»:_P0..V°Jni Jjma Je 1 nalizacija vse vzela, do-*** le stanovanje, v kater- »nev8 dočaka,a stara leta-*v t i** zakonca mrtva, te J"o je umrla tudi njuna °Cena » Srbom, ki je po »a s smrti Južno Mle 5 tam Posvoj'i črnsko 4.1 ' Ko bo umrl, bo po »na|Lna-8a zakona 0 dena-* in a»C'J' i?$oraJ omenJene jje«0 Zerr»ljišča podedovala i\ j P°svojenka, torej de- i ! Jwžne Afrike. nja _ pnrnerom člani Zdru- ranihJemnikov nacional1-na?nr stanovanj radi re Z J° absurdnost, do ka-Nitev PnpclJala zakonska Kje problema denaciona-\L Dn nas. Kot pravi ffoica 7h kar iz KranJa-acion-r enJa najemnikov ' ?anu?xlZlr,anin stanovanj, se '> dcdixlnskin Postopkih išče-KKr1 do nerazpoznavnih 'Crnih vezi-upri ded°- ^akonUr*ba. „onem«gočiti ni % n spolni* SC Vra™ premoženje Oo* luJcem' j'm ni ^V/c8 počena nikakršna [Sloven-.'. n'So niko1' blva,i neva '^'"opozarja Pre-Pgt».l_. edtem pa se na i 'kov Milena Preskar med razlaščenci in najemniki v nacionaliziranih stanovanjih. Ljudje, ki so po vojni z odločbo dobili pravico do bivanja v odvzetih stanovanjih, so danes ostareli in socialno šibki ter popolnoma odvisni od vsakokratnih lastnikov stanovanj, opozarja Pre-skarjeva. Novi (stari) se pogosto odločajo za zviševanje najemnin, kar je sicer razumljivo, saj so dotrajane stvabe pogosto potrebne večjih investicij in popravil, ali celo grozijo najemnikom z izselitvijo. Kot pravijo na združenju, so najemniki po volji države stanovali v stanovanjih, ki jih jc prejšnja država prisilno K zv,le-dediče' ki niso v k« _ ezi * bivšimi lastniki. V Sloveniji je 13408 stanovanj, ki so jih v procesu denacionalizacije vrnili bivšim lastnikom, kar pomeni približno 40 tisoč prizadetih ljudi. /Sla Gorenjskem so stanovanja vračali nekdanjim lastnikom predvsem v starih mestnih jedrih, denimo v Kranju, Radovljici in Škofji Loki, točnega podatka, za koliko najemnikov gre, pa na združenju nimajo, Kot pravijo, se najemniki v strahu pred izgubo stanovanja bojijo spregovoriti naglas. Milena Preskar poziva vse prizadete najemnike z Gorenjske, naj se javijo združenju na telefon 225381. dr>i na pravice najemen denacionaliziranih stanovanjih prepogosto pozablja. Tako zakon o denacionalizaciji kot tudi stanovanjski zakon odpravljata stare krivice na račun novih, menijo v združenju, in v šestih letih izvajanja zakona država ni poskrbela za zaščitno zakonodajo ter odpravo konflikta odvzela, sedanja država pa se je odločila, da jih vrne bivšim lastnikom. Toda ta odločitev ne more iti na škodo in v breme stanovalcev, ampak mora odgovornost za to prevzeti država, opozarjajo. Pre-skarjeva dodaja, naj krivice popravi tisti, ki jih je povzročil, torej država. Najemniki so, kot pravi sogovornica, vsa leta vplačevali v stanovanjski sklad, pogosto pa so vlagali tudi nemajhna sredstva v obnovitev starih stanovanj, tako da se sedaj vrača večja vrednost, kot je bila po vojni odvzeta. "Rešitev te problematike je treba vnesti v nacionalni stanovanjski program, najemnikom pa naj se omogoči odkup stanovanj, če se lastniki s tem strinjajo, ali pa naj se jim omogoči preselitev v enakovredno stanovanje s pomočjo stanovanjskega sklada, v katerega so vplačevali vse življenje," pravi Preskarjeva. Združenje je zato nedavno poslalo poseben poziv državnemu zboru in vladi, naj problematiko najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih uvrsti na eno od prihodnjih sej ter pripravi ustrezne rešitve. V nasprotnem primeru so pravico pripravljeni poiskati tudi pri Svetu Evrope. • L. Peternel tttCALCE ZRCALCE & odprtih vrat hiilvc; /'yV,n; ° bodo lahko podali kakšen predlog ali ba SJ\, P°*tali člani Turističnega društva Jesenice. wki način pridobiva, je v redu. Manj ia ima neko Turistično društvo sredi vrat turistične sezone, julija, za meščane dan 1,1 >io(i llJnslu"o društvo pravo, ima julija odprta vrata dan } SainisoySe pr"vv 'unsu' "' l,rh(t' i^^mkn pon Radovljica ali UJV Kranj ali nedostopna \^ktu}£°dZvodnia v biv5i u'l,':arni! vsak {*n° b* moralo v najvišji sejotu imeti vsak jtj* okna! ° "°( s(('*aJ odprta ne le vrata, ampak tudi I ^J^zastraiena le še danes ii ()bJ)m ''d"lslVi'n politični puč v V°re več ' m'""*' v" namreč sklenili, da Rupar ne \fl'avneft, °Pravljati tupanske dolžnosti ker C** ima po |KQV( v(,l 0Sfl"tu,u občina poklicnega Župana. Da bi 0 ,l" občinskega praga m prestopil e,?r $niu^'finskega sveta oziroma njegov predsednik . trdnimi !\ %'"'f P'otestiral jaradi neenakopravnosti P»«/i Puobe«m. k, so ,_1_ ir°>«nil h(l"^" up da ofirotena. A^truL lastnike S Wko občino le Q PT gusaru 7U- tolikšen ši- bo Nova stanovanjska zgradba v Radovljici že pod streho Radovljica, 22. julija - Štiriindvajset stanovanjski objekt na Prešernovi ulici v Radovljici, ki so ga začeli graditi januarja letos, je že pod streho in kot so povedali na radovljiškem Alpdomu - podjetje, ki je z razpisom pooblaščeno za nadzor nad gradnjo in za ostale posle inženiringa ter prodajo stanovanj - dela potekajo po načrtu, kar pomeni, da bodo kupci stanovanj ključe predvidoma dobili že pred koncem letošnjega leta. Investitor izgradnje dvodelnega objekta, katerega glavni del jc lociran na osrednjem tigu in oblikovan po principu vile, stranski pa nekoliko nižji in deluje kot ulična hiša s predvrtom, je Občina Radovljica, velika večina stanovanj pa je že prodanih. V objektu bodo tudi trije poslovni prostori, ter kot novost pri reševanju problemov z mirujočim prometom v mestu tudi sedemintrideset garažnih boksov v drugi kleti. "Objekt bo v celoti izveden v visoki kvaliteti, kar narekuje že sama lokacija. Trenutno na objektu opravljajo dela vzidovanja slepih okvirjev za okna in vrata, nato pa pridejo na vrsto stranski ometi. Prekrivanje strehe s strešniki je v zaključni fazi, prav tako zahtevna dela izolacije v garaži," je povedala Marija Vovk z Alpdoma. • M.A. SALON POHIŠTVA * KONKURENČNE GENE * BHMAČNA POjTAVA .AKT MAJA KRANJ, PREDOSUE 34 * j TEL. 241-031 ' Odprto od 12 do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure VIIIKA IZBIRA POI US" IVA ZA KOMP11 fNO OPREMO VAŠEGA DOMA VEČINO POHIŠTVA IMAMOVZALOQI! ZELO UGODNO SEDEŽNE GARNITURE KREDITI T+O DOBROTA ni SIROTA v V akciji "Športniki za športnike" zbrali okrogla dva milijona Kranj, 22. julija - Junija sta Elan in Humanitarni zavod Vid v dobrodelni akciji "Športniki za športnike" spodbudila preko 150 donatorjev, da so prispevali v dobrodelne namene. V knjigo plemenitosti se je vpisalo natanko 151 donatorjev, skupni znesek donatorskih sredstev je presegel milijon tolarjev. Drugi milijon pa so prirediteljema zagotovili z izjavami o donaciji in denar nakazali pozneje. Nekateri svoje obljube doslej še niso izpolnili. Kot so nam povedali pri Humanitarnem zavodu Vid, je bilo v akciji zbranega natanko 2,129.726 tolarjev. Kot je bilo dogovorjeno, bodo omenjeni denar razdelili na štiri enake dele in ga nakazali Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje (vanj so vključeni prizadeti otroci), Zvezi za šport invalidov Slovenije, Splošni bolnišnici Jesenice in Skladu Thomasa Fogdoeja. • D.Ž. Občina bo pomagala pri zaposlitvi Kranjska Gora, 21. julija - Planinsko društvo Kranjska Gora zbira denar za družino ponesrečenega planinca, gorskega reševalca in priljubljenega zdravnika dr. Junija Kokalja. Občina je obljubila pomoč pri zaposlitvi. Gorska reševalna služba oziroma Planinsko društvo Kranjska Gora sta takoj po tragični smrti alpinista, gorskega reševalca in izredno priljubljenega zdravnika dr. Junija Kokalja iz Kranjske Gore odprla žiro račun za prostovoljne prispevke za pomoč družini ponesrečenega Janija Kokalja. Prenekateri, ki so dr. Janija Kokalja poznali in ki jih je pretresla nenadna smrt požrtvovalnega reševalca in zdravnika, so takoj priskočili na pomoč in prispevali v denarju. Še posebej, ker je zapustil dva odraščajoča in tri zelo majhne otroke, se je veliko planincev in ostalih domačinov odločilo, da pomagajo po svojih močeh. Do zdaj se je na žiro računu zbralo okoli milijon in 200 tisoč tolarjev. Delegacija jeseniških zdravnikov, ki jih jc vodil direktor Zdravstvenega doma Jesenice dr. Alojz Novak, ki si tudi najbolj prizadeva za pomoč mladoletnim otrokom nekdanjega stanovskega kolega, pa je skupaj s planinci in gorskimi reševalci poprosila za pomoč tudi kranjskogorskega župana Jožeta Kotnika. Jože Kotnik, ki je znan po tem, da ne odreče nobene pomoči tistim, ki so je potrebni in ki se kot eden redkih slovenskih županov še kar naprej odpoveduje županski plači v korist humanitarnim in drugim organizacijam, je obljubil, da bo po svojih najboljših močeh pomagal pri zaposlitvi žene, ki je ostala sama s tremi otroki, med katerimi je najstarejši star šele 4 leta. Občina bo tudi pomagala pri zaposlitvi dveh starejših otrok. Akcija za pomoč družini preminulega gorskega reševalca in zdravnika še naprej poteka tudi v okviru Planinske zveze Slovenije. Žiro račun Planinskega društva Kranjska Gora: 51530 - 678 - 88088. • D.S. V tednu RK zbrali 160 tisoč tolarjev Jesenice, 21. julija - Območna organizacija Rdečega križa Jesenice je v tednu Rdečega križa, kije potekal od 8. do 15. maja letos poslala 282 firmam in zasebnim podjetjem jeseniške in kranjskogorske občine prošnjo za pomoč ljudem, ki so se znašli v stiski. Rdeči križ namreč nič več ne dobiva pomoči od republiškega Rdečega križa, zato so izključno odvisni od pomoči sponzorjev. Skladišča RK na Jesenicah pa so prazna.. V prošnji so poudarili, da občani na Rdeči križ vsak dan prinašajo obleko in obutev, ki je ne potrebujejo več, toda povpraševanje po hrani in obleki je vedno večje od tega, kar imajo v skladišču. Na vrata Rdečega križa vsak dan potrkajo slovenske druiine, ki iivijo dobesedno v revščini. Območna organizacija RK Jesenice je želela v tednu Rdečega krila vsem občanom občin Jesenice in Kranjska Gora, ki živijo v revščini in pomanjkanju, podariti prehrambene pakete. In kakšen je bil odziv? Pod vsemi pričakovanja ali z eno besedo: katastrofalen. Zbrali so 160 tisoč tolarjev. Le nekaj jih je bilo, ki se zavedajo, da tudi slovenske družine živijo vedno slabše in ti so prispevali: Tehnični biro 30 tisoč tolarjev, Fiprom 15 tisoč tolarjev, Delikatesa Jesenice 10 tisoč tolarjev, Cvetličarna Zvonček 5 tisoč tolarjev, zasebnik Jure Zeljak 20 tisoč tolarjev, 21 pa je bilo neznanih darovalcev. Ker so prosili tudi za storitve ali artikle proizvodnega programa, je Merkur prispeval likalnik, zasebnik Miloš Možina pa storitve v vrednosti 20 tisoč tolarjev. Prehrambene pakete v vrednosti 4 tisoč tolarjev, v katerih so bila živila: sladkor, moka, marmelada, olje, kis, špageti, ribe in ena čokolada, za katera jim je Delikatesa dala nekaj popusta, je dobilo 44 jeseniških in kranjskogorskih družin. Rdeči krit jih je razdelil po spiskih, ki so dosegljivi le Rdečemu križu in nastanejo po posvetovanju s Centrom za socialno delo, patronažno sužbo, invalidskih društvom, krajevnimi skupnostmi in Društvi upokojencev. Paketi so res prišli v prave roke - državljanom Slovenije in ne beguncem. Begunci so zdaj izgubili bivalne vize in od Rdečega križa ne dobivajo ničesar ■ le konec maja so jim razdelili krompir. Na Jesenicah vedno več ljudi hodi tudi v skladišča po oblačila. Ko se v sredo in četrtek dopoldne skladišče Rdečega križa odpre, je že uro pred delovnim časom dolga vrsta čakajočih za obleko in obutev. Socialna slika Jesenic je porazna... Rdeči križ zato občane obeh občin prosi za oblačila, predvsem pa za obutev. Ni res, da mora biti obleka očiščena v čistilnici, kot se zmotno širi ljudski glas. Dovolj je, da je oprana. • D.Sedej GORENJSKI GLAS • 6. STRAN OBISK V POŽENIKU Torek, 22. julijajj Najstarejša hiša v Poženiku, na Flegariji, je stara 500 let. Novi lastnik, kije prišel iz Ljubljane, jo obnavlja, v njej pa hrani tudi veliko starin. S Flegarjevo domačijo je povezana tudi znana legenda, ki v teh krajih kroži o nekdanjem gradu Tabor, kije stal nad vasjo. Zgodovina pravi, da so ga v 15. stoletju porušili Turki. Legenda pa njegovo izginotje postavlja že v nekaj stoletij prej. Do 11. stoletja je bila v Šmartnem fara, potem pa se je preselila v Cerklje. Tamkajšnja graščakinja se je hudovala, češ da ne pojde k maši v Cerklje, razen če ji pogrnejo pot do tja z baržunom. To se ni zgodilo, grad Tabor pa se je ob takem bogokletju z gospodo vred pogreznil v tla. Legenda tudi pravi, da bi grad s prebivalci lahko spet obudil otrok, Flegarjev edinec, če bi na sveti večer s šibo udaril po potoku Zatrep. No, fantiček je priložnost zamudil, gradu ni obudil, še vedno pa živi v pravljici. Glasova terenska ekipa je bila minulo soboto v cerkljanski občini, v POŽENIKU in med drugim je naša sodelavka Mirjam Pavlic v Domu krajanov v Poženiku delda tudi oštevilčene reklamne Čepice. Julijsko sobotno dopoldne smo polepšali še z drugimi priložnostnimi akcijami v sklopu novinarskega obiska Našim sogovornikom smo v dveh urah razdelili 48 oštevilčenih Glasovih reklamnih čepic, Z vsake čepice smo že v soboto odtrgali nagradni kuponček, vseh 48 včeraj v našem uredništvu dali v boben za žrebanje in izžrebali: kupona 006155 in 006138 (nagradi: poljubno izbran Glasov izlet v letu 1997, za eno osebo); kupona 006147 in 006202 (nagradi: Glasova reklamna majica). Če je med štirimi izžrebanimi številkami katera takšna, ki je tudi na Vaši reklamni čepici, ki ste jo dobili v soboto v Poženiku in imate čepico doma, čimprej pokličite Gorenjski glas, telefon 064/223 • 111, da Vam nagrado oziroma darilno pismo pošljemo po pošti. Vaš telefonski klic pričakujemo najdlje do tega petka, 25. julija, do 13.30 ure. MIZARSTVO Mirko Štern Šmartno 8, 4207 Cerklje Tel.: 064/421-078 AVT0PREV0ZNISTV0 JERIČ ROBERT s.p. POŽENIK 37, 4207 CERKLJE tel.: 421-453, GSM: 041/66-33-40 AVTOPREVOZNIK ALOJZ GROŠELJ ------- W+L prevoz lesa W^ Poženik 52 4207 Cerklje Tel.: 064/422-575 Mobitel: 0609/638 445 VF ELEKTRONIKA do .o.o. SERVIS ELEKTRONSKE OPREME Frantar Vido Poženik 26, 4207 CERKLJE tel.: 421-107, GSM: 041/639-235 »♦ RTV SERVIS »♦ MONTAŽA AVTOAKUSTIKE ANTENSKI SISTEM V Poženiku smo morda za krajem, nikakor pa ne za časom Poženik je le kak streljaj oddaljen od Cerkelj. Vas ob potoku Pšata, ki šteje kakih 50 hiš, pa ni"1^, cerkve niti gostilne niti trgovine. Slednjih dveh ni niti pri najbližjih sosedih, na Pšati in v Smartn^1 katerima je donedavna tvorila skupno krajevno skupnost. V cerkev hodijo v Šmartno, kulturno društveno se udejstvujejo v Cerkljah, v vasi pa imajo vsaj en prostor, ki je skupen vsem, dom kraj^ prvotno nastalimi sedmimi na območju Cerkelj. Med prvimi akcijami, ki so se le lotili z veliko vnemo, je bila cesta, narekoval pa jo je avtobusni prevoz tukajšnjih delavcev v Kranj. Med prvimi so razširili cesto Pšenična Polica - Šmartno, da je avtobus vozil tudi mimo teh vasi proti Zalogu in nazaj in da vaščanom ni bilo treba na avtobus prav do Franc Sodnik Poženik, 19. julija - Čeprav ta vas vzhodno od Cerkelj nima poglavitnih vaških točk, pa ni videti, da bi ljudi to kaj bistveno motilo. Nemara še najbolj pogrešajo trgovino, pa ne morda zato, ker se jim ne bi dalo hoditi kupovat v poldrugi kilometer oddaljene Cerklje, temveč zato, ker je bil pred desetletji med ostalimi obrtniki v tej in sosednih vaseh vedno tudi kak trgovec. Sicer Požen-čani lepo držijo korak s časom, infrastrukturo imajo urejeno, kar pripisujejo sposobni in prizadevni krajevni "oblasti". Kolektivni duh ni izumrl Krajevno skupnost je dolga desetletja vodil Alojz Čimžar, danes pa so njegovi nasledniki Jože Teran, predsednik vaške skupnosti Poženik, ter vaška moža Jože Bolka in Franc Jerič. Poleg njih se je srečanja z Gorenjskim glasom udeležil tudi Franc Sodnik, iz sosednjih dveh vasi pa so prišli Tone Preložnik in Miro Štern (Šmartno) ter Janez Šuštar s Pšate. Kot vseh obiskov, ki jih pripravimo v krajih občine Cerklje, se je tudi sobotnega udeležil tamkajšnji župan Franc Čebulj. VaSke skupnosti so v občini Cerklje nekaj novega, vaški možje omenjenih treh vasi na vzhodu občine pa še zdaleč niso novinci, saj so večinoma delali tudi v prejšnji krajevni skupnosti. Malo za šalo malo zares so dejali, da niso greli le krajevnih funkcionarskih stolčkov, temveč so se odlikovali tudi s krampom in lopato v rokah. Slednjega je bilo v preteklosti veliko, danes pa imamo pogosto občutek, da sta prostovoljno delo in kolektivni duh izumrla. Toda po besedah mlajšega od vaških mož, Franca Jeriča, je vsaj pri nekaterih še zelo živ. Kot dokaz nam je navedel nedavno akcijo ob urejanju ceste skozi gornji del vasi, ko so morali med drugim speljati v potok tudi meteorne vode, in ob tem opravili ogromno prostovoljnih delovnih ur. Jerič pa hkrati prizna, da so se nekateri vašča ni s svojimi potrebami pojavili šele potem, ko je bila cesta že asfaltirana. Širša cesta, urejen avtobusni prevoz Jože Teran pravi, da je Poženik malce za krajem in se zato zanj nemara ne sliši pogosto, a to ne pomeni, da ne držijo koraka s časom. Vas 3 50 gospodinjstvi in kakimi 180 prebivalci (kot rečeno brez gostilne, trgovine in cerkve) ima kar dobro urejeno infra strukturo. Celo župan Cebulj Kradma vaškega doma in na-ugotavlja, da v tej vasi ni večjih Pojava telefona leta 1985. napeljana, javna razsvetljava obrt, kmetijstvo pa K ne deluje, ceste so solidne, tele Pred drugo svetovno vojno je foni zvonijo... Ampak da so v teh krajih cvetela obrt, pravi V Poženiku imajo menda najstarejšo prebivalko ob ■ Cerklje. Frančiška Podgoršek ima namreč Že ^.Jh dopolnila pa jih je v začetku julija. Tudi sicer imajo tlJ^M veliko zanimivih ljudi. Dve vaščanki, stari več kot 7J> X Frančiška Teran in Ana Čimžar, gresta vsako let0.fo2\ Brezje. Njuna romarska tradicija šteje že 50 let. Tudi M fl^ Grošelj je že priletna, pred več kot 30 leti ji je doffl j|C pogorela, ovdovela je in ostala brez rok (do zapestij)> r vendar vzgojila otroke in vodila domače gospodarsfl'■ kakšna zanimiva osebnost bi se našla, zapisali smo le »"* jvr tistih, na katere so nas opozorili domačini. Tone Preložnik Miro Štern Ko so pred tremi desetletji zaživele krajevne skupnosti, je bilo v Šmartnem z zaselkom Prenje vred 32 gospodinjstev, v Poženiku 46 in na Pšati z zaselkom Kurja vas 33. Prebivalstvo je bilo kmečko in delavsko, slednje se je "na šihf vozilo pretežno s kolesi. Šele pozneje so začeli voziti delavski avtobusi, s tem pa se je pojavila potreba po urejanju cesta. Kar 30 prebivalcev Šmartno in 60 prebivalcev Poženika je delalo v Kranju, zato je bil njihov motiv po dobri cesti in avtobusnem prevozu seveda zelo močan Cerkelj. 1971 leta so asfaltu ah cesto Poženik - Cerklje, kmalu zatem pa Še proti Pšati, sledile so še druge, vsega kakih 5 kilometrov in pol. Ko bi obnavljal vse akcije krajevne skupnosti Poženik v preteklih desetletjih, bi lahko napolnili ves časopis, meni Aloj/ Cunžar, ki una obdobji svojega predsednikov UJI vestno doku mentirana. Po njegovem mnenju bi morale krajevne skupnosti ostati, vsaj njihove tri majhne vasi namreč povezuje veliko skupnega. Med zadnjimi večjimi akcijami, ki so jih i/peljali skupaj, sta bili izdelovanje inštalacij, servisiranje TV in video tehnike, prevozništvo, mizarstvo. O kmetijstvu (na tem območju so kmetije velike tja do 7 hektarjev) žal ni mogoče trditi enako. Franc Sodnik pravi, da vlada premalo misli na kmeta. Ko poravna vse dajatve državi, mu ne ostane več dovolj, da bi lahko vlagal v razvoj kmetije. Slednje pa je po njegovem nujno, saj nas kmetijstvo ne le hrani, temveč ustvarja tudi delovna mesta Obnovljeni cerkvi, vaški ponos V Šmartnem jc danes 39 hišnih številk (troje hiš jc zapuščenih), v vasi živi 129 ljudi Pred tremi desetletji je bil edini traktor v vasi pravo čudo, danes jih imajo 28, osebnih avtomobilov pa kar 57. Razvoj gre svojo pot, na srečo pa se vas tudi pomlajuje. Tone Preložnik in Miro Stern pravita, da je v tej majhni vasi samo predšolskih otrok za cel ducat. Tudi obrt ponovno oživlja. Morda bo Oživeli celo najstarejša gostilna daleč naokoli. Ze v 13. stoletju je bila namreč tod /nana gostilna Milhar, ki je svoje čase vabila staro in mlado V Šmartnem pa se pohvalijo tudi z najstarejšo cerkvijo v cerkljanski fari Kot smo slišali že v legendi, je bila v šmartnem fara celo pred cerkljansko. V čam so baročno eeikev, posve Janez Šuštar čeno sv. Martinu, sv. ^ J sv. Micronimu, dokonc" |/ novili in dali posve11 J 1992. Tudi za to so veliko delovnih ur, k* ^ J vse vaške akcije v pref ^ Kot pravita vaška m°za f in Preložnik, jih tacOf nalogami za prihodnj r asfaltiranje dveh k'|on ceste do zaselka prenjc- sta dve kmetiji Tudi PSata s 33 hiša«1'1 prebivalci sodi med » vasi. Med drugim jc l*x značilnem izviru potoka Sicer pa vaščan Janei[J pripoveduje /lasti o *v trajajoči obnovi tam f podružnične cerkve a Magdalene, kar je terja' a k<> udarniškega dela. P^A denarnih prispevkov v ^ ^ Šuštar omenja zlasti «1 „1 Zupana, ki živi na tuje' j znatnim^ z seveda je odreza kom, pa s Kranj n Cerklje bivši'krajevni A«jgM imele posluh za obno^ no zgodovinskega s t„U O Poženiku, j^J Pšati bi lahko veliko zanimive*,'-jj,!, nam ob obisku p°* # sogovorniki ,nJV%upan>,M ;. ...... , ohliubil ; V «A* k-'f hodnost obljubil y vCi| bulj Slednji jc J^rt«. potrebam, omeni ^ le od volje občine od državnega |> / Zlcbir, f"«' d*cn»na Poženčani vse to dosegli, so se leta in leta trudili sami. Dolgo letni predsednik krajevne skupnosti, ki je zajemala še 1'šato m Šmaitno, Alojz (" unžar, je v svo|i pnpovedi segel cela tri desetletja nazaj in obnovil zgodbo o tem, kako so se nekdaj dodeljevala sredstva krajevnim skupnostim Njiho va je bila najmanjša med Jože llolk i imela inli narje (mlinska kolesa |c gnal potok Pšata), kovača, kolarja, čevljarja, tesarja, trgovca in gostilničarja. Pozneje jc oblast zalila obilmštvo, v zadnjih letih pa to spet oživlja. Sedaj jc seveda sodobnejša: proizvodnja satelitske in TV tehnike in elektronike, ključavničarstvo m avtomehanika, napeljevanje in Gorenjski glas v M EM-i__^___.-i_____f___u» mnhfttO. 2°' Ekipa Gorenjskega glasu \x> to soboto. obisku v Ukancu. Kot je bralcem Gorenj***. 'J)oPw'A mano, •><• !><> takrat (Impijalo vse nwW*'\',tn & torej i; sohofo oh ') mi pred novltn /(,r\i^KA Ukancu. reportažo o tem tn seveda o vsf" te ■< ^ kar se v ktafu sicer s.' tioruUa. Pa si čusnptsu lahko prebrali prihodnji torek l9forek, 22. julija 1997 ZA DOM IN DRUŽINO 7. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusimo Se mi gorenjskem sicer razen v J*** cvetličnjaku jajčevcev LJHBO pridelali, zato pa K0 bolje rode bučke, jajčev-Ja so poine tržnice. Pri- mSi-s- ta čas 2 veliko T J}l]a in česna in obvezno r°metn olju. 7seni jajčevci mflčlvcev-250 8 svele*a oknxlka' 60 S čebule, 2 mSJSft 30 S olja, sesekl-Mgtošil]. Po okusu damo več č"na in veliko lM'atfh jajčevcev ne olupi- fo'iii e pa P° želji. Nareže-Jjn na večje kocke. Enako t e*° tudi paradižnik. Če 'Vrže,! a' ga tudi olupimo >>ampm V ,vre,° vodo in mu KS? v,0Ž0 in "cedimo kiiu'i Na maščobi praži-Nam le toliko< da ovene-saradižn°itnareZane JaJčevce, >5Son'" seseklJan česen. )nvj n ,minut v nepokriti |opraa.k°ncu osolimo, po-»kliani ln Potresemo s se-Ne?im Peleršiljem. Lahko I sle,,J peter5dJa damo v jed Oi?ajvS č«nom, bo še UnaT* a koncu, ko damo *r°žnike, jo še pokapaj- Jajčevci, bučke, olivno olje... mo z nekaj kapljicami pravega Orvrri \a\re>\Tc\ 'Wergine" olivnega olja. Tako J , bo jed še okusnejša. Če nam bo 1/2 kg Jajčevcev, 100 g moke, 2 ostala, lahko zaužijemo hladno. tudi Sladica za danes na solata kbtfLmo,ve? vrs' svetega sadja - marelice, breskve, banane, brschi' ' ^monui s°k, sladkor, liker (npr. maraskino, Sad fUm a^ De^° v*no' sl°dko smetano. hrujif!0 Zrc2cmo na kocke. Breskve olupimo, jabolka in totem ^3 moramo takoj pokapati z limoninim soKom, da ne vio* niJ°- Na rezanemu sadju lahko dodamo tudi grozdje. Poljub dodamo stopljen sladkor in ga prelijemo s Šadn'01 ''kerJem ah Pa z belim vinom. k>lato " solato damo za 1 uro v hladilnik. Ohlajeno sadno 'krasimo s stepeno sladko smetano. Po želji na dno do 3 jajca, sol, poper, olje za cvrenje Jajčcvce narežemo na rezine. Popopramo jih, povaljamo v moki in raztepenih jajcih ter ocvremo na vročem olju. Šele preden jih ponudimo, jih solimo. Odlično gredo h krompirjevi solati ali vsakršni zeleni solati s kruhom. ■elic e damo Še kepico vanilijevega sladoleda ^_J*omqJ| zdravnik ,£bra misel cvete &°jirn0 km18*' *e doma v Evropi. Pogosto jo doma v vrtu Svojimij, /dfavilno ali tudi kot okrasno rastlino, vn s 1^'tarno '"V ro*nal° rdečimi cvetovi poživi vrt /a /diavilo °s. ko Ze ko rastl,n;» cvete (zratte M) do 50 cm visoke ^Pirajo S, mokro l<-'to, še višje). Od julija do oktobra se L V dobri J CVctkl- kl ustavljajo kobulc. - buJaio "I181' So ctcricnu ol|a- črcslovine, grančine, ki \. J dobro 1 ^anJc scca> potenje in odpravljajo krče. pi^ac.mbapase uporablja dobra misel /a Pc t nk ut SS m solate (oriRa^o).Za čaj. ki ga pnPf*^^ fe*. v/,„ne„ o l'do : ča,n, >l.čk, d;ogc k. jo damo v »° ^ -de Kol kopelm dodatek se upo >! *C 1 P"P'avimo ii 00 i eeli m i litra vooc eftjWi po tri »kodelice čaja Hnkturo m n^()I ^lii rc m,sh kuP>™ ^ pr.pravliena v i' >/ |(H) «" 'u ^ P« MvodUu Maiilo la nos pnpra L ■ c i K^czama/iloiglKenn.va/elm.lanoluO'n^ njenega soka-. ...i) ... . do_4-|t7ur' S T*° Pripravljenim m.i/ilom se ii.unažc-v niisl na 1 "^iaron v,'J"dskl |ovorici pravijo le bobnet, čober, J Vma ' ' T"',||L' d"»"-' "»^u. dobro inishka, U,na duJka. sušita, tosta, /abrla. zavrta... i Morda niste vedeli Bučke so poznali Indijanci vzhoda in zahoda, saj so v njihovih mitih igrale enako vlogo, kot jo je imelo pri Hindujcih in drugih "prajajce", iz katerega naj bi se razvilo iivl-jenje in vse pojavno. Kljub temu, da je bila bučka Indijancem sveta rastlina, so jo jedli le v pradavnih časih. Za ljudi uiitne bučke morajo biti mlade. Prav zato so jim le severnoameriški Algonkini rekli askoot asquasn, kar pomeni "zeleno pojedeno". Danes je bučka priljubljena po vsem svetu, v Afriki, Aziji in Italiji pa jedo tudi liste in zlasti cvetove te rastline. Naša beseda buča je sposojena iz italijanske boccia, ta pa iz latinske bocia, kar pomeni "sod". Italijani sicer imenujejo to rastlino zuccini in od tu je naša sposoienka za bučke ■ cukete, čuke. Jajčevec (Solanum mel-ongena) je paradilnikov in krompirjev sorodnik, zelo priljubljen v Aziji (Indiji, Kitajski) in julni Evrom. Najverjetneje izvira iz Indije, kjer so ga gojili le pred 3000 leti Vil stoletju ga je omenjal arabski zdravnik m filozof Avicena. V Evropi so ga prvič opisovali v 13. stoletju, ko so ga italijanski trgovci uvozili iz Orienta v Pizo, Genovo in Benetke. Do konca 15. stoletja so ga \tidili le kot okrasno rastli-no.potem pa so ga Španci in Portugalci zanesli v svoje prekomorske kolom je. Na veliko ga goje v Makedoniji, Metohiji m julni Srbiji. Posebej so vanj zaljubljeni Italijani m Grki. Po domače temu sadeiu pravimo melancana iz italijanske besede melanzana, ta pa izvira iz besede melo, jabolko, srbo-hrvaiki izraz patlidlan izvira iz lurfkega patluan, to pa iz perzijskega badm gan, ki je nastal iz sanskrtske besede vatingana. Enako lahko ocvremo tudi bučke, vendar te morajo biti zelo mlade, da so res dobre. Nadevani jajčevci 8 srednje velikih jajčevcev, 60 g olja Nadev: 150 g starega naribane-ga kruha, 4 stroki česna, 40 g parmezana, peteršilj, poper, sol Oprane jajčevce po dolgem prerežemo in previdno izdol-bemo nekaj sredice. Jajčevce osolimo, jih nadevamo, pokapamo z olivnim oljem in položimo v kozico, namazano z oljem. Prilijemo nekaj žlic vode ali juhe in pokrito duši-mo 15 do 20 minut. Nadev: nasekljano sredico jajčevcev, nariban kruh, sesekljan česen, parmezan, sesekljan peteršilj, poper in sol temeljito zmešamo. S tem nadevom napolnimo polovičke jajčevcev. Ko jajčevce serviramo, jih po vrhu še malo pokapamo z "vergine" olivnim oljem, da bodo še bolj sočni in okusni. Ocvrte bučke 6 manjših bučk, sol, poper, limonin sok, worchesterska omaka, 3 dl svetlega piva, 20 dag moke, 1 llica olja, 2 jajci, ščepec soli Bučke operemo in narežemo na pol centimetra debele rezine. Malo jih posolimo in po-kapljamo z limoninim sokom in worchestersko omako. Med pivo zamešamo moko, prilijemo olje, solimo, dodamo 2 celi jajci ali samo rumenjaka, iz beljakov pa stepemo sneg in ga primešamo pozneje. Olje segrejemo, bučke pa stresemo v testo in jih ocvremo. Ocvrte odložimo na papirnat prtiček. Serviramo vroče. Če želite, lahko bučke solite le na koncu. Makaroni z jajčevci 400 g makaronov, 1/2 kg jajčevcev, 20 g mletega mesa, 1/4 kg svetega paradilnika, 2 stroka česna, 50 g čebule, timijan, bazilika, muškat, peteršilj, 3 llice rdečega vina, 60 g olja, sol, poper Na olje damo sesekljano čebulo, česen in meso. Dobro premešamo in dušimo 5 minut. Dodamo na kocke narezane jajčevce (ni nujno, da so olupl-jeni) ter na kocke narezan paradižnik. Začinimo, prilijemo vino in dušimo 10 minut. Posebej kuhamo makarone, jih v topli vodi oplaknemo in prelijemo s pripravljeno omako. Se boljša bo, če na koncu kanemo nanje še nekaj kapljic pravega olivnega olja. Moda Močne barve Karibov Karibi so, pravijo, paradil na zemlji: bele plale, turkizno morje, palme, bujna vegetacija, sonce toplo sije vse leto. Narava je razvodila karibske otoke, dala svoj pečat ljudem, jim vdihnila veselje do življenja, kar se pozna tudi v živahnih barvah njihovih oblačil, v pisanem nakitu. To poletje bo na plažah tudi nadih Karibov. Torej, pisana oblačila, vsaj bluza ali dolgo ovito krilo za plažo v rdeči, oranžni barvi, vrat pa naj krase pisane ogrlice. Z malo spretnosti in domišljije jih iz gline lahko oblikujemo in poslikamo sami. Ne bodite suženj televizorja Odkar smo postali narod ljudi, ki samo sedi, nas pesti nova nadloga - tako imenovano posedanje pred televizijo. Da bi odpravili posledice nenehnega posedanja pred televizijo, imamo na voljo lahko in uspešno vajo za široke, ploske zadnjične mišice; te vaje preprečijo preširoke zadnjice. Medtem ko gledate televizijo, se usedite na tla, primaknite kolena k sebi, držite se za boke in se narahlo pozibavajte, kot da sedite na gugalnem konju; nihajte tako navzad in navzpred. Začutili boste, kako se vam zadnjične mišice stisnejo, krvni obtok bo ves oživel in - to, kar je pomembna stvar - odkrili boste, da vas guganje zabava. Kar na lepem boste imeli dovolj moči, da boste vstali, ugasnili televizor in Šli na sprehod. ŽE TRETJE LETO SKUPAJ - ZA LEPŠI VIDEZ faitghi. d'alga ALGOMAR SIMBOL KAKOVOSTI -ANTICELULIT IZ MORSKIH ALG 100 % naravni izdelek NAVDUŠENJE TISTIH, KI SO GA ŽE PREIZKUSILE, POTRJUJE DEJSTVO, DA Algomar PRESEGA MEJE DELOVANJA TRADICIONALNIH ANTICELULITOV 2e po prvi terapiji (6 nanosov) se obseg prizadetih delov telesa zoža za 2 - 4 cm. O tem se je prepričalo že veliko žensk, ki so ga preizkusile in ga redno uporabljajo. Učinkovitost je skrita v morskih algah, kl imajo naravno lastnost 'razbijanja' celulita. Alge koži vračajo prožnost ter izgubljeno vitalnost. 1 komplet (3 vrečke po 100 g + 50 ml gela) zadostuje za 6 nanosov od kolena do pasu. Naročila in informacije po telefonu 066/24 752 ali na naslovu: d.o.o. C. no Markovec 23, 6000 Koper. 1 komplet Algomar 3500 SIT ♦ poštnina 2 kompleta Algomar 6390 SIT + poštnina KULTURA UREJA: Lea Mencinger KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Mali galeriji razstavlja slike akad. slikar Franc Bešter. V Galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava likovnih del akad. kiparke Alenke Viceljo, v Galeriji Mestne hiše pa spominska razstava akad. slikarja Marka Šuštariča. V Galeriji Pungert je na ogled fotografska razstava Stanislava Jalovca. V prostorih Iskrateling razstavlja slike akad. slikar Zmago Puhar. JESENICE - V Kosovi graščini je na ogled razstava Je ukuhano oglje - oglarjenje pri K.O. sv. Katarina nad Tržičem. Razstavo je pripravil Tržiški muzej. V razstavnem salonu Dolik je odprta razstava slik nastalih v 18. planinski slikarski koloniji Vrata '97. KRANJSKA GORA - V Liznjekovi hiši je na ogled razstava Lončarstvo iz Šenjerneja. POKLJUKA, RUDNO POLJE V Šport hotelu na Pokljuki je do 28. julija na ogled razstava del nastalih na 5. triglavsko kiparskem taboru. V učnem centru slovenske vojske je vsak dan odprta Triglavska likovna galerija. BLED - V belem salonu hotela Toplice razstavlja akad. slikar Franc Vozel. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled fotografska razstava ob 50-letnici Fotografskega društva Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava skulptur kliparja Manolisa Thomakakisa KROPA - V Kovaškem muzeju razstavlja izdelke umetniškega kovanja Adam Krzišnik ŠKOFJA LOKA - V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava ob 60-letnici Muzejskega društva Loka in zamore s krono, v okroglem stolpu Loškega gradu pa je na ogled razstava brižinskih spomenikov. V Loškem muzeju je na ogled prenovljena klobučarska in glavnikarska zbirka ter nova stalna zbirka pregled arheoloških obdobij na Loškem. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 17. ure. V galeriji Ivana Groharja razstavljajo člani društva umetnikov Sk. Loka. V Galeriji Fara so na ogled slike članov likovnega kluba Dolik z Jesenic. V mini galeriji Upravne enote Skorja Loka razstavlja slikar in grafik Berko iz Škofje Loke grafiko in mešano tehniko z naslovom Sence in odsevi pisanega cvetja. V Knjižnici I. Tavčarja je na ogled knjižna razstava publikacij članov "profesorskega ceha" in Muzejskega društva v Šk. Loki. TRŽIČ - V Paviljonu NOB je na ogled razstava del akad. slikarja Nikolaja Omerze. FOTOGRAFSKI NATEČAJ Železniki - Planinsko društvo Železniki ob svoji devetdesetletnici podaljšuje fotografski natečaj na temo "Ratitovec" do 10. septembra letos. Avtorji lahko pošljejo po osem diapozitivov v okvirčkih velikosti 5x5 cm, označenimi z oznakami za projekcijo, zaporedno številko in naslovom dela. Priložena naj bo zaprta ovojnica s točnimi podatki avtorja, na zunanji strani pa seznam poslanih del. Med avtorje bo razdeljeno pet denarnih nagrad, prva nagrada je 20.000 tolarjev. O nagradah odloča žirija, v kateri sta Tone Mlakar in fotograf Tomaž Lunder Diapozitive je treba poslati na naslov PD Železniki, p.p. 16, 4228 Železniki. Projekcija prejetih del bo na osrednji proslavi v Kulturnem domu v Železnikih v septembru letos. Nagrajena dela pa bodo razstavljena v Blagovnici Loka v Železnikih. GOSTOVANJE GODBE GORJE V FRANCIJI Pred kratkim se je z enotedenske turneje po južni Franciji vrnila Godba Gorje. Na povabilo organizacijskega komiteja festivala mest Mazamet in Cerpentrans je nastopila na festivalu Orkestri brez meja, na katerem je sodelovalo deset orkestrov in maržoretnih skupin iz desetih evropskih držav. Tridnevni festival se je zaključil nadvse atraktivno na razprodanem mestnem stadionu, na katerem se jc vsaka skupina lahko predstavila z dvajsetminutnim nastopom. Godba Gorje je zaigrala izbor slovenskih skladb pod vodstvom dirigenta Andvja Arnola in požela močan aplavz. Prireditev se je zaključila s skupinskim nastopom vseh orkestrov, ki so pod vodstvom slovenskega dirigenta Andvja Arnola zaigrali Evropsko himno. Dirigent je discipliniral več kot petstočlanski orkester, dinamično in stilno prefinjeno vodil glasbenike in ob koncu vključil tudi škotske dude. Navdušeno občinstvo je ob koncu celo zahtevalo ponovitev skladbe. Gorjanska godba, ki je letos praznovala svojo devetdesetletnico delovanja, je še enkrat dokazala, da je vrhunska amaterska glasbena skupina, ki s svojim igranjem in tradicionalno gorenjsko nošo žanje simpatije kjerkoli nastopa. Seveda pa so si godbeniki iz Gorij tudi tokrat nabrali novih glasbenih in organizacijskih izkušenj. ROŽMARIN IZ MONTREALA Folklorna skupina Rožmarin iz Montreala, ki že petnajst let vzgaja mlade slovenske plesalce, pod vodstvom Rozine Hozjan Rogan gostuje v tem tednu vse do 27. julija po Sloveniji. Predstavili so se že v Ankaranu in Ljubljani, nastopili pa bodo še na Vrhniki, v Kočevju, v Kostelu, bivanje pri nas pa bodo zaključili na tradicionalnem folklornem festivalu v Beltincih. V Kranju se bodo slovenski folkloristi iz Montreala mudili v petek, 25. julija. Srečali se bodo s folklorno skupino Sava Kranj, obiskali tovarno Sava, popoldne ob IX ur i pa se bodo predstavili Kranjčanom z nekaj plesi pred kranjskim vodnjakom v starem delu mesta. Razstava del 5. Triglavskega likovnega tabora VEČ NAGRAJENIH DEL KOT LANJ Pokljuka - Še ta in naslednji teden bo v Šport hotelu na Pokljuki odprta razstava likovnih del, ki so nastalajj* letošnjem 5. Triglavskem slikarsko kiparskem taboru. Na razstavi je več kot 130 slik in kipov, ki jih je ustvajj 121 slikarjev in kiparjev iz Slovenije in tujine, po splošni oceni pa letošnji likovni tabor ne izstopa samo m številu udeležencev, pač pa tudi po kvaliteti ustvarjenih del. Razstavo je v soboto odprl predsednik Milan Kuj Kasneje se bodo slike preselile v Triglavsko galerijo, ki domuje začasno v Učnem centru Slovenske vojske na Rudnem polju in je obiskovalcem prav tako vedno na ogled. Organizatorji pa bodo tako kot že nekajkrat doslej izbor najzanimivejših likovnih del tako kot doslej z občasnimi razstavami predstavljali tudi po raznih krajih po Sloveniji. Ko se je pred petimi leti nekaj več kot trideset likovnikov odzvalo vabilu na prvo likovno kolonijo, ki za svojo temo uporablja simbolni pomen Triglava in drugih gora ter pogorij, si organizatorji pač niso predstavljali, da bo druženje domačih in tudi tujih likovnih ustvarjalcev že v nekaj letih utegnilo tako narasti. Privlačnost te likovne kolonije ni le v predpisani temi, ki je dovolj široka, da avtorjev nikakor ne omejuje, pač pa tudi v sami lokaciji sredi pokljuških gozdov in daleč Janez Ambrožič - se J^Aj. zaradi obilice kvalitetniji odločila podeliti več pnjrj kot prejšnja leta opozoril na izjemno n^jfi nost ustvarjalnih pristop0 W krajinski motiviki, na§! tr jih lahko prav toliko, *°h bilo sodelujočih na taboru: sobivanje raz'1 ^ likovnih govoric je Pr^N pomembnih lastnosti k|{ glavskega tabora. ___Jidi Triglavska galerija - Zbirka likovnih del se je z letošnjo peto kolonijo povečala na več kot 400 slik in kipov. - Foto: L. M. naokoli tja do Bohinja in tudi višje v gorovje. Prav tako je druženje akademskih slikarjev in ljubiteljskih likovnikov očit- Slika za skupno humanitarno akcijo Že lani sta organizacijski komite Triglavske spominske akcije in časopis Gorenjski glas pripravila licitacijo podarjene slike za humanitarne namene. Denar od prodane slike slikarja Henrika Marchla, ki jo je podaril organizacijski komite, je bil izročen družini v Strmci, ki je izgubila očeta. Letos je sliko, ki se bo prodala na dražbi, med več kot sto razstavljenimi deli, izbrala Štefka Kučan, odločila se je za delo akad. slikarja Janeza Ravnika z naslovom Jutranja zarja. Slika bo v kratkem objavljena v Gorenjskem glasu skupaj s povabilom vsem, ki bi hoteli na licitaciji kupiti sliko, katere izkupiček je namenjen v humanitarne namene. Naporna sezona za FS Sava SAVSKA FOLKLORA GRE V BRAZILIJO Kranj - Medtem ko je za večino folklornih skupin poletje čas počitka ali vsaj občasnih nastopov, pa se nekatere, ki načrtujejo pomembnejša gostovanja, sezona še kar traja. Tako tudi za Folklorno skupino Sava, ki 13. avgusta odhaja na dvanajstdnevno gostovanje v Brazilijo. Letošnjega 11. mednarodnega festivala folklornih skupin v Praia Grande v bližini Sao Paola se po sklepu slovenskega CIOF udeležuje Folklorna skupina Sava Kranj Vodja skupine Zvone Gantar je že pred časom izbral 35-člansko skupino, v kateri bo sedem godcev, dvajset plesalcev in sedem tamburašev predstavljalo slovensko folklorno dediščino. "Za FS Sava je to seveda pomembno gostovanje, zato se nanj pripravljamo že kar pol leta. Pripravili smo zanimiv program s Šestimi plesnimi točkami, med njimi so trije gorenjski plesi, pa še primorski, prekmurski, belokranjski in pa dolenjska ohcet. Poleg plesnih nastopov na prireditvenem prostoru, menda gre za posebno velik oder, zato bomo temu prilagodili tudi naše plesne postavitve, nas čakajo se manjši pevski nastopi, nastopi godcev, sodelovanie v plesnih delavnicah, nastop ob posaditvi drevesa miru, za katerega bomo prinesli tudi zavoj slovenske zemlje in drugo," je povedal vodja skupine Zvone Gantar. Dogovarjajo se tudi s slovenskimi i/seljenci, da bi na edini no tista prava formula, ki tako ene in druge v lepem naravnem okolju spodbuja in vabi k druženju. Po drugi strani pa je množičnost tej prireditvi bržčas zagotovljena, saj ima organizator kot kaže na voljo dovolj prostora in tudi sredstev zbranih s pomočjo sponzorjev, da gosti teden dni celo stotnijo ustvarjalcev, kot je bilo to letos. Ob takšni množici, letos je bila udeležba res izjemna -kar 121 likovnikov - pa se organizatorjem že nekaj časa pojavlja prostorski problem. Kam s tolikšnimi likovnimi deli? Samo letos je nastalo okoli 150 slik in kipov, ki jih bodo potem, ko bo razstava v hotelu zaprta, šla v galerijski deno na Rudno polje. Več kot 400 slik in okoli 50 plastik nastalih v zadnjih letih jc vsekakor več kot lepa zbirka, ki pa, tega se organizator seveda dobro zaveda, mora potovati v primernem izboru po drugih slovenskih razstaviščih. Lani je takšen likovni izbor bil na ogled tudi v prostorih Ministrstva za obrambo Republike Slovenije v Ljubljani, v avli Občine Nova Gorica in drugje. Na otvoritvi je o likovnih dosežkih letošnje likovne kolonije govoril član žirije Da-mir Globočnik. Letošnja žirija v njej so bili še Zoran Krzišnik, Franc Zupan in Priznanja iz rok k predsednika in z% Ne zgodi se ravno P°Sf% da razstavo odpre prws io nik republike, kot Je Jl\ tokratni otvortvi to nvH sto opravičeno odsotM ministra na kulturo f. predsednik države Kučan. Predsednik je> pred njim pa žena S^h tudi podelil nagraje^ Jocovo priznanje •*! nanje z zlatim lip0^ listom so prejeli: Crtoi Frelih, VVang Huiqifl'fi\ in Alfonz Pinosa. "V nanje s srebrnim foton>l Marjan Maznik, ML lluthessing in Franc ■>%. binek. Priznanja z br0^. tim listom pa Danica p< Gala, Cilka Zmahar, m Cegnar, Viktor Rolo** Janez Ravnik. Kot je povedal Ff^Sj sopredsednik organiZaC] spi komiteja Triglavski ^ minske akcije, naj bi a p iz Triglavske galerije 1 kem razstavili tudi V ■ Trenti v tru Triglavs parka. Za se Informacijski' aro - pfo va, da bi lahko v teh P/.; kega n.»