Iz naše organizacije. Skupne zadeve. Iz vodstva Zaveze. S VII. vodstvene seie urpavne dobe 1912/13 (19. julija 1913). 1. Vodstveni sklej?, da se ustanove deždne učiteljske Zveze tudi na Goriškem, v Istri, v Trstu in na Koroškem, se ni mogel letos uresničiti, ker nova Zavezina pravila še niso potrjena. To se izvrši takoji po vladni potrditvi. 2. Za pouk v telovadbi v ljudskih šolah iizide v letošnjem. »Popotniku« po češkem vzorcu skrbno sestavljen spis. Ta spis se bo založil kot posebiia priročna knjiga. 3. Odpaslal se je na Zvezo slovanskega učiteljstva v Avstriji doTDis glede odklonitve stalnega nameščenja c. kr. okrajnih šolskih nadzorrrtkov. 4. Z bankio »Slavijo« se vrše še nadialje pogajanfja 0 rednih mienih letnih prispevkih naši Zavezi. 5. Poskrbi se za toične podatke nekegai kranjskega tovariša, ki iima izvrstno kvaliiikacijo, a ni dobil deiiinitivinega učnega mesta samo zato ne, ker je Sokol. Podatlki se odposljejo v uporabo »Slovenski Sokolski Zvezi«, vodstvo naše Zaveze pa se še posebej pritoži proti takemu krivičnemu sklepu pri naučnem ministrstvu. 6. Koncertna pevka gospa Mira Costaperaria, koncertni piajiist Anton Trost in nSesov brat konservatorist Ivan Trost so oblubili soddoivatije pri letošnjiem našem jubiilejskem koincertu. Z VIII. vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (7. avgusta 1913). 1. Akademično ferialno društvo »Adri-ja« fe dobilo na svoječasno prošnjo 5 letnikov »Zvončka« brezplačno. 2. »Češka uciiteljska Zveza« je poslala vpra&alno polo, po kateri naj bi se dogotovilo, koliko se pregreše šolska oblastva napram temeljnim šolskim zakonom. Ker bi bilo po tein vzorcu neznano mnogo dela, se ta razrešitev odloži do prihoda Čehov k našemiu glavnemu letoišrrjemu zborovanju, da se jih ob tej priliki povpraša. kaiko nameravajo oni rešiti ta vprašanja na}krajšitn potomi. 3. Vodistvo narodtiih strokoivnih organizacij je poslalo naši Zavezi oklic k prjstopu. Ta okilic se ie poslal vsem Zavezinim društvom. Prvi tak kotigres se je vršil v Ljubljiani dne 15., 16. in 17. avgusta. 4. Glede akciijfe »Pred cesarja!« se z ozirom na dopis »Zveze slovenskih učir* teljev in učiteljic na Štajerskem« sklene, da se pozove zastopnike posameznih avstriijskiih dežel, da gredo jeseni, ko se sestatiejo državTii poslanci na Dunaiju, k ministr. predsedniku in k naučnemu ministru, kjer jima natanko pofesnijo položaj učiteljstvai. 5..Ista Zveza želi iizpremembe Ročnega zapisnika in natančno sestavo števida onih uičiteljic, ki so brez službe. Oboje se odstopi v končno rešitev delegaciji. 6. Letos sta izšli za I. razred ljudskili šoll dve novi krtjigi': K. Widrovo »Moje prvo berilo in Iv. Krulčeva »Mcja prva čitan-ka«. Za nas veliaj načelo, da se toplo zavzamemo za pryo iimenovano knjigo. 7. Na pisme-no grajo okr. šolskega sveta v Sežanii, ki je bila izrečena dvem^ tovarišema, zato, ker sta spremila sokolski naraščaj pri zletu iz Komina v Kobartd, se Zaveza ne pritoži dotleji, da se reši ugovor prizadetih tovarišev, ki je biJ odposlan na ondotni dežetai šolski svet. J8. Narodtra čitalnica v Kranju je bila po Zavezi ob proslavi 501etni,ce njenega obstoja brzojavno pozdravijena, na kar je došla1 pismena zahvala. 