NaroCnlna
Dnevno uaaja
za državo SHS
tneseCno 20 Dtn polletno 120 Din celoletno 240 Dtn
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedepska izdaja celole no v Jugo-slavili 120 Din. za Inozemstvo UO D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov i stoip. pelli-vrsta mali oglasi po I 3<) ln 2 D, veCII oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 in 4 Din. v uredniSk«rm delu vrstico po 10 Din o Pr. večiem o naročim popust Izide ob 4 zlutraj razen pondelfKo ir-dneva po prazniku
Vrctlnlšli o ie v Kopliar/evl ulici Si. bili Uoltoplsl se ne vračalo, netranklrana pisma se ne sprelemalo * trcdijllltfl fele/on SI. 2050. upravnlštva SI. 2328
Skupščina dela
Glavna naloga skupščine je, da dela in da skrbi z novimi in izboljšanimi zakoni za cl.ig ljudskega blagostanja. Dostikrat pa se pripeti, da poslanci pozabijo na to svojo glavno nalogo in da govore samo skozi okr o. Zlasti ob koncu parlamentarnega zasedanja je tako govorenje skozi okno v navadi, ker poslanci ne mislijo več na skupščinsko delo, temveč samo na to, kako si čim bolj sigurno zasigurajo mandat. Tako postane skupščina neaktivna in mesto zakonov dobe državljani le prazno polemiko, od katere nima nihče nič in ki sarr p večuje nasprotstva-Naravna posledica tega je, da izgublja volivec zanimanje za tak parlament in da se vedno bolj pogosto čujejo vzkliki, da bi bilo stokrat bolje, če parlamenta sploh ne bi bilo. Bi saj prihranili one milijone, ki jih mora plačevati davkoplačevalec za poslanske dnevnice. V tem nezadovoljstvu pa je največja nevarnost za demokracijo. Kadar izgublja narod zanimanje za parlament, takrat izgublja tudi parlament svojega branilca, ker nihče drug ko narod more braniti pravice parlamenta.
V naši državi smo bili že v taki nevarnosti, da izgubi narod sploh vsako zanimanje za skupščino, ker le malokaterikrat mu je bilo dano, da je slišal iz nje dobrih vesti. Skoro vedno so vsebovala skupščinska poročila same prepire in dostikrat so se vodili ti prepiri v takšnem pocestnem tonu, da so se ..lorali volivci zgražati. A naša skupščina je doživela še težje slučaje in niti krvavi poboji ji nis; bili prihranjeni, da o katastrofi 20. junija niti ne govorimo. Skoraj je zgledalo tako, kakor da naša skupščina sploh nima drugega cilja, ko da ubije samo sebe in da se diskreditira tako, da bo celo naš svobodoljuben narod pozdravil diktaturo. Tako silno je bilo vse že sito večnih prepirov in govorenja skozi okno.
Baš vsled tega je nad vse razveseljivo, da skupščina zopet enkrat dela in da dobiva narod od nje zakone. Ze v avgustu je sedanja skupščina rešila celo vrsto zakonov in med njimi tako važne ko zakon o državljanstvu in o sodnikih. Sedaj pa je skupščina izglasovala zrA>et štiri zakone in sicer zakon o meničnem pravu, zakon o čekih, in zakona o drž. pravdnikih ter odvetnikih. Samo zakoni, ki so narodu potrebni in ki so pogoj, da pride naša uprava na dobra pota- Naša skupščina se je spomnila na svoje glavno delo, na zakonodajno delo. Samo v zadoščenje nam je, da se je to zgodilo pod vlado dr. Korošca.
Ko pa to konstatiramo, moramo obenem konstatirati, da se pa še ni spomnila na glavno nalogo parlamenta — opozicija. Slej ko prej se ponaša ta v svojo odsotnostjo, slej ko prej vztraja na svojem negativnem stališču. In vendar ima opozicija nad vse važno nalogo, da s svojo kritiko upliva na kakovost zakonov. To dolžnost ima opozicija vedno in od te je ne more nič oprostiti in tudi ne žalosten dogodek od 20. junija. Zakaj volivci so poslali poslance v skupščino samo zato, da v njej delajo, da z vsem svojim znanjem in vso svojo sposobnostjo pomagajo, da bodo zakoni res dobri. Niti v tem slučaju, če bi se večina v skupščini tako spozabila, da ne bi poslušala niti dobril. nasvetov opozicije, nima ta pravice oddaljiti se od sej skupščine. Kajti prva dolžnost poslanca je v vsakem slučaju, da se udeležuje sej in da aktivno brani interese svojega volivca. Že celo pa je dolžan udeleževati se sej skupščine poslanec, ki redno dviguje dnevnice, kajti ta poslanec s podpisom pobotnice o prejetih dnevnicah tudi pismeno priznava svojo dolžnost, da dela v skupščini. če misli kak poslancc, da je sploh vsako deio v skupščini nemogoče, potem naj odstopi, potem naj odkloni dnevnice, brezplačno železniško karto in vse privilegije poslanca, da pride na njegovo mesto mož z močnejšimi živci, z večjimi sposobnostmi, ki se ne bo ustrašil tudi najtežjega dela- Ne more biti v tem ponos za opozlcionalno stranko, da se kratkomalo odreče svoji kontrolni pravici, temveč ponos opozicije je le v tem, če tudi v najtežjih okoliščinah nastopi tako, da mora njen glas prodreti. Če ima opozicija prav, potem bo njen glas tudi sigurno prodrl, toda najprej se mora opozicija uveljaviti z dobro kvalifikacijo svojega dela in s prepriče-valnostjo svojih argumentov. Nikdar pa se opozicija nc bo uveljavila z absenčno politiko, ker je ta protiparlamentarna in zato tudi nedemokratična. In čim dalje bo opozicija vztrajala na svojem negativnem stališču, tem bolj bo slabela nična pozicija, tem manjša bo njena pravica. Odsotnemu sc ne zgodi krivica, pravi že star latinski izrek.
