it-9i V Gorici, v torek dne 31. avgiista 1909. Ittiaji trikrat; na teden, in .sicor v torek, Četrtek I |,0to ob 4. Miri popoldne tor stane po posti nreju-ali v Gorici ha doni pošiljana: Tečaj XXXIX. . 10 , posamične številko stanejo 10 vin. *ŠOCA" inuf»asled,oje.*iz]-pd«P"-|>i;ii<»ge-«"Ob ^vjorn,., Lu Kažipot poGor&kliia fB%aiu1SeansSem,, in dvakrat )etu (Vozni red železnic, parnikov in poštnih zvei". jjnrričnino sprejema upmvništvo v Gosposki ulici i 7 J. nadstr. v „Ooriški Tiskarni11 A. Gabrščelc. Ili naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Ogla »uprestano bi plaval pred menoj kakor pri katerem jo je pozdravil v imenu uči-teljstva z iskrenimi besedami nadučitelj Peter Medvešček, od takrat je ostal na želodcu gospodi pri »Gorici« ter si ga privošči vsakokrat, ko prilika nanese. Pač najlepša prilika so vsakokratne v o 1 i t ve. Znano je namreč, da je bil nadučitelj Medvešček od nekdaj neustrašen bojevnik za zboljšanje gmotnega stanja svojemu stanu. Dežela je imela denara dovolj za vse, le za ta stan ga ni bilo. Izbojevalo se je neko izboljšanje b rez p o v i š a n j a d o-k 1 a d n a i z r a v n e d a v k e. Naravno je, da se mora nadaljevati v tem z m i s 1 u. Učitcljstvo ima Študije, značaj in službovanje nižjih u r a d n i k o v. Upravičena je zahteva po p o d r ž a v 1 j e-n j u ljud. šolstva in uvrščenja osobja med nižje uradnike s plačami nižjih uradnikov. S kakšnimi pa? Ko je lanskega leta zopet »Zaveza« vsega jugoslovanskega učiteljstva dokazala upravičenost te zahteve, obregnila se je kasno sicer, a vendar »Gorica« ob zastopnike nove stranke, ki so bili pri zborovanju. Na primerni odgovor je molčala, ko je gojila upanje, da ostane vsled zveze z laškimi liberalci gospodinja v deželi. Ko pa se ji to ni posrečilo in je bil razpu-ščen naš deželni zbor in razpisane nove volitve, tedaj pa je pograbila za poročilo nadučitelja Mdveščeka ter udarila po njem, kmetski stranki in po »liberalcih.« In kdo naj pomaga k zmagi falirani klerikalni stranki? Učiteljstvo ne, ker ga ni v njenem taboru. Kdo drugi, ako ne kmet, tisti kmet, ki se je začel otresavati trdega jarma, v katerem je bil uklenjen stoletja. Kako pa naj se kmeta zopet oklene, ako ne s pomočjo učiteljskih plač? Z vero ne gre več. s hudičem še manj! Takrat, ko je šlo za visoke (v primeri z učitelji) plače deželnih uradnikov, je molčala klerikalna stranka; ko je šlo za povišanje že itak previsokih dohodkov duhovščine, so klerikalci enoglasno glasovali za to. Ko pa gre za učiteljstvo, tedaj pa so vsi klerikalni vragi z verig. In vendar ne zahteva učiteljstvo drugega, nego enakost z uradniki najnižjih r a z r e d o v. In še to nedosegljiva zvezda — kakor moji mavrični ptiči!« Henrik jo je mesto odgovora vroče poljubil na lice. V tem je v bližnjem grmu nekaj zašumelo. Noemi je prestrašena od-skočila. V gaju se je že stemnilo, tako da ni bilo možno videti skozi veje. »Bil je samo veter, ki je zapihal v ta grm,« je rekel Henrik. »Morda naju je hotel opomniti, da je že čas odhoda.« »Ali hočeš že oditi? Ah, ne hodi še! In kaj najine jagode?« je pristavila s smehljajem, podajaje mu iz velikih listov napravljeno čašo, v katero je natrgala pest škrlatastih jagod. »Kako si otroška!« se je smejal Henrik. »Nikdar še nisem spletla lepšega venca kakor danes,« je ščebetala deklica. »Če bi ne bi! posvečen Devici Mariji, bi ga dejala sama na glavo,« Henrik je snel klobuk, vzel jej venec iz rok in si ga v razposajenosti sam položil na glavo: potem je dvignil listnato čašo z jagodami kvišku in se obrnil proti zapadni strani, ki je vsa škrlatasto žarela. »Tebi, bog Helios,« je zaklical s patetičnim glasom, »bog svitlobe, bog krasote! Tebi bodi posvečen ta kelih!« In le od države. Od dežele zahtevajo le 35-letno službovanje, ki velja že za druge uradnike in vštevanje stanarine v pokojnino. Niti tega ne zahtevajo od dežele, ampak od državnega prispevka deželam za saniranje deželnih financ. Znano je namreč, da namerava država priskočiti deželam na pomoč, da sanirajo svoje finance. V prvi vrsti pač je to namenjeno za šolsko vprašanje. Naši klerikalci pa bi morda radi pobasali tudi to v svoje posebne namene? Drugače si ne moremo tolmačiti tolikega nasprotstva in tolikega ogorčenja. Ali hočejo morda zopet zabiti kake milijone tako, kakor so storili z deželno norišnico? Ne moremo umeti, na kak način je prišla »Gorica« do kaj čudnih vprašanj in sklepov. Le strah pred padcem v volilnem boju ji je mogel vbiti v glavo to, o čemer ni bilo govora. Odgovarjamo, da nismo nikdar in nikjer trdili, da se zboljša gmotno stanje učiteljstva na račun naših davkoplačevalcev, ampak s p o m o č j o državnega p r i s p e v k a; uradniške plače pa naj dobi takrat, ko država sprejme ljudsko šolstvo v svojo oskrbo. Profesor Berbuč naj bi bil enkrat toliko junaka, da bi povedal, koliko penzije vleče: da dobiva od dežele za nič, prazen — nič — nad štiritisoč kron na leto, vemo dobro. Glede deželne norišnice pa naj iepo molče. Naselbina pod Gorico vpije do neba po maščevanju. Milijoni so tja zavrženi. Dežela je potrosila milijone za norišnico, a kljubu temu mora plačevati pre-hranitnino za svoje urnobolne. Kdo je dovolil tolik potrošek? Deželni zbor ne! In kdo drugi tudi ne, ker ni na svetu oblasti, ki bi kaj tacega mogla. Le samovolja, absolutizem deželnega odbora, v katerem zavzema profesor Berbuč prostora za dva, je zakrivila hudodelstvo nad davkoplačevalci. Ako bi b i I o k a j p r a v i c e n a s v e t u, b i m o-ra 1 i deželni odborniki kriti iz svojih žepov, kar so potrosili več, n e g o j e bilo dovoljeno. Milijone ste zavrgli in zdaj leže nenaloženi vsipal je jagode na travo. »No, Noemi, daruj z menoj!