NO. 93
Ameriška Domovina
Pk HAIRiC/l Ittl—HQ1W1E
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN UNGUAGE ONLY
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
CLEVELAND 3, 0., TUESDAY MORNING. MAY 11, 1948
LETO L. - VOL. L.
--------------1“
Vlada je prevzela železnice Stavke pri železnicah ne bo
V	E	5	1	n	h	f§gš	
■ w4k							
KAKO SO SLOVENCI VOLILI. — 18. aprila so bile v Italiji znane volitve. Tudi Slovenci, kar jih je ostalo pod Italijo, so šli na volitve. Komunisti so dvignil divjo agitacijo. Na eni strani so grozili posameznikom z maščevanjem, če ne volijo ko-munistčne liste, na drugi strani pa so spet pravili, da zasede Jugoslavija te kraje, če ne zmaga komunstična fronta. Vse, ki bi volili s krščanskimi demokrati 'so zmerjali z izdajalci. Pokazalo se je, da imajo komunisti še precej vpliva na goriške Slovence. -Le 40% je volilo proti njim.
IVAN TRINKO NA VOLIŠČU. — Bolje so volili beneški Slovenci. Tudi stari duhovnik Trinko je šel z dvema palicama
na volišče v Jeroniče pri Sovod-
ga tako
stopnica komunistov,! kii je doma iz Sovodnja, je odklonila častil ljivemu starčku ta znak spoštovanja. Predsednik jo je pred vsemi vprašal: “Kakšna pa je vendar, vaša olika in civilizacija.” _ No, mi že davno vemo, da civilizacije med komunisti ni iskati
KULTURNI FESTIVAL V ROVINJU. — Med Puljem in Trstom leži ob istrski obali mesto Rovinj. To mesto je italijansko, toda takoj zd mestom se začno hrvaške vasi. Mesto je sedaj v Jugoslaviji. Italijani, ki so ostali v mestu, morajo plesati po isti komunistični muziki, po kateri pleše vsa Jugoslavija. Med temi Italijani je tudi precej pravih komunistov.
18. marca so priredili v tem mestecu prireditev, ki so ji dali naslov “Kulturni festival.” Ita-
lijanska manjšina naj bi pokaza-!a svoje posebnosti, prav posebno pa seveda pokazala svojo ljubezen do — Tita. To je glavno. V starinskem mestecu so napra. vili razstavo italijanskih knjig, italijanskih in hrvaških slik iz Istre, bilo je dalje več večernih prireditev z igrami in pevskimi nastopi. Z učteljišča v Portoro-ze so prišle tudi slovenske učite-Ijišnice in zapele nekaj slovenskih pesmi. Kritika je rekla, da so bile “idejno zastarele,” to se pravi da niso bile partizanske ali komunistične TITO — TOGLIATTI. — Glavna stvar pa je bilo veliko zborovanje v nedeljo 21. marca. Tu so govorili italijanski in hrvaški komunisti in proslavljali bratstvo komunistov vsega sveta. Italijanski komunsti so sla-vili svojega Togliattija,
pokazati, kako
NOVI GROBOVI

John Stergar
Včeraj popoldne, ko je šel John Stergar k zdravniku za noge, ga je tam zadela srčna kap in so ga odpeljali v Lake County Memorial bolnišnico v Painesville, Ohio, kjer je v teku ene umrl. Star je bil 61 let. Lastoval je farme na West Jackson St., Painesville, Ohio, kjer se je nahajal približno zadnjih 15 let.
Pokojni je bil doma iz vasi Doblar, fara Ročinj na Primorskem, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Med letom 1914 in 1931 je vodil grocerijo in mesnico na 19807 Cherokee Ave. Bil je zelo dobro poznan med rojaki.
Bil je član društva št. 158 SNPJ, društva Slovenski Dom št. 6 'SDZ in kluba Ljubljana. Zapušča žalujočo soprogo Amalijo, rojena Vidmar, po-domače Plahteča, doma fc vasi Velike Liplje, fara Hinje na Dolenjskem, sestro Mrs. Anna Piklar in dve rojenki, Mrs. Jennie Fitzthum in Mrs. Victoria
..—	-f'J:
ogreb bo iz Svetkovega pogrebnega zavoda. Cas pogreba
kopan bo na Calvafiji v družinska grobnico. Rajni je pripadal društvu sv. Kristine 219 K. S. K. J. Zapušča brata Edvarda in tri sestre: Mrs. Frances Badolič, M'ias Mdllie in Mrs. Lillian Lopatich.
Rusija je odložena, da riskira odločitev z Zed. državami
Baje je velika Aktivnost tam za železnini zastorom
za nov pohod
Washington. — Inteligenčini uradi v zapadni Evropi poročajo, da vsa znamenji kažejo, da bo morda Rusija kmalu tvegala odločitev z Zed. državami. Tajnim poizvedovalcem.je znano, da je Rusija zelo živahno na delu za železnim zastorom, najbrže z pripravami za nadaljno ekspanzijo.
in jugoslovanski komunist. Ne-
komunistični Jugoslovani pa ve-	,	, Godec
Tri na dan
Nemci, ki so v ruski zasedbeni coni, so zvedeli, kako lahko stavkajo. Oni dan so namreč nemški delavci povedali, da gredo na stavko radi prepičle hrane. Rusi so jim rekli, da le in da bo vsak stavkar dobil prosto vožnjo v — Sibirijo. Da, uganili ste, stavke ni bilo.
do, da je vsak Lah Lah in da ga (Dalje na 3. strani)
V CLEVELANDU IN LAKE OKRAJU JE DIVJAL VIHAR
Zadnjo noč je obiskal Cleveland in bližnji okraj Lake vihar, ki je rušil drevje in trgal brzojavne žice. V Willoughby in Painesville je vihar potrgal električne žice. V okraju Lake so ceste posute z navlako. Tudi Euclid avenija, ki vodi iz Clevelanda proti vzhodu, je bila danes zjutraj posuta s podrtim drevjem in drugo navlako. Lake Shore Blvd. ni bil dosti prizadet.
Mestna hiša v Painesville je bila brez električnih luči. Vihar je podrl drevje pri Memorial bolnišnici v Painesville. Drevje je potrgalo električne žice, da je bila bolnišnica nekaj časa brez luči
Požarna brajnba in policija je bila poklicana, da odstrani dva velika drevesa, ki ju je vihar podrl na Nottingham Rd. pred hišo št. 17820. Močno grmenje in naliv sta spremljala hudo sapo. Za jutri napoveduje vremenski urad še več dežja, toda gorkeje.
Predsednik Truman je imenoval tajnika armade, da £d^tattaS ata L"3™!
Razne drobne novic« Iz Cleveland« In ti okolioi
Vesela Vest—
Rojenice so prinesle družini Mr. in Mrs. Robert Long, krepkega sinčka. Mati jn dete se dobro počutita v bolnišnici sv. Ane. Mr. in Mrs. Jakič iz 4716
bo v imenu vlade obratoval železnice. Truman™ apelira na železniške uslužbence, naj ostanejo na delu za vlado.
VLADA JE DOBILA SODNO PREPOVED PROTI STAVKI ŽELEZNIČARJEV
Washington. — Predsednik Truman je včeraj zasegel ameriške železnice v imenu vlade, da prepreči katastrofo. Mr. Truman je storil ta korak 18 ur poprej, predno unije strojevodij, kurjačev in premikaČev začno s stavko, ki je bila napovedana za danes'zjutraj ob 6.
Predsednik je imenoval armadnega tajnika Royalla, da prevzame obrat železnic v imenu vlade. Na železniško osobje je predsednik Truman izdal sledeči apel: “Apeliram na vsakega železniškega uslužbenca, da sodeluje z vlado in ostane na delu.
Pozivljem uradnike železniških unij, da store potrebno akcijo, da ostanejo njih člani na delu.”
Predsednik Truman je zasegel železnice na podlagi postave iz-zaprve svetovne vojne in na pod-odloka najvišje s
železnice bo ostala mezda in delovni pogoji isti, kot so zdaj.
Ako bi bila res stavka na železnicah in če bi trajala kaj dlje časa, bi bila velika mesta kmalu brez zelenjave, brez mesa in brez premoga.
Ker sinoči do 7. unije niso odpoklica« stavjke, je armadni tajnik Royall naprosil federalne-
Angela Godec
Po dolgi bolezni je umrla včeraj v Gallipolis, 0., Angela Godec, po domače Srakarjeva, v starosti 43 let. Rojena je bila v Clevelandu. Polog žalujočega očeta Louisa, zapušča sestre Anna Rogel, Josephine Mauer in Jennie ter brate Louis in Anton. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v sredo opoldne. Pogreb bo v petek zjutraj iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda bo 8:30 in v cerkev sv. Lo vrenca ob 9 uri.
Jim Blatnik
V St. Alexis bolnišnici je u-mrl Jim Blatnik, star 66 let. Stanoval je na 19914 Mohican Ave. Pogreb ima v oskrbi Žele-tqv pogrebni zavod. Več bomo sporočili jutri.
Joseph Zilinskas Včeraj zjutraj je umrl na svojem domu Joseph Zilinskas, star 64 let. Stanoval je na 444 E. 157 cesti. Pokojni je bil lit-vinSkega rodu jn dobro poznan med Slovenci v svoji okolici. V Ameriko je dospel pred 43 leti. Zapušča žalujočo soprogo Agato, rojena Kutas in sina Johna. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 8:15 iz Svetkovega pogrebnega zavoda v cerkev Our Lady of Perpetual Help na Neff Road ob devetih in potem na Calvary
kemu domačinu govoriti s ka- ‘
kim tujcem. Sibirija in še kaj drugega je kazen za vsak najmanjši prestopek.
Tudi v satelitskih državah vlada največja tajnost. V Belgrade na primer, niti notranje mi-nisterstvo nima dostopa do dokumentov, ki jih ima Ozna, ki je tajna policija Jugoslavije.
Enako je tudi v Romuniji, odkar so komunisti pognali po svetu kralja Mihaela. Dežela je zdaj popolnoma sovjetizirana pod vodstvom komunistke Ane Panker. Policija zdaj lovi zadnje ostanke opozicije. Premier Peter Groza je samo še figura.
Na Ogrskem, Poljskem, češkem in v okupirani Avstriji, je ruski oprijem vedno tesnejši. Take vesti kapljajo počasi skozi železni zastor v zapadno Evro-
i.