Skupščina deia in to je glavno, ker jc s tem dn-,i pogoj, da se bo narod zopet začel zanimati za skupščino, če na ne bo vse delo skupščine
Političen lisi sa slovenski narodi
l/prava /e vKopliur/evi ul.Si.h Cehov,ui račun: Cluhl/ana Hlev. I0.U50 In 10.3-10 sa Inaeiale, Saralevo.it. 75t>3, r.agrch St. 39.011, Praga ln Dunaj St.
Pomanjkanje uagcnou
V Zaqrebu zastoj vag snov in zato jih man'ka v Sloveniji -T. P. D. ustavila delo v Zagorju in Hrastniku za en dan - V
Trbovl ah se še dela
Ljubljana, 18. okt. Meseca avgusta, ko sc je pričel izvoz naših pridelkov, je nastopilo na področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva občutno pomanjkanje vagonov. Težkoče so se stopnjevale zlasti še vsled tega, ker jc odpovedala tračna služba nu nekih progah v zagrebškem železniškem ravnateljstvu. Takoj, ko sc je pojavilo v Sloveniji pomanjkanje vagonov, smo opozorili merodajne faktorje nn to pomanjkanje. Na osebno intervencijo ministrskega predsednika dr Korošca sc je nato položaj v septembru znatno izboljšal in so pritožbe vsled pomanjkanja vagonov prenehale.
Sedaj je nastopilo ponovno pomanjkanje vagonov. V prvi vrsti zaradi prevoza žetve. Vsako jesen se mora naša železniška uprava boriti, da zmaga zahteve izvoznikov. Letos pa so potrebe v Sloveniji še znatno narasle, o čemer smo že objavili številčne podatke. Vendar pa bi bilo mogoče v glavnem kriti potrebo vagonov, če ne bi bil Zagreb prenatrpan. Vsled pre-natrpanosti zagrebške postaje jc glavno železniško ravnateljstvo zaprlo zagrebško postajo za tovorni promet že 4. oktobra za dobo petih dni, da hi se medtem postaja izpraznila. To sc pa ni zgodilo in Zagreb je ostal prcnntrpan.
Posledica tega jc, da se vagoni zlasti iz premogovnikov ne iztovarjajo in nc vračajo in da je danes promet skozi Zagreb zaprt.
Položaj se je poostril tudi vsled tega, ker nimamo več italijanskih vagonov, ki smo si jih izposodili. Morali smo jih vrniti in ne dobimo več novih.
Pomanjkanje vagonov je torej tipičen sezonski znak, ki ga je mogoče odpraviti le z nabavo novih vagonov. To preprečujejo pa baš oni politični krogi, ki so danes zlasti ogorčeni vsled pomanjkanja vagonov. Seveda nočejo (i krogi videti zastoja v Zagrebu.
Delo T. P. D. in pomanjkanje vagonov
Od poučene strani smo dobili te informacije:
Pomanjkanje vagonov se je občutilo v premogovnikih že sredi avgusta. Na intervencijo ministrskega predsednika dr. Korošca se jc položaj v septembru znatno zboljšal. Pretekli teden pa sc je položaj zopet znatno poslabšal. V sredo so se pričele že večje težkoče in Trbovlje niso dobile ves dan niti enega vagona, šele proti večeru se je nabralo 39 vagonov, dočim znaša dnevna potreba 400 vagonov.
Ker so tudi skladišča prenapolnjena, je morala TPD v petek ustaviti delo v Zagorju in Hrastniku, dočim se bo v Trbovljah še delalo, ker je še nekaj prostora za nalaganje premoga.
V soboto pa se bo zopet delalo tudi v Zng;rju in v Hrastniku, ker je opati, da sc bo do tedaj nabralo nekaj vogonov.
