SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LI (45) Štev. (Na) 30
ESLOVENIA LIBRE
BUENOSAIRES 6 de agosto - 6. avgusta 1992


DR ANDREJ CAPUDER
Dnevi slovenske kulture v Buenos Airesu so uspeli
W®Q3toa asßsöoo ao3
Pred štirinajstimi dnevi se je v Slovenijo vrnila delegacija slovenskih pisateljev, pesnikov in glasbenikov, ki so so se na Dnevih slovenske kulture v Buenos Airesu predstavili Argentincem. Navezali so tudi tesnejše stike s tamkajšnjimi Slovenci in se seznanili z njihovim dolgoletnim in bogatim delom. O uspešnem obisku smo se pogovarjali s pisateljem dr. Andrejem Capudrom.
Ali ste prvič obiskali Argentino?
V Argentino sem potoval kot star znanec, saj sem bil tam že pred petimi leti in sem približno vedel, kaj me čaka. Moram priznati, da je bilo tokrat lepše, saj je bilo čutiti pozitivni odmev političnih sprememb na Slovenskem.
Kako so vas sprejeli v Buenos Airesu?
Nekoliko so bili razočarani nad zamenjavo vlade, predvsem pa nad nekaterimi izjavami novih ministrov, zlasti gospoda Prunka. Če odštejem ta politični vidik, je prišla do izraza vsa gostoljubnost naših rojakov. Veliko pričakujejo tudi v prihodr nosti, tudi v političnem smislu. Se posebej so nas opozorili na težave, ki jih imajo v zvezi s pridobitvijo slovenskega državljanstva. Potožili so, da ni pravično, da je stopetdeset tisoč ljudi, ki niso bili rojeni v Sloveniji, takoj pridobilo državljanstvo, medtem ko njihove prošnje selekcionirajo. Sicer pa potrpežljivo upajo, da se bodo nakopičeni problemi s časom vendarle razrešili.
Ali so se vaša pričakovanja uresničila?
Dnevi slovenske kulture v Argentini so prekosili naša pričakovanja. V centru San Martin nismo pričakovali toliko ljudi. Tudi stiki z oblastmi so bili na visoki ravni. Istočasno je bil v Argentini bivši predsednik vlade Lojze Peterle, ki ga je sprejel argentinski predsednik Saul Menem. Obiskali smo tudi argentinskega kulturnega ministra in Nobelovega nagrajenca Esquivela. Posebno pa sem vesel srečanja z Ernestom Sabatom, ki nam je kljub bolezni in visoki starosti odprl varta. Z njim smo se pogo-
Šentjošt praznuje prve vaške straže
V nedeljo, 12, julija so praznovali 50-letnico ustanovitve prve vaške straže. Ta je bila tu ustanovljena 17. julija 1942. Že po tednu dni so jo partizani napadli, vendar so domači fantje napad zdržali. V državljanski vojni je bilo ubitih 62 vaščanov, skoraj vse so ubili komunisti.
Šentjoščanom je v nabito polni dvorani po pozdravnem nagovoru ljubljanskega župana Jožeta Strgarja v imenu Nove slovenske zaveze spregovoril Jože Rigler. Na slovesnosti je nastopil tudi pevski zbor Fantje na vasi iz Clevelanda, ki so ga domačini nagradili s ploskanjem. Slovesnosti so se udeležili tudi številni zdomci.
Ivo Žajdela, iz Slovenca
varjali štiri ure. Z menoj sta bila moja žena in predsednik Zedinjene Slovenije, profesor Tine Vivod.
Ali ste z Argentino uspeli vzpostaviti tesnejše stike na kulturnem področju?
Argentina je tako rekoč prvič slišala za nas, tudi za diasporo, saj živijo tamkajšnji Slovenci precej izolirano. To je bila obenem promocija njih samih.
Mislim, da bo srečanje nov impulz za uspešnejšo uveljavitev Slovencev v Argentini. Razveselili so se naše pomoči in kvalitet naše ekspedicije. Glede naših stikov z Argentino je vse odvisno od rahločutnosti prijemov naših organizacij in institucij: Izseljenske matice, ministrstva za kulturo in ministrstva za Slovence po svetu. Zlasti pri starejših so reakcije še pogosto čustvene. Mladi pa si želijo tesnejših stikov s Slovenijo. Ovira je predvsem denar, saj je pot do nas dolga in draga, a vendar prihajajo na obisk.
Kako gledate na prihodnost?
Pred tednom dni smo sprejeli avtobus mladih iz Argentine. Prav mladina je prihodnost naših odnosov. Mladina bo prihajala v Slovenijo. Za tukaj živeče Slovence, ki imajo polno predsodkov, pa bi bilo dobro, da bi obiskali Buenos Aires. Menim, da bi morala tja celotna slovenska levica. Tako bi spoznali, kaj slovenska skupnost v Argentini dejansko je in kako se je uspela v petinštiridesetih letih popolne izolacije ohraniti.
Pogovarjal seje
Pavel Fajdiga Slovenec, 30. junija 1992
Vsi trije zbori slovenske skupščine so zavrnili zakon o volitvah v državni zbor.
Zakon je padel zaradi — lahko rečemo — nesprejetja amandmaja, ki bi dal slovenskim državljanom, ki živijo v tujini, možnost sodelovati na volitvah.
Za sprejetje zakona bi bilo potrebnih 54 glasov v vsakem zboru. Zakon so najprej z 49 glasovi zavrnili v zbor občin (ZO), nato pa ga je zavrnil tudi družbenopolitični zbor (DPZ) javnega glasovanja (za jih je bilo 43). Več poslancev je povedalo, da zakona ne morejo podpreti, ker krši ustavno zagotovljeno volilno pravico vseh državljanov. Zakon je potem „visel" le še na zboru združenega dela, ki ga je zavrnil s 50 glasovi za. Po glasovanju je predsednik ZZD Jože Zupančič odstopil s položaja.
DPZ in ZO sta zavrnila tudi zakon o volitvah v državni svet (ZZD ga je sprejel!), zakon o volitvah predsednika republike pa so sprejeli vsi zbori.
Pred zavrnitvijo zakona o volitvah v državni zbor v vseh treh zborih slovenske skupščine se je razvila daljša razprava o številnih vloženih amandmajih, kjer se je izkazalo, da z zakonom ni zadovoljen nihče.
Družbeno politični zbor je najdalje razpravljal o zakonu o volitvah v državni zbor. Krščanski demokrati so povedali, da ne morejo pristati na to, da bi bil institut volilnih okrajev okrnjen, kar bi se zgodilo, če bi parlament sprejel predloge, da lahko v volilnih okrajih stranke nastopajo z listami. Opozorili so tudi, da bi državljanom, ki živijo v tujini, morali dati možnost voliti. Narodni demokrati so menili, da je zakon zavajajoč, ker daje volilcem vtis, da glasujejo za kandidata nekdo drug. Liberalni demokrati so opozorili, da v primeru, če zakon ne bil sprejet, nimamo pravnih rešitev za izhod iz krize.
Ivan Bizjak je v zboru občin predlagal, naj bi omogočili volitve tudi našim drža-
Nomenklatura, OZNA. Viktor Blažič in drugi so napisali, da bi prejšni služabniki režima morali biti izločeni do neke mere iz oblasti. Logika je jasna: kaj nam morejo dati tisti, ki so bili na čelu diktature skozi desetletja, na čelu največje gospodarske, politične, civilizacijske polomije našega naroda? Kaj nam morejo dati ti možje danes, če v 40 in več letih niso nudili drugega kot vsestransko revščino.
Bolj intenzivna je akcija nekih parlamentarcev, da morajo biti izključeni iz politike vsi, ki so bili povezani z OZNO, UDV. Akcija je toliko bolj resna, da se je Milan Kučan branil, da je on samo prejemal poročila OZNE, ni pa sodeloval. Ta izgovor bi bil enak Stalinovemu, saj bi on rekel isto. Dejstvo je, da sta Kučan in Stalin odločala in vedela. Neki komentatorji v Delu skušajo braniti to „sodelovanje", da je to v vseh tudi demokratskih državah običajno. Zgleda, da ti gospodje nočejo Videti razliko v OZNI, ki je masovno kršila človekove pravice, mučila in pobijala, od tajnih služb zahoda, kjer so vse človekove pravice
spoštovane. Vlada z bivšo nomenklaturo, sodelavci ali celo Oznaši v samem vrhu bi napravili veliko uslugo narodu, če bi te elemente odstranila. Pomislimo na škodo, ki jo je Waldheim napravil Avstriji.
Zanimivo je še to, da so v slovenskem parlamentu odklonili predlog, da naj novi kandidati za volitve izjavijo, da niso sodelovali z UDBO.
Demokratska stranka se pritožuje zaradi napadov na njihovo vodstvo (Delo 7/9/ 92). Gre predvsem za dr. Franceta Bučarja, ki mu očitajo, da manipulira s trdo roko skupščino, potihem pa seveda njegovo preteklost častnika represivnih organov. Podobno kot Hribarjeva Bučar svari pred nevarnostjo klerikalizma, ki ga nikjer ni!
Za Igorja Bavčaja, ki je priznal, da je njegova policija v Kopru dobila nalog, naj špijonira, kaj ljudje mislijo o novi vladi, kar je politična dejavnost.
Za dr. Dimitrija Rupla, ki mu naprtijo nepotrebne napade na Srbijo, uradni obisk v Albaniji v najbolj kritičnem času, njegovo
vljanom, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji in zdomcem. Organizacija tega bi morala biti v pristojnosti republiške volilne komisije. Ti lahko glasujejo po pošti ali v predstavništvih RS. Tak način glasovnanja bo organizirala tudi Hrvaška.