V Nemčiji je znano, da igra Rusija za velike dobitke. Zdaj nič več ne skriva, da hoče pridobiti nekdanje Hitlerjeve pristaše, Za vado obljubuje močno, zedinjeno Nemčijo s sedežem v Berlinu. Za to je pripravljena Rusija vrniti Nemcem velik del zemlje, ki jo je dala Poljski, a Poljski bo dala, kar je sama vze-
Vojne ne bo vsaj do predsed-. j0j,n Lewis zahteva novo pok°Pal®e;
niških volitev novembra. Henry Wallace je namreč rekel, da bi samo vojna ustavila njegovo kampanjo za predsednika Zed. držav. Jože Stalin bo torej počakal z vojno, da bo videl, koliko glasov bo dobil Hinko.
* « *
O, srečna dežela, če bo Henry Wallace postal predsednik. Vse mlade pujske bomo skuhali za žajfo, vso pšenico bomo podo-rali in pred vsako hišo po vsem svetu bomo postavili ysak dan en kvort mleka. Tedaj bo šel naš uredniški štab na Willard in začel z mlekarsko industrijo. Denarja bo ko točel,
pogodbo za premogar je
Washington. — John L. Lewis je opomnil lastnike premogovnikov trdega premoga, da pogodba z unijo 'kmalu poteče in da hoče imeti novo pogodbo do 10. julija. V uniji je 80.000 pre-mogarjev.
Za 40% manj producirajo zdaj žganja
New York. — Distilerije poročajo, da je produkcija žganja padla v prvih treh mesecih letošnjega leta za 40% nad produkcijo v istem času v 1947.
Pogreb Terezije Rozman Dodatno se poroča, da je bila rajna tudi članica dr. št. 147 SNPJ in da bo pogreb v četrtek v cerkev sv. Vida ob 9:30, iz pogrebnega zavoda A. Grdina in Sinovi ob 9 uri. Pravilno bi se moralo tudi glasiti, da bo truplo sina Josepha pripeljano h Pacifika, kjer je bil v zrako plovni bitki ubit. Rajna bo po-
Washington. — Sinoči ob 10:23 so tri unije železničarjev: strojevodij, kurjačev in premikačev, odpoklicale stavko. Voditelji so izjavili, da ne bodo kršili sodne prepovedi proti stavki in da bodo vsi delavci in uslužbenci ostali na svojih mestih. Vzpri-čo te izjave so sporočile že-ležniške družbe, da bodo vozili danes vlaki normalno.
Važna seja—
Nocoj ima važno sejo podružnica št. 15 SžZ v navadnih prostorih.
Dr. Urankar iz mesta—
Dr. Albin Urankar, ki ima u-rad na 15621 Waterloo Rd., od-potuuje za en teden iz mesta. V uradu bo zopet v pondeljek 17. nfaja.
Izdaten popust—
Ta teden je v Norwood Appliance & Furniture. 6202 St. Clair Atve. razprodaja na vseh radijskih aparatih, majhnih in velikih. Mr. iSušnik pravi, da daje ta teden izredno velik popust na vseh radijskih aparatih. Zdaj je prilika, da kupite poceni fin radijski aparat. Zahvala za obiske—
Mrs. Katherine Golinar, doma, 21071 Arbor Ave., se želi tem potom zahvalitt vsem, ki so jo obiskovali v bolnišnici in
ga sodnika Goldsborougha naj
izda sodno prepovtd proti stav-|vsem za poslane ljubke kartice, ki. To je isti sodnik, ki je napr- R molitvi—
■H
Sodnik je takoj izdal sodno prepoved, kar pomeni, da stavke železničarjev ne bo Predsednik unije strojevodij, Johnston, je namreč že včeraj rekel, ko so ga vprašali, če bodo šli na stavko, ako dobi vlada sodno prepoved, da unije v takem slučaju ne bodo stavkale.
V kongresu se je pa že pojavilo gibanje, da se napravi postavo, ki bi vključila tudi železniške unije k Taft-Hartleyevi postavi. Dozdaj je namreč ta postava izločevala železniške unije. Senator Knowland iz Kalifornije je včeraj že vložil predlog, naj se raztegne to postavo tudi na železniške unije.
Predsednikova odredba je stopila v veljavo včeraj popoldne ob 1 in armada je takoj storila vse potrebno, da prevzame in obratuje železnice.
Vladni uradniki so prepričani. da bodo unije, ki grozijo s Jeruzalem proglasijo
statko, ubogale predsednika in ostale na delu.
Unijski uradniki včeraj popoldne niso rekli na predsednikov apel nič. Alvanley Johnston, predsednik unije strojevodij je samo rekel, da se vrši posvetovanje za preklic stavke. Rekel pa je, da če bodo unije ustavile stavko, da morajo to razglasiti pred 7 uro zvečer v pondeljek,
viti.
la v vzhodni Poljski, da ne bo	stavke ne bi mogli usta-
zamere.
Seveda, Rusija bo pričakovala od take vlade v Berlinu popolnost pokorščino, kakor je dobiva iz Varšave, Prage, Bukarešte,
Budimpešte, Sofije in Belgrada.
Nemci bi se zvezi z Moskvo najbrže ne upirali, če bi jim kazalo dobiček. Saj so take zveze že vajeni iz leta 1939. ko sta si podala roko in začela 2. svetovno vojno: Hitler in Stalin.
Pred dvema letoma 30 šli že-[Tel Aviv do Jeruzalema in da že lezničarji tudi na stavko, ki je pa trajala samo 48 ur. Tudi takrat je predsednik Truman zasegel železnice.
Letina ozimne pšenice bo nekaj manjša
Washington. — P o 1 je delski
kopana na Calvariji v družin- Oddelek vlade je nekaj odtrgal
sko grobnico.
Pogreb Anton Laurin Pogreb Antona Laurina bo v četrtek ob 8:30 iz pogrebnega zavoda, A. Grdina in Sinovi v cerkev sv. Kristine ob 9:15. Po-
od svoje napovedi za letino ozimne pšenice. Prerokuje, da bo dala 845,480,000 bušljev, kar je za 15,000,000 bušljev manj, kot so jo napovedali pred enim me-
ob 7:30 v Grdinov pogrebni zavod k skupni molitvi za pokojno sestro Terezijo Rozman. V četrtek naj se pa po možnosti udeleže pogreba.
Zlata poroka—
Poznani slovenski par, Mr. in Mrs. Andrew Bajt, 5604 Carry AVe., sta včeraj praznovala svojo zlato poroko. Otroci, vnuki in številni prijatelji jima iskreno čestitajo in želijo še mnogo let zdravja.
Iz raznlhnaselbln
WILLARD, Wis. — Tukaj je nagle smrti umrl Anton Kokalj. Ko je vozil izpred hleva gnoj na njive, mu je prišlo slabo in našli so ga mrtvega. Bil-je star 41. let. Bil je dober in marljiv gospodar in član društva sv. Družine 136 na Willardu. Zapušča soprogo roj. Francel, štiri otroke, očeta, več bratov in sester. Pogreb je bil 3. maja s sv. mašo zadušnico, 'katero je daroval domači g. župnik, Father Bernard. Pogreba se je udeležilo številno sorodnikov, znancev in prijateljev. Soprogi in ostalemu sorodstvu naše globoko sožalje, pokojniku pa naj sveti večna luč.
Zdravstveno stanje Mrs. Seliškar, ki se nahaja v bolnišnici, se je poslabšalo, vozijo konvoji s potrebščinami Frank Volk, ki je bil čez zimo za prebivalstvo v Jeruzalemu, pri svoji hčeri v Chicagu, da se Dozdaj so imeli cesto zasedeno je'tam zdravil, se je zopet povr-
kot odprto mesto
Jeruzalem. — Mednarodni Rdeči križ naznanja, da so Arabci in Židje pristali na to, da se razglasi Jeruzalem kot “odprto mesto,” to je mesto, v katerem ni nobenega vojaštva in ne orožja. Mesto bi bilo pod zastavd Rdečega 'križa,
Angleške oblasti naznanjajo, da so Židje odprli cesto od mesta
Arabci, ki niso pustili nobenih Dokler bo armada operirala potrebščin za Žide v Jeruzalem.
NA STAVKO SO ŠLI USLUŽBENCI HOTELA, KI GA LASTUJE UNUA ŽELEZNIČARJEV
V Clevelandu se nahaja eden co. Alvanley Johnston, predsed najboljših hotelov z imenom Park Lane Villa, ki ga lastuje unija železniških strojevodij, ki
je hotela včeraj sama na stavko, hotelski uslužbenci v uniji.
nik unije železničarjev, torej nekak gospodar tega hotela je izjavil, da ni potrebno, da bi bili
Včeraj zjutraj je odšlo na stavko 32 hotelskih uslužbencev, ki spadajo k uniji AFL. Uslužbenci niso šli na stavko radi večje plače, ampak za to, da dobijo
je, -pogodbo za unijsko delavni-
Uslužbenci so postavili včeraj pred hotelom piketne straže z napisi, da so na stavki, ker hočejo od unije dovoljenje, da se sami organizirajo v unijo, česar
od lastništva hotela, to je od uni- jim dozdaj unija strojevodij ni
nil med svoje drage sem. Počuti se precej boljšega. Vsi mu želimo najboljšega zdravja
Hčerko Mr. in Mrs, Anton Klanchar, 14 letno Audrey, so odpeljali v bolnišnico. — Ludw.-Perushek, poroč.
NILES, Ohio. — Po petletni bolezni je umrl Andrej Gancar, star 70 let, rojen v Javorju pod Ljubljano, v Ameriki od 1904. Bil je ves čas bodisi v Girardu ali Nilesu. Tukaj zapušča ženo, sina, dve hčeri in šest vnukov.
dovolila.
Bodite previdni, katar, greste preko cette. Prekoračite o*. ‘sto samo pri signalni lačU
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11, 1948
Ameriška Domovina
FBnrrdrnran
1117 St Clair Are. °' Clmland S, Ohio Published daily except Saturday«, Sundays and Holidays________________________
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na
munistične stranke. Toda tudi dobri ljudje morajo vedeti, da se posamični, s strahopetnim umikom v mišje luknje, ne morejo rešiti pred organiziranim zlom. Ko bo vse človeštvo združeno po načelih resnične demokracije bo premagana sila zolčinstva in bodc^tudi naši bratje zaživeli kot svobodni slovenski ljudje.
IMS	MAY	»«	SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5 for 6 months; $3 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $3.50 for 3 months.
s	a	i	f	i	•	s 1 2	3	4	5	6	7	8 9	K)	II	12	13	14	13 16	17	18	19	20	21	22 ■%.	>*/„	25	26	27	28	29	
Entered as second-class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd, 1879.	