Uspeh posredouanja f. Saučiča
r Belgrad, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Nocoj je prispel v Belgrad g- Aca Stanojevič. Takoj ga je obiskal g. Miloš Savčič in sc z njim dolgo razgovarjal. Ob tem Savčičevem obisku, o katerem smo dovolj pisali, prinašajo listi najrazličnejše verzije. Današnja »Pravda« govori pri tej priliki o razmerah v četverni koaliciji in pravi, da je četverna koalicija povsem enotna in da soglaša v vsem ter da bo g. Korošec dal odgovor in pogoje za sporazum z Zagrebom. — Resume pogajanj Savčičevih z voditelji parlamentarnih skupin pa bi bil dosedaj tak-le:
KDK zahteva svobodne volitve pod volivno vlado politikov brez nevtralcev in parlamentarcev, ki bi izvršila volitve navadno narodno skupščino, nakar bi se pristopilo k sporazumu za revizijo ustave in izvedle ustavotvorne volitve, četverna koalicija nastopa kot celota. V njenem imenu bo odgovarjal g. dr. Korošec, četverna koalicija je na stališču, da je njena vlada parlamentarna, kar je izraz večine in da se mora ves položaj obravnavati parlamentarno- četverna koalicija je mnenja, da čas za volitve še ni dospel, ker je treba sprejeti proračun in nujne zakone. Poleg tega KDK ni ustvarila atmosfere, da bi se volitve mirno izvedle. Kadar bo KDK spremenila svoje zadržanje in kadar bo ustvarila pomirljivo atmosfero, se lahko vprašanje volitev zame v razpravo. Dalje se je ugotovilo, da so vse skupine četverne koalicije in tudi zemljoradniki iskreno za sporazum, četverna koalicija je nastopila kot celota.
Interpolacijski dan u skupščini
cegovini. Posebno zemljoradniki so navajali kričeča dejstva o tamošnjih razmerah. Dopoldne je govoril zemljoradnik dr. Tupanjanin, popoldne pa zemljoradnik Kokanovič. Govoril je tudi musliman beg Kapetanovič, nakar se je ta uredba z malimi spremembami sprejela.
Prihodnja skupščinska seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem redu so trgovinske pogodbe z Albanijo, Estonsko, Letonsko in Egiptom ter poročilo odbora za prošnje in pritožbe, po katerem se bodo rešile prošnje številnih prosilcev.
Nova skupščina
na 20. oktobra
r Belgrad, 18. okt. (Tel. >Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je imel sestanek /. voditelji vladne koalicije in skupščinskim predsednikom ter se z njimi razgovarjal o skupščinskem delu. Skupščina se bo sestala 20. oktobra, nakar se bo izvolilo novo predsedstvo. 0 kandidatih še vedno ni padla konč-noveljavna odločitev, posebno ne glede osebe skupščinskega predsednika. Nato so bo skupščina otvorila s kraljevim ukazom, nakar se bo odgodila do 3. novembra, da se poslanci udeležijo agitacije za občinske volitve v Bosni in radi praznika Vseh svetnikov. Nato pa bo skupščina intenzivno delala na zakonih, ki jih je vlada že izdelala in jih bo predložila takoj ob otvoritvi rednega zasedanja.
Dr. Korošec v avdienci. r Belgrad, 18. oktobra. (Tel. >Slov.«) Nj. Vel. kralj je sprejel zvečer predsednika vlade g. dr. Korošca v avdienco.
r Belgrad, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je narodna skupščina razpravljala o interpelaciji poslanca Skeroviča o posestvih bivše črnogorske dinastije. Odgovarjal je finančni minister, ki je izjavil, da je mnenja, da je treba ta posestva izročiti oblastni skupščini v črni gori, da ona z njimi upra%T-lja, ker so prešla posestva z ozirom na sklep bi vše črnogorske narodne skupščine v državne roke. K tej interpelaciji sta govorila poslanca Skerovič in Šavljič. Govorila sta o značaju Črne gore v nacionalni borbi, nakar je skupščina sprejela sledeč prehod na dnevni red:
>Po odgovoru finančnega ministra ob interpelaciji dr. Nikole Skeroviča narodna skupščina poziva kraljevo vlado, da vprašanje, ki se je pokrenilo z interpelacijo, prouči in stori vse, kar je potrebno, da se nepremičnine prejšnje dinastije Petrovičev, ki se nahajajo v ozemlju splitske oblaste, v kolikor so postale državne, odstopijo v posest oblastne skupščine. Skupščina prehaja na dnevni red.c
Ta dnevni red se je sprejel in se je s tem interpelacija stavila z dnevnega reda. Nadalje se je razpravljalo o tako zvani begluški uredbi, ki urejuje kmetijska vprašanja v Bosni in Hercegovini. Pri tej priliki se je razvila živahna kritika kmetijskih razmer v Bosni in Her-
tudi na višini, potem zadene v prvi vrsti krivda opozicijo, ki noče umeti dolžnosti, ki izvirajo iz prejemanja dnevnic. Za izjave in pa deklamacije ne piačtije noben narod dnevnic, še najmanj pa naš narod, ki mora vsak dinar zaslužiti le s trdim delom.
Franchet d' Esperey
ob;ud&s;<a Gorenjsko
Ljubljana, 18. oktobra.