Danijel Starman je poslance pozval, naj podprejo amandma, da mora kandidat za poslanca v državni zbor, za državnega svetnika oziroma za predsednika republike ob sprejemu kandidature predložiti pisno izjavo, da v času do volitev 1990 ni sodeloval s Službo državne varnosti. Ustavna komisija in poslanci zbora občin amandmajev niso sprejeli.
V zboru združenega dela je bil zakon o volitvah predsednika republike soglasno sprejet. Zbor je tudi zavrnil dopolnilo, po katerem bi moral vsak kandidat ob sprejemu kandidature podpisati izjavo, ali je v času do volitev spomladi 90 sodeloval s SDV.
ddstop Jožeta Zupančiča
Danijel Starman je 24. julija v imenu poslanskega kluba Demosa govoril o tem, da je predsednik zbora združenega dela Jože Zupančič že tretjič „nepreklicno odstopil, nato pa svoj odstop preklical". Poslanski klub Demos Zupančiču odreka verodostojnost; verjetno bodo sprožili postopek za njegovo razrešitev.
Svoj protest proti takim „odstopom" Jožeta Zupančiča so na tiskovni konferenci izrazili tudi socialdemokrati, ki bodo, kot so dejali, podprli zahtevo Demosa za njegovo razrešitev.
Povedali so, da take neresnosti ne morejo več tolerirati. Zupančiču so tudi očitali, da je v sodelovanju s predsednikom skupščine dr. Francetom Bučarjem na vse načine blokiral uvrstitev lastninskega zakona na dnevni red zbora združenega dela.
arogantnost do Svete stolice, ko je izjavil, da bo še videl, kak rang vatikanskega zastopstva bo dovolil, žalitev Mitterranda, češ, da je prišel v Sarajevo zaradi domače francoske politike, obisk pri Waldheimu, njegovo silno aroganco in odklon do izseljencev, s katerimi vodi on in njegovo ministrstvo pravo vojno.
Za Spomenko Hribar, kateri mora biti silno žal, da je tako zgodaj pokazala svojo pravo, čisto rdečo barvo.
Arhivi OZNE UDV do 1990 v Beethovnovi 3 v Ljubljani, so odprti javnosti. Materiala je ogromno, iz njega se da razbrati, kako je bila KPS ali OF informirana o dejavnosti opozicije od leta 1941 naprej. Dokaj je materiala o maloštevilnih Slovencih konfidentih OVRE, italijanske vojske, ka-rabinerjev, Gestapa. Med njimi zlepa ni onih vidnih politikov, ki jih je VOS likvidiral. Glede duhovnikov ni drugega ko predstava njihovih prošenj za izpust iz taborišč. Niti za enega samega duhovnika ni obtežilnega materiala, ki bi zaslužil kako kazen, kaj šele mučeniško smrt. Enega pa v materialih ni in sicer zadev, ki bi mogla obtežiti člane reporesivnega aparata. To so pospravili!
Zbral dr. Peter Urbanc
SVOBODNA
W§BXs3§flfla©öDD: 0QD ©Wo (Mn)
||k i É
Tone Mizerit
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Na praznik sv. Urha, 5, julija, je bila na Urhu maša, ki so jo motili panoji s slikami z večinoma ponarejeno zgodovinsko poneverbo; motili pa so jo tudi fizično, zaradi številne udeležbe vernikov, ki so moralo zato stati zunaj. Homilija župnika iz Sostrega, patra Vida Jungerja, je glede na okolje, v katerem je daroval sv. mašo, odsevala skrajno strpnost. Po maši je spregovoril dr. Tine Velikonja o Sv. Urhu med mitom in resnico. V svojem govoru je izrazil zahtevo po vrnitvi božjega hrama tistim namenom, zaradi katerih je bil postavljen, in opozoril: „Laž je nesmrtna duša komunizma in če imamo kje spomenik tej laži, ni bolj kričečega spomenika, kot je ravno Sv. Urh." Posebej je spomnil na usodne mesece leta 1942, „ko so komunisti pod pretvezo odpora proti okupatorju začeli pobijati slovenske župane, duhovnike, učitelje, pomembnejše kmete in fante, ki so spadali v katoliške vrste." „Šlo je za napad totalitarne vizije na liberalno demokratično Slovenijo..." je nadaljeval dr. Tine Velikonja. Zavzel se je za ohranitev spomenika pred cerkvijo, ki je spomenik vsem, ki so šli v boj proti okupatorju iz rodoljubnih nagibov in je v njihovi smrti dvojna tragika. Tragika smrti same in tragika prevare. To je samo nekaj misli iz njegovega govora.
Medtem ko smo se udeleženci maše po obredu okrepčali s prigrizkom in pijačo, smo izvedeli, da so slike snete s panojev in zložene na kup, o čemer smo se tudi sami
Na seji parlamentarne komisije za povojne poboje so pričali Albert Svetina-Emo, Anton Zgonc-Vasja in Franc Tavčar-Rok.
Albert Svetina-Emo, ki je bil poleti 1945 eden glavnih Mačkovih pomočnikov Ozne, je bil edini, ki je govoril o pobojih konkretno. Druga dva, Zgonc in Tavčar, sta bila vse drugje, kot je trdil Svetina. Svetina pravi, da je likvidatorsko enoto v Kočevskem Rogu vodil Anton Zgonc-Vasja, ta pa se je spraševal, zakaj ga Svetina tako močno „obtožuje", in to že od leta 1944. Nasploh je bil Svetina zelo prepričljiv, saj je govoril sama dejstva, tako da ni prav nobenega vzroka za pomisleke ob njegovem pričevanju.
Albert Svetina-Emo je bil Mačkov najožji sodelavec že pred koncem vojne. Maja 1945 je kot podpolkovnik Ozne sprva po Ljubljani „praznil skladišča" in blago odvažal v Slavijo. Plačali seveda niso nič. Junija ga je Maček večkrat poslal v Škofove zavode, kjer je od vojvodinskih Nemcev nabral več tovornjakov raznih dragocenosti. V Slaviji (sedež Ozne) je bilo skladišče za naropano blago.
„Maček je bil strahopetec in manijak in njegov motiv je bil čimveč nagrabiti. Če je bil dobre volje, so nagrabljeno delili, če pa ne, je razdeljeval le po simpatijah," pravi Svetina.
Maček mu je tudi naročil, da mora v Podutik, ker se je tamkajšnji potok spremenil v krvavo in smrdečo tekočino. Prišli so do Brezarjevega brezna nad Glinico, ki pa je bilo zaminirano, drevje je ležalo vse navzkriž, okrog brezna pa je bilo posuto apno. Hudo je smrdelo. Zaradi tega mu je Maček ukazal, da je „treba vse ven pobrat in zakopat," to pa naj storijo z nemškimi ujetniki iz Šentvida.
Svetina je nato s 60 Nemci in z brigado Knoja začel z odkopom. Milan Apih mu je iz Borovnice pripeljal dolge smreke za oder prek brezna. Ujetniki so opiti, z golimi rokami (imeli so le plinske maske) vlačili iz
prepričali. Glede na to, da sta Delo in Dnevnik to dejanje označila za vandalsko početje in „kreativno prenavljanje muzejske razstave", ne moremo mimo izjav poročevalcev in očividcev na kraju samem. Naj navedem samo en primer, in sicer da je bil oltar po vojni zažgan pred cerkvijo, kar pa je res posebej vredno imena vandalizem, da o številnih fotomontažah ne govorim. Umik slik s panojev je potemtakem razumeti kot znamenje, da se zahteva izročitev cerkve njenemu namenu. Tu je potreben profesionalni zgodovinski pristop: cerkev naj se denacionalizira in objavi naj se druga plat medalje, da bomo soočeni z vso resnico, in ne samo s tisto, ki bi jo nekateri radi slišali.
Časnikarje dela in Dnevnika, govorim v imenu somišljenikov, prosim, da poiščejo očividce komunističnega vandalizma po vojni in ga primerjajo s snemanjem in zlaganjem slik ter naj naj ne trobijo samo svoje „resnice". Pri tem niti najmanj ne mečem vseh časnikarjev v en koš. Tudi pogovor z dr. Tinetom Velikonjo bi odstrl zaveso.
In za konec še vprašanje: Zakaj se po spravi glede Urha še ni nič premaknilo? Ali iz strahu pred razkrinkanjem resnice? Zavedajmo pa se, da sprava vsebuje priznanje krivde, obžalovanje krivde in popravo krivic. Samo to je sprava. Zločinci (ne glede na kateri strani) pa bi morali za vsa svoja dejanja odgovarjati.
Ivan Kepic, Slovenec, 16. julija
brezna razpadajoča trupla (več kot 800 domobrancev in tudi civilistov), jih polagali v pločevinaste zaboje ter jih nosili v 200 metrov oddaljeno dolino.
Na koncu mu je Maček glede Nemcev ukazal: „Dogovori se z Mitjo Ribičičem, ki jih bo poslal v Rog k Zgoncu." Svetina je moral tudi na Kras, kjer je pregledal tri fojbe. Pri vsem tem je šlo le za zakrivanje pobojev, saj so ti prihajali na dan na različnih krajih. Svetina pravi, da se je takrat o Rogu po Slaviji precej govorilo in da je bil komandant likvidatorske enote v Rogu Anton Zgonc-Vasja, ki je zaradi tega moral kasneje na psihiatrično zdravljenje.
Ko je Svetina odšel iz Ozne, je moral podpisati formular o molčečnosti.
Anton Zgonc-Vasja je nato na te „obtožbe" odgovoril, da se komaj spomni, kdaj se je rodil, da za množične poboje takrat ni vedel, in da v Kočevskem Rogu nikoli ni bil. Najprej je trdil, da s Slavijo ni imel nobenih stikov, kasneje pa je veliko govoril o svojem delovanju v Slaviji.
Tudi „narodni heroj" Franc Tavčar-Rok, takrat načelnik štaba Knoja (!), je za poboje izvedel veliko kasneje.