9. Vodstvo Zaveze je vsa včlanjleiia učrteljska društva opozorilo. naj se spoiruniio s primernijm pozdravam »Učiteljskega društva za postoiirski oikraj« ob njegovi 25letnici. Predsedstvo je poslalo jubilantki iskrene brzojavne čestitke. 10. »Zvezi slovanskega učiteijstva v Avstriji« in »Deutsch-bsterr. Lehrerbundu« sta se odposlala dopisa, v katerih se je poudarjalo, kakšno stališče naj se zavzame glede vit. Pantzovega predloga o zvi'šanju kongrue duhovnikom in kako naj ¦Se postopa o kl'icu »Pred cesarja!« Z IX. vodstvene seje upra.yne dotoe 1912/13 (10. avgusta 1913). 1. Tvrdka Karnet &. Kysely iz Prage Je poslala ponudbe im vzorce za jubilejske znake. Ker izda Zaveza povodom svojegai srebrnega jubileja spominsko knjigo, s_e ta oonudba v cefoiti zavrne. 2. Vsem slovanskim učiteljskim organizacijam in slovenskim naprednkn listom se je poslalo v vednost, oziroma v ponatisk vabilo k naši 251etnici. 3. Zbor delegatov »Zveze slovanskega učiteljsta v Avstnjii« letos ob našem .slavju v Ljubljani ne more zborovatr, ker toaio Poljaki že s 1. septemfcrom redni šolski pouk. Zavezinemu predsedniku se je riiaročilo. da nai na odborovi seji na Dunaju dne 19. avgusta stori vse mogoče, da se ta delegaciia vendarle vršiu kakor ;"(e bilo prvotno določeno. 4. Določi se govoraik na slavnostnem zborovanju, za isti dnevni red pa se vzame r.a znanfe poročilo tovariša Bohdana Skale s Češkega. 5. t)elova!ni'e Zaveze se opiše v posebnem slavnostnem spisu, za katerega se dolotči števiilo izvodov. 6. Letošraje obituriente hi abiturientke slovenskih učiteljišč ie na IV. sestanku pozdravil v imenu Zaveze rvjen predsednik. Pri referatih in1 pri koncertu je bilo navzoče učiteljstvo v lepem števiilu. 7. »Učiteljska tiskarna« je položila račun o prodanih knjigah, ki jih itna Zaveza v zalogi. 8. Doposlan nam ie bil dopis »Zveze slovanskega učiteljstva v Avstriji« glede tltievnega reda odborove seše. (Glej št. 30. »Učit. Tov.«!) 9. Ravnoista Zveza nam je poslaia v osnutku novi načrt dtžavnega šolskega zakona. Načrt obsega 17 strani. 10. Odločitev oddaje upravništva »Učit. Tovariša« se prepusti upravnemai . -odboru. Z X. vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (23. avgusta 1913). 1. Odborova seja »Zveze siovanskega učiteljstva v AvstrijL« se je vršila dne 19. Jn 20. avgusta na Dunaju. Zavezini predsedhik ni mogel pridcbiti odbornikov za delegacijo, !ki M se morala vršiti ob naših slavnostnih dneh v Ulubljiani, pač pa so za takrat obljubljene stevilne deputacije vseh  slovanskih naprddnih učiteLjskih Zvez. (Poročilo te odborove seje glej v 36. šte, vilki »Učiit. Toivariša«!) 2. Zborovalci »Hrvatskega pedagoIško-književnega zbora« v Zagrebu so bili f vo predsedstvu Zaveze na 41. občnem zbo- xn brzojavno pozdravHteni. 3. »Brežiškoi-sevniško učiteljsko dru;štyo v Vidmu« je poslalo vodstvu Zaveze  diopis, v katerem se i'zreka želja, da naj bodo odslej seje delegadle tašme. Rešilev Predloga se odstopi upravnemu odboru in delegacijr. 4. Po koncertoem odseku sestavljeni program koncerta se pofrdi*. sestavi se natančflo dnevni red seje upravnega odbora, delegaciije -in slavnostne seje. (Glef št. 34. in 35. »Učit. Tovariša«!) 