Zmagoviti vojskovodja solunske fronte maršal Franchet d'Esperey so je včeraj prepričal, kako resnične so bile kraljeve besede, s katerimi mu je bilo nasvetovano, naj. si Slo-venije nikar ue zamudi ogledati. In res je maršal znaten del svojega kratkega bivanja v naši državi posvetil Sloveniji. Včeraj zjutraj se je maršal d'Esperey odpeljal z avtomobilom, v katerem sta poleg njega sedela še divizijski poveljnik general Nedič in ordonanč-ni kapetan Bizjak, na Gorenjsko. V drugem avtomobilu sta sledila francoski ordonančni častnik M. Longuemar in poročnik vojnega broda I. razreda Klinar. Maršal d'Esperey se je najprej odpeljal skozi Kranj v Tržič in nato v Radovljico. Vsa tri gorenjska mesta so bila okrašena z zastavami in kjerkoli se je maršalov avtomobil pokazal, je občinstvo, zlasti mladina, živahno vzklikala visokemu gostu. Skozi Radovljico je avtomobil vozil zelo počasi in je maršalu to prijazno gorenjsko mestece oči-vidno zelo ugajalo. Iz Radovljice so se odpeljali do Vintgarja. Tu jo maršal d'Esperey iz-stopil in vsi izletniki so šli nato skozi vint-garsko sotesko do elektrarne, nakar so se vrnili. Maršal, ki se je že poprej divil krasni gorski panorami Karavank in Julijskih Alp, je bil nad Vintgarjem naravnost očaran. Kot športnika in vnetega ribiča pa se je pokazal, ko je z velikim zanimanjem opazoval postrvi v bistri Kadovni. Nato so se izletniki zopet vsedli na avto ter se odpeljali na Bled. Na Bled so jirišli ob 1 popoldne. Tu jih je v ho-telu >Toplicec že čakal blejski župan de Gle-ria, ki je izrekel maršalu dobrodošlico. Po sprejemu se je vršilo v hotelu /loplice kosilo, na katerem so bile servirane preiežno domače jedi. Pri animiranem razpoloženju med kosilom je g. maršal izjavil, da jc le še malo tako lepih pokrajin na svetu kakor je naša divna Gorenjska. Tudi nad našo specia-litetoc, to je kranjsko klobaso z zeljem je imel g. maršal radost. Po kosilu so ob 3 odšli vsi na >Suvoborc Tu si pa žal niso mogli ogledati vile, ki je ravno v popravilu, temveč so si ogledali samo park. Iz >Suvobora« so se odpeljali k Bohinjskemu jezeru in k izviru Savice. Spremljevalci g. maršala so <o čudili že 74 letnemu vojskovodji, s kako čilosljo in brez naporov je napravil pot od : Zlatoroga« do Savice. K Savici so prišli ob četrt na 5 ter se lam zamudili 20 minut. Nato pa so se iz Bohinja vrnili naravnost v Ljubljano, kamor so prišli točno ob 7. Po izjavah spremljevalcev g. maršala je bil ta enodnevni izlet viso kemu gostu prav všeč in je lepota naše Gorenjske napravila nanj najgloblji vtis.
Zvečer jo divizijski jKiveljnik general N&-dič priredil na čast maršalu svečan banket v Unionu. Banketa so se udeležili predstavniki oblastev.
Drobne domače vesti
V	ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo
novi zakon o vodnih silah.
V	trgovinskem ministrstvu so pripravlja-ne spremembe o trgovskih akademijah.
Prometno ministrstvo izdeluje spremembe zakona o prometnem osebju. Spremembe vsebujejo več ugodnosti za nameščence.
V	Slovenijo prido guverner Narodne Lsn-ke g. Bajloni, da si ogleda naše gospodarske ustanove.
Profesorski kongres se bo letos vršil 12. novembra na Sušaku,
Ponarerevala
Poznamo moralo liberalnega tiska. .Med tem ko piše o senzacijah in ponarejevalcih, sama najhuje falziiicira. Dnevno se o tem lahko prepričamo. Tc dni so razni liberalni listi javili senzacionalno odkritje o nekih ponarejevalcih ameriških čekov, in da jc senzacija večja, so dodali, da jc eden izmed članov te ponarejevalske družbe bivši član frančiškanskega reda in urednik »Orlovske straže« in »Orlovske misli« F. Markovič. Resnica pa je, da ta F. Markovič ni urednik »Orlovske straže« in »Orlovske misli« niti sedaj, uiti ni bil kdaj poprej. Res je le, da sc jc tema listoma Markovič Ic vsiljeval za sotrudnika, pa sc ga je uredništvo, kakor tudi frančiškanski red, odkrižalo davno poprej, predno so prišle ponarejevalske afere na dan.
Za liberalni tisk resnica ni važna. Glavno je namen podžgali mržnjo proti katoličanom in katoliškim institucijam.
Uredništvo »Orlovsko slraJe«.
Fini bn kupil Zeppelin?
v New York, 17. oktobra. (TeL »Slov.«) Smatra se, da so pogajanja dr. Eckenerja z
ameriškimi kapitalisti o ustanovitvi družbe za zračni promet med Ameriko in Evropo že precej napredovala. Kakor izjavlja dr. Eckener, je že pred štirimi leti neki njujorški kapitalist kazal zanimanje za financiranje zračnega prometa, da pa je takrat zahteval še nadaljnje dokaze za porabnosL Dr. Eckener računa s tem. da se bodo pogajanja kmalu končala uspešno.
»Newyork Američane«, ki je dobro informiran o zadevah »Zeppelina«, izraža mnenje, da je finančnik, ki se zanima za zračni promet med Evropo in Ameriko, sam Henry Ford. Ford pride v ponedeljek iz VVashingtona v New York ter se bo udeležil poleta »Zeppelina« po Ameriki, vsaj pa poleta New York— Detroit, ki bo trajal morda 8 ur, tako da bo »Zeppelin« v ponedeljek zvečer dospel v Wirborn, kjer bo oslal čez noč. V ponedeljek zvečer bodo dr. Eckener in njegovi ljudje gostje Forda in zrakoplovuih inženerjev.