Komisija se bo kmalu sestala s štirimi novimi pričevalci. Še vedno pa so njene roke zvezane, saj ji parlament ni dodelil preiskovalne pristojnosti.
Ivo Žajdela Slovenec, 15. julija
ŽALE
Na pismeno in telefonsko vprašanje, kam so odpeljali zemeljske ostanke dr. M. Natlačena, dr. L. Ehrlicha in drugih direktor
P.	odgovarja, da nima pojma, da je to sam povprašal Notranjo upravo. Zaenkrat nima odgovora. Po drugi strani obstoji informacija, da so vsa trupla bila uničena. Državni tožilec in skupščinska komisija za te zločine bi morala sprožiti sodnijsko preiskavo.
Predsednik se je vrnil s svojega potovanja po Evropi. Pravzaprav sedanji vodja države izredno potuje. In če pomislimo, da smo Alfonsina kritizirali zaradi tega, moramo priznati, da ga Menem prekosi. Ni to navada vseh argentinskih politikov. Stari Balbin je imel sklep, po katerem ni zapustil drža ve, medtem ko je izvajal kako javno službo. Leta in leta je bil poslanec in nikdar ni zapustil domačih tal. Seveda, ni da bi se vsi sukali po tem smotrn. Za predsednika je včasih to celo nemogoče. A treba je najti neko srednjo pot, ki pa je sedanji očividno ne najde. In na programu je Se mnogo obiskov inozemskih držav.
NI IZBIRE
Ob povratku so predsednika čakali vsi problemi, ki jih je pustil ob odhodu, in še marsikateri novi. V glavnem so gospodarske, politične in socialne narave. Torej nič neznanega. Edina vesela novica je, da je borza nekoliko poskočila zadnje dni. A ta skok ni trden. Padec preteklega meseca je imel vsaj en pozitiven rezultat. Nihče v vladi si sedaj ne upa trditi, da so trumoma prišli v Argentino tuji kapitali, ki da bodo v službi reaktivacije. Tuje kapitale reakti-vacija toliko briga kot lanski sneg. Zanima jih le hitra pomnožitev dobička, visoke obresti in pobrati šila in kopita kolikor hitro postane trg nestalen in so boljši izgledi drugje.
Ni naš namen mučiti bralce vedno z istimi predmeti analize. A večkrat se je treba vrniti k že znanim točkam, da se potrdi smer, v katero se zapleta tukajšnje gospodarstvo. Reaktivacija je bila doslej bolj vidna v trgovinah kot pa v tovarnah. In ko je stabilizacija opravila svoje in je vidno, da gospodarski plan zahaja v težave, je tudi v trgovinah znova nastopila suša. Kar pa se tovarn tiče, je položaj kaj kočljiv. Res so nekateri sektorji, ki se še dobro držijo. A mnogi so v hudih težavah, zlasti pod okriljem prostih mej in nizkega dolarja. Po dolgih letih je argentinska zunanjetrgovinska bilanca negativna.
Vprašanje je enostavno: se vladna gospodarska ekipa tega ne zaveda? Ne zna rešiti problema; ga ne more; ji zunanje okoliščine tega ne dopuščajo? V resnici je skoraj umestno trditi, da res ni stokovnja-ka, ki bi našel pravo pot. Vsi so le preveč zasidrani v svojih teofetičnih formulah, a ne vidijo enostavnih pojavov, ki bi jim morali narekovati pot, po kateri voditi razvoj. Ali pa je vse tako korumpirano, v službi mednarodnih interesov, da se vse vsklaja v nekem superplanu, po katerem naša država (in druge v območju) ne smejo dvigniti glave.
A pustimo to drugo teorijo. Preveč je pesimistična. In domnevajmo, da tudi sedanja gospodarska ekipa ni bila zmožna zgraditi načrta, po katerem bi si država opomogla in našla pot do lepših dni. Tedaj bi predsednik moral poklicati odgovorne, se jim po tukajšnji navadi zahvaliti za „težko in patriotično" opravljeno delo in poklicati drugo ekipo, z drugim načrtom in boljšimi izgledi za uspeh. Zelo lepo. A problem takega postopanja bi bil, da dejansko ni druge ekipe. Ni alternativnega načrta. Ni ekonomista, ki bi trenutno imel resen načrt, po kateri poti spraviti državo iz sedanjega stanja. Lahko se kliče novega gospodarskega ministra. Morda celo novo ekipo. A, vsaj kolikor se danes vidi na površju, kar manjka ni oseb; manjkajo ideje;
nove; originalne. Ideje ki bi, upoštevajoč argentinski položaj, tukajšnje gospodarske, politične, sociološke okoliščine in tudi psihološke okoliščine (ni isto Argentinec kot Japonec ali Nemec), pripomogle k izhodu iz zagate.
NI NAČRTOV
Vzrok temu pa je iskati tudi v hudi krizi političnih strank. Položaj tukajšnjih političnih krogov (in seveda ne le tukajšnjih) je tak, da stranke niso organizacije študijev in načrtov, marveč šole za osebne politične kariere. To vedno bolj opažamo ob volitvah: ni platform, ni načrtov. Vsa propaganda sloni na dveh ali treh geslih, ki so, v najboljšem primeru, pobožne želje, običajno pa le lažnjive obljube, namenjene trnku, s katerim se lovijo glasovi.
To pa velja tako za peroniste kot za radikale, za desno filovojaške stranke kot za levičarske marksistične in maoistične formacije. Izjeme so morda posamezne majhne skupine, znotraj strank ali izven njih, ki še vedno vodijo resne študije o položaju in iščejo odgovorov na težka vprašanja. A te skupine ne pridejo v poštev, kadar gre za posest oblasti. Niso pripravljene za težko borbo okoli korita ali pa se je celo sploh nočejo udeležiti.
Posledica je položaj, v katerega država zapade ob neštetih krizah, ki si sledijo druga drugi. Prav zato je s skrbjo gledati na sedanji položaj, kajti Menemov pojav je lahko ena zadnjih priložnosti, ki jih ima država, da nastopi nekoliko resnejšo pot. Vsak naslednji korak bo težji in ne le, ker narod postopoma izgublja upanje, marveč tudi zato, ker je država vedno bolj obubožana. In sedaj po dveh strujah. Ena, zaradi dezindustrializacije, ki je eden redkih primerov na svetu, ko notranja bruto proizvodnja pada, namesto da bi rastla. Druga pa zaradi razprodaje „starih družinskih draguljev". Privatizacije so tako široke in tako divje, da v posesti države ne bo ostalo ničesar. Kar smo nekdaj govorili o „deficitnih državnih podjetjih" je sedaj postalo kar „vse kar leze ino gre". Prodajamo celo petrolejska ležišča, ki očividno niso deficitna, a s to slabo platjo, da tukajšnji kapitali še vedno iščejo boljših obzorij v inozemstvu, kakor hitro se finančna igra izkaže za negativno. V tem oziru je Menemova vlada hudo podrsala, ker je upala na produktivne investicije kapitalov, ki so se zadnje čase le preveč navadili na hiter in lahek dobiček.
Nočemo širiti pesimizma. Še zdaleč ni vse izgubljeno. Le jasno postaja, da družba, ki nima trdnega produktivnega aparata in ki nima razmaha tudi po domačem trgu in v izvozu, nima izgledov za mirno življenje. Tudi postaja vsem jasno da, kot organizem ni zdrav, če vse celice telesa niso sorazmerno razvite in močne. Ni zdrave družbe, kjer velik del članov živi življenje, ki ni vredno takega imena. In v to idejo se povračamo, ko škandal okoli železniških prog dosega višek. Province, ki niso hotele z državo deliti izgube, so ostale brez vlakov. Tak je primer Cordobe in tak bo primer vseh, ki ne bodo hotele prevzeti izgub, pol do konca leta, celotne od januarja naprej. In to'je nova napaka gospodarske ekipe. V gospodarstvu ni se le pozitivna bilanca. Številke so važne za Mednarodni denarni fond. A za zdravje države je bolj važno, da je zdrava celotna družba, tudi če vse številke niso po volji zunanjih upnikov.
C&aks) 3© OaM(äBCf©ü w
Peterleta. V spremstvu predsednika Zedinjene Slovenije prof. Tineta Vivoda bi morala prileteti ob dveh popoldne. Pa človek obrača, Aerolineas Argentinas pa obrne, brez obvestila seveda in je avion pristal več kot pol ure prej. Tako ne moremo pisati, da so ga čakale zastave in narodne noše, ker se je za to predvidena skupina zbrala šele nekaj minut za izkrcanjem v VIP sprejemnici na letališču. Kljub temu spodrsljaju smo mendoški Slovenci vendar utegnili izraziti svojo srečo in zahvalo za to izredno priložnost neposrednega stika z možem, ki je imel najtežje odgovornosti v procesu pridobitve slovenske samostojnosti in neodvisnosti.
V popoldanskih urah je prof. Peterle seveda obiskal Trg Republike Slovenije. Nato je imel pri mendoškem dnevniku „Los Andes" intervju, ki je bil objavljen v nedeljski izdaji, 12. julija. V vladni palači ga je sprejel podguverner dr. Carlos De la Rosa, ker je bil guverner odsoten v Čilu. Prof. Peterle je izjavil, da ima informacijo, da je argentinsko zunanje ministrstvo pred priznanjem Republike Slovenije tudi prosilo mnenje pri provincialnih vladah in da je predvsem Mendoza odločno podprla pozitivno stališče, za kar se je zahvalil. Pod-guvemer je odgovoril, da je to bilo povsem naravno, ker smo Slovenci v provinci dobro poznani, nekateri na važnih položajih; in ima mendoška družba o vseh najlepše mnenje. Nato je dr. De la Rosa razložil, da provinca Mendoza izvaja politiko direktnih
uporablja slično strategijo in napeljava povezavo neposredno z regijami in ima tozadevno lepe uspehe npr. z Bavarsko, Lombardijo in Katalonsko. Tako je ostala na vidiku možnost, da če Peterle ponovno dobi vladno odgovornost, se takoj izmenjajo kake gospodarske misije. V vladni palači je še obiskal takoimenovano Dvorano zastave, kjer se hrani zastava San Martinove vojske.