5. Med učiteljstvom v Dalmaciji je nastal razkol. Snuje se »Zveza dalmatinskih učiteljsfkih društev«, ki postane izrazito napredna. 6. »Učiteljska tiskarna« sporoča, da nam da za vsa naša naročila 10% popusta. Književnost in umetnost. Ročni zapisnik z imenikom ljudskih šol in učiteljskega osobja n'a Kranjskem, Južnem Štajerskem, Južnem Koroškem in Primoirskem iti z osebnim statusom kranjskega, goriškega, sežanskega in tolminskega IjudSkega učit&ljstva za šolsko leto 1913—1914. — XX. letnik. Sestavil L. Jelenc. Cena: Brez katalloga elegantno vezan 1 K 80 v, s katalogom za 100 učencev 2 K, za 150 učencev 2 K 20 v. s poštnino, 16 vin. več. — Natisnila in založila »Učvteljska tiskarna« v Ljubljani — Toplo Priporočamo! Naročfta prejema »Učiteljska tiskarna«. Trdinova številka »Slovana«. Najnou vejša številka »Slovana« je vsa posvečena spominu pisatelja Trdine, ki se mu bo v, Kratkem v Mengšu razkrila sporminska Wošča. Citamo tu članke: »Trdina kot učiteli hrvatske književnosti« na Reki. kjer so priobčeni ekscerpti iz Trdinovih predavanj (jako krep'ki tereki!); »Reško dijaštvo v TrdJnovih časih«, »Trdiinov prijatelj Gregor Biaž« (iz peresa g. Vida Engelmanna in F. V.); »Trdina in slovenske narodne pravljice«; »Trdfaovi Beli Kranjci in Hrvati«; »Trdina in Ternovec«! »Trdina kot dramatik« i>td. —• Proi Saša Šantel je 'nalašč za »Slovana« lustriral tri Trdinove pravljice: »Kurenta«, »Velikani« in »Kristus, sv. Peter in baba.« — Vsa številka »Slovana« je izdaten prispevek k spoznavanju jekleno značajnega Slovana Trdine.  Srednješolski vestnik. ** Slovenska gimnazija v Gorici. Z ozirom na vesti, ki so izšle v dnevnem časopisju o reorganizaciii c. kr. državne gimnaziije v Gorici, se konstatira, da se v smislu najv'i'šie odločbe z dne 3. avgusta t. 1. z začetkom šols'k>ega 1. 1913.-14. na državni gimnaiziii v Gorici obsto-ječi italijainski realnogirrmaziiski in slovetiski giiraiazijski razredi ločilo od imenovanega zavoda i(n preurede postopno v saiBostoijna zavoda, in sicer v osemrazredno državno realno gimnazičlo z italijanskim:, oz. državno gimnazijo s siovenskim učnim jezikom rn da se preustroji dosedanja državna gimniazija v Gorici z nemškim učnim jezikom z začetkom šoWkega leta 1913.-14. postopno v državno realno gjmnazijio, in sicer z nemškim uonijm jezi'kom. ** Šolska vest. Za začasnega vodjb n;a slovenski giimnaziji v Gorici je imenovan proiesor Andrej Ipavec, za začasnetga vodjo na italijanski realni gimnaziji pa je imenovan orofesoT Emil Turus. Politiški pregled. * Za lex Kolisko. Kakor je znano, so začeli Nemci na Nižjem in Gomjem! Avstri^skemi pobirati podpise za lex Kolisko. Nabrati hočejo dva miliijona podpisov in s tem pritisniiti na vlado, da bi dala ta zakon, ki popoinoma onemogočuje slovamsko šolstyo v teh deželah. v samkcijo. Kakor je predsednik »Siidmarke«, posl. VVastian, zatrjeval na občnem zboru »Siidmarke« v Inomcstu, so nabrali že 700.000 podpisov. * Proti češčini kot uradnemu jeziku. »Narodini Listy« poTOČat'io, da so preterirani češki prosilci za sprejem v sodno