«<£^>83	No. 93	Tues., May 11, 1948	
BESEDA IZ NARODA
Zahvala
Materinski klub fare sv. Vida priredi bazar
Cleveland, O. — Naše matere otrok, ki pohajajo v šolo sv. Vida, so pridno na delu s šiva-
Boj proti organizirani zlobi
> ■■	v
Vsaka vojna prinese s seboj poleg materialnega in duševnega opustošenja tudi bedo. In medtem, ko je mogoče materialna uničenja obnoviti z uporabo tehničnih sredstev in delavskih rok, ni na svetu niti stroja niti zlata, s katerim hi sd mogle izlečiti in obnoviti razrvane in okužene človeške duše.
V današnjih dneh smo priča tolikega duševnega uničenja, kakršnega še ni zakrivila nobena vojna v zgodovini. Iz-gleda, kakor da so sproščene vezi vsem nečistim silam podzemlja, kakor da se je poslednji odsev vesti in ljubezni v človeku pogreznil v mrak zločina; zločin je postal izraz življenja mnogih in mnogih ljudi, zakrknjenih s sovraštvom in rušilnim besom.
Vsako upanje da bi se mogla obolela človeška duša dvigniti sama od sebe, izgine pred žalostnim spoznanjem, da je ta zločin organiziran, da so obolele človeške duše disciplinirane in urejene v borbene falange, pod vplivom ene politične organizacije, katera že polnih sto let zbira ljudski obup, mržnjo in zavist ter iz njih kuje svoje orožje, da bi ga v današnjih dneh uporabila za vzpostavo svoje totalitarne in večne diktature nad človeškim rodom. V mislih imamo Marksov komunistični manifest, ki je postal nekako sveto pismo današnjih brezvestnih totalitarcev in o katerem smo nekajkrat govorili tudi že v naših člankih.
Mnogi naivni ljudje so bili mnenja ter govorili: vsaka rdvoiucija je krvava; vojna je, razmere so neurejene in v teku je borba pr.oti zunanjim in notranjim sovražnikom. Toda satTin počakajte, naj se svet umiri in naj prične naša ljudska vlada 7 mirit funkcionirati, pa boste videli, kakšen
lom. Namenile so se že več kot pred enim letom, da bodo priredile enkrat bazar. In za bazar je treba razne robe. Zato pa že več mesecev’ tekmujejo, med seboj, katera bo naredila kaj lepšega. Od najmanjših do-lik do krasnih pregrinjal za postelje so se te požrtvovalne žene mučile.
In njih dan bo prihodnjo nedeljo, 16. maja od dveh popoldne do enajstih zvečer v cerkveni dvorani sv. Vida
To pa ne bo kak navadni bazar, kjer, če nimate sreče, odidete praznih rok domov! Tukaj fco mnogo predmetov na razprodaji, in že sedaj vemo, da boste med seboj kar tekmovali, kdo bo več krasbih predmetov domov nesel. Ne bodo samo naprodaj, boste pa tudi lahko skoro zastonj dobili razne druge predmete, komur bo sreča naklonjena.
Za lačne in žejne bo pa tudi preskrbljeno. Posebnost bo pri naših priljubljenih krofih. Na naših prireditvah jih vselej cele koše kar na hitro zmanjka. Zato jih bo pa za nethdjo kar polne škafe Za žejne pa tudi ne bomo prapWUs,^.
n 111111 i-i im*	Minm i i'1'Mf
kom 13. junija, na dan njegove prove maše.
Ker 'je bil novomašnik priden učenec že v zgodnji mladosti in je želel .postati duhovnik, so ga starši poslali v višje šole, da bi dosegel svoj cilj. Nobenih stroškov in žrtev se niso ustrašili.
In danes so se želje novomaš-nika in njegovih dobrih staršev -uresničile. Zdaj je star 28 let. Ravno na svoj rojstni dan bo zapel svojo novomašniško Glorijo in daroval svojo prvo sveto daritev.
Pred odhodom v višje šole je bil tudi član tukajšnjega društva sv. Imena; bil je tudi predsednik tega društva. Njegov oče je že več let blagajnik pri odraslem oddelku tega društva. Zato je naše društvo sv. Imena sklenilo, da povabi vse svoje Člane, vsa druga društva sv. I-mena, vsa druga katoMška društva in sploh vse farane,, da .se nam pridružijo v nedlejo 13. junija ob desetih dopoldne, ko bomo spremili novomašnika k oltarju, kjer bo Pfvič spremenil kruh v Telo, viro pa v Kri Gospodovo.
Posebno pa se obračamo na člane našega društva sv. Imena, odrasli in mladinski oddelek, da gotovo pridete. Saj se pri vsaki posebni priliki radi odzovete, toliko bolj pa se boste zdaj, ker nova maša ni vsak dan ne vsako leto.
Naj še omenim, da so naši župnijski duhovniki vsi na de-
blagoslov bo‘za Ijlidstvo in deželo! Tako so govorili tried nami zlasti tisti iskreni ljudje, ki so mislili, da gre res za osvoboditev jugoslovanskega ljudstva, ne pa za zavladanje totalitarnega komunizma, ki je bil tej borbi končni in dokončni cilj. Ko so ljudje, ki so moralno in materialno podpirali to “osvobodilno” borbo, uvideli, da je bil res njen cilj komunizem z vsemi svojimi strahovitimi totalitarskimi tiranijami in s popolnim duhovnim in gospodarskim upropašče-njem naših ljudi, so še vedno poskušali opravičiti te strahote, češ: Čez nekaj mesecev bodo komunisti siti, utešili bo-qo svojo žejo po krvi in življenje se bo pomirilo. Toda minevajo meseci in leta, pa ni nikakih znakov za normaliziranje življenja, nasprotno, vedno iznova se kaže globoko pogrezanje v novi zločin. Daji za dnem črtamo o novih grozodejstvih, o novih obsodbah in eksekucijah, o novih nasiljih nad našim ubogim narodom.
Ndznosni davki se z vsakim letom podčoje, da imajo tirani pretvezo za zaseganje kmetij, obrti in trgovin, katerih lastniki davkov ne zmorejo. Pisma, ki so pričela prihajati zadnje dni, naznanjajo, da so trinogi onemogočili celo pošiljanje paketov iz Amerike, na katere so naložili tako carino, da je ljudem nemogoče dvigniti te pošiljke. Vzrok za ta postopek je dvojen: Prvič, ni komunističnim oblastnikom, ki so vsega siti in dobro oblečeni, mar glad in trpljenje ljudstva, drugič: zavedajo se, da ne bodo uspeli s svojo propagando sovraštva do Amerike, če bo prihajalo dan za dnem stotine paketov iz dežele, kjer je baje vse najslabše in kjer se vrši največje izkoriščanje ubogega delavstva! Pred otopelo komunistično vestjo namreč zločin ni nekaj slabega ali nemoralnega (“morala je buržujski predsodek; moralno je ono, kar je koristno za partijo”), ampak zakonito sredstvo borbe, nujnost, brez katere ni napredka,- ni življenja.
Nekdaj se je smatralo za nekaj nemogočega, da bi ena država v drugi mogla izvršiti gangstrsko ugrabijenje te ali one osebe. Zdaj čitamo o takih slučajih dan za dnem.
Danes so zločini, kakršne izvršuje Titova OZNA, ko-» maj zabeleženi v dnevnem časopisju, ker so postali že nekaj vsakanjega in običajnega. A kar je najhujše in najbolj tragično naši titovci ne samo,.da se ne zgražajo nad njimi, ampak jih celo odobravajo in opravičujejo.
Komunistična stranka ne priznava nobenega zasebnega družinskega življenja, češ, da je “družina osnovna celica-kapitalizma." Obstoja samo življenje partije in vse ono, kar ni v niej ali ne vleče njenega voza, je samo “izdajalec,” "buržuj,” “fašist” in je treba vse “neusmiljeno likvidirati.” * Mi.se zgražamo in studimo nad vsakim zločinom, tudi nad zločinom politike. Poleg tega pomislimo, da je zelo mnogo Slovencev izgubi'o življenje v dobi fašisma in dirtle-rizma. Zavedamo se, da je dragoceno vsako-slovensko in sploh vsako človeško življenje. Zato je največfi greh danes po končani vojni ubijati dbbre slovenske ljudi, ki jih tako nujno potrebujemo, samo radi tega, ker drugače mislijo kakor je ukaza! diktator. Svoboda -mišljenja je najtjjjčfi dar. ki ga je dala demokracija človeštvu. Odvzeti človeku svobodo mišljenja in izražanja, uvrstiti ga v falango organiziranih sužnjev, se pravi, ponižati človeka na stopnjo živali.
Zloba ve, da ne more vršiti zločinov, ako st v ta namen poprej temeljito ne organizira. Odtod železna disciplina ko-
Na prireditvi lelbo oddalo tudi tistih šest krasnih nagrad, za katere smo že več tednov ponujale delnice, katere boste pa tudi v dvorani lahko kupili.
Ker gre ves dobiček v dobrodelni namen, upamo in pričakujemo, da bo ves dan, od druge ure popoldne naprej, velika udeležba. Pridite pogledat v nedeljo 16. maja v cerkveno dvorano sv. Vida. Ne bo vam žal. Pomnite, da so večinoma vsi predmeti bili doma narejeni in bili darovani. In če rečemo, da so vsi tako lepi, krasni in denarja vredni, potem morate vedeti, da -bodo hitro prodani. Zato pa pridite zgodaj in ostanite dokler hočete.
Torej na svidenje v nedeljo.
Članica kluba.
Cleveland, O. — Se danes se ne moreva načuditi, kako so naju naši sorodniki in prijatelji na tako skrivnosten način presenetili, ko so nama priredili taiko veliko gostijo ob priliki. 25-letnice najinega zakonskega .življenja. Ne -bova vam popisovala, kako so naju izpeljali, ker bi vzelo preveč prostora.
V prvi vrsti se morava prav iskreno zahvaliti Mr. in Mrs. Blaž Modic, Mrs. Frances Les-'kovec, Mrs. Frances Sterle, Mr. in Mrs. Joe Muzic in najinemu sinu in sinahi, ki so se tako zelo trudili in povabili veliko število najinih sorodnikov in prijateljev. Tisočkrat hvala vsem za vse, ikar ste za nas storili!
Prav lepo se zahvaliva naši kuharici Mrs. Rose Strah, ki je pripravila tako okusna jedila v zadovoljstvo nas vseh, kakor t.udi vsem,' ki so ji pomagale v kuhinji, dalje pridnim strežnicam, ki so se trudile in stregle vsem povabljencem. Ne smeva pozabiti naših natakarjev, ki so skrbeli za naša suha grla. — Kapitan je bil Mr. Joe Muzic, ki je preskrbel vse delavce, kateri so nam stregli. Prav lepa hvala vsem! Hvala tudi Hrovat 'orkestru, ki so tako lepo i-graii vesele valčke in poskočne polke, da smo se prav veselo vrteli.