Ob šestih zvečer pa je bil slovesni sprejem v našem Domu. Polna dvorana je pričakovala obiskovalca. Ob vstopu je pevski zbor zapel Pozdravno pesem, nato so ga z recitacijo in šopkom pozdravili šolski otroci. Pozdravni govor je imel najprej društveni predsednik inž. Jože Šmon, nato naš dušni pastir Jože Horn in slednjič tudi hrvaški predstavnik. Kot je omenila napovedovalka Marija Fink Grintalova, je petje gotovo najpomembnejši način izražanja slovenskega človeka, zato ni manjkalo pesmi. Nastopili so s štirimi pesmicami šolski otroci pod vodstvom Angelce Šmon Bajdove, nato pa naš pevski zbor, ki ga vodi Lenčka Božnar. Slednjič je prišlo do težko pričakovane besede prof. Peterleta. Po končanem razgovoru smo skupno zapeli Zdravljico.
Sledila je slavnostna večerja, naslednje jutro pred povratkom v Buenos Aires je Peterle obiskal sobotni tečaj za osnovnošolske otroke. To srečanje je bilo zelo prisrčno in navdušenje otrok je bilo nepopisno.
Govor predsednika DS inž. Šmona
Slovenci v Mendozi iskreno čestitamo vam, prof. Peterle, ter vaši vladi za storjeno delo za proglasitev neodvisne republike Slovenije in vse prizadevanje za dosego mednarodnega priznanja. Enako, ob vrnitvi, izrazite čestitke vsemu slovenskemu narodu za dosego tega zgodovinskega dogodka. Ko ste proglasili neodvisnost Republike Slovenije, smo v Mendozi bili srečni kot nikoli, saj nam je po tisočletnem hrepenenju slovenskega naroda bila naklonjena zgodovinska možnost samostojnosti! Obenem pa smo bili zaskrbljeni zaradi svetovnega nerazumevanja, krutega napada srbske vojske in junaške obrambe suverenosti do končne normalizacije s priznanjem večine držav ter vstopa v Organizacijo združenih narodov.
Takoj ko smo lani zvedeli za novice iz Slovenije, smo pričeli akcijo, da bi čim jasneje seznanili argentinsko javnost z dejstvom, da postopki, ki si jih je začrtala slovenska vlada, ustrezajo pravici in so bili v skladu s takratno ustavo in da to ni bilo samovoljen in nepremišljen akt.
Priredili smo masovno manifestacijo na križišču glavnih cest našega mesta. Nosili smo transparente in zastave, delili smo letake, pripravili smo članke za objave v časopisih ter šli na televizijske in radijske oddaje.
Obrnili smo se na provincijsko vlado.
Molile so se svete maše za mir v Sloveniji po župnijskih cerkvah, kamor pripadamo Slovenci, ki živimo v okolici mesta. Poleg informacij, ki smo jih dobivali preko ZS, smo pripravili tudi svoj informativni list. Pri tej akciji smo delovali vsi. Odrasli in otroci, bolniki in ostareli ter veliko naših prijateljev Argentincev.
Mendoški Slovenci smo del slovenskega naroda, ki je po božji previdnosti po II. svetovni vojni, zaradi političnega in verskega prepričanja zapustil domovino. V Argentini in Mendozi so naši očetje in matere našli novo zemljo, novi Jeruzalem, zemljo,
ki je rodovitna za tistega, ki jo obdeluje in plemeniti narod, ki ne dela razlike zaradi rase, vere, jezika ali socialnega stanja. Tukaj so naši očetje začeli graditi novo Slovenijo na podlagi tisočletne kulturne dediščine, ki so jo prejeli od prednikov, čeprav skoraj niso imeli stika z rodno zemljo. Njihovo srce je trpelo, a niso nikoli omagali. Vedeli so, da se bo sistem, ki je bil zgrajen na kršenju človeške svobode, enkrat zrušil. Tu pod Andi so gradili svoja življenja, družine, garali, ljubili, trpeli in umirali. Ustanovili so skupno slovensko življenje. Naša osrednja organizacija, Društvo Slovencev, si prizadeva in skrbi za kulturno in prosvetno delo. Danes je društvena dejavnost velika: sobotna slovenska šola za osnovnošolske otroke; sobotni tečaj za srednješolce; tedenski tečaj slovenščine za tiste, ki ne obvladajo našega jezika; pevski zbor, ki že od vsega začetka poje slovenske pesmi in nas predstavlja na vseh javnih predstavitvah; skrb za mladinske organizacije in naš naraščaj; planinski odsek organizira in vodi zimski in poletni šport v planinski koči, ki imamo pod Aconcaguo; zveza Žena in mati pomaga pri vseh društvenih prireditvah ter skrbi za onemogle in vzgojo; na državnem radiu imamo slovensko oddajo enkrat na mesec; skrbimo, da se mešani zakoni vključujejo v skupnost tako, da tudi neslovenski zakonec sodeluje aktivno pri našem delu: odprli smo naš Dom argentinskim prijateljem z željo za konstruktivno integracijo slovenske in argentinske kulture; končno imamo v našem Domu vsako nedeljo in praznik slovensko službo božjo. Dela imamo veliko. Hvala Bogu, delavcev tudi. Na vodilna mesta naše skupnosti že stopa generacija, ki se je rodila izven Slovenije. Zato je za nas zahteva sedanjega časa vzpostaviti z demokratično Slovenijo trajne mostove, po katerih bodo naši starejši zopet čutili toploto rodne zemlje, mlade generacije pa postale polnopravni državljani Slovenije.
V soboto dne 11. julija je naš vaščan France Gerkman ob 17. uri pripeljal v Slovensko vas prof. L. Peterleta, dr. Andreja Capudra in prof. T. Vivoda, ki so se vrnili z enodnevnega obiska Slovencev v Mendozi. Z majhnimi presledki so se skoraj vsi gostje iz Slovenije ob napovedani uri sestali pred cerkvijo Marije Kraljice, kjer so jih pričakovali župnik Janez Petek skupaj z odborniki društva Slovenska vas s predsednikom Vinkom Glinškom na čelu. Po kratkih pozdravih je Janez Petek povabil visoke goste na ogled številnih stavb, i spadajo k šolskemu objektu. Prvi obisk je veljal naši cerkvi, pri grandji katere so sodelovali večinoma slovenski zidarji, obrtniki in umetniki. Ob razlagi spremljevalcev so si počasi ogledali šolske prostore, veliko šolsko dvorano, Baragovo misijoni-šče, Dom sv. Vincencija, šolsko telovadnico, Baragovo tiskarno in nazadnje plavalni bazen.
Po sprehodu po vasi in ogledu raznih poslopij je bila vsa skupina gostov z vsemi spremljevalci povabljena v župnijsko obe-dnico na prigrizek. Pri mizi je gostitelj J. Petek pozdravil prof. L. Peterleta in vso ostalo družbo. Izrekel je prof. L. Peterletu čestitke k uspešnemu delu za dosego neodvisnosti naši domovini Sloveniji. Prof. Peterle kakor tudi drugi so izrazili svoje priznanje in občudovanje nad Baragovo tiskarno, kjer je Slovenska kulturna akcija v preteklih letih tiskala in izdala toliko slovenskih knjig.
Ob 20. uri se je vsa družba s svojimi spremljevalci počasi podala v Hladnikov dom, kjer so vaščani že čakali na njihov .prihod. Ob vhodu v dvorano so bili gostje deležni burnega pozdrava, nakar so posedli ob častni mizi. Mladina je dvorano in mize za to priložnost lepo okrasila z bršljanom in s cvetjem. Pripravljen je bil kratek program. Predsednik je v imenu društva pozdravil prof. L. Peterleta kakor tudi ostale goste ter jim izrekel dobrodošlico. V svojem kratkem govoru je med drugim omenil, da društvo letos praznuje 40-let-nico. Naglasil je kot zastopnik druge generacije tu rojenih Slovencev, da bo društvo tudi v bodoče hodilo po poti, katero so nam pokazali naši predniki. Učenci slo-
venske sobotne šole so pod vodstvom Mirjam Goljevšček recitirali „Naša beseda". Mladinski zbor, katerega vodi s. Snežna, je zapel dve pesmi ob spremljavi kitar. Kratek kulturni program je zaključil pevski zbor pod vodstvom J. Omahne, ki je zapel pet pesmi. Dve deklici v narodni noši sta gospe Majdi Capudrovi izročili lep šopek in prof. Peterletu darilo v spomin na njegov obisk v Slovenski vasi. Franci Stanovnik in Nicoläs Fusco, predsednik in tajnik argentinske krščanske demokracije lanuškega okrožja, sta podarila prof. Peterletu spominsko ploščo.
Nato je med ploskanjem zbranih vaščanov stopil na oder prof. Peterle in ob posameznih točkah kulturnega programa razvil nekatere važne misli za naše življenje. Ob recitaciji „Naša beseda" je poudaril veliko važnost besede. Prva beseda, tako je rekel, naj nas povezuje v trdno stavbo slovenstva. Slovenci smo občutljiv narod. Radi se vprašujemo, kdo ima prav in kdo ne. Ni nas veliko, zato naj bo naša beseda vedno na pravem mestu. Če smo bili v dnevih težke preizkušnje enotni, zakaj ne bi bili tudi v mirnem času. Preko slovenske besede in pesmi naj se rojaki vrnejo k slovenstvu.
Drugi gneraciji je naročil, naj na prehodu v novo obdobje z vso odgovornostjo prevzame skrb za ohranitev slovenstva. Delati je treba, tako je rekel, na trajnih vrednotah in ohraniti svobodo z odgovornostjo.
