Štev. 46-- SPORED OD 10. DO 16. NOVEMBRA 1940 POMOČILA IZ VHKCiil 8YETil Mllllllllllillllllllllllillllli cas 0.15 0.30 0.45 1.00 1.00 1.15 2.00 2.15 2.15 2.55 3.30 3.45 3.50 4.00 4.30 4.30 5.00 5.00 5.35 6.00 6.55 7.00 7.15 7.30 8.00 8.00 8.15 8.55 9.00 Anglija 10.10 10.30 11.45 12.00 12.00 12.15 12.45 12.45 13.00 13.00 14.00 14.00 14.15 14.35 15.00 15.15 15.45 16.00 16.30 16.40 17.00 17.00 17.00 17.15 17.30 17.45 V angleščini: Odkod Na valovih 31,17 m 49,59 m 49.50 m 31.51 m, 31,25 m 25,00 m, 19,95 m 25,45 m 25,45 m 31,55 m, 31,32 m 25,53 m, 19,82 m 49,02 m, 31,58 m 31,45 m, 31,25 m 49.50 m 31.51 m, 31,25 m 31,55 m, 25,53 m 31,15 m, 25,40 m 31,02 m, 25,23 m 49,50 m, 25,45 m 31,45 m 31,55 m, 25,53 m 49,50 m, 25,23 m 48,82 m, 31,32 m 25,53 m, 19,82 m 49,45 m, 31,45 m 48.62 m, 31,28 m 48.82 m, 41,49 m 31,55 m 49,59 m, 30,69 m 31,15 m, 19,61 m 31,55 m, 25,53 m 31,38 m, 31,09 m 19.63 m, 16,89 m 31.20 m 49,02 m, 31,58 m 19,75 m 49,59 m, 31.55 m 30,96 m, 25,53 m 19.73 m 31,09 m, 16,89 m 19,61 m, 16,84 m 19,66 m, 16.84 m 21,55 m, 20.38 m 19,09 m, 16.18 m 19.74 m 49,59 m, 25,29 m 16.83 m 48.82 m 31,38 m, 31,09 m 19,63 m, 16,86 m 19,66 m, 16,84 m 16.83 m 49,59 m, 30,96 m 25,40 m, 16,84 m 31,09 m, 16,86 m 16,83 m 25.21 m 16,87 m 16,83 m 25,40 m, 16.86 m 49,59 m, 31,55 m 25,29 m, 19,66 m 20,38 m, 16,81 m 16,87 m 49,83 m, 31,09 m 25,29 m, 19,66 m 16,83 m 31,15 m, 25,51 m 19,70 m Madžarska Anglija Združ. države Rusija Združ. države Združ. države Anglija Finska Nemčija Združ. države Rusija Anglija Italija Združ. države Združ. države Nemčija Anglija Združ. države Anglija Nemčija Združ. države Anglija Anglija Italija Anglija Nemčija Avstralija Finska Rusija Nemčija Italija Anglija Rusija Turčija Anglija Združ. države Anglija Nemčija Anglija Združ. države Anglija Italija Nemčija Združ. države Kina Združ. države Združ. države Italija Anglija Rusija Združ države Nemčija Združ. države Italija 18.00 Anglija 31,32 m, 25,53 m 18.00 Združ. države 19,56 m 19.15 Finska 49,02 m, 31,58 m 19,75 m 19.15 Turčija 31,70 m 19.30 Rusija 49,75 m, 31,51 rn 19.45 Združ. države 16.83 m 19.50 Italija 31,15 m, 25,51 m 20.15 Nemčija 49,83 m, 25,49 m 20.15 Vatikan 48,47 m 21.00 Anglija 48,82 m, 31,32 m 25,53 m 21.00 Rusija 49,75 m, 31,51 m 21.05 Japonska 31,46 m, 25,42 m 21.30 Združ. države 16,83 m 21.30 Italija 41,55 m, 31.15 m 25,40 m, 19,61 m 21.45 Anglija 31,32 m, 19,82 m 22.00 Nemčija 31,01 m, 19,85 m 22.00 Portugalska 30,08 m 22.25 Jugoslavija 49,18 m 22.30 Finska 24,02 m, 31,58 m 19,75 m 22.30 Rusija 49,75 m, 39,76 m 31,51 m, 25,00 m 22.30 Združ. države 25,45 m, 19,67 m 22.35 Anglija 49,59 m, 30,96 m 22.45 Švedska 49,46 m 22.55 Združ. države 31,48 m, 19,56 m 23.00 Kina 25,21 m 23.30 Italija 41,55 m, 31,15 m 25,40 m, 19,70 m 23.30 Rusija 49,75 m, 39,76 m 31,51 m, 29,59 m 23.45 Anglija 31,32 m, 25,53 m 19,82 m, 19,60 m 23.50 Združ. države 19,65 m 24.00 Anglija 48,82 m 24.00 Nemčija 31,45 m 19.30 Finska 49,02 m, 31,58 m 19.45 Vatikan 48,47 m 20.35 Japonska 31,46 m, 25,42 m 21.00 Anglija 49,59 m, 41,49 m 31,55 m, 30,96 m 21.00 Rusija 39,76 m 21.05 Jugoslavija 49,18 m 21.45 Rusija 39,76 m, 29,59 m 24,86 m 22.00 Nemčija 31,01 m, 19,85 m 22.00 Portugalska 30,80 m 22.00 Norveška 31,10 m 22.15 Italija 31,15 m, 25,51 m 19,70 m 22.15 Anglija 49,59 m, 31,55 m 30,96 m 22.45 Finska 49,02 m, 31,58 m 19,75 m 22.45 Švedska 49,46 m 23.00 Kitajska 25,21 m 23.00 Združ. države 19,65 m 23.15 Anglija 49,59 m, 41,49 m 31,55 m, 30,96 m 23.45 Rusija 25,19 m V nemščini: Čas 0.40 0.45 1.50 2.05 3.00 4.05 7.30 7.55 8.15 9.25 Čas Odkod Na valovih 1.00 Finska 49,02 m, 31,58 m 12.00 Italija 19,75 m 12.30 Angiija 2.00 Nemčija 49,83 m, 31,45 m 12.30 Rusija 25,49 m, 19,85 m 13.00 Italija 4.15 Nemčija 49,83 m, 31,45 m 25,49 m, 19,85 m 13.45 Italija 5.00 Anglija 49,59 m, 30,96 m 16.00 Italija 5.30 Anglija 49,59 m, 30,96 m 17.15 Italija 5.30 Rusija 33,30 m 18.00 Združ. države 7.00 Nemčija 31,38 m, 31,09 m 19.00 Italija 25,31 m, 19,63 m 19.00 Združ. države 8.15 Avstralija 31,20 m 19,03 Rusija 9.10 Finska 49,02 m, 31,85 m 19.30 Vatikan 19,75 m 19.30 Anglija 10.30 Nemčija 31,38 m, 25,49 rn 19.45 Rusija 10.45 Anglija 49,59 m, 30,96 m 20.00 Italija 12.00 Rusija 25,00 m 20.00 Finska 13.30 Anglija 49,59 m, 25,29 m 14.00 Nemčija 31,38 m, 31,09 m 21.00 Rusija 25,31 m 22.10 Italija 14.30 Anglija 49,59 m, 25,29 m 17.15 Anglija 49.59 m, 25,29 m 22.45 Anglija 17.30 Rusija 20,38 m 22.45 Švedska 18.45 Nemčija 31,01 m, 19,85 m 23.00 Rusija 19,95 m 19.00 Anglija 49,59 m, 30,96 m 23.00 Združ. države 19.00 Združ. države 16,87 m 24.00 Rusija V italijanščini: Odkod Na valovih Rusija 31,25 m, 25,00 m Finska 49,02 m, 31,58 m 19,75 m Italija 31,15 m, 25,40 m 19,61 m Italija 31,15 m, 25,40 m 19,61 m Rusija 31,51 m, 31,25 m Italija 31,15 m, 25,40 m 19,61 m Anglija 49,59 m, 30,96 m Rusija 25,36 m, 19,76 m Italija 31,15 m, 19,61 m Finska 49,02 m, 31,58 m 19,75 m 25,51 m, 19,70 m 49,59 m, 25,29 rn 25,00 m 25,51 m, 19,70 m 19.61 m, 16,84 m 25,51 m, 19,70 m 25,40 m, 16,83 m 25,40 m, 19,61 m 16,83 m 25,40 m, 19,61 m 16,87 m 31,51 m, 25,36 m 48,47 m m 49,59 m, 30,96 m 31,51 m, 25,36 m 31,15 m, 25,51 m 49,02 m, 31,58 m 19,75 m 25.62 m, 25,19 m 41,55 m, 31,15 m 25,40 m, 19,61 m 49,59 m, 30,96 m 49,46 m 31,51 m, 25,36 m 25,19 m, 25,00 rn 19,65 m 31,25 m, 25,00 m POKAŽITE NAŠO REVIJO SVOJIM ZNANCEM - PORAVNAJTE NAROČNINO! Urejata: Jože Dolenc in Vladimir Regally Naročnina mesečno 12,— din. Pri plačilu naročnine v naprej za najmanj četrt, po ali celo leto priznamo popust 2._ din mesečno, tako da znaša četrtletna naročnina samo 30,— din, polletna 60,— din, eloletna pa 120.— din. — Uredništvo in uprava revije je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 (telefon 31-90). — Čekovni račun uprave: Ljubljana 15.228. HI C VII m 1 ID li IS KI IC R it ID HIB E pet se vračamo k stvari, ki je za nas najbolj razveseljiva in o kateri najraje poročamo. Z e sta skoraj dovršeni zgradbi radijskih oddajnih postaj v Domžalah in Mariboru. Poglejte slike in prepričali se boste, da dela res gredo hitro od ro-k. Ko smo zadnjič poročali o napredku del za izpopolnitev slovenske radiofonije, smo prinesli več slik in obširnejše poročilo o domžalski radijski postaji. Danes posvetimo malo več pozornosti novi mariborski oddajni postaji. Sliki, ki ju prinašamo, predstavljata celotno zgradbo pomožne radijske postaje na Teznem pri Mariboru. Stavba je zidarsko že izdelana, prav tako so tudi končana vsa tesarska dela pri strehi. V začetku septembra sem se mudil v Mariboru z namenom, da si ogledam gradnjo nove postaje. »Prosim, kje grade novo radijsko postajo?« vprašujem na vse strani. Ne vedo. Povem, da na Teznem. Ne vedo. Slučajno dobim človeka, ki je vedel povedati: zraven letališča. In res se odpeljem tja. Tam vprašam, pa mi povedo spet drugo smer. No, končno le pridem na pravo mesto. Kdor pride danes v Maribor in vpraša, kje grade novo radijsko postajo, dobi takoj odgovor. Medtem, ko je nova zgradba zrasla iz tal, je raslo v Mariboru živo zanimanje za njo, Mariborčani radovedno hodijo gledat, kje stoji poslopje oddajne postaje za »Radio Maribor«. Pa še nekaj ! Mariborčani in Štajerci sploh, še nikoli niso s takšno nestrpnostjo čakali na to, kdaj bo zapela slovenska kukavica tudi iz Maribora kot sedaj. Sprejem ljubljanske radijske postaje se v zadnjih časih na severni meji še dosti slabše sliši kakor poprej, ker jo motijo oddaje drugih močnejših postaj. Danes pa Mariborčane bodri in tolaži zavest, da bo slabemu sprejemu kmalu konec. Poslopje nove oddajne postaje za »Radio Maribor« je že pod streho ter je stavba v surovem stanju končana. Stavba je prav reprezentantna ter je po zunanjosti zares zanimiva. Gradilo jo je ljubljansko gradbeno podjetje g. Justa Gabrijelčiča. V stavbi je od- Pogled na novo zgrajeno poslopje radijske oddajne postaje na Teznem pri Mariboru. dajni studio, dvorana za aparate ter stanovanje za upravitelja. Najbolj zanimiv prostor je oddajni studio — velika dvorana v izmeri 6.20 X 6.20 m ter v višini 5 m. Ta dvorana je popolnoma brez oken ter je zgrajena tako, da je akustika (zvočnost) čim boljša in ugodnejša. Stavba ima tudi veliko zaklonišče z dvema izhodoma; pokrita je s 25 cm debelo betonsko ploščo. Poleg zaklonišča se nahajajo kleti ter prostor za centralno kurjavo. Poslop- je bo imelo lasten vodovod ter bo dobivalo vodo iz 18 m globokega vodnjaka, ki je že izkopan. V bližini stavbe so pripravili sedaj tudi že vse potrebno za postavitev ogromnega 110 m visokega oddajnega stebra. Temelj, na katerem bo stal oddajni steber, je globoko zabetoni-ran. Steber bo držalo v ravnotežju šest pri vrhu pritrjenih in v zemlji zasidranih jeklenih vrvi. Betonska sidra za te vrvi so tudi že pripravljena Novo radijsko poslopje na Teznem pri Mariboru. Zgradba na desni je namenjena za električni transformator. RADIO! TEDNIK ZA RADIOFONIJO) LETNIK XII. • ŠTEVILKA 45 Od 10. do 16. newMilwa 1940 nedelja 10 Andrej Avel. s 1835 se je rodil v Dvorjah pri Cerkljah na Gorenjskem glasbenik in skladatelj Davorin Jenko. Jenko je skladatelj naše narodne himne. ponedeljek 11 Martin š torek 12 Martin I. pni 1873 je umrl v Grižah na Štajerskem pisatelj Felicijan Globočnik. 1920 je bila sklenjena Rapalska pogodba med Jugoslavijo in Italijo. S to pogodbo smo izgubili tretjino Slovenije in Slovencev. sreda 13 Stanislav Kost. s 1560 se je rodil v Ljubljani škof in reformator Tomaž Hren. 1813 se je rodil v Svečah v Rožu politik, publicist in organizator Andrej Einspieler. 1874 se je rodil v Metliki politik in knjiž. dr. Evg. Lampe. 1883 se je rodil v Ložu pesnik Leopold Turšič. Četrtek 14 Jozaiat šm 1878 se je rodil v Škocijanu pri Turjaku zgodovinar Leopold Podlogar. petek 15 Leop. k. Alb. V. 1928 je bila ustanovljena »Goriška Straža«, poslednji politični list goriških Slovencev. sobota 16 Edmund š 1887 je umrl v Ljubljani pesnik, pripovednik, dramatik, kritik, jezikoslovec in politični publicist Fran Levstik. v zemlji (v predzadnji številki smo objavili sliko). Zabetonirana so v tla okrog temelja v obliki trokrake zvezde, tako da sta po dve sidri v eni črti. Prvo sidro je oddaljeno od temelja 32, drugo pa 54 m. Delavci kopljejo in odvažajo gramoz. Zgornja in spodnja slika sta bili posneti še v septembru. • nastopile v današnjih časih razumljive težave, ki ovirajo pospešeno dograditev celotne postaje. Tvrdka Lo- Pogled na prostor, kjer bo stal novi »Slovenski dom«, v katerem bodo novi študijski prostori. V stavbi sami se vrše sedaj razne instalacijske montaže, ki bodo kmalu končane. Ker je zidovje že suho, bodo najbrže že letos končali. Tako bi bilo potem že vse pripravljeno za otvoritev mariborske relejne postaje — če bi bili na razpolago potrebni oddajni aparati. Naročeni so pri znani nemški tvrdki Lorenz. Glede dobave pa so Fran Levstik renz bo dobavila kompletno aparaturo in oddajni stolp. Kaj pa v Ljubljani? Začetna dela so le počasi napredovala. Potrebno je bilo kopati globoke temelje in vzidati betonske podstavke in stene. Vendar je v zadnjem času prvi del stavbe že močno zrasel. Studijski in upravni prostori bodo že letos dozidani, če le vreme ne bo preveč oviralo delavcev pri delu. Nekaj slik, ki jih prinašamo, kažejo delavce pri kopanju temeljev, pri nalaganju in odvažanju materiala. DCoueevti sodobne slovenske glasbe (K prvemu koncertu v radiu UJME 11. t. m. ob 20.) Kakor je naš list že poročal, bo v tej sezoni ljubljanska radiofonska oddajna postaja prenašala koncerte sodobne slovenske glasbe, ki jih bo prirejala UJMA (Društvo jugoslovanskih glasbenih avtorjev). Prirejanje teh koncertov je omogočila finančna osamosvojitev ljubljan. skupine UJMA, potrebni krediti bodo prirediteljem na Skladatelj Slavko Osterc. razpolago iz upravnih prihrankov, ki jih je skupina doslej morala oddajati centralni blagajni, ki smo jo na zadnjem občnem zboru v Beogradu ukinili. Tako bo odslej vsaka skupina (Beograd in Ljubljana) lahko uporabljala te prihranke v kulturne in podporne namene, ki ustrezajo krajevnim, t. j. pokrajinskim potrebam njenega področja. Kot načelnik ljubljanske skupine sem o tem najprej razmišljaj z ravnateljem naše poslovnice g. Skalarjem — ugotovila sva, da bo šlo. Nadalje sva ugotovila možnost, da na koncu koncev še vsa akcija lahko postane suficitna — seveda, če bo med občinstvom za nove slovenske skladatelje in skladbe dovolj zanimanja. Na seji upravnega odbora sta oba ostala odbornika, gg. Štritof in Tome to zamisel navdušeno pozdravila. Začeli smo zbirati gradivo in umetnike, ki bi jih za te koncerte angažirali. Čudno — še bolj navdušeno od komponistov samih so akcijo pozdravili naši reproduktivni glasbeniki. Tako imamo za to sezono pripravljen že lep pregled slovenske glasbene tvorbe. Ko sem m. dr. pismeno zaprosil skladbe tudi pri dr. Dolinarju, mi je na moje veselje sporočil, da želi naše koncerte prenašati tudi radio. Odslej smo zbirali skladbe s podvojeno vne- mo in bomo v tej sezoni priredili simfonični orgelski, klavirski, mladinsko-klavirski in komorni koncert, poleg tega bomo na enem koncertu nudili pregled naše solopevske literature, na drugem pa pregled take za mladino. Predvidena koncerta mladinskega zbora in ženskega akademskega zbora še nista gotova, prav tako še ne koncert ljubljanskega godalnega kvarteta. Glede dvorane nam je šla izredno na roko ljubljanska Glasbena Matica in bo večina koncertov v veliki f 11-harmonični dvorani (Kino Matica). Stopili smo v stik tudi s podeželskimi mesti in so se Maribor, Celje in Kranj odzvali že v polni meri. Izvajali bomo kompozicije vseh članov UJMA, ki so za naše prireditve primerne. Tudi koncert »lahke glasbe« za orkester je predviden. 