List izhaja mesečno dvakrat in stane
celoletno....................K 6"—
polletno.....................„ 3'20
četrtletno......................V60
posamezne številke po...........—-30
Cene inseratom: V48 strani pri enkratni objavi K 1'50, pri večkratnih = objavah popust. —............... -
Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.
Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.
Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7.
9»
Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne
Leto II.
V Ljubljani, dne 20. januarja 1912.
St. 2.
Mi vstajamo in vas je strah.
Volitve v kranjsko trgovsko in obrtno zbornico so pred nami. V volilni boj smo posegli tudi mi s tem, da smo objavili sklep „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, s katerim se postavlja kot oficijelni kandidat zvezeingo-stilničarstva g. L a v o s 1 a v Bučar, gostilničarju mesarvKo-s t a n j e v i c i, in da smo to kandidaturo svojim naročnikom priporočali. S tem nedolžnim korakom pa smo dregnili v sršenovo gnezdo.
Gotovi ljudje, katerim so gostilničarstvo, njegova organizacija in naše glasilo trn v peti, so strašno ogorčeni nad predrznostjo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, ker si je ta sploh upala proglasiti svojega lastnega kandidata za trgovsko in obrtno zbornico. Tem ljudem noče iti v glavo, da smejo od njih popolnoma neodvisni faktorji storiti kak sklep po svojem lastnem nagibu.
Čudni možakarji. „Slovenec“ n. pr. do letos menda sploh ni vedel, da eksistira v kranjski deželi kaka gostilničarska organizacija. Ko smo pa kot oficijelno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ proglasili našega samostojnega kandidata, je bil takoj ogenj v strehi in „Slovenec“ bruha ogenj in žveplo na naše glasilo ter še celo osebno napada našega odgovornega urednika. Naš list imenuje kratko in malo „liberalno trobilo“. To pa je ravno tako malo taktno in honetno kakor pa, če bi mi delali odgovornega za kak sklep vodstva S. L. S. „Slovenčevega“ odgovornega urednika gosp. Mojškerca ali za sklep eksekutive N. N. S. „Narodovega“ odgovornega urednika g. Pustoslemška. Toda pustimo jim, da imajo veselje s to neokusnostjo.
Hočejo nas nekako spraviti na politično Polje, pa ne bo šlo. „Slovenec“ poroča, da je S. L. S. postavila kot protikandidata gosp. Bučarju g. Jakoba Dimnika iz M. D. v Polju 'n zahteva od našega glasila, naj se enako kakor za g. Bučarja zavzamemo tudi za gosp. Dimnika.
Na ta poziv in na nadaljne napade na naš list moremo le odgovoriti:
Naš list je oficijelno glasilo »Deželne zveze gostilničarskih z a d r u g na Kranjskem“ in v njej v č * a n j e n i h zadrug. Zato smo naravnost dolžni, objaviti, pri-°hčevati in priporočati sklepe, katere so sklenile posamezne 2 a druge ali pa zveza kot taka,
n e oziraje se na to, ali je to drugim stanovom in gotovi gospodi všeč ali ne. Če smo radi tega že „liberalni", to naj cenjeni tovariši sami presodijo.
G. Lavoslav Bučar je bil določen za kandidata gostilničarstva v trgovsko in obrtno zbornico s strani „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ že meseca oktobra
l.	1. in bi mi že takrat lahko objavili ta sklep zveze, ako bi bili smatrali to iz taktičnih ozirov za potrebno. Zato tudi ne moremo prav nič zato, ako je pozneje kaka politična stranka sprejela našega kandidata v svojo listo.
G. Lavoslav Bučar je načelnik gostilničarske zveze v Kostanjevici, delegat in odbornik „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in kot tak prav dobro pozna ne le iz lastne skušnje, marveč tudi vsled poslov, ki jih v t e h funkcijah vrši za svoje stanovske tovariše, stremljenja in težnje našega gostilničarstva. Zato mu tudi tako z mirno vestjo zaupamo naše zastopniško mesto v trgovski in obrtni zbornici. Te okolnosti so bile tudi za zvezo merodajne, ko se je odločila za g. Bučarja, ne pa njegovo politično mišljenje, ker v naši organizaciji politike sploh ne poznamo.
Že to nam mora zadoščati in že iz tega mora vsakdo razvideti, da pri tem položaju ne moremo poznati drugega kandidata kot g. Lavoslava Bučarja in naj bi „Slovenec“ priporočal njemu nasproti še tako resnega protikandidata. Ker pa nam priporoča ravno g. Jakoba Dimnika, moramo izjaviti, da so pri nas merodajni tudi drugi zelo tehtni razlogi, vsled katerih se nikakor ne moremo ogrevati zanj. G. Jakob Dimnik je bil že iz vsega početka hud nasprotnik gostilničarske organizacije in jej še sedaj rad ponagaja. Stanovskega glasila ne mara in so splošna stremljenja gostilničarstva za njega menda španska vas. Za nas merodajno in splošno značilno je, da si ožji stanovski tovariši niso volili za občino M. D. v Polju v ljubljanski okoličanski zadrugi njega v odbor, ko je vendar znana stvar, da v odborih gostilničarskih zadrug sede najuglednejši in najsposobnejši ter najdelavnejši gostilničarji ne oziraje se na njih politično naziranje ali prepričanje.
To je menda dovolj jasen dokaz, kako bi bilo z „delovanjem“ g. Dimnika v prid gostilničarstva, to so pa menda tudi dovolj tehtni razlogi, kateri nam narekavajo, da se za g. Dimnika kot zastopnika gostilničarjev v trgovski in obrtni zbornici ne moremo
zavzemati in ga kot takega tudi n e priporočati.
Razumevamo prav dobro, da našim protivnikom ni všeč, ker si je gostilničarstvo postavilo samostojno svojega kandidata za trgovsko in obrtno zbornico. Razumevamo to tem bolj, ker je s tem gostilničarstvo zopet enkrat pokazalo, da zahteva to, kar mu gre po vsej pravici in da se pri tem ne meni za naklonjenost ene ali druge politične stranke. Kako pa je ravno gostilničarstvu naklonjena sedaj v deželi prevladujoča politična stranka, to nam je znano in da se tega ne pozabi, hočemo pri tej priliki podati kratek pregled vseh v zadnjem času naklonjenih nam dobrot in podpor.
Na prvem mestu se spominjamo znane K o b a 1 o v e afere v Idriji, ki je ravnokar prinesla prizadetemu g. Kobalu vsaj moralno zadoščenje. Ponavljati moramo, da je svoj čas „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ vsled osebne prošnje njenega člana g. Alojzija Kobala v Idriji predložila deželnemu odboru posebno vlogo, v kateri se je izrekla prošnja, da naj deželni odbor počaka s podiranjem kleti toliko časa, dokler ni zadeva končno rešena pred upravnim sodiščem. Toda ta prošnja je dosegla vse prej kot to, kar bi se bilo lahko zgodilo. Ravno „Slovenec“ je bil prvi, ki je javno naznanil rešitev te vloge prej, pr e d n o je rešitev bila v rokah zveze. Cbjavil je namreč notico, v kateri se naznanja, da se na predlog deželnega odbornika g. dr. Lampeta odkloni radi te vloge za naprej vsaka podpora zvezi. In res je bita potem kmalu rešena prošnja zveze za podporo in sicer neugodno, izostalo je torej še tistih 100 K, katere so se prejšno leto milostljivo naklonile in ki smo jih pozneje hvala-bogu gostilničarji sami nabrali med seboj. Dostavljen pa je bil zvezi tudi odgovor na vlogo glede Kobalove kleti in ta odgovor je vseboval značilni dostavek, da deželna zveza ni bila upravičena do vloge, ker je dobila od deželnega odbora pretečeno leto podporo. To se pravi z drugimi besedami, deželna zveza ne sme vršiti radi onih 100 K svojih dolžnosti, se ne sme zavzemati za svoje člane, če tudi je jasno, da se jim krivica godi, marveč naj lepo molči, kima in nazadnje še svojim tlačiteljem kadilo zažiga. Da bi bil to višek pokvarjenosti, je samoposebi umljivo.