Ob zaključku oficielnih slavnostnih sprejemnih svečanosti je včeraj zvečer nerjško-ameriška trgovinska zbornica priredila dr. Eckenerjit, posadki in potnikom »Zeppelinn« slavnosten banket. Tudi tokrat jim je občinstvo prirejalo viharne ovncije. Predsednik kolumbijskega vseučilišča Putler je izrazil svoje prepričanje, da bo še doživel redui svetovni
zračni promet. Njujorški župan Walker, ki je bil do sedaj službeno zadržan udeleževati se svečanosti, je izrazil upanje, da bo dr. Ecke-nerjev zrakoplov mnogo pripomogel k boljšemu prijateljstvu med narodi. Dr. Eckener je izrazil mnenje, da je zrakoplov danes še vedno samo obljuba, ne pa izpolnitev, in da upa, da bo nekoč le prišlo do izpoluitve .
Sam preko Atlantika
v London, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Angleški letalec Macdonald, ki je včeraj odlolel iz Nove Fundlandije v London, ima na svojem poletu izredno dobro vreme. Nobenega viharja ni in veter ima za hrbtom. Do sedaj o letalu še ni nobenih vesti. Smatra se, da je ta polet sicer zelo drzen, ker ima njegovo malo letalo, ki je podobno onim, katere porablja angleški letalski klub, samo akcijski radij 8600 milj. — Dalje se poroča iz Londona, da i o Macdonaldu, katerega pričakujejo v Londonu danes popoldne, nimajo še nobenih vesti. ; Ker pa letalo nima brezžične naprave iu ker ! ne leti nad običajnimi ladijskimi progami, ni j dosedaj še nobenega razburjenja. Letalo, ki tehta samo 880 angleških funtov, ima goriva j za 36 ur. V nasprotju z ameriškimi poročili | pa poročajo ladje, ki so na potu, o viharjih na oceanu. Tudi ob irski obali in v Angliji so viharji.
v Dunaj, 18 okt. (Tel. »Slov.«) V avstrijskem narodnem svetu je zvezni kancler dr. Sei-pel danes podal odgovor madjarskemu ministrskemu predsedniku na njegov govor v Šopronju, v katerem je govoril o gradiščanski pokrajini. Socialni demokrati so stavili nanj naslednje nujno vprašanje: Pred enim letom je zvezni kancler dr. Seipel v senatnem odboru narodnega sveta izjavil o Gradiščanski, da je avstrijska vlada prejela od madjarske vlade formalno zagotovilo, da smatra vprašanje razmejitve med Madjarsko in Avstrijo za končnoveljavno razčiščeno. Pred nekoliko dnevi pa je madjarski ministrski predsednik pedal izjavo, da se Madjarska nikdar ni odrekla zapadno-madjarskemu ozemlju. Dr. Seiplu sta se stavili sledeči vprašanji: 1. Ali ste pripravljeni na odgovor na izjavo madjarskega ministrskega predsednika objaviti vsebino formalnega zagotovila, katerega je dala madjarska vlada 1. 1926 ali 1927 o yprašanju Gradiščanske meje? 2. Ali ste pripravljeni sporočiti narodnemu svetu, kakšne slične izjave so bile podane drugim državam? Zvezni kancler dr. Seipel je v svojem odgovoru izjavil, da ne bi bil mislil, da bi madjarska vlada, ki je svoječasno dala objaviti z lepaki, da pomeni zbližanje, ki se je doseglo v beneški pogodbi, pravično poravnavo, sedaj odstopila od tega stališča.
Takoj po govoru grofa Bethlena je avstrijski poslanik v Budimpešti prosil pri madjarski vladi za pojasnilo in dobil odgovor, da grofu Bethlenu niti daleko ni bilo na umu, da bi nanovo spravil na tapet vprašanje Gradiščanske. temveč da je hotel dati samo zgodovinski pregled o gradiščanskem vprašanju. Avstrijski poslanik je že dne 16. t. m. sporočil na Dunaj, da mu je grof Bethlen izjavil. da je madjarska vlada mnenja, da pri točnem pregledu beneškega protokola ni notri nobene točke o tem, da bi se Madjarska izrecno odrekla Gradiščanski. Grof Bethlen je v Šopronju zastopal samo stališče, ki ga je vedno zastopal, da se Madjarska ni odrekla pokrajinam, katere je morala odstopiti. Grofu Bethlenu pa ni na tem. da bi načel vprašanje Gradiščanske kot sedaj aktualno vprašanje.
Man?u o romuntki nol'tiki
v Varšava, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Varšavski »Ilustrirani Kurir« objavlja izjave voditelja romunske opozicije Maniu o bodočnosti romunske notranje in zunanje politike. Maniu je naglasil, da njegova stranka vztraja pri ustavni monarhiji. Vprašanje kralja Karla ni aktualno. Koncetracijska vlada več strank bi za opozicijo ne prišla vpoštev, ker sta Ava-rescu in profesor Jorga voditelja brez pristašev. Nasprotstva med opozicijo in vladajočimi liberalci so prevelika, kakor n. pr. v vprašanju avtonomije v upravi pokrajin, pa tudi v gospodarski politiki, katero vodijo liberalci na korist velebank in pri tem zanemarjajo interese kmetov. Kar se tiče zunanje politike, bi tudi opozicija, če bi prišla do vlade, ostala v zvezi s Poljsko- Malo antanto in Francijo. Maniu je končal svojo izjavo z nekaterimi pokloni Pilsudskemu, ki je porabil svoje bivanje v Romuniji za to, da se je temeljito po-razgovoril tudi z voditelji opozicije.
