j a m a n a h r ib u P a r d ik o v in i. Z a m n o g e o d n jih d o m n e v a a v t o r , d a so s lu ž ile 
k o t s t a n o v a n je n e o lits k e m u a li p a p o z n e jš e m u č lo v e k u . N e k a t e r e te h ja m so 
b ile t u d i ž e r a z k o p a v a n e b o d is i s lu č a jn o , b o d is i v ž e lji p o o d k r it ju z a k la d a . 
L e r e d k e m e d n jim i p a so d o s e d a j n u d ile t u d i o p r ije m ljiv e a r h e o lo š k e 
a r t e fa k t e .
P o r o č ilo , k i g a je n a p is a l a v t o r o s v o jih r a z is k o v a n jih n a o to k u H v a r u , 
je to lik o b o lj z a n im iv o , k e r d o s le j še n im a m o s is t e m a t ič n o o b ja v lje n e g a 
d r a g o c e n e g a g r a d iv a iz G r a p č e v e s p ilje , k i p a b o , u p a jm o , t u d i k m a lu do -
k o n č a n o - J . K o r o š e c
Milutin M . Garašanin: Venera iz Starčeva (Naučni
zbornik Matice Srpske, sveska I, 1950, Serija društvenih nauka, str. 267—272, 
2 sliki v tekstu).
Prazgodovinsko slikano statueto, najdemo na lokaliteti »Grad« pri 
Starčevu, ki je bila prvikrat objavljena v Moravskem arheološkem Glas­
niku 1956, sedaj ponovno objavlja avtor v zgornjem članku. Doslej so bila 
mnenja o tej statueti deljena. Avtor sam je sodil, kakor omenja v članku, 
da je statueta mnogo kasnejša in da je v zvezi s skupino tako imenovanega 
kličevačkega idola. Statueta je namreč v svojem spodnjem delu fragmen­
tirana, tako da je sprednji del popolnoma odbit. Rekonstruirana pa je bila 
tako, da je bil tudi sprednji del kakor zadnji zvončasto predstavljen, kar 
pa v podani risbi prve objave ni bilo naznačeno. Avtor skuša sedaj izvesti 
drugo rekonstrukcijo na temelju statuete, najdene v Tepe Gavra v Mezopo­
tamiji, katere podobo tudi objavlja. Ta statueta predstavlja namreč obliko 
sedeče ali pa čepeče figure. Podobno, sodi sedaj avtor, je morala biti iz­
delana tudi starčevačka figura, katero v zvezi z vsemi raznimi momenti 
časovno in kulturno uvršča v körös ali v starčevačko kulturno skupino.
Dvomim, da bi mogla biti kakršna koli direktna ali indirektna zveza 
med statueto iz Tepe Gavra in podobnimi iz Mezopotamije ter starčevačko, 
pa naj bo podobnost še tako velika. Tudi avtor ne more raztolmačiti te 
zveze in pušča to vprašanje odprto. Misli pač, da predstavlja starčevačka 
statueta člen v nepretrgani zvezi, ki povezujejo neolit Balkana in Jugoslavije 
s Prednjo Azijo. Zdi se mi, da so takšni sklepi nekoliko predrzni, četudi bi 
si to razlagali tako, da je v celem neolitskem kompleksu Jugovzhodna 
Evropa in Prednja Azija predstavljala etnično in kulturno sorodnost, katere 
korenine bi bilo treba iskati v mezolitu, kakor misli avtor. Bolj verjetno 
bi se mi zdelo, da je takšna kulturna sorodnost nastala iz družbeno raz­
vojnih, ekonomskih, geografskih, klimatskih in vseh drugih vzrokov, ki bi 
prišli v poštev. Zato pa ne morem videti kakega vpliva, oziroma med­
sebojne povezave, ki naj bi bila pogojena s kakršnim koli stikom. Moram 
pa priznati upravičenost nove razlage starčevačke statuete, seveda v kolikor 
je avtorjevo naziranje v tem pogledu pravilno. Statuet v sedečem položaju 
imamo tudi v jugoslovanskem neolitu dovolj. Avtorjevega mnenja pa na 
podlagi fotografije ni mogoče preveriti, ker je slika popolnoma neuporabna 
(zaradi slabega papirja in tiska), tako da ni razločiti niti njenih obrisov.

