1? 22. štev, V Kranju, dne 2. junija 1906. VII.'leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Izhaja v«ako soboto zvei>r. — Slane za celo teto 4 K, za pol leta 'i K, za i'etrt .. Uredništvo in upravni.ltvo se nahaja v hiši il 106 nasproti župne leta 1 K. Za druge držav« stane K 5'60. Posamezne številke po 10 vin. - Na cerkve. — UpravnUtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, aaroibe brez istodobne vpoliljatve naročnine se ne ozira. — Zu oznanila se oznanila, sploh vbc upravne zadeve, uredniHvu pa dopisi in novice. — Dopisi plaluje za pelil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrut primeren popust. naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. |iifc^ia*|j»\a^i*j-*t^ O binkoštih. V tistem času so bili zbrani apostoli v neki hiši in so molili. Tedaj je prišel sv Duh med nje in govorili so v vseh jezikih Prav lepa rešitev narodnostnega vnra Sanja v Avstriji je to. Vsak, kdor ima obče vati s pripadniki več narodnosti, naj bi znal vse te jezike. Toda Čudeži se dandanes ne gode več, ali pa več ne verujemo v nje in mi moramo računati s stvarmi, kakršne so f resnici. V deželah, kjer stanujejo Slovenci bi po našem mnenju vendar zahtevala po Stena Človeška pamet, da one osebe, ki dele pravice ljudstvu, da one osebe, ki tirjajo krvni in denarni davek od ljudstva, med ka terim so nastavljene, tudi razumejo jezik ljud stva. Ravnotako ali pa še bolj pa moramo zahtevati, da tudi tisti, ki izrabljajo telesne moči našega ljudstva, vsaj znajo govoriti ž njim, če mu potoži stojo bedo in ponižno, kakor jo naše ljudstvo povsod, prosi nekoliko človeške obzirnosti. ■Ali pri nas v mnogojezični Avstriji je vse drugače, kakor bi mislili po svoji pameti, da mora biti. Gorenjec, ti pošlješ svojega otroka v šolo in tam se priuči tudi nem škemu jeziku. Po človeški glavi bi moral tvoj sin, ki zna, ko preštudira šole, vsaj dva je zika, nemškega in slovenskega, vendar zalite vati, da se ga nastavi kot uradnika, kot pro PODLISTEK. Iz naše vasi. Črtica. - S. Pri starem Petru, ki je bil nekak gostil* ničar v naši vasi, se je plesalo in razsajalo skoro slednjo nedeljo v predpustu. Takoj po večernici, ko se je bilo nabralo zadosti fantov in deklet v nizki, zaduhli sobi, je segel stari Peter tja za peč ter privlekel na dan staro, zaprašeno harmoniko, kateri je manjkalo skoro polovica glasov in ki je bila gotovo starejša ko on, Sam ni vedel pove* dali nič gotovega, kdo jo je bil kupil in kako je prišla v njegovo hišo. Le to je vedel, da jo je rabil fie njegov oče in zato se je poprijel tudi on tega obrta — in to je bilo tudi vse. fesorjn, kot zdra\nika i. t. d. v krajih, kjer more govorili s svojim narodom in da se ga upošteva v prvi vrsti, ker ume jezik narodov, Ali guli se ravno narobe. Tisto pleme, ki hoče gospoduiiti in drugega nič, kateremu je vsak diug naiod le naiod hlapcev, tisto pleme zahteva, da tudi med Slovenci vladajo le Nemci in naj si bodo Že uradniki aH to varniški pazniki, čeprav ne razumejo narodo vrga jezika, ker se ga v svoji oholosti niso hoteli naučili. Otvarja se nova železnica svetovne važ nesli, ki teče od Celovca doli do našega po morskega pristanišča Trsta le po slovenskem ozemlju. Koliko t\ojih sinov, Gorenjec, je študiralo in študiralo ter —■"■lasi so denes slabi — mislilo, da dobi službo vsaj, ko se otvor nova železnica. Toda tista železna pest, ki tižči k tlom vse, kar čuti slovensko, je od-pahnila tudi od sebe tvoj up, tvojo nado Nastavljen je Ntmec, ki ne bo znal drugega ko ga boš vprašal za pojasnilo v Železniški zadevi, kakor v svoji prevzetnosti zakričati nad tabo, da se poberi. Ali tudi naša potr pežljivost je minula. Mi zahtevamo kot narod svojo pravico, mi zahtevamo, da so naši si novi enakovredni s sinovi naroda, ki ga drži pokoncu le brezmejna — ošabnost in gospodaratvaželjnost. Prišle so binkošti, praznik zelenja in cvetja I To zelenje nam daje trden up, da Plesalo se je in razsajalo navadno pozno v noč. Tupatam je prišlo tudi do kake ra buke vsleil tega, da je kdo izmed plesalcev zadel s komolcem po nerodnosti ob svojega soseda, ali pa da je kdo preveč udaril z nogo ob tla; navadno je šel dotičnik z razbito glavo domov. Pri taki priliki si je znal stari Peter pomagati. Stisnil je svoj meh navadno za peč, sam pa je izginil v stranski sobi, češ, le ru-vajte se, jaz ne vidim nič. Kakor hitro pa se je bil vihar polegel, je zopet zahreščala Virova harmonika in plesalo in rajalo se je dalje v starem tiru. In to* se je ponavljalo časih po desetkrat v eni noči. Zadnjo predpustno nedeljo se je plesalo zopet pri starem Petru. Majhna, z gostim tobakovim dimom napolnjena sobica je bila nabito polna vaških fantov in deklet. Govorilo, plesalo in vpilo je vse vprek, da se mnogokrat govorica niti razumela ni. tudi mi skoraj vstanemo in pridemo do svojih pravic. Na domači zemlji hočemo biti svoji gospodarji. Će drugi izrabljajo našo telesno moč, zato jim ne prodamo svojega srca. Ne zahtevamo, da bi oni, ki ima opraviti z nami v uradih, tovarnah i. L d. po svetopisemsko govoril vse jezike, ali to smemo tirjati in ludi bomo, da tisti, ki službuje na slovenski zemlji, mora znati slovenski in naj bo to na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem in še posebej na slovenskem Koroškem. V tem znamenju tudi pozdravljamo