2e na prvem koncertu, kjer bodo na sporedu mladinske klavirske skladbe, je zastopanih 16 avtorjev! Še večje bo število na koncertu samospevov s klavirjem, kjer bo vsak komponist zastopan le z eno točko. Sodelovali bodo naši najodličnejši reproduktivni umetniki: Lipovšek, Marta Osterc - Valjalo, Šivic, Koge-jeva, Kušejeva, Tome in Maroltova kot solisti, Ornikova, Šedlbauer in Lipovšek kot klavirski trio, Ljubljanska filharmonija z dirigenti, ki si ji,h bodo avtorji želeli (Zebre je za nekatere točke že naprošen) in upajmo, da kot zborovska dirigenta nastopita še letos Marolt in Pirnik, pa tudi Ljubljanski kvartet je naprošen za samostojni koncert. Za prva dva koncerta v Ljubljani sta določena že dneva 11. november in 2, december, za simfonični koncert je predviden 13. december, za Lipovškov večer februar, za Kušejevo januar, za Kogejevo marec. Tudi v Celju, Kranju in Mariboru so datumi že fiksirani vsaj za po dva koncerta. Prvi koncert, s katerim UJMA začne svoje delovanje, je posvečen slovenski mladinski klavirski glasbi. Ves spored bo izvajala moja »boljša polovica« — Marta — na pamet. Po mojem mnenju bo spored izredno pester in zanimiv. Poleg tradicionalnih imen ( Premrl, Mirk bo prišla največ do besede »srednja generacija« (Škerjanc, Osterc, Švara, Bravničar, Pregelj, Pahor, Dolinar, Tome), pa tudi mladim (Ščekova, Cvetko, Lipar, Šivic, Sanci-(Nadaljev. na 4. str. spodaj!) ING. IVAN PENGOV glavni napovedovalec našega radia. Rodil se je 31. marca 1906. v Ljubljani kot sin znanega kiparja Ivana Pengova. V zgodnji mladosti je kazal veliko nadarjenost za risanje in slikanje. V teh strokah je do svoje mature tekmoval s svojim bratom Slavkom, ki se je posvetil slikarstvu. Ni pa bilo to edino torišče njegovega udejstvovanja. Že kot petošolec je v manjšem dijaškem krožku (kongre-gaciji) zelo resno študiral in povečini tudi režiral razne igre, pripravljal literarne večere, pa tudi prirejal razne drame za svojo skupino. Pri tem delu je s svojim tovarišem Milošem Staretom (ki je sedaj gospodarski vodja naše postaje) posvečal veliko pažnjo retoriki in slovenskemu lepo-rečju. Za časa vseučiliških študij je bil med najbolj delavnimi člani tedanjega »Ljudskega odra« v Ljubljani, kjer je med drugim režiral Schiller-jeve »Razbojnike«, Gogoljevega »Revizorja«, Hauptmanovo igro »Hanice pot v nebesa« in »Potopljeni zvon« istega pisatelja. Ker je pogosto nastopal tudi kot recitator, so bile njegove govorne sposobnosti znane širšemu občinstvu in je tako postalo nanj pozorno tudi tedanje vodstvo novoustanovljene radijske postaje v Ljubljani. Komaj 14 dni po položenem diplomskem izpitu na arhitektonskem oddelku ljubljanske tehnike je dobil vabilo, naj prevzame mesto napovedovalca. Ker se je preizkušnja ugodno končala, je na tem mestu ostal in opravlja to službo še danes, to je celih 12 let. Seveda se je od 24. XI. 1928., ko je nastopil to mesto, marsikaj spremenilo, tudi njegov sprva ozek delokrog v postaji se je razširil in zavzel precejšen obseg. Poleg napovedovanja se je pogosto udejstvoval pred mikrofonom tudi kot poročevalec (reporter) raznih manifestacij, velikih verskih, narodnih in športnih prireditev. Od vsega po-četka je član programskega odseka naše postaje, kjer s svojimi pobudami živahno sodeluje. To mu je toliko laže, ker že 4 leta vodi pogovore s poslušalci in tako dobro pozna vse želje naših naročnikov, ki jih na mero-dajnem mestu tudi vneto zagovarja. V prvih letih je pred mikrofonom večkrat nastopal tudi kot recitator in igralec, zlasti pod vodstvom g. prof. Koblarja, pozneje pa je dal pobudo za ustanovitev radijske igralske družine in je postal pobornik tipične zvočne igre. Prva taka, posebej za radio pisana in pri nas izvedena igra je dosegla v njegovi režiji probojen uspeh. Gotovo se še marsikdo spominja »Poleta na Marsa. Zatem je pripravil za radijsko uprizoritev Jurčičevega »Jurija Kozjaka«, Finžgar-jeve »Strice«, Dickensovo »Božično pesem v prozi« (Zgodba o Scruggeu), napisal nekaj pisanih večerov in reži- V Beethovnu se jasno očituje nadaljevanje Haydn-Mozartove poti, pa ne le golo nadaljevanje, ampak v polni meri njeno usovršenje, zlasti se čuti njegov neposreden stik s Hay-dnom. Znak klasičnega sloga sploh obstoji v medsebojnem ravnovesju sestavnih delov in pododdelkov med seboj, v umerjenosti arhitektoničnega oblikovanja, v zmerni porabi izraznih sredstev, skratka v lepi skladnosti med notranjo vsebino in zunanjo obliko, tako, da ni nikjer nič preveč in nič premalo. Tudi izraznost notranje vsebine ne sme iti predaleč, ostati mora kar najbolj v mejah stvarnosti (objektivnosti), zlasti v harmoničnem, ritmičnem in instrumentalnem oziru. Posebno je to očito v instrumentalnem primeru: klasična inštrumentaeija ne pozna za vsak inštrument značilno-izraznih lastnosti, njihovemu posebnemu izrazu še do veljave ne pusti, kratkomalo stoji docela v nasprotju z znaki njej neposredno sledeče romantične dobe. Ta je notranjo izraznost postavila kot najvišjo smernico, se na račun okvira zunanje oblike tako rekoč zagrizla v iskanje in kombiniranje novih har-monskih tvorb z enako silo kot Bach v labirint kontrapunktičnega snovanja in zlasti glede inštrumentacije poudarilo neomajno izživetje vsake- (Nadaljev. s 3. str.!) nova) in najmlajšim (Jurij Gregorc) je dana prilika za »prijateljsko tekmo.« Pri vsem tem pa zasledujemo pri UJMA še en cilj: da bi se »prirojeno« in »privzgojeno« nezaupanje in »pod-« ter »precenjevanje« med posamezniki, pa tudi med pripadniki različnih »smeri« umaknilo — skupnemu delu. Slavko Osterc. ral vse zvočne igre, ki jih je napisal Jože Vombergar. Med temi zavzemajo prav posebno mesto »Vesele in žalostne iz življenja Jaka Smodiaka in njegovih«, ki so zlasti s stališča radijske režije pogosto nadvse zanimive. Kot glavni napovedovalec ima stalno opravka s ploščami, pa je kar samo po sebi prišlo do tega, da mu je poverjena tudi skrb za naš arhiv plošč, da predlaga nove nabave, pa tudi sestavlja sporede reproduciranih koncertov. O drugih dolžnostih, ki so v najožji zvezi z napovedovalsko službo, pa smo že večkrat pisali. Pri vsem tem poslu pa ni opustil svojega arhitektonskega delovanja in je tudi na tem področju ustvaril prav lepe stvari. Znane so njegove knjižne in revijske opreme, slikovitost in originalnost njegovih osnutkov za zastave in bandera, načrti za cerkvene in stanovanjske opreme, izvršil pa je tudi nekatera gradbena dela. mu inštrumentu lastnih izraznih možnosti. Tudi način ustvarjanja Beethovna dobro loči od Haydna in Mozarta. Pri Mozartu se porajajo melodični domi-sleki kar trumoma, naravnost vsipajo se: ne tako pri Beethovnu. On s svojimi motivi naravnost ekonomsko postopa, varčuje, lahko bi rekli: skopari. Motivi so sami na sebi navadno prav brez vsake posebnosti in zanimivosti. Stvar pa postane zanimiva, kadar prične njegova fantazija z motivom svoj ples: zlasti v poznejših zrelejših delih motiv v poteku dejanja prav polagoma raste, delec se za delcem poraja, največkrat je motiv najprej ritmično izoblikovan, preden si šele nadene celotno melodično obleko. Ta zunanja preprostost motivov pa dobi v medsebojnem brušenju in kovanju glasov, v vrvežu in metežu bojujočih se skritih sil povsem novo obličje, kot bi ga prej preprosti vrsti motiv tvo-rečih tonov nihče ne bil prisodil. Ravno to je pa tisto, kar daje njegovim, iz boja nastalim temam, izredno uglajenost in njegovim velikim simfonič- Davorin Jenko se je rodil dne 10. novembra 1835. v Dvorjah blizu Cerkelj nad Kranjem. Šolo je obiskoval v Kranju, nižjo gimnazijo v Ljubljani, višjo v Trstu. L. 1861. je dovršil pravne študije na Dunaju. Dve leti kasneje prevzame v Pančevem pri pravoslavni šolski cerkveni občini mesto pevovodje. Njegovo bivanje med Srbi je prineslo srbskemu glasbenemu življenju veliko pobud in dela. Njegov pomen za glasbeni prerod v Srbiji je velik in Ludvik van Beethoven. nim tvorbam posebno notranjo doslednost in nujnost, ki naravnost osupne. Palača se pred nami zida, delec za delcem nastaja in nenadno stoji pred nami v vsej veličini. Zlasti drugi del sonatne oblike — izpeljava (Durchfuhrung) — je za Beethovna najlepša prilika, da fantazija zasnuje najbolj idealne zasnove svojih predstav. Vse, kar smo tukaj posebej poudarili, je prav posebno razvidno iz zasnove V. simfonije. Skladateljevo načelo, da iz preprostega motiva dveh tonov zgradi celotno glasbeno stavbo, pride v tej mojstrovini do najizrazitejše veljave: najbolj zanimive je pa to, da poslušalec ta način glasbenega snovanja v tej simfoniji ravno v tem delu najlažje zasleduje. Kar nekako sam od sebe je podan dokaz, da se največje mojstrstvo in plemenita preprostost ne izključujeta, ampak drug drugega še podpirata. Nemci radi nazivljejo to simfonijo »Schicksalssimphonie«: usodna simfonija: baje je Beethoven k močnemu trkanju glavnega motiva pripomnil: »Tako udarja usoda na vrata « neoporočen. Celo glasbeni razvoj v beograjskem gledališču je bil nad četrt stoletja vezan na njegovo ime. Umrl je 25. novembra 1. 1914. v Ljubljani. Glasbeno se je šolal Jenko pri Ma-šku in Riharju v Ljubljani, v Trstu sta mu bila učitelja glasbe Sinico in Ricci. Na njegovo pobudo se je leta 1858. na Dunaju ustanovilo Slovensko pevsko društvo, ki je Davorina Jenka izvolilo za svojega pevovodjo. Jenko je JI. a. 05erthfriwn: V. fimi&tiijja (K izvajanju v radiu 12. t. m. ob 20.30.) ID ;\Y V(()) \\ l ][ IV J EIV K O (K oddaji v radiu 10. t. m. ob 19.30.) Davorin Jenko. tedaj zložil znane pesmi: »Hej rojaki«, »Pobratimijo« in »Mornarja«. L. 1860., dne 16. maja je nastala himna »Naprej zastava Slave«, ki je postala himna slovenskega naroda. Ko se je preselil 1. 1863. med Srbe v Pančevo in nekaj let za tem v Beograd, je postal organizator srbskega glasbenega življenja. Srbskemu narodu je poklonil ogromno samospevov, zborovskih kompozicij, pisal jim je gledališke igre in opereto »Vračara ili Baba Hrka« (1882). Zložil je Srbom himno »Bože pravde«, ki je danes naša državna himna. Po upokojitvi se je preselil v Slovenijo in živel večinoma doma v Cerkljah na Gorenjskem in v Ljubljani. Dr. Dragotin Cvetko: Kadarkoli poslušam skladbe velikih ruskih glasbenih tvorcev, me vedno zagrabi neko posebno čustvo: glob je, intimnejše od vseh, ki jih vzbujajo druge skladbe. Mehka, zasanjana me-lodika, mogočna, po sestavi svojski zveneče harmonije, široko se prepletajoča motivika, — vse to veje iz ruskih skladb, pa naj si bodo njihovi stvaritelji usmerjeni bolj nacionalno ali bolj kozmopolitsko. Mislim namreč, da vsak skladatelj, ki je vzrastel s svojim narodom — in zdi se mi, da ni resnični umetnik, kdor ni vase sprejel narodovega bistva! —, podzavestno čuti in misli z njim ter prenaša te važne oblikovalne elemente v svoje delo. Prav zaradi tega odseva iz njegovih stvaritev bolj ali manj določen značaj, ki omogoča opredeljevanje skladatelja poleg zgolj estetskih vidikov v skupino narodnostno razlikujo-čih se tvorcev. Razumljivo je torej, zakaj mi je ruska glasba tako zelo blizu. V njej začutim poleg vseh vsebinskih vrednot še prav posebno sorodnost s slovenskim značajem, ki je pri večini starejših, pa tudi mlajših ruskih skladateljev naglašen izredno močno. In čimbolj čuti človek našega rodu svojo slovansko pripadnost, tem večje, jasnejše in svetlejše globine se mu odkriva- Umrl je 25. novembra 1914 v Ljubljani. (/Ia S h i jo ob neizčrpni zakladnici ruske glasbe od Glinke preko Mussorgskega, Čajkovskega in Džeržinskega, ki jima moramo ob pogledu na njuna dela priznati prav tako izrazit ruski nacionalni naglas. Neizmerna, mlada moč puhti iz ustvarjalnosti vseh teh tvorcev, ki vse, kar jim je lastnega, spajajo z globinami trpljenja in radosti svojega naroda ter širokih step, katerih vonj razliva čudovit občutek zasanjanosti, miru in mogočnosti, pa hkratu nepoznanega nemira in neskončne nedo-sežnosti. Te značilnosti so nam dovoljni razlog, da se poglobimo v glasbo, ki bi nam morala biti po duševni sorodnosti najbližja in spoznamo njen zgodovinski razvoj vse od početkov romantike do poslednjega sodobnega skladatelja, ker bomo le tako mogli spoznati ves razgibani razvoj in oceniti vse pojave, ki tudi zapadnemu evropskemu svetu niso bili tuji. Resnična poglobitev v rusko glasbeno tvornost, brez pridržkov in kakršnih koli predsodkov izvenumetniškega značaja, -pa bo v naših dneh, ki zahtevajo narodnostno trdnega in zavednega človeka, toliko pomembnejša, ker bo nazorno spomnila, kje more najti človek virov in vrelcev uravnoteženosti zavedanja lastnih kulturnih vrednosti. Ob zaeetku predavanj o ruski (It vrsti predavanj in koncertov v radiu.) Prizor iz filma »Vdova«. V filmu igra naslovno vlogo znana italijanska igralka Ema Grammati-ca. Film bo v kratkem predvajal kino »Union«. ladijs ki reporter p orehi Nemčija, Italija in Japonska so 27. septembra sklenile trojni pakt. Po svečanem podpisu sta nemški zunanji minister von Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano po radiu naslovila nekaj prisrčnih besed japonskemu zunanjemu ministru Macuoki, ki jima je prav tako po radiu