KONFERENCA 
O SV. MARTINU 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 5. marca 2009 • Leto XIX, št. 10 
Ljubljana, 25. februarja 


Borut Pahor o »finančni podhranjenosti« 

Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu v zadnjem obdobju veliko pozornosti namenja problemom pripadnikov slovenske manjšine v sosednjih državah. V 
Porabju smo že poročali o njihovi januarski seji, ki so jo v celoti namenili finančnim problemom Porabskih Slovencev, 4. nujna seja omenjene komisije, na katero sta prišla tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor in minister brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Boštjan Žekš, pa je bila v znamenju razprav o problematiki slovenskih manjšin v sosednjih državah. Komisija je vlado pozvala, da na vseh dvostranskih in drugih med-


Porabja 

narodnih srečanjih opozarja na nerešena vprašanja slovenske manjšine v sosednjih državah. Predstavniki Slovencev v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in 
Hrvaškem so na seji predstavili svoje aktualne probleme. Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök je spregovoril o finančnih težavah, ki jih tako kot vse ostale manjšine na Madžarskem čutijo Porabski Slovenci. Od slovenske vlade tudi pričakujejo, da bo Madžarsko opozorila, da mora dosledneje izpolnjevati obveznosti iz leta 1992 sprejetega sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic slovenski narodni manjšini v Republiki Madžarski in madžarski narodni skupnosti 
v Republiki Sloveniji. 
Borut Pahor je izpostavil, da 
je dobra novica, da slovenska 
vlada ne bo zmanjšala sred
stev za avtohtoni narodni skupnosti v Sloveniji, slaba pa, da se za ta korak odločajo v nekaterih sosednjih državah. »Slovenska država se ne odloča za to, da zaradi gospodarske krize krči sredstva za institucije narodnih skupnosti 
-ne italijanske ne madžarske -in enako pričakuje od vlad sosednjih držav,« je pojasnil premier Pahor in dodal, da enak dogovor, kot je bil dosežen z italijansko 
-kjer je le-ta slovenski manjšini po protestih vrnila milijon evrov sredstev - Slovenija pričakuje tudi z drugimi vladami sosednjih držav. Borut Pahor je še napovedal, da se bo kmalu srečal z madžarskim kolegom Ferencem Gyurcsányem, in tudi ob tej priložnosti ga bo opozoril na »finančno podhranjenost« organizacij in institucij Porabskih Slovencev. 
Silva Eöry Foto: Timotej Milanov 



Monošter – živel 825 let? 

S tem napisom je pričakala 28. februarja Monoštrčane in obiskovalce krsta na mrtvaškem odru v središču Monoštra. Krsta naj bi simbolizirala pogreb narave ob tromeji, pogreb turizma, ki ga ogroža izgradnja sežigalnice v Heiligenkreuzu, za katero je gradiščanska vlada izdala gradbeno dovoljenje pred dvema tednoma. Popoldne ob treh se je pred baročno cerkvijo zbralo kakih tisoč, tisoč dvesto ljudi, ki so jih pozdravili predstavniki civilne organizacije Pronas (Pro natura Szentgotthárd). Kot je povedal predsednik organizacije Zoltán Soós, pri sežigalnici v Heiligenkreuzu v prvi vrsti ne gre za predelavo ali reciklažo odpadkov kot pri sežigalnicah na Dunaju, temveč za podjetniško investicijo. Ta investicija hoče iz »smeti Evrope« narediti denar. Po njihovih informacijah naj bi se odpadki privažali tudi iz Italije in celo iz Bolgarije. Proti temu se moramo braniti na vse načine, tudi tako, da ne odkupimo njihove energije, da sprožimo mednarodno kampanjo zoper podjetja, ki kupujejo proizvode Lenzing, in bankam, ki naj bi dale posojila za investicijo, je povedal predsednik Soós. 

Potem se je dolga kača ljudi napotila na nekdanjo mejo do t. i. Spomenika prijateljstva, ki je bil postavljen na koncu osemdesetih in naj bi simboliziral prijateljstvo Avstrije in Madžarske, ki je pa zadnje čase precej načeto. Pri spomeniku je podžupan Monoštra József Bugán seznanil navzoče s tem, kako nevljudno se je prejšnji dan obnašal veleposlanik R Avstrije v Budimpešti do župana Monoštra Tiborja Viniczayja, ki mu je v spremstvu 50 gimnazijcev želel predati protestne razglednice občanov. Ne le da teh ni hotel prevzeti, niti ponujene roke župana ni sprejel. Demonstracija se je končala v industrijski coni Heiligenkreuz na načrtovanem mestu gradnje. Poslanka zelenih v dunajskem parlamentu Christiane Bruner je poudarila, da je tudi na Gradiščanskem in Štajerskem veliko ljudi proti sežigalnici. »Bomo vse naredili, da bi Spomenik prijateljstva ostal to, kar je.« Zdi se ji pa cinično, da želijo sežigalnico zgraditi prav ob cesti, ki se imenuje Evropska pot. 
M. Sukič 

2 


Pogovor z Ladislavom Lipičem, še lani slovenskim veleposlanikom na Madžarskem 
PREDNOSTNA NALOGA OD PRVEGA DNE: 

POMOČ SLOVENCEM V PORABJU 

Po prvem veleposlaniku na Madžarskem Ferencu Hajósu, in nato Idi Močivnik in Andreju Gerenčerju, je Ladislav Lipič postal četrti slovenski ambasador na Madžarskem. Štiriletnega mandata ni končal na željo slovenskega predsednika dr. Danila Türka, ki ga je povabil med svoje svetovalce. Tako Slovenija od konca lanskega leta nima prve osebnosti veleposlaništva na Madžarskem. Odpravnica poslov je dolgoletna sodelavka Ksenija Škrilec. Zdaj je neuradno znano, da bo zelo verjetno nova in peta veleposlanica v Budimpešti gospa Darja Bavdaž Kuret, sicer že uveljavljena diplomatka. Kdaj bo predsednik podpisal imenovanje in kdaj bo začela delo, uradno ni znano, ker gre za »paket« dvanajstih novih slovenskih veleposlanikov na različnih koncih sveta, od Dunaja do New Delhija. V pogovoru za Porabje nam Ladislav Lipič pove, da še zmeraj pozorno spremlja dogajanje na Madžarskem, ker ga zanima vse, kar se dogaja v sosedstvu, in tudi zaradi Slovencev, ki živijo na Madžarskem. »Spominjam se prvega obiska v Porabju. Takrat sem poudaril, da bo ena izmed prednosti pri delu skrb za manjšino. Upam, da je ocena táka, da sem ti dve leti in nekaj mesecev to tudi počel v okviru možnosti, ki sem jih imel. Udeleževal sem se dogodkov, ki so bili v Porabju, da pokažem, kako resno sem mislil s pomočjo našim rojakom. Predvsem zato, ker je vsak tak dogodek ali v kulturi, gospodarstvu in politiki zelo pomemben za ljudi v Porabju. Z zadovoljstvom sem se udeleževal zlasti vseh gospodarskih srečanj. Ocenjujem, da je bilo v tem obdobju narejeno precej, ampak vedeti moramo, da gre za proces in ne enkratno dejanje. Zato ne želim reči, da je bilo narejeno vse. Veleposlanik, ki bo prišel za mano, bo nadaljeval moje delo, kot sem 

