V Trstu Muzeji zvečer odprli vrata Bazovica vabi na tridnevni praznik v znamenju narave in nekdanjih običajev /6 V Gorici slovesno odprli ulici Garibaldi in Mazzini Triestina v B-ligi, predsednik Stefano Fantinel: »Kot da bi osvojili prvenstvo« >/16 Primorski Ljudska volja in pravna država Martin Brecelj Caliendo ostaja na svojem vladnem položaju in Berlusconi v premierskem sedlu. Toda včerajšnje glasovanje o nezaupnici spornemu podsekretarju je pokazalo, da vlada ne razpolaga več z zanesljivo absolutno večino v poslanski zbornici, in je hkrati zabeležilo rojstvo nove politične tvorbe v parlamentu, se pravi sredinske naveze, ki jo sestavljajo Casinijeva Sredinska demokratična unija, Finijeva Prihodnost in svoboda za Italijo, Rutellijevo Zavezništvo za Italijo ter Lombardovo Gibanje za avtonomije. Ni mogoče izključiti, da se bo ta naveza v prihodnosti delno ali v celoti razšla. Finijevci in av-tonomisti so včeraj v poslanski zbornici poudarili, da se načelno še vedno prepoznavajo v vladni večini, Casinijevi in Rutellijevi privrženci pa, da so del opozicije. A mnogi stavijo, da bo ta naveza s časom prerasla v pravi politični blok, ki se bo skušal na prihodnjih državnih volitvah, pa naj bodo predčasne ali redne, predstaviti samostojno, se pravi kot alternativen bodisi desnemu polu z Ljudstvom svobode in Severno ligo, bodisi levemu polu z Demokratsko stranko in Italijo vrednot. Na tej poti pa bi snujoči se sredinci nujno naleteli na resno oviro, in sicer na sedanjo volilno zakonodajo, ki je večinskega tipa in favorizira bipolarnost. Povojna Italija je na državni ravni prvič prevzela večinski volilni sistem leta 1993. Zadevni zakon je zabeležen v analih z imenom svojega predlagatelja Sergia Mattarella in je zapečatil razpad Krščanske demokracije ter Socialistične stranke Italije, kar je pomenilo konec t. i. prve republike. Novi sredinski tabor, če se bo res izoblikoval, se bo po vsej verjetnosti zavzel za ponovno uvedbo proporcionalnega volilnega sistema. A ni težko predvidevati, da se bosta v tem primeru desni in levi pol združila v obrambo volilne zakonodaje večinskega tipa, kot je že nakazala včerajšnja razprava v poslanski zbornici. Večinski volilni sistem favorizira bipolarnost, a je ne more povsem zagotoviti. To dokazuje primer Velike Britanije, kjer je sredinskim liberalcem, kljub večinskemu volilnemu sistemu, uspelo preživeti in se nazadnje prebiti v vlado, ki jo zdaj delijo s konservativci. Vse to pa jasno pove, da demokracija ni surova ljudska suverenost, ampak pomeni tudi pravila, prek katerih se ljudska volja izraža. Drugače povedano, demokratična država vključuje pravno. dnevnik ČETRTEK, 5. AVGUSTA 2010 Št. 183 (19.890) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 gorica - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 čedad - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Poslanci zavrnili resolucijo proti podsekretarju Caliendu Berlusconi ostaja v sedlu, a brez zanesljive večine V parlamentu se je prvič pojavil sredinski blok UDC-FLI-API-MPA TRST - Osnutek Dežele, Pokrajine in Občine Trst Veliki pomisleki SKGZ in SSO o predlogu novega statuta SSG TRST - Slovenska kulturno-go-spodarska zveza in Svet slovenskih organizacij imata vrsto kritičnih pripomb o predlogu novega statuta Slovenskega stalnega gledališča. Pripravile so ga Dežela FJK, Pokrajina in Občina ter ga poslale v presojo predstavnikom slovenske manjšine. Krovni organizaciji sta svoja gledanja na predlog statuta včeraj (na sliki) predstavili deželnima svetnikoma Igorju Kocijančiču in Igorju Gabrovcu ter vodji slovenske komponente Demokratske stranke Andreju Gergoletu. Na seji je bil tudi odvetnik Andrej Berdon, eden od dveh izrednih komisarjev SSG. Na 2. strani RIM - Poslanska zbornica je sinoči zavrnila odstavitev podsekretarja na pravosodnem ministrstvu Gia-coma Calienda, ki sta jo zaradi vpletenosti v afero t. i. tajne lože P3 zahtevali Demokratska stranka in Italija vrednot, toda glasovanje je pokazalo, da Berlusconijeva vlada ne razpolaga več z zanesljivo absolutno večino v parlamentu. Proti nezaupnici Caliendu je glasovalo 299 poslancev, za jih je bilo 229, 75 pa se je glasovanja vzdržalo. Vzdržali so se poslanci UDC, FLI, API in MPA, ki naj bi po oceni opazovalcev oblikovali nov sredinski pol. Na 4. strani Demokratska stranka o položaju na RAI Na 2. strani v V VI I • •• v« Tržaška policija ponoči prijela tatinski par Na 5. strani Zanfagnin zapušča vodenje tržaške opere Na 6. strani Folkest 2010: dober potek, izvrsten zaključek Na 10. strani Zahtevajo odprtje zavoda Ospizio marino Na 12. strani OBALA - Novost Botanjek last Občine Nabrežina NABREŽINA - Občina Devin-Nabrežina bo postala lastnik obalnega pasu, ki mu domačini pravijo Botanjek (v it. Costa dei barbari). Občinska in deželna uprava načrtujeta tam naravni rezervat, ki ga je italijansko okoljsko ministrstvo podprlo z 900 tisoč evrov. Nabrežinski župan Giorgio Ret si veliko obeta od razvoja Sesljanskega zaliva in ne razume kritik, ki jih je deležen projekt Portopiccolo v nekdanjem kamnolomu. Na 5. strani TRST - Včeraj Srečanje predstavništev SSO in UI TRST - Vprašanje finančnih sredstev in izvajanja zaščitnih določil, evropski projekti, problematika televizijskih programov v manjšinskih jezikih in krepitev medsebojnega sodelovanja, zlasti na področju kulture in šolstva, so bila v ospredju včerajšnjega dopoldanskega srečanja predstavništev Sveta slovenskih organizacij in Italijanske unije na sedežu SSO v Trstu, ki sta ju vodila predsednika obeh organizacij, Drago Štoka in Maurizio Tremul. Poleg tega so na srečanju tudi pozitivno ocenili nedavno srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške v Trstu, ki bi ga morali manjšini tudi vnovčiti. Na 3. strani GORICA - Nezgoda na gradbišču Delavec hudo ranjen pod kupom desk 2 Četrtek, 5. avgusta 2010 ALPE-JADRAN / KULTURA - Seja predstavništva slovenske manjšine SKGZ in SSO nista zadovoljna s predlogom novega statuta SSG Slovenci bi izgubili težo pri upravljanju gledališča - Pogovori se nadaljujejo TRST - Slovenska manjšina ni zadovoljna s predlogom novega statuta Slovenskega stalnega gledališča, ki so ga skupaj pripravile Dežela, Pokrajina Trst in tržaška občinska uprava. Tako zasnovani statut bi namreč močno zmanjšal vlogo Slovencev pri upravljanju gledališča, ki je - kot znano - komaj premostilo hudo finančno krizo in je trenutno še vedno pod izredno komisarsko upravo. Tri lokalne uprave predlagajo spremembe tako v skupščini SSG, kot tudi v upravnem svetu, v katerem bi prišlo do novih kriterijev imenovanj vodilnih članov. Društvo Slovensko gledališče bi predlagalo predsednika in podpredsednika teatra, po enega člana upravnega sveta pa bi predlagale posamezne krajevne ustanove. Do radikalnega preobrata bi prišlo na skupščini gledališča. Dežela, Občina Trst in Pokrajina bi si želele vsaka po en glas, en glas pa bi pripadal društvu Slovensko gledališče, ki je imelo doslej večinsko vlogo. Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza in Svet slovenskih organizacij sta v zvezi s predlogom novega statuta SSG včeraj sklicali sejo manjšinskega predstavništva. Nanjo so povabili tudi odvetnika Andreja Ber-dona, enega od dveh izrednih komisarjev gledališča. Krovni organizaciji so zastopali deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič in tajnik Marino Marsič ter pokrajinska predsednika SSO za Trst in Gorico Igor Švab in Walter Bandelj; na seji so bili še deželna svetnika Igor Gabrovec in Igor Kocijančič ter Andrej Gergolet, vodja slovenske deželne komponente Demokratske stranke. V SKGZ in SSO podpirajo večjo vlogo treh lokalnih uprav pri upravljanju gledališke ustanove ob ugotovitvi, da je treba sedanji statut spremeniti in prilagoditi novim razmeram. Kot sta poudarila Švab in Pavšič pa je treba upoštevati, da je SSG slovensko gledališče in da mora zaradi tega imeti manjšina še naprej vlogo in težo v njem, čeprav - sta ponovila - v spremenjenih razmerah. O predlogu novega statuta bo tekla beseda v ponedeljek med predstavniki slovenske manjšine in Občine, Dežele in Pokrajine. V SKGZ in SSO računajo na tvorne pogovore z javnimi upravami. Časa za razgovore pa ni veliko, saj naj bi nov statut odobrili pred začetkom gledališke sezone 2010-2011. Sestanek na tržaškem sedežu SKGZ, ki je bil posvečen novemu statutu Slovenskega stalnega gledališča DEMOKRATI - Slovenci o digitalizaciji in vidljivosti TV »V manjšini bi morali spregovoriti tudi o Radiu Trst A in slovenski televiziji« TRST - V zadnjih dneh je bilo objavljenih kar nekaj člankov, ki so izražali zaskrbljenost zaradi napovedanega prehoda televizije tudi v deželi FJK na digitalni sistem. To bi se moralo zgoditi letos jeseni, v okviru tega naj bi se zadostilo tudi zahtevam po vidljivosti slovenskih programov v videmski pokrajini. Tako so doslej zagotavljali predstavniki podjetja RAI, tako na krajevni kot na vsedržavni ravni. Še več: novi sistem naj bi namreč odpiral možnost uporabe dodatnih frekvenc za t.i. tretjo mrežo Bis, kjer bi oddajali slovenske programe, ki bi bili tako vidni na celotnem deželnem teritoriju, piše v sporočilu deželne koordinacije Slovencev Demokratske stranke. V tem smislu se je zvrstilo nič koliko srečanj, pogovorov, pismenih izjav, ki so zaobjele tudi predstavnike deželne uprave. Zgleda, da je zadevni projekt že pripravljen in v krat- kem tudi javen, kljub temu, da so ravno v teh dneh preložili datume za »switch off« (dežela FJK je na vrsti med 27. novembrom in 15. decembrom). Gre vsekakor poudariti, da sta bili že podpisani tako storitvena pogodba med vlado in podjetjem RAI za obdobje 2010 - 2012 kot tudi konvencija, ki udejanja in financira produkcijo in oddajanje slovenskih radijskih in televizijskih programov; zato bi ne smeli biti postavljeni v dvom obstoječi okviri. »Naš napor mora biti usmerjen v izboljšanje in razširjenje tako vidljivosti televizijskih programov, kot tudi oddajanja radijskih oddaj. Še več: prizadevati si moramo, da bi se odpravile težave, ki so nastale zaradi nekompatibilnosti s sistemom, ki je bil uveden v Sloveniji. To naj bi bil predmet pogovorov na jesenskem medministrskem srečanju med obema državama.« »Ko govorimo o slovenskih od- dajah javne radiotelevizije ne moremo mimo ugotovitve, da je na programskem oddelku še vedno odprto vprašanje dodelitve odgovornemu uredniku odgovarjajoče funkcije. S tem se na nek način krči avtonomijo programskega oddelka, kar šibi celotno strukturo. V sklopu sprememb, ki so na vidiku znotraj podjetja, bomo morali ponovno postaviti to zahtevo.« Ta čas se v Italiji veliko govori o javni televiziji. Do izraza prihajajo polemike o organizacijskih, vsebinskih in političnih aspektih tega pomembnega informativnega sredstva. Mogoče ne bi bilo zgrešeno, če bi tudi znotraj naše skupnosti kdaj spregovorili o vsebinah tako novinarskih kot programskih oddaj. Glede na to, da je naš edini slovenski dnevnik stalno pod drobnogledom, bi bilo umestno, če bi imeli enak odnos tudi do RAI, menijo Slovenci Demokratske stranke. FJK - Tondo in odbornik Kosic tarča kritik Demokratske stranke »Deželno zdravstvo finančno pod nadzorom« Optimistične napovedi predsednika in odbornika TRST - Deželna vlada je prepričana, da je zdravstveni sektor v Furlaniji-Julijski krajini pod finančnim nadzorom. Stroški (2,576 milijarde evrov) za prihodnje leto bodo enaki stroškom v tekočem letu, odpuščanj osebja ne bo, nekatere storitve pa se bodo izboljšale. Te dokaj optimistične napovedi sta včeraj izrazila predsednik Dežele Renzo Tondo in odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic. »Za razliko od drugih italijanskih dežel, kjer je situacija zelo kritična, se pri nas lahko pohvalimo z zelo spodbudnimi rezultati,« je poudaril Tondo. V prvi polovici leta so zdravstvene ustanove poslovale zelo dobro in nekatere od njih bodo lahko celo zaključile leto z aktivno bilanco. Skratka še kar spodbudne novice. Ne samo za občane, temveč tudi za zaposlene v zdravstvenem sektorju (trenutno jih je okoli pet tisoč), ki imajo vsaj za pet let zagotovljeno službo. Podatki, ki sta jih posredovala predsednik in odbornik, ne zadovoljujejo Demokratske stranke. Njen vodja v deželnem parlamentu Gianfranco Moretton je prepričan, da zdravstvenemu sektorju v FJK grozi huda kriza, ki naj bi bila pred vrati. Levosredinska opozicija že dalj časa zaman zahteva, da bi o teh vprašanjih tekla beseda v deželni skupščini. Isidoro Gottardo, deželni koordinator Ljudstva svobode, obtožuje Morettona, da potvarja številke in da izkorišča vsako priložnost za politične napade na Tonda in desno sredino. Odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic in predsednik Dežele Renzo Tondo Joras prekinil gladovno stavko SEČOVLJE - Joško Joras je včeraj prekinil gladovno stavko, ki jo je začel 14. julija, potem ko so mu hrvaške oblasti preprečile odstranitev zapornice na dovozni poti do njegove hiše. Kot je povedal, bo počakal do 20. avgusta, če njegovi gostje po tem datumu ne bodo mogli neovirano do njegove hiše, pa bo nadaljeval z gladovno stavko. Za prekinitev stavke se je odločil po sobotnem srečanju premierjev Slovenije in Hrvaške Boruta Pahorja in Jadranke Kosor v Bohinju. Premierja sta na srečanju po besedah Pahorja potrdila odločitev vlad, da v času do odločitve arbitražnega sodišča o meji omogočijo ljudem, ki jih kakorkoli zadeva nerešeno vprašanje meje, da živijo enako kakovostno življenje kot tisti, ki tega problema nimajo. Pahor je ob tem dodal, da to velja tudi za Jorasa. Kot je pojasnil Joras, ga je dan po srečanju med Pahorjem in Kosorjevo obiskal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Rado Genorio. Genorio in Marjan Podobnik sta Jo-rasa obiskala tudi včeraj. Na srečanju so po besedah Jorasa kot skrajni rok za izvršitev sklepov okrajnega sodišča v Piranu o odstranitvi vseh ovir z njegove dovozne poti postavili 4. september. Joras je ob tem opozoril, da ni dopustno, da njegovi obiskovalci ne morejo neovirano po dovozni poti do njegovega doma. Po njegovih besedah so se dogovorili, da bodo stvar uredili do 20. avgusta. Tedaj bo pred svojim domom sklical novinarsko konferenco. Če bodo novinarji lahko tja prišli neovirano, je bil v svojih zahtevah uspešen, sicer bo nadaljeval stavko, je še napovedal. (STA) Vozniki žalili in pljuvali delavce na avtocesti BENETKE - Delavci avtocestnega podjetja Autovie Venete, ki so v torek obnavljali asfaltno prevleko na odseku avtoceste A4 pri kraju San Dona di Piave, so se pritožili nad obnašanjem nekaterih voznikov. 15 delavcev je poseglo po smrtni nesreči, ki je razdejala omenjeni avtocestni odsek (v trčenju je umrl avstrijski tovornjakar), razjarjeni vozniki pa so se med čakanjem v koloni znesli nad njimi. Uslužbenci Autovie Venete so bili baje deležni žaljivk in celo pljuvanja. Avtocestno podjetje poudarja, da tovrstni primeri niso redki. Podjetje tudi pod-črtuje, da so nestrpni vozniki dobro vedeli, zakaj je do zastoja prišlo. Predsednik Dežele Veneto Luca Zaia je obnašanje voznikov ostro obsodil in poudaril, da delavci zaslužijo v vsakem primeru spoštovanje. Kolesarji še vedno med bolj ranljivimi v cestnem prometu LJUBLJANA - Prometna varnost v Sloveniji se po podatkih policije izboljšuje, vendar to ne velja za kolesarje, ki so ena bolj ranljivih skupin v cestnem prometu, je včeraj povedal vodja sektorja prometne policije na GPU Ivan Kapun. Zato si policija z raznimi akcijami prizadeva izboljšati varnost kolesarjev v cestnem prometu. V lanskem letu je na slovenskih cestah umrlo 171 ljudi, kar je 107 ljudi manj kot leta 2001. Izboljšana prometna varnost pa se kaže le v posameznih skupinah, medtem ko pri prometni varnosti kolesarjev ni bilo napredka, je poudaril Kapun. Ob tem je dodal, da je v letošnjem letu na slovenskih cestah umrlo že sedem kolesarjev, v lanskem letu pa 17. Najpogostejša vzroka prometnih nesreč, v katerih so udeleženi kolesarji, sta nepravilna stran oz. smer vožnje, izsiljevanje prednosti, neprilagojena hitrost ter vožnja pod vplivom alkohola. V mestnih središčih pa je pogosta kršitev tudi vožnja skozi rdečo luč, je še pojasnil Kapun. Ob tem je kolesarje pozval, naj spoštujejo cest-noprometne predpise, kar bo po njegovem mnenju izboljšalo tudi odnos drugih udeležencev do kolesarjev. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 5. avgusta 2010 3 TRST - Včeraj dopoldne srečanje vodstev Sveta slovenskih organizacij in Italijanske unije Organizaciji želita okrepiti medsebojno sodelovanje V ospredju srečanje predsednikov v Trstu, finančna problematika, izvajanje zaščite in evropski projekti TRST - Vprašanje finančnih sredstev in izvajanja zaščitnih določil, evropski projekti, pokrivanje oz. vidljivost televizijskih programov v manjšinskih jezikih in krepitev medsebojnega sodelovanja, zlasti na področju kulture in šolstva, so bila v ospredju včerajšnjega dopoldanskega srečanja vodstev Sveta slovenskih organizacij in Italijanske unije na sedežu SSO v Trstu. Delegaciji obeh organizacij sta vodila predsednika Drago Štoka in Maurizio Tremul, v njih pa so bili na strani SSO še pokrajinski predsedniki oz. pooblaščenci Igor Švab (Trst), Walter Bandelj (Gorica), Riccardo Ruttar (Videm) in Ivo Corva, na strani UI pa Norma Zani, ki je v okviru izvršilnega odbora organizacije odgovorna za šolstvo, medije, založništvo in gospodarstvo, in Roberta Vincolet-to, vodja evropske pisarne. Predsednika Štoka in Tremul sta na srečanju z novinarji po končanem sestanku, ki je trajal ves dopoldan, poudarila predvsem nekaj obravnavanih tem. Tako sta oba pozitivno ocenila nedavno srečanje predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške preteklega 13. julija v Trstu, kjer so obiskali Narodni dom ob 90-letnici požiga in spomenik istrskim beguncem ter se udeležili koncerta Poti prijateljstva pod vodstvom Riccarda Mu-tija. Gre za dogodek temeljnega simbolnega pomena, je dejal Štoka, medtem ko za Tremula imajo taka srečanja velik pomen tudi za manjšine, ki jih morajo unovčiti. Pomembna so bila tudi nedavna srečanja med ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjanom Žekšem in podtajnikom pri italijanskem zunanjem ministrstvu Alfre- SSO in UI želita sodelovati ne samo pri evropskih projektih, ampak tudi na področju kulture in šolstva kroma dom Mantico, na katerih je slednji zagotovil, da ne bo prišlo do krčenj finančnih prispevkov za manjšine. Čeprav italijanska vlada do zdaj ni spremenila proračunske postavke, kjer se napoveduje krepko krčenje sredstev, pri SSO in UI upajo, da se bodo zagotovila uresničila in da ne bo prišlo do krčenja sredstev, ki so za manjšini sicer zelo pomembna, v okviru državnih proračunov pa predstavljajo zelo majhno vsoto. S tem vprašanjem je povezano tudi izvajanje zaščitnih zakonov in določil, kjer pa obstaja velika razlika med tistim, kar je zapisano, in tistim, kar se dejansko izvaja, kar predstavlja skup- ni problem obeh manjšin, slovenske v Italiji in italijanske v Sloveniji. Pri tem morata manjšini sami ugotoviti tiste pravice, ki so potrebne za njihovo ohranitev in razvoj. Dodano vrednost in priložnost predstavljajo za obe manjšini evropski projekti čezmejnega sodelovanja. Slovenska manjšina v Italiji in italijanska manjšina v Sloveniji (in na Hrvaškem) sta pred nedavnim zaključili projekt Sapeva, zdaj pa je v ospredju zlasti projekt Jezik-Lingua, pri katerem ne sodelujejo samo osrednje organizacije obeh manjšin (poleg SSO in UI je treba omeniti tudi Slovensko kul-turno-gospodarsko zvezo), ampak tu- di pomembne znanstvene in raziskovalne ustanove ter univerze iz Italije in Slovenije. Vendar sodelovanje med krovnima organizacijama se ne more omejiti le na projekte. Tako so na včerajšnjem srečanju izrazili željo po krepitvi medsebojnega sodelovanja tudi na drugih področjih, kot sta npr. kultura in šolstvo, saj, kot je dejal Tremul, šola izobražuje mlade in predstavlja pot za gradnjo nove Evrope v naših krajih. Nekaj zamisli že obstaja, organizaciji pa si bosta po poletnih dopustih izmenjali mnenja o možnostih dela v tej smeri. Ivan Žerjal KOROŠKA Horst Ogris predsednik Memoriala Koroška Horst Ogris CELOVEC - Na rednem občnem zboru društva Memorial Karnten-Koroška je dolgoletni kulturni urednik Slovenskega sporeda ORF Horst Ogris nasledil dosedanjega predsednika profesorja Vinzenza Job-sta, ki je bil deset let na tem položaju. Podpredsednika sta Franc Wakounig in Ilse Bromme. Memorial Karnten-Koroška, nad-strankarska krovna organizacija nemških in slovenskih odporniških gibanj na Koroškem, se na miroljuben način bori proti oživljanju fašizma, nacionalsocializma, rasizma ter antisemitizma. Trenutno najpomembnejši projekt društva je postavitev novega spomenika vsem žrtvam nacizma na celovškem pokopališču v Trnji vasi. V Beljaku je policija medtem končno izsledila skupino storilcev, ki so v zadnjih mesecih in letih večkrat oskrunili t.i. spomenik imen, ki spominja na žrtve nacizma v tem mestu. Storilci so člani skupine neonacistov, ki pa zanikajo, da gre za politično motivirano dejanje. Kot vzrok svojih dejanj so navedli, da so bili alkoholizirani. Za vodjo deželne službe za zaščito ustave na Koroškem Helmuta Mayerja so te izjave povsem vprašljive, saj je imela skupina neonacistov skupen prostor s somišljeniki, kjer so zbirali gradivo iz časa nacizma. Petčlanska skupina v starosti od 16 do 19 let je priznala 13 vandal-skih napadov na omenjeni spomenik! (I.L.) 4 Četrtek, 5. avgusta 2010 ITALIJA POLITIKA - Resolucijo proti Caliendu podprlo 229 poslancev, proti jih je bilo 299, vzdržanih 75 Zavrnjena nezaupnica, a vlada nima absolutne večine Pojavil se je sredinski blok UDC-FLI-API-MPA, ki bi lahko postal jeziček na tehtnici RIM - Poslanska zbornica je sinoči zavrnila odstavitev podsekretarja na pravosodnem ministrstvu Giacoma Calienda, ki sta jo zaradi vpletenosti v afero t. i. tajne lože P3 zahtevali Demokratska stranka in Italija vrednot, toda glasovanje je pokazalo, da Berlusconijeva vlada ne razpolaga več z zanesljivo absolutno večino v parlamentu. Proti nezaupnici Caliendu, ki je član Berlusconijevega Ljudstva svobode, je glasovalo 299 poslancev, za jih je bilo 229, 75 pa se je glasovanja vzdržalo. Če seštejemo glasove opozicije z glasovi vzdržanih, ugotovimo, da jih je bilo skupno 304, se pravi več, kot je bilo glasov za Calienda oziroma za vlado. V skladu s pričakovanji so proti nezaupnici glasovali poslanci Ljudstva svobode in koalicijske Severne lige. Za nezaupnico so seveda bili poslanci Demokratske stranke in Italije vrednot. Vzdržali pa so se predstavniki Casinijeve Sredinske demokratične unije (UDC), Finijeve Prihodnosti in svobode za Italijo (FLI), Ru-tellijevega Zavezništva za Italijo (API) ter Lombardovega Gibanja za avtonomije (MPA). Te skupine so oblikovale sredinski blok, ki bi lahko postal nov jeziček na tehtnici v parlamentu in s tem odločilen za usodo Berlusconijeve vlade. V imenu vlade je v splošni razpravi v poslanski zbornici nastopil pravosodni minister Angelino Alfano. Dejal je, da vlada brani Calienda, ker brani ustavno načelo, da je vsak državljan nedolžen, vse dokler ni dokončno obsojen. Alfano je celo izrazil prepričanje, da je afera P3 »kon-strukt nekaterih tožilcev in levice«, ter pozval vse poslance, še zlasti pa Finijeve privržence, naj ne glasujejo belo, ko gre za načelne zadeve. Podoben poziv je na finijevce in na druge sredince naslovil voditelj Italije vrednot Antonio Di Pietro, a to z diametralno nasprotnih stališč. Di Pietro je namreč poudaril, da je Caliendo skupno s poslovnežem Flaviom Carbojijem vezni člen t. i. tajne lože P3 z zgodovinsko tajno ložo P2, saj se Caliendo pojavlja tudi na seznamih nekdanjih pajdašev Licia Gellija. Sicer pa je prvi mož Italije vrednot izrazil prepričanje, da bi morala čim prej odstopiti celotna vlada s premierjem Silviom Berlusconijem na čelu, češ da sta pogubna za Italijo. Toda predstavniki vseh štirih formacij snujočega se sredinskega bloka so potrdili vzdržan glas. Benedetto Della Ve-dova je v imenu FLI poudaril, da se kljub temu finijevci za zdaj prištevajo v vladno večino, voditelj UDC Pier Ferdinando Ca- sini pa je dejal, da se (za zdaj) ni rodil noben tretji pol, da pa smo priča političnim premikom, ki bodo bistveno vplivali na nadaljevanje sedanje zakonodajne dobe in sploh na italijansko politiko. Načelnik skupine demokratov Dario Franceschini je menil, da bi v vsaki normalni demokraciji odstopil član vlade, ki bi se znašel v Caliendovem položaju. Če se danes v Italiji to ne dogaja, je po njegovih besedah zato, ker je italijanska politika pod Berlusconijevo vladavino izgubila občutek za doslednost in dostojanstvo. Po glasovanju je voditelj Severne lige Umberto Bossi dejal, da vladna večina za zdaj drži in da ne bo volitev. Tudi prvi mož Demokratske stranke Pier Luigi Ber-sani je ocenil, da volitve niso za vogalom, izrazil pa je prepričanje, da »Berlusconi-jeva barka pušča«, zaradi česar bo težko nadaljevala plovbo do naravnega izteka mandata. Da je vladna večina hudo načeta, je potrdilo splošno vzdušje v poslanski zbornici, v kateri so si Berlusconijevi in Fi-nijevi privrženci izmenjali ostre puščice, pa tudi psovke. V imenu finijevcev je v razpravi nastopil Benedetto Della Vedova ansa KRIZA - Podatki avtomobilskega kluba Aci Lani manjša poraba za nakup in uporabo avta RIM - Gospodarska kriza prihaja do izraza tudi na italijanskem trgu avtomobilov: prebivalci Italije so namreč lani prvič po letu 1990 potrosili manj denarja za nakup in rabo avta, saj je iz njihovih žepov v ta namen šlo približno 165 milijard evrov, kar pomeni 2,3 odstotka manj v primerjavi z letom 2008. To je ugotovitev, ki jo vsebuje letošnji statistični letopis Italijanskega avtomobilskega kluba Aci, pri katerem še ugotavljajo, da se je v Italiji tudi povečalo število vozečih avtomobilov (za več kot 265.000 vozil v primerjavi z letom 2008, tako da jih je preko 36 milijonov), medtem ko se je zmanjšal davčni priliv za vsa vozila, katerih lastniki so lani plačali 57,5 milijarde davkov, kar znaša preko pet odstotkov manj kot leta 2008. Po podatkih Aci predstavlja za italijanske družine avtomobil - po stanovanju