takoj odgovoril. Tudi sam svečani čin podpisovanja prijateljstva je bil prenešen po radiu. Nemški in italijanski, verjetno pa seveda tudi japonski listi so novi pakt obširno komentirali in med drugim tudi poudarjali, da sodelujejo Japonska, Italija in Nemčija tudi v radiofoniji že dolgo časa kar najbolj prijateljsko in plodonosno. To radijsko sodelovanje med tremi velesilami je bilo najprej dokumentirano z izmenjavo zlasti kulturnih oddaj. O tesnem prijateljstvu med nemško in italijansko radiofonijo pa smo že večkrat poročali, mimo grede pa naj še omenimo, da se je to prijateljstvo že davno preselilo z izrazito kulturnega področja tudi na politično. Takšen razvoj nemško-italijan-skega radijskega prijateljstva je pa seveda razumljiv in je bil neizbežen ... Že dolgo je tega, kar so Nemci skovali »radiofonsko koalicijo«. Ta koalicija pomeni mrežo radiofonskih oporišč, ki si jih je Anglija znala ustvariti na evropski in na drugih celinah. Radijske oddajne postaje, ki je nanje imela Anglija vpliv ali pa jih je celo kupila, so v Evropi delno že uničene, delno pa so Angleži nanje izgubili sleherni vpliv. Tako je ogromna radiofonska mreža, ki ni segala samo čez vso Evropo, ampak tudi v samo Nemčijo in Italijo, čisto propadla, na njeno mesto pa je prišel radio, ki ima čisto drugačen obraz. Njegovi nenavadno dolgi »prsti« segajo od Narvika do Addis Abebe, od polarne cone do tropske Afrike. V širino gospodari ta radio nad vso srednjo in zapadno Evropo, med svoje zveste so-trudnike pa lahko šteje tudi zdaj dobro organizirani španski nacionalni radio. Res je sicer, da je v Evropi še nekaj »otokov«, ki nanje novi evropski radio nima vpliva, toda ti »otoki«, ki moramo mednje šteti tudi Anglijo, so neznatni in so izgubili tisti močni in odločujoči vpliv, ki so ga časih imeli. Že v uvodu te reportaže omenjeni trojni pakt je obraz novega evropskega radia še bolj izpremenil. Dejstvo je, da je japonski radio, ki deluje že petnajst let in je najboljši v tistem delu sveta, po svoji organizaciji in po svojem vodstvu, prav tako pa tudi' po svoji aktivnosti in spretnem sestavljanju programov najboljši. Svoje izvrstne lastnosti je japonski radio že neštetokrat jasno pokazal v japonskoddtajski vojni. V veliki igri moči v ozračju nad tem delom sveta sodelujejo Amerika, Nova Zelandija, angleška Indija in Rusija, v skromnejšem obsegu pa tudi radiofonija indijskih otokov, ki so nizozemska last. K tej igri moči v ozračju spadajo seveda še tudi oddaje, ki jih v ta prostor pošiljajo najrazličnejše države iz drugih delov sveta. Najaktivnejši pa je seveda japonski radio, ki s svojimi postajami ni samo »zasedel« ozračja nad tem prostorom, ampak mu v čedalje vidnejši in jasnejši obliki neprestano daje pečat svoje volje. Šele v najnovejšem času je aktivnejšo politiko začel voditi tudi avstralski radio, ki na svojih kratkih valovih pošilja v svet najrazličnejše vesti v najrazličnejših jezikih. Te oddaje obsegajo v prvi vrsti evropske jezike in s tem dovolj razločno kažejo smer svojega dela in svojih namenov. To dejstvo postavlja celo vprašanje, ali si ni angleški radio zdaj tam poiskal svoja nova oporišča, ko je njegova prej tako gospodovalna vloga z angleškega otoka nad evropskim ozračjem precej popustila ... Japonski radio je torej nedvomno najzanesljivejši in najmočnejši faktor tega dela sveta. Nova izgradnja evropske radiofonije, čije obrise že lahko slutimo, bo zdaj povezana tudi z Japonsko in bo zlasti prišla do izraza po podpisu omenjenega trojnega pakta. Radiofonija na kratkih valovih je pokazala, da mora svet zdaj radiofonsko-politično drugače misliti o raznih življenjskih prostorih, kakor je mislil dozdaj. Velika dosegljivost kratkih valov, najprikladnejše in najbolj zna- čilno izražanje radiofonije in njeno delovanje sploh, bo zdaj prišlo še bolj do izraza in radiu še bolj povečalo njegovo itak ogromno vrednost, bkratu pa preusmerilo vojno v ozračju, ki divja že dve leti. V radiofoniji sleherne države se jasno odražajo njene politične tendence in grupacije njenih sil, čeravno je že staro dejstvo, da niso vse države pravočasno spoznale velikega pomena radiofonije in jo temu primerno tudi organizirale. Politični trikot Nemčija — Italija — Japonska bo tudi na radiofonskem področju najtesneje sodeloval in zaradi tega moramo pričakovati, da bo to sodelovanje v evropskem in azijskem ozračju že kmalu prišlo do vidnih izrazov. * . .. danes za izjemo o televiziji. In sicer nekaj zelo iz-nenadljivega; Nemci trde, da bo televizija že v kratkem prevzela vlogo gledališč in kinov, drugi pa celo, da jih bo sploh čisto nadomestila. V ponedeljek 21. oktobra so namreč v dvorani Nemškega prometnega urada v Beogradu kazali film o razvoju radiofonije in televizije v Nemčiji, hkrati pa sta dva znana nemška radiofonska strokovnjaka, višja uradnika nemškega ministrstva za PTT s posebnima predavanjema tolmačila filmske slike. Zinano je že, da se je nemška televizija razvijala neodvisno od napredka televizije v drugih državah in da je vsak uspeh nemške televizije uspeh marljivega dela in naporov nemške znanosti in tehnike. Načelo televizije je znano že desetletja. Znanstveniki so vedeli, da lahko svetlobo izpremenimo v električni tok, prav tako dolgo, kakor so dolgo poznali telefonska akustična načela, kljub temu pa je telefon od televizorja skoraj za pol stoletja starejši. Razlog moramo iskati v nenavadno veliki občutljivosti aparatov, ki izpreminjajo svetlobo v električni tok, prav tako pa tudi v tem, da moramo pri televiziji prenašati vse njene bistvene, sestavne dele istočasno, dočim je ta proces pri prenašanju govora sukcesiven (postopen). Ker sprejema oko nešteto vtiskov v istem trenutku, so morali za ugodno rešenje problema televizije najti način, ki bi omogočil prenašanje slik druge za drugo, s takšno hitrostjo, da jih oko lahko sprejema, kakor bi bile vse oddane hkrati. Strokovnjaki so zaradi tega morali sestaviti aparat, ki bi takšen neopazen sistem razčlenjevanja omogočil. Nemško načelo, ki je bilo postavljeno 1937. leta, je v tem, da je vsaka slika razdeljena v 1441 delcev in da oddajnik lahko v eni sekundi odda 25 celotnih slik. Pri tem sistemu uporabljajo dve polsliki, eno z vodora/vnimi, drugo pa s poševnimi vrstami, ki so razdeljene v več »glavnikov«, čijih »zobje« so zagrizeni drug v drugega. Vsaka od teh slik je razčlenjena na 150.000 točk, kar predstavlja približno 4,000.000 svetlobnih vtiskov v eni sekundi, za to je potreben električni tok z nihanjem dveh milijonov Her-zov. Za prenos tako občutljivih oddaj so uporabni samo ultrakratki valovi pri brezžičnem prenosu ali pa specialni kabli pri žičnem prenosu. Televizijo so v Nemčiji že začeli tudi praktično uporabljati, in sicer na dva načina: v telefonski službi, ko se oba, ki se po telefonu pogovarjata, vidita, in v radiofoniji. Televizija v telefonski službi je bila najprej javno uporabljena na liniji Berlin - Leipzig - NUrnberg - Miinchen. Na tej liniji delajo z aparati, ki razčlenjajo sliko na 180 vrst. Sprejem se vrši potom Braunovih cevi. Te cevi oddajajo sprejeto sliko s pomočjo premičnih elektronskih žarkov in jo proicirajo na majhno fluorescirajočo ploskev. Za radiotelevizijske prenose uporabljajo »elektronske razčlenjevalce«. S pomočjo majhne leče proicirajo sliko na tablo, postavljeno v brezzračnem prostoru, ki jo sestavlja veliko število fotocelic. Tu se pojavlja slika električnih polnitev, podobna optični sliki, ki jo zamenjajo elektronski žarki, potem pa prenašajo del za delom. Od tu po ultrakratkih valovih odpravljajo sliko po posebnih kablih. Ton določajo oziroma uravnavajo z napravo, čije valovi se ujemajo z valovi slike, tako da dobimo istočasni efekt. Tako se združujejo v posebnem sprejemnem aparatu, pa potem dele skozi zvočnik in cev za beleženje. Televizija je usposobljena za življenje. Njena načela so določena, so pa seveda še zmerom v povojih. Koliko je radiofonija napredovala od časa, ko se je prvič javno uveljavila! Zdaj bodo tudi televizijo izpopolnili kakor vsako drugo tehniško iznajdbo. Televizija je od radiofonije še bolj zanimiva, ker bo sposobna, da bo zamenjala oziroma nadomestila kino in gledališče. Televizija pa je za zdaj še zelo draga in zahteva velik prostor, poleg tega pa mnogo zelo zamotanih naprav. Kadar bodo lahko oddajali na manjšem prostoru in kadar bodo osposobili navaden radijski sprejemnik oziroma aparat približno enake velikosti za sprejemanje televizijskih oddaj, da bomo lahko z navadnim radijskim sprejemnikom ali s takšnim aparatom podobne velikosti sprejemali tudi slike, bo televiziji čisto zanesljivo priznana njena prava vrednost in radi si jo bodo privoščili vsi sedanji radijski naročniki. Zakaj tudi ne, ko jim bo vendar poleg glasov nastopajočih kazala še nastopajoče same, pa naj si bodo to posamezniki ali večje skupine. POUK FRANCOŠČINE V HL2LI M\U (I. LEKCIJA) Kakor lani, bomo tudi letos objavljali v naši reviji besedilo k pouku francoščine v radiu. Tudi letos bo vodil jezikovni pouk priznani strokovnjak prof. g. dr. Stanko Leben. Besedilo ene lekcije bo zadostovalo za dve uri pouka v radiu; tako bomo objavljali besedilo v vsaki drugi številki. Ce žele naročniki glede tega kaj posebnega, naj sporoče to upravi revije »Radio Ljubljana«. GRAMMAIRE Kazalni pridevniki (adjectifs dčmonstratifs) ce jour = ta dan ce*hibou = ta sova cet_enfant = ta otrok cetwhiver = ta zima cette maison — ta hiša cette*haie = ta živa meja cette ile = ta otok cette habitude = ta navada ce livre-ci =ta knjiga ce livre-la = ona knjiga ces jours = ti dnevi ces*hibous = te sove ceswenfants = ti otroci ces_hivers = te zime ces maisons = te hiše ces*haies = te žive meje ces_iles = ti otoki ces habitudes = te navade ces livres-ci = te knjige ces livres-la = one knjige TEXTE Ce cigare est bon. Cet hiver est froid. Ces jours ne sont pas sombres. Cette contree est deserte. Ces arbres sont cou-verts de neige. Cette riviere-ci est cou-verte de glace. Dans cette vallee-la il y a trop de brouillard. Cette fagade n'est pas belle. Ce guide n'est pas stir. Cette guer-re est terrible. Ce travail est tres dur. Cette feuille n'est pas jaune. Ce vent est glacial. Cette sečne est comique. Cette scie est rouillee. Ce matin est radieux. Ce crayon-ci est Ion g, ce crayon-la est court. Cette fenetre-ci est fermče, cette fenetre-la est ouverte. Ces souliers-la sont troues. 3. VOCABULAIRE desert = zapuščen le cigare = cigara terrible = strašen le guide = vodnik sur = varen, zanesljiv le travail = delo la scene = prizor comique = smešen la scie = žaga rouillč = zarjavel glacial = ledenomrzel le matin = jutro radieux r= blesteč court = kratek le crayon = svinčnik le chien = pes long = dolg fidčle = zvest EXERCICE Izpopolnite sledeče stavke s kazalnimi pridevniki: — crayon est rouge. — plače est bonne. — chien est fidele. — enfant est malheureux. — verre est plein. — monsieur est malade. — plaine est fer-tile. — haie est nue. — ile est petite. habitudes sont mauvaises. — poule — est noire, — poule — est blanche. — officiers sont jeunes. — livre — est ou-vert, — livre est ferme. Dans — poehe il n'y a rien. — bouteilles sont vides. — poire n'est pas eneore mure. »NA BOJIŠČU ŽIVLJENJA« Film »Na bojišču življenja«, ki ga bodo od 9. do 12. novembra kazali v ljubljanskem kinu »Slogi«, nam bo pokazal življenje človeka jeklenih mišic, pa vendar slabiča, kadar je srečal svetlolaso dekle. Bo torej nekakšna ljubezenska zgodba, borba dveh deklet za enega, ki pa ga je ena izmed njih naposled le premagala in si ga pridobila za moža. Ker imajo glavne vloge v tem filmu Victor Mc Laglen, Binnie Barnesova in William Hali, lahko pričakujemo, da bo »Na bojišču življenja« prav zanimivo filmsko delo. NEVARNE STEZE Filmu »Na bojišču življenja« bo od 13. do 15. novembra sledil v kinu »Slo- gi« film »Nevarne steze«, ki nam bo pokazal življenje cowboyev in borbo enega izmed njih s čredo podivjanih bizonov. Ta film spada delno v vrsto kriminalnih, ker obravnava zgodbo bankirja, ki je sam uprizoril napad nase, poleg tega pa v vrsto filmov, ki kažejo življenje junakov Divjega Za-pada — cowboyev. Ker to življenje naše ljudi precej zanima, bodo »Nevarne steze« gotovo imele dovolj hvaležnih gledalcev. »VDOVA« V ljubljanskem kinu »Unionu« bodo te dni kazali nenavadno lep italijanski film pod naslovom »Vdova«, ki ima v njem glavno vlogo slavna igralka Ema Grammatica. Film »Vdova« nam bo pokazal življenje staršev, ki so srečni ob svojem sinu, pa se je sin zaljubil in z izvoljenko zapustil očetovski dom. V svetu ga je doletela nesreča in je umrl. Mlada vdova se je vrnila v hišo njegovih staršev, toda njen povratek je njihovo bol še bolj povečal. Vsaka njena kretnja jih je spominjala na umrlega sina. Čas je hitel in mlada vdova si je spet zaželela življenje in srečo. Naposled jo ie našla. Mati njenega pokojnega moža je bila zaradi tega vsa srečna, saj se je spet lahko nemoteno prepustila mislim na svojega sina. Film je po svoji snovi in po globoko podanih občutkih ljubezni staršev do otroka in ljubezni žene do moža nekaj res lepega in je vreden, da ga obiščete. KAJ BI SI V NOVEM SPOREDU ŽELELI Vemo, da imamo poslušali najrazličnejše želje in da se uprava radia trudi, da bi nam ustregla. Priznati moramo, da nam je že marsikatero izpolnila in upamo, da če nas bo dovolj in se bomo močno zavzeli