« »Ničesar ne vem o tvojih poganskih bogovih; tvojih besed ne razumem. Vem samo, da tega venca po takih šalah ne morem darovati čisti Devici.« »Torej ga daruj bogu najine ljubezni!« »No, torej bogu najine ljubezni!« se je zasmejala, snela venec z glave in ga obesila na rožnat grm. »In zdaj z Bogom in na svidenje pojutrišnjem, golobičica moja!« jej je zakli-ca! Henrik odhajaje. Ona je nepremično gledala za njim, dokler se jej ni skril za ovinkom. Hotela je tudi oditi na nasprotno stran; tu je zaslišala za seboj globok vzdih kakor krik rajne duše. Prestrašena se je obrnila in zagledala med vejami bledo obličje, zroče na mesto, kjer je pravkar izginil gospod Rybinski. Bilo je že tako temno, da ni in ogla spoznati potez obraza, in predno ga je mogla natančnejše pogledati, je roka, ki je napravila v grmu odprtino, izpustila trnjeve veje, in obraz je izginil kakor prikazen. Takoj nato je slišala hitre korake v smeri proti gaju. Ali je bil to sen? Nikakor! Še je videla pred seboj grozne oči, iz katerih je svetil stiašen ogenj. Te oči je že nekje videla! Toda kje? — v praznih stavbah. Koliki pa bodo Šele stroški za upravo, ako pojde po namenih korifej pri dež. odboru. Tolažilno za deželo našo je le to, da smo gotovi, da pride dan plačila; da nove volitve pometejo z zapravljiv c i deželnih milijonov. Računov pa nimamo potrebe hoditi na deželni odbor gledat, kako ste jih spa-ckali; čas ste imeli, predložiti jih deželnemu zboru, ko k jil sklican — mesto, da ste obstruirali iz strahu pred kontrolo. Glede brezobrestnega posojila za nove vinograde ne rečemo drugega nego, da dežela tirja doklad-j v ta namen, a deželni odbor ni zahteval od deželnega zbora dovoljenja, da izplača kmetom posojila, ampak vsled obstrukcije je ostal denar v deželni blagajni, ako ga ni zopet požrla kaka norišnica! Tako je in nič drugače. Ob 40-letnici državnega ljudsko-šolskega zakona. (Govor gosp. .ur. LjudcviU Pivka na XXI. glavni skupS&ni »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih nčitcljsMh društev" v Mariboru 16. avg. 1!)0!>.) (Konec.) A kljub vsemu temu ne obupavamo, ker vidimo po 40 letih državnega zakona krasen razvoj avstrijskega ljudskega šolstva, ki ga niti šolska novela ni mogla o-virati. Statistika ljudskih šol. šolskih otrok in učiteljstva nal govori o tem nedvomno jasno. Notranja ureditev šolstva, šolskih stavb in učnih pripomočkov se stalno izpopolnjuje. Učiteljstvo si je po veliki večini zvesto svojih pedagoških in didaktičnih nalog, kakor nam dokazujejo njegova dela, izjave in sklepi učiteljskih zborovanj in konferenc. Učiteljstvo ima dandanes lepo stanovsko organizacijo in je v gmotnem in moralnem oziru za najhujšo silo samostojno. Dotod smo dospeli. Kaj nam pa obeta bodočnost? Kaka usoda čaka naše ljudsko šolstvo? Da se dandanes nekoliko pogrezamo in da se imamo resno bati nasprotnikov šolstva, to dobro čuti vsak »Jurij!« je kakor blisk šinilo deklici skozi možgane. »Da, to je bil on!« Ozrla se je še enkrat; povsodi vse mirno in tiho. Obšla jo je groza, strah pred nečem neznanim, tajnim, groznim, kakor-šnega ni čutila še nikdar, in kakor puščica je letela z gore. Obstala je šele na pragu tetine koče. — Tu se je prepričala, da je prav spoznala te strašne oči v rip-skem gaju. Teta jej'je povedala, da je bil Jurij tukaj. Prebiva baje pri nekem prijatelju v Rodnici in prišel je v Bechlin, da bi obiskal Noemi. Teta mu je rekla, da je Noemi brezdvomno v Ripu, kamor najraje zahaja, na kar je hitro odšel, rekši, da se vrne jutri. »Ah, najti morava drug prostor za svoje sestanke. Ta strašen pogled! Če bi mogla ljubčeka svariti! Toda kje naj ga najdem?« si je šepetala Noemi, ko je bila sama. Ko je šla Noemi drugi dan proti večeru na vrt, se je prikazal naenkrat pred njo Jurij, kakor da je zrastel iz zemlje. Trenotek je stal molče" pred njo. Ona je gledala s sočutjem njegova bleda vpadla lica. Podala mu je roko, pozabljaje za trenotek na vse razun njegove silne bolesti. Toda on je sta! nepremično in ni prijel njene roke. prijatelj šole.. Na tihem se bojimo celo katastrofe, če hi najmočnejše stranke naše-r ga državnega zbora segle po državnem ljudskošolskem zakonu. Morda bi ga današnji državni zbor že prevrgel, toda zdi se? da so nasprotniki dobre ljudske šole precej previdni 1n nekako zadovoljni z dejanskim vplivom na šolstvo, da niti ne marajo spreminjati mrtvega zakonskega besedila ter dražiti po nepotrebnem naprednih duhov. Stvar bi ne bila posebno lahka, to čutijo oni in to vedo tisti, ki so pripravljeni braniti vsaj to, kar imamo. Na drugo stran pa se odpira ljudskemu šolstvu že celo drugačen svet. Če je postala iz šolstva v dosedanjem razvoju iz cerkvene posvetna demokratska" državna institucija, še ni zadosci, da bi bili z njo zadovoljni v tej obliki. V vseh kulturnih državah se stremi za poglobitvijo in reformo učiteljske izobrazbe. Sedaj se je že ukoreninilo prepričanje, da se imajo priznati vseučilišča kot središča znanstvenega in izobraževalnega dela kot najprimernejši zavodi za učiteljsko izobrazbo. Toda da se ugodi zahtevam, ki jih izrekamo z besedami »akademična izobrazba«, je potrebna delitev sedanjih prenapolnjenih filozofskih fakultet na znanstveno-te-oretični in na strokovno-tehnični oddelek. V drugem bi se izobraževalo učiteljstvo za raznovrstne šole. Seveda je treba od- * praviti učiteljišča v sedanji obliki ter zahtevati, da dovrši učiteljski kandidat reformirano srednjo šolo. Značilno je, da nastajajo v Ameriki že posebne šolske fakultete (educational departments). Dokler se ta reforma