Kali a sili na Kitalsko
v Rim, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Italijanska vlada je naročila svojemu poslaniku v Pekingu, da takoj začne pogajanja z nankin-ško vlado o novi trgovinski pogodbi, v kateri zahteva Italija klavzulo največjih ugodnosti in ki naj vstopi na mesto kanitulacijske-ga režima. S tem prevzema Italija tudi iniciativo za novo ureditev položaja Evropejcev
Ta izjava mora v Avstriji učinkovati pomirjevalno. Grof Bethlen pa je tudi izjavil, da to ni samo vprašanje med Madjarsko in Avstrijo, temveč vprašanje med Madjarsko in 70,000.000 Nemci, ki bodo gotovo enkrat nastopili za novo ljudsko odločitev. S tem je grof Bethlen potrdil, da gradiščansko vprašanje ni aktualno. Govor madjarskega ministrskega predsednika je revizionističen. Mi vemo, da jc vsa njegova zunanja politika usmerjena re-vizionistično. Mi, ki smo pretrpeli slično usodo, kakor Madjarska, nimamo vzroka v splošnem braniti se proti politiki, ki meri na revizijo mirovnih pogodb. Eno pa je gotovo: Če bo taka politika, kakršne sedaj mi ne vodimo, ker delamo aktualno politiko, nekoč dovedla do cilia, potem ne ho ostalo samo pri reviziji gradiščanskega vprašanja, potem se bodo morala revidirati tudi druga vprašanja, katerih protektorji Madjarske sedaj ne želijo. Rad bi izrecno izjavil, da so pojasnila, ki smo jih prejeli od madjarske vlade, povsem pomirljiva. V enem oziru pa se je grof Bethlen močno motil, namreč če misli, da bi novo ljudsko glasovanje GradišČnnslco vrnilo Madjarski. (Odobravanje.)
Gradiščansko ljudstvo je trdno odločeno ostati pri Avstriji. (Odobravanje.) Končno je izjavil dr. Seipel, da je avstrijska vlada slej-koprej odločena, živeti s sosedi v prijateljskih odnošajih. (Odobravanje.) Nato je poslanec dr. Wotawa utemeljeval vprašanje večinskih strank in izjavil najodločneje, da nikdar ne more biti govora o tem, da bi se Gradiščanska odtrgala od Avstrije.
Afera z ..madjarskim" krajem
v Praga, 18 okt. (Tel. »Slov.«) Izjava madjarskega ministrskega predsednika Bethlena, da je čas za rešitev vprašanja madjarskega kralja dozorel, je povzročil v Pragi veliko pozornost. Češki listi smatrajo, da se pripravlja nova akcija madjarskih monarhistov- »Češkoslovenska Republika« piše, da Madjarska niti s kraljem, niti brez kralja nikdar ne bo izposlovala revizije mirovnih pogodb.
na Kitajskem. Kakor se čuje, je Kitajska pripravljena k dalekosežnim koncesijam tako, da so iz Londona prišla v Rim že vprašanja in dobrohotna svarila.
Pred zaključkom
pogodbe s Prago
v Praga, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes so se nadaljevala pogajanja z jugoslovanskimi zastopniki o splošnem delu bodoče če-škoslovaško-jugoslovanske trgovinske pogodbe. Pogajanja so uspela tako daleč, da se je pri nekaterih členih izvršilo že drugo, pri drugih pa že tretje čitanje. Pogodba, ki bo imela okoli 30 členov, se ima dogotoviti do konca tekočega meseca. Voditelj jugoslovanske delegacije prof. Todorovič se vrne 1. novembra v Belgrad, da začne na vseučilišču predavanja in bo potem vodil jugoslovansko delegacijo sekcijski načelnik Savič. Ko bo splošni del končan, se bo začel obravnavati najtežavnejši del pogodbe, to je ureditev carinske tarife.
Kdo ;e osvobodil
češki narod
v Praga, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Ob priliki desetletnice rojstva češkoslovaške države dne 28. oktobra se v čeških listih, kakor vsako leto živahno razpravlja o tem. nn I nteri fronti je bil prav za prav Diidoblien 2b. okto-
ber, ali imata pri tem Masaryk in BeneS b svojo politiko, ki sta jo vodila v inozemstvu, več zaslug, ali pa pas;vna rezistenca v avstro-ogrski monarhiji. Dočim socialistični listi priznavajo večje zasluge delu v inozemstvu, reklamirajo meSčanski listi glavni del zaslug zase. Tako piše »Venkov«, da je popolnoma jasno, da je bila Češkoslovaška priborjena v mejah Avstroogrske. Češkoslovaška je pripomogla k temu, da je bila Avstrija v štirih vojnih letih tako izstradana, da je popolnoma propadla. Če bi imeli Avstrija in Nemčija leta 1918. še polne shrambe, bi se bila vojna brez dvoma vodila dalje. Dr. Borsky je o tem izdal posebno knjigo.