jaz začel, kjer je končal prejšnji na prvi pogled ne vidi, so zelo ambasador.« pomembne tudi aktivnosti 
• Zelo dobre stike ste imeli s gospodarskih predstavnikov, Slovenci, ki živijo v Budim-ki sodelujejo pri organizaciji pešti, denimo s Slovenskim kulturnih prireditev, razstav in društvom, manjšinsko samo-slovesnosti ob državnih prazniupravo in tudi z gospodar-kih. Nasploh veliko prispevajo, skimi predstavniki. Na vseh da se Slovenci v Budimpešti sreprireditvah, in ni jih bilo čujejo in družijo. Bilo je kar ne-
Nekdanji veleposlanik Ladislav Lipič s soprogo, predsednica Slovenskega društva v Budimpešti Irena Pavlič in predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnök na odlično obiskani prireditvi na slovenskem veleposlaništvu. Tako dobro so bile obiskane domala vse prireditve. 
malo, je bil zelo dober obisk. Denimo za slovenski kulturni praznik in na slovesnosti ob 500-letnici rojstva Primoža Trubarja in na številnih drugih? 
»Res je, zelo pristne stike sem navezal s Slovenci, ki živijo in delajo v Budimpešti, tako z onimi, ki so se v svoje glavno mesto priselili iz Porabja, kakor z gospodarskimi predstavniki slovenskih podjetij. Na žalost je tudi v budimpeštanskih slovenskih organizacijah tako, da društvo vodijo starejši ljudje, ki delajo tako dobro, kakor da bi bili vsak dan mlajši. Reči hočem, da je škoda, ker ni več mladih. Posameznikom in celoti gre zahvala, da se je ohranil slovenski jezik. Upam, da bodo nadaljevali s slovenskimi tečaji v Slovenskem društvu, kjer smo pomagali tudi iz veleposlaništva. Enako velja tudi za univerzo, in želim, da bodo povsod izkušnje in znanje prenašali na mlajši rod. Čeprav se kaj pomembnih dogodkov, tudi ob našem predsedovanju Evropski uniji, pa tudi ob drugih priložnostih. Pomembni so stiki veleposlaništva s porabskimi narodnostnimi organizacijami in generalnim konzulatom v Monoštru. Kot nadaljevanje dela v prejšnjih letih se je povečala prepoznavnost Slovencev v Budimpešti.« 
• Med vašim mandatom so bile tri seje mešane komisije, kjer so ocenjevali uresničevanje Sporazuma o zagotavljanju posebnih pravic prekmurskim Madžarom in Porabskim Slovencem, ter se dogovarjali za konkretne naloge. Bila je tudi prva skupna seja slovenske in madžarske vlade v Lendavi in Monoštru. Toda rezultati teh sej niso ravno vzpodbudni, zlasti kar se tiče Porabskih Slovencev. 
»Prva skupna seja slovenske in madžarske vlade je bila izjemna priložnost za krepitev sodelovanja med državama na vseh področjih, tudi na gospodarskem. V tem obdobju se je povečala gospodarska menjava med državama in trend se vsaj za zdaj kljub recesiji nadaljuje. Tudi seje mešane komisije, na katerih sem sodeloval, so prispevale k temu, da se je na Madžarskem več govorilo o Slovencih in Sloveniji, pa tudi 

o madžarski narodnosti v Sloveniji. Seje mešane komisije so pomembne še zlasti zdaj, ko se glasneje poudarja potreba po uresničevanju obveznosti iz velikokrat omenjenega Sporazuma iz leta 1992, pa tudi iz drugih meddržavnih dogovorov, ki jih je kar nekaj. O nalogah med manjšinama sta se pogovarjala tudi dr. László Sólyom in dr. Danilo Türk, ko je bil slovenski predsednik na obisku v Budimpešti. Tedaj je slovenski predsednik opisal položaj prekmurskih Madžarov in izrazil pričakovanje in pogled, kakšen naj bi bil položaj Slovencev v Porabju. Prepričan sem, da bodo pogovori na najvišji ravni in tudi, da imamo ministra za Slovence v sosednjih državah in po svetu akademika dr. Boštjana Žekša, prispevali k urejanju položaja Slovencev na Madžarskem. Upoštevati moramo tudi specifične okoliščine, v katerih živita manjšini. Velika razlika, ki je nastala v preteklosti, se ne dá zmanjšati v kratkem času, lahko pa storimo, da se ne povečuje. Zelo pomemben se mi zdi gospodarski razvoj Porabja. Tu je bistveno več težav, kot smo pripravljeni priznati. Ne samo zaradi gospodarske krize, ampak če odkrito povem, ako kapital ne vidi interesa, potem se nič ne zgodi. Če ni pravega odziva tudi s tiste strani, kjer bi se kapital moral pojaviti, poteka proces razvoja še počasneje. Zato je potrebno veliko aktivnosti pri vseh, ki delajo na tem področju. Prepričan sem, da je prava pot delo agencije, ki jo vodi gospa Andreja Kovač. Porabju moramo ponuditi razvojne programe, ki jih za to poklicani morajo uresničiti. Seveda ne pomeni, da ni potrebno od madžarske države zahtevati, kar je sama zagotovila na področju od izobraževanja do gradnje ceste med Gornjim Senikom in Verico. Zelo upam, da si predsednik madžarske vlade ne bo dovolil tega, da ga ob naslednji skupni seji vlad sloven-ski predsednik vpraša, zakaj še niso začeli z obnovo ceste. Prepričan sem, da bo gospod Ferenc Gyurcsány na to pozoren in da bodo ob drugi skupni seji vsaj zabrneli stroji. 
• Potekajo aktivne priprave na drugo skupno sejo madžarske in slovenske vlade in na sejo mešane komisije o manjšinskem sporazumu. Seji bosta kmalu, predvidoma aprila. Kot je na pogovoru 
o gospodarskem sodelovanju med Slovenijo in Madžarsko povedal madžarski veleposlanik József Czukor, bosta vladi namenili veliko pozornost prometnim povezavam in regionalnemu razvoju? 
»Na drugi skupni seji ne bodo poudarki zgolj na infrastrukturi in regionalnem sodelovanju. Veliko je tem, o katerih se vladi lahko pogovarjata in morata pogovarjati, in med le-te sodita tudi manjšini. Tudi vprašanje zastopstva manjšin v parlamentu ni nerešljivo. To vprašanje je madžarskemu predsedniku izrecno postavil tudi naš predsednik ob obisku v Budimpešti in dobil zagotovilo, da bodo zastopanost v parlamentu uredili. Prepričan sem, da je na Madžarskem kar nekaj politikov, ki iskreno želijo, da bi manjšine dobile svoje poslanske sedeže, vendar bo težko priti do političnega soglasja, ker gre za trinajst manjšin. Za zastopanost manjšin se zavzema tudi predsednica parlamenta Katalin Szili.« 
Ernest Ružič 
Porabje, 5. marca 2009 

3 

Kelko narodov, telko šeg – 6 



Gizdav sam, jer sam Hervat 
nücali. Rovatke, šteri so prišli na Vogrsko, so se brž cüjvzeli. Zatok tö, ka so vsi Rovatke katoličanske vöre bili. Eške gnesnaden so fejst vörni, dostakrat odijo na Marijino prauško. Paversko lüstvo je inda zvekšoga na njivaj delalo ali maro držalo. Kauli Peča so se tisti Rovati, šteri so z Bosnije prišli, z grauzdjom pa vinom spravlali, gračenke so tö meli. Stari papéri pravijo, ka so v Peči Nemci bejlo, Rovatke 
bole rdečo vino pili, Vaugrom pa vseedno bilau. Indri v Baranji so kapüsto, v Kalocsi pa radeči prpeu pauvali. Tau papriko so nej v golaž ali v klobase dejvali, liki so nücali kak vrastvo. Pri Müri so Rovatke dosta konjov meli pa so se spravlali s šifti, lovili ribe tö, kak drügo lüstvo pri vodaj. Gradiščanski Rovati so v vekši varašaj (Sopron, Somboteu) 
kak delavci po fabrikaj delali. Pred stau lejtami se je dosta Rovatov spakivalo v Meriko. Varašansko lüstvo je tö bilau med Rovati. V Baji so za varaške prejdnje Rovate tö vöodebrali, na začetki 19. stoletja pa je je dosta v Budi živelo. Ništerni brodijo, ka so leta 1848 vsi Rovatke prauti vogrski revoluciji bili. Tau je istina za Rovate iz gnešnje Rovačke, depa vogrski Rovatke so Vaugrom pomagali kak sodacke tö. Po Trianoni so domanji Rovatke zgibili stike z matičnov domovinov, ništerne je nauva grajnca na dvauje prejkvrezala. Gradiščanski Rovatke živijo od tistoga mau v trej rosagaj (Vogrska, Avstrija, Slovaška). Za Horthyna z rovačkim imenom niške nej mogo dobre slüžbe dobiti, zatok je dosta Rovatov imena na vogrsko vöminilo. Po drügoj bojni so oprli rovačke šaule pri nas, depa gda se je Tito s Stalinom svado, so dosta Rovatov dojzaprli ali odpelali na Hortobágy. Kisnej so se na šaulaj samo »srbsko-hrvatski« leko včili, ka je bole srbski gezik biu. Po socializmi je Rovačka država sam svoj rosag gratala, od tistoga mau dosta pomaga Rovatom na Vogrskom. Če eden Rovat šké, leko dobi rovačko državljanstvo (állampolgár-