Zahvala gre tudi Mr. in Mrs. Jack Janc, ki sta povabila najine. sorodnike iz Saginaw, Michigan. Najine slavnosti so se udeležili sledeči;
Mr. in Mrs. Anton Bavec, Mrs. Theresa Sega, Mr. in Mrs. Anton Bavec Jr., Mr. in Mrs. Tom Zalar, Mr. in Mrs. Frank Zalar, Mr. in Mrs. Rudy Champa, Mr. in Mrs. John Turk, Mr. in Mrs. Andy Šega, Mr. in Mrs. All Smrdel, Mr. in Mrs. Frank Žnidaršič, Mr. in Mrs. Joseph Snayder, Mr. in.Mrs. Victoria,

čopčev Janezek naju je spre- kdor ni bil za to odbran od pol-jel v s\iojo druščino na klopi pred hišo, kjer smo še enkrat predelali ves bojni načrt. Najprej je kazalo, da bi šli po vasi pregledali postojanke naše-
•* m za to slovesnost. To se vidi anida^ič, Mr, m š hi_ že zdaj. Naša cerkev bo vsa na- Žnidaršič, Srrfe“Mrs, J. Et-
chell, Mr. in Mrs. Steve Jasko,
novo preurejena iri lepo okraše-
AL'PA NE I
V nedeljo 13. junija bo pri nas nova maša
Collinwood, Cleveland, 0. — Iz poročil v naših listih je razvidno, kako se vse veseli in pripravlja po drugih župnijah, ka. dar imajo tam novo mašo. Tudi pri nas v Collimvoodu bomo imČli v kiatkem tak veseli in slavnostni dan. V nedeljo 13. junija bo naša župnija Marije Vnebovzete spremila enega svojih faranov kot novega mašni-ka Gospodovega pred oltar, kjer bo prvikrat zapel Glorijo. To se bo zgodilo v isti cerkvi, kjer je bil krščen, kjer je kot
na za ta veseli in srečni dan. Pripravljalni odbor je marljivo na delu. Podrobni program bo objavljen, ko bo popolnoma urejen.
Našega odličnega g. novomašnika pa bi ne mogli z nobenimi drugimi besedami lepše pozdraviti, kakor s staro,in vedno najlepšo slovfensko* novomašniško pesmijo, ki se glasi:
Novi mašnik, bod’ pozdravljen, Od Boga si nam poslan,
Za duhovnika postavljen,
Med pastirje zveste zbran.
Vodil boš zvesto ovčice,
Pasel jih z jedjo resnice, Opominjal in učil,
Srčno prosil in svaril.
Prečastita tvoja služba, Prid’gar, mašnik, božji mož,
Z angelci bo tvoja družba, Jezusov namestnik boš.
Boš opravljal poln svetosti vere najsvetejš’ skrivnosti, Jezusa boš daroval.
Verne grehov odvez-val.
Kjer boš v svoji službi hodi!, Bog ti svojo milost daj,
Da boš srečno duše vcdil K Jezusu v nebeški raj.
On daj moč tvojim besedam, Da z naukom ino vzgledom V zvesto čredo, kar želiš,
Duš obilno pridobiš
V imenu društva sv. Imena pri Mariji Vnebovzeti vse čita-
deček hodil v šolo in prejemal ^ie najlepše pozdravlja
Joseph Hochevar, tajnik. ----------o-------
svete-zakramente. Vemo, da bo č. g. novomašnik imel vse to pred očmi zdaj, ko bo dosegel najvišjo čast in bo kot maziljenec delal za Boga,'ki ga je poklical v svoj vinbgrad.'
Srečni novomašnik Rev. Anton Pirc je sin ugledne družine Mr. in Mrs. Frank Pirc iz 16102 Holmes Ave. Družina stanuje tukaj, v bližini cerkve, že nad 30 let.'Sivi deset o:rok. to je osem sinov pa dve hčeri, f-inovi so bili tudi-v zadnji vojni, pa So vsi prišli srečno domov. Tako se bodo; vsi lahko
Mr. in Mrs. John Petrinčič,
Mrs. Jennie Hiabše, Mr. in Mrs. Joe Subačk, Mr. in Mrs. Frank ISorc, Mr. in Mrs. Math Zabukovec, Sr., Mr. Math Zabukovec Jr., Mrs. Ruth Culberson, Mr. in Mrs. Frank Knific, Mr. in Mrs. John Knific, Mr. in Mrs. Frank Knific, Noble Rd., Mrs. Rose Bizjak, Mr. in Mrs. Peter Bizjak, Mr. in Mrs. Frank Tomažič, Mr. in Mrs. Tony Mrvar, Mr. in Mrs. Jerman, Mr. in Mrs. Frank Erzen, Mr. in Mrs. Bernard Frzen, Mr. in Mrs. Oto Erzen, Mrs. Stefi Golobich, Mr. in Mrs. Joe Smole, Mr. in Mrs. And;, Zupan, Mr. in Mrs. John Drmastija, Mis. Uršula Juršek.
Mr. in Mrs. Blaž Modic, Mr. in Mrs. Joe Mužič, Mr. in Mrs. Frank Modic, Mrs. Frances Leskovec, Mrs. Frances Sterle, Mr. in Mrs. Math Mavko, Mr. in Mrs. Frank Silbitzer in hčere, Mr. in Mrs. Andy Kocjan, Mr. in Mrs. Mike Telic, Mr. in Mrs. Frank Telic, Mr. in Mrs. Frank Gregorič, Mr. in Mrs. A. Gubane, Mr. in Mrs. John Žnidaršič, Mr. in Mrs. Frank Baraga, Mr. in Mrs. John Pianec-ki, Mr. in Mrs. John-Leskovec, Mr. in Mrs. Mike Razboršek, Mr. in Mrs. Lovro Hrvatin, Mr.
ga sovražnika. Treba je bilo namreč izvohati, kje se drži, kako močan da je in kakšne nakane ima za tisti večer. Iz gosti-len so se vsipali'vojaki, ki so hoteli biti “doma,” predno se bo oglasila tromba k počitku. Na manevrih sieft ni bilo tako strogo kot v vojašnici, toda za tisti večer ni kazalo dražiti višjih oblasti, ki so izročile skrb čez fante v roke hudemu stotniku. Marsikatera je padla na račun cesarske oblasti iz ust vojakov, ki so morali v seno v mladi .poletni noči, ko bi človek najraje legel na vrtu v travo in štel zvezde.
Noben mimo hitečih vojakov se ni ozrl v nas tri, ki smo sedeli na klopi. Zanje nismo bili' drugo kot trije “kmečki štori,” ki niti ne znamo upoštevati zlate svobode, ko tako brez skrbi pohajkvamo, ki nam nihče ne more ukazovati, kdaj bomo šli spat. Seveda, noben ni vedel, da eden med trojico na klopi prav zdajle tepta stroge cesarske postave in krši hudo vojaško disciplino. Kar dobro mi je delo pri srcu, da sem zdajle več kot vsa cesarska armada, pa ki mi nihče nič ne more, razen, seveda, če bi se pobližje spoznali in začeli z debato, kako je do- tega L Louis- prišlo, da sem zamenjal, uniformo. No, prilke za tako debato jaz ne bom iskal, če bo šlo po mojem.
Vedno redkeji so bili zakasneli vojaki, ki so hiteli v svoje revirje in kmalu zatem se je oglasila tromba, ki je s presunljivim glasom dopovedovala cesarski ardami, da je delo za tisti dan opravljeno in da do budnice nima nihče pravice stopiti na vas,
kovnega, bataljonskega in stot-nijskega poveljstva.
S tega ali onega kozolca je še donela pesem, ki so jo fantje končavali s krepkim ukanjem.
Do devetih vse, po devetih pa nič več. Tako je bilo narejeno in tako smo jo vozili, nekaterim po volji, nekaterim pa ne. Večina, kf je bila proti, pa ni imela, besede razen kakšen pritajen “hudič” je podčrtaval, da bo že drugače, kadar slečem enkrat te vojaške cape in bom zopet človek-z lastno voljo.
“Stopimo nekoliko po vasi, da bomo videli, kako bo,” sem svetoval prijateljima. Napotili smo se proti gornjemu koncu vasi, da začnemo od kraja. Stopali ?movvštric ter zavzeli skoro vso cesto, ki je -bila naša. Pred Ster-gulcovo gostilni bi bil skoro ka-rambol. Iz gostilne je namreč ravno takraf planil službujoči stotnik, za njim pa patrulja. Stotnik je vpil in dajal povelja, da morajo zdaj obiskat in pregledati vse gostilne, če ni kateri vojakov iz pozabljivosti tam obsede!. Kar mrzla zona me je oblila, ko sva si prišla s hudim stotnikom tako blizu, da bi ga bil lahko prijel za raino. Kar iz navade je švignila mo^a roka kvišku da bi oddala običajni pozdrav gospodu stotniku., Pravočasno sem se spomnil, da bi se tako pozdravljanje ne spodobilo za kmečkega fanta in roka, ki je udarca nakvišku, je samo krajec pri kipbuku nekoliko popravila, da ni napravila* poti’ v 'Tišje sfere zastohjj^^^^^™
John Budnar, Mr. in Mrs. Andy Turkman, Mr. in Mrs. John Zust, Mrs. Karlina Tekavčič, Mr. in Mrs. Joe Lisicky, Mr. in Mrs. William Benedict, Mr. in Mrs. Jack Malečkar, Mrs. Frances Malečkar, Mr. in Mrs. Joe Nainigar.
Mrs. Matkovič, Mr. in Mrs. Joe Tomšič, Mr. in Mrs. John Tomšič, Mr. in Mrs, F. Fatur, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mrs. Ivanka Puncgh. Mr. in Mrs. Peter Starin, Mr. A. Rud-man, Mr, in Mrs. Joe Segulin, Mr. Frank Žnidar, Mr. in Mrs. Frank Supenick, Mr. J. Krašovec, Mr. in Mrs. Tony Perušek, Mr. in Mrs. Joe Kumel, Mr. in Mrs. Felix Korošec, Mr, in Mrs. Anton Leskovec, ,Mr. in Mrs. John Lekan, Mr. |h' Mrs. Valentin Plešee, Mr. in Mrs. Louis Cigoj, Mrs. F. Mihelčič, Mrs. Theresa Prime, Mrs. Frances
Kranjc, Miss Pinoski, Mr. in in Mrs. Frank Žnidaršič, Mr. in (Mrs> Jack Zakovseki Ranger
\ eselili z bratom novomašni- niji.