bližnjo otvoritev karavanške in bohinjske železnice, pri čemur pa z vso resnostjo nagla-šamo, da so časi že davno minuli, ko se je lahko delalo z nami, kar sc je hotelo. Slovesno zatrjujemo, da bo pri nas od Celovca doli postal nemogoč vsak uradnik, kdor ne bo pošteno umel našega jezikat Ljudski prijatelji. (Dopii.) Dulje. Is senćurflke okolice. Posojilnica v Šenčurju ponuja denar in tega ji ne zamerimo, ker ta posojilnica ni ustanovljena kmetu v korist, temveč z namenom ga zasužnjiti in napraviti ga odvisnega in neškodljivega. Poglejmo njeno delovanje I — Obresti računa po 5'/, do ti V Na te obresti da Tupatam je prenehal stari Peter s svojo larmoniko m plesalci so obstali. Vse je žarelo iž njih in mokro so se jim svetile oči. Dekleta, vsa razgreta, so se naslanjala ob stene, hihitale in se sramežljivo dotikale vina, ti so jim ga ponujali fantje. Nihče ni bil več čisto trezen. Po mizah je bilo vse polno razlite pijače in po tleh so .stale cele luže od vina. Vse je bilo dobre volje, vse veselo! Obrazi so žareli in vse polno je bilo krika in krohota. Stari Peter je vlekel svoj meh, da je kar škripalo, fantje in dekleta pa so plesali in tolkli s škornji ob tla, da so trške frčale na vse strani. In vriskalo in pelo in plesalo se je dolgo v noč, da se je razlegal trušč daleč tja v tiho, mirno noč. Najbolj navdušen je bil tisti večer Kovačev Janez, velik hrust, skoro za glavo večji od drugih. Plesal je največ z Jurjevo Miciko tudi kapitalist posojilo, da še celo oderuh so zadovolji s ti'/, obrestmi, ker ve, da nikjer drugje ne bo dražje naložil denarja. Da izkaže hranilnica in posojilnica pri letnem zaključku dobiček, je umevno. Kam pa se porabi ta denar?! Morda v občeko-rislne namene, za reveže, za podporo nesrečnim, za javne koristne naprave? Kaj še! Za izobraževalno društvo, za plačo kaplanu-predsedniku, za posojilo farškim podrep-nikom, za napravo neumnih ničvrednih veselic in za druge namene, ki nimajo drugega smotra, kakor utrjevali med kmeti farško komando. — Ta denar služi, znosen skupaj edino od kmetov, gospodom v svrho kmečkega poneumnevanja in utrjenju gospodarstvu hudobnih farjev. Dokaz: Neka posestnica tukaj je imela v posojilnici dolga okrog 1000 kron. Odrajtovala je točno obresti in plačevala tudi nekaj na račun. Dalje časa so bili kaplanovi hlapci pri hranilnici s tem zadovoljni. Približale so se občinske volitve. Dobro so vedeli, da bode dala pooblastilo naprednemu volilcu. Točno preračunjeno so ji napovedali dolg. DasiraVno dovolj premoženja in poroštva, so jo brezobzirno tožili po odvetniku. Seveda ni mogla plačati tako hitro. Sodba je bila pravomoćna, in pričele so se eksekucije. Vse prošnje in solze niso nič pomagale. Kaplan-predsednik jo je pošiljal k odbornikom in advokatu, odborniki k kaplanu, advokat k odboru in tako so je nadaljeval ta križev pot, dokler se niso približale občinske volitve. Tedaj pa pride k tej posost-nici agitator za občinske volitve v podobi predsednika hranilnice in posojilnice, kaplana Kmeta. «Ce mi daš pooblaslilo za občinske volitve, bom pa ustavil.» — Dobil je pooblastilo in ustavil je brez vseh pogojev. Nobena prošnja ni pomagala poprej; «odbor ne dovoli plačila na obroke, odbor ne more ustaviti že zapričete tožbe,* — to so bili izgovori. Ko je pa bilo treba farju pooblastila za volitev v 1. razredu, pa ni bilo nikakih izgovorov, za pooblastilo ti ustavim ekseku-cijo brezpogojno, brez odbora, dovolim ti plačilne obroke i. t. d., samo pooblastilo, pooblastilo--- Da pri tej hranilnici nima nihče besede kakor diktator • kaplan in samodržec župnik, jo najboljši dokaz to, da so bili nekateri odborniki zadovoljni, da sc gori omenjeni posestnici dovolijo plačilni obroki, ker je že čez 600 kron plačala in se je ne tožuje; toda zviti kaplan Kmet jc imel natančno preračunjeno taktiko, katera mu je morala prinesti pooblastilo za občinske volitve. Čo ni hudičevo delo, napraviti kmetu čez 100 kron stroškov, samo da da tako ponižan in oškodovan pooblastilo, s pomočjo katerega naj se utrjuje farška vlada in vsemogočnost! med občinci, potem naj mi kdo drugi pove, kaj je hudičevo delo, — V korist kmetu ustanovljena, s kmečkim denarjem vzdrževana posojilnica ugonablja pod vodstvom gospodarstvaželjnih farjev one, ki jo vzdržujejo in pitajo, lahkoverne reveže kmete! — Kakor že zadnjič omenjeno, so najhujši kaplanovi in župnikovi petolizniki odborniki hranilnice in posojilnice. Le oni, ki brezpogojno ubogajo, ker morajo, ker so obenem tudi dolžniki, ostanejo odborniki, dokler po pasje ponižno gledajo, kako predsednik -kaplan ugonablja njim enake, njemu neljube sotrpine. Ko bi se temu početju uprli, zadrgne se jim vrv okrog vratu in--- Nekdaj so jih vlekli na natezalnico, žive so žgali in s tem utrjevali med ljudstvom vero in gospodstvo, sedaj jim s posojili mečejo vrv krog vratu, da jih lahko davijo, če so jim brezpogojno ne uklanjajo. — Srednjeveški časi se vračajo, čeprav v drugi podobi. — In škof blagoslavlja tako početje katoliških duhovnikov. Res, res blagor ubogim — ker njih jo nebeško kraljestvo. Kako dolgo bomo še gledali to početje? Kako dolgo redili gade na svojih prsih? Kako dolgo prenašali njih uničujoča dela?