ság), aj žive gdekoli na svejti. Rovatke pri Dravi za vüzem takše stare pesmi spejvajo, štere so eške s poganjski cajtov. V ednoj pesmi djelen z zlatimi orami vöobrné drejvo pa sreča tri matere z detetami. Edno dejte je sunce, drügo mejsec, tretje pa dež. Sunce segrejva srmake, mejsec sprevaja vandraše, dež pa nauvi žitek na paule prinesé. Mlade dekle so za vüzem njine botre pred cerkev pelale, ka aj bi tam »kolo« plesale, pa tak vözraščene gratale. Mlade »vile« (tündérek) mladim pojbom vino davajo, ka aj bi se v nji zalübili. Starim moškim nika ne davajo, raj vkrajvlegéjo. Če 
dekla pojbi djabko dá ali od njega djabko vzeme, znamenüje, ka se šké ženiti. Najbole erična rovačka šega so fašenski »bušonge« iz Mohača. Ta šega je že tristau lejt stara, moški eške gnes takše maske na sé dejejo, štere oré majo pa so namazane s svinjskov krvjauv. Bundo majo z birkeče kauže, njine lače so šurke. Z malimi zvonci veuko larmo napravijo, z botami postrašüjejo. (Takši so, kak »ku
renti« v Sloveniji.) Mlade dekle malo poškipajo, ka aj bi konaupla bole rasla. Če pridejo v kakši ram, jim more vertinja kapüsto pa vino dati, ka aj bi sreča pri rami ostala. Sku-pine »bušonov« so se inda včási svadile, pa se bile tö. V ništerni rovački vesnicaj so za risauske svetke deset lejt stare dekle ojdle po vesi, ka bi vertom »kralice« plesale. Sedem ali devet je je bilau, kralica je na srejdi na tüma sejdla, drüge dekle so kaulivrat plesale. Ništerne so sable v rokej mejle, edna je 
dare zbirala. Zvekšoga so do-bile djajca. Na konci pesmi je kralica vankiš v luft lüčala, ka aj bi konaupla viska zrasla. Po statistiki iz leta 2001 na Vogrskom petnajset gezero Rovatov živi. Njine organizacije so gvüšne, ka je je dosta več, kauli osemdeset-devetdeset gezero. Šest takši vesnic geste v rosagi, gde se je več kak polonje lüstva za Rovate zglasilo (med njimi Petrovo selo pa Narda v Železnoj županiji). Rovatke so rejsan »gizdavi«, ponosni, ka so Rovatke. Dosta bi se leko od nji navčili, če so že nam Slovencom najbližiša žlata. 
-dm-
Naslova zdajšnjoga pisanja venak ranč nej trbej na slovenski dojobrnauti. Telko samo za razloček: v našoj rejči znamenüje rejč ’gizdavi’ nika lagvoga, pri Rovataj (Hrvatih) pa je sploj pozitivna. Rovatke na Vogrskom so tista manjšina, štera v sebi največ 
fele skupin má. Te so v ovaškom cajti, z ovaški krajin na gnešnjo Vogrsko prišli pa eške malo ovak gučijo tö. V našom rosagi gnes sedem fele rovačkoga lüstva geste. Rovački gezik má tri veuke dialekte ali domanje rejči, najvekši razloček je v tom, kak se spitavajo: »kaj je?«, »što je?« ali »ča je?«. Med vogrskimi Rovati, šteri v sedmi županijaj, v štirideseti vesnicaj živejo, najdemo vse tri rejči. Rovački rosag je devetstau lejt pod krono svetoga Štefana slišo. Največ Rovatov je na gnešnjo Vogrsko prišlo v törski cajtaj, med 15. pa 18. stoletjom. Najoprvin so k nam prišli tisti, štere Porabski Slovenci najbole poznamo, tau so gradiščanski Rovatke. Uni živejo v županijaj Vas, Győr-Moson-Sopron pa v sausadnjom Burgenlandi. Gnes 

V naši novinaj leko dosta štete o tom, kak so živeli, kakše šege majo pa ka gnesnaden delajo Slovenci na Vogrskom. V rosagi pa geste dvanajset drügi manjšin, štere so fejst ovaške od nas, majo ovaške šege, zgodovino, vöro pa gezik. V vsikšoj nauvoj številki Vam zatau na kratki nutpokažemo edno od tej manjšin.
nücajo v svoji knigaj, novinaj domanjo rejč, štero se mlajši v šauli tö včijo. Na zahodni tau Vogrske so pribejžali te, gda so v njini rojstni krajinaj Törki gospodari gratali. Zvün nji najdemo Rovate pri Müri pa pri Dravi, ranč pri rovačkoj grajnci. Čednjaki 

 »Bušo« maškare iz Mohača 

pravijo, ka so se v törski cajtaj v gauščaj pa mlakaj dobro skrili, tak so leko gorostali na svojoj zemli, na štero so prišli prej že za cajta Arpadovi Vaugrov. Drüga skupina Rovatov so »Šokaci«, njino ime je inda cona bila za katoličane ali pa Rovate na Balkani. V okaulici varaša Baja živejo takzvani »Bunjevci«. Oprvin so brodili, ka so svoje ime dobili od potoka Buna v Bosniji pa ka so katoličanski Srbi ali posabin narod. (Leta 2006 so steli, ka aj bi na Vogrskom ejkstra manjšina gratali, depa se jim je nej prišikalo.) Gnes tak brodijo, ka so ime od maloga kamlovoga rama »bunja« dobili pa ka so Rovatke. Ništerni čednjaki mislijo, ka je vsikši štrti Rovat Bunjevac. Slejdnja skupina so takzvani »Raci«, šteri pri Donavi živejo. Njino ime so oprvin samo za Srbe 


Porabje, 5. marca 2009 

4 







Držinske štorije (6) 