Opozarjati moramo dalje, da so se objavljali pred nedavnim časom v gotovih listih članki, ki so bili očividno namenoma naperjeni proti gostilničarstvu, v kate_
rih se je naravnost hujskalo proti gostil-ničarstvu, ga blatilo in mu celo skušalo gmotno škodovati. Tiho smo gledali to početje, ga prezirali, danes pa izjavljamo, da odslej naprej tega ne bomo več mirno trpeli.
Spominjamo dalje na dejstvo, da je „obrtnopospeševalni urad“ v Ljubljani dosedaj še vedno preziral „Deželno zvezo gostilničarskih zadrug na Kranjskem“. Ali dela to hote ali nehote, je popolnoma postranska stvar-
Spomniti se pa moramo tudi kuharskega tečaja v Kamniku, kateremu kjub ponovnim prošnjam niso naklonili niti deželni odbor, niti druge take korporacije, pri katerih imajo somišljeniki S. L. S. večino, niti vinarja podpore.
Opozarjamo končno še cenjene tovariše na kurij oz ni sklep občinskega sveta v Trebelnem, češ da naj bodo vse gostilne zaprte poleti ob 7 . pozimi ob 6. zvečer, ob nedeljah in praznikih pa že ob 1. popoldne.
Iz vsega tega je dovolj jasno razvidna naklonjenost naših protivnikov gostilničarskemu stanu.
Seveda pred volitvami je trenotno vse drugače. Hvalijo se in bobnajo v svet: „Ustanovili smo obrtnopospeševalni zavod, v deželnem proračunu je nakazanih 88.000 K za podpore obrtništvu. Iz te vsote podpiramo tudi razne zadruge po deželi.“
Konštatiramo torej, da je v deželnem proračunu sprejeta vsota 88.000 K za „podpore“ obrtništvu, konstatiramo, da gostilničarstvo kot najštevilnejši obrtni stan in najmočnejši davkoplačevalec v deželi največ prispeva k deželnim dokladam, da bi torej moralo biti deležno tudi največ podpor, povdarjati pa moramo in pribiti za vse večne čase, da od teh tisočev v zadnjem času gostilničarstvo ni bilo osrečeno niti z vinarjem ter da vse kaže, da tudi v bodoče ne bo bolje, to pa le radi tega, ker je gostilničarska organizacija strogo stanovska organizacija, pri kateri celo po zakonu nima nihče drug odločevati kakor edinole gostilničarji. Zavedamo se pa tudi dobro, da imamo glede svojih stanovskih vprašanj odločilno besedo samo mi, ne pa različni odvetniki in tudi duhovniki ne.
V koliko je to stališče gostilničarstva „liberalno“, odločate itak tovariši sami.
Mi smo se vedno in povsod potegovali za koristi celokupnega gostilničarstva in za koristi posameznega gostilničarja, ne oziraje se na njegovo politično prepričanje. Krivic hočemo tudi v bodoče vsakega varovati.
Gostilničarji hočemo biti samostojni in popolnoma neodvisni od vsake politične stranke. Dovolj dolgo smo tlačanih, dovolj dolgo smo molče in vdani v voljo božjo prenašali nešteto nečuvenih krivic, sedaj pa je mera polna.
Sami iz sebe, iz svoje lastne moči smo vzrastli, brez vsake materijelne pomoči in moralne podpore in sami iz sebe se bomo tudi razvili v mogočno falango, ki bo strla v prah naše protivnike, mi pa bomo dosegli svoj veliki cilj, ki se glasi: Ne, politične stranke ne bodo več ukazovale gostilničarstvu, nasprotno gostilničarstvo mora velevati političnim strankam.
To je in ostane naše geslo, pa naj nas še tako pitajo z „liberalci“.
Tovariši! Na Vas je ležeče, da pokažemo že pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, d a s m o moč, s katero se mora resno računati, da smo sila, katere ne more nihče več ukloniti v jarem suženjstva, ki stopa ne-
vstrašeno naprej, dokler ne doseže svojega velikega cilja.
Vam pa gospodje, ki nas radi tega napadate, ki nam nasprotujete in skušate zanesti razdor med naše vrste, bodi povedano, da je zamanj vaš trud. Pred nedavnim časom nas še vpoštevali niste, bili smo v vaših očeh brezpravni sužnji. Toda ta čas je minul. Ne bo se Vam več posrečilo razdreti discipline v vrstah naše organizacije.
Zavedati ste se začeli sile, ki jo predstavlja naša bojna vrsta — in ravno to je naš prvi uspeh.
Ustavili nas ne boste več na zmagonosni
poti.
Da, da, gospodje, mi vstajamo in vas je strah.
Naše zahteve.
Prejeli smo in objavljamo nastopni članek, ker se z idejami, izraženimi v njem, popolnoma strinjamo.
Še živo so mi v spominu besede odličnega tujca iz Švice, s katerim sem se slučajno sešel na bohinjski železnici. Navdušen vsled naravnih krasot prelepe Gorenjske mi je priznal, da bi naša Gorenjska kaj uspešno lahko tekmovala glede tujskega prometa s svetovno-znano Švico, ker jo v gotovih ozirih, zlasti po naravnih lepotah še celo nadkriljuje. — 1 oda žalibog, da s temi naravnimi krasotami niso združene druge udobnosti, katere nudi Švica tujcu. Prav posebno da bi bilo treba naše hotele v marsičem s p o p o 1 n i t i in pa tudi na reklamo obračati večjo pozornost.
Te besede mi zvene zadnji čas venomer po ušesih in vedno jasneje se prikazuje pred menoj njih žalostna resnica, zlasti pa še v sedanjih dneh, ko so postale naše alpske dežele vsled vodnih kanalov v severnih avstrijskih kronovinah bolj pozorne in so nemški alpski poslanci že zahtevali kompenzacij za svoje dežele v obliki regulacij raznih rek in hudournikov. Samo mi na Kranjskem, ali bolje rečeno, mi Slovenci molčimo ter se zadovoljujemo s t e m, da mirno in udani vvoljo božjo prispevamo s svojimi davki k ogromnim milijonom za zgradbo vodnih cest, glede katerih po mojem skromnem naziranju niti ljudsvo kot tako v severnih kronovinah Avstrije ne bo imelo k d o v e k a j gospodarskega dobička. V severne dežele vtika država sto in sto milijonov, mi Slovenci pa se zadovoljimo in ponižno zlezemo pod klop, če se nam podeli le drobtinica in še ta le kakor bogatinov dar siromaku.
Prenehati morajo te razmere, zahtevati moramo tudi mi zboljšanje našega narodno-gospo-darskega položaja. Ravno sedaj je najugodnejša prilika, da bi naši državni poslanci z vso odločnostjo in vstrajnostjo zahtevali od države kompenzacije za gališke vodne ceste.
Prepričan sem, da n. pr. naša Kranjska vsled svojih čudežnih naravnih krasot daleko nadkriljuje vse druge avstrijske kronovine. Priznati moramo, da so naši hotelirji in gostilničarji v povzdigo tujskega prometa storili vse, da, v posameznih slučajih celo več, kakor bi smeli storiti z ozirom na svojo denarno moč. Poglejmo pa si na drugi strani uspehe njihovega dela. Med tem, ko se je povsod dvigal
tujski promet in roko v roki s tem tudi gospodarsko blagostanje dežel, opažamo pri nas zlasti zadnja leta baš nasprotno. Vsako leto slabše sezije. Mnogim hotelirjem se ni obrestovalo niti to, kar so investirali v premičnine, kako pa šele ono, kar je naloženega v nepremičninah. Pričakovali smo narodno-gospodarski dobiček od tujskega prometa, dosegli pa nismo ne samo ničesar, temveč nebroj hotelirjev je žrtvovalo celo svoje premoženje in nebroj eksistenc stoji na robu gospodarskega poloma. Kje naj iščemo vzrokov zato?
Pred leti se je začela zanimati naša slavna centralna vlada za to narodno-gospodarsko vprašanje in je v ta namen otvorila v delavskem ministrstvu celo poseben departement, kjer bi se proučevalo to vprašanje. Mnogo naših ljudi je verjelo v dobro voljo centralne vlade, pričakovali in nadejali so se vsestranskih podpor, premišljene in uspešne reklame itd. In ravno vsled teh nad je marsikdo žrtvo-vaj svoj zadnji vinar za povdigo tujskega prometa. A vse podpore so izostale in tako danes nemalokateri gostilničar gleda z obupnim očesom na razvaline svojega dela.