za naše želje nam tudi v bodoče ne bo odrekla. Kadar prelistavam sporede tujih postaj, opažam pri njih točke, ki bi jih tudi pri nas podobne radi slišali. Tako na primer imajo postaje: Kopenhagen, Praga, Zagreb, Beromunster in Brno na sporedu različno branje. V Kopenhagnu berejo kako novelo, v Beromiinstru bere pisateljica Marija Bretscher iz svojega romana »Dekla Brigita«, v Brnu imajo branje iz slovaške književnosti, v Zagrebu bere član zagrebške Drame M:to Gr-kovič v nadaljevanjih Dantejevo »Božansko komedijo«, nadalje imajo na sporedu recitacije iz moderne hrvatske književnosti, pesnica Sida Košutič bere iz svoje lirične zbirke in tudi v Kopenhagnu či-tajo danske pesmi. Kakor ksžejo sporedi se vedno močneje uveljavlja branje v liriki in prozi. Prav tako se mi zdi zelo umestno, da referira zagrebški radio o novih knjigah in revijah in tako širi propagando za domačo literaturo. Poslušalci radia bi si tudi želeli, da bi nas naša kukavica seznanila z novostmi, ki jih predvajata naše gledališče in, kinematografi. Sottens in Brno imata stalno tako rubriko. Upravi radia smo hvaležni, da nam nudi mimo zabavnih zvočnih iger tudi književna dela velike vrednosti, kot je bil zadnjič Molierov »Tartuffe«, radi bi pa slišali kdaj tudi kako sodobnejšo stvar. Ravno te dni je imela neka inozemska postaja ne sporedu »Kreutzerjevo sonato« kot zvočno igro. Tudi mi bi si želeli kaj podobnega. G. S. ODGOVOR NA PISMO GDČ. S. Navajate želje, ki jih imate glede sporeda naše idomače postaje. Radi bi, da bi postaja uvedla v svoj spored tudi branje, poročila o novih knjigah in revijah ter gledališke in filmske novosti. Menda slabo zasledujete spored domače postaje, ko navajate take želje. Branje je večkrat na sporedu ljubljanskega radia. Prav v zadnjem času je postaja uvedla še posebne bralne ure. Tako je bilo v nedeljo 3. t. m. na sporedu sledeče branje: Ivan Pregelj: »Balade v prozi«. Primeri, ki jih navajate, so le slučajni, ker imajo omenjene postaje vselej drugo branje: Ivan Pregelj: »Balade v prozi«, sateljico. Ne bero celega romana ali cele povesti, ampak le odlomke. Tudi poročila o novih knjigah in revijah ima na sporedu naš radio. Mar ne poslušate predavanj o mesečnem slovstvenem pregledu? Da bi pa postaja še seznanjala naročnike o novostih v gledališču in kinematografih. skoro nima pomena. Kar je oper v gledališču, jih slišijo naročniki po radiu, filmske reklame je v dnevnem časopisju in po revijah dovolj. Zvočnih iger je pa v nršem radiu tudi dovolj in to v resnici kvalitetnih. GOSPOD UREDNIK! Mi se z opazko oziroma s priporočilom gospoda K. R. v »Radio Ljubljana« tedniku za radiofonijo štev. 44. (Svobodna beseda), da bi se v prihodnje po radiu slišalo večinoma le resno glasbo, nikakor ne strinjamo. Najmanj polovico poslušalcev radi; v Ljubljani bi se v slučaju glasovanja izreklo v glavnem za veselo in zabavno glasbo. Radio vendar ne more služiti nekaterim tudi še za poduk v glasbi! Dotični, ki to žele, naj ob ščejo glasbene šole itd. Edino pravilno in pravično za vse poslušalce je to, da bo tudi za prihodnjič glasba v Radiu do polovice resna in v drugi polovici pa vesela in zabavna. Na tem pa tudi vztrajamo do skrajnosti. V imenu več poslušalcev in abonentov tedenske revije »Radio Ljubljana«. ODGOVOR G. E. H. Vaše pismo potrjuje različnost stališč in naziranj radijskih naročnikov do resne in lahke glasbe. Nekaterim ni nikoli dovolj resne glasbe, drugim je je preveč in bi želeli poslušati, samo vesslo in lahko glasbo. Prav je, da takih dopisov čim več dobimo, da naročniki piše-o in sporoče svoje želje. Vaše mnenje, kakor tudi mnenje gospoda, na čigar pismo Vi navezujete opombe, je c!o neke mere pravilno. Predaleč pa ne sme iti v svojih zahtevah do radia nihče. Vsak se mora zavedati, ko imata vodstvo radia kakor tudi programski odsek pred seboj ta cilj, dai ustrežeta večini naročnikov, da sestavljata spored v zavesti odgovornosti pred narodom in v zavesti, da mora narod imeti od radia čim več duhovne koristi. Napačno je tudi Vaše mnenje, da radio ne more služiti »za. poduk v glasbi, Dotični, ki to žele, naj obiščejo glasbene šole i. t. d.« Naloga radia je, da tudi poučuje in ne samo zabava. Poučevati pa mora tudi v glasbi, buditi v poslušalcih zanimanje za glasbo in še posebej smisel za lepo glasbo. P. n. Redakcija tednika »Radio Ljubljana«! Dovolite, da se kot stalni naročnik omenjenega; tednika tudi jaz malo oglasim. Predvsem se moram o napredku revije prav pohvalno izraziti. Saj revija od tedna do tedna kar vidno napreduje in izide zdaj kar na 26 straneh! že takoj prva stran n. pr. št. 43. prinaša tednik lepo sliko Kranjske gore, preje Ljubljano, v št. 44 pa sliko iz filma. Tu bi priporočil upravi revije, da mesto slik iz filmov raje prinaša slike iz naših lepih krajev Slovenije. Odobravam, da revija prinaša librete iz oper, dram, (katere rsdiopostaja prenaša iz opernega gledal:šča), nadalje so zelo zanimivi članki iz »Glasbenega sveta«, razlago (podrobno) raznih reproduciranih simf. koncertov, biografije svetovnih skladateljev, malo humorja, slike iz sveta »tudi križanke radi rešujemo«, za radio amaterje je tudi preskrbljeno. Pač pa bi priporočal upravi revije, da v tedenskem sporedu mesto manj važnih kar 3 angleških postaj, priobči raje podrobni spored beograjske rad. postaje. N. pr. Simfonični koncert radio ork. se mi zdi vse premalo povedano. Saj slovi Beograd s svojim izvrstnim 60 mož bro-ječim radio orkestrom in so njih koncerti pravi umetniški užitki. Tu bi se moralo navest; točno program. Isto velja za klavirske, violinske, pevske in druge koncerte. Ker poleg ljubljanske radio-postaje največ poslušamo tudi Beograd, ki razpolaga neštetokrat s prav umetniškimi koncerti, bi toplo priporočali naši že precej popolni reviji, da zaprosi beograjsko radiopostajo za okvirni oziroma podrobnejši program. Gotovo bo s tem ustreženo veliko radijskim naročnikom. J. G. ODGOVOR NA PISMO G. J. G. Vaši želji in želji drugih, ki bi radi imeli v reviji čim obširnejši in podrobnejši spored, skušamo čim bolj ustreči in bomo v bodoče na to še bolj pazili. Ni pa vedno mogoče navesti podrobnega sporeda, ker ga ne dobimo pravočasno v roke, beograjskega pa še celo ne, ker gsi največkrat dobimo v roke šele zadnji čas, ko je že večina rokopisov v tiskarni. Poudarjamo pa, da bomo storili vse, kar je v naši moči, da bomo dovolj označili in podčrtali pomembne glasbene prireditve domačih in inozemskih radijskih postaj. Ali lahko uporabljamo obstoječe kovinske naprave kot pomožno anteno? Da. N. pr. kovinske dele klavirja ali postelje kakor tudi cevne naprave, vode za plin ali parne kurjave, napeljave električnega zvonca ter razsvetljave. V poslednjem primeru, ko uporabljamo električno napeljavo kot pomožno anteno (lučna antena), moramo paziti posebej na to, da uporabimo predpisom odgovarjajoč kondenzator za blokiranje omrežne napetosti. V večini aparatov je omrežna antena že vgrajena. Kaj je okvirna antena? Okvirna antena je tuljava z razmeroma velikim premerom (0.5 do 2 m) poljubnega prereza (okrogel, kvadraten, ali mnogokoten); žice so navite druga poleg druge ali druga vrh druge. Da preprečimo škodljive lastne kapacitete, morajo biti te navite (primerne so visoko-frekvenčne žice) v razdalji 3 — 10 mm. Kakšne prednosti nudi visoka antena pri sprejemu? Okvirna antena učinkuje izrazito v gotovih smereh in sicer sprejema električne valove najbolje v smeri okvirjeve ravnine. V ravnini, ki je pravokotna na to, je sprejemna jakost najmanjša. Ker je ta minimum (sprejema) zelo ostro izražen, ga izrabimo za izločenje postaj, ki motijo. Radi majhnega dušenja je naravnavanje pri okvirni anteni ostro (visoka selektivnost). Katere pomanjkljivosti ima okvirna antena? Zelo majhna sprejemna jakost, tako da je potrebno vedno visoko - frekvenčno ojačenje (moramo imeti sprejemne aparate z velikim številom elektronk). Anteno oz. aparat moramo obračati po smereh postaj. Radi tega uporabljamo okvirno anteno le pri aparatih v kovčkih. LASTNOSTI ANTEN Kaj je značilno za vsako anteno? V prvi vrsti njena kapaciteta, ker določa ta v zvezi z njeno induktivnost-jo in z induktivnostjo antenske tuljave lastno nihanje anteninega kroga. OZEMLJENJE IN NADOMESTILO ZANJ (»PROTIUTEŽ") Zakaj ozemljimo? Kapaciteta antene nastane med an-tenino žico in zemljo. Tok lahko teče le, če je krog zaprt, t. j. če vodi iz antene priključek preko sprejemnika v zemljo. Ta priključek imenujemo »ozemljenje«. Kaj pomeni izraz »dobra zemlja« za radijski sprejemnik? Najboljša zemlja je vodovodna napeljava. Za zemljo lahko uporabljamo tudi plinsko napeljavo ali napeljavo centralne kurjave. Na strelovodno ozemljitev aparata, če je le mogoče, ne vežemo. Ozemljitev naj bo res dobra; kolikor manjši je upor anteninega kroga, toliko večja je sprejemna jakost toka. Kako si naredimo »dobro zemljo«? Če nimamo na razpolago nobene prej omenjene naprave, naredimo posebno »ozemljenje«, ki naj sega do talne vode; kovinska cev, ki jo zabi-jemo v zemljo, je najugodnejša. Če leži talna voda pregloboko, zadostuje vsaj 2X2 m velika kovinska mreža ali pločevina, ki jo zakopljerno v zemljo. Kako moramo speljati zemljevod? Zemljevod naj bo čim krajši (manj kot 10 m) in naj bo iz gole ali izolirane, po možnosti močne žice. Spoj tega voda z »zemljo« (vodovod itd.) mora biti kovinski, gol in zanesljiv (spojka ali zacinjenje). Ali lahko napeljemo zemljevod ob steni? Zemljevod vodimo po možnosti — kot vod od antene — prosto. Cesto pa smo prisiljeni voditi vod za ozemljitev po najkrajši poti — ob steni; tedaj je priporočljivo uporabljati izolirano žico. Kdaj uporabljamo nadomestilo za ozemljitev? Uporabljamo ga posebno tedaj, če nimamo na razpolago dobrega ozem-ljenja ali če imamo »pokvarjeno zom-ljo«. Kaj razumemo pod pojmom »pokvarjena zemlja«. Če morejo električne motnje priti preko zemljevoda v aparat, (motnje T anteno- O! O ■bi sokolrerU-vemcna. tuljava. ( fc-ez i>Uz<%; alt t n. ctu U i Cu ta- ■Culfa.ua- z. te zraCni je-d-»-a m V" iv/ 310trme alfCua. ChcLuU.U»fie-t<* C, Micn»<* $ sprernernlifuo O oezo 0 1 sfal ali —njiruii— a v upor fo I Sjfcmat-tcm čpi-e-mernlfCoC —"^VSAAA__ upor elemenf aUurcukj.foi' telefoniKo slusalo uafova l ko- Znaki, ki jih v radijski tehniki največkrat uporabljamo. eleUfronka merCLn i CnsCrurnetrC zvočnih. lahko povzroča cestna železnica, motorji, omrežje jakega toka, stikalo itd.), je zemlja »pokvarjena«. Kakšne prednosti nam daje nadomestilo za ozemlje? Motnje, ki nastopajo radi »pokvarjene« zemlje, z nadomestilom za ozem-ljenje močno zmanjšamo. x X y > X x 5000 DOLARJEV ZA ENO PESEM Neka znana kalifornijska radijska oddajna postaja je nedavno priredila velik zabaven večer z zelo obširnim sporedom, ki bi bila pri njem morala sodelovati tudi znana filmska igralka Konstanca Benetova. Ameriški radijski poslušalci so se te atrakcije zelo razveselili, saj je v Ameriki splošno znano, da Benetova ne nastopa rada za radio. Na največje iznenadenje in razočaranje publike je bilo pred začetkom zabavnega večera sporočeno, da Benetova ne bo nastopila. Od uprave radijske postaje je namreč zahtevala fantastičen honorar 5000 dolarjev, kakršnega za nekajminutni nastop ne plačajo niti največjim svetovnim umetnikom ... Zaradi odklonilnega stališča do zahtevka Konstance Bene-tove je bila publika silno ogorčena in na postajo so začela grozilna pisma kar deževati. Hočeš-nočeš se je naposled morala odločiti, da za prvi naslednji zabavni večer angažira tudi Benetovo in ji plača zahtevano nagrado. Poslušalci so bili tedaj zadovoljni, toda ameriške radijske postaje, ki so med seboj zelo prijateljske, so sklenile, da Konstance Bsnetove nikoli več ne povabijo pred mikrofon. ANGLEŠKA POROČILA v RADIU Kratkovalovne angleške radijske postaje na valovih 30,96, 41,49 in 49,59 oddajajo zdaj poročila o najnovejših dogodkih po svetu takole: V angleščini ob 4.55, 7.15, 9.00, 17.00, 19.00, 24.30 in 1.30. V nemščini ob 5.00, 13.30, 21.00, 22.15 in 23.15. V francoščini ob 6.15, 12.15, 18.15, 20.15, 22.00 in 24.45. V srbohrvaščini ob 20.30 (samo postaji na valovih 49,10 in 31.55 m). PAPAGAJI IN RADIOFONIJA Diskoteka radijske oddajne postaje v Filadelfiji v Ameriki ima tudi precej res zanimivih plošč, ki jih večkrat za svoje poslušalce oddajajo po radiu. Med temi ploščami so posebno zani- Kako napravimo nadomestilo za ozemlje? - Vzamemo kakršnokoli izolirano kovinsko konstrukcijo, n. pr. klavir ali žico, napeljano ob steni, ali pa sklenjeno žico pod preprogo in podobno. Prosto napeta žica nadomestila za ozemljitev naj bo vsaj dvakrat tako dolga kakor žica od antene. Tako nadomestilo zemlje imenujemo tudi »protiutež« antene. povsod prisluškujemo da vam povemo. kaj se godi doma in na tujem TELEVIZIJA mive nekatere, ki je na njih posnet govor raznih vrst papagajev. Neki ameriški znanstvenik se bo zdaj celo lotil naloge, da ugotovi, koliko raznih besed se papagaj sploh more naučiti. Uspehe svojega dela bo posnel na gramofonsko ploščo, ki jih bo potem filadelfijska radijska postaja oddajala svojim poslušalcem. IZPREMEMBE V ARGENTINI Argentinska radiofonska uprava je sklenila, da bo uredila vprašanje domače radiofonije. Doslej je oddajalo v Argentini okoli 50 radijskih postaj, od teh jih je 75% imelo čisto lokalni značaj, samo nekaj postaj pa je imelo nad 1 kilovat antenske energije. Znano je namreč, da so v Argentini vsevprek ustanavljali radijske oddajne postaje s tako šibko energijo različni lokalni politiki, ki so se tudi potom radia hoteli čimbolj uveljaviti. Na podlagi že omenjenega sklepa argentinske radiofonske uprave grade zdaj v Buenos Airesu novo postajo, ki ji bodo dali 50 kilovatov oddajne energije, poleg tega pa bodo nanjo priključili še šest manjših relejnih postaj. ŠVICARSKI NARODNI SPREJEMNIK Švicarska radijska družba Sonduna je nedavno spravila v promet novo ti-po malih radijskih sprejemnikov, ki so se takoj popularizirali pod nazivom »švicarski narodni sprejemnik«. Novi švicarski narodni sprejemnik stane 128 švicarskih frankov in si ga lahko omislijo tudi gmotno šibkejši sloji. Po sedanjem tečaju predstavlja prodajna vrednost teh aparatov v našem denarju okoli 1.500 din. BOMBNIKI IN RADIO Ameriška letaska industrija, ki je po vsem svetu znana kot ena najboljših zlasti po odlični kakovosti pri gradnji letal uporabljenega materiala, je začela pred dobrim mesecem po nalogu ameriškega letalskega ministrstva graditi bombnike, ki jih ne bodo vodili piloti, ampak jih bodo opravljali po brezžični poti — potom radia. Novi ameriški »radijski« bombniki bodo sami tudi bombardirali določena mesta, pač tako, kakor bodo prejemali naloge po brezžični poti. Vojna strahota se bo s temi letali še bolj povečala. 