Vsakša držina ma svojo štorijo, svojo pripovejst, stero največkrat poznajo samo členi držine pa kakšni sausedge, dapa vse oni tö nej. Spomini segajo nazaj največkrat do stari starišov, če so stariške kaj pripovejdali o njij, na živlenje stari starišov pa starišov se pa tisti, steri te zgodbe pripovejdajo, sami tö spominajo. Ema Sukič je zdaj v Sakalauvcaj gorziskala Elzo Kondor (Makoš), po domanje Petjino Böško, stero je živlenjska paut iz male vesi odpelala v velki varaš v Meriki pa nazaj. 
 Okau sam zgibila 
»Dja sam bila šesta med mlaj-me vrezali, dapa okau so mi ši, rojena sam bila 1936. leta. mogli vövzeti, ka je nej bilau Mati so te že 36 lejt stari bili, pomaganje. Takšno bolezen sam vöprestala, ka je tau nej za povedati. Tri tjedne sam v špitalaj bila, nejsam mogla nika djesti, če sam kaj pogejla, tisto sam vse vözmetala. Tak sam prej lagvo vögledala, ka so doktorge mislili, ka mergém. Baug je ovak zračuno, gda mi je rezaj cejliti začno, te sam dja tö nazaj k sebi prišla. Za tri tjedne so me starištje domau pripelali iz špital. Moje padaškinje so 
me vse gledat prišle, te sam gda so me rodili. Tistoga ipa, že malo bola vesela bila. Tau stera ženska je pri tej lejtaj ro-se mi je nauro vidlo, zakoj so dila, so go že za staro držali. meni starištje nej pistili, ka bi Dapa po tistom za tri lejta so si poglednila okau, stero sam mati eštje gnauk noseči gra-eštje itak mejla notrazvezano. tali pa so rodili dvojke. Baug Gnauk sve z materdjov same njim je pomago, ka so nas go-bile doma, ona je nika venej razranili pa do krüja spravili. delala, dja sam pa brž vzela Lejta so brž šle, sam v šaulo gledalo, povoj (kötszer) sam prišla, gda sam v sedmi klas kraj obrnaula, pa te sam viojdla, te me je velka nesreča dla, ka gde sam prva okau dosegnola. Mlajši smo venej mejla, tam samo edno prazna dvauri bili med odmorom no lüknjo mam. Strašno sam (szünet), pa smo se šalili Kralj, začnila djaukati, od velkoga daj nam sodaka (Királyom, djoja sam omedlejla. Mati so királyom, adj egy katonát). notraprileteli, gda sam k sebi Dejkle smo na ogarda z vrnji prišla, je že doktor tö tam biu. kraj bile, podje pa spodnji Sestre so tö vse vtjüp priletele kraj. Gda smo leteli prauto ed-pa so me trauštale. Pa doktor noma drugoma, sam strašno mi je tö pravo, naj ne djaučem bolezen začütila v mojoj okej. tak fejst, ka dobim okau, isti-Sam se zgrabila z rokauv za na, ka s tistov nemo vidla, ka okau pa mi je lagvo gratalo. de iz glažojne, dapa ovak nede Školnik je prej včasin prišo pa velkoga razločka med dvöma. je pito, ka se je zgodilo. Tam Za toga volo mo prej se leko pri meni je eno strejto prečnjo ženila, ka lejpa dekla gratam. (kos strešnika) najšo, krvava Vej pa po svejti prej prevnauje bila. Zavolo tiste prečnje je go takšni lidi živi, steri samo pred mojim zdravim okaum edno okau majo, pa kelko naveke kmica gratala. So takšni, steri nika ne vidijo pa me včasin v špitale pelali, so morajo svoj žitek v vekivečnoj 

God in rojstni 
den vküper 

Lepau je, ka vsakšo leto mamo dneve, gda pozdravlamo, čestitamo za kakšne svetke. Tau je tak v družini, v drüštvi, pri kulturni skupinaj. Vsakšoma dobro spadne, če ga pozdravimo za god (névnap) ali rojstni den. Tau znamenüje, ka poštüvlemo eden drugoga. Pri varaškij ljudskij pevkaj se zdaj nikak tak godi, ka skurok vsakšo leto svetimo kakšno pevko, stera ma okrogli (kerek) rojstni den. Tak je bilau tau lani pri naši mentorici Mariji Rituperovi pa pri pevki Ani Sukičovoj. 

Nej tak dugo nazaj smo pozdravlali Aranko Schwarcz. Ona drži vküper našo skupino, nam telefonira, se z nami zguči, kama mo šli popejvat, gda mamo probe ptt. Zatok smo njau malo »na vekše« pozdravlali, naj drugi tö znajo, ka tau leto za njau nej takšno navadno kak vsikšo drugo leto. Drüge pevke smo si malo vküpzgučale, ka bi ji leko pripravile za presenečenje (meglepetés). Naša Margit Korpič vsigdar ma kakšno idejo. Dala je napraviti košar s sedemdesetimi bonboni pa lejpi püšeu rauž. Vse tau je dala pripelati na našo probo. Gda smo Aranko pozdravili, smo vidli, ka ji je nej vseedno bilau, kumin je kakšne reči iz sebe spravila, tak smo go presenetili. Mi smo njoj pa samo spejvale, Kelko kaplic, telko let… »Kaplice« nam je pa ona prinesla. Želejmo ji dosta zdravja, srečo, veselje in nejnazadnje dosta pejnez. Bog naj da, ka de ešče dugo lejt leko spejvala z nami. 
M. Svetec 
kmici živeti. (šivilja). Gda sam vö iz šaule Tau so naši lagvo naredli, ka prišla, te sam v gauško išla de-so mi nej vöovadili, ka sam lat, tam smo flanco sadili, vö okau zgibila. Če bi mi včasin iz flance travo kosili, v gracaj prajli, te bi me nej takšen vel-flanco plejli. Telko pejnez sam ki šok zaojdo, gda sam sama si dun prislüžila, ka je meni od sebe goraprišla. Dapa tak trbelo, ka sam nej vse od starimislim, ka so mi zatok nej šov čakala. Venej v gauški na ovadili, ka sam trno betež-dobrom lufti je veselo bilau na bila. Težko mi je bilau se delati, dobra banda je tö bila, vcujvzeti, ka samo na edno vsi smo mladi bili. Te sam se okau vidim. Pri sedmom klasi že v srci malo pomirila, sam mi je pau leta falilo iz šaule, nej kazala svojo bolečino, tam dapa zatok sam svoj ausmi sam se vönadjaukala, gde me klas zgotauvila. Za oké volo je ništje nej vido.« sam se nej mogla tadala včiti, (se nadaljuje) dja bi trno rada bila sobolica Zapisala: Ema Sukič 
Porabje, 5. marca 2009 

5 

Sombotel 



Konferenca o sv. Martinu 

Z naslovom »Srednjeevropski spomeniki kulta sv. Martina« je bila tri mesece na ogled razstava v Galeriji v Szombathelyu. Čaščenje svetega Martina je del skupne kulturne dediščine, ki povezuje evropska mesta, kjer je Martin živel in deloval (Savaria, Pavia, Amiens, Tours, Worms) ter duhovno združuje tudi »Marti-nova naselja« v Panoniji v zahodnem delu Karpatskega bazena. V sombotelski galeriji je bilo razstavljenih več kot sto izvirnih eksponatov (kipov, slik, grafik, knjig, tekstilij, nakita in pečatov) iz obdobja od zgodnjega srednjega veka do 20. stoletja. Razstavljene eksponate so dopolnjevali posnetki in kopije nepremičnih spomenikov (fresk, poslikanih oken, krilnih oltarjev, javnih kipov ipd.) V času razstave je bilo več kulturnih prireditev: organizirani ogledi razstave v Galeriji ter v Centru za obiskovalce sv. Martina, koncert in konferenca. V Galeriji je bila 19. februarja konferenca »O najnovejših rezultatih raziskav sv. Martina«. Udeležence je pozdravil sombotelski škof dr. András Veres. Od trinajstih predavateljev je ena 

(Beatrix Gombosi) pripravila tudi fotorazstavo o stenskih slikah Marije s plaščem v srednjeveških cerkvah na Madžarskem. Taka upodobitev se pojavi v cerkvah sv. Martina zaradi tega, ker je praznik Marije s plaščem v nedeljo, ki je najbližja prazniku sv. Martina (11. november). Na razstavi je tudi akvarel Istvána Gróha, ki je leta 1903 napravil kopijo freske v martjanski cerkvi -Marije zavetnice s plaščem. Predavatelji so predstavili najpomembnejše Martinove upodobitve (vojaka, meniha, puščavnika, škofa) v kodeksih, cerkvenih pesmih, na zunanjih stenah katedral (npr. Pariz), na oltarjih in celo na zvonovih (npr. Tápiószentmárton). Martin se pojavi tudi v ljudskem izročilu. Splošno znano je, da na martinovo postane iz mošta vino. Na madžarskem etničnem ozemlju so na martinovo pekli štruklje iz razvlečenega testa, da bi tudi Martin razvlekel nad ljudmi svoj plašč v zaščito. Eden od predavateljev je posvetil posebno pozornost upodobitvam svetega Martina v »madžarski obleki«. V sombotelski cerkvi sv. Martina se nahaja slika, na kateri so v madžarskih oblekah tudi rimski vojaki. Posebnost upodobitve sv. Martina je, da njegov obraz nosi poteze grofice Batthyány, ki je dala obnoviti cerkev v današnji podobi. Na konferenci je slovenski umetnostni zgodovinar Janez Balažic predaval o kultu sv. Martina na srednjeveških stenskih slikah v Sloveniji. Nekatere motive je primerjal s podobnimi v srednjeevropskih cerkvah. Posebno pozornost je posvetil cerkvi sv. Martina v Martjancih in v Šmartnem na Pohorju. V zadnji so freske iz 13. stoletja našli šele leta 2000 pod plastmi ometa. Predavanja bodo objavljena v zborniku. 
Marija Kozar 