službo na Češkem dobili zadnjie dni tozadevne odklonilne cdlcke in odJok justičnega mi¦rristrstva, v katerem se }im naroča, da moraijo pri vseh vlogah na justično ministrstvo uporabljati izključno le nemščino, ker bi bile sicer njihove vloge zavrnjene. »Narodni Listy« ostro kritrzirajo ta odlok miinistrstva ih zahtevaij© od čeških poslancev, da nastopijo proti fuističnemu ministru Hochenburgerju najostrejši boj. * Hrvaško vprašanje. Kraljevi komisar baron Skerlecz se je dal prepeljati iz bolniiščnice v svoje stanovanje v banski palači in je takoi pričel z nadalijevaniem pogaianči z vodilnitai hrvaškimii politiki. Sprejel je najprej bivšega podbana Crnkoviča, ki ie ostal dije časa pri njem. Prihodn'je dni bo nadlailjeval pogaiianja in upa, da bo še tekom tega meseca lahko osebno poroča'1 mimistrskemu predsedniku grofu Tiszi o končnih uspehih pogajanj. V vladnih krogih imajo upanje, da bo Ogrska že koncera tega meseca formulkala svoie predloge, na podlagi katerih začne baron Skerlecz meritornia pogajanja s hrvaškimi strairkami v svrho zagotovitve delozmožnosti hrvaškega sabora in razpisa novih saborskih volitev. * Pomanjkanje višjega uradništva v Bolgariji. V Bolgariji se silno poznaio velike izgube zadnjih dveh vojn. Padlo je veliiko viišjih uradiiikov, ki so služili kot rezervni častnilki'; njih službenih mest nima sedaj nihče zasesti. Tako n. pr. v ministrstvu za javna dela silno manška inženirjiev in arhitektov; vlada je prisiljena po več uradtiih oddelkov združiti, ker bi inaiče posamezni tiradi ostali brez vodilnih moči. Blago&lov vojne! Kranjske vesti. —r— Društvu v pomoč učiteljein, njihovim vdovam in sirotara na Kranjskem v Ljubljani jie 23. avgusta t. 1. zamrla učite-r ljeva vdova ga. Marfta Jekovčeva zapustila v zn'a)k hvaležnosti svojo edino hranilno vlogo v znesku 23 K 78 v. Pasnemianja vredni pokojnici bodi ohra^njen časten spomm! — Hrvaški učitelji Družbi sv. Cirila in Metcda. Štirje hrvaški učitelji, ki so se udeležili Zavezinega jubiileja, so darovali1 v nedelio zvečer v prijateiljskem krogu Družbi sv. Cirila iti Metoda v družbin nabiralnik v restavraciji prj »Zlatorogu« 20 K. Živeli! —r— UmrlFi je v visoki starosti 85. let *ospa Ana Wider, mati tovariša Karia VVidra in vrtnarja g. Ivana VVidra ter ge. Ane VVidrove, por. Hussove. Cenjenim rodovimaim iskreno sožalije. Blagi ženi prijazen spoinin! —r— tiimen. Poročil se je tovariš Alojzi} Koleliec, učitelj v Zagorju ob Savi, z gospico Marte Ir.tiiharievo. Bi'lo srečno! —r— Ljudsko šolstvo. Iz Žirov v Št. Viid pri Cerknici Je premeščen začasnt učitelj Karel Črnjač, iz Šfc. Vida v Žiri je premeščen začasni učitel'1 Ivan Stenovec. Aiojzija Weiss je imenovana za začasno učiteljico na Raki, Alfonza Babnik za začasno učiteljico v Čedrežu, Jožei Breznikar pa za začasnega učitetja na Raki. —r— Ljudsko šolstvo. C. kr. kranjski deželni šclski svet je potrdil deške in deklišlke nadaljevalne šoie na ljudskih šolah pri Sv. Ani, v Bukovici, na Kokri, pri Sv. Lenartu, na Mailenskem Vrhu, na Sorici, v Prhnsikovem, na Zalem Logu wi v Dražgošah. Začasni učitelj v Strugah je postal absol. učiteljski pripravnik Viktor