300,000.000 RM ZA RADIO Vladni nadsvetnik dr. Horst Scha-fer iz Berlina je imel 23. septembra v domu Matice hrvatskih obrtnikov v Zagrebu predavanje o nemški radiofo-niji. V svojem predavanju je dr. Schafer govoril o razvoju radiofonije v Nemčiji in o njenem pomenu v današnjem času. Omenil je med drugim tudi, kako pomembne so tudi za nas izkušnje in iznajdbe nemških radijskih strokovnjakov, saj živimo v državi, kjer se je radiofonija komaj začela razvijati. Dr. Schafer je tudi povedal, da ima v Nemčiji 15,000.000 družin po enega ali celo po več radijskih sprejemnikov in da je nemška radijska industrija v zadnjem letu spravila na trg še 2 milijona novih sprejemnikov. V istem razdobju se je število nemških radijskih naročnikov povečalo za 1,905.271. Predavatelj je tudi pokazal majhne popularne nemške radijske sprejemnike in omenil, da na pristojbinah za radijsko naročnino pobere nemška državna blagajna letno nad 300,000.000 RM. Dr. Schafer je svoje predavanje zaključil z željo, da bi radiofonija v zvezi z duhovnim in gospodarskim življenjem človeka čim bolj napredovala in mu v vsakem pogledu čim bolj koristila. ITALIJANSKA RADIJSKA POROČILA Italijanske radijske postaje oddajajo vsak dan poročila tudi v srbohrvaščini. Ker te postaje pri nas lahko prav dobro sprejemamo in nas poročila zaradi sedanjega spora med Italijo in Grčijo precej zanimajo, navajamo pregled teh oddaj: Od 20.55 do 21.10 in od 22.30 do 22.35 (po našem času) oddajajo poročila v srbohrvaščini naslednje postaje : Oddajnsi postaja Val. dolžina KhZ 2R03 31,15 9638 2R04 25,40 11810 2R08 16,84 17820 2R011 41,55 7220 2R014 19,70 15230 in na srednjih 221,1 1357 valovih 263,2 1140 Upoštevajte seveda, da vsaka država prikroji poročila po svojem okusu in skladno s svojimi interesi oziroma nameni SVET V SLIKAH Prizori iz sedanje evropske vojne: Angleški kralj Jurij VI. ogleduje oddelek angleške vojske. Angleška kraljica na obisku pri ranjencih v eni izmed londonskih bolnišnic. Ilipi Če naj med svojimi spomini poiščem tiste, ki so obdržali svoj krepak okus, če naj ssštejem ure, ki so obveljale v mojem življenju, potem resnično odkrijem le tiste, ki mi jih nobeno bogastvo tega sveta ne bi moglo dati. Prijateljstva z Mermozom ni mogoče kupiti, ni mogoče kupiti soborca, ki nas nanj vežejo skupno doživete preizkušnje. Denar ne more kupiti niti nočnega leta s stotisočimi zvezdami niti vedrine niti nekaj ur trajajočega vzvišenega občutja. Denar ne more pričarati pogleda na zemljo, kadar na novo oživi po težavnem poletu, ne more pričarati dreves, žena, njihovega barvitega smeha, ki ga v na novo podarjenem jutru življenje osveži, in ne more pričarati raznoterih drobcenih stvari, ki so naše plačilo. Za nič na svetu ne bi dal posebno tiste noči, ki sem jo doživel v upornem španskem Maroku in ki sem se je ravnokar spomnil. ti Bil sem v eni od treh posadk družbe Aeropostale, vse tri so morale v večernem mraku zasilno pristati na obrežju Rio de Oro. Najprej je pristal Tovariš Riguelle, ker si je bil zlomil poganjavko. Drugi, Bourgat, je pristal, da bi vkrcal Riguella in njegovo posadko, toda škoda, ki je sama na sebi bila malenkostna, ga je ravno tako prikovala na zemljo. Nazadnje sem pristal še jaz, toda takrat se je že znočilo. Sklenili smo rešiti Bourgat-jevo letalo in počakati dneva, da bi ga lahko dobro popravili. Ko se je leto pred tem našima tovarišema Gourpu in Erablu na istem mestu pripetila nezgoda, so ju uporniki ubili. Vedeli smo, da je tudi zdaj nekje pri Bojadoru taborilo krdelo tristo oboroženih upornikov. Tri letala, ki so zapored pristala in jih je bilo pri tem daleč videti, so upornike najbrž opozorila nase. Zato smo izmenoma nastopili nočno stražo, morebiti zadnjo v svojem življenju. Uredili smo se torej za noč. Iz skladiščnih shramb smo prinesli pet ali šest lesenih zabojev, jih izpraznili, razpostavili v krogu in v njihovem dnu, kakor v notranjosti stražnice, prižgali borno svečo, za silo zavarovano pred vetrom. Tako smo si zgradili človeško vas sredi puščave, na goli skorji našega planeta, kakor da živimo v prvih osamelih urah ustvarjenega sveta. In tako smo čakali na velikem trgu svoje vasi, na peščenem pasu, kamor so naši zaboji metali trepavo svetlobo. Čakali smo, da pride ali odrešilna zora ali Mavretan-ci. In še danes ne vem, kaj je tej noči dajalo božični čar. Pripovedovali smo si spomine, si nagajali in prepevali. Prepajalo nas je nekam slovesno razpoloženje, kakor da smo sredi skrbno pripravljenega praznika. In vendar smo bili neskončno ubogi. Imeli smo le veter, pesek in zvezde. To bi bilo celo za trapiste pretrdo. Toda šest ali sedem ljudi, ki razen svojih spominov niso imeli ničesar več na svetu, si je na tej skromno razsvetljeni ploskvi delilo nevidna bogastva. V tej uri smo se našli. Ljudje hodijo dolgo časa drug ob drugem, ujeti v svoj lasten molk ali v redke besede, ki nič ne povedo. Hipoma pa se pojavi ura nevarnosti in že se približajo človeška ramena. Ljudje odkrijejo, da spadajo skupaj. Človek se razširi, ko odkrije še druge člo- veške zavesti. Takrat eden drugega zro z razumevajočim smehljajem. Slehernemu je pri duši kakor osvobojenemu jetniku, ki z začudenjem odkriva neizmernost morja. II. Guillaumet, zdaj bom pa povedal nekaj besedi o tebi! Nočem te' spravi jati v zadrego in se preveč pomuditi pri tvojem junaštvu in pri tvoji poklicni spretnosti. Nekaj drugega bi rad povedal, rad bi predočil eno najlepših tvojih dogodivščin. Gre za lastnost, ki še nima imena. Včasih ji pravijo »prevdarnost«, toda beseda ne pove dovolj. Lastnost, kakršna mi je v mislih, se lahko namreč sklada z najbolj razigrano veselostjo. To je lastnost tesarja, ki se postavi pred bruno v vsej svoji silnosti in resnosti, ki ga otipuje in pazljivo presoja, da bi v poklicno delo položil vso svojo sposobnost. Nekoč sem prebral poročilo o tvoji dogodivščini in moram zdaj poravnati star račun z njegovo netočnostjo. Po tem poročilu si sipal okrog sebe s potepuškimi duhovitostmi, kakor da bi srčnost obstajala v tem, da se človek spričo največjih nevarnosti ali celo smrti poniža do šolarske burkavosti. Niso te poznali, dragi Guillaumet, tebi ni potrebno sramotiti svojega nasprotnika, preden se spoprimeš z njim. Kajti če naletiš na slabo vreme, rečeš enostavno: »Slabo vreme je!« Tako si presodil, ker si tako pač ugotovil. Tukaj ti prinašam pričevanje svojih spominov. * Guillaumet je bil izginil. Že petdeset ur ni bilo poročila. Bila je zima, ko je nastopil svoj polet preko Andov. Ravnokar sem se bil vrnil iz zadnjega konca Patagonije in v Mendozi našel letalca Deleyja. Oba sva pet dni dolgo z letalom preiskovala obširno pogorje, ne da bi kaj našla. Najini dve letali nista zadostovali. Zazdelo se nama je, da sto eskadril niti v sto letih ne bi preiskalo velikanske gorske gmote, ki se njeni vrhovi dvigajo do sedem tisoč metrov visoko. Izgubila sva vsako upanje. Celo tihotapci in roparji, ki tam za pet frankov tvegajo kakršni koli zločin, so odklonili sodelovanje pri drznih reševalnih delih v predgorjih. »Svoje življenje stavi jamo na kocko«, so odgovorili, »kajti pozimi ne pride nihče živ iz Andov.« Ko sva Deley in jaz pristala v Santiagu, so nama čilski častniki svetovali, naj opustiva svoje iskanje: »Zima je. Če je vajin tovariš po padcu ostal pri življenju, ni mogel preživeti noči. Noč spremeni v led slehernega, ki ga tam zaloti.« Ko sem se znova izgubil med mogočnimi zidovi in stebri Andov, se mi je vedno bolj dozdevalo, da ne iščem Guillaumetja, ampak da že bedim nad njegovim truplom, ki počiva v globoki tišini snežne katedrale. Ko sem končno sedmega dne sedel v času med dvema poletoma v Mendozi v neki gostilni in kosil, je nekdo naglo odprl vrata in zaklical dve besedi; »Guillaumet je živ!« In neznanci, ki so bili v gostilni, so se objeli. (Dalje prih.) TEDENS OD 10. DO 16. XI. POREDI LETO 194 0 Q(edelju 10. nevernimi LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Jutranji pozdrav. 8.15: Koncert: flavta g. Slavko Korošec, klavir g. prof M. Lipovšek: Friderik Veliki: Sonata za flavto in klavir v 3 stavkih; I. Allegro ; II. Grave; III. Allegro. J. S. Bach: Sonata za flavto in cam-balo D-dur v 3 stavkih: I. Andante; II. Largo; III. Presto. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Preludiji in melodije (plošče): Bach; Preludij in fuga v cis-duru (klavir). Glazunov: Interludium in modo an-tico (london. godalni kvartet). Bach; Preludij in fuga v e-molu (orgle). Čajkovski: Melodija op. 42 No. 3 (Br. Hubermann). Rachmaninov: Preludij (ork.). Čajkovski: Žalostna pesem (ork.). Mendelssohn; Pesem brez besed (Prihoda). Liszt: Nocturno No. 3, A-dur. Bach: Arija na g-struni (M. El-man). 10.00: Verski govor (g. dr. Ignacij Lenček). 10.15: Prenos cerkvene glasbe iz zavoda sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano: Sattner; Mašna. Tome: Darovanje. Tome: Svet. Bele sveče. Tome: Blagoslovna. Sicherl: Molitev za mir. Premrl: Mati dobrega sveta. Hladnik; Večerni zvon. 11.00: Nedeljski koncert Radijskega orkestra: Flotovv: Uvertura k op. Alessandro Stradella. Donizetti: Fantazija iz op. Hči, polka. Kiinnecke: Intermezzo. Gomes: Predigra iz op. II Guarony. Offenbach: Fantazija iz op. Hoff-manove pripovedke. Jaki: V veseli družbi, potpuri slov. narodnih. Hruby: Iz planinskih dežel, suita. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli godci: Jansky: Študentovska koračnica. Jansky: Zdenička, valček. Lacina; Pomladni svet, polka. Dresler: Gasilski valček. Žita: Ljubčiku, polka. Fort; Dajo, tango. Fort; Na bregu Morave, valček. Dresler: Pred krčmo, volka. Dresler: Pozdrav iz Brna, valček. Štolc; Koračnica pomorščakov. 14.00: Veseli pevci (plošče); Juhe, pojdemo v Škufeče (Brnski sekstet). Men vseeno je (Udovič & Lauše). Žabja svatba (sekstet iz Brnce). Ta marela (Udovič & Lauše). Pesem o vinu (Danilo Bučar). Pijmo ga pijmo (S. Banovec). Moderni naslovi (Makso Reš). Lunca je videla (Udovič & Lauše). Pa moje ženke glas (Banovec in Kmečki trio). (Do 14.30 ure.) 17.00: Kmetijska ura; Gozdarstvo. 17.30: Domač spored (Radijski orkester) ; Bernard: Vsak po svoje, koračnica po jugoslovanskih motivih. Lincke: Pesmi ljubavne noči, valč. Jaki: Našim izseljencem, potpuri. de Micheli: Rože in metuljčki, intermezzo. Nedbal: Potpuri po motivih opte. Poljska kri. Lincke-. Poletno veselje, arr. Schlogel: Melodije iz Straus- sovih operet, potpuri. Jaki: Beograd, Zagreb, Ljubljana, koračnica. 19.00; Napovedi, poročila. 19.30; Iz življenja naših velikih mož: Davorin Jenko. 20.30: Salonski kvintet: Urbach; Iz Mozartovega carstva. Puccini: Odlomek iz fantazije Ma- non Lescaut. Čajkovski: Romanca. Chopin,- Nokturno. Strauss: Valček iz opte. Netopir. Lehar; Serenada. 21.15: Narodne ob spremljavi harmonike (sestri Kregar in A. Stanko) : Slišala sem ptičko pet. Rože je na vrtu plela. So ptičke skup zbrane. Lipa zelena je. En hribček bom kupil. Tam u dolu roža rase. Po vodi plava. Lepa si pomlad zelena. Pozdravljam te gorenjska stran. Venček narodnih pesmi. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Valčkova ura (plošče): Strauss-Lanner-Melichar; Venček iz filma »Borba za valček«. Joh. Strauss: Pesem, vino, dekle. Rože z juga. Jos. Strauss: Dyamidi. Lonner: Šonbrunovci. Lanner: Valček Peštancev. Waldteufel: Estudiantina. Waldteufel: Espana. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6.15 Budnica. 6-19 O- 6-45 •. 7.05 O-7.45 •. 9.45 Prenos bogoslužja. 11 Pesmi ob spremljavi gosli. 12 Zvonjenje, nato O- 12.45 Zabavni koncert RO. 13.50 Narodne pesmi. 14.20 B. Gigli poje (Q)-14.40 15.55 Kmetijska ura. 16.15 Pisan spored. 18.15 O- 1910 19.25 Naša zemlja: Svatbeni običaji v Žiči. 20 Prenos iz Borova. Pevski izlet župe »Dr. Laza Kostič«. 21.40 Napovedi. •. 22 4 vojaške godbe. 22.40 •. 22-50 Plesna gl. BEOGRAD n. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 •. 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20.05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 •• 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 7.30 Napovedi. Objave. •. Q. 10-15 Gospodarska ura. 10.30 Violinske skladbe B. Papandopula. 