in hrani - tretje najpomembnejše poglavje potrošnje. Največ denarja -58 milijard evrov oz. 0,4 odstotka več kot leta 2008 - je šlo za nakup avtomo- bila, medtem ko se je znižala vsota za plačevanje avtomobilskega zavarovanja (15,7 milijarde evrov oz. 3,4 odstotka manj kot leta 2008), prav tako vsota za plačevanje goriva (40 milijard evrov oz. deset odstotkov manj kot leta 2008), povečali pa so se stroški za vzdrževanje, pnevmatike in parkirišča. Po mnenju predsednika kluba Aci Enrica Gelpija bi lahko k dodatnemu prihranku prispevalo pravičnejše obdavčevanje, medtem ko bi morali ponovno uvesti olajšave za nakup novih avtomobilov: to zato, da se avtomobilski sektor izogne krizi ter da se spodbuja nakup modernejših, bolj ekoloških in varnejših tipov vozil. Medtem pa so v letošnjem juliju v Italiji zabeležili rekordno porabo električne energije. Po podatkih družbe Terna je poraba elektrike dosegla 31,5 milijarde kilovatnih ur, kar znaša 5,4 odstotka več kot julija lani. V prvih sedmih mesecih letošnjega leta je povpraševanje po električni energiji bilo za 2,5 odstotka višje kot v istem obdobju lani. VATIKAN - Največ jih je prišlo iz Nemčije Na desettisoče ministrantov iz vse Evrope na Trgu sv. Petra VATIKAN - Na desettisoče ministrantov je včeraj na Trgu svetega Petra v Vatikanu obiskalo papeža Benedikta XVI., ki jih je pozval, naj sledijo zgledu njihovega zavetnika, mučenca in svetnika Tarcisija, ki je leta 257 kot deček umrl mučeniške smrti za krščansko vero. Papež se je pri tem spomnil časov, ko je bil tudi sam ministrant. Včerajšnja slovesnost je bila vrhunec dvodnevnega mednarodnega zborovanja ministrantov v Vatikanu. Glavni trg so ministranti dobesedno preplavili, papež pa je na srečanje z njimi dopotoval posebej iz svoje poletne rezidence v Castel Gandolfu. Po navedbah tiskovnih agencij se je na Trgu svetega Petra zbralo 53.000 ministrantov iz vse Evrope. Gre za mlade, stare od 14 do 24 let, največ pa jih je prišlo iz Nemčije, kar 45.000. Zborovanje ministrantov je pravzaprav bila velika propagandna akcija Cerkve, ki skuša povečati priliv mladih v duhovniško službo. Poleg tega Cerkvi vse bolj pada ugled zaradi različnih škandalov o zlorabah otrok s strani duhovnikov. Tudi tovrstna srečanja pa naj bi služila ponovni izgradnji podobe Cerkve v javnosti. Vladni izvršni odlok o davčnem federalizmu RIM - Italijanska vlada je sprejela izvršni odlok o davčnem federalizmu, ki ureja davčno avtonomijo občin. Za navadni najem naj bi se količnik davka na dividende znižal na dvajset odstotkov, leta 2014 pa bi morala zagledati luč sveta dva nova občinska davka: »pravi« občinski davek na nepremičnine (z izjemo prvih hiš) in kupoprodajo ter »fakultativni« občinski davek na zasedanje javnih površin, reklamo, postavljanje reklamnih panojev in lepljenje lepakov. Telecom: dogovor o presežnih delavcih RIM - Predstavniki vlade, podjetja in sindikatov so včeraj po dvajsetih urah pogajanj dosegli dogovor o presežnih delavcih, na podlagi katerega bo v prihodnjih treh letih 3900 uslužbencev Telecoma šlo v prostovoljno mobilnost, za kar bodo prejemali do 90 odstotkov plače. Za drugih 1550 uslužbencev bodo uporabili solidarnostne pogodbe za usposabljanje in ponovno vključitev v podjetje, medtem ko bodo preostalim 470 delavcem podaljšali solidarnostne pogodbe, ki so jih podpisali lani. Za 3400 uslužbencev, ki se že nahajajo v mobilnosti in tvegajo, da ostanejo trenutno brez priložnosti za odhod v pokoj, je predvideno 90-od-stotno kritje plače. Umrl črni terorist Giovanni Ventura BUENOS AIRES - V Buenos Ai-resu v Argentini je v 66. letu starosti umrl Giovanni Ventura. V italijanski zgodovini bo ostal zapisan kot eden izmed voditeljev črnega terorizma, ki je okrvavil državo konec šestdesetih in na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Obsojen je bil zaradi združevanja v prevratniške namene in zaradi sodelovanja pri atentatih na vlake, ki sicer niso zahtevali žrtev. Na prvostopenjskem procesu je bil obsojen tudi zaradi sodelovanja v atentatu na Trgu Fontana v Milanu, v katerem je 12. decembra 1969 umrlo 17 ljudi, 105 pa je bilo ranjenih, a na prizivnem procesu je bil oproščen. Po begu iz Italije je živel v Argentini, umrl pa je za posledicami mišične distrofije. EVRO 1,3206 $ -G,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. avgusta 2G1G valute evro (povprečni tečaj) 4.8. 3.8. ameriški dolar japonski jen 1,3206 112,92 1,3221 113,51 ruski rubel 8,9434 39,3261 60,9650 8,9546 39,3840 61,0350 danska krona 7,4513 0,82840 7,4501 0,82980 švedska krona 9,3843 7,8870 9,3650 češka krona 24,735 24,714 1,3712 estonska krona 15,6466 15,6466 281,81 poljski zlot 4,0036 1,3508 3,9964 1,3543 avstralski dolar 1,4464 1,9558 1,4509 romunski lev 4,2562 3,4528 4,2410 3,4528 latvijski lats 0,7086 0,7084 islandska krona 290,00 290,00 1,9762 hrvaška kuna 7,2317 7,2332 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 4. avgusta 2G1G 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,30281 0,44469 0,65994 0,13167 0,17000 0,23167 0,646 0,898 1,145 ZLATO (999,99 %%) za kg 29.158,44 € +226,94 Ministrante je nagovoril papež Benedikt XVI. ansa TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 4. avgusta 2G1G vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 11,86 INITEDIII IDr»DA 3 7Q -1,41 +1 88 KRKA 1 1 IKA KOPER 65,85 15 34 +0,11 -1 86 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 138,83 +1,22 TELEKOM SLOVENIJE 236,74 91,31 -0,64 -0,39 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 43,00 AERODROM LJUBLJANA 23,94 DELO PRODAJA - ctni -1,47 -0,50 ISKRA AVTOELEKTRIKA ktdarcm7 18,54 -10,00 NOVA KRE. BANKA MARIBOR - - MLINOTEST - -MLINOTEST - - KOMPAS MTS - - mil/a PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SAI MS IIMBI IANA 16,94 8,14 -3,48 -9,56 SALMS, L_IMBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 158,99 184 00 -2,06 IERME ČAIE7 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 18,22 -0,49 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 4. avgusta 2G1G -G,14 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ ATIAMTIA 1,176 91,29 15 31 +0,17 +0,38 AILANIIA BANCO POPOLARE RCA MPS 4,985 -0,65 -1,77 BCA MPS BCA POP MILANO EDISON 1,029 4,132 +0,00 +0,18 EDISON ENEL ENI 0,924 3,89 1611 +0,54 +1,10 FIAT FINMECCANICA 10,1 +0,00 -0,98 FINMECCANICA GENERALI IFIL 8,60 15,84 +0,29 +0,13 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 2,60 1158 -1,42 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 20,12 +0,43 -0,74 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,94 7,13 1 87 +0,76 +1,13 PIRELLI e C PRYSMIAN 5,46 13 25 +2,35 -0,09 rRI SMIAN SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 28,38 -1,71 +2,83 -1 72 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,58 6,33 1 03 -0,47 +1 48 TENARIS TERNA 15,83 317 +0,64 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,11 -0,63 +1,70 +0 18 UNICREDIT 8,34 2,12 -2,75 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 82,44 $ ^3 IZBRANI BORZNI INDEKSI 4. avgusta 2G1G indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana SBITOP, Ljubljana 818,89 3.271,96 +0,01 -0,69 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb ridq 1.874,63 -0,10 FIRS, Banjaluka - - ralav 1 ç rcirt^ii-a^j SRX, Beograd BIFX Saraievo 251,88 1.520,43 +0,20 +0,00 Dir/\, Jal ojcvu NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.391,79 -0,17 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 10.674,04 1.906,09 +0,35 +0,75 Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt ftsf mn i nnrlnn 1.126,07 1.152,99 6.331,33 +0,50 +0,07 +0,37 -0 19 riSE 100, London CAC 40, Pariz ATY Dunai 5.386,48 5.386,48 3.760,72 2.557,60 +0,23 +0,46 a i x, Dunaj PX, Praga El IROSTOXX 50 1.205,9 2.825,08 +1,36 +0,22 EUROSi OXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 9.489,34 3.001,87 21.549,88 2.638,52 18.217,44 -2,11 -0,42 +0,42 +0,43 +0,57 Četrtek, 5. avgusta 2010 5 Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu DEVIN-NABREŽINA - Celotno območje bo v kratkem občinska last Botanjek pod Nabrežino bo plaža in naravni rezervat Okoljsko ministrstvo prispevalo 900 tisoč evrov - Na vidiku dogovor med Občino in Deželo Občina Devin-Nabrežina bo v kratkem postala lastnica območja Botanje-ka (Costa dei barbari) na nabrežinski obali. Novico je sporočil župan Giorgio Ret, ki računa, da bodo tam sporazumno z deželno upravo uredili naravni rezervat. V njem bo dovoljeno le kopanje in bodoča plaža bo prosta, zagotavlja župan. V Botanjek sodi tudi skalnato območje, ki mu Nabrežinci pravijo Afrika. Naravni rezervat se bo razprostiral na površini okoli 90 tisoč kv. metrov ter v dolžini poldrugega kilometra. Danes je celotno območje precej težko dostopno in zaradi številnih porušenih zidov za pešce in kopalce tudi nevarno. Občina bo morala torej najprej zavarovati področje, denar (okoli 900 tisoč evrov) bo dobila od okoljskega ministrstva. S temi finančnimi sredstvi občinska uprava načrtuje (dela naj bi se začela letos pozimi) tudi ureditev pešpoti od nekdanjega hotela Europa do nove ceste, ki bo povezovala nekdanji sesljanski kamnolom (bodoče turistično naselje Portopiccolo) z obalno cesto. Občina Devin-Nabrežina bo dobila Botanjek po zapletenem in dolgotrajnem postopku. Obalni pas je seveda državna domena (it. demanio) in bo tak tudi ostal, zadnji lastnik celotnega območja nad obalo pa je družba S. Prota-sio e Gervasio, ki ima v lasti dobršen del Sesljanskega zaliva. Nekoč je bila lastnica tega slikovitega dela nabrežinske obale Dežela, ki je Botanjek prodala na dražbi. Pred šestimi leti podpisana konvencija med Občino Devin-Nabrežina in lastnikom določa, da bo Botanjek postal občinska last. Pod pogojem, da Občina, kar se je tudi zgodilo, podeli vse obljubljene koncesije v Sesljanu podjetju, ki je naselje Portopiccolo pred kratkim dalo v upravljanje družbi Serenissima SGR. Zgodba Botanjeka je torej dolga in zapletena. Z njo sta se dolgo ukvarjali deželna uprava in Občina Devin-Nabreži-na, večkrat pa so se s tem v zvezi oglasili tudi naravovarstveniki. Celotno območje je medtem propadalo, vseeno je Botanjek (Costa dei barbari) ostal priljubljena točka za kopalce, še posebno za nudiste, ki pa so se s časom začeli seliti na območje nabrežinske Djedence in Vira, ki že meji na kriško Brojenco. S.T. Botanjek (Costa dei barbari) je danes precej težko dostopno skalnato območje kroma APrimorski ~ dnevnik Prostitutke sprožile iskrice med Bandellijem in Fedrigo »Poslanec Severne lige Massimiliano Fedriga pogumno omenja pomembno politično zmago, ker je s svojimi somišljeniki obkolil nekaj izkoriščenih žensk.« Ponedeljkovo poslančevo pobudo proti prostituciji v Terezijanski četrti je pikro komentiral tudi nekdanji tržaški občinski odbornik Franco Ban-delli, ki meni, da problem prostitucije obstaja, a ga tako ne bomo rešili. »Parlamentarec bi se moral kvečjemu zavzeti za kako pobudo na zakonodajni ravni, da bi policijskim silam, ki vsak dan skrbijo za varnost državljanov, zagotovil primerna sredstva,« je v sporočilu napisal Bandelli. Obenem zavrača izjave odbornika Enrica Sbriglie o možnosti legalizacije prostitucije v t. i. »parkih ljubezni«: takoj bi v posameznih mestnih četrtih ustanovili krajevne odbore proti tovrstni rešitvi. Po Bandel-lijevem mnenju je potrebno konkretno podpreti delo sil javnega reda. Fedriga se je takoj odzval na kritike in zatrdil, da Bandelli ne pozna teme, o kateri govori. »Človek desnice se približuje pozicijam levice. Ali je to začetek poroke med nekdanjim odbornikom in Demokratsko stranko?« se sprašuje poslanec, ki zavrača izraz »obkoliti«, saj se je s svojimi prostovoljci samo sprehodil po mestu: »Bandelli je slabo informiran. Svetujem mu, naj bo pri javnem nastopanju previdnejši.« NABREŽINA - Zagotovila župana Giorgia Reta »Naselje Portopiccolo v Sesljanu ne bo nikakor drugi miljski San Rocco« »Naselje Portopiccolo, ki nastaja v nekdanjem sesljanskem kamnolomu, bo namenjeno izključno turističnim rezidencam.« To zagotavlja devinsko-nabrežinski župan Giorgio Ret, ki je prepričan, da se v Sesljanu ne bo ponovila zgodba miljskega turističnega pristanišča San Rocco, ki je na tem, da tudi formalno postane rezidenčno naselje, namenjeno torej stalnemu bivanju. »Turistična namembnost Sesljana je jasno napisana v občinskem regulacijskem načrtu, vseh urbanistično-prostorskih sklepih občinskega sveta ter v konvencijah, ki jih je Občina sklenila z zasebniki,« podčrtuje Ret. Dodaja, da ista stroga urbanistična pravila, kot dobre ve tudi levosredinska opozicija, veljajo tudi za nekdanji hotel Europa v nabrežinskem bregu. Kaj pa zelo negativna ocena o projektu Portopiccolo, ki jo je javno izpostavil Luca Ri-naldi, ravnatelj deželnega zavoda za spomeniško varstvo? »Če sem iskrem, moram priznati, da me je to negativno stališče zelo presenetilo in začudilo. Ravnatelj je očitno ostal pri starih načrtih za Sesljan in sklepam, da sploh ni seznanjen z novimi projekti. Ni ga bilo na nedavni predstavitvi Portopiccola, kjer bi lahko mirno javno izrazil svoje pomisleke in kritike. Škoda. Upoštevali smo vse pripombe njegovega predhodnika, ki mi je ob odhodu iz Trsta tudi čestital za načrte za Sesljanski zaliv,« pravi Ret. Na predstavitvi Portopiccola je Ret ta načrt uokviril v vsestranski razvoj celotne devin-sko-nabrežinske občine ter omenil tudi sodelovanje s sosednjo občino Komen. »Sesljan ni nekaj osamljenega, temveč sestavni del širšega razvojnega projekta. Jutri (danes, op.ur.) bomo na Pokrajini podpisali pomembno listino za železniški nadvoz pri Šempolaju, brez katerega ne moremo načrtovati evropske turistične poti Se-sljan-Nabrežina-Komen-Štanjel. Ponosen sem, da se vse to dogaja v naši občini. Z vztrajnim delom in sodelovanjem občanov je mogoče uresničiti tudi stvari, ki se zdijo nemogoče,« dodaja Ret. ULICA ROMA - Policisti aretirali dvojico, osumljeno več kraj Tatinski par na službenem potovanju Moškemu in ženski je ponoči spodletel poskus vloma vpicerijo Fratelli La Bufala - Prenočevala sta v avtomobilu pred pokopališčem Sredi noči je policija v središču Trsta prijela tatova, ki sta skušala vlomiti v picerijo. V njunem avtomobilu, v katerem sta tudi prenočevala, so našli celo vrsto ključev in razno orodje, ki dokazujejo, da se dvojica redno ukvarja s tatvinami. 44-letni G. L. iz sicilske Marsale je v noči med torkom in sredo v Ulici Roma skušal s silo odpreti vhodna vrata picerije Fratelli La Bufala, pri hišni številki 11. Njegova kolegica, 49-letna E. F. iz Modene, je medtem opazovala okolico, da bi se dvojica izognila neprijetnemu srečanju s silami javnega reda. Vseeno pa je sumljivo dvojico zagledal mimoidoči, ki je na svojem telefonu takoj odtipkal številko 113 in obvestil policijo. Kmalu zatem je po Ulici Roma pridrvel policijski avtomobil, agenti so tatova zasačili pri dejanju. Po osebni preiskavi sta G. L. in E. F. povedala, da je njun avtomobil parkiran pred pokopališčem pri Sv. Ani. Avtomobil sta uporabljala kot zasilno prenočišče, saj sta bila v Trstu na krajšem »službenem potovanju«. V vozilu so policisti našli več desetin ključev, s katerimi sta se tatova, neke vrste Bonnie in Clyde v italijanski različici, brez večjih težav prikradla v številna stanovanja. V avtu so zasegli tudi nož in razno vlomilsko orodje. Policisti forenzičnega in mobilnega oddelka preverjajo, katera tržaška stanovanja je obiskal tatinski par, ki je zdaj v priporu. Picerija Fratelli La Bufala v Ulici Roma kroma FERNETIČI - Prijetje Ubežnik v zapor Z odhodom v rodno Romunijo se je skušal izmakniti roki pravice, tik pred ita-lijansko-slovensko mejo pa ga je na Ferne-tičih prijela tržaška mejna policija. 33-letni romunski državljan O. B. je z rojaki potoval v kombiniranem vozilu bolgarske registracije. Pri Fernetičih je vozilo v torek zjutraj ustavila in kontrolirala italijanska mejna policija, ki je podatke potnikov vnesla v računalnik. V podatkovni bazi policije sta bila zabeležena ime in priimek 33-letnika, za katerega je državno tožilstvo v Rimu izdalo priporni nalog. Možakar je marca2007 v romskem naselju v rimskem predmestju skupaj s še eno osebo napadel rojaka. Nasilneža sta se nad žrtvijo znesla z železnima palicama, povzročila sta ji hude poškodbe na glavi in drugih delih telesa. O. B. je eno leto prebil v priporu, nakar so ga izpustili. Pozneje ga je doletela dokončna obsodba na poldrugo leto zapora, ki pa je zaradi zakona o odpustih ostala samo na papirju. Obsojeni, ki je bil pod nadzorom oblasti, pa je nekega dne izginil, zaradi česar je rimsko tožilstvo zahtevalo njegovo prijetje. Zdaj je v koronejskem zaporu. 1 G Četrtek, 5. avgusta 2010 KULTURA / POKRAJINA TRST - Od jutri do nedelje zanimiv tridnevni spored Vabilo v Bazovico na praznik Zgodovinanarava V sklopu Dnevov kmetijstva ogledi zadružnega pašnika, delavnice, predstave, koncerti Rispetta il Carso - Spoštuj Kras piše na modrih majicah, ki sta jih včeraj nosila Maria Teresa Bassa Poropat in Walter Godina, predsednica in podpredsednik Pokrajine Trst. Pokrajinska uprava je namreč predstavila zanimivo tridnevno prireditev Storianatura-Zgodovinanarava, ki bo od petka do nedelje potekala v Bazovici. Kot je poudarila predsednica, je posebno razveseljivo, da lahko v mednarodnem letu biotske raznovrstnosti predstavijo Projekt za ovrednotenje kraške gmajne, v katerem se naravovarstveni interesi prepletajo z ekonomskimi. Kajti Pokrajina želi ovrednotiti po eni strani naravne značilnosti in raznolikosti kraškega teritorija, po drugi pa njegove kvalitetne avtohtone proizvode. Walter Godina je pojasnil, da je sedanja uprava projekt »podedovala« od prejšnje: dokazali smo, da lahko tudi zaščitne norme spremenimo v veliko priložnost, je poudaril podpredsednik. Bazovica spada namreč v Območje, pomembno Pokrajina Trst je dala tiskati tudi majice z napisom Spoštuj Kras, ki jih bodo v Bazovici delili otrokom -udeležencem delavnic kroma za Skupnost »Tržaški in goriški Kras«, ki so ga evropske norme zaščitile, s ponovno uvedbo paše ga bodo dodatno zaščitili in ovrednotili tudi Bazovci, saj ta dejavnost preprečuje razraščanje gozda. Godina se posebno veseli dejstva, da se živinorejskim panogam približujejo mladi, ter da so pri organizaciji tridnevnega praznika soudeležene vaške organizacije, z Zadružnim pašnikom na čelu. Bazovski praznik, ki poteka pod imenom Zgodovina-narava, se lahko ponaša z bogatim sporedom (in povsem dvojezičnimi lepo oblikovanimi letaki). Kot je v imenu organizatorjev pojasnila Gaia Tamaro, bo osrednji dogodek sobotna predstavitev Projekta za ovrednotenje kraške gmajne (ob 10. uri v prostorih Gospodarske zadruge), kateri bo sledil ogled pašnika in uradno odprtje zavetišča za živali. Predstavniki oblasti se bodo do pašnika odpravili s kočijami, ki bodo v soboto in nedeljo vsekakor na voljo tudi ostalim obiskovalcem. Pri pobudi sodeluje namreč tudi bližnja kobilarna Lipica, ki bo v soboto ob 18.30 ponudila tudi predstavo dresurnega jahanja. Med številnimi dogodki velja omeniti vsaj delavnice za otroke, ki bodo v organizaciji Študijskega centra Melanie Klein potekale ob kalu (v soboto in nedeljo od 10. ure), voden nočni ogled učne poti Ressel (v soboto ob 19. uri) in sobotni večerni koncert Hišnega ansambla Avsenik. Prireditev Zgodovinanarava bo jutri ob 18. uri uvedla predstavitev dveh knjig Livia Poldinija in Stanka Renčlja, nato pa bodo v Bazovskem domu odprli razstavo gob in nekdanjega orodja. (pd) DOMJO - Pri Duke Delavec z opeklino V tovarni mesnih delikatesnih izdelkov Duke Grandi Marche, v industrijski coni pri Domju, se je včeraj dopoldne pripetila nesreča. Nekaj po 9. uri se je 55-letni delavec E. P., rojen v hrvaškem Pulju, ukvarjal z vzdrževanjem peči. Med delom je nenadoma začela uhajati para, ki je opekla delavca. Opeklina je prizadela desno stran prsnega koša. Sodelavci so nemudoma poklicali službo 118, v tovarno so prihiteli tudi ka-rabinjerji dolinske postaje. Ponesrečenega delavca je zdravstveno osebje prepeljalo v glavno tržaško bolnišnico, kjer so ga začasno zadržali na opazovanju. V bolnici je bilo takoj jasno, da delavec ni v življenjski nevarnosti, služba 118 pa je potrdila, da poškodba ni huda. Nov zakon uvaja semaforje s sekundami Kmalu naj bi se v italijanskih mestih pojavili semaforji s števci sekund. Bazni sindikat USB, ki zastopa uslužbence v transportnem sektorju, pozdravlja nove predpise, ki naj bi v prihodnje povečali prometno varnost v Italiji. 60. člen zakona št. 120 z dne 29. julija letos uvaja posebne semaforje, ki bodo poenostavili delo voznikov avtobusov. Na novih semaforjih, ki jih bodo namestili v vseh italijanskih mestih (začeli naj bi 60 dni po objavi zakonskega besedila), bodo tudi števci, ki bodo kazali, koliko sekund manjka do prižiga zelene oziroma rdeče luči. »Avtobusi tako ne bodo vozili čez kii-žišča z rumeno-rdečo semaforsko lučjo, vozniki avtobusov bodo delali mirneje, varnost pa bo povečana,« piše v tiskovnem sporočilu omenjenega sindikata. Le-ta se zahvaljuje poslancu Demokratske stranke Et-toreju Rosatu, ki je maja letos prisluhnil zaskrbljenim delavcem transportnega sektorja in zatem vložil parlamentarno vprašanje, ki je spodbudila nadaljevanje zakonodajnega postopka. OPERNO GLEDALIŠČE VERDI Giorgio Zanfagnin zapušča vodstvo opere Na dan, ko se je njegov mandat iztekel, je superintendant opernega gledališča Verdi Giorgio Zanfagnin predal svojim sodelavcem dediščino odločnega in mened-žersko sposobnega voditelja, ki je omogočil ustanovi, da je v zadnjih letih dokaj varno plula v nevarnih vodah državne finančne krize. Z aktualnimi podatki, voščili in stvarnimi spodbudami za nadaljevanje je nastopil na tiskovni konferenci ob predstavitvi prve publikacije o socialnem obračunu ustanove za leto 2009, ki je namenjena publiki in podpornikom, da bi jih podrobno seznanila z vlogo gledališča na teritoriju. Knjiga se prične s poglavji o zgodovini gledališča, o njegovem poslanstvu, o dvoranah, laboratorijih in skladiščih, seznamom umetniških pobud z uprizorjenimi produkcijami in gostovanji. »Računovodsko« poglavje pojasnjuje postopne etape vzpona od visokega pri-mankljaja leta 2003 (-4.141.000 evrov) do letošnje sanacije in se nadaljuje s podatki o številu predstav in obiskovalcev ter o odnosih s šolstvom. Sledijo še informacije o osebju, sodelavcih in podpornikih. Gledališče je zaključilo sezono z dobičkom v višini 150.000 evrov, kar ga postavlja v sam vrh lestvice najbolj uspešnih sorodnih italijanskih gledališč. »V tem trenutku so gledališča v naši državi v tako skrajnem položaju, da z 1 evrom priman-kljaja že tvegajo izredno upravljanje. Naše gledališče se je vedno uspelo izogniti tovrstnim težavam z vsakodnevnim garanjem«, je poudaril Zanfagnin, ki je tudi naštel rezultate razsodnih upravnih in vsebinskih izbir: »Gledališče ni breme za deželno upravo, kvečjemu je pomembno promocijsko sredstvo za teritorij. Z nami sodeluje preko 400 podjetij, imamo okrog 6000 abonentov, s katerimi vzdržujemo vsakodnevne, prijateljske odnose, saj so nam mnogi stali ob strani kljub temu, da si nekateri zaradi krize niso mogli več privoščiti abonmaja in so se zato preusmerili v naše last-minute ponudbe. Želel bi tudi pojasniti, da nismo gledališče, ki privablja le starejšo publiko, saj imamo veliko mladih abonentov predvsem v simfonični sezoni.