Penzionisti so se veselo 
meli na fašenek 

Porabsko slovensko društvo penzionistov je melo svojo letošnjo prvo prireditev 22. februara na fašensko nedelo. Fašenek so inda svejta trno 
držali po naši vasnicaj, so se nutnaravnali, po vesi so ojdli Fašenki pa Lenke s fudašom, na fašenski torek večer so meli bal, gde so plesali »za kusto repo, dugi len«. Mi smo tau od naši starišov vidli, ka se na fašenek mora vsebola norčasto opraviti, veseliti, vej pa po tistim se s pepenico začne post. Zatok smo pa 22. februara organizirali fašensko prireditev, pa smo prosili člene drüštva, naj se notnaravnejo (našemijo). Pred povorko smo pripravili kulturni program, v sterom povorko. Lepo se njim zahvalimo, ka so sprejeli našo pozvanje, nam pripravili lejpi program pa sodelovali na maškaradi. Zahvalim se vsejm 

našim penzionistom tö, sterim se je nej vnaužalo nutopraviti. Tau je tak zanimivo, ka sploj ne vejmo, sto je pod maškarami! Hvala lepa vsejm ženskam, stere so tapovedale, kak je bilau za fašenek, gda so one eške mlade bile. Ranč tak baug plati vsem ženskam, stere so pekle na tau prireditev. Trno zadovolni smo bili z muzikantom Lajčinom Nemecom tö. Tak smo se zgučali, da de on eške dostakrat skrbo za našo dobro volau, pa za vse tiste, stere podplatke srbijo, gda muziko čüjejo. 



je nastaupilo Kulturno društvo doma starejših občanov iz Rakičana. Plesali so, vice gučali, kratko igro zašpilali. Potistim so se pa z nami vred v maškare opravili pa šli na 

Marija Svetec 

Porabje, 5. marca 2009 

6 




»Dosta dobroga sam nej mejla v živlejnji« 

Samo naj zdravje baude, drügo se že ne šte, če zdravje maš, te že nikak baude, pravijo večkrat starejši. Dapa ta rejč ka nikak, zato dosta vse leko pomeni. Leko si zdrav pa se itak mantraš v cejlom živlejnji. Kak bi pa te bilau najbaukše. Vejn tak, če maš zdravje, pejneze, pa srečno živeš dočas, ka ne merješ. Dapa vejmo, tašo se rejdko zgodi, bola samo v pravljici, zato ka iz tej trej besed edna vsigdar fali. Od tauga sam spitavo Marijo Tibolo iz Büdinec, štera je že osemdesetdevet lejt stara. 
• Marija, kak trbej živeti, če človek taša lejpa lejta ške zadobiti, kak ste je vi zadobili? 
»Sto ti pa tau vej? Gda sam dja mala bila, dja sam tü večkrat betežna bila. Trikrat so me opererali. Gnauk na žuč, gnauk na obisti (ledvice), zato ka sam kamen mejla, gnauk so me pa vrezali na slepič (vakbél). Name je žuč bolo, tak so me z rešilcom odpelali, pa itak so mi zdrav slepič vövzeli. Gda je tau glaven pader vpamet vzejo, je začno djajckati ka jaj, jaj. Ka jaj, jaj, pitam njega. Vej pa zdrav slepič so vam vözeli, pravi on. Vrag si s slepičom, naj ga majo, če njim ga trbej, sam prajla. Na pa te za en mejsec so me znauva opererali, zato ka sam žučne kamne mejla. Telko, ka sam betežna bila, ovak baugi hvala, name nika ne boli.« 
• Leko zato, ka gda ste mladi bili, te ste skrb meli nase. 
»Vraga sam skrb mejla. Vejš, kak velko srmastvo je bilau, nej smo meli djesti, nej krüja, nej gvanta. Kak sam se te leko skrb mejla. Štiri detete sam mejla, nje sam šanalivala, nej sebe.« 
• Vi ste iz Andovec prišli se v Büdince, kelšoga leta je bilau tau? 
»1943. leta ranč na fašenek, te sva se ženila, pa potistim sam prišla se v Büdince.« 
• Kak ste se spoznali z možaum? 


»Dja sam najprvin v Andovci z ednim odla, samo te me je napelo. Rutjivo je za sodaka, pa gda je pismo piso domau, te je nej samo meni piso, liki ednoj drugoj tü. Dja sam tau zvejdla, ka laže, pa ka pisme sam od njega dobila, tiste sam ma vse nazaj poslala. Potistim je mena piso, če mo se dja z drugim ženila, te domau pride, name pa sebe tastrli pri cerkvi. Dapa prejdnji so tau zvedli, pa so ga nej pistili domau. Z možaum sam se dja na veselici spoznala, tü v Büdinci. Dekle smo dostakrat prejkprišle se, dapa andovskim ladjenom se je tau nej vidlo. Za volo tauga so se podje dostakrat tak bili kak vsej vrazgé.« 
• Kakšni podje? 
»Podje s Slavskoga pa Vogrskoga. Mi smo tö vrazgé bile, zato ka smo mi Slave 
štejmale, tau se je pa nej vidlo Andovčanom. Tak so se vküpzgrabili, ka so se ešče z lanci bili. Bilau tak, ka so ešče v bolnico prišli. Dapa zato je sploj veselo pa lejpo bilau. Tak smo popejvali, ka je vse štrmelo, ešče te tö, gda smo delali. Mi smo na repo ojdli, sprtulejt smo odišli pa samo djeseni smo domau prišli. Cejli den vanej na sonci smo se pekli. Ta mladina si tau že ranč ne vej premisliti, kak je te bilau, zdaj gda že vse 
majo.« 
• Gda ste se oženili, potistim ste nagausta domau ojdli? 
»Sprvoga sam ojdla, samo potistim je že granica bila, pa sam nej mogla. Osem lejt je tašlau, ka sam mater nej vidla, žalostno, dapa sledkar več tö nej. Ranč smo s capami mlatili, gda je gnauk samo pisma prišla, ka so mati betežni, pa če leko, te naj go poglednem. Red-no sam ešče pismo ranč ta nej preštejla, gda sam čüla, ka zvonijo v Andovci. Dja sam možej včasin prajla, ka so vejn mati mrli. Brž sam vö na granico üšla, pa sam srečo mejla, ka tam so s kravi poganjali, šteri so mi prajli, ka je rejsan mati mrla, pa ka zranja baude pokapanje. Te sam pravla, ka mo üšla na pokapanje, če me na granici včasin bujejo. Pa tak je bilau. Drugi den sam mlajšom pravla, naj krave vöpistijo past, zato ka dja na pogreb dem. Če gnes ne pridem domau, te drugi den, sam ešče nazaj skričala njim. Dapa nej je tak bilau, več dnevov je tašlau, dočas ka sam domau prišla.« 

• Zaka? 