Na koncu svojega izvajanja je pohvalil delo slovenskih lazaristov, rekoč, da so lazaristi resno zagrabili za delo in njihova delavnost vidna v slovenski skupnosti in v argentinskem okolju.
Omenil je še dogodek, ki ga je doživel v Mendozi, kjer je bil na obisku. Prišla je Slovenka iz 450 Ion. oddaljenega kraja, kjer žive tri slovenske družine.Te družine imajo tam svojo slovensko šolo. Dokler bomo imeli takšne družine, tako je dejal, Slovenija ne bo propadla. Dvorana je z navdušenjem sprejela besede, ki jih je spregovoril prof. L. Peterle.
Mladina je nato gostom in zbranim lepo postregla s pripravljeno večerjo.
I.	G.
n
Vinko Zaletel - 80-letnik
V nedeljo, 19. julija so Vogrijani svojemu dušnemu pastirju gospodu Vinku Zaletelu pripravili lepo slavje za 80-letnico. Skoraj vsa vas je pomagala. Začelo se je z mašo, ki jo je ob spremstvu M. Goloba, ljubljanskega kanonika in zastopnika nadškofa Šuštarja, in dekana Srienca, slavnostnega pridigarja, daroval slavljenec sam.
Zaletelovi ministrantke in ministranti so njemu v čast deklamirali, cerkveni zbor je čestital s petjem, razni zastopniki svetnih in prosvetnih ustanov pa so se praznovalcu v govorih zahvalili za požrtvovalno delovanje in mu želeli vse najboljše za naprej.
Po zahvalni sveti daritvi se je cela druščina zbrala k agapi pred gasilskim do-
mom, nato pa so bili povabljeni v gostišče „Pri Florijanu", kjer se je slavje v veselem vzdušju nadaljevalo.
Enako čestitamo jubilantu tudi vsi prijatelji Slovenci v Argentini in tudi Svobodna Slovenija.
NOGOMET
Končalo se je 1. državno nogometno prvenstvo Slovenije. Zasluženo je osvojila naslov prvaka ljubljanska Olimpija. Odigrala je sijajno drugi del prvenstva. Po 40 odigranih tekmah jih je dobila 30, 6 jih je remizirala, ostalih 4 pa izgubila. Zabila je 102 golov, dobila pa jih je samo 18. Nabrala je 66 točk, 7 več kot Maribor Branik, ki se je uvrstil na drugo mesto. Zabil je 76 golov, dobil pa jih je 30. Na tretje mesto se je uvrstila Belvedor Izola s 56 točkami. 4. mesto so delili SAOP Gorica, Eurospekter Ljubljana ter Živila Naklo z 96 točkami. Potem so se uvrstili Mura, Koper itd. Letos je izpadlo iz 1. lige kar 5 ekip. To so Primorje, Aria Rudar Trbovlje, Domžale, Loka Medvode ter Jadran Lama. Prihodnjo sezono bosta namesto peterice v 18. članski prvi ligi igrala mariborski Železničar in Studio D iz Novega Mesta.
Slovenska nogometna reprezentanca je v sedemdesetih letih odigrala celo vrsto tekem, toda igra v Tallinu proti Estoniji je bila vendarle premierna. Šele s to tekmo se začenja slovenska mednarodna nogometna zgodovina. Ta nastop je bil za Slovence zelo zahteven. Še najmanj zaradi izida 1:1, ki še zdaleč ni bil realen. Sodeč po igri, bi morala Slovenija zmagati vsaj s tremi goli razlike. Prvi igralec tekme v Tallinu je bil Primož Gliha, ki je tudi zabil slovenski gol in je bil stalna nevarnost za estonska vrata. Slovenski selektor Bojan Prašnikar je lahko razpolagal samo z domačini igralci. „Tujci" niso mogli zaradi različnih vzrokov prihiteti na to tekmo. Tudi mariborski golgeter Igor Poznič ni mogel igrati zaradi poškodovanja. Katanec, Florijančič, Židan, Novak, Milanič, Pate in Elsner še čakajo na priložnost tekmovanja.
FIFA (Mednarodna nogometna zveza), je sprejela kot članico Slovenijo. Od sedaj naprej lahko moštvo iz Slovenije tekmujejo za evropske in svetovne pokale. Kar se tiče reprezentance, pa bomo še poročali.
KOŠARKA
Ljubljanska Smelt Olimpija je postala 1. slovenski prvak v 1. Slovenski košarkarski ligi - moški.
V finalnem play offu je premagala Optimizem Postojno.
Pri ženskah so postale prvakinje 1. Slovenske košarkarske lige - ženske - košarkarice Ljubljanske Ježice, in to brez poraza.
Brez dvoma je slovenska košarka izgubila v kakovosti, odkar se je ločila od Jugoslavije, zato bo treba pospešiti mednarodne igre, predvsem pri ženski košarki. Prvenstvo, žensko, ki nikogar ni zanimalo in je v bistvu vsem ekipam bolj škodilo kot koristilo, dobrim zato ker jim je otopilo orožja, slabim zato, ker so preslabi, da bi bili na Dunaju, kjer so se pogovarjali o sodelovanju na LBS (Ladies Basketball Supercup) tekmovanju podobnega ranga in obsega kot ga načrtujejo tudi moški. Problem Ježice je hkrati problem slovenske ženske košarke. Če hoče ohraniti vsaj sedanjo kakovost, način in obseg dela ter posredno ustroj kluba (profesionalni trener, status igralk, itd.) potem si mora poiskati primerno konkurenco. Letos bodo Je-žičanke igrale v evropskem pokalu prvakinj. Sodelovala pa bodo tudi v prej omenjemu turnirju LBS. Slovenska ženska članska reprezentanca se bo šele čez dve leti vključila v svetovna in evropska prvenstva.
Medtem je začela moška rezprezentan-ca trenirati za kvalifikacijske tekme za Olimpijske igre Barcelona '92. V prijateljskih tekmah je Slovenija trikrat izgubila s Hrvati, potem z Ukrajinci, zmagala pa je Mehikance in Nemce kar trikrat.
Odpotovali so potem v Bilbao, Španijo, na kvalifikacijske tekme. Igrali so v štirih skupinah. Skupini A in B štejeta po 7 ekip,
MIRKO VASLE
SLOVENCI IN ŠPORT
medtem ko skupini C in D imata 6 ekip.
Slovenija je igrala v skupini A v Bilbao, skupina B je igrala v Granadi, skupina C v Murciji in skupina D v Badajozu. Prva dva od vsake skupine sta odpotovala v Zaragozo na finalni turnir osmerice. Medsebojni rezultati ekip iz predtekmovanja že veljajo, tako da vsako na finalnem turnirju čaka še šest tekem z ekipami iz drugih 3 skupin. Prve štiri ekipe se uvrstijo na olimpijski turnir v Bracelono.
V	Bilbao je končno ostalo samo 6 ekip (Jugoslavija zaradi političnih razmer ni mogla sodelovati). Slovenija je premagala Bolgarijo, Irsko, Turčijo, Švedsko, izgubila pa je s Češkoslovaško. Za Zaragozo na finalni turnir sta se uvrstili Češkoslovaška in Slovenija. Iz drugih skupin pa Italija, Izrael, Nemčija, Hrvaška ter Litva in SND.
V	tej skupini je Slovenija premagala Italijo, Nemčijo in Izrael, izgubila pa s Hrvaško, Litvo ter SND, s Češkoslovaško pa že v predtekmovanju v Bilbao, tako da se je uvrstila na 5. mesto in za las zgrešila pot v Barcelono. Uvrstile so se Litva, Hrvaška, SND ter Nemčija.
Usodni in nepričakovani je bil poraz s Češkoslovaško. A vsekakor je danes Slovenija v šestorici najboljših v Evropi.
ŠAH
Slovenska moška šahovska reprezentanca je z zmago nad Estonijo v zadnjem 14. kolu 30. jubilejne olimpijade, ki se je odigrala v Manili, Filipinih, dosegla izjemen uspeh, saj je v konkurenci 102 ekip zasedla
21.	mesto. Še odmevnejša pa je bronasta kolajna, ki jo je na četrti deski v posamični konkurenci osvojil Leon Gostiša. Rusija si je zlato kolajno prislužila že prej, v dra-■ matičnem finišu pa je Uzbekistan pristal na drugem, Armenija pa na tretjem mestu.
Pri ženskah je zlato šlo v Gruzijo, srebro v Ukrajino, bron pa na Kitajsko. Slovenke so zasedle odlično 26. mesto.
Vrstni red pri moških: Rusija 39 točk, 2. Uzbekistan 35, 3. Armenija 34.5, 4. ZDA
34... 21. Slovenija 32.
Pri ženskah je bil vrstni red sledeč: 1. Gruzija 30.5,2. Ukrajina 29,3. Kitajska 28.5. 4. Madžarska 26.5... 26. Slovenija 22.
Pri moških so igrali Mohr, Barle, Grosar, Gostiša, Podlesnik, Tratar. Pri ženskah Ankerst, Mihevc, Ličina, Grosar.
ROKOMET
Pri moških je 1. slovenski prvak z veliko prednostjo Pivovarna Laško iz Celja, drugi je bil Kolinska Slovan iz Ljubljane, tretji pa Andar Jadran iz Hrpelja. Iz lige pa je izpadel Predvor.
Pri ženskah so prvakinje rokometašice ljubljanske Olimpije.
HOKEJ NA LEDU
Odigrala so se svetovna prvenstva v skupinah A, B, in Čl. Zmagovalka na svetovnem prvenstvu skupine C1 je Velika Britanija in tako napredovala v B skupino.