Kovač, v OsPlnico je premeščena kot začasna učiteljica s Kala Mariija Burjia. Učiteiiska suplentinja Stanislava Meškova je postala' začasr.a- učiteljica na štirirazrednici v Kostawjevici. Definiitiivna učiteljica v Retečah je premeščena na lastno prošnjo nazai y Lipogiav. Zaradi pouka na gospodinjskih tečajih bo v šolskem letu 1913/1914 suplirala učiteljico Marijo Odiazkovo na dekliški ljudlski šoii v Karninikiu, učiteljska suplentinja Helena Fischerjeva. —r— Iz šolske službe: Začasna učiteljica v Cerkljah je postala Frančiiška Urbanč;'č. — Deiinitivna učiiteljica ira ljub1'janski mestni Srazredni nemški dekliški šoli Elizabeta Trenz je inienovana za defiinitivno učitejjteo na mestni dekliški šoli v Bolcanu. — Ža prov. učiteljico na petraz-rednid pri Sv. Petru v Ljubljani ie imenovana namesto prostoivoiljno izstopivše Eme Schmidingerjeve Marija Jegličeva, prov. učiteljica na Dobravi pri Kropi Mariia Sajovičeva je imenovana za prov. učiteijico v Dvorcu, za suplemtiinijo v Srednji1 vasi v Bohinju je imeno^vana namesto oboleile učiteljice Bizjakove, do sedaj suplentinjla v Boh. Bistrici Frančiška Rihteršič, za suplentinjo na Bledu namiesto učiteljaJvana Erbežnika, ki je na dopustu suplentklt Ap. Zupančeva, za prov. učiteljico na Jesenicah na mesto umirlega nadučit. JoSipa Sedlaka suplentka Marija Kesler.ieva šn za začasnega vodjo te šole dief. učitelj Mihael Salberger. — Imenovan je absolvirani učiteljski kaiididat Ivan Mihelčič za provizcričnega učitelja na trirazredini ljudski šoli v Selcih pr>i Škofji Loki. —r— Telovadba šolskega naraščaja. Kakor čujemo, prepoveduje v Kranju okraj>ni Š0'!ski svet zopet teloivadbo. y. so~ kolskiih telovadnicah, dasiravno je telovadbo naučno ministrstvo dovolilo. To prezJraiTjte cndllokov višjiih oblastev je nečuveno, iM gospodje si najbrže domišliujejo, da Kranjska ne spada več v okvir v državnem zboru zastopanih dežel, ampak da je nekaka papeška provimca. Opozarjamo starše, da okraJTii šoilski svet nima nikake pravice preporvedovati telovadbe ter naj svoje otroke pošiljajo v sokoisko telovadmco. Za slučaj pa, da bi se šolsko vodstvo drznilo, izv^ajati kake konsekvence iz te nezakonite odredbe, naj se takoj pritožijo na višje inštance. —r — Nemško šolstvo na Kranjskem se razvija tako. d'a se Nemci po časopisih radujejo. »Slov. Branik« piše: Iakozvani šolski kuratoriij1 (Schulkuratorium) pod okriliem Schulvereina in krawiske šparkase vzdržuje niaislednje šole: žensko učiteljišče, žensko trgovsiko šolo. Srazredno nemško dekiiško šc!o v Ljubljanf, 4razrsdiro ljudsko šolo v Spodnii Šiški, na Jesenicah in v Tržiču. Žensko učitelfišče je letos zapustilo 29 gcčtenk. Ker }ih n-a kočevskih šolah n«iti tretjino toliko ne potrebujsjo, vtihotapile se bodo na slovenske šole, saj ie deželni šolski svet v svciji1 vcčini Nemcem zdo — prijazen. Deklifško trgovsko šolo ie zdelalo 18 deklet. Na Srazredni nemški dekliški šoM je bilo le 109 učenk (toliko jih ima marsikatera enorazrednica na dežeii!), torej ie prišlo na razred m učno osebo le 13 učenk. A še od teh 109 učenk ie bilo 6 Slovcnk in'8 drugih Slovank. Jeseniška šola je imela 206 uoencev in učenk.