Tako „povzdiguje« slavna vlada s svojimi obljubami in svojo brezbrižnostjo tujski promet in z njim narodno blagostanje po naših slovenskih deželah.
Temu mora biti vendar enkrat konec. Sveta dolžnost naše državnozborske delegacije je, da ravno sedaj, ko je vlada izdala za gališke vodne ceste ogromne svote, z vso odločnostjo zahteva, da se gospoda na Dunaju spominja tudi nas Slovencev. Zahtevajo naj, da preskrbi vlada brezobrestno posojilo onim hotelom, ki so nastali ravno vsled tujskega prometa po naših deželah in ki so še sedaj po večini navezani samo na tujski promet. Mnogo bi bilo s tem pomaganega, tujski promet in blagostanje ljudstva pa bi se dvignilo na ono visočino, katero zaslužijo po vsej ' pravici naše kronovine.
Zato naj naši državni in deželni poslanci posvečajo temu vprašanju in sploh vprašanju kompenzacije za gališke vodne ceste največjo pozornost in zahtevajo med drugim kot kom-pevzacijo našim deželam tudi brezobrestna posojila onim hotelom, ki so namenjeni tujskemu prometu.
Gostilničarji sami pa naj bi se tudi zavzeli za to in naj bi zahtevali od svojih poslancev, da se najintenzivneje zanimajo za tako važna vprašanja.
Pred občnim zborom „Zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ smo. Dnevni red tega zborovanja še ni določen in zato mislim, da je treba, da tvori to vprašanje eno najvažnejših točk dnevnega reda bodočega občnega zbora. Kompenzacija v zgorajšnem smislu naj bi se zahtevala v obliki primerne resolucije. —/.
Vprašalnica.
Vprašanje štev. 2.:
Navedite mi po zakonu prepovedane igre ter povejte tudi, kaka kazen je predpisana, če se kdo pregreši v tem oziru ?
Odgovor:
Na Vaše vprašanje Vam najzanesljivejše odgovorimo, ako navedemo besedilo § 522 kazenskega zakona in navedemo tudi temu paragrafu dodana pojasnila. § 522 kaz. zak. se glasi: „Igranje vseh hazardnih ali izključno od sreče odvisnih iger kakor tudi vseh onih
iger, ki so vsled posebnih predpisov prepovedane imenoma, podvrže tako vse igralce, kakor tudi onega, ki dopusti v svojem stanovanju igranje, za vsak slučaj tega prestopka kazni od 10—900 gld., pri čimer pripade tretjina izterjanega denarja ovaditelju in se v slučaju, da je ta sam kažnjiv, tudi njemu spregleda vsaka kazen. — Inozemci, ki so radi tega prestopka kaznovani, naj se izženejo iz države.“
Vsled odločb kasacijskega sodišča se radi tega prestopka že kaznujejo vsi tisti, ki se udeležujejo zakotne loterije. Tudi takozvano „kampanje“ (bližanje, fucanje) je pod gotovimi okoliščinami kažnjivo kot hazardna igra. Izmed iger, ki pridejo tu v poštev, navedemo : Tarao, bassette, kockanje, passadieci, landsquent, quindici, trentquarant, mavšel, fer-bel, molino, walacho, maccao, mezzo dodici, vingt-un (enoindvajset), oka, kupčkanje, igra „hauserl“ na kegljiščih, keglanje na biljarih, kjer se kroglja s pomočjo peresa ali posebne mašinerije spravi v tek, cvik, labet itd. V gostilnah in kavarnah je nadalje prepovedano igrati lotto, letto-dauphin in tartel. Med te igre pa spada končno tudi v smislu razsodb najvišjega sodišča takozvani „hoch und nieder“.
Seveda je pri nekaterih teh iger mnogo odvisno tudi od tega, pod kakšnimi okolnostmi se igra in končno tudi, kdo igra. Z najnovejšimi razsodbami se je n. pr. oprostilo igralce, ki so igrali „mavšel“ omejeno, n. pr. do najvišjega zneska 4 K, ker so bili igralci sami premožni ljudje in bi torej lahko pri navadnem marjašu po 20 h več zgubili kot tako. delavce pa, ki so izkazali, da ne zaslužijo več kot po 3 K na dan, se je obsodilo pri enako omenjenem „mavšlu", češ da svota, ki bi jo lahko zgubili, nikakor ne odgovarja njih premoženjskim razmeram.
Mi z naše strani moramo le vsakemu gostilničarju kar najtopleje na srce polagati, d a pod nobenimi pogoji ne dopuste igrati teh iger v gostilniških prosorih, k e r j e drugače vedno izpostavljen nevarnoti, da bi se moral zagovarjati pred sodiščem.
Vprašanje štev. 3.:
Ali je obrtna oblast dolžna dati privatniku, n. pr. odvetniku ali komu drugemu pojasnila o tem, ali je na kaki gostilniški ali krčmarski koncesiji predznamovana zastavna pravica?
Odgovor:
Ne. Pred kratkem je trgovsko ministrsvo zopet ugotovilo, da ne. Nekemu odvetniku namreč obrtna oblast prve inštance ni hotela dati tozadevnih pojasnil in ta je rekuriral na namestništvo ter končno na trgovsko ministrstvo, ki je pa njegov rekurz zavrnilo. To zavrnitev vtemeljuje na kratko sledeče: okrajno oblastvo ni primorano in upravičeno do takih pojasnil. Predznambe rubljivih zastavnih pravic na obrtnih pravicah se izvrše ali zbrišejo pri obrtnih oblastvih le na podlagi tozadevnih sodnih poročil, ki se pa ne dajo kontrolirati glede njih popolnosti in sicer v ta namen, da je obrtna oblast informirana glede tega, ali obrtnik sme odložiti koncesijo ali ne. Ker te Predznambe služijo le kot notranje-uradni pripomoček, ni nobene obveznosti, da bi se dajala v tem oziru tretjim osebam pojasnila. Obrtne oblasti pa tudi nimajo pravice, dajati laka pojasnila, ker dobe sodna poročila le v Zgoraj navedeni namen.
Vprašanje štev. 4.:
Jaz sem lastnik popolne gostilniške kon-oesije v smislu § 16 obrtnega reda točka a—g. *z gotovih vzrokov bi rad imel to koncesijo
tako, da bi se koncesija po § 16 lit. a obrt. reda glasila na mojo ženo, ostali del pa na mojo osebo. — Kako moram tu postopati? Ali mi sploh ta manever priporočate?
Odgovor:
Ker v Vašem kraju še nimate gostilničarske zadruge, Vam tega manevra pravzaprav ne moremo toplo priporočati. Obrtna oblast se namreč pri podeljevanju novih koncesij poslužuje prostega prevdarka in prav lahko bi bi se morda zgodilo, da bi pač podelila koncesijo Vaši ženi, Vašo pa odklonila, češ da za to „ni krajevne potrebe“.
Zato Vam moramo priporočati skrajno previdno postopanje. Da se p o d e I e vnovič koncesije Vam in Vaši ženi, morate pred vsem odložiti Vašo koncesijo, toda iz previdnosti samo pogojno. V dotični s kolekom za 1 K kolekovani vlogi po-vdarjajte torej, da odlagate sedanjo koncesijo „sebi in svoji ženi na korist“, toda le za slučaj, a k o obrtna oblast ugodi v p o 1 n e m obsegu istočasno od Vaše strani in Vaše žene vloženim koncesijskim prošnjam.
Sočasno morate vložiti tako Vi kakor Vaša žena prošnji za podelitev novih koncesij, kajti gostilniške koncesije so osebne pravice in nastanete vsled tega dne novi koncesiji, ki nimate med seboj nikake zveze. Pri tem položaju bi se pozneje tudi davek nekoliko zvišal in nastane torej tudi vprašanje, ali odtehtajo koristi in prednosti, katere pričakujete iz Vašega manevra, razliki pri davku.
Vprašanje štev. 5.
Kaka jed je „Oeufs poches" ? Dober slovenski izraz se glasi? Kako se pripravi?
Odgovor:
»Oeufs poches“ (izgovori öf poše) je jajčna jed, ki se pravzaprav pripravi lahko na več kakor 80 načinov, oziroma boljše rečeno, ki ima z ozirom na razne dodatke in pa na način serviranja nad 80 imen.