»Zato ka gda je konec pokapanja bilau, v Števanovci pred krčmauv so me že čakali sodacke. Nekak je zglaso, pa so prišli pomé. Od tam so me v Varaš pelali v kasarnjo, pa cejlo nauč sam tam bejla. Drugi den so me spitavali malo, pa so prajli, ka podnek do me pelali na tromejo, pa tam me prejkdajo našim. Tak je bilau, prejk so me dali, pa naši so me pelali v Soboto v vauzo, pa sam edno nauč tam tü mogla cigel dolaslüžiti. Sprvoga sam se tak zbojala, zato ka eden mi tam pravo, ka zatau, ka sam prejkstaupila mejo, šest mejsecov vauze dobim. Dapa nej je tak bilau, drugi den s cugom sam se domau pelala. Večkrat so me prejdnji pitali, zaka sam tašo delala. Dja sam pa samo telko prajla: ‚Če bi nej üšla na pokapanje, tau bi si te v cejlom živlejnji nej odpistila.’« 
• Gnes je fašenek, krofline mate spečeno, vejn čakate Fašenka pa Lenko, nej? 
»A, gnesden že niške ne odi kauli kak gnauksvejta. Zdaj že samo mlajši pridejo malo plesat pa popejvat, malo njim krofline damo, pa te dejo tadala. Dja sam ešče kapüsto pa mesau tü sküjala, kak je tau po navadi, dapa po pravici tašoga reda so svinski rep sküjali. Vütro de papanica, te pa gra napravimo. Na mali fašenek se te ešče gnauk leko djej mesau, potistim pa že do vüzma nika nej. Gda je mali fašenek taminau, te so cejlo posaudo z vraučo vodau tazaprali, pa mesa je že več nej bilau. Te bi djejla mesau, da ga nej bilau, dapa zdaj mi že nej trbej, zaman sam puno mesa. Zato pa človek naj te pidje pa djej gda leko, gda je mladi, gda že več ne more, te ma že zaman kakoli ponüjejo.« 
Karel Holec 

»Tü je prepovedano loviti ribe,« pravi čuvaj divjomi ribiči, »mogli 
te plačati štrajf, dvejdjezero forintov.« 
»Tak,« pravi ribič. »Dja sploj ne lovin ribe, liki včin plavati črve.« 
»No, črv nema kopalk, zatou te mogli plačati eške sedemstou forintov štrajfa, ka se nej smej nagi kaupati.« 

Pijani goust šče plačati večerjo. 
»Djo sam pečenko, praženi krompir, šalato pa pivo.« 
»Šalate vam nemo računali, tisto so bile rauže v vazi.« 

»Pajdaš, ti vörješ, ka je leko bio človek v prejšnjom žitki kakšna 
žival? 
»Tou je zato velka norija! Tou je nej mogouče!« 
»Dja pa vörjem! Nigdar sam bio en velki somar.« 
»Gda pa?« 
»Te, gda sam tebi pejnaze na pousadbo dao!« 

»Gospod doktor, včeraj sam se pelo z motorom prauti daumi pa 
sam nagnauk začüto velko bolečino.« 
»Gde pa?« 
»Med Gorenjim Senikom pa Slovensko vesjauv.« 

Porabje, 5. marca 2009 

7 


SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA 
Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej 
kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi 
noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj 

se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… 
Od kejc je prišla, je nej niške vedo. Samo se je tam stavila na svojoj pouti, ka si malo spočine. Samo nagnouk je bila tam med njimi. Uni skur vcejlak črne srake, una pa skur vcejlak bejla. Vej je pa tou tak na toum svejti. Tam gde je črno, mora bejlo tö biti. Pa je tak na svejti bejla sraka tö. Prajla je, ka njoj je menje Bejlamlaka. Tak nagnouk so srake začnole zazavati srako Črnomlako. Gizdava, kakšna je, je brž priletejla. Gda je zaglednola srako Bejlomlako, so njoj skur oči vöspadnola. Kak bi pa nej, vej pa je vcejlak ovakša bila. Kak bi pa nej, vej do go pa vsi gledali. Gledali so go pa li samo geledali, zato ka so takšno eške nej nigdar vidli. Pa je zato gratala sraka Črnamlaka nevoškena. Kak bi pa nej, vej je pa nej več mogla biti gizdava kak vsigdar. Trbej povedati tou tö, ka se je sraki Bejlimlaki tou trno vidlo. Se njoj je vidlo, ka so go vsi tak gledali. Pa je eške bole gizdava leko bila. Sraki Črnimlaki je tou pomalek že više prišlo. Pa se je začnola gor gemati. 
-Ti si gvüšno perdje farbaš. Ka je tou nej mogou-



SRAKA BEJLAMLAKA 

če, ka bi kakša sraka vcejlak bejla bila. Na, skur vcejlak bejla, njoj je gučala. 
-Nej, nej, nej, nika se ne farbam. Ge sam takša na svejt prišla vö iz djajca, ka sta ga segrejvala moja mama sraka pa ata sraka. Naše staro držinsko gnejzdo pa je bilou na drejvi više edni mlak. Tej mlake pa se zovejo Bejle mlake. No, pa zato, ka sam se tam vözvalila pa ka sam skur cejla bejla, sam gé sraka Bejlamlaka, njim je tumačila. 
-Ne guči ti meni, gvüšno se farbaš, si je nej dala valati sraka Črnamlaka. 
-Nej, gvüšno, ka se ne farbam. Ge sam takšna že od vsigdar. Na pa pogledni, si je s klünom vöpotegnola pero pa jo dala Črnimlaki. Gledala je bejlo pero. Pa so ga gledale druge srake tö. Obračale so ga proti sunci, ga držale vcejlak pred očami, dapa nika je nej vövidlo, ka bi bilou farbano. Sraka Črnamlaka je prosila Bejlomlako, če leko pero njoj ostane. 
-Leko, leko, je prajla pa letela tadale, ka si je že spočinoula. Ja, zdaj je gratala sraka Črnamlaka eške trikrat bole gizdava. Tak nagnouk si je bejlo pero zateknola zmejs med svoje najbole črne. Druge srake so go gledale pa se njim je zato vidla malo ovakša, malo čüdna. 
-Ja, ja, samo me gledajte! Ge sam zdaj po nouvom sraka Bejlamlaka, se je valila pa lejtala es pa 
ta pa srakala na cejli glas. 
Na drugi den je nej pera mejla nut zateknjenoga. 
Doma v gnejzdi ga je njala. Pa so go zato druge srake pitale, gde je tanjala pero. 

-Doma ga mam. Vej pa ne morem biti vsikši den sraka Bejlamlaka. Vej bi pa vsikša od vas od nevoškenosti gora poučila. Zato sam gnes samo sraka Črnamlaka. Tam nin za tri dni mo pa leko znouva Bejlamlaka, nji je tumačila pa iskala, kaj leko ger vkradne. 
Miki Roš 

Porabje, 5. marca 2009 


PETEK, 06.03.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, 
DOBRO JUTRO, 9.10 TROJČICE: BELI OČNJAK, RIS., 9.35 MARATONKA, KRATKI FILM, 9.50 ENAJSTA ŠOLA, 10.25 DOLGCAJT, 11.20 TO BO MOJ POKLIC: ČEVLJAR, 11.50 OSMI DAN, 12.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VOJNA V ARKTIKI, NEMŠ. DOK. SER., 14.25 SLOVENCI V ITALIJI, 15.00 POROČILA, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 DOKTOR PES, RIS., 16.00 SIMON V DEŽELI RISB, RIS., 16.10 GLINENA POSODA, 16.30 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.05 DOKUMENTARNA ODDAJA, 18.40 LOJZEK, RIS., 18.45 ZAKAJ?, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.40 EUTRINKI, 19.55 PETA HIŠA NA LEVI: GREMO NA MORJE, HUM. NAN., 20.25 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 22.55 POLNOČNI KLUB, 0.10 DUHOVNI UTRIP, 0.25 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 06.03.1991, 0.50 DNEVNIK, 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL 
PETEK, 06.03.2009, II. SPORED TVS 