--- Kmečki pogovori. Naia lamopomoS. pil« F. K. II. Še ena pekoča rana je na naših telesih. Koljemo se med seboj! Kmetje po večini ne vidimo nič druzega kakor naše sotrpine-kmietc. Če se godi komu nekoliko boljše, Če je bolj prebrisan in si iz-kuša opomoči, naleli na sovraštvo, slabe svetovalce, zaničevalce, zoprneže, nasprotnike, obrekovalec, z eno besedo, naleti na sotrpine, ki tako dolgo rujejo proti njemu, da mu iz-podkopljejo ugled, kredit in, kar je najhujše, oropajo ga veselja do napredka in osamosvojitve. Da imajo pri ti akciji glavno in prvo besedo ljudski poneumnevalci v podobah naših č. gg. duhovnikov, je umevno. Ti gospodje ne delajo povsem direktno, temveč iztaknejo povsod kako poslušno orodje v povoljni osobi njim slepo udanih, pasje ponižnih oseb, jih po svoje obdelajo in fanatizirajo, potem pa pošljejo ven, da grizejo kot zaje-dalci na telesih svojih ubogih sotrpinov in jih počasi, previdno in premišljeno ugonabljajo. Niso pa to samo duhovniki, so tudi drugi stanovi, ki kmetu pijejo njegovo srčno kri, to je njegovo premožonje. Omenili mi je lukaj advokatov, zlasti sebičnih. Tudi ti netijo prepir med kmeti s svojim delovanjem. Kolikokrat se primeri, da odvetnik vzame v tožbo bagatelo par kronic. Gotovo je, da kmet toži kmeta za nekaj kronic večinoma le iz zamere in sovraštva, češ, s tem mu bom napravil občutnih stroškov in mu bom škodoval. Kes mu jih napravi, vzbudi pa tudi sovraštvo in nasprotstvo, kar ima včasih neJoglednih posledic. Seveda se odvetnik ne briga za posledice, da ima le svoj masten zaslužek in basta. — Pripeti se, da so dva kmeta bodisi iz strankarskih političnih, ali drugih med človeškimi otroci navadnih vzrokov skregata. Mila bagatela, ničvredna preporna meja, nekaj nepremišljenih besed in že je povod za tožbo tukaj. Vsaka stranka najame si svojega odvetnika, troškovnik! in ekspenzarji se polnijo, nahujskana kmeta plačujeta in z vsakim plačilom se širi sovraštvo. Poaiedice: Obubožani stranki, smrtno sovraštvo, krive prisege, zaprtije i. t..d. Kako lahko bi se take posledice odvrnile. Ko bi odvetnik v pomirjevalnem smislu upliv al in bi ne prevzel za vsako malenkost zastopstva, koliko manj sovraštva in koliko več blagostanja bi bilo med kmeti. Pri tem bodi povedano, da sc dobe še vendar med odvetniškim stanom v tem oziru častne izjeme, ki delajo v pomirjevalnem smislu. Kmet spoštuje vsakega, kdor mu da dober svet, ceniti zna koma raz njegovega čela. Večkrat se je ozrl tja k sosednji mizi, kjer sla sedela Micika in Janez. Nekaj ga je speklo in videvši, kako se se mu Micika udaja boljinbolj, ga je navdajalo še večje sovraštvo do Janeza. «Janez, domov moram!* je silila Micika. «E, kaj boš hodila domov. Saj si moja, kajne? Zdaj bova še parkrat plesala.* In objel jo je okrog pasu in jo poljubil. Ni sc mu branila, še dobro si ji je zdelo in zasmejala se je na glas. «Vcš, Micika, če dobim danes tistega Cukovga Toneta v roke, tedaj ga zdrobim na drobne kosce!« vrši na binkoštni pondeljek v tako kolosalnom obsegu, kot podobne še ni videl slovenski Spodnji Štajer. Računa se na udeležbo 500 Sokolov in nad 6000 ljudstva; zlasti v sosednih krajih na Hrvaškem se povsod Živahno zanimajo. Plakati so razposlani, vspored so je razposlal. Minulo nedeljo j >. 15 biciklistov raztrosilo 10.000 lepakov po treh okrajih. Nomškutarske obljubivalne slavnosti menda no bo, ker je upadel nemčurjem pogum; boje se sokolskih pesti. Politična oblast jim je na pomoč obljubila dve sto t-niji vojakov. Mestno policijo, morda pomnoženo s policaji iz raznih nemčurskih gnezd, bode kontroliralo nad 50 orožnikov, razen lega Slovenci organizirajo svojo lastno civilno policijo v svrho nadzorstva par kri-čačev. Skrblj« no je tudi za več fotografov. Dela za slavnost so se poverila zagrebškim in domačim obrtnikom. Med slovenskim meščanstvom jc osnovanih več odborov. Navdušenje je velikansko; vsakdo se raduje zmage nad birokracijo in nemćursko občino. Nihče naj ne ostane doma. — Tedaj na svidenje v Brežicah! Sokolski Na zdarl Brežice, dne 24. majnika 1906. Telovadno društvo »Brežiški Sokol*. Novice iz medvodske in sorske okolice. — Gasilna vaja je bilapretečeno nedeljo v Goričanah. Gasilno društvo Šmartno-Gameljne - Tacen - Pirniče je prišlo s tremi brizgalnami in 50 možmi. Najprej se je vršila poskušnja pri tovarni za papir — Levkam, potem pa še okrog škofovega gradu v Goričanah. Po dovršeni vaji je pogostil gasilce tovarniški ravnatelj gosp. K. Kiesling. Načelnik društva gosp. nadučitelj Lavtižar iz Šmartna je izpregovoril primerno zahvalo tovarni, nakar se je odzval zastopnik tovarne gosp. Kopp. Na večer so se odpeljali gasilci domov s prijetno zavestjo, da so vsikdar pripravljeni biti »bližnjemu v pomoč*. — Izlet pevskega zbora kranjsk e čitalnice v Soro. Okrog 40 vrlih Kranjcev in Kranjic je prišlo pretečeno nedeljo na izlet v Soro. V gostilni pri Starmanu so se oddahnili in zapeli lepo število pesmi. Vrstili so se moški in mešani zbori. Bila je prav prijetna zabava, ki je poživila medsebojno 1. prlloja „Gorenjcu" šl 22 i; I. 1906. spoznanje. Soiani so se kar divili lepemu pelju čitalniških pevcev, zakaj na deželi nimamo prilike pogostokrat slišati dobro iz-vežbanib pevcev. Gosp. pevovodja, učitelj Rus, sme biti ponosen na svoj pevski materijal in tudi na uspehe. Izletniki so se odpravili potem proti Goričanom. Sorski gasilci so jih spremili kos pota iz vasi in se potem