Za „Oeufs poches“, ki je francoski izraz, rabijo Nemci ali francoski izraz ali pa „Verlorene Eier“. Pri nas na Slovenskem te vrste jajčnih jedi še niso tako znane in udomačene, vsled tega smo naziranja, da naj bi se te vrste jedi zvale ali „poširana jajca", ali pa „utopljena jajca“.
Kar se tiče pripravljanja „utopljenih jajc“, nam je navesti sledeče:
Kakor pri vseh jajčnih jedeh, tako je tudi pri tej glavni predpogoj, da so jajca res sveža, ako hočemo nuditi dobro jed. Pripravi se ta jajčna jed sledeče:
Ob robu lonca z vročo vodo, kateri dodamo na vsak liter 10 gr. soli in eno žlico kisa, vbijemo jajca in jih previdno spustimo v vodo. Pri tem moramo paziti na to, da stoji lonec na takem mestu štedilnika, kjer voda lahko ves čas enako vre- Za poširanje se rabi skupaj tri minute; pri tem mora imeti voda ves čas 95 stopinj C toplote, torej mora biti ravno toliko vroča, da ne vre, ali z drugimi besedami povedano, voda mora imeti ono toploto, ki zadošča, da se strdi beljak in da se tako napravijo „utopljena jajca“, ki niso pravzaprav nič drugega kakor olupljena mehko-kuhana jajca. Da dosežemo enotnost v poši-ranju, vzamemo le po 10 jajc na enkrat.
Po treh minutah vzamemo previdno s penovko utopljena jajca iz lonca, jih položimo najprej v mrzlo vodo, potem pa v gorko, kateri smo dodali na vsak liter 6 gr. soli, ter jih imamo tam do tedaj, da jih rabimo.
Pretežno se vporabljajo utopljena jajca za predjed, servirajo se pa — kakor že rečeno
na več načinov, bodisi z omakami, bodisi na krutonih, bordurah itd.
Vprašanje štev. 6.:
Kaj se razumeva pod kavarniško koncesijo? Kake pravice si pridobim s tako koncesijo, zlasti glede policijske ure? Pri nas nas imamo namreč kavarno, ki je združena z gostilno in se ne dela nobene razlike med kavarno in gostilno. Prosim pojasnila.
Odgovor:
Pod kavarniško koncesijo se navadno razumeva koncesija v smislu § 16 lit. f in g obrtnega reda, to se pravi, da je dovoljeno s koncesijo koncesijonarju oddajati gostom kavo, čaj, čokolado, druge gorke pijače in okrepčila ter da se sme igrati v dotičnih prostorih dovoljene igre- Večina kavarniških koncesij ima tudi še dovoljenje v smislu § 16 lit. d obrt. reda, torej da smejo točiti in na drobno prodajati žgane opojne pijače.
Kavarniška koncesija kot taka more največ toliko obsegati.
Kar se tiče policijske ure pri kavarniških koncesijah nimamo nič enotnega. Ponekod se morajo kavarne zapreti ob istem času kakor vse gostilne, pri nas na Kranjskem pa je običajno s kavarniško koncesijo združena tudi pravica, da sme biti kavarna dve uri dalj od-pfta kot druge gostilne, torej, ako je za gostilne policijska ura n. pr. ob 11., je za kavarne ob 1. popolnoči. Kakor pa že navedeno, odloča v tem oziru običaj, ki je pri obrtni oblasti ugotovljen in tam lahko dobite tozadevna natančna pojasnila.
Ne razumemo vas dobro, kaj hočete reči s „se ne dela nobene razlike med kavarno in gostilno“. Najbrže mislite, da se ne dela nobene razlike med kavarniškimi in gostilniškimi prostori, da se torej lahko v obeh prostorih ob vsaki uri dobi vse, kar moreta nuditi kavarna in gostilna gostu, ali še boljše rečeno, da se gostilna nadaljuje v kavarni, ko je nastopila za ostale gostilne v vašem kraju policijska ura, da se torej na ta način dela konkurenca ostalim gostilničarjem v vašem kraju.
Ako je stvar taka in hočete to odpraviti, vam moramo priporočati sledeče postopanje, ker še nimate svoje zadruge. Drugače bi moralo načelstvo zadruge to zadevo urediti. Potrudite se do okrajnega glavarstva in tam naprosite, da vam dajo natančen izpisek gledu dotične koncesije. Je namreč lahko več možnosti. Morda je kavarniška koncesija omejena samo na gotove lokale, morda pa si je lastnik pridobil celoletno podaljšanje policijske ure tudi za gostilno. Ako bi pa tega ne bilo, potem greši vaš konkurent proti koncesijskim določbam in vam v tem slučaju priporočamo, da vsi gostilničarji vašega okraja skupaj napravite primerno vlogo na glavarstvo, katero zaprosite, da naj odpravi to konkurenco.
Razno.
Poravnajte naročnino! Najvljudneje prosimo vse cenjene tovariše, katerim dopošiljamo list, a nam še niso poravnali naročnine, da naj to v najkrajšem času store. S tem razbre-mene delo pri upravništvu, ob enem so si pa gotovi, da se jim bo list redno dostavljal.
Pridobivajte naročnike! Ponovnokrat smo že poudarjali, da more vsak list nuditi tem več zanimivega in poučnega, čim več naročnikov ima. To moramo danes zopet ponavljati s prošnjo, da naj dosedanji naši naročniki priporočajo svojim tovarišem pri vsaki priliki, naj naroče list. Kontrola je radi objav upravništva prav lahka. Svojim dobivateljem pa priporočajte inseriranje v našem listu, ker je to inseriranje zelo uspešno, kar lahko dokažemo s priznalnimi izjavami.
Objava celoletnih naših naročnikov. Ker objavljamo v vsaki števiki imena naših naročnikov, je načelstvom zadrug, odbornikom in sploh vsem našim tovarišem, ki se zanimajo za razvoj gostilničarske organizacije m napredek gostilničarskega stanu, prav lahko nadzirati tovariše v svojem okolišu in jih z osebnim uplivom podžgati, da čim prej naroče glasilo. Prosili bi samo, da to delo v najobsežnejši meri vrše.
Dopisnikom v vednost. Navesti nam je, da moremo objaviti dopise in sploh vse notice, obvestila in druga naznanila v našem listu pravočasno le tedaj, ako so najkasneje 2., odnosno 17. v naših rokah, drugače bi jih morali odložiti za prihodnjo številko. Prosimo torej, da se blagovolijo cenjeni dopisniki po tem ravnati.
Naši oglasi. Cenjenim tovarišem moramo polagati na srce, da naj se pri svojih naročilih v prvi vrsti ozirajo na tvrdke, ki inserirajo v našem listu. S tem, da inserirajo v „Gostilničarskem Vestniku», so pokazali, da jim je do razvoja gostilničarske organizacije, da jim je mar napredek gostilničarskega stanu, pokazali so torej, da so gostilničarstvu naklonjeni. Kot odgovor na to naj bi bilo, da se gostilničarji pri svojih naročilih ozirajo pred vsem na naše oglase in da se pri tem naravnost sklicujejo na nje. Na ta način pridobi ugled naše organizacije; z njo vred ugled gostilničarskega stanu in končno tudi vpliv stanovskega glasila. Na tovariših samih je torej, v koliko hočejo vsak po svoji moči povzdigniti ugled gostilničarske organizacije in gostilničarskega stanu.
Mape za „Gostilničarski Vestnik“. Za časopis, kakoršen je „Gostilničarski Vestnik“ je važno, da se dobro ohranijo posamezne številke. Zato je prav priporočljivo, dajati ga v časniške mape. Kakor smo že lansko leto po-vdarjali, smo se radi tega obrnili do knjigoveznice Fr. Breskvar v Ljubljani, ki ima jako okusno in trpežno izvršene mape z napisom „Gostilničarski Vestnik“ v zalogi in stane komad 5 K. Priporočati moramo kar najtopleje nabavo takih map. Naše upravništvo je rade-volje pripravljeno brezplačno skrbeti za to, da se po dopisnici naznanjena mu naročila v najkrajšem času in točno izvrše.
Podraženje piva v Zagrebu. Občinski svet zagrebški je zvišal mestno doklado na pivo od 4 na 8 K Vsled tega so tudi zagrebški gostilničarji zvišali ceno piva in ga točijo sedaj po 26 h vrček.