6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.30 TV PRODAJA, 8.00 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR, 8.25 PISAVE, 8.50 EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR, 9.20 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 9.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 11.25 KVITFJELL: SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 12.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, VELESLALOM (Ž), 13.45 ČRNO BELI ČASI, 14.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 06.03.1991, 14.25 ŠPORT ŠPAS, 14.50 PRIMORSKI MOZAIK, 15.20 ŠTUDENTSKA, 15.45 EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI V DVORANI, 19.30 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 20.00 ARHITEKTURNA POTEPANJA, ANG. DOK. SER., 20.50 ŽELITE, MILORD?, ANG. HUM. NAD., 
21.40 MORILČEVA TARČA, AM. FILM, 23.20 PLESNA ŠOLA MARILYN 
HOTCHKISS, AM. FILM, 1.00 SVITANJE, AM. NAD., 1.50 INFOKANAL * * * 
SOBOTA, 07.03.2009, I. SPORED TVS 

6.15 KULTURA, ODMEVI, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 7.30 ZAJČEK BINE: KNJIŽNICA, LUTK. NAN.; MOJ OČKA IN JAZ, KRATKI FILM; TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS.; VABLJIVA KANADA, OTR. NAD., 9.40 SAMSON IN SALLY, DANSKI FILM, 10.45 POLNOČNI KLUB: SLOVENSKE INOVATORKE, 12.00 TEDNIK, 
13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 TRANZISTOR, 13.50 BACEK JON, RIS., 14.00 MARATONKA, KRATKI FILM, 14.15 ROŽNATI PANTER, RIS., 14.20 KAKO ULOVIŠ ŠEFINJO, NEMŠ. FILM, 15.55 SOBOTNO POPOLDNE, 15.55 O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 
17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 
17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.05 LOVEC NA KROKODILE, AVSTRAL. FILM, 22.00 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.30 HRI-BAR, 23.35 DEADWOOD, AM. NAD., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 07.03.1991, 
0.50 DNEVNIK, 1.10 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.35 INFOKANAL 
SOBOTA, 07.03.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 7.20 TV PRODAJA, 7.50 SKOZI ČAS, 8.00 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 07.03.1991, 8.25 POLEMIKA, 9.25 POSEBNA PONUDBA, 9.50 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 11.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 11.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 13.50 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU: VELESLALOM (Ž), 15.00 EVR. PRVENSTVO V ATLETIKI V DVORANI, 18.00 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU: SMUČARSKI SKOKI, 19.55 NOGOMET, TEKMA LIGE TELEKOM: GORICA -DOMŽALE, 
21.50 BLEŠČICA, 22.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.45 PREVARANTI, AM. 
FILM, 0.20 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
NEDELJA, 08.03.2009, I. SPORED TVS 

7.00 MALA LOKOMOTIVA, RIS. FILM; TRNOVO ROBIDOVJE, RIS.; PRVI SNEG, RIS. FILM, 9.50 ŠPORT ŠPAS, 10.20 ANICA -ANICA IN VELIKA SKRIVNOST, OTR. NAN., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 NA ZDRAVJE!, 14.30 PRVI IN DRUGI, 15.00 NLP, 15.00 GLASBENI TROBOJ, 
15.15 ŠPORTNE NOVICE, 15.20 GLASBENI TROBOJ, 15.40 NEDELJSKO OKO Z MARJANOM JERMANOM, 15.50 ŠPORT, 16.00 DRUŽABNA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 NLP, 17.15 NAGLAS!, 17.20 FOKUS, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 SPET DOMA, 21.45 VEČERNI GOST: NEŽA MAURER, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.05 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 0.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.03.1991, 
1.10 DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.00 INFOKANAL 
NEDELJA, 08.03.2009, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, 6.55 SKOZI ČAS, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 TEDENSKI IZBOR, 7.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 08.03.1991, 
8.00 GLOBUS, 8.30 POMAGAJMO SI, 9.00 TRANZISTOR, 9.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI (Ž), 10.55 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), 12.15 TURBULENCA: BONTON, 13.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI SKOKI, 15.15 EVR. PRVENSTVO V ATLETIKI V DVORANI, 18.25 KOŠARKA, TEKMA LIGE NLB: KRKA -BUDUČNOST, 
20.15 PO RUSIJI Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM, ANG. DOK. SER., 21.15 PODKRALJI, IT. NAD., 22.00 GOVORI Z MANO, ANG. NAD., 22.45 NA UTRIP SRCA: KONCERT CECILIE BARTOLI V BARCELON, 23.50 INFOKANAL 
* * * 
PONEDELJEK, 09.03.2009, I. SPORED TVS 

6.30 UTRIP, 6.45 ZRCALO TEDNA, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 9.30 RISANKA, 9.40 ŠPORT ŠPAS, 10.10 ANICA - ANICA IN VELIKA SKRIVNOST, OTR. NAN., 10.35 V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, NORV. NAN., 11.05 KOMUNA G7 ALI UTOPIJA NA ROBU DRUŽBE, DOK. ODD., 
12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 13.50 NOČ MODRIJANOV, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS. NAN., 16.10 VABLJIVA KANADA, OTR. NAD., 16.25 KNJIŽNICA, LUTK. NAN., 
17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 PIPI IN MELKIJAD, RIS., 18.40 DRAGI DOMEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 POLEMIKA, 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.20 NA LEPŠE, 
22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 GLASBENI VEČER, 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.03.1991, 
1.00 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 09.03.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 11.30 TV PRODAJA, 12.00 SOBOTNO POPOLDNE, 14.15 TV PRODAJA, 14.45 SLOVENCI V ITALIJI, 15.15 POSEBNA PONUDBA, 15.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 09.03.1991, 15.45 OSMI DAN, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.00 PRVI IN DRUGI, 17.25 TO BO MOJ POKLIC: SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 
18.55 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 20.00 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.20 DIGITRON, 
22.45 ČLOVEŠKA DUŠA, AM. DOK. FILM, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * 
TOREK, 10.03.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 HUDOBNI GRAŠČAK, LUTK. IGRICA, 9.40 KAKO NARIŠEŠ PRAVLJICO, 9.50 VABLJIVA KANADA, OTR. NAD., 10.10 KNJIŽNICA, LUTK. NAN., 10.30 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 11.10 MRZLOKRVNO ŽIVLJENJE, ANG. SER., 12.00 VEČERNI GOST: NEŽA MAURER, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.40 OPUS, 
14.05 DUHOVNI UTRIP, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 16.15 MESTO, KI NI NA ZEMLJEVIDU, 16.35 POTPLATOPIS, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ZGODOVINA ARHITEKTURE: BAROK, DOK. SER., 18.00 KNJIGA MENE BRIGA, 18.20 ODPETI PESNIKI, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 MILAN, RIS., 18.45 HUPKO, TROBILKA IN PIHEC, RISANKA, 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 SESTRE, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO, FR. DOK. SER., 23.55 PRAVA IDEJA!, 
0.20 ZGODOVINA ARHITEKTURE: BAROK, DOK. SER., 0.50 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 10.03.1991, 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL 
TOREK, 10.03.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 NLP, 10.40 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 11.35 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 12.05 DOBER DAN, KOROŠKA, 12.35 DIGITRON, 13.00 BLEŠČICA, 13.30 STUDIO CITY, 14.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 10.03.1991, 
14.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 15.20 TV PRODAJA, 15.55 GLASNIK, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 19.10 SVETLANA MAKAROVIČ: DESETNICA, 20.00 MUZIKAJETO: FLAMENKO, 
20.35 GLOBUS, 21.00 PRAVA IDEJA!, 21.25 DEDIŠČINA EVROPE: DRŽAVLJAN HAVEL, ČEŠKI FILM, 23.30 TRANZISTOR, 0.05 DAN IN NOČ, DANSKI FILM, 1.40 INFOKANAL 
* * * 

SREDA, 11.03.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NEKOČ JE BILO ŽIVLJENJE, RIS., 9.35 SVET PETRA ZAJCA IN PRIJATELJEV, RIS., 
10.00 MESTO, KI NI NA ZEMLJEVIDU, 10.20 POTPLATOPIS, 10.35 BERLIN, BERLIN, NEMŠ. NAN., 11.00 KNJIGA MENE BRIGA, 11.20 ZGODOVINA ARHITEKTURE: BAROK, DOK. SER., 12.00 SESTRE, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 POLEMIKA, 14.25 SLOVENSKI MAGAZIN, 
15.00 
POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 NILS HOLGERSON, RIS., 