« Koprodukcije, strategi- je za zreduciranje stroškov, ovrednotenje internega potenciala s pogosto uporabo članov orkestra in zbora v solističnih vlogah ali z dodelitvijo pomembnejših funkcij zaslužnim članom umetniškega in tehničnega osebja so nekateri od načinov, ki jih je gledališče ubralo za preživetje v času, ko so stroški za gostujoče umetnike postali neznosno breme. Fotografija na zadnji strani publikacije o socialnem obračunu s prizorom iz baletne predstave nas spominja, da so izredne razmere terjale tudi nekaj žrtev, z odrezanimi vejami pa naj bi gledališče začelo sezono s potrebnimi osnovami v pričakovanju naslednika superintendanta, ki bo moral skrbeti vsaj za ohranitev razmeroma ugodnega finančnega položaja ustanove. (ROP) Preložen koncert tolkal pred cerkvijo na Tabru Zaradi slabih vremenskih napovedi je bil današnji koncert tria tolkal pred cerkvijo na Tabru preložen. Koncert Francesce Hrast, Matije Tavčarja in Gabrieleja Petracca, ki se vključuje v prireditev Open door - Gledališča v gledališču in ga prireja tržaški kon-servatorij Tartini, bo tako na sporedu v ponedeljek, 9. avgusta, ravno tam ob 21. uri. Ausonia - hip hop ritmi in Flower power V kopališču Ausonia se drevi obeta hip hop večer. Na oder se namreč vrača DJ Color in Neethrow. Jutri pa bo čas za veliki praznik Flower power, ki ga prireja združenje Ultravoxx. Poklon Beethovnu v Miramarskem gradu Klavir, flavta in fagot bodo protago-nistki jutrišnjega koncerta v Mira-marskem gradu, ki se vključuje v poletno koncertno pobudo tržaškega konservatorija Tartini. V prestolni dvorani bo jutri ob 20.30 nastopil trio - Nina Lakičevič, Raluca Putanu in Gerson Fabris - ki se bo poklonil Beethovnu. Vstopnina znaša 4 evre. Več informacij na tel. 040/224143 oz. www.conservatorio.trieste.it. Festival stare glasbe V okviru mednarodnega festivala stare dvorne glasbe prireja Občina Devin-Nabrežina v sodelovanju z devinskim Zavodom združenega sveta, kulturnim društvom Dramsam in s prispevkom Pokrajine Trst koncert skupine Corte Antica. Koncert bo drevi ob 21. uri na dvorišču devin-skega zavoda. V primeru slabega vremena pa bo koncert v avditoriju. Vstop je prost. Jutri pa bo ravno tam ob 21. uri nastopila skupina Camerata Emiolia pod vodstvom Alvara Corrala Matuta ob spremljavi violončelista Juna Sa-sakija. Film o Pollocku v muzeju Revoltella V avditoriju muzeja Revolatella bodo jutri ob 20.30 predvajali biografski film »Pollock« Eda Harrisa. Na platnu bodo obiskovalci lahko spoznali kratko in vendar razburljivo življenje ameriškega slikarja Jacksona Pollocka (1912-1956), enega izmed predstavnikov gibanja abstraktnega ekspresionizma - action painting. Pobudo si je zamislilo občinsko od-borništvo za kulturo v sodelovanju z združenjem La Capella Underground. Film bo predstavil filmski kritik Leonardo Gandini iz Modene. Otroški kotički V kopališču Lanterna bodo danes od 9.30 do 12.30 na sporedu delavnice posvečene otrokom (Sinja linija na morju). Ravno tako bo od 10. do 11.30 v vili Revoltella (Pisani mozaiki) in na občinskem vrtu Naselja sv. Sergija od 19. do 20.30 (Umetniški vrt). Rocol: nič več kioskov Občina Trst je s križišča med ulicama Revoltella in D'Angeli dala odstraniti zapuščena kioska, v katerih naj bi prodajali sadje in zelenjavo. Kioska sta bila v lasti zasebnika, ki pa mu občinski uradi niso izdali dovoljenja za prodajo. Prazna kioska sta krajane baje motila, naposled pa ju je občinska uprava odstranila. Zadovoljstvo je izrazil pristojni odbornik Paolo Rovis. Zaprtje urada Arci Tajništvo deželnega združenja ARCI - civilna služba, ki ima sedež v Ul. Fa-bio Severi 31 (tel.040/761683 ali trie-ste@arciserviziocivile.it) bo zaprto od petka, 13., do ponedeljka, 16. avgusta. / SVET Četrtek, 5. avgusta 2010 7 1 MUZEJI ZVEČER - V torek Množica obiskovalcev nagradila prizadevanja in izbire organizatorjev Množica je v torek zvečer prisluhnila trobilom (na levi sliki), spodaj otroška delavnica in razstava kostumov kroma Množica tržaških »večernih obiskovalcev« muzejev ni zamudila prvega srečanja s poletno občinsko pobudo, ki je v sedemnajstih letih ustvarila in utrdila prijetno navado. Na otvoritvi letošnje, prenovljene izvedbe pobude Muzeji zvečer je bilo kot vedno veliko ljudi vseh starosti, a brez običajnih, dolgih vrst pred vhodom, saj je selitev v palačo Gopčevic prinesla s seboj še drugo novost, in sicer prost vstop. Novosti je veliko tudi v vsebinah pobude in to ne samo v zvezi s specifiko zbirk gledališkega muzeja; koncerte in vodene oglede so nadgradile dodatne možnosti poglabljanja in odkrivanja mestnih muzejskih in arhivskih zakladov, kar lahko popestri večer z mnogimi kombinacijami. Odkrivanje razvejane strukture obiska je na torkovem večeru ponudilo prvi vtis o spodbudnih kulturnih poteh, ki jih bodo obiskovalci po lastnih zanimanjih, dvakrat tedensko lahko sestavljali do konca avgusta. Ob 20.15 se je dvorana v prvem nadstropju napolnila za eno od dvanajstih predavanj, ki bodo letos nadomestila vodene oglede in bodo opremljena s projekcijami, posnetki in glasbo v živo. Publika je tokrat spoznala življenje in delo Carla Schmidla, svetovno znanega tržaškega založnika, po katerem je muzej dobil ime, a tudi anekdote, dokumente in zgodbe o glasbenem založništvu in trgovini v prejšnjih stoletjih. Zgodbe iz za-kulisja arhivskih zakladov, o posebnih muzejskih zbirkah ali o tržaških gledališčih in kinodvoranah se bodo vrstile tako, da bodo obiskovalci imeli na voljo vsak večer štiri različne teme. V prvem delu večera so prišli na svoj račun tudi najmlajši, katerim bosta vsakič namenjena dva laboratorija za spoznavanje glasbil in muzejskih eksponatov v obliki pravega lova na zaklad. Odbornik za kulturo Massimo Greco, ravnatelj mestnih muzejev Adriano Dugulin in koordinator pobude Stefano Bianchi so ob 21.00 stopili na oder pred palačo in pozdravili publiko na prvem od devetih koncertov, ki so nastali s sodelovanjem Doma glasbe v režiji Gabrieleja Centisa. Na otvoritvi je zaigrala skupina trobil iz dežele FJK, nakar bodo sledili večeri jazz, ciganske, oto-manske in operne glasbe, med katerimi bo tudi glasbeni projekt tržaškega skladatelja Fabia Niederja in igralca Riccar-da Maranzane v poklon slikarju Vitu Timmelu, pri katerem bosta sodelovala tolkalist Dario Savron in harmonikar Igor Zobin (10. avgusta). Medtem ko je del publike prisluhnil koncertu, so drugi sledili petju sopranistke Eleonore Matjašič, ki je ob 21.15 vabila na srečanje o glasbenem arhivu muzeja, ki so ga zgovorno dopolnjevale izvedbe v živo pravih redkosti, med katerimi je bila bar-karola, ki jo je Giuseppe Verdi poklonil prijatelju ob obisku v Trstu, a tudi pesmi in klavirske skladbe Sinica, Rote, Piber-ja, Boita, Tominza in Slovenca Karla Franca Prešerna, katerih rokopisi in natisnjena dela so ohranjeni v muzeju Schmidl in pričajo o dejavnih glasbenih salonih bogatih tržaških meščanov. Kratka pavza je omogočila ogled razstave scenskih kostumov in koncertnih oblek pevke Milve, grške sopranistke Elene Souliotis in italijanske mezzosopranist-ke Lucie Valentini Terrani, ki spadajo med novejše pridobitve muzeja. Kdor je želel spoznati življenje in delo Soulioti-sove, ki je po velikih uspehih komaj desetletne kariere zapustila operne odre in se posvetila družini, je ob 22.30 lahko prisluhnil prvemu srečanju niza Nok-turni, ki bodo v prihodnjih večerih osvetlili tudi druge like pevcev in umetnikov s sodelovanjem raznih strokovnjakov. Ob 23.00 je igralka in pevka Or-nella Serafini pričakala gledalce za lastni avtorski projekt, v katerem uprizarja občutke pred začetkom predstave v gar- derobi »muzejske prikazni« oz. operne primadone 19. stoletja, kjer leži tudi pravilnik iz leta 1835 o primernem vedenju v gledališču. Pred koncem muzejskega večera je bil še čas za obisk laboratorija izdelovalca godal Walterja Macovaza, ki bo v tem mesecu izdelal kontrabas pred očmi obiskovalcev (tovrstno glasbilo terja 400 ur dela) in je med klesanjem razkrival ljubezen do tega dela, obenem grenkobo zaradi izumiranja te obrti pod udarci konkurence industrijskih proizvodov, predvsem pa spremenjenega odnosa do umetnosti. Prvega večera pobude se je udeležilo 405 obiskovalcev, kar pozitivno kaže na nadaljevanje uspeha, ki se bo lahko ponovil vsak torek in sredo v mesecu avgustu z vedno različnimi tematskimi potmi. Rossana Paliaga ŽIVLJENJSKI JUBILEJ Klavdij Palčič: danes jih je 70 O Klavdiju Palčiču, ki ravno danes prestopa prag sedemdesetih, je bilo v teh dneh veliko napisanega in povedanega. Upravičeno, kajti ustvarjalca s tako izrazito izpovedno močjo ni najti za vsakim vogalom. Katera koli skupnost lahko le z zadoščenjem beleži, da ima (če ga ima) umetnika takšnega kova, čeprav so tudi (ne)častne izjeme, tako kot je pokazal uradni Trst, ki je bil na jubilejni Palčičevi razstavi prejšnji teden skoraj popolnoma odsoten. Umetnikov jubilej nam je poleg zadoščenja nehote ponudil še eno priložnost, če je tega sploh bilo treba, da ugotovimo, kolikšna kulturna in vsakršna dekadenca se je vrnila v Trst po obetajočem Illyjevem obdobju. Ne mislim toliko na etnično diskriminacijo, kolikor predvsem na sposobnost, da se mesto zave svojih velikih ustvarjalnih duhov in se z njimi primerno ponaša. Klavdij Palčič ni tip umetnika in človeka, ki bi na lastno pobudo rinil v ospredje. Nasprotno, kdor ga od bliže pozna, je moral kdaj zaznati nek svojevrsten kontrast med njegovo naravo skromnega, zadržanega sogovornika n njegovimi močnimi likovnimi stvaritvami, ki pogosto naredijo vtis skoraj dramatične notranje človekove razrvanosti. Tako v umetniški kot nasploh v življenjski izkušnji je v njem prepoznati opredeljenega, angažiranega, naprednega človeka trdnih, čeprav nikoli dogmatično pogojenih prepričanj. In tu je še druga, umetnosti vzporedna plat Palčičeve-ga življenja, na kateri je bilo te dni manj poudarka. Tej želim ob jubileju prijatelja Klavdija nameniti par besed. Ni slučaj, da sta ga v ospredje javnega življenja na Tržaškem, Gori- škem in v videmski pokrajini poleg umetnosti spravili tudi kultura in politika. Na čelu nekdanje Prosvetne zveze kot množične organizacije ljubiteljske kulture se je vrsto let zavzemal predvsem za njeno prenovo in modernizacijo. V tem smislu je bil tudi eden od pobudnikov in prepričanih zagovornikov njenega preimenovanja v Zvezo slovenskih kulturnih društev. V drugi polovici osemdesetih let prejšnjega stoletja je po Borisu Racetu-Žarku prevzel zahtevno dediščino predsedovanja Slovenski kulturno gospodarski zvezi, v kateri je prej za nekaj let vodil Tržaški pokrajinski odbor in odbor za kulturo. Krovno organizacijo je pokončno in zanesljivo vodil devet let, tudi sredi največjih težav, ki so spremljale njeno dejavnost po razpadu nekdanje Jugoslavije in pozneje propada TKB sredi devetdesetih let minulega stoletja. Ob tem je bil tudi več let predsednik DZP-PRAE, založniške hiše Primorskega dnevnika. Ko je bil Klavdij Palčič v drugi polovici osemdesetih izvoljen za predsednika SKGZ, je Ciril Zlobec na tedanjem občnem zboru navdušeno pozdravil dejstvo, da je prišel umetnik na čelo manjšinske organizacije. In res je v njen krog prinesel posebno človeško občutljivost, kar je bil dodaten doprinos manjšinski politiki. Z aktivnim življenjem manjšine je povezan od taborniške organizacije dalje, zrasel je v naprednem gibanju povojne civilne družbe, vedno je iskreno verjel v to, kar dela, globoko vezan na ideale pravičnejšega sveta, ki mora tudi manjšinam zagotoviti enakopravnost. Palčič je bil kot predsednik manjšinske organizacije izrazit človek dialoga in vztrajnosti. Poleg velikega intelektualnega formata je bila njegova značilnost, da je znal biti prepričjiv in je izkazoval veliko zaupanje sodelavcem, zato je bil zaupanja deležen tudi sam. Tisti, ki smo bili ob tej njegovi funkciji njegovi najbližji sodelavci, smo bili večkrat v skrbeh za njegovo umetniško ustvarjanje, da ga ne bi pomendrala neprizanesljiva dnevna politika. To se ni zgodilo, Klavdij Palčič se je naposled vrnil k umetnosti, ki ostaja njegov vodilni življenjski predznak, na taki ravni, da nam je lahko v čast in ponos. Še veliko zdravih, zadovoljnih in ustvarjalnih let, dragi Klavdij! Dušan Udovič UNIVERZA V TRSTU Politične vede: vsedržavna preizkušnja 16. septembra bo tudi v Trstu (ob 10.30 v zborni dvorani tržaške univerze) potekala vsedržavna preizkušnja za preverjanje začetne priprave študentov, ki želijo študirati politične vede. Preizkušnja, ki bo obvezna, ne bo pa vplivala na vpis na fakulteto (slednji je vsekakor prost), je sad prizadevanj konference dekanov fakultet za politične vede italijanskih univerz in njenega vodstva. K pobudi je doslej pristopilo 19 fakultet na skupnih 35, na šestnajstih fakultetah pa bo stekla omenjena preizkušnja: poleg tržaške so tu še fakultete v Aosti, Bariju, Cagliariju, Cosenzi, Firencah, Forliju, Macerati, Messini, Milanu, Neaplju (na Drugi univerzi), Padovi, Palermu, Pe-rugii, Pisi in Salernu. Pobuda se uokvirja v niz projektov, katerih cilj je zmanjšanje razdalje med študijem in svetom dela, saj naj bi po najnovejših statističnih raziskavah zaradi svoje interdisciplinarnosti prav študij na fakultetah za politične vede olajšal vstop v svet dela. Vsedržavna preizkušnja, ki bo na sporedu 16. septembra, bo po mnenju pobudnikov tako prispevala k boljši orientaciji študentov. REVOLTELLA Drevi srečanje o domačih belih vinih V nizu Umetniške čaše (Cali-ci d'arte), ki poteka v okviru poletnih pobud Muzeja Revoltella in je posvečen krajevnim vinskim sortam, bo drevi ob 19.30 na terasi muzeja večer, posvečen plemeniti zgodovini belih vinskih sort na Krasu. Na srečanju, ki ga bo vodil novinar Stefano Cosma s pomočjo som-meliera Claudia Donata, bodo predstavili vina proizvajalcev Boleta, Grgiča, Ote, Kocjančiča in Zi-daricha, poleg tega pa bo Marisa Cepach orisala domača ekstradevi-ška oljčna olja Tržaške kmetijske zadruge, Scherianija, Kocjančiča, Za-harja, Mahniča, Starca, Parovela in Miss Eva, na sporedu pa bodo tudi siri Darie Pernarcich in med čebelarjev Settimija in Zianija. Za udeležbo se je treba prijaviti na telefon 040-6754350, naslednja srečanja pa bodo 12. avgusta o teranu, 19. avgusta o francoskih vinskih sortah na Krasu in 26. avgusta o istrskih vinih. 1 G Četrtek, 5. avgusta 2010 KULTURA / DIJAŠKI DOM - Osemtedenski poletni center Ustvarjanje in zabava Več ustvarjalnih delavnic, športnih turnirjev, pohodov, kopanja in še marsičesa V Dijaškem domu Srečka Kosovela se bodo jutri otroci poslovili od vzgojiteljev in vzgojiteljic iz Dijaškega doma, ki so letos kar 8 tednov skrbeli, da so se prav vsi mali gostje poletnega centra zabavali in preživeli nepozabne počitnice. V Dijaški dom je vsak teden zahajalo povprečno trideset otrok med 6. in 12. letom starosti. Zanje so si tudi tokrat prireditelji zamislili izredno pester program dejavnosti, od ustvarjalnih delavnic do izletov in še marsičesa. Pojdimo pa po vrsti ... Po uvodnih spoznavnih igrah, s katerimi otroci »razbijejo led« in se predstavijo svojim novim prijateljem, so bile v domu na sporedu ustvarjalne delavni- ce. Letos so otroci spoznavali barvanje stekla in blaga (izdelali so torbice), na primer, veliko pa so risali s tempera barvami, ustvarjali so s pašto, z dašem, s papirjem in odpadnim materialom, izdelovali zapestnice in ogrlice, lončke za peresa iz šči-palk in obeske za ključe iz modelirne fimo mase. Njihove res številne umetnine bodo še do jutrišnjega dne krasile stene v pritličnih prostorih Dijaškega doma. Med najbolj priljubljene aktivnosti je spadala nedvomno tudi kuharska delavnica, v sklopu katere so mali šefi pripravili več slastnih jedi - binje, grško solato, pico, čokoladno salamo, rolado z nu-telo, sladico z jabolki in še bi lahko naštevali. Prav tako slastna pa so bila kosi- Otroci so se na kopanju pri klubu Sirena izredno zabavali kroma la, ki so jih zanje pripravljale kuharice Dijaškega doma. Otroci pa so uživali seveda tudi v razposajenih športnih igrah, od štafete, skokov z vrečami, do bulinga, turnirjev zbijanja, posebnega nogometa s štirimi žogami, v vodnih igrah in v lovu na zaklad, pravzaprav v lovu na vzgojitelje ... Večkrat so se podali tudi na izlete, in sicer v Adventure park v Cerovljah, na kolesarsko pot v Trebčah, na pohod v Glinščico (kjer so celo plezali) in na Kokoš v sodelovanju s SPDT. Vsak teden so se odpeljali na kopanje v Sesljan, dvakrat pa celo k pomorskemu klubu Sirena, od koder so z gumenjakom odkrivali barko-vljansko riviero in se nato kopali. Skratka, enkratno! (sas) SV. IVAN - Gledališče Basaglia ob 21. uri Na platnu drevi film The District! V torek se je v gledališču Basaglia začel niz brezplačnih filmskih večerov, ki se vključuje v pobudo Gledališča v gledališču. Drevi bo ob 21. uri na platnu za- živel madžarski animirani film The District! Arona Gauderja o multietni-čni Budimpešti. Predvajali ga bodo v originalu z italijanskimi podnapisi. Partizanska 135, 6210 Sežana (industrijska cona - za Merkurjem) kmetijski center Jj.u.u^ 00386 5 7300 783 00386 5 7300782 00386 31 777105 00386 31 777101 www.agrimar.si info@agrimar.si Prisotni bomo v Bazovici na KMETIJSKIH DNEVIH 6., 7. in 8. avgusta GOZDARSKI VITIJ KRPAN NOVOST: MOTORJI EUR0-3 'T"1"***' » J-L, - V- 1 r.'1 ■ ~ 4 HJ4M H , fe.'-VT —7 1 | ' . f 1 "-* h ■ ■I', • i -j t ff " " 1 J t k m 1 i a m za severno in južno primorsko. Rezervni deii Same - Lamborghini - Deutz L motorji Lombardini Najem kmetijskih gradbenih strojev NOVOSTI MODELOV FRUTTET0 3 60-80-90 / SVET Četrtek, 5. avgusta 2010 9 1 FESTIVAL TREH TREBUHOV prva izdaji Športno igrišče Primorec - Trebče 6., 7. in avgusta Vsak večer glasba v živo ITERGESTINI folk glasba in glasba iz 70.-?0. let Specialítete na žaru. Včeraj dan es Danes, ČETRTEK, 5. avgusta 2010 MARIJA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.28 -Dolžina dneva 14.35 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 16.41 Jutri, PETEK, 6. avgusta 2010 LJUBO VREME VČERAJ: temperatura zraka 25 stopinj C, zračni tlak 1010 mb ustaljen, veter 30 km na uro vzhodnik severo-vzhod-nik, vlaga 49-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 24,2 stopinje C. [13 Lekarne U Kino 20.15, 22.15 »L'uomo che verra«; Dvorana 4: 16.30, 20.15 »Toy Story 3«; 18.20, 22.15 »About Elly«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 20.00, 22.00 »City island«; Dvorana 2: 18.30, 20.30 »Toy story 3 - 3D«; Dvorana 3: 19.50, 22.00 »Il solista«; Dvorana 4: 19.50, 22.00 »Solomon Kane«; Dvorana 5: 20.00, 22.10 »The Box«. Danes praznuje svoj pomemben jubilej umetnik in kulturno-družbeni delavec Klavdij Palčič Iskreno mu čestitata in želita še mnogo umetniškega ustvarjanja Slovenska kulturno-gospodarska zveza in Zveza slovenskih kulturnih društev Do sobote, 7. avgusta 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Goldonijev trg 8 (040 634144), Ul. Revoltella 41 (040 941048), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Goldonijev trg 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor San Piero 2, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Tor San Piero 2 (040 421040). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 - 991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Naš Ladi Rebula praznuje danes 80. rojstni dan. Vsi domači bi radi še dolgo poslušali njegova ugotavljanja, da je krompir droben, da je grozdja dosti, a ni nikoli dovolj zrelo, da vino ni čisto, da ga »toka'« iti na fešto, na shod v bližnjo gostilno ali osmico. Želimo mu, naj še dolgo ponuja žejnim prišlekom solzo tolažbe in krožnik domačega narezka, sad ljubosumno ščitene vinarske in mesarske umetnosti, za kar bi mladi rod rad odkupil avtorske pravice. Na zdravje mu kličejo Olga, Sonja, Magda z Darkom, Marko s Samoo in Tomaž s Saro ¿j Čestitke AMBASCIATORI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. ARISTON - V poletni areni 21.00 »An edu-cation«. CINECITY - 16.30, 19.45, 22.00 »Il solista«; 16.30, 19.45, 22.00 »The box; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Predators«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Solomon Kane«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Toy Story 3 - La grande fUga 3D«; 15.50, 17.55, 20.05, 22.05 »Toy Story 3 - La grande fUga«; 16.30, 19.50, 22.10 »The Twilight saga: Eclipse«. FELLINI - 17.00, 19.00, 21.00 »Basilicata coast to coast«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The box«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »Il segreto dei suoi occhi«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.10 »Il solista«. KOPER - KOLOSEJ - 17.10, 19.40, 22.00 »Su-peržur«; 16.30, 21.00 »Zadnji gospodar vetra«; 18.30 »Kot noč in dan«; 17.30 »Zadnji gopsodar vetra 3D«; 19.20, 22.10 »Izvor«. KOPER - PLANET TUŠ 16.00 »Shrek za vedno 3D«; 16.50, 19.05, 21.10 »Odrasli«; 18.20, 20.30 »Ulični ples 3D«; 20.50 »Izvor«; 18.40, 21.00 »Kot noč in dan«; 16.40, 19.00, 21.20 »Zadnji gospodar vetra - 3D«; 16.10, 18.30 »Zadnji gospodar vetra«; 16.20 »Coco Chanel in Igor Stravinsky«; 19.00 »Svet igrač - 3D sinhro«. LJUDSKI VRT - 21.15 »Mamma mia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 20.15 »Twilight saga: Eclipse«; 18.30, 22.15 »Solomon Kane«; Dvorana 2: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Toy Story 3-3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, M Izleti Oj danes je pomemben dan, Saj naš Oskar ima rojstni dan, Kar lep okrogel jubilej slavi, A z glasbo še vedno nas veseli, Radi ga imamo prav vsi, zato sreče in zdravja mu želimo mi. Družini Viller in družina Racman. Dragi tovariš OSKAR, želimo ti še veliko zdravja in borbenega duha. 85 krat zdravo! Kolektiv TPPZ. Danes praznuje v Lonjerju 85 let naš dragi OSKAR KJUDER. Vse najboljše mu kličejo tovarišice in tovariši Stranke komunistične prenove. Ljubi REBULA LADKO iz Repniča bo danes 80 let praznoval. Da bi še dolgo na harmoniko igral, osmico obiskoval ter z veseljem in zdravjem kmetijo obdeloval, mu želimo vsi iz Zagradca. H Šolske vesti NA LICEJU FRANCETA PREŠERNA bodo do konca avgusta uradi ob sobotah zaprti. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča kandidate, da so od 26. julija na oglasni Deželnega šolskega urada, Ul. SS. Martiri 3 v Trstu, objavljene začasne pokrajinske lestvice za sklenitev pogodb za nedoločen/določen čas. Omenjene lestvice bodo objavljene tudi na spletnem mestu Deželnega šolskega urada www.scuola.fvg.it. Ugovori so možni v roku petih dni od objave lestvic; nasloviti pa jih je treba na Urad za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu v Trstu. ZDRUŽENJE STARŠEV N.S.Š. SV. CIRILA IN METODA iz Katinare obvešča, da za tabor angleškega jezika »Jezikajte« in šahovsko, fotografsko in računalniško delavnico MIŠK@ je možen vpis do 17. avgusta. Za dodatna pojasnila in prijave pokličite na tel. št. 040-567751 ali 3202717508 (Tanja) ali po e-pošti: zscirilme-tod@gmail.com. DPZIO JOŽEF STEFAN obvešča, da bodo šolski uradi zaprti ob sobotah do 21. avgusta. Redni pouk za šolsko leto 2010/11 se bo začel 13. septembra. DTTZG ŽIGE ZOISA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 21. avgusta. Od ponedeljka do petka bo tajništvo odprto od 9. do 14. ure. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A. M. SLOMŠKA obvešča, da bo med poletno prekinitvijo didaktičnih dejavnosti šola zaprta ob sobotah do vključno 28. avgusta. SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni Gori, da morajo, plačati predujem v višini 100,00 evrov in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samen. Te formalnosti lahko oravite v sledečih datumih: v torek, 10. avgusta, od 10.00 do 12.00 ure na sedežu društva v ul. Sv. Frančiška 20. V sredo, 11. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. V torek, 17. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. Ü3 Obvestila ODSEK ZA ZGODOVINO bo zaprt do 14. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA NADA PERTOT iz Nabrežine obvešča cenjene bralce, da bo do četrtka, 26. avgusta, delovala po novem, poletnem urniku in sicer od ponedeljka do četrtka od 8. do 13. ure. Danes, 5. avgusta, bo knjižnica zaprta. Redno bo spet delovala od ponedeljka, 9. avgusta dalje. KRUT obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za skupinsko letovanje na Malem Lošinju od 28. avgusta do 4. septembra. Prijave do petka, 6. avgusta, od 9. do 13. ure, na sedežu ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072. TPK SIRENA prireja tradicionalno Kara-malado od 6. do 8. avgusta. V petek, 6., ples z ansamblom »Alter Ego«, v soboto, 7. in nedeljo, 8. avgusta, ples z ansamblom »Old Starš«. Odprtje kioskov ob 19. uri, ples začne ob 20.30. FC PRIMORJE vabi na Prosek na šagro v soboto, 7. in v nedeljo, 8. avgusta. NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI CENTER (Bazovica št. 224, tel. 040-3773677, 3366867882) bo odprt vsak ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 9. do 13. ure, v torkih od 14. do 20. ure. Vstop prost. V prostorih poteka razstava fotografa Umberta Tognollija »Jama Skilan 5720 JK«. VAŠKA SKUPNOST NA JEZERU vabi k Sv. maši, ki bo v nedeljo, 8. avgusta, ob 18. uri pri cerkvici Sv. Lovrenca na Jezeru. Slovesno somaševanje bo vodil č. g. Anton Bedenčič, škofov vikar za Slovencev Trstu. Obredu bo sledila družabnost. ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV sporoča udeležencem poletnega pevskega seminarja v Bohinjski Bistrici, da bo v nedeljo, 8. avgusta, avtobus odpeljal ob 14.30 izpred Marijanišča na Opčinah. POKRAJINSKI URAD ANPPIA-VZIAPP (Vsedržavno združenje italijanskih anti-fašističnih političnih preganjencev) bo zaprt od ponedeljka, 9., do ponedeljka, 23. avgusta. SKLAD MITJA ČUK obvešča, da bo urad zaprt zaradi dopusta od ponedeljka, 9., do petka, 20. avgusta. SLOVENSKI RAZISKOVALNI INŠTITUT -SLORI obvešča, da bo zaradi dopusta zaprt od 9. do 13. avgusta. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do petka, 10. septembra, obratovali od 9. do 13. ure in da bodo zaprti od 9. do 13. avgusta. OBČINSKA KNJIŽNICA V SALEŽU bo do 11. avgusta (vključno) odprta ob ponedeljkih in sredah, med 15. in 19. uro. Za dopust bo zaprta od 16. do vključno 25. avgusta. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA obvešča, da je tržaški urad odprt od 9. do 13. ure in da bo zaprt od 16. do vključno 20. avgusta. TAJNIŠTVO GLASBENE MATICE obvešča cenjene stranke, da bo zaradi dopusta zaprto do 20. avgusta. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA za srednješolce v soorganizaciji ZSKD se bo letos odvijala v Vuzenici od nedelje, 22., do sobote, 28. avgusta. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Informacije na tel. št. 040635626. NEKDANJI UDELEŽENCI MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porablje-Koroška-Italija: ob 40-letnici kolonije vabimo vse, ki so kadarkoli sodelovali, na jubilejna praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici (SLO) ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk. Ostale informacije na ZSKD in na spletni strani www.zskd.org. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah (GO) pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču pri restavraci- ji Da Tommaso, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata jadralne (teorične in praktične) tečaje. Nudita jadralno opremo in logistiko, strokovno vodstvo ter vpis v Jadralno zvezo-FI V. Potrebna sta dobro poznavanje plavanja in zdravniško spričevalo. Razred optimist -od 6 do 10 let: od ponedeljka do petka od 8. do 17. ure, od 23. avgusta do 3. septembra. Vpis najkasneje 14 dni pred začetkom vsakega tečaja. Informacije in vpis v tajništvu društva TPK Sirena, Mira-marski drevored 32, ob ponedeljkih in petkih od 18. do 20. ure ter ob sredah od 9. do 11. ure; tel.: 040-422696; fax 0404529907; tpkcntsirena@libero.it. ŠPORTNO ZDRUŽENJE BOR in ZSŠDI bosta priredila, na Stadionu 1. Maja, poletni športni teden. Potekal bo od 23. do 27. avgusta. Posebna pozornost bo namenjena odbojki, ritmiki in košarki. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Kontakti, informacije in vpisovanje na: 338-3764446 ali pa na sport.bor@gmail.com. O.N.A.V. - Tržaška sekcija italijanskega združenja pokuševalcev vina organizira v petek, 27. avgusta, ob 18.00 obisk vinske kleti v Ronkah. Vabljeni vsi člani in prijatelji. Informacije in prijave na www.onav.it, na tel. 334-7786980 (Luciano) ali 3406294863 (Elio). GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja poletno delavnico za otroke od 5. do 11. leta Uvajanje v svet glasbe (petje, igranje, ples,... ) od 30. avgusta do 3. septembra. Info vsak dan razen sobote od 9. do 17. ure na tel. št. 040-418605 (tajništvo šole). ANED - ZDRUŽENJE BIVŠIH DEPORTI-RANCEV V NACISTIČNA TABORIŠČA obvešča, da bo urad v Ul. Rio Primario 1 v Trstu zaprt do 31. avgusta. JADRALNI KLUB ČUPA organizira v poletnih mesecih jadralne tečaje za odrasle na jadrnicah tipa fiv 555. Tečaji trajajo dva vikenda, ob petkih teorični in ob sobotah ter nedeljah praktični del. Datumi in urniki po dogovoru. Informacije in vpisovanje v tajništvu ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 12. ure, ob sobotah od 16. do 18. ure na sedežu v Sesljanskem zalivu; tel./fax 040-299858; info@yccupa.org; www.yc-cupa.org. KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI bo v avgustu zaprta. KOSOVELOVA knjižnica z enotami in Kosovelovo domačijo bodo avgusta delovale s sledečim urnikom: Sežana (nespremenjen), pon.