Modne potrebščine dobe gostilničarji v največji izberi in najmodernejši izvedbi pri znani ljubljanski narodni tvrdki P. Magdič. Tovariši naj opozarjajo svoje goste tudi nato, da je tam tudi velika zaloga vseh športnih modnih potrebščin. Več v oglasu.
Kostanjeviško gostilničarsko zadrugo zastopajo na občnih zborih in zborovanjih „Deželne zveze gostilničarske zveze na Kranjskem“ sledeči gg. delegati: Lavoslav Bučar iz Kostanjevice, Fran Dolinar iz Velike Doline, Anton Majzelj iz Št. Jerneja, Anton Štravs iz Kostanjevice in Andrej Stritar Sv. Križa pri Kostanjevici.
Domačemu blagu prednost. Žalostna resnica je, da pri nas Slovencih navadno več velja in ima večji ugled tuj izdelek in tuje blago kakor pa domače, četudi domače glede kakovosti, pristnosti in dobrote daleko nadkri-Ijuje tuje izdelke. Gostilničarji naročamo n. pr. razne žgane pijače in likerje od daleč in podpiramo s tem tujca, na domačina se pa še spomnimo ne. V tem oziru bi morali drugače postopati. Najprej je treba preskusiti domače blago, potem šele, ako bi to ne bilo dobro, bi smeli posegati po tujem. Tudi glede žganih pijač in likerjev imamo svoje tvornice in nate se ozirajmo. Opozarjamo samo na tvornico Gabrijela Eržena v Zapužah, ki inserira v našem listu.
Prispevki „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“. Kakor znano, je pretečeno leto zavrnil kranjski deželni odbor prošnjo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem" za deželno podporo, ki se jej je prejšno leto dovolila v znesku 100 K. Vzrok temu je bilo, da se je zveza zavzela v znani Kobalovi aferi iz Idrije za svojega člana g. Alojzija Kobala. Na naš poziv so potem posamezni gostilničarji prostovoljno prispevali zvezi posamezne zneske ter se je tako nabralo sku-
paj 137 K 14 h torej več kakor bi pa znašala izostala deželna podpora.
Največja pivovarna v Nemčiji „Schul-theiss“ je izvarila v pretečenem letu poldrug miljon hektolitrov piva. Čisti dobiček pivovarne znaša v tem letu 2,492.344 mark, kar pa ne dosega niti čistega dobička meščanske pivovarne v Plznu. Ako pri tej priliki primerjamo te ogromne dohodke z glavnico, ki je investirana v naših pivovarnah, moramo priznati, da je v naših pivovarnah komaj toliko investiranega kot znaša pri prej navedenih letni čisti dobiček.
Slovanski gostilničarski shod v Pragi. Kakor smo že poročali, se vrši letošnje leto prvokrat slovanski gostilničarski shod in sicer v Pragi. Ta shod bo gotovo velika manifestacija avstrijskih slovanskih gostilničarjev, ker se vrši tik pred sokolskim zletom v Prago, namreč v času od 25. do 28. junija 1912. Vodstvo shoda in sploh vse z njim združene prireditve je prevzela „Jed nota svazü českych s po leče n-stev hostinskych a vyčepniku v kräl. Češkem“ v Pragi, ki torej sestavi dnevni red in razpošlje vabila.
Iz Rudnika pri Ljubljani se nam poroča: Pri nas smo dobili novega župana in pri tej priliki se je zopet obnesla stara prislovica, češ da nova metla dobro pometa. Čudno se nam zdi samo, da se je novi župan Lenče, ki je sam gostilničar, spravil ravno na gostilničarje, menda zato, ker ti niso odjemalci njegove vinske zaloge. Dosedaj smo imeli v naši občini 50°/o občinsko doklado na davke. Novi župan pa se je domislil, da se ta doklada lahko zniža na 20%, vsled tega nastala razlika pa zjednači na ta način, da se vpeljejo nove doklade na pijače in sicer 10°/o na žgane pijače, 5 % pa na vino in pivo. Poleg tega pa naj bodo tudi licence za ples skrajno drage in sicer naj bi se plačalo do 8. ure zvečer 6 K, potem za vsako nadaljno uro do polnoči po 1 K, čez polnoč pa za vsako uro 5 K. Lep načrt za vničenje gostilničarskega obrta, mar ne? Sedaj je čisto gotovo, da nam ne kaže drugega, kot gostilne zapreti, kajti, ako bi ne imeli dohodkov iz polja in zemljišč, bi že itak šli vsi rakom žvižgat. Kako bo pa mogoče sedaj zaslužiti kaj pri gostilni, je drugo vprašanje. Mislimo pa, da se je g. župan pri tem svojem načrtu vrezal in da s temi dokladami ne bo zjednačil razlike, ki nastane vsled znižanja splošne občinske doklade.
Vpisujte svoje sinove in hčere kot vajence! Na številnih zborovanjih gostilničarjev se je povdarjalo, kako velike važnosti je za bodočnost stanu, ako vpisujemo pri zadrugah svoje sinove in hčere kot vajence. Prej ali slej namreč pride do tega, da se bo zahtevalo tudi pri gostilničarskem obrtu dokaz vsposob-Ijenosti in takrat bo težavnejše postati gostilničar kakor pa danes. Komur je torej mar bodočnost svojcev, ta stori najbolje, ako vpiše svojega sina ali hčer pri pristojni gostilničarski zadrugi za vajenca. To namreč ni združeno znikakimi posebnimi troški in sitnostmi. Treba je samo vpisati sinaali hčer pri načelstvu, vplačati vpisnino in potem je za tri leta vse opravljeno, kajti sin ali hčer delata in pomagata pri domu ravno tako kot dosedaj. Ko pa je poteklav pravilih določena učna doba dveh ali treh let, je treba iti zopet do načelstva, plačati tam oprostnino, načestvo pa zato izstavi učno spričevalo. Vse to je združeno na deželi z največ 10 K troškov in za ta denar se ima potem tudi nekaj v rokah, ki je večkrat vredno več kot 500 K. Znani so nam namreč slučaji, ko je bilo posameznikom britko žal, da se svoj čas niso poslužili tega navadnega pota, ker so se jim delale potem s strani ob-lastva radi koncesije velike zapreke, ovire in sitnosti. Zato moramo samo ponavljati: V okrajih, za katere že obstajajo gostilničarske zadruge, vpisujte pri načelstvu svoje sinove in hčere kot vajence gostilničarskega obrta.
Važna nova odredba glede obrtnikov.
S 16. februarjem 1912 stopi v veljajo odredba,
s katero se določa, da ne more biti več pri-sednik preskuševalne komisije pomočnik, ki ni sam napravil preskušnje. Dosedaj je namreč bil lahko vsak obrtni pomočnik pri-sednik pomočniške preskuševalne komisije in se je po dosedanjih predpisih lahko pripetilo, da je danes delal pomočnik A preskušnjo, pri kateri je sodeloval kot prisednik pomočnik B. drugič pa je bilo narobe, torej da je delal pomočnik B preskušnjo pred komisijo, katere prisednik je bil pomočnik A. Stvar je bila torej precej preprosta. Sedaj pa zahteva vlada nekoliko več strogosti in dostavlja še, da obrtnik, ki ni napravil pomočniške preskušnje, ne more dobiti samostojnega obrtnega lista. To velja seveda le za obrti, glede katerih se zahteva dokaz vsposoblje-n o s t i. Za gostilničarsko obrt danes dokaz vsposobljenosti ni obvezen, vendar pa se sme pričakovati, da se tudi za gostilničarsko obrt uvede dokaz vsposobljenosti. Zato bi bilo le želeti, da bi se tudi pri gostilničarskih zadrugah nemudoma sestavile preskuševalne ko-misijeindabišepred 16. febru-varjem t. 1. vsaj nekaj pomočnikov preskušnje delalo. Gostilničarje pa ob enem naprošamo, da naj na to važno odredbo opozore v svojih krajih one obrtnike, pri katerih je za podelitev koncesije predpogoj dokaz vsposobljenosti. Marsikdo se bo namreč pozneje jezil, ker bi moral ostati večni pomočnik in nikdar ne samostojen, odnosno, ker bi bila dosega samostojnosti lahko združena z naravnost ogromnimi troški. Na Kranjskem imamo nekatere obrti, pri katerih se zadnja leta niso delale nikake preskušnje. Kako bo po tej novi odredbi mogoče dobiti prisednike za preskuševalno komisijo izmed pomočnikov, ako nimamo nobenega pomočnika, ki se je tudi sam podvrgel preskušnji ? In ako bo hotel doseči samostojnost? Treba mu bo potovati drugam, vzemimo v Gradec in se tam podvreči preskušnji. Vprašanje je, ali jo bo v tujem jeziku tudi prebil? In ogromni troški, ki bodo s tem združeni? Zato še enkrat, tovariši, opozarjajte prizadete obrtnike na to važno novost, gotovo vam bodo hvaležni, ker se na ta način marsikdo še lahko izogne ogromnim, toda nepotrebnim troškom, potom in sitnostim.