16.10 
MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 TURBULENCA, 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.35 TINČEK, RIS., 18.40 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.35 VREME, ŠPORT, 20.05 LAŽI IN PREVARE, FR. FILM, 21.30 NORMA, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 SVETO IN SVET, 0.20 TURBULENCA, 1.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.03.1991, 1.40 DNEVNIK, 


2.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.40 INFOKANAL 
SREDA, 11.03.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.50 TV PRODAJA, 9.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (M), 10.30 ZABAVNI INFOKANAL, 11.30 PRAVA IDEJA!, 
11.55 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 12.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SMUK (Ž), 13.25 SPET DOMA, 15.10 HRI-BAR, 16.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 11.03.1991, 16.40 MOSTOVI – HIDAK, 
17.10 SLOVENCI PO SVETU: SLIKARKA STEPHANIE JAKOVAC, 17.40 ČRNO BELI ČASI, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 18.55 KMETJE, LIT. NAD., 20.00 ŠUM KOSOVELA, DOK. FILM, 20.40 ČUDEŽNA JOHANCA, DOK. FELJTON, 
21.00 GOSPODA GLEMBAJEVI,TV PRIREDBA PREDSTAVE SNG NOVA GORICA, 23.35 SLOVENSKA JAZZ SCENA: ANSAMBEL TINO LATINO, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL
 * * * 

ČETRTEK, 12.03.2009, I. SPORED TVS 
6.10 KULTURA, ODMEVI , 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.10 NILS HOLGERSON, RIS., 9.35 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.20 MAKS, DANSKA NAD., 10.50 TURBULENCA, 11.40 SVETO IN SVET, KARIZMA SVETEGA FRANČIŠKA ASIŠKEGA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.20 PETA HIŠA NA LEVI: GREMO NA MORJE, HUM. DRUŽ. NAN., 13.45 PIRAMIDA, 
15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 GUMBEK IN RJAVČEK, RIS., 16.05 PISMO, KRATKI FILM, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 JASNO IN GLASNO, 18.25 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 NUKI IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TEDNIK, 21.00 STALIN, NEMŠ. DOK. SER., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 
23.30 BESEDE IN SLIKE, EMERIK BERNARD -MATERADA (1987), 23.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 12.03.1991, 0.10 DNEVNIK, 
0.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.10 INFOKANAL 
ČETRTEK, 12.03.2009, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, 8.55 TV PRODAJA, 9.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (M), 10.55 GLOBUS, 11.25 PO RUSIJI Z JONATHANOM DIMBLEBYJEM, ANG. DOK. SER., 12.25 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SUPERVELESLALOM (Ž), 13.15 IZJEMNE ŽIVALI, ANG. DOK. SER., 13.35 NA LEPŠE, ODDAJA O TURIZMU, 14.05 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 12.03.1991, 14.35 EVROPSKI MAGAZIN, 
15.05 MED VALOVI, 15.40 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI, 17.30 TO BO MOJ POKLIC: ZIDAR, 18.00 REGIONALNI PROGRAMI, 19.00 Z GLASBO IN S PLESOM, 19.00 26. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN IN ORKESTROV SLOVENIJE, 
19.30 OTROŠKI PEVSKI ZBOR RTV SOVENIJA, 20.00 SMEH IN SOLZE: LOV NA ZAKLAD, ANG. FILM, 21.30 DAVID NOLANDE, FR. NAD., 22.25 HUDIČEVO SEME, NEMŠ. NAD., 23.55 INFOKANAL 

Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada
Naslov uredništva: 
RS za Slovence v zamejstvu in po svetu
H-9970 Monošter, 
ter Javnega sklada za narodne in etnične
Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
manjšine na Madžarskem.
tel.: 94/380-767; 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600
e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale 
ISSN 1218-7062
ČASOPIS
države 52 EUR ali 52 USD.
Tisk: 

 SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 
TISKARNA KLAR d.o.o. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 

Izhaja vsak četrtek Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; 
7068 2000 1357,

Glavna in odgovorna urednica Slovenija 
SWIFT koda: OTPVHUHB 
Marijana Sukič 




Politika drugo pout ali 
Žabin parlament 

Tou, ka se v Krčmi pri žabi ne smej gučati od politike, tou že vsikši vej. Pa tak mora biti pa tak je prav tö. Vsikši pa tou tö vej, ka je gnesden skur nejmogouče, ka bi se človek ogno politiki, ka bi nej od nje gučo, ka bi si nej od nje brodo. Pa tou vej krčmarica Žaba pa vej tou njena držina tö. Pa če do vcejlak dola zapovedali guče o politiki v krčmej, leko več niške ta v krčmou ranč nut ne stoupi. Ka zdaj naprajti, ka de se v redi? Žabina držina je brodila, brodila pa li samo brodila. Depa stoj brodi, si dun vözbrodi. Pa so si uni tak vözbrodili. »Gor smo prišli že davnik, ka leko stoj od preveč politike betežen grata, ka nej?« je začnola krčmarica Žaba, mouž pa čerka sta njoj dun dala valati. »Pa tou, ka je nej zdravo gé, ne more biti v krčmej! Zato si trbej vözbroditi kaj takšnoga, kak si je tou vözbrodo minister za zdravdje. Pa na cigaretlinaj piše pa eške nindri indri tö. Tak mo mi meli skrb za higijeno pa zdravdje v glavaj.« »Tak je!« je rejč prejk vzela čerka Manja. »Če naši možakarge ojdijo kadit tavö, ka je v krčmej nej sloboudno, naj politiko tö tam venej tirajo, zato, ka je v krčmej tou tö nej sloboudno.« »Ranč tak, kak pravita, mojivi ženski!« je kcuj djau eške mouž pa ata Djoni. Že zadvečerak se je na stejni više šanka svejto paper, na sterom je pisalo: V TOJ KRČMEJ SE OD POLITIKE NE LOBOČE. TOU LEKO DELATE NA PARKIRIŠČI PRED DVERAMI KRČME, RANČ TAM, KAMA OJDITE KADIT! Zdaj je tou tak, ka se nut v krčmej zgučavlejo od bole zdravi gučov; od pouva, od zdravdja, od betegov, od vrejmena, od knig, od muzike, od … Tisto lagvo, cigaretlinge pa politika pa ma mesto venej. Zvekšoga možakarge so se brž k toj nouvoj šegi kcuj vzeli. Pa zdaj po nouvom več ne gučijo, ka dejo tavö kadit. Nej, tou sploj nej več. »Demo tavö na Žabin parlament, ka se kaj zgučimo od toga, kak de tadale s Hrvatami!« si je ménje Žabin parlament prvi vözbrodo Brčkov Gustek. Té Žabin parlament se je pokazo za velko marketinško potezo, kak bi tou gnesden prajli bole včeno. Dosta lidi pride, ka se škejo v amaterskoj politiki sprobati, edni se že vidijo med profesionalci. Če ne vörvlete, pridite, skur nika ne košta, samo tou, ka človek spidje! Tak zdaj pri nas mamo dva parlamenta. Eden je gé v Lublani, drugi pa Žabin parlament v Dolencaj. Tisto, ka v Lublani gučijo, vsi leko vidimo pa čüjemo. Dostakrat nam na vüje pridejo velke sumarije pa norije. Depa tou, ka se na Žabinom parlamenti povej, tou pa je nej sumarija pa nej grej. 
Miki 


MUZEJ AVGUSTA PAVLA 
V MONOŠTRU 

Stalne razstave: 
Lončarstvo v jugozahodnem Prekodonavju, 
Slovenci v okolici Monoštra 
Občasna razstava: 
Ruta in predpasnik 
Kontaktna oseba: Marijana Sukič, 
00-36-94-380-767. 
Vodstvo v slovenščini! 

Vstopnina: odrasli 2 evra, šolska mladina,  

študenti, upokojenci (nad 62 let) 1 evro. 

Podprite s svojim obiskom edini slovenski 
muzej na Madžarskem!