-pet. od 7. do 18. ure, sobota od 8. do 13. ure; Divača: torek in petek od 11. do 18. ure, četrtek od 8. do 12. ure; Komen (nespremenjen), torek in petek od 11. do 18. ure, sreda od 8. do 14. ure; Kozina: ponedeljek od 7. do 14. ure ter v sredo in petek od 10. do 17. ure; Kosovelova domačija: po tel. dogovoru 057642108 (D. Sosič). POKRAJINSKI URAD VZPI - ANPI v Ul. Crispi 3 bo avgusta zaprt. Tel. tajnica in fax bosta redno delovala na št. 040-661088. SVET SLOVENSKIH ORGANIZACIJ sporoča, da bosta urada v Trstu in Gorici do 31. avgusta imela sledeči urnik: od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih bosta zaprta. STUDIO ART začenja novo sezono: vabimo mlade, ki se zanimajo za gledališče, da se nam tudi letos pridružijo. V sezoni 2010/11 se bodo nadaljevali tečaji za gledališke igralce, začenjamo pa tudi tečaj za mlade tehnike luči in zvoka. Informacije na 347-7615287 ali sola@teaterssg.it. Začetek tečaja 27. septembra. JK ČUPA organizira za svoje člane fotografski natečaj »Potovati po morju: krajine, podobe in morske scene«. Rok za oddajo izdelkov zapade 30. oktobra. Pravila in druge informacije na www.yccupa.org. 0 Prireditve OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v sodelovanju z Jadranskim Zavodom Združenega sveta, KD Dramsam in s prispevkom Pokrajine Trst danes, 5. avgusta, ob 21. uri koncert skupine Corte Antica. Koncert bo na dvorišču Zavoda Združenega Sveta v Devinu, v primeru slabega vremena pa v Avditoriju. Vstop prost. MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA KRIŽ pod vodstvom m. Aleksandra Šva-ba, v sodelovanju z Združenjem za Križ in Pokrajino Trst, v sklopu festivala »Open door - Gledališča v gledališču 2010«, bo uprizorila operno komedijo v treh dejanjih Ermanna Wolf Ferrarija »Il Campiello«, po ö Poslovni oglasi PRODAM MERCEDES B200 CDI SPORT srebrne barve, 2006, 50.000 km, avtomatik, full optional, nove gume, držana v garaži, opravljeni servisi. Telefonirati ob uri obedov na 040-43007 ali 393299334443 Carlu Goldoniju. Predstave: danes, 5. avgusta, ob 21. uri na trgu pred županstvom v Zgoniku; v soboto, 7. avgusta, ob 21. uri v Gradežu na trgu pred Baziliko; v nedeljo, 8. avgusta, ob 21. uri v Vidmu v Palači Morpurgo in v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri v Doberdobu. SŠKD TIMAVA - Medja vas, Štivan vabi danes, 5. avgusta, ob 20.30 pred novo šti-vansko cerkev na ogled veseloigre Nič ni tako, kot zgleda (T. Malalan) in monoko-medije Danes sem sitna... ahti kako ploskaš (I. Pahor). RAZSTAVA KLAVDIJ PALČIČ Likovna prehajanja v dvorani del Giubileo, Nabrežje III. novembra 9, bo odprta do 17. avgusta. Ogled je možen vsak dan med 10. in 12. uro ter od 17. do 21. ure. KAVARNA GRUDEN: do 15. septembra je na ogled razstava grafik Franke Kovačič »Rože«. Urnik ogleda v času obratovanja Kavarne, ob sredah zaprto. Mali oglasi IŠČEM DELO kot oskrbovalka starejših oseb od 15. ure dalje. Tel. 335-6445419. IŠČEM stanovanje ali hišo v najem na Op-činah. Tel. št.: 349-6105385. PODARIM male psičke, 2 meseca stare, 3 samčke in samičko. Tel. št.: 040-0645027. PRISRČNE MUCKE podarim ljubitelju živali. Tel. št. 334-1384216. PRODAJAM KNJIGE za vse razrede klasičnega liceja F. Prešerna. Tel.: 320-2113860. PRODAM 6 MLADIČEV Jack Russell Terrier, rojeni 26. junija, italijanski starši z dokumenti o rojstvu in redovnikom. Na razpolago od septembra dalje. Klicati za dodatne informacije ter obiske. Tel. št.: 040228989, 345-5087930. PRODAM DVA LISTKA (lokacija parter, neo-številčeno) za koncert skupine U2 v petek, 6. avgusta, v Turinu. Cena po dogovoru, tel. 347-9512055. PRODAM belo in črno vino. Tel. št.: 3395811776. ŠOTOR francoske znamke racle, 3 x 4 m, 2 sobi, kuhinja, dnevna soba v dobrem stanju prodam za 150,00 evrov. Tel. št. 340 -8640721. Id Osmice DEAN ima odprto osmico na Kontovelu. DRUŽINA TERČON je odprla osmico v Mavhinjah št. 42. Vabljeni. Tel. št.: 040-299450. KMETIJA SLAVEC je v Mačkoljah št. 133 odprla osmico. Vabljeni! MARKO REBULA je v Slivnem št. 6 prvič odprl osmico. Pričakuje vaš obisk. Tel. št.: 347-3934871. NA KONTOVELU »KAMENCE« je odprta osmica. OSMICA je odprta v Šempolaju, v oljčnem gaju. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36, tel. št. 040-229198. OSMICO sta odprla Nini in Stano, Medja vas št. 14. Tel. št. 040-208553. OSMICO je odprla družina Terčon v Ce-rovljah št. 30. Tel. št.: 040 - 299435. OSMICO sta odprla Grozdana in Edo v Repnu št. 18. Tel. 040 -327472. PAOLO PERNARČIČ - Medja Vas 21 ima odprto osmico. Tel. 040-208601. STANKO je na Opčinah odprl osmico. Tel. 040 - 211454. V PRAPROTU št. 15 je odprl osmico Ivan Gabrovec, toplo vabljeni. Tel. št.: 3291540629. V SALEŽU n'Puljh sta odprla osmico Just in Bojana. Vabljeni! ŠUBER ima odprto osmico na Opčinah. Vabljeni! Prispevki V spomin na Franca Komarja daruje družina Korošic 50,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob Pauline Danev vd. Vecchiet daruje Amalija s Katinare 20,00 evrov za KD Rovte Kolonkovec. V spomin na Anico Cibic vd. Starc darujeta Slava in Dušan 30,00 evrov za KD Prosek Kontovel. 1 G Četrtek, 5. avgusta 2010 KULTURA / SPILIMBERGO - Folkest 2G1G Pozitiven obračun in izvrsten zaključek Finančnim težavam navkljub so organizatorji pripravili kakovosten program Letošnje leto je za kulturo bilo precej hudo zaradi močnega krčenja denarnih sredstev. Finančni problemi pa niso spravili na kolena manifestacije z dolgoletno tradicijo, kot je festival Folkest, ki je letos slavil že 32. izvedbo. Krizi navkljub je prireditelj letošnjega festivala pripravil celo daljši spored s 63 koncerti in 33 prizorišči, postavljenih na najlepših lokacijah naše dežele, Istre in Veneta. Festival se je pričel s predpremiero: dvodnevno glasbeno veselico na gradu san Pietro di Ragogna imenovana »Fieste da Sedon«. To je bilo v pravem značaju prvih edicij festivala Folkest, kjer se je na koncu 70. imenoval še Fieste di Chienti. »To je bila vrsta koncertov v povsem akustični verziji«, nam je povedal Andrea Del Favero, umetniški vodja festivala Folkest in pa tudi član skupine La sedon salvadie, - in kljub dežju se je nabralo res veliko ljudi.To pa pomenim, da si občinstvo želi takih prireditev«. Pravi začetek niza se je dogodil s skupino Los lobos 5. julija v Vidnu, zaključek pa je bil poverjen svetovno znani škotski skupini Simple Minds. Na letošnjemu festivalu so igrali glasbeniki s skoraj celotne zemeljske oble, prireditelji pa so kot vedno pozorno predstavili tudi najboljše lokalne glasbene dosežke. »Všeč nam je«, je nadaljeval Del Favero, »da smo na celotnem festivalu ustvarili pravo vzdušje med glasbeniki in občinstvom.« Med potekom je steklo tudi sodelovanje z drugo veliko manifestacijo, ki je Mittelfest: »Tu smo skupno predstavili večer balkanskega jazza z bolgarskim glasbenikom Martinom Lubenovom. Projekt, ki pa smo ga vodili s partnerstvom Unesca«, je izjavil Del Favero, »je "A river's dream. Le culture della Drava« (Sanje reke. Kulture Drave)', kjer bomo v triletnem projektu nudili nastope glasbenikov, ki živijo ali delujejo na območju, kjer teče reka Drava.« Škoda, da je moral prav pri tem projektu v zadnjem trenutku odpovedati nastop Vlado Kreslin, trio Kurja koža pa se ni prikazal na prizorišču. Na ponudbo letošnjega festivala se je občinstvo dobro odzvalo: »Koncerti so bili dobro obiskani, seveda nekateri bolj nekateri manj, tudi dež nam je večkrat prizanesel«, je nadaljeval Del Favero. »Zadovoljni pa smo tudi z množico, ki je prišla na zaključne dneve v Spilimbergo, na manifestacijo "Folkest in festa"«. Res je bilo v Spilimbergu vzdušje zelo lepo, celo na prvi večer, ko je dež lil cel čas. Glavna koncerta so prireditelji prestavili v gledališče Miotto, po lokalih pa se je zvrstilo kup koncertov v akustični izvedbi in tam se je prav tako trlo poslušalcev. »S tem smo se hoteli nekoliko povrniti v preteklost, ko se je po gostilnah ra- Alan Stivell na Folkestu rad nastopa do spontano zapelo ali zaigralo in, zakaj ne, tudi zaplesalo. To je bila nekakšna po-skušnja in po velikem uspehu jo nameravamo ponoviti tudi v prihodnjih edicijah«, je povedal Del Favero. Spilimberški večeri so bili lepo oblikovani, saj so se na treh postavljenih odrih odvijali koncerti, kjer je bilo veliko dobre glasbe. Med temi lahko omenimo prepričljivo performanso finske skupine Svang, hudomušnega hrvaškega Miloš Evačic čardaš blues banda, zanimive suite Alberta Grolla, enkratnega blue-smana ameriškega kitarista Erica Bibba, polnozvočja akupine OrcheXtra terrestre, pa tudi svežino izvajanja zgodovinske ita-lianske prog skupine Osanna. Kar je od-manjkalo na tem festivalu, seveda zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, pa so bile delavnice in predstavitve del: »Za prihodnjo izvedbo, seveda pod pogojem, da dobimo sponsorja, pa bomo skušali izdelali tudi ta del Folkesta«, je obljubil umetniški vodja Del Favero. Pravi zaključek letošnjega festivala Folkest je predstavil dva izredna koncerta. V ponedeljek je v Spilimbergu nastopil Bretonec Alan Stivell, naslednji dan pa je bila na vrsti škotska skupina Simple Minds. Alana Stivella bi lahko prištevali med tiste glasbenike, ki se radi vračajo na ta festival, saj je pred tem na njem nastopil že štirikrat. Letos je pripravil izredno lep nastop, z odlično glasbeno skupino. Stivell je predstavil večinoma skladbe s svojega zadnjega alnuma »Emerald«, ki nakazuje njegovo »smaragno poroko z glasbo« oziroma 40. letno kariero in že 24. album delovanja. Na tem večeru, kjer ga je pričakalo polno prizorišče oboževalcev, je predstavnik bretonskega keltskega fusiona poslušalcem ponudil velik izbor svojega ustvarjanja, ki se vedno veže na keltsko izročilo. Slišali smo skladbe, ki govore o ljubezni in pa tudi o slavnih keltskih junakih. Folk preporod se je tokrat mestoma prelevil v pravi rock-folk, ki ga je Stivell oplemenitil ne le z izvajanjem na keltsko harfo in petjem, ampak tudi z dudami in raznimi kositrnimi piščali. Zelo lep nastop se je zaključil z Bro gozh ma zadou (Zemlja mojih očetov) bretonsko-valižanska himna, ki je zadonela tudi ob spremljanju zadovoljnega občinstva. Čisto drugačen večer se je ponujal v torek, ko je bil napovedan koncert slovitega banda Simple Minds. Že od sedme zvečer se je pred ograjami začelo zbirati občinstvo, da bi si na prizorišču zagotovilo najboljše prostore. Pravi rock koncert torej in, kot tak, se je tudi pričel z veliko zamudo. Ko pa je po triče-trturnem čakanju škotska skupina udarila na akorde Sanctify, ob besedi »oprostite« vodja in pevca Jima Kerra, je občinstvo pozabilo na dolgo čakanje. V izredni formi je band izvajal komade večinoma s svojega zadnjega dela »Graffiti soul« a tudi velike uspešnice, kot je prav otvoritvena skladba Sanctify, nato Mandela day, ki jo je skupina napisala v čast borcu za rasno enakopravnost, mogočna Waterfront, kot tudi zimzeleni Don't you forget about me ter Alive & kicking. Navdušenemu občinstvu, ki je nagradil skupino z doživetim aplavzom, se je tako s preko dveurnim viso-kokvalitetnim koncertom izvrstno sklenil festival Folkest 2010. (Pan) LJUBLJANA - Med 15. in 22. septembrom EX Ponto: letos ubran na temo tabuja Septembrski 17. mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto bo tokrat ubran na temo tabuja. Festival bo odprla svetovna premiera mednarodne koprodukcije drame Eu-gena Ionesca Kralj umira, pod katero se podpisuje režiser Silvio Purcarete. Festivalski program sestavlja 15 predstav, od tega osem premiernih. Rdeča nit letošnjega Ex Ponta, ki bo potekal med 15. in 22. septembrom, je vprašanje tabuja in njegova vpetost v različna področja človekovega intimnega in družbenega delovanja, je sporočil direktor festivala Damir Domitrovic Kos. Otvoritvena predstava letošnjega Ex Ponta Kralj umira postavlja pod povečevalno steklo neizogiben trenutek v življenjskem ciklu: smrt, razpad, razkroj človeškega bitja in prehod iz enega stanja v drugo. Ionesco je o svoji drami zapisal, da je to »nekakšna duhovna priprava na smrt«. Ex Ponto bo sklenila slovenska premiera koprodukcijske predstave makedonskega režiserja Martina Kočevskega Ime mi je rdeča, ki je nastala po motivih romana turškega pisatelja, nobelovca Orhana Pamuka. Druge festivalske dni bodo zapolnile predstave izbranih evropskih av- torjev, program pa ponuja tudi šest premier slovenske produkcije. Obeta se premiera predstave R9-42U v režiji Marka Čeha, Ivica Buljan se kot režiser podpisuje pod Lovske scene s spodnje Bavarske avtorja Martina Sper-ra, Branko Potočan pa bo premierno predstavil projekt Skozi oči dotika. Na festivalu bo prvikrat izvedena tudi Električna čajanka skupine KUD Ljud, Marek Bečka pa na festival prihaja s premiero pravljice bratov Grimm Sne-guljčica. Z letošnjim letom festival načenja teme, ki se navezujejo na posameznika, njegova osebna vprašanja in dileme. Na zastavljene družbene pojave poskuša pogledati iz drugačnega zornega kota. Na temo tabuja se bo začela festivalska trilogija, ki bo v prihodnje odgovarjala še na vprašanja meja ter starih in novih vrednot. Ex Ponto je mednarodni festival, na katerem se že od leta 1993 predstavljajo umetniki iz držav nekdanje Jugoslavije, kasneje pa se je razširil še na druge dežele. Projekt je bil najprej zastavljen kot gibanje, postopoma pa se je profiliral v mednarodni gledališki festival ter hkrati tudi v največji projekt Kulturnega društva B-51, ki je organizator festivala. (STA) ZGONIK - V vinoteki Duo Jongleurs oblikoval prijeten glasbeni večer Pobuda je naletela na dober odziv občinstva kroma Sekira, ki že nekaj časa neusmiljeno klesti prispevke za kulturo, ni prizanesla niti tržiškemu združenju Progetto Musica: poletni festival Nei suoni dei luoghi - V zvokih krajev, ki je bil v prejšnjih letih zasnovan zelo široko, se je letos skrčil tako vsebinsko kot tudi prostorsko; dogodki, ki so nekoč zajemali zelo široko območje - od Italije preko Avstrije in vseh republik bivše Jugoslavije vse do Albanije - so še vedno številni, zgoščeni pa so predvsem v Furlaniji-Julijski krajini z občasnimi gostovanji v Avstriji in Sloveniji. Festival je preživel ob podpori številnih pokroviteljev, med katerimi je veliko občinskih uprav, kajti organizatorji si prizadevajo, da bi ob glasbeni ponudbi osvetlili tudi zgodovinske in turistične zanimivosti krajev. Zgoniška občina je že pet let vključena v pobudo in pred kratkim je z združenjem podpisala protokol, ki zagotavlja še vsaj tri leta sodelovanja. Koncertu je občinska uprava zagotovila prijetno lokacijo na dvorišču vinoteke, kjer je polnoštevilno občinstvo pozdravila odbornica za kulturo Monica Hrova-tin, za sodelovanje in gostoljubnost pa se je zahvalila tudi Patricia Turicchia, umetniška vodja festivala. Ime nastopajočega dua je obetalo zabaven večer in vsebina koncerta je vsaj delno potrdila domneve. Duo Jongleurs sestavljata flavtist Matteo Salerno in kitarist Egidio Collini, ki sta oblikovala niz lahkotnih skladb; vezno nit je bilo zaznati predvsem v popu- larnosti motivov, ki sta jih glasbenika črpala iz opernega repertoarja, nato pa iz prav tako bogate zakladnice argentinskega tanga. Verdi, Puccini, Rossini in Mascagni so bili avtorji oper, iz katerih je kitarist Collini priredil nekaj znanih tem; nekatere priredbe je črpal iz partitur, ki so nastale za tam-buraške ansamble -operne teme so bile nekoč razširjene tudi med preprostim ljudstvom, saj jih imajo še dandanes skoraj vsi pihalni orkestri v svojem repertoarju. Flavtist je imel glavno vlogo, kitarist se je omejil na spremljavo, ki včasih ni bila ravno neoporečna, duo pa je takoj navezal prisrčen dialog z občinstvom, ki ga je vodil simpatični in zgovorni flavtist. V sproščenem vzdušju sta glasbenika iz Ro-magne nanizala vrsto južnoameriških melodij, ki še vedno očarajo s svojo strastno sporočilnostjo: nepogrešljivi Astor Piazzolla, Carlos Gardel in manj znani mojstri kot Lacalle, Vil-loldo, Rodriguez, Donato in Sanders so zapeljali poslušalce v zakajene plesne dvorane Bairesa, pa tudi v manj ugledne sobice argentinskih bordelov ...Muziciranje nam ni podarilo posebno pretanjenega fraziranja, če pa sta gosta ciljala na sprostitev in zabavo občinstva, sta dosegla zastavljeni cilj.Navdušeni aplavzi so iztržili dva dodatka, najprej Gardelovo Por una cabeza, nato znameniti »turški« finale iz Mozartove klavirske sonate KV 331. Katja Kralj Festival Ljubljana: zaenkrat manjši obisk kot lani, vendar več predstav in koncertov razprodanih Organizatorji Festivala Ljubljana, ki se preveša v drugo polovico, do sedaj beležijo nekoliko manjši obisk kot lani, še vedno pa se lahko pohvalijo z več razprodanimi predstavami in koncerti. Vstopnice so najhitreje pošle za baletno predstavo Ana Karenina v izvedbi Akademskega državnega baleta Borisa Eifmana iz Sankt Peterburga. Razprodan je tudi že današnji klavirski recital z Elisso Bolkvadze in koncert Baročnega orkestra Collegium Pro Musica, ki bo 16. avgusta. Kot je za STA povedala predstavnica za odnose z javnostmi festivala Janja Rozman Raubar, vlada veliko zanimanje tudi za koncert Londonskih simfonikov z Valerijem Gergijevim, ki bo 19. avgusta, koncert Vlada Kreslina z gosti 20. avgusta in sklepno prireditev, koncert Paca de Lucie, ki bo 26. avgusta. Ljubitelji klasične glasbe bodo morali največ odšteti za izvedbe pod taktirko slovitega dirigenta Valerija Gergijeva, torej za opero Žena brez sence v izvedbi Mariinskega gledališča iz Sankt Peterburga, ki bo na sporedu 11. in 12. avgusta, za koncert Orkestra Mariinskega gledališča 13. avgusta in koncert Londonskih simfonikov. Cene vstopnic se gibljejo med 59 in 89 evri. Festival Ljubljana je vstopnice po znižani ceni ponujal že v predprodaji. Popuste pri nakupu vstopnic imajo tudi člani Kluba Festival Ljubljana. Študentom in dijakom na festivalu nudijo 40-odstotni popust. Tolikšen je tudi količinski popust pri nakupu šestih ali več vstopnic prireditev Festivala Ljubljana. Za določene prireditve pa na dan dogodka pri blagajni Križank ponujajo tudi »vroče vstopnice«, ki omogočajo 40- odstotni popust pri plačilu z gotovino. (STA) / SVET Četrtek, 5. avgusta 2010 1 1 IRAN - Iz predsednikovega urada so sicer sporočili, da naj bi proti njemu vrgli petardo Ahmadinedžad naj bi bil tarča poskusa atentata Medtem je Obama zavrnil Ahmadinedžadov poziv za pogovor na štiri oči TEHERAN - Iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad naj bi včeraj po poročanju medijev preživel poskus atentata. Napadalec naj bi na konvoj, v katerem se je vozil Ahmadinedžad, vrgel granato. Napadalca so že prijeli, Ahmadinedžad pa ni bil ranjen, poročanje libanonskega radia povzema nemška tiskovna agencija dpa. Incident se je pripetil na letališču v mestu Hamedan na severozahodu Irana. Po poročanju iranske konservativne spletne strani Habaroonline je ročno izdelano granato razneslo, ko je bil Ahmadinedžad ravno na poti na neko zborovanje, na katerem je nameraval nagovoriti množico. V eksploziji iranski predsednik ni bil ranjen in je po incidentu v skladu z načrti tudi imel govor, ki ga je v živo prenašala iranska televizija, poročanje omenjene spletne strani povzema ameriška tiskovna agencija AP. Iz Ahmadinedžadovega tiskovnega urada so kasneje sporočili, da predsednikov konvoj ni bil napaden z granato, temveč da je šlo za pok petarde. "Bila je petarda, izjava pa bo objavljena kmalu," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal predstavnik tiskovnega urada. Tudi nekateri iranski mediji so poročali, da se napad na predsednikov konvoj ni zgodil, da je šlo za pok petarde in da v incidentu nihče ni bil ranjen. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je metem v v torek zavrnil Ahmadi-nedžadov poziv za pogovor na štiri oči s predsednikom ZDA Barackom Obamo. Kot je dejal Gibbs, ne gre za resen predlog. Ahmadinedžad je v ponedeljek povedal, da Obama zamuja zgodovinsko priložnost za izboljšanje odnosov z Iranom, in mu ponudil srečanje ob robu zasedanja Generalne skupščine ZN septembra v New Yorku. Gibbs je v torek dejal, da so v Obamovi administraciji vedno trdili, da so se pripravljeni pogovarjati o nezakonitem iranskem jedrskem programu, če bo Iran resen. "Doslej te resnosti ni bilo," je dejal Gibbs. Tiskovni predstavnik State Depart-menta Phillip Crowley pa je povedal, da opažajo znamenja, da Iran išče možnosti za dialog z ZDA, ker čuti posledice novih sankcij ZN, ZDA, EU in drugih. "Stroški poslovanja z Iranom naraščajo. To, kar vidimo, nas opogumlja in čutimo, da na strani Irana morda obstaja pripravljenost za dialog, ki smo si ga že dolgo želeli," je dejal Crowley. Kot je pojasnil, je imel v mislih "dialog" z Iranom v okviru 5 stalnih članic Varnostnega sveta ZN (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija) in Nemčije. (STA) Ahmadinedžad je po domnevnem atentatu v skladu s programom nastopil na shodu v mestu Hamedan na severozahodu Irana ansa ZDA - Po zatrjevanju družbe British petroleum Mašenje naftne vrtine v Mehiškem zalivu uspešno NEW ORLEANS - Postopek, s katerim naj bi zamašili ponesrečeno naftno vrtino na dnu Mehiškega zaliva, je prinesel "želeni rezultat", je včeraj sporočila britanska družba BP. Določen uspeh je tako 106 dni po eksploziji na naftni ploščadi 20. aprila vendarle prišel, prav glede na ta uspeh pa bodo lahko dokončali tudi rešilno vrtino, na kateri delajo že tri mesece. Kot je v torek zagotovil ameriški krizni vodja, upokojeni admiral obalne straže Thad Allen, bodo dela na rešilni vrtini nadaljevali, tudi če bo poskus mašenja od zgoraj uspešen. Britanska naftna družba BP je pred skoraj tremi tedni luknjo na pre-prečevalniku izbruha na dnu morja uspešno pokrila s 65-tonskim pokrovom. Od eksplozije na naftni ploščadi Deep-water Horizon 20. aprila do tedaj pa je po ocenah ameriške administracije v morje izteklo okoli 651 milijonov litrov nafte. Kot so dolgo časa trdili strokovnjaki BP in vlade, lahko vrtino dokončno zamašijo le z rešilno vrtino, skozi katero bi v ponesrečeno nasuli najprej blato, potem pa jo zabetonirali. Pred dnevi so se odločili za poskus mašenja vrtine od-zgoraj, ki so ga začeli v torek. Z ladij na površju naravnost v ponesrečeno vrtino zlivajo najprej blato, nato pa bodo na vrh vlili še beton. Glavna skrb pri mašenju vrtine odzgoraj je enaka kot takrat, ko so postavljali prej omenjeni pokrov. Lahko bi se namreč zgodilo, da bi pritisk potisnil nafto na površje kje drugje, vendar zaenkrat vse poteka po načrtu. Glede na poročilo ameriške vlade naj bi sicer le še približno 26 odstotkov nafte, ki je iztekla iz ponesrečene vrtine, predstavljalo grožnjo obali in morju, piše ameriški časnik New York Times. Skoraj tri četrtine iztekle nafte je namreč že razpadlo in se usedlo na dno. Okolje-varstveniki sicer opozarjajo, da bi nafta, ki se je usedla na morsko dno, lahko povzročila prav tako veliko okoljsko katastrofo, kot če bi jo naplavilo na obalo. (STA) Požar se nevarno bliža ruskemu jedrskemu centru MOSKVA - Zaradi približevanja požara so iz glavnega ruskega jedrskega raziskovalnega centra Sarov 500 kilometrov vzhodno od Moskve odstranili eksplozivni in radioaktivni material, so včeraj sporočili na zasedanju sveta za nacionalno varnost, ki ga je zaradi širjenja požarov sklical ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev. Vodja ruske jedrske jedrske agencije Rosatom Sergej Kirienko je na zasedanju sveta za nacionalno varnost še zagotovil, da ni bilo nobene nevarnosti jedrske nesreče in da je tudi sedaj ni, tudi če bi požar dosegel center. Jedrski raziskovalni center v Sarovu, mestu, ki je zaradi strateškega pomena zaprto za tujce, leži v regiji Ni-žni Novgorod. To so požari, ki divjajo po Rusiji že nekaj dni, najbolj prizadeli. Na območju Sarova se s požari bori kakih 2000 gasilcev, po navedbah ruskih medijev pa naj bi kljub temu požar že dosegel center. Poplave na Kitajskem zahtevale 1700 življenj PEKING - Uničujoče poplave, ki so letos prizadele Kitajsko, so po najnovejših podatkih zahtevale več kot 1700 življenj, približno 620 ljudi še vedno pogrešajo. V 28 provincah so narasle vode prizadele skupno 140 milijonov ljudi. Poplave so v poletnih mesecih posebej prizadele južni, osrednji in severni del države. Narasle vode so na prizadetem območju sprožile številne zemeljske plazove, uničile cestne povezave, medtem ko so mnoge vasi ostale nedostopne. Skupno naj bi bilo poplavljenih več kot 160 mest po vsej Kitajski. V štiriletni vojni proti mamilom 28.000 mrtvih CIUDAD DE MEXICO - V boju proti mamilarskim združbam v Mehiki, ki poteka od leta 2006, je bilo po včeraj objavljenih uradnih podatkih doslej ubitih že 28.000 ljudi. Direktor mehiškega centra za nacionalno varnost Guillermo Valdes je ob tem priznal, da nasilje narašča. Mehiški predsednik Felipe Calderon je ob nastopu mandata začel vojno proti organiziranemu kriminalu in v tem okviru poslal na ulice 50.000 vojakov, ki naj bi pomagali policiji v boju proti mamilarskim tolpam v državi. Vendar je od takrat število žrtev nasilja močno naraslo. Vrstijo se tudi kritike na račun vojske zaradi zlorabe pooblastil. Od začetka Calde-ronove vojne so v Mehiki našteli kar 1000 spopadov med varnostnimi silami in kriminalnimi združbami na javnih krajih. (STA) ZDRUŽENI NARODI - Na torkovi seji Varnostnega sveta sta nastopila tudi zunanja ministra Srbije in Kosova Mnenje Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu ni spremenilo stališč držav do vprašanja Kosova NEW YORK - Mnenje Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni kršila mednarodnega prava, v Varnostnem svetu ZN v torek ni vplivala na spremembo stališč. Opredeljene države so na zasedanju potrjevale stara stališča, neopredeljene pa so takšne ostale še naprej. Na zasedanju sta nastopila tudi zunanja ministra Srbije in Kosova. Zasedanje je bilo uradno namenjeno predaji rednega poročila posebnega predstavnika generalnega sekretarja ZN za Kosovo in vodje misije ZN na Kosovu (Unmik) Lamberta Zannie-ra, ki je dejal, da je bil položaj na Kosovu v času od marca do sredine julija, ki ga zajema poročilo, relativno stabilen. Zannier je sicer spomnil na julijsko nasilje na severu Kosova, glede mnenja ICJ pa je dejal, da bi moralo to sedaj vzpodbuditi Beograd in Prištino k reševanju odprtih vprašanj in konstruktivnemu dialogu. Tega sta si srbski minister Vuk Je- remic in njegov kosovski kolega Sken-der Hyseni razlagala vsak po svoje. Je-remic je ponovil, da Srbija nikoli in na noben način ne bo priznala enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova in da bo še naprej uporabljala vsa diplomatska sredstva proti tej enostranski samostojnosti. Jeremic je razlagal, da ICJ ni potrdil pravice Kosova do odcepitve od Srbije ali pravice do samoodločbe Kosovcev, ampak je podala "tehnično" mnenje, da enostranska deklaracija ni kršila mednarodnega prava. Hyseni ga je hitro spomnil, da je Skender Hyseni vprašanje za ICJ oblikovala Srbija sama. Zanj ni nobenega dvoma, da je bila odločitev sodišča jasna in povsem v korist Kosova. Zaradi tega je pozval vse države, ki tega še niso storile, naj priznajo Kosovo, in povedal, da se veseli prihodnjega članstva v ZN. Do tega sicer ne bo prišlo, dokler Kosovo ne prepriča Rusije, ki je povsem na strani Srbije. To je v torek ponovno zagotovil veleposlanik ruski veleposlanik pri ZN Vi-talij Čurkin, ki avgusta predseduje Varnostnemu svetu. Na novinarsko vprašanje, ali je Hyseni izrazil željo za srečanje z njim, se je Čurkin nasmejal in dejal, da ne. Kosovo bo sicer moralo začeti pošiljati prošnje za srečanja, ne glede na zanesljive zavrnitve, saj ima Rusija v Varnostnem svetu pravico veta, do članstva v ZN pa ni mogoče priti mimo Varnostnega sveta. Čurkin je na zasedanju Varnostnega sveta v torek zatrdil, da bo Rusija še naprej branila ozemeljsko celovitost in suverenost Srbije. Čurkin je po zasedanju izrekel tudi opozorilo predstavniku Velike Britanije. Philip John Parham je dejal, da se mora razprava o statusu Kosova sedaj končati, ker je proces nepovraten. Nato pa je Srbiji poslal jasno sporočilo, da bo vsak poskus delitve Kosova ali pogovorov o statusu Kosova v nasprotju z dolgoročnimi interesi državljanov Kosova in Srbije. Čurkin je po teh izjavah opozoril, da so slišali nekaj podobnega grožnji spopada s strani držav, ki priznavajo Kosovo. "Ne vem, ali je bilo eni državi zaupano, da govori za vse te druge države, ampak upam, da bo ve- čina bolj zadržana," je dejal Čurkin. Nastopi držav so bili povsem predvidljivi, čeprav je morda med razočaranimi Hyseni, ker se obeti o pospešenem priznavanju zaradi mnenja ICJ v torek še niso uresničili. Predstavniki ZDA, Velike Britanije, Francije, Japonske, Turčije in Avstrije, ki so že priznale Kosovo, so pozdravili odločitev ICJ in pozivali k pogledu v prihodnost. S Čurkinom se je bolj ali manj strinjal kitajski veleposlanik Li Baodong. Oba sta zatrdila, da je resolucija 1244 iz leta 1999 zavezujoč mednarodni pravni temelj glede Kosova. Hyseni je v New Yorku predlagal, da se sprejme nova resolucija, za kar pa ob nasprotovanju Rusije in Kitajske trenutno ni nobene možnosti. Predstavnik Bosne in Hercegovine Ivan Barbalic je bil glede mnenja ICJ zadržan. Kot je dejal, da ga je njegova vlada vzela na znanje. Predstavnika Mehike in Brazilije pa sta povedala, da njuni državi mnenje ICJ preučujeta. (STA) 1 2 Četrtek, 5. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu GORICA - Včeraj zjutraj nesreča na gradbišču na Dvoru Sant'Ilario Kup desk zgrmel na mladega delavca Huje je bil poškodovan 35-letni Cristian Gasparini, električar iz Trevisa Mlad moški iz Trevisa je bil huje ranjen v nesreči pri delu, ki se je zgodila včeraj zjutraj v središču Gorice. Resne poškodbe je utrpel 35-letni Cristian Gasparini, ki je zaposlen kot električar pri podjetju iz Veneta. Nesrečo je povzročil padec gradbenega materiala, ki je zgrmel na mladega delavca in mu povzročil zlom reber in druge travme, zaradi katerih so ga sprejeli na zdravljenje v oddelku za oživljanje goriške bolnišnice. Nesreča se je zgodila včeraj zjutraj na gradbišču stavbe med Ulico Mazzini in dvorom Sant'Ilario, kjer pokrajinsko podjetje za neprofitne gradnje ATER ureja devetnajst novih stanovanj, dve trgovini in tri poslovne prostore. Poslopje, ob katerem ima sedež tudi oddelek za preventivo goriškega zdravstvenega podjetja, popravlja gradbeno podjetje GE.CO. iz Trsta, ki pa je za nekatere posege zaupalo podizvajalcem. Pri enem izmed le-teh je kot električar zaposlen 35-letni Ga-sparini, ki se je včeraj zjutraj med delom približal kontejnerju, na katerem je bil naložen gradbeni material. Iz nejasnih razlogov se je kup lesenih desk nenadoma usul na mladeniča, ki je obležal na dvorišču. Sodelavci, ki so bili prisotni na gradbišču, so nemudoma poklicali rešilno službo 118. Padec desk je ponesrečencu povzročil hujše poškodbe trupa in drugih delov telesa, 35-letnik pa je ostal pri zavesti do prihoda reševalcev. Z rešilnim vozilom so ga takoj prepeljali na oddelek za prvo pomoč bolnišnice v Ulici Fatebene-fratelli, od tod pa v oddelek za oživljanje. Zdravniško osebje je povedalo, da je moški utrpel zlom več kosti in številne udarce, o prognozi pa se niso izrekli. Na kraju so posredovali policisti letečega oddelka, saj je prizorišče nesreče v bližini sedeža kvesture, ob agentih pa so na dvor Sant'Ilario prišli tudi gasilci goriškega poveljstva, ki so poskrbeli za vzpostavitev varnostnih razmer. Morebitne odgovornosti za nesrečo bodo preučili predstavniki oddelka za preventivo in varnost na delovnem mestu goriškega zdravstvenega podjetja, ki so si ogledali gradbišče. Rešilna služba 118 se je morala kmalu po Gasparinijevi nesreči vrniti na križišče med Ulico Marconi in dvorom Sant'Ila-rio, kjer je voznica zaradi nenadne slabosti izgubila nadzor nad avtomobilom in trčila v obcestni zid. Ženska ni utrpela hudih poškodb, kljub temu pa so jo z rešilnim avtomobilom prepeljali v bolnišnico. (Ale) NOVA GORICA Romuna osumljena vlomov Novogoriška policija je 26. julija odvzela prostost državljanoma Romunije, starima 25 in 28 let, ki sta osumljena vlomov v stanovanja na Ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici sredi junija. Policijska uprava je namreč 13. julija letos sporočila, da so dan prej neznanci med odsotnostjo lastnikov pristopili do štirih stanovanj v dveh stanovanjskih blokih v Ulici Gradnikove brigade v Novi Gorici in vanje vlomili, tako da so z orodjem najprej zlomili cilindrične ključavnice zaklenjenih vrat. Stanovanja so preiskali in iz njih ukradli gotovino in zlatnino ter lastnikom povzročili veliko materialno škodo. Oba osumljenca sta bila 27. julija s kazensko ovadbo zaradi utemeljenega suma storitve vlomov izročena preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča v Novi Gorici, ki je po zaslišanju zoper 28-letnika odredil pripor, mlajši osumljenec pa je bil po zaslišanju izpuščen na prostost. (nn) Na prizorišču nesreče so posredovali tudi gasilci BUMBACA Preverjajo dinamiko Tomassonijeve smrti Goriško državno tožilstvo ni odkrilo kaznivih dejanj v zvezi s smrtjo Massima Tomassonija, 37-letnega Trži-čana, ki se je v soboto zjutraj utopil v trži-škem zalivu. Državno tožilstvo, ki je odredilo obdukcijo Tomassonijevega trupla - našli so ga v torek dopoldne pred izlivom kanala Quarantia - je uvedlo preiskavo, s katero pa namerava pojasniti dinamiko tragičnega dogodka. Tomasso-ni, ki se je že več let ukvarjal z ribolovom, je v soboto okrog 7. ure odplul iz pristana v Panzanu. Vreme ni bilo ravno najprimernejše za plovbo, 37-letnik pa je očitno ocenil, da ne bo imel težav. Možno je, da je Tomassoni izgubil ravnotežje zaradi valov, ni pa izključeno, da ga je obšla nenadna slabost. Iskalno akcijo je še istega dne sprožila luška kapetani-ja. Osebje je v dopoldanskih urah v trži-škem zalivu opazilo malo belo barko, ki je plulo s prižganim motorjem, na njej pa ni bilo nikogar. Obsežna iskalna akcija je bila dokaj težavna, saj je dno pred izlivom kanala Quarantia, kjer so našli truplo, polno debel in odpadnega materiala. GORICA - Piroliza Zelena luč za sodelovanje s Škotsko Odbor predsednika pokrajine Enrica Gherghette je včeraj dal zeleno luč za sodelovanje med pokrajino in škotsko agencijo za okolje SEPA, med katerima bo prišlo do izmenjave podatkov v zvezi z delovanjem naprave za pirolizo v mestu Dumfries. Pokrajina želi v okviru svojega načrta za upravljanje odpadkov, ki ga je sprejel tudi forum Agenda 21, nadzorovati delovanje škotske naprave Dismo, v kateri letno razgrajujejo 5.000 ton odpadkov. Pri tem v kotlih nastaja plin singas, ki ga sežigajo in tako pridobivajo od 4 do 6 megavatov energije na leto. Pokrajina bo ugotavljala, če tovrstne naprave odgovarjajo okolj-skim predpisom in če se naložba v njihovo gradnjo sploh splača. Če bodo odgovori pozitivni, bo uprava v pokrajinski načrt vključila možnost uresničitve tovrstnih naprav na Goriškem. Za gradnjo pirolitične naprave v goriški pokrajini, v kateri bi razgrajali po 20.000 ton odpadkov na leto, bi bilo potrebnih okrog 12 milijonov evrov. Naprave sicer ne bi gradila pokrajina, ki ima zgolj pristojnost, da izda potrebno dovoljenje. Za razgrajanje komunalnih odpadkov bi morala napravo zgraditi družba IRIS, za druge odpadke pa bi za uresničitev naprave lahko poskrbeli tudi zasebniki. »Protokol o sodelovanju z agencijo SEPA je korak v smeri bolj funkcionalnega upravljanja z odpadki, ki je tudi občanom in okolju prijaznejši. Samo v primeru, da bo naprava uspešno prestala tehnična preverjanja, bomo njeno gradnjo predvideli tudi na Goriškem. Naša prioriteta ostaja varnost naših prebivalcev in teritorija,« je povedala pokrajinska odbornica za okolje Mara Černic. Obnova doma za ostarele Deželni odbor FJK je dodelil dodatnih 800.000 evrov za obnovo doma za ostarele v Tržiču. Za isti poseg je dežela v lanskem finančnem zakonu že predvidela prispevek 150.000 evrov, ki pa sam ni zadoščal za izvedbo del. »Gre za nujen poseg, po zaslugi katerega bomo lahko starejšim občanom nudili boljše pogoje. To je še posebej pomembno danes, ko je zavod Ospizio marino v Gradežu zaprt,« je izjavil deželni svetnik Severne lige Federico Razzini. Na hitri cesti trčila tovornjaka Na odseku hitre ceste Ajdovščina-Vrtoj-ba v predoru Vipavski križ sta včeraj nekaj minut po 7. uri zjutraj trčili tovorni vozili. Do trčenja, ki ga je povzročil 23-le-tni slovaški šofer, je prišlo zaradi prekratke varnostne razdalje med tovornjakoma. 52-letni sopotnik povzročitelja prometne nesreče je bil odpeljan v bolnico Šempeter, 18-letni romunski voznik tovornega vozila, ki je vozil v smeri Vrtojbe, pa ni utrpel poškodb. Policisti bodo zoper 23-letnika podali kazensko ovadbo zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti. 29-letnica v bolnišnico V torej popoldne je v Rožni dolini voznica povzročila nesrečo zaradi vožnje na prekratki varnostni razdalji. Ženska je v krožnem križišču trčila v pred seboj vozeči avtomobil, ki ga je upravljala 29-le-tnica. Ta je utrpela lažje poškodbe in je pomoč poiskala v zdravstvenem domu v Novi Gorici. Policisti bodo zoper povzročiteljico nesreče podali obdolžilni predlog. V Gradežu »De palo in frasca« Danes in jutri ob 21. uri bo v gradeškem mestnem središču na ogled gledališka igra »De palo in frasca«, ki jo bo uprizorila skupina Grado Teatro z režijo Tullia Svet-tinija. Delo Antonia Boema, v katerem se ob italijanščini, furlanščini in nemščini prepletata tudi tržaško in gradeško narečje, pripoveduje prigode bolnikov, ki iščejo pomoč v bolnišnici v Gradežu, ki so jo zaprli pred približno 20 leti. Danes ima Gradež zdravstveno strukturo, ki ne nudi vseh storitev in nima niti oddelka prve pomoči, odprtega ves dan in vso noč, čeprav letoviščarski kraj letno obiskuje okrog milijon turistov. Promet oviran zaradi del Zaradi popravil kanalizacijskega omrežja, ki jih bo opravila družba Irisacqua, bosta do 14. avgusta zaprta odsek Korza Verdi (med ulicama Oberdan in Santa Chiara) ter Ulica Santa Chiara (od križišča z Ulico Cadorna do križišča s kor-zom) v Gorici. RONKE - Pomazane table SSk: Nesprejemljivo protislovensko dejanje »Vrtec in šola sta pomembna dejavnika sožitja« Stranka Slovenska skupnost (SSk) je ogorčena »nad ma-zaškim dejanjem nestrpnežev, ki so pomazali dvojezične table v Romjanu in se z žaljivimi izrazi obrnili do Slovencev, ki tam živijo ter tvorijo stoletno avtohtono prebivalstvo na Laškem področju. Dodatno zaskrbljenost vzbuja dejstvo, da je mazaška akcija uperjena proti slovenskim vzgojnim ustanovam oz. osnovni šoli in vrtcu. Ti ustanovi skrbita prvenstveno za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika ter kulture, po drugi strani, zaradi kvalitetnega in naprednega vzgojnega programa, doživljata veliko zanimanje tudi s strani večinskega naroda. Pri tem sta tako vrtec kot osnovna šola postala pomembna ustvarjalca sožitja in spoštovanja med živečima narodoma. Prav zaradi tega so taka dejanja toliko bolj nerazumljiva kot tudi obsodbe vredna.« »SSk se zaveda, da je neki vzrok napetosti mogoče najti v prostorski stiski, v kateri sta slovenska šola in vrtec v Romjanu. To pa še ni razlog, da je potrebno netiti mržnjo med tam živečima skupnostma, ki sta doslej lepo in mirno sodelovali, in to še posebno zato, ker je ves problem nastal iz protestov nekaterih posameznikov, ki si ne morejo lastiti pravice, da predstavljajo celotno skupnost. SSk tudi pričakuje, da bodo podla mazaška dejanja v opomin vsem tistim, ki so na neprimeren način povzročili nepotrebne napetosti znotraj krajevne romjanske skupnosti, ne da bi pri tem ubrali pot pozitivnega dialoga in posledično iskanje primernih rešitev v dobro vsem,« sta v sporočilu zapisala Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk, in Dario Berti-nazzi, sekcijski tajnik stranke za Doberdob. GRADEŽ - Pred deželo protest za Ospizio marino Uslužbenci zahtevajo ponovno odprtje zavoda Uslužbenci zavoda Ospizio marino iz Gradeža in predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL so včeraj priredili protestno manifestacijo pred sedežem deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine v Trstu. Protestniki, s katerimi sta se srečala tudi predsednik deželne vlade Renzo Tondo in odbornik za zdravstvo Vladimir Kosic, zahtevajo ponovno odprtje zavoda, ki ga je 17. julija zaradi okvare naprave za klimatizacijo dalo izprazniti goriško državno tožilstvo, ki je tudi zaseglo poslopje v Gradežu. »Zahtevamo, naj tožilstvo čim prej prekliče odredbo in omogoči takojšnje odprtje zavoda,« je povedal pokrajinski tajnik sindikata CGIL za javni sektor Luca Mania in opozoril tudi na potrebo po zaščiti uslužbencev, ki ne morejo računati na socialne blažilce. Deželna uprava si po Tondovih besedah prizadeva, da bi do preklica zasege prišlo čim prej, glede socialnih blažilcev pa bo odbornik Kosic posredoval več informacij na srečanju, ki bo potekalo ju-Protestniki pred palačo deželne vlade vTrstu tri dopoldne v Gorici. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. avgusta 2010 1 3 GORICA - Včeraj uradni rez traku v obnovljenih ulicah mestnega središča Garibaldi s privlačno silo, Mazzini še naprej sameva Arh. Kuzmin: »Trgovci so mi pokvarili pločnik, uvedba peš cone je bila aktualna pred dvajsetimi leti« Obrednemu rezu traku je sledil naval na torto, na kateri je bila upodobljena Ulica Garibaldi leta 1910 in danes (levo); Tondo in Romoli pred županstvom, kjer je bilo prizorišče včerajšnjega praznika (desno) in med ogledom Travnika (spodaj) bumbaca, montfnfro GORICA - Predsednik deželne vlade »Sedaj bomo zagotovili v - t « • v •• še turistično promocijo« Ko bi bila zagovornika zedinjene Italije še živa in bi včeraj obiskala Gorico, bi bil Garibaldi nedvomno bolj zadovoljen od Mazzinija. Ulici mestnega središča, ki sta po njiju poimenovani, so namreč pred kratkim prenovili, samo eni izmed dveh - Garibal-dijevi - pa so doslej obnovitvena dela koristila, druga - Mazzinijeva - pa še naprej sameva. Načrt za prekvalifikacijo obeh ulic, ki je predvidel tudi ureditev trga pred županstvom in Ulice Monache, je še v času župana Vittoria Brancatija pripravil arhitekt Diego Kuzmin, ki je poudarja, da je zgodba o uvedbi peš cone v tem delu mestu veliko daljša. »Pred več kot dvajsetimi leti so na občini razpravljali o zaprtju prometa v nekaterih ulicah mestnega središča, zaradi nasprotovanja trgovcev pa so se vsi takratni poskusi uvedbe peš cone izjalovili. Leta 1992 sem na pobudo sindikata Sicet-Cisl pripravil načrt za spremembo prometne ureditve v mestu, ki je predvideval zaprtje ulic Garibaldi, Mazzini, Monache in tudi Morelli. Takrat je bil projekt o uvedbi peš con izredno aktualen, saj so se za zaprtje mestnih središč odločala domala vsa italijanska mesta. Na žalost smo zaradi provincialne miselnosti zamudili takratni vlak, danes pa so razmere povsem drugačne, tako da ne vem, kakšen bo učinek uvedbe peš con na življenje v tem predelu mesta,« pojasnjuje Kuzmin in opozarja, da se je za peš cone zavzel tudi bivši župan Antonio Scarano v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, vse njegove poskuse pa je »lobby« trgovcev takoj zamrznila. »Za zaprtje prometa v nekaterih ulicah mestnega središča se je nato angažiral Brancati in v svoj strateški načrt Gorica 2010 vključil uvedbo peš cone v ulicah Garibaldi, Mazzini in Monache, kar smo potem dejansko tudi uresničili,« razlaga Kuzmin. Po njegovih besedah so načrt za prekvalifikacijo ulic pripravili še med mandatom Bran-catija, ko je stekel tudi potrebni upravni postopek. Dela, skupno vredna 2.250.000 evrov, so se začela februarja lanskega leta; najprej so prenovili Ulico Monache, potem so se lotili posega v Ulici Garibaldi, kjer je med lanskim poletjem prišlo do zastoja. »Gradbeno podjetje Penzin je konec lanske pomladi šlo v stečaj, krivdo za zamude pa so takrat naprtili tehničnemu uradu. V resnici njegovi funkcionarji in uslužbenci niso bili ničesar krivi, saj so po zakonu morali izbrati za izvajalca del podjetje, ki je ponudilo najvišji popust. Poseg si je tako zagotovilo podjetje Penzin, čeprav smo vsi vedeli, da ga čaka stečajni postopek,« razlaga Kuzmin in poudarja, da so konec lanskega poletja nadaljevanje prenovitvenega posega zaupali podjetju Adriastrade, ki je do januarja ob- novilo Ulico Garibaldi, pred začetkom poletja pa je zaključilo še poseg v Ulici Maz-zini. Kakšna pa bo prihodnost obnovljenih ulic? »Ulica Garibaldi je zelo privlačna, saj se nahaja med županstvom in gledališčem; po vsej verjetnosti bodo njeni javni lokali in trgovine dobro uspevali, kar nikakor ne velja za Ulico Mazzini, ki dejansko ničesar ne povezuje. Pred kratkim je zaprla tamkajšnja trgovina z usnjenimi izdelki Trapper, tudi ostale prodajalne životarijo. Bojim se, da Ulico Mazzini čaka podobna usoda, kakršna je pred kakimi dvajsetimi leti doletela Ulico As-coli. Tu se uvedba peš cone ni nikakor obrestovala,« pravi Kuzmin, ki je v zvezi s prenovo Ulice Garibaldi zagrenjen zaradi vtikanja trgovcev. »Na zahtevo lastnika trgovine Ferdi so zmanjšali pločnik pred občinsko palačo v Ulici Garibaldi. Na ta način so prelomili namišljeno linijo, ki gre od Korza Verdi proti županstvu in s tem skvarili videz pločnika kot urbanističnega in arhitektonskega elementa,« zaključuje Kuzmin in opozarja, da je to le še en primer moči, ki jo v Gorici imajo trgovci. (dr) »Mestno središče je danes veliko lepše kot pred nekaj leti, zato bomo Gorico vključili v programe deželne turistične agencije Turismo FVG.« Tako je včeraj v Gorici dejal predsednik deželne vlade Renzo Ton-do, ki je bil osrednji gost svečanega odprtja ulic Mazzini in Garibaldi. Poleg njega in župana Ettoreja Romolija so bili prisotni mno- gi krajevni upravitelji, zbrala pa se je tudi množica ljudi, ki sta jih pred županstvo zvabili tudi veliki torti, na katerih sta bili upodobljeni obnovljeni ulici. Na svečanosti z rezom traku je Romoli poudaril, da so ulici Garibaldi in Mazzini prenovili s prispevkom dežele. Poseg je skupno stal 2.250.000 evrov, od katerih je 1.656.000 evrov zagotovila občina, 258.000 evrov podjetje IRIS, 336.000 evrov pa podjetje Irisac-qua. Preliminarni načrt sta pripravila arhitekta Diego Kuzmin in Marcello Fiscelli, dokončni in izvršni načrt pa naveza med podjetjem Galli iz Belluna, arhitektom Lucianom Lazzarijem ter inženirjema Fabiom Zlatic-hem in Paolom Zelcom iz Trsta. Gradbena dela so izvedla podjetja Adriastrade iz Tržiča, Saem-Smc iz Milana, Posatori porfido 2000 iz kraja Ala pri Trentu in Penzin iz kraja Vedelago pri Trevisu, ki je šlo v stečaj lansko pomlad. »V zadnjih treh letih smo spremenili videz mestu, čaka pa nas še veliko dela. Mestno središče je nedvomno lepše, toda to ni nikakor dovolj; lepoto ulic moramo izkoristiti v turistične namene, kar bo prineslo zaslužek in nova delovna mesta. Zaradi tega apeliramo na deželo, saj želimo sprožiti obsežno reklamno akcijo, s katero privabiti v mesto čim več novih obiskovalcev,« je poudaril Romoli, Tondo, ki je v spremstvu župana in odbornika za kulturo obiskal tudi Travnik in dvorec Coronini Cronberg, pa je ugotavljal, da uresničiti toliko javnih del v tako kratkem času ni enostavno. »Že dalj časa skušam odpreti gradbišče avtoceste Go-rica-Vileš, tako da vem, koliko težav prinašajo javna dela,« je dejal Tondo in opozoril, da so denar za obnovo goriškega središča zagotovili trije predsedniki dežele. Poleg njega sta se namreč z zadevo že ukvarjala tako Roberto Antonione kot Riccardo Illy, kar dokazuje, kako dolga je bila pot do včerajšnjega uradnega odprtja prenovljenih ulic. (dr) GORICA - Obnova povzroča spremembe Trgovci zapuščajo Travnik, v peš coni z novimi prijemi »Po selitvi v Ulico Garibaldi se je trgovina takoj opomogla« Mara Riz in Marco Visintin bumbaca »Zakaj nisem vztrajala na Travniku? Zaradi gradbišča za obnovo trga se je prodaja znižala za sedemdeset odstotkov, najemnina in ostali stroški pa so ostali enaki. Zato sem se odločila za selitev v Ulico Garibaldi, kjer si je trgovina takoj opomogla, tako da sem zdaj izredno zadovoljna.« Tako pravi Mara Riz, upravitelji-ca trgovine s tekstilom Nello's, ki se je pred nekaj tedni preselila s Travnika v prenovljeno Ulico Garibaldi. »Na Travniku sem trgovino prevzela leta 2005; začetno so bili posli dobri, z obnovo trga pa so se začele težave. Smrtni udarec je predstavljalo zaprtje ceste, tako da sem se zatem odločila za selitev. V Ulici Garibaldi sem se znašla zelo dobro. Že dejstvo, da ljudje postanejo pred izložbo, me spravi v dobro voljo, saj je na Travnika trgovina v zadnjih časih samevala,« pravi Mara Riz in opozarja, da so na Travniku najemnine zelo visoke. »Čeprav smo bili trgovci v težavah, lastniki prodajnih prostorov niso znižali najemnine niti enemu izmed nas. Zato ni čudno, da je v kratkem času zaprlo trinajst trgovin,« pojasnjuje Mara Riz. Da se je Ulica Garibaldi s peš cono zelo spremenila, potrjuje lastnik slaščičarne in pekarne Centrale Marco Visin-tin. »Med obnovo ulice se je pri nas prodaja znižala za 25-30 odstotkov, doslej pa si še nismo povsem opomogli. Izgubili smo tiste kupce, ki so parkirali pred trgovino, vanjo vstopili, kupili kruh in odšli. Zaradi tega seveda ne bomo obupali, zato pa razmišljamo, kako bomo pridobili nove kupce. Staviti moramo na bar, na pripravo sendvičev, pic in drugih prigrizkov, več bi lahko prodali tudi sladoleda. Skratka, ponudbo je treba prilagoditi novim razmeram,« meni Visintin in dodaja, da bi na podoben način morali razmišljati vsi goriški trgovci. »Gledati je treba naprej in čim bolje izkoristiti nove pogoje,« pravi Visintin in poudarja, da predstavlja velik razvojni potencial tudi bližina Slovenije, od koder morajo goriški trgovci privabiti kupce z novimi prijemi. Če so tega sposobni, pa je seveda drugo vprašanje. (dr) Jaz in ti... in Primorski Z DNEVNIKOM NA DOPUST Bralce in naročnike, ki se odpravljajo na dopust, vabimo, da se naročijo na spletno izdajo časopisa. Primorski dnevnik vas bo s svojimi vestmi v živo spremljal, kamorkoli vas bo popeljalo poletje. Trimesečna naročnina: 55 evrov Naročnina za 30 dostopov: 30 evrov Več na naši spletni strani: www.primorski.eu / Primorski dnevnik GORIŠKI PROSTOR / nantonio eč ni revija, lamni spot« GORSKI KRONOMETER S kolesi nad Sabotin Sabotin bodo ponovno »zavzeli« kolesarji. V soboto, 7. avgusta, bo namreč potekal peti gorski kronometer, v okviru katerega bodo podelili tretjo trofejo Sabotino Tricolore. Prireja ga goriško odborništvo za šport v sodelovanju z italijansko kolesarsko federacijo, konjeniško brigado Poz-zuolo del Friuli, rajonskim svetom za Pevmo, Štmaver in Oslavje, kulturnim društvom Sabotin, centrom za arheološke raziskave iz Gorice, društvom Team Isonzo in italijansko federacijo kronometristov. Kot znano, pobudo prireja goriška mestna uprava - in njen odbornik Sergio Cosma - ob obletnici vkorakanja italijanskih vojakov v Gorico 8. in 9. avgusta 1916. Start bo ob 16. uri iz Znorišča (nadmorska višina 172 metrov). Proga je dolga 4,3 kilometra z višinsko razliko 381 metrov, cilj bo na ploščadi pred italijansko kasarno na Sabotinu na nadmorski višini 553 metrov. Dirka velja za naporno in zahteva specifično pripravo. Kljub temu računajo organizatorji na okrog 60 udeležencev, torej 20 več kot lani. Amaterski in gorski kolesarji bodo letos prvič tekmovali tudi v skupinah. »Reklamni spot za župana Ettoreja Ro-molija.