T o d a ž e m o m e n t, d a je s p r e d n j d e l s t a t u e t e fr a g m e n t ir a n in n a t o d o p o ln je n , 
z a v r a č a t u d i d o s e d a n je n a z ir a n je , d a je b i la n a m r e č s t a t u e t a v s v o je m 
s p o d n je m d e lu iz d e la n a z v o n č a s to . S te m p a s e v e d a o d p a d e t u d i n je n a p o ­
v e z a v a s s t a t u e t a m i t ip a k lič e v a č k e g a id o la . j g o r o ge c
Zdenko Vinski: Starohrvatske naušnice u Arheo­
loškom muzeju u Zagrebu (Starohrvatska prosvjeta, III. serija, 
svezak I, Zagreb 1949, str. 22—37, tab. L—IX.).
Ena od značilnosti nakita dalmatinsko-hrvatske kulturne skupine je 
izredna priljubljenost uhanov z jagodami. Že Karaman je v svojih delih 
in razpravah vedno poudarjal uhane te vrste. Da bi deloma izpopolnil, 
deloma pa seznanil znanstvene kroge z novimi uhani te vrste, je avtor zbral 
in objavil v zgornji razpravi gradivo, ki je v Arheološkem muzeju v 
Zagrebu. Pri tem se ni držal le okvira dalmatinske kulturne skupine, temveč 
je vzel v poštev tudi identično in sorodno gradivo, ki se je našlo izven 
ožjih meja te skupine. Pri svoji obravnavi je pa izpustil druge vrste nakita, 
kot so obsenčni obročki in podobni predmeti, prav tako pa tudi vse lite 
objekte. Cilj mu je bil le, da poda sliko razširjenosti uhanov z jagodami, 
ki so izdelani v tehniki tolčenja in filigrana in so shranjeni v Arheološkem 
muzeju v Zagrebu.
Po opisu objektov podaja avtor tudi nekaj sklepov. Tako deli uhane 
z jagodami tipološko na 4 tipe, predvsem po številu jagod. Pri tehnični iz­
delavi filigrana razlikuje avtor dve skupini, od katerih je ena vrsta apli­
cirana na podlago, druga pa ima predmet izdelan v filigranu brez podlage. 
Glede na datacijo in tudi glede na večino sklepov se avtor popolnoma sklada 
z naziranjem Lj. Karamana, včasih z manjšimi razlikami. Uhane, ki jih je 
objavil, datira avtor v glavnem v IX. in X. stoletje, medtem ko pripadajo 
nekateri tudi kasnejšemu času vse do XV. stoletja. Avtor meni, da so nastali 
takšni uhani pod bizantinskim vplivom.
N a t e m e lju v s e h s v o jih p r e u d a r k o v a v t o r s k l e p a tu d i, d a b o p o tr e b n o 
iz p o p o ln it i K a r a m a n o v o te z o in d a t a k š n i u h a n i n is o b ili le n a p r o s t o r u 
m e d Z r m a n jo in C e tin o d o m a , t e m v e č t u d i iz v e n te h m e ja . V d o d a t k u 
n a v a j a a v t o r n e k a te r e t u je in z g o d n e jš e u h a n e , k a k o r o n e iz T e b v G r č iji, 
I t a l i ji , K y m e v M a li A z i ji in T a r r o s u v S a r d in iji. T i so r a z lič n o d a t i r a n i 
o d V I I .— V I. s t o l e t ja p r e d n . e., p a d o I . s t o l e t ja n . e. T a k o d a je jo k o n č n o t i 
u h a n i a v t o r ju n o v o p o b u d o , d a iz v o r u h a n o v z ja g o d a m i, k i so ji h u p o ­
r a b l j a l i S lo v a n i, n e v id i v e č v B iz a n c u , te m v e č v a n tič n e m z la t a r s t v u .
Popolnoma upravičeno je mnenje avtorjevo, da so obstojali podobni 
uhani že davno pred n. e., vendar moramo tu razlikovati dva momenta: 
izvor takih uhanov sploh in pa izvor, od koder so jih Slovani mogli 
sprejeti. Za nas je trenutno mnogo pomembnejše drugo vprašanje. Tukaj pa 
prihajata bolj v poštev Bizanc ali Orient. Direktnega prenosa iz antike k 
Slovanom že zaradi velike časovne razlike nikakor ne moremo pričakovati. 
Že v črnomorski zlatarski industriji ob selitvi narodov takšni uhani povsem 
manjkajo. Znani pa niso niti v martinovski kulturni skupini. Seveda bi pa 
slika bila povsem drugačna, ako bi bilo mogoče ustvariti neko časovno