Državni davek na pivo. Ni skoraj pričakovati, da bi zakonska predloga glede zvišanega državnega davka na pivo postala tudi zakon. Ne samo gostilničarji, marveč tudi pivovarne so zavzele proti tej nameri najostrejše stališče. Kako stališče zastopajo gostilničarji in kako hočejo postopati, o tem smo že poročali. Danes hočemo navesti še, kaj pravijo pivovarnarji k temu. Ti pravijo, da bi nikakor ne bili proti temu, ako bi se vpeljal splošni davek na pijačo, pač pa da so odločno proti temu, ker si je finančni minister izbral za ob-dačenje samo pivo. Dalje trdijo, da bi novi davek pomenil uničenje malih in manjših pi-vovaren in to tudi s številkami dokazujejo, češ da se je število pivovaren v Avstriji zadnja leta znižalo za par sto in da bi z novim davkom bile manjše pivovarne mnogo bolj prizadete kakor velike. Ne spuščamo se v kritiko, v koliko so te trditve resnične, zadošča nam, ker sedaj vemo, da imamo glede tega vpra-čanja tudi v vrstah pivovarnarjev svoje sobojevnike.
Točenje pod vejo. Ker so se nekateri dolenjski gostilničarji obrnili do „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem" s prošnjo, naj napravi primerno vlogo na glavarstvo, da to omeji izdajanje takih dovoljenj, je zveza tej prošnji ugodila. Od okrajnega glavarstva v Krškem je na to svojo vlogo dobila sledeči odgovor: „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug“ v Ljubljani se z ozirom na tamošnji dopis z dne 12. decembra 1911, številka 279, naznanja, da so naznanili . .., da bodejo točili lastno pridelano vino in se jim je po priloženem formularju izdalo zadevno dovoljenje, ker so v smislu najvišje odredbe z dne 17. avgusta 1784 in v smislu dvornega dekreta z dne 28. novembra 1845 štv. 35095 nobenemu avstrijskemu državljanu ne more zabraniti v kaki občini lastno pridelano vino točiti v hiši, kjer stanuje, ali pa v hiši, kjer ima vino shranjeno. Določbe obrtnega reda pri tetn sploh ne pri-
dejo v poštev. Izdana dovoljenja tedaj preklicati, bi bilo protipostavno. Iz priloženega formularja pa posnamemo, da ima vsako tako dovoljenje sledeče važne pripombe: Naroča se vam, da se pred začetkom točenja zglasite pri c. kr. finančni straži in na dan, katerega bodete vaše lastno vino iztočili, semkaj naznanite. Nadalje se vam naznanja, da je pod kaznijo prepovedano: 1. V času od 1. maja do konca septembra čez l/210- ur0> v času od 1. oktobra do konca aprila pa čez 8. uro vino točiti; 2. kruh in druga jedila prodajati; 3. godbo ali ples imeti. V slučaju prestopka bi se vam izdano dopustilo odvzelo. — To je važno za vse gostilničarje v vinorodnih krajih in od njih samih, oziroma od zadrug je odvisno, da kontrolirajo, v koliko posamezniki vpoštevajo določbe dovoljenja.
Dopisujte! Želeti bi bilo, ker bi bilo to le na korist naše stanovske organizacije, da bi se naši tovariši pridno oglašali v listu ter mu vedno poslali kratko poročilo o zadevah in vprašanjih, glede katerih mislijo, da so važni ali za gostilničarstvo dotičnega okraja ali še celo cele dežele. Potom časopisja se namreč v skoraj vseh zadevah doseže največ, saj je namreč ravno časopisje ono sredstvo, s pomočjo katerega lahko seznanimo občinstvo, v našem slučaju stanovske tovariše, s tem, kar se nam zdi za nje važno. Zato samo ponavljamo, poslužujte se prav pogosto našega glasila in mu pošiljajte dopise. Izmenja idej pripomore mnogokrat tudi jako mnogo k razvoju in napredku. Razvoj gostilničarske organizacije in napredek gostilničarskega stanu, to pa je ravno ono, kar zasleduje naš list.
Dvajsetletnica ljubljanske gostilničarske zadruge. Letošnje leto slavi ljubljanska gostilničarska zadruga dvajsetletnico svoje ustanovitve. Kako bo praznovala to slavje in ali ga bo sploh praznovala, o tem nam ni nič znanega, ker v tem oziru odbor še ni sklepal ničesar. Drugod povsod praznujejo taka slavja na primeren način, bodisi da pri taki priliki sklenejo kako ustanovo ali kako drugo humanitarno institucijo ali pa da pri takih prilikah prirede samo slavnostna zborovanja. Nekaj bi bilo umestno storiti tudi pri nas. To polagamo cenjenim odbornikom na srce, četudi so morda ti naziranja, da ljubljanski gostilničarji nimajo mnogo smisla za take in enake prireditve. Morda bi se pa le enkrat motili v svojem skeptičnem naziranju.
Pivovarniško vprašanje. Kakor je raz-yidno iz naših dosedanjih poročil, je vprašanje podraženja piva še vedno pereče in nam je torej treba biti v tem oziru zelo pozornim, ako nočemo doživeti razočaranja. Vidi se, da se podraženje piva na vsak način hoče tako ali tako izvesti. Zato moramo v svoj lastni prid delovati povsod na to, da to preprečimo ali vsaj skušamo zavleči. To pa dosežemo, kakor smo že opetovano povdarjali, na ta način, da naročamo pivo predvsem samo pri pivovarnah, ki so izven kartela in da ob enem skušamo dobiti tudi vpliv na te pivovarne in sicer na ta način, da pridobivamo v gostilničarske roke njih delnice.
Vezani I. letnik „Gostilničarskega Vestnika“. Poročali smo že, da se dobe vezani L letniki „Gostilničarskega Vestnika“, kolikor časa je kaj zaloge, pri našem upravništvu za ceno K 6-—, ne vštevši poštnine, in priporočali smo nabavo zlasti posameznim gostilničarskim zadrugam za zadružne knjižnice. Zakaj to Priporočamo, smo že navedli, ?anes samo dostavljamo, da le »Gostilničarski Vestnik“ob ^nem tudi najboljša slika na-P["edka in razvoja gostilničarje organizacije in da je tudi dz 'ega vzroka priporočati za-vrugam, da ga imajo celotnega s v o j j h uradnih prostorih, tr h ^aPava Pfi gostilničarskem obrtu po-nik H**1 tis*tovin- Da nudimo svojim naroč-d koai 'udi gotove udobnosti, smo se odločili, x brezplačno posredujemo za naše na-^.cmke pri naročitvah posameznih tiskovin, dilivi r^bii° Pr' gostilniškem obrtu, kakor je-sni' i listov, obvestil o veselicah, plakatov itd., nam • VSeb tiskovin, ki pridejo v poštev. Znano narjf namreč, da marsikateremu delajo taka pa 5. a preglavice. Pri našem posredovanju
1 zadoščalo, da se takoj nam naznani
samo, kako tiskovino se želi, koliko in do katerega dne, odnosno tudi kedaj, kje in proti kaki vstopnini se vrši gotova veselica. Vse drugo razporedimo mi gotovo tako, da bo pravilno in da bodo naši naročniki s tem našim posredovanjem zadovoljni.
Občni zbor „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ se vrši v sredo 31. januvarja 1912 dopoldne ob 10. uri v gostilniških prostorih „Narodnega doma v Ljubljani. Dnevni red obsega sledeče točke:
1.	) Nagovor in poročilo predsedstva.
2.	) Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
3.	) Tajniško poročilo za upravno 1. 1911.
4.	) Blagajniško poročilo o upravnem 1. 1911, njega odobritev in sklepanje o proračunu za 1. 1912.