ne izvede, nam naj za silo zadoščajo za nadaljevalno-izobrazbo vse-učiliški tečaji v počitnicah, ki se morajo tudi na Slovenskem kmalu ukoreniniti. Kadar se razširi učiteljska izobrazba, takrat se povzdigne tudi kulturni pomen in družabno stališče našega stanu. Dandanes se učiteljevo delo ne sme i več omenjevati na šolsko sobo. Učitelj ima vršiti važno nalogo na polju ljudske izobrazbe. Po uvedbi splošne šolske dolžnosti, splošne, enake in direktne volilne j pravice, splošne vojaške dolžnosti in narodne šole se je povzdignila naloga državljanskega življenja in je nastala potreba nadaljevalne izobrazbe odrasli mla- I dini ter ljudske izobrazbe sploh. Ko se je podržavilo ljudsko šolstvo, I takrat še ni bilo na mah zadostijo izobraženih pedagoških strokovnjakov, ki.bi bili prevzeli upravo šoistva. Kar se je vzelo bogoslovcem, so vzeli v roke juristi, ki pa se po naravnem razvoju šolske uprave polagomo odtegujejo in prepuščajo svoje volilno mesto pedagogom. Vse šolstvo ' stremi po avtonomiji v okviru države in l nasledek bo, da se bo morala razdužiti nenaravna zveza šolstva in bogočastja v i skupnem ministerstvu. V dogledni dobi bomo imeii kot najvišji šolski urad posebno naučno ministerstvo, kateremu bodo 1 stali ob strani kot posvetovalni organi naj- »Noemi,« je rekel z žalostnim glasom, »prebdel sem strašno noč. Še nekaj takih nočij, in sila mojega življenja bo porabljena kakor se porabi olje v svetilki. Ni ti treba pojasnila. Poslušal sem vaju za grmom. In on te je poljubil — ta bednik!« Noemi je vstala s klopi, na katero je sedla. »Niti besede več!« je rekla strogo in ga merila s ponosnim pogledom. »Imela sem sočutje s teboj, toda ne zaslužiš ga. Pojdi!« Jurij se je divje zasmejal. »Sočutje l To naj bo za me dovolj, če bom priden in ne bom motil griečih golobov. Za me sočutje in zanj ljubezen^ za tega---------« »Da,« ga je prekinila, »da, ljubezen, neizmerno večno ljubezen!« In vprla je oči v večerno nebo. Jurij je škripal z zobmi. »Ali pa veš, koga ljubiš in zaradi koga hočeš zavreči moje čisto, odkritosrčno srce? Ali veš, da je ta bednik —« »Molči!« je kriknila Noemi jezno. »Ne bom molčal!« je vskliknil Jurij divje. Toda njegov glas je postal mehak in se bolestno tresel, ko je nadaljeval: »Noemi, molčati hočem o svoji ljubezni, dasi mi krvavi srce; ne bom te mučil,s tarnanjem obupne duše — toda poslušaj me kot prijatelja! Saj morda iiti ne veš, da je ta propalica —« , »Ničesar nočem izvedeti!« ga je odločno zavrnila deklica. »Najmanj od tebe! Vedi, obrekovalec, da te sovražim.« višji "šolski sveti, ločeni po narodnosti. Če hoče biti uprava teh svetov količkaj, demokratska, potem se.njihovi člani ne smejo imenovati, ampak svobodna volitev jih mora posaditi na ta važna mesta. Na Francoskem že imamo podobno institucijo (conseil superieur de V instruction- pifbli-que). Takrat bo tudi konec raznih političnih in strankarskih vplivov na šolstvo, olajšalo se bo breme večnega ukazovanja, reglementovanja in šolskega birokratizma. Prosta šola in prosto učiteljstvo bosta prva kulturna činitelja v narodih in državi. Sklenimo! Radi trdimo in deklamu-jemo po 40 letih državnega ljudskošolske-ga zakona, da je ljudska šola nositeljica. kulture do najnižjih slojev naroda; radi hvalimo ljudsko šolo, da je obrodila tudi' v slovanskih narodih novo življenje; priznajmo tudi in sprevidimo, da je naša bodočnost odvisna od šolske izobrazbe.sedanjih in prihodnjih rodov in bodimo na straži za dobro narodno šolo. . DOPISI. : I? tolminskega okraja. Iz Foljubinja pri Tolminu. — Odkar prihaja kaplan Tomšič iz Tolmina v našo vas, ni več miru. On je provzročil samo sovraštvo in jezo mej sosedi. Z našimi hčerami od 14 let naprej prepeva do 11 ure in tudi do polnoči; zjutraj jih je pa težko sklicati na delo. Mi kmetje in naši otroci moramo trdo delati, da se preživi-mo, ne pa ponočevati. Vi, kaplan Tomsjp, lahko ponočuj ete in vasujete, ker imate vsega dosti in pa po dnevu spite. Pa povemo vam, da naša dekleta po noči pri miru pustite, sicer se vam utegne kaj nev-šečnega zgoditi. Ona so še mlada. Mi jih učirno zvečer iti zgodaj spat in zjutraj zgodaj vstati in previdno delati. Vi pa po? dirate te nauke starišev in jih učite ponočevati in na veselice hoditi. — Odkar zahajate vi, nesrečni kaplan Tomšič k nam, nas naše hčere več ne ubogajo, da bi hodile zvečer počivat in spat in vsled tega je prišlo tudi v naše družine mnogo jeze in kletvine. Pomagajte, kdor more in zna, da se prepreči to kaplanovo ponočevanje. Več Poljubinjcev-starišev. Sv. Lucija. — Polnili bi stalno predale listov s krivicami, koje nam dela naša železniška uprava v upravnem in narodnostnem oziru. Naše skromno ljudstvo sme biti zadovoljno, da se je privadilo mirno prenašati ravnanja raznih Wjeser-jev, oholih nemških sprevod.^kov itd. kajti vse kaže, da ne bo še dolgo boljše. Železnica je za nemški sistem in ako bi se upal kateri uradnik v prijaznem stiku s. prebivalstvom zadobiti njegove simpatije, kršil bi običajno surovost in zadela bi ga kazen, ker ni bil solidaren z ostalimi v Or holosti in neoliki. — Tako se nam zdi sedaj ob premestitvi načelnika Kelca iz Sv. Lucije. Do skrajnosti vesten uradnik je bil Jurij se je stresnih Roke so se mu stisnile v pesti, oči so mil zažarele, zasi-nele ustnice so se mu grozne tresle. »O sovraštvu govoriš? Oj, dekle, ti ga ne poznaš — ti ne poznaš te strašne, uničujoče strasti, ki polni mojo dušo, ti ne veš, kaj vse je sovraštvu mogoče.« »Menda me ne nameravaš umoriti?« je vskliknila Noemi, nehote se umikaje od njega. »Tebe?« je rekel Jurij. »Tebe nikdar!