Sonce in luna
Pijanec se je opotekal zjutraj proti dc-mu. Nasproti mu pride tujec. Pij.anec je. pokazal na .sonče in vprašal: “Pri-jatefj, povejte mi, ali sije luna ali sonce?’’	, t
Potnik se je'zasmejal in odgovoril : “Žal mi je, tega vam j Mr. Andy Božič, ne morem, povedati, ker sem 'tujec v tem kraju.”
-----—*o——•_
— Najjužnejša točka Evrope je blizu Gibraltarja v Špa- Mr. in Mrs.
Mrs. Peter Dolinar, Mr. in Mrs. Jack Janc, Mr. in Mrs. Frank Kuhar, Mr. in Mrs. Jue Ferra.
Mr. in Mrs. Joe Turk, Mr. in Mrs. Frank Sečnik in družina, Mr. in Mrs. George Panchur, Mr. in Mrs. John Okicki, Mr. in Mrs. John Trček, Mr, in Mrs. John Rebol, Mr. in Mrs. John Pezdjrtz, Mr. in Mrs. Anton Mullec, Mr. in Mrs. Jack Gustinčič, Mr. in Mrs. John Intihar, Miss Matilda Intihar. Mr. Felix Prijatelj, Mr. in Mrs. John Sodja, Mr. in Mrs* Joe Stimac, Mr. in Mrs. Petef Ster. Mr. 3n Mrs. Steve Peterlih, Mr. in Mrs. Jaok (Ha--bat, Mr. in Mrs. John Habat, -Mr. in Mrs. Louis Zupančič, Rudy Zupančič, Mr. Mirko Romani, Mr. in Mrs.
Bowling Team, Mr. in Mrs. Joe Somrak, Mr. in Mrs. Moony, Mr. in Mrs. Bizly, Mrs. Jennie Hribar, Mrs. Frances Tekavec, Mr. in Mrs. Nick Raplanovič, Mr. in Mrs. Anton Mausar, Mr. in Mrs. Stanley Koketek, Mr. in Mrs. John Debevec, Mr. in Mrs. August Svetek, Mr. in Mrs. Frank Turk, Mr. in Mrs. Tony Stare, Miss Mary Jagodnik, Mr. in Mrs. Vinko Poje, Mr. in Mrs. Eugene Couper, Mr. in Mis. Joe Pozelnik, Mr. in Mrs. Louis Srpan, Mr in Mrs. A. Skolar, Mr. C.Ryback, Mr.
Stotnik menda ni opazil mojega namena, ali pa se ni zanesel, da bi ga utegnilo po vojaško pozdraviti kakšno kmečko te-slo, prav za prav bi on rekel: govedo s primernim amend-mentom, kar se posebno ganljivo sliši v nemščini, namreč: — verflucbtes Rindfieh, verdamm-te package in druge take mile cvetke, ki so jih znali oficirji na izust, da bi jih lahko en cel teden stresali, pa niti enkrat ne ponovili istega.
Stotnik nas je komaj ošvrknil s svojimi prodirajočimi očmi in se pognal naprej proti Vidrihovi gostilni Menda je v naglici zagledal pred seboj troje parov kmečkih škornjev in v njih troje kmečkih budal, kar vse skupaj ni vredno niti enega dima cigarete. Pokazalo se je, kako so znali pri armadi ubiti vojaku disciplino v mozeg in kosti, ker jaz Sem bil ves trd in če bi ne bilo temno, bi bil vsak lahko videl moj smrtnobiedi obraz in debele znojne, kaplje na njem. Bil sem kakor tiček, ki nepričakovano zagleda pred seboj kačo in kar otrdi od straha. Nisem mislil, da bo tako hudo, pa ki sem se prej ustil, kako se bom oblastno obnašal po vasi, kot bi jo bil pravkar kupil na licitanti. Stal sem ko pribit in menda čakal, ves prešinjen, od vojaških postav, kdaj mi bo kdo ukazal : ab-treten.
“No, kaj pa stojiš zdaj tukaj, kot bi videl kakšno prikazen,” ■me prijazno nagovori čopčev Janezek, “te je ganilo, kaj ne, ko si tako nenadoma zagledal pred seboj tisto zverino od stotnika, pa ki je že deveto odploza-io. Nič se ne boj, saj si doma, in če ti bo kdo kaj hotel, bomo že bežali. Torej, kako bo, ali ga bomo namočili v koritu, kakor si se ustil?”
m Mrs. Fi;ank Koketec Mr. mj^. ia-vljči patruljo s^eboT
;arnč,č,Mrsr°Mary\urk in sin/ ?rot’ Vborožehi patrulji ne bo Nimava besed.' da bi se Vam :8zal° nastopit.. PoWajjmo
dovolj zahvalila za vse, kar ste bo™° vldeJl’ ce f bom° doblh (Dalje na 3. strani)	!>olJ na samem..-
f
!
I
je
V graščinskem ■i jarmu
FR. JAKLIČ
Tako tudi Skriljani niso bi- prihajali desetinarji v Skrilje, li nič v zadregi, čeprav so imeli Okrog desete ure je bilo, ko so po desetero in več živine v hle- prišli graščinki hlapci m krna-
(NadtUennJe t l. strani) poberejo v svoje vrste vse od komunistična obleka nič ne spre- PaiAGloiTsEldRA1FWETA
vu in 'bravk v staji. Tisti dan je vse zginilo, kar je bilo preveč. Živino so privezali v goščah po gmajni, gospodinje so pa poveznile na odvišne kokoši prazne kadi, zaboje ali karkoli je bilo pripravno za tak namen.
Ko je bil še Ahtik na Preseki, so kar vpričo njega skrivali. Ničesar ni opazil. Smejal se je in gledal v drugo strain, za prijaznost je pa dobil kakega
iu za njimi vozovi, ki so jih dali in gonili kmetje, kateri so imeli tlako z živino.
Skriljani so pričakovali nadležne goste. Vsak je zase premišljeval, za koliko je graščino okanil,-in.si natihoma želel, da bi valpet polno lato zgrešil-Skriljanom se je čudno zdelo, da ni bilo od nikoder logarja. Ko je valpet vprašal po njem, ni nihče vedel, kje je, in je moral hlapec ponj na Preseko.
prijaznost je pa aomi	j. —
janjčka v dar in lepih jarček Uesettinarji po mso čakali, val-
J ...	.	,	n-___	,.«4. »oonl Vav r»ri nrvi nisi.
je bilo vedno dovolj na Preseki.
Menat seveda ni bil tak, pa tudi janjčov in parček ni bilo.
Skriljani so skrivaj odgnali živino ponoči, da jih ni nihče videl s Preseke. Med seboj so se pa pogovarjali, kam je kdo gnal in kje je žival privezana-
“V Dolgi dolini sem jih pri-' vezal!”
‘‘V strmo stran sem jih zagnal!”
“Namre jih je pa v Kotel zapodil!”
Tako je že imel vsak prej pn-praven kraj izbran, da si ni šele nazadnje iskal skrivališča.
Kocjan si je pa vso stvar olajšal. Pastirja ni Imel, sam
pet je začel kar pri prvi hiši. Najprvo je pobiral žito iz ko-zelcev. Pršetel je late in koli-korkrat po deset lat žita je bilo s kozelcu, toliko lat žita so izpraznili hlapci, pa bodisi, da
VESTI
SLOVE IV »it
DELAVCI IZ TRSTA V ZA- v zgodovih, da se mnogi boje GREB. - Ker so slikali komu- P™!188*1. našlh «ozdov' Rezim
nisti tudi Lahom raj, ki je prišel s Titom v Jugoslavijo, v najrož-nejši luč, je šlo tudi nekaj tržaških laških strokovnih delavcev delat v Jugoslavijo. Tako so šli nekater delat v Zagreb v tvor-nico ‘‘Rade Kinčak,” kjer izdelujejo razne predmete za električno instalacijo. Sprejeli so te Lahe z veliko slovesnostjo. Ob-
potrebuje denar, potrebuje tuje devize, zato žagajo in sekajo vse, kar jim pride por roko, ne da bi mislili na bodočnost, že fašisti so napravili v gozdovih mnogo škode, sedaj pa njih nasledniki komunisti naravnost divjajo. Trnovski gozd, idrijski gozdovi, nekdanji Windischgraetzovi gozdovi, povsod sekajo brez pra-
Lahe z veiiKo slovesnostjo, ud- -—> *■-------— — *•--
ljubili so jim iste delovne pogo-i«ga načrta m brez potrebnega je kot domačim delavcem. Toda nove«a pogozdovanja.
italijanski delavci, navajeni doma na svobodo štrajkov in dober kruh, eo-se kmalu uprli. Zahtevali so višjo plačo in boljšo hrano. Da ne bi bilo pohujšanja, so dali tem Italijanom večjo plačo kot domačinom in posebno ku-
izpraznili vsako deseto, ali hinjo, kj# imajo boljšo hrano.
pa kar zapored toliko lat, kolikor je znašala desetina. Nikdar pa ni vzel valpet žita od spodaj, ki je bilo obrano od kokoši, temveč sredi brane ali pa od vrha. Tako, da je bilo za graščino vedno najbolje. Hlapci so pa zdevali snope na vozove, vsako vrsto žita na drugi voz, da se ni mešalo.
Tako je šlo po vrsti od gospodarja do gospodarja.
Ko so pospravili žito, so po-
Toda Tržačani še niso zadovoljni in odhajajo domov. Hrvaški
ni in oanajajo uumuv. nrvasiu	-—- -1- -—— •
delavci pa kolnejo tako enakost nižino in v bližino železniške po-in pravico.	staje, žičnica je dolga čez 3 kilo-
olajšal. Pastirja ni :mei, sam ivo so puspiavm
je nerad preganjal, je pa stopil brali povesma in potem je pri-
, /j__L-; hit rtn urbar-: sla na vrsto živina in kokoši.
V t %- ..-JS8
k Žontarju, ki je bil po urbarju prost desetine. Zakaj pa jel bil rihtar?
“Bo-boter! Dva lunka, dva lunka najboljšega Vam zastonj dam, zastojn, če mi spravite pet j anj čkov pri vaš 1 Dva lunka!”
“I, kam jih bom pa dejal?”
branil Žontar.
f0'
ŽIČNA VZPENJAČA V ČRNICAH. — Konec lanskega poletja je po nemarnosti uprave nastal velik gozdni požar na Planini pod Čavnom. Mnogo lesa je pogorelo, mnogo pa ga morajo posekati radi poškodb. Izpod Čavna so radi tega napeljali sedaj do ceste v Črnicah žično vzpenjačo, po kateri spuščajo les v
šla na vrsto živina in kokoši. Tega blaga se ni Bog ve kaj do
bilo. ISempatja je bila kaka kokoš ali ušivo tele, ki ni bilo za rejo niti se prodati ni moglo, in je bilo brez večje škode dobro za desetino;
1 Desetinarji so bili zamišljeni delo in Skriljani so jih, rado
Vidi se pa prav povsod, kako hoče Titov režim ustrezat Italijanom.