5.	) Določitev letnega prispevka zvezi za 1. 1912.
6.	) Predlog glede spremembe pravil.
7.	Posvetovanje glede nastanitve zveznega potovalnega tajnika.
8.	Sklepanje o pristopu k državni zvezi gostilničarskih zadrug na Dunaju.
9.	) Posvetovanje o stališču gostilničarstva glede raznih za gostilničarje splošno važnih vprašanj in določitev nadaljnega postopanja in sicer:
a)	glede tega, da si pridobimo odstotke pri prodaji tobačnih izdelkov;
b)	glede postopanja pri podeljevanju gostilniških koncesij;
c)	radi moderne ureditve policijske ure;
d)	glede konkurence gostilničarskemu stanu od strani nekoncesijoniranih prodajalcev;
e)	o nameravanem zvišanju državnega davka na pivo in druge pijače;
f)	o našem stališču nasproti pivovarnam;
g)	glede odpisa vžitninskih doklad od pijače, kolikor se je porabi za dom in družino;
h)	glede zahtevanja državne podpore pri tujskem prometu prizadetim gostilniškim podjetjem kot kompenzacije za gališke vodne ceste.
10.	Raznoterosti.
Iz dnevnega reda je razvidno, da se bodo obravnavale na tem občnem zboru marsikatere za gostilničarstvo velevažne točke. Zato je dolžnost delegatov, da se polnoštevilno udeleže zborovanja in bi bilo le želeti, da pridejo na to zborovanje tudi oni gostilničarji ki so v načelstvu onih zadrug, ki še niso včlanjene v zvezi, da se tako na lastne oči prepričajo o važnosti in pomenu naše stanovske organizacije.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico se vrše po poročilih dnevnikov 12. in 15. fe-bruvarja. Vsled tega se je nadejati, da se glasovnice prično dostavljati koncem januvarja ali v začetku februvarja.
Na vprašanja, če se bodo glasovnice in legitimacije za volitve v trgovsko in obrtno zbornico res dostavljale volilcem po županstvih, sporočamo, da to ne odgovarja resnici. Nasprotno, glasovnice bodo dostavljene vsakemu volilcu posebej po pošti priporočeno in proti povratnemu listku, ki ga je tudi treba podpisati.
Glede volitev v trgovsko in obrtno zbornico opozarjamo naše tovariše, pred vsem na današnji uvodnik, iz katerega jasno izhaja, da more biti kandidat v zadrugah včlanjenih gostilničarjev edino le g. Lavoslav Bučar, gostilničar in mesar v Kostanjevici. Pri tej priliki opozarjamo vnovič na naša izvajanja in navodila v prejšnih številkah in samo dostavljamo, da naj posamezne zadruge vrše vestno in točno svojo dolžnost ter priporočeno do-pošljejo od volivcev lastnoročno podpisane volilne listine nemudoma centrali pod naslovom: „Deželna zveza gostilničarskih zadrug na Kranjskem“, Ljubljana, Gradišče 7. Kakor je že iz okrožnice zveze posameznim zadrugam razvidno, lahko g. Bučar zastopa v zbornici tudi mesarsko obrt, na kar naj blagovolijo cenjeni tovariši opozoriti mesarje. Onim tovarišem pa, ki bivajo v takih krajih, za katere še ne obstojajo nobene zadruge, priporočamo, da sami ali po več skupaj istotako dopošljejo pravočasno In priporočeno glasovnice in legitimacije zvezi, ako so se odločili za kandidata že organiziranega gostilničarstva.
Delniška pivovarna v Laškem je po
došlih nam informacijah varila lansko leto skoraj še enkrat toliko piva kakor pa 1. 1910. To je gotovo dokaz, da se je to domače pivovarniško podjetje dvignilo tudi z ozirom na kakovost izdelka. Treba je le še, da se naše gostilničarstvo še bolj zaveda, da je treba dajati domačemu blagu prednost, da se tako roko v roki z napredkom gostilničarstva razvije tudi domača industrija, ki pride z gostilničar stvom v stik. To stališče smo že itak vedno zastopali, zastopati ga hočemo še nadalje in temu vprašanju posvečati največjo pozornost.
Opozarjamo cenjene tovariše na inserat g. J. Pavlina glede češkega premoga.
Ustanavljanje novih gostilničarskih zadrug. Kakor pretečeno leto, bo tudi v tekočem letu ena glavnih nalog našega uredništva, ustanavljati zadruge v onih okrajih naše de žele, za katere še ne obstojajo gostilničarske zadruge, da tako čim preje združimo vse naše gostilničarstvo pod eno streho. V pretečenem letu se je naše uredništvo tudi že ponovno obrnilo na posamezne gostilničarje s prošnjo, naj nam oskrbe zaznamke vseh gostilničarjev in najemnikov dotičnih okrajev ter ob enem tudi naznanijo dan, uro in kraj sestankov v ta namen. Pri nekaterih čakamo sicer zastonj odgovora, drugi zopet so nam sporočili, da hočejo radi drugih neodložljivih poslov započeti akcijo po novem letu. Tako se nam je sporočilo, da vlada zlasti v Cerknici, Novem mestu in Radečah med gostilničarji precejšno zanimanje radi ustanovitve. Zato bi bilo želeti, da se v posameznih krajih v kratkem prične tozadevno gibanje in da bi se vršili sestanki še pred spomladjo, ker ima gostilničarstvo v tem času najmanje opravka pri svojem obrtu in se torej tem lažje udeleži sestankov.
Nekateri poštni uradi pri dostavljanju našega glasila ne postopajo povsem pravilno in po predpisih. To opazujemo pri gotovih uradih že dalj časa in smo si vse take slučaje tudi zabeležili, da s pritožbo na pristojnem mestu napravimo konec takim razmeram. Cenjene naročnike zato prosimo najvljudneje, da nam nemudoma sporoče vsako morebitno nepravilnost v tem oziru, ker hočemo, da vlada v tem oziru najvzornejši red.
Iz upravništva.
V času od 10. do 18. januvarja 1912 so nam vposlali celoletno naročnino za I. 1912 sledeči gg.:
14.	) Franc Šušteršič, gostilničar, Primskovo 'pri
Kranju.
15.	) Peter Lavtižar, gostilničar, Mojstrana, Go-
renjsko.
16.	) Franja Grčar, restavraterka, Ljubljana, Cerk-
vena ulica 19.
17.	) Jože Wiedenig, gostilničar, Metlika.
18.	) Vinko Ogorelec, gostilničar, Škofeljca.
19.	) Josip Gerbec, gostilničar, Sežana.
20.	) Nežika Vilfan, gostilničarka, Černuče.
21.	) Alojzij Kobal, gostilničar, Idrija.
22.	) Fran Kuralt, gostilničar, Kranj.
23.	) Fran Spende, gostilničar, Gornji Grad, Staj.
24.	) Lavoslav Bučar, gostilničar, Kostanjevica.
25.	) Marija Dolinar, gostilničarka, Škofja Loka.
26.	) Marija Weinberger, gostilničarka, Zagorje'
ob Savi
27.	) Anton Mežan, gostilničar, Ig-Studenec.
28.	) Andrej Lackner, hotelir, Črnomelj.
29.	) Josip Goropevšek, restavrater, Trbovlje, Štaj.
30.	) Andrej Zgonc, gostilničar, Cerknica:
31.	) Jakob Peternel, hotel „Triglav, Bled.
32.	) Ignacij Guzelj, restavrater, Škofja Loka.
33.	) Davorin Vrinšek, restavracija .Mangart-, Bled.
34.	) Ivan Pirnat, gostilničar, Vič-Glince.
35.	) Janez Bonča, gostilničar, Cesta pri Zaplani,
p. Dol. J-ogatec.
36.	) Anton Žlajpah, gostilničar, Mokronog.
37.	) Uredništvo „Slovenca" v Ljubljani.
38) Josip Oblak, gostilničar, Zabnica pri Škofji Loki.
39.) Ana Hočevar, gostilničarka, Velike Lašče.
40.1 Lori Frluga, hotelirka, Boršt pri Trstu.
41.) Ivan Jensterle, gostilničar, Sp. Dane, p. Sorica.
E
Pivovarna ,Skofjaloka'
priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje
izborno marčno pivo.