™ -•da) sc p^jA predstavih okoli tr'dv |iM štirideset del nastalm oii ni koloniji na Poklji'K za prodajno razstavno M bodo poimenovan ^ ,ja gaicrna 2. Ker naj -jeseni gospodarsko » j« Triglavski galeriji ota°lM tudi registracijo, }>0*M mogoče uresničiti sc " terega od načrtov, ki s \ nekaj časa zastavlja. L foto: KNJIGA O NARAVI ZA OTROKE kt*11 Založba Mladinska knjig« l/vJ'1''-,Vn' Nan'Vavt| Imenitna knjiga za sončne dni (Angel« predstavna opiemo /a prcživet|c v naravi /navanjc'J nieprosta /avetja, ra/lične viste prehrane, sp,()V c kili sledi, označevanje poti in risanje zemljt*vl $c rn . Pred kratkim je treh knjig, ki govorijo o naravi in Življenju v njty „■ najmlajšim bralcem naravoslovnih knjig, v katerin c^ dan, ko so prosti, sodelovali na prireditvi, ki jo pripravljajo v pričarajo čudoviti svet na prostem Vse tri knjige Zvezi Slovencev. Čeprav na tej mednarodni prireditvi pre- iz angleščine dstavljajo slovensko folkloro, pa si morajo za pot in druge stroške kar okoli tretjino vseh potrebnih sredstev priskrbeti sami. Zato še iščejo sponzorje, kljub temu pa bodo kar precejšnjo vsoto primaknili tudi iz svojega žepa. Letošnja sezona je bila za savske folkloriste še posebej kako sc znajdemo v naravi, opazovanje vremena delovna. Bili so v kranjski delegaciji, ki jc obiskala pobrateno drugih koristnih navodil nrir<^fl 0\ mesto La Ciotat v Franciji, povabljeni so bili na festival v Raziskujem naravo (('lane VVatts) je komolet I Kutino lik pred odhodom v Brazilijo bodo še sodelovali na 27. delovnega zvezka z navodili, kaj in kako W| cV*fa beltinskem folklornem festivalu v Beltincih, nekaj dni prej, 25. opazujemo v naiavi od drobnih živalic in ptic" do>n ^ t\c julija, pa sprejemajo v goste folklorno skupino Rožmarin i/ dreves Zbirki sta priložena tudi povečevalno ste |ctg kanadskega Montreala. Stiki s to skupino so se okrepili po letu daljnogled, s čimer sc DajmlajiJ prav ob tem iccdju pivic v življenju. .. »:v0 „j| Poskusi v naravi pa bralcem predstavlja iiravo /a mlade planince so jm.o gotovo n*rh tnice ustanovitve skupine v naslednjem letu. • Lea Mencinger postanejo lavcdni prebivalci te Zemlje t.irii u, ini vreu .fl Pomembno )c otroku že v rani mladosti v/bju p ■ u.Io veljaj io,*. fa J srečanje motoristov v Žireh Jlotor Kawasaki za obiskovalca Y?u'' konec tedna so imeli v Žireh motoristi glavno besedo. In ne samo na travniku, kjer so se zbrali, i Po okoliških cestah jih je bilo polno. Ostali vozniki so morali biti pri srečanjih z njimi skrajno ^ 'dni, saj se ogromne količine popitega piva in žganja pač poznajo na vsakomur. l«l .,^a ne bo pomote, zbor motoristov, [j jHHKTT 77^~~*~ disciplinah, ^^organiziral motoklub Rolling •4 0n 12 Zirov, ni niti slučajno popivanje jjT^iOflosti, večina tam prisotnih se ' »sala povsem pristojno. Se pa je po %nStran' tudi dogaJa,°' da so sc CVJ^toristl odpravili na "ježo" '*eh ^a dovo'J 0 ,em' saJ so Dm v * ^en* L- cen'ru pozornosti predvsem »le;!.konJički. Taki in drugačni; redki jvjj*1' ,stevilni chooperji, najbolj zani- I Dra°C "td" ^ares Prava Pasa za oči, EJJJ motoriste kot tudi za ostale o|ejarazstav' pa niso bila le motorna K > s svojimi usnjenimi oblačili so se torerrf2^' tUdi nJmovi lastniki. In ne jija7emirn0 dejstva, da človeška dom-I Q, .s nirna meja, kar se je videlo tako 0Hat,.ači|ih kot tudi pri okrasnih En 'n barvah motorjev. Po navduši? lreP'JanJu >n nazdravljanju po ^nannem snidenju je bilo na vrsti . JanJe s popravki na motorjih, Motorist je včasih bolj atraktiven kot motor. Valjenje 50-litrskih pivovskih sodov s prednjim kolesom motorja je bilo še posebej zanimivo, za atrakcijo pa sta poskrbela tudi tam prisotna policista (seveda tudi onadva na motorjih), ki sta se po nekajkratnem nagovarjanju v valjenju soda preskusila tudi sama. Za to gesto sta si seveda prislužila gromak aplavz. S tem pa pristnih odnosov med policijo in ostalimi motoristi še ni bilo konec, saj so se slednji z njuno privolitvijo z veseljem usedli na njuna konjička in pozirali pred fotoaparati. Tako redko priložnost se pač splača ovekove-čiti tudi s fotografijo. Tokratno tridnevno srečanje motoristov v Žireh je minilo v pravem motorističnem vzdušju. Se blato, za katerega je bil kriv petkov dež, je na svoj način prispevalo k pravi atmosferi. Prireditelji zbora Rolling Bones klub pa je za vse obiskovalce, ki so morali za ogled srečanja odšteti tisočaka, pripravil še posebno presenečenje - Kawasaki ER-5, s katerim se je eden od obiskovalcev odpeljal domov. • S. Šubic 55-letnica terorja v Kokri Kokra - V nedeljo je bila pri spomeniku talcev v Kokri tradicionalna spominska slovesnost, ki sta jo pripravili KS Kokra in KO ZB Kokre, v sodelovanju z ZB Kranj in Kokrškim odredom. Letošnja slovesnost je bila še posebej svečana, saj mineva 55 let od poboja talcev in požiga vasi Kokra. Ob tej priložnosti so razvili tudi novi prapor KO ZB Kokra. Slavnostni govornik je bil župan občine Preddvor Miran Zad-nikar. • S. Š. 1» -lnsko srečanje pri Belajcovih na Hlavčih Njivah ;jfi»vf 113 ^"^'"ar je razkropljena po vsej Gorenjski, najstarejša sestra Mici pa živi celo v Avstraliji. 1Q. julija Pri ift Belaje so se zbrali štirje rodovi LNk2.na Hlav*u>" Njivah S^ / "0«»l je bi.O v Nil? na m»U gasilski S* 22? ltlrJ« I Mki rna? ()d Na šestdeset rodovi nujstar- 'J>ii| l4,""**"3-«nesečneRa Kle- tMlc' le '° sc rodili v majhni TeeanJH, do vasici Hlavče njive, ki danes šteje dvanajst hiš. 22. maja pred štiridesetimi leti sta se z možem Irancem odpravila v daljno Avstralijo, kjer sta si v mestecu Fairficld v bližini Sidncvja ustvarila družino. "Sprva je bilo v Avstraliji kar hudo. Z možem sva prišla brez prebite pare, z malo prtljage. Še angleško nisva /n.ila, zato smo se sprva spoia/umcvah kai / rokami, a sva se nato hitro učila, tako tla s\a se kmalu pnvadila," se jc Mici spominjala svojega s fcjpv V,,r;^<.............u rojsti|v domačije, ki jo je pred pnhoda v Avstralijo. Pravi, da je bilo najbolj zanimivo ob prvem božiču, ko je v Avstraliji na pohodu poletje, medtem ko so pri nas božiči beli. A danes snega ne pogreša več, pravzaprav ji je življenje na najmlajši celini všeč, le narava je bolj pusta kot pri nas. "Danes v Sidnevju živi okoli 2000 Slovencev, ki sc srečujemo v klubu Triglav in v Slovenskem društvu, imamo tudi svojo cerkev, ki jo vodi pater Valerijam Naročeno linam Rodno grudo, dvakrat tedensko pa na tamkajšnjem radiu poslušamo slovensko oddajo," pravi Mici, ki je tokrat tretjič na obisku v Sloveniji. In prav ta obisk je bil tudi povod, da so se Stržinarjevi zopet zbrali na svoji domačiji, kjer zdaj gospodari Rudi Stržinar. Ob mojem obisku se jih je pri Bclajcu nabralo že okoli šestdeset od [Mrko osemde set, kolikor naj bi jih tudi prišlo. No pred njimi je bila še tielpna sobote, tako da Jih kasneje verjetno še kaj prišlo. Mici, ki si je med tokratnim obiskom celo zlomila nogo, pa bo v naslednjih dneh skupaj /. možem odpotovala 5e v Toronto, kjer bosta obiskala moževe sorodnike Srečno pot! • S. Subic Semenj na Okroglem Okroglo - Na današnji dan goduje Marija Magdalena, zavetnica cerkve na Okroglem, zato so imeli minulo nedeljo Okroglani smenj. Kot je navada, so ga organizirali skupaj s tamkajšnjim Domom oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije. Na prireditvi pred Domom oddiha, ki je sledila dopoldanski maši, so sodelovali citrar Miha Dovžan in Joži Kališnik (na sliki), družina Kokalj iz Ovsiš, Cirila Fleis, Majda Kunčič, Pavel in Petra Marčun, Melita Maček in Naklanski harmonikarji, program pa je povezoval Jože Mohorič. Prireditev je potekala v prijetnem vzdušju, govorniki pa so se spomnili tudi Toma Zupana, duhovnika in profesorja, ki je 32 let živel na Okroglem. Letos pa se spominjajo šestdesetletnice njegove smrti. Tomo Zupan je namreč v svoji oporoki Zvezi slepih in slabovidnih zapustil zemljišče in poslopje, kjer se sedaj tudi nahaja Dom oddiha. • S. S. Skupno srečanje krajanov Lancova Krajevna skupnost Lancovo je pred dnevi organizirala za vse svoje krajane pohod na Lipniško planino na Jelovici. 61 krajanov se je zbralo okoli spominskega obeležja 25 padlim borcem, kjer so se najprej seznanili z zgodovino paše na Lipniški planini in s partizanstvom na Jelovici. Nato so pot nadaljevali proti Goški ravni, kjer so v obnovljeni koči pojedli enolončnico. V KS Lancoco upajo, da bo njihovo druženje postalo tradicionalno, saj le-to krepi zavest, da živijo v krajevni skupnosti, ki se trudi po svojih močeh povezati ljudi med sabo, nam je v prispevku zapisala Ivanka Korošec, tudi udeleženka srečanja. Mi pa dodajamo, da bi kaj takega lahko poskusili tudi drugod po Gorenjskem. • S. Š. I Švicarski nageljni na Gorenjskem Podblica - S Podblicc nas je poklical Franc Bešter, ki je dejal, da tako lepih in bujnih nageljnov, kot jih ima njegova žena Angelca na okenskih policah, še ni videl. In smo šli pogledat. Špančevih, kot se po domače reče, ni bilo težko najti, saj je nageljnov okoli hiše zares veliko. Kot smo izvedeli, so to švicarski naglji, ki cvetijo skozi vse leto, tudi pozimi. Le to je treba paziti, da niso na hujšem mrazu od -10 stopinj celzija. Angelca goji naglje Že približno dvajset let, a kot pravi, tako dobro še nikoli niso cveteli. Tako je mož Franc na enem oknu preštel kar dvesto cvetov. • S. Š. Srečanje planincev na Kališču Kališče - Na Kališču je bilo v nedeljo peto srečanje prijateljev Storžiča, na katerem se je zbralo kar precej planincev. Srečanje je organiziralo PI) Kranj in je potekalo v okviru jubilejev, ki jih letos praznujejo kranjski planinci. Tako letos mineva 50 let alpskega odseka, 20 let postojanke na Ledinah in drugih. Slavnostni govornik je bil predsednik društva Franc h kar. Ob tej priložnosti jc bila tudi seja gospodarskega odseka planinskega društva, na kateri so sc dogovarjali o sanaciji tovornih žičnic in planinskih postojank pod okriljem PD Kranj. • S. S. GORENJSKI GLAS • 10. STRAN REPORTAŽA Petek, 22. jujtifj^ 35. čipkarski dan Letos ponovno tudi sprevod Jubilejne prireditve ob 35. čipkarskem dnevu v Železnikih so minile v presenetljivo velikem obisku, le vreme prirediteljem ni bilo posebno naklonjeno. V nedeljo so se z osrednjo prireditvijo in tekmovanjem klekljaric zaključile letošnje jubilejne prireditve 35. čipkarskega dne, na katerih so se spomnili 90. obletnice klekljarstva. V Turističnem društvu Železniki, ki je bil organizator, ugotavljajo, da je obisk presegel pričakovanja, le muhasto vreme ni dovolilo, da bi vse prireditve izpeljali do konca. Ves teden so v Železnikih potekale prireditve ob jubilejnem 35. čipkarskem dnevu, ko se kar vrstijo razna športna tekmovanja, koncerti in zabave. Največ jih je seveda ob koncu tedna, in tako je bilo tudi letos. Posebnost letošnjih prireditev je vsekakor bila 90. obletnica čipkarske šole v kraju, ki so ji v četrtek s podelitvijo priznanj in otvoritvijo razstave izdelkov učen- cev posvetili posebno pozornost. Druga značilnost letošnjih prireditev je širjenje vsebine na druge stare obrti, saj razstava izdelkov starih obrti, zlasti pa prikaz teh obrti v nedeljo kaže na to, da v Železnikih niso lahko ponosni le na čipke, pač pa lahko obiskovalcem prikažejo še marsikaj drugega zanimivega. Posebnost teh poletnih prireditev v Železnikih, ki jih je letos mogoče šteti tudi v okvir prvega praznovanja novega občinskega praznika, je zagotovo tudi ta, da pomislijo tudi na vse starostne skupine. Poleg otvoritvenega koncerta tenorista Janeza Lotriča in organista Toneta Potočnika v cerkvi, večera podoknic, pro-menadnega koncerta pihalnega orkestra "Alples" in kulturnih programov ob otvoritvah letošnjih kar treh Najspretnejše letošnje klekljarice Na tradicionalnem tekmovanju v klekljanju je letos sodelovalo 28 otrok in 27 odraslih (med njimi tudi dva mola). Najboljši so bili: 1. skupina - sukani ris: Špela Janšek, Larisa Mahnič, Nina Kas telic. 2. skupina - labice: Gašper Rupnik, Ana Ahlin, Tina Trojar, 3. skupina - labice s platnom: Veronika Rupnik, Helena Ahlin, Tadeja Trojar, skupina - krotek: Monika Zabrijan. Odrasli - skupna uvrstitev: Metoda Čeferin iz Cerknega, Lojzka Ravnihar iz Žirov, Marica Soklič iz Železnikov; domače klekljarice: Marica Soklič, Rezka Pintar, Lojzka Benedičič. Dokaz, da klekljanje ni le ženska spretnost razstav - vsemu temu so prisluhnili predvsem odrasli, niso pozabili tudi na otroke: lepo je uspel petkov "živ -žav", mladi pa so bili nad nastopi ročk skupin tako navdušeni, da so se na igrišču v Dašnici zabavali kar dva dni. V nedeljo so osrednjo prireditev začeli s klekljarskim sprevodom, ki je bil po dobrem desetletju premora s pomočjo konjeniškega kluba Ratitovec in sodelovanju folklorne skupine domače osnovne šole zopet organiziran in z aplavzom po vseh Železnikih toplo sprejet. Na prireditvenem prostoru ob plavžu so nato začeli s tradicionalnim tekmovanjem v klekljanju, da bi obiskovalcem ne bilo dolgčas pa so poskrbeli člani folklorne skupine "Mali vrh" iz Nemilj. Obisk osrednje prireditve in razstave čipk v galeriji Muzeja je po ocenah organizatorjev presegel vsa pričakovanja, le poznopopol-danski dež je preprečil tradicionalno zabavno prireditev. Tisti, ki so si želeli zabave, so morali torej v Železnike že dan prej, in med njimi je bil tudi predsednik državnega zbora dr. Janez Podobnik, ki je bil glavni pokrovitelj letošnjih prireditev. Za letošnjim čipkarskim dnem bo ostalo tudi lepo spominsko obeležje posvečeno klekljaricam, omenimo pa še, da bo resnično lepa prodajna razstava čipk v galeriji Muzeja odprta vse do konca meseca med 9. in 18. uro, Turistično društvo Železniki pa je za uspešno organizacijo in delo tokrat prejelo tudi Srebrni znak Turistične zveze Slovenije. Po več kot desetletju so v Železnikih z aplavzom p°z6 „ klekljarski sprevod Obeležje klekljaricam v Železnikih Prenovljena prodajalna Plevna Bogata izbira v majhni prodajalni Konec maja je vrata kupcem odprla prenovljena Merkurjeva prodajalna Plevna, ki se nahaja na Stari cesti 23 v Škofji Loki. Notranji prostori prodajalne, ki bo drugo leto praznovala svojo tridesetletnico, so bili prenovljeni od stropa do tal. Prepleskali so stene, staro opremo zamenjali z novo, vstavili nova stekla, zamenjali tla in posodobili poslovanje z računalniki.... Za zunanji izgled prodajalne pa je Merkur poskrbel že pred dvema letoma. 26. maja je tako Plevna zasijala v povsem novi luči in s še bogatejšo izbiro na prodajnih policah. Nova razporeditev prodajnih polic je po novem prijetnejša za oko in bolj smotrna. Omogočila je razširitev najbolj značilnih skupin prodajnega programa prodajalne. Tako kupci lahko izbirajo med popolnejšo ponudbo na vodoinštalacijskem oddelku, na oddelku vijakov in okovja in na oddelku kopalniške opre- me. Avgusta bodo kupcem ponudili tudi veliko izbiro keramičnih ploščic. Poleg že omenjenih prodajnih skupin v Plevni na 120 kvadratnih metrih prodajnih površin kupcem nudijo tudi material za centralno kurjavo, sanitarno keramiko, zeleni program, izolacijo in osnovne izdelke Črne metalurgije Slednje imajo shranjene na 400 kvadratnih metrih zunanjega skladišča. Na željo kupca jih razrežejo na različne dolžine, izdelke, ki ne prenesejo dežja in ostalih vremenskih spremenil^ pa hranijo v kleti na 120 kvadratnih metrih pokritega skladišča. Tako kot v ostalih Merkurjevih prodajalnah vam tudi v Plevni omogočajo brezplačno dostavo na dom. Na oddelku vijakov m okovja je Plevna ohranila klasičen način strežbe preko pulta, / ostalim prodajnim programom pa si kupci lahko postrežejo satni Seveda jim ob vsakem trenutku z nasveti na pomoč YxiS^fi prodajalci. Skupaj s p°s'°Vp|Cv" Darkom Krekom, so v | zaposleni štirje. . nv Plevna si je v skof^0t#s desetletjih poslovanj;« P ^ pt veliko stalnih kupcev. ^ prihajajo le iz »Vj ampak se pripeljejo ^t Selške in Poljanske ^11 Medvod in celo iz Kranj'(,v h njim, je veliko obrW* ^ podjetnikov, saj v . .jst"vV 40 odstotkov prodaje pre | upi o prodaja. Najbolje bo, da se o ^ •tnl ponudbi Merkur^ J Jeloske prodajalne ki pričate sami in 1° o(jpnl Njena vrata so ^aml9> 1 vsak dan od 8. °o ^Q I ob sobotah pa od »• ure. 3> MERKUR AUTOMOBILSKI TRG *fe 11. STRAN • GORENJSKI GLAS i\,ani°sl deluje sorazmerno ' nekohko težje sc je vbrizgom pa slovi po zelo dobri ekonomičnosti. S končno hitrostjo in pospeški bi morali biti zadovoljni tudi izbirčneži, če so seveda pripravljeni spregledati ali upoštevati, da je motor nekaj časa po zagonu nekoliko hrupnejši in povzroča kar precej tresljajev. CENA do registracije: 27.236 DEM (Porsche Slovenija, Ljubljana) Seat cordoba TDi: španski temperament s volkswagnovim športno naravnanim in varčnim turhodizlom. sprijazniti tudi s pretirano plastičnostjo armaturne plošče in oblog na vratih, vse ostalo razen stikal za odpiranje stekel je na svojem mestu in dovolj pregledno. Pri različici z oznako SXE je na voljo tudi dovolj opreme, ki seže od osrednje ključavnice in elektrike za pomik stekel do volanskega ser-voojačevalnika in obeh varnostnih zračnih vreč. mogoče peljati skoraj tako, kot bi imel bencinski motor. Vseh 90 konjskih moči se namreč lepo odziva voznikovim ukazom na stopalki za plin, turbo-dizelski motor z neposrednim +-+-+varčen in zmogljiv motor ++oblika ♦ prostoren prtljažnik —preglednost nazaj -hrup in tresljaji pri hladnem motorju -preveč plastična notranjost Motor ima oznaki na maski hladilnika in na prtljažnem pokrovu, obarvani sta v rdeče, kar najbrž ponazarja, da se jc s tem avtomobilom S cordobo 1.9 TDi si je torej mogoče privoščiti tudi nekoliko ■ £gj bolj dinamično vožnjo. Avtomobil ima dokaj trdo podvozje, ki zna v ostreje voženih ovinkih dobro držati smer, vendar je potrebno upoštevati, da je motor občutno težji od bencinskih, zato nos vleče nekoliko po svoje. Kdor kupuje avtomobil z beležnico za zapisovanje stroškov za porabljeno gorivo, pa bo v tem avtomobilu najbrž našel kar pravega partnerja. Stabilizator zraka na pokrovu prtljažnika poudarja športni pridih limuzine spodnjega srednjega razreda. TEHNIČNI PODATKI: limuizi-na, 4 vrata, 5 prestav. Motor: štirivaljni, štiritaktni, vrstni, dizelski s turbinskim polnilnikom, nameščen spredaj prečno, poganja prednji kolesi, 1896 cem, 66 kW/90 KM; petstopenjski ročni menjalnik. Mere: d. 4140 mm, š. 1640 mm, v. 1420 mm, medosna razdalja 2440 mm, prtljažni prostor 455/760 I. Najvišja hitrost: 180 km/h (tovarna), 185 km/h (test), pospešek od 0 do 100 km/ h: 12,5 s. Poraba goriva po EU normativih: 4,1/6,4 I plinskega olja na 100 km, poraba na testu: 6,71. • M. Gregorič °Pel: 26 novih Modelov do leta 2001 mški Opel namerava v naslednjih letih še okrepiti VfonT ^n,cRa najmočnejših avtomobilskih koncernov 'ctapref/.alu) so v ,1C'° knjigo zapisali, da bodo do konca **eiWUaviu kar 26 novih ali posodobljenih modelov, med k"ieOrni h ^U lluvin au posouomjcnn narC(j«° ludi oscm gospodarskih vozil. Ze prihodnje leto *Vtornobil novih vo/''' vklJuCno z novim enoprostorskim pr'ka/ai, m sPodnjega srednjega razreda zafira, ki ga bodo 0p|Ov na Jonskem avtomobilskem salonu v Frankfurtu. Cllclu$u . Pr°dama ofenziva je opazna tudi v investicijskim ILtncni'li tJ lctos za posodobitev tovarn v Nemčiji *kiw '..SKupno kar 1 miiM.rd, ma,k. Lansko leto so izdelali Sn uf° kar2milijai lcC og7c6(50° "lebnih avte hrti *75 za 2,5 odstoka v. _ v primerjavi z "'n gre i t Za 2,5 odst°ka več. Na domačem nemškem trgu "»aja So 'et0* s'cer nekoliko slabše kot lani. Od januarja do ^bdobm iSi 235.000 avtomobilov, v primerljivem lanskem i l°lažbf K)'tr7ni dclcz Jc s 16-7 uPadcl na 15,5 odstotka-fl'liji.dob ° povečal1 tržnc dc,cžc na Švedskem, v Belgiji in pl°vi Kr i° ,)a K'C(J() UKil v promet avtomobili, ki nastajajo v Na slov, ,skl scstrski tovarni Vauxhall. !prvih se !1Sh m tIKU ,c °1>d s 1 im l)I(K,ammi avtomobili °^stotko tJ» mcsecih na sedmem mestu, obvladuje pa 5,3 lc tr2ncga deleža. • M.<;. Barum Continental kmalu med največjimi Češki proizvajalec pnevmatik za motorna vozila in drugih gumijastih izdelkov, kije že peto leto v lasti koncema Continental, se namerava do leta 2.000 uvrstiti med deset največjih svetovnih proizvajalcev. Tako so zapisali v svojem poslovnem poročilu, iz katerega je razviden tudi pomemben napredek. Barum jc prve avtomobilske proizvajajo tudi pnevmatike z pnevmatike izdelal že leta 1932, v zadnjih šestih letih pa so pod taktirko Continentala kar potrojili proizvodnjo, kar jih uvršča med deset največjih čeških izvoznikov in podjetja z najbolj dinamično rastjo. Barum trenutno izdeluje pnevmatike za osebna in dostavna vozila, avtobuse, delovne stroje in kmetijsko mehanizacijo. Večinski del proizvodnje zasedejo pnavmatike za osebna vozila, kar 60 odstotkov prometa pa Barum ustvari na zahtevnih tujih trgih. V Baru-movi tovarni v Ostrokovicah ^stranski Unimog UX 100 Kl mi; Podjetje AC In- 'rnUn..,Benz Jr,a|n, 8» koncerna na skrbi tudi Vozi'a Unimog, jc tudi k nam pripeljalo BOVO večnamensko vozilo unimog UX 1(K), sicer novost lanskega salona gospoilaiskih vo/il v Hannov i u Novo vozilo z 1,6-mctisko širino in 2-metrsko dolžino ter dovoljeno težo od 3,5 do 4,8 tone jc primerno predvsem za komunalne dejavnosti v odrih mestnih središčih, na kolesarskih stezah, v podzemnih garažah in n.i nulustiijskih objektih. Na cesti vozilo dosega hitrost 65 kilometrov na uro. Za delo z vozilom so uporabni že i.i/viti priključki, nekaj strojev pa bo razvitih na novo. Namestiti jc mogoče več kot 60 različnih priključkov, hkrati jih lahko deluje 8. Unimoga UX 100 lahko poganja dizelski motor, na voljo pa je tudi s hibridnim dizelsko električnim ali zgolj z električnim pogonom. Pri slovenskem zastopniku nameravajo nekaj teh vozil, ki stanejo od 68 do 95 tisoč mark, prodati predvsem komunalnim podjetjem • M.(i. blagovnimi znamkami Continental, Semperit in Uniroval. Z vključitvijo v koncem Continental je Barum pridobil dostop do najnovejših tehnoloških dosežkov. Pred tremi leti so tudi pridobili certifikat ISO 9001 za proizvodnjo pnevmatik za osebna vozila, leto kasneje pa še za proizvodnjo pnevmatik za tovorna vozila in kmetijsko mehanizacijo. Po zadnjih primerjalnih testih letnih pnevmatik, ki jih je opravil avstrijski avtomobilistič-ni klub OEAMTC, Barumova pnevmatika brillant sodi na prvo mesto. Barum je tudi dobavitelj češke avtomobilske tovarne škoda, kjer njihove pnevmatike vgradijo na več kot polovico avtomobilov. • M.G. HYUnDHI SALON JAVORNIK Do konca julija pri/namo 3% popust /a vo/ila LANTRA io 3% popust tudi za vo/ila ACCENT (imovinski popust 500 DIM Ugodni kreditni pogoji * leasing DIA-G d o o Janeia Finžgarja S, 4270 JESENICE tel7fax:064/863-430 KREDITI že odT+5% mm. d. d. KRANJ CENTER RABLJENIH VOZIL, TEL: 222-624 PONUDBA TEDNA: ZNAMKA TIP BARVA LETNIK CENA V SIT OPOMBA ZASTAVA JUGO 55 MODRA 1989 132.825 RENAULT 4GTL ZELENA 1989 179.025 PEUGEOT 305 GL MODRA 1984 196.350 obvezna oprema NISSAN SUNY1,5 SIVA 1986 386.400 18.942 sit na 2 teti CIM0S AX M. SIVA 1989 450.450 15.260 sit na 3 teta RENAULT 5 CAMPUS SREBRNA 1991 519.225 17.590 sit na 3 teta HYUNDA1 P0NY1,3 M. SIVA 1990 550.000 2 % popusta ŠKODA FAVORIT 135 BELA 1992 594.825 15.660 sit na 4 teta FIAT BERUNA RDEČA 1993 612.150 3 % popusta RENAULT 5 CAMPUS/5V RDEČA 1993 623.700 16.420 sit na 4 teta RENAULT CAM. PLUS/3V BELA 1993 635.250 16.720 sit na 4 teta RENAULT 5 CAMPUS/3V BELA 1993 676.200 obvezna oprema RENAULT 5 CAMP.PLUS BELA 1993 693.000 18.244 sit na 4 teta LADA SAMARA BEŠ 1995 704.550 2 % popusta RENAULT 5 CAMPUS SREBRNA 1993 716.625 15.980 sit na 5 tet RENAULT 21 TL BELA 1989 750.750 16.740 sit na 5 tet FIAT TIP01,6 M. MODRA 1991 820.050 2 % popusta RENAULT 5FIVE RDEČA 1995 881.475 T+6,5 % MAZDA 626 1,8 LX M. SIVA 1990 941.850 21.000 sit na 5 tet RENAULT 21 GTS BELA 1990 946.050 obvezna oprema RENAULT 5FIVE BELA 1996 994.980 T+6,5 % RENAULT 19 GTS ČRNA 1991 1.004.850 T+6,5 % RENAULT CU01.2 RL RDEČA 1994 1.065.960 T+6,5 % MAZDA 323 1,6 i RDEČA 1991 1.131.900 T+6,5 % VOLVO 480 TURBO ČRNA 1991 1.212.750 T+6,5 % RENAULT LAGUNA 2,0RXE M. RDEČA 1994 2.331.788 bogata oprema KREDITI ŽE OD T+0% DALJE MOŽNOST MENJAVE STARO ZA STARO INTERNET ADRESS HTTP://WWW.ALPETOUR-REMONTSI/ NISSAN M.. Britofl62, Kranj, tel.:064 242 277 SERVIS IN PRODAJA VOZIL NISSAN MICRA 1,0 16V....1 5.990,00 DEM senjska oprema: motor 101, 55 PS, Ctifbog, zaščita proti krxyi, metalna barva, garancija 3 leta ali 100.000 km PRTLJAŽNIKI, POTOVALNI KOVČKI THULE (ZA VSE TIPE VOZIL) AVTO M TRŽIČ, Predllry»lška 16 tel.: 53-334 ASP d.o.o. Jesenice Finžgarjeva 2 tel.: 064/861-570 RENAULT GSM: 041/670-583 CLIO 16 v 96 26.900 DEM R19 1,4 RT 94 16.500 DEM R19 1,7 93 14.900 DEM CLIO 1,4 RT 93 13.200 DEM CLIO 1,2 RN 93 11.500 DEM MAZDA 626 89 10.500 DEM Vozila registrirana za celo leto: GOLF JXD 90 10.300 DEM R5 CAMPUS plus 93 7.900 DEM R5 CAMPUS plus 92 7.800 DEM R5 CAMPUS 89 5.600 DEM FIAT UNO 1,0 IE 93 8.500 DEM EXPRESS combi 91 7.200 DEM HYUNAI PONY 90 7.900 DEM AX 11 TE 91 7.000 DEM R 18 85 3.400 DEM VISA 11 RE 85 2.500 DEM JUGO 45 KORAL 89 2.500 DEM R4 GTL 86 1.500 DEM Za vsa vozila možen kredit do 5 let brez pologa, možna menjava, vozila so tehnično brezhibna. GORENJSKI GLAS • 12. STRAN AUTOMOBILSKI TRG Torek, 22. juI^P Na cesti: Opel Campo Terenec med dostavniki Nemški Opel je pred nedavnim okrepil svojo ponudbo v razredu lahkih dostavnih vozil s prenovljenim modelom campo. Avtomobil je pravzaprav križanec med terenskim in manjšim tovornim avtomobilom, kakršne je pogosto videti v ameriških filmih. Vendar pa campa ne izdelujejo v ameriškem delu koncema General Motors, pač pa v japonskem mestecu Fujisawa, kjer domuje ena od tovarn japonskega Isuzuja, ki je že od leta 1971 Oplov partner in pomemben proizvajalec gospodarskih vozil. Novi campo se v primerjavi s predhodnikom ponaša s sodobnejšo obliko in boljšim udobjem, hkrati pa ga odlikujeta uporabnost in zmogljivost. Na voljo je v treh karoserijskih različicah, z dvosedežno ali podaljšano kabino ter kabino s štirimi vrati. Pri osnovnem modelu motor poganja samo zadnji kolesi, pri obeh ostalih različicah pa je v paleti dodatne opreme mogoče naročiti tudi štirikolesni pogon. Prenovljeni model je prepoznaven po bolj zaobljeni karoseriji, novem sprednjem delu, belih sprednjih smerokazih in novih zadnjih lučeh. Tovorni prostor ima dvojno steno in je za dobre tri centimetre višji kot pri predhodniku. Vrata tovornega prostora se odpirajo s pomočjo dveh držalk, ki jih je mogoče zakleniti. Nekoliko so povečali tudi osno nosilnost, medtem, ko se dovoljena obremenitev giblje med 905 in 1120 kilogrami. V campa vgrajujejo dva turbodizelska motorja, 2,5-litrskega s 76 in 3,1-litrskega s 109 konjkskimi močmi, s slednjim je campo kljub svoji velikosti zgledno hiter avtomobil. Prenovljena notranjost je naravnana k boljšemu udobju, poleg tega pa pri Oplu ponujajo še zajeten spisek dodatne opreme, med katero je tudi klimatska naprava. Pri Isuzuju načrtujejo, da bodo letno naredili okoli 200.000 campov, v Sloveniji pa zaradi domnevno premajhnega povpraševanja, še ni naprodaj. • M.G. Slovenski avtomobilski trg v prvi polovici leta Citroen uspešen v Italiji in Srednji Evropi Francoski Citroen in njegovi zastopniki na nekaterih evropskih trgih si manejo roke zaradi dobrih prodajnih rezultatov v prvi polovici letošnjega leta. Najbolj opazen dvig prodajne krivulje se jim je zgodil v Italiji, kjer je ob splošno naraščajoči prodaji, zaradi subvencij, ki jih daje vlada pri zamenjavi več kot 10 let starih avtomobilov za nove, Citroen zabeležil kar 65 odstotkov boljšo prodajo, medtem ko se ie skupno prodalo za 28 odstotkov več novih avtomobilov. Najbolje gre v promet model saxo, sledita pa ZX brcak in berlingo. Citroenovi najnovejši podatki o gibanjih na trgih Srednje Evrope omenjajo šest držav, kjer so zabeležili zelo dobre prodajne rezultate, med njimi je tudi Slovenija, kjer letos Citroen dosega skoraj 5-odstotni tržni delež. Po podatkih Citroenove slovenske filiale so najbolje prodajali modele AX in saxo z 954 kubičnim motorjem, ki so oproščeni carinskih dajatev. Med 1.782 prodanimi avtomobili v prvi polovici leta je bilo namreč 86/ takšnih modelov AX in 480 saxojev. • M.G. Skofia Loka, julija - Jani, Nace in Neje se po Virmašah vozijo z mini džipom, kakor pravijo avtomobilu, ki mu nič ne manjka. Poganja ga motor Tomostovega mopeda APN, v rezervoar lahko nalijejo pet litrov bencina, doseže 40 kilometrov na uro. Avto ima volan, tri prestave, luči, amortizerje, disk zavore, varnostni lok, uporabili so kar gume samokolnice. Če se avto ustavi, ga popravno sami, saj je Jani Jugovic pravi mojster, avto je namreč naredil s (»omočjo deda Poldeta Krmelja, kar kaže, da je podedoval novatorsko Žilico. M.V. Tudi junijska prodaja zelo dobre Slovenski avtomobilski trg je v prvi polovici leta pogoltnil skupaj 37.503 nove tvtomobile, kar za približno 6 odstotkov več kot v prvih šestih mesecih lanskega leta. K dobri prodaji je brez dvoma pripomogla napoved dodatnega obdavčevanja, kakšni so obeti za drugo polovico leta, pa je glede na še vedno grozeče vladne prijeme za polnjenje državne blagajne, še prezgodaj napovedovati. Kakorkoli obračamo številke je bil letos po prodaji daleč najslabši januar, ko je bilo registriranih natanko 3.000 novih avtomobilov, potem pa so se krivulje s februarskih 5.694 in marčevskih 6.512, aprila povzpele do rekordnih 8.721 avtomobilov. Takšnemu prodajnemu skoku so v največji meri botrovale vladne napovedi novega dodatnega davka, ki so ga sprva prikazovali kot ekološki davek, zatem kot posebni davek, ki bi državni blagajni prinesel zajetno vsoto za krpanje proračunske luknje. Zakon je po prvotnem parlamentarnem izglasovanju in odložilnem vetu Državnega sveta pri drugem glasovanju neslavno propadel, na nesrečo vladajoče stranke in olajšanje kupcev. Ti so še pred dokončno zavrnitvijo tudi v maju pokupili več avtomobilov kot v lanskem istem mesecu, s 6554 registriranimi avtomobili pa je bil to tretji prodajno najuspešnejši mesec. Hkrati z zavrnitvijo posebnega davka, je poslanec Zmago Jelinčič ob tesnem sodelovanju z Združenjem avtomobilskih zastopnikov in proizvajalcev, vladi predlagal različico ekološkega davka, ki naj bi ga plačevali tako kupci novih kot lastniki starih avtombilov, upoštevali bi posebne socialne kategorije, starost in ekološko Vodilne avtomobilske znamke na slovenskem trgu v prvi polovici leta znamka prodana količina tržni delež v% RENAULT 7.780 20,8 VOLKSVVAGEN 4.613 123 FIAT 3.557 9,5 ŠKODA 2.349 63 HYUNDAI 2.336 6,2 FORD 2.105 5,6 OPEL 1.998 5,3 CITROEN 1.782 4,8 DAEVVOO 1.471 3,9 SEAT 1.392 3,7 (ne)oporečnost avtomobilov ter opremljenost s katalizatorjem. Vse skupaj naj bi odločalo o višini tako imenovane ekološke takse, ki bi jo plačevali vsako leto ob registraciji, državna blagajna pa bi se po izračunu opomogla celo bolj kot s posebnim davkom, ki bi najbrž povzročil upadanje prodaje in usmeritev kupcev k manjšim, a hkrati tudi manj varnim avtomobilom. Predlog za ekološko takso v matičnem odboru za finance sicer ni dobil podpore, vseeno pa gre pričakovati, da bodo poslanci o njem glasovali, čeprav še ni jasno ali bodo glasovanje uspeli opraviti pred parlamentarnimi počitnicami. Tudi kupci avtomobilov so še vedno previdni in tako so prejšnji mesec pokupili skupaj 7.022 novih avtomobilov, kar po prodajnih številkah mesec junij postavlja na drugo mesto. Kaj se bo dogajalo v prihodnjih mesecih, je težko napovedtai, bržkone pa bo prodaja zaradi dopustov nekoliko upadla, precej pa je tudi taPj kupcev, ki so nakup sicer na^(. kasneje, a so zaradi napovedi o d°"aj obdavčevanju nekoliko pohiteli. PoD^( dvig gre pričakovati v jesenskih mes^j proti koncu leta, ko bodo tudi pri oa\|l naprodaj nekateri novi modeli Vm tembrskega avtomobilskega saloD((j Frankfurtu. Ta prognoza ima sif^J samo v primeru, če ne bo večjih pretresov, ki bi lahko vplivali na P°ve;3 prodajnih cen, po drugi strani pa i1^ pozabiti, da vlada še ni ustrezno na^°j ■ tila izpada dohodka zaradi znižanih ob začetku leta. ..J Med desetimi vodilnimi avtomobil J znamkami, ki so prisotne na slovel I " sprememb trgu, ni prišlo do večjih spi«."-- j( vrhu je tudi po šestih mesecih Rer>a J predvsem dobro prodaja clia in Vm na drugem mestu je Volkswagen z H nico polo in vse bolj tudi z Ifl passatom, na tretjem pa Fiat, kjer naj* prodajajo punta. Takoj za vodilno [j je uvrščena Škoda, ki ima nov pr°daLj) octavio, natojia do desetega mesta* ^ še Hvundai, Ford, Opel , Daevvoo Wm Med tistimi, znamkami, ki so Z>WH najbolj občuten padec prodaje je J*' < so jo iz deseterice zrinili na 17. indijski Maruti, ki je na 29. mestu, g I in Mazda sta ohranila približno ena* delež kot lani, podobno velja tu. Hondo, Rover in Suzuki. Pri razmer] ki so se letos vendarle nekoliko sp čak* la, do konca leta najbrž ni več pn pomembnejših sprememb, seveda p^ sikateri nov avtomobil, ki bo napj^ prihodnjih mesecih, spremeni odstotno točko. • M.G. Bo minijev duh ušel iz steklenice? Generacija srednjih let in za njimi tudi mladi vsaj po srcu se skoraj zagotovo spominjajo legendarnega majhnega angleškega avtomobila z imenom mini cooper. Sodil je med avtomobile, ki so se kljub majhnosti z velikimi črkami zapisali v avtomobilsko zgodovino, morda pa utegne že kmalu doživeti tudi svojo reinkarnacijo. Mercedesov 4MATIC tudi pri nd< Nemški Mercedes-Benz se v okviru svoje Pr0(1 ^1 ofenzive skuša prilagajati vsem vozniškim okusom? 1 takšnim, ki si namesto njihovega standardnega pog° ^ zadnji kolesi, želijo, da bi se pri pritisku na stopalko zaJh t zavrtela vsa štiri kolesa. In prav to možnost so ponu | novih modelih razreda F,. Poletje najbrž ni ravno najbolj primeren čas za p po-šanje vseh zmogljivosti štirikolesnega pogona, to ^jjj membno je, da jc takšne Mercedcsove avtomobil« mogoče kupiti tudi pri nas. Pod oznako 4MATIC se ^0v Mercedes Benzov stalni štirikolesni pogon, ki 65 ods w, motorne poči prenaša na zadnji, 35 odstotkov pa * r razdelilnega gonila na sprednji kolesni par. j |cef Takšno razmerje ugodno vpliva na vozne laStn°nenZ°v ohranja udobje, ki ga sicer n udi klasičen Mercedes-«* gg pogon na zadnji kolesni par, hkrati pa OPOfP^Lfr, \ premagovanje ovir na spolzkih ali zasneženih CCw^|W različicah razreda E s Štirikolesnim pogonom j£ cjftrfj vgrajen tudi elektronski sistem proti zdrsu koles EI^ yjjjil! poleg preprečevanja zdrsavanja koles, deluje tud' P (jj fl* hitrostih in pripomore k boljši legi na cesti, če sen j*j kolesih sporočijo računalniški krmilni enoti, da c"°jravli'tl' kolesi zdrsvata, slednja namreč takoj pošlje ukaz ni .,^t> Tako so namreč namignili pri britanskem Roverju, ki je zaenkrat zgolj prototipno prikazal dva avtomobila, ki bi bila lahko naslednika, predvsem med mlajšimi vozniki priljubljenega malčka. Prototipa se imenujeta spiritual in sniritual too, prvi ima trivratno, drugi pa petvratno karoserijsko zgradbo. Oblika obeh avtomobilčkov je zanimiva, saj jo tudi v poplavi drzno oblikovanih malih avtomobilov, kot sta Renaul-tov twingo ah Fordov ka skoraj ne bo mogoče zgrešiti. Karo-senjske linije so pnobljenc na vseh koncih, zanimivi pa so tudi enojni okrogli žarometi pri trivratni in dvojni ovalni pri petvratm la/ličici Kolesa so potisnjena povsem v vogale karoserije, tako da sta 3,1 oziroma 3,5 metra dolga avtomobila tudi stabilna in dovolj varna, hkrati pa je v notranjosti dovolj prostora za sorazmerno udobno vožnjo. Motor naj bi bil tnvaljni, njegova majhnost pa bi bila pogoj, da bi ga lahko namestili pod zadnji sedež, kot so si zamislili Roverjevi razvojnim inženirji Tnvaljnik naj bi premogel zmogljivost 45 kVV, kar naj bi zadostovalo, da bo 700 kilogramov težak avtomobil do 100 kilometrov na uro pospeševal v 13 sekundah, pri vožnji pa bi povprečna poraba znašala vsega 3 litre na 100 kilometrov. Podobne lastnosti bo imela tudi 900 kilogramov težka petvratna karoserijska različica. Ostaja samo še vprašanje, kdaj bo minijev duh ušel iz steklenice, kajti pri zdajšii|i avtomobilski modi pri Roverju nimajo več toliko časa, kot so mislili. • M.(i. SUZUKI LUŠINA ČKOFJA LOKA, GOHEČB 8 TBL .064 632 286 1'OOIU ASCI.Ni SERVIS IN 1'KODAJA I.K.AKSKI IN KLEPARSKE STORITVE TDDfflG01fin4WD Ugodni kreditni pogoji do 5 let-T +6% unuuMimji H. 100 000 FRIV 0 H NI H KM ki začne rahlo zavirati zdrs Seveda so modeli s Stirkolcsnim pogonom (,1h1sU,vc,,,s p; od različic z običajnim zadnjim pogonom ^ b^J zastopnik AC Intercai ponuja najcenejši nierct ^ ra/ieda 1 / oznako 280 4 MATIC za 91.874 marK. # ^fi, E 320 T 4MAT1C pa je na voljo za 110.618 rnar*^-^ ia io prodala voz'1 HONDA 7=?te&tcte \ CIVK 5 VRAT J ♦HONDA CKtP- M I BRIT0F 173,4000 Kranj Tel./fax GOSPODARSTVO UREJA: Marija Votčjak ^lada "železarske" zakone poslala v državni zbor Podaljšano zdravljenje železarn 3 privatizacijo železarn bo mogoča tudi zamenjava za certifikate in neizplačane plače. j.nJ» julij - Vlada je "železarske" zakone sprejela in jih v 22 z^or Pos'a'a s prošnjo, naj jih obravnava po hitrem lVoJ°PTežko pa je verjetni, da bi se to zgodilo že pred ^pistovskimi parlamentarnimi počitnicami, bolj verjetno je, oni -° Par'ament obravnaval septembra. Zakoni bodo {ei°8°5.'u privatizacijo in dokapitalizacijo železarn in pj ,2arJ' bodo lahko uveljavili certifikate in neizplačane Ce> "zdravljenje" železarn pa bo podaljšano do leta 2002. uji železarski" zakoni v os- lastninski delež. Ustrezno manjšega bi imela država, ki nekaj mora napraviti v tej smeri, saj je precej železarjev na sodišču že vložilo tožbe za premalo izplačane plače. Če bi jih železarne morale izplačati v gotovini, bi zašle v še večje likvidnostne težave, nemara bi to privedlo celo do stečaja. Vlada predlaga, da bi obveznosti iz naslova neizplačanih plač po nominalni vrednosti na dan 31. decembra 1992. Brez državnega denarja ne bo šlo Za privatizacijo slovenskih železarn bo zelo pomembna dokapitalizacija države, ki bo s tem odpravila njihove hude likvidnostne probleme. Gospodarski minister Metod Dragonja je na zadnji tiskovni konferenci dejal, da naj bi s tem odpravili ključne motnje in zagotovili privatizacijo delujočih železarn. Brez dvoma bo lahko drugačna, kot če bi se železarne ustavile, zato naj bi država iz proračuna postopno, vendar najkasneje v treh mesecih, namenila 3,6 milijarde tolar- Predje postavljajo privatizaci-g in dokapitalizacijo M°venskih železarn, ki so Jr&anizirane kot delniška druzba, skoraj v celoti pa so v lasti državi. Praktično to P°meni, da je možen promet Jnjihovimi delnicami, pose-°?n zakon pa je potreben, ker s»cer velja prepoved privati-Zacije državne lastnine. Omo-bo prodajo in Jokapitalizacijo osnovnega ^Pitala Slovenskih železarn. kninski motiv J1 zaposlene Delna privatizacija bo mož-*a s certifikati in zahtevi iz Jfclova neizplačanih plač, kar J^eni, da bi zaposleni lahko Rjavih svoj lastninski in-*r«s. Sedanjim in bivšim ^Poslenim ter upokojencem p bi za certifikate izdali 24 W5 delnic, za pokritje ob-eznosti iz naslova neizpla-^n>h plač pa 22 tisoč delnic; jJ.uPaj torej 46 tisoč delnic, vjfnova nominalna vrednost 00 znašala 100 tisoč tolarjev, t n^la?taiki železarn bi tako Z a1' tu