IZ DOLINE PRI TRSTU — Kakor po mnogih drugih krajih na Goriškem in na Tržaškem je tudi v Dolini, da so najbolj kričavi komunisti danes tisti, ki so bili poprej najbolj drzni fašisti. Samo črno srajco so zamenjali z rdečo barvo in Mussolinija za Tita. Na znotraj so ostali tisti
metre.
“PARTIZANKA” VOZI DO-mov. — Beremo, da vozi jugoslovanska ladja “Partizanka" iz
preveč razočarani, ko se vrnejo in najdejo namesto svobode komunistično gospodarstvo.
ŽELEZNICO DUTOVLJE —1 Sežana so začeli graditi. Radi nove meje ni zveze med nekdanjo južno železnico in železnico iz Gorice v Trst. Zato hočejo zvezati obe železnici s progo Du-tovlje-Sežana Proga bo dolga 7 km, malo več kot 4 milje.
VEDNO KRAJŠE. — Tisti, ki težko čakajo konca Titovega režima, si pripovedujejo tole: Star Bošnjak pripoveduje: “Glejte, turški cesar je vladalV Bosni 400 let. Dolgo je bilo. Prišel je Franc Jožef in vladal 40 let. Mnogo krajše. Pride kralj Peter in sin. Bila sta 26 let. Torej še krajše. In sedaj je prišel Tito. Vse kaže, da bo njegovo vladanje še krajše.”
Na malem griču tam zgoraj'jezerom. Baje je v njem nekoč je stal nekoč grad in v temnih [cela volovska vprega izginila m gozdovih “Ostrovce,” o kateri še ostanke te vprege so našli potem
Zahvala
(Nadaljevanje s J. etranl)
nama storili ob najini srebrni slavnosti in tako povečali ta pomembni dan. Ni ga peresa, ki bi popisalo, kar midva čutiva v najinih srcih nad tako požrtvovalnostjo, ko ste naju obdarili s tako krasnimi darili, ki nam o-stanejo v trajnem spominu in ste se v tako velikem številu u-aeležili najine slavnosti. Nikdar nisva pričakovala takšnega pre-senečepja kot sva, ga doživela nad našimi dobrotniki in prija-
VčUlDKa mujtt	... ...... 1
Južne Amerike 750 izseljencev, J tel ji. Tisoč in tisočkrat hvala ki se Vračajo v Jugoslavijo. Ne-1 kaj iz Čile, iz Urugvaja, Bolivije, največ pa iz Argentine. Velika komunistična propaganda jih je pregovorila, da se vrnejo domov. Kmalu po Veliki noči je odpotovalo s to skupinp tudi
falotje, kot so bili poprej. To je j 120 primorskih Slovencev iz Ar-žalostno, da slovenski komunisti1 gentine. Bog daj, da ne bi bili
za vse in vsem, ki ste na en ali drug način pomagali in še bolj povečali najino petindvajsetletnico, še enkrat hvala! Ob vsaki priliki sva vam pripravljena povrniti, kar bo v najini moči.
Ako je bilo kako ime pozab-
NEW GENERATION-OLD JOB ?
vedno opazovali pri delu in ta-
irite zla- ko- ni nihče videl, kaj se godi WTT'Kirf’k VmSi credi Tam okrog njih. Desetinarji še'ni-' so brez'Skrbi in jaz ne bom imel so bili -ega dela izvršbibko je|
danes narodna pesem ve kaj povedati, so nekoč prebivale vile —“žalik-žene.” To so bila lepa ženska bitja z dolgimi, zlatimi lasmi in dobrosrčnim, poštenim ljudem nadvse naklonjene. Marsikateremu revnemu dekletu ali pa poštenemu mlademu fantu so prinesle blagoslov in srečo.
V	Podljubelju, prav ob cesti, je živela mlada, nadvse pridna kmetica. Noč in dan je sedela za kolovratom. Nekega dne pa je dobra vila prišla k njej in videč, kako je marljiva, ji -je na kolovrat položila pest lepega, zlatega lanenega prediva ter dejala: “Povej mi, česa si želiš, izpolnila ti bom željo.” ženska je odgovorila: “želela bi si toliko platna, da bi vsi bili ž njim preskrbljeni.” — "Tedaj le dalje predi,” ji je odgovorila vila, “samo nikdar se ne smeš zareči: “Oh, kdaj bo tega konec. . . ” ženska je potem predla in predla in lanenega prediva ni hotelo biti konec. Ko pa je naenkrat v svoji nestrpnosti vzkliknila: "Oh, kdaj bo le tega konec,” je prediva v trenutku zmanjkalo.
Naslednje, kar mi je možak povedal, je bilo tole:
V	Podgori se je taka žalik-žena udinjala kot služkinja, to se pravi, kot kmečka dekla. Ko so na pšenični njivi prve žitne bilke pognale, je šla ter jih izruvala in zopet posadila tako, da so koreninice štrlele iz prsti. Gospodar je to videl in dekletu službo odpovedal. Deklica je izginila, v jeseni pa so se tiste bilke razrasle v bujno klasje in so rodile stotero sadov.
Ob Dravi leži domačija, kateri pravijo “pri Krajovcu.” —
na Blejskem jezeru.
;jeno in izpuščeno, Vas prosimo rell	pw	-
oproščen ja in se Vam enako le- gemkaj je večkrat ob večerih,
Usodna pozabljivost
Pred 40 leti je umrl na Nemškem učenjak, vseučiliščni pro-fesod, čigar življenje je bilo zagrenjeno radi ljubezni, ki ni našla odziva. V mladih letih je kot privatni docent spoznal gospodično, v katero se je zaljubil. Mnogokrat jo je obiskoval na domu njenih staršev, a nikoli ni našel poguma, da bi svojo ljubezen priznal. Slednjič se je zatekel k zadnji rešitvi s tem, da je napisal lju-bavno pismo po mnogih poskusih. Čakal je dan za dnevom na odgovor, toda zaman. Niti odgovora mu ni dala. To ga je tako potrlo, da je skoraj smrtno obolel. Vendar je ozdravil in prvo njegovo vprašanje je bilo, ni li došlo kako pismo. Ko so mu zanikali, se ga je polastila taka žalost, da je dal slovo -profesuri in živel kot čudak edino znanstvenemu raziskovanju, ker je bil dovolj premožen. Stara ženica mu je vodila gospodinjstvo in po njeni smrti je živel kot čudak do smrti.
Po njegovi smrti, ko je nekdo izmed njegovih nečakov brskal po njegovi knjižnici, je našel v Miltonovi knjigi “Izbubljeni raj” njegovo pismo, ki ga je pisal svoji izvoljenki s tolikim naporom, a ga je pozabil oddati na pošto. Tako je seveda zaman čakal na odgovor in si zagrenil celo življenje.
Veste,
nobene sitnosti, lunka!” ■
“Pa če se zve?”
“Nič se ne bo zvedelo. Dva lunka dobite sedaj, en lunek pa potlej, potlej!” iRihtar je izpil dva lunka najboljšega pri Kocjanu za stonj, čez noč so pa prišli Kocjanovi janjčki v njegovo stajo.
Tako so bili pripravili Skriljani -za desetinjenje.
Ob napovedannem dnevu so
Radijski aparati,
pralmki in čistilci
popravljamo—razne dele zanje Popravljamo vseh vrst
MALZ ELECTRIC
6902 ST. CLAIR AVE.
EN «808
JOHN ZULKH
INSURANCE AGENCY PRANCES zducjh, went Zavarovalnina vseh vrst za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhae 4221 miS NEFF ROAD
l«;vou «ar molmh VITAMIN
»MMM vib*
___UhmrnH"*!'
tm Mr +*■ * r*»**
■hU)
j an mmv. h «n » ftirrč-"-r (brand) »Wtlpl*
ONE IM DAY
fcutu muli umu
c
ay vui lovga	--------*
pribezljala in pridirjala po ulicah iz gmajne goveja živina in so priskakljale ovce ter ee razkropile po vasi- Vsako živinče je sililo v hlev, v katerem je bilo doma.
“Kaj se je zgodilo?”
Skriljani so natihoma kleli, desetinarji so pa zagnali vesel vrišč.
Tudi Skriljanom se je posvetilo, ko so zagledali Menata, ki je prišel z dvema graščinskima hlapcema za živino.
“O, ti pretkanec! Ta nas pa je!”
Tako je dejal Štembav in stopil pred hlev, da je, odprl živini.
Logar je pa šel s hudobnim 3mehom na obrazu po vasi. Gledal je na desno in gledal na levo in vpil:	'. ..„
.“Še enkrat -bomo desetinili!”
In tedaj je izvlekel iz nedrij papir in bral valptu: “Številka 1 da dve kokoši in eno jagnje!” "Kaj si dobil?”
“Eno kokoš!”	«
“Brž po drugo in po jagnje!”
Desetinarji so šli eni .zopet v ovčjo stajo, drugi preštevat kokoši.
“Toliko jih mora biti!”
Tedaj je stopil sam logar v hišo, obrnil vse prostore, prevrnil vsako kad, vsak zaboj in mernik. .
Pa so prihajale na beli dan kokoši in jarčke iz temnih skrivališč. Vreščale so, ko so jih lovili hlapci, gospodinje so pa vpile:
“Vse požrite! Požreti, nikdar siti!”
Vso vas so obrnili, še k Cec-*■ /manovim je šel logar, dasi je vedel, da nimajo zatajenih kokoši in ovac, in prav dolgo se je mudil tam, vse prevrnil in vse preteknil.
“Tako me je vščpinO, da sem vsa črna,” je pravila kesneje Manca Zazidnikovi Rezki.
“Pa bi ga bila počita!”
“Saj bi ga bila, ko me je pa drugo roko poboža!.1
po zahvaliva za vse!
Vam hvaležna Frank in Anna Grajzar, 1282 E. 170. St.
DELO DOBIJO
Sprejme se moške
hpod Karavank
:v	‘SžttAfJ?