1

I	Tovariši gostilničarji!	I
Pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! ^ Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
Zj	Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu!	\
Priporočajte naše inserenie tudi svojim p n. gostom!
tfr	»---------------- — <gi
Stopnjice, balkoni, ograje, stav-	ICrailjska t>6tOIlska tOVamä	Cementne cevi na stroj ali na
beni okraski, spomeniki, ko-	TQ IZr» n	V 1W TD V	1 A X J A roko, izdelane v vseh merah,
rita, betonski votli zidaki, po-	1 i\B lit, J \ j	I\ ^ " I ^ J tl I	l\i r\ barvaste mozaik plošče za tlak,
krivalne plošče, kanalizacije't'1 Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
HOTEIi
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 248.
z obsežnimi, moderno opremljenimi gostilniškimi prostori, z 12 popolnoma opre Ijenimi sobami za tujce se
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
proda radi rodbinskih razmer
po ceni in pod zelo ugodnimi pogoji
z vsem inventarjem vred in z arondiranim zemljiščem.
Hotel leži v prometnem kraju, z naraščajočo letno in zimsko sezono, kateremu se obeta lep razvoj tudi radi novih prometnih naprav in zvez
ter nastanitve vojaštva.
Radi lege in krajevnih razmer je z gostilniško obrtjo združljivo tudi založništvo piva
ter rentabelj fijakerija.
Za prenos popolne gostilniške koncesije na kupca se jamči.
Kraj, naslov prodajalca, kupni pogoji in druge podrobnosti pri upravništvu
„Gostilničarskega Vestnika“.
.J
= Češki premog =
izborno kurivo, zajamčeno brez vsakega kamenja in prahu, skoraj nič pepela. Češki salonski briketi so močnejši, posebno za sobne peči, zelo pripravni tudi za potratni obračun. Oboje prekaša dalekosežnejše vse tu se nahajajoče vrste kuriva. Vsak dan se razpošlje nad 3000 vagonov. Odpošilja se le naravnost iz premogokopov čeških, cene nižje kakor pri direktnih naročilih. Privatniki, gostilničarji, hotelirji, mlekarne itd. zlasti iz Gorenjskega, Goriškega, Koroškega, kamor je železnična vožnja mnogo nižja, zahtevajte tudi cenik, da se prepričate. Priporoča se
CT. T?_A-TT Xj IZEŠT,
prodajna pisarna češkega premoga in briketev v Ljubljani, Nova ulica štev. 3.
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihlštva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGDlv-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
■------------------------■
Pivovarna ,Mayr' v Kranju
priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje
izborno priznano pivo.
— Žganje — Likerji.	:
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji!
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste in fine likerje dobite pri
Sabrijelu Eržen-u v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj)
Pozor gg. ostilničarji Domača tvrdka	Cene brez konkurence
..— Žganje — Likerji.	:
Ustanovljeno 1870.	^
Majizbornejši
inozemski
šampanjec
tvrdke Emil Kieslinger Qösting pri Gradcu.

Edino zastopstvo za Kranjsko:
Stefan Hitzl, Ljubljana
Ut: i. -
r? ■ '• • p
Mic ni boljšega
za hitro pripravo najfinejše goveje juhe kot
^ MAGGI
kocka za govejo juho ä 5 vinarjev.
MAGGIi
l!l!l!l!l!lll!lill
llllillllll!
MRGGHEVE kocke za govejo juho so najboljša goveja juha v trdi obliki in vsebujejo tudi potrebno sol In dišave
5amo prave z imenom MRGGI in varstveno znamko zvezdo s krilcem
............1	■' H’ I
& ^
Pozor cenjeni kolegi!
Vsak, kdor hoče varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„Gostilničarske zadružne
pivovarne v Lescah“
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristite!
Naroča se istotam.
.......................
Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene
namene, kakor sam to določi.
--------------------------

&
m
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, ter-~ malno in granatno pivo Z
največje slovenske narodne tvrdke;
Delniška družba združenih pivovaren zz Žalec in Laški trg v Ljubljani ~

;Marodni hotek postoma
renoviran in povečan
se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole
za obisk
Tran Paternost, lastnik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Izprašani optik In urar priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino insrebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov in raznih plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdeloval) kav-čukovili stampilij.
— LJUBLJANA — Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine pro sto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.

5
$
$
I
I
!
$
%
i
Hotel „(JMIOM" v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda.
Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri
*
>:
i
hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju.
I
*
»:
a*
*
E
E
p
s
p
i
B
Prva kranjska izvozna pivovarna Vrhnika
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p, t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloga v Ljubljani
Ivan Bajželj Kolizej.
Telefon štev. 282.
m
i
i
n/N-
-A-iMT. O-OZFlSB-tox^EL
Restavracija „NOVI SVET“
Ljubljana — Marije Terezije cesta 14.
se priporoča cenjenim p. n. gg. gostilničarjem z dežele
Priznano dobra vina — Meščanska kuhinja. Točna postrežba.
•Wi

Priznano najboljše
rdeče in belo vino iz krških goric grajščaka Ivana Globočnika se toči v gostilni
IVANA KAVČIČA,
Ljubljana — Privoz štev. 4.
kjer je na razpolago p. n. gostom tudi najmodernejše kegljišče.
Restavracija „ZLATA RIBA“
Stritarjeva nlica, Ljubljana. Ribja ulica.
se priporoča p. n. občinstvu
Zajamčeno pristna vina, sveže pivo, meščanska kuhinja, točna postrežba.
Zmerne cene.
Restavrater: Emil Kržišnik.
Vinska trgovina
=z Peter Stepič =
Spodnja Šiška štev. 256.
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
Specialiteta, edina slovanska ura za telovadce
Dobiva se samo pri tvrdki
H. Suitner, Ljubljana
Mestni trg in Sv. Petra ceste
Št. 418. Srebrna z
2	močnima pokro-vama K 28*50.
Št. 415. Kovinasta z 22 pokrovama K1550 s finim anker.-IKO, kolesjem na 5 kamnov.
Št. 412. Srebrna z moč.pokroviK32*50. Št. 414. Kovinasta s
3	pokrovi K18-— s finim anker-JKO“, kolesjem na 15kam-nov.
Lastna tovarna ur v Švici
Tovarniška
znamka
„IKO“.
Umetna knjigoveznica pf. BrCSkVOf
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Za gostilničarje in kavarnarje,
električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
8. Kmetetz
v Ljubljani Kolodvorska ul.26
Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Keglje, kroglje
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
ŠelenburgovA ul. 1.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
LxxstaclsLter ZBr, Ssiix:.,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradišče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih naprav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
IVAN KOS, gostilničar in mesar —........ na Vrhniki
se priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih
kranjskih klobas
Pošilja se jih najmanj 30 kom. ä 36 h proti povzetju.
Ravnotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat.

Brivnica
ENG. FRANCHETTI,
Ljubljana, Sodna ulica št. 1
se priporoča p. n. gostilničarjem.
Fotografien! ateller ,VIKTOR1 Ljubljana. .................-...—
Bethovnova ulica štev. 7, poleg „Kranjske hranilnice“,
se priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov.
Sprejema tudi naročila na deželo.
steklarska trgovina
M. Tušek, Ljubljana,
Stari trg 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe
Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
= Iv, Buggenig =
sodarski mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel."'5.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Solidno delo.	Točna postrežba.
Kavarna „Leon“
v Ljubljani, je vso noč odprta.
Priporočamo tudi gostilno
PRI „LEONU"
Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALOGO najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje.
Dalje pumpe In cevi za vodo, vino In gnojnico, peči, štedilnike in poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč na zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežniške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, Kovaško, kleparsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi.
UKJLMKg 3C X	JLJLiLjKJtJCJg J ■ g ST gl
V ,Narodni kavarni'
v Ljubljani,
igra vsak večer
elitna dunajska damska godba.
Za obilen obisk se priporoča
FRAN KRAPEŠ.


I
r
Modna in športna trgovina P,	LjUbljcUl3 Nasproti glavne pošte
V;
%
$
%
'*t\.
&
%
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice. Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis In lovce. — Sokolske potrebščine.
„v
%
h
$
j
v
i
g	mmwmwmmmwkwm wmmmmmmwmMm va
^----------------------------------------
Lastnik in izdajatelj: Konzorcij ^Gostilničarski Vestnik* Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alfonz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.