V B skupini, ki se je odigrala v Celovcu, Avstrija, s domači igralci z lahkoto osvojili prvo mesto in tako dobili pravico da prihodnje leto igrajo v skupini A. Jugoslavija pa je zasedla zadnje mesto in izpadla v C1 skupino. To je bilo pričakovati, kajti vedno so igrali za Jugoslavijo skoraj sami Slovenci. Takrat pa Slovenija ni bila uvrščena v nobeno skupino. Prvenstvo skupine A pa se je odigralo v Pragi, ČSFR. Zmagali so in postali svetovni prvaki Švedi, drugi so se uvrstili Finci, tretja je bila ČSFR, četrta pa Švica. Zapuščajo skupino A Poljaki.
Prihodnje leto bo na SP skupina C enotna, štela pa bo 12 reprezentanc. Znanih je že 7 letošnjih članic skupine Cl, ki bodo na SP skupine C igrale neposredno, to so: Jugoslavija, Avstralija, Južna Koreja, DLR Koreja, Belgija, Madžarska in Španija. Za preostalih 5 mest pa imajo pravico do kali-fikad j, ki bodo od 1. do 15. novembra, 17 reprezentanc in sicer letošnje članice skupine C2 Južna Afrika,Luksemburg, Španija, Turčija in Grčija ter Mehika in Nova Zelandija s čakalne liste, ter nove članice IIFH Slovenija, Hrvaška, Estonija, Litva, Latvija, Kazahstan, Ukrajina, Belorusija, Azerbajdžan in Islandija.
Pri IIFH so do sedaj dobili tri zahteve za organizacijo ene od kvalifikacijskih skupin. Ena do teh je slovenska in sicer naj bi se tekme odigrale v Ljubljani.
TENIS
V Domžalah se je odigralo III. mednarodno teniško prvenstvo Slovenije. Turnir Challenger z nagradnim skladom 50.000 dolarjev, katerega glavni sponzor je bila zavarovalnica Triglav, se je razpletel po pričakovanjih: Posamični naslov je osvojil 22-letni Šved Magnus Larsson, ki je v finalu ugnal dve leti mlajšega rojaka Mikaela Tillströma s 6; 4,6: 4 pred 2000 gledalci. Istok Božič, najboljši slovnski igralec je izgubil že v prvem kolu z Estoncem Vysandom. Italijan Ardinghi je ugnal Jaka Božiča, Južni Afričan Marsh pa Blaža Trupeja. Tako da je že po prvem kolu Slovenija ostala praznih rok.
KEGLJANJE
Na 19. svetovnem prvenstvu v glavnem mestu Slovaške, Bratislavi, so slovenske kegljavke in kegljači osvojili kar 5 odličij. Tri zlate ter eno srebrno in eno bronasto. Prav gotovo bogata žetev katere res ni nihče pričakoval. Najdragocenejši je morda dosežek Marike Kardinar, svetovne prvakinje v posamični konkurenci in hkrati v kombinaciji. Proglasili so jo namreč za najboljšo kegljavko tega SP.
Rezultati posamezno ženske : 1. M.
Kardinar. Kombinacija ženske: 1. M. Kardinar (Slovenija).
Kombinacija moški: 1. Slovenija.
Ekipno ženske: 1. Hrvaška, 2. Slovenija.
ODBOJKA
Končalo se je 1. prvenstvo odbojke Slovenije. Tudi tu ni bilo presenečenj. Zmagala je Paloma Brnik. Mariborske odbojkarice so slovenske državne prvakinje. Z
18.	zaporedno zmago so brez poraza zlahka opravile s konkurenco. Oba pokalna in oba državna prvaka sta torej iz Maribora in vse kaže, da bo vsaj v ženski konkurenci še nekaj časa prvenstvo rezervirano za Mariborčanke. Na drugem mestu so se uvrstile odbojkaric Koper Cimosa. 3. je bil Yustijo Celje.
Pri moških so tudi zmagali Mariborčani. Vileda Maribor je novi državni prvak. Na drugo mesto se je uvrstil Tovil Olimpija iz Ljubljane. Tretji je bil Salonit.
Vsekakor je bila ta sezona prehodna. Pri moških so bile ekipe bolj izenačene kot pri ženskah. Bilo je samo 7 ekip v obeh najmočnejših konkurencah. Slovenski prostor je namreč premajhen, da bi se lahko ustanovila veččlanska liga z izenačeno konkurenco.
Na sestanku, ki se je vršil na Dunaju, Avstrija, se je ustanovila Srednjeevropska odbojkarska liga. V moški in ženski konkurenci bo nastopalo po 12 ekip. ČSFR kot odbojkarsko najbolj razvita bo sodelovala pri moških in ženskah s 6 ekipami, Avstrija in Madžarska z 2, Hrvaška in Slovenija pa z eno.
Zanesljivo bosta Slovenijo zastopala državna prvaka Vileda ter Paloma Brnik, ki se bosta najboljšim slovenskim ekipam spet priključila šele v končnici Državnega prvenstva, torej v tekmah za naslov državnega prvaka Slovenije.
Moška odbojkarska reprezentanca Slovenije je na mednarodnem prvenstvu, na katerem je sodelovalo 16 reprezentanc, zasedla 10. mesto. Turnir se je odigral v Brnu, ČSFR. Prvo mesto je dosegla Jugoslavija, ki je v finalni tekmi ugnala ČSFR.
Slovenija je zmagala Švico 3:1, Grčijo 3: 2 ter Avstrijo 3:0. Izgubila pa je z Madžarsko 2:3, z Romunijo 2:3 ter s Hrvaško 2:3.
Tudi ženska odbojkarska reprezentanca je imela svojo krstno predstavo, in to v Ljutomeru. Slovenke so premagale Avstrijo 3:1.
Prve slovenske kolajne na olimpiadi v Barceloni so dosegli 1. in 2. avg. (od leve): dvojec brez krmarja: Iztok Čop in Denis Žvegelj četverec brez krmarja: Sadik Mujkič, Jani Klemenčič, Milan Janša in Sašo Mirjanič
fgž- NOVICE IZ SLOVENIJE ^ SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Slovenska knjiga in Slovenska akademija znanosti in umetnosti sta skupaj pripravili znanstvenokritično izdajo Brižinskih spomenikov. Gre za bibliofilski faksimile. Originalna podoba spomenikov je v izdaji prepisana še sedemkrat: v diplomatičnem prepisu namesto v karolinški minuskuli v klasičnih latinskih črkah, v kritičnem prepisu so dodana skladenjska ločila, potem pa sledijo prevodi v štiri jezike — sodobno slovenščino (Boris Paternu), latinščino (Kajetan Gantar), nemščino (Klaus Detleg Olof) in angleščino (Gerald Stone). Prevajalci so tako v besedju, skladnji in glasovju upoštevali arhaizacijo, v retoričnih in stilističnih prvinah pa literarizacijo besedil. Besedila je vsebinsko razčlenil Marjan Smolik. Znanstvenokritični del ima tudi slovar, v katerem so upoštevane vse besedne enote s prevodi v vse prej omenjene jezike pa še v staro cerkveno slovan-ščino.
LJUBLJANA — Generalni direktor RTV Slovenija dr. Janez Jerovšek je odstopil s svojega položaja s trditvijo, da se je proces „konstruktivne nezaupnice" prenesel tudi na RTV.
LJUBLJANA — Veleposlaništvo Republike Slovenije v Moskvi je začelo delovati. Odpravnik poslov je Roman Kokalj.
KOPER — Cimos bi že moral ponovno podpisati pogodbo o kooperacijskem sodelovanju s Citroenom, kakor tudi pogodbo o skupnem vlaganju, vendar so podpis te pogodbe v obeh podjetjih zamrznili za nedoločn čas. Zapleti so nastali zaradi hrvaškega zakona o lastnini.
KOPER — V Istri računajo na slovenske turiste. Nizke cene turističnih prenočišč so dobra vaba za slovenske goste, ki jih v Istri množično pričakujejo. Slovenci so izračunali, da se tolarjev ne izplača nositi ali menjati na Hrvaškem, ampak jih zamenjati, v marke in potem z njimi na počitnice.
LJUBLJANA — V Narodni galeriji so odprli razstavo treh oltarnih slik iz cerkve na Savi na Jesenicah. Oltarne podobe so dela Nicola Grassija (1682-1748). Ob tej priložnosti so izdali katalog v okviru nove serije Študijski zvezki in pripravili tiskovno konferenco, na kateri so govorili ravnatelj NG dr. Smrekar, kustos Šerbelj in restavrator Stefan Hauko.
SLOVENSKA BISTRICA — V bistriškem gradu so v drugem nadstropju odprli Ingoličevo spominsko sobo s čitalnico. Gre za zbirko več kot dva tisoč knjig, ki jo je letos umrli pisatelj, rojak in častni občan Slovenske Bistrice Anton Ingolič volil domačinom. Spominska soba je neke vrste kopija pisateljeve ljubljanske delovne sobe. Knjiga v čitalnici niso le na ogled, marveč jih bo moč vzeti tudi v roke in jih prebrati.
KAMNIŠKA BISTRICA — Na Veliki planini se je začela poletna sezona. Kot prvi so jo zaznamovali planšarji iz zaselkov in krajev v okolici Stranj, ko so gnali živino na visokogorsko pašo. Prav tako pa je Cerkev z nedeljsko mašo v planšarskem naselju odprla kapelo Marije Snežne. V omenjeni kapeli bo vse do 13. septembra vsako nedeljo maša. Od letošnjega julija naprej je planšarsko društvo Kamnik organiziralo vodniško službo. Interesenti bodo vodnika lahko „rezervirali" in „naročili" en dan pred izletom v gore. Med letošnjimi prireditvami pa je 9. avgust, največji velikopla-ninski praznik, žegnanje in bob. Zanimajo . se tudi za postavitev hidrometeorološke postaje na Veliki palnini, saj je ta planina izhodišče za vse pomembnejše gorske ture v Kamniških alpah.