Gozdnato, 'divje romantično pobočje Karavank je nudilo o-zadje mnogim pravljicam in pripovedkam. Strmo skalovje štrli v nebo nad prekrasnimi smrekovimi gozdiči, v katerih je toliko idiličnih kotičkov, kjer bi človek mogel zasanjati svoje uajlepše sanje. Ko sem tako nekega dne sedel na obronku Karlovce in upiral svoj pogled na prelepo Rožno dolino, me je V moji samoti nemalo presenetilo staro, toda še trdno človeče, ki je zbiralo suhljad. Stopil sem ž njim v pogovor. Pripovedoval mi je spomitje iz svoje mjado-sti. Pravil mi je na primer, da so tam gori pod žingerico nekoč vile prebivale. .Stara mati mu je pripovedovala, da ji je njen mož o teh stvareh pravil, ker jih je bil na lastne oči videl. Prav nič nisem pokazal, da bi kaj dvomil o vsem tem. Poslušal sem starca, in če ti je, dragi či-tatelj, prav, ti ponovim, kar mi je stari možakar povedal .
za čiščenje preprog ponoči z vacuum čistilcem Plača
Zglasite.se v
Employment office
Moški dobi delo
za stiskanje papirja v bale. Stalno delo Plača
Zglasite se v Employment office
THE MAY CO.
MALI OGLASI
RE-NU
Barvanje in dekonranje Fino delo
Pokličite
Rudy, the Re-Nu Man PO 9496
RUDY KRAMPEL
■
.	India v Trstvi — Prebivala Trsta s miiimnjem vgAjmmmiri-
ško bojno ladjo U. S. S. Dayton, kisetfi drugim bojnimi\ladjami skem morju in seje ustavila tudi v tritMcm prtšt^scu. TipfHir » P' pAtozlb UN. češ, da je ta'obisk kršenje mirovne pogodbe. ..	......
vrti
polmraku v zadimljeni kuhinji, ko je ogenj vrgel svoje odseve po koteh in ko je kmetica ob
njem pričela slapino, cvreti, ,pr,i-
KSSS THE MAY CO.
ka, daj hrumpov,” je mrmrala in gorje kmetici, če ni brž ustregla njeni želji.
Vprašal sem potem svojega znanca, če morda kaj iz francoskih časov ve povedati. Njegove male, bistre oči so se zalesketale: “Oh, seveda, kaj ne bi vedel o Francozih. Za Rožance so bili takrat pisani časi. Spominjam se natanko, kako sem kot deset, dvanajstleten deček sta: pred našo bajto in so Francozje prišli mimo. Svetle dukate so ponujali in jesti so prosili, toda nikdo se jim ni upal kaj dati.
Vse smo namreč imeli zakopano in zazidano po kleteh in če bi le enemu kaj pokazali, bi drugi planili po vsem ter nam vse pobrali.
V vsej dolini niste takrat mogli najti niti enega za boj sposobnega moškega, le ženske in otroci so ostali doma. Puškarji iz Borovelj in. sosednih vasi so se na splavih odpeljali do Maribora in še dalje, odkoder so potem bežali na Madžarsko.
Drugi mlajši moški pa so pobegnili v hribe. Ti so se potem v “Hudičevem grabnu” borili proti Francozom. Tem je takrat izm kaj slaba predia. V giobo-:ki divji soteski med štrlečimi skalnatimi stenami so se naši fantje vgnezdili in streljali na Francoze,.da je bilo veselje. Ne-■ ki francoski general je bil baje tam padel. Več desetletij je počival v grobu ob cesti in spomenik na njem je mimoidočega o-poaarjal nase. Pozneje -so ga izkopali in prepeljali na Francosko. Takrat se Francozom ni posrečilo preko Ljubelja prodreti na kranjsko stran. Vrniti so setmorali v dolino in šele po izredno težavnih stezah čez Vr-;taio in Zelenico jim je uspelo prekoračili Karavanke.. .Nedaleč od Borovelj' je ribnik, ki. je dokaj globok in v njem, pravijo* leže francoski topovi. Ljudska govorica trdi nadalje, da je to “jezero” strašno globoko in je pod zemljo zvezano z blejskim
(93)
(93)
(94)
Cementna dela
Izdelujem vsakovrstna cementna dela, kot dovoze, pločnike, hodnike. Delo trpežno in cene v vašo zadovoljstvo.
Leo Troha
22081 MiHer Ave.
Euclid, O.
Tel. IV 2494
(Tue. Thurs. X.)
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas.
Mandel Brng
16702 ‘Waterloo Rd, Slovenska lekarna
Znamke!
Jugoslovanske znamke j prodaja
August Hollander
0419 St. Clair Ave. v S.N.,Domu
(Tues.-x)
2 sohi v najem V najem se oddaata 2 oprenj-ljeni sobi za 2 deklet. Vprašajte na 1051 Addison Rd. ali pokličite IIE 1270.
-(94)

!
AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 11, 1948
mrurimrmrmjijmi^^
Tetrinkja
IVAN MATIČIČ
XrLRrLTjT-T-njTrUT-T^^TiTrLTjTJTJTTL^JTITriJTJT
Skozi hru- vane ceste, bogastvo, velemesta, pna mesta hodiš, v največjem'tu pa so sami klanci pa pokrev-vrvenju živiš, pa ti šine na mi-;ljana pota, a zraven sina stopa sel hribec sv. Jeronima, ta šib-j mati, ki mu je edina na vsenf ki njegov zvon ti udari na uho;božjem svetu, fja v neznanske dalje, in ti ob-i “Mati! Jaz sem doma, do-staneš, korak ti odpove, v pr- ma!” Kakor otrok jo je prijel sih pa začutiš bolečino, da bi (Drejc za roko in najrajši bi po-
kričal jokal . . .
Mati se skloni k Martinovemu grobu in glasno zaihti. “O, Martin, o ubogi moj! Glej Drejc je prišel se ga še kaj spominjaš?” Nič drugega ne more spraviti iz sebe mati. Brejca presune materin jok in pa bratova gomila. Mati prižge svečo na gomilo, sin gleda njeno velo roko in solze mu drvijo po licih’ On misli na Martina, kakšne je bil tedaj. Da, pastirec je bil pa rdeče jagode :n maline je prinašal domov. Posebno rad jih je prinesel, kadar so mati skuhali ješprenj. Drejc se še dobro spominja in v tihi zbranosti misli na brata. Potem stopita z materjo v cerkvico. Jej, kako je vse to pkromno in preprosto, sveti Jeronim pa gleda z oltarja in je kakor živ. Tišina taka, da se natanko sliši šepet molitve Pe-trinke in sina.
Ko sta opravila v ceritvi, si ogledata še pokopališče. V sredi so lepi grobovi s kamni in rožami, dalje okrog pa bolj in bolj skromni, na kraju so pa čisto siromašni, s travo porasli, brez križa in brez spominka.
“Tu počiva Boštjan,” reče mati, “tu zraven pa Melisa."
“Kaj Boštjan je umrl? in Melisa tudi?”	_____’
"O,le 'davno sta lla v gnacto božjo-. Tu nekje pa je kovač in tu menda kovačica. Oh, vse je tako zapuščeno!”
“Kovač!’’ Žalosten gleda Drejc na siromašne grobove pa se zamisli v davna leta. In mati mu toži, kako je postalo vse nekam žalostno na svetu, kakor bi vse najboljše pomrlo.
Ne, ni še vse pomrlo, si misli Drejc, ko se spuščata dol po hribcu. Orehovje stoji kakor je stalo, vsi ti ljubljeni holmi in polje in njive, da, vse je še, kakor je bilo. In tam zadaj stoji gozd, zelen in silen, gozd, ki nikoli ne umrje. Na lastne oči vidi Drej/fc vse to, in ve, da niso sanje, temveč gola resnica. Da, Drejc je doma, on občuti, vidi, sliši. Doma, doma!- Nič več nima krvavih ram, nič več krvi v čevljih ... Tam so tlako-
skočil.
Mati ga je pogledala s prikrito bolečino: “Oh, če bi ostal doma! Pa Bog ve, če ostaneš, morda samo za mesec, dva.”
“Bomo videli, mati.” Ni hotel nič določenega reči, ni maral greniti veselega razpoloženja. Mati pa tudi ni marala tiščati v to, čemu bi si že v naprej delala bridkosti-
Ko sta se vrnila -v vas, ga je pa morala mati kar ostaviti. Saj ga ljudje enostavno ne pustijo mimo, kako neki. Ko je tako zanimiv in nov, saj ni Petrinovemu Drejcu nič več podoben! Tako lepo počesan in obrit, gosposki od vrha do tal, pa tako modro in olikano govori. Ne, Drejc je čisto nov. Tisti Žnidarjev, ki je bil Drejca takrat izbrcal iz Žerdinove krčme, pride mimo s kravjo vprego. Drejca samo postrani gleda, in zdi se, da ga nič več ne pozna. O, Drejc ga pa brž spozna in mu prijazno ponudi roko. Možu je sicer malo nerodno, Drejc ga kar prijazno povpraša, kako mu gre. Drejc niti ne misli -več na tisto, saj se mu mož naravnost smili: ves je škrbav, suh in postaran, brke pa mršave, da je strah, a doma kopica otrok.
“IV Amerikanci al^-gospi
“No, tega tain ni, res, ali prav to spravi človeka iz Amerike. Da, ognjišče, lonci, kotli, peč pa bela javorova miza, prav tega Ameriki manjka, če bi imela to, bi ljudje še celo na dom pozabili.”
Orešnica je povedla gosta v hišo, kmalu je vstopila Manica. Drejc se je nasmehnil: “Manica! Glej jo, glej, kako je zrasla!” Od vrha do tal jo je premeril Drejc-
Manica je zardela, a se nekam posili nasmehnila. “No, Drejc, si prišel?” Boi j tiho je to izrekla. Segla sta si v roko — dlan je zadrhtela v dlani . .
Vnel se je pogovor. Orožnikove predvsem zanima sin: kako mu gre, ali je zdrav, kaj dela, kakšen je? Ljubi Bog, saj bo že dvajset let, kar je šel z doma. Drejc jim je vse to natanko razložil, nazadnje ga še vpraša Orešnik: “Pa ti, ostaneš zdaj doma?”
“E, kaj doma,” zamahne Manica. “Kdo naj pa ostane doma, če je tam, desetkrat lepše!”
“No, Manica, bi šla z mano?” se pošali Drejc.
‘Šla bi, zakaj pa ne,” se pošali Manica. Vendar po njenem pogledu sodeč je bila šala le navidezna, medtem ko je zasadila v fanta oči,'da je kar neko vročino začutil po 'životu. Ardunej, taka dekle, Amerika ne premore take! Črnolasa, temnooka, lica rdeča, prsi pa se ji visoko dvigajo. Drejcu kar nekaj tesno postaja v grlu, morda ga tišči trdi ovratnik.
“Da, Amerika, saj ni tamle za borovniško goro,” reče Orešnica, da prekine mučni molk.
“E, Amerika, ta je meni vzela naj lepša leta!” zavzdihne Drejc- “Tri in trideset let mi je danes, a osemnajst jih je bilo, ko sem šel z doma. Petnajst najlepših let sem torej izgubil, zapravil, vrgel proč. Kaj. pa mislite, da je vse tisto živi j e-jotam? Mašina, da, ena sa-
kar lepo počasi, počasi se govori, počasi hodi. Saj se nikamor ne mudi!”