« To je za Anno Di Gianantonio, občinsko svetnico Foruma za Gorico, glasilo »Qui Gorizia«, ki ga je uprava odposlala 17.000družinam v občini. »V glasilu nenehno poudarjajo, da je Gorica v prejšnjih letih propadala, bila je polna odpadkov in avtomobilov, sedaj pa se je čez noč spremenila v raj na zemlji, za kar naj bi bil zaslužen Romolijev odbor. Župan se baha, da je v mesto pripeljal arhitekturno fakulteto in podjetje Editoriale FVG, pri čemer pozablja, da sta uredništvi obeh italijanskih dnevnikov pod vprašajem; Romoli dalje poudarja, da je poskrbel za rešitev tovarne Carraro, kjer pa so razpolovili število delavcev, in da je Gorico postavil v ospredje mednarodne javnosti, čeprav je v konferenčnem centru priredil eno samo konferenco, še ta pa je ogromno stala. V resnici bi moral pojasniti, zakaj opozicija v reviji ni niti enkrat omenjena, zakaj je lastništvo glasila iz Tricesima in ne iz Gorice, kdo plačuje izdajanje revije, oglaševalci ali mora denar pristaviti tudi občina,« se sprašuje svetnica, ki trdi, da mora župan na ta vprašanja odgovoriti v občinskem svetu. Po drugi strani kritike na revijo letijo tudi iz vrst goriških trgovcev, saj naj bi bilo po njihovi oceni preveč reklame iz Nove Gorice. V resnici je bila trgovcem obeh mest ponujena priložnost oglaševanja. Očitno so se nanjo udarneje odzvali Novogoričani kot pa Goričani, ki se sedaj po znanem vzorcu iz preteklosti za svojo neodzivnost hudujejo nad sosedi. GORICA - Vreme nagaja organizatorjem Kapljice bodo padale tudi danes, jutri mirovniški večer v spominskem parku Po uspešnem ponedeljkovem uvodu bi se morale priljubljene Kapljice kulture nadaljevati v torek. Žal pa je prireditev odpadla, saj so vremenske napovedi in grozeči temni oblaki prirediteljem odsvetovali izvedbo predvidenih glasbeno-pevskih in pripovednih točk. Deževati je sicer začelo, ko naj bi se prireditev že zaključila, vendar so se organizatorji iz vrst ZSKD pravilno odločili za njeno prestavitev na včerajšnji dan, kajti bi vsaka najmanjša ploha poškodovala, če že ne uničila, električne in elektronske aparature, ki so potrebne za izvedbo takšnega večera. Temni oblaki so poleg tega odsvetovali udeležencem, da bi se odpravili na večerni sprehod in na ogled prireditve v ljudski vrt. Nekatere odpadle točke so bile tako na sporedu sinoči, nekatere druge pa bodo na drevišnjem programu z začetkom ob 21. uri, pod pogojem seveda, da bo vreme naklonjeno. Kapljice se bodo jutri ob 21. uri preselile v spominski park na Korzu Italia, kjer bo krajša slovesnost ob obletnici eksploziji atomskih bomb v Hirošimi in Nagasakiju. V pobudo so se namreč vključile tudi skupnost Arcobaleno in sorodne organizacije. Prireditev v goriškem parku bo imela mirovniški značaj, sama pobuda pa bo nosila pomenljiv naslov »Spomini in sanje«. Poleg nekaterih točk, ki jih bodo prispevale Kapljice kulture, bodo na sporedu še pevski in glasbeni nastopi skupine skavtov iz Milana, srečanje pa bo obiskala tudi skupina kakih štirideset kolesarjev, ki bo prispela iz Trsta s končnim ciljem pred ameriškim oporiščem v Avianu. Kolesarjenje s protivojnim nabojem prireja združenje Blaženi graditelji miru. Svoje mesto bo našla tudi japonska pesem, ki jo bo prispevala Goričanka, ki že veliko let živi v deželi vzhajajočega sonca. (vip) GORICA - Razstava v kavarni Fotografski začetek štiridesetega festivala folklore Z včerajšnjim odprtjem tradicionalne fotografske razstave v kavarni Cicchetteria v Ulici Dante so se začele pobude, ki bodo pospremile letošnji, po vrsti štirideseti festival folklore v Gorici; potekal bo med 26. in 29. avgustom. Razstavo prireja krajevno društvo Pro Loco v sodelovanju z goriškim fotografskim krožkom (CIFI). Okrog dvajset posnetkov je prispevalo šest članov krožka - Angelo Damiano, Idana Medeot, Stefano Sentieri, Luigi Tosoratti, Giovanni Viola in Paola Zavan -, ki so v objektiv ujeli poglede, nasmehe, izraze na obrazih nastopajočih iz folklornih skupin na lanskem festivalu. Razstava bo na ogled do 29. avgusta. Z odprtja razstave v kavarni Cicchetteria bumbaca [I] Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V SOVODNJAH ROJEC, Prvomajska ul. 32, tel. 0481882578. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V FOLJANU DI MARINO, Ul. Bersaglieri 2, tel. 0481489174. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 048140497. U Kino GORICA KINEMAX: zaprt do 19. avgusta. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 20.00 - 22.00 »City Island«. Dvorana 2: 18.30 - 20.30 »Toy Story 3« (digital 3D). Dvorana 3: 19.50 - 22.00 »Il solista«. Dvorana 4: 19.50 - 22.00 »Solomon Kane«. Dvorana 5: 20.00 - 22.10 »The Box«. Koncerti NOTE V MESTU 2010: danes, 5. avgusta, ob 20.30 bosta v cerkvi Sv. Ivana v Gorici nastopila violinist Stefano Sempri-ni in pianist Corrado Gulin; v soboto, 7. avgusta, ob 20.30 v Attemsovem parku v Podgori bo koncert skupine Ensamble Jazz. ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z župnijo sv. Lovrenca vabi na Orgelski koncert v ponedeljek, 9. avgusta, ob 20.30 v cerkvi Sv. Lovrenca v Ron-kah; nastopili bodo Mirko Butkovič in Eva Dolinšek (orgle), Ana Cotič (violina) in Elisabetta Moretti (violončelo). S Izleti SPDG obvešča udeležence izleta na Watz-mann 7. in 8. avgusta, da bo avtobus odpeljal v petek, 6. avgusta, ob 24. uri izpred avtobusne postaje v Novi Gorici; na razpolago je še nekaj prostih mest (informacije po tel. 0481-882079). Izlet prireja SPDG v sodelovanju s PD Kanal in PD Ajdovščina. SPDG organizira 15. in 16. avgusta nezahtevno ekskurzijo na Črno prst in Ro-dico. Informacije in prijave Marta (048122164). I!3 Obvestila GLASBENA MATICA sporoča, da bo tajništvo v Gorici zaprto do 20. avgusta. OBČINA SOVODNJE OB SOČI sporoča, da bodo občinski uradi zaprti ob ponedeljkih popoldan do konca avgusta. Poleti bodo uradi odprti po naslednjih urnikih: matični urad in tajništvo od ponedeljka do petka od 8. ure do 9.30 in od 12. ure do 13.30, ob sredah tudi popoldne od 16. do 18. ure. Protokol je odprt od ponedeljka do petka od 8.30 do 9.30 in od 12.30 do 13.30. Tehnični urad je odprt ob ponedeljkih in ob petkih od 12. do 13. ure in ob sredah od 16. ure do 17.30. Občinska policija je prisotna od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. Socialna delavka je prisotna vsak petek od 11. do 12. ure, davčna služba pa vsak torek od 10. ure do 10.30. GORIŠKA KVESTURA obvešča, da je urnik urada za priseljence pri Rdeči hiši odprt ob ponedeljkih in torkih med 8.30 in 13. uro in med 15. in 18. uro za dvig elektronskih dovoljenj za bivanje; ob sredah med 8.30 in 13. ter med 15. in 18. uro pa za druge prošnje. Informacije nudijo po tel. 0481- 595891, izrecno v zvezi z dovoljenji za bivanje tel. 0481-595810, 0481-595814; po tel. 0481-595805 odgovarjajo v angleščini in nemščini. SKGZ sporoča, da bo goriška pisarna zaprta zaradi dopusta do 8. avgusta ter od 16. do 22. avgusta. ZGODOVINSKI RAZISKOVALNI CENTER LEOPOLDO GASPARINI v Ul. Dante Alighieri 29 v Gradišču obvešča, da bodo tajništvo, arhiv, fototeka in knjižnica do 15. septembra odprti ob delavnikih med 17.30 in 19.30, za dopust pa bodo zaprti med 2. in 13. avgustom. V centru poteka zbirka materiala fašističnega režima na vzhodni meji v obdobju med leti 1920 in 1943; informacije na info@istitutoga-sparini.it, www.istitutogasparini.it. VIDEMSKA UNIVERZA obvešča, da bosta v avgustu sedeža v palači Alvarez v Ul. Diaz in v hiši Lenassi v Ul. IX Agosto odprta od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro in bosta zaprta med 9. in 15. avgustom. Hiša filma na Travniku in sedež v Ul. Nizza bosta v avgustu zaprta, knjižnica palače Alvarez bo do 6. avgusta in med 23. avgustom in 3. septembrom odprta med 9. in 13. uro, zaprta bo med 9. in 20. avgustom. Sedež v Krminu bo zaprt do 31. avgusta. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL bo do 3. septembra odprta vsak delavnik od 8. do 16. ure, za dopust bo zaprta med 9. in 20. avgustom. SSO sporoča, da bo goriški urad zaprt od ponedeljka, 9. avgusta, do petka, 13. avgusta in da bo do 31. avgusta urnik od ponedeljka do četrtka od 9. do 13. ure, ob petkih zaprto. ZSKD obvešča, da bo urad v Gorici zaprt od 9. do 20. avgusta. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo od 9. avgusta dalje občinski tehnični urad odprt ob ponedeljkih med 15. uro in 16.30 in ob sredah med 11.30 in 13. uro. SKD HRAST prireja počitniški kamp za mlade od 11. do 17. leta starosti v koči Sv. Jožefa v Žabnicah od 19. do 23. av- gusta. Prijave do 11. avgusta po tel. 3474433151 (Klaudio). GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bosta do srede, 18. avgusta, zgodovinski arhiv in pokrajinska knjižnica odprti ob ponedeljkih, torkih in sredah med 9. in 13. uro. ZSKD VABI NEKDANJE UDELEŽENCE MEDNARODNE LIKOVNE KOLONIJE Vuzenica-Porabje-Koroška-Italija ob 40-letnici kolonije, naj se udeležijo jubilejnega praznovanja in srečanja, ki bodo 22. avgusta v Vuzenici ob 15. uri. Udeleženci bodo prejeli jubilejni almanah, katerega pokrovitelj je predsednik RS dr. Danilo Turk; informacije na ZSKD in na www.zskd.org. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSŠDI organizira za otroke od 6. do 13. leta starosti Nogometni kamp, ki bo potekal od 23. do 28. avgusta na nogometnem igrišču v Doberdobu. Vodili ga bodo specifični nogometni trenerji. Zadnji dan bomo poskrbeli za presenečenje. Vpisovanje in informacije na tel. št. 339-3853924 (Emanuela) ali e-mail: erimic65@tiscali.it. ODHOD UDELEŽENCEV POLETNIH USTVARJALNIH DELAVNIC ZSKD je v ponedeljek, 23. avgusta, zbirališče ob 7.45 v Trstu na Trgu Oberdan, odhod avtobusa ob 8. uri. V Gabrjah pa je zbirališče ob 8.40 na parkirišču restavracije pri Tomažu, odhod avtobusa ob 8.45. Delavnice se zaključijo v soboto, 28. avgusta, ob 11. uri z zaključno predstavo za starše. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ bo zaprt zaradi dopusta do 24. avgusta. GORIŠKO ZDRAVSTVENO PODJETJE obvešča, da bodo vse petke do 27. avgusta predhodno zapirali blagajne CUP v bolnišnicah v Gorici in Tržiču ob 16. uri. LETNIKI 1960 Z GORIŠKE organiziramo dne 9. oktobra celodnevni izlet. Informacije in prijave do ponedeljka, 30. avgusta, v večernih urah na tel. št. 3405182969 (Patrizia), 333-8852535 (Ali-da), 347-5453272 (Livio), 329-0703958 (Mirjam). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško sporoča, da bo društveni sedež na korzu Verdi 51/int. zaradi počitnic zaprt do 31. avgusta. MLADINSKI DOM v Gorici bo zaprt zaradi dopusta do 31. avgusta. Od 6. do 10. septembra dopoldne bo v domu potekala priprava petošolcev na vstop v srednjo šolo. Vpisi in informacije na tel. št. 3283155040 ali 0481-536455. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bodo do konca avgustu v popoldanskih urah anagrafski in davčni urad ter tajništvo zaprti. ZSKD razpisuje mednarodni natečaj poezije »Sledi-Tracce 2010«, namenjen vrednotenju regionalnih, manjšinskih in večinskih jezikov ter spodbujanju sodelovanja med raznimi regionalnimi skupnostmi za izkušene pesnike, kot tudi ljubitelje poezije vseh starosti (predvidene so 4 kategorije). Tema natečaja je prosta. Dela morajo dospeti do 31. avgusta. Razpis je na razpolago na spletni strani www.zskd.org ali v uradih ZSKD; informacije po tel. 040-635626. V KULTURNEM CENTRU LOJZE BRATUŽ v Gorici bo potekala lutkovna delavnica, namenjena vsem pedagogom in gledališkim ljubiteljem, ki jo bo vodila Breda Varl iz Maribora. Tečaj bo potekal v petek, 1. oktobra, v popoldanskih urah in v soboto, 2. oktobra, cel dan; prijave in informacije od 1. do 15. septembra po tel. 0481 531445 - 534549 (faks), na naslov info@kclbratuz.org ali na spletni strani www.kclbratuz.org pod kategorijo gledališče. ZSKD obvešča, da bodo do 10. septembra uradi odprti od 9. do 13. ure. 15 Prireditve MEDNARODNA OPERNA AKADEMIJA Križ pri Trstu in SKD Hrast vabita na operno komedijo »Il Campiello« pod vodstvom dirigenta Aleksandra Švaba, ki bo v občinskem parku v Doberdobu v ponedeljek, 9. avgusta, ob 21. uri. V primeru dežja se predstava prenese na torek, 10. avgusta, ob isti uri na istem kraju. 0 Mali oglasi PRODAM DVA LISTKA (lokacija parter, neoštevilčeno) za koncert skupine U2 v petek, 6. avgusta, v Turinu. Cena po dogovoru, tel. 347-9512055. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Claudio Tonchella iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 9.55, Bruna Spessot vd. Castellan s pokopališča v cerkev in na pokopališče v Gradišču. DANES V TRŽIČU: 10.50, Elso Buiat iz bolnišnice na pokopališče. DANES V TURJAKU: 10.30, Nerina Gava vd. Berardi (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ROMANSU: 14.30, Alberto Si-gur (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V KRMINU: 10.55, Bianca Benar-delli vd. Snidero iz bolnišnice v cerkvi Sv. Adalberta in na pokopališču. DANES V MARIANU: 9.30, Eligio Visintin v cerkvi in na pokopališču. /•-Primorski r dnevnik "tmedia OGLAŠEVALSKA AGENCIJA TMEDIA - GORICA, ul. Malta, 6 Sporoča, da bo od 1.8. do 31.8.2010 urad v Gorici zaprt. Osmrtnice, sožalja, čestitke, oglase v okvirčku in male oglase (proti plačilu) Naročila sprejemamo le po telefonu, faksu ali elektronski pošti, s sledečim urnikom: od ponedeljka do petka od 10.00 do 15.00 sobota od 10.00 do 13.00 /g- Bnzpiačna it. , §¿800.912.775 j Web: www.tmedia.it/primorski E-pošta: oglasi@tmedia.it Faks: 048132844 Naročila morajo imeti priložene naslednje podatke: ime, priimek, naslov, telefonsko številko plačnika, davčno številko naslovnika, na katerega bo izstavljen račun. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 5. avgusta 2010 15 GLOSA Ali bo sonce vzšlo na zahodu? Jože Pirjevec Jutri, 6. avgusta, bo minilo 65 let od eksplozije prve atomske bombe, uporabljene za vojaške namene. Zgodilo se je ob 8.16 zjutraj nad Hiroši-mo, pristaniškim mestom na jugu Japonske, ki do tedaj ni poznalo hujših letalskih napadov s strani ameriških oboroženih sil. Število mrtvih ni bilo nikoli natančno določeno, gotovo pa je, da krepko presega 350.000 ljudi. Od 70.000 do 80.000 jih je umrlo ob samem napadu, ostali pa zaradi posledic ran, opeklin in atomskega sevanja v naslednjih letih in desetletjih. O eksploziji bombe imamo pričevanje Pedra Arrupeja, ki je bil v tistem času misijonar na Japonskem in je postal pozneje general jezuitskega reda. »Bil sem v svoji sobi z nekim drugim duhovnikom, ko sva nenadoma videla slepečo luč, kot blisk magnezija. Komaj sem odprl vrata, sva slišala ogromno eksplozijo, podobno udaru viharja. Istočasno so vrata, okna in zidovi v kosih zgrmeli na naju. Povzpela sva se na hrib, da bi bolje videla. Od tam sva zagledala uničeno mesto: pred nama je bila zdesetkana Hirošima. Ker se je to zgodilo, ko so v vseh kuhinjah pripravljali prvi obed, so plameni v kontaktu z električnim tokom spremenil v teku dveh ur celo mesto v ogromen požar...« Poglavitno krivdo za Hirošimo in Nagasaki nosijo Japonci sami, v prvi vrsti njihova vojaška kasta s cesarjem na čelu, ki je sprožila v paci- fiškem prostoru strašno osvajalno vojno. Čeprav je bilo jasno - posebno po zlomu Hitlerjeve Nemčije - da je vojna izgubljena, so bili ti krvoločni fanatiki pripravljeni, da se borijo do konca, naj stane kar stane. Krivični se mi zdijo tisti zgodovinarji, ki obtožujejo Američane, v prvi vrsti predsednika H. S. Trumana, ker se je odločil, da uporabi atomsko orožje proti civilnemu prebivalstvu. Res je sicer, da haaška konvencija iz leta 1907 v 27. členu prepoveduje »napasti ali bombardirati katerokoli nezaščiteno mesto, vas, naselje ali zgradbe.« Toda, kakor je pravilno rekel John A.Siemens, drug katoliški duhovnik, ki je tudi prisostvoval atomski eksploziji v Hirošimi: »Razpravljali smo o etiki, kar zadeva uporabo bombe. Nekateri so jo primerjali s strupenimi plini in so bili nasprotni njeni uporabi proti civilnemu prebivalstvu. Drugi so bili mnenja, da v totalni vojni, kakršno je vodila Japonska , ni razlike med civilisti in vojaki in da je bomba prisilila Japonsko k predaji ter s tem preprečila totalno uničenje. Logično se mi zdi, da se tisti, ki podpira totalno vojno, v principu ne more pritoževati zaradi vojne proti civilistom.« Ker je jasno, da bi konvencio-nalna vojna terjala milijone žrtev (Japonci so se med drugim pripravljali, da pobijejo na sto tisoče vojnih ujetnikov), sem tudi sam mnenja, da je bi- la Hirošima potrebna. Moram pa reči, da me nekoliko vznemirja lahkotnost, s katero so jo Američani udejanjili. Predsednik Truman, je pozneje priznal, da je sprejel odločitev brez posebnih pomislekov, letalci, ki so bombardiranje izpeljali, pa so tudi šli v akcijo dokaj igrivo. Bombo so krstili »mali dečko«, letalo tipa B-29, pa je pilot Paul Tibbets imenoval po svoji materi »Enola Gay«. Očitno se ni zavedal, da bo zaradi tega prišla v zgodovino kot ženska z najbolj nesrečnim imenom. Šele, ko je videl atomski oblak, se je streznil in rekel: »Moj Bog, kaj smo storili!«. Te dni sem o atomski bombi razpravljal z znancem, ki se ukvarja z analizo mednarodnega položaja. Ker mora avgusta organizirati seminar, na katerem bodo razpravljali o najbolj kritični in potencialno nevarni situaciji trenutka, me je vprašal, katero bi jaz izbral. Odgovoril sem, da izraelsko-palestinsko vprašanje. Predvsem zaradi implikacij, ki jih lahko ima, če ga povežemo z odločitvijo Irana, da si zagotovi atomsko orožje. Strinjal se je in mi povedal, da je v šiitski varianti islama, ki ga izpovedujejo Iranci, grozeča prerokba: konec sveta bo nastopil v trenutku, ko bo sonce vstalo na zahodu. Če se bodo Izraelci odločili, da preprečijo Iranu nuklearno oborožitev tudi za ceno atomskega napada nanj, se bo prav to zgodilo. URAD VLADE RS ZA SLOVENCE NA TUJEM Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo zamejstva in izseljenstva Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu objavlja NAGRADNI NATEČAJ za diplomska, magistrska in doktorska dela na temi: A: Slovenci v zamejstvu B: Slovenci v izseljenstvu Namen natečaja je spodbujanje raziskovalne dejavnosti dodiplomskih in podiplomskih študentov na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja. Na nagradni natečaj se lahko prijavijo kandidatke in kandidati iz Republike Slovenije in tujine. Predmet nagradnega natečaja so diplomska, magistrska in doktorska dela, ki so jih zagovarjali na kateri koli univerzi v Sloveniji ali zunaj nje, ki obravnavajo tematike slovenskih skupnosti zunaj meja RS. Na natečaj Urada lahko kandidirajo tudi dela, ki kandidirajo na drugih podobnih natečajih. Upoštevana bodo dela, ki so jih zagovarjali v obdobju od 01.11.2009 do 31.10.2010. Nagrajena dobo tri dela za področje zamejstva in tri dela za področje izseljenstva; podeljeni bosta prvi nagradi za vsako od področij v višini 800 evrov ter po dve nagradi v višini 600 evrov. Na predlog strokovne komisije se Urad lahko odloči tudi o večjem številu nagrad v eni od kategorij, vendar skupno število nagrad ne sme presegati skupnega števila razpisanih nagrad ( 6) in fonda 4.000 evrov. Vsote so v neto zneskih.. Strokovna komisija bo ocenjevala diplomska, magistrska in doktorska dela z različnih področij na temo slovenskega izseljenstva, oziroma zamejstva. Pri tem bo upoštevala naslednje osnovne kriterije: izvirnost teme - pristopa, uporabnost v smislu ohranjanja slovenske identitete zunaj meja Republike Slovenije in povezanost z njo ter strokovnost, zahtevnost in interdisciplinarnost dela.Sodelovanje naloge na natečaju se šteje kot soglasje avtorja, da se prispelo delo obdrži v arhivu Urada. Kandidati naj na naslov Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ko-menskega 11, 1000 Ljubljana, s pripisom » ZA NAGRADNI NATEČAJ«, pošljejo ali dostavijo en vezan izvod svojega dela v trdih platnicah, potrdilo o uspešno opravljenem zagovoru diplomskega, magistrskega ali doktorskega dela z razvidnim datumom zagovora in kratek življenjepis z osebnimi podatki in kontaktnim ( tudi elektronskim) naslovom. Strokovna komisija bo dela sprejemala do vključno 1.12.2010, rezultati natečaja bodo predvidoma znani do sredine pomladi 2011. Svečana podelitev nagrad bo v začetku maja 2011. Dodatne informacije dobite na tel. 01 230 80 00 ( vsak delavnik med 9h in 15h). DUTOVLJE - Uvod v Praznik terana in pršuta SENOŽEČE - 11. Pastirske igre Jutri odprtje prenovljene Pestro tridnevno dogajanje Bunčetove domačije privabilo številne obiskovalce DUTOVLJE - Praznovanje sežanskega občinskega praznika 28. avgusta se pričenja že z osrednjo prireditvijo, Praznikom terana in pršuta, ki bo letos v v Du-tovljah potekal že 40. leto. Osrednja prireditev dutovskega praznika bo v nedeljo, 15. avgusta, ta pa se bo pričel že jutri, ko bodo ob 19.uri v Dutovljah slavnostno odprli prenovljeno Bunčetovo domačijo, kjer ima sedaj v spodnjih prostorih svoj sedež info točka sežanskega turističnega informacijskega centra, in postavitvijo trajne zbirke zlatega Pepinega kraškega vrta. Občina Sežana je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi na javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev za obnovo in razvoj vasi pri Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS prijavila projekt Urejanje vaških jeder. Cilj projekta je ureditev izgleda vasi ter ohranitev obstoječih značilnosti in dediščine naselij. V okviru tega projekta je sodelovala tudi Krajevna skupnost Dutovlje s projektom obnove Bunčetove domačije. Dela na Bunčetovi domačiji potekajo že štiri leta. V zadnjih letih so uredili vežo, izdelali fasado na dvoriščni strani, obnovili mejni zid vrta in uredili zgornje nadstropje, kjer bo sedaj sedež kra- jevne skupnosti, kjer bodo najrazličnejše prireditve za krajane, ki so doslej pogrešali svoje prostore. Sicer je bila Bun-četova domačija že sedaj prostor, kjer so bile v zadnjih letih številne kulturne in družabne prireditve, ki jih je organiziralo aktivno domače Turistično društvo Kras, ki ga vodi Branko Kjuder. Finančna vrednost investicije obnove Bunčetove domačije znaša 53.807 evrov. 36.363 evrov pa so namenili za ureditev Pepinega vrta, ki je na lanskoletni prestižni vrtnarski razstavi angleškega Kraljevsega hortikulturnega društva v Londonu prejel vsa možna odličja: zlato medaljo v kategoriji malih vrtov in posebno priznanje za najboljši mali vrt. Avtor Borut Benedejčič je ob pomoči svoje družice Tanje Godnič, sicer vodje mladinskega hotela v Pliskovici, pokazal, kako so na Krasu od nekdaj vrtnarili v skromnih pogojih kamnitega dvorišča in pri tem zelo varčno uporabljali kapnico iz domačega vodnjaka. Pepin kraški vrt bo v Dutovljah dobil stalno mesto. V soboto, 7. avgusta, pa se bo prav na Bunčetovi domačiji ob 20.30 uri pričel koncert Jazz, teran in pršut s skupino Ja-zoo. (O.K.) STARI SLOVENSKI PRIIMKI NA TRŽAŠKEM Gabrovec Gabrovec spada od leta 1754 deloma pod tedaj nastalo proseško, deloma pa pod zgoniško župnijo. Vsi starejši podatki pa so v Zgoniku, ki je bil tedaj vikariat štivanske župnije. Tako že v 17.stoletju najdemo nekatere priimke, ki so se ohranili več stoletij ali pa obstajajo še danes. Tako so tu, poleg drugih, ki kmalu izginejo, priimki Černjava (1635), Blažina (1640), Golant (1640), Kralj (1661), Paulina (1632), Racanovič (1641), Škerk (1647), Matulko (1653), Tomažič (1635), Fur-lan (1645) in Gropajec (1693, verjetno pa gre za vzdevek nekega Furlana). Med temi je večina še danes značilnih pri- imkov te vasi, zanimiv pa je izginuli Go-lant, ki je na začetku nekajkrat omenjen kot Golander ali Golandez, kar daje slutiti na neko povezavo s Holandsko. V resnici to niso najstarejši tu zabeleženi priimki, saj jih nekaj najdemo tudi v urbarjih iz 16.stoletja: tako, med drugimi, Mathasauic - verjetno Mat-jašič, Caletz/Kalc (oba 1524), Vidich in Vouch (1578) in Stoponitz (1523). V naslednjih stoletjih je še veliko takih, ki se ne ustalijo in jih zaradi prostorske stiske tu ne uspem omeniti vseh. Zanimiv pa je Regulino, kasneje Rioli-no, ki se semkaj preseli v 19.stoletju, ni pa zabeleženo od kod. Prisoten je bil že leta 1580 v Gradežu. Marko Oblak Veliko zanimanje obiskovalcev je veljalo tudi tradicionalnim igram, s katerim so se predstavile nastopajoče ekipe o. knez SENOŽEČE - Senožeče so bile konec tedna prizorišče tridnevne že tradicionalne prireditve Pastirske igre, ki so bile letos na sporedu že enajstič in so tudi tokrat v ta kraj privabile veliko število obiskovalcev. Uspešno jih je organiziralo domače Kulturno društvo Pepca Čehovin Tatjana, ki deluje že 36 let in je lani prejelo občinsko priznanje divaške občine. Ob etnološki, etnografski, kulturni in športni prireditvi ni manjkalo niti zabave. Osrednje dogajanje so bile prav gotovo sobotne pastirske igre, kjer se je šest ekip pomerilo v petih igrah. Tekmovalce in obiskovalce sta po uvodni Pastirski himni v izvedbi Andreja Co-lje pozdravila Valter Cerkvenik, predsednik KD Pepca Čehovin Tatjana, in divaški župan Matija Potokar. S prižigom olimpijskega ognja, ki ga je prižgal dolgoletni aktivni organizator Bruno Kocjan, ki ga je na prizorišče v »karjoli« pripeljal Robert Pek. Rdečo nit iger je tudi tokrat predstavljala vožnja s »karjolo«, ki je dobila ime po dolgoletnem voditelju Pastirskih iger in primorskem humoristu Andreju Jelačinu- Toniju Karjoli. Pri tej igri so morali tekmovalci premagati marsikatero oviro, prepeljati škaf vode in ga zamenjati za culo s senom. Zanimive in šaljive so bile tudi igre b'ndima, zbezlana lojtra, rabutanje češenj in iskanje krompiraja, ki je ekipi Oljke iz Nove vasi nad Dragonjo prinesla zmago. Druga je bila ekipa Kekcev iz Postojne pred lanskoletno ekipo Domorodcev iz Ubeljskega. V igrah so se pomerile še ekipe Vrlih Vemcev, Lipe iz Laž in domačih Čebelic. Na prireditveni prostor je ponosno s 3-letno kravo kraško sivko Ljubo, ki daje po 20 litrov mleka na dan in ki je izbrana za evropsko razstavo, ki bo 7. oktobra v Novem mestu, prikorakal Niko Meden z ekološke kmetije, ki je imela že drugo leto dan odprtih vrat. Igre so popestrili s prikazom varnega dela z lesom v gozdu, medtem ko je 84-letni Jakob Čandek iz Laz prikazal klepanje kose. Društvo lastnikov gozdov Vrhe Vremščica je pripravilo razstavo 20 vrst lesa in s sežanskim zavodom za gozdove so prikazali varno delo z lesom. Z zanimanjem so si obiskovalci ogledali striženje ovac mladega Andreja Škibina, strokovnega vodje centra BTF na Vremščici in lanskoletnega državnega prvaka v strojnem striženju ovac in drugega v državi v ročnem striženju ovc. Za kulinarično ponudbo so poskrbele članice aktiva žena, ki so v pokušino ponudile jedi, ki smo jih jedli v preteklosti, kot so mineštra iz kolerabe, supe, štraube, miške in ječmenova kava. Članice Razvojnega društva Bandjera iz Dolenje vasi pa so razveselile obiskovalce s sveže pečenim kruhom. Dobro je bila obiskana tudi razstava izdelkov ročnega in strojnega vezenja 80-letne domačinke Pavle Tašič, katere odprtje so popestrili s kulturnim programom in odprtjem razstave likovnih izdelkov učencev domače šole, razstavo peciva, ročnih del iz lesa Janka Mazla in ilustracij Damijana Stepančiča. Stanko Rupnik je prikazal čebelarstvo, Zdravko Čuk pa je tudi tokrat razveseljeval z bogato etnografsko zbirko. Sicer pa so Pastirske igre letos ponudile še ogled filma sežanskega avtorja Jadrana Sterleta »Pastirske hiške na Krasu«, za ples pa sta poskrbela ansambla Plima in Ku adn. Olga Knez 1 6 Četrtek, 5. avgusta 2010 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu NOGOMET - V taboru Triestine zadovoljni po vključitvi v B-ligo Predsednik Stefano Fantinel: »Kot da bi osvojili prvenstvo« »Ni bilo tako avtomatično, kot so bili nekateri prepričani« - Danes koledar RIM - Predsednik Stefano Fantinel in številni navijači Triestine so si včeraj pozno popoldne lahko oddahnili. Ekipa tržaškega nogometnega kluba bo tudi v prihodnji sezoni igrala v B-ligi. Potem, ko je v torek lacijsko deželno upravno sodišče zavrnilo priziv Ancone, je državna nogometna zveza včeraj pozno popoldne tudi uradno vključila tržaški klub med drugoligaše. Vse skupaj pa ni bilo tako logično, kot bi sprva kazalo, saj se je za repasaž v B-ligo potegovala tudi Verona. Kot pa je poudaril predsednik zveze Lega Pro Mario Macalli, je imela Triestina le določeno prednost pred Verono, za katero pa so se potegovali vsi lokalni politični veljaki. Predsednik tržaškega kluba se je namreč tega pritiska bal, čeprav je bil prepričan, da bo prevladala zdrava pamet. In tako je tudi bilo. »Nekateri mi še danes (včeraj) niso verjeli in so bili prepričani, da nam B-liga ne more uiti. Verona pa se je borila do konca in lahko vam zagotovim, da repasaž ni bil tako av- Na tržaškem Roccu bomo lahko tudi v novi sezoni gledali tekme B-lige. Na posnetku zgoraj predsednik Triestine Stefano Fantinel kroma tomatičen, kot je kazalo,« nam je po telefonu dejal zadovoljni predsednik Fantinel. »Vse se je končalo lepo. Vesel sem, kot da bi zmagali prvenstvo na igrišču,« je še dodal Fantinel, čigar so zdaj vse skrbi usmerjene v začetek prvenstva, ki se bo začelo 22. avgusta. »Potrudili se bomo in prepričan sem, da bomo 22. avgusta dobro pripravljeni za začetek sezone.