NOVO MESTO — Komisija za mednarodne odnose novomeške občinske skupščine je obravnavala obisk Novomeščanov v Villafranqui v Kataloniji in dveh skupin
Novomeščanov v prijateljskem nemškem mestu Langehagen. Španci so se dogovorili, da bodo Novomeščanom zagotovili sodelovanje v enem od projektov, ki jih pripravlja Zahod za Vzhod. Novo mesto naj bi bilo predstavnik Vzhoda.
KOPER — Med obiskom na Obali je Janez Janša predstavil svojo knjigo. Janševa knjiga Premiki je vnovič spodbudila napade na koprskega župana Aurelija Jurija, saj ga uvršča med tiste, ki so menili, da je Slovenija že kapitulirala in da je prišel njihov čas. Omenja Jurijevo pismo generalu Čafu, ki da je bilo bolj prijazno kot pismo Peterletu. Narodni demokrati so poudarili, da bi morali župana zaradi njegovega delovanja v vojni razrešiti, pa jim to lani ni uspelo. V pismu, ki so ga delili, preden so odšli s sprejema ob praznovanja dneva državnosti, so zapisali, da je župan sam priznal, da je delal v nasprotju s pooblastili, zato se jim je zdelo cinično, da tak človek prireja sprejem ob dnevu državnosti.
KOBARID — Kobariški muzej prve svetovne vojne se poteguje za mednarodno priznanje — evropski muzej leta. Na letošnji natečaj za evropski muzej leta se jih je prijavilo šestdeset. Od teh jih je 40, vključno s kobariškim prišlo v ožji izbor. Za ustanovo je velik uspeh že to, da jo je evropska komisija uvrstila v katalog evropskih muzejev in ji tako zagotovila še večji obisk, kot ga ima sicer. V lanskem turizmu nenaklonjenem letu si je kobariške muzejske zbirke ogledalo okoli 23.000 obiskovalcev, kar je bilo največ v Sloveniji.
AJDOVŠČINA — Dve večji vojašnici v Ajdovščini in dve v Vipavi, dva tako imenovana doma JLA, tri vojaška skladišča, tankovske garaže v Vipavi, stanovanjski blok v tem kraju in precej kmetijskih zemljišč v zgornjem delu Vipavske doline so „zapuščina" nekdanje JLA v ajdovščinski občini. Nekaj objektov je že namenjenih slovenski vojski, o drugih, ki naj bi jih poslej uporabljali v civilne namene, pa se skušajo v ajdovski občini dogovoriti, za kaj bi jih bilo najbolje uporabljati.
PTUJ — Odkrili so spominsko ploščo rojaku, ki se je povzpel v evropskega pionirja kolesarstva, motorizma in avtomobilizma. „Tehnični um Janeza Puha je samo z enim razredom šole presegel stotine inženirjev" je v Sakušaku pri Jurišincih poudaril akademik dr. Anton Trstenjak. Tam so ob 120-letnici rojstva odkrili rojaku spominsko ploščo na njegovi domačiji. Kljub obilici odkritega o Puhu bo še vedno treba poiskati odgovor, zakaj je bil ta Slovenec tako dolgo pozabljen. Izumil je sedanje dvokolo s pogonsko verigo, zmagovalna kolesa Styria, tricikel, motocikli različnih izvedb, avtomobili in celo zrakoplov, različna izboljšava motorjev. Puh, ki je medtem postal Johann Puch, je v svoji tovarni leta 1912 s 1100 delavci že izdelal
16.000	koles, 300 motociklov in 300 avtomobilov.
ŽALEC — Ob proslavi žalske zveze čebelarskih družin in 200-letnici izida prve slovenske čebelarske knjige, ki jo je napisal pisec župnik Janez Goličnik iz Griž, so na tamkajšnjem župnišču odkrili spominsko ploščo.
TREBNJE — V tem kraju so imeli 25. tabor likovnih samorastnikov. Ustvarjalo je 19 samorastnikov iz Slovenije, Hrvaške, Makedonije, Češke in Slovaške federacije, Romunije, Nemčije, Italije in Madžarske.
TREBNJE — Trebnje so slovesno proglasili za mesto. Slavnostni govornik je bil dr. Dušan Plut, ki so ga zaradi tega naredili tudi za botra najmlajšega slovenskega mesta.
LJUBLJANA — Okrog 3.000 ljudi, pripadnikov srbske pravoslavne cerkvene
Osebne novice
Krst: V soboto, 1. avgusta je bila krščena v vikariji El Senor de los Milagros v Moronu Andreja Elizeche, hči Alberta in Marije Alojzije Geržinič. Botra sta bila Marko in Kristina Fink, krstil pa je g. Franc Himmelreich. Čestitamo!
Smrt: Umrl je 4. avgusta prof. Franc Novak iz Cinco Saltos. Naj počiva v miru!
Nov diplomant: 28. julija je dokončal študije na tehnološki univerzi v Buenos Airesu Janez K. Jereb iz San Justa in postal inženir elektronike. Čestitamo!
Slovenci iz Argentine so romali na Brezje
Argentinski Slovenci so 8. julija pod vodstvom dr. Alojzija Starca skupno poromali k brezjanski božji Materi. Somaševanje je vodil Janez Rihar, vodja katoliškega središča za Slovence po svetu. Na koncu maše so se argentinski romarji posvetili božji Materi pred njeno milostno podobo.
Še preden so romarji zapustili Brezje, so se pred cerkvijo še po naključju srečali z ljubljanskim nadšofom Šuštarjem, ki je prispel iz Ljubljane z nadškofom Montal-vom, pronuncijem iz Beograda. Pozdravi, slovesna pesem, pogovori so ustvarili ozračje prijateljskega srečanja.
Družina, 19. julija 1992
©?□ cDoflOSg ©swdffl = ©d) Mi
Istočasno je dobil odličje sv. Cirila in Metoda
Dr. Julij Savelli je 14. julija praznoval svojo 80-letnico. Visok življenjski jubilej, ki je letos sovpadel z visoko počastitvijo v Ljubljani.
Sobotni večer, 4. julija, pred praznikom slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda, je bil v veliki dvorani teološke fakultete prazničen. Ljubjanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar je na predlog nadškofijske Komisije za cerkveno glasbo podelil najvišje odlikovanje Cerkev na Slovenskem dr. Juliju Savelliju, ki že dolga leta plodno oblikuje kulturno življenje naših rojakov v tej deželi.
Odlikovanec je več kot 40 let vodil Slovenski pevski zbor Gallus v Buenos Airesu. To je predvsem cerkveni zbor, ki redno sodeluje v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši. Nastopa pa tudi na drugih prireditvah med Slovenci in Argentinci. Lansko leto je ob obisku v Sloveniji zbor navdušil tudi občinstvu v domovini in zamejstvu. V argentinskem okolju je bil zbor Gallus, največ prav po zaslugi dr. Savellija,
skupnosti se je udeležilo praznične maše, ki sta jo v cerkvi na obrobju Tivolija v čast Vidovdana vodila ljubljanski paroh Peran Boškovič in zagrebško-ljubljanski metropolit Jovan Pavlovčič.
VOLČJI GRAD — Na domačiji pokojnega pisatelja in publicista Marjana Rožanca so ustanovili vseslovensko literarno nagrado za izvirno esejistiko. Nagrado je ustanovila založba Mihelač, podeljevali pa jo bodo vsako leto ob koncu junija.
nekaj časa celo vodilni pevski zbor v kulturnem okolju argentinske prestolnice. Dr. Savelli se je izkazal v svojem vodenju zbora in v življenju kot globoko prepričan kristjan. Požrtvovalno je sodeloval tudi na družbenem področju ter tako utrjeval narodno in versko zavest med Slovenci v Argentini.
Dr. Julij Savelli je poleg svojega dela pri zboru deloval v osrednjem Društvu Slovencev, kjer je bil več let podpredsednik, dalj časa je poučeval v Slovenskem srednješolskem tečaju ter je dolgo član načelstva SLS - Slovenske krščanske demokracije v Argentine in je napisal veliko načelnih člankov za naš list Svobodno Slovenijo.
Posebno ljubezen je izkazal svojemu okraju Pristavi v Castelarju, kjer je bil dolgo let predsednik in gonilna sila Doma.
Slovesnost ob podelitvi nagrade je bila tako le simbolična oddolžitev odlikovancu. Obenem pa je bilo to tudi priznanje vsem pevcem zbora Gallus, ki so lani v domovini dokazali, kaj se da v tujem okolju ustvariti, če človeka vodi ljubezen do glasbe in Slovenije, kakor našega jubilanta.
® ©aQOmsoa
V argentinskem mesečniku za glasbo CORREO MUSICAL ARGENTINO za mesec april (št. 139) je dirigent zbora Ninos cantores de Bariloche naš rojak Andrej Jan napisal daljšo razpravo o slavnem Jakobu Gallusu ob 400-letnici njegove smrti.
Ta razprava je podroben prikaz dela velikega Slovenca. Našteje vsa njegova dela, obenem pa tudi analizira način njegovega glasbenega ustvarjanja, s posebnim ozirom na tisto, kar se razlikuje od uveljavljenega kanona iz renesanse. Ta prikaz, ki je verjetno najbolj popoln v španskem jeziku, odlično in podrobno prikazuje Gallusove zasluge v razvoju glasbe. Vedeti moramo, da zbor, ki ga vodi Andrej Jan, v svoje programe vedno uvršča Gallusova dela, in na ta način širi zanimanje za tega velikega
elmroncl/arro rA1i3 k" A


MALI OGLASI
Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3° „M" — Capital —Tel: 83-7347 in 826-5005.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader
-	Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiSe -tovarne - avtomobile. Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, inž. Janez Kocmurvam poskrbi. Tel.: 651-7459 - Brandsen 2167 - San Justo.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber- sploSna odontologia, implantes óseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgrano 3826
-	7. nadstr. „B" - San Martin - Tel.: 755-1353.