prisrčno poslovili od njih. Upamo pa, da nismo zadnjikrat imeli v svoji sredi vrlih Kranjcev. — Katoliško gledališče v Preski bode kmalu dogotovljeno in, kakor se čuje, bode isto blagoslovljeno dne 1. julija 1.1. — Kaplana Brejcu bodo ljudje imeli radi, če bode tako nadaljeval: V »Smrdo-ljuba* ne piše vič, v gostilno gre večkrat, liberalce že prijazno pozdravlja in še nekaj — za denar ne mara več. Da je to res, lahko pove Krek (Lužar) iz Govejeka, kateremu ni Brajc nič hotel računati za krst, Le tako naprej, gosp. Brajrc, pa še od drugih ljudi ne jemati denar in gotovo se bodele še bolj prikupili. — V Medvodah so se nastanili ta teden huzarji. — Mejnikov izlet so imeli šolarji sorske šole. Sli so v Ljubljano in si ogledali muzej, razne spomenike, grad itd. Nekateri dobrotniki so pripomogli, da je šlo tudi nekaj otrok brezplačno v Ljubljano. — Kaplan Brajec nam je poslal tale popravek: »Uredništvu »Gorenjca*, Kranj. Sklicujoč se na paragraf 19. tiskovnega zakona z dne 17. dec. 1862, diž. zak. št. 6 iz 1862 zahtevam z ozjrom na novico pod naslovom »Skrunjenje cerkve"* v št. 19. Vašega lista z dne 12. maja 1906, da sprt jmele v zakonitem roku in na istem mestu in z istimi u kami nastopni uradni popravek: Ni res, da bi bili v podiužnični cerkvi na Osolniku pri Medvodah klerikalci, Brajčcvi prijatelji in vo-lilci, namakali jagode, dn so potem kuhali iz teh jagod žganje; res je marveč, da v tej cerkvi ni nihče namakal jagod. — Župni urad Sora pri Medvodah, dno 27. maja 1906. Jos. Brajec, župni upravitelj.* — Sedaj ima besedo noš poročevalec. Blejske novice. — Seja občinskega odbora z dne 25. maja. Sklene se, da se plača znesek 26.000 K, pripadajoči na občino, kot plačilo k zgradbi troškov za novo župno cerkev v Gradu. — V sirotinski odbor se izvolijo: župan Jakob Peternel, nadučitelj Fran Rus, Ivan Žerovc, Anton Vidic, Anton Ropret, Ivan Pretnar in Šimen K cz ar. — Sklene se, da se izdado licenci za avtomalc na ples za pavšalni letni znesek 100 K. — Za Ciril in Metodovo družbo se dovoli 10 K. — K troškom za napravo vajenskih del na Bledu se prispeva znesek 100 K. — Zastopnikom občine v odbor obrtno-nadaljevalne šole na Bledu se imenuje Ivan Pretnar. — Izvolijo se po § 17 obč. volilnega reda za Kranjsko kot načelnik Jakob Peternel, Anton Vovk in Ivan Žerovc. — Javno tehtnico dobimo poleg novega hotelu g. Peternela. — Letoviškega lista prva številka letošnje sezije izide okrog 15. junija. Tedenski politični pregled. Ministrski predsednik Hohenlohe je dne 28. m. demisijoniral. Prisiljen je bil v to zaradi polemike, ki se je vnela med dunajsko in ogrsko vlado. Cesar je namreč privolil ogrski vladi samostojen carinski tarif. Novi mož je — dr. Vladimir baron Beck, ki sestavi najbrž parlamentarno ministrstvo, in sicer prevzame predsedništvo on sam, notranje stvari: sedanji vodja naučnega ministrstvu baron Bienerth; finance: ravnatelj finančne direkcije v Lvovu Korito v s ki; nauk in bfgočastjc Marelic t, poljedelstvo: dosedanji vodja trgovinskega ministrstva grof Auersperg; pravosodje: sedenji vodja tega portfelja, Klein; žele?niče dr. pl. Derschatta; trgovino dr. FoH, nemški minister-rojak: Prade; češki: dr, Pacak; poljski: grof Dzieduszvcki; deželna biamba: feldcajgmajler pl. SchOn-a i rli. Imenovanje se menda razglas že jutri. Holienloliejev načrt o volilni reformi. Hohenlohe je zvišal število mandatov za 39. Od teh jih je odkazal Nemcem 18, Romanom 3, ostanek Slovanom, ali Slovencem med temi niči Po tem načrtu bi imeli Nemci 223 mandatov, Slovani 248, Romani 23; slovanska večina bi se skrčila na dva! To je večina. Vrhutega se je udal nemški želji, da se sme sklepati o izpr po pravilih celokupno steka le v naši glavni blagajni. Nekatere izmed nih podpirajo razna obrambna društva, ki so v njih okraju ali deželi, druge kupojejo ob danih prilikah drage vence, tretje nam zopet pošiljajo ne prevažna obvestila v priporočenem ali celo ekspresnom pismu, ali porabljajo drage denarne nakaznice mesto poštno • hranilničnih Čekov, ki so v nebrojnem številu raztreseni po slovenskem svetu. So pa tudi, ki potrošajo skoraj vso nabrano udnino v to, da sijajneje prirede svoj občni zbor. Nabavljajo si namreč dragih tiskanih vabil ter si naročajo godcev-piskačev. Vsled tega plačujejo godbeno licenco ter nam slednjič pošiljajo ostanek v malenkostnem znesku — morebiti 5, 7 ali 10 kron v našo družbino blagajno. Opetovano je podobnosti ožigosavalo družbino vodstvo v svojih oklicih; a do danes zelo zaman. Zato pozivljemo vsled ponovljenega sklepa 172. vodstvene seje izza 16. majnika 1906 še enkrat s pričujočim posebnim pismom vse svoje podružnice in njih č. funkcijonarje, naj štedijo z nabranim denarjem. Vse, kar nabere kaka podružnica, je last osrednjega družbinega vodstva in nikdo nima pravice s tem denarjem razpolagati po svoje. Le če družbino vodstvo povodom prošnje dovoli od slučaja do slučaja, le takrat — sicer nikoli in nikjer. Čast pa bodi vsem onim podružnicam, ki popolnoma umevajo naš težki položaj in jim je vedno pred očmi, da ima naša družba le rednih troškov do 3600 kron na mesec. Prav kratko dobo bi se mogla naša družba držati, ako bi vse podružnice delale po tem tu Vam zaznamovanem načinu. Saj naj nam po družbinih pravilih prihajajo glavni in najzanesljiveji dohodki uprav od