« Nato je pristopil .tesno k njej in jej zasikal na uho: »Tebe nikdar, toda nekega, drugega.« .,.<., Noemi je zatrepetala groze. .'¦¦.' »Čuj!« je nadaljeval. »Ko sem gledal včeraj na Ripu skozi veje grmovja vajino ljubimkovanje, se je svetil v tej roki velik nož. V nekem trefiotku so ti prsti krčevito stisnili njegov rog, ta nož se je zalesketal v zraku — toda tedaj so se prikazale med menoj in njim krvave, grozno zijajoče oči — slepe oči moje matere. Vsled groze mi je padel nož iz roke. Toda zopet ga najdem, in moja mati ne bode vedno duh, ki čuva tega propalico, po katerega, krvi hrepeni moj nož!« Predno se je Noemi prav zavedla iz. svojega strahu, je Jurij preskočil ograjo in izginil v somraku. (Dalje prihodnjič.) g. Kelec — Slovenec in olikan prijazen človek. Naša postaja, ki veže promet vseh gora od Predela do Cerkna, je bila od prvega začetka pod njegovim vodstvom, in častno spričevalo mu je, da so vedeli vsi, -ki so prišli ž njim v stik, le hvalo za vljudnost in postrežljivost. Istotako je bil v privatnem življenju vesel in prijeten družabnik, kojega je Čislal tujec in domačin. Vse to pa pomeni slabo spričevalo v Trstu in pri nemški gospodi zgoraj in' spodaj in ker ne žele, da bi bilo ljudstvo zadovoljno; so Kelca prestavili. — Upamo, da nam bo prilika pregledati in pojasniti s časom predale tajnega arhiva slavne železniške u-prave in.tedaj si poiščemo zadoščenja za marsikaj, kar je že bilo. Gospodu Kelecu pa kličemo v pozdrav srčno zahvalo za delovanje ter: Na svidenje! Iz goriške okolice. Iz St. Ferjana.— (Podivjanost : č u k o v.) —. V 32. štev. »Prim. lista« trdi neki čuk, da ni res, da bi bili napadali po dnevi s kamenjem za časa obč. volitev. — Mi smo v ('.¦ ::m članku v »Soči« to le mimogrede omenili, a ker ta čuk izziva in imenuje dopisnika lažnika, smo tu z golimi dokazi na razpolago. — Na dan obč. volitev je prišel na volišče tudi visokorodni gosp. grof Žiga Attems iz Podgore. — Ker gosp. grof ni volil po volji čukov, se jim je zameril in zato je prišlo do sledečega dogodka: Takoj po volitvi, se je vrnil g. grof s svojim konjem proti domu. Moral pa jejti mimo čukov, kateri so bili zbrani pred krčmo ter tam napadali in izzivali vsakega, če ni volil po njih komandi. — Podivjani čuki niso prizanesli tudi gosp. grofu. Ko so zapazili od daleč gosp. grofa, so se postavili v vrsto in ko je šel mimo, so kakor na povelje vsi naenkrat obrnili svoje hrbte; temu je sledilo še besno kričanje in rjovenje. Med tem divjanjem je priletelo tudi kamenje — Terseglav je učil v Mirnu: »V eni roki kamen!« — in ranilo konja. —~ Da bi padlo kamenje z nebes, ne verjamemo, ker o takih čudežih nismo še slišali. Morda prevzamejo »patent« za take čudeže — čuki?! — Vse to se je zgodilo pred krčmo »V Dvoru,« katera se nahaja v hiši barona Tacco in katero vodi g. Trpin, oskrbnik gorej omej. barona — o-koli šeste pop. Upamo, da bode sedaj onemu čuku dovolj pojasnjeno! Čuk v »Prim. listu« je mislil, ua se bode pral z lažmi in zahteval, da se imenuje napadena oseba. — Prav, mi smo s tem zadovoljni, tako imajo cenj. čitatelji še" natančnejšo sliko o podivjanosti naših čukov. — Gospoda grofa pa prosimo na tem mestu, da bi nam oprostil, če smo imenovali njegovo ime v javnosti toda, bilo je potrebno, da se stvar pojasni. — Smešen pa je v onem članku pogovor med Sokolom in nekim čukom. — Vse skupaj je zelo neumno in se takoj spozna, da je iz čukovske fabri-ke. Kajti, kako so dobri brezplačni piščanci, vino, itd. vedo čuki najboljše. — Gotovo se jim še sedaj cedč sline po onih lepih dneh za časa obč. volitev, ko so imeli nič manj kakor 4. krčme na razpolago, kjer so jedli in pili zastonj, kolikor so hoteli. — Tako bi moralo biti vedno kaj ne, gospodje čuki? — Za sedaj pika. Družba sv. Cirila in Metoda. 200X1000! Za obrambeni sklad dru-|žbe sv. C. in M. se je oglasil z Goriškega žše g. Š t i p k o Š t e k a r v Ajdovščini. — Z Goriškega je še mnogo premalo prigla-sov k obrambnemu skladu! Za družbo sv. Cirila in Metoda je izdala prodaja siadčič pri kolesarski slav-nosti v Dol. Vrtojbi K 3070; prodaja razglednic K 570. Skupaj K 36'40. Znesek se je izročil podružnici družbe sv. C. in M. v Vrtojbi. Za družbo sv. C. in M. darovali pri litru »moškata« v Kalu g. Pirih Matevž, župan v Kalu 2 K, Saksida Adalbert, zid. mojster z Gradišča 1 K, Milutin pl. Loca-telli in August Cejan iz Dol. Vrtojbe vsak po 1 K, skupaj 5 K. Ta znesek se je izročil g. A. Cejanu, kateri ga je odstopil podružnici družbe sv. C. in M. v Vrtojbi. Za družbo sv. Cirila in Metoda K T— nabral g. Črnko. Hvala! Na Sokolski slavnosti v Št. Andrežu je priredila podružnica sv. C. in M. buffet, kjer se je razprodajalo raznovrstne reči. Razprodalo se je za 82 K. Čistega prebit. ka je 36*01 K. Srčna hvala vsem, k j pripomogli, Ua se je toliko izkupiloj iw plati! k Domače vesti. Prosimo gg. sotrudnike in druge so. mišljenike, da nam poročajo točno sproti o vsem volilnem gibanju po deželi. Poroka. —-Včeraj zjutraj se je poru-' čil g. Ivan Bel t ram iz Mirna z g^ E r n e s t o Č e r n e iz Gor. Vrtojbe. Mlademu1 paru naše častitke! Smrtna kosa. — V Rihembergu je u. mrl posestnik Rudolf f e n 11 e. r. Nuj p0. čiva v miru. Preostalim naše sožalje! Akademično ferijalno društvo Idrija« bo imelo svoj VII. redni občni zbor dne 4. septembra ob 8V2 uri zjutraj v Gorici pri »Jelenu« s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanje zapisnika; 2.)'Poročilo odbora: a) tajnika, b) blagajnika; 3.) o dijaški samopomoči; 4.) Volitev predsed-nika in novega odbora. 