  • lošk<> razvojni sklud je manjšanja one.s- nJ» /raka4 injsanji letošnjem prvem 01 filn1'1 I'0** ki jih je prejelo več N.'Se,V°Spod'nJ>,t,v in " Pr»vnih &WUil,_1V,,,,r" bo odločal o razdelitvi tolarjev ugodnih posojil, ki etJu nudclil za 1,51 milijarde^olar i? m b'!i'ard- ■ UM posojil, ki i*vne i lU)h,h' nhi'inc in gospodarske ^Pad -k''1'1' ''" odvaJunJ4' m tiMtllJi "^Padt' VO<**' rav»a"jt' ■ komunalnimi NEJJJ °skrbo s pitno vodo in plinsko £a y,),:>l'vodno omrežje. &ko fJf , 1 na »kolju pnja/.iu goliva Posam,. i na'ncnja ugodna posojila Rram rj^kom in pravnim osebam. Pro-Marih,7 p°skusno začeli uresničevati v godnih1'' kM s<) ra/dehli piibhžno MM) Polena p,)Soll1' od 7 naprej pa prvem p(>, 11 Sl«venijc in v letošnjem P»ihlijnp"1,',i11 lc Kko sklad dodelil Se pa; 0 Eko sklad je za uresničevanje programu Zmanjšanja onesnaževanja /raka" pridobil tehnično pomoč Phare v višini 400 tisoč ekujev, cilji so bili v celoti doseženi, pravi direktor sklada Ljubo Žužek. Zanimivo je, da je bil to prvi Pharov projekt pri nas, ki so ga v celoti itvedli domači izjavalci, sodelovali so ITEO, Pristop, ENET in Shift-Sistemi Zgrešene poslovne odločitve Dušana Šešoka naj bi po trditvah Sveta kranjskih sindikatov med drugim dokazovalo tudi dejstvo, da je zastavil in izgubil Iskrino poslovno stavbo na Kotnikovi v Ljubljani Želeli smo dobiti tudi izjavo predsednika uprave Iskre holdinga Dušana Šešoka, da bi odgovoril na obtožbe, a ni bil dosegljiv. Posel s Češko propadel, odšel tudi direktor Lampič V Iskri STI 64 presežkov Za vse naj bi bil kriv holding oziroma Dušan Še šok, edino rešitev pa v Svetu kranjskih sindikatov vidijo v takojšnji prodaji podjetja Kranj, 21. julija - Potem ko je propadel posel s Češko, se je kranjska Iskra STI znašla v nezavidljivem položaju. Pretekli teden je 64 od skupno 180 zaposlenih že dobilo odločbe, da so postali presežni delavci, ze v začetku meseca pa je prišlo tudi do zamenjave v vodstvu, saj je Božidarja Lampiča zamenjal Franc Žepič. V zvezi z usodo podjetja so se v petek oglasili iz Sveta kranjskih sindikatov, ki so večji del krivde za stanje v podjetju pripisali vodstvu Iskre holdinga, češ da je "Šešok potopil Iskro STI". Kot je na novinarski konferenci dejal predsednik Sveta kranjskih sindikatov Gorazd Balta, početje vodstva Iskre holdinga, ki je stoodstotni lastnik Iskre STI, presega vse meje dopustnega. Zaradi nerazumnih poslovnih in kadrovskih odločitev je danes usoda podjetja pod velikim vprašajem, je dejal Balta, težave pa se vlečejo že od leta 1993. Takrat je Iskra Terminali zašla v težave, leto kasneje pa so celotni družbeni kapital prenesli na Iskro holding. V manj kot letu se je po navedbah sindikalistov podjetje finančno popolnoma sesulo, polovico zaposlenih Ea je delo nadaljevalo v čerinskem podjetju Iskra STI. V tem času se je, tako trdijo v Svetu kranjskih sindikatov, Dušan Šešok igral kadrovske igrice in v dveh letih zamenjal kar pet direktorjev. Po oceni Sveta kranjskih sindikatov je bil v tej seriji direktorjev edina svetla točka Boštjan Šoba, ki je Od začetka meseca v Iskri STI novih naročil nimajo več, temveč le še dokončujejo posel s Češko (dela naj bi bilo le še za dva meseca). Prejšnji teden je na govorilnicah delalo še dvajset zaposlenih, 25 pa v režiji. Preostali od skupno Še 180 zaposlenih so že dva tedna na čakanju. dokazal, da je poslovanje lahko uspešno. Prekinil je poslovanje preko posredniške Iskre Handels in s tem prihranil 60 tisoč mark na mesec, pridobil je nove posle ter ustvaril za milijon mark zaslužka. "Odžagali" naj bi ga zato, ker je preveč skrbel za podjetje in premalo za holding. Njegov naslednik Božidar Lampič pa naj bi bil po trditvah sindikata "Šešo-kov človek", ki je ukazal ustaviti vse posle in se je usmeril le na posel s Češko. Kljub temu naj bi Šešok junija letos Lampiča označil za glavnega krivca propada posla s Češko (v resnici naj bi bila v ozadju nesoglasja med Šešokom in posrednikom v Iskra Handels, zaradi česar podjetja niso prijavili na razpis) ter ga je zamenjal. Obenem je ugotovil, da je dela le še za slabo polovico zaposlenih. V Svetu kranjskih sindikatov se ob tem sprašujejo, zakaj je Šešok ukazal Lampiču, naj se usmeri le na en posel, zakaj komerciala s sedanjim direktorjem Žepi-čem na čelu v celem letu ni pridobila nobenega posla, kaj je holding nudil podjetju v zameno za mesečne račune v višini 20 tisoč mark za uporabo imena in tako naprej. V Svatu kranjskih sindikatov vidijo edino možnost za rešitev podjetja v takojšnjem umiku Iskre holdinga, tako da svoj delež proda kupcu, ki želi ustvariti uspešno podjetje; po navedbah kranjskih sindikatov se nekateri direktorji za to že zanimajo. • U. Peternel oškem območju 1 odstotek. Nekatera območja se potetakem počasneje vključuje, Gorenjci pa smo pri najemanju teh posojil kar pridni. Letos tudi posojia za avtobuse V BPT Tržič so dobili majske plače Eko sklad je aprila razpisal za 1,2 lu,,,,,'"" skupaj. P v ■ 1,1 v um00* v"*i?"Jcin Prom polletju več kot lol*rjev ^"Pnem znesku 1.5, 1,51 milijarde 53 Hi v ^S?'**" 13 Krotko' posojil Pv* na P()?°Pl° dobijo tisti, ki ogre- posojila naravnost na žiro račune izvajal .Jenjaj« , 0 8°riva ali težka olia cev del 40 odstotkov pa po opravljenih delih. (iospodmjstva posojila dobijo za dobo šest ili letih, podjetja pa za deset let. Obrestna mera jc seveda ugodna, v drugi polovici letošnjega leta /naša 5,38 odstot ka, z devizno klavzulo. Občani lahko največ 1,1 milijona tolarjev posojila, obrtniki največ 6 milijonov tolarjev, pravne osebe pa največ 55 milijonov tolarjev. Postopek poteka prek Nove Kreditne banke Maribor, letos je na^ voljo za 4 milijarde tolarjev ugodnih posojil, kei so posojila namenska, gredo milijarde tolarjev ugodnih posojil za občine in gospodarske javne službe. Namenjena so odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ravnanju s komunalnimi odpadki, oskrbi s pitno vodo in plinskemu oziroma vročevodnemu omrežju. Posebnost letošnjega razpisa ie v tem, da so posojila namenjena tudi nakupu vozil mestnega in primestnega potniškega promta ter opremi za meritve onesn« ft-DOttl /raka. io c$rcvanjcm Ekuri'' ^SeTgKfe? pVedračunskVvred VLr W odstoik • ha na zemeljski daljinsko ogrevanje ali energije. Na podlai •kko pridobijo posojilo tov posojila takoj, Pjotov/jerM so sredstva za nadalji jQr,i«' programa H Zmanjšanja ontsna JJNa , Ce bodo po vetfavTfcffl JJpfau p s/u, bo Eko rkfad utkoj Ji)lS(il <"!u//m vrnMvu. da krcdim pt,v nt r, kinjeno Eko iklad ^<"" *>^{>,'v« trtino sredstev, ostala V"'"'<. ,ne banke tO Največ, približno 41 odstotkov posojil, jc bilo doslej dodeljenih za prehod na uporabo zemeljskega plina, 25 odstotkov za prehod na utekočinjeni naftni plin, 30 odstotkov za prehod na ekstra lahko kurilno olje, preostanek za prehod na daljinsko ogrevanje. Ker so program začeli uresničevati naprej v Mariboru, na njegovo območje dotlej opadc 38 odstotkov posojil. Na ljubljanskem območju je bilo dodeljenih 14 odstotkov posopl, na roienjskem 13 odstotkov, na celjskem 11 odstotkov, na zasavskem 10 odstotkov, na dolenjskem 10 odstotkov, na primorskem 2 odstotka, na prekmurskem 1 odstotek in na kor- Eko sklad se je doslej izogibal kreditiranju industrije pri spremembi tehnologije v okolju prijazno, čemur bo namenjen naslednji razpis. Računajo, da bodo lahko razpisali za približno 15 milijonov mark posojil, polovico naj bi predstavljala nepovratna sredstva Phare, polovico pa naj bi sklad dobil iz državnega proračuna. Tr/.ič. 22. julija • Zaradi zaostanka pri izplačilu majskih plač se je 309 delavcev BPT Tržič 11. julija odločilo za stavko. Že drugi dan po prihodu v podjetje, 15. julija 1997, je nova vršilka dolžnosti direktorice Doris Tudor dosegla z njimi dogovor za ponovni zagon strojev in napovedala izplačilo majskih plač 25. julija. Njena napoved se je v petek uresničila, trenutno pa proizvodnja v tovarni poteka v obsegu naročil. Včeraj se je vodstvo podjetja udeležilo zbora delavcev, med katerim je ocenilo škodo zaradi stavke in predstavilo načrtovane aktivnosti v prihodnjih dveh mesecih za zmanjšanje izgube v tekočem poslovanju. V proizvodnji si bodo prizadevali čimprej izpolniti zahteve naročnikov, obenem pa pospešeno prodajati gotove izdelke. V teku so tudi priprave na jesensko sezono. Pri tem bodo več pozornosti namenili dodelavi in urejanju asortimenta, poseben poudarek pa bodo dali ponovni uveljavitvi blagovne znamke BPT Tržič. • S. Saje Odplačilna doba ugodnih posojil je do 15 let, obrestna mera pri bančni garanciji je 4-odstotna, dodana je temeljna obrestna mera. Razpis je bil junija zaključen, upravni odbor Eko sklada bo posojila dodelil septembra, takoj po odobritvi bodo na voljo. V predpisanem roku je prispelo 41 vlog občin in gospodarskih javnih služb, skupna viednost investicijskih projektov /naša 4,3 milijarde tolarjev. Pet vlog ni bilo ustreznih. Zanimivo je, da je precej zanimanja za kreditiranje mestnih avtobusov, za posojila za merilno tehniko pa m / prosila niti ena občina. • M.V. INFORMACIJE OBMOČNE ZBORNICE ZA GORENJSKO • ZDRUŽENJA PODJETNIKOV GORENJSKE 4. MEDNARODNI SEJEM BIH ZEPS 97 ZENICA, 1.10. - 7. 10. 97 GZS Oddelek za gospodarsko promocijo bo zaradi velikega zanimanja slovenskega gospodarstva za sodelovanje z BIH, organiziral skupni nastop slovenskih podjetij na 4. mednarodnem sejmu ZEPS 97 v Zenici, ki bo od 1. do 7. 10. 1997. Sejem je namenjen predstavitvi naslednjih gospodarskih panog: energetika, rudarstvo in oprema, gradbeništvo, proizvodnja in predelava kovin, strojegradnja, avtomobilska industrija, elektroindustrija, informatika, lesna ind., kemija, farmacija, medicinska oprema, grafična ind. in založništvo, tekstil, usnje, obutev, poljedelstvo in prehrana, šport, rekreacija, turizem, inovacije, široka potrošnja, ekotehnologija. Prijavnico za udeležbo na tem sejmu in dodatne informacije dobite na Območni zbornici za Gorenjsko, Bleivveisova 16, Kranj, inf. po tel: 362 320. POSLI IN FINANCE _ UREJA: Marija Volčjak Domača in umetna obrt Rezbarjeva lastovka kot spominek poleti v svet Že p i če vi drobni izdelki iz lesa sodijo v sam vrh ročnega rezbarstva na Slovenskem. Škofja Loka, julij - Rezbarim, odkar pomnim, zdaj pa je rezbarjenje jpostalo moj poklic, pravi Jože Žepič iz Škofje Loke, ki je maja letos popoldansko obrt pogumno spremenil v redno. Lastovka, divji petelin in seveda duhec pa razpela in jaslice ter izrezljane plošče za vhodna vrata so njegovi najbolj značilni izdelki, tekom let se jih je nabralo že približno dvajset. Rezbarjeva lastovka zahteva več kot osem ur natančnega dela, divji petelin kar tri dni itd. Odlično pa se dopolnjujeta z ženo Jožo, ki mu veliko pomaga, sama pa se ukvarja z vžiganjem v les. Kar pomnim, sem rezljal, že kot otrok sem z nožičem hodil v gozd in vedno nekaj rezljal. V družini nihče ni bil rezbar, zaman sem preverjal za nazaj, ne vem, od kod moj talent, pravi Jože Žepič, po rodu Tržičan, ki si je pred dobrimi dvajsetimi leti družino ustvaril v Škofji Loki. Našel je sorodno dušo, saj se žena Joža ukvarja z vžiganjem v les. Njuno delo se dopolnjuje, saj je Joža dobra risarka, Jožetu pa je bližje oblikovanje v glini, s čimer si predhodno "nariše" izdelke. Najprej je delal v tržiškem Peku, nato v škofjeloškem EGP-ju, njegovo delo pa ni bilo prav nič povezano z rczbarjenjem. Zato se je z njim ukvarjal v prostih urah, začetki segajo v leto 1978, ko je naredil prve izdelke. Resneje ie začel rezbariti po letu 1990, ko se je po osamosvojitvi Slovenije nekako prebudilo zanimanje za domačo in umetno obrt. Saj prej skoraj nihče ni vedel, kaj je duhec in kaj je nekdaj pomenil v domovih. Rezbar Bogomir Samec iz Litije mu je pokazal, kako ga naredi, skupaj sta napravila tudi jaslice. Jože ni ostal le pri tem, čeprav ^o ljudje najpogosteje prihajali k njemu po jaslice in razpela.. Nastala je lastovka in divji petelin, ki sta povsem njegov, izviren izdelek. Z leti se je nabralo že približno dvajset izdelkov, pri Jože in Joža Žepič v delavnici, pod rezbarjevim dletom nastaja plošča za vhodna vrata. Duhec (golob) v lični košarici iz lepenke, obešanka dokazuje, da je pristnost izdelka potrdila posebna komisija. njihovem oblikovanju mu po- primerni listavci, za spominke magajo napotki, ki jih je dobil na dveh kiparskih tečajih na ljubljanski Likovni akademiji. Slab risar sem, pravi sam, veliko bližje mi je oblikovanje v glini, izdelek najprej modeliram z glino, ko zaživi pod mojimi prsti, ga prenesem v les. Včasih mi pomaga žena, ki je dobra risarka. Zamudno in natančno je njegovo delo, ko ga opazujem pri rezbarjenju, si mislim, ta ima pa res potrpljenje. Vsaka podrobnost je pomembna. Že pri izbiri lesa. Za rebarjenje so Lastovka je izviren Jožefov izdelek, nastala je po zgledu duhca (goloba). predvsem topol, tudi jelša, za kipce lipa, za vratne plošče hrast, tudi Češnja in hruška itd. Vsak les je drugačen, vsak zahteva svoje, predvsem pa je treba izbrati pravi kos lesa. Topolov les je najbolj primeren za izdelavo golobov, lastovk, divjih petelinov in drugih spominkov, saj je mehek in vlaknat, zato je moč v enem kosu izrezljati razprt rep. Orodja nima veliko. V glav nem dleto, leseno kladivo in seveda oster nož ter žago. Včasih jc bilo pri nas težko dobiti dobro orodje, zdaj pa s temni več težav. Najbolj dragocene pa so seveda spretne in izurjene rezbarjeve roke, ki jih ne more nadomestiti nobeno orodje ali stroj Konkurence pravzaprav nima, saj drugi rezbarji izdelujejo drugačne izdelke. V Škofji Loki denimo rezbari Petra Plestenjak, ki izdeluje modele za loške kruhke. Tudi v prodajo zadnja leta izdelki neka ko gredo, trgovci odkupujejo zlasti spominke, za škofjeloško tovarno Jelovica je začel izdelovati izrezljane plošče za vhodna vrata, ljudje pa k njemu prihajajo predvsem po kipce in razpela. 55 tolarjev dividende za delnico Autocommerce Kranj, julij - Skupščina delniške družbe Autocommerce se je odločila, da dividenda na delnico znaša 55 tolarjev, izplačali jih bodo septembra. Autocommerce Ljubljana je v večinski lasti notranjih lastnikov, institucionalni lastniki (skladi in pidi) imajo 38-odstotni delež. Udeležba je bila skoraj 93-odstotna, predlagani sklepi so bili soglasno sprejeti, tako letno poročilo kot delitev lanskega dobička. Autocommerce je lani za 13 odstotkov povečal obseg poslovanja, premoženje družbe za 12 odstotkov, čista donosnost na kapital pa je bila 7,52-odstotna. Lan ki dobiček je znašal dobrih 471 milijonov tolarjev, ikupičini |a soglašala s predlogom uprave in tretjino dobička namenila za dividende, dve tretjini pa je ostalo nerazporejenega. Bruto dividenda na delnico tako znaša 55 tolarjev, izplačali jih bodo septembra. Mobitel na Brniku Kranj, julij - Družba Mobitel ji- sredi julija odprla poslovalnico na letališču Brnik. Mobitelova enota na brniškem letališču je za tujce pre-dvsem informativnega značaja, dobijo seveda lahko tudi koristne nasvete, s katerimi si olajšajo uporabo mobi telnega telefona pri nas. Namenjena je tudi domačim kupu in, ki lahko tam najame jo mobilni telefon, seveda y,.\ lahko tudi kupijo. Ker je imel vse več dela. se je letos pogumno odločil, da popoldansko obrt spremeni v redno in z letošnjim majem ie pridobil status obrtnika. Že prej seveda potrdila komisije za preverjanje izdelkov domače in umetne obrti pri Obrtni zbornici Slovenije. Njegovi izdelki imajo nalepko oziroma obešanko, ki dokazuje, da gre za izviren izdelek domače in umetne obrti. Slovo od EGP-ja po zaslugi direktorja Jureta Žaklja ni bilo grenko, saj so mu izplačali odpravnino, kar mu zelo pomaga na začetku samostojne poti. Tudi brez razumevanja družine seveda ne bi šlo. Veliko mu pomaga žena Joža, spodbuja ga in mu pomaga pri delu. Sicer pa se odlično dopolnjujeta, saj se Joča ukvarja z izžiganjem v lesu. Kot dobra risarka je iskali pravo izrazno sredstvo in ga našla v posebni napravi, izžgre narisane vzorec na lesenem krožniku ter nato pobarva s posebnimi barvami, za kar uporablja poseben čopič ali barva kar s prsti. Tako nastajajo svojevrstne slike na les, z najrazličnejšimi motivi. Precej jih hrani doma in z njih smo lahko razbrali, da je najbolj zanimajo roke. Tehnika izži-ganja pri nas ni priznana kot domača in umetna obrt, čeprav je Joža prepričana, da je zelo stara in da so jo nekdaj uporabljali. Zanimivo, prav v delavnici, ki sta jo najela, stoji poleg krušne peči starinska omara, na njen pa motiv, ki je nastal z izžiganjem • M. Volčjak Prihodnje leto na 29 turističnih sejmih Kranj, julij - Center za promocijo turizma je sklenil, das j slovensko turistično gospodarstvo prihodnje leto predstf na 29 turističnih sejmih po svetu, letos jih bodo izpelji" Program letošnjih nastopov na turističnih sejmih in borza bil zaradi motenj pri financiranju večkrat ogrožen, ven d# Center za promocijo turizma samostojno izpeljal dvah nastopov. Najbolj učinkoviti so bili v Koelnu, BeILj Utrechtu, Zagrebu in Stuttgartu, tudi prihodnje leto r*Jj največjo pozornost namenili štirim "velikim" borzam v Bef Koelnu, Milanu in Londonu. Stojnice bodo prihodnje le1 teh sejmih večje od sto kvadratnih metrov, v Koelnu bo n> 130 kvadratnih metrov. * Center je letos v sodelovanju z Gospodarsko z^°r^' kongresni turizem in motivacijska potovanja predstrav Ženevi ter sodeloval na obmejnih sjemih v Gorici, Gf31 Vidmu, Pordenonu, Puli in Szombathelvju. Jeseni Ra pripravil še nastop na ameriškem sejmu v Orlandu na Fl ^ in na zagrebškem sejmu. Odločitev za ameriški sejem Travel Market je plod temeljitega razmisleka, k njej je odl0^ prispevalo zanimanje ameriških organizatorjev potov*?) vključitev Slovenije n njihove programe. Poleg Centra tam sodelovali Kompas Turizem, Kompas Holidavs in aj Kolladner iz Clevelanda. Program sejemskih nastopov se prihodnje leto ne bo bM razlikoval od letošnjega. Izpadel je le sejem v Vicenzi, kl ^ nadomestili s prodornejšim v Padovi. Novi pa bodo jan^ sejem v Zuerichu, marca v Moskvi, maja v Ženevi, septe ^ sejem za kampiranje v Duesseldorfu, posebej zanimiva n pa bo borza avtobusnega turizma oktobra v Parizu. Priznanje za Dobrodošli v Sloveniji Kranj, julij • Stran na Internetu Dobrodošli v Sle (VVelcome to Slovenia) je pred kratim prejela medalio britanske Icnmiinikstriiskp družbe AsM pripravilo^ p<^v t Centra Arachnid. Turistično stran na internetu je Creativ iz Murske Sobote, s sodelovanjem promocijo turizma Slovenije. Britanska družba je 2#PjJ, la, da je Dobrodošli v Sloveniji ena najbolje oblikovan« . premišljeno urejenih strani interneta. Poleg slovcnsK bila med potovalnimi stranmi odlikovana tudi male21) g "VVelcome to Sabah". Nemško podjetje TravelShop PSJ slovensko stran uvrstila v svojo članstvo in jo izbrala najboljšo. ^ 1 KRANJ, Mladinska ul. 2, tel.:064/222-455 POSEZONSKO ZNIŽANJE do L0% v vseh trgovinah podjetja STORZIC, Blagovnice GORENC, Blagovnici TIHA in v MODNI HISI VREME \ ^rewenoslovci nam za danes in jutri i ^apouedufejo sončno in toplo vreme. Že v j četrtek pa so možne popoldanske nevihte. LUNINE SPREMEMBE V nedeljo zjutraj je nastopila polna luna, ZQ^> naj bi bilo po Herschlovem vremenskem ty'uču deževno. 2* uo oooat Glasom AKCIJA GORENJSKEGA GLASA IN TELEVIZIJE MEDVODE GLASBENIKI MESECA pripravlja Andrej Žalar Ansambel Grege Avsenika Živahna jesen Obeta se živahna jesen sodeč po napovedi Grege Avsenika. Ne le Gregov ansambel, tudi druge glasbene skupine, kot so Gašperji, Slavko Avsenik, duo M4M se bodo pod skupnim naslovom Avsenikovi večeri predstavili po vsej Sloveniji. Tako bo eden takšnih nastopov na primer 29. avgusta v Bohinju, ko bo prav Avsenikov večer Pod skalco sklenil praznovanje letošnjega občinskega praznika občine Bohinj. Že ta teden, v petek, 25. julija, pa se bo ansambel Grege Avsenika predstavil tudi v Avsenikovi dvorani v Begunjah, kjer bosta za dobro počutje zaradi postrežbe in gostoljubnosti poskrbela skupaj z osebjem tudi šef Štefan Hirci in glavni kuharski mojster Milovan Poplašen. toJSMO PISAU NEKOČ in^B^n^rat smo tule zastav'H vprašanje, kako se naslov in o/^a s P!ozalko Martino čufar nadaljuje. Cel naslov sd/o moto plezalke je Vsaka smer je zato, da jo P/a ^° vma' v'el'ko vas Je verjetno navdušenih 9um'nCeV' 1 zanimaniem spremljate dosežke po-ne Martine, zato smo prejeli kar zajeten kup vaših rQt°Vorov' ^eo Pa ie določil nagrade naslednjim petim seva/cem: 1. Ani Treven, Sp. Besnica 103, Zg. skrit'03' ^ danez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, j °Ja Loka; 3. Anton Kocjančič, Krnica 3, Zg. Gorje; Sc) lter Frelih' Lo3 12' Zelezniki: 5- Andreja Kunstelj, Sen/ca 13, Medvode. Čestitamol T*hvratni madeži ^trem°^,lutl' 'nadete odpravljamo najprej z... in jo dobro r°Zt ° V tnac^e^- K° se rnadet razmehča, ga operemo še z °Pmo detergenta. (GG, 29. decembra 1967) 8nw?** Pa smo našli praktičen nasvet, kako se znebiti bostnatih madežev. Nasvet bo morda prav prišel, če O0 6 dobili kak tak madež kje pod bori ob morju. p03/-.v'Ore "a vprašanje, katero je to sredstvo, nam *0'so d° petka' 25 Jul'la' na na$ naslov Gorenjski glas, PrineV? '» 4000 Kranj. Pet pravilnih odgovorov bo s/0 nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. Seveda bo ansambel predstavil med drugim ta teden celotni repertoar s kasete Ko nov dan se prebudi. Pa tudi novosti ne bo manjkalo. Sicer pa ob dosedanjih zapisih še ena ugotovitev. Ta se tokrat nanaša na vaša vprašanja. Kar pridno ste nam pošiljali dopisnice in tudi razglednice in vprašanja so bila prav zanimiva. Posredovali jih bomo seveda Gregu in članom ansambla, hkrati pa skušali čimbolj natančno odgovoriti nanja. In kaj vse vas je zanimalo do zdaj? Kakšno glasbo igra Gregov ansambel - domačo ah moderno. No, upali bi si staviti, da odgovor na to vprašanje za Grega ne bo težak. Morda bo težji tisti, kako mu uspe, Gregu namreč, voditi gostilno in se hkrati ukvarjati še z glasbo, še težji pa tisti, kako se počuti ob uspešnosti glasbe družin Avsenik. Pa prepustimo ugibanja o odgovorih raje Gregu, ki bo na vprašanja odgovarjal ob prihodnji predstavitvi. Raje omenimo še kakšno vprašanje. Ali vam bo uspelo igrati toliko let, kot očetu. Sicer pa, ali to Grega sploh načrtuje? Zanimivo vprašanje je prav gotovo, zakaj se ansambel imenuje po kitaristu. Izvirno za ta čas, ki je sicer bolj muhasto vroč kot resnično poleten, pa je vprašanje, kaj Grega zdaj čez poletje raje prime v roke: kitaro ali ledeno mrzlo pivo. No, izbor v vprašanju M. K. iz Lesc res ni prav širok, vendar dopušča najbrž še kakšno tretjo "radost". In kaj Grega najraje počne v prostem času? Pravi, da je razumljivo, da ob družini in delu prostega časa res ni na pretek, čeprav mu je tudi pri vodenju gostilne v veliko in trdno oporo žena Katarina. Sicer pa se, kadar ima zares čas, rad odpravi na sv. Petra ali pa odigra kakšno urico tenisa. Najraje pa se posveti malčkom v družini. GORENJSKI GLAS IN TELEVIZIJA MEDVODE Ut 1 SBhVIKI nESECA - KUPOM Moje vprašanje za Ansambel Grege Avsenika : Ime in priimek: Naslov: Pošta: Izpolnjene kupone pošljite na naslov Gorenjski glas, p.p. 124, 4001 Kranj iive J^"4 ni bolj trdovratne 6'r°CTr tvarme' kot t* ■ itlQide ii, i L VSfn sistemih s* prftivi J, ,n na vekov Vfke ^ ot/f*0!7 Zato- ker sam **Kahi?Vn- Ko *diš danes SdaTkrat* stlahko prepri-l<'°jih l05taiul" dva, naslednje *Nf>\* SaPa ledeset Takšen je i9l° stt iL,hranilvem nagon, Nikoli m , ° Puncam, da m. BimU dar ne bom<> brez '«*oiCi °kra,u P°retei glavo in šen skok ■ spet poudarjamo 2 milijonČka prebivalstva ■ stane davkoplačevalce domala četrtino drlavnegaproračuna. Vsak, kije pri pravi, pa ve, da je birokrat na videz grozno zaposlen, v resnici pa ves ljubi Jan zaskrbljeno listnice. Le kdo, krščenmatiček, se je to spomnil? Saj zdaj bo vsak, ki je blizu kakšnemu strankarskemu prvaku, lahko kakšen minister brez listnice? Njegova ata pa mama pa nečakinja in nečak - eden minister, dri"1' H L genski k? . >e zraslo na 1(0 glav d ralskl Toli pttioolikšna je QrnP«k v Vavna birokracija. ? konia,'T'n'1' «rr ^rviark rfn- a J rn,li,ona njenih "»»Učenci so serazm-^T^Pa« Zdi kot eno S h''»uvbKcr dobro rla fak 2 V" žensko p* r!*'*U r vtdno tM od PJa^le,',,0(U(ll,n In dob,,, ?rao»k ';//':'"rm7"<'V »»uvel, ar' da '»h, '7'' * "/,|V Ke^L n\Pr 'n 1 K/"'u""" novo . ln* tboknclh a tak Tema tedna Glosa Če ne bo jasno, bo pa oblačno Ljubljana je polna svetovalcev in višjih svetovalcev. Hidrometeorologom, ki imajo kar 56 svetovalcev, svetujemo še eno strokovnjakinjo ciganko kot pomočnico direktorja ali najmanj višjo svetovalko! brklja po f)apir]ih m premišljuje, kdaj bu tega groznega šihui konec. Napovedi, da bodo birokracijo v Ljubljani zmanjšali, \o čisto navaden lan ■ fari. Noben birokrat na tem svetu se še ni samoukiiul m se tudi noben naš ne bo Zalo bomo morali iivelt s tem, da bo imela naša vlada dva/set ministrstev in neomeje no (!) število ministrov brez drugi pa bodo brez listnice letali po tej Sloveniji in vlekli iz davkoplačevalskega lepa. Imamo kar 60 drlavmh sekretarjev. A to še zdaleč ni vse. Kot poročajo mediji, ima ministrstvo za okolje in prostor 22 svetovalcev vlade in 1() svetovalcev ministra ter osem višjih svetovalcev, samo direktor uprave za varstvo narave ima dva narneuntka, 20 pomočnikov in 17 svetovalcev, direktor statističnega urada pet pomočnikov, 19 svetovalcev in 19 višjih svetovalcev. In v okviru teh številk tudi vsa ostala ministrstva... Da te kap - in to takoj! Vsi so eni svetovalci in pomočniki, da ie ja plača višja, če vas bo poslej ob varstvu narave kaj ujezilo, pokličite vendar enega izmed 20 pomočnikov direktorja uprave ali enega izmed njegovih 17 svetovalcev! Če vas bo v gmajni ugriznil kakšen jei, pokličite vendar drlavnega svetovalca in se pozanimajte, ali so ieli ogrolene vrste ali pa jih lahko v miru pohodite! S takimi problemi na plan, saj bo sicer mnolica svetovalcev od samega dolgčasa čisto otopela. Za tustih pet ruševcev, kakšnih dvajset svizcev in dva medveda, ki jih premoremo, je zanesljivo zadoltenih kakšnih pet drtavnih svetovalcev. Za mojo pamet pa so daleč najbolj impozantne številke, da ima direktor Hidrometeorološkega zavoda namestnika, devet pomočnikov. Z? svetovalcev in 23 višjih svetovalcev! Ob vsej tehniki in satelitski sliki?!? Če vzamemo samo vreme, zadostuje, da vedo, kakšno je vreme v Franciji in tako bo čez dva dni v Sloveniji, če pa ne zadostuje, naj za boljo voljo ie kakšno ciganko kot višjo svetovalko. Davkoplače-\uhi bomo edino ciganko rade volje plačali. Ciganka je daleč najboljša vremenoslovka, ko reče: "Če ne bo jutri jasno, bo pa oblačno " • D.Sedej ŠIFRA: BESEDA IN POMLAD Pišem vam že tretjič, močno upam, da bo prišlo na vrsto moje pismo že zelo kmalu. Zanima me ljubezen, zdravje, služba in moja uspešnost pri delu. Ali bom dobila stanovanje? V upanju in pričakovanju vašega odgovora, vam želim še mnogo uspehov pri vašem delu in vas lepo pozdravljam. ARION: Tudi mi se vam zahvaljujemo za pisemce in se vam tudi hkati opravičujemo, ker ste morala tako dolgo čakati na odgovor. Naš prostor je omejen v časopisu, zato se istočasno opravičujemo vsem bralcem, ki čakajo na svoj odgovor malce daljši čas. Vaš ascendent se nahaja v znamenju Vodnarja, kar daje vaši osebnosti magično privlačnost in hkrati tudi neko skrivnostnost. Ravno tako se nahaja ravno v istem znamenju tudi vaša Luna, kar vam poudarja dvojni vpliv Urana na vašo osebnost. Letošnje leto je polno preizkušenj za vas, na določene trenutke se počutite popolnoma izgubljeni, takoj naslednji trenutek pa srečni in veseli. Spremenljivo razpoloženje bo naslednje leto počasi prešlo in na površje bo prišel zdrav razum in preudarno razmišljanje. Mnogo vprašanj ste mi zastavili, dovolite, da se najprej osredotočimo na rešitev stanovanjskega problema. Že sedaj morate dobro razmisliti, ker imate izredno lepo priložnost, da pridobite stanovanje. Do vašega 27 leta bo ta težava zagotovo razrešena. To leto boste tudi razrešila marsikatero težavo, ki vas spremlja že dalj časa. Na poslovnem področju ne vidimo večjih težav, svoje sposobnosti in kreativnosti pa boste najbolj izkoristila čez približno tri leta. Nikar ne zanemarite vašega vsakdanjega dela, kajti le s trdim delom in pridnostjo boste uspela doseči želene rezultate. KUPON ARION ODGOVARJA Rojstni datum:.................................Ura in minuta rojstva:.................. Kraj rojstva:............................................................................................ Ime, priimek in naslov (če ne želite, vam teh podatkov ni treba sporočiti): Kupone pošljite na GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj, Zoisova 1. ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-66 ARION LTD. CANKARJEVA 8. CELJE «: 063/481-891 CENA 1 MIN • 156 SIT VSAK DAN OD 9. DO 03. URE ASTROLOGIJA PREROKOVANJE 090-42-64 ARION LTD, CANKARJEVA 8, CELJE ■ 063/481-891 CEHA 1 MIN - 156 STT VSAK DAN OD 9. DO 03. URI KOMUNIKACIJSKI ENGlNttniNC GORENJSKA TELEVIZIJA »•JKOi.1 Tt*t( l r* II1.4M< KMNJ. »lOVf Nli* ŽELITA VSEM GLEDALKAM IN GLEDALCEM PRIJETNE POLETNE POČITNIŠKE DNI. VSE TISTE, KJ BOSTE OSTALI KAR DOMA, PA VABIMO K OGLEDU 38 KABELSKIH PROGRAMOV PROGRAMA GORENJSKE TELEVIZIJE. TRUDILI SE BOMO ZA VASI SREDA, 23. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 9.25 Včeraj, danes, jutri 9.30 VkJeoring 10.00 Havajski detektiv, ponovitev ameriške nanizanke 10.50 Zajtrk pri Tiffanvju, ameriški film 12.35 Svet čudes, ponovitev avstralske dokumentarne oddaje 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 14.30 Montreux jazz festival: Najboljše iz Brazilije 15.30 Svet narave, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 16.20 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Etnika - šola ljudskega plesa 17.30 Utonilo je sonce, slovenska nadaljevanka 18.10 Hoganova druščina, ameriška nanizanka 18.45 Kolo sreče, tv igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 20.05 Cadfael, angleška nanizanka 21.35 Zvezdniški portret 22.00 Odmevi 22.45 Oblečena za zajtrk, angleška nanizanka 23.10 Svilene sence, ameriška nanizanka 21/22 23.55 Videonng 23.15 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Misija Rožnati panter Rožnati panter vrača udarec, angleška komedija 1.30 24 ur 2.00 POP 30 TV 3 8.15 TV shop 13.00 TV prodaja 15.30 Utrinek 16.15 Vera in čas 17.15 TV prodaja 17.30 Zeleni detektiv, ponovitev risane serije 18.00 Čarobna piščal, risani film 16.50 TV prodaja 19.00 Utrinek 19.30 Zeleni detektiv, risana serija 20.00 TV razglednica 21.00 V priporu, 8. del nadalje -vanke22.00 Življenje rastlin 23.30 Utrinek 23.00 TV prodaja 23.20 TV shop HTV 1 12 00 Dnevnik 12.25 Marisol, mehiška nanizanka 13.10 Santa Barbara 13.55 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Jeleni z zahoda, ameriška nadaljevanka 14.45 Otroški program 17.30 Poročila 17.45 Obalna straža, 103/160 del nanizanke 1830 Kole sreče 19.06 Loto 19.10 Hrvaška spominska knjiga 19.30 Dnevnik 20.15 Turistični magazin 21.06 Portreti: Reza Pahlavi 22.06 Opazovalnica 22.25 Dolina zlata, dokumentarna oddaja 23.30 Smrt belega marabuja, nemški barvni film 1.00 Poročila TVS 2 9.00 Euronews16.10 Svet poroča, ponovitev 16.40 Homo turisticus, ponovitev oddaje o turizmu 17.00 Poletna noč, ponovitev 17.00 Caroline v velemestu, ameriška nanizanka 23/23 17.20 Svilene sence, ameriška nanizanka 20/2218.05 National geo-graphic, ameriška dokumentarna serija 3/20 19.00 Filmski triki, ameriška dokumentarna nanizanka 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 Šport 20.00 športna sreda 22.30 Omizje 0.00 Slovenski jazz iz kluba Gajo: Duško Gojkovič - Trumpet Summit TV Slovenija si pridržuje pravico do spremembe programa. HTV 2 12.40 TV koledar 12.50 črno-belo v barvah: Broadvvavska uspavanka, ponovitev ameriškega filma 15.50 Bolnišnica upanja, ameriška nanizanka 16.35 Oljkov dvorec, ponovitev francoske nadaljevanke 17.30 Acapulco - telo in duša, nadaljevanka 17.56 Risanka 18.05 Hugo 1830 Skrivnost ni svet A. C. Clarka, poljudnoznanstvena oddaja 19.00 Županijska panorami 19.30 Dnevnik 20.10 Kviz 20.30 Sestre, ameriška nadaljevanka 21.06 Filmi Ginger Rogers: Gospa mama, ameriški film 22.40 Koraki, glasbena oddaja 23.30 Varuhi časa KANALA 7.00 video strani 9.00 TV prodata 9.20 Vldeo strani 10.46 Navihančki, risana serija 11.06 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.36 Ta čudna zanost 12.00 Korak za korakom 12.28 Oprah Show 13.10 TV prodaja 13.30 Alo, alo 13.56 Bergerac. ponovitev 14.60 TV prodaja 15.10 Pod ledom, ponovitev 15.40 Avtovizija, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 16.36 Drzni in lepi. ponovitev 17.00 Oprah Shovv Bili Co»by m Brook« Shielda 17.80 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 1846 Charies je glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, ameriška humoristična nanizanke 19.36 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Nora hiša. ameriška humoristična nanizanka 20.30 Oko za oko, ameriški barvni film 22.16 Mantis, ameriška nanizanka 23.00 Alo, alo, angleška humoristična 23.30 Oprahin gost: Michaei Jordan 0.20 živi jenje v mestu, ponovitev novozelandske nanizanke 1.10 Živeti danes: Narava umetnosti,dokumentarna oddaja 1.40 Šopek uspešnic, dokumentarna oddaja 2.10 TV prodaj« 2.30 Videostrani AVSTRIJA 1 11.56 Otroški program 14.50 Hišica v preriji 15.40 Šport - Tenis. Generali Open, teniški turnir 19.00 Clavtonovi. ameriška humons-tična serija 19.25 Money Maker 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 19.55 Money Maker 20.02 šport 20.15 Ljubezenski poleti - Moj mož, bigamist, kanadska komedija 21.50 Pogledi oo strani 22.00 šport: nogomet 23.00 Cas v sliki 23.15 Kraj zločina Ognjemet za truplo, nemška kriminalistična serija 0.45 Družba za gospo Di Marco, avstralsko-francoska komedija 2.30 Pridih greha, ameriška psihološka drama 4.20 Pustolovščine mladega Ind lan« Jonesa, ameriška pustoiovs M sorl|d POPTV 7.00 Dobro jutro. Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev 10.50 TOP shop 11.00 ZaUv ljubezni 12.00 Partnerja 13.00 Taksi 13.30 Bolnišnica upania 14.30 Zlatolaski 16.00 Varuška, ponovitev 15.30 Mamice, ameirška nanizanka 16.00 Zaliv Hvbesai, imenika nadaljevanka 17.00 Santa Bar bara. nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, amer iška humoristična nanizanka 18.30 Nevarni Havaji, amenška nadaljevanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Parada zvezd Častnik m gentelmen ameriška drama 22.18 Kletko, angleška humoruticna nanizanka 22.46 Taksi, ameriška humoristična nanizanka AVSTRIJA 2 6.16 Vldeo strani 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.06 Grad ob vrbskem jezeru, Dvojna rezervaci|a 9.66 Bogati m lepi 11,36Zvezna dežela danes 12.00 čas v sliki 12.10 Poročilo, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.86 An na Maria - Ženska gre svojo pot, nemška serija 14.46 Lipova ulica 16.15 Bogati ln lepi 17.00 čas v sliki 17.06 Dobrodošli v Avstri|l 19.00 Zvezna dežela danes 19.25 Money maker 19.30 Cas v sliki/Kultura 19.63 Vreme 19.66 Money maker 20.02 Pogledi od strani 20.15 Saga o Prusaku: Posel, avstrijska senja 22.00 čas v sliki 22.30 Hitler na Dunaju, dokumentarni film 23.00 Hitlerjeva ljubica - Eva Braun, dokumentarni film 23.55 Gospa v hermellnu. ameriška komedija 1.20 Pogledi od strani 1.25 čas v sliki 2.36 Očevidec italijanski film 4.06 Dobro došli v Avstriji 5.56 čas kulture TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 18.56 TV dnevni napovedmk TELE-TV 19.00 TV kažipot 19.02 tPP blok 1 19.07 Glasbeni TOP spot19.10 Poročila Goranske 528 19.26 Iz arhiva: Oldtimerji na Izletu 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV napovedmk 20.02 EPP blok - TUDI DRUGJE JE LEPO vsak četrtek ob 14.40 na Radiu Tržič vsak torek v Gorenjskem glasu in v reviji OTROK - DRUŽINA Dober dan vsem prijateljem - popotnikom. Slovenija je v koščku Evrope majhna, vendar bogata z dedičino in tuatiicno ponudbo. Tako smo se v četrtkovi oddaji 17. 7. 