naših podružnic. Slavni podružnični odbori! Rovnega in bednega, a toliko upapolnega naroda previdni činitelji bodimo vsi — Vi in mi, Vodstvo družbo sv. Cirila in Metoda. Pevski zbor „Glazbene Matice" priredi v nedeljo dne 10. junija celdnovni izlet na Gorenjsko. Iz LJubljano se odpeljejo izletniki ob fv5 uri do Dovjega. Pri Smercu za-jutrek. Ob % 9 k Peričniku. Kosilo pri Šmcrcu. Ob 2*12 z vlakom na Hrušico. Ogledovanje predora. Od tu peš na Jesenice. Pri g. S raj u prosta zabava, kjer bodo peli tudi mešani in moški zbori. Povratek z zadnjim n lakom. „Centralna narodna evidenčna knjižnica". Župan stolnega mesta Ljubljane nam je poslal sledeči poziv, ki ga radovoljno pri-občujomo: »Pred dvema letoma se je ustanovila v Ljubljani evidenčna zbirka vseh slovenskih časopisov. Uredništva pošiljajo svojo liste na magistrat brezplačno kot dolznostne eksemplarje, zato da morejo tukaj na enem kraju študirati slovanski literati slovensko žurnalistiko in da jim ni treba radi tega potovati v vsa tista mesta — in celo v Ameriko — koder se izdajajo ali tiskajo slovenski časopisi. Ravno tako pa je potrebna tudi razvidnica vseh novih knjig slovenskih. Literati, domači in tuji. potrebujejo za svoje študije to ali ono knjigo ali brošuro, ki je pa v Ljubljani slučajno ni dobiti, ker jo izišla morebiti v kaki drugi kronovini; kajti c. kr. licejska knjižnica ljubljanska dobiva dolznostne eksemplarje samo tistih knjih in brošur, ki so bile natisnjeno na Kranjskem. Res da ima c. kr. dvorna knj žnica na Dunaju dolznostne ebemplarje vseh tiskovin, kar jih izhaja v Avstriji sploh; na Dunaj se no more peljati za vsako malenkost literarni zgodovinar. Zato bi bilo gotovo ustreženo slovenskim književnikom, bibliografom in literaturnim zgodovinarjem, ko bi se ustanovil na ljubljanskem magistratu zraven že obstoječe evidenčne zbirko slovenskih Časopisov še čisto nov oddelek za evidenco vseh novih slovenskih knjig in brošur. V imenu dobre stvari se torej obračam do vseh gospodov knjigurjev, založnikov in tiskarjev, ki izdajajo, zalagajo ali tiskajo slovenske knjige in brošure s prošnjo, da poslej blagovolijo pošiljali brezplačno po en dolžnosten eksemplar svojih izdaj za »centralno narodno evidenčno knjižnico* mestnemu magistratu ljubljanskemu. Pošiljati vladi, licejski (oziroma deželni) knjižnici ter dvorni biblioteki svoje »dolznostne eksemplarje* so dolžni založniki in tiskarji po zakonu. Podpisani mestni magistrat se ne more sklicevati v svojem pozivu na nobeden tak zakon, nego apelujc samo na dobro voljo in na razsodnost ter na narodno zavednost gospodov založnikov in tiskarjev, da pomorejo ustvarili zavod, ki bode pospeševal razvoj domače literature. Nadejam se, da moj poziv ne ostane pri nobenem založniku in tiskarju brez uspeha.* Hite, ki se SUČejo. Neki francoski arhitekt je začel graditi vite, ki se dajo poljubno sukati okoli svoje ose, kakor železniški vozovi na kolodvorih. Poslopje je zgrajeno na veliki krogli, ki se zasuče ali z ročnim vretenom, ali pa z elektromotorjem. Take ae so velike vrednosti posebno za bolnike, ker se lahko stanovanje poljubno zasuče proti solncu ali pa v senco. Seveda so take zgradbe zelo drage. Nemikutarska zavarovalnica je velika stara, bogata in sicer solidna graška vzajemna zavarovalnica za notranje avstrijske dežele (Štajersko, Koroško, Kranjsko), v katerih je polovica Slovencev. Zato ima ta zavarovalnica med svojimi zavarovanci tudi polovico Slovencev. Kljub temu se preveč na nemško stališče postavlja. V Ljubljani n. pr. — kakor poroča zadnja številka »Slovenske Zadruge* — je imela za glavnega zastopnika velikega nemškutarja, ki se je očitno bahal, da sta kranjska hranilnica in ta graška zavarovalnica še edina zavoda, ki na Kranjskem ncmStvo vzdržujeta in pospešujeta. Kako mrzita tudi zdaj še slovenščino zastopništvo v Ljubljani in ravnateljstvo te zavarovalnico v Gradcu, to kaže sledeči slučaj. Neki okrajni zastopnik je pisal po naročilu slovenske stranke slovensko vlogo. Ljubljansko zastopništvo je ni sprejelo. Zoper to se je on pritožil na ravnateljstvo v Gradcu. To pritožbo je pa ono na ta način rešilo, da je zastopnika odstavilo. Umor v boju za nevesto. Iz Kotora poročajo: Pred nedavnim časom se je zaročilo v neki bližnji vasi zelo lopo dekle z nekim Dulnetičem. Nato je sklonil neki drugi ljubimec Pribilovič, ki se je tudi potegoval za dekle, odpeljati zaročenko. A Dulnetič je izvedel za načrt in ga naznanil sodniji. Orož-nišlvo je Pribiloviča prijelo. Baš, ko so ga peljali orožniki v zapor, jo pritekel za njim Dulnetič i o ga ustrelil. Nato je zbežal, a so mu orožniki že na sledu. Iznajdljiva ljubosumnost. Knjigovodja neko dunajske trgovine se je zaročil s svojo lepo lovarišico v isti pisarni. Kmalu pa se mu je zdelo, da mu njegov šef dola konkurenco v ljubezni. Ni pa mogel dobiti dokazov, ker v njegovi navzočnosti sta se vedla hladno drug napram drugemu. Ljubosumnost je pa iznajdljiva, in tako se je tudi knjigovodja spomnil, da stoje pred okni fijakarji, s katerih sedežev se vidi v pisarno. Brž se je dogovoril z enim fljakarjem, da mu je prepustil za dobro napitnino svoj sedež. In ni še sedel na vozu četrt ure, in že je zagledal svojo zaročenko v naročju svojega šefa. Zgrabi ga jeza, da z bičem razbije šipe na oknu ter da pokaže, da je vse