“Saj je res tako. Tebi se ne bo treba pretrgavati, boš kar lepo počival.”
“No, ne bom ne. Da bi ne žel v gozd, ko pa komaj čakam.”
“Boš dobil žulje in vse roke ti bodo od pipoha.”
“Naj le bodo! Ljubši mi je pipoh ko jeklo”
“Čakaj no, ti pripravmi malo kave,” se domisli Orešnica.
“Kave? No, no, kava me je spravila iz Amerike.” Drejc vstane, a Manica mu stisne roko in mu pošepne, naj še kaj pride.
In je res prišel. Nekaj 4ni nato se je znašel o mraku v

1923 —
— 1941
d je!’’
‘•Se zna, da smo, ali samo takrat, kadar pridemo domov.” Polagoma pa le pride do Grešnikove hiše. Na srečo uzre Orešnika pred hlevom, tako da ne more kar tako mimo. Pristopi in reče: “God baj, Orešnikov oče! Me še kaj poznate?” ‘O, glej ga glej, Drejc! Saj bi te res ne spoznal, če ne bi vedel, da si doma. Se boš pa malo spočil, potlej pa gotovo =pet odrineš- Saj Amerikan-cem ni več obstanka v naših krajih.”
“No, no, tisto pa ni res,” odvrne Drejc. “Po svetu je lepo, naj lepše pa doma.”
“A, doma, beži, beži! Kdo bi se še menil za te hribe! Tu je ie trpljenje doma!”
“E, Orešnikov oče, trpljenje je doma v Ameriki! Vi ste korenina kakor ste bili, tam pa korenin ni dosti, ljudje se že prej zničijo.”
Medtem je prišla Orešnica. “Bi šli — no, stopi malo noter, nam boš, no, se bomo kaj pogovorili.” Žena ne ve, naj ga tika ali vika.
Stopili so v hšio. “Pri nas ni tako lepo ko tam, je vse umazano in sajasto.”
Oeršnikovem kotu. Tisti trenutek je že bila Manica tu, kakor bi ga prav pričakovala. In po kratkem pomenku ga je brž vprašala: “Le zakaj nisi nikoli pisal? Ne bi si mislila, da si tako hitro pozabil name!”
“E, nisem pozabil ne! Vsa ieta sem mislil nate, Manica nu, in zdaj sem prišel pote.” “Pome si prišel?” Globoko ga pogleda dekle in kar zadrhti ob misli, da mu je morda še zmeraj pri srcu, čeprav je postal tako zal in mikav. On ji nič ne odgovori, samo previdno jo pritegne k sebi in objame. In ona se osloni obenj pa se zarije s prsi vanj. . . Oklene se ga tako tesno, da fantu zastane sapa- Ijoj, to je ogenj, to! Edina ta misel prešine Drejca, nič
-AND THE WORST IS YET TO COME —in na^mjše šele pride
drugega ne more spraviti iz sebe. Ne saj ni treba, nič več ni treba govoriti, zdaj že vse ve. In ona je s tem tudi že na jasnem.,— “God baj, Manica!” je rekel in odšel.
Ko prideš na svet, se prav počasi razve ta novica, zato ker ie tvoj glas zelo šibak. Ako se ženiš, gre že bolj naglo okrog veselo sporočilo; ako pa prideš iz Amerike, gre kakor blisk po bližini in daljini okolici, ker dolarji imajo silno meč. Pre-
cej prvo nedeljo so že prišli pogledat Amerikanca bližnji in daljni sorodniki. Prvi je prišel kovač Janez pa krepko stir snil bratu roko s svojo kovaško dlanjo. Zatem sta prišla vojaka Jože in Miha iz daljnih vojašnic. Ijoj, toliko radost: hkrati v Petrinovi hiši. Materi Petrinki se kar oči solzijo od same sreče. Toliko otrok pri hiši, čast Devici planinski! Pa taki fantje ti njeni sinovi. Mati je srečna, oče ponosen, sinovom pa radost prekipeva-
ha, jeklena,' večno se vrteča."
Z odprtimi usti ga poslušajo Orešnikovi.
“Da, tam se mora delati naglo, govoriti naglo.”
“In še morda jesti in spati naglo,” se zasmeje Manica.
“Jes, tako je. Tu se giblje
OPPORTUNITY TO LEARN A PROFITABLE TRADE
De SIMIO SCHOOL OF SHOE REPAIR
G. I. Approved	Cleveland’s Oldest
Classes: 7 to 12; 12 to 5; 5 to 10 For Information Phone or Write Miss Praught
418 Frankfort	SU SS42
Najnovejši ameriški bombnik. — Boeing XB-57 je najnovejši ameriški bombnik, ki nam ga kaže gornja slika v voletu. Pogonsko silo mu daje šest turbo-jet motorjev.
AL ULLE
PLUMBING & HEATING (0.
AVTOMATIČNI VODNI GRELCI, polno ipzulirani in čisto avtomatični. Cene so od $68.50 naprej.
V zalogi imamo: Rex, Mustee, Bryant, American Standard, Hot Stream. Servel.
f.
Vam jih lahko takoj inštaliramo. Ako želite, lahko odplačujete na mesečna odplačila.	H
15601 Waterloo Rd.	KE 7248 g
irumrumnjiJmjTLrmjmfmrm
V BLAG SPOMIN
SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠE ISKRENO LJUBLJENE IN NIKDAR FOZABJENE HČERKE IN SESTRE
/
Margaret Yartz
ki jo je Bog v najlepšem cvetu! mladosti že poklical k sebi, dne 11. maja 1941.
Draga hčer in ljubljena sestra, vse prezgodaj si nas zapustila prebridika je žalost polnila srce. ker so ugasnile za vedno Tvoje oči.
Tvoji dragi žalujoči ostali:
JOSEPH in MARGARET YARTZ, starši;
MARY. LILLIAN in ELEANOR, sestre; ROBERT, JAMES in RAYMOND, bratje;
FRANK, po pol brat;
ANNA, po pol sestra.
Cleveland, O. 11. maja 1948.
Helen Hayes Tells How To Make “Old Warriors” Chicken Pie
"Although my career keeps me terribly busy/’ says Kelea,; tinguished stage, screen and radio aotnesi, “I nj&na«|.t0JL time in my kitchen each day. I love to cook, and bol'r to make thiB chicken pie”:
“Old WarrioW"
1	hen (6 or 7 the.)] .
2	cans of Frenoh mush* rooms (fresh j darken ooIqv 0
Helen Hayes
(for (
Store hen In J|_	.
would for salad ana add i low chicken to ooq and s6aM H another 24 hours. Then skltn <
1 risen to top of pot and plaoe j Halve mushrooms and sllda i chicken and place a layer In boft dish. Then add a layer of sliced eggs and a layer of mushrooms. Repeat layers until dish is full. Meantime, boil away half of th# stock in which the chicken waa cooked and pour remainder into dish, Cover with a very short pie crust and hake as an ordinary pie.
“No matter how busy I am,” says Miss my used kitchen fats and table sorap« are and thrifty, for meat dealers pay irell
•1 agi
for evgr%jKHi
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki -... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znala 129.91%
Če hoiei dobro sebi in svojini drwim, sanmi so pri najbolj«, polteni in nadsolventnt podporni orsanlnclji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer se lahko zavaruje! ra smrt nine, rasne poškodbe, operacije, proti bolezni In onemodostL
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od M. do M. letal otroke pa takoj po rofctvn In do 16. leta pod kroje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejie nate certifikate sedanje dobe od I2M.M do M.M.M.
K. g. K. JEDNOTA Ja prara ma« vdov tn sirot. Če le nU ilaa ali članica te moročne In botate katoliške podporne orfonizaetje. potrudi se in nriatoH tako!
Za pojasnila o mrmranja in za rse drake podrobnortl m .brnite na nradnlke in nradnioe krajevnih dr alter K. S. K. Jednote. alt po na:
GLAVNI URAD!
351-353 No. Chicago St.
Joliet, Dl.
1879
1948
NAZNANILO IN ZAHVALA
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul dobri soprog in oče
Joseph Lovšin
ki je previden z svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 12. aprila 1948. Ljubljeni pokojnik je bil rojen 8. septembra 1879 v vasi Žlebič, župnija Ribnica na Dolenjskem.
Pogreb pokojnika se je vršil dne 15. aprila 1948 iz FrArik Zakrajšek pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida. Po sv. maši zadušnici, katero je daroval č. g. Rev. Vi«tor N. Tomc, smo gafpo-ložili k zemeljskemu počitku na pokopaliscu Kalvarija. •	'7'
NA teni mestu ie predvsem želimo zahvaliti č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojnika pre-videl z svetimi zakramenti ter ga povsem pripravil za vitop v večnost. Rev. Tomc je pokojnika tekom bolezni večkrat obiskal ter mu podelil sv. zakramente. Dalje je truplo pokojnika spremil iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida, opravil zanj sveto mašo zaduš-nico ter pokojnika potem spremil na pokopališče vse do njegovega groba. Za vse to Rev. Tomcu prav iskrena hvala.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru.
Dalje iskrena zahvala vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega.
Dalje zahvala društvom: sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ, dr. Glas Clevelandskih delavcev št. 9 SDZ, ter podružnici št. 6 SMZ, za vso pomoč, naklonjenost ter za vse, kar so dali in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zahvala vsem, ki so ga kropili ter molili za mir in pokoj njegove duše. Zahvala vsem, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno.
Dalje zahvala vsem, ki so se udeležili pogrebne svete maše ter pokojnika spremili do njegovega groba.
Zahvala vsem, ki so pokojnika obiskovali tekom njegove bolezni; prav tako zahvala vsem za izraze sožalja ter za kartice z izrazi sožalja, ki smo jih prejeli od raznih krajev.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali.
Ti pa, preljubljemi soprog in oče, počivaj v miru in lahka -naj Ti bo ameriška gruda. Spočij se od velikega truda in trpljenja, ko si delal in trpel za nas. Naj bo dobri Bog Tvoj bogati plačnik za vse, kar si storil za nas. Zato prosimo Boga::
Za vso skrb in vse trpljenje Bog Ti večno daj življenje.
Tvoji žalujoči:
»
URŠULA LOVŠIN, soproga JOSEPH, ALBIN in LOUIS, sinovi URŠULA poroč, TUTIN, OLGA poroč. HLABŠE,
RAFAELA poroč. BORSO, ROSE poroč. GOERNDT, GERTRUDE poroč. NEMETH, hčere in 21 VNUKOV in VNUKINJ
Cleveland, Ohio, 11. maja 1948.