Spremembe v Vatikanu
v Milan, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Papež je sprejel k sebi monakovskega nadškofa, kardinala Faulhaberja na daljši razgovor o dnevnih vprašanjih, za katera se zanima Vatikan. Dolgoletni dvorni hišnik msgr. de Samper je odstopil, da omogoči papežu novo temeljito preureditev uprave z zložitvijo vseh uradov dvornega hišnika in prvega računovodje. Msgr. de Samper bo za svoje zvesto službovanje najbrže imenovan za kardinala.
Drobne vesti
Dellamaggiore so ustrelili.
v Lucca, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Obsojeni komunist Dellamaggiore je bil davi ob šestih ustreljen, ker je kralj odklonil prošnjo za pomilostitev. Na obsojenca to ni napravilo nobenega vtisa in je pred smrtjo odklonil vsako versko tolažbo.
V	Budimpešti bodo v kratkem zidali »revizijsko cerkev«, v kateri bodo molili za obnovitev starih madjarskih mej. V cerkvi bodo postavili naravno veliko sliko lorda Rother-inera.
Kakor piše »Adeverul«, se nahajajo ro-munsko-neinška pogajanja v Berlinu pred zaključkom.
V	Pragi je propadla posojilnica malih
obrtnikov »Stradanka«. Zaprli so dva uradnika, ker gre za goljufijo.
»Daily Telegraph« poroča, da je računati s spremembo Da\vesovega načrta o plačevanju reparacij na ta način, da bo Nemčija plačala manjšo, toda določeno vsoto.
Vesti, da se vršijo nadaljnji teroristični akti Macedoncev na Bolgarskem in da se vrše boji med obema skupinama Macedoncev, se označujejo v Sofiji kot izmišljotina.
Avstrijsko mesto Steyei je prišlo v take finančne težkoče, da ni moglo izplačati svojih na-stavljencev in napovedalo konkurs.
Kovinska industrija v Porenja je odpove-I dala 250.000 delavcem službo. Med temi je tu-! di 30.000 uradnikov in nastavljencev Kruppovih I tovarn.
Norveška vlada je proklamirala Amundsena
za narodnega junaka, 14. decembra pa, ko je 1. 1932 Amundsen dosegel severni tečaj, za narodni praznik.
Horana in Hearsta bo pariško državno pravdništvo preganjalo radi špijonaže.
ŠAH V BERLINU.
v Berlin, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes se je odigralo 6. kolo. Tartakover in Capa-blanca sta napravila remis. Rubinstein je proti Marshallu postal mnogo boljši v damskem gambitu, pri 30. potezi pa je prekoračil čas premišljevanja, vsled česar se je morala igra priznati nasprotniku kot dobljena. Po živahni igri pa je ostala nekončana partija Reti-Niein-covič. Spielmann danes ni igral. Stanje po 6. kolu: Capablanca 3i/2, Spielmann, Tartakover 3, Niemcovič, Reti 2% (1), Marshall ll/2, Rubinstein 1. Sedmo kolo se igra jutri.
HMELJ
Niirnberg, 17. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes je bilo pripeljanih na trg 50 bal hmelja, prodanih je bilo 41 bal, po ceni: virtemberški 140, Hallertan 190—210. Tendenca zelo potisnjena.
KOVINE
v London, 17. oktobra. (Tel. »Slov.«) Baker: per kasa 65.0625, tri mesece 65.5625, Elektrolit 71.25, Best Selected fig, Strong 96. Cin: per kasa 222.25, tri mesece 219.75. Svinec: bližnji 22.125, tuji 21.8125. Cink: bližnji 24.125, tuji 24.375. Aluminij: tuzemski 95, inozemski 100. Antimon reg.: 59.5. Bela pločevina: 18.125. Živo srebro: 23. Nikel: tuzemski 175, inozemski 175. Wolfram: 16.25. Platina: surova 17, odelana 17. Srebro: 26.6875. Zlato: 84.115.
Novosadska vremenska napoved. Deloma oblačno v severnih krajih. Dežja ne bo. Temperatura se bo nekoliko zvišala.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: Začasna izjasnitev, toplo, južni vetrovi. — Južne Alpe: Spremenljivo, potem bolj oblačno, toplo.
Sup$ee: Boccacco - premiera
Snoči je bila premiera Suppeejeve operete Boccaccio s Pugljevimi kupleti. Glavne vloge so imeli Poličeva, Drenovec, Peček, Povhe, Balotkova itd. Bilo je plitvih, banalnih, la-scivnih, manj komičnih momentov, nove lučne naprave v na^i operi pn izborne, — Kaj bi še dejal? Nič. Morda bi bili prestali brez Boccaceia.	lVj
Madjarski katoliški kongres
Kakor skoraj vse večje katoliške prireditve letošnjega leta, se je tudi »katoliški teden« v Budimpešti bavil s socialnimi problemi. Ogrski katoliški shod je bil močen izraz verske zavesti madjarskih katoličanov in pa stališča, ki ga zavzemajo v socialnem vprašanju. Udeležili so se ga pristaši različnih strank. Duša kongresa je bil kardinal, ogrski primas dr. S e r e d y , ki je dal delu katoliškega shoda smernice in je imel vodivna vlogo tudi v vseh odborih. Topot so se shoda udeležili tudi mnogi krščansko-socialni delavci, najbolj pa so vzbujali pozornost rudarji.