videl, zaroka se je seveda razdrla. Gospodarstvo. Tedenski sejem v Kranju dne 2L L m. Prignalo se jo 148 glave goveje živine, 10 telet, 290 prašičev, - kozo, — ovco, — bus. f)0 kg pšenice K 8*—«; prosa K 6'--, rž, K 7-, ovsa K 8-25, ajde K 6'-, fižol, rib-ničan K —'—, koks K —•—, krompir 1'80. Dobavni razpis. C. kr. trgovinsko ministrstvo uaznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo v kratkem na trgovski borzi v Bruslju vršila javna ponudbena razprava za dobavo večjih množin hrastovih in bukovih pragov in kosov hrastovega lesa za leti 1907 in 1908. Natančnejše pojasnila daje pisarna gospodi »De Ruider, Administrateur de Voies & Travaux, rue de Louvain Nr. II in Brflssel* in »**v*^'*/v*W'y^^v>^*/*^* Izvleček is poljedelskih poročil. Da, da, vročina! Ce me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi, posebno pri dolu na polju, storil proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar s tem vsem mojim bralcem priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poizkusi sam. »Vzemi, sem mu rekel, liter vode, primešaj ji eno polno žlico, približno 15 do 20 gramov «Franckovegn» pridatka k kavi, katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, in kuhaj to dobrih ;'> minut, da se sčisti, na to pa odliv prevretka postavi 7 klet, da se shladi (če li bolje ugaja, lahko prideneš nekoliko sladkorja) in ga vzorni potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebc.š na knkera senčnatem prostoru, potem bodo ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna. kron, 63 Odbijana (Kolini) R* IviVIVO na Msrifc Terezije cesti Bogata zaloga po-blitva vsaka mte v vseh conah. Ogle dala, slike v vseh velikostih, Zalagateli društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Popolna oprava n vile, špeoljallteta: Gostilniški stoli, Modreci li žična-tega omrežja, afrl-čamke trave aH žime, prve mte vedno v zalogi. Za spalno sobo od WQ &ld, naprej, Divan z okraski. Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I, nadstropju, Oprave n Jedilne sobe, salone, predsobe, cele garniture. Pohištvo Iz Železa, otroško postelje In vozički po vsaki oenl, Čudovito poceni la hotele, vile ln za letovišča 52 itd. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-nihalna miza, obešalnik, miza, stensko oglodalo. S .2. *-» 19 >IM _^ •s* <* « S o m KI 58 VE Liitnioa uredništva. V Cerklje! Glasovi 10 prišli za to Številko tal — prepozno. Pride zanesljivo prihodnjič. Zahvala. O priliki majnikovega izleta v Ljubljano je Slo več otrok brezplačno na izlet. Temu ho pripomog li: Velecenjena rodbina g, K. Jarca iz Medvod, g. Milan Ivančič h Švelja in gdč. Mira Uršič, c. kr. poSlarici iz Medvod. Vsem tem izreka se v imenu siromnSnih otrok prelepo zahvalo vodstvo ljudske lole v Bori dne 27, maja 1906 Anton Germek voditelj. prošnja. Odb'r dijaške kuhinje v Kranju prosi slavno občinstvo, da se blagovoli spominjati imenovanega zavoda, ker je podpore potreben. Do konca majnika jn bilo plačati za hrano, katero dob'va 69 dijakov, 2288*72 K. Ker iznaSajo tedenski slroSki samo za hrano 184 K, iznaša proračun Se 888 K. Dohodki prihajajo vedno redkejše in niso v nobenem razmerju z izdatki, tako, da je bil odbor primoran, dvigniti obrciti, kar sc je pripetilo prvikrat, odkar posluje dljaAka kuhinja. Da mu bo torej mogoče vsaj deloma pokriti ogromne troske, se obrača odbor z uljudno proSnjo do vseh, katerim je za 1 nor vi t kranjskega gimnazija, da pri raznih prilikah pokažejo dejanski svojo naklonjenost, sicer se zna pripetiti v doglednom času, ko bo moral odbor radi pomanjkanja sredstev zavrniti revne, a pridne prosilce. unr li trgovec ni leseakii priporoča svojo veliko zalogo pravih švicarskih žepnih ur vsake vrste, dalje budilko, are s nihalom, prstane in veriiioe itd. po najnižih cenah. Popravila se izvršujejo v lastni delavnici, točno in po nizkih cenah. 97—1 Precizijke ure kakor: SchafThausen srebrna od gl. 19B0 naprej, »Intact. srebrna od gt. 14-60 naprej, iOmegi» srebrna od gl. 14 — naprej. Sistem o-o o I 2 40 naprej. — Prava zlata ženska ura od gl. 9'75 do gld. 18'-. Jednaka s 3 pokrovi od gld. 15 - d) gld>. 29'—. Srebrna pancer verižica 100 gr. gld. 4-90; 60 gr. gld. 2 60. — Ceneje kot povsod. Potrebščine za kolesa in gramofone. Zarast kakovu Ritke cene pri-poročam nsetnii prtctiilsko uro i ■S 8 •m efi (8 N Traverze, železniške šine vedno sveft Portland- in Romancement kakor vse druge za stavbe potrebne predmete prodaja po najnižjih cenah 98-1 Trgovina z železnino in špecerijskim hladom „Merkur" peter JKajdič, J(ranj. o p. M< 9 (D o jMi šola lepo opiemljena, svetla, zračna in s posebnim vhodom, na glavnem trgu, se takoj, na zahtevo tudi s hrano, odda. 88-8 Več se izve v trgovini g. J. Kuilana v Kranju. Pozor! Trgovci! Prej 140 sedaj 160 kosov finega peciva za ■amo 2 kroni razpošilja proti povzetju E. BRANDT tovarna sladSčtc v Kranju. Večja naročila ftc ceneje. 924-98 Tužnim srcem n aiunjamo vsem sorodnikom, pnj ilelji'in In znancem žalostno vest, da je nas iskreno ljubljeni oče, oziroma očim, last, gospod Prane Sedlar posestnik danes, dne 1. junija 1.1. ob 4. uri zjutraj v 66. letu svoje dobe, po dolgi In mu'ni bolezni, previden s svetotajstvi za umirajoče, blaženo zaspal v Gospodu. Zemski ostanki nepozabnega pokojnika se preneso v nedeljo, dne 8. junija 1.1. ob 4. uri popoldne Iz hiše žalosti na šioartinsko pokopališče. Sv. mašo-zadušnico se bodo brale V župni cerkvi v Smartnem. Pokojnika priporočamo v blag spomin in pobožno molitev. 