TURIZEM
Alas TourVam nudi po ugodnih cenah potovanja po Argentini, svetu in v domovino, tudi skupinska. Na uslugo Vam je Juan Kočar. Rivadavia 5283 - Loc. 34
-	Tel.: 903-4006.
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk -Tel.: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
LEGAJO Na 3545-82 Poätnice, izleti in potovanja v domovino informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Vrigoven 2742 - San Justo - Tel.: 441-1264/1265 ARHITEKTI
Arh. Aleksander Jure Mihelič - Načrti in vodstvo novih zidanj in prenovitve v Buenos Airesu, Miramaru in okolici. Tel: 631-9600 in 0291-22977. ADVOKATI
dr. Vital Ašič— odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro - Tel.: 743-5985.
dr. Franc Knavs — odvetnik - ponedeljek, torek,
petek od 16 do 20 - Tucuman 14o5 - 9. nadstr. „E" -
Capital - Tel.: 45-0320 in 46-7991
dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do
petka od 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica.
Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel.: (023) 51-
0180/0177
SANITARNE NAPRAVE
Sanitarne in plinske naprave— privarne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt -Avellaneda 216 - San Miguel - Tel.: 664-1656. ŽADOM
REDECORA - Celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge - Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352.
Matija Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón.
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za vaS dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel.: 248-4021.
Carden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte. Illia (Ruta 8) N2 3113 - (1663) San Miguel - Tel.: 664-1656. GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - Tel.: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel.: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka ao petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos
lena
petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija GorSe).
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Repüblica de Eslovenia 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 1030 do
12.30	(g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO NaS dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje od torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 930 do
11.30	ure (gdč. Julka Moder).
SLOGA —PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: /a5-1266 - Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic $ 3- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— 5 9.-
SDO
PREJELI SMO V OBJAVO
Pariz, 12. junija 1992
Gospod Bojan Brezigar Predsednik
Svetovnega slovenskega kongresa
Spoštovani gospod predsednik! Obveščam, da se seje glavnega odbora SSK, 19. do 21. junija na Bledu, ne bom udeležil. Razlogi za to odsotnost so sledeči:
1.	) Kot nepriznan, latentni, ali celo drugorazredni Slovenec do uradnih organov RS, nimam trenutno kaj iskati v organizacijah, ki se zavzemajo, da branijo interese Slovenije. Ko se bo Slovenija znala obnašati kot pravi dom vseh, ki so po rodu Slovenci, se ji bom ponovno približal. Do danes, neizpolnjene obljube ter izkazan prezir in celo nehvaležnost do vsega, kar je bilo storjenega za slovensko splošno blaginjo in še posebej za njeno osamosvojitev, nas mnoge kratkomalo postavlja na raven neznanih tujcev.
Veliko teh, ki so še pred enim letom vojaško-odgovomi napadali Slovenijo, so že bili deležni časti slovenskega državljanstva! Izdajstvu, ki se danes v Sloveniji na tak način uradno izvaja, ter v imenu demokracije, ne bom služil.
2.	) Pred enim letom, na glavnem zasedanju SSK-a v Ljubljani so bile sprejete razne deklaracije, ki jih je Kongres na manjših sejah (ali drugače) potem preklical. To nedemokratsko ravnanje, kjer manjši kongresni organi razveljavljajo odločitve sprejete na Kongresnih občnih zborih, njemu odvzemajo vso verodostojnost.
3.	) Ravno pred enim letom smo v Ljubljani bili priče vojnega napada, ki ga je zvezna vlada bivše Jugoslavije zrežirala. Takrat je današnji prvi minister RS še ravnal proti interesom RS, kot to pričajo že znani dokumenti. Vabilo te osebnosti k zaključku napovedane seje SSK, smatram za kričeče sramotno in poniževalno!
4.	) SSK je postal privilegirano sredstvo za nekatere znane osebnosti, da širijo strankarsko politične usmerjene deklaracije, ki veljajo za resnične izbruhe nestrpnos-
jo 0^És|i||^S
ČETRTEK, 6. avgusta:
Seja upravnega sveta ZS ob 19.30 v Slovenski hiši.
SOBOTA, 8. avgusta:
Redni pouk slovenskega Srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri SOBOTA, 15. avgusta:
XXIII. Glasbeni večer in likovna razstava ob 20. v Slovenski hiši.
NEDELJA, 16. avgusta:
Romanje v Lourdes ob 15.30. ČETRTEK, 20. avgusta:
Sanmartinska Liga žena-ma ti ima sestanek ob 18.30. Predava dr. Jure Rode SOBOTA, 23. avgusta:
Koncert MePZ Gallus iz Celovca v Slovenski hiši.
NEDELJA, 30. avgusta:
Proslava obletnice Rožmanovega doma: sv. maša in skupno kosilo.
SFZ
XXIII. GLASBENI VEČER
in ogled mladinske likovne razstave
sobota, 15. avgusta ob 20. uri
Ramón L. Falcón 4158	Slovenska hiša
ti do razlikovanj med prepričanji in uvajajo delitev ali celo razrednost med Slovenci.
* Taki maniheizmi, ki so vredni bivših fa-šizmov, ne sodijo med namene SSK!
V upanju, da bo s svojimi ukrepi SSK znal braniti slovensko narodno moralo in v pričakovanju, da bo njegov nastop dovolil,. da se vsi Slovenci, ki smo še zapostavljeni zaradi vladujoče nestrpnosti, uvrstimo v slovensko narodno življenje, vas s spoštovanjem pozdravlja
Dr. Janez Zorec
P.S.: Pričujoči protest ne pomeni, da odstopam'od nadzornega odbora SSK.
Slovenci v Braziliji
Zveza Slovencev Brazilije v Sao Paulo je praznovala letos prvo obletnico slovenske samostojnosti s prireditvijo 27. junija v dvorani avstro-brazilskega društva. Ta zveza je bila ustanovljena maja leta 1991 in druži Slovence in njihove potomce v Braziliji. Tudi nje zanima pridobivanje slovenskega državljanstva in doseči tesnejše stike s Slovenijo.
BSteg®®© oas
>3®:	(steli
lQQQ
— da so srbski časnikarji vprašali beograjskega nadškofa dr. Perka, ali je res papež proglasil Josipa Broza-Tita za svetnika...
— da so češki intelektualci, ki so leta 1977 ustanovili Listino 77 (243 podpisnikov) za obrambo človekovih pravic proti komunistični tiraniji, sklenili, da se bo delovanje tega združenja nadaljevalo tudi v novih demokratičnih razmerah...
Mladika, Trst, St 4.
VODORAVNO: 1. Del pohištva. 5. Pomožni glagol. 9. Orodje žanjic. 12. Precizen. 14. Prebivalci dolenjskega mesta. 16. Pestro. 18. Vrhnji deli žitnih bilk. 20. Plovna reka v Srbiji, priteče z Madžarskega. 21. Drugi največji otok Velikih Antilov. 22. Oblika pomožnega glagola. 24. Desni pritok Morave v Srbiji. 26. Eden od glavnih grehov. 28. Oslov glas. 29. Letoviški kraj na slovenski obali Jadrana. 31. Vrsta pripovedne pesnitve. 32. Germanizirano baltsko pleme. 34. Mik, privlačnost. 35. Ima prvico, dovoljenje. 36. Polotok v severnem Jadranu. 38. Oblika imena Ana. 40. Trga sadeže, trebi mrčes. 41.
12
■1=
19 pM20
22	23
13
14
28
32
40
==■!
24	25
iili
i Cii
Fundador: MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: Eslovenia Unida Redacción y Administradón: RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Sue. 7	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N9 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino S 50; pri pošiljanju po pošti pa S 55; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
C
Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE".
;
Stavljenje in oblikovanje: MAUVILKO - Telefax: (54-1) 362-7215
Talleres Gräficos "VILKO" S.R.L., Estados Unidos 425 - Tel./Fax.: 362-7215 (1101) Buenos Aires
Društvo
Slovenska Pristava
vabi
vse svoje člane na svoj 26. občni zbor v nedeljo, 9. avgusta, po sveti maši.
10
n
18
136
43
47
33
134
37
HM 38
---
44	dH 45
30
48
SĐO	SFZ
sporočata,
da zaradi družinske nedelje 9.8.92 ne bo mladinske sv. maše.
Dva zidana loka. 43. Denar, ki prihaja v blagajno. 45. Materin drugi mož (množina). 47. Naplačilo. 48. Prav tisto. 49. Tako bodi.
NAVPIČNO: 1. Kratica za „starejši". 2. Staro strelno orožje. 3. Očem jasno. 4. Gradbeni materijal (množina). 6. Organ za vid. 7. Predlog za 2. sklon. 8. Ljubkovalnica za očeta. 9. Udeleženci poročnega slavja. 4. sklon. 10. Gibanje, ki precenjuje neko raso in zaničuje druge. 11. Predlog za 5. sklon. 13. Za določen namen nagrmadena zemlja. 15. Prerok v Izraelu. 17. Oskrba nekega blaga.
19. Nasipanje zemlje krog rastline. 21. Prebivalec gorskih predelov. 23. Važno mesto ob Dravi. 25. Oče. 27. Slikar, ki ga omenja Prešeren v neki svoji pesmi. 29. Nabrušeno, ošiljeno. 30. Junak v Smetanovi „Prodani nevesti". 33. Voda se zgublja v poroznih tleh. 35. Zatikam v zemljo. 37. Prijazno, z veseljem (množina). 39, Žival plazi-lka. 40. Pesniška stvaritev. 41. Dejanje. 42. Naziv. 44. Za pol tona znižana tretja nota v C-duru. 46. Veznik.
15
126
31
27
39
3 49
35
=!.
46