5.) Slučajnosti. — Takrat se ne razpošilja posebnih vabil. Vabimo tem potom vse tovariše redne člane in g. starešine, da se gotovo udeleže občnega zbora. Posebno pa kličemo v svojo sredo tovariše abiturijente, ki naj prinesejo v društvo novih močij. V času, ko se klerikalno dijaštvo na vsem Slovenskem organizuje in rod kranjskim vplivom tudi na prostem Primorskem vidno množi, je naša dolžnost, da se i mi trdneje zvežerm; in organizujerno, da odtegnemo naše dijaštvo iz rok prekogorske sužno-sti. — Odbor »Adrije.« — Ne pojdemo volit... pravijo nekateri volilci. Zdi se jim preveč strankarstva, češ: tu je napredna stranka, kmečka, so-cialnodemokratična, klerikalna starostni-jarska in novostrujarska in slišali smo. da hoče tudi N. D. O. postaviti svoje kandidate. Kandidatov kot gob po dežju! — Našim somišljenikom polagamo na srce, da se ni treba ozirati na nasprotne stranke, marveč dolžnost je njihova, da se ravnajo po navodilih, ki bodo dana seveda v sporazumu z volilci . . . . To je dolžnost. Ne iti volit... bi se reklo v današnjih časih pomagati klerikalcem do zmage. »Pa če se bomo borili tako razkropljeni, kaj bo? Nič!«... ugovarjajo. No. mislimo, da v tem oziru prevlada — parne t! Kdor bo delal proti v olji ljudstva, ki je le e n a, prevzame nase strašansko odgovornost, ki se utegne nad njim kruto maščevati! Socijalni demokratje že imajo svoje kandidate. Postavili so jih seveda le za splošno kurijo. Kandidatje so: dr. Henrik Turna, odvetnik v Gorici, trgovec Vrčon iz Skrilj na Vipavskem in Marica z Na-brežine. — Nalogo imajo soc. demokratični agitatorji, zabavljati sedaj kar se da liberalcem, agrarcem — klerikalce pa pustiti kolikor mogoče v miru! Tolminsko učiteljsko društvo bo imelo svoj občni zbor dne 8. sept. v Kobaridu. Smrtna obsodba potrjena. — Kakor je znano, je bil 23-lethi Anton Nanut iz Št. Andreža obsojen pred poroto v Gorici na smrt, ker je ustrelil svojo ljubico Marijo Pavlinovo. Proti razsodbi je bil 11l07.cn priziv. Kasacijska sodnija se je bavila s prizivom v petek. V imenu generalne pvo-kurature je predlagal dvorni svetnik Ok-retič, da naj se zavrne priziv kot neutemeljen. Ako je tudi zadremal kak porotnik (bilo je vroče in razprava se je vlekla celo v jutro), ni to posebno obtežilna okoliščina. Rekel je dalje, da v odgovorih na vprašanja ni nikake nejasnosti in pravo-rek je povsem jasen. Ako so se oglasili -1 porotniki, ker da bi se bili zmotili pri gla-sovanju, se nato ne more ozirati, ker sodno postopanje zabranjuje, jemati v poStev take proteste. Kasacijska sodnija je zavrnila priziv, sklenila pa v tajni seji priporočiti Nanuta cesarski milosti. — Presenetila je vsakega smrtna obsodba pred poroto v Gorici, presenetila tudi ta potrditev. Občina Št. Andrež je tudi prosila za pomiloščenje. — Najbrže se spremeni smrtna kazen v kazen 15 ali 10 let ječe. Juristi pravijo, da če bi bilo pri razpravi tako in tako, bi najbrže ne bilo prišlo do take obsodbe. Nanut bi bil dobil majhno kazen. N j e g o v b r a n i t e 1 j j e b i U r. T u m a. C. kr. poštno in brzojano ravnatelj* stvo v Trstu je razpisalo natečaj za mesto poštnega ekspedijenta v Rihembergu le v Velika slavnost v Cerknem 5. septembra. ^triškem in laškem jeziku.- Rihemberg pa L vendar čisto slovenski kraj sredi slo-vetiske dežele! Zahtevamo, da se razpi- | slljejo take službe med nami tudi v sto- ! ienskem jeziku! Razstavo obrekovanj in laži] klerikalnih Ustov je napravil v oknu prodajalnice U A. Vrtovcc v Tolminu. Razstavljeni so listi, k' lažejo o shodu 15. t. tn. Vedno je pbhio lju^i?red..Qkj©iiir ki.-^oglejiuJejtL jistc, čitajo in p'nnTerjti]o?'Pra\'B;ta:ko! Po ,ej poti se odpirajo ljudem oči. Glede* čukovske slavnosti v Mirnti se jeZi »Gorica« nad »Sočo« ter pravi*, da se ie z grdo besnostjo^ignajta v nedeljsko itiirciiskoslavnost. Jezi se nad napredno oliko. — Povemo jej v tolažbo, da nam je poslal poročilo o čukovški slavnosti kie-r i k a i n i i n t e 1 i g e n t, ki je vse videl in vse slišal, kaj se je godilo v Mirnu. Če je bil ta »grdo besen,« je pač vedel, zakaj; saj si je od blizu vse ogledal. »Gorica« naj ,: torej nikar ne jezi nad nami, ker vemo, da jej taka jeza škoduje; nad klerikalnim poročevalcem pa tudi ne, ker je govoril resnico. Najboljše je torej molk. Obsojen mine. — V soboto je bil obsojen pred tukajšnjo sodnijo dornberški župnik Lovro Točobran na 20 K globe, radi žaljenja časti, storjenega nekemu Pornberžanu 15. t. ni. Lovro Točobran pa je že navajen takih obsodeb. Tudi leta 1507. je bil obsojen radi žaljenja časti, ker je na prižnici žalil dve 'dornberški dami. »Gorica« se je zopet po svoji stari navadi debelo zlagala:''Ona je »slišala,« da ....Jo liberalni župani od izvrševalncga odbora ukaz, naj skrčijo dobo upogleda v volilni imenik ter poživlja, naj se take nc-postavnosti takoj naznanijo na glavarstvo. Vse to ni nič drugega kot laž m obrekovanje, česar se klerikalci tako pridno noslužujejo v sedanjem volilnem boju. Kako so čuki od klerikalnih voditeljev skvarjeni ljudje, se je pokazalo zopet v nedeljo. Hoteli so delati zgago v Št. Andreja!, pa so bili takoj primerno zavrnjeni. Neki čuk pa je pisal starosti Št. Andrež-kega Sokola grozilno dopisnico. Morda se pisca te dopisnice dobi! — Cisto po uuikih krivoverskega Terseglava! Kolone lovijo klerikalci. Pravijo, da uspešno. Klerikalci mislijo, da bi ne bilo napačno za nje. a ko bi pridobili v splošni kuriji v Brdih par sto' glasov. Pravijo, da so teh glasov že gotovi, ter da pojdejo kor ioni volit klerikalne kandidate. To pa za klerikalno farbanje v kolonskem vprašanju. Skoro ne moremo verjeti, da bi biii koloni tako kratkovidni ter bi se udali klerikalcem, kateri jih imajo le za norca. Ko bi zmagali klerikalci, naj bodo koloni prepričani, da ne pride nikdar do rešitve ko-lonskega vprašanja. Saj je znano, da so največji prijatelji nuncev, najhujši gospodarji koionom! Torej pamet in previdnost! Poklicani, podučite kolone, da bodo videli svoje prijatelje v pravi luči. »Napredna olika.