96 V Rakovici pri Kranju, dne 1. junija 1906. Ana Indlbar, roj. Sedlar; Mariji Legat, roj. Rant. hčeri. — Alojzij Indlhar, žel. mojster; Mihael Legat, vlakovodja, zeta. — Vsi vnuki In vnukinja. i o 2 « o c ■ I •o c 31 ... B. •a s a U tj JJ O % O 1 n N rt ■3 s B o. ca A rt D c S ■ i .S § S, o N ■ iS -Mac > > s M It jinec o/d. kralj, privit, lov. xa kar. sat. 16 grud. 1880, it. 13120. Cenjenim gospodinjam priporočamo naj topleje pravi : Francko v: pridatek k kavi kot najboljši kami surogat, iidelovan ii totemskih surovin v domači tovarni Jh* Henr. Francka sinov Eli vZagrebn. Vfcnl"°* d. 11171 Mi. M I. J.W.L. 9943 Spominjajte se Narodnega Doma v Tržiču! Kdor ljubi kakao In Aokolado, umu »»lj. Itu okma irrudno poc.ni Prittnn ono i lomom Ivan Hoff In ■ l.vjo vnritrinu iiiMuli Zavojipo'/ikgOO vinarjev > > '/. ■ 60 » h !• in «> paviml. na Sodarjcvcm vrlu nasproti pokopališča se bode, kakor običajno vsako leto dne 5. junija 1.1. ob 2. uri popoldne dala v najem. 88-3 K. Florian v Kranju. Ugodna prilika I Samo 3 goldinarje sta ne poštna potiljka brutlo b kg (.">() do 00 kosov), pri izdelovanju neznatno poškodovani ga, lepo zluamgn, po cvetju dišečega ■kr toaletnega mila ~m (vijolica, španski bezeg. StnoitllcR, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetje MANHATTAN Budimpešta VIII, Beieredigasse 3. HOTEL „ILIRIJA (C 69 17 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. -Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovce. — Izborna kuhinja. Poitreiba točna. Cene nlike. Za mnogobrojen obisk prosi »poštovanjem trie Novak. Pod tO znamko je upoma ti prodajalne, v katerih le prodajajo samo Singorjevi šivalni stroji Singer Oo., ako. draž. sa šivalne stroje 38-15 Kranj, glavni trg 192. S_T* G. Tdnnies H8—51 tovarna za stroje, železo in kovino-livurna v Ljubljani priporoča kot posebnost sage In vse fltrojo za obdelovanje lesa. F r n n c i s - turbinu osobito zu tagine naprave zvečane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-tnrski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do H vin. za konjsko silo in uro. Šivalni stroji ir, kolesa I imunska mlnp Ivan Jax-a v Lji IVinai-skn ci'Htn 17 priporoča svoje najbolj pritnane MvhIiip Htroje iu koles,« 7i- aa eniki se dopo$ijejo n» zahtevauje ■ »nj Najbolje za zobe Dofli.ain iftan!! p. K, SivilkivKriilD Najcenejša ln najhitrejša vožnja V AtttcriKo je s parnlkl .Severaonemškega Lloyda' iz Bremena v Jtcw-Jfork s cesarskimi brzoparniki Kaiser VVilholm n., Kronprim Wilholm, Kaiaor iWilholm der Orosse. — Prekomorska voinja traja 5 do 6 dni. Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kukor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri EDVARD TAVČAR -JU t Kolodvorskih ulicah št. 35 nasproti občeznanc gostilne «Pri starem Tislorju«. O d h o d it Ljubljanu jb vsak torek, četrtek in »oholo. \ »a potovanja se libjoča po-jiiMUiln ločno in brezplačno. 1'oitreibu poslana, rcelna in solidna. Potnikom, namenjenim v upadne driave kakor: Colorabo, Meziko, Oulifornija, Ariiona, Utah, Wyrminir, Nevtuki, Orepm in Watdiirgton nudi nas« društvo posebno ugodno in iivuo-redno ceno čet (ialdetton. Odhod na tej progi it (krmena enkral meuečno. Tu se dobivajo pi tudi lintki preko lin I timore in na vse ostale dela sveta, kakor Bra-nlij.i. Kubu, lluenuit Aires, Colombo, Staguporo, v Avstralijo itd. itd. lbG—81 5578 I ,North British and Merkantile' Zavarovalna družba proti ognju. Ustanovljena leto 1809. Skupna zavarovalna varščina znaša nad 524 milijonov kron v zlatu. Zavarovalna varščina zavarovalnine proti ognju znaša 201 milijon krorj T zlatu. Ta zavarovalna druiha proti ognju je najbogatejša in najstarejša v Avstriji, je najviše kon:e»i-jonirana, je odgovorna avsttijski sodni oblasti in se kosa z vsako slično domačo zavarovalnico. Zavaruje se lahko pod najugodnejšimi pogoji škoda, povirooena po ognju in streli na poslopjih, premakljivem blagu in vsakovrstni zalogi, zavarujejo se lahko travni-Ikl in poljski pridelki, dalje celo tivina, ki je morda na pali od strele zadeta. Zavarovalnina je laka, da z ozirom na nizko ceno ne zaostaja za nobeno i« tako solidno zavarovalnico. Nastala škoda se bitro pregleda in takoj izplača. Mazna pojasnila daje in zavarovalne pogodbe sklepa v vsnkem večjem okraju obstoječa agentura, pred vsem pa generalna agentura v Gradcu, Radetzkvjevu ulica št. 6. 218-24 lfajoenejša in največja domaća eksportna tvrdka. Raipoiiljanje švicarskih ur na vse kraje sveta! Urar in trgovec H. Suttner v Kranju priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Šafhausen, 0- megii, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine in srebrnlne, kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski i. t. d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da je moje blago zares fino in ceno, je to, da ga raz pošiljam po celem svetu in imam odjemalce tudi nrarje in zlatarje glavnik mOai. Št. 606. Prava srebrna sUin-remonlo.u-Hoskopf. trpežno Ravn0 je iašelDajUOVejŠi VOliU Cenik, «l«^onU»r, trpežno ko-kolesje, gld. 246, enaka iz . .... ' .zu.' ..i j j lasje in močni pokrovi, gld. pravega srebra gld. 396, kateri 80 pOBijO ZaStOUJ ID pOSUime 486, ista i dobrim anker-lita z dvojnatlm trsim sre- DTOStO. kolesjem gld. 5*96 in naprej, brnim močnim pokrovom », . . ... gi. ti 60 in naprej. Moške ure, 2 tretjini naravne velikosti. 