1997 odpravili v Mengeš. V oddaji smo gositli kar dva prijazna POKROVITELJA: AKROL ALOJZ KOSEC, s.p. Prešernova 8 1234 MENGEŠ Da boste uživali v senci in Imeli več zasebnosti, se oglasite pri AKROL na Prešernovi 8 v Mengšu. Nudijo vam rolete, žaluzije, markize, lamelne zavese, garažna rolo vrata na daljinsko upravljanje, rolete na elektriko, rezervne dele za žaluzije. Na izbiro imajo vse to v različnih barvnih odtenkih in po ugodnih cenah. Montažo opravilo kar na vašem domu. POVABITE v svoje stanovanje dobre mojstre in tako bo vaš pogled v svet zadovoljen - nasmejan. TO VAM NUDI AKROL iz Mengša, Prešernova 8, tel 061 737 284, GSM 041 662 483 Poletje je čas počitnic. Preživite ga v obutvi, ki bo sprostile vaše noge Pestra izbira zaprtih "COKL z anatomako oblikovanimi podplati od It. 25 - 47." Cokle lahko naročite pri g. Antonu Jančigaju na Gorenjski c. 12 v Mengšu. Telefon: 061 738 404. Naj bo vaš korak aproščan Janja in Duian 2 20.07 Glasbeni TOP spot 20.10 Rudnik živega srebra v Idriji 20.30 Zupan z vami: Občina Škofja Loka -pogovor z županom Igorjem Draksler-jem (ponovitev) 21.10 Poročila Gorenjske 528 21.25 EPP blok - 3 21.30 Strel - oddaja o rocku in mlade po srcu (ponovitev) 22.40 Glasbeni top spot 22.45 Poročila Gorenjske 528 23.00 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV inforamcij podjetnikom in tistim, ki bi to želeli postati. Poročila radia Deutsche Welle bodo na sporedu ob 16:30. Ob 16:45 vas seznanjamo z novostmi na knjižnem trgu. Ob 17:45 Govorimo o filmu. Tudi po Glasbeni sceni se bomo sprehodili ob 18:25. R TRIGLAV ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žirl. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 In 21. url. 19.00 Mladinska oddaja 20.00 Športna oddaja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Zaključni koncert violinske šole na Bledu 19.15 Risanka 19.20 Videostrani 20.00 Torkov športni pregled (ponovitev) 20.30 Satelitski program Deutsche WeHe 22.00 Videostrani 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Aktualno 12.00 BBC, osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Zdravnikov nasvet 15.30 Dogodki in odmevi 18.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Aktualno 17.30 1 x mesečno - sindikalne minutke 18.00 Tednik - občina Jesenice 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 6.40 Naš zgodovinski spomin 7.00 Druga jutranja kronika RA Slovenija 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.00 Nasvet za kosilo in kuhajte z nami 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni pa-berki 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Mali oglasi 16.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 15.50 Borza 17.00 Klepet ob glasbi 19.30 Odpoved programa RRGL TV ŠIŠKA ... Videostrani 20.00 Napoved sporeda 20.05 Večer z BIOHIRONOM (Emil Kušec) - kontaktna oddaja 21.30 Ananda - iz cikla predavnaja v Ljubljani 22.30 Napoved sporeda za četrtek 22.35 Video strani IMPULZ KAMNIK 10.00 Vldeo strani 19.00 TV prodaja 19.05 Otroški program 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Film 23.00 TOp spot 23.05 Nočne videostrani RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.00 Napovednik programa 8.80 EPP 7.00 Radio Slovenija Druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.80 EPP 8.00 Napovednik programa 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema Kaj je potrebno vedeti o zdavstvenem zavarovanju pred potovanjem v tu|lno? 9.50 EPP 10.20 Novinarski pns pevek 10.60 EPP 11.00 Napovednik programa 11.30 Kviz radia Kranj 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Predstavitev knjige Gorenjska - gorsko kolesarski vodnik 13.40 Novmaraki prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes 14.30 Novinarski pnspe vek 14.50 EPP 15.00 Napovednik programa 15.28 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 18.20 Novinarski prispevek 16.80 EPP 17.00 Napovednik programa 17.80 EPP 16.00 Ooreniska danes, jutri 18.50 EPP 19.30 Večerni program Moda. lepota z Metko Centrih Vogelnik 19.50 EPP 24.00 Zaključek programa Radia Kran| KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni porgram 8.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 10.30 Zdravih 30 minut 11.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.30 Kovinotehna 12.00 BBC 12.30 Akcija na| zdravnik 12.45 Dnevnikov odmev 13.15 Novice 13.30 Argumentiran komentar 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Pol ure zimzelenih melodij 16. - 17.009 DJ Dekky 17.15 Novice 17.25 črna kronika 17.30 Novinarjev gost 18.00 Glasovale za na| pesem tedna 18.30 Skriti mikrofon 19.00 Radijski dnevnik, prenos Ra Slovenija 19.45 Vic dneva 15.50 Slovo ekipe 20.00 Argumentiran komentar, ponovitev 20.30 Večerno nočni program RGL do 6 00 R OGNJIŠČE R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88.9 ln 98.0 Mhz UKV stereo Pozdravu iz studia bo sledil Radijski Juke box ob 14:00. Ob 14:30 pripravljamo Glasbeno ropotarnico polno inloiamcg m zanimivosti iz glasbenega sveta Spremljali in komentirali bomo ob 15:30 Sledila bo oddaja Naša priložnost, ki prinaša obilico 5.00 Jutranji program 8.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop inf oddaja 9.06 Predstavlja mo vam: - oddaja nameniena komer cialnim predstavitvam 10.15 Mali oglasi - radijska trgovina, kjer poslušalci kupuiejo. podariajo, iščejo, prodajajo, . 11.10 Svetovanje 1 teden svetovanje zdravnika. 3. teden svetovanje s področja KULINARIKt IN PIJAČ. 2. in 4 teden svetovanje s področia VRTICKARSTVA IN ZDRAVILNIH ZELIŠČ 12.00 Zvonjenje 13.00 Glasbena lestvica Zlati zvoki 15.00 Popoldanska informativna oddaia 18.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.15 Pogovor o aktualen pogovor z gosti v studiu 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatikan 20.36 1 teden v mesecu Luč v temi, 3 teden v mesecu: Prijateljstvo bolnikov In Invalidov. 2 in 4 teden v mesecu; ZVENI MODRO večer z Zvonetom Modrejem 21.35 Radijski roman 22.00 Poročil* 22.30 Nočni glasbeni program TA DOBRIH 10 RADIA TRZIC ... ustreže zdaj enim, tdai drugim., za >»«- ljubitelje ilovrnako zabavne glasbe pa »c trudijo - Dušan. lunini. Mojca... kot trdno na frekv m. »h KM in Sili/ in šc zmeraj v taku soboto ub pol trrh Kaj bi mi brez Vas. ki na skar "zasujete" s predlogi m glasbenimi željami?! Sami ne bi zmogli zato smo Vam na vsakršno idejo še kako hvaležni Nekateri nas kar prosite za glasbo, ki boža žtvčka. ne pa da jih para Torej, Vaša želja, naš napotek Trudimo se ugoditi Vam m Vam Neka zlata sredina se nam zdi najboljša Presodite sami, glasujte m nam pišite na naslov Radio Trtic, Halo* 4, 42"*0 trtic. laiotaino i/komumo piiloJnost in povejmo, da vso pošto, vprašani« mnenj«, p« tudi kritike »kthuo hranimo na posebnem kuponu m homo I eni i/nir.l pnhodnjth oddaj odgovorili vsem. ki jih karkoli zanima Za kone. pa ic imena obeh izirehank Da. to h> bila dekleta mi Darja Koraiei i/ I cii in Simona Juatin i/ It?iCh (etlllam.i' 1 ep pn/diav MM ki »te nam /veiti tn prijeten teden vam telimo" CtOl T*.: Slišimo k ipct 26. 7., do takiat pričakujemo tudi vašo pošlo1 Lestvica TA DOBRH 10 Radia Tržič 1. POP DESIGN - Sonce je zašlo (2) 2 OBVEZNA SMER Srce je popotnik (2) 3 VVERNER Sam (2) 4 KINGSTON - Hladen kakor led (3) 5. OLIVER ANTAVER Baby (3) 6 JANKO ROPRET Ti si moja (novost) 7 MAJDA ARH Oprosti mi (novost) n hamu iN M.>|d r«M (povesti 9 ALEKSANDER JEŽ Tebe ljubil bom vedno (novost) 10 MARIJAN SMODE - Stari muzikant (novost) Kupon TA DOBRH 10 Glasujem za Moj predlog: Moj naslov KINO CENTER amer akcij thnll SANJSKO MOŠTVO ob 17. 19 in 21 uri STORŽlC DO 7 AVGUSTA ZAPRTO! ŽELEZAR I »ANI | /APRTOl RADOVLJICA - LINHARTOVA DVORANA amr thnll ANAKONDA ob 20 30 uri ŠKOFJA LOKA amer drama SKRIVNOSTI IN LAŽI ob 20.30 » ČETRTEK, 24. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.05 Včeraj, danes, jutri 10.10 VkJeoring 10.40 Hoganova druščina, ponovitev ameriške humoristične nanizanke 11.10 Cadfael, ponovitev angleške nanizanke 12.30 Rojen med divjimi živalmi, francoska dokumentarna nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.35 Videostrani 15.55 Novice iz sveta razvedrila, ponovitev 16.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Ouasimodove čarobne dogodivščine, francosko-kanadsko-angleš-ka risana serija 17.35 Tom in Jerrv, risanka 17.45 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 18.40 Kolo sreče, igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.57 Šport 20.05 Tednik 21.00 Moški in ženske so ustvarjeni za srečo, francoska drame 22.00 Odmevi 22.45 Poletna noč: Oblečena za zajtrk, angleška humonstična nanizanka 23.45 Svilene sence, ameriška nanizanka 23.55 Tednik, ponovitev 0.45 VkJeoring 1.15 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 15.50 Poletna noč, Oblečena za zajtrk, ponovitev 16.15 Svilene sence,ponovitev 16.50 Šport 18.35 Filmski triki, ponovitev ameriške dokumentarne nadaljevanke 19.00 Skrb za zemljo, angleška dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.05 Sladka Lorraine, ameriški barvni film 21.30 Šepet iz naslonjača 22.00 Ciklamen, slovenska tv drama 23.10Koncert ob 75-letnici profesorja in akademika Uroša Kreka, 2. del 0.00 Trio Luvvigana 0.20 EP v atletiki za mladince, posnetek iz Ljubljane KANALA 7.00 Video strani 10.45 Navihančki. nsana serija 11.05 Prosim, ne jejte marjetic, ponovitev 11.35 Ta čudna znanost 12.00 Korak za korakom, ponovitev 12.25 Oprah Shovv 13.10 TV prodaia 13.30 Alo. alo, |x>novitev 14.00 Mantis, ponovitev 14.50 Tv prodaja 16.10 Dannvjeve zvezde, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev avstralska nanizanka 16.36 Drzni in lepi. ponovitev ameriška nadaljevanka 17.00 Oprah shov: Včeraj sanje - danes resničnost 17.50 Drzni in lepi, ameriška nadaljevanka 18.15 Rajska obala, avstralska nanizanka 18.45 Charles ie glavni, ameriška humoristična nanizanka 19.10 Srečni časi, amenška humoristična nanizanka 19.35 Korak za korakom, ameriška humroistična nam zanka 20.00 Ellen, ameriška humrois tir-m nanizanka 20.30 Njena pravica, ameriški drama 22.05 Remmgton Steele, angleška nadaljevanka 22.55 Avtovizija. odda|a o avtomobilizmu 23.20 Tihotapci, angleška nadaljevanka 0.10 Vojak naj bo. angleška nadal jevanka 1.06 Dannvjeve zvezde, ponovitev 2.06 TV prodaja/Video strani POPTV 7.00 Dobro jutro. Slovenija 10.00 Santa Barbara 10.50 I OP shop 11.00 Zaliv liubezni 12.00 Partner|.i 13.00 Taksi 13.30 Danuerfieid, angleška nanizan ka 14.30 /Ulnl,i\ki, amri iU.i Iiiiiikm ulična nanizanka 15.00 Varuška, ameriška humoristična nanizanka 15.30 Mamice, amenška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, amer Iška nadaljevanka 17.00 Santa Bar bara, ameriška nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ameriška humoristična na nizanka 18.30 Nevarni Havaji, ameriška nadaljevanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Družinski album, ponovitev 3 dela ameriške nadaljevanke 21.00 Nevvvorška policija, ameriška nanizan ka 22.00 Argument 22.30 Taksi, amer iška humoristična nanizanka 23.00 Partnerja, nemška nanizanka 0.00 Ptavbov Skrivne izpovedi in sanjarije, 19 del erotične serije 0.30 Misija Rožnati panter Sled Rožnatega pan terja, angleška komedija 2.00 24 ur 2.30 Videostrani TV 3 8 00 Komercialne predetavltve 13.00 TV prodaja 15.00 Utrinek 16.30 Kako deluje tržna ekonomija, 4 del japonska sani« 16.15 Alice v čudežni deželi, ponovitev risanega filma 17.16 TV prodaja 1730 Zelem detektiv, ponovitev risane serl|e 16.00 To trapasto življenje, ameriška nanizanka 16.60 TV prodaia 19.00 LJtn nek 19.30 Videostrani 20.00 Zeleni detektiv risana serita20.30 V priporu, nadaljevanka 21.20 Oko za oko, ponovi lev filma 22.46 Utrinek 23.16 TV prodaia 23.40 TV shop Komercialne predeta vitve KINO 7.45 TV koledar 7.55 Poročila Dobro jutro 10.00 Poročila ^ Otroški program 10.35 Kdo I humoristična nanizanka ^'"JL končno potovanje, dokumentatn* daja 12.00 Poročila 12.25 M8 mehiška nadaljevanka 13.1» Barbara, ameriška nadaljevanka Poročila 14.00 Jeleni z zahoda, * iška nadaljevanka 14.45 Otrosw gram 17.35 Poročila 17.50 Straža, nanizanka 18.35 Kolo 19.10 Hrvaška spominska 19.30 Dnevnik 20.15 PustotovSC^j Hrvaškem, dokumentarna 0 20.45 Cestne oddaja 22.25 Denar ca 23.00 Kronika poljskega 23.35 Filmska noč z Budom SI jem: Zvezda, italijanski film okumentarna vja nesreče, dokume"^ )enar 22.40 Op&U 13.05 TV koledar 13.15 Barretti VVimipole, ameriški film 14.55 P? ^ ja, dokumentarna serija 15-jjo: ameriška miniserija 17.30 AcaP^jl telo in duša, nadaljevanka jL Risanka 18.05 Hugo 18.30 SW*a svet A. C. Clarka 19.00 Župan^ norama 19.30 Dnevnik 20.'"^ 20.35 Dosjeji X, ameriška nJJJSj 21.30 Ženska z dvema °brl%'< ameriški film 23.30 Božanska ameriški dokumentarni film J AVSTRIJA 1 5.40 Otroški program 8.40 Nf*_J| Tenis, ATP J* ■ plane« dom 8.56 šport Kraljev monlec 19.25 Money yj 19.30 Čas v sliki 19.56 Money_j> vstrijsko^ J kriminalistična serija 21 zabavna oddaja 21.55 Dosje primer za Teddvja Hoffmana. ■jjgH krimmalistilčna serija 23.20 šel skozi pekel, amenška ko u 1.00 Hudičevki, francoski J Velika laž Lylah Clare.ameička -m drama 5.00 Pustolovščine ngj lndi|ana Jonesa, amenška Pu* ka serija AVSTRIJA 2 tat 6.00 Videostrani 7.00 Vreme sliki 9.05 Grad ob Vrbsk«n\u Zmenek na Vrbskem )ezeru»,^Lj gati in lepi. ponovitev 11-^J 1»J dežela danes 12.00 Čas v *Zfl* Milijonsko kolo 12.30 Na KjLjJ fx>novitev 13.00 čas v sliki 9JmS družina 13.55 Anna Mana - »J svojo pot 14.45 Lipova jM Bogati m lepi 17.00 čas * ^jr^ Dobrodošli v Avstriji &<* moistri 19.00 Zvezna dežf v # 10.25 Monev maker 19.30 £ yaM kultura 19.53 Vreme 19-*lni M maker 20.02 Pogledi od 9g wtflO°\ Made m Stvria 21 1°JoO zgodbe, nemška serija *KZ#0l zgouoe. nemsna sw» KI,nr\W , ' slTk. 22.30 ŠHing 23-0C(Ngjg Očka ljubi moškega, °S^W*U zapis 23.50 Čas v sliki 0marrt» vu ruskega medveda, do* m film 0.45 O rastlinah in li1'",'' mentarm film 1.15 šport■ .350» Pogledi od strani, ponovitev đei sliki, ponovitev 2.06 Ozrl »• ^»"S ponovitev 2.50 Gorila ina w kolonija v džungli, ''•"j.,.trg nalka 4.25 Dobrodošli v Av»> VALOV/lH 50M CINTIRamer akci| thnll SAN.JSKi) MOŠTVO ob SUŽNJA LJUBEZNI ob 1» in J1 uri STORŽlC W ' ŽELEZAR DANI . .'Al 'i 11 RADOVI JK A UNHAHTOVA vi Miru .. uri h 11 /NIKI lAŽNlVtC ob ?0 30 ur ir. ŠKOFJA LOKA «..,«< d-am. SKRIVNOSTI Rofn ir It.nll HHIAKDOVVN Ob 20 30 uri *lr" TELE-TV KRANJ -Videostrani 18.45 Test slika 19.00 'V napovednik TELE-TV 19.02 EPP Sgj - 1 19.07 Glasbeni top spot '»•10 Poročila Gorenjske 529 19.25 ™»na Pavlina (ponovitev) 19.59 Danes na videostraneh 20.00 TV napoved-gW 20.02 EPP blok - 2 20.07 £'asbeni top spot 20.10 V spomin ^fna Hribarja 20.30 Veliko zanimanje frvf 23 Studii gostinstva in turizma ponovitev) Top spot 21.10 Poročila 2iW8ke 529 21 25 EPP bl°k " 3 29 ori l° Dand na 9radu Kieselstein £*-«0 lz tiska: Gorenjski glas jutri *f-" Glasbeni top spot 22.30 Por-r?Ma Gorenjske 529 22.50 Odpoved-{»spot programa TELE-TV Kranj ... Jjteostrani DAl?5iUJTE v KONTAKTNIH OD-enrcl TELE-TV KRANJ - POKLI-fi!JJ) TELEFONU: 33 11 56I SDDe^UJEM0 SI PRAVICO DO ^"EMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20*n2 SfiPvtdn* 20-01 sPot tedna Tv d btok 20.10 lz produkcije Zlat morka 20-40 EPP blok 20 45 cert ih "^e^skega 21.00 Kon-Pinalnega orkestra iz Freisinga ŽELEZNIKI S?5.9S"TRANI TV Železniki preko ol«rirUTER °* 17. do 19. ure ob KrS& Podlagi Radia Žiri. VI-VCn IRANI TV Železniki preko 19ftn°r? 18'1--15 ,n 21uri-Dr«ri i es Pr,Porača 20.00 Odrska Želez '9ralske skupine Scena iz ATM TV KR. GORA jvVtdaoatranl is.08 Test 18.15 arh, Mnik 18 16 EPP blok 18-20 Iz trani JI8"55 Risa,lka 19-15 Videos-lu,' 20 00 Zaključni koncert vio-80 ss c na Bledu. ponovitev W«n? ^ateli,skl Program Deutsche 2200 Videostrani TV ŠIŠKA •^lrJoostran| 19 ^ Nap0VQd spor. ... Telernarket ... Telemarket (jg^POved sporeda ... Videostrani L^PULZ KAMNIK l9ng "n 1» 3n S*ro*k> Program, Svet živali 20'OS ;;onovitov 20.00 Top spot ^vo si ^sbeni mix 2030 Eter. v »PotJOA Gla!ibeni rnix 22.00 Top «•05 Video strani *A KRANJ haiv)v£?*»,ek Programa, uvodna RS 72 550 EPP 8.50 EPP 7.00 dri Cest,t(."ru9a |utran|a kronika 7.20 drievna„ presanečen)a 7.40 Preglad «m0 s7ft!^ka 7-50 EPP 8.20 Ozir-Mo p,-!.', ^ov' ne znam domov G°ren1«u0^1 ,l9ka 8M EPP 900 *Wg* v£»raj. danes 9.20 Tarna 10.80 cp? Epp 10.40 Zapoalovan,e Kvi* R»h 00 Kdo 00 ko<3" 1130 OsrnrtTTr Kran| 1V5° EPP 1230 Pr|spevl?L 'Aahva,a 12-*0 Novinarski Nna i,^-80 Epp 13.00 Pesem 70v'nar.L Prom«tni kviz 13 40 4-00 ril Prispevek 13.50 EPP ?'n»k0 4rr9n,tka dan0S 14-30 Pla ^•25 Fppwr.n' ko"ček 14.50 EPP 1« 00 e 30 Do^odk' in odm#vl , sPev«t7 «t„rr 18-20 Novinarski 18.00 Gk 1e-M EPP 17.50 EPP rB?|Ska danes. )utn 18 20 M\| sic Bor prog Hn/ri ram - Glasba po Izboru ^am. om*n" 24.00 Zaključek _ Hadia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na 88,9 in 95,0 Mhz. Najprej oglašanje iz Kamnika. Tam se bo namreč nahajal naš terenski studio, nato pa oddaja Tudi drugje je lepo ,ki bo na sporedu ob 14:40 , polna vtisov s Semiške ohceti. Ob 15:30 bomo spemljali in komentirali. Poročilom radia Deutsche VVelle lahko prisluhnete ob 16:30. Uro kasneje bomo sklenili javljanje iz občine Mengeš. Ljubitelje narodno zabavne glasbe vabimo k poslušanju oddaje Pod kozolcem, ki bo stekla od 17:30 dalje. Ob 18:45 bomo pokukali v uredništvo Gorenjskega glasa in izvedeli, kaj bo novega v naslednji številki. R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 6.00 IC AMZS (ceste) 6.45 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.15 Novice z radia Sraka 10.00 Gibljive slike 12.00 BBC novice, Osmrtnice 12.30 Olimpijski komite Slovenije 13.00 Victors venture 14.30 Popoldanski telegraf 15.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domače novice 17.00 Mavrica - oddaja o kulturi 18.00 Tednik -občina Radovljica 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.15 Voščila 19.30 Dallas records 20.30 Zaključek programa RSORA 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 8.30 Ponovitev jutranjega pozdrava 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 BBC - novice 12.30 Glasbena zmešnjava 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 Novice 17.30 Od svečke do volana 19.00 Vandranje s harmoniko 20.00 Nočni glasbeni program RA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 - 10.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Sknti mikrofon 8.30 Jutro je lahko 8.45 Vic dneva 9.30 Vaše mnenje o ...V 10.00 RGL v Medijskih toplicah - terenska oddaja z nagradnimi igrami za poslu Salce (vodijo: Jelena In Karmen) 17.25 črna kronika 18.35 Skriti mikrofon 18.45 Današn|i 19.00 Ra dijski dnevnik 19.35 Poročilo IC AMZS 19.55 Slovo ekipe 20.00 Zaprta vrata 21.00 Večerno nočni program do 6.00 R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim - bam bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema - mnenja poslušalcev o pereci temi tekočega tedna - klic v živo 8.30 Dop inf. oddaja 9.00 Planinska oddaja 10.15 Odkrivajmo domovino in svet - turistična oddaja, predstavitev turističnih agencij 10.40 Turistični pahar - pregled ostale turistične ponudbe 12.00 Zvonjenje 13.00 Izobraževalna oddaja 15.00 Popoldans ka informativna oddaja 16.06 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo 17.15 Iz glasbenega sveta predstavljamo priljubljene glasbenike: Te domače viže (Iz svota zabavne glasbe) 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Amerike 20.15 Radio Vatik.m 20.35 Iz Mohorjeve skrinje 21.20 Klasična glasba oz. Izza kulis opere 22.00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni program Kolovrat domačih *s«ko nedeljo JjRodiu Triič, £Q« torek v serijskem gla su P i 8ft n rl€ nas lalll<0 na frekvencah *'9 FM in 95,0 FM stereo. T R Z I C GLAS 064/223-111 PETEK, 25. JULIJA 1997 TVS 1 7.30 Vremenska panorama 10.05 Včeraj, danes, jutri 10.10 Videoring 10.40 Ljubezen boli, angleška nadaljevanka 11.30 Sladka lorraine, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče, ponovitev 13.30 Omizje, ponovitev 15.00 Percussion plus: violina 15.30 Razhaljeni Hollywood, ponovitev angleške dokumentarne nanizanke 18.25 TV prodaja 17.00 Obzornik 17.10 Otroški program, Andersen-Veras: Daleč od dvorca - Cesarjeva nova oblačila 17.25 čebelica Maja, risana nanizanka 17.50 Snežna reka: Saga o McGre- gorjevih, avstralska nanizanka 18.45 Hugo, TV igrica 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.57 Šport 20.05 Igre brez meja - Vuzenica 22.00 Odmevi, vreme 22.25 Šport 22.45 Poletna noč 22.45 Oblečena za zajtrk, angleška nanizanka 23.10 Sestre, ameriška nanizanka 0.00 Brane Rončel izza odra: BiH Evans And 1.00 Videoring 1.30 Videostrani TVS 2 9.00 Euronevvs 12.30 Tedenski izbor: Mostovi 14.00 Dekleta prihajajo,ameriški film 15.20 Jake in Ben, kanadska nadaljevanka 16.05 Zgodbe iz školjke 16.40 Poletna noč, ponovitev 16.40 Oblečena za zajtrk, ameriška nanizanka 17.05 Svilene sence, ameriška nanizanka 17.50 Ogrožena moškost: Nova dognanja, angleška dokumentarna oddaja 18.40 Moški in ženske so ustvarjeni za srečo, francoska drama 19.30 Dnevnik, vreme 19.57 šport 20.05 Prisluškovanje, ameriški film 21.50 V krvi, angleška dokumentarna serija 22.40 TV avtomagazm 23.10 EP v atletiki za mladince, posnetek iz Ljubljane 0.10 EP v jadranju za mladince, posnetek iz Kopra TV Slovenija si pndržuje pravico do spremembe programa. KANALA 8.00 Videostrani 9.00 TV prodaja 9.20 Videostrani 10.00 TV prodaia 10.20 Video strani 10.40 Navihančki, risana serija 11.06 Prosim, ne jejte marjetic, nanizanka 11.35 Ta čudna znanost, nanizanka 11.55 Korak za korakom, ponovitev 12.20 Oprah Shovv, ponovitev 13.06 Tv prodaja 13.25 Charles je glavni, ponovitev 13.50 Remlngton Steele. ponovitev 15.00 Karma, ponovitev 16.10 Rajska obala, ponovitev 18.35 Drzni in lepi, ponovitev 17.00 Oprah shovv: Chicago Bullsi na obisku 17.50 Drzni m lepi 18.15 Rajska obala, nadaljevanka 18.48 Charles je glavni, nanizanka 19.10 Srečni časi, nanizanka 19.35 Korak za korakom, nanizanka 20.00 Očka major, nanizanka20.25 Smith ln Jones, nanizanka 21.00 Petkov večerni film: Nevarni proces, ameriška drama 22.50 Prelomljene zaobljube, ameriški film 0.30 Ulica ljubezni, nanizanka 1.00 Karma: Reinkarnacija m rabljeva freska, oddaja o mejnih vedah 2.10 TV prodaja 2.30 Videostrani POPTV 7.00 Dobro jutro. Slovenija 10.00 Santa Barbara, ponovitev nadaljevanke 10.50 TOP shop 11.00 Zaliv ljubezni, ponovitev ameriške nanizanke 12.00 Partnerja, ponovitev nemške nanizanke 13.00 Taksi, ponovitev 13.30 Nevvvorška policija, ponovitev 14.30 Zlatolaski, pono vitev 16.00 Varuška, humoristična nanizanka 15.30 Mamice, ameriška humoristična nanizanka 16.00 Zaliv ljubezni, ameriška nadaljevanka 17.00 Santa Barbara, amenška nadaljevanka 18.00 Zlatolaski, ponovitev 18.30 Ne varni Havaji, ameriška nanizanka 19.20 Vreme 19.30 24 ur 20.00 Uroenca. 17 del ameriške sanje 21.00 Dosjeji X nanizanka 22.00 Piranha, ameriški film 23.30 Seks s , gostja oddaje bo Anka Senčar 0.00 Plavbov Skrivne izpovedi In ssn|ari|e 0.30 Tabu 14, erotični film 2.00 ?4 ur. ponovitev 2.30 Videostrani TV 3 8.00 Komercialne predstavitve 13.00 TV prodala 16.30Utrinek 16.00 TV prodaja 18.15 Risanka 16.48 živali, ponovitev 17.15 TV prodaja 17.30 Zeleni detektiv, ponovitev 16.00 Tropska vročica, ponovitev 16.50 TV prodata 19.00 Utrinek 19.30 Videostrani 20.00 Živali govonjo, otroška serija 20.30 Tropska vročica, nadaljevanka 21.30 Tiger VVarshav, film 23 00 Utnnek 23 30 A/ prodaj« 23.50 Komercialne predstavitve HTV 1 10.00 Poročila 10 05 PrOttfBl i* otroke in mlade 12.00 Dnevnik 12.25 Mansol. •»eni« 13.10 Santa Barbara, senja 13.55 Poročila 14.00 Srce zahoda 14.45 Program za otroke in mladino 16.48 Raziskovalec 16.40 Mladostniške izpovedi 17.06 Alpe Donava-Jadran 17.36Poročila 17.80 Zvezne steze -Vovager. serija 18.36 Kolo sreče 19.10 Hrvaški pomniki 19.30 Dnevnik 20.15 Kuna 20.50 Po lepi naši 22.15 Opazovalnice 22.35 Kronika DubravniŠkega poletnega festivala 23.05 Kronika Puljs-kega festivala 23.35 Potovanja 0.30 Poročila HTV 2 12.40 TV koledar 12.50Hipodrom je moj, avstralski film 14.05 Hišice v cvetju, serija 14.50 Triler 15.50 Bliskavica 17.30 Acapulco z dušom in telesom, serija 17.55 Risanka 18.05 Hugo, TV igrica 18.30 Skrivnostno vesolje A. C. Clarka 19.00 Županijska panorama 19.30 Dnevnik 20.20 Zakon v L. A., serija 21.15 Popolni tujca, serija 21.45 Zadnji nedolžni človek, ameriški film 23.35 2,4 otroka, serija 0.05 Klic mafije, ameriški film AVSTRIJA 1 6.20 Sailormoon 6.45 Smrkci 7.05 Tom in Jem/ 7.30 Junaške želve 7.55 Tim in strup 8.25 Popai 8.50 Naš glasni dom 9.15 šport 9.40 Naša mala kmetija 10.20 Vrnitev na planet opic, ameriški znanst.-fantastični film 11.50 Nils Holgerson 12.15 Sailormoon 12.40 Smrfcci 1255 Šport 14.02 Popaj 14.50 Naša mala kmetija 15.40 šport 16.25 Airvvotf 17.15 Alarm 112 18.05 Alf 18.30 Grozno prijazna družina 19.00 Prijatelji 19.30 čas v sliki 20.02 Šport 20.15 Brez sledu, ameriška srhljivka 22.00 Bliskoviti Jack, avstralski vest. 23.35 Cas v sliki 23.40 Zapuščina laži, ameriški film 1.10 Primer Jesslca, ponovitev 2.35 Kobra, nanizanka 3.55 Za Molly skozi pekel, ameriški film5.35 Prijatelji, ponovitev AVSTRIJA 2 9.00 čas v sliki 9.05 Grad ob Vrbskem jezeru 0.56 Bogati in lepi 11.36 Avstrija danes 12,00 Čas v sliki 12.10 Najboljše iz Vere 13.00 Čas v sliki 13.10 Ljuba družina 13.55 Ana-Marija - Ženska gre svojo pot 15.15 Bogati in lepi 17.00 čas v slik; 17.06 Dobrodošla Avstrija 19.00 Avstrija danes 19.25 Monev maker 19.30 Čas v sliki in kultura 19.56 Monev Maker 20.02 Nepristranski pogledi 20.15 Demck nanizanka 21.15 Vsakdanje zgodbe 22.10 čas v sliki 22.35 Sodobni časi 23.06 Zlata roža Montreuxa 23.50 Nrtebox 0.50 Eurodays: Zurich 1.20 Stephen King: Horror 1.55 Alabama koncert: Count basic 2.40 Euro-days: Zurich 3.10 Stephen King: Horror 3.45 Nitebox flow 5.00 čas v sliki 5.25 Vsakdanje zgodbe TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik 19.02 EPP blok -119.07 Glasbeni TOP spot 19.10 Poročilo Gorenjske 530. 19.25 Iz arhiva: Utrip Kranja 19.55 Danes na videostraneh 20.00 TV napovednik 20.02 EPP blok - 2 20.07 Glasbeni top spot 20.10 Olimpijski tek v Kranju (ponovitev) 20.20 Kamera presenečenja - 87. oddaja: Pero Lovšin na Trati 20.50 Mihov vrt 21.10 Poročila Gorenjske 530 21.25 EPP blok - 3 21.30 Znani in neznani obrazi: Miha Sušnik (ponovitev) 22.10 Dnevi gorenjske televizije 23.00 Skrivnost |e v človeku (ponovitev) 00.00 Poročila Gorenjske 530 00.15 Odpovedni spot programa TELE-TV Kranj 00.16 Nočni zabavni erotični program ... Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! PRIDRŽUJEMO SI PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA. LOKA TV 20 00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Redna seja občinskega sveta občine škofja Loka ... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ura ob glasbeni podlagi Radia Žili. VIDEOSTRANI TV Železniki na viden kaaeti ob 18., 19.16 In 21. url. Kontaktne oddaje vaak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 šolski utrinki - poučno informativna oddaja učencev OS Železniki 20.00 Današnji gost v studiu, kontaktna oddaja v živo iz studia TV ... Iz Video arhiva ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.16 Napovednik 18.16 EPP blok 18.20 Spoznajmo svojega soseda 18.56 Risanka 19.15 Panorama 20.00 lz arhiva 20.20 Satelitski progrsm Deutsche VVelle 22.00 Videostrani TV ŠIŠKA ... Videostrani 19.50 Napoved sporeda 20.00 Ponovitev programa sreda ... Radio ONIX FM do jutranjih ur z vami v živo VAŠA PESEM U'lin \j 1» Oddaja je vsak ponedeljek ob 17.45 uri na frekvencah Radia Ognjišče. Za Vašo pesem boste lahko glasovali v oddaji po tel 061/152-15-42 Si tako, da izpolnite kupon in ga pošljite na naslov: Radio Ognjišče, štula 23, p.p. 4, 1200 Ljubljana - Šentvid. RADIO OGNJIŠČE PREDLOGI TEGA TEDNA 28. 7. 1997 Popevke: 1. DOLGO JE TEGA - NECA FALK 2. MELODIJE DOBRE VOLJE - ŠOK 3. VEDNO SKRIT - VVELLBLOTT Zmagovalni pesmi prejšnjega tedna: 1. ČAS LJUBEZNI - NAPOLEON 2. POLNA LUNA - ans. BRANETA KLAVZARJA- Nz - vižes 1. DOMŽALSKA KORAČNICA - GODBA DOM2ALE 2. AROSA MARS - GODBA VODICE nad U. 3. V!VA POLKA - VIVA - mlad. pih. ork. glas. šole ZAGORJE VAŠA PESEM $ f GLASUJEM ZA Popevko: Narodnozabavno vižo: Ime in priimek: Naslov: Pošta: RA KRANJ 5.30 Začetek programa, uvodna napoved 5.50 EPP 6.50 EPP 7.00 RS - druga jutranja kronika 7.20 čestitka presenečenja 7.40 Pregled dnevnega tiska 7.50 EPP 8.20 Oziramo se 8.30 Hov, ne znam domov 8.40 Pregled tiska 8.50 EPP 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema: Poletni utrip gorenjskih turističnih krajev 9.50 EPP 10.20 Festival Ra-dovljcia '97 10.40 Zaposlovanje 10.50 EPP 11.30 Kviz 11.40 Alpetour - Remontov kotiček 11.50 EPP 12.30 Osmrtnice, zahvale 12.40 Novinarski pnspevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna 13.20 Novinarski prispevek 13.40 Novinarski prispevek 13.50 EPP 14.00 Gorenjska danes14.30 Novinarski prispevek 14.50 EPP 15.00 Aktualno 15.25 EPP 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.00 EPP 16.20 Oddaja o vinu 16.50 EPP 17.20 Novinarski prispevek 17.50 EPP 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Novinarski prispevek 18.30 Lestvica radia Kranj 18.50 EPP 19.30 Večerni program: Vasovanje s podokničarjem Francem Pestotnikom 24.00 Zaključek programa Radia Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo Petkovo popoldne bomo začeli s ponovitvijo lekcije tečaja poslovne angleščine Victor's Venture ob 13:40. Radijska mreža se bo razpela ob 14:35, tudi tokrat pripravljamo nagrade, do katerih pndete z odgo-von na vprašanja In točnim "zadevanjem" polj Ob 15:30 bo na vrsti informativna oddaja Kratko In jedrnato, nato pa boste lahko odločali o Gorenjcu meseca Obvestila spadajo v čas 16:10, radio Dautache VVelle pa bo poročai ob 16:30. Pripravljamo tudi oddajo Kulturni babllon ob 16:46. Poskrbeli bomo za petkovo nagradno vprašanje - upajmo uspešneje kot v petek - in obilico prijetne glasbe R TRIGLAV 5.30 Dobro jutro 8.00 IC AMZS (ceste) 6.30 Vreme 7.00 Druga jutranja kronika 7.30 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 6.30 Telegraf 9.00 Gorenjka, Gorenjec meseca (tokrat vodi Lijana Trontelj) 10.00 Aktualno 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 14.30 Popoldanski telegraf 14.30 Dogodki in odmevi 16.15 Obvestila 16.30 Domnače novice 17.00 Merkurjeva športna stavnica 18.00 Občinski tednik - občina Bled 18.30 Pogled v jutrišnji dan 19.00 Voščila R SORA 5.30 Prva jutranja kronika FtA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne Informacije 6.20 Noč Ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 BBC novice 12.30 Glasbena zmešnjava 15.00 Dogodki danes - jutn 15.30 RA Slovenija 17.00 Gorenjec meseca 18.30 Alpetourovo turistično okence 19.30 Zadetek v petek 22.00 Nočni glasbeni program FtA Sora R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Jutranji servisni program 6.15 Novice 7.15 Novice 8.00 Skriti mikrofon 8.30 Jutro je lahko... 8.45 Vicdcneva 9.30 Vaše mnenje o ... 10.00 Dober dan vošči RGL 10.05 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.25 Skriti mikrofon 11.45 Vic dneva 12.00 BBC - novice 12.20 Športna zveza Ljubljana in RGL 12.30 Ostale športne zanimivosti 12.45 Dnevnikov odmev 13.00 S športnikom o športu 13.30 Iz planlnsekga sveta 14.00 -15.00 RGL na rajžo gre 15.00 RGL obvešča In komentira 15.30 Pol ure evergreenov 16.00 - 17.00 DJ Dekky 17.25 Skrkti mikrofon 17.30 Zmajčk-ov mozaik 18.30 črna kronika 18.45 Vic dneva 19.00 Radijski dnenvik RaS 19.35 Poročilo IC AMZS 19.56 Slovo ekipe 20.00 Odprta dlan 21.00 Večerno nočni program R OGNJIŠČE 5.00 Jutranji program 8.40 Duhovna misel, svetnik dneva 7.10 Bim-bam-bom 7.30 Poročila 8.00 Jutranja tema 8.30 Dop inf. oddaja 9.00 Dober glas seže v deveto vas,. - pregled dogodkov po posameznih področjih Slovenije s pomočjo dopisnikov 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas (na 14 dni) 12.00 Zvonjenje 13.00 Gospodarstvo včeraj, danes, jutri 15.00 Popoldanska informativna oddaja 16.05 Naši poslušalci čest.tajo in pozdravljajo 18.30 Večerna informativna oddaja 19.00 Radio Glas Anter-Ike 20.15 Radio Vatikan 20.36 Unca narodnozabavne glasbe (Kviz) 22 00 Poročila 22.30 Nočni glasbeni pro gram PIZZERIJfi "ORLI" • pizze iz krušne peči solate, sladice ODPRTO VSAk DAN 1S.OO-24.00 SOBOTA 12.00 • 24.00 NTDfllA IN PRAZNIKI 12.00 • 2100 Ttl.:0b4/461 198 IMPULZ KAMNIK I K,N0 10.00 Vldeo strani 19.00 TV prodaja 19.06 Otroški program Zajček Jaka 19.30 Ponovitev 20.00 Top spot 20.05 Glasbeni mix 20.30 Kronika 20.50 Vedeževaja z Edlto 21.40 Iz produkcije ZLTV Slovenije 22.10 Top spot 22.15 Nočne videostrani CENTER amer rom melodr SUŽNJA LJUBEZNI ob 17 m 21. un, pem. amer ljub drame OKUS PO MINNESOTI ob 19 un STORŽIČ DO 7 AVGUSTA ZAPRTO! ŽELEZAR amer akcij trhlll SANJSKO MOŠTVO ob 18.30 url, amer thrill UMOR V BELI HIŠI Ob 2030 un RADOVLJICA • LINHARTOVA DVORANA amer thrill ANAKONDA ob 20 30 uri BLED amer trtH RELIKVIJA ob 21 uri ŠKOFJA LOKA amer drama SKRIVNOSTI IN LAŽI ob 20 30 url ŽIRI amer kom JI, TI, LAŽNIVEC ob 18 m 20 30 un GORENJSKI GLAS • 18. STRAN PREPOVEDANO ZA ODRASLE Torek, 22. julija 1997 POČITNICE - NAJLEPŠI ČAS POUKA - POČITNICE - NAJLEPŠI ČAS POUKA -POČITNICE - NAJLEPŠI Poletna šola slovenskega jezika v Tržiču Tržič, 22. julija • V petek se bo v Tržiču zaključila poletna šola slovenskega jezika, ki jo je tudi letos pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport, vodi pa jo profesorica Dragica Motik, samostojna svetovalka na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo. Šola slovenskega jezika poteka že od 11. julija, namenjena pa je slovenskim otrokom in mladostnikom do 17. leta starosti, ki živijo v zamejstvu, zdomstvu in izseljeništvu. Šole slovenskega jezika se je udeležilo 34 otrok iz Avstrije, Italije, Madžarske, Švice, Švedske, Nizozemske, Nemčije, Francije, Argentine, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine. Nastanjeni so pri tržiš-kih družinah, ki imajo enako stare vrstnike, 11 otrok pa prebiva v mladinskem hotelu v Podljubelju, saj niso mogli najti dovolj družin. Otroci, ki stanujejo pri družinah, imajo možnost preživeti prosti čas z vrstniki in tako uporabljati slovenski jezik v njihovem počitniškem vsakdanu. Tisti, ki prebivajo v mladinskem hotelu, pa prosti čas preživljajo ob športnih in rekreativnih dejavnostih. Pouk slovenščine poteka med 9. in 12. uro, otroci pa so razdeljeni v tri skupine: začetnike, nadaljevalce in izpopoln-jevalce. Poučujejo trije učitelji: Mira kramam profesorica razrednega pouka na osnovni šoli Zali Rovt, Barbara Oman, profesorica slovenskega jezika iz Nemčije in Branko Oman, predmetni učitelj slovenščine iz Nemčije. Otroci po kosilu, ki jim ga med tednom pripravijo v šoli, preživljajo zelo zanimive popoldneve na raznih izletih in ob spoznavanju tržiških zanimivosti. Organizirani so naslednji izleti: v Dovžanovo sotesko, na Kofce, na stari mejni prehod Ljubelj, k mojstru Jerneju Kosmaču in v Gorenjo vas. Za mnenje o poletni šoli smo povprašali nekaj udeleiencev: Darijo Konstantini, Bosna in Hercegovina: "Poletna šola mi je zelo všeč, najbolj pa učitelji. Moj ded je Slovenec, vendar pa z njim ne govoriva slovensko, tako da sam ne znam veliko." • Paul a Milena Povše, Argentina: "Tu mi je zelo všeč, tako pri pouku kot tudi na izletih. Ker sta oba starša Slovenca, doma govorimo slovensko, tako da nimam teiav pri pouku." Erika Floreancig, Italija: "V šoli mije zelovšeč, obiskovala pa sem jo tudi lani. Najbolj všeč mije večer, ki ga preiivim pri drulini, in sprehodi po okolici. S slovenščino nimam problemov, saj hodim v dvojezično šolo." Valentino Floreancig, Italija: "V šoli je zelo lepo, mogoče tudi zato, ker je zame vse novo, saj sem letos prvič v takšni šoli." Stotnija otrok na oratoriju v Šenčurju Iščejo v človeku skrite zaklade Meniškl red ealezijancev don Soeca je znan po evoji »krbi z« otroke. V 30 župnijah po Slov««) zanje prireja oratorije, ki zlasti med poletnimi počitnicami pritegujejo z raznolikimi dejavnoetfti Šenčur, 19. julija • Tudi na Gorenjskem jih je bilo že nekaj, ravno minuli teden v Šenčurju, kamor je ta program pripeljal domačin, salezijanski novic Klemen Balažič. Oratorij pod geslom "biser planin" (po vrhunskih vrednotah) se je začel prejšnjo nedeljo, do konca tedna pritegnil prek sto otrok, ki so ustvarjali v devetih delavnicah. "Vsak novi dan se začne z molitvijo, dviganjem zastave in pogovorom ob dramatizirani Cilj poletne šole slovenske- vanje vedenjskih vzorcev Sloga jezika je pridobivanje, bo- vencev, možnost uporabe gatenje in utrjevanje znanja slovenščine v medsebojnem slovenskega jezika, spozna- pogovoru ter primerjava živl-vanje slovenskega naravnega jenja doma in v Sloveniji, in kulturnega okolja, spozna- • P.Bahun Planinski dnevi v našem vrtcu "V minulem šolskem letu smo v vrtcu osnovne šole Železniki, program male šole dopolnili s planinsko delavnostjo. Otrokom sem želela zbuditi veselje do hoje in jih seznaniti z nevarnostmi, ki nam jih izleti lahko prinesejo. V vrtcu sem pripravila planinske dneve. Za pomoč sem prosila člane planinskega društva Železniki. Jože je v vrtec prinesel planinsko opremo in spoznali smo, kako pomembna je ta za varno hojo. Matej nas je razveselil z diapozitivi. Uživali smo ob gledanju živali, ki prebivajo v gorskem svetu, ob rožah, ki jih lahko opazujemo in ob našem Ratitovcu, ki ga lahko vidimo z igrišča. Vse smo popestrili še z likovno in glasbeno dejavnostjo," pravi Lidija Černivc. Spomladi so se odpravili na prvi izlet v Davčo. Hodili so po markirani poti in uživali ob pogledu na okoliške vrhove. Drugi izlet proti Blegošu je bil zahtevnejši. Spremljal jih je član PD Andrej, kar je bilo za otroke še posebno zanimivo. Najbolj pa so se veselili izleta na Ratitovec, na katerega so povabili tudi starše. Planinsko društvo Železniki in občina Železniki sta poskrbela /a presenečenje. Otrokom sta podarila majice. V veselje otrok in obiskovalcev Krekove koče pa so otroci v koči razstavili svoje izdelke na planinsko tematiko. "Planinski dnevi so v našo skupino prinesli veliko veselja in prijetnega vzdušja. Vse dejavnosti bodo otrokom ostale v lepem spominu tudi po zaslugi članov planinskega društva Železniki," piše Lidija Černivc. LITERARNA DELAVNICA LITERARNA DELAVNICA LITERARNA Nagrajeni spis Zaključni izlet Pred koncem šolskega leta smo šli na zaključni izlet. Zjutraj ob osmih smo se odpeljali izpred šole. Najprej smo se ustavili pri hiši dr. Franceta Prešerna v Vrbi. Ko smo stopili v hišo, smo v kotu sobe zagledali mizo, klop in stol. Za drugimi vrati je soba, ki se ji pravi hiša. V njej je velika zelena peč in okrog peči klop. V kotu je miza in dolga klop. Nad mizo so lepe slike in malo stran omarica, ki so ji rekli tabernakelj. Vanj so spravili mošt in kakšen šnop-ček. V naslednji sobi je velika postelja in zraven zibelka. V zibelki je vedno spal najmlajši. Ko je zrasel, pa je šel v hišo na klop ob peči. Videli smo tudi kuhinjo. V njej je mama kuhala. Ta kuhinja je bila črna. črna je bila zato, ker so vse saje šle nazaj v kuhinjo. France Prešeren se je rodil 3 decembra 1800. V družini je bilo osem otrok. Hiša je bila zgrajena pred 500 leti. Kar so jo obnovili in dozidali, pa je minilo 250 ali 300 let. V Vrbi smo $i ogledali tudi lepo majhno cerkev. Pohiteli smo do avtobusov m se peljali na Bled Na Bledu smo si lahko kupili sladoled. Med vožnjo proti domu smo se Kupila sem maxa z mandeljni, imeli ful fajn. Učiteljica je Na Bledu smo tudi pomalicali rekla, da se bomo ustavili še in se poigrali. Gugali smo se, se pri medvedu. Šli smo v gozd vozili po toboganu in plezali. in ga iskali. Potem smo ugo- V Bohinju smo šli v muzej, tovili, da nas je učiteljica Ogledali smo si, kako so živeli planšarji. Poleti so na planinah pasli krave. Planšarji so spali v medvedniku. Medved-nik je lesen pograd s senom. Seno so morali vsako leto zamenjati, ker se je v njem nabralo veliko živalic. Žgance so kuhali v kotlu. Ko so narnolzli mleko, so ga postavili v špajzo, da pepel ni letel vanj. Gospod nam je tudi pokazal, kako so delali sir. Za en velik sir je planšar moral pomolsti 150 krav. Planšarji tO M vlili v dolino 20. ali 25. septembra. Ko smo si ogledali muzej, smo šli še na hudičev most. Reka je bila globoko pod nami Nazadnje smo šli še k slapu Savica. Do njega vodi zelo veliko stopnic. vlekla za nos. Ta zaključni izlet je bil zelo lep. • Maruša Gantar, 3. r. OŠ Poljane Sprehod skozi f • • v Knjižnico Nekega de evnega dne sem se odločila, da greni v knjižni Nikotin ni vaš ugled, bodite drugim vsi za zgled! Cena za škatlo vsaka ni enaka, denarja v žep pa zmeraj manj pritaka. Ko dobiš za pekel ključ,na pot se odpraviš, pa je vsega fuč. • Peter Vogrinec, 7. b r. OŠ Komenda-Moste co. Nikjer ni bilo nikogar, samo knjige so se prepirale. Vprašala sem, če imajo knjigo Matilda. Nikjer nobenega glasu. Potem pa se je od nekod zaslišal glas: "Gospa Medica, jaz sem prebrala Že vse knjige. Resnično!" Vzkliknila sem: "Kdo je to?" "Jaz sem, Matilda!" je odločno odgovorila. Vprašala sem: "Kje si?" "Pojdi do tretje vrste in poglej na srednjo pcUcol" je rekla Našla sem jo. Veliko sva se pogovarjali Bila je zelo prijazna. Nato so se vse knjige začele prepirati. "Vzemi mene, jaz sem najpa metnejši. Imam največji besed ni zaklad," je rekel Slovar. "Ne, mene boš vzela! Od mene se lahko naučiš kuha ti!" je rekla Kuharska knjiga "Hej počakajte, jaz sem naj bolj zanimiv! V meni lahko poiščeš vse podatke, pa še .