« — Pišejo nam iz mesta: V sobotni številki se je »Gorica« vrgla na goste, ki so se vračali o priliki slavnosti iz Vrtojbe skozi Št. Peter domov v Gorico. Pravi, da so prihrumeli olikani naprednjaki in pri podžupanu »gospodu Andreju Blažica« v pozni noči vlomili vrata in torej tako ravnali, da so polomili vrata ter brez dovoljenja razsajali v podžupanovi kuhinji. Res je, da se je vračala ob pozni uri večja družba kolesarjev in peš iz Vrtojbe proti Gorici, res Pa je tudi, da je to družbo med potoma v'iela taka ploha, da so stopili v malo zavetišče, to je pod kap strehe, ki visi nad yrati dvorišča. Družba je videia v ,pod-?upč'novi hiši luč in prosila je, naj jih pu--sti v zavetje. Toda samaritanska usmilje-"ost podžupana je segaja le do odgovora: ste morali iti prej domov.« Ploha je bila !aka, da je bila družba izpostavljena ško-"' na zdravju. Omenjena družba se je sti— s'Kala pod to streho več kot pol ure in prosila, naj ji odpre gospodar, ker je bila streha v primeri z množico vračajočega Se ljudstva komaj samo za klobuke prodorna. Toda, klerikalni podžupan ni daj "obenega odgovora, na kar je začela dru-^>a protestirati. Ker je ogorčenje nara-Scal(). je konečno vendar-le prišel podžupan in ,Tleti godrnjanjem odklenil vrata in Pustil kot miši mokre goste v kuhinjo, — Sarri na je tekel po — občinskega straž-ri|ka. Dasi je bila družba že čez pol ure 1 kuhinji, podžupan stražnika ni našel. iod" Podžupan Blažica je vlil še nekaj u- smiljenosti na. uboge, ki iščejo strehe. Izrazil se je, da spravi »te liberalce^ v luknjo. Vse drugo, kar pripoveduje »Gorica,« ni res. Škandalozno pa je, da izpostavlja v javnost ljudi, ki niso nikomur nič- storili, s hudobnim namenom, da bi jim škodovala! — Oni junaki iz Tren.e, ki so rešili ljubljanskega zdravnika dr. Stojca, ko je bil ponesrečil, .so^ Jože Komac, Anton Tož-bar, Andrej Komac in Janez Brginee. Slovensko planinsko društvo napravi. razglednice s sliko naših 4 Trentarjev. ¦" V Ajdovščini bo 5. sept. velika delavska slavnost .N.- D. O: iz Trsta napravi iz-Met z raznimi društvi v Ajdovščino. |>ol{olsl{i fosfr)ik- Sokolska slavnost v Št. Andrežu. — Toliko pričakovano jutro je nastopilo, ali mesto radostnih lic si zrl potrte obraze, ki so se zvedavo obračali proti nebu, po katerem so se podili temni oblaki. Pričel je tudi dež. Koliko truda, koliko skrbi in vse — zaman! O ne! Nebo se je usmililo in solnee je posijalo na praznično okiučan Št. Andrež. In praznično so se razveselila prej potrta lica: bo! In bilo je..... Sprevod se je začel pravzaprav že v Gorici v društveni telovadnici, kjer so se zbrala vsa društva in odkorakala ob 3. pop. Krasen prizor in za Gorico nekaj novega. Sokoli, 152 v kroju, so korakali po mestu v 3 zborih, ki so jih vodili br. Kranjc, br. Brajnik in br. Dekleva iz Trsta Radi statistike naj povem tudi, da je bilo iz Gorice 42 članov, iz Volčjedrage (odsek Sokola v Gorici) 26, iz Ajdovščine 18, iz Črnič (odsek Sokola v Ajdovščini) 13, iz Prvačinc 11, iz Trsta 7, iz Bilj (odsek Sokola v Gorici) 5 in iz Solkana 2. Razim tega je bilo več članov, posebno mlajših telovadcev v civilni obleki. Na Rojicah se je pridružilo še 13 bratov iz Mirna in tako so prikorakale rdeče vrste naše narodne armade v Št. Andrež, kjer jih je pričakoval pod slavolokom Št. Andrcžki Sokol, pevsko in bralno društvo ter mnogo občinstva. V imenu pričakujočih je pozdravil došle v prisrčnih besedah br. starosta Za-vadlav ter povdarjal misijo naših društev. V imenu Sokolov se mu je zahvalil za pozdrav in sprejem starosta goriškega »Sokola. Med pozdravljanjem občinstva se je pomikal sprevod na veselični prostor. Vse je nestrpno pričakovalo nastopa telovadcev. Ni jih bilo treba predolgo čakati; kmalu je prikorakalo 62 krepkih mlade-ničev a še pred razstopom za proste vaje je iznenadilo »Bralno in pevsko društvo« iz Št. Andreža občinstvo s krasnim zborom »Sokolska«. Srečno izbrana pesem, kakor tudi izvajanje iste, dela čast domačemu vrlemu zboru. Sledile so proste vaje pod vodstvom br. Kranjca iz Gorice. Kaj nai rečemo o teh? .Občinstvo se je divilo izvajanju in le veščak, strog kritik bi bil mogoče tu pa tam zamrmral v brado, a že pri nastopnem gibu gledal jasnega čela točno izvajanje, ki mora navdušiti še tako mlačnega telovadca za nadaljno delo, a drugega pa napolniti z zaupanjem v samega sebe..... Nato je nastopilo 6 vrst (2 iz Gorice, 2 iz Št. Andreža, l iz Ajdovščine in 1 iz Trsta) na orodju z enkratno menjavo. Vse vaje, ne ravno lahke, so se izvajale zelo dobro, za kar so žele vse vrste od strani očaranega občinstva obilo pohvale. Te-vadbo je zaključil Sokol iz Št. Andreža s skupinami na bradlji in drogu pod vodstvom br. Bašina, podnačelnika Sokola v Gorici, ki so tudi splošno ugajale. — Oelo je bilo dovršeno in razvila se je prosta neprisiljena zabava. Mladina se je zasukala, brhke narodne mladenke so švigale med pisano množico ter razprodajale to in ono, mlado in staro je pelo in se radostilo srečno vspele Sokolske slavnosti, in hvalilo delavce in delo. — Kdor- ni našel prostora na veseličnein prostoru, je šel v po Sokolu priporočane gostilne, kjer je bilo vse živo in kjer je morala zadovoljiti vse točna postrežba in — neobičajno — običajne cene. — Tako bi moralo biti povsod. Da, ta neizprosna trobka nas je prehitro iztrgala veselju iz rok s pozivom na »odhod«, a nesli smo mi, kakor tudi drugi udeleženci, pač najlepše spomine na »naš dan«. Priznati moramo, da se je takrat odzvalo vabilu veliko število občinstva, ki je pripomoglo na ta način bratskemu društvu do toli zaželjenega telovadnega orodja.. To. pa vporabljajte bratje Št. Andrežčani, v prid:sebi, »Sokolu«, in narodu;'ki vanvje., stal ob strani..Na zdar! • K. ": Zveza narodnih društev. »Naša bodočnost.