114-47 žt. 60'4. Nikelnaita ar ker- JapetniK i« preprogar Drag. Puc Ljubljana, Dunajska cesta 18 Izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi tudi vse predmete te stroki astnega izdelka. Vodja podružnične zaloge pohištva prve kranjske mizarska zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano. Odlikovan z zlato svetinjo in častnim križcem v Parizu dne 28. februarja 1904. M. VVEIBL J. Spreitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slo malico ve ulio« *t. 4» STavbeoo - umetao li kosslrakcitska kllohriltintvi. Žično omrežje na stroj, ograje na mirt-dvora, obmejno omrešje, vetna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike itd. Specijaliteta: 78-41 valj i ču i zastori (Rollbalken). Večkrat premirano I Glinaste peči štedilnike, banje aa kopeli, kakar tudi Upe, vaze ln drage glinaste li-delke v vseh barvah, trpežne ln ceie priporoča m-h Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in glinastih izdelkov - v Ljubljani. - Izvrstna prilika potovanja v ^OtCrikO je danes Čez Hamburg % najnovejšima parobrodoma, s katerima je sigurnost vožnje najpopolneja ter šibanje parobroda skoraj popolnoma preprečeno. Še več povedo številke obsežnosti novih parnikov, katera se imenujeta : . 1 ninpib ,',iK 1 Čevljev dolg, 74 širok, prv,: HIIIIjI ll\a 53 glob., nosi 22.250 ton, f drugi: Mi5Bnu Auguiia niiiurid no« S 25.000 ton, ter vsaki še enkrat večji kakor danes veliki parniki, ki obsegajo samo po 8,—12.000 ton. — Vožnja preko oceana ,traja samo 7 dni. Potmki odhajajo v ponedeljek, torek in četrtek vsakega tedna iz Ljubljane. — Na želje no'ilja natančni pouk brezplačno zastopnik Hamburg - Amerika Linie Jr. Seunig, Cjubljaita, KoioMorst« nikcsi. 28. MiHBneotjum Mo« co«couna' Zobo- um* i\t\]i Oton J«yW pri g. dr. E.Globočuiku v Kranju Zobovja, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, iz kavčuk* kakor ludi alata, dalje vravnalnloa ia obturatorjl se izvršujejo po naj no vej lik 79-68 metodah. Plombe v alatu, poroelanu, amalftara in oementu kakor tudi vse loboadrav-nilke operaolje izvršuje tu speoljallit Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. nrt. P. n. Slavnemu občinstvu si usojam uljudno naznanjati, da sem svojo, ze več let obstoječo pekovsko obrt „pri Šmonit" na glavnem trgu |af" dala v najem svojemu mnogoletnemu pomočniku, gospodu Sovrolu Erženu O in se tem potom najuljudneje zahvaljujem vsem cenj. odjemalcem za dosedanjo naklonjenost. Proseč najuljudneje, da častili odjemalci meni doslej izkazano zaupanje izkažejo tudi mojemu nasledniku, se priporočnm z odličnim spoštovanjem Terezija Konc. V Kranju, dne 1. junija 1900. P. n. Opiraje se na predstoječo objavo, si dovoljujem slavnemu občinstvu naznanjali, da sem prevzel obćeznano pekovsko obrt g. Terezije 3(otic na Glavnem trgu, „prl Šmonn". Opremljen z zadostnimi sredstvi in dolgoletno izkušnjo, sem v prijetnem položaju ugodili vsestranskim zahtevam častitih odjemalcev in post reči z najtočnejšo postrežbo. Priporočam se p. n. občinstvu v blagohotno naklonjenost, ker bom izkušal, da bom vsakomur, kakor dosedaj, tudi vnaprej kar najbolje postregel. Z odličnim spoštovanjem 'A Lovro Eržen. V Kranju, dne 1. junija 11)00. Jaz podpisani Janez Likozar, posestnik v Hotemazah št. 26, sem zavarovan pri slav. e. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi „Dunav" na Dunaju, a so mi v noči 11. aprila 1900 gospodarska poslopja popolnoma pogorela, kar sem si. družbi po nje glavnem zastopniku, gospodu Rudolfu Kokalju v Kranju takoj naznanil. Pripomnim, da na dan požara, žc 5. decembra 1905 zapadla premija, ni bila plačana. Z dopisom z dno 6. maja 1900, naslovljen na si. c. kr. priv. avstrijsko zavarovalno družbo „Dunav" na Dunaju, pa črni meni neznani pisec glavnega zastopnika omenjene družbe, gospodu Rudolfa Kokalju v Kranju, med drugim tudi kot edino krivega, da jaz zapadle premije nisem plačal ob zapadlosti in torej tudi ne ob času požara. Izjavljam vsled tega jaz podpisani Janez Likozar, posestnik v Holemažah št. 26: 1. Da nisem jaz s piscem, na slavno družbo naslovljenega pisma z dne 6, maja 1906, v nikakeni stiku ter da istega sploh ne poznam, 2. da sem edino jaz vsled svoje brezbrižnosti kriv, da nisem če do dno požara 1906 žc 5. decembra 1905 zapadle premije plačal, in 3. da sem se na podlagi predložene mi korespondenco si. družbe prepričal, da se mi je ne vsled mojega pritiska, pač'pa vsled priporočila gospoda Rudolfa Kokalju, že pred dospelostjo pisma z dne 6. maja 1.1. v roki glavnega zastopstva slav. c. kr. priv. zavarovalne družbe J Umu v" na Dunaju cela zavarovalna svota po 1400 K brez kakega odbitka v izplačilo nakazala. Zahvaljujem se vsled tega si. družbi, oziroma njo glavnemu zastopniku gosp. Rudolfu Kokalju za kulantno postopanje in izplačilo. V KRANJU, dne 29. maja 1900, I„ (S. Istinitost predstojočega potrjuje županstvo v Šenčurju, i« H. Barle. Janez Likozar. Podpisala kot priči: Avg. Slana, Hakso Nltsch. lukja kuntomj • lioienjc... Odgovorni uradnik Andrej Sever. Lubina in Usek Iv. Pr. LampieU v Kranju.