■eniljemie imam'" je rekel Atlas sveta Ančka Pomaran ča je vzkliknila "Ka; pa jaz? la: sem najbolj zabavna1" Zavpila sem: "Nehajte se prtpiratil Najprej bom prehta la Matildo in nato pridete na vrsto še vi. Smo zmenjeni7" Vse knjige so užaljeno in žalostno pritrdile ln tako sem prebrala veliko zanimivih knjig, • Andreja Nič, 5. a r. OŠ Matije Valjavea Preddvor zgodbici," je povedal Klemen Balažič, ki je skupaj z Janezom Krncem in 20 animatorji vodil oratorij v Šenčurju. "Veliko se pogovarjamo, vsak dan o drugi vrednoti. Tako smo denimo govorili o družini, pa o župniji, o poklicih... Svoje misli otroci napišejo in narišejo na velike plakate. Cilj oratorija je namreč spoznavanje življenja s pozitivne strani, zato pravimo, da iščejo v ljudeh skrite zaklade. Ob dopoldnevih otroke animiramo v različnih delavnicah. Kar devet jih je bilo, med njimi lutkovna, likovna, pravljična, oblikovanje iz gline, pirografika, ustvarjanje iz semen... Popoldne pa nam mine ob različnih družabnih igrah. Šli smo tudi na celodnevni izlet, na Brezje in na Jezers- ko, kjer smo imeli mašo na prostem. Ob zakljkučku oratorija povabimo otroke, starš? in druge krajane, jim pripraVI" mo srečanje in razstavimo izdelke, ki so jih ustavri" otroci. Vaščani nas sprejema]0 zelo pozitivno, na cerkvenem dvorišču, kjer smo dopoldne jI popoldne na travniku, na pogosto obiščejo in nam P^ nesejo kaj sladkega za p° zob... Hvaležni smo tudi Župniku, ki nas je bil pripravlje» sprejeti, pa županu občin Šenčur Francu Kernu ter krajevni skupnosti za pomoč. Oratorij je bil za Kranjem-Radovljico Bledom in Gorica' mi tudi v Šenčurju priložnost-da otroci koristno preživlr prosti počitniški čas, medtem ko staršev ni doma. • D.Z- v\\\\\\\V FILMSKA NAGRADNA UGANKA Sužnja ljubezni film, v i Matthe* Na kranjsko veliko platno prihaja romantičen katerem sta se odlično ujela Meg Ryan in N Broderick. Vsebino bomo tokrat zamolčali (zmig3J*e do kina), nagradna uganka pa je seveda nepogrešljiv3 Sprašujemo po naslovih vsaj enega filma, v katerem i igrala junaka Sužnje ljubezni. Odgovore pošljite do *c0 . tedna na Gorenjski glas, 4000 Kranj, Zoisova 1 - za Film$K uganko. Zda) pa 1« rešitvi prošnje uganke Miikev Kourke J ^ v filmih Nebeška vrata, lelesn.i vroti..«. tri ji" Devet tednov in pol, Bele peščine /mIosč,,h * njce, naslovi mšrvaki, ki prejmejo brezplačne kino ^l ( pa so: Ima )erala, Breg ob Savi 90, 4211 WaV, „ Ifjii4 ItVI 26, 1231 Ljubljana ("nune, .»n itf„ kl <>I 1318 lesa«, in Uregoi Perkulj, <■ Žagarja 47, 4000 Kranj Čestitam.. Torek, 22. julija 1997 POSLI IN FINANCE UREJA: Marija Volčjak_ Na Klirinško depotno družbo je delniške knjige preneslo že 278 podjetij iz privatizacije S poletjem so oživeli tuji vlagatelji Po omilitvi ukrepov Banke Slovenije glede skrbniških računov so postali dejavni tisti vlagatelji, ki so že bili pri nas, medtem ko novih tujih investitorjev (se) m, trdijo v KUD. r-KOIIKO JE VREDEN TOIAR K RAN I, 21.7.1997_N/glTOVROO/UNl |NAKUTW/W00AM1 |NAKITW*0DA1N1 MENJALNICA_1 DEM 1 ATS 100 ITL Ljubljana, 21. julija - Zanimanje tujcev za vlaganje v vrednostne papirje slovenskih Podjetij je po večmesečnem zatišju spet poraslo, potem ko je Banka Slovenije nekoliko omilila zahteve glede vodenja skrbniških računov. Toda kot je na novinarski konferenci Klirinško depotne družbe (KDD) pretekli teden v Ljubljani dejal njen direktor "oris T. Šnuderl, povečan promet ne gre na račun novih tajih kupcev, temveč so vnovič postali dejavni tisti tujci, ki so le imetniki naših vrednostnih Papirjev, a so zaradi ukrepov centralne banke nekaj mese-Cev mirovali. To dokazujejo tudi podatki 0 deležih tujih vlagateljev v sJ°venskih podjetjih, po katcr-,h se odstotki lastništva tujcev takoj po uvedbi skrbniških Računov skorajda niso zmanj-Sa'i. prav tako pa ne bistveno Povečali po njihovi omilitvi. £ako imajo tujci denimo v G°reniskem tisku Kranj le 0,1 ^stotka delnic, v škofjeloški Jelovici manj kot odstotek, v Leku se je delež nekoliko Povečal in znaša dobrih dvaj Število delničarjev v nekaterih podjetjih podjetje ob izdaji 1.7.1997 Kolmska 7297 5546 Mercator 63020 34366 Kompas Hoteli Kranjska Gora 1247 936 Loka Škofja Loka 2426 2319 Lek 46305 30595 Gorenjski tisk Kranj 1906 1770 Istrabenz 32374 29477 Petrol 95443 81416 Delež tujcev v nekaterih podjetjih podjetje odstotek na dan 11.7. Droga 23,8 Gorenjski tisk Kranj 0,1 Istrabenz 16,7 Jelovica Škofja Loka 0,8 Krka 2,6 Lek 20,2 Mercator 4,5 Odeja Škofja Loka 0,08 Petrol 1,1 cenim udeležencem trga. "Sodelovanje poteka učinkovito in upamo, da bodo tudi drugi udeleženci, ki poslujejo s «- -vai m znaša uouim uvaj- tujimi vlagatelji, kmalu sledi-»et odstotkov, porasel je tudi v je povedal namestnik dir-Mercatorju, in sicer na skupaj ektorja KDD Peter Premk. 4'5 odstotka. V Petrolu so tujci Prišli do dobrega odstotka Jelnic, v Kolinski pa do dobrih enajstih odstotkov. Sicer so po podatkih KDD v začetku julija že sklenili prvo lnPartitno pogodbo o opravilu skrbniških poslov med skrbnikom in pOOblaš- j-um KDD Na KDD že delniške knjige 45 družb z javno prodajo Na KDD je doslej preneslo delniške knjige 278 podjetij iz postopka lastninskega preoblikovanja, od tega jc 45 takih, ki so se olastninila tudi z javno prodajo. Samo v prvi polovici letošnjega leta je KDD v centralni register vknjižila 94 novih delniških družb, sedem izdajateljev pa je izdalo nove obveznice. Po pričakovanjih direktorja KDD bo v poletnih mesecih število novih vknjižb nekoliko manjše, zaživelo pa naj bi spet v jeseni. Zmanjševanje števila delničarjev se je ustavilo V KDD spremljajo tudi podatke o številu delničarjev v posameznih podjetjih. Po podatkih se je upadanje števila delničarjev v zadnjem času upočasnilo. Tako je število delničarjev od začetka junija do začetka julija v večini olastninjenih podjetij ostalo skorajda nespremenjeno.Sicer pa so v KDD za podjetja in druge izdajatelje vrednostnih papirjev pripravili tudi nov programski paket z naslovom Delniška knjiga, ki bo omogo- čil enostavnejše pregledovanje in obdelavo podatkov iz delniške knjige. Kot so povedali, bodo predstavitveno verzijo vsi izdajatelji dobili v začetku avgusta, poskusno pa jo bodo lahko uporabljali do oktobra. Kasneje se bodo lahko odločili za nakup. V kratkem pa bodo v KDD pripravili tudi standarde za vnos podatkov v informacijski sistem pri odpiranju računov, kar bo pripomoglo k natančnejšemu vodenju registra imetnikov, izdajateljem pa bo olajšalo izplačevanje dividend in obresti svojim delničarjem. Na novinarski konferenci je direktor KDD Boris T. Šnuderl tudi povedal, da je nedavno potekala skupščina KDD, na kateri so delničarji sprejeli poslovno poročilo ter odločili, da slabih 14 milijonov lanskega dobička namenijo za poravnavanje izgube iz preteklih let. V lanskem letu je KDD uresničila vse zastavljene cilje, začrtano poslovno politiko pa uspešno nadaljujejo tudi v prvem polletju letošnjega leta. Nenazadnje pa je KDD konec marca letos prejela tudi potrdilo ameriške zvezne komisije za vrednostne papirje, s čimer je postala priznani skrbnik vrednostnih papirjev za institucionalne vlagatelje iz Amerike. • U. Peternel A BANK* (Tržič, Kranj, Jesen**) AVAL Bled AVAL Kranjska gora BANKA CREDITANSTALT d.d. Lj EPOS(Stai Mavr). Kranj GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA LON, d.d.Kranj HKS Vigred Medvode HIDA-trfhka Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš tURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj LJUDSKA BANKA d.d., Lj MfKELStraŽJSče NEPOSfŠk. Loka. Trata) 92,35 93,40 93,00 93,80 93,15 9150 92,10 93,50 93,30 93,80 92,50 93,30 93,20 93,50 93,30 93,80 92.80 93,50 93,15 93,45 93,00 93,60 92,40 93,49 13,06 13,20 741-220 811-039 13,00 13,50 9,41 9,61 92,85 93,20 NOVA LB Kamnik. Medvode, šk. Loka 92,42 PBS d.d. (na vseh poštah) 91,20 PRSMUS Medvode &,f5 ROBSON Mengeš 23,20 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj gi8D SKB (Kranj, Radovljica, Šk. Loka) 92,30 SLOVENI j ATUR1ST Boh. Bistrica 92,10 SLOVENUATURIST Jesenice 92,80 SZKB Blag. mesto ŽM 92,45 ŠUM Kranj TALONŽ>ne izdaje in kar 70 odstotkov CD-ROM a doniu /.no.r;,zdeli|o ciljnim skupinam uporabnikov v tujini in Pidi člani KDD do konca leta V KDD so pripravljeni na sprejem investicijskih skladov ter družb za upravljanje, kakor tudi za vpis delnic v centralni register, kar je predpogoj za kotacijo delnic pidov na borzi. Temu so se že tehnično prilagodili, kot pričakujejo, pa se bodo družbe za vknjižbo v centralni register odločile do konca leta. Po dosedanji praksi so izdajatelji kmalu po izdaji delniške knjige praviloma prišli na borzo. Gorenjska ^ Banka Banka j posluhom POTREBUJETE POSLOVNE PROSTORE ZA VAŠO DEJAVNOST? ,JJ[g (tuiim gospodarskim zbornicam, veleposlaništvom, --.JJern...). Možen na ie tudi nakup knjige (cena za člane 9.(4» tolarjev, za nečlane 18.000) m ( I) ROMa (cena oziroma 10.000 tolarjev). • U. P. f1"** Kkupičina delniške družbe Niko Železniki Na delnico 600 tolarjev dividende *ele, — RUBIKON VEDEŽEVANJE 09042 70 O PRODAMO 21. julija - Skupščina delniške družbe Niko »e jc 15. julija prvič sestala, za dividende ie ~~\ da kar pomeni, da ciniki HaJ*n'ki' bru|0 j. , ZI»5 milijona tolarjev dobička, Sk a,v'denda /naša 600 tolarjev. Sla|išča^'na ^c Potckala tekoče, brez zapletov, saj so bila uPr;ivo mc^ VccJ'mi lastniki, začasnim nadzornim svetom in O(lstotnprcdn°dno usklajena Udeležba na skupščini je bila 78- »Prejeto ,ak° rekoč soglasno oziroma 99,9-odstotno je bilo JremCmfor revidirano poročio o poslovanju SprcJela sog*"SltCm 'CtU ni P"!'0111'1 1,1 skupščina ga je ^dS,o°.Sc '(' skupščina odločila tudi o razdelitvi dobička v Vi v,<»n !!JlM1'M,h Dobiček ii preteklih let (1993, 1994in 19951 i°oičck'/,ol<"|ev so tazpoiedili v rezetve lam jed to-^ftin, i3' ^-^K.OOO tolarjev, za dividende so namenili OOf) , , >"lai,ev dobička m bruto dividenda na delnico znaša nera^°!ar)cv. Nagrada i,p,.,v, Možnost osebnega obiska 090/41-29 090/42-38 090 44 891090 44 .'liniMliTiUJLl PARTNt 5RAVJ t NAR :t«ZD0 Nagrada SkulK,/.!r|U 'M '' ostalo'l . UlVOOO tolarjev dobička /naša 4 milijone tolarjev, stalni nadzorni odboi Silvano Volk Milana remikf ln Heleno Bcšter, svet delavcev pa je v "UZorn. '»-niiK.i m Heleno Mesier, svei hwtm > i m r ,V Nik,^>' h' Mimslava Pintaija m Janeza I cilana P'di 2u , c,c/n,ki imajo notianji lastniki ib odstotni dele '^'»tiit-.! Mn,,K"g.i, pokopnnski in odškodninski sklad 1 Pionir Ut,tl(h",Kl lavm piodajc delnn 10 odstotnega ' ll/;>ti)ski upravičenci ^odsotnega • M.V. a t* KL E TA IZ MAJLtl»4»< iAMJ 090 44 48 MuuvMoari Ljuat/Hi 090 75 17 V KRANJU NA IESENICAH • V ŠKOFU LOKI Prešernova ul 6 v skupni izmeri 1186,97 m; (pritličje 144,35 m', I nadstropie 345.74 m;, II. nadstropje 274.35 m', III. nadstropje 286,75 m;. mansarda 135.78 m;). Bleivveisova c. 4 garaži tripleks, v skupni izmeri 23,52 m; Kriška planina - Krvavec, v skupni izmeri 43,30 m;. Hrušica. v skupni izmeri 64,00 m; Šolska ul 6. v skupni izmeri 609,40 m; (klet 172,85 m', pritličje 436,55 m;) in zemljišče 684,20 m;) © ODDAMO V N Al EM V KRANIU - Bleivveisova c. 4. v skupni izmeri 142.71 m; (I nadstropje 142,71 mJ ) - Preddvor, v skupni izmeri 88,98 m') • V RADOVLJICI - Gorenjska c 16. v skupni izmeri 366,16 m' (II nadstropje 270,24 m', mansarda 95.92 m') • V ŠKOFJI LOKI - Kapucinski tre 3/a. v skupni izmeri 182,64 m' (kletni prostori 106,00 m', medetaža 76,64 m) • V LJUBLJANI - Dalmatinova ul 4 v skupni izmeri 399,87 m' (klet 265,15 m', pritličje 101,92 m;, galerija 32.80 m;) Ponudniki naj v svoji ponudbi navedejo sledeče: • Naziv in naslov ponudnika s telefonsko številko in kontaktno osebo. • Vrsta dejavnosti e Navedba lokacije objekta za katerega ste zainteresirani) • Cena m'za najem poslovnih prostorov e Cena m; če ste zainteresirani za odkup poslovnih prostorov. • Doba naiema poslovnih prostorov • Plačilni pogo|i za odkup poslovnih prostorov. • V vaši ponudbi navedite tudi površino, ki |o potrebujete, ker je pri nekaterih objektih možna tudi odda|a ali prodaia po posameznih prostorih Ponudbe pošljite v zaprtih kuvertah na naslov Gorenjska banka dd, Krani, Bleivveisova I, s pripisom "NAJEM-PRODAJA NE ODPIRAJ", do 11.8.1997. Banka si pridržuje pravico, da ne spre|me ponudbe. Za ogled ln dodatne informacije pokličite po telefonu 064/28-40 int. 244 Gorenjska ^ Banka Banka s posluhom KMETIJSTVO UREJA: Cveto Zaptotnik Fotografska razstava Govedo v slovenskem prostoru Drugačen pogled na govedorejo Škofja Loka, 22. julija • Združenje govedorejcev Slovenije, Fotoklub Anton Ažbe Škofja Loka in Fotografska zveza Slovenije prirejajo prvo fotografsko razstavo z naslovom Govedo v slovenskem prostoru. Fotografije morajo biti posnete v Sloveniji in sicer tako, da prikazujejo dejansko stanje s poudarkom na doživetem dojemanju splošnega pomena govedoreje in bogatitve slovenskega prostora, je zapisano v razpisu. Rok za oddajo fotografij in diapozitivov je 15. avgust. Natečaj obsega barvne diapozitive ter barvne in črno bele fotografije. Vsa dela morajo biti avtorska, laboratorijske in računalniške dodelave, ki bi spreminjale osnovne posnetke, pa niso dovoljene. Vsak avtor lahko pošlje največ deset barvnih diapozitivov, šest črno belih fotografij in šest barvnih fotografij. Na hrbtni strani morajo biti navedeni podatki o avtorju in naslov dela, morebitne osebe na posnetkih pa morajo soglašati z objavo v publikacijah prireditelja. Diapozitivi morajo biti v okvirčkih velikosti 5x5 cm, primernih za avtomatsko projekcijo, želeno je, da imajo tudi stekelca. Na okvirčku morajo biti podatki o avtorju, naslov dela in v spodnjem levem kotu označeni za pravilno lego. Fotografije morajo biti dimenzij od 18x24cm do 30x40 cm. Fotografije, manjše od 30x40 cm morajo biti nalepljene na temno podlago v velikosti 30x40 cm, ki naj ne bo debelejša od enega milimetra. Dela z izpolnjeno priglasnico naj bodo poslana na naslov FK Anton Ažbe, p.p. 75, Šk. Loka, najkasneje do 15. avgusta. Najboljša dela bodo razstavljena v času simpozija ob 90-letnici organiziranega rejskega dela na Slovenskem na Brdu pri Kranju v mesecu septembru. Razpis za sredstva v projektu CRPOV Kranj, 22. julija • Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v petkovem Uradnem listu RS objavilo pet razpisov za zbiranje zahtevkov za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi za leto 1997. Nepovratna sredstva bodo namenjena celostnemu urejanju podeželja in obnovi vasi - dokumentaciji in izvedbi, kmetijski infrastrukturi, vinskim cestam ter raziskovalnim nalogam z omenjenega področja. Poleg tega bo država z razpisom razdelila sredstva še za hidromelioracije, akumulacije, komasacije in agromelioracije ter za izdelavo predhodnih analiz in investicijsko - tehnične dokumentacije in promocijo za letošnje leto. • M.A. Na tromejo, po Vrbskem jezeru ali v Radence Na Glasov izlet v dopustniskih dneh • V sodelovanju z ALPETOURJEM POTOVALNO AGENCIJO Kranj bomo v sredini naslednjega meseca, v torek, 19. avgusta, ponovili Glasov visokogorski izlet na Veliki Klek/ Grossglockner. Za pravočasno prijavo pokličite Gorenjski glas, 064/223 ■ 111 ali 223 - 444. Na kratko o rajti: odhod zgodaj zjutraj iz Škofje Loke, skozi Kranj, Radovljico, Lesce, Žirovnico in Jesenice, skupaj je dobrih 500 kilometrov voinje, z vzponom po Alpski cesti do višine 2548 metrov. Prispevek k stroškom izleta, v katerih je poleg prevoza z vrhunskim turističnim avtobusom vključena tudi popotnica in "zdravilo za ovinke na Alpski cesti/Alpenstrasse": 3.800 tolarjev za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane, 700 tolarjev več za nenaročnike. Število prijav bo tudi za avgustovsko Glasova visokogorsko rajio omejeno na en avtobus. Konec tega tedna, v soboto, 26. julija, bomo spet pripravili Glasov "Izlet treh detel". Avtobus bo zjutraj peljal na relaciji Škofja Loka-Žabmca - Kranj Radovljica Lesce Žirovnica Jesenice-Mojstrana Kranjska Gora. Po zajtrku preko Korenskega sedla do Podkloštra, vzpon na Peč, 1509 metrov ter naprej do slovensko-avstrijsko-italijanske tromeje. Vzpon ni telaven, saj večino nadmorske višine premagamo z ličnico. Po povratku v dolino vožnja po italijanski strani, nekaj časa bo za kapučino in za nakupe v Trbižu. Vožnja do Belopeških jezer, od koder ji prelep razgled proti Mangartu in Poncam. Na tromeji bo z nami harmonikarski trio Voščenka, v katerem igra tudi Dejan Raj, absolutni gorenjski prvak v igranju na diatoČno harmoniko. Povratek izletnikov na Gorenjsko, v obratni smeri kot zjutraj, bo prihodnjo soboto, 26. julija, do 21 ure Izlet bo tudi tokrat vodil Andrej Mali. Prispevek k stroškom, za zajtrk f pojnHnico, avtobusni prevoz in ličntško karto, znaša 3.900 tolarjev (le za naročnike Gorenjskega glasa in družinske Člane). Za nenaročntke tisočaka več. Informacije in prijave za vse Glasove izlete po telefonu 064/ 223 • 444 (malooglasna služba Gorenjskega glasa) ali 064/ 223 • 111 (tajništvo Gorenjskega glasa). Na vseh izletih je prevoz organiziran tako, da ob odhodu in na povratku prevozimo večino Gorenjske in da so možni vmesni postanki na običajnih avtobusnih postajališčih, zato ob prijavi za izlet navedite tudi, kje bi želeli počakati prevoznika na dan Vašega izbranega izleta. Pri prijavi ni potrebno plačati nikakršne akontacije k stroškom izleta - verjamemo, da so Vaše prijave zanesljive. Za prijetno počutje na Glasovih izletih skrbita: PIVOVARNA UNION Jai>a/rttt// nlo v teh dcsctli^ prelomnic jc sC. s stališča kmeti«. ; Na svečanosti ob petdesetletnici delovanja so bila podeljena štiri priznanja KZ Medvode; dobili so jih prvi, takrat še upravnik zadruge Ivan Knific, prvi predsednik upravnega odbora Andrej reber, članu prvega upravnega odbora Mina Erjavec, ter Jože Božič za dolgoletno delo v zadrugi. spremenilo v teh d^1'1'^^, I.na od gledano s stališča m^"" <.i kakoi leto 1965, ko )c ,e-bivša oblast začela }cP*Lfso dati na kmetijstvo jja-bili za tistega, ki )<-' ,M' ven, kai dobri pogoji 'j^jnii čase je v primerjavi z .7 jjodi / Mjfta letina krompirja je bila izredna, ne samo prt nas, temveč v vsej Evropi Prvi rezultati kažejo, da bo tako tudi letos, vsaj glede Zgodnjih sort Rojim pa se, da bo obilno deževje prine slo tudi veliko bolezni, posebej na ilovnatih zemljah, je povedal Valentin Križaj V zadrugo je ta čas vključenih 405 članov, večinoma tistih kmetov, ki prodajajo svoje pridelke v v večjih količinah ( Imstvo v vseh letih od ustanovitve dalje ni pretuano nihalo, kljub reorganizaciji zadruge na podlagi novega zakona o kmetijskih zadru gah leta 1991, ko so sc morali člani na novo registrirati Prav tako Se naprej glavne dejav nosii /adiuge ostajajo odkup pridelkov - mleka, mesa, krompirja m vrtnin lako s«> samo lani odkupih dobrih 8 milijonov litiov mleka, 200 govedi m približno sto ton krompirja. "Zaradi neurejene ga trga veliko premalo," dodaja predsednik zadruge Valentin Križaj "Sklenili smo pogodbe za dokup šeststopet desetih ton kioinpnja, odkup pa je zadnje dve leti zares piohlematičen. Glavni vzrok je seveda preveč uvoza vseh kmetijskih pridelkov m prav pretiran uvoz zgodnjega krompirja je lani povsem zablokual domačo prodajo Kiompii se je na kom u si< ei il, toda daleč pod proiz vodno ceno, ki jc bila po izračunu pristojnega inštituta med 17 in 19 tolarjev. Na osnovi tega je letos posejane ga manj krompirja. Podohcm problem jc bil tudi pri mesu. K sreči se je tu stanje precej izboljšalo in je vse ponujeno meso tudi odkupljeno Največ povpraševanja je konstantno po mladem pitancm govedu, najtežje pa je prodati stare krave in telice." S pridelovanjem večjih koli čin vrtnin sc zadnje čase uk varja vse večje število kmetov, ki so prej pridelovali predvsem krompir ali vzrejali živino, potem pa so se zaradi drugač nih potreb trga preusmerili v vrtnine. Kot pravi Valentin Knžaj zaenkrat njihovo števi Io še ni veliko, sc pa povečuje V sklopu Kmetijske zadruge Medvod, la čas delujejo tu trgovine in dve nu snu i v Medvodah, Vodi ih m Vil maijih Slednjo so lam posodo bih m kot jc dejal predsednik Križaj, v tem času že opažajo, rnoč leti" slabše. Kupna '""~:a'sn0 jc precej manjša, JJJ jsk,H vpliva na prodajo u.t H-pridelkov. Spremom^ -bolje pa jc vsekakor ^ na kvaliteti. Tej je v ^ letih potrebno posvet pf> ko več pozornosti, p,- kormpirju kot pri ,nlc* v«z0-druga pa kol oblika I vanja kmetov neka M f8v staln.ea Tudi v močen's otedp^^^ zadruge tiste, ki boi\°\c ,iK>Č vale in posedično daj« ^ flC-kmetom Posanie/"1^ ^ /ko st^ da, da se bo '1,1,1 -"'^ država dovolj dobro*« raV da potrebuje kim-ta « [V Ilam ka. naprej neka* ^ ii > / Evropsko ' ; r„ »lepnčan. da bo tui ^ tetnejša lilU »[.M • .. * bomo pndela. ■ ^ M. Ahacič, foto: HM « KOLESA ROLLERJI Velika izbira koles SCOTT, MARIN, SCHVVINN - popravilo koles, rezervni deli in oprema - vzmetne vilice različnih znamk Del. čas: 10.-12. ure, 15.-18. ure, sobota 9.-12. ure VALY-ŽAGAR, Cesta na Brdo 52, Kranj, Kokrica, tel. 245-007 UREJA: Vilma Stanovnik AIR SYSTEMS d.o.o. Kranj proizvodnja jadralnih padal in šola letenja Letence 16, 4204 Golnik tel.: 064/461-211 fax: 064/461-997 S Y S T E M S d .0.0. Kranjčan v košarkarski Philadelphii MARKO MILIC MED KOŠARKARSKIMI VELEMOJSTRI Marko Milic je uspel: kot prvi Slovenec je podpisal *lubom slovite ameriške košarkarske lige NBA 76 -*ar lahko dobi novinec - 250.000 dolarjev bruto. Kranj, 22. julija - "Sploh pa 0n denarja ni nikdar postavljal v. Prvi plan. Z njim ni bil IVkdar obremenjen, ampak je °''a zanj najvažnejša igra," je dejala po Markovi odločitvi, 0a krene po košarkarski kruh * Ameriko, njegova mama, "ekdai odlična športnica -■ etinja Metka Papler. Še ne *°Tetni Marko Milic, nazadnje K°sarkar Smelta oziroma Un-'°ria Olimpije, je bil izbran na naboru NBA v drugem krogu, "'.dolgo tehtal, ali naj ostane v Ljubljani in počaka še sezono a" dve ali pa naj gre takoj Poskusit srečo. Odločil se je za ?rugo in odšel v Philadelphio, KJer sedaj trenira in opravlja este telesne in psihične vzdržljivosti ter zdravja. Bil je Pogumen. Kot bister, razgledan, samozavesten, primerno »grcsiven in vešč angleščine je "spel, da je še pred testi, vadbo v kampu in letno ligo Podpisal pogodbo in ne kas-"eJc, kot ponavadi storijo pri novincih. Hočem igrati, poču-jjjjl se sposobnega, ali pa grem j^oj domov, je vztrajal Marko "ič. Pogodbo je tako podpi-I < eno leto bo pri Sixersih z 'el)o igrati čim več in čim bolje enoletno pogodbo s profesionalnim ers iz Philadelphie. Iztržil je največ, v vseh elementih košarkarske igre, saj je posebno telesno Marko že izredno dobro pripravljen. Sedaj bo trener Larry Brovvn popeljal moštvo novincev na poletno ligo v Salt Lake City v Utah, med katero bodo novinci lahko pokazali, kaj znajo. V začetku avgusta se bo Marko vrnil domov, septembra pa bo odšel v Ameriko na priprave na začetek lige. Takrat bo šlo zares. Marko Milic je prvi od Slovencev podpisal profesionalno pogodbo za NBA. Leta 1990 je to poskušal Jure Zdovc pri Los Angeles Lakersih, pa se je premislil in odšel za zanj boljšim kruhom v Evropo. Tudi za Marka pravijo nekateri, da se je prenaglil, da bi lahko še leto ali dve igral v Evropi, se razvil in bolje zaslužil, pa manj tvegal, in nato odšel v ZDA. On pa noče taktizirati, ampak želi uspeti takoj, čeprav ve, da bo moral v primeru neuspeha in vrnitve po enem letu požreti marsikatero grenko. Vendar ameriška profesionalna liga so bile za Marka, kot pravi mama, sanje. * J.Košnjek ^egljaČ Boris Urbane zapušča Kranj STROG D0 SEBE IN TUDI DO DRUGIH i ?ns Urbane, najuspešnejši kegljač generacije po Miru Steržaju, ^kraemeca v Norik Tablesol Ljubljana, kije bil v zadnjem prvenstvu astop 2a reprezentanco so minimalne možnosti. Urbl!!nj' 22' Ju,"j« ' Bor'» letom t G°™' k' sc bli?a 20 Keplil aKtlvnega ukvarjanja s no8&T,M,/K,i,,^a'K,m,v t0 n V 4«bljano. Prvič je bilo kcB| ? zaćc'ku tekmovanja v rjasto jc po sedmih letih po s trigl ^tra/21 LJub,Jana. kjer jc tudi Za dv iCdcm , leto v Nemčijo k je bf^nu-Zadnje tri leta pa Tr>glava i l Si,mP,onskc ck'Pc PriČluv.v skraemcca, ki jc pre-nih nr VSV,,)',la "-'slove dr/av ketlfff ov Boris Jc vodilni »ih k', Kcn«acuc zadnjih deseta, p'P° Obdobjtl Mira Stcrža- •k|Pno i! je bH P»*»m"x»"-P^nk i * v P»r'h svetovni NVlS*25 ,VR*Jtb»> *vHo>ni prvtnvtnUd Posamt/niki na - / »udimpelll, kjer zenriu..Iud' > P""i skupaj / je bil -••u prvak v paru skupaj * *H»lnom Juvaneicem. IlMpH g v Innshrmku. leta lfW H m* pa ji- bila Slovenija /tata }■ Prvenstvih v Bratislavi ln ['«uvMKshi,rIni. i «ni v Pragi pa •* »Ha Slovenija testa, kar ie v *» M \ni kegljal in bo predvsem klubski igralec M(l>u<)sli za nastop »o 10 "'I *l°lnc, čeprav tc jc v reprezen |*8co za svetovno prventtvo Pr»hodn)c i [)U vivistil ,K>>sn dno V vodenu repri .CrUnnee je bilo picvcc' ekspei .^''Uirama in zato M bili {ckmovalei povsem llVtB l0rmc Prvič so pred pivcnst- Tri leta »kupaj Urbane. Predsednik Triglava Edgar Vončina in Boris vom dvakrat trenirali na kegljišču in ne, tako kot v letih največjih uspehov, enkrat na kegljišču in enkrat utrjevali telesno in psihično pripravlje nost. Drugi razlog pa jc odnos do igralcev, ki v ekipnem tek movanju res niso blesteli, so se pa tiudili in trenirali in zato bi vsaj zaslužili, da se jim korekt no |>ovc, kdo bo igral v paru, ne |>.i
  • rezkompromisno delo, njegov način življenja je zmagovati, vendar brez nevošcljivosti pri uspehih drugih, in brez polovi-čaiskega m površnega dela, navaja Boris med razlogi za odhod iz Kranja. Upal je, da bo tam, k je i jc začel tudi končal kariero. V začetku letošnjega leta je predsedniku kluba in trenerju povedal, da naj bo trener samo trener in ne še kaj zraven, da je njegova skrb tako moštveni uspen kot uspeh posameznika in da je sezona dolga in naporna, zato morajo biti maksimalno angažirani vsi, od tekmovalcev do trenerja oziro ma vodstva kluba Ker se stvari niso zboljšale in opozorila niso bila dovolj resno sprejeta, sc je Boris Urbane odločil za odhod, brez zamere, užaljenosti in sovraštva do kogarkoli • J.Košnjek JMT I* E TI iC ŠK Dva kranjska atleta na evropskem mladinskem prvenstvu v Ljubljani ROŽLE RAČUNA NA FINALE IN REKORD Skakalec v višino Rožle Prezelj se je uvrstil na prvenstvo, ker je izpolnil predpisano A normo, Tina Čarman pa bo sodelovala kot državna prvakinja države gostiteljice. Kranj, 22. julija • V Ljubljani se bo v četrtek začelo evropsko mladinsko prvenstvo v atletiki, na katerem bo sodelovalo tudi nad 40 slovenskih atletov. Država gostiteljica ima ponavadi pravico, da nastopajo njeni državni prvaki. Tako bo v skoku v daljavo tekmovala letošnja slovenska državna mladinska prvakinja Tina Čarman, Id je v vedno boljši formi. Očetove izkušnje so dragocene. Oče Dušan in sin Rožle Prezelj. • Slika J.K. Neposredno, z izpolnitvijo norme, kar je uspelo osmim slovenskim mladincem, pa se je na prvenstvo uvrstil skakalec v višino Rožle Prezelj. Norma je bila 214 centimetrov, Rožle pa ie že skočil 216 centimetrov. Rožle ie letnik 1979, je dijak 4. letnika gimnazije v Šiški, in atlet, na katerega Slovenija na tem prvenstvu veliko stavi. Z očetom Dušanom, nekdaj tudi odličnim skakalcem, povsem realno načrtujeta uvrstitev v finale in nov osebni rekord, torej višje od 216 centimetrov. Rožle je zelo dobro pripravljen. Misli očeta in sina pa so uprte že dlje: prihodnje leto bo v Parizu svetovno mladinsko prvenstvo. Rožle je z 216 centimetri izpolnil tudi normo za to prvenstvo. Tam pa Prezljeva računata na kolajno. Na zadnjem prvenstvu v Sidnevu je bilo treba za zmago skočiti 221 centimetrov, kar za Rožleta ni nedosegljivo. To prvenstvo naj bi bilo tudi krona njegovega tekmovanja v mladinski konkurenci. • J.Košnjek KRANJČANI V TRSTU IN GORICI CLjubljana, 22. julija - Kranjski atleti so sredi pretklega tedna štovali na dveh mitingih v Trstu in Gorici. V Trstu sta Brigita ngcrholc in Tina Čarman zmagali, prva na 400 metrov s časom 54,00 in druga v skoku v daljavo s 573 centimetri, v teku na 100 metrov ovire pa je s 14,94 postavila osebni rekord. Jana Zupančič ie bila s 5 metri tretja v skoku v daljavo, Edi Okič je bil s 7-kilogramsko kroglo 4. z 12,74, Gašper Zupan pa je bil 5. v skoku v daljavo s 623 centimetri. V Gorici pa je Langerholčeva zmagala s 24,66 na 200 metrov, Tina Čarman je bila 4. v skoku v daljavo s 561 centimetri in 7. v teku na 100 metrov z ovirami (15,10), Matjaž Polak je bil peti v teku na 100 metrov s časom 11,16, Tomaž Janežič pa je bil 8. v metu diska s 45,06 metra. * J.K. KEGLJANJE KANDIDATI ZA REPREZENTANCO Kranj, 22. julija • Kegljanje je v Sloveniji zelo popularen šport. Po številu osvojenih kolajn na svetovnih prvenstvih je eden najbolj uspešnih slovenskih športov. Prav za to so se zelo zgodaj začele aktivnosti glede izbire reprezetnance za 22. SP, ki bo v Celju od 9. do 16. aprila 1998. Strokovni svet pri KZŠ Slovenije je na podlagi rezultatov v zadnjih dveh sezonah v ligaških tekmovanjih in na državnih prvenstvih izbral 18 kandidatov za moško in žensko reprezentanco. Izbrani so tudi reprezentantje in reprezentantke, ki so se direktno uvrstili v reprezentanco za SP v Celju. Z Gorenjskega so to: Boris Urbane in Boris Benedik in Tončka Urbane. Ostali kandidati za državni dres bodo šli skozi kvalifikacije na osmih turnirjih, vsi pa bodo v Celju. Kandidati i Gorenjskega so: Albin Juvančič, Zdravko Štrukelj, Vane in Marko Oman ter Tone Založnik (vsi Iskraemeco). kandidatka za reprezentanco te tudi Triglavanka Silva Fleischman in ob prav tako igrala v kvalifikacijah, Andreja Ribič, pa ie prenehala z aktivnim kegljanjem in je tudi odpovedala sodelovanje v reprezentanci, • IN. Antonič VČERAJ ZAČETEK SEZONE Led bodo na Jesenicah uredili do 4. avgusta. Razinger ostaja na Jesenicah. Jesenice, 22. julija - Po zelo uspešni hokejski veselici, ki je bila prva prireditev v sklopu praznovanja 50-letnice hokeja na Jesenicah, je večina igralcev in strokovnega vodstva odšlo na zasluženi dopust. Včeraj pa se je tudi uradno začela nova sezona na Jesenicah. Začele so se zaključne priprave. Prvi trening je bil sklican za 10. uro dopoldne, po programu pa se trenira dvakrat dnevno do 4. avgusta, ko bo v Podmežakli pripravljena ledena ploskev. Trener Zdenek UHER s svojim strokovnim štabom računa v tem delu priprav na 26 igralcev, tujci pa se bodo ekipi pridružili 1. avgusta. Trenutno je že znan avgustovski program tekem prvega moštva Acroni Jesenice: - od 8. 8. do 11. 8. ekipa odhaja v Italijo, kjer bo v Cannazeju odigrala tri tekme z olimpijsko reprezentanco Italije. . - 19. 8. bo v Podmežakli otvoritvena tekma sezone. Gostuje nemški prvoligaš Krefeld. - od 20. do 23. 8. bo na Bledu tradicionalna poletna liga - 26. 8. je na Jesenicah dogovorjena tekma z VSV iz Beljaka, povratna tekma pa bo 29. 8. v Beljaku. V mesecu septembru (od 2. 9. od 13. 9.) bo HK Acroni Jesenice organiziral v počastitev 50-letnice kluba tudi mednarodno tekmovanje za Pokal Karavank. K sodelovanju smo povabili tri klube iz Avstrije VSV Beljak, KAC iz Celovca in GRAZ ter Olimpijo in Sportino. Načeloma so vsi klubi že pristali na sodelovanje, v teh dneh pričakujemo tudi njihovo dokončno potrditev posameznih terminov za tekme. Celotno tekmovanje naj bi potekalo v dvorani Podmežaklji. Po našem predlogu naj bi se tekme igrale vsak drugi dan, kot smo pa že zapisali, razpored bo znan v začetku prihodnjega tedna, ko nam sodelujoči klubi potrdijo predlagane termine. 16. 9. se za slovenske klube začne tudi uradno letošnja Elitna Alpska liga. Že v prvem kolu se nam obeta poslastica, saj na Jesenicah gostuje aktualni prvak lanske EAL Feldkirch. 19. do 21. 9. je na Jesenicah turnir za Continentalni pokal, na katerem sodelujejo Medveščak Zagreb, Unija Aushvvitz Poljska in domače moštvo. Zmagovalna ekipa tega turnirja se uvrsti na četrtflnalni turnir Continentalnega pokala. Po tem turnirju se bo seveda nadaljevala Elitna Alpska liga, ki bo potekala do decembra, ko naj bi se začelo tudi letošnje DP. Ob koncu leta pa bo na Jesenicah še en kvaliteten mednarodni turnir v počastitev 50-letnice obstoja kluba. Skratka, na Jesenicah se obeta zares kvalitetna sezona z velikim številom tekem. Vrhunec pa bo aprilsko Svetovno prvenstvo skupine B na Jesenicah in vLjubljani. Letne karte za ogled vseh tekem v dvorani Podmežaklji bodo v prodaji od 10. avgusta dalje. Cena letnih vstopnic za stojišča in scdišča bo znana v prihodnjem tednu, računamo pa na to, da bo letna vstopnica veljala tudi za tekme SP na Jesenicah. Čisto na koncu pa še kratka kadrovska vestička, ki bo prav gotovo razveselila nase navijače. Tomaž Ka/inger je obvestil tehničnega vodjo Braneta Jeršina, da v tej sezonfse ne bo odšel v Kanado, ostaja torej na Jesenicah. TENIS URH NA FINSKEM Kranj, 22. julija - Naš najbolje uvrščeni tenisač na ATP lestvici, član Merkur - Protenexa Borut Urh, je na 25.000 dolarjev vrednem Challcnger turnirju v avstrijskem Poertscha-chu izgubil četrtfinalni dvoboj z domačinom llorstom Skoffom. Urh jc igral zelo dobro predvsem v prvme nizu, vendar so fanatični domači navijači I vzkliki "Horsti, Horsti" pomagali preobrniti predvsem priv niz v Skoffovo korist. Za zmago s (> 4 in 6:1 se je Skoff moral potruditi bolj,kot kaže sam tezultat Kljub porazu je Borut Urh osvojil novih 13 ATP točk, še več pa jih bo poizkusil osvojiti že ta teden na M).(XX) dolarskem ( hallenger turnirju v finskem Tampereju. • M. Urh RADOVLJICA PRVA Kranj, 22. julija - V soboto se je končal 2. del letnega posamičnega in moštvenega prvenstva za mlajše dečke in mlajše deklice v plavanju v Radovljici. Gorenjski predstavniki so v 2. delu tekmovanja dosegli naslednje rezultate: PK TRIGLAV KRANJ: /ana Leskovar ]e bila prva na M) hrbtno (0:39,62), Simon Bizjan je bil dvakrat prvi na 100 prsno (1:27,74) in 200 prsno (3:03,74). PK Radovljica Park hotel Bled: Ana Ambrožič je bila prva na 50 delfina (0:35,82), Anja Klinar je bila štinkrat prva na 100 (1:13,25) in 400 (5:36,78) kravi in na 100 (1:33,02) in 200 prsno (3:19,23), Sara Isakovič je bila druga na 100 kravi (1:22,67) in dvakrat tretja na 50 delfin (0:46,24) in 50 hrbtno (0:42,98), Petja Zoreč je bila druga na 200 prsno (3:23,25) in tretja na 1(X) prsno (1:37,34), Jasna Ovsenikje bila druga na 200 prsno (3:42,42) in druga na 400 kravi (6:40,54), Petra Klemene je bila trikrat tretja na 100 (1:45,40) in 200 prsno (3:46,48) la M hrbtno (0:46,90), Matej Globočnik je bil prvi na 50 delfin (0:33,11) in AnŽe Dacar je bil druig na 400 kravi (5:03,86) m tretji na 100 kravi (1 in dve zmagina 4 x 100 kravi moški v postavi Globočnik, Vodišek, Zoreč, Dacar ter 4 x 100 kravi ženske v postavi Ambrožič, Babic, Isakovič in Klinar. PK KAMNIK: Petra Jeras je bila dvakrat prva na 100 kravi (1:12,93) in 100 prsno (1:32,39), na 50 delfina (0:35,96) je bila druga, na 400 kravi (5:37,50)pa ie bila tretja in David Novak, ki je bil tretji na 400 kravi (5:07,31). Končni ekipni vrstni red: 1 Radovljica Park hotel Bled, 2. Olimpija Ljubljana, 3. Ilirija Ljubljana, 7. Kamnik, 9. Triglav Kranj, 16. Jesenice. • K. P. Vi Ki Damjan Žepič, najboljši slovenski triatlonec MORDA TUDI NA OLIMPIJADO V Sloveniji že petnajst let prirejamo tekmovanja v triatlonu. Ta naporna in lepa športna panoga bo v Sidnevju 2000 dobila svoje mesto med olimpijskimi športi. O triatlonu in njegovi organiziranosti je govoril 25-letni Kranjčan Damjan Žepič, poklicni član športne enote slovenske vojske, ki je z rezultati v zadnjih treh sezonah dokazal, da je najboljši slovenski triatlonec. "Želja vsakega šprotnika in tudi moja želja je nastop na olimpijskih igrah. Verjamem v svoje sposobnosti in vem, da Triatlon je v Sloveniji še razmeroma mlada športna panoga. Zakaj si se po karieri smučarskega tekača preusmeril ravno v triatlon? "Kot smučarski tekač sem prišel do meje, ko nisem več videl možnosti za napredovanje. V sebi pa sem še vedno čutil željo za nadaljevanje športne poti. Razmišljal sem o teku na rolkah, obenem pa sem se za zabavo udeležil bohinjskega triatlona in ob kopici začetniških težav zasedel deseto mesto. Hotel sem si dokazati, da lahko posežem precej višje in udeležil sem se še triatlona v Kamniku in Izoli, kjer sem bil obakrat tretji. Poti nazaj ni bilo več." Po štirih letih trdega dela si prišel do prelomnice. K temu je verjetno pripomogla tudi uspešna lanska sezona? "Po negotovih začetkih sem DAMJANU SPET ZMAGA V ITALIJI Monate - V italijanskem mestu Monate je bila velika mednarodna tekma v triatlonu, ki je štela za točke italijanskega pokala in pokala Timex. V elitni konkurenci 360 tekmovalcev je kot edini Slovenec nastopil naš najboljši slovenski triatlonec, Kranjčan Damjan Žepič (Emona Mekur). Tekmovalci so morali najprej preplavati 1500-metrsko razdaljo, kjer je bil najhitrejši Italijan Dentl, Damjan Žepič pa si je z odličnim plavanjem priplaval drugo mesto in s tem odlično izhodišče za nadaljevanje tekme. Na 40-kilometrski kolesarski progi je že o prvih petih kilometirh ujel ubežnika in si do konca kolesarske proge nabral polminutno prednost pred zasledovalci. Na 10-kilometrski tekaški progi je prednost še povečal in si tako pritekel novo zmago ini prepričljivo vodstvo v pokalu Timex Končni vrstni red: 1. Damjan Žepič (Slo) 1.55,01; 2. Alessandro Vannaci 1:57,34, 3. Marino Rocca 1:58,52 (oba Ita). se kmalu odločil, da se bom triatlonu posvetil profesionalno, saj sem spoznal, da triatlon zahteva celega človeka. Dve leti sem izključno tekmoval samo na tekmah evropskega pokala, kjer sem nabiral izkušnje in se učil. Prelomnica v moji karieri pa je bila, ko sem kot član italijanske ekipe Hap-pidea začel nastopati v italijanskem pokalu, obenem pa sem nastopil na svetovnem pokalu v Franciji in zasedel šestnajsto mesto. Želja, da bi zmagal na tekmi italijanskega pokala, se mi je izpolnila že na začetku prejšnje sezone in tako sem sezono lahko nadaljeval sproščeno. Rezultat tega pa je bila še ena zmaga in dve tretji mesti v Italiji, naslov državnega prvaka in zmagovalca slovenskega pokala." Kaj pa letos? "Letošnjo sezono sem začel odločen, da ponovim lanske dosežke, kar mi je z zmago v San Marinu in Mergozzu, dvema tretjima mestoma v Milanu in Forte dei Marmiju in naslovu državnega prvaka v sprintu tudi uspelo. Kljub izpolnjeni normi pa nisem mogel nastopiti na Evropskem prvenstvu na Finskem, ker razmere v triatlonski zvezi niso urejene, sam pa nisem dobil dovolj finančnih sredstev za odhod na Finsko." Triatlon je kot olimpijska disciplina uvrščen v program OI v Sidnevju. Bomo Slovenci imeli predstavnika tudi v tej športni panogi? sem na olimpijskih igrah sposoben visoke uvrstitve. Izpolnitev norme pa zahteva velika denarna sredstva, saj so tekme svetovnega pokala, kjer lahko dosežem normo v Avstralijj-Braziliji, Japonski, Ameriki. Franciji, Madžarski in na Švedskem. Ob strani mi z denarnimi sredstvi stojijo Emona Merkur, Sava Kranj in Chemie NPK. opremljajo pa me Mizuno, Vally Žagar, Briko in Alpetour Remont Kranj." Govorila sva o tvojih nastopih v tujini. Kaj pa tekme doma? "V Sloveniji bom letos nastopil samo na obeh državnih prvenstvih, kajti organizacija in kvalitetni nivo tekmovanj ne dopušča napredovanja. K temu je pripomogel tudi mačehovski odnos triatlonske zveze, ki jo sedaj vodijo aktivni tekmovalci' Večji del sezone bom tak° nastopal v italijanskem pokalu za svojo ekipo Happidea." Triatlonci ste potem prepuščeni samim sebi. Kljub temu pa ti verjetno kdo pomaga? "Končni program treninga še vedno izdelam sam. Pri plavalnem delu treninga mi z nasveti pomaga trener vaterpolistov Tivolija Vojko Podvrščck. Za moje zdravje skrbita dr. Avgust Mencinger in športni strokovnjak Ivo Konc. Največjo oporo pa najdem pri svoji družini." Nina Podvrščck Zimska olimpiada treh dežel 2006 KOROŠKA SI ZELO ŽELI OLIMPIADE Na mejnem prehodu med Podkloštrom in Trbižem so slovesno odprli stavbo, kjer bodo delajj sekretarji in odbori vseh treh dežel in pripravljali gradiva za kandidaturo za zimske olimpijske igre tt*J dežel leta 2006. Na Koroškem bo 5. oktobra referendum, Korošci pa morajo kandidaturo zagovarja*' pred posebno vladno komisijo in njihovim olimpijskim komitejem. Kranjska Gora, 21. julija -Koroška se zelo resno pripravlja na kandidaturo zimske olimpiade treh dežel, predvsem zato, ker si od uspešne kandidature obeta večjo turistično promocijo, ki bi bila izjemno dobrodošla, saj turistični promet na Koroškem /e nekaj časa upada. Po sklepu mestnega sveta Celovec je to mesto nosilec kandidature, promocijske in druge aktivnosti pa vodi prvi namestnik deželnega glavar |a dr. Michael Ausservvinkler, medtem ko je predsednik koroškega OI.VMPIA POOI a lianz Klammer. Poleg ostalih promocijskih nastopov so Korošci od zvezne carine vzeli v zakup nekdanjo carinsko zgradbo na mejnem prehodu med Podkloštrom in Trbižem - Thocrl Maglern, Coccau ali Megvarja vrata. Tako se imenuje prehod v vseh treh jezikih. Stavba, ki so jo odlično opremili, ima dvanajst pisarn in sejno sobo, v uradih pa bodo zaposleni sekretarji in delovne skupine iz vseh treh dežel. V tej stavbi, ki so jo slovesno odprli minulo soboto, bo sede/, promocijskega komiteja treh dežel do zaključka postopka kandidature. Svoje delovne prostore ima tudi slovenski del odbora, ki ga vodi priznani kranjskogorski turistični delavec Vojteh Budi-nek, ki nam je ob tej pi iložin isti dejal: "Najprej bo potrebno pripraviti dosje za kandidaturo, kar je ogromno dela, od financ, prometa, nastanitev, zdravstva tek-movališč in tako dalje. Dosje vsebuje kar 23 tem in za vse teme bomo potrebovali strokovne sodelavce. Vse to bo prevedeno v angleščino in francoščino. Najprej pa homo morali tako Slovenci kot Italijani kar naj-I'--sii« !<■ v idelovati s Koroši i pi i prireditvah za pripravo njihovega referenduma. Po njihovi ustavi se mora na Koroškem izvesti referendum, ki bo 5. oktobra in na katerem se bodo Korošci odločili, ali so z.a kandidaturo ali ne Ce bo in najbrž bo referendum uspel, morajo koroški predstavniki na Dima ju pred avstrijsko vlado in avstrijskim olimj>i|skmi komite Sni zagovarjati kandidaturo, a zagovor so že povabljeni V Avstriji so za olimpijske igie leta ?.(X)() kandidati: Salzburg, Kii/tuichcl in Koroška s sokan-didati. Jeseni sc bo vedelo kako so se odloČili na Koroš kem. dotlej pa bodo promocijske aktivnosti telo Inteo /ivne, tudi na naši strani Do 20. avgusta se moramo tudi v Sloveniji odločiti za posamezna pn/oiišča kandidiiaino za ves skakalni program v Planici, moške tehnične discipline v Ki.tujski (ion, za hokej in dis,ilni program na Jesenic^1' na Bledu in v Ljubljani • Do zdaj jc vse aktivno*" financirala občina Kranj»jJ Gora, za nadaljnje stroške 1 bo treba prispevati tudi drŽav sredstva Slovenska drŽava n ^ čelno podpira sodelovanji kandidaturi. Predstavnik lVtf»Jjj Irstva za šolstvo in ši'"'1 |lj ie sedežu Koroške deželne vlau V j ul 11 i letos tudi podP1^ skupno izjavo Treh dežel kandidaturo leta 2(XKv .j. Pred vložitvijo uradne ka'1 * ilature sodeluje <. pi ipr»va ' .. kranjskogorska občina, ki 0 nem predstavlja tudi °'u'vi lesemee in Bled Po ' i,/rC ,rlJi iiotianjili problemov v ^VS,r;il in tudi v Italiji j>a ho m<' nastopiti ()lini|)ijski komite ■ ^ venije. Takrat ho t,cha(UJi državni lavni imenovati ^ slovenski komite za kan turo zimskih olimpijski" 1 2006 * • D. Sedej NOGOMET BORIS SIRK SPET V KRANJU Mladinci in kadeti bodo tudi v prihodnji sezoni igrnli pod imenom Triglav Megumilk, člani v drugi ligi pa z novim imenom Triglav leletv. Kranj, 22. julija - Kraniska nogometna moštva se že pripravljajo na 11 o \ 11 m /ono < Lun i li < i, ■< >ligali, ki bodo nastopali pod novim imenom TRIGLAV 111 I IV. intenzivno vadijo pod vodstvom trenerja lane/a Zupančiča že dobrih U dm V moštvu \t nekaj spreememb Ra/drh in Bajno ie sta odšla: prvi k Primorju, drugI pa v Avstrijo k Pliberku, v domače moštvo pa se je vrnil Boris Sirk, član edinstvene naklanske ekipe, ki je zmagovala v prvi ligi in nazadnje Beltincev. Boris, ki jc po poškodbi popolnoma ozdravel, je velika okrepitev, saj jc bil vsa leta eden najbolj lih slovenskih igralcev za obiambne naloge I/ Lesc pa prihaja v Kranj Zmago Tonejc. Sezona se začenja avgusta. Najfu< i . -Mik ilmmi tekmami, ki bodo io avgusta, teden kasneje pa se i i leo tekmovanje, Triglav Teletv ni brez ambicij poseči v boj za vrh lestvice. Kranjčani so že odigrali dve tekmi za trening: z Olimpijo so v Ljubljani zgubili z 2 : 0. z novim prvoligašem SI 1 Vevče pa so igrali I 1 • J.Košnjek VATERPOLO HRVAŠKA PRVA, NAŠI ZADNJI Ljubljana - S tekmo Hrvaška Slovenija se |c v (t,rn'r kopališču Štern v avtokampti ležua končal mednarodni ^ Tnstar 6, na katerem so nastopile kadetske rcPreZ :jC Hi\aške, Italija. Nizozemske. S|>ani|e, Avstralije in Slovenj yC Največ znanja so poka/ali kadeti sosednje Hivaške, ' pr»v naspiotmkc premagali in zasluženo osvojili piov nio i^iic«" Hrvaška jc potrdila, da ie velik favorit na evropskem k*^jggjf imenstvu, ki bo potekal v Mariboru od L do .„c letošnjega leta, za eno od medalj Veliko pnjetno oiesi pi |e representanea Italije, ki se |c v I pihljam pojavila v icnjcni postavi, v kakršni |c nastopila na ,,u '.,,tante turnirju v Kranju m Rovinju Porajanj so hili te od K*Pr^to pa )c Hivaške m osvojili drugo mesto V boju za oetje ,1K^)(((,Kall" Odločali medsebojna lazhka v /adelkih med u'l"c/l,',,,,11 c I"' španu« m Avstralije saj so vse tn repu"'1' j /(,čfl" dvakrat zmagale Naša mama |c na tem ,l,',u ' v tekrp0 slabo kakor tudi konč i .nih tekmah so iz tek m _ [J|r,iflj0 Igrali bolje, i |i . titj da n.katcri igralci le vea i/|t.jnj' pi ivih rešitev, ko sc izteka čas Rrpiczentaiu« i" ^ tlSisiH mlada, sa| |e v ii|ej le pet igralcev, kl so rojeni leta I ' rj||tek pa so veliko mlajši m bo njihov čas šele |>nšel • J- "K Slovenian Ski extrem Dava KARNIČARJA SMUČANJE Z NAJVIŠJIH VRHOV ZEMLJE Hočem, da bodo stvari čiste in jasno razvidne, in da bo vse storjeno na pravi način, pravi Davo. Zato bo smučanje z Everesta snemal njegov dvakratni zmagovalec Stipe Božič. Jezersko, 22. julija - Davo ne ° 1(,lu>sl!elsko tekmovanje "poljski kiog". V gozdu se M , """i11 lokostielsko tekmovanje jioljski krog . V gozdu c,ja dvakrat v 12 tarč. V prvem krogu se strelja v 12 tarč iz JUBILEJ PLANINSTVA V ŽELEZNIKIH Železniki, 22. julija - Planinsko društvo Železniki praznuje letos visok jubilej društvene dejavnosti. Ob 90-oblctnici delovanja bo predalo namenu pomembno pridobitev, prenovljeno kuhinjo v Krekovi koči na Ratitovcu. Slovesnost, med katero bo govoril predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, bo v nedeljo, 27. julija 1997, ob 11. uri. Takrat bodo podelili tudi priznanja članom PD Železniki, ki so najbolj zaslužni za razvoj in napredek planinske dejavnosti. Praznovanje bodo popestrili kamniški koledniki in pihalni orkester Alplcs iz Železnikov. Ker bo prireditev ob tradicionalni Jakobovi nedelji na Ratitovcu, se bo srečanje nadaljevalo z veselim rajanjem ob zvokih domačega ansambla, planinci pa bodo poskrbeli tudi za dobro hrano in pijačo • S. Saje ^^h.iV^"^ llal" Pa P'i,v lolikokial ,/ znane razdalje, ki pa ***** . ' Tu člani so bili najboljši Maks Muzmk (< ioiii|i ( ii.uli m Uons lemec (Mamut) tO\ daljša odneznane: iftc"'^ 4rai£čne ;re:20,40.60 mH()eent,melioN Razdalje pa so K':] '''■>.....mu Kol, lok so bile na pivth Meh mestih P' (Unska It.st.Kal, Dota Oblak (Sp.k) m Masa Kain u ^Ut) Med član, eompoii.nl sla b.la najboljša »M CNi Loka) in Srečko lika, (Mms Postojna) v s«lih S£l?niah P« so zmagal, Stane Natlačen (Min* J» h ffPnskcm slogu Kan Muzmk (Ankaian) med.dečkJ> golem AS\lndrc> (M.ns Postojna) med dečk. com,n. I m J^0 Oblak (Špik) med veteran, compound 1 dc ncsl)'vo boljša, če ne b. še 7.1 zjutraj deževalo mpo d,a I • J.Košnjek Deset let balinarskega maratona v Podnartu TEKMA, DOLGA 48 UR Letos 15. avgusta, ko bo jubilejna tekma, bo v Podnartu še posebej zanimivo. Organizirali bodo tudi veselico. Podnart, 22. julija - Pred desetimi leti so v Podnartu prvič oigamziiali 48 ui trajajoči balinarski niaiaton m potem so ^a ponavljali vsako leto Na eni strani |c bila vedno domača ekipa, ki tekmuje v gorenjski ligi, nasprotnike pa so izbirali v drugih balinarskih ekipah. Kot je povedal predsednik Balinarskega kluba Podnart Silvo Sajovic bo letos jubilejni niaiaton Začel sc bo v petek, 15. avgusta, ob 16. uri na balinišču v Podnartu, končan pa bo v nedeljo ob 16. uri. Pred začetkom bo veselo lafting po Savi, povorka po Podnartu, veselica, na kateri bo igral ansambel Blcgoš. Pokrovitelji so že običajni, letos pa se bosta spopadli domača ekipa in ekipa, sestavljena iz balinarjev iz Kranja, Posavca, Črnivca in 1 jubnega. V vsaki ekipo bo po 12 balinarjev, ki se bodo lahko menjali na vsakih šest ur. Vsak igralec se bo šel lahko za Stin ure spočiti, tokrat domov, saj običajnega šotora za j>očitek ob balinišču tokrat ne bo. Vse bo potekalo po strogih predpisih m pod nadzorom. Tekma bo resna in ne bo samo hcc Letos bodo na slovesnosti pred začetkom maratona podelili tudi plakete tistim, ki redno sodelujejo na maratonu. • J.Košnjek ' «Tm^3^ la* jfak fik iSf ^ft ^il^ MEGLIC IN REMIC ZMAGALA NA STEZI Kranj, 22. julija - Na novomeški stezi se je odvijala četrta dirka za SUPER POKAL za kategorijo mladincev. Kranjski kolesarji so dosegli lepe rezultate, kar je dober obet pred bližajočim državnim prvenstvom na stezi, ki bo 23. - 24. julija. Najuspešnejši Savčan je bil Anton Meglic, ki je zmagal v dirki na točke, v zasledovalni vožnji pa je zasedel drugo mesto. Rezultati: mlajši mladinci 500 m: 1. Zrimšek (Krka), 3. Remic (Sava); 2000 m: 1. Zrimšek (Krka), 2. Jerše (Sava); točke: 1. Remic (Sava); starejši mladinci 1000 m: 1. Remic (CTS), 2. Jalovec (Sava); 3000 m: 1. Galamič (CTS), 2. Meglic (Sava); točke: 1. Meglic (Sava). M. Kavaš GORSKI KOLESARJI NA PRVENSTVO Od 25. do 27. julija bo v mestecu Silkeborg na Danskem letošnje Evropsko prvenstvo gorskih kolesarjev v krosu, ki se ga bodo udeležili tudi naši tekmovalci. Na prvenstvu bodo nastopili: v članski kategoriji Primož Štrancar (Merkur Črni Vrh), Marjan Jauk (Le Cougan Veržej) in Borut Rovšček (Hit Caisno). V mlajši članski kategoriji do 23 let Matej Pistor, Jure Golčer (oba GT Rider), Aleš Boškin (Hit Casino Scott) in Gregor Miklič (Uni) im med mladinci Matevž Visočnik (GT Rider Maribor), Rok Drašler, Aljoša Bevc (oba UNI Ljubljana), Rok Šolar (Red Buli Radovljica), in Tit Kukovec (Medvedi Celje). Ženske predstavnice na Danskem ne bo. * M. Močnik BLED IN SAVA USPEŠNA Kranj, 22. julija - V soboto je na dirkališču v Stražišču potekalo državno prvenstvo v vožnji na točke za kategorijo dečkov. V tej disicplini je zmagovalec kolesar, ki zbere največ točk v šprintih, ki so običajno vsak peti krog. Uspešni so bili gorenjski kolesarji, saj so zmagali v kategoriji dečkov B in C. Rezultati: dečki A: 1. Arh Sašo (Krško), 2. Rozman David (Sava); dečki B: 1. Rozman Janez (Sava); dečki C: 1. Bole Grega (Bled), 2. Ogirs Vid (Bled), 3. Torkar Sašo (Bled). V Gaberju pri Novem mestu je v nedeljo potekala krožna dirka za kategorijo dečkov in mlajše mladince. Na težki selektivni progi so dominirali predvsem fizično dobro pripravljeni tekmovalci. Izkazali so se zopet gorenjski kolesarji (Sava Kranj in Bled), saj so skupaj osvojili kar 6 medalj. Rezultati: mlajši mladinci: 1. Tratnik David (Yoviland Vipava), 2. Jerše Rok (Sava Kranj), 4. Remic Rok (Sava Kranj); dečki A: 1. Kraker Miha (Sava Kranj); dečki B: 1. Makarovič Leon (Hit Casino N. Gorica), 3. Švab Anže (Sava Kranj); dečki C: 1. Bole Gregor (Bled), 2. Ogris Vid (Bled), 3. Torkar Sašo (Bled). • Miran Kavaš OBVESTILO KOLESARJEM Kranj, 22 . julija - Bobek, organizator zadnjega neuspelega kolesarskega maratona od Kranja do Vrbe sporoča, da bo prihodnje leto maraton ponovno organiziran. Vsi, ki so preteklo soboto prevozili to progo in tisti, ki jo še bodo, naj sporočijo na naslov Bobek in sol., Kranj, Glavni trg 16, ali v Maribor, Frankopanova 17, da bodo prejeli spominske Čepice. ŠPORTNO PLEZANJE ODLIČNA LUKA IN DAVID Luka Zazvonil (AO Kranj, VRH) se je še enkrat izkazal v našem najboljšem plezališču Mišja peč. Z rdečo piko je preplezal do sedaj njegovo najboljšo smer KAJ TI JE DEKLICA ? - ocene 8b+ ali 10+. Naslednji dan je v tretjem poizkusu preplezal Albanski konjak z oceno 7c+ ali 9+. V tretjem poizkusu je uspel v smereh CORTO 7c+/8a ter v ŽENSKI ZA NAGRADO 8a ali 9+/10- na Bohinjski Beli. V zadnjem letu se je Luka prebil med najbolj obetavne mlade slovenske plezalce. In samo vprašanje časa je, kdaj bo premaknil svojo in kranjsko oceno proti enajsti stopnji. David Stepanjan (AO Kranj) slovi kot eden najmočnejših šp. plezalcev v Sloveniji. Kot kaže, je tudi izredno hiter. Na drugi hitrostni preizkušnji v Pivki je še drugič zmagal. Nagrajen je bil z mobilnim telefonom, ki ga bo imel v uporabi 14 dni. V teh dneh David odhaja v Meko športnega plezanja Francijo. Udeležil se bo nekaj „boulder" tekmovanj in mastera. Zaželimo mu obilo tekmovalnega uspeha. Igor Kalan ODLIČNA ZASEDBA NA BLEDU V četrtek bo na blejskem igrišču za golf štartal letošnji BTC Slovenian open, ki bo prvič v sklopu European challenge toura. Med najboljšimi evropskimi "drugoligaši" bo nastopila tudi osmerica naših, na čelu s presenetljivim lanskim zmagovalcem Danielom Kraljićem. Bled, 22. julija • Slovenian open ie letos, ko praznujemo 60 let igranja golfa v Sloveniji (prav tako tudi 60 letnico Golf and countrv kluba Bled) dobil izredno priznanje, saj Je prvič dobil v organizacijo tako veliko tekmovanje, kot je European challenge tour. Direktor golf igrišča Marko Božič nam je ob tem povedal: "Izredno veseli smo, da lahko gostimo kar 120 evropskih igralcev, ki so po kakovosti takoj za tistimi najboljšimi, ki nastopajo na PGA Volvo European touru. Naj povem, da bomo že v sredo pripravili tudi moštveni Volvo Pro-Am turnir (v moštvu so en profesionalec in trije amaterji), na katerem je glavna atrakcija deseta luknja. Poglejmo še nekaj najbolj znanih evropskih igralcev, ki bodo nastopali na Bledu od četrtka do nedelje (po dveh dneh organizator napravi cut in v soboto in v nedeljo bo igralo le še 60 najboljših): Šesti iz European challenge toura Anglež Andrew Čollison, Šved Mikael Lundberg (osmi na lestvici, zmagovalec Slovenian open 95), Norvežan Thomas Nielsen (deseti), Francoz Thomas Levet (dvanajsti), Američan Kevin Čarissimi (osemnajsti), Francoz Oliver Edomnd (dvajseti) in kar deveterica naših profesionalcev: Daniel Kraljic (lanski zmagovalec in trenutno vodilni na častni lestvici slovenskih profesionalnih igralcev "Order of merit"), Marko Lamberger (trenutno drgi na "Order of merit), Janez Grilc (tretji na "Order of merit"), Slavko Papler, Adam OsmanČevič, Rafael Jurman, Urban Legat, Bogdan Palovšnik in Dušan Jurman. • Goran Lavrenčak PREJELI SMO Katere praznike? Človek skoraj ne more verjeti, koliko časa, energije, predvsem pa denarja davkoplačevalcev so nekatere politične stranke in njihovi "nenadomestljivi" vodje v našem parlamentu pripravljeni zapraviti pri spreminjanju zgodovine slovenskega naroda. Resnično škoda je, da te svoje "sposobnosti in inovativnosti" ne uporabijo za sedanjost in prihodnost naše države in ljudi. Ob vseh resničnih problemih, ki jih naša mlada država in njeni državljani preživljajo, so se vrli poslanci SDS in SKD pripravljeni ukvarjati sami s seboj in s problemi, ki za večino državljanov niso problemi. Če bi gospodje poslanci iz SDS in SKD tako zagnano delali za sedanjost in prihodnost Slovenk in Slovencev, kot to počno za potvarjanje preteklosti, potem naša dežela ne bi bila dežela brezposelnih, socialno ogroženih in mladih generacij brez perspektive glede izobraževanja, zaposlitve, reševanja stanovanjskega vprašanja ipd. na eni strani in na drugi strani majhnega dela bogatih novodobnih kapitalistov. Za g. Janša je danes največji problem te dežele 27. aprila, spomeniki NOB, 1. maj ipd. Skratka izničiti in uničiti vse, kar ni nastalo z dnem, ko se je on zavihtel na oblast in "odrešil" slovenski narod vseh težav in muk. Gospoda Janša in Peterle, ali res verjameta, da se je Zgodovina našega naroda pričela pisati z vajinim prihodom na oblast in da Vama ljudstvo to priznava? Ali res verjameta, da brez Vaju ne bi bilo samostojne Slovenije? Če to verjameta, potem Vama bog pomagaj - medicina je tu brez moči. Da pa bi bila Vidva "rešitelja" slovenske države zadovoljna, predlagam Državnemu zboru, da po hitrem postopku določi tri nove praznike in sicer: - 17. september, rojstni dan Janeza Janše (praznuje se 2 dni) - 5. julij, rojstni dan Lojzeta Peterleta (praznuje se 2 dni) - 18. maj, rojstni dan Iva Hvalice (praznuje se 2 dni) Prazniki naj bi bili v opomin in v spomin, lako bi še pozni rodovi vedeli, kdo so bili "edini" odrešeniki mlade države Slovenije. Stane Pirnat st., šorlijeva 13, Kranj "Počitnice" na ginekološkem oddelku Splošne bolnišnice Jesenice Bližal se je zadnji teden mojih šolskih obveznosti in nič kaj vesela nisem bila, ker sem se zaradi hudih bolečin morala odpraviti v bolnišnico. Učitelji smo pač taki, da poskušamo najprej postoriti vse, kar je treba (učitelj naj med letom ne bi zbolel), šele nato, ko so bolečine res neznosne, začnemo iskati pomoč in pričakujemo, da bomo čez noč ozdraveli. Tako sem se že večkrat ob koncu šolskega leta znašla kot pacientka na različnih oddelkih jeseniške bolnišnice, največkrat na ginekološkem. Ta je prenovljen, sanitarije so blizu sob, ravno tako je v vsaki sobi tudi kabina s tušem, skratka, če človek ne bi bil bolan, bi se počutil, kot da je na dopustu. Oddelek je dosti bolje opremljen kot porodniški, kjer sem rodila pred tremi leti. Vse je čisto, hodnik in sobe so opremljene Z lepimi slikami. Ko je vizita, mora biti v sobi vse pospravljeno. Hrana je odlična. Zdi pa se mi, da so sestre zelo obremenjene. Veliko pacientk pred in po posegu dobiva infuzijo, kjer pa lahko nastane kup težav in zato so pacientke "sitne". Imajo pravico tudi do pogovora s svojci, a telefon je le eden. Tako imenovanih strežnic ni več, ena prakttkantka zdravstvene šole pa je premalo za vse delo. Gre namreč tudi za postiljanje postelj, odnašanje nočnih posod, dajanje injekcij, praškov proti bolečinam in podobno. Zelo se pozna izguba življenja prijazne, požrtvovalne in ustrežljive sestre Iče Benet, ki je nedavno preminula v nesreči. Delo je res opravljala z dušo in telesom, saj se najdejo tudi take sestre, ki bi s svojim nastopom bolje uspevale v drugih poklicih. Opazovala sem tudi delo zdravnikov in tudi ti so preobremenjeni. In kaj me je težilo ves čas bivanja na tem oddelku? Ker sem bila na oddelku tri tedne, sem dodobra spoznala svoje sotrpinke v sobi in njihove težave. Vse so bile že večkrat na oddelku. Na vizitah, če so bile, so nas spraševali le po počutju, ničesar pa nismo smele vprašati, kar me je še posebej motilo po opravljenem posegu. Pred tremi leti sem morala sitnariti, da so pohiteli s posegom (laparoskopija) in opravili so jo zadnji dan dopoldne, da sem popoldne lahko pri agenciji še pravočasno odpovedala plačani dopust in dobila denar povrnjen v celoti. Zato sem letos odšla v bolnišnico prej, da ne bi svojih spet prikrajšala za počitniške dni ob morju. A po mojem mnenju bi morala še počivati v bolnišnici, kajti v bolnišnici lahko zamenjajo antibiotik oziroma odpravijo stranske učinke, če se pojavijo. Meni za domov namreč niso dali ničesar razen od-pustnice, čeprav sem vseskozi "težila", da gremo avgusta na morje in da bi rada dobila za seboj kakšno zdravilo in se vsaj malo posvetila otrokom, kajti časa med letom zanje vseskozi zmanjkuje. To je edini čar našega poklica, da smo poleti prosti skupaj z otroki, drugače pa jih zaradi dodatnega šolskega dela doma večinoma odrivamo in zanemarjamo. Zdi se mi, da bi moral imeti vsak pacient po opravljenem posegu pravico izvedeti vse, kar ga zanima, in tudi to, kakšno zdravljenje je zanj-predvideno vnaprej. Kot laik razumem, da je težko postaviti diagnozo pred posegom, a po opravljenem posegu se da povedati v razumljivem jeziku, kaj so s teboj počeli in zakaj oziroma česa niso mogli napraviti. Tudi sama moram učencem v šoli takoj dati povratno informacijo o tem, kakšno oceno so si s svojim znanjem zaslužili, oceno moram znati tudi utemelji ti, ne pa da učenec Čuka na to tri dni ali da mora zato priti v šolo mama. Tudi za paciente bi morale obstajati govorilne ure tako kot lahko informacije dobijo svojci pacienta, če imajo srečo, da je zdravnik v sobi in ne nekje drugje po bolnišnici zaradi preobremenjenosti Tako pa laična ugibanja pacientk v sobi nikomur ne koristijo, še najmanj pa na- predovanju zdravljenja po posegli. Ker sem bila pod narkozo že tretjič, sem približno vedela, kakšne bolečine me čakajo po njej, ostale pacientke pa so se samo spraševale, zakaj jih boli grlo, vrat, ramena, itd. Na viziti pa sem marsikdaj ugotovila, da se pacientke raje zlažejo glede prebave, saj ne more biti dobre prebave, če pred posegom ne dobiš ničesar. Bolje je namreč po posegu jesti sadje kot pa dobivati svečke. Zdi se mi, da velja prav za to bolnišnico, da je potrpl-jejnje božja mast in na to pripraviti tudi svoje najbližje. Hitre odločitve, da greš domov, čeprav tega nisi slišal na viziti in ne na razgovoru, za katerega sem prosila, pa tudi niso nič prijetnega. Marsikdo nima prevoza, ali se domeni za obisk tisti dan, bodisi dobi kartico, potem pa ga naenkrat ni več v bolnišnici, ker je odpuščen popolnoma zdrav, doma naj le še nekaj dni počiva. Ti problemi niso morili le mene, ampak tudi ostale pacientke, s katerimi sem se srečevala na hodniku. Tožile so, da je najhujša ta negotovost, ker ničesar ne izvedo. Moje vnetje se je sicer trenutno umirilo, do kdaj, pa ne ve nihče. Ko smo mladi, smo pripravljeni vse potrpeti, borimo se za materialnimi dobrinami in si uničujemo zdravje. Ko pa bomo starejši, si bomo zdravje kupovali. K sreči že obstajajo zasebne ambulante, kjer si zdravnik vzame več časa za temeljit pomenek in pregled, pa čeprav ga je potrebno plačati. Tatjana Ri/jak, Lesce Juriš na demokracijo v občini Bohinj (Gorenjski glas, 8. julija 1997) V rubriki "Prejeli smo" z dne 8. 7. 1997 smo bralci Gorenjskega glasa lahko prebrali prispevke g. Cumlriča. svetnika OS občine Bohinj, ki predstavlja svoje poglede na sprejem Sprememb in dopolnitev Statuta občine Bohinj Ker pomanjkljiva inforrna I i/ti aH dezinformacija ponavadi v javnosti povzroči več škode kot dobrega in ker h bilo v članku kar nekaj žaljivih ocen o delu občinskega sveta in župana, sem se kot svetnik tega občinskega sveta odločil, da javnosti predstavim popolnejšo informacijo, čeprav tak način ni po mojem okusu. Najbrž ni zakona ali zakonskega akta, ki bi bil narejen tako, da ga sčasoma ne bi bilo potrebno dopolniti, spremeniti, mu kaj odvzeti ali dodati. Tudi statuti občin pri tem niso nobene izjeme. Da je potrebno v posameznih členih in delih dopolniti, spremeniti in uskladiti Statut občine Bohinj, so že kar nekaj časa obstajali najmanj trije utemeljeni razlogi, zato je občinski svet že pred letom naložil strokovni službi občinske uprave, da skupaj s Statutarno pravno komisijo pri občinskem svetu pripravi predlog sprememb in dopolnitev Statuta občine Bohinj in ga predloži v obravnavo in sprejem. Razlogi pa so bili naslednji: - Statut občine Bohinj ni bil usklajen z Zakonom o lokalni samoupravi, ki je v času od svojega nastajanja doživel kar precej sprememb in dopolnitev. Če bi bili bolj natančni, bi morali vsakokrat, ko se je krovni zakon, to je Zakon o lokalni samoupravi v posamičnih členih in določbah spremenil, svoj Statut dati v proceduro in ga uskladiti s svojim krovnim zakonom. - Statut občine Bohinj, ki ga je Občinski svet sprejel 10. 4. 1995 in pri pripravi katerega je sodeloval tudi svetnik g. Cundrič, je v svojem 1. in 6. členu določil meje občine po k.o., prav tako pa tudi meje krajevnih skupnosti po k.o. Določbi take razmejitve sta bili sprejeti na podlagi vloženega amandmaja in na žalost iz razlogov, ki jih tu ne bom navajal, tudi sprejeti. Mislim pa, da smo bili v tej neumnosti edinstveni primer, posledica takih določil pa se je odrazila s sporom na Ustavnem sodiš ču RS K sreči smo pravi n (U no odpravili napako iz 1 člena Statuta, medtem ko je odpravo nepravilnosti iz 6. člena našega statuta naložilo Ustavno sodišče RS. ■ Statut občine Bohinj tudi ni vseboval razdelilnih nalog, pristojnosti in drugih določil, ki zadevajo krajevne skupnos ti, kar je tudi razlog, da še do danes nismo mogli razpis,m in izvesti volitev v krajevne skupnosti kljub že več kot dve leti preteČenemu mandatu Tudi v tem delu smo najbrl slovenski fenomen. Kot že ugotavlja pisec članka, je za Spremembe in dopolnitve Statuta občine Bohinj glasovalo 13 svetnikov od 16, oziroma vsi prisotni. Eden od svetnikov ni mogel gfas0' vati, ker je iz objektivnih razlogov med potekom seje odšel, g. Cundriča in še enega s ve tika pa na seji ni bilo. Morda bi res naš Statut imel lahko kakšen člen manj, pa to niti ni tako pomembno-Je pa zelo pomembno, da najvišji občinski akt povzema specifičnost občine, njene naloge in pristojnosti in da ni v nasprotju z zakonom o lokalni samoupravi. Posledično temu bo občinski svet moral začeti postopke za sprejem sprememb in dopolnitev svojega Poslovnika in optimistično napovedujem da bo ob zrelosti, ki je v občinskem svetu prisotna, tudi ta akt kmalu v procedWl sprejemanja. Stanko Hodnik* podpredsendik OS Občine Bohinj Meščani Kranja KO KRŠKI LOG vas vabi na ogled VIDNO N EV ID Nt OGRAJE po odločbi iW Upravne enote Kranj, št. 35T 238/97-04/ND, Kokrški Log pare. 178/1, 177/8, 178/8 k.o-Primskovo - pomožno igrišče VIDNA - ker so jo dosedaj videli samo izbranci MOK-a in RS uprave enote Kranj NEVIDNA - do sedaj je Še ni videl nihče drug . PRIDITE - morda ste med izbranci tudi VI POHITITE - NE ZAMUDITE! Za boljšo vidljivost skrbi šest enajstmetrskih reflektorjev (tudi po odločbi!) ODLOČBO 1. Dovolijo se vzdrževal"0 dela obstoječi ograji na n0$£ metnem igrišču na Prim.sk0'. vem (Kokrški Log), Zgrajff na zemljišču pare. št: l7a1' 177/8 in 178/8 k.o. Primskovo-, Obnovitvena dela obsegaj0' - zamenjavo kovinskih n° silcev ograje - zamenjavo žičnate mre* višine 1,30 m . A MESTNA OBČIN3 KRANJ Oddelek za družbene javtlc službe Z.ap. štev. del. 166 . K. S., P. L,, V. S., Ug K. P" *P (Podatki v urcdiii*rišla k nam, se usedla, že vsa stara in zgurana in rekla: ne morem več skrbeti za vse, prevzemna vidva in dela/ta naprej Mož je bil tega silno vesel, ker si /e vedno želel kmetovati ()/>a:ovala sem oba njega in njo. Mami se je videlo, da jo je k te/ odločitvi prignala \iiska Mola še zmeraj ni bolela nili pOgUtoUui Kako /e lahko po tidiko letih še jezna nanj " frl ¥ tistem trenutku sem se spomnila na n/ene bsede vzredila sem otroka, on pa pride in mi M odptljt Postalo /m je /asno, da jo je morah' vsa leta glodali ljubosumje ln bogVtaU, St H /<• (Mg ktlaj za\ tdala /delo se mi jt, kol da mt ft rodila zase, za delo na kmetiji, zalo, da bi stregla njej. Ker nisem na to pristala, sem takrat, pred leti, postala njena sovražnica, moj mož pa hudič, ki me je k temu napejal Uboga mama, kako te je moralo žrett...." Toda pobožne želje, da so se končno spravili med seobj, so kaj kmalu padle v vodo Mordu tudi zaradi "višje sile"... ll>82 sva se vrnila na našo kmetijo Takoj sva videla, da bo potrebno postoriti marsikaj Najprej sva naredila garažo za traktor m ostalo orodje. Kaj pa hlev, sva si rekla, ntil brez njega ne moremo. In sva se lotila še tega I oda leta 1986 je začel na naši zenilj' z gradn/o svojih objektov rudnik Kljub temu da je bila kmetija že prepisana na naju, j( mama zahtevala odškodnino samo ZaS*' Pristojnim je podpisala soglasje za gradnjo in energično zahtevala, da sama ureja vse Zvezi s to gradnjo lemu sem se hotela uprtll'„ toda ni mi uspelo lako imenovani "višji il so kršili vse možne predpise. V rudniku s vedeli, da sva z možem proti in kljub u'mU' s\a bila v zemljiški kn/ig vpisana tudi mit* ' SO se naredili, kol da mi/it ni. Bolelo sr(c. ko sem morala gledati, kaj se je Prl . doma iloiuijalo Rudnik jt i:t<'Knl1 SV°'m \ovkt Ctlo do itirspodakth poslopij in na onemogočil dOStOj> do ri/ih Nastala jt />ra\a : i \ tria vojna , siranu mama, ki /u jt Z lepimi btStj »m speljala na led m na drugi Oni" '•' /"(J, ki \im še malo ru bilo mar, če bo jfl njihove pogoltnosti razkosana kmetija tako se Jt Nadi m njenemu mož" sl"'nllti naprej mudilo i: tlulbt domov, k otro * ^ pou-m pa v avto m prevoziti čimhitrejt ^ 30 kilometrov k mam, la pa je medtem <-razmišljala, da /u ponovno razdedini (nadaljevanje sledi) PREJELI SMO Kdo ne mara (tedna) mladih? Konec maja je na sedel Kluba študentov Kranj (KŠK) Prispela pritožba predsednika KS Center Franca Benedika S^ede nekorektnosti organizatorja pri izvedbi TEDNA MLADIH '97. Pritožba je bila sicer naslovljena na g. župana, 8 njej pa so bili obveščeni tudi: "L Upravna enota, oddelek za upravno notranje zadeve; 2. Sanitarni inšpektor; 3. Policijska postaja Kranj; 4. JP Komunala Kranj; 5. Klub študentov Kranj, Poštna ulica 3, Kranj; 6. Studentski servis Kranj." Preden se bom spustil v Podrobnejšo predstavitev pri-totbe in odgovor nanjo, bi rad Pojasnil nekaj temeljnih pojmov, ki očitno tudi g. Benedi-ku niso najbolj jasni. Ne vem, zJ}l<-aj bi bilo potrebno obvestiti Klub študentov Kranj in Študentski servis Kranj, saj je s!ydn)' zgolj dejavnost prvega. 'Z drugimi besedami: Stu-djrnski servis Kranj je v lasti Kluba študentov Kranj). Stvar ie bolj zakomplicira dejstvo, da le Benedikova pritožba prispela v ovojnici z Žigom Mladinskega servisa Kranj. Očitno je Potrebno neprestano poudarja-"•' Klub študentov Kranj nima nikakršne veze z Mladinskim servisom Kranj. . Se vedno prihaja do zamen-lav med Študentskim in Mla-umskim servisom. Tu gre za dva različna servisa Oba sta Slcer namenjena posredovanju občasnih in začasnih del študentom in dijakom, vendar jc vehka razlika v lastništvu Študentski servis Kluba študentov ^anj je v 100-odstotni lasti *luba študentov Kranj, v ka-lTr$° je včlanjenih ok. 3500 tud-entov in dijakov ter ima Prostore nad pivnico Evropa, Kler ima sedel tudi klub in info- °tka, medtem ko je Mladinski servis v zasebni lasti. Člane !u/)a, še posebej tiste bolj aktivne zelo prizadenejo take zamenjave, saj je potrebno v'deti, da so aktivnosti Kluba tudentov Kranj financirane predvsem iz prihodkov Štu-^entskega servisa. Teh aktiv-V*ti pa je veliko. Tako je yudentski servis Kluba študen- "v Kranj financiral v največji »n vsakotedenski projekt Štu-YnJn Eutr v klubu Ragtime žensko se je udeležilo prit f^tev v okviru tega projekta °ncertt, potopisna predavan- ja, gledališke in filmske predstave) ok. 300 ljudi. Nadalje naš servis financira mladinske plese in koncerte na Primsko-vem, ki se jih v povprečju udeleži ok. 500 ljudi. Prav tako servis subvencionira ceno kart za kino, filmsko gledališče, Prešernovo gledališče, olimpijski bazen, fitness, smučanje, članarino v knjižnici, omogoča rekreacijo, organizira družabna srečanja, izlete v tujino in po Sloveniji, športne prireditve, dodeljuje dotacije svojim članom za izvedbo določenih projektov, krije veČino stroškov največjega mladinskega projekta v Sloveniji - TEDEN MLADIH. Tako ima korist od Študentskega servisa Kluba študentov Kranj mesečno več tisoč ljudi, predvsem študentov in dijakov. Subvencij, prireditev in popustov bi bilo še več, če bi še več študentov in dijakov dvigovalo napotnice ter več podjetij poslovalo prek Študentskega servisa Kluba študentov Kranj. Mnenja smo, da je obstoj še enega servisa v Kranju (in to zasebnega) moralno vprašljiv. Na ta način se denar namenjen obštudijskim dejavnostim porablja za obratovanje še enega servisa, poleg tega pa nimamo zagotovila, da zasebni servis preostali denar v celoti nameni za obštudijske dejavnosti, kar pri Študentskem servisu Kluba študentov Kranj ne more biti vprašanje. Moramo povedati, da se pri tržnem boju srečujemo tudi z nelojalno konkurenco. Tako nekatera podjetja ne dovolijo študentom in dijakom, da dvigajo napotnice na našem servisu, poleg tega pa je v telefonskem imeniku pod našim imenom zapisan naslov in telefonska številka konkurenčnega servisa, kar še dodatno povečuje zmedo. Žalostno pa je, da v Kranju deluje že tretji (tudi zasebni!) študentski servis. Ali nam res ne preostane drugega, kot da nemočno opazujemo, kako se zasebniki redijo na račun študentskega in dijaškega dela? Pa še nekaj besed o strukturi in načinu delovanja Kluba študentov Kranj ter njegovem pomenu v okviru širšega mladinsko kulturnega dogajanja. Klub študentov Kranj je največja in najaktivnejša mladins-k a organizacija na Gorenjskem, za ŠOU Ljubljana in ŠOU Maribor celo tretja v Sloveniji. To pomeni, da je Klub študentov Kranj z več kot 3500 člani tudi največji slovenski študentski klub. Od leta 19% se klub financira od prihodkov študentskega servisa, pri posameznih projektih (tu gre predvsem za TEDEN MLADIH) pa nam pomagajo tudi sponzorji. Najvišji organ kluba je skupščina, ki jo sestavljajo vsi člani (član je lahko vsak študent oz. dijak - članarine ni). Skupščina na redni letni seji za dobo enega leta izvoli sedemčlanski upravni odbor (ta znotraj sebe potem izvoli predsednika, tajnika in blagajnika) ter tričlansko finančno-nadzorno komisijo. Za delovanje kluba nadalje skrbijo referenti za posamezna področja (trenutno: kultura, šport, družabne dejavnosti, izobraževanje, turizem, zdravstvo & sociala). Teh šestnajst funkcij tvori aktivno jedro Kluba študentov Kranj. (Pri najzahtevnejših projektih, kot je npr. TEDEN MLADIH, se kvantitativno močno razširi). Vse pohvale, pritožbe, komentarji, kritike ipd. o delovanju kluba, ki se občasno pojavljajo v medijih in drugod, se torej (vsaj indirektno) nanašajo na ljudi, ki te funkcije zasedajo. Sedaj, ko smo objasnili nekatere osnovne pojme, se povrnimo k omenjeni pritožbi. G. Benedik kot vzrok pritožbe navaja: - "Niso postavili oz. zagotovili zadostnega števila sanitarnih prostorov. (Na Glavnem trgu so se pri šotoru točile alkoholne in brezalkoholne pijače)." Glede na to, da se na in okoli Glavnega trga nahaja veliko gostinskih lokalov, se nam dodatne sanitarije niso zdele potrebne, o prireditvah pa smo obvestili lastnike lokalov, da so bili na povečan obisk sanitarij pripravljeni. Kar pa se tiče točenja pijače, smo o tem predhodno obvestili pristojne organe in na javni obravnavi dne 24. 4. glede tega ni bilo nikakršnih pomislekov. • "Samovoljno mimo dovoljenja so spreminjali lokacije prireditev iz vrta gradu Khisl-stein na Glavni trg". Gre zgolj za spremembo ene lokacije in sicer v petek, 16. 5., ko smo etno koncert (Kurja koža, Tolovaj Mataj) prestavili iz atrija gradu Khislstein na Glavni trg. Glede na to, da je šlo za akustični in ne ročk koncert in da sta si tudi obe lokaciji zelo blizu, v tem ne bi smelo biti nič napačnega. Očitno pa g. Benedik v nasprotju z zares velikim številom obiskovalcev vseh generacij, ki so popolnoma odkrito odobravali tovrstno nadvse spodobno popestritev petkovega večera ob vodnjaku, ne misli tako. - "Niso upoštevali odredbe v dovoljenju, da se mora glasba na Glavnem trgu zaključiti ob 22. uri." Gre za zgoraj omenjeni koncert, ki je trajal do 23. ure. Na prvotni lokaciji (t. j. Khislstein) je dovoljenje predvidevalo trajanje koncerta do 24. ure, da ga skrajšamo za eno uro na novi lokaciji, pa je bila naša ideja, čeprav - iskreno rečeno, ne vidim nobenega razloga, zakaj ne bi prireditev trajala tudi dlje. Vsi namreč vemo, da so kranjske ulice ob petkih polne vse do jutranjih ur in da hrup, tudi kadar ni koncerta, ni kaj dosti manjši -kar je seveda povsem normalno, saj si ljudje po napornem tednu zaželijo malo sprostitve. - "Do roka niso odstranili opreme z Glavnega trga (koši, stojala)." Za omenjeno seveda prevzemamo vso odgovornost. Košarkaški koš smo namreč na Glavnem trgu pustili na prigovarjanje otrok in nekaterih staršev, ki so bili veseli, "da se otroci lahko vsaj kje igrajo". Po Županovem opozorilu pa smo vso opremo v roku nekaj ur odstranili. - "Glavni trg - kaj šele stranske ulice - niso bile vzpostavljene v prvotno stanje (oprane), kar v spomladanski vročini povzroča neprijetne vonjave." Pospravljali smo po vsaki prireditvi, temeljitejše čiščenje pa je sledilo vsako jutro. Kar se tiče končnega pospravljanja, pa je potrebno omeniti, da celoten proces traja več dni (pospraviti in odpeljati je bilo treba odre, plezalno steno, šotore, transparentne ograje...). Ko smo s pospravljanjem končali, je padel dež, tako da spiranje ulic ni bilo potrebno. Tudi sicer nismo zasledili, da bi se nad neprijetnim vonjem pritoževal še kdo (zase lahko trdim, da ga sploh nisem zaznal), razen g. Benedika, kipa je splošno znan po tem, da se venomer vsevprek pritožuje. Med drugim g. Benedik, ki menda govori v imenu KS Center, piše: "Smatramo, da MOK (t. j. Mestna občina Kranj - op. S. K.) ne bi smela dajali v uporabo zemljišča v mestnem jedru za vsakršne prireditve, najmanj pa ne takšne, ki pregrobo posegajo v ta kulturno zaščiteni ambient, na katerega smo tako ponosni, a s takimi in tako dolgotrajnimi prireditvami ga prav gotovo ne bomo oživili." Zares me zanima, kdo je lahko ponosen na kulturno zaščiteni ambient, ki (razen ob sobotnem nakupovalnem vrvežu) daje videz mesta duhov, v katerem strašijo predvsem nepregledne gmote avtomobilske pločevine in ki (zlasti mladim) nenehno vsiljuje občutek prikrajšanosti kulturnega in družabnega dogajanja, razen ob izjemno redkih blagoslovih, katerih vrhunec nedvomno predstavlja največji mladinski projekt v Sloveniji - TEDEN MLADIH. Prav gotovo na takšno stanje niso ponosne množice zadovoljnih obiskovalcev TEDNA MLADIH vseh generacij. Prav tako tudi ne mediji, ki so prireditev odobravajoče podprli - ter celo posamezne medijske osebnosti, ki so nam ob zaključku projekta osebno poslale četitke. Zagotovo se s tem ne strinja Lado Stružnik, ki je dne 25. 