« — Predsednjštvo »Zveze narodnih društev« priporoča društvom narocbolia »Na š 6 b o d o č n o st<>, list za šoli odraslo mladino. Ta list izhaja i 5. dan vsakega meseca in velja vse leto 2' K 50 v. Naslov: Upravništvo: »Naša bodočnost« v Ljubljani. V svoji zadnji, 8. Številki ima list'sledečo vsebino: Krivic: Alkoholizem in a b s t in e n c a. Plemič: U s t avoznanstvo, Skozi puščavo, Prirodoslovni. pa-berki, Mladinski glasnik, Listek. Ta list je prav primeren za društva in v njem bo od časa do časa tudi kako poročilo o delovanju »Zveze narodnih j društev.« Nekaterim društvom je poslala j pisarna Z. N..JV zadnjo številko »Naše bo-; dočnosti« na ogled.' Naj si torej naroče naša društva ta mesečnik, v katerem je najraznqvrstnejšega čitiva! • Goriška kolesarska zveza. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici sodeluje pri dirki Gorica-Miren s pešhojo-brzotek. Zato daruje dr. tri darila 1 srebrno pozlačeno svetinjo, 1 srebrno in 1 elegantno dozo za svalčice. Do sedaj se je priglasilo osem dirkačev za brzotek. Vse člane se naproša, da pridejo v nedeljo pop. ob 1. uri v društveno sobo, da se dogovorimo radi rednikov pri dirki. Kolesarsko društvo »Miren,« pevsko »Ipava« in tel. »Sokol« v Mirnu naznanjajo, da se vrši v četrtek ob 6. uri zvečer glavna skušnja za dirke in brzotek. Gosp. dirkači so naprošeni, da se iste gotovo udeleže. rrootfsko-ouTfne in gotpodarske vesti. Za vinorejce. — Tvrdka Marki & Kai- ser z Dunaja, XX/2 Noidwestbahnhof — Magazin 7, poprašuje po belem grozdju za mošt, ki bi se ji naj pošiljalo v zabojih ali koših po 40 do 50 kvintalov po dvakrat do trikrat na teden. Pogajati se je neposredno s tvrdko. — Politični pregled. Državni zbor bo sklican najbrže na dan 5. oktobra, nekateri deželni zbori pa 22. ali 23. sept. Proti Čehom. — V petnajstem okraju na Dunaju so imeli Cehi v nedeljo shod. Nemci so jih napadli ter udrli v poslopje »Založne.« Policija in vojaštvo je ločilo obe stranki. Razne vesti. Dr. Fran Vrbatiič. — Razžaloščena stoji Hrvatska pred grobom enega svojih velikanov. V četrtek 26. t. m. v noči je preminul dr. Fran Vrbanič, veliki hrvatski učenjak in politik. — Rojen je bil 1. 1847. v Gospiču. Morilka svojega moža pred porotniki oproščena. — Včeraj se je vršila v Ljubljani porotna razprava proti Tereziji Kopač od Sv. Miklavža, ker je umorila svojega moža. Z možem sta se hudo skregala, iker jo je dolžil, da mu je nezvesta. Ko je spal, ga je polila s petrolejem ter zažgala. Mož je na opeklinah umrl. Porotniki so potrdili umor pa tudi neodgovornost njeno. Vsled tega je bila Kopačeva Oproščena. Na kolenih z jokom se je zahvaljevala porotnikom za oprostitev. Povodnji v Mekšiki. — Izstopila je reka Santa Catarina ter povzročila velikanske poplave. Utonilo je okoli 800 ljudij, brez strehe jih je okoli 15.000. Škoda je 20 milijonov dolarjev. Razkol v soc. demokraciji v Trstu je tako dozorel, da je ustanovil bivši državni poslanec Pagnini novo soc. stranko, ki bo imela tudi svoje glasilo. Stoletnico tirolske ustaje so prazno-jvali slovesno v Inomostu. Navzoč je bil tudi cesar, ki je položil venec na spome- deželnih jezikih.-. Cesar si je ogledal med. drugim glavno deželno strelišče. Udeleži- . Jp,se^-jt.'islaVriQStI. tudi okoli 2000 laških, strelcev,-in sicer klerikalcev. Laški liberalci so demonstrirali proti njim, ko so odhajali v Inomost, češ, da z udeležbo delajo proti avtohomneniu programu Trentin-cev. Prišlo je celo do spopadov in aretacij. V Skednju pri Trstu je bila 29. t. m.: velika slavnost. »Velesila« je obhajala; svojo 25-letnico. Moment razvitja zastave je bil;posebno krasen, sploh pa je vspe-la vsa slavnost najlepše. Govorila sta med drugimi tudi Mandič in Rybar, Avstrijski traSJkantje bodo imeli svoj peti.shod koncem septembra v Gradcu... Ogrski katojiški shod je bil otvorjen v Segedinu 29. t .m. To je 9. dež. katoliški shod. Slovaki se ga ne udeležujejo. Pa tudi nimajo kaj iskati pri ogrskih »kator likih.« "-—.'¦ '¦¦'- " '.:¦ Zrakoplova*. — Iz Bethenvja poročajo, da se je pripetila Bleriotu nezgoda na poletu. Razletel se je motor in Bleriot je ; padal ter padel ha zemljo. Poškodoval se je po obrazu pa k sreči le lahko. Drugi. zrakoplovec Breguet je. tudi padel ter se poškodoval. Aparat se mu je razbil. JzBe-rolina je odpotoval Žeppelin HI. proti jugu pa se spustil na Saksonskem na zemljo, ker se mu je pokvaril vijak. XVI. mednarodni medicin?!;! kongres je bil otvorjen 28. t. ni. v Budimpešti. Otvoril ga je nadvojvoda Josip. Na kongres jih je došlo 3432. jnik junaka Andreja Hoferja. Deželni glavar Katljrein je pozdravil cesarja nemško in laško, cesar je tudi odgovoril rv obeh Mali oglasi. Najmanjša pristojbina stane 60 vin. Akejo oglas obsežnejši se raCnna za vsako besedo 3 vin. Najpripravnejle inseriranje la trgovce fn obrtnike. Koliko Je manjših trgovcev In obrtnikov v Gorici, katerih na dojeli (in oelo v mostu) nlltc* ne porot, ker nikjer ne insorirajo. Škod« ni majhna. Kontoristinja z enoletno prakso. vešča slov., ital. in nemSkegn jezikn, i§če primerne službe. Naslov povo našo upravništvo. Hiša v Grahovem na lepem prostoru, dvonadstropna, z 8 sobami, pripravna za vsako obrt se odda v najem takoj ali pa proda prav