« Koledar B-lige za sezono 201011 bodo sestavili danes. Igranje v prvenstvu 1. divizije bi bilo za tržaški klub prava blamaža, saj so prihodki veliko manjši. Triestina medtem nadaljuje s pripravami v Ravascletu. V prvenstvo 1. divizije so vključili: Barletto, Bassano, Gelo, Nocerino, Paganese, Pavio, Piso in Siracuso. V 2. divizijo pa: Avellino, Bellario, Cam-pobasso, Carpi, Carrarese, Casale, Entello, La-mezio, LAquilo, Latino, Matero, Pomezio, Pro Belvedere Vercelli, Renate, Sanremese in Trapani. Prijateljska tekma: Udinese - Montebelluna 7:0. NOGOMET - Proti Avstraliji V Kekovem izboru eno novo ime LJUBLJANA - Slovenska nogometna reprezentanca bo v nedeljo začela priprave za prijateljsko tekmo z Avstralijo, ki bo 11. avgusta predvidoma v Stoži-cah, selektor Matjaž Kek pa bo zadnji test pred začetkom kvalifikacij pričel z 21 imeni. Edini novinec na seznamu je nekdanji nogometaš Interblocka in zdajšnji Maribora, Josip Iličič.Tekma z Avstralijo tudi uradno naznanja začetek novega cikla, kjer se bo slovenska reprezentanca borila za nastop na evropskem prvenstvu leta 2012. Kekovi izbranci bodo imeli v skupini z Italijo, Srbijo, Severno Irsko, Estonijo in Ferskimi otoki vse prej kot lahko delo. »Tekma proti 20. reprezentanci s Fifine lestvice je zadnja preizkušnja pred začetkom novega kvalifikacijskega ciklusa za Euro 2012. Ne glede na težave posameznih igralcev je v tem trenutku najpomembneje, da preverimo, v kakšnem stanju so posamezniki,« je pred tekmo z Avstralci povedal Kek. Jedro reprezentance ostaja bolj ali manj nespremenjeno, pred zborom pa so na Kekovo odločitev, koga vpoklicati, do določene mere vplivale poškodbe. »Nekaj igralcev, ki so bili na svetovnem prvenstvu, manjka zaradi poškodb, medtem ko si nekateri še urejajo klubski status. Jedro reprezentance je znano, edini novinec pa je, v dogovoru s selektorjem mlade reprezentance, Josip Iličič,« je sklenil Kek. Seznam igralcev za prijateljsko tekmo z Avstralijo: - vratarji: Samir Handanovic (Udinese), Aleksander Šeliga (Sparta Rotterdam), Jasmin Handanovic (Em-poli); - obramba: Mišo Brečko (FC Köln), Marko Šu-ler (Gent), Matej Mavrič (KSV Superfund), Boštjan Cesar, Bojan Jokič (oba Chievo, ITA), Branko Ilič (FC Moskva); - vezisti: Dalibor Stevanovic (Vitesse), Dare Vršič (FC Timisoara), Valter Birsa (Auxerre), Andraž Kirm (Wisla), Josip Iličič (Maribor), Robert Koren, Aleksander Radosavljevic; - napadalci: Milivoje Novakovic (FC Köln), Tim Matavž (Gröningen), Zlatan Ljubijan-kic (Gent), Zlatko Dedic (Bochum), Miran Burgič (FC Wacker Innsbruck). Reprezentančni zbor bo v nedeljo, 8. avgusta, na Brdu pri Kranju. (STA) KOLESARSTVO Grega Bole uspešen na Poljskem KATOVICE - Slovenski kolesar Grega Bole je v četrti etapi kolesarske dirke pro toura po Poljski zasedel drugo mesto, v sprintu večje skupine je zaostal le za moštvenim kolegom pri ekipi Lampre Mircom Lorenzettom. Bole je za Italijanom drugi tudi v skupnem seštevku. JARNI IN ISTRA - Nekdanji hrvaški nogometni reprezentant Robert Jar-ni je novi trener hrvaškega prvoligaške-ga kluba Istra 1961. 41-letni Jarni, ki je nekoč igral za Hajduk, Juventus in madridski Real, je za moštvo iz Pulja podpisal enoletno pogodbo. Dosedanji trener Ante Miše je odšel po porazu s Hajdukom (1:6) in Zagrebom (0:2). LIBERTADORES - Mehiški klub Guadalajara Chivas je prvi finalist nogometnega pokala libertadores, južnoameriške različice evropske lige prvakov. Nogometaši Chivasa so z 2:0 premagali klub Universidad de Chile. Chivas se bo v finalu pomeril ali z Internacionalom ali s Sao Paulom. Brazilska kluba se bosta na povratni tekmi polfinala pomerila naslednji teden; Internacional vodi z 1:0. ŠELE OKTOBRA - Argentinska nogometna zveza bo sporočila ime novega reprezentančnega selektorja šele oktobra. LE DVA - Košarkarje Uniona Olim-pije je zapustil še 26-letni bosanski košarkar Edin Bavčic. Ljubljanski evroligaš ima trenutno le dva igralca - Saša Ož-bolta in Vlada Ilievskega. Na upravnem odboru so največ časa namenili imenovanju članske ekipe, kar nakazuje, da je na izhodnih vratih tudi dosedanji trener Jure Zdovc. POŠKODOVAN - Črnogorski nogometni reprezentant in igralec Fioren-tine Stevan Jovetic si je na treningu težje poškodoval koleno, tako da bo moral na operacijo. Po prvih zdravniških poročilih bo z nogometnih igrišč odsoten najmanj pol leta, kar pomeni hud udarec tako za Fiorentino kot za črnogorsko reprezentanco. NBA - Košarkarska liga NBA se bo v sezoni 2010/11 začela 26. oktobra z der-bijem med podprvaki moštvom Boston Celtics in ekipo Miami Heat, ki prav tako velja za enega od favoritov prvenstva. V drugi tekmi uvodnega večera bodo branilci naslova Jezerniki iz Los Angelesa igrali s Houstonom. PLAVANJE - Evropsko prvenstvo v Budimpešti Na Madžarsko po novo medaljo Med kandidati za osvojitev medalje so Anja Klinar, Peter Mankoč ter vsi trije plavalci prsnega sloga Emil Tahirovič, Matjaž Markič in Damir Dugonjič VČERAJ - EP, daljinsko plavanje na 10 km Valerio Cleri evropski podprvak LJUBLJANA/BUDIMPEŠTA -V Budimpešti se je včeraj s tekmovanji v sinhronem in daljinskem plavanju, to poteka na Blatnem jezeru, slovenske barve pa tam branijo Nika Kozamernik, Teja Zupan in Rok Ke-rin, začelo plavalno EP. Tekmovalci v bazenskem plavanju so svoje načrte razkrili včeraj v Ljubljani. Selektor Roni Pikec ne skriva, da si želi iz Madžarske vsaj eno kolajno. Slovenske barve bodo na EP v bazenskem delu tekmovanja zastopali Damir Dugonjič, Špela Bohinc, Tjaša Oder, Tanja Šmid (vsi Fužinar Ravne), Peter Mankoč (Ilirija Ljubljana), Matjaž Markič (Koper), Grega Plevelj (Ljubljana), Emil Tahirovič, Urša Bežan, Anja Čarman (vsi Triglav Kranj), Robert Žbogar, Nina Cesar, Sara Isa-kovic, Anja Klinar, Teja Zupan (vsi Gorenjska banka Radovljica) in Nina Sovinek (Olimpija Ljubljana). Po mnenju slovenskega selektorja Ronija Pikca so med kandidati za osvojitev medalje, ta bi bila že 22. s tovrstnih tekmovanj, Anja Klinar, Peter Mankoč ter vsi trije plavalci prsnega sloga Emil Tahirovič, Matjaž Markič in Damir Dugonjič. »Vesel pa bom, če bomo osvojili tudi samo eno medaljo, ali če ji bo- Koprčan Matjaž Markič ansa mo zelo blizu in ohranili stik z vrhom, a možnosti za odličje je kar nekaj. Nazadnje pred dvema letoma smo se iz Eindhovna vrnili z dvema. Natančneje z medaljo Petra Mankoča in Sare Isakovic, a je na Saro v tem trenutku težko računati, saj ni v formi za kolajne. Obenem smo se v Budimpešti že izkazali, saj je pred štirimi leti medaljo tukaj osvojil Matjaž Markič,« je bil pred odhodom na prizorišče EP v letu 2006 optimističen Pikec. Medalje so seveda le vrh pričakovanj vsake izbrane vrste. Na prven- stvu 2008 v Eindhovnu, ki ga je z zlato medaljo, prvo slovensko po Borutu Petriču in 21 letih, zaznamovala Sara Isakovic, so slovenski plavalci dosegli še pet uvrstitev v finale (Isako-vic 2x, Markič, Klinar, Zupan) ter dodatnih 11 uvrstitev v polfinale, skupaj pa torej kar 18 uvrstitev med najboljših 16, s čimer so vidno opozorili nase v močni evropski konkurenci. Tudi letos cilji niso nič manjši. Ob že omenjeni peterici je v reprezentanci še vrsta tekmovalcev, ki se bo odkrito potegovala za preboj med najboljšo osmerico, tudi nekateri mlajši kot denimo dvakratna mladinska evropska prvakinja Odrova ali pa njena klubska kolegica Tanja Šmid, za nekatere pa bo po mnenju Ronija Pikca izziv boj za uvrstitev med najboljših 16. »Ob kakšni medalji računam še na kakšnih šest ali sedem finalnih nastopov, pa na čim več uvrstitev med najboljših 16, za mlade plavalce pa bodo zelo dobre tudi vse uvrstitve blizu polfinalu, tja do 20., 22. mesta in seveda dosežki okrog svojih osebnih rekordov. Skupaj na Madžarsko potuje 16 plavalcev in škoda, ker z nami ni tudi poškodovanega Jerneja Godca,« še pravi slovenski selektor, ki bo reprezentanco prvič popeljal na tovrstno tekmovanje. Potem, ko je pred dvema tednoma v Kanadi osvojil naslov svetovnega prvaka, je 29-letni Italijan Valerio Cleri (na posnetku ANSA) včeraj na Blatnem jezeru postal evropski podprvak v daljinskem plavanju na 10 kilometrov. Zmagal je nemški plavalec Thomas Lurz (1.54:22,5), ki je bil na SP v Kanadi 6. Cleri pa je bil za dve sekundi počasnejši (1.54:24,8). Tretji je bil Rus Ev-genij Dratsev. »Azzurra« Nicola Bol-zonello je bil 6., Luca Ferretti pa 15. V ženski konkurenci je na razdalji 5 kilometrov slavila zmago Rusinja Ekateri-na Seliverstova (1.02:34,7). Preostali dve mesti na zmagovalnem odru sta zasedli Grkinji. Druga je bila Kalliopa Araou-zoa (1.02:37,3), tretja pa Marianna Lymperta (1.02:20,8). Italijanka Alice Franco se je uvrstila na šesto mesto, Rachele Bruni je bila 9., medtem ko je Giorgia Consiglio odstopila. Danes se bodo moški pomerili na razdalji 5 km, ženske pa na daljši razdalji 10 km. Včeraj so z nastopi začele tudi tekmovalke v sinhronem plavanju. / SVET Četrtek, 5. avgusta 2010 17 1 NAMIZNI TENIS - Koledarji državnih lig Zgoniški Kras za uvod proti »stari znanki« Državna namiznoteniška federacija je objavila koledarje državnih lig za sezono 2010-11. Športni krožek Kras iz Zgonika bo v ženski konkurenci imel ekipo v najvišji A1-ligi in v A2-ligi, ki je razdeljena na tri skupine. Krasovke bodo igrale v skupini A. Prvenstvo A-lige se bo začelo v soboto 2. oktobra, dan kasneje pa bodo za igralno mizo stopile še A2-ligašice. V najvišji državni ligi bodo krasovke v prvem krogu gostovale pri ekipi Regaldi iz Novare, pri kateri bo letos igrala tudi tržaška Slovenka Ana Bržan, ki že trenira v Genovi. Proti milanskemu Sandonatese-ju, pri katerem igra slovenska igralka Lisa Ridolfi, pa bo Kras igral v tretjem krogu, prav tako najprej v gosteh. Prvo tekmo na domačem igrišču bodo predstavnice zgoniškega kluba igrale 30. oktobra, ko bo prišla v goste Siena. Prvi del prvenstva, v katerem nastopa 8 ekip (poleg Krasa, Novare, Siene in Sandonateseja še Ste- Krasovka Martina Milič bo letos znova igrala v najvišji državni A1-ligi kroma rilgarda, Respa Inottica Regione Puglia, Norbello in Zeus), se bo končal 17. decembra. Drugi del se bo nato začel 4. februarja in končal 9. aprila. V drugoligaškem prvenstvu A2-li-ge bo Kras v 1. krogu gostil klub Cervino iz Genove. V skupini A je šest ekip. Poleg Krasa in Genove so še Eppan, Alto Se-bino A, Rangers iz Vidma in Tramin. Prvi del prvenstva se bo zaključil že 20. novembra. Prvenstvo se bo nato nadaljevalo 29. januarja, konec rednega dela bo 20. marca. Kras bo nastopal tudi v ženski B-ligi. Prvenstvo se bo začelo prav tako 3. oktobra, ko bodo krasovke gostovale v Vi-cenzi. Ostali nasprotniki Krasa so Trevi-so, Sarmeola, Tramin A in Tramin B. V moški C1-ligi bo Kras igral v skupini B. V prvem krogu (2. oktobra) bodo krasovci gostili videmski Rangers. Drugi nasprotniki so CUS Videm Carrozzeria moderna, Camposampiero, San Marco, Este, CUS Videm Suite Inn in Sarmeola. JADRANJE - 3. in 4. septembra Pri Sireni že na delu za regato Trst - Brioni - Trst Po petih letih bo v severnem Jadranu ponovno zaživela regata Trst -Brioni - Trst, ki jo je barkovljanski pomorski klub Sirena prvič priredil leta 1984. Start regate bo 3. septembra, organizatorji pa predvidevajo, da bodo jadrnice 140 miljsko razdaljo preplule v približno 30 urah. Na prvih 14. izvedbah so morali jadralci prijadrati do hrvaškega otoka, na Verudi pa je potekalo nagrajevanje in družabnost, od leta 2000 pa so se organizatorji odločili za daljšo varianto: udeleženci so morali jadrati nepretrgoma od Trsta do Brionov in nazaj. S tem je Sirenina regata postala ena najdaljših in najbolj zahtevnih v naši coni. Daljšo varianto so nato prirejali do leta 2005, ko se je pred Barkovljami še zadnjič začela dvodnevna regata. Zaradi premajhnega števila udeležencev so se nato pri barkovljanskem klubu odločili, da bodo regato ukinili. Po petih letih premora pa so pri Sireni ponovno na delu. Letošnja bo 20. regata: »Lani je član Berti Bruss predlagal, odbor pa je idejo z navdušenjem sprejel. Sirena že dolgo ni organizirala regat za večje jadrnice, pa čeprav veliko članov tekmuje na kajutnih jadrnicah,« je pojasnil Andrej Gregori, eden izmed organizatorjev. Regata je letos vključena v Trofejo 1000 milj (Mille miglia), ki ima štiri preizkušnje. Ob regati Trst -Brioni - Trst so še regate Duecento, Cinquecento in Nočno regato (Veliki trg-Rovinj- Veliki trg). Tekmovanja se bodo lahko udeležile posadke v kategoriji Open in IRC. Vsi udeleženci bodo imeli zagotovljen privez v Marini Porto S. Rocco po ugodnih cenah, še ugodnejšo pa tisti, ki bodo v Tržaškem zalivu pričakali Bar-colano. Med »zgodovinskimi« jadrnicami bo prisoten Fanatik, petkratni zmagovalec Bacolane, po vsej verjetnosti pa bo nastopil tudi Veliki vihar-nik. Novost predstavlja možnost tekmovanja z dvočlansko posadko, kot na ostalih preizkušnjah trofeje »1000 milj«. Berti Bruss kroma NOGOMET Kras v ponedeljek proti Ankaranu Pri Krasu, ki je priprave na novo sezono začel v ponedeljek, so že določili datum prve prijateljske tekme. Rdeče-beli bodo v ponedeljek, ob 19. uri, v Repnu gostili ekipo Ankaran-Hrvatini (3. SNL). V ponedeljek bodo s treningi začeli tudi pri kriški Vesni in pri treben-skem Primorcu. Vesnini igralci, ki bodo igrali v promocijski ligi, se bodo ob 19. uri zbrali na igrišču v Križu. Ob enaki uri pa bodo prvi trening opravili tudi nogometaši Primorca (1. AL). TENIS - Pri Sieni Turnir ITF: Cigui out, Kolar naprej Na mednarodnem turnirju ITF v kraju Monteroni DArbia pri Sieni z nagradnim skladom 25.000 dolarjev je gajevka Paola Cigui nastopila v glavnem turnirju (po povabilu -wild card). V prvem krogu se je pomerila s tretjo nosilko, Italijanko Julio Mayr, in izgubila z 1:6 in 3:6. V drugi krog pa se je uvrstila Slovenka Nastja Kolar (wild card), ki je letos igrala pri Gaji v A2-ligi. V prvem krogu je premagala Italijanko Federico Di Sarra s 6:3, 6:4, v drugem pa jo čaka Italijanka Elisa Balsamo (št. 625), ki se je v glavni turnir uvrstila po uspešnih kvalifikacijah. Ü] Obvestila Prijave so možne do 2. septembra ob 18.00. Organizatorji pričakujejo približno 50 posadk. Med udeleženci bosta skušala Berti Bruss in Walter Gruden obdržati prvo mesto na skupni lestvici dvočlanskih posadk: na Cinquecento sta bila prva, na Duecento pa druga. (V.S.) FC PRIMORJE sestavlja ekipi cicibanov in mlajših cicibanov. Zbirališče v soboto, 7. avgusta. Za podrobnejše informacije pokličite Roberta Zuppina na tel. št. 329-6022707. NK KRAS vabi vse mlade ljubitelje nogometa, letnike od 1994 do 1999 (naraščajniki, najmlajši in začetniki), ki bi se radi nam pridružili, da čimprej pokličejo na telefonsko številko 3489246311. NK Kras obenem vabi letnike 200001-02-03-04 (cicibani in mali cicibani) naj pokličejo na telefonski številki 3280350533 ali na 3289518440. Na voljo bodo vse informacije pred uradnim začetkom sezone. ZSŠDI obvešča, da delujeta urada v Trstu in Gorici s poletnim urnikom (8.00 - 14.00). ŠZ BOR bo priredilo na Stadionu 1. Maja, poletni športni teden. Potekal bo od 23. do 27. avgusta. Posebna pozornost bo namenjena športnim disciplinam, ki jih društva redno gojijo. To so odbojka, ritmika in košarka. Seveda bo čas za spoznavanje tudi drugih športnih panog in nekaj časa bo odmerjeno zabavi in počitku. Pobuda je namenjena otrokom od 6. do 13. leta starosti. Kontakti, informacije in vpisovanje na: 338-3764446 ali pa mailu: sport.bor@gmail.com. AŠZ MLADOST v sodelovanju z ZSSDI organizira »Nogometni kamp« od 23. do 28.avgusta na nogometnem igrišču Doberdoba, za otroke od 6. do 13. leta starosti. Vodili bodo specifični trenerji za nogometaše in za vratarje. Zadnji dan Vas čaka presenečenje. Informacije in vpis na tel. št. 339-3853924 (Emanuela) ali na erimic65@tiscali.it. AŠD CHEERDANCE MILLENIUM v sodelovanju z ZSSDI organizira Poletni intenzivni plesni teden od 23. do 27. avgusta in/ali od 30. avgusta do 3. septembra v telovadnici OS Bevk na Opčinah, za otroke od 4. do 12. leta starosti. Navijaške, gimnastične in plesne delavnice, ročna dela ter veliko zabave! Informacije in vpis na tel. št. 349-7597763 Nastja, 335-6278496 Nikol ali na info@cheerdancemillenium.com. PLANINSKI SVET Tura na Kobesnock Za zadnjo nedeljo v juliju so si planinci SPDT izbrali pohod na Koroško. Preko Trbiža in Ziljske doline so z avtomobili krenili do Bleiberg Kreutha kjer se je skupina razdelila; en del je ostal v dolini in se sprehodil ob vznožju gore, kjer so še danes vidni ostanki rovov rudnika, kjer so tisočletje in več kopali svinčeno rudo. Druga skupina pa se je podala na goro. Ko-besnock leži nedaleč od bolj znanega Do-brača in je zaradi tega postavljen v njegovo senco. Razen domačinov se le redki planinci nanj podajo. To pa je zgrešeno, saj nam pohod na ta vrh daje obilo užitka z prekrasnimi razgledi bodisi na prelepo Ziljsko dolino kot tudi na Dravsko. To so ugotovili planinci SPDT-ja, ko so po južni strmini hodili proti vrhu.Prvi del poti se vzpenja mimo enega izmed vhodov v rudnik in je dokaj strm, vendar je pot zasenčena in prijetna. Tu pa tam so jo načeli mali usadi, ki pa ne ustvarijo planincem večjih preglavic. V veselem vzdušju so planinci dospeli do prelaza, od koder se pot vije mimo velikih mravljišč proti grebenu. Med potjo opazimo veliko gorskega cvetja, posebno rododendrone, ki raste v senci ogromnih smrek in macesnov. Mimo okna so planinci po treh urah dospeli do vrha. Tu pa je pravi raj, saj pogled sega preko Ziljske dolino od Karnijskih Alp do Julijcev in Karavank vse do Pece in še dlje, Montaž, Viš, Mangart, Triglav in še drugi veljaki se zijajo proti nebu in nas opominjajo na njihovo veličastnost. Nad Dravsko dolino pa proti severu nas Ture opozarjajo na njihovo le poto. Res vznemirljivo. Prijeten postanek na vrhu je presenetilo tudi srečanje z domačinom, koroškim Slovencem Po uživanju ob daljšem postanku so se planinci spu- stili po krožni poti v dolino. Tu so se dobili z ostalimi in si šli ogledat muzej Terra Mystica, ki je nastal ob kompleksu zapuščenih rudnikov svinca in cinka. Tu je postavljen spomenik rudarjem v treh jezikih, nemškem, slovenskem in italijanskem s simboli teh narodov. Ob koncu bi se še zahvalili našima vodičema in jima obljubili, da se bomo še rade volje vrnili v ta prelepo koroško zibelko. Coglians (2780m) To nedeljo se bo SPDT podalo na najvišji vrh naše dežele, goro Coglians, ki leži na meji z Avstrijo zahodno od Passo Monte Croce Carnico. Odhod bo ob 6.00 z Opčin, izpred hotela Daneu. Za morebitne planince z zahodnega Krasa bo odhod ob 6.15 v Sesljanu. Vzpon bomo začeli pri koči Tolazzi nad Collino, od koder nas bo steza 143 pripeljala v dveh urah do koče Marinelli. Po krajšem postanku bo sledil vzpon (še približno dve uri in pol)po normalni poti na Coglians. Po-vratek po isti poti nazaj. Pot v glavnem ni zahtevna, razen dela pod vrhom, vendar je naporna, zato jo priporočamo le izkušenim planincem z visokogorsko opremo. Na razpolago bo društveni kombi. Prijave sprejema Peter (349-5187351). Tridnevni izlet na Triglav SPDT organizira v sodelovanju s pobratenim PD Integral vsakoletni izlet na Triglav, od 20. do 22. avgusta.Tudi letos so Integralovi vodniki izbrali več različnih vzponov na najvišjo slovensko goro. Prvi izlet predvideva vzpon z Rudnega polja, mimo Vodnikovega doma na Kredarico, potem na Triglav in mimo Doliča čez Hri-barice po dolini Sedmerih jezer na Pla- nino pri Jezeru. Drugi izlet nas bo popeljal iz Doline Vrat, čez Prag na Kredarico, nadaljevali bomo čez Triglav, mimo Doliča na Hribarice in pod Zelnaricami na Planino pri Jezeru. Tretji in najzahtevnejši pa predvideva vzpon iz Vrat čez Luknjo po Plemenicah (Bambregova smer) na Triglav in do Doma na Planiki. Potem pa mimo Vodnikove koče na Planino pri Jezeru. Zadnji in tudi najlažji izlet pa nas bo popeljal od Slapa Savice, na Komno in mimo Koče pod Bogatinom do koče pri Sedmerih jezerih. Pot bomo nadaljevali čez Štapce in ob Planinah Ovčarija in Dedno Polje do Planine pri Jezeru. Podroben opis posameznih izletov boste lahko prebrali v prihodnji rubriki Planinski svet. Ker so mesta za posamezne izlete omejena pohitite z vpisom. Pokličite na tel. štev. 040-220155 (Livio). Večdnevni izlet SPDT v Črno goro SPDT obvešča člane, ki so se vpisali na izlet po Črni gori, da morajo, plačati predujem v višini 100 € in izročiti fotokopijo veljavnega potnega lista (za potovanje v Črno goro je obvezen), če tega niso storili pri vpisu samem. Te formalnosti lahko opravite v sledečih datumih: v torek, 10. avgusta, od 10.00 do 12.00 ure na sedežu društva v Ul. Sv. Franciška 20; v sredo, 11. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu; v torek, 17. avgusta, od 19.00 do 21.00 ure v društvenih prostorih v Boljuncu. Tisti, ki ne bodo poravnali predujma in prinesli kopijo potnega lista do torka, 17. avgusta, bodo izpadli iz seznama in bo dana prednost ostalim, ki so na ča- kalnem seznamu. Velja spomniti tudi, da mora vsak udeleženec izleta imeti društveno izkaznico s poravnano letno članarino. Zamudniki bodo lahko tudi poravnali članarino v zgoraj navedenih datumih. Odprtje Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani Po dolgotrajnih prizadevanjih za uresničitev Slovenskega planinskega muzeja, je bil ta cilj tudi dosežen. V soboto, 7. t.m. ob 11. uri bo v Mojstrani slovesnost ob odprtju ustanove, kjer je prikazana več-stoletna zgodovina planinstva in povezanost slovenskega človeka z gorsko naravo. Objekt stoji na Triglavski cesti št. 49 (cesta, ki pelje v dolino Vrat). Slovesnost ob odprtju bo, kakor napovedujejo pri Planinski zvezi Slovenije, pred vhodom v muzej, kjer se bo odvijal kulturni spored in kjer bodo spregovorili predstavniki države in predstavniki projektnih partnerjev. V popoldanskem času si bodo predstavniki društev (pričakujejo več tisoč obiskovalcev) lahko ogledali muzej ter uživali na prijetni planinski družabnosti. PZS obvešča, da bo v bližini prireditvenega prostora dovolj parkirnih mest, tako za osebna vozila, kakor za avtobuse. Parkirni prostori so od kraja prireditve v glavnem oddaljeni od 15 do 20 minut hoje. Poleg finančnih težav je ustanavljanje SPM zavirala tudi dolgo prisotna dilema, kje naj se tako pomembna ustanova zgradi. V določenih krogih so se namreč potegovali, da bi SPM odprli v Ljubljani. Zmagala je druga opcija. V Slovenskem planinskem muzeju so predstavljena tudi planinska društva, ki so bila ustanovljena ali še delujejo izven Slovenije. V soboto in v nedeljo na Watzmann SPDG je v letni program zahtevnejših planinskih izletov uvrstilo vzpon na Watzmann, nekaj nad2600metrov visoki vrh na Bavarskem, v bližini meje z Avstrijo. V dogovoru s PD Kanal in PD Ajdovščina. ki sta prav tako v program letošnjega poletja uvrstila vzpon na goro, ki je bila tako ljubka goriškemu rojaku Valentinu Staniču, pred več kakor 200 leti, so se za skupni izlet odločili tudi v Gorici. Iz tega društva se je prijavilo dober ducat planincev. Naj povemo, da bo avtobus odpeljal z avtobusne postaje v Novi Gorici, v petek, nekaj po 24. uri. Vrnili pa se bodo v nedeljo zvečer. Prvi dan (soboto) bodo udeleženci preživeli kar planinsko - delovno, saj se bodo iz doline povzpeli do planinskega zavetišča (Watzmannshaus, kjer stoji tudi spomenik V. Staniču) in nato na vrh ter sestopili do koče, kjer bodo prenočili. Vne-deljo se bodo od koče spustili do jezera Koenigsee in nekaj ur preživeli »turistično« na vožnji z ladjico po izredno lepem jezeru. Glede prostih mest, tel. 0481882079 - Vlado, danes ob uri kosila ali zvečer. Četrtek, 5. avgusta 2010 POTOPIS / Bojan Brezigar Srilanka, kaplja v ocean Prva država, kjer je bila ženska predsednica vlade, a ženske so še vedno zapostavljene Eno izmed redkih imen, ki so mi iz otroških let ostale v spominu, je gospa Sirimavo Bandaranaike. Neštetokrat sem ga slišal po radiu v času ene izmed številnih političnih kriz, ki so pretresale takratni Ceylon, to je v času, preden so otok poimenovali Šrilanka. Takrat, to je bilo v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja, mi to ime ni pomenilo veliko. Bilo je pač eno tistih imen, ki sem jih slišal po radijskih poročilih. Ko sem kasneje prebiral zgodovino Šrilanke, sem o njej izvedel veliko zanimivega. Bila je žena prvega predsednika Ceylona po razglasitvi neodvisnosti, Solomona Bandarana-ikeja, ki so ga leta 1960 ubili v atentatu. Za njim je prevzela vodstvo stranke, ki se je razglašala za liberalno, medtem ko je Sirimavo sebe označevala za socialistko. Dejansko je bila njena politika bliže komunizmu, saj je podrža-vila ključne sektorje gospodarstva, vključno z bankami in zavarovalnicami. Podržavila je tudi šole, ki so bile last katoliške cerkve. Sirimavo Banda-ranaike je tudi sprožila iskro, ki je privedla do večdesetletne državljanske vojne Tamilov: ukinila je angleščino kot uradni jezik v državi in določila, da bo uradni jezik sinhalščina, to je jezik, ki ga govori budistična večina na otoku. Z zakonom je tudi Tamilom prepovedala dostop do javnih služb. Ta-mili, ki so po veri hindujci, vsega tega niso sprejeli. Sicer pa je ta predsednica, ki se seveda ni izognila nepotizmu, navadi, ki je v državi še vedno v veljavi, saj jo je na mestu predsednika vlade nasledil njen sin, ko je bila sama izvoljena za predsednico republike, njena hči pa je bila predsednica parlamenta, premostila marsikatero težavo, čeprav sta ji morali celo priskočiti na pomoč pakistanska in indijska vojska. Na oblasti je ostala do, leta 1970, država pa je postajala čedalje bolj totalitarna, bila je bolj priljubljena v tujini (tudi kot gostiteljica vrha gibanja neuvrščenih leta 1976) kot doma, z odložitvijo volitev si je podaljšala mandat za dve leti, kar pa ji ni koristilo. Leta 1977 je bi- la poražena na volitvah in nato izključena iz parlamenta; odvzeli so ji tudi državljanske pravice. Šele sredi devetdesetih let se je vrnila v politiko, vendar brez velike oblasti. Umrla je leta 2000. V času velike napetosti je neki častnik o njej dejal, da je »edini moški v kabinetu«. Dejansko pa je bila Siri-mavo Bandaranaike prva ženska na svetu, ki je postala predsednica vlade. Po tem je ostala zapisana v zgodovini. No, tu se seveda postavlja vprašanje vloge ženske v šrilanski družbi. Dejstvo, da je Šrilanka država, ki je prva izvolila žensko za predsednico vlade, bi lahko dalo misliti, da gre za odraz demokracije, odprtosti, napredka, kot to besedo pojmujemo na zahodu. Daleč od tega. V tej družbi si ženske počasi utirajo pot v javno življenje. Osnovno načelo družbe namreč je, da mora biti ženska doma in skrbeti za družino. V mestih sicer vidiš ženske na delovnih mestih, na primer v recepcijah hotelov ali na letališču, vendar je njihova prisotnost skromna, komaj opazna. Na podeželju pa so ženske, ki opravljajo kak poklic, prava redkost. Edina izjema je obiranje čaja na južnem delu otoka; to je izključno žensko opravilo. Sicer pa je življenje na vasi marsikje zelo primitivno. Ljudje se kopajo v potokih in rekah, živijo od tistega, kar pridelajo (in tukaj to ni problem, saj je zaradi klime pridelek obilen), pa od turizma, male trgovine in drugih dejavnosti. Tovarne so pretežno na območju Colomba, prestolnice, in to so tekstilne tovarne. Tam pa so zaposlene tudi ženske. Te tovarne proizvajajo oblačila za zahodni trg, za svetovno znane znamke. Če imaš srečo, lahko zelo poceni kupiš marsikaj, predvsem majice in srajce najboljših znamk. To niso ponaredki, to je blago, ki ostaja na zalogi in se nato prodaja v velikih hotelih, ali morda blago s komaj vidnimi okvarami; daleč od robe, ki jo na Zahodu na stojnicah ponujajo Kitajci. Chandani Lokuge velja za najbolj znano šrilanško pisateljico. Živi in ustvarja v Avstraliji, kjer poučuje angleščino; tja se je preselila leta 1987. Piše v angleščini, za svoje knjige pa je prejela že nekaj nagrad. Pri nas je popolnoma neznana. To navsezadnje ni čudno, saj je miselnost, o kateri piše. Zelo oddaljena od naše. Ne vem, ali je njen prvi roman If the moom smiled (Če bi se luna smejala), ki je izšel leta 2000, avtobiografski ali ne. Vsekakor je zgodba zelo simptomatična, zelo značilna za neko miselnosti, ki je nam tuja. Gre za življenjsko zgodbo ženske, deklice, ki se je rodila v družini na vasi. Tam je odraščala in doživljala svoje otroštvo, še zelo mladi pa so ji starši poiskali ženina in jo omožili. Ženin je bil dober mož, čeprav nekoliko robat, vendar zelo reven. Rodila sta se dva otroka, fant in dekle. Kar naenkrat je mož odločil, da se bo družina preselila v Avstralijo. Tam, v tujem okolju, se je zaposlil, žena pa je ostala doma in skrbela za otroka. Leta so tekla, otroka sta odraščala in imela vsak svojo družbo. Sin je zanemarjal šolo, vmes so bili prijatelji, alkohol, mamila. Hči je bila navdušena nad učenjem. Oče je vztrajal, da mora sin študirati, hčeri pa je iskal ženina; seveda iz Šrilanke. Določil je, da bo imela družino in skrbela zanjo, kot vsaka ženska na otoku. Pripravili so poroko, seveda doma, v Šrilanki, dan pred poroko pa je hči izginila. Odpotovala je v London, kjer je nadaljevala s študijem. In mati se z možem vrne v Avstralijo kjer umira popolnoma osamljena. Gre za pravo pesnitev v prozi, vendar pesnitev, ki v celoti razkrije družbene odnose v državi. Res, pravijo, da se je sedaj veliko spremenilo, da je ženska v družbi veliko samostojnejša, da jih je čedalje več zaposlenih, da sedaj starši ne izbirajo več ženinov, skratka, da se družba spreminja. Potovanje po podeželju pa kaže, da je ostalo še veliko navad in predsodkov iz preteklosti. Veliko. Vlada si prizadeva za njihovo odpravo. Nekje v sredini države pri ogledu manj pomembnega templja srečamo skupino deklet v šolski uniformi. Kakih 50 jih je, starih od 16 do 18 let, v belih bluzah in črnih krilih, s profesorjem arheologije, ki jim razlaga pomen teh templjev. Pozanimam se, za kaj gre. To je krajši tečaj, eno šolsko leto, za dekleta, ki so končala obvezno šolanje in ki ostanejo doma. V tej regiji je veliko turizma in tečaj jim posreduje osnovno znanje: seveda angleščino, pa tudi poznavanje značilnosti, zgodovine, živali in rastlin, da se lahko pogovorijo s turisti, ki bi se tu ustavili. Na podeželju je veliko malih lokalov, kmečkih hiš, kjer ti lahko s čim postrežejo in kjer morda lahko tudi prespiš. Šrilanka je od nekdaj cilj mladih ljudi z vsega sveta, ki tu iščejo naravo, lepoto, drugačnost. Tudi ti ljudje so turisti, čeprav niso bogati. Ampak nekaj dolarjev ali evrov tu predstavlja že lep dobiček. Kratek tečaj lahko omogoči družbeni preskok, ki je tu cilj tudi za ženske. Navsezadnje to počenjajo tudi fantje v velikih arheoloških krajih, kjer pomagajo turistom po stopnicah, jim tudi nekaj razložijo in nato prejmejo majhno napitnino, s katero se preživljajo. In potem so tu nekateri, ki se še bolje znajdejo in skušajo svoje znanje primerno unovčiti. Hodim po Haba-rani, mestecu sredi otoka, nedaleč od znamenitih arheoloških krajev. Vidim prostor, ki je podoben otroškemu vrtcu; vsaj risbe, ki so nalepljene na oknih, dajo tako misliti. Vstopim. Prijazna gospa srednjih let me vljudno pozdravi; za mizo sedita dva dečka, ki nekaj pišeta. Razloži mi, da so tam otroške jasli, njena zasebna pobuda. Mož ima podjetje in se je iz Colomba preselil sem, ona je vzgojiteljica in poučuje angleščino. Zjutraj ima v varstvu kakih 15 otrok, starih od 2 do 5 let, otroke staršev, ki sami ne morejo paziti nanje. Popoldne poučuje angleščino, »ker se jezika učijo tudi v šoli, ampak se naučijo zelo malo, in starši vedo, da je znanje angleščine zelo pomembno«. Vse je zelo skromno. Snažno, a skromno, stari stoli in mizice, nekaj igračk, nekaj posterjev in slik po stenah. Pogovor je zelo prijazen, tudi mojemu fotoaparatu se nastavi skupaj z učencema, le da miži vsakokrat, kadar sprožim. Preideva na pogovor o denarju. Najemnino za prostor plačuje 4.000 rupij mesečno, skupaj 25 evrov. Družine za varstvo vsakega otroka plačujejo 400 rupij mesečno, 2 evra in pol, poleg tega ima še kakih deset otrok, ki se popoldne učijo angleščine, po dve uri štirikrat tedensko, 100 rupij mesečno, kakih 60 centov. Skupni dohodek 7.000 rupij. Ampak s tem je zadovoljna. To je zanjo dober zaslužek. Gospa, Dilrukshi Chandasiri ji je ime, ima dva sina, starejši, 23 let star, je že zaposlen, mlajši, 16-leten končuje šolo. Vsote, ki so tu navedene, so za naše pojme smešno nizke. Ob upoštevanju, da je tudi mož v službi, je za Šrilanko to že standard dobro stoječe družine. Gospa je s svojim statusom zelo zadovoljna. Se nadaljuje Na slikah: levo: reka pogosto služi tudi kot kopalnica; desno od zgoraj navzdol: učenke tečaja za turistične delavke; učenje angleščine v skromnih pogojih; obiranje čaja je zgolj ženski poklic. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 5. avgusta 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Števerjan 2010: Ansambel Čepon 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Dokumentarec: Bogdan Grom - režija Damjan Kozole; sledi Čezmejna Tv: Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlante - Imma- gini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.35 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 20.00, 23.35 Dnevnik 14.00 Dnevnik - Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 2 (i. T. Hill) 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.30 Variete: Da da da 21.20 Dok.: SuperQuark (v. A. in P. Angela) 23.40 Aktualno: Premio Luis Braille 2010 (v. E. Daniele) V^ Rai Due 6.00 Variete: Ricominciare, sledi Cercando cercando 6.30 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.40 13.50 Aktualno: Tg2 Si viaggiare 7.00 Risanke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Tracy & Polpetta 10.30 13.00, 18.30, 23.25 Dnevnik 11.00 Aktualno: Dnevnik - Zdravje 11.15 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Lipsia 16.20 Nan.: The dead zone 17.10 Game show: Ricchi di energia 17.40 Variete: Art attack 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Variete: Stracult pillole 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 21.05 Glasb. odd.: Canzoni in bikini (v. P. Limiti) 23.40 Dok.: La storia siamo noi 0.45 Aktualno: Big - La via del cuore, la via della ragione ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Film: Mezzogiorno di fifa (kom., ZDA, '56, i. J. Lewis, D. Martin) 10.30 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra... 13.10 Nad.: Julia 14.00 19.30, 22.55 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre 16.00 Variete: Melevisione 16.30 Kolesarstvo: GP Ind. Comm. Artig. Carnaghese 17.15 Nan.: Kingdom 18.00 Dok. odd.: Geo Magazine 2010 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Potere e passione 21.05 Dnevnik 21.10 Film: Alice Nevers - Professione giudice (det., Fr., '04, i. M. Delter-me) 23.00 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.35 Nan.: Medium Rete 4 7.10 Nan.: Balko 8.10 Nan.: T. J. Hooker 9.05 Nan.: Nikita 10.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: Carabinieri 2 13.05 Nan.: Distretto di polizia 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.10 Nan.: Monk 16.10 Nad.: Sentieri 16.50 Film: Appassionatamente (dram., It., '54, r. G. Gentiluomo, i. A. Naz-zari, M. Bru) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Renegade 21.10 Nan.: Robin Hood 23.55 Film: Casotto (kom., It., '77, r. S. Citti, i. J. Foster, C. Deneuve) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Il supermercato 9.10 Film: Noora contro tutti (kom., Norv., '08, r. A. L. Naess, i. S. B. Francis) 10.05 15.50, 22.20, 0.35 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.45 Film: Rosamunde Pilcher: Cosi vi-cino al cielo (kom., Avstr., '04, r. D. Kehler, i. R. Schroeter, J. Flieger) 17.00 Film: Vacanze ai Caraibi (pust., Nem., '06, r. F.M. Price, i. C.M. Ohrt, A.K. Kramer) 17.40 Dnevnik - kratke vesti 18.50 Nan.: I Cesaroni 20.30 2.00 Variete: Striscia la domenica -Estate 21.10 Film: Donne, regole... e tanti guai (kom., ZDA, '07, r. G. Marshall, i. J. Fonda, F. Huffman, L. Lohan) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.15 Nan.: La tata 7.00 Nan.: Beverly Hills 90210 7.55 Risanke 9.45 Nan.: Raven 10.20 Nan.: Summer dreams 11.25 Nan.: Summer crush 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera Café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 15.30 Nan.: Champs 12 16.30 Nan.: Blue water high 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Variete: Mitici '80 (v. S. Salerno) 0.00 Aktualno: Passion (v. R. Restivo) ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 9.00 Variete: Domani si vedra 10.05 Nan.: Daniel Boone 10.55 12.10, 14.35 Dokumentarci o naravi 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.50 Aktualno: Tractor Pulling 13.05 Rotocalco ADNKronos 13.15 Festival rock 14.05 Variete: ... Copertina da Udine 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: Carnia, Terra d'emozioni 20.05 Variete: Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Se tu vens 21.20 Variete: 3 + 1 22.10 Dok.: La Grande Storia 23.35 Incontri al Caffe de la Versiliana LA 6.00 7.00 10.10 10.15 10.25 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 18.00 19.00 20.00 20.30 21.10 23.05 0.00 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, Omnibus Life Estate Punto Tg Aktualno: Due minuti un libro Nan.: Hardcastle & McCormick Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Chiamata d'emergenza Film: Il tesoro dell'Africa (pust., It./ZDA, '53, i. J. Jones) Nan.: Star Trek Nan.: Relic Hunter Nan.: N.Y.P.D. 1.15 Dnevnik 2.45 Aktualno: In Onda Nan.: Medical Investigation (i. N. McDonough, K. Williams) Nan.: Leverage Variete: Cuork (t Slovenija 1 6.50 Kultura, sledi Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Tiger Severin (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Ris. nan.: Marči Hlaček 9.35 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.05 18.40 Risanke 10.10 Otr. nan.: Telebajski (pon.) 10.35 Pod klobukom 11.05 Nan.: Berlin, Berlin (pon.) 11.35 Sveto in svet (pon.) 13.00 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.25 Nan.: Danes dol, jutri gor (pon.) 13.50 Nad.: Vrtičkarji (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 Ris. nan.: Vipo, pustolovščine letečega psa 16.00 Ris. nan.: Fifi in cvetličniki 16.10 Kratki dok. film: Moj dom je na otoku (pon.) 16.20 Enajsta šola 17.00 Novice, kronika, šport in vremenska napoved 17.20 19.50 Gledamo naprej 17.30 Odd. za mlade: (Ne)pomembne stvari (pon.) 18.25 Žrebanje deteljice 19.55 Čez planke: Bosna in Hercegovina 21.00 Dok. odd.: Domovina Petra Klep-ca 22.00 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.35 Mednarodna obzorja: Grčija (pon.) (T Slovenija 2 9.00, 1.15 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 05.08.1992 Brez reza (pon.) Dok. odd.: V osemdesetih vrtovih okoli sveta (pon.) Slovenska jazz scena (pon.) Evropski magazin - oddaja Tv Maribor Pomagajmo si - Oddaja Tv Koper-Capodistria Mostovi - Hidak (pon.) Izobraževalna serija: To bo moj poklic (pon.) Izobr. dok. nan.: Slovenski vodni krog (pon.) Veliki spomladanski koncert Gimnazije Kranj (pon.) Film: Gospod čudoviti Film: Frida (pon.) Nad.: Samosežig (pon.) 6.30 7.00 8.00 12.00 12.20 13.30 14.30 15.25 15.55 17.00 17.30 18.35 19.00 20.00 23.35 23.45 Koper 13.45 Dnevni program 14.00 23.55 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Kuharski recepti 14.50 Zaigramo si televizijo 15.50 Globus 16.20 Slovenski magazin 16.50 Folkest 2008 17.20 Arhivski posnetki 18.00 Pomagajmo si 18.35 23.50 Vremenska napoved 18.40 22.30 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Glasb. odd.: In orbita 20.00 Vesolje je... 20.30 Artevisione 21.00 Eno življenje ena zgodba 22.50 Rižana skozi objektiv kamere 23.05 Mia Žnidarič in nevidni orkester Tv Primorka 8.00 9.00 9.05 10.05 11.00 18.00 18.40 20.00 20.30 21.30 23.30 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 10.00 Novice 19.00, 22.00 Mozaik 17.20 Hrana in vino (pon.) 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Video-strani z novicami Mavrica pogledov Pravljica 23.00 Dnevnik - Tv Primorka, vremenska napoved, kultura in Polja Evrope Pod drobnogledom: Evropski večeri Lojzeta Peterleta, gost Marko Pogačnik Objektiv Videostrani RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D: Iz dežele večnih romarjev (prip. K. Kjuder); Potovanja malo drugače; 13.20 Iz domače zakladnice - Najboljši muzikanti: Frank Yan-kovic, 1. del; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Glasbeni slovarček; 19.25 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK, kronika; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00 Nagradni glasbeni vrtiljak; 10.45 Namig za poletni izlet; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve danes, Gremo v kino, Planinski vodnik; 19.00 Večerni dnevnik; 20.00 Poletni utrip kulture na ljubljanskem festivalu; 20.30 Radio Kažin, študentska oddaja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Od glave do rapa, hiphop glasba z Valterapom. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dobro jutro; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Vremenska napoved in prometne informacije; 8.0010.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Osebnost dneva; 8.35, 17.35 Eu-roregione news; 8.40 Pesem tedna; 9.00 Proza; 9.35 Dogodki v poletju; 10.00 Nel paese delle donne; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.15, 19.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Parole e musica; 13.33-14.45 Sogni di vacanza; 15.00 Pesem tedna; 16.00-18.00 Duša in telo; 18.00RC Lounge Café; 19.00 Glasbeni spored; 20.00-0.00 RC Sera; 20.00 Play list; 21.3022.40 Sogni di vacanza; 23.00 In orbita show; 0.00-6.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Kratek stik; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.10 Delo; 8.15 Dobro jutro;8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Reportaža; 11.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.30, 16.15, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30, lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 Galerija; 21.35 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Proti etru. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutranji-ca; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kulturni globus; 13.30 Operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi virtuo-zi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Sporedi; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Iz arhiva Simfonikov RTVS; 21.00 Glasba 20. stoletja; 22.05 Igra; 23.10 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 5. avgusta 2010 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg gtg§ sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona o 11/18 KRANJSKA G. O GRADEC 14/25 A CELOVEC O 13/22 O TRŽIČ 13/23 a o 12/24 S. GRADEC MARIBOR 013/25 M. SOBOTA O 13/26 O KRANJ CELJE 13/25 O PTUJ O O LJUBLJANA GORICA C ° N. GORICA 14/25 N. MESTO 14/25 18n6 0 17/26 POSTOJNA O 18/26 17/26 0 11/22 ~/v, --- , KOČEVJE < .. > TRST t> SLa^ O ¿^L. 21/27 O " PORTOROŽ O >---- ČRNOMELJ 16/27 O UMAG OPATIJA . ZAGREB 16/26 O REKA 20/27 PAZIN O ^NAPOVED ZA DANES Dopoldne bo v hribovitem svetu prevladovalo oblačno vreme. Drugod bo sprva spremenljivo, ob morju bo še precej jasnine in bo pihala zmerna burja. Čez dan se bo pooblačilo, v hribih se bodo pojavljale nevihte, po nižinah pa kakšna ploha. Proti večeru se bo vreme še poslabšalo, pojavljale se bodo nevihte ^z močnimi do obilnimi padavinami. Sprva bo precej jasno, zjutraj bo po nekaterih kotlinah kratkotrajna megla. Proti poldnevu se bodo v zahodni in osrednji Sloveniji začele pojavljati krajevne plohe in posamezne nevihte, ki se bodo proti večeru in v noči na petek razširile nad vso Slovenijo.Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 17, najvišje dnevne od 22 do 27 stopinj C. Nad našo deželo dotekajo bolj suhi in stabilnejši to-kovi.Med četrtkom in petkom nas bo dosegla nova vremenska fronta in nad severno Italijo se bo poglobilo ciklonsko območje. Nova vremenska motnja se prek območja Alp in severne Italije bliža Sloveniji. Pred njo k nam od juga priteka postopno spet bolj vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 19.28 Dolžina dneva 15.35 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 16.41 BIOPROGNOZA Danes se bo vremenska obremenitev krepila, zato se bodo krepile tudi z vremenom povezane težave, prav tako tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na petek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. MORJE Morje je rahlo razgibano, temperatura morja 22 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 2.43 najnižje -47 cm, ob 9.36 najvišje 19 cm, ob 14.15 najnižje -3 cm, ob 20.04 najvišje -40 cm. Jutri: ob 3.14 najnižje -55 cm, ob 10.01 najvišje 27 cm, ob 15.03 najnižje -8 cm, ob 20.47 najvišje -44 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 1 2000 m............ 8 1000 m .......... 16 2500 m............5 1500 m .......... 11 2864 m............4 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9. O GRADEC 15/19 ¿3* TRBIŽ O 10/18 O 12/16 KRANJSKA G. VIDEM O 15/28 O PORDENON 16/27 ČEDAD O 16/27 ^ CELOVEC O 15/20 O TRŽIČ 16/20 O KRANJ o 15/17 S. GRADEC CELJE 16/20 O MARIBOR O 15/18 M. SOBOTA O 15/19 PTUJ O O N. GORICA m PORTOROŽ O — y ¡y/s. i 18/24 r— S ^ .„ REKA 20/24 OPATIJA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER O LJUBLJANA 16/20 POSTOJNA O 15/17 KOČEVJE O N. MESTO 17/19 O ZAGREB 17/20 O (NAPOVED ZA JUTRp Jutri bo oblačno, občasno bo deževalo, deloma s plohami in nevihtami. Zapihal bo severni do severovzhodni veter, hladneje bo. V soboto bo že manj oblačnosti. Nastale bodo še krajevne plohe. AVSTRIJA - Pridobitev parka v bližini Celovca V Minimundusu bo odslej tudi model Blejskega otoka Pogled na Blejski otok ZDA - V domačem Chicagu Barack Obama včeraj praznoval 49. rojstni dan NEW YORK - Ameriški predsednik Barack Obama je včeraj praznoval 49. rojstni dan, osebni praznik pa je obeležil v Chicagu. Preživel ga je "samsko", saj prva dama Michelle in hčerka Sasha odhajata na počitnice v Španijo, druga hči Malia pa je na šolskem taboru. Obama bo danes prespal v svoji hiši v soseski Hyde Park v Chicagu. V Washington se vrača danes zvečer. Med obiskom Chicaga si bo med drugim ogledal avtomobilsko tovarno, glavno praznovanje pa bo na prireditvi za zbiranje denarja za politične kampanje demokratov. Tiskovni predstavnik Bele hiše Robert Gibbs je v torek dejal, da ni nobenega dvoma, da je delo predsednika ZDA zelo naporno, vendar pa je obenem zagotovil, da Obama v njem zelo uživa. Obama se je že prej šalil na račun svojih let in dejal, da ima veliko več sivih las ter počasnejšo prebavo. Bela hiša je za predsednikov rojstni dan organizirala pošiljanje elektronskih čestitk, ki naj bi jih prvi dan podpisalo milijon ljudi. Elektronsko pismo, domnevno od Michelle Obama, prosi za podpis pod čestitko in mimogrede še za 25 dolarjev ali več za demokratsko stranko. V ZDA je tudi veliko takih, ki ne čutijo posebnega veselja ob predsednikovem rojstnem dnevu oziroma čutijo vse prej kaj drugega. Konservativni radijski voditelj Rush Lim-baugh si je privoščil zbadljivko, da ni prepričan, da je bil včeraj res Obamov rojstni dan, saj zato ni videl nobenega dokaza. To je v zvezi z Obamovimi nasprotniki, ki trdijo, da ni bil rojen na Havajih, ampak zunaj ZDA in da zato ni legitimen predsednik. (STA) Barack Obama ansa CELOVEC - V parku Minimundus v bližini Celovca so včeraj predstavili model Blejskega otoka. V zadnjem letu so namreč v tamkajšnji delavnici sestavili tri novosti v razmerju 1 proti 25 in jih dodali svoji ponudbi - omenjeni gorenjski biser, hrvaški svetilnik Porer pri Pulju in lokomotivo avstrijskih železnic. Obiskovalci lahko v Minimundusu sicer že dobro leto občudujejo model Blejskega gradu, ki pa se mu zdaj pridružuje še tamkajšnji otok s cerkvico. Odprtje novega modela je s svojim obiskom pozdravil tudi blejski župan Janez Fajfar v spremstvu igralske skupine viteza Gašperja Lambergarja, so sporočili iz avstrijskega parka. Model je bil zadnje tri tedne razstavljen v Celovcu, kjer je po pojasnilih odgovornih požel veliko zanimanja obiskovalcev in zlasti fotografov, v ponedeljek pa so ga prenesli in namestili v Minimundusu. Cerkev na Blejskem otoku je bila zgrajena leta 1465, današnjo podobo pa je dobila v 17. stoletju. Njena znamenitost je zvon želja, ki privlači številne turiste in je bil izdelan leta 1534 v Padovi. Po lokalni legendi o potopljenem zvonu namreč izpolni željo vsakemu, ki nanj pozvoni in svojo željo sporoči usmiljeni gospe z jezera. Park Minimundus, kjer so razstavljene miniaturne replike najbolj znanih zgradb in prevoznih sredstev, je leta 1958 ustanovil koroški sklad Save the Children, kamor gre še danes ves dobiček od prodaje vstopnic. Park sicer vsako leto od sredine aprila do konca oktobra obišče okrog 260.000 ljudi. (STA) NIZOZEMSKA - 14-letnica želi preseči rekord Avstralke Jessice Watson Laura Dekker se je odpravila na samostojno pot okrog sveta AMSTERDAM - Nizozemska najstnica Laura Dekker se je včeraj odpravila na samostojno pot okrog sveta. Tako kot pred njo Jessica Watson iz Avstralije želi 14-letna Dekkerjeva postati najmlajši človek, ki je brez pomoči ob-plul svet v enem zamahu. "Res se ne bojim," je najstnica povedala novinarjem, preden se je odpravila proti Portugalski, kjer se bo njena pot resnično začela. Do tja jo bo spremljal oče, ki bo zagotovil, da bo z jadrnico na njenem dveletnem potovanju okrog sveta vse v redu. Dekkerjeva se je na pot lahko odpravila po zmagi na sodišču, ki je ovrglo odločitev Sveta za zaščito otrok iz Utrech- Laura Dekker ta iz leta 2009, da deklica ne sme na pot, ker bi bil njen so- na jadrnici s katero cialni in čustveni razvoj zaradi podviga ogrožen. Dekkerjeva namerava obpluti ima podporo svojih staršev. Če želi preseči rekord Avstralke, svet postavljen 15. maja 2010, pa mora pot dokončati pred svojim 17. rojstnim dnevom 20. septembra 2012. (STA) ansa