11 Klavirski 11.30 Prenos bogoslužja. 12.30 •. 12.45 $ vojaške godbe. 13.15 Pregled tedenskih dogodkov. 13.30 4 vojaške godbe. 14 O-16-30 O- 17-30 Otroška ura. 18 20 Katedralis: Radioportreti iz galerije »Stari Zagreb«. 19.05 •. Šport. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Francoščina. 20 $ lahke gl. 20.30 Ivo Ladiha bere Iz svoje lirike. 20-45 šport. 21 Beethoven: Serenada za flavto, gosli in violo, op. 25. 21.30 Na- rodne pesmi. 22 ■•. Napovedi. 22.10 Plesna glasba. BRNO 922-325.4 32 kw 5.30 9 20 Zborov 4. 9 50 •. 1130 M. Ostrava. 13 13 55 Uvod v prenos. 14 A. Lortzing: »Car in tesar« - komična opera v 3 dej. 16-45 Lahka glasba. Radijska groteska. 17.30 Nemška oddaja. 18 •. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.30 Oče naš. 5.45 •- 6-05 4 lahke gl. 7 Predavanje. 7.15 Pisan spored. 7.45 Verski govor. 8 Prenos bogoslužja. 9 Delavska ura. 9.20 4 na klarinetu. 9 50 O. Ostrčil: »Punčka« - komična spevoigra, 11.10 • 14 Prenos. 1315 O- 13 30 Gospodarska ura. 14.15 Pisan 4. 14.45 M. Ostrava. 15 4 RO. 15.30 Predavanje. 16.45 Koncert zabavne glasbe. 16 15 Zvočna slika. 16.35 Salonski orkester. 18 • . 1810 Simfonični koncert češke Filharmonije. 20 •. Napovedi. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.10 Lahka in narodna gl. 7 Jutranji pozdrav. •. Koledar. 7.15 4 lahke glasbe. 8 Prenos bogoslužja. 10.30 4. 11.40 Predavanje. 11.55 Narodna glasba. 12.30 12.50 Lahka glasba RO. 13.25 4 lahke in plesne glasbe. 16 Vaška oddaja. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna glasba. 19 Oddaja za Dobrudžo. 19.30 •. 19 50 Lahka glasba. 20 Mus-sorgski-Bavel: Slike z razstave. 20 30 Zborov 4. 21 4 lahke glasbe. 21.45 •• 21.55 Plesna glasba. * ANGLIJA I. 7 Napovedi. •. 710 4- 8 Napovedi. •. 8.10 9-25 Prenos bogoslužja. 10.15 Predavanje. Solistični 4. 11 4. Zabavni spored. Zvočna slika. 13 Napovedi. •. 13.10 4 Predavanje. Pisan drobiž. 14.30 Orkestralni 4. 16.15 4 Zvočna igra. 17.15 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18-15 Zvočna igra. Solisti. 18.45 4• 19-30 Solisti. 19.55 Večernice. 20.40 Predavanje in 4. 21 Napovedi. •. 21.15 4 Zvočna igra. Variete, oz. prenos. 22.55 Lahka in zabavna glasba. 24 Napovedi. ANGLIJA n. Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30. Val. dolžina 804 kc, 373 1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18-30, od 19.15 do 19 30, od 20.15 do 21 in od 23 do 24. Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw. 4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18-15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 1910 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19 30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20 30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23-30 • v italijanščini. 0.30 • v angleščini. ANGLIJA m. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 4■ 13 • 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18.15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.55 O- 7 •- 7-10 O- 9 Narodne pesmi. 9.45 Domača kronika. 10 Prenos katoliškega bogoslužja. 10-50 Skladbe za čelo. 11.30 Branje. 12 4 RO. 12 29 Napovedi. • . 12-40 Nadaljevanje 4 RO. 13 30 Umetnost staranja. 14 Prenos. 15 Pevski 4. 16.25 Glasbeno predavanje in 4. 17 Našim vojakom. 18 Verski govor. 18.30 Pesmi v narečju. 19 1910 šport. 19 13 Zvonjenje. 19.15 4 ženskega zbora. 19-30 Fr. Lehar: »Friderika« - spevoigra v 3 dej. 2145 •- BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8-45 •• 9 Prenosi bogoslužij. 12.30 4 lahke glasbe. 13.45 14 O- 15 Kme" tijska ura. 15.45 Ciganski orkester. 16-30 Pesmi. 17 •. 17-15 Našim vojakom. 18 Madžarski napevi. 18-20 Predavanje. 18.45 O- 19 • v madž., nemščini in rumunščini. 19 20 Predavanje. 19.30 4 RO. 20 šport. 20.40 • - BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 11 O- 12-05 Mladinska ura. 15 05 Jazz. 17 Ciganski orkester. 18 •. 18-15 Operni prenos. 20 • v nemščini, ital., angl. in francoščini. 20 20 Prenos iz Opere. HoRBY 265-1131 100 kw 9 Predavanje. 10 Fr. Schubert: Simfonija št. 5 (O)- 11 Prenos bogoslužja. 12 40 15 Zborov 4. 15 30 Otroška ura. 1610 Pevski 4. 17.05 Večernice. 18 4 zbora in solistov. 19 •. 19-30 Zvočna igra. 20 Koncert lahke glasbe. 2115 Reportaža. 21.45 4 na violončelu. 22 Napovedi. ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kvv Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 263,2 m 10 kvv Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 7 O- •■ 7-30 Orgelski 4. 8-55 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja. 11 Verski govor. 11.25 Lahka glasba. 12 Napovedi. • . 12.15 | orkestra Arlandi. 13 •, nato 4 zabavne glasbe. 13.15 Prenos. 15 15 Orkestralni 4. 16 Napovedi. •. 1615 Oddaja za vojake. 18.30 športna •. 19 Napovedi. • . 19.30 Orkestralni koncert. 20-20 Politične zanimivosti. 20.30 Lahka glasba. 21-45 •• Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turi II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221,1 m 1 kvv 7 Napovedi. Q. 7-15 8.55 Kmetijska ura. 10 Prenos bogoslužja. 11.15 4 zabavne glasbe. 12 Napovedi. •. 12.15 Simfonični koncert. 13.30 Italijanska mesta. 14.30 Italija I. 19 Napovedi. #. 19 30 Zvočna igra. 20 4■ 20-40 20-50 4 orkestra Arlandi. 2125 Zabavna glasba. 21.45 Poročila. NEMŠKE POSTAJE BERLIN 356.7-841 100 kvv 7 Orgelski koncert. 7 30 Domača gl. BoHMEN 7.30 Domača glasba. 9.10 Reportaža. 9.30 Praški 4. DANZIG 7 •. 4. 7.50 Predavanje o Fr. Schiller-ju. 9.10 4 godbe na pihala. DUNAJ 506.7-592 100 k\\ 10 Pisan spored. KONIGSBERG 9.10 P. J. Čajkovski: V. simfonija. 17 šport. MONAKOVO 405.4-740 100 kvv 9.10 Koncert. 9.30 Prenos. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7 O- 7-15 •- O- 8-45 Prenos bogoslužja. 9.55 Protest, bogoslužje. 11 Nedeljski 4 RO. 12 Plošče po željah. 12.45 •• 12-55 Plošče. 14 Kmetijska ura. 14.15 Klavirski 4■ 15 O- 1515 športna reportaža. 16.15 Pisan koncert. 16.45 ženski zbor poje. 17.05 Orgelski koncert. 17 30 Našim vojakom. 18 40 Verski govor. 18.55 O- 19 Šport. 19.15 19 25 Predavanje. 19.50 Klavirski koncert. 20-30 4 RO. 20.50 Predavanje. 21.20 Fr. Schubert: Trio za klavir, gosli in čelo op. 99, 21.45 •. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 16 Klasična glasba. 16.15 O- l630 Operni orkester. 16.45 Pisan 4. 17 Operni napevi. 17.15 Valčki. 17.30 4 zabavne gl. 18 Lahka glasba. 18-15 Napevi. 18-30 Operetni odlomki. 18.46-Simfonični orkester. 19 •• 19-15 Napevi. 19 30 Harmonika. 19.45 Balet. 'Venedelj*k .//. nfioemha LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Pisano polje — židane volje! (plošče): Venček priljubljenih napevov (wur-liške orgle). Ketelbey: Ura in parček iz porcelana (ksilofon). Apollonio: Sicilia, passo doble (orkester). Ch. Kunz: Venček šlagerjev (Ch. Kune). Lohmann; Kmečka polka. Kletsch: Tip top, fox intermezzo. Deprince: Veseli tiček (Trije veseljaki). 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra; Vodopivec: Po beli cesti, koračnica. Wark; Krizanteme, intermezzo. Waldteufel: Drsalci, valček. Lehar: Lepa kot poletna noč, tango. Joh. Strauss: Potpuri iz opte. Noč v Benetkah. Gervais: Iz veselega Srema. Bernard: Zivjo valček, potpuri. 14.00: Poročila. 18.00: Duševno zdravstvo (g. dr. Anton Brecelj). 18.20: Razigrani utrinki (plošče); Hašler: Naša zemlja je vrtiček, tango. Hašler: Češka pesem. Kramer: Zdaj piska klarinet (ma-zurka). Mauri: Veronikina polka. Olivieri: Sončni žarek, fox. Jonasson: Valček kukavice. 18.40: Naši kamnolomi (dr. L. Dolar-Mantuani). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Hudomušnosti (g. Fr. Lipah). 20.00: I. koncert »Ujme« (prenos iz vel. filharm. dvorane). Izvaja ga. Marta Osterc-Valjalo. — Slovenska mladinska klavirska glasba: Šček: Božič.. Cvetko: Sonatina (3 stavki). Lipar: 3 bagatele. Šivic: Mikijev god (6 delov). Škerjanc: 4 mladinske skladbe (Zimska, Pustna, Poletna, Božična). Osterc: 6 mladinskih skladbic. Švara: Miniatura. Premrl: 2 otroška plesa. Bravničar: Continuo. Sancinova: Uspavanka. Sancinova: Otroške igre. Pregelj: Uspavanka. Mirk: Blueta. Pahor: 2 arabeski. Dolinar: Scherzino. Gregorc: Arieta in kolo. Tome: Male varijacije. 21.30: Pevski zbor Grafika (plošče): Prelovec: O j nageljni rdeči. Vodopivec: Zebljarska. Ocvirk: Kralj Matjaž. Jereb: V jutro pomladno. Vodopivec: Ob poti tam za vasjo. Marolt: O j ta soldaški boben. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Radostni zvoki (Radijski orkester.) : Translateur: Skozi cilj, galop. Alex: Veselje in radost, koncertni valček. Vidak: Cibi, polka za violino in orkester. Lehar: Potpuri iz opte. Carjevič. Rixner: Navihanček, polka. Richter: Ura z godbo. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6.04 4. 6 36 Narodni izreki. 6-45 •- 6 50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Pisan koncert. 7.45 •. 11.30 Objave. O-11.50 • o vodah. 12 Zvonjenje. Nato 4 narodnih pesmi. 12 45 Zabavni 4 RO. 13.30 Napovedi. •. 13 50 4 na flavti. Izvaja g. Lj. Dimitrijevič. 14.20 Narodni RO. 14.40 17.05 ženska ura. 1735 4 RO. 18 20 Zdravstveno predavanje. 18.35 Slavni pevci (O)- 1910 •- 19.25 Nacionalna ura. 19.40 4 Radijskega komornega zbora. 20 N. Trajkovič: »Dekle hitrejše od konja«, zv. igra. 21 -10 Violinski 4 g-Zlatka Topolskega. 21 40 Napovedi. •. 22 Narodne pesmi. 22.40 •. 22 50 Tamburaški RO. BEOGRAD n. 645 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radio-dnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio eBograd). 14.40 •- 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna ura. 19-40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 • - 21-55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22 40 •. 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16 69 m 15.240 kc). 03 00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 1969 m 15.240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 Napovedi. Objave. » O- 12 Zvonjenje. 12 45 Poročila. 13 Pisan koncert (plošče). 13-55 Poročila. Objave. Nato ob 17 1715 Ružica Rašeta poje sevdalin-ke. 17.30 4 lahke glasbe. 18-15 Predavanje o slikarju Beli Čikošu. 18-30 Glasbeno predavanje. 19 05 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Angleščina. 20 Martinovo (Pevski spored). 2030 Koncert Zagrebške filharmonije. 22.30 Napovedi. •. BRNO 922-325.4 32 kw 510 do 7 Poročila. 8.15 Poročila. 9.10 šolska oddaja. 9.35 1110 12.45 O- 13 •• 15 M. Ostrava. 15.30 Književno pismo. 16 •. 1630 Književne novosti v italijanski literaturi. 16.45 Iz Bachovih del. 17 Delavska ura. 17.30 Nemška oddaja. 18 •. 18.35 Pisan spored. 19-15 19.15 Zvočna slika. 19-45 O- 20 •- PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.40 Budnica. Telovadba. 5.30 Koncert. 5.45 Poročila. 6 Koledar. 6-05 4. 8.15 O- 9 •- 9-10 Brno. 9.35 O- 9-45 ženska ura. 10 4 zabavne glasbe. 11.15 •■ 11.30 4 zabavne glasbe. 12.30 Brno. 12 45 O- 13 Prenos. 13 45 Koncert češke glasbe. 14 50 «.15 M. Ostrava. 15 30 češka knjiga. 16 K. B. Jirak: Serenada, op. 39. 16 30 Predavanje. 16.40 Koncert komorne glasbe: 1) Fr. Suchy: Pihalni kvintet; 2) B. Vomačka: Polka iz opere »Vodnik«. 17-10 Koncert lahke glasbe. 18 •• 18 35 Brno. 19 20 Orkestralni koncert (O. Ostrčil, J. Suk in O. Jeremiaš). 20 SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 Četrt ure telovadbe. 6-20 6.30 Pisan 4. 6 55 Koledar. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12.15 12.351. 12.50 Lahka in plesna gl. 17.30 4 lahke glasbe. 18 Narodna glasba. 18.30 Predavanje. 18.45 Vokalni 4. 19 Oddaja: za Dobrudžo. 19 30 •. 19 50 Lahka glasba. 20 Simfonični 4- 21.35 Lahka in plesna glasba. 21-45 •- 22 Plesna gl. ANGLIJA I. 10-15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13-10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 1815 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA n. Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4 55 do 6 in od 19.15 do 1.30. Val. dolžina 804 kc, 373.1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18 30. od 19.15 do 19 30, od 20.15 do 21 in od 23 do 24. Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kvv; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw. 4-57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5-15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 645 • v norveščini. 7-15 • v angleščini. 7 30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18-15 • v francoščini. 18-30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19 30 • v italijanščini. 19 45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 2015 • v francoščini. 20 30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23.30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini. ANGLIJA III. Odda ja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Weis in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 12 30 .4- 13 •. 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20.15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0-15 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6.55 O- 7 •. 7.10 Predavanje. 11 Skupna odd. 12 29 Napov. •. 12.40 Mandolinski 4- 13.05 Vesele pesmi. 13 20 Pisan 16 30 Reportaža. 17 Schu-mann ln Brahms. 18 Predavanje. 18 20 Presenečenja. 18.30 Klavirski 4. 19 19.10 Predavanje. 20 50 Oddaja za izseljence. 21-45 •. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 O- 12-40 13-30 $ kvinteta. 14.30 •. 15 20 Ciganski orkester. 1615 Predavanje. 17 • v slov. 17.15 4 lahke glasbe. 17-55 Predavanje. 18-15 Pisan večer. 19 • v madž., nemščini in rumun-ščini. 19 20 Orkestralni koncert. 20 40 • BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 17.30 Predavanje. 18 •. 18.10 Predavanje. 19 O- 19-30 Predavanje. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. 20-25 Ciganski orkester. HoRBY 265-1131 100 kw 12-05 Harmonika. 12.30 •. 13 šolska oddaja. 13.30 Pesmi. 13-50 Predavanje. 14.20 4 lahke glasbe. 17.05 Klavirski 17-25 Recitacije. 17.45 O- 18-45 Predavanje. 19 •. 19.30 4 vojaške godbe. 2030 Predavanje. 21 Kabaret. 21.30 Vojaška oddaja. 22 ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kw Genova 1140 kc 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 6.30 Poročila. 7 Napovedi. O- 7.15 11 Klavirski 4 G. Arnaldija. 11.25 Predavanje. 12 Napovedi. •. 12.15 Lahka gl. 13 •• 13.25 4 zabavne glasbe. 14 Napovedi. • . 15.40 Otroška ura. 16 •. 16.15 Oddaja za vojake. 18 •. 18-30 Kmetijska ura. 18-40 Pisan 4. 19 Napovedi. •. 20 Simfonično-vokalni koncert. 21-10 Lahka glasba. 21-45 •. Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona, 1357 kc 221,1 m 1 kvv 6.30 do 7.30 Isti spored kot Italija I. 11 & zabavne glasbe. 11.30 4 tria. 12 Napovedi. • . 12.15 Zabavna glasba. 13 •■ 13.15 Orkester Angelini. 13.45 14 Orkester Angelini. 1430 Koncert. 15-40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. • ■ 19.30 Orkestralni 4.. 20.20 Sodobna gl. 21.45 •• NEMŠKE POSTAJE BERLIN 356.7-841 100 k\\ 4 O- 5 Telovadba. BOHMEN 10 Predavanje. 16.30 »Ljubavni napoi«. Odlomki iz Donizettijeve opere. DANZIG 7.15 Domača glasba. 10 Uverture. 16 30 Predavanje. 16.45 4 zabavne glasbe. DUNAJ 506.7-592 100 kw 9 Pravljična igra. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Bolgarski odmevi (plošče): Atanasov: Na streme, koračnica. Hristov: Pridite v Bolgarijo. Dimitrov: Ne na lov v maju, rumba. Radoev: Samotna hišica, tango. Hristov: Deklica. Hristov: Pesem o piščančku. Vladigerov: Burleska na dva bolg. nar. napeva. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Opoldanski koncert Radijskega orkestra: Nicolai: Uvertura k op. Vesele žene Windsordske. Joh. Strauss: Vesela kri, valček. Meyerbeer: Fantazija iz op. Prerok. Grieg: Pomladi. Gilbert: Potpuri iz opte. Sramežljiva Suzana. 14.00: Poročila. 14.15: Šolska ura: Kramljanje z mladino (g. Miroslav Zor) do 15. 18.00: Vsakega malo (plošče): Pierne: Koračnica malih svinčenih vojakov. Gounod: Žalna koračnica lutk. Kotscher: Veseli bratci, polka. Vejvoda: Češka polka. Ruthenfranz: Kapriciozni fox (2 klavirja). Gneechi: Valse caprice. Chopin: Fantazija po Chopinu. Rixner: Hopsasa, polka. Winkler: Scampolo, koračnica. Freundorfer: Kmečka dekleta. Freundorfer: Planike. KoNIGSBERG 10 Prenos. 15 Opoldanski koncert. 16.50 Zabavni koncert. MONAKOVO 405.4-740 100 k\v 16.30 4 lahke glasbe. 16.45 Predavanje. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 7-25 Plošče. 11 Skupna oddaja za vse švicarske postaje. 12.30 Plošče. 12.45 12-55 Pisan konc. 17 Prenos. 18.05 Predavanje. 18.15 Lahka glasba. 18.30 Predavanje o fotografiranju. 18.40 4 na violon čelu. 19.15 •• 19.25 Pisan drobiž. 20 Koncert zabavne glasbe. 20.20 »Počitnice« - enodejanka. 20.50 Oddaja za izseljence. 21.45 •• TOULOUSE 386.6-776 120 kw 16 Klasična glasba. 16.30 4 operne gl. 16.45 Simfonični orkester. 17 Instrumentalni 4. 17-15 Klasična glasba. 17.50 Operni orkester. 18 Razni solisti. 18-15 4 opernega orkestra, 18-45 Simfonični ork. 19 •. 19.15 Simfonični orkester. 19.30 Operna glasba. 19.45 Solistični 4. 18.40: Začetki krščanstva v Rusiji (g. Fr. Terseglav). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Vzgojna posvetovalnica (ga. Vida Peršuh). 20.00: Godbe na pihala (plošče): Kottaun: Koračnica bikoborcev. Konig Balfour: Poštni rog, galop. Sommerfeld: Parada azijatske straže. Voičah: V orientu. Siede: Cvet jablane. Siede: Ob tabornem ognju. Sullivan: Mikado, operetni potpuri. Lewacki: Koračnica krakowčanov. Wronski: Goralska koračnica. 20.30: Glasba starih mojstrov, VT. stilni koncert (Radijski orkester) : Boccherini: Simfonija. Haydn: Simfonija št. 5 D-dur. Adagio — allegro assai. Largo cantabile. Menuetto. Presto ma non troppo. Beethoven: Simfonija št. 5, c-mol. Allegro con brio. Andante. Allegro. Finale. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Duet: orglice in harmonika (gg. Fr. Petan in A. Stanko): Preljubi sv. Lenart (orglice). Perice. Rože je na vrtu plela. Za jedan časak radosti. Ko dan se zanava. Po zimi pa rožice ne cveto. Kje so tiste stezice (orglice). Ptičar. Tiha luna. Starček. Tjorek 12. nommbui Bom šel na planince. Oja, oj dekle moja. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6-04 4. 6.36 Narodni izreki. 6.45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan koncert. 7.45 11.30 Objave. O-11.50 • o vodah. 12 Zvonjenje. Nato 4 ruske glasbe. (Q). 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13.50 Ruske romance. 14.20 Violinski koncert (O). 14.40 1705 Po Beogradu (Vojni muzej). 1725 4 vojaške godbe. 18 35 4 Havajskega kvarteta. 19.10 •. 19.25 Nac onalna ura. 19-40 Narodne pesmi. 20.10 St. Jakovlje-vič: Branje iz »Trilogije«. 2025 C. Franck: Kvartet v D-duru za dvoje gosli, violo in čelo. 21.10 Jugoslovanske pesmi. 21-40 Napovedi. •. 22 Simfonična gl. (O)- 22.40 •. 22.50 Plesna gl. (Q). BEOGRAD n. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13.30 Radiodnevnik. 13.50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 19 4 jugoslovanske glasbe. 19.10 •. Napovedi. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 20-20 Oddaja v turščini. 20.35 Oddaja v rumunščini. 2050 Oddaja v madžarščini. 21.05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 ® v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22 40 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16.69 m 15.240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15.240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 Napovedi. Objave. •. Q. 12 Zvonjenje. 12 45 Poročila. 13 Pisan koncert (plošče). 13-55 Poročila. Objave. Nato ob 16 30 Poglavja iz novejše hrvaške književnosti. 17 •. 17.15 Pojoča žaga. 17.30 Pesmi domačih skladateljev. 17.45 4 plesne glasbe. 18.15 Dr. J. Vajs - 70-letnik. Predava dr. Ivan Esih. 18.35 Športno predavanje. 19-05 19-25 Nacionalna uri. 19 40 Italijanščina. 20 Prenos. V odmorih • . Napovedi. Objave. BRNO 922-325.4 32 kw 5.10 do 7 Poročila. 8.15 Poročila. 10 Salonski orkester. 10.55 12.30 oSlo na kontrabas. 13.45 M. Ostrava. 15.45 Iz Wagnerjevih del (O). 16.20 Predavanje. 16 30 Predavanje. 16 30 Orkestralni n pevski koncert. 1710 •. 17 30 Nemška oddaja. 18 •. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.40 Budnica. Telovadba. 5.30 Koncert. 5.45 Poročila. 6 Koledar. 6.05 4-8.10 šolska ura. 835 Q. 9 •. 9.10 4 skladb P. I. Cajkovskega (Q). 9.45 ženska ura. 11.15 •. 11.30 4 vojaške godbe. 12 Zabavni spored. 12 30 Gospodarska ura. 12 40 O- 13 Prenos. 13.45 M. Ostrava. 14.35 Predavanje. 14.50 ®. 15 Od srca do srca. Pisan spored. 15.30 Mladinska ura. 15.45 Novi umetniki se predstavijo. 16 Iz reporterjevih zapiskov. 16.15 4-16.40 Zborov 4. 17 Delavska ura. 17.10 Koncert zabavne glasbe. 18 •. 18 35 Sa- lonska glasba. 19.05 Predavanje. 19.30 Jubilejni koncert Ondričkovega kvarteta. 20 SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica, Jutranji pozdrav. 6-05 Četrt ure telovadbe. 6-20 •. 6 30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 1130 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12.15 •. 12 35 4. 12.50 Lahka in plesna gl. 17 30 Družinska ura. 18 Plesna glasba. 18.15 Predavanje. 18.30 4 RO. 19 Oddaja za: Dobrudžo. 19.30 •. 19 50 4 lahke gl. 20 Pevski 20 30 Komorni trio. 20 55 Ruske romance. 21.30 Lahka glasba. 21.45 •• 22 05 Plesna glasba. * ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10-30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4. Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16.15 Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 23-15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA n. Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1.30-Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 1915 do 19 30, od 2015 do 21 in od 23 do 24. Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30 96 m, 100 kw. 4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7 30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18-15 ® v francoščini. 18-30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 2015 • v francoščini. 20.30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21-10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 2330 O v italijanščini. 0.30 • v angleščini. ANGLIJA ID. Odda ja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Re-gional.) Isti spored na kratkih valovih: 72-30 kc - 41.49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7-15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11-10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 1215 • v franc. 1230 4- 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 2015 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6 40 Telovadba. 6 55 O- 7 • . 7.10 Predavanje. 11 Skupna odd. 12.29 Napov. •. 12 40 4 zabave glasbe. 1310 Veseli glasovi. 16 30 O naši obutvi. 17 Iz Mozartovih del. 18 Bazel. 18.30,Martinovo (kramljanje). 19 •. 19.10 Zvonjenje. 19.13 O-19 40 Predavanje. 2010 Prenos 4 iz Zti-richa. 21.45 BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Klavirski 12.40 •. 12.55 Pevski 4. 13 30 Ciganski orkester. 14.30 15.20 Plesna glasba. 16.10 Otroška ura. 17 • v slov. 17.15 Predavanje. 17 40 4-18.10 Predavanje. 18.35 Violinski 4. 19 • v madž., nemščini in rumunščini. BUDIMPEŠTA n. 843.5-360 20 kw 17.30 Ukrajinska oddaja. 18 •. 1810 4 lahke glasbe. 19 Ciganska godba. 20 • v nemščini, ital., angl. in francoščini. 20.25 4 RO. HoRBY 265-1131 100 kw 12 05 O- 12 30 •. 13 4 RO. 14 ženska ura. 14.15 4 RO (nadaljevanje). 14.40 šolska oddaja. 17.05 Otroška ura. 17.30 O- 19 •■ 19-30 Vojaška reportaža. 20 Orkestralni 4. 20-40 Književna kronika. 21.10 Koncert madžarske glasbe. 22 •- ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420.8 m 120 kw Firence 610 kc 491,8 m 20 kw Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 6.30 Poročila. 7 Napovedi. O- 7.15 •■ 9.45 Šolska ura. 11 O- 12 Napovedi. •. 1215 4 orkestra Arlandi. 13 •. 13 15 4 orkestra Angelini. 13 45 •. 15 40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojake. 18 •. 18 30 Predavanje. 18.40 O- 19 19.30 Zvočna igra. 20.10 Pisan 4- 20 30 Simfonični koncert. 21 45 •■ Spored n. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Mila n II. 1357 kc 221,1 m 5 ltw Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kw Ancona 1357 kc 221,1 m 1 lov 6 30 do 7.30 Isti spored kot Italija I. 11 Orkestralni koncert. 12 Napovedi. •. 12.15 Operna glasba. 13 13.15 Predavanje. 1325 Pisan koncert. 13.45 14 Pisan koncert. 14.30 Violinski 4 (E. Romani). 15.40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Orkestralni 4. 20.30 4 orkestra Angelini. 21.20 Zabavna glasba. 21.45 •. NEMŠKE POSTAJE BERLIN 356.7-841 100 kw 4 40 O- 7 20 ženska ura. 9 Vesela oddaja za otroke in matere. BoHMEN 7-20 Ženska ura. 915 4. 10 Zvočne igre v zimski dobi 1940-41. 15 Opoldanski 4- DANZIG 7.15 Jutranji koncert. 10 Pisan koncert. 16 45 Pevski 4. 17.15 Lahka glasba. DUNAJ 506.7-592 100 kw 10 Pisan drobiž. KONIGSBERG 10 Prenos. 16.20 Pesmi in instrumentalni 4. MONAKOVO 405.4-740 100 kvv 10-30 Predavanje. 16 20 Otroška ura. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 7.25 Plošče. 11 Skupna oddaja za vse švicarske postaje. LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji koncert. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Okrogli napevi (plošče): Kroeger: Ping pong, intermezzo. Kroeger: Peruete, valček. Stolz Dostal: Čajanka pri R. Stolzu, venček. Lesso Valerio; Via Dolorosa, tango. Hiliberto: Carminito, tango. Hippmann; Staro mesto, fantazija. Pogorelov; Vaška polka. Od hribčka do hribčka, venček. Vaška godba, valček. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Veseli spomini (plošče): Kreuder: Lepi časi so bili, iz filma »Serenada«. Kirchstein: Sen o južnem morju. Lindsay Theimer: Zvonovi iz Vi-nete. Rust: Moderni orient. Granados: Španski ples. Bochmann; Ljubavne sanje. Wagner: Bosanci pridejo. Kotlar: Monte Kristo, valček. Fučik; Ideali sanj. Bund: Nocoj bomo plesali, španska koračnica. Kletsch: Gosli sanjajo, poč. fox. Albert Joost: Muhasta polka. Poldini: Lutka pleše (klavir). Ljadov: Škatljica z godbo. Krome: Zlata ura, ki igra. Collins: Kukavica v uri. Rosen: V škratovskem baru. Powell: Kodrolašček, intermezzo. Pesem iz Benešove opte. Pri naši kočici. 14.00: Poročila. 17.30: Dijaška ura. 18.00: Pojte z nami (g. L. Kramolc). 18.40: Visokošolke in mladinsko soc. skrbstvo (gdč. Marija Keržič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.40: Po domače (plošče): Freundorfer: Prešerna koračnica (citraši). 12.30 Plošče. 12.45 •. 12 55 Pisan konc. 17 Beromiinster. 18.05 Mladinska ura. 18.30 O- 18-35 Mesečna pregled. 18.50 Predavanje. 19 Pevski koncert. 19.15 19.25 Odmevi iz raznih krajev. 20 Drama. 21.45 Poročila. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 16 Harmonika. 16.15 Salonski orkester. 16-30 Operetni napevi. 16.45 4 lahke gl. 17 Operni orkester. 1715 Valčki. 17.30 Operetni odlomki. 17.45 4 lahke glasbe. 18 Solisti. 18.15 Glasbeni festival (Ed-mond Audran). 18 45 Simfonični orkester. 19 •- 1915 Zvočna slika. 19.45 Lahka glasba. Freundorfer: Po višinah (kmečki valček). Treplan za ples (Hojerjev trio). Ančka, valček (isti). Sem hodil za Savo (šramel). Stari šaljivci (šramel). 20.00: Vijolinski koncert: g. prof. L. Miranov, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Sonata nepoznanega avtorja. Marin Maračš: L'agreable, stari ples. Bach: Air. Reger: Suita za violo. Glinka: Sonata. 20.45: Plošče zavrtimo — pa malo za-plešimo! Olivieri: Pridi spet, fox. Goletti: Serenada noči, slowfox. Dobeš: Pojte z menoj, valček. Dobeš: To je najlepši valček. Molina Shahn: Na livadi, tango. Serveto: Mamica, tango. Karvas: Dragi fant, swing. Ježek: Stonoga, swingfox. Yrueh: Kadar je mesečina, tango. Schneider: Tetegi - tango. 21.15: Samospevi gdč. Mire Bašič, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek: Lipovšek: Tebi. Lipovšek: Melanholija. Lipovšek: Zvečer. Štritof: Mene pa glava boli. Štritof: Hodi da, Minka. Gotovac: Tuga. Gotovac: Sjaj meseče. Gotovac: Arija iz op. Morana (Zuta dunjo). Konjovič: Aman djevojko. Bersa: Robinjica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Bežigrajski pevski zbor: Ipavec: Slovenec sem. Ipavec: Slovo od doma. Adamič: Šel sem po zelenem travniku. Adamič: Od majolke. Puš: Fantovo slovo. Puš: Deklica misli. Venturini: Zvezde žarijo. Šonc: Na srčku bolan. Venturini: Pojdem na prejo. Kenda: Šent Janževa. Mirk: Jutro. Jereb: O kresu. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6 04 4. 6 36 Narodni izreki. 6.45 •. 6 50 Zdravstveni nasveti. 6-55 Pisan koncert. 7.45 •. 11.30 Objave. O-11-50 • o vodah. 12 Zvonjenje. Nato 4 baročne glasbe (Q). 13 Narodne pesmi. 13.30 Napovedi. •. 13 50 Rruske narodne pesmi. 14 20 Narodni RO. 14 40 • 17.05 Naš šport. 17.25 Pesmi. 17.55 Narodne pesmi. 18-20 4 na violončelu. Izvaja gdč. S. Suko iz Berlina. 19.10 •- 19-25 Nacionalna ura. 19.55 Uvod v prenos. 20 Prenos opere iz Narodnega gledališča v Beogradu. 21.40 • - 22-40 •- BEOGRAD n. 6-45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13-50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14.40 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19 20 Nacionalna ura. 19.40 • v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20 05 Oddaja v grščini. 20.20 Oddaja v turščini. 20-35 Oddaja v rumunščini. 20.50 Oddaja v ■madžarščini. 2105 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 •. 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 • v angleščini. 22.40 23-55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19.69 m 15-240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 6.30 Napovedi. Objave. •. O- 12 Zvonjenje. 12.45 Poročila. 13 Pisan koncert (plošče). 13.55 Poročila. Objave. Nato ob 17 •. 17.15 4 RO. 18.15 Predavanje. 18.30 Naše knjige in revije. 19.05 •. 19.25 Nacionalna ura. 19.40 Nemščina. 20 O' P° željah. 2030 Violinski koncert (izvaja A. Segedi). 21 Pisan orkestralni in pevski spored. 22 Napovedi. •. 0- BRNO 922-325.4 32 kw 5-10 do 7 Poročila. 8.15 Poročila. 10 11.30 Zabavni koncert RO. 14 50 • . 16-30 Predavanje o budizmu. 16-40 Pisan spored. 18 18-25 4 lahke glasbe. 19.15 Nemška oddaja. 20 PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.40 Budnica. Telovadba. 5-30 Koncert. 5.45 Poročila. 6 Koledar. 6.05 4- 9 •. 9 20 šolska oddaja. 9.45 Ženska ura. 10 Pisan 4. 11.15 •. 11.30 Brno. 12.40 O-13 Prenos. 13.45 O- 14 ženska ura. 14.20 Mandolinski 4. 14.50 15 Koncert orkestra FOK. 15 30 Mladinska ura. 15.50 Pevski 4. 1610 Cesar Franck: 1) Pasto-rale; 2) Choral a-mol. 16 30 Brno. 16 40 J. Zd. Bartoš: Sonata za violončelo in klavir, op. 27. 17 05 Zborov 4. 18 • 18.25 Fr. Schiller: »Wallensteinova smrt« - dramska pesnitev. 20 SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6.05 četrt ure telovadbe. 6 20 6.30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 1215 12.35 4. 12.50 Lahka in plesna gl. cSrecLct 13. nem mina 17 30 Otroška ura. 18 30 Lahka glasba (RO). 19 Oddaja za Dobrudžo. 19.30 19 50 Lahka glasba. 20 Klavirski koncert ge. Tamare Jankove. 20.30 A. Tho-mas: »Mignon«. 21.45 • 22 Narodna glasba. * ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 Šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 13.10 4- Predavanje. Pisan spored. 14 šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ah zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 1615 4. Zvočna igra. 17 •. 17.20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18.30 4- 19.20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi. • . 21.15 Pisan 4. 2315 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA n. Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 1-30. Val. dolžina 804 kc, 373 1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6 30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19 30, od 20.15 do 21 in od 23 do 24. Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30.96 m, 100 kw. 4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6-15 • v francoščini. 6.45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7.45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18-15 • v francoščini. 18.30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19.10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19.30 • v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19.55 • v bolgarščini. 20-15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22.15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23-15 • v nemščini. 23-30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini. ANGLIJA IH. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kvv. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kvv. (Prejšnji postaji Wels in London Regional. ) Isti spored1 na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kvv. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 7.15 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4. 11.30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 1230 4. 13 13.15 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18.30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20.30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21.15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 015 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6-55 O- 7 •. 7.10 Predavanje. 11 Skupna odd. 12.29 Napov. •. 12.40 4 RO. 16 30 ženska ura. 17 4 lahke glasbe. 18 Otroška ura. 18 30 Plesna gl. 19 19.10 Zvonjenje. 19.15 O- 19-20 Zvočna slika. 19.55 4 stare glasbe. 20.10 Predavanje. 20 20 F. Mendelssohn: »Vrnitev iz tujine« (spevoigra). 21.20 Pet zadnijh Beethovnovih klavirskih sonat. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 1210 4 vojaške godbe. 1240 •. 13.30 O- 14-30 •- 15-20 4 kvinteta. 16.15 Reportaža. 17 • v slov. 17.15 Ciganski orkester. 17.50 Predavanje. 18.15 4 RO. 19 • v madž., nemščini in rumunščini. 19.20 Jazz. 19.40 Pevski koncert. 20-20 Prenos. 20.40 •- BUDIMPEŠTA H. 843.5-360 20 kw 18 •- 18-35 Predavanje. 18-55 4 na klarinetu. 1910 Predavanje. 19.35 Zborov 4. 20 • v nemščini, ital., angl. in franc. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Lahka glasba. 13 šolska oddaja. 13 30 4 na harfi. 14 Predavanje. 14.20 Skladbe za oboo in rog. 14.45 Branje. 17 05 Harmonika. 17-30 Gospodarsko predavanje. 17.50 O 18-45 Vojaško predavanje. 19 •. 19.30 Orkestralni 4. 2015 Zvočna igra. 2055 Simfonični koncert (Cesar Franck in Saint Saens). 21-35 Predavanje. 22 •- ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 in 120 kvv Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kvv Genova 1140 kc 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kvv 6.30 Poročila. 7 Napovedi. O- 7.15 •■ 9.45 šolska ura. 11 Q. 11.25 Predavanje. 12 Napovedi. •. 12.15 4 orkestra Arlan-di. 13 •- 13-15 Pisan 4. 13.45 •. 15 40 Otroška ura. 16 Napovedi. •. 16.15 Oddaja za vojake. 18 18.30 Predavanje. 18.40 Zabavna glasba. 19 Napovedi. •. 19 30 R. Wagner: »Sigfrid« 1. in 2. dej.L 21.45 •. Spored II. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kvv Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221.1 m 1 kvv 6.30 do 7.30 Isti spored kot Italija I. 11 Simfonična glasba. 11.30 4 zabavne gl. 12 Napovedi. •. 12-15 Orkester Angelini. 13 •- 13-15 Predavanje. 13.25 Violinski 4 (Annamaria Catogni). 13.45 •. 14 Do-polarno. 14.30 Operna glasba. 15-40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 Napovedi. •. 19.30 Veseloigra. 21 Orkestralni 4. 21.45 Poročila. NEMŠKE POSTAJE BERLIN 356.7-841 100 kw 6 O- 7-20 ženska ura. BoHMEN 9.15 Pisan koncert. 9.45 Predavanje. 16 30 Koncert. DANZIG 7-15 4 godbe na pihala. 8-30 Suite za orkester. 10 Iz opernega sveta. 16-45 Pisan koncert. DUNAJ 506.7-592 9 Zabavna oddaja. 100 kw KoNIGSBERG 7.20 To bi morali vedeti. 15 Pisan 4. 16-20 Solisti igrajo. MONAKO VO 405.4-740 100 kw 16 30 Lahka glasba. 16.45 4 zabavne gl. SOTTENS 443.1-677 100 kw 7.10 Plošče. 7.15 •. 7.25 Plošče. 11 Skupna oddaja za vse švicarske postaje. 12.30 Plošče. 12.45 •. 12-55 Pisan konc. 17 Bern. 18.05 Otroška ura. 19.15 19.25 Pisan drobiž. 20 Glasbeni skeč. 20 30 Koncert na flavti. 20 50 ženska tribuna. 21 Orkestralni koncert RO. 21-45 Poročila. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 16 4 domače glasbe. 16-15 Klasični napevi. 16 30 Lahka glasba. 16 46 Operni orkester. 17 Pisan 17.15 Operetni odlomki. 17.30 Simfonične uverture. 17.46 Ciganski orkester. 18 Kino orgle. 18.15 Zvočna slika. 18.30 4 lahke glasbe. 18.46 Baletna glasba. 19 •. 19-15 Zvočna slika. 19-45 Salonski orkester. v @drtzk 14. nemmlna LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 7.00: Jutranji pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45. 12.00: Za oddih (plošče): Schneider: Ples pri Ziehrerju, venček valčkov. Por fin toros — passo doble. Grieg: Norveški ples No. 2. Kalman; Bajadera, operetni venček. Thompson: Havajski valček. Kekuku: Pravi havajski ples. Rixner: Bagatele, uvertura. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13.02: Duet harmonik (gg. Jenko Vi-libald, Mihelčič Miloš): Mihelčič: V koraku, koračnica. Blaha: Godci pojdite igrat, polka. Beneš: S teboj plešem najraje, valček. Jenko: Na vasi, potpuri. VVallace: Platinasto-modri so tvoji lasje, fox. Mihelčič: Veseli pastir, tango. Ljubič: Drugega ljubiš, pesem-čar-daš. Stelibsky: Ne boj se ločitve, tango. Leux: Svetle zvezde, slowfox. Jenko: Veliki Šmaren na Sv. gori, valček. Mihelčič: Mamica, angl. valček. Gregorc: Rasti, rasti rožmarin, koračnica. 14.00: Poročila. 18.00: Vsakemu nekaj (Radijski orkester) : Pretsch: Budnica lutk, karakt. Boulanger; Sanssouci, graziozni valček. Joost: Graciozna polka, arr. Weninger: Z vseh vetrov, valček melodij. P. Reif: Draga mala soseda, tango. Englemann: Cocktail - suita. Steurs: Slavček, polka. 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.25: Nacionalna ura. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Radijski salonski orkester (K. Petrič): Gregorc: Paradna koračnica. Krome: Mornarski valček. O. Strauss: PotDuri iz opte. Zadnji valček. Krome: Argentinska noč, tango. Ravel: Pavana, v spomin mrtve in-fantinje. Lindsay-Theimer: Mala Inge, intermezzo. Komzak: Sprehodi, potpuri. 20.45: Reproduciran koncert simfonične glasbe; Beethoven: VII. simfonija A-dur op. 92 Poco sostenuto — vivace. Allegretto. Scherzo presto. Allegro con brio. (Filharm. orkester iz Berlina, dirig. Carl Schuhricht). Chopin: Koncert v e-molu št. 28: Allegro maestoso. Larghetto romanca. Rondo vivace — romanca. (Aleksander Bralovski, klavir in berlin. filharm. orkester.) 22.00: Napovedi poročila. 22.15; V oddih igra Radijski orkester: Rameis E.: Ljubezen in vino, koračnica. Ohlsen: Lotosovo cvetje, valček. Mannfred: Iz opernega sveta, fantazija. Becucci: Ti moj zaklad, valček. Konec ob 23. uri. BEOGRAD 437.3-686 20 kw 6 Budnica. 6 04 6 36 Narodni izreki. 6.45 •• 6.50 Zdravstveni nasveti. 6.55 Pisan koncert. 7.45 1130 Objave. Q. 11.50 • o vodah. 12 Zvonjenje. Nato 4 vojaške godbe. 13 Narodne pesmi. 13 50 Vokalni 4. 14.20 Chopinove skladbe (O)-1440 17.05 Dijaška ura. 17.50 Narodne pesmi. 18.20 Glasbeno predavanje. 1835 Primorski narodni dueti. 19.10 •• 19-25 Nacionalna ura. 19.40 Tamburaški RO. 20 Zabavna oddaja. 21 Klavirski 4 g. A. Butakova. 21.40 Napovedi. •. 22 Zabavni koncert RO. 22 40 22-50 Plesna glasba (Q). BEOGRAD II. 6.45 •. Napovedi. 7 Jutranji koncert. 7.45 Časopisni pregled. 8 Oddaja za Avstralijo in Novo Zelandijo. 13-30 Radiodnevnik. 13 50 • v francoščini. 14 Koncert (Radio Beograd). 14-40 ® 19 4 jugoslovanske glasbe. 19-10 •. Napovedi. 19.20 Nacionalna uia. 19.40 O v slovenščini. 19.50 Albanska ura. 20-05 Oddaja v grščini. 2020 Oddaja v turščini. 2035 Oddaja v rumunščini. 20-50 Oddaja v madžarščini. 21-05 Oddaja v nemščini. 21.20 Koncert. 21.40 21.55 • v francoščini. 22.10 • v italijanščini. 22.25 ® v angleščini. 22.40 •. 23 55 Oddaja za Južno Ameriko (Y U F 16-69 m 15-240 kc). 03.00 Oddaja za Severno Ameriko (YUG 19 69 m 15240 kc). ZAGREB 276.2-1086 0.7 kvv 6.30 Napovedi. Objave. •. O- 12 Zvonjenje. 12.45 Poročila. 13 Pisan koncert (plošče). 13-55 Poročila. Objave. