V. b. b.
KOROŠKI S
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC"
Klagenfurt, Viktr nger-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. In gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling, celoletno : 4 šilinge.
Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25 — celoletno : Din. lOd’—
Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo Vlil.
Dunaj, 19. decembra 1928.
Šl. 51.
s 	—    ——\
^	V
Vesele
božične praznike
égli osem cenj. naročnikom in čitateljem
uredništvo in uprauništuo
Božič.
Sedemstopetdeset let pred Kristusom je prerokoval judovskemu narodu največji njegov prerok: „Dete nam je rojeno, Sin nam dan, na njegovih ramah je oblast in njegovo ime je: »Čudoviti, Svetovalec, Močni, Oče prihodnjega veka, Knez miru ..(Iz. 9.)
Njegovo ime boi Čudoviti! Slepcem bo vračal vid, okuženim zdravje telesa. Ukazoval bo morju in burji, mrliče, bo klical nazaj iz večnosti. Svetovalec bo: svetoval bo bogatinom: »Razdajte, kar imate in pridite za menoj“; svetoval mladeničem in dekletom: »Kdor se poroči, stori dobro, kdor se ne poroči, bo storil boljše.“ Svetoval bo ljudem, ki se poslužujejo sveta, da naj bodo, kakor da bi se ga ne posluževali, ker ves ta svet tako kmalu mine. Močni se bo imenoval: »Ko močni straži svoj dom, je vse varnota močni je hudi duh. »A ko pride močnejši na njega, mu vzame vojno opremo in razdeli plen. Ta močnejši je Zveličar, ki bo vzel hudemu duhu oblast in bo privedel v svoj hlev, kar je poprej hodilo po blodnih potih v oblasti vragovi. Otel bo vragu Magdaleno, otel razbojnika, otel Savla in brez števila spokornikov. Oče prihodnjega veka bo: Oče daje otroku življenje. Adam nam je dal življenje telesa: Človek pa živi tudi življenje duše in tisto ima od Zveličarja, ki nam je življenje duše zaslužil s smrtjo na križu. In knez miru bo: Ne kralj kakor drugi, ne kralj krvavih vojnih pohodov, marveč kralj, ki bo miril, kar se v svetu sicer sovraži, kralj, ki bo svetu nadomestil z
|	PODLISTEK	j
V sveli noči.
Ruska pripovedka.
Sred noči je bilo, ko se je zbudil ubogi deček v vlažni in mrzli kleti. Na sebi je imel le tenko suknjo. Ves se je tresel od mraza. Sedeč na omari v kotu je opazoval sapo, ki mu je prihajala iz ust...
A jela sc mu je oglašati lakota. Večkrat je stopil k postelji, na kateri je ležala njegova bolna mamica. Ženica je ležala na goli slami. O-deta je bila s cunjami, in namesto blazine je imela pod glavo culico.
Kaj ju je vendar privedlo tu sem? Skoro gotovo je prišla mati s dečkom iz tujine v to mesto in je tu zbolela ...
Pred prazniki je bilo. V kotu na postelji je vzdihovala in molila oslabela ženica. Prej je nekje služila, a sedaj bo morala umreti najbrže tu.
Deček se napije vode, a lakote ni mogel utolažiti. Zopet stopi k postelji, na kateri je ležala njegova mati, da bi jo zbudil.
Bilo mu je tako tesno v temini, kajti dolgo je že bilo, odkar ni videl dnevne luči.
ljubeznijo, kar ga je poprej gonilo, kakor mlinsko kolo žene mlinski kamen: pohlepnost po užitku, denarju in po časti.
V Betlehemu se je izvršilo, kar je prerok pravil dolga leta poprej. Potomcu Davidovega rodu se rodi v Betlehemu prvorojenec. V samotnem hlevu; tu sega položi na slamo v siromašnih jaslicah. Kako bi bil mogel lepše učiti, da čast in oblast na svetu nista nič ko senca. Iz Jutrovih dežel pride'sijajna karavana. Daljni svet ve o zvezdi, ki bo nanovo zažarela na nebu, ko pride veliki vladar. Sveti možje prihajajo, ali tudi v njihovih glavah je predsodek: Kralj zamore biti samo v kraljevi palači. Herod vztrepeče in udari po betlehemskih otrokih, a Zveličarja ne more. Minejo leta. iz Nazareta se začujejo čudne vesti! Čudodelec je prišel. Bog je dal novemu preroku moči, kakršnih še ni imel nobeden, tudi v izbranem božjem ljudstvu ne. Čudoviti se oznanja kot Sinu božjega, ki mu je dana vsa oblast, ki mu nobena reč ni nemogoče. Prišel je v svoje, kakor je kralj poslal k svojim najemnikom svojega sina — in svoji ga niso hoteli. Ob uri, ki jo določi sam, ga zgrabijo in postavijo pred sodnika. Pred sodnikom pričuje o svojih namenih: »V to sem se rodil in v to prišel na svet, da izpričujem resnico.11 (Jan. 18, 37.)
Svet misli, da napredek in blagostanje slonita na uma svetlem meču. A kaj je človeški um? Kar se je danes imelo za nepobitno resnico, se bo po sto letih sodilo kot otroška zmota. V tem potekanju človeških blodenj vidimo le eno, kar stoji za večnost: resnico, ki jo je o-znanjal Zveličar. Vladarji in državniki so sodili, da se blagor narodov gradi na oblast, na vojaštvo, na činovnika, uradnika. A po svetovni vojni so izginili cesarji in cesarstva, neoma-jeno pa stoji braniteljica resnice, katoliška cerkev. Peklenske oblasti je ne bodo omajale.
Svet se je zakopal v blodne misli, da sreča narodov sloni na gmotnih uspehih: na uspe-vanju trgovine in obrti, na uspevajoči industriji. Blagrovali smo narod, ki je Imel največ tovarn, in nismo videli, da iz tovarn prihaja bled, nesrečen rod, ki kolne svojo usodo in kolne Boga, o katerem misli, da le On ni dal de-
V kotu je brlela luč. Zleti k nji, da si ogreje roke, pa položi ročico na materino čelo. A ona se ni ganila, in čelo ji je bilo mrzlo ko led.
Pa začne deček dihati na prstke in jih polagati mamici na čelo, da bi jo ogrel. Ko uvidi, da je ne more ogreti, vzame kučmo in gre iz kleti. Že večkrat je mislil iti ven, pa vselej se je zbal velikega psa, ki je ležal na stopnjicah. Ravno sedaj je pa odšel. Deček hitro zbeži na cesto.
Moj Bog, kakšno mesto! Takega ni videl še žive dni. Kaka tema je bila v kleti, a tu razsvetljuje ena svetilka vso cesto.
Ljudje sede v sobah pri gorkih pečeh. Le psi se zbirajo in lajajo v temno, noč. Tu na cesti je pač bolj gorko kot v kleti in tako morda dobi kaj živeža ...
Da bi dobil vsaj skorjico kruha! Kakšen šum in ropot! Toliko svetilk, ljudi, konj in vozov! Iz nosnic zasopljenih konj prihaja bela sapa; konji pa bijejo s kopiti po tlaku...
O Bog! kako rad bi imel vsaj skorjico kruha!
Pa ga začno boleti prstki.
Zopet cesta. Ah, kako je široka! Tukaj ga bodo gotovo pomandrali. Kako vse vpije, leta, vozi... in kaka svetloba! Kaj je to? Velikansko okno! Za oknom soba! V sobi drevo segajoče skoraj do stropa.
lavcu življenjskega solnca. Kako je resnica vse drugačna. Naprej jo izpričuje Zveličar, a ljudje ga niso poslušali. Resnica, verska resnica se dviga na naših vseučiliščih. Drug za drugim prihajajo misleci, kakor Spann, ki je pred par tedni govoril v Celovcu. Vseučiliški profesor na Dunaju, kjer je bilo še nedavno središče židovskega liberalizma, govori kakor je sicer govoril samo duhovnik v cerkvi, in dijaki se zbirajo okoli njega. Resnica prihaja na dan. Resnica, ki jo uči staro katoliško modroslovje, uči sv. Akvinčan: Nad živaljo vlada svet in žival se zadovolji, ko ima korito polno. Človek pa ima razum, in ta razum hoče razpolagati s svetom. Zato je treba vsem dati lastnice in omogočiti vsem, vkolikor so zmožni prostega razpolaganja, da razpolagajo s svojo lastnino. Svet je bil zašel v zmotno misel, da je kdo na svetu, da je kako ljudstvo rojeno vladati nad drugimi: eden narod gospod, drugi hlapec! Dvignili so se tisti, ki jim je preje sijala evangeljska resnica do višje kulture kakor drugim, a po naravi ni noben več kakor drugi, in napredni je dolžan vzgajati manj naprednega, pomagati bližnjemu.
Stare resnice so to, ki jih nam oznanja božične dni dete v jaslicah. Božični večer zažigata Japonec in Kitajec po tisočih hišah božično drevesce! Kamen, ki so ga zavrgli gradbeniki, postaja vogelni kamen! Zavedajmo se, kako je nauk, ki nam prihaja iz Betlehema, luč in življenje sveta, vse drugo pa je smrt in poguba.
Nova ureditev poselskega zavarovanja®).
(Konec.)
Zavarovanje proti nezgodam.
K nezgodam spadajo vse pri poklicnem delu nastale telesne poškodbe. K tem se prištevajo tudi vse nezgode, ki nastanejo na potu
* Članom Političnega in gospodarskega društva in našim naročnikom dajemo o bodočem zavarovanju poslov natančna pismena pojasnila, ako se priloži znamka za odgovor.
To je božično drevesce. Na njem visi mnogo zlatih papirjev in jabolk. Okoli drevesca pa mnogo lesenih konj in voščenih punčk. Po sobi letajo otroci, lepo oblečeni, se smejajo, jedo in pijo. Tudi godbo imajo. Sliši se skozi okno.
Ubogi deček gleda vse to, sc čudi in; smeje.
Pa ga začne zebsti v noge, in roke mu postanejo rdeče. S prsti ne more več gibati, in pri premikanju ga zaboli. Deček milo zajoka in beži naprej.
Skozi drugo okno vidi zopet sobo z božičnim drevescom. Na mizi leži mnogo šarkeljev. Ob njih pa štiri bogato opravljene gospe, ki vsakemu odrežejo malo pogače. In v sobo dohaja mnogo ljudi...
Deček se priplazi do vrat in vstopi.
Hu! Kako so vsi zavpili nad njim! Ena gospa stopi hitro k njemu, mu stisne v roko denar in mu odpre vrata.
Groš, ki mu ga je dala gospa, pade na tla. V prste je dečka tako zeblo, da ga ni mogel držati.
Deček se prestraši in zbeži. A kam? Tega še sam ni vedel. Leti in leti ter si greje premrle prstke. Toda kaj je to! Ljudje stojijo in se prerivajo; v oknu stojé tri male punčke, snažno oblečene, z rdečo in zeleno obleko, ravno take, kot bi bile žive. Star možiček sedi tam na stolu in giblje z ramama, kot bi igral na
k delu ali od dela domov, in vse poklione bolezni, to so bolezni, ki jih povzroča gotovo poklicno delo. Katere bolezni se v poljedelstvu in srozdarstvu prištevajo k poklicnim boleznim, bo odločilo ministrstvo za socijalno upravo.
Vsak ponesrečenec, katerega delazmož-nost se je vsled nezgode zmanjšala za 15 odstotkov, ima pravico do nezgodne podpore (Unfallsrente). Ta se stopnjuje po odstotkih delanezmožnosti. V slučaju, da zmožnost za delo ni za tretjino, pri drvarjih za eno petino, znižana, se izplača enkratna podpora, ki pa ne sme prekašati petdesetkratno mesečno podporo. Kdor pa je popolnoma delanezmožen, dobi mesečno podporo v znesku dvajsetkratiib dnevne plače, ki jo je imel pred nezgodo.
Ponesrečencem, ki rabijo za postrežbo kako osebo, se izplača polovico navadne podpore več.
Poleg podpore dobi ponesrečeni delojemalec za vsakega nepreskrbljenega otroka do 14 let otroško doklado, ki znaša za prvega otroka eno desetino in za vsakega nadaljnega otroka eno dvajsetino navadne podpore.
V slučaju smrti delojemalca vsled nezgode imajo njegovi zaostali pravico do podpore za vdove in sirote (Witwen- und Waisenrente), ter do povrnitve pogrebnih stroškov. Za povrnitev pogrebnih stroškov se izplača dva in polkratna navadna mesečna podpora, najmanj pa 60 S.
Vdova za ponesrečencem dobi do svoje smrti, ozir. do zopetne možitve eno tretjino polne mesečne podpore, ki jo je ponesrečence dobival. V slučaju zopetne možitve dobi izplačano 36kratno mesečno podporo; izgubi pa s tem pravico do nadaljnih podpor. Polsirote dobijo eno šestino in cele sirote eno četrtino polne podpore, ki bi jo dobival oče. Nezakonski otroci imajo samo tedaj pravico do podpore, če se je očetovstvo poprej pripoznalo.
Pravico do podpore iz zavarovanja proti nezgodam imajo tudi vse osebe, ki so zavarovanja proste, pa jih je nesreča zadela pri delu v podjetju, pri katerem je najmanj ena, katerakoli zavarovana oseba zaposlena. Prispevkov za te osebe ni treba plačevati.
Posestnik je dolžan vsako nezgodo, pri kateri se je delojemalec smrtno ali vsaj toliko ponesrečil, da je najmanj tri dni popolnoma ah vsaj v veliki meri delanezmožen, javiti v teku petih dni bolniški blagajni in sicer po predpisanemu vzorcu v treh izvodih. Ako je mogoče, naj se k izpolnitvi prijavnice pritegne zdravnik, ki ponesrečenca zdravi. Poslovska zavarovalnica uvede nato poizvedovanja o nesreči in določi nato višino podpore.
Zavarovalnica ima pravico, da zahteva vse stroške in izdatke, ki jih je imela vsled
kake nesreče, od delodajalca nazaj, ako se do-žene, da je ta nesrečo povzročil namenoma ah iz malomarnosti in je bil vsled tega sodnijsko kaznovan. V tem slučaju ima tudi ponesrečenec ali njegovi zaostali pravico, da tirjajo svoje zahteve od podjetnika.
Vsi gozdarji in posli, ki so bili dosedaj zavarovani pri delavski zavarovalnici proti nezgodam v Gradcu (Arbeiter-Unfall-Versiche-rungsanstalt Graz), so od 1. januarja 1929 zavarovani pri poslovski zavarovalnici v Celovcu. Posestniki, ki so dali svoje ljudi in posle zavarovati proti nezgodam pri kakšni zasebni zavarovalnici, morajo od 1. januarja naprej plačevati prispevke v predpisani višini poslovski zavarovalnici v Celovcu in ta jih pošlje nato privatni zavarovalnici.
V slučaju nezgode dobi ponesrečeni delojemalec zdravniško pomoč in ostale materijel-ne in denarne pripomočke od pošlovske zavarovalnice, ta pa zahteva vse stroške od zasebne zavarovalnice nazaj. Te določbe stopijo samo tedaj v veljavo, ako posestnik vsaj do konca junija 1929 predloži tozadevno pogodbo, oziroma polico poslovski zavarovalnici; drugače mora posestnik plačevati na obe strani.
Zavarovanje proti stalnemu pohabljenju (invaliditeti).
Invaliditetno zavarovanje za kmetijske delojemalce ne stopi s 1. januarjem v veljavo. Vsled tega o tem sedaj ne bomo razpravljali.
Starostno zavarovanje.
Pravico do starostnega zavarovanja imajo vsi posli, ki so:
1.	Avstrijski državljani.
2.	Stanujejo v Avstriji.
3.	Izpolnili 65. leto.
4.	V zadnjih štirih letih bili najmanj dve leti zavarovani za slučaj bolezni, ali so stali v služebnem razmerju in bi bili po tej postavi zavarovanja obvezni. Starostne podpore ne dobivajo sledeči podjetnikovi sorodniki: otroci, rejenci, rejenke, snahi in snahe, starši, tasti in tašče, bratje in sestre, ki so zavarovanja oproščeni.
Prošnje za starostno podporo se vložijo pri pristojni bolniški blagajni. Prošnjam je treba priložiti;
a)	krstni list, ki je glasom § 230 odst. 1, postave z dne 18. junija 1928, zv. z. štev. 235, koleka prost;
b)	domovnica, ki je tudi koleka prosta;
c)	občinsko potrdilo o sedanjem bivanju;
d)	občinsko potrdilo o potrebi podpore in delanezmožnosti;
e)	potrdilo posestnikov, pri katerih je prosilec v zadnjih štirih letih, to je od 1. januarja
gosli. Zraven njega stojita dva druga, ki igrata na gosli, se gledata in govorita med seboj.
Deček misli, da sta živa.
Ko pa spozna, da je vse le narejeno, se začne smejati. Še nikdar ni v življenju videi takih reči. Kmalu bi bil začel že jokati, a vselej se je zopet zasmejal, ko je pogledal voščene punčke.
V tem ga pa nekdo zgrabi za ovratnik, stopi predenj, mu vzame čepico in ga udari po glavi. Bil je velik mož in deček se ga je tako prestrašil, da je padel na zemljo.
Ljudje zakričijo nad možem. A deček se še bolj prestraši. Skoči na noge in zbeži, kam, še ni vedel.
Tako priteče ves spehan na neko dvorišče. Tam se skrije za zložena drva. Tema je, si misli, tu me nikdo ne dobi. Stisne se v kotiček. A od strahu si komaj upa dihati. — Naenkrai mu postane pri srcu tako lahko. Noge in roke mu odrvené, zamró, in bilo mu je tako gorko, kakor bi sedel za pečjo.
In zopet se še bolj stisne v kot... in polagoma zaspi.
Kako dobro mu je delo, ko je zaspal. In zopet je gledal v sanjah one možičke in punčke...
Ravnotako se mu je zdelo, kakor bi bilo vse živo. Ko gleda v tisto okno, se mu zdi, kakor bi pela njegova mati nad njim iste pesmice, ki mu jih je takrat prepevala, ko je še ležal v zibelki.
„Mamica, jaz spim. Ah, tukaj je tako dobro!'1
„Pojdi k meni k božičnemu drevescu, deček !“ govori mili glas nad njim.
Deček si misli, da ga kliče mati, toda ne — ona ni.
Nekdo se sklone nad njim in ga objame v temi. In kakšna svetloba se mu zasveti! O kakšno božično drevesce! Toda ne, to ni božično drevesce! Še nikdar ni videl takega drevesca. Vse se sveti, se bliska in okoli se sučejo same punčke. Ne, ne, to so dečki in deklice v svetlih oblačilih. Vsi mu letijo nasproti, ga poljubljajo, vabijo s seboj in zdi se mu, kakor bi letel po zraku ...
Pa zagleda mamico, ki se mu prijazno smehlja in ga vabi, vabi...
„Mati! Mati! Ah, kako dobro je tukaj, mati !“
Zopet ga začno poljubljati otroci, on pa jim pripoveduje o tistih punčkah, ki jih je gledal po oknih.
„Kdo ste vi, dečki in deklice?'1 jih vpraša.
„Mi smo poklicani h Kristusovemu božičnemu drevescu,“ mu odgovoré. Na ta dan podari naš Zveličar vsako leto tistim otrokom božično drevo, ki ga nimajo na zemlji.11
In deček je izvedel, da so ti dečki in deklice bili nekoč ravno tako revni kakor on.
Nekateri izmed teh otrok so namreč zmrznili, drugi so umrli lakote, nekateri od udarcev, ali pa zato, ker niso imeli nikogar, da bi bil skrbel zanje.
In vsi ti so sedaj tukaj, vsi so angelji, vsi pri Zveličarju, ki jim roke moli nasproti in blagoslavlja nje in njihove matere ... Matere pa gledajo veselo na svoje sinove in hčere, se jim smejejo in jih poljubljajo s solzami v očeh. Tukaj je tako lepo, tako dobro ...
Ko je napočilo jutro, so dobili hlapci za deskami trunio zmrzlega dečka, v kleti pa truplo zapuščene matere.
1925 naprej služil. V tem potrdilu morajo biti navedeni sledeči podatki: doba službenega razmerja (od kdaj — do kdaj), poklic, sorodstvo do podjetnika ter višina plače v blagu (hrana, obleka itd.) in v denarju.
Prošnje je treba prejkoslej vložiti, da more zavarovalnica pravočasno določiti pravico do podpore in L januarja 1929 izplačati prvo podporo.
Podpora znaša:
za razred	dnevni zaslužek	podpora
1. . .	do 0,80	IS-
2. . .	. od 0,80—1,20	IS,—
3. . .	. od 1,20—1,80	18,—
4. . .	. od 1,80—2,40	18,-
5. . .	. od 2,40—3,00	22,-
6. . .	. od 3,00—3,60	26,—
7. . .	. od 3,60—4,80	30,—
8. . .	. od 4,80—6,00	38,—
9. .	.	. od 6,00 naprej	46,-
Te odredbe veljajo samo za posle in gozdarje, ki niso proti brezposelnosti zavarovani. Za žagarje pa, ki imajo tudi pravico do brezposelne podpore, veljajo druge določbe.
Kdor uživa starostno podporo, naj javi vsako spremembo, kot n. pr. stanovanja itd. takoj zavarovalnici. Če sprejema med tem časom tudi bolniško podporo ali podporo za ponesrečence, mora to takoj javiti zavarovalnici.
Posebne določbe.
Prispevke, katerih višina še ni natančno določena in ki se razdelijo v prispevke za bolniško zavarovanje, za zavarovanje proti bolezni in proti starosti in eno tretjino prispevkov za zavarovanje proti nezgodam odtegne od delojemalčeve plače. Bolniška blagajna ima pravico, za delojemalce, ki delajo v podjetjih, ki nimajo zadostnih varnostnih priprav, in za gozdarje, zahtevati eno tretjino prispevkov več, katere pa mora v celoti plačati podjetnik
sam.
Delodajalec kakor delojemalec imata pravico, da proti vsakemu sklepu bolniške blagajne ali noslovske zavarovalnice, ki ne odgovarja razmeram, vložita v teku 14 dneh priziv pri pristojni politični oblasti (okrajnem glavarstvu).
Posestnikov naslednik jamči za vplačanje prispevkov, ki so narastli v teku zadnjega polletja pred prevzetjem posestva.
Vsi dokumenti, zapisniki, potrdila, prizivi itd., ki služijo edino svrhom socijalnega zavarovanja, so koleka in pristojbine prosti.
POLITIČNI PREGLED
Avstrija. V vsenemškem in landbundov-skem taboru vlada razburjenje, ker je dr. Sei-pel govoril na zborovanju kršč. soc. stranke, da zveza s tema dvema strankama ni prinašala vedno veselja. Vlada mora imeti v parlamentu večino. Če opustimo sedanjo zvezo, bi najbržc prišli v kulturen boj. ali pa bi morali soc. dem. dati preveč koncesij. Mi bi lahko tudi pustili, da drugi vladajo skupno, to pa bi bilo proti volji naroda, ki je nas napravil za najmočnejšo stranko. Nujna potreba je, da se med večinskimi strankami razčistijo vsa nesoglasja. Vsc-nemci se zelo bojijo črno-rdeče zveze in se izrekajo za poravnavo notranjih sporov. O tem so razpravljali tudi na svojem zborovanju na Dunaju. — Novemu zveznemu predsedniku so častitale vse stranke, samo Landbund ne. Mi naše landbundovce že zdavnaj poznamo. Predsednikom parlamenta je bil izvoljen dr. Alfred Giirtler. — Kakor vse izgleda, zvezni proračun ne bo mogoče sprejeti do konca leta. Zato se razpravlja sedaj o dvomesečnih dvanajstinah. — 8. t. m. so opustili poštni uradniki pasivno resistenco.
Inozemstvo:
V Romuniji so se vršile 12. t. m. volitve v poslansko zbornico. Volitve so v vsej državi potekle mirno in v največji svobodi. Narodna kmetska stranka (vladna stranka), ki je sklenila volilni dogovor z nemškimi manjšinami, eionisti na Sedmograškem in v Bukovini ter z Ukrajinci, je dobila 85 odstotkov vseh glasov in okrog 365 mandatov. Liberalna stranka, ki je sklenila volilno zvezo z židovsko zvezo v stan Romuniji, dobi 13 do 14 mandatov. Volilna zveza Avaresca, narodne ljudske stranke in narodnih demokratov pod vodstvom profesorja .lorge 5 do 6 mandatov. Madžarska stranka 7
do 8 mandatov. Delovni blok v mestih in na deželi, krščansko-nacijonalna liga in okrog 10 manjših strančic ni dobilo mandata Število vseh mandatov znaša 387. Od teh dobi polovico^ ona stranka, ki dobi najmanj 40 odstotkov vseh oddanih glasov. Ostali del mandatov se odstotno razdeli med vse stranke. Stranka, ki dobi manj kot dva odstotka vseh oddanih glasov, ne dobi nobenega mandata. Romunija stoji pred novim gospodarskim razmahom in zunanje in notranjepolitično ustalitvijo.
Spor med Bolivijo in Paragvajem. Med obema državama se je vršila pred kratkim razmejitev. Ob tej priliki so paragvajski vojaki napadli obmejno garnizijo v Boliviji in pomorili 25 m,ož posadke. Dotično mesto še ni osvobojeno. Prišlo je še do drugih spopadov, ki so zahtevali 80 mrtvih in okrog 100 ranjenih. Bolivijska vlada je takoj na to dala paragvajske-rnu poslaniku potni list in ga poslala preko meje, svojega pa je odpoklicala. Predsednik Bolivije je izdal proglas, ki zagotavlja pomilostitev vsem onim, ki zaradi političnih prestopkov živijo v prognanstvu, ter jih poziva, naj se vniejo in nastopijo v obrambo ogrožene domovine. Vlada vojna napetost, in je Bolivija dne 1L t. m. odredila mobilizacijo. Več držav je Pripravljenih za posredovanje, da se reši spor mirnim potom, a Bolivija večino odklanja, tudi Pauameriški kongres. Društvo narodov je pozvalo obe državi, da se sporazumeta mirnim potom in obstoji upanje, kakor kažejo odgo-yori, da se odstrani vojna nevarnost. Bolivija je član Društva narodov. Vse pa je baje odvisno od Argentinije, ker brez pristanka te države Bolivija ne more začeti nobene vojne. Obe republiki sta stari dobrih sto let in obstojata, odkar se je južna Amerika osvobodila španskega gospodarstva. Vendar je že v zasnovi med njima razlika. Bolivija je gorska država, ki ji poglavitni, gotovo pa najvažnejši del leži na višavju And po 3000 do 4000 m nad morjem ali celo še višje; na taki višini je tudi slavno mesto La Paz. V vojni s sosedno republiko Čile je izgubila Bolivija primorje, tako da je danes brez dostopa do morja. Nasprotno Pa leži ozemlje Paraguaja v plodnih ravninah v porečju La Piate ter v novejši dobi gospodarsko dobro napreduje. Danes šteje Bolivija 2,900.000 ljudi, Paraguaj pa samo 1,050.000. Državljani Bolivije so domačini, to je devet desetin je Indijancev in mešancev in samo ena desetina ie Špancev, istotako je mešano prebivalstvo Paragvaja. Glavno mesto Bolivije La Paz ima 120.000 prebivalcev, glavno; mesto Paragvaja Asuncion pa 100.000.
F DOMAČE NOVICE HI
Promocija. Častiti g. Josip Ogris, župnik v Ločah ob Baškem jezeru, ie bil tega meseca Pa dunajski univerzi promoviran doktorjem Pravo- in državoznanstva. Čg. župniku iskreno
čestitamo !	____________________________
Nejlepše božično in novoletno darilo so za °iroke : „KolaČki“ in „Zvezdice“, za odrasle pa »slednji vitez Reberčan" in '»Kapelski punt11. Vse te knjige se lahko naročijo v upravi lista.
Bistrica v Rožu. Znana je gotovo našim bralcem sledeča basen o lisici in ježu: „Bila je buda zima in jež nikjer ni našel prenočišča. Slučajno pa pride do lisičje luknje ali lisičjega brloga, ter prav milo prosi lisico za prenočišče m ji obljubi, da se bo prav mirno stisnil v zadnji kotiček. Lisica se ga usmili in mu da pro-štor; pa kmalu je pozabil jež na dano obljubo. Začne se raztegovati in zbadati s svojimi iglami lisico in jo tako prežene iz brloga." Zdi se Pam, da je naš g. nadučitelj posnemal nehvaležnega ježa. Le poslušajmo. Komaj je minulo jcto, kar je zasedel mastno mesto, pa že zbada m hoče izgnati slovenski pouk iz šole.
Celovec. (Razno.) Župan občine Šmartin Pri Celovcu in njegov brat Karol Dermuth sta bila odvedena v preiskovalni zapor. Karol Dermuth in Ogris sta skupaj trgovala z žitom. Karl Dermuth je vzel iz skladišča žito in ga bot svojega prodajal dalje. Celo Ogrisu ga je nazaj prodajal. Izginilo je veliko žita, ki predstavlja vrednost 2 milijard K. Župan je za te kupčije vedel. Po treh dneh je bil Oto Dermuth zopet izpuščen. — 9. t. m. po polnoči je pogorelo gospodarsko poslopje gostilničarke Etiller v Plešerki pri Hodišah z vso krmo in vsemi s^roji. Živina se je dala pravočasno rešiti. Ško-
da znaša 7500 S, zavarovano pa je poslopje za 1500 S. Če se uvažuje, da so na Marijin praznik 8. t. m. zahtevali nekateri v gostilni žganje in nato razgrajali, ker ga niso dobili, in da je ravno te osebe nekdo srečal, ko je požar izbruhnil, se da sklepati, da je bil ogenj podtaknjen. — Gozdni delavec Maks Jelinek, ki je 13. nov. v Borovljah zabodel Jožefa Grundner-ja, ki je takoj na mestu umrl, je stal 12. t. m. pred porotniki. Dobil je 15 mesecev težkega zapora. — Dne 8. t. m. je bilo na Koroškem 6949 podpiranih brezposelnih. Število se je v teku enega tedna pomnožilo za 733 podpiranih. — V rudniku Alpinske montanske družbe v Knappenbergu je dvigalo zmečkalo 3 rudarje, ki so zaradi nezadostnih varnostnih naprav prišli med steno in dvigalo. Nekega 261etnega Schiega je tako razmesarilo, da so morali o-stanke potrgati s stene. — Radi sumnje, da je zažgal gospodarsko poslopje Rudolfa Hafnerja v Gonovecah in napravil s tem 12.000 S škode, je bil aretiran bivši zavarovalni uradnik Johan K. in predan okrajnemu sodišču v Pliberku. — Da je hotel Jakob Gunče iz Spodnje Bele pri Beljaku umoriti svojo nosečo ljubico Marijo Landsiedel, smo že pisali. Ko je mati Jakoba Gunče zvedela, da bo imelo znanje z Landsiedel posledice, je priporočala, da bi Landsiedel odpravila plod, in o tem govorila tudi z zdravnikom. Sinu Jakobu se je zdelo, da bi to veliko stalo in je sklenil, da jo umori. Zadal ji je 8 nevarnih ran z nožem, a k sreči je ona rane prebolela, vendar pa prezgodaj porodila. Za delo v prejšnjem obsegu ne bo več. Zato zahteva za bolečine 10.000 S in mesečno podporo 100 S. Jakob Gunče priznava, da jo je hotel umoriti. Porotniki so ga priznali krivim in sodišče ga je obsodilo na 7 let težkega zapora in njegovo mater na 4 mesece. — Zastopniki Velikovca in Pliberka so posetili zveznega kanclerja, finančnega in trgovinskega ministra, da so jih opozorili na težek finančni položaj teh mest. Ogrevali so se tudi za boljšo zvezo z La-budsko dolino, ker je Pliberku odvzeto zaledje. - Pisali smo že o „Heimatabendu“ pri Sand-wirtu. Nismo pa še povedali, da je po prireditvi prišlo v Leitlov vinotoč kakih 30 pobalinov od Heimafschutza z namenom, da bi izzivali. Okrog 20krat so odpeli „Heimatschutz-lied“, in ko se je drugim ljudem zdelo že preneumno, da bi k vsaki ponovitvi pesmi vstajali s svojih sedežev, se nekateri niso več dvignili. Tedaj pa se je pričelo izzivanje in pretep, da je moralo priti 8 policistov s pendreki, ki so odgnali 8 do 9 razgrajačev na stražnico.
Št. Vid v Podjuni. (Smrt.) Dne 1. decembra je bila pokopana na idiličnem pokopališču odlična Mohorjeva mati iz Mokrij v starosti 66 let. Ona je bila mati vzornega hodiškega župnika in deželnega poslanca Janeza Starca. Kljub skrajno slabemu vremenu — padlo je noč prej snega skoro do kolen — je bila udeležba pogrebcev jako velika. Kondukt je vodil in rajno mater pokopal mil. g. prošt dobrolski Andrej Truppe ob asistenci čgg. župnika Poljanca in domačega šentviškega župnika. Na grobu je domači župnik, sam jako ginjen, slikal pokojnico kot izvrstno ženo, vzgledno mater številnih vzorno vzgojenih otrok, ki je bila tudi mati bolečin, saj ji je pobrala svetovna vojna 4 sine vojake. Od te strašne izgube zadeta, je telesno sicer pešala, toda duh je ostal čvrst do zadnjega, posebno občudovanja vreden je bil nje spomin. Naj je brala časnike ali knjige, si je od tega jako veliko zapomnila in rada pripovedovala o priložnosti domačemu župniku. Da je rajna bila odlična kristjanka in obenem vrla Slovenka, to se je pri nji ob sebi razumelo. Saj je bila iz Mokrij doma, iz vasi, ki nima na Koroškem para; misijonarji so pred leti strpeli, ko so slišali, da so se prebivalci te vasi polnoštevilno udeleževali treh zaporednih misijonov v Št. Vidu, Škocijanu in Dobrli vasi. Ugledni materi Mohorjevi naj sveti večna luč! Na srečno svidenje nad zvezdami!
Globasnica. (Smrt.) Dne 4. t. m. je po mukah zatisnil svoje trudne oči Falandrov oče (Urban Sadjak). Pokojni oče je bil mnogo let cerkveni ključar tuk. farne cerkve, svoj čas tudi obč. odbornik. Mnogo vrsto let je bil načelnik tuk. posojilnice. Njihov pogreb dne 6. t. m. je pričal, da je bil splošno priljubljen. Na njihovi zadnji poti ga je spremljala slov. požarna bramba. Ob njihovem grobu žalujejo sorodniki in ž njimi vred vsi občani, farani in posebno Slovenci, katerih neutruden borec je bil pokojni oče. Bodi mu lahka zemlja slovenska!
DRUŠTVENI VESTNIK
Društveni sestanki.
Opaža se pri nas, da se društveni odbor najtežje odloči za mesečne sestanke. Dočim so igre in druge prireditve za vabljeno občinstvo, in navadno tudi dobro obiskane, naj bi kazali sestanki predvsem disciplino in vzajemnost v društvih. Prirejajo se za društvene člane in so neposredno izobraževalnega značaja, medtem ko so igre in druge prireditve namenjene sicer tudi izobrazbi, a manjšega pomena. Stara stvar je, da tudi knjige, slike, pesmi in predstave vstvarjajo nove misli, ki pa so vendar precej nedoločene in nejasne, ja često celo samo zabavne. Sicer nehote stremi človek za lahkim in se upira upornejšemu in utrudljivemu delu, kar so ravno predavanja in sploh sestanki. Kar pa je napornejše in težje, mora imeti tudi boljše sadove. Širok je razmah naših društev; igre, pevske prireditve, radio, različni jubileji deset- in tridesetletnic, in ima gotovo svojo veliko dobro stran, a premalo seže v globino naše duše. Človek, ki polaga važnost na obliko, zunanjost in oliko, lažje orje kot neolikan in robat; a še lažje dela oni, ki je tudi notranje izobražen in globok, katerega misel je zlata in beseda bogata.
Kako prirejati sestanke? Spored sestaviš iz deklamacij, pevskih ali tamburaških nastopov, recitacij (vzornega čitania), iz del naše nevezane slovenske literature, a jedro bodi vedno predavanje. Snov predavanja naj je zajeta iz našega notranjega ali zunanjega življenja. Koliko je še nerešenih, nejasnih vprašanj, na katera predavatelj po nekoliko globjem razmišljanju lahko boljše odgovori, koliko je pri nas za to pripravnih fantov in mož — ki so najresnejši -—, katerim bi zadostovala samo prošnja in vaš interes. Če ne, pa jih zahtevajte!
Kedaj prirejati sestanke? Vsaj mesečno. Pri tem je prednost še ta, da ni treba niti dvorane niti odra, niti šmink niti režiserja. Agilen društven odbor in navdušen pevovodja storita vse.
Za pojasnila in sporede, deklamacije in eventuelno govore se lahko obračate na osrednji odbor v centrali. Za vas je tu.
Št. Jakob v Rožu. (Janežičeva proslava, občni zbor požarne brambe, društveni sestanek.) Da proslavimo spomin našega ožjega rojaka in velikega sina slovenske matere, priredi naše izobraževalno društvo na Štefanovo ob 3. uri popoldne »Janežičev dan". Na sporedu so govori, pevski nastopi, spevoigra „Vol-kašin". Računamo, da pokažejo tedaj vsi bližnji in dalini okolišani svojo narodno zavednost in nas obiščejo. — Na Štefanovo dopoldne po prvi sveti maši se vrši v Narodnem domu občni zbor požarne brambe. V nedeljo nato, to je 6. januarja, je istotam društveni sestanek, na katerem nadaljuje g. Lesjak svojo predavanje. Ali je v nas še Janežičevega duha?
Šmihel nad Pliberkom. (Sestanek, igra.) Na sv. večer (24. XII.) ima tukajšnje izobraževalno društvo svoj božični sestanek, in sicer okoli 9. ure v društvenih prostorih. — Na Štefanovo priredi društvo štiridejansko igro: „V krvi — naša kri", in sicer točno ob 3. uri pri Šercerju'. Igra se na Koroškem prvič po vojni, pred vojno so jo igrali v Globasnici in 1. 1913 tudi v Borovljah. Obiskovalci se gotovo ne bodo dolg-časili, igra je polna živahnosti, nudi zadosti zabave in smeha.
Št. Primož v Podjuni. (Igra.) Domače izobraževalno društvo »Danica" uprizori v nedeljo dne 30. decembra pri Voglu tridejansko igro »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta" ob treh popoldne. Na dnevnem redu je tudi govor in drugo. Sodeluje obenem društveni pevski zbor.
Globasnica. (Miklavžev večer.) Že izza davnih časov se mladina veseli sv. Miklavža in ga težko pričakuje v nadi, da bo Miklavž prinesel kakšno darilo. To pa je smela pričakovati le šolska mladina in mlajši otroci, dočim odraslim Miklavž ni več prinesel. Odkar se je ljudstvo začelo izobraževati potom izobr. društev, se je sprožila misel, da bi društva prirejala takozvane Miklavževe večere. Te misli se je oprijelo tudi globaško izobr. društvo, ter je leta 1925 priredilo prvi Miklavžev večei z izredno bogatim sporedom. Ljudska volja je nato vsako leto zahtevala prireditev Miklav-
ževega večera. Istotako se je odločilo! tudi letos za to prireditev. Obenem bi se imela vršiti tudi tombola v korist kipa sv. Rozalije. Ker pa naš novi davčni zakon zahteva prevelike odstotke davka, je bil pripravljalni odbor primoran, da umakne prireditev tombole. Pri prireditvi se je posebno opažalo pomanjkanje pevskega zbora. Le proti koncu prireditve je nastopil s par pesmi. Prva točka sporeda je bila deklamacija, ki je bila baje v posesti dobre de-klamatorke. Na sporedu sta bila tudi dva govora; prvi je vseboval podučno, toda humoristično tvarino, ki je uspešno predvajal predsednik izobr. društva v Šmihelu. Kot drugi govornik je nastopil zastopnik Slov. kršč. soc. zveze, ki nam ie v svojem bogatem govoru o „slovenstvu“ orisal in podaril obilo koristnih nasvetov. Najvažnejša točka sporeda je bila igra „Sanje“. Igra je bila lahko razumljiva in jako podučna, obenem pa je bilo občinstvo zadovoljno nad dovršenostjo posameznih vlog. Pred nastopom Miklavža je bila mešana deklamacija „Planšarica in planšar1. Občinstvo je že težko pričakovalo nastop Miklavža, ki je nastopil izredno bogato obložen z darili. Občinstvo je bilo vidno zadovoljno nad prireditvijo in se je mirno razšlo, polovica s sprejetimi darovi.
Št. Lipš. Dne 2. decembra je priredil kuharski tečaj v župnišču razstavo. Prav okusno so jo tečajnice uredile in olepšale z venci. Za naš kraj je bilo to nekaj posebnega in izrednega. Ne samo domačini so jo v obilnem številu ogledali, temveč tudi iz sosednih župnij, celo iz Šmihela, Pliberka in Železne Kaple so bili udeleženci. Zaradi tega je bilo tudi kmalu vse prodano. Zato se izreka v imenu tečajnic najpri-srčnejša zahvala vsem dobrotnikom, Frideriku Volbanku, pd. Kovaču, da je dal brezplačno svojo hišo na razpolago, posebno pa Micki Krištofovi za požrtvovalni trud!
Sele. (Izobraževalno gibanje.) Malo dolgo so letos trajale počitnice izobraževalnega društva. Šele sestanek 25. nov. je otvoril živahnejše gibanje. 2. dec. je Miklavžev popoldan privabil mlado in staro v Mažejevo dvorano. Mešani pevski zbor je zapel par prav lepih umetnih pesmi in nam nudil lep užitek. Ob prizorih „Zamorec“ in ..Guvernanta in Špela" smo se prav iz srca nasmejali. Ljubka je bila igrica s prihodom častitljivega Miklavža, ki je bil, kakor je bilo videti, z nami še dosti zadovoljen, saj nas je obdaril, parklju pa ni pustil spraviti nas v koš. V nedeljo navrh so dekleta Marijine družbe uprizorile igro .Junaške Blejke". Pestre obleke, živahno dejanje, ganljivi in smešni prizori, bitka deklet s Francozi, vse to je igro povzdignilo, da je vsem zelo ugajala. Več deklet je nastopilo še le prvikrat, a so vse brez izjeme dobro pogodile svoje uloge. Igra se bo še ponovila. — Od 1. 1921 dalje je društvo uprizorilo že lepo število iger; ljudstvu so se priljubile, vedno bolj jih razumeva in jih rado prihaja gledat. Zato so nam postali prostori že pretesni, da bi bilo prav dvorano razširiti. Prihodnja prireditev je na Štefanovo, sestanek pa v nedeljo 30. dec. Takrat zopet na svidenje!