5. v Delovi rubriki Slovenska mesta v nedeljo: Kranj, zapisal: "Pred desetimi leti in vsako leto prej je bilo v Kranju na današnji dan še posebno živahno, saj je bil 25. maj praznik, ki smo mu rekli dan mladosti. Sedaj vsaj spomin na ta praznik vzbujajo prireditve, ki jih v Kranju že tri leta prireja Klub študentov Kranj kot Teden mladih. Z njim hoče ta mladinska organizacija prispevati k popestritvi kulturnega in športno-rekrea-tivnega utripa Kranja in s tem omogočiti mladim vsaj v tem tednu več aktivnosti in razvedrila na tem področju, česar sicer v Kranju pogrešajo. Ta teden pa je v prvi polovici maja, tako da je bila zadnja živahnejša nedelja, ki je pregnala običajno mrtvilo v Kranju že pred 14 dnevi." (Naj omenim, da prispevek nosi naslov: Dolgočasno in turobno). Stružnikove-mu mnenju se pridružuje Vera Drašak, ki je v časopisu koncema Sava (maj 1997, Številka 3) svoj prispevek končala: "... škoda je, da Teden mladih traja le en teden in ne vse poletje." Kljub vsemu pa g. Benedik, ki je že napovedoval veliko verjetnost prepovedi izvedbe TEDNA MLADIH 98, meni, da: "Teden mladih Kranja ne bo dal nikakršnega vitalnega poleta in prispeval k revitalizaciji, dokler ta teden oz. nočne prireditve v tem tednu pomenijo obremenitev za mestno jedro (kulturni spomenik) in njegove prebivalce, ki v tem tednu nimajo zagotovljenega miru in počitka. Revitalizacija pomeni vse kaj drugega kot prireditve na Glavnem trgu ter vzporedne prireditve na dvorišču gradu Khislstein, da o drugih "vzporednih prireditvah" v stranskih ulicah niti ne govorimo, saj te "prireditve" pomenijo bolj grožnjo revitalizaciji kot oživljanju mestnega jedra, ki ni zaščiten zato, da bi se nad njim izživljali, ampak zato, da bi ga kot spomenik spoštovali." G. Benedik, čigar vizija revitalizacije mestnega jedra se očitno sklada z idejo mesta -muzeja, v katerem bi bilo najbolje vse objekte in stvari zastekliti, njihov ogled pa bi potekal zgolj pod strogim vodstvom v preteklost ujetega, zakrknjenega zgodovinarja, pokaže svoj podcenjevalni odnos do prizadevanj Kluba študentov Kranj (ter s tem do celotne mladinske kulture) že s tem, da v zgornjem odstavku besedo "prireditve" zapiše v narekovajih. Višek revitalizacije mestnega jedra po njegovem verjetno predstavlja obnova cerkvenega zvonika, višek družabnega življenja v Kranju pa verjetno nedeljska maša. Z njim se gotovo ne strinja več tisoč navdušenih obiskovalcev TEDNA MLADIH '97. Pravi zločin bi bi, če bi frustracije napetega birokrata na kakršenkoli negativen način lahko vplivale na nadaljnji razvoj mladinske kulture v Kranju. Pa še to: posledica ovadbe g. Franca Benedika bo med drugim tudi bližnje srečanje glavnih treh organizatorjev TEDNA MLADIH s sodnikom za prekrške - bližnje srečanje s predstavniki policije nas je namreč že doletelo. Podobne probleme imajo tudi nekateri gostinski lokali in posamezniki, ki bi želeli, vsaj v poletnih mesecih, z raznimi prireditvami popestriti dogajanje v Kranju, vendar so zaradi terorja peščice starejših občanov, ki se ne zavedajo, da mestno jedro ne sme biti spalno naselje - to funkcijo naj opravljajo Planina, Zlato Polje, Stražišče ipd. - temveč kraj kulture, družabnosti in zabave, prisiljeni opustiti tovrstne ambicije. Pa naj še kdo vpraša, zakaj je v Kranju tako malo kulturnih in drugih prireditev oz. zakaj se poleti vozimo v Ljubljano, Škofjo Loko, Radovljico... oz- zakaj mladi ob zaključku študija pogosto ostanejo v Ljubljani (saj jim Kranj kot mesto zelo malo nudi), nenazadnje tudi, zakaj je v Kranju toliko narkomanije (kaj pa drugega lahko mladi sploh počnejo?). Samo Klemenčič, predsednik UO KŠK 11 Piše: Božo Benedik G'<« o blejskih kremnih rezinah je Brez BlejCeV tlldl Bleda tli Je' po Sloveniji in ludi izven nje... 0 domačinih na/ bi govorili tu o domačinih, so i svmi, iznajdljivostjo, domisslnostfe m Rt Znn'"s'l" pripomogli k večji jropularriosii "leda Vendar napravimo tu izjemo, saj so '>r'Porn(,Kl, k temu lud, nekateri, ki se v . ,"/,|< m (asu poiskali delo na llleda m se Uui> uveljavil, ["kšen je primer z lštvanom l.ukačevičem k L l994) H'"1'1 w' ■"' " ('"k" ¥ /,/'•4"" *'kinde v Banatu V Senu je obiskoval šolo. fopase te mlad poSVttii tUiičičarStVU ZšUi se J? nafnentl v Subotu o o, tam začel z delom s Poznam firm, Kulf lu se U iriui! : u 'uSčičariu, nato /„i men,as al dalo I /reniarunu '"'<' vojn,t v Budimpešti do leta 1944, Iftt 194$ '." ** vrnil v Subotu o še isto leto pa se je z 'J!!-'"" priselil na bled Ko, dalčičat f* dobil J1" v Park hotelu Ottai mu je zvest vse Jo , °Je Upokojitve i letu /V 'H sa, ie delal v njem i>"lnih 2« let Zdaj pa po\ tjmO še neka) be\ed f re:uuili ah l uLr'',U'""h A"f >"" Ponavadi reCerno le tO 'las'* 'lal" "''•'koli. sa, so ,lane\ /rovsod pn Pnr ' l'"'""n' /amish 0 rennah ni ^ ne tel :<■ i teboj na bled ta se mu M porodila P tU. I,, U /„/„ , li.lH fg00 A,„ ul„, du'l".'v'''i"u,i "' "'• 195 kot to danes mripovi l'J" I prvih leni, jt rttin* polival s čokolado VrnJ" "»enovmns francoski rttin* ,'">" 'e ntso : delaš o pustit in m nI, ft ZOČel ™P«ti le s sladkorjem In kako je dobil kvaliteto, ki si jo je želel? Kinje sam pravd, je lahko uspel, saj imamo na (ioren/skem relo kvalitetno maslo in smetano To pa /e ena glavnih prvin kvalitete. Danes že delajo : margarino kar se seveda pozna na okusu DrUfO, kar je pomembno, je moka. Ta mora biti mehka, kakršne sedaj ni dobiti - zato ima blejski mlinar Jote Burja toliko dela z mletjem belega zdroba. Seveda je pomembna tudi i>rij>ra\ a m izgled. "Saj sem vedno gledal na to, da sla bila spodnja m .-gornja jrlasl tank,, rahli ( e na vse to ne daješ pozornosti, seveda krem rezine ne morejo biti takšne, kot si jih obiskovalci naših slaščičarn žele," je menil l ukisk v Karmi na Bledu posebej ob nedeljah Od UHH) do 4000 so jih prodali 00 Nikšnih dneh, prodajajo pa jih že okoli 40 let številni obiskovalci Bleda so jih kupovali in nosili domov, ah pa so nh pokustlt, Ce so se le | rai'ali i: irleta mimo Bleda Da, celo v nemški res m "Siem so pisali že o teh krem rezinah in nh j>rij>oroCali tistim, kl so polosah na dopust na Bled postbno pa so tih nostii s \ebo/ v Anglijo angleški x'"s" / ukOČtvU /r bil mnenja, da naj se pri tem nikoli ne pretirava v cenah ( enejše so bile, več si ah i>rodal Prav le kremne rerine so daiale ugled Park hotelu in Kanni, vsi vedo :a te slašiue le malokdo fra /e povprašal po tistem, ki je to zamisel prinesel, uresničil lako je bil dolgo časa, lahko bi rekli, "njihov" avtor anonimen, malo poznan vse do zadnjih let. Svojega znanja pa ni zadrževal le zase - v svoji slaščičarski delavnici je učenkam vedno rad pokazal, kako se izdeluje slaščice. In teh učenk ni bilo malo, med njimi so bile tudi Štefka Stare, Cilka Hočevar in Angela Zupan. Te še danes delajo po raznih blejskih slaščičarskih delavnicah, seveda pa ne telijo opustiti tega tudi v Park hotelu. Mogoče niso prav takšne kot jih je delal in si jih izmišljal Ištvan -no, o tem ni telel govoriti - res pa tudi materiali niso vedno enaki. Tradicija je obstala in še danes boste srečali številne obiskovalce z zavitki rezin, ki jih odnašajo domov, če jih ne pojejo kar v kavarni Za časa svojega življenja na Bledu in dela v Park hotelu je opravljal še dela v raznih komisijah, izmenjal je te tudi vehko šefov ■ direktorjev od Jote lam prela, Pere Zamanje, Antona Kunčiča pa Lukačevič Ištvan s sodelavkami do Jože Senica, Franca Jazbeca, Bogdana Šance in Silva Jordana. Lahko je shajal z vsemi, saj mu je bilo delo vedno prvo, zato pa ni bilo časa za intrige, spletke, izmikanje z dela -saj tega se skoraj nikjer ni manjkalo, pa tudi tu ne! Ko pa že omenjamo popularnost slaščičarne v Kazini zaradi kremnih rezin, pa ne gre pozabiti, da je bila prav ta kavarna že nekoč popularna in poznana po izrednem pecivu -slaščicah. To pa je bilo še pred drugo vojno -mogoče se je nekateri na Bledu še spominjajo, ko sta tem stregli sestri Peternelj iz Mojstrane. HESRECE Prehitri motorist Log - V soboto, 19. julija, ob 16.20 je 28-letni Peter V. iz Medvod s 1000-kubičnim motorjem vamaho vozil po Poljanski dolini od Škofje Loke proti Gorenji vasi. Zunaj Loga je dohitel mopedista ter ga z veliko hitrostjo prehitel, kakšnih 50 metrov zatem pa je v blagem ovinku izgubil oblast nad krmilom. Motor je spodneslo, drsel je približno 45 metrov po cesti, trčil v robnik ob desni strani ceste, dvignilo ga je in vrglo v strmi breg, kjer se je prevračal še 45 metrov. Peter V. je huje ranjen. Traktor se je prevrnil Podjetje - V soboto ob pol osmih zvečer je 50-letni Mirko S. iz Podjelja pri Bohinju vozil z neevidentiranim traktorjem po kolovozni cesti v t.i. Kocjančevi dolini. V levem nepreglednem ovinku je iz nepojasnjenega vzroka nenadoma zapeljal naravnost, skrenil s poti na travnato pobočje. Traktor se je prevrnil na desni bok, se zagozdil v grmovju in obstal. Za huje ranjenega voznika so blejski policisti odredili odvzem krvi za analizo. Nalet pri Radovljici Radovljica - V nedeljo, 20. julija, popoldne je bil na magistrali« od Lesc proti Kranju zelo gost promet. Ob 17.45 se je kolona vozil v bližini odcepa za Radovljico že ustavljala. 40-letni Anton K. iz Ljubljane je z oplom vectro pripeljal za kolono in trčil v zadek avtomobila pred seboj, ki ga je vozil 25-letni Ljubljančan Gregor K. Zaletel se je tako močno, da je avto Gregorja K. pognalo naprej v avto Angele Š., njen avto v Janeza S., njegovega pa še v avto Ivane B. Na kupu je bilo torej pet razbitih avtomobilov, v trku pa je bila huje ranjena tudi sopotnica Antona K., ki je sedela v oplu zadaj. Zdravijo jo v jeseniški bolnišnici. • H. J. GORSKI HESREČI Varaždinka se je ubila Vrata - V soboto, 19. julija, ob 15.40 so kranjskogorski policisti na kanalu GRS slišali za gorsko nesrečo. Odhiteli so v Aljažev dom v Vratih in tam dobili Hrvata, ki je povedal, da je pri sestopu z Bovškega Gamsovca zdrsnilo 30-letni Ljubici B. iz Varaždina. Člani kluba Ekstrem iz Čakovca so šli v soboto proti Kriškim podom in Bovškemu Ciamsovcu ter nato sestopali proti Luknji. Pot je označena za zelo zahtevno. Ob pol treh popoldne je na ruševnatem terenu, spolzkem in razmočenem zaradi večdnevnega dežja, Ljubici B. spodrsnilo. Prek roba je padla približno 30 metrov globoko v prepad. Njeni planinski kolegi so sestopili do nje, eden pa jc odšel do Aljaževega doma po pomoč. V reševalni akciji je sodelovalo šest gorskih reševalcev, vojaški helikopter in zdravnik, ki je ugotovil, da je Ljubica B. umrla zaradi notranjih poškodb pri padcu. Reševalna akcija je bila končana ob pol devetin zvečer. Avstrijka padec preživela Vršič - V nedeljo, nekaj pred peto popoldne, pa so policisti zvedeli, da se je približno sto metrov nad Prisankovim oknom pri sestopu proti Vršiču ponesrečila 55-letna Avstrijka. Spodrsnilo ji je in padla je devet metrov globoko. Ponesrečenki je prva pomagala prijateljica, mož pa je odhitel v Tičarjev dom. Gorski reševalci iz Kranjske Gore so Avstrijko reševali na klasičen način, saj vojaški helikopter zaradi slabega vremena ni uspel priti do nje. Huje ranjeno planinko so pripeljali do Tičarjevega doma in od tam v jeseniško bolnišnico. Akcijo so sklenili ob pol dveh zjutraj. • H. J. Podivjani motoristi, policija pa nemočna Ob sobotah je Poljanska dolina dirkališče Prebivalci Poljanske doline se sprašujejo, kdaj bo policija uspela ukrotiti podivjane motoriste, ki ogrožajo ljudi zlasti ob koncih tedna. Škofja Loka, 21. julija • Kar nekaj opozoril smo sprejeli v naše uredništvo o tem, da se rekonstruirani del ceste v Poljansko dolino od Zminca do Gorenje vasi ob koncih tedna spreminja v dirkališče podivjanih motoristov. Kako sicer označiti "junake", ki se na dveh kolesih preizkušajo pri hitrostih, ki se bližajo 200 kilometrom na uro. Preizkušanje hitrosti Da je kršiteljev omejitev hitrosti veliko, zlasti v primerih, ko izravnana gladka cesta to dopušča, je vsakomur jasno, vendar se v Poljanski dolini, kjer je izrazito tak primer, sprašujejo, kako ukrotiti tiste, ki presegajo vse razumne meje. Dogaja se namreč, da se motoristi na sodobnih motociklih preizkušajo že tudi pri "meteornih" hitrostih, ki se bližajo 200 kilometrom na uro, in v takem primeru se dejansko postavlja vprašanje, kako takega "rekorderja" sploh pravočasno opaziti, kaj šele se mu pravi čas izogniti. Kot nam je povedal Igor Kraševec iz vasi Na Logu, so postali motoristi posebej nevarni v zadnjih nekaj letih, kar pomeni, da ni bila rekonstrukcija ceste, ki "omogoča" tako velike hitrosti poglavitni vzrok, pač pa nakup v večini primerov zelo močnih japonskih motociklov, ki si jih privoščijo nekateri. "Prav včeraj sem doživel primer, ko sem zadnji hip z vso silo pritisnil na zavore, sicer bi me motorist pri hitrosti, kakršno je imel, zagotovo presekal na pol. Verjamemo policiji, da je v teh primerih zelo težko ukrepati, čeprav pa ne razumemo, zakaj ne stopi na prste znanim štirim dirkačem, ki jih vsa dolina pozna. Vsi vedo, kdo so tisti, ki se vozijo na dveh rdečih Hondah, na zelenem Kavvasakiju, pa tudi lastnika, ki se zadnje čase vozi na svetlo kovinsko vijoličastem motorju in presega vse razumne meje, ne bi bilo težko ugotoviti. Znan je tudi primer, da so si dirkači celo organizirali video snemanje o tem, s kolikšno hitrostjo je mogoče prevoziti znani Poljanski oz. Podpečenski ovinek, saj so za stavo dosegali tudi 170 kilometrov na uro." Mamljiva "trava" Kranj • Prejšnji teden so policisti po Gorenjskem zalotili kar nekaj pridelovalcev prepovedane konoplje ter kadilcev marihuane in hašiša. Na Jesenicah tudi hišne preiskave. . Blejska policista sta v nedeljo ob pol enih zjutraj na parkirišču pred "Gadafijem" na Bledu opazila skupino mladih, ki so si podajali cigareto. Stopila sta bliže, da bi si zadevo natančneje ogledala, vendar so sc mladi razbežali. Dobila sta samo fanta, ki je imel cigareto v roki. 19-letni M. K. z Bledae kadil joint s hašišem, mamilo pa je dal pokusiti tudi drugim. Policisti ga bodo zaradi tega ovadili tožilstvu. V petek proti večeru pa so jeseniški policisti med nadzorom prometa v Mostah ustavili jugo. Pri sopotniku, 18-letnem D. B. z Jesenic, so pri delnem osebnem pregledu v žepu našli "travo". Fanta čaka srečanje s sodnikom za prekrške. Istega dne so bili jeseniški policisti še trikrat uspešni. Ob pol polnoči so na Tavčarjevi na Jesenicah legitimirali 17-letnega škofjeločana. Ko jc ta opazil patruljo, je nad zabojnik za pošto pri stanovanjskem bloku skril cigareto s skankoin, mamilom, ki je podobno marihuani. Ob pol treh popoldne so policisti opravili hišno reiskavo pri 24-letnem U. D. Našli so pet sadik indijske onoplje ter škatlo z desetimi grami marihuane ter ustnik za kajenje marihuane ali hašiša. Med hišno preiskavo pri 25-lctnem S. V. so dobili 36 sadik indijske konoplje, pri leto mlajšem B. F. pa na balkonu stanovanjskega bloka štirinajst lončkov s konopljo. Vse tri bodo ovadili kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa / mamili • H. J. L' WWHnWllWWHISHHIlllWHl!HWllHlllSHtlBnHWHWHl!liWW GLAS in Poletni kviz Tokrat smo vam pripravili četrto nagradno vprašanje za rubriko POLETNI PROMETNI KVIZ, poleg tega pa smo izžrebali pet dobitnikov vrednostnih bonov, ki jih bodo lahko uporabili pri upravljanju vozniškega izpita. Gorenjski glas in avto šola QUEEN vam še naprej svetujeta previdno vožnjo in lepe ter vesele počitnice. Vsem, ki ste se v zelo velikem številu odzvali tudi naši poletni akciji, pa se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje. VOJAK NAGRADNO VPRAŠANJE njske Varnosti. V soboto, šest minut če/ jj| škofji Lok. M>r< Škofja Loka - I varnostniki kranj zvečer, se je v Alpclouru Handag protiv lomni alarm. ki'!1"1'1 Na k;.i| je odšla najbližja nad/onio intervciuijska s^^ ^. m zalotila osumljenca, ki je / dvorišča |>iek ogial°/.'(> s^vi pet avtomobilskih plaičev maiany*oni. Osumljenec Ml itflik l^r pobegniti 111 se odpeljati / avtom, verni.11 >'•' I1 N "' V1 letiit',T,U m zadržal do prihoda policistov 1 e ti bodo prof S M napisali kazensko ovadbo • 11. J. belsatf* SJ HALO - HALO GORENJSKI GLAS S TEL.: 064/223 111 Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 0641223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po poŠti - do 1230. ure dan Bred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna* AVTOŠOLA B in B, tel. 22-55-22 VOZNIŠKI IZPIT MED POČITNICAMI • KRANJ - CPP V PONEDELJEK - 28. JULIJA, dopoldne ob 9.00 in popoldne ob 1 8.00 • RADOVLJICA - gasilski dom - tel. 714-960 • JESENICE - gasilski dom - tel. 86-33-00 NA KUPO V Al NI Madžarska Lenti - 02.8., Palmanova 23.7., nočni Gardaland - Aquland , 28.7. - možnost plačila IZLETI na dva čeka, Madžarske toplice 4 dni od 4.9. do 7.9., Rozman, tel.: 064/715-249, Šenčur 411- 887 yrw jf?\f TURIST Cenjene potnike obveščamo, da bomo vozili kopalni izlet samo relacijo Terme mm HJl\i-3i gatež vsak ponedeljek in sredo. Naročila sprejemamo vsak dan od 18. do 23. ure. Tel.: 064/451-542 TVRISTIČM PREVOZI AMBROŽIČ JANEZ pRED 7 LETI PRVI -DANES PONUJAMO NAJVEČ METEOR do.o. 422-781 Cilka tel.: 411-510 26. 7. Gardaland - Aqualand, konec septembra gradovi Ludvika Bavarskega Zg. Gorje 15, tel.: 725-427 Vsako sredo kopalni izlet v Čatež, Lenti 26.7., 2 8. razprodaja v Nemčiji - Munchen GSM: 041/660-658 NOVO - NOVO Nakupovalni in turistični izleti v LENTI, Madžarska: VSAK ČETRTEK in VSAKO SOBOTO. VILJEM TI IRIST Nova ra'30')3 za izlete na Madžarsko, s še večjo nakupovalno ponudbo, VSAK TOREK in 451 542 PEJEK. Potovanje z novim avtobusom bo še prijetnejše. Prijave: vsak dan od 18. do 23. ure, GORENJSKA LETNA kopališča vas vabijo, da jih obiščete 451-542, Potnikom priporočamo pravočasno pnjavo! TRŽIČ: ODPRTO: vsak dan od 9. do 19. ure, po 15. avgustu do 18.30 ure, NOČNO KOPANJE: - vsak petek od 20. do 22. ure - cena: 250 SIT (mesečne in sezonske vstopnice ne veljajo!) Voda je ogrevana nad 25 stopinj C. CENE VSTOPNINE: - odrasli 500,00 SIT, od 15, ure dalje 300,00 SIT -šoloobv otroci 300,00 SIT, od 15. ure dalje 150.00 SIT- predšolski otroci 100,00 SIT- vrtci 60,00 SIT-mesečna karta upokojenci 3.000,00 SIT - upokojenci nad 70 let starosti imajo kopanje brezplačno. RADOVLJICA: Kopališče bo v letošnji sezoni odprto do 20 septembra, če bo vreme dopuščalo Voda bo ogrevana do 26 stopinj C. Obratovali bomo od 10. do 18. ure ob sobotah, nedeljah in praznikih do 19. ure. V juliju bo ob ponedeljkih, sredah in petkih med 21. in 22. uro rekreacijsko plavanje. Cena enkratnega vstopa na kopališče bo v letošnji sezoni za odrasle 450, za mladino do 14 let pa 350 SIT. Od 14. ure dalje boste za popoldansko karto odšteli 350 oziroma 250 SIT. Pričetek 20-urnega plavalnega tečaja bo 30. junija ob 10. uri. KRANJ: Odprto vsak dan od 9. do 18. ure. Igrišče za odbojko na mivki odprto od 9. do 22. ure. Temperatura vode: OLIMPIJSKI BAZEN 26 stopinj C, OTROŠKI BAZEN 30 stopinj C. Cene vstopnic: CELODNEVNA VSTOPNICA ODRASLI 500 SIT, OTROCI 300 SIT POPOLDAN OD 14. ure DALJE ODRASLI 450 SIT, OTROCI 200 SIT. Otroci do 5 let imajo prost vstop. JESENICE: Na letnem kopališču Ukova se po novem popoldansko kopanje začne ob 14. uri. Vsak dan bodo izmed prodanih vstopnic izžrebali in podelili pet nagrad, ki jih prispevata uprava kopališča in slaščičarna City bar. Žrebanje bo ob 16. un, nagrde pa lahko prevzamete pri blagajni kopališča najkasneje do naslednjega dne. KROPA: Letno kopališče je odprto od 1.7. do 31.8., vsak dan od 9. do 18. ure. poletni urnik Gorenjskih Knjižnic brin,, Kranj: pon - petek 9. - 15.. torek 9. - 17, sobota zaprto (velja za študijski, pionirski in splošni oddelek) POZOR! Knjige lahko podaljšate tudi po teletonu! Bled - Knjižnica B. Kum»rd»j«: pon..' tor. čet 8.-14., sreda 8 - 19, petek 14. - 19., sobota zaprto, na Ljubljansko 10 (nad poito) Jesenice: vsak dan od 6. - 14., sreda 8. - 19., sobota 8. -12. Lesce: pon , sreda 15 - 19., petek 11.-14. Radovljica ■ Knjižnica A T. Linharta: pon 8 • 19, tor, v, pet. 8 • 14., četrtek 10. -14, sobota 8. -12. Boh. Bistrica: torek 9, - 12 in 16. - 19., petek 16. - 19. Skorja Loka - Knjižnica I. Tavčarja: odrasli vsak delavnik 8. - 14.30, četr 12.-19. Mladinski vsak delavnik 8. - 14,, četr. 12 - 19 Izposojevalnice - Trata: pon., sre. 15. - 19., Železniki: torek 15. -19 , Žiri: pon 14 - 19., Gor. vas: četr. 14 - 18., Poljane: sreda 16. - 19. Tržič: pon 9 - 15., tor, sreda 9. - 17, četr, petek 9. - 15. Kamnik: pon, tor 13 -19, v, čet., pet 9. -15, sobota zaprlo, "Medioteka" pon 13 -19, sr pet 9 -15 Medvode - od 14. 7. do 14. 8.: pon , sr, pet 1330 - 19., tor, čet 8. - 13.30 Vodice - 14.7. do 14.8.: tor, četr 12 - 17.30 vec 731-050 23. 7. kopanje v Čatežu, 7. 8. Lenti, 9. 8. Gardaland - Aqualand radio triglav 96 MHz 064/223-111 GLAS PCP T V BLED BLEJSKO POLETJE S*, sreda, 23. 7. 1997 '•ki centar Ble< 22 0^NESELO P0D V nZ^as,0P folklorne skupine KUD BLED fflSS*"* Bled. u 0 P0 D0MACE - zavrtite se ob zvokih narodno-zabavne glasbe IGOR IN ZLATI ZVOKI aS Občina Bled a vremena se prireditev seli v Bistro Grand hotela Toplice! V n,r ,aaiuP iou J, slaba« io5!"i4kl pork" Pro™nad«: 16 oo u a dom8Će in umetne obrti - demonstracija rokodelskih apretnost! Prnmen i 0 otvoritev Riklijevih dnevov: "Gospod Rikh m njegovo spremstvo" gledališka skupina i Jesenic 17 oo ix, n' sPrevod okrašenih kočij m koncert pihalnega orkestra Pred«. hl Proorem: delevnice ♦ predstava - Lutkovno gledališče FRU-FRU: Rdeča kapica p^TJgospod Rikh vas pozdrnvlja" - GledaliSčo Jesenice JOOo^r' konc8rt Pralnega orkestra Lesce Sobounii)p Blastienoga .msambla SOULFINGERS iOOOaS P«* - Promenada: 16 oo p^om domače in umetne obrti "oni«r,iAl1"n,d" • cv«tJeni okrašenih kočij nBKSi p,,tne na '•'•ru P'helnl nir°*k* ,olklome akuplne KUD JEDRETIĆ RIBNO I7rjcjo0r *ter Qor'e 18 00 !riro*kl Program: CIRKUS BUFFETTO 20 30 "Q°,!POd, Arno,d Rlk,i v P|e,ni P° ]««»ru " Gledaliče Jesenice & Pihalni orkeeter Gorje 21 00 naP Arnold R,k" v ,0P'° začnem balonu..." - Gledallsfte Jesenice & Plhelnl orkester Gorje 22 00 LdKP an"ambid AVIA BAND ♦ Helena Blagne Zaman ia>av' Sik.7" L1*! RIKLIJEVI DNEVI IO.Oo22 Park - Promenada: lG (><) Prom" d0m*C* Um*,n« Obrti IV;inil„. ' •J1«1« cvetličnih koč., Romantične pletne na jezeru 17 00 Otroaki *rt P,haln«8« orkeatra nn plotnah *e.0QRomanak^aTn^an011***TR,:0J0J'B0LI"C*nć*p™,'r,noutiv0•ll,dk"r,j• 21 30 OkSIEa [9..K FEST,VAL BLED '97: Nastop anaambla ORLEKI FOLK FESTIVAL BLED '»7: Falrport conventlon (VB) G|j» ■*«..* glas ti Gorenjski glas se srečuje z Abrahamom V vsaki številki Gorenjskega glasa do začetka oktobra praznična rubrika - Zanimiva nagradna vprašanja in zapisi opolstoletni gorenjski zgodovini - Dobre in vredne nagrade za Vas trud ter sodelovanje Naš pogovor: Angela Dežman Žalostno, da je toliko brezposelnih... Lesce, 21. julija - Naša naročnica Angela Dežman hrani zanimiv pogovor z njenim očetom, ki je bil vnet predsednik zadruge v Lescah. Angela Dežman je bila zaposlena v Verigi, ki je dajala kruh številnim delavcem in njihovim družinam. Z Gorenjskim glasom - ko ga dobiš enkrat v hišo in ko ti postane dober znanec in nepogrešljiv prijatelj - ne moreš znanstva kar tako zlahka in mimogrede prekiniti, če že enkrat v hišo pride, nikoli ne zamudi in je v njem vedno kaj dobrega. Potem pa je najbolje, da pri hiši tudi ostane. To resnico izpričuje tudi naša dolgoletna naročnica Angela Dežman iz Lesc. Angela pravi: "Na Gorenjski glas se je pred petdesetimi leti naročil že moj oče, na Bledu je bil nanj naročen moj stric in potem sem bila sama tudi naročena nanj. In ga prejemam že dolga dolga leta, hranim pa še izvod časopisa iz petdesetih let zato, ker je bil tedaj v njem objavljen daljši intervju z mojim očetom." Oče je bil vnet zadružnik In res. Ta intervju s Tonetom Dežmanom, Preželjnovim Tončkom, smo z zanimanjem prebrali. Videli smo, da je že tedaj imel Gorenjski glas posebno kmetijsko stran, zanimivo in pestro, naslov strani pa je bil: Gorenjski zadružnik. Iz intervjuja izvemo, da je bil Tone Dežman predsednik zadruge v Lescah in njegova hči, Angela, se še danes spominja, kako zagret in vnet zadružnik je bil. Vedno je bil na nogah in vedno pripravljen, da pomaga zadrugi in odpravlja probleme. Takole med drugim pravi tedanji predsednik zadruge v intervjuju: "V zadrugi se trudimo po svojih močeh, da bi kar najbolje zaživela. Potrebe v Lescah in v okolici so zelo velike, zategadelj bomo ustanovili še en gostinski obrat, mesarijo, kovačnico, kolesarsko delavnico, odsek za sadjarstvo in sušilnico sadja. Skoda pa je - in to bi morali urediti drugače - da nimamo potrebnih kreditov in tudi ne prostorov..." V intervjuju ni prav nič slepomišil - kar naravnost je povedal, kaj zadružnike teži in bil odkrit do vseh problemov in tudi do tistih, ki so bili člani le na papirju. Tedanji novinar ga omenja tudi v zvezi z njegovim sinom, narodnim herojem Tončkom Dežmanom. Zakaj je propadla Veriga? Angela Dežman, naša dolgoletna naročnica, je dvajset let delala v Angela Dežman bližnji leski Verigi. Angela je prijetna in živahna sogovornica in ko smo jo vprašali, kako kaj danes, ko je v pokoju, gleda na gospodarske in politične razmere v Sloveniji, še posebej pa na njeno Verigo, ki je sploh ni več, žalostno skomigne z rameni. "Saj ne morem verjeti, kako hitro se je vse spremenilo. Na slabšel Žalostno je, da je toliko brezposelnih. Kako je le mogla propasti Veriga, ki je dajala zaslužek in kruh toliko delavcem in njihovim družinam? Ne morem razumeti - politika in poslanci pa. No, ja, saj veste, kaj si povprečen Slovenec o njih misli. Prav nič dobrega.." Angela Dežman nam pokaže prekrasne gobeline, ki ji visijo v stanovanju. Sama jih je izdelala, pred leti in kažejo, kako spretne roke ima. Tudi lepo plete, vendar zdaj ne več toliko, še posebej, ker ima probleme z vidom. A Angela ni betežna in svojih let -ne bomo govorili, koliko - sploh ne kaže. Nasprotno! Živahna je in lepo se je z njo pogovarjati. Pravi tudi, da v Gorenjskem glasu rada rešuje križanke in jih pošlje. A sreča pri žrebanju ji do zdaj še nikoli ni bila naklonjena. Z Glasom pa ima drugo prijetno izkušnjo, ko se je udeležila našega izleta in bilo je - prelepo in nepozabno. Drugače pa v Gorenjskem glasu najraje prebira nesreče pa življenjske usode, zanimivo pa se ji zdi tudi marsikaj drugega. Kako ljudje živijo, kakšne probleme imajo..." • l) Sodi j Vaša pošta Glas je bil dober za cigaretni dim Takole zanimivo nam svoje izkušnje z našim časopisom opisuje naročnik Nace Pavlin iz Kranja: » Časopis smo sicer od vsega začetka imeli naročenega doma. Mene je kot 20 - letnega fanta takrat zanimal le manjši del vsebine. Leta 1956 sem odšel na služenje JLA v Bitolo. Starejši brat France, ki je kot nemški vojak in ruski vojni ujetnik poznal življenje po svetu, mi je ob slovesu dejal, da mi pisal ne bo - naročil pa mi bo Gorenjski glas. Kakšno vrednost je imela njegova odločitev, sem spoznal kaj kmalu. Vsak teden sem komaj čakal na novice z Gorenjske. Dobiti vsak teden pošto in to nekaj strani, res niso bile mačje solze, časopis sem prebral od prve do zadnje črke, nato pa je romal naprej do ostalih Gorenjcev in Slovencev. Nazaj k meni je prišel precej okrnjen. Menda je bil njegov papir Izjemno dober za zavijanje cigaret in je v povezavi z makedonskim tobakom,kl ga je bilo sorazmerno dovolj, dajal dober dim. Ostanek je romal na » latrino «, saj tedaj nismo Imeli toatletnega papirja niti doma, kaj šele pri vojakih. Na uri » političke nastave « sem bil pohvaljen kot edini vojak, ki prejema časopis. Gorenjski glas me je nato spremljal v Dolnji Milano-vec v Džerdap. Od tedaj naprej Je Glas Gorenjske moj stalni spremljevalec. Za kvaliteto časopisa izrekam sodelavcem priznanje ter želim mnogo uspehov. « Zahvaljujemo se za prijazno pisanje in čestitke in obljubljamo, da bomo kvaliteto Še naprej držali. Za vse, ki ste v petek morda spregledali prvih deset iztrebanih naročniških številk za prvih deset imenitnih nagrad Penziona Krone v Mora\\kih toplicah, še enkrat objavljamo srečne številke iz prvega kroga naročniških trebanj ob 50-lelnlcl Gorenjskega glasa. Iz naročniške evidence smo prejšnji četrtek izirebali 10 (deset) naročniških številk za deset lepih nagrad - 10-dnevno bivanje za eno osebo v Moravskih Toplicah v penzionu KRONE. Izžrebane naročniške številke so: 13775; 17522; 31041; 44451; 47378; 53277; 55281; 55789; 61639 in 62059. Opomba: naročniška številka je odtisnjena ob Vašem naslovu na prvi strani časopisa! Če številke pred Vašim imenom, priimkom in naslovom na časopisu morda ni, pa je petmestna naročniška številka izpisana na vsakem Vašem računu za naročnino. Nagrada pripada osebno naročnici oziroma naročniku, ki ima eno od navedenih desetih naročniških številk ter plačano naročnino za obe letošnji trimesečji (oziroma plačano celoletno naročnino). Naročnice oz. naročniki, ki imate eno od desetih iztrebanih številk, se po telefonu (ali pisno, ali osebno) javite v naročniški sluibi oziroma tajništvu Gorenjskega glasa. GLASOV KAŽIPOT It Koncerti Koncert v Bohinju Srednja vas - V cerkvi sv. Martina bo jutri, v sredo, ob 20.30 v okviru Glasbenega poletja v Bohinju koncert harfistke Mojce Zlobko in flavtista Aleša Kacja-na. V njunem glasbenem programu so na sporedu dela Bacha, Mozarta, Donizettija, Fran-caixa, Debussyja in Lauberja. Koncert v grobeljski cerkvi Groblje - V grobeljski cerkvi pri Domžalah bo v četrtek, 24. julija, ob 20. uri predzadnji koncert letošnjega mednarodnega festivala komorne glasbe Vivat Gallus. Nastopila bo so-pranistka Ana Pusar-Jerič, pri klavirju jo bo spremljala Nataša Valant. Program koncerta obsega dela Rahmaninova, Pav-čiča, Brahmsa in Beethovena. Koncert Godbe Lesce Lesce - V kampu Šobec bo v četrtek, 24. julija, ob 20. uri koncert Godbe Lesce pod vodstvom Dušana Mlakarja. Poletni večer Škofja Loka - V nedeljo, 27. julija, bo ob 21. uri v kapeli Loškega gradu koncert resne glasbe. Nastopil bo Madrigal quintett Brno. Vljudno vabljeni! Pod Homanovo lipo škofja Loka - Turistično društvo vas vabi v petek, 25. julija, ob 20. uri na večer evergreenov s Otom Pestnerjem. Komorni koncert Škofja Loka - V nedeljo, 27. julija, bo ob 20. uri komorni koncert Mendelssohna String-sa. Predstavili bodo dela Mozarta in Brahmsa. Prireditve 3 Veselica Poljane - PGD Poljane vas vabi, da se udeležite slovesnega prevzema gasilske avtocisterne v gasilske namene, ki bo v nedeljo, 27. julija, ob 16.30 uri v prostovolnem gasilskem društvu Poljane. Prireditev se bo začela z zborom gasilcev s prapori, sledil bo prevzem gasilske avtocisterne in podelitev priznj, ob 18. uri pa se bo začela velika vrtna veselica z ansamblom Franca Miheliča. Vabljeni! Anin dobrodelni ples Rogaška Slatina - Prireditev se bo začela že v petek. 25 julija ob 20.30 uri v Anini kapeli s koncertom harfistke Mojce Zlobko iz Ljubljane. Nadaljevala pa se bo v soboto, 26. julija, ob 20. uri s tradicionalno plesno-zabavno prireditvijo Elitni Anin ples. Vableni! Folkloristi iz Kanade Kranj - Ob kranjskem mestnem vodnjaku bo v petek, 25. julija, ob 18. uri nastopila Folklorna skupina Rožmarin iz Montreala, ki je te dni na gostovanju po slovenskih krajih. Sejem domače in umetne obrti Bohinj • Vsako soboto poteka na prostoru med Hotelom Jezero in prireditvenem prostoru Pod Skalco od 18. do 22. ure sejem domače in umetne obrti. Posladkate se lahko z domačimi dobrotami, si ogledate, kako nastajajo gorjuške pipe, bohinjske cokle, deže za zaseko... Vabljeni! Poletje v Cerknem Cerkno • V petek, 25. julija, bo na Trgu prekomorskih brigad ob 16. uri igral ansambel Pihalni orkester Eta, ob 20. uri pa zabavna skupina čuki. V soboto, 26. julija, pa so Cerkljani pripravili prav tako zelo pester program s začetkom ob 9. uri zjutraj ob cerkvi Sv. Ane, s prikazom starih cerkvenih obrti. V hotelu Cerkno m okolici bo ob 11.30 uri nastopila dresuma ekipa klasične šole jahanja iz Lipice, sledil bo nastop čarovnika Romana in Akademska folklorna skupina France Marolt. Zvečer, ob 20. uri, se boste lahko zavrteli na glasbo skupine Halo in Laufarji. Sledila bo modna revija. Poskrbeli pa so tudi za pester program na Glavnem trgu in v gostilni Pr'Štruklu. Dan odprtih vrat Jesenice - Turistično društvo Jesenice vabi v četrtek, 24. julija, ob 12. do 17. ure v svoje prostore na Titovi 18 na Jesenicah na "Dan odprtih vrat". Pokazali vam bomo svoje delo in predstavili svoje načrte, prisluhnili vašim predlogom in pripombam in vas povabili, da postanete član našega društva. V turističnem društvu Jesenice ste vedno dobrodošli, v četrtek pa vam bodo namenili še večjo pozornost.Veseli bodo vašega obiska in vaših pripomb, saj je njihov osnovni cilj, da tudi z vašo pomočjo popestrijo življenje v vašem kraju in občini. Šaljiva pošta Kranj - Komisija za družabne prireditve pri DU Kranj, vabi v soboto, dne 26. julija, ob 17. uri na prireditev "Šaljiva pošta", ki bo v prostorih Točilnice, Tomšičeva 4., Kranj. Upokojenke, upokojenci pridjle, veselo bo! Ples ob živi glasbi, nasmejali pa se boste prispevkom, ki jih boste Vi pošiljali v šaljivi pošti. Semenji dan na Sv. Ožboltu Škofja Loka - V nedeljo, 3. avgust, od 11. ure dalje bo na Sv. Ožbaltu nad Zmincem Semenji dan z družabnim srečanjem. Program bodo poprestrili godci na starih glasbilih ali pa z izvirno domačo glasbo. Program bo vodila in povezovala ga. Saša Pivk. Za ples bo poskrbel kvintet Glas Slovenjije, za hrano in pijačo pa Prosvetno društvo Sotočje škofja Loka. l/leti Enotedenski izlet Ljubljana - Planinsko društvo Ljubljana Matica prireja od 25. julija do 2. avgusta enotedenski izlet v Visoke in nizke Tatre na Slovaškem. V tednu bivanja bodo imeli dva turistična dneva in štiri dneve rezervirane za osvajanje bližnjih vrhov. Program se dobi v planinskem društvu. Podrobnejše informacije (064) 330-230 g. Stane Soklič, ki bo tudi vodil izlet. Pohod Jurklošter in okolica Kranj - Sekcija za pohodništvo pri Društvu upokojencev Kranj organizira v četrtek, 24. julija, pohod po okolici Jurkloštra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7.30 uri izpred kina Center. Prijave sprejemajo na društvu upokojencev vsak po- nedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Kopalni izlet v Simonov zaliv Kranj - DU Kranj organizira kopalni izlet v Simonov zaliv, ki bo jutri, 23. julija, z odhodom avtobusa ob 7.15 izpred kina Center. Vabljeni! Zaprta pot Smlednik - Obveščamo Vas, da pot čez Pavličevo sedlo ni odprta. Prehod je možen samo peš. Kolesarski izlet Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj prireja že tradicionalni kolesarski izlet in piknik na Možjanco nad Preddvorom, ki bo v torek, 29. julija. Odhod bo ob 8. uri izpred Društva, Tomšičeva 4, Kranj. V slučaju slabega vremena bo izlet prihodnji torek t.j. 5. avgusta ob isti uri. Vabljeni! Jakobova nedelja na Ratitovcu Železniki - PD Železniki vabi vse ljubitelje gora in vesele družbe na tradicionalno Jakobovo nedeljo na Ratitovcu, ki bo 27. julija pred Krekovo kočo na Ratitovcu z začetkom ob 9. uri. Letošnje rajanje bo povezano z 90. obletnico PD Železniki. V sklopu praznovanja bo svečana podelitev priznanj zasluženim in požrtvovalnim članom planinskega društva Železniki in pa otvoritev prenovljene kuhinje v Krekovi koči. Slavnostni govornik bo predsednik PZS g. Andrej Brvar. Slavnostni del se začne ob 11. uri. Popestrili pa ga bodo kamniški koledniki in pihalni orkester Alples. Za veselo rajanje bo poskrbel domači ansambel. Okrepčali pa se boste lahko ob dobri hrani in pijači. Obvestila a Počitniške dejavnosti Jesenice - V Občinski knjižnici Jesenice bodo v juliju in avgustu organizirali različne brezplačne dejavnosti za popestritev počitniških dni. Obvezne so vna-prejšne prijave osebno ali po telefonu 861-548. Poletje v knjižnici Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vabi vse otroke na počitniške delavnice. V delavnicah boste lahko ustvarjali vsak dan od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure. Vabljeni v otroški oddelek knjižnice! Krvodajalska akcija Radovljica - Območna organizacija Rdečega križa Radovljica organizira krvodajalsko akcijo v torek, 29. julija, in v sredo, 30. julija, od 8. do 14. ure. Odvzem krvi bo v Zdravstvenem domu na Bledu. Vabljeni! Bled - Jutri v sredo, ob 20. uri bodo v hotelu Astona odprli fotografsko razstavo Krajinski park Lahinja v Beli krajini. Park bodo z diapozitivi predstavili člani PLANINSKI ODMEV Slovenske planinske poti delimo po zahtevnosti v kategorije: - lahke; to so tiste, pri katerih si ni potrebno pomagati z rokami. - zahtevne; zaradi varnosti si pri hoji pomagamo z rokami, kjer so speljane preko težjih mest. Običajno so na izhodišču teh poti opozorila ZAHTEVNA POT. Ob spremembi vremena in razmer se te m lahke poti običajno spremenijo v zelo zahtevne. - zelo zahtevne; uporaba rok je pri hoji nujna, ker vodi/o preko težkih mest. Pogosto so potrebni cepin, dereze, čelade, vrv, vponke. Take poti niso primerne za vrtoglave in fizično slabo pripravljene planince. V izhodišču teh poti so opozonla ZAHTEVNA ali ZELO ZAHTEVNA POT. Za poti obmejnih vrhov vel/a. da vse nimajo urejenih in označenih poti. Nanje je možen dostop, vendar morajo ob tem spoštovati SPORAZUM med Slovenijo in Avstrt/o. V njem so natančno opredeljeni vrhovi in kje so dovoljeni vzponi ali giban/e. Ti vrhovi in prehodi so. Kepa, Stol, Košuta, Savinjsko sedlo, Pavličevo sedlo, Olševa, Peca, Remšenik, Duh na Ostrem vrhu, Peč idr. Za prost dostop na vrh Kanina, Mata/urja in še druge velja, da moramo sestopiti po istem ozemlju v izhodišče. V tuiim so poti označene drugače; pn sosedih z rdeče-belimi črtami, med katerimi /e številka poti ipd. REŠITVE KRIŽANKE TD ŠKOFJA LOKA V petek, 18. julija, je bilo v Škofji Loki na zabavni prireditvi pod Homanovo lipo žrebanje nagrad križanke. Vseh prispelih rešitev je bilo 2130. Srečni nagrajenci so: 1. nagrada: VINKO DEBELAK, Langusova 48a, Radovljica 2. nagrada: VALERIJA ŠOLAR, Lajše 3, Selca 3. nagrada: FRANC SKODLAR, Jezerska c. 99/b, Kranj Tri nagrade, ki jih prispeva Gorenjski glas, pa prejmejo: ANDREJA AHAČIČ, Pot na Bistriško pl. 3, Tržič; ANGELA ŽAKELJ, Čevljarska ul. 21, Žiri in MATEJA PARTE, Strahinj 108, Naklo Foto kluba TNP Gost večera bo solist na citrah prof. Janez Zupan. Fotografije Jake Čopa Kranj - V Galeriji Prešernove hiše bodo v četrtek, 24. julija, ob 19. uri odprli retrospektivno razstavo planinske fotografije Jake Čopa. Na razstavi, ki jo je Gorenjski muzej pripravil ob Čopovi petino-semdesetletnici, bo v Prešernovi hiši in v galeriji Mestne hiše na ogled izbor sedemdesetih planinskih fotografij. Razstavlja Marjan Židanek Jesenice - V razstavnem salono Dolik bodo v petek, ob 18. uri odprli razstavo likovnih del Marjana Židaneka, člana Dolika. Vrata 97 Jesenice - V Razstavnem salonu Dolik Jesenice si lahko ogledate razstavo slik udeležencev 18. Planinske slikarske kolonije Vrata 97. Razstava bo na ogled do vključno jutri, 23. julija. Je ukuhano oglje Jesenice - V Kosovi graščini si lahko ogledate razstavo Je ukuhano oglje, ki prikazuje oglarje pri Sveti Katarini nad Tržičem. Lončarstvo iz Šentjerneja Kranjska Gora - V Liznjekovi domačiji na Borovški cesti 63 v Kraniski Gori je na ogled razstava Lončarstvo iz Šentjerneja. Domačija je odprta od torka do petka od 10. do 17. ure, ob sobotah m nedeljah pa od 10. do 16. ure; ob ponedeljkih je zaprto. Gledališče loto bobni gOBgUNSKA Io. KRANJ tel.: 064/ZZMU HfltfJI V iKOFJI LOKI Glumac... je glumac... Tržič - V nedeljo, 27. julija, ob 21. uri bo v Vili Bistrica uprizorjena monodrama "Glumac... je glumac... je glumac, v avtorstvu in izvedbi Zijaha A. Sokolovića. Izvaja se že devetnajsto leto. Doživela je več kot 1400 ponovitev, tudi na prizoriščih v Parizu, Berlinu, Varšavi, NewYorku, Sidneyju, Melbornu, Dunaju, .... kjer je doživela navdušen sprejem. Nedvoumno bo monodrama v avtorjevi izvedbi predstava, ki bo tudi v Tržiču toplo sprejeta. DOBER IZLET Lepote in dobrote Bohinja V petek, 25. julija, Vas vabimo na celodnevni izlet v Bohinj. Ogledali si bomo kraško jamo pod Babjim Zobom na Bohinjski Beli. Ogled jame je pod vodstvom društva za raziskovanje jam z Bleda. Jama je dolga 300 m, do nje pa je dve un peš hoje, sam ogled jame traja 1 uro. Nato se bomo peljali na ogled sirarskega muzeja v Stari Fužini, kjer boste pravi bohinjski sir lahko tudi poskusili in kupili. Kratek oddih ob jezeru, nato pov-ratek nazaj na Bohinjkso Belo, kjer bo v gostilni Rot večerja, pa tudi ples so obljubili. Povratek v večernih urah Odhod avtobusa bo ob 7. uri iz Medvod, do škofje Loke, Kranja, Radovljice in Bleda. Za naročnike Gorenjskega glasa je cena samo 2500 SIT, cena pa vsebuje: ogled in vodenje po jami, ogled sirarne in degustacija sira, večerja in avtobusni prevoz. Prijave sprejemamo na Gorenjskem glasu po telefonu 064/223-444 ali 064/223-111. ARVAJ PIVOVARNA UNION t-Utlfuijtthljt! e < > i > COSriLNA ki:si.