po ceni. Natančen naslov pove upravništvo JSoče". Naznanilo. — Na razna vprašanja slavnega občinstva si dovoljujem naznaniti, da se toCi pravo plzensko pivo »prazdrojt v Gorioi v hotel jskih restavracijah, in sicer: v hoteln.....»Pri pošti« » » ......»Union« » » . . »Pri zlatem Jelena« » ».....»Tri krone« ter da ga oddajani na debelo iz zaloge v sodčkih po 100, 50 in 25 litrov. PriporoCam se z odličnim spoštovanjem A. I. Pečenko, zalagatelj za Goriško-GradižCansko v Gorici, tek. Josipa Verdi 26./2S. N. B. — Kdor pije plzensko pivo pri »Zlatem alenn« prispeva 25 vinarjev pri hektolitra za »Dtyaško kuhinjo«. Anton Potatzky v Gorici. N* »redi BaBtelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje knpovalače alrnberškega Id drebnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnih. Najboljše Sivanke za šivalna stroje. POTREBŠČINE za krojače in ftvljatje* 8»«tlnjlce. — RoLnt venci. — MaŠne knjižice. Sišna obuvala za vsa letne čase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih tw na dečeli. * ¦ ay» r-_ F. P. VIDIC S Komp. Ljubljana Opekama In zaloga peči, ponudijo vsako poljubno množino mssssss patentiranih-------u. zarezanih strešnikov .Sistem HUDIAN (MriM »Sistem MARZOLft* Barve: a) rdeče naravno žgani, b) črno imprcgniratii. ¦i Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje, m Vsaki strešnik se zamore na late pribiti ali pa z ŽiCO privezati, kar je goovj velike važuosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in burji. Vzorce in prospekte poSlje.no na željo brezplačno. Takojšnja In najzanesljivejša postrežba * SUKNA in modno blago za priporoča firma Karel Kocian za slK I it Uiimnninn nn V HumpolGU na Četa. Tvorniške cene. Vzorci franko. ;|tetfbei>o podjetj« Znidarčie & Stepančič GORICA DLICA MATTIOLI se priporoča si. občinstvu in drugim korporaeijam za izdelovanje vsakovrs nih stavbenih del. Prevzema nadzorstvo in izdelo-, vanje načrtov ter statičnih računov. [ Za obila naročila se toplo priporočata Znidarčie & Stepančič. Zlata iama za naše pstiMUade in restarcaterje so priljubljeni Orkestrijoni Lahko, navijanje. -------Igra kakoršenkoli komad točno in lepo. == Najugodnejši plačilni pogoji Zastopstvo za Primorsko Rajmund Kren - Gorica ulica Teatro. Pozor! Slouensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dne il. febr. 1909., "f m aoTo ot?orjBM lita ultra trpvina Franc Souvan sin. v stari Scuvanovi hiši na Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. (V lastni hfil, Gosposka ollca it. 7, I. nadstr.) — Talafon it. 78. BaCun poštne hranilnice štev. 837.315. Na občnem zboru dne 30, ma|a 1909. se je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 4'/,%. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5'/,%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1908. s 6 %. Stanjo 81. dec.1908.: Zadružnikov 1904 z deleži v znesku ?9JHi« on' ~ Hranilne vloge: 1,727.30470. Posojila: vfffiSt"' "~ Res«rvni zaklad: 90.23005. — Vrednost hiš: 11##L5 23. Novodošlo blago za nastopno sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami = flnton Krušič, = krojaški mojster in trgovec Gorici Tržaška ulica štev/. 16 ===== v lastni hiši. = Opozarja se gg. odjemalce, da je došla rau-nokar velika množina raznorstnega blaga ka-kouosli iz avstrijskih in angležkih fouaren najrazličnejših za vsaki stan. POZOHl Edini specijalist - optik 1 Primožič-gorica na Komu št. 13. priporoCa svojo bogato zalogo optičnih predmetov kakor: raznovrstna očala bodisi niklasta ali zlata v vseh številkah, (Bergkristal), leče itd. vse le po zdravniških predpisih. Velika izber: barometrov, toplomerov, zdravniških toplomerov, kukal za lovce in hrilio-lazce, vage za vino, žganje in razne druge tekočine, mikroskopov ter drugih predmetov spadnjočih v to stroko. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. Gena blagu konkurenčna. Na željo se pošilja blago tudi na doni Za mnogobrojna naroČila se toplo priporoča J. Primožič, optik. A. vd. Berini Gorica, Šolska uliea št. 2. uelika zaloga — — oljkinega olja prve vrste ajbaljštffi ividk iz Istre, Dalmacije Molfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron —96, 104, 112, 1*20, 12* 1'36, 1*44, 1'60, 1'80, 2'-, 2 40 za lnči po 72 vin. ------- Na debelo cene ugodne. Pošilja poštnine prosto na doin. Posodo so pižča kupcu do popolne vporabe olja; p j vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ------------------mila in sveč.----------------- Cene zmerne. MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU, tovarna pohištva in stavbenih izdelkov. Lasten železniški tir —nTurSiT Ptštjr: ^a^e v sotesk! Gorica drž. kol. — Solkan "* -"^"^^^ *" (last verskega zaloga). Osrednje rtfto: M, Via flella Caserma št. i. Intarurban. telet: Gorica St. 74, Trst St 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edlt Zaloge: Solkan ; Trst, Via delia caserma 4; Reka, Via delle Pite št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egjpt in Levanta« Vposluje okroglo 40O uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne centrale. — Letna produkcija K 600.000. Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela. Tehnični in fotografičiii zavod v L >:kanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d. Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°. Zadružne fllavnice K 30.000. — Garancijska reserva K 180.000. — Reserva za izguba K 21.000. Zadružni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%• Prostovoljna prodajaj posestva | Šlegljeuift dedičeu u Šturiji. j (Hiša, hlev, velik vrt). I Pripravno za kupčijo. Pojasnila daje v Danijel Sapla, posestnik u Šturiji.