R4DI0-PR0GRAM
Od 21. dec. do 26. dec. 192S.
2/. dec. (petek). 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 18.30: O gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova. 19: Francoščina, poučuje dr. Stane Leben. 19.30: Varstvo spomenikov, predava dr. Fr. Stele. 20: Klavir in harmonij. Solistični pevski večer. 22: Poročila.
22.	dec. (sobota):	12.30:	Reproducirana
glasba. 17: Radio-orkester. 18.30: Delavska ura: Važnost in uspehi hidroelektričnega zdravljenja v delavskem zavarovanju, predava spec. dr. Stane Zajc. 19: Nemščina, poučuje ga. dr. Piskernik. 19.30: Človek in Bog, predava vseuč. prof. dr. Veber. 20: Prenos opere. 22: Poročila.
23.	dec. (nedelja). 9.30:	Prenos cerkvene
glasbe. II: Radio-kvartet. 15: Lahka glasba. 15.30: Planinski spomini, predava prof. J. Mlakar. 16: Reproducirana glasba. 16.30: Radio-orkester. 17: Poleti preko severnega tečaja, predava dr. Brežnik. 18: Drama. 20: Božič v cerkveni pesmi. 22: Poročila.
24.	dec. (pondeljek). 12.30: Reproducirana glasba in borzna poročila. 15: Pravljice. 16: Radio-
orkester. 19: Božično zvenenje. 19.30: Ob božičnem drevescu:	1. Petje božičnega zbora, 2. Recitacije,
3. Božična povest. 20: Petje cerkvenega zbora. —Religiozna glasba.
25.	dec. (Božič): 9.30: Prenos cerkvene glasbe. I 1: Radio-kvartet. 15: Reproducirana glasba. 15.30: Recitacije. 16: Humoristično čtivo. 16.30: Radio-kvartet. 20: Božična glasba. — Radio-orkester.
26.	dec. (sreda). 9.30: Prenos cerkvene glasbe. 11: Radio-orkester. 15: Zgodovina Tržiča: Fantovsko petje; gospodarska obrt v Tržiču; šege in običaji Tržičanov. Recitacije in petje. — Izlet na Kofce. — Tržiški večer na Kofcah. 17: Veseloigra. 20: Kupletni večer. — Radio-orkester. 22: Poročila.
Radio-prijateljem! Kdor si želi nabaviti radioaparat, ga naprošamo, da javi to potom dopisnice na upravo lista. Ko bomo imeli za dosten pregled, koliko aparatov se nabavi in ko bo nato strokovnjak za posamezne kraje primerne aparate nasvetoval, javimo cent v listu. Zato pa se požurite!
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem
Franc Planteu,
trgovec
128	v Velikovcu,
Vesel Božič in srečno Novo leto
vsem znancem in odjemalcem želi
Silvester Ripič,
trgovec
129
v Sinči vasi.
Vesele božične praznike
in srečno Novo leto
želi vsem cenj. gostom in znancem
Štefan Breznik, gostilničar v Pliberku.
Za žimsko dobo
velika izbira vseh vrst zimskega blaga. Velika zaloga maških, ženskih in otroških pletenin. Ženski plašči / Nogavice in rokavice / Velika izbira božičnih in novoletnih daril in okraskov za božično drevesce in razglednice vseh vrst
v trgovini	123
Albinjurc v Pliberku
Schlossgasse 1.
Postrežba solidna!	Cene zmerne !
I
Izšla ie
Btasnikova
Velika Pratika
za navadno leto 1929,
ki ima 365 dni.
„VEL1KA PRATIKA" je najsiarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je še danes najbolj obrajtan. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah.
„VELIKA PRATIKA" je najboljši in najcenejši družmski koledar.
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi jo ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri:
J. Blasnika naslednikih
tisk rna in litografUni zavod.
Ljubljana, Breg štev. 12.
VABILO. ,
Izobraževalno dri štvo v Št. ja/^bu v Rožu prFedi
na Štefanovo ob 3. uri pop. v dvorani
Janežičev dan
Na sporedu so deklamacije, pevski nastopi, slavnostni govor in spevoigra
Volkašin
@ Rojaki! Svet je slavil Tolstoja, Avstrija Schuberta in naša Koroška mora slaviti Janežiča 1
Vljudno vabi ODBOR.
Vabilo.
Bralno društvo v Škocijanu uprizori na Štefanovo, dne 26. decembra 1928 ob 3. uri popoldne pri Rušu v Samožni vasi krasno božično igro
Logarjeva sinova
ati
„Mir ljudem na zemlji".
Prisrčno vabi
Odbor.
n-
EtLBSšLTN
VABILO.
Društvo „Zvezda“ iz Hodiš priredi lepi igri
Kristusovo rojstvo
in
Zamorki
v Podljubelju dne 30. decembra 1928 ob 2. uri popoldne in
na Trati pri GUnjah (pri Cingelcu) dne 30. decembra 1928 ob 8. uri zvečer.
Na obilno udeležbo vabi „ZVEZDA“.
vjasLie

Proda se
lažji gospodarski voz, popolnoma nov, po najnižji ceni. Vprašati je pri hišniku „Vile julija" ob KIo-pinjskem jezeru pri Škocijanu. 131
V//A II-
E(D3S3r>
VABILO
na
veliko štiridejansko igro
„V krvi — Naša kri“,
ki jo uprizori izobraževalno društvo v Šmihelu nad Phb. na Štefanovo, t. j. v sredo, dne 26. t. m. ob 3. uri popoldne v Šercer-jevi dvorani.
Šolarjem vstop prepovedan !
Vse prisrčno vabi ODBOR.
130

siTE^lJ
Kolarski pomočnik «
star 18 let in zdrav, izučen posebno v kmetijsko-kolaiski stroki, se priporoča cenj. g. mojstrom proti zmerni plači. Naslov se izve v upravništvu.
Franz Siebert
Stauderhausu zraven cerkve sv. Duha v Celovcu.
trgovina za cerkvene sveče, olje za večno luč, mirao goreči stenji, kadilo, oglje za kadilnik. Voščeni odpadki, sirov ali kuhan vosek se kupuje. 5
Lnstnik : Pol. i«	uTKL StSS>£ toSSi StfUUSSto?
urednik: Žinkovsky Josip, typogiaf, Dunaj, X., Etten Žmkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.