\\ K At I] (.A I.KRI IA \ tfm "Pri Jožovcu" Begunj /.•vi.va-ii: i v^-uov V PETEK, 25. JULIJA ANSAMBEL GREGA AVSENIKA Vsako sredo ansambel Gašperji ^ •^Prireditve so vsako sredo in petek od 19. ure dalje. Rezervacije na tel 064 733 402^ DOBER IZLET V Gardaland za 5.500 tolarjev Ker so sredi prejšnjega meseca skoraj pregoreli naši telefoni zaradi množice klicev za prijavo na GLASOV DOBER IZLET v zabaviščni park Gardaland in ker niti slučajno nismo mogli ugoditi vsem, ki bi želeli rajžati na 1 izlet, smo skupaj z gorenjskimi prevozniki, ki redno organizirajo enodnevne izlete v Gardaland, pripravili nekaj prt' senečenj: neponovljivo zabavo ob Gardskem jezeru po izjemno ugodnih cenah, kljub podražitvi naftnih derivatov, tokrat za samo 5.500 tolarjev na osebo za prevoz in vstopnino. V rubriki DOBER IZLET Vas podjetje JEREB, d.o.o. it Škofje Loke m Gorenjski glas vabita ta petek. 25. julija /oH pa v petek, 8. avgusta/ nit celodnevni izlet z udobnim avtobusom v Gardaland. Poleti je zabaviščni park ob Gardskem jezeru odprt do polnoči, zato je izlet s podjet-jem Jereb podaljšan za ogled nočnega laser snowa v prijetnem večernem hladu. Prihod na Gorenjsko v naslednji dan v jutranjih urah. Cena: samo 5.500 tolarjev za prevoz * vstopnino! Odhod: iz Škofje Loke, Kranja, Medvod ali Ljubljane. Vse dodatne informacije, prijave in vplačila JEREB Škofja Loka, telefon /064/ 621-773 (lahko jin tudi obiščete in se osebno prijavite v poslovalnici v škofjeloškem Domu obrtnikov na Spodnjem trgu 2), a'' telefon 6H2-564. OBČINA CERKNO URAD ŽUPANA Platiševa št. 9 5282 CERKNO Turistični, športni in kulturni delavci ter Občina Cerkno bodo 25. in 26. julij* organizirali športno-kulturno in zabavno prirediti "POLETJE v CERKNEM W Glavni trg 6, 4000 Kranj tel.: 064/222-681 V gledališki sezoni 1997/98 bomo uprizorili: v abonmaju: Jimmie Chinn: TAKŠNI IN DRUGAČNI, komedija Anton Pavlovič Čehov: STRIČEK VANJA, drama Slavvomir Mrožek: POLICIJA, komedi/a za otroke: skupina avtorjev O TEM SE NE GOVORI skupina avtod*v O TEM SE Nč GOVORLeiec Režiser: Samo Stre Premiera v oktob 1997 "Molk ni (vedno) zlato" Torek, 22. julija 1997 MALI OGLASI 29. STRAN • GORENJSKI GLAS Jubilejni 5. Mihaelov sejem v Mengšu "Mengeš je ravno pravi kraj in v njem živimo delovni, predani Mengšani, ki bi znali in želeli za svoj kraj organizirati sejem, ki bi bil v veselje domačinom in znan po vsej Sloveniji." Tako je dejal Pred 5^ leti takrat še predsednik sveta Krajevne skupnosti Mengeš Janez Per. K ideji in delu so takoj pristopili še Gasilsko društvo, Turistično društvo in Mengeška godba. Prvi predsednik odbora, sedaj društva za pripravo sejma je bil in je še danes Štefan Borin, ki so se mu misli o sejmu v Mengšu tudi že Porajale. Že prvi sejem je potrdil upe in v pravo veselje je videti, da sejem obišče vsako leto več domačih in tujih obiskovalcev. Radnje čase postaja stojnična ponudba dolgočasna, enostranska, preveč je tekstilnih, oblačilnih artiklov. Letos bo naš sejem še bolj "živ" kot pretekla leta, zato želimo tudi stojnično Ponudbo popestriti. Vsi, ki ste zainteresirani za prodajo na našem sejmu in želite obiskovalcem ponuditi nekaj izvirnega, ste toplo vabljeni. Javite se nam. Izpolnite prijavnico in jo pošljite na navedeni naslov, mi vam bomo v pisni obliki posredovali vse informacije ln Pogoje za prodajo. Nameščenih bo 95 stojnic. Kulturno zabavni program bo zanimiv in zabaven, poleg nastopa harmonikarjev, otroškega programa in znanih narodno zabavnih ansamblov bo osrednja zanimivost rdeča nit sejems-JL dni, 27. in 28. septembra 1997, KMEČKA OHCET PO MENGEŠKO, ki bo vključevala fantovščino, dekliščino, civilno ,n cerkveno poroko, prevoz bale, svatovanje, vse tako, kot se je Pred približno 100 leti dogajalo v Mengšu. Z vsakim sejmom 2elimo oživiti delček naše preteklosti, kar si obiskovalci radi gledajo in zagotavljamo vam, da jih ne bo malo. Vsako leto J*jlepše in najbolj izvirno urejeni stojnici podelimo priznanje. PRIJAVNICA ZA STOJNIČNO PRODAJO na MIHAELOVEM SEJMU V MENGŠU dne 27. in 28. 9. 1997 •me in priimek zasebnika ali naziv podjetja popoln naslov in tel številka Nosilec obrti ali podjetja Na sejmu bi prodajali m razstavljali naslednje artikle: Izrežite in pošljite na naslov: Društvo Mihaelov sejem Mengeš, Zavrti 2, 1234 Mengeš, do 31. 7. 1997. Poslali vam bomo P°90|e za prodajo m popolnejšo prijavnico. Stojničarji, oglasite se nam, ne bo vam žal. Tako vam {Ugotavlja in prisrčno vabi k sodelovanju izvršni odbor , "ruštva Miha« i r"Muia\ \ 0ruštva Mihaelov sejem Mengeš. oddajo "99" za obešanje, 81 "za grde, umazane, zle". 7 1997: JANEZ HREN. MARTINJ HRIB 2, LOGATEC STIKALNO URO, za dvotarifni šte- TTOT.F^R vec, ugodno prodam. S 310-080 17501 MOLZNI STROJ Alfa Laval, prodam. Koželj, Pšenična polica 8, Cerklje. 1751« Prodam TRAKTOR Goseničar, tip Fiat 505, gozdarsko opremljen, a 0609/639-542 17542 Ugodno prodam TRAKTORSKO ŠKROPILNICO. Informacije na «733-197 17550 Prodam KOSILNICO Figaro ter TRAČNI OBRAČALNIK SENA šir. 2 m in OBRAČALNIK ZA BCS. «731- 009 17583 Prodam nov MOLZNI STROJ Virovitica KX in IZKOPALNIK KROMPIRJA Hmezad 1. «714-088 17627 Prodam CTX 80, I. 89, cena 800 DEM. «730-116 16818 MOPED APN 4, ugodno prodam. Q 733-445 17510 MOPED APN 4, prodam. O 685-187 17511 Kolo BMX za 6000 SIT in GORSKO KOLO za 15000 SIT. prodam O 311-713 17518 Moško KOLO - CITYBIKE, 26 col, skoraj novo, ugodno prodam. «242- 7 1 8 17638 DIRKALNO KOLO Rog SUPER, št. 59, 12 prestav, poltabularji, cena 200 DEM. «81-808 17641 SMETNJAKI iz pocinkane pločevine. Dostava na dom brezplačna. 0 324-457 _ PRIKOLICO 140x90, prodam. « 55- 076 1?623 PRIDELKI GLASBILA dve nagradni vprašanji Notranjskega radia logatec-. \- Optika Prime, C. na Klanec 3, Kranj, 064-324-465 vprašanje: Kaj poleg očal z dioptrijo lahko še dobite k, v Optiki Prime? ^a9rada: darilni bon v vrednosti 5.000 SIT J VTtalis, d.0.0., Brod 32, Novo mesto, 068-321-331 •Prašanje: Poleg energijskih majic je Vitalis razvil tudi K^r9'jske hlačke, ki dopolnujejo delovanje energijskih majic. m3 0 se energijske hlačke imenujejo? *9rada: energijska majica v vrednosti 9.900 SIT govore pošljite vsakega na svoji dopisnici do petka, 25. 7. 'J97, na naslov NTR LOGATEC, tržaška 148, 1370 Logatec, Prodam PIANINO Petrof - črn sijaj, nov, po ugodni ceni. «241-65517539 GR. MATERIAL SUH SMREKOV in BOROV OPA2 ter LADIJSKI POD, različne dimenzije, ugodne cene. «64-103 16656 STREŠNIK Folc in Špičak, rabljen, poceni prodam. Križaj, Zavrh 9, Ljub.-Šmartno 17507 SALONITNE PLOŠČE in LETVE za ostrešje, prodam. « 731-125 17532 BOBROVEC, star 7 let, 300 m2, prodam za simbolično ceno. «061/ 59-285 17548 Prodam PUNTE, BANKINE in DESKE za šolanje. Koželj. Lahovče 18 17810 IZOBRAŽEVANJE Originalni UGANKARSKI SLOVAR za WINDOWS, 50.000 gesel, prodam. »631 009 17553 KNJIGE za 1. letnik TRGOVSKE ŠOLE in 7. in 8. razred Oš, prodam B 622-639 17556 INSTRUKCIJE IZ MATEMATIKE in FIZIKE na vašem domu po ugodni ceni! «736-234 17501 ORGANIZIRAMO DRUŽINSKO RAČUNALNIŠKO USPOSABLJANJE pri vas ah na našem domu. «331-051 IZGUBLJENO ponm šaMOI Crnorjsvo belo BERSKO OVČARKO ANI. « 712-033 ah 802-037 17554 OBVESTILA PREVOZ Z BARKO. KOPANJE NA MORJU VES DAN! «491-442 16128 NAKUPOVALNI IZLET v Italijo in na Madžarsko vsak teden. «491-442 16129 Sprejemamo prijave za NAKUPOV-VALNI IZLET v Munchen - RAZPRO-DAJE 29.7.97. Možen ogled tehničnega muzeja. «81-567 i648i VSAK DAN PRODAJAMO SVEŽE REZANO CVETJE GLADIOL RAZLIČNIH BARV. Smolej. Luže 22 a-pri cerkvi 17372 BELO VINO, prodam. « 065/552- 151 17528 SEME - REPE dolge, prodam. Voklo 68 17562 Prodam svežo KOZJO SKUTO. «725-751 po 14. uri 17636 Prodamo KUMARICE za vlaganje. «421-671 17645 PREKLIG PREKLICUJEM neresnične obtožbe zoper g. DOBRUN JANEZA iz Jezerskega. Ljudmila Karničar. 17521 OBLAČILA POSESTI POROČNO OBLEKO, belo, dolgo, št. 38/40, prodam. «33-13-46 17601 OTR. OPREMA OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK in avtosedež, prodam. « 246-650i7so9 OSTALO BUKOVE HLODE, prodam. « 621-485_ _>W0* Prodam 12 m3 suhih BUKOVIH DRV, cena 4000 SIT/M3. « 66-257 usoe BLAZINE ZA SPANJE, prava žima, nove, ugodno prodam. « 741-710 Prodamo PODLJUBELJ 700 m2 ZAZIDUIVE PARCELE in 4000 m2 gozda, cena 25000 DEM, Žirovnica zazidljivo parcelo 1000 m2 na sončni pregledni legi, cena 55000 DEM, Boh. Bela zazidljivo parcelo 600 m2 z vsemi dokumenti, že stoji brunarica, cena 80.000 DEM, OLSEVEK 1300 m2 zazidljivo parcelo z vso dokumentacijo, cena 150.000 DEM, Tupaliče 2000 m2 zazidljivo parcelo, PODBREZJE na sončni legi parcelo 1400 m2, cena 65000 dem. K 3 KERN, 221-353, 222-566 13471 Prodamo v Kranju - POSLOVNO HIŠO V GRADNJI, 4 GF, 4 etaže po 100 m2, po 900 DEM/mm2, lokacija ob prometni cesti s parkirnim prostorom. K3 KERN d.0.0. «221-353, 222-566 m fax 221-785 16405 Prodamo NAKLO - HIŠO Z DELAVNICO, parcela 700 m2,PREDDVOR prodamo 2/3 hiše, 90.000 DEM, starejšo HIŠO v Čirčah na parceli 1000 m2 cena 127.000 DEM, v Podbrezjah HIŠO DVOJČEK 8 x 9.5 m, parcela 386 m2, cena 80 000 DEM, v BITJAH na odlični lokaciji enonadstropno hišo, spodaj za poslovno dejavnost, zgoraj stanovanje, BLEJSKA DOBRAVA, prodamo obnovljeno dvostanovnanjsko hišo, parcel 587 m2, cena 178.000 DEM, ZALOG PRI CERKLJAH montažno hišo z zidano kletjo, parcela 977 m2. K 3 KERN, 221-353, 221.785 11254 Prodamo STRAHINJ prodamo novejšo visokopritlično HIŠO, lahko tudi dvostanovanjska, cena 350 000 DEM, JESENICE starejšo hišo na parceli 1100 m2, cena 70.000 DEM, okolica Brnika, starejšo hišo na parceli 600 m2, cena 150.000 DEM, z možnostjo dokupa dodatne parcele; Bled nedokončano hišo z delavnico v pritličju, parcela 1800 m2; PORTOROŽ Lucija vrstno hišo, cena 260.000 DEM , v PREDOSLJAH hišo 12x10 m v gradnji, parcela 2900 m2, primerno za delavnico, cena po dogovoru. K 3 KERN, 221-353, fax 221-785 13464 Prodamo DVORJE pri Cerkljah enonadstropno hišo , lepega videza, na parceli 600 m2, cena 290 000 DEM, v Hotemažah starejšo delno obnovljeno hišo na parceli 700 m2, v Sebenjah pritličje nove hiše na parceli 800 m2, na Orehku pritličje hiše z vrtom, na Orehku starejša pritlična hiša z delavnico na parceli 1000 m2. K 3 KERN, 221-353, 222- 566 13465 Prodamo BOHINJ - 2 km pred jezerom ZAZIDLJIVO PARCELO 819 m2 z dokumentacijo, cena 75 000 DEM, SENIČNO - 1574 m2 ZAZIDLJIVO PARCELO, v bližini begunj od 500-800 m2 ZAZIDLJIVE PARCELE, RATEČE pri Kranjski Gori ZAZIDLJIVO PARCELO ob glavni cesti, vel. 1754 m2, v centru Žirov ZAZIDLJIVO PARCELO 1000 m2, večjo zazidljivo parcelo v Domžalah, vsi priključki so plačani. K3 KERN d.0.0. «221-353, 222-566 in fax 221-785 17038 ?/^NEPREMIČNINE Ljubljana, Tacenska 95 tel.: 061/15-22-284,15-22-274 VAM NUDI: • sestavo pogodbe, cenitve tridimenzionalno projektiranje, statiko, gradnje, obrtniška dela. *'LJEM TURIST e.p.: ZORICA MEŠKO, PTUJSKA 12/B, ORMOŽ 2 vLT6 čestitke! Nagrade prevzamete direktno pri pokroviteljih 2a h osobnim dokumentom brez našega pisnega obvestila, jj oodatn«. mturmai ijt pokll6ttt "».1 /4; 406 vrl?ml)ate nas lahko preko kranjskega kabelskega sistema k, a*o nedello med 20. In 23. uro m na frekvencah i frekvencah 0611 r?A,Sko8a radia 107 MH/ m 91 1 MHz> oz P°kllil,e nas 2an^'41-632 in preizkusite svoi DOQum na vislicah. preizkusite svoj pogum na vislicah. Onn?" ok-01' vra,u vam zategujemo - šerif iz Oklahome -»na Puščica - Jutranja Zarja B^lJPM?ll:fl.1Fel^l,J>iel.TO ^ 0 « D o □ (2)157 [jr^OD-azz °tetec . TrlUks 148 • tel.:04 1/741 432 • fa*:041/741 412 KUPIM Kupim STAR BOBROVEC. «58-458 17311 Kupim večjo količino BUKOVIH ah MEŠANIH DRV. «64-364 i73«e SUH LES ZA OSTREŠJE, kupim. O 332-336, od 11. do 17. ure. 17570 Kupim PADALO Profil, cena pnbl 100-150 DEM «66-830 17578 Kupim SLAMOREZNICO s puhalni-kom alt PUHALNIK z noži «731 -236 1 7806 LOKALI ODDAMO v bližini Kranja ŽIVILSKO TRGOVINO i bistro|em z odkupom inventarja, gostinski lokal z odkupom inventarja v bližini Šk Loke, PIZZER IJO z odkupom inventarja v bližini ŠK Loke K 3 KERN d oo. «221-353 in 222 566 ter fax 221-785 ioim Na HUJAH oddamo poslovne pros tore za storitveno dejavnost, 3x60 m2. najemnina 12 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V starem delu Kranja, ob Pungertu, PRODAMO 137 m2 v pritličju več-stanovanjske hite, dobra lokacija, pnmerna za trgovsko ali storitveno deiavnost. SVET NEPREMIČNINE, 330 112. Poceni prodam skorai novo opremo za trgovino, primerno za konfekcijo, goepodlnjstvo Itd «224-071 OGLASI ^ 223-444 ZARATI STROJI AGROI/BIRA ČlRČt vCJovaTc- U n nurtl .-—r^^UI/dlHA UIHCt" !^onali.H ,' ko»»"nlce obračalnike S; !........' 22? v»eh tirv °ume za ,rak 3?2?rk> Ohr-7 i d,men',l P"S«t>0| 11^ Sil »Jm' ! 220 cm nlL?80 S T r,HUpHJ,a,or I* V 100 Ah SUp- Pok ?„, rHOno M «l"*'te '« 5j WKnc«» ne« na « 084/324- HiltTTT---■_^ %4°3 3?i 1 u0Qdno prodam. i___i Ittna U. Gotnlk. IW. 9L: 064/461-369 OMJKOVAM mM DEPILACUA UČENJE ZA , SLOVESNE PRILOŽNOSTI ODDAMO na vhodu v mestno jedro OPREMLJENE PISARNE 30 m2 In 26 m2 v 1 nadetr, v Kranju - oddamo TRGOVINO 39 m2 v mestnem jedru, odkup inventarja, oddamo 40 m2 v 1 nadetr, dva proetora, cena 14 DEM/ m2. K3 KfcRN d oo «221-353. 222-566 In fax 221-785 i7«i ODDAMO GOSTINSKI LOKAL v bližini Kranja, nI odkupa Inventara K3 KERN d o o «221-353. 222-566 in fax 221-785 Prodam onoosnl 1 RAK tOR Gorenje s kosilnico za 245 000 SIT In MOTORNO NAHHU1NO ŠKROPILNICO «242-397_17M4 Ugodno prodam PONI KOLO ln dobro ohranjen PRALNI STROJ «323-775 popoldan 17331 HLADU NO SKRINJO, prtxiam « 326-880, zvečer w,.. POSLOVNE PROSTORE 400 m2, v Kran|u oddam za dal|*e obdobie « 242-121 STANOVANJSKO POSLOVNO HIŠO 300 m2. v L|ublieni oddam za dal|*e obdobje • 242-121 tWW NA PHIMSKOVTM ODDAMO 110 m2 LEPIH TRGOVSKO-POSLOVNIH |>M()".'OM()V S C K IN LASTNIM PARKIRIŠČI M SlANINi I (>«-1 754 ,7M1 PIA ŠKOFJA LOKA © 623-117,622-318 starejšo delno obnovljeno hišo z več zemlje 1. Prodamo v centru Zirov več zazdiljivih parcel 2. Prodamo garsonjero (26 m2) Podlubnik 3. Prodamo vrstno hišo Podlubnik 4. Prodamo Laniše nad Sovodnjem parcelo s starejšo hišo 5. Prodamo Podvrh lep vikend 6. Prodamo večsobno stanovanje Frankovo naselje 7. Prodamo 3 SS z atrijem v Frankovem naselju 8. Prodamo 1 SS (44.3 m2) Kranj - Planina 9. Prodamo 1 SS (37m2) Partizanska c. 10. Oddamo Virmaše prostor za mirno obrt ali skladišče 11. Prodamo 1/2 hiše v Medvodah 12. Prodamo starejšo hišo v Železnikih (obnovljena) 13. Kupimo samostojno hišo z malo vrta v škofji Loki 14. rajamo 3 SS (75 m2) Podlubnik 15. Prodamo 1 SS v Frankovem nas. 16 Prodamo v Železnikih večjo meščansko hišo 17. Prodamo hišo z lokalom v škofji Loki 18. Prodamo v Podlubniku vrstno končno hišo 19. Prodamo starejšo lovsko kočo - Breznica 20. Oddamo v najem v šk. Loki 2 SS in stanovanjsko hišo 21. Prodamo v vasi Rudno starejšo hišo z večjo parcelo 22. Prodamo 2 SS Partizanska c. 23. Prodamo zazidljivo parcelo (2.600 m2) Racava - Žiri 24. Prodamo 2 5 SS z atrijem v Frankovem naselju 25. Prodamo Praše - Mavčiče PIA KRANJ a 312-622 20. Oddamo poslovni prostor (100 m2), parkirišče, lasten vhod, primeren za pisarniške delavnosti, športne aktivnosti, različne ordinacije oziroma salone (Kokrica) 1. Prodamo 1 SS (29 m2) Planina 2. Prodamo 1 SS s kabinetom (44 m2) na Planini 3. Prodamo 2 sobno stanovanje z atrijem (60m2) na Planini 4. Prodamo 2 S galerijsko stanovanje ob reki Savi 5. Prodamo več 3 sobnih stanovanj -ugodno! 6 Prodamo 4 SS (92 m2) Planina (obročno odplačevanje) 7. Prodamo več stanovanjskih hiš na atraktivnih lokacijah 8 Prodamo vikend z vinogradom (štajerska) 9 Prodamo bivalni vikend na parceli 8000 m2 s čudovitim razgledom na Gorenjske hribe 10. Kupimo 1 SS v Kranju in Tržiču 11. Kupimo več stanovanjskih hiš do 200.000 DEM 12. Kupimo več stanovanjskih hiš potrebnih adaptacije 13. Kupimo zazidljivo parcelo v okolici Kranja 14. Naiamemo eno ali dvo sobno stanovanje v Kranju z okolico 15. Prodamo zazidljivo parcelo 1300 m2 na Olševku in 3260 m2 v Radovljici 16. Oddamo večje 2 SS v hiši s pripadajočim vrtom in garažo 17. Oddamo poslovni prostor (25+60 m2) v Šenčurju 18. Oddamo prostor (60 m2) primeren za mizarsko ali drugačno delavnico (Hotemaže) 19. Oddamo poslovni prostor (60 + 40 m2) primeren za pisarniške dejavnosti, pritličje, parkinšče, lasten vhod (Tupaliče) PIA JESENICE @ 863-145 1 Prodamo hišo Dovje - Mojstrana 2. Prodamo hišo na Jesenicah 3. Prodamo 1 sobno stanovanje na Hrušici (Jesenice) 4. Prodamo 2 st. hišo na Bledu -Krnica, 2000 m2 parcele + garaža 5. Prodamo 1/2 hiše - Podkoren 6. Prodamo hišo Prihodi nad Jesenicami 7. Mojstrana - zazidljiva parcela (2750m2) - prodamo 8. Prodamo 2 SS stanovanje Kranjska Gora 9. Prodamo 3 SS stanovanje Kr. Gora 10. Koroška Bela (Jesenice) prodamo 1 S stanovanje 11. Oddamo poslovni prostori Jesenice - Čufarjev trg 12. Oddamo prostor za trgovino (150 m2) Žirovnica 13. Prodamo Bled - Ribno hišo 400 m2 in 1700 m2 parcele 14. Prodamo počitniški dom na Mežakli (705m2) 15. Prodamo objekt 2600 m2 Jesenice (poslovni center) 16. Prodamo "Kasta" 1750 m2 m skladišče 290 m2, Jesenice 17. Prodamo poslovni objekt 1320 m2, Jesenice 18. Prodamo hišo na Lipcah (Jesenice) z gospodarskim poslopjem 19. Prodamo poslovno stanovanjski objekt na Celovški 1352m2 - v strogem centru 20. Prodamo v Bohinju 40 ha parcele z hišo, primeren za kmečki turizem GORENJSKI GLAS • 30. STRAN MALI OGLASI Torek, 22. julija 1997 Prodamo VIKEND PARCELO 368 m2 pod Joštom, cena 28 000 DEM. K3 KERN d.o.o. »222-566. 221-353 ln fax 221-786 ireos PRODAJAMO - KUPUJEMO, najemamo - oddajamo stanovanja, hiše, poslovne prostore, parcele. NEPREMIČNINE MANDAT. « 224-477 uim BAŠELJ prodamo novo nedokončano visoko pritljično hišo 200m2 stanovanjske površine na parceli 708M2 ZA 120000 dem. STANING 064/242-754_itsm ŠENČUR prodam manjšo adaptirano pritljično hišo z garažo za 75000 DEM. STANING 064/242-754 17539 V KRANJU ALI OKOLICI KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE OD 500m2 DO 1200m2. STANING 064/242-754 KRANJ z okolico, šk. Loka, Radovljica, Jesenice - takoj kupimo samostojno HIŠO alt DVOJČEK z vrtom. 0227-202 1759« Odkupujemo delnice Save, Petrola, Krke in ostalih. »312-385 17273 DELNICE obeh pivovarn, Save, Colorja in druge odkupujemo. Izplačilo na domu v gotovini. O06V738-476 od 17 - 20. ure 17577 Odkupujemo DELNICE Save Kranj, Petrola in ostalih. 0310-537 i7«4 RAZNO PRODAM Prodam SNEGOLOVILCE - Rostfrei; UGODNO! «332-097, zvečer ueoe STAN. OPREMA Dve kompletni POSTELJI, podarim. « 66-010 17513 PISARNIŠKE MIZE, nove, ugodno prodam. « 323-670 17523 OMARO za dnevno sobo, prodam. O 332-708 17531 tel.: 064/24 21 21 % M mjfP^ KRANJ Šuceva 27 3/%*. *eS'?V BREZVRV1CNI TEL, • CENTRALE,GSM TEL., <\ ^rS?*^ S MONTAŽE.ZAŠČITE.ISDN, **o ^o&nmrT TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR V M**-* TELEFAKSI NA NAVADEN PAPIR OKI V šk. Loki in bližnji okolici takoj kupimo maniio enodružinsko HIŠO z vrtom za gotovino. S»227-202 irs»» Prodamo v bližini Kamnika starejšo HIŠO na parceli 1800 m2, hiša stoji ob glavni cesti, cena 210 000 DEM: K3 KERN d.o.o. «222-566, 221-353 in fax 221-785 i;ao4 ŠPORT Verjemite ali ne... -mL RADIO OGNJIŠČE kruui Iinj.in kum Ajdovšun.i 10*.> 01.2 1CK.0 01.2 HIŠE PRODAMO: KRANJ: starejšo hišo potrebno obnove, cca 10Om? na Rarcell 900 m2 DOM NEPREMIĆ-INE « 223-300 aH 0609/650-123 17817 Man|šo KMETIJO vzamem v najem ali odkupim Ponudbe na « 0609/ 831 868 17832 V Podbrezjah PRODAMO osem let staro visokopritlično hlso, 187 m2, parcela 715 m2, dve garaži. Cena 280 000 DEM SVET NEPREMIČNINE, 330-112. V okolici Kranja prodamo poslovno stanovanjsko stavbo v 3. gradbeni fazi. 570 m2, parcela 877 m2. ob glavni cesti. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. Na BREZNICI pri žireh PRODAMO 100 let staro hišo, cena 32 000 DEM. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Zgornjih BITNJAH prodamo obnovljeno HIŠO, 194 m2, parcela 537 m2, cena 200.000 DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PODJELE nad Bohinjem. 37 000 m2 kmetijskega zeml|lšča s HIŠO in GOSPODARSKIM POSLOPJEM, sončna lega, primerno za kmečki turizem, prodamo za 145000 DEM SVET NEPREMIČNINE, 330-112. PRIREDITVE GLASBA ZA PRIREDITVE. VESELICE. POROKE. ZABAVE Glasbena agenci|a Sinkopa & Glorla «891 262. 802-274 m 0609/639 20/ i»48i POSLOVNI STIKI Delnice SAVE. PETROLA, PIVO-VARNE UNION in LAŠKO ter ostale odkupimo za gotovino. «041/869-221 ,603a Malo rabljene ROLERJE ROCHES, št. 32. prodam. « 242-037 17572 MOTOR ZA ČOLN Tomos 4. pro dam. «224 264 ireoe ROLERJI - NOVI ali RABLJENI. ODKUP RABLJENIH ugodne cene RUBIN KOKRICA - 245-478 17819 STORITVE Sprejemamo vsa ZIDARSKA DELA, delamo kvalitetno in poceni • 325 594_ _,?»u GRAFIČNO OBLIKOVANJE pripra va na tisk; časopisi, kjnlge, katalogi, reklamni letaki «331-051 ire29 NUDIM PREVOZE do 15 oseb z novim udobnim kombijem - MINI BUSOM «685 409 17836 IN0X SCHIEDEL DIMNIKI so sanacijski dimniki, izdelam iz kislinsko in ognje obstojne nerjaveče pločevine, primerni za vse vrste goriv; plin, olje in trdo gorivo. Inf. in naročila na tel.: 0609/645-581 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč «061/ 813-642 15778 ELEKTRO ADAPTACIJE priklop gospodinjskih aparatov «223 348 NON STOP 161U AVTOMATIKO za bojlerje kolektor|ev, oljne gorilnike - servisiramo, dobavi jamo, montiramo, umerimo. BET - S d.0.0., «/fax 874-059 ieni BIHI.D.O.O.. ZLATO POLJE 2, KRANJ, «084/211-534, 041/ 826-643 IZVAJAMO GRADBENO Zl DARSKA DELA. UGODNO PREVO-Zl BETONA DO 20 KM BREZPLAČNO, STROJNO OMETA VANJE ZA NOTRANJE OMETE, KOMPRESOR! i*48r ASTROLOGIJA iN VEDEŽEVANJE po telefonu oli osebno f 090-41-43 I SERVIS PEN - PRIDEMO TAKOJ! Popravila pralnih, pomivalnih strojev, sesalci, štedilnik, bo|ler|i. «242 037 16638 Popravila vseh vrst IV APARATOV TV GORENJE TUDI NA DOMU! «331 199 Sinko <«73i IH>MLAI>NI VHIK 090 43 Ol PO0OVOHI STIKI POKIICIKA! TV SERVIS VSEH ZNAMK - tudi na domu. Montaža in servis TV in SAT ANTEN. »738-333 ali 0609/628-616 3428 LEDO SERVIS - popravilo hladilnikov, zamrzovalnikov, pralnih strojev, štedilnikov. »064/242-766 9834 ROLETE, ŽALUZIJE, OKNA. HARMONIKA VRATA - IZDELUJEMO. MONTIRAMO in SERVISIRAMO. •211-418 ali 714-519 13567 Žaluzije, rolete, lamelne zavese, plise zavese, komarnike ter sereen senčila! Izdelava, montaža, popravila, pestra izbira barv. Možnost plačila na obroke. «061/132-20-01, 061/ 662-270 15231 IZDELAVA PODSTREŠNIH STANOVANJ z izolacijo in polaganje lami-natov. «422-193 15625 POZOR! Zdaj je čas, da pripravite ?voj dimnik na novo sezono. POKLI-IITE NAS in mi ga saniramo z nerjavečimi cevmi. «041/671-519 BELJENJE STANOVANJ - hitro in kvalitetno. «228-348 in 061/823-896 irisi SI KOI\O IZDELOVANJE estvihov Klemene tel. 471-813 0609/632-047 MASAŽNI SALON "MAS" ... ZMA-SIRA TUDI VAS! Naravne metode za učinkovito izboljšanje človeških sposobnosti izvaja izkušen terapevt. Obiščite salon "MAS" v penzionu "ROŽIČ" ob Bohinjskem jezeru. Vaš klic pričakujemo s spoštovanjem. «041/673-140 in« STROKOVNA MEDICINSKA KOZMETIKA - po izredno nizkih cenah vam nudimo medicinski solarij, strokovno pedikuro, nego obraza za zrelo in mlado kožo. KOZMETIČNI STUDIO KSENIJA «328-169 17271 IZPOSODITE SI VIDEO KAMERO SONY - uporaba je enostavna, posnetki pa odlični «222-055 17272 PREVZAMEM VSA GRADBENA DELA. «330-072 17328 MONTAŽA STROPOV in PREGRADNIH STEN Knauf, Rlglps, Armstrong. 718-606 in 041/664-742 ter 064/715- 640 17426 OPRAVLJAM VSA GRADBENA DELA s svojim ali z vašim materialom, tudi vse vrste (asad. TLAKUJEM TUDI DVORIŠČA «718 845 17446 S P ZIDARSTVO in FASADERSTVO izvaja vsa gradbena dela notranje omete, vse vrste fasad ... z materialom ali brez «227-031 oo 20 uri Prodamo 3 ss v 1. nad. v Šorlijevem nas., cena 120.000 DEM, 2 ss 67 m2 na Planini I v 2. nadstropju, cena 99200 DEM, 3 ss 85 m2 v 5. nadstropju na Planini, cena 125.000 DEM. K 3 KERN 221-353, 222-566 in fax 221-785 12039 Prodamo v Kranju 3 ss 82,5 m2 v mansardi na Planini 3, cena 130.000 DEM je možno v delih do enega leta; v Kranju 3 ss 80 m2 na Gorenjskega odreda v 3. nadstropju, cena 140.000 DEM. K 3 KERN, 222-566, 221-353, 221-785_12713 Prodamo Kranj 1 G, 29.40 m2, Planina, cena 52 000 DEM, 1 ss 44 m2 na Planini I, cena 76 000 DEM, Kranj 1 ss, 40 m2 na Drulovki, cena 70000 DEM, KRANJ Drulovka 2 ss 62 m2 v 2. nads. , cena 110.000 DEM, Kranj 2,5 ss 82,40 m2 v 3. nadstropju na Planini 2, cena 135.000 DEM. K 3 KERN 222-566, 221-353 13463 V šorlijevem naselju prodamo 3 ss stanovanje. Cena po dogovoru. «226-797 18413 ZAPOSLENO DEKLE IŠČE 1 sobno STANOVANJE ali GARSONJERO za najem. «211-534 i64S8 Prodamo Kranj - 1 ss, 34 m2, v 3. nads t r.. na Kebetovi, cena 62 000 DEM. 1 ss, 39 m2, v 4. nadstr., Planini 3, cena 73 000 DEM, 2 ss, 64 m2, v pritličju na Planini 1, cena 1500 DEM/m2,3 ss na Zlatem Polju v visokem pritličju, cena 81 000 DEM, "na Zlatem Polju 2 ss, 48 m2 v pritličju, cena 76 000 DEM, 2.5 ss 82 m2 v 3. nadstr., na Planini 2, cena 135 000 DEM. K3 KERN d.0.0. «221-353, 222-566 in fax 221-785 KUPUJEMO - PRODAJAMO -NAJEMAMO - ODDAJAMO: STANOVANJA. HIŠE. PARCELE. DOM NEPREMIČNINE «22-33-00 in 0609/ 650-123 U198 AGKO AMIIHL o telefon: 064/491-403 Prodaja In servis traktorjev TORPEDO In IMTI TV, VIDEO, KAMERE in ostalo zabavno elektroniko popravimo v PROTON servisu, Bleivveisova 2. Kranj (kino Center). «222-004 ir»74 ZIDARSKA in FASADERSKA SKUPINA izva|a VSA GRADBENA DELA; ometi, fasade «421 049 in 041/ 666-872 17587 STANOVANJA V Tržiču 3 ss 79 m2 na Deteljici, v Šk Loki 2 ss, 81 m2 v Podlubnlku, cena 95 000 DEM, v Radovl|ici. 2 ss, 58 m2 (zasedeno), cena /6 000 DEM K 3 KERN d.0.0.. 221 353. 222 566 in fax 221 785_„MU8 Prodamo v Kranju 4 sa, 92 m2 v 1 nadstr, cena 150 000 DEM. v Kran|u - 3 ee 79 m2 na Plamnlni v 6 nadstr, 2 se , 62 m2 n« Drulovki. 2.5 ss 68 m2. na Planini, 3 ss na Planini mansardno stanovanie 77 m2, po 1300 DEM/m2, 2.5 ss 88.30 m2, v 4 nadstr, cena 110 000 DEM, plačilo po obrokih do konca leta. v Kran|u 2 ss, 54 m2 na Kebetovi v 3 nadstr po 1600 DEM/m2. KERN d.o.o «??1 353. 222 566 n tax 221 785 1174» NAJEM - oddamo več STANOVANJ, polovico hiš ali cele HIŠE. K3 KERN d.o.o. «1221 363. 333 bOO in iom 221-785 174« Prodam DVOSOBNO STANOVANJE v škofji Loki, Frankovo naselje, vsi pnkl|učkl, bližina šole in vrtca. «064/ 631 187 17499 1 sobno stanovanje na Planini. 43 m2, cena 72 000 DEM, prodam Trojar, Planina 72, Kranj 17505 DEKLARACIJE, oblikovanje s tekstom, črtno kodo, grafiko izdelamo, exspresno. « 634-665 irsoe Oddam SOBO v Tržiču z souporabo kuhinje in kopalnice samohranilki, ni pa pogoi « 55 008 traie VODOVODNI STOLP prodamo 15 sobno stanovanie 48m2+30m2, TEL CATV, v III nad. za 72000 DEM. STANING 064/242-754 W533 KRANJ Savska c prodamo 2 sobno stanovanie 55m2, C.K. in TEL za 83 000 DEM STANING 064/242 754 17534 PLANINA llprodamo večje 2 sobno stanovanje 68m2 s C K In TEL. v 2 nad. za 95 OOO DEm STANING 064/ 242-754 17836 MIZARJI POZOR! PONOVNO BRUSIMO HM KROŽNE ŽAGE IN PROFILNE REZKA RJE MIZARSTVO OVSINIK Mm If/iRSKACtSIA 108/c d KRANJ TU 064/742 481. 242 110 Prodamo 2 ss stanovanje, 48 rn2. bližina avtobusne postaje, cena 78 KRANJ PLANINA 3 - prodamo 2 ss stanovanje, 62 m2, komfortno, 2. nadstr., za 95 000 DEM. POSING d.o.o. 224-210 17588 KRANJ - DRULOVKA prodamo 1 ss stanovanje, lepo vzdrževano, za 70 000 DEM. POŠING d.o.o. «224-210 17589 V Kranju na Planini prodamo 4 sss tanovanje 2 + 2, 90 m2, obnovljeno, komfortno, cena 140 000 DEM. POSING d.0.0. «224-210 17590 V Kranju pri VODOVODNEM STOLPU prodamo 2 ss stanovanje, 48 m2 s pripadajočo mansardo, komfortno za 79 000 DEM. POSING d.0.0. «222-076 17591 V Kranju na Zlatem Polju prodamo 2 ss stanovanje 41.50 m2, priti., klasično ogrevanje za 61 000 DEM. POSING d.o.o. «224-210 17592 V Radovljici prodamo 1 ss stanovanje 40 m2, komfortno, noveiše. cena 72 000 DEM in 1.5 ss stanovanje 45 m2, delno opremljeno za 77 000 DEM. POSING d.0.0. «863-150 17593 V Radovljici prodamo 2 ss stanovanje 57 m2, komfortno, vzdrževano, cena 78 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150. 17594 Na Jesenicah - Koroška Bela prodamo 1 ss stanovanje, 42 m2, CK, novejši blok. za 43 000 DEM. POSING d.o.o. «863-150 17595 Na Partizanska! ul. v šk. Loki prodamo 2 ss stanovanje 56 m2, komfortno, prepis in vselitev takoj za 97 000 DEM. POSING d.0.0 «224- 210 17596 Kranj, Šk. Loka, Radovljica, Jesenice, Bled - takoj kupimo ali najamemo GARSONJERO, 1 ss aH več 22 •tanovanjo. «227-202 ir*or 000 DEM, 1 ss, 39 m2, v 4. nadstr. na Planini, cena 72 700 DEM. K3 KERN d.0.0. «222-566. 221-353 in m 221-785__^ STANOVANJA KUPIMO: BLED: manjše PRITLJIČNO stanovanje DOM NEPREMIČNINE « 223-300, 0609/650-123 '761' VARSTVO Iščemo VARSTVO za 19 mesečne^ fantka od oktobra dalje. «311 -29'• Žabnica 20._ VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni £ novi rezervni deli, odkup avtomoo1' lov. «692-194 domplan kran), po. 401 kran|,blofwetsova 14 p p 139, I let 118)064/268 700, I tax 064/211-864 ,1 »1 Mu nip• in ✓/cfr/.Mirif«- .t()i»Min| NOVO promet z nepremtfninomi Odgovornost In strokovnost zogotovf/ata zanesljivost in uspeh V Tržiču PRODAMO na Ravnah 1,5 sobno stanovanje, na Poti na Zali rovi 2 sobno, v Bistrici pa 3 S stanovanje velikosti od 53 do 80 m2. za 67 do 97 tisoč DEM. SVET NEPREMIČNINE, 330 112 KUPIMO 1,5 S stanovanje v VILA BLOKIH v Radovljici SVET NEPRE- MIČNINE. 330 112. V RADOVLJICI prodamo več stanovanj v novejših blokih, različnih velikosti, od 72 000 DEM do lč- 140 000 DEM NINE. 330 112 SVET NEPREMK PLANINA II prodamo 2.5 sobno stanovanie 79 7m2 v IV nad. s C K In TEL STANING 064/242-754 irss« ŠKOFJA LOKA PODLUHNIK prodamo 2 sobno stanovanj« 61m2 e C.K In TEL. za 95000 DEM STANING 064/242-784 irur Najamem 1 do 1 5 sobno stano vanje, pozneje lahko tudi odkupim v Radovljici Šifra RADOVLJICA i7»n KRANJ PLANINA I prodamo GAR SONJERI z ločeno kuhinjo, kompletno opremljeni, komfortni, 29 m2 in 25 6 m2, cena 55 000 DEM POSINCi do o «222 076 i7s«4 KRANJ PI ANINA I prodamo 1 ss stanovanje, komfortno, 44 m2, za 76 000 DEM in 1 5 ss stanovanje. 45 m2. nizek blok, za 75 000 DEM. POSING d 00 «224-210 iraat KRANJ Pt ANINA III prodamo 1 *j ss stanovanie z atrijem, 52 m2, obnovljeno, takoj vsel|lvo, za 00 000 DEM POSING d OO «222-078 V Kranju, Skof|l Loki aH Tržiču kupimo garsonjero, za znanega kup ca z gotovino SVET NEPREMIČ NINE, 330-112. Na Planini III v Kran|u PRODAMO 2S stanovanj« v drugem nadstropju, 63 m2. cena 95 000 DEM SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V Kran|u na Planini I PRODAMO več stanovanj različnih velikosti SVET NEPREMIČNINE. 330 112. Nu|no prodamo 3 sobno stanovanje v 4 nadstropju na Planini II v Kranju. 80 m2, cena 120 000 DEM 'iVt ! NI 1-lU MIČNINE. 330-112. TV-VIDEO-AUDIO- tHfrA ZASTOPSTVO IN PRO to PIONEO* Q CS-3030 ZVOČNIKI Zx 120* B osu EmcssoH flfssLSoosrr) OO ff« PRI NAS JE DENAR VREO& VEDNO VEČ IZPOSOJA SONV VtOeO KAMERE VOZILA Odkup, prodaia vozil *er 'T^l menjava staro za mi»'° „ ,7r AVTO, «634-148 In 0809/632-57' —-'-*> Odkup, prodaia in prepis » 0, kredit, menjava, staro za »"K, Avtopris.d 0.0 , Zg. Bitnie ^ «312-255 ali 471-340 -----2()0 MITSUBISHI ECLIPSE turbo. KM, 1.4/91. 89 500 km. servis'^, servisna knjižica, veliko opreme, izredno lepo ohranjen ^ dam «0609/644 991 _____> -'---rTrtstn'k' HYUNDAI PONY 1 3 LS. prvi '»'^po rdeče barve, redno servisiraj ^ ohranjen, garažiran, ugodno P ^ ■»061/716-221 ___J! i iN NAKUPOVALNI IZLET V 'TA^nEN NA MADŽARSKO VSAK 'c ^ 1491 442 PREVOZ Z BARKO IN KOPA^** MORJU ves dan! «491 MITSUBISHI ECLIPSE fUR^sfi, KM, I 91/4. 89500 km, 9^d»,n' servisna kn|lžlca, veliko o ^ opremo, i/redno lepo ohrani • )j4jo dam »644 991 -""T —-1--"Tla«"11 HYUNDAI PONY 1.3 LS. P'v WP° rdeče barve, redno servisl'^jifl-ohranjen, garažiran, ugodno P* ..^ «061/716-221 MITSUBISHI COLT 1.3 GLl, lastnik, 82000 km. servisiran^ f4,i, na knjižica, euro kl|uka. »"d«"' izredno lepo ohran|en. P ^0 «061/716 221 --- MITSUBISHI LANCER »••SSffi prvi lastnik, 91000 km. »• tfj* servisna kn|lžica, avtoradi". ^ Mrmžlran r.«j do 4 * ,,4-v' »061/7715-688 -|u, 130 M2, CENA 1.300 DEM/m2. SVET NEPREMIČNINE. 330-112. V DRULOVKI prodamo IS stano vanje, 39 m2. cona 70 000 DE M 1 NEPREMIČNINE. 330 11^ TEMPRO karavan 2.0 -J* 1992. z vso opremo. fi^JP* 310-128 doma. 310-014J^J R 5 CAMPUS. 190, 89 ^D^, do 7/98. avtoradlo. » «631 427____ Prodam R 21 TL. oktobra, 80 000 km III OGLAŠUJTE V NAŠEM PROGRAMU ZAD0V0UNI BOSTE! Prodam FORD ESCORT, star 4 ^sece ( 1.3/97), bele barve, 5 vrat, 16 V. 1.6, z dodano opremo (klima [^Prava, ABS, alarm, daljinsko zakapanje, blokada motorja, radio, 9ume 185/60 R 14, spojler...). 522I-42I DO 17. Uri 17549 J>KODO FAVORIT, letnik 1993, reg. letr"k 1968, prvi lastnik, ►"orjam. AVTOGARANT « 634-231 GfiNTfiR Bratov Praprotnik 10. NAKLO Tel fax 064,471-035 r*DDA|A |\ . _ iMOHROtF amortizerji Gn?c JXD' 1 86- cena 5800 DEM, ZARTawxd- l87' cena 6200 dem' Za^tawA 128. I-90, cena 2200 DEM, jJSJAVA 101, I.87, cena 1250 DEM, DFmrJ? KORAL, 1.88, cena 1900 Sina £}0DAfv1O AVTOSERVIS LU-17S4V bKOFJA LOKA «632-286 prod, do 5/98 •»m JUGO 45 KORAL, 1.88, reg. ►327-274 R 1 n ^? J>Ji I 84. bel, ugodno prodam. "24-21 17580 ŽABNICA, SP. BITNJE 22 TEL: 0641311-965 YUGO 55 SKALA, letnik 1990, reg. do 5/98, cena 1850 DEM, prodam. AVTOGARANT O 634-231 17563 CITROEN ZX 1.9 D reflex, SUZUKI SVVIFT 1.6 GLX, letnik 1995, prodamo. AVTOGARANT O 634-231 17S64 ŠKODA FAVORIT 135 L, letnik 1993, prvi lastnik, nekarambolirana, prodamo. AVTOGARANT « 634-231 17565 FIAT REGATA 100 S. letnik 1986, R 4, letnik 1988, R 4, letnik 1992, prodamo AVTOGARANT « 634-231 17566 CITROEN BX 1.4 E, letnik 1987, VVARTBURG 353W, letnik 1987, prodamo. AVGTOGARANT O 634- 231 17567 Prodam GOLF JXD, I.88, reg. do 7.98. B 064/401-448, 041/677-904 Prodam R 19 1.4 RT, lita platišča, strešno okno, I.93, reg. do 4. 98 ar 064/401-448, 041/677-904 Ugodno prodam VW PASSAT 1,8 CL, 1.88/4., šibedah, ABS, servo, katalizator, dober radio. Cena 8600 DEM. nt 721-034 ali 719-118 HYUNDAI PONY 1.3 LS, letnik 1991, SUZUKI SVVIFT GL, letnik 1990, ■ PIAUA IAGUNAI POČITNICE V POREČU 60 NEKAJ POSEBNEGA. SO POŽIVETJEI Posebej pa Vas želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 22. 8.1997. Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 79.- DEM Dobrodošli v avtokampih Zelena Laguna, Bijela Uvala in Naturist centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, market in še marsikaj. Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park, Plavi (klimatiziran) in Zorna (klimatizirani dnevni prostori) s TV sprejemniki, direktnimi telefoni, sušila za lase in klimatskimi napravami. Cene Polpenziona na osebo na dan že od 64,- DEM! V hotelih B kateg.: Delfinu, Galebu, Istri in Lili so cene Polpenziona na osebo dnevno manjše od lanskih: y - že od 46.- DEM v vseh hotelih so Vam za zajtrk in večerjo na voljo samopostrežne buffet restavracije! a še veliko možnosti športne rekreacije in zabave! POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA T OTROKE! 'cistična taksa je 2,20 DEM na osebo na dan! JjVjj do 12 let je ne plačajo, od 12 -18 let pa samo 50 %! ^FORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PRI PLAVI LAGUNI, MARKETING, POREČ tel.: 00 385 52 410-101 fax: 00 385 52 451-044 'NFORM/ VOZNIKA z lastnim prevozom za razvoz ZAPOSLIMO. Pisne ponudbe pošljite na naslov Dada tek d.o.o., Savska 34, Kranj 17497 Takoj zaposlimo KV ali priučenega PEKA. S 714-072 do 8. ure Z)utraj ali po 20. uri. 715-191 ves dan. 17530 Simpatična mlada dekieta za delo v novo odprtem gostinskem lokalu v Radovljici zaposlimo. ©736-596 in 0609/636-508 17543 Iščemo resnega VOZNIKA, lahko tudi s svojim kombijem, za občasni nočnt/iutranii razvoz. 0422-70717545 LIVADA D.O.O. AVTOINTEX prode ^voiH. YUGO 60- 1989. Yugo 55 VQiv,JM». ZASTAVA 126- 1988. 360 QL - 1986. VOLVO 343 2 J?79-ALFA 33 1 5- 1986. AUDI 100 toni 1986' AUDI 80 1981, BMW FuV i .19«9/90, JETTA JX 1.6 - 1987. iS UNO 60 S 199? PEUGEOT 1 <»<»<) VESPE - —, 1007, možne menjav« t**™ •t*r°. nakup ne kredit, * vozil tj 224 029 «k)ER^o0T 205 D. 1989, rB - la«* „8 ■ 1W2. PI Mffi 5 CAMPUS llčemo AKVIZITERJE za prodajo iiituti' msk«»g,i |iti| a iiM' >■' l<.1 M0.V.1 redna zaposlitev. 055-446, 50-274 In 0609/651 737 15593 /lipo-.llm molku »onsko lil/nrko v frizerskem salonu OSTRIŽENI NACE. • 227-014 aH 401-420 8 440 17633 Prodam 9 mesecev brejo TELICO. «86-701 "»34 STROJNI TLAKI Mm»ctie;T