Najznamenitejši dogodek je bil govor ministra za ljudsko blagostanje dr. Jožefa Vas-s a , ki je označil razmerje med kapitalom in delovno silo. Smoter produkcije ni mehanični proizvod. Njen smoter ni, da bi proizvajala čim več blaga, preplavila trg, tiščala navzdol mezde, koncentrirala delo strojev in reducirala delavske množice. Smoter produkcije je, da služi človeku. Treba je paziti na to, da se ne pogazi človeški ideal. Danes gre za to, da se zasebna posest, ki je udeležena v produktivnem delu, omeji in modificira, kakor to odgovarja njenemu socialnemu smotru. Na zemlji morajo vse proizvajalne sile in to, kai proizvajajo, biti zadostne za življenje vsakega človeka, vsaj v toliko, kolikor to zahteva človeško dostojanstvo. O gospodarskih in socialnih problemih po katoliškem nazira-nju je govoril tudi podpredsednik poslanske zbornice dr. C z e 111 e r , ki je strokovnjak v agrarnih vprašanjih. Podobno je govoril bivši minister H a 11 e r . ki je izrastke kapitalizma zelo ostro kritiziral. Ne sme se, tako je dejal, krpariti, ampak treba je spremeniti sistem, ker sedanji sistem kapitalizma stoji v popolnem nasprotju s pravičnostjo, osebno svobodo in blagrom celote. Predsednik Instituta za socialno zavarovanje Karel H u s z a r je pa obravnaval vprašanje, kako bi se v sedanjem industrijalnem razvoju ščitila družina.
Letošnji kongres je bil obiskan od mnogoštevilnih ljudskih množic, dočim je prejšnje kongrese tvorila pretežno tako zvana elita. Kongres je imel tudi močno evharistično noto. Papežev nuncij Cesare O r s e n i g o je govoril v madjarskem jeziku.
Čuden mo!k
Poln optimizma je razlagal v . anedeljek g. Žerjav v zagrebških »Novostih«, kako ie »napredna« fronta le še vprašanje časa, a SS-prav je od tedaj minilo že nekaj dni, v idili ni o tej novi »napredni« fronti ne v »Jutru« in ne v »Kmetsketn listu« nobene besede. Tudi sam iniciator te mogočne nove fronte molči. Zakaj ta molk?
In vendar bi imel g. Žerjav več ko dovolj vzroka, da pohiti z veselim sporočilom, da potekajo pogajanja za ustanovitev nove »napredni« fronte ugodno, ker borbenost med njegovimi pristaši rapidno pada, zato pa vsak dan bolj raste spoznanje, da iz vse politike SDS ne bo nič. A kljub temu g. Žerjav molčil
Ali je morda res, kar govore lekateri, da ga je g. Žerjav s svojo zagrebško izjavo grdo polomil, da je prekmalu govoril o stvari, ki še dolgo ni dozorela? Ali je morda res, da je g. Žerjav s svojo prezgodnjo izjavo povzročil samo to, da jc opozoril javnost na snujočo se malo simpatično liberalno fronto in s tem otežkočil SKS, da bi vstopila v njo?
Molk »Kmetskega lista« bi skoraj to dokazoval. Iz »Kmetskega lista« vendar poznamo g. Puclja kot moža, ki nataka samo čisto vino, ki vedno svojim pristašem vse pove in ki zato sigurno ne bi zamolčal tako velike stvari, kakor jc snovanje »napredne« fronte, In zato smo pričakovali, da bo vsaj »Kmetski list« poročal, katere delegate je določila SKS za pogajanja o volivnem sporazumu s SDS, toda »Kmetski list« o tem molči. Ali morebiti bravci »Kmetskega lista« ne bi smeli slišati, da se voditelji SKS že pogajajo z g. Žerjavom?
SKS je vendar demokratična stranka, ki sklene samo to, kar ji naroče njeni zaupniki. Ali so pa morda ti že sklepali o zvezi z gospodom Žerjavom?
Navzlic vsemu temu pa se ne čudimo, če »Kmetski list« molči, ker je pač težko braniti pred slovenskim kmetom sporazum z g. Žerjavom. Zakaj je ta zveza malo čudna, o tem je včasih tudi g. Pucelj zelo obširno govoril in enako tudi vsi drugi voditelji SKS. Ali se je morda med tem kaj spremenilo? Ali je morda med tem postala SDS kmečka stranka? Ali je morda opustila svoje centralistično stališče?
Samo važna vprašanja, na katera pa ni nobenega odgovora, temveč samo splošen molk. Bo pač tako, da so nekatere stvari že po svoji prirodi takšne, da javne kritike nc vzdrže in da morejo uspevati le, če se izvrše lepo tajno. Med take stvari pa spada vsekakor tudi Zerjavova »napredna« fronta in zato molče o njej celo njeni propagatorji. A s takšno fronto bi hoteli krošnjariti v slovenski javnosti? Bo šlo pač težko, ker slovenska javnost ne ljubi stvari, ki ne vzdrže luči. Zato pa je tudi izostal Žerjavov slavospev in zato molči »Jutro« na vsa naša izvajanja.
Niti tisk SDS ne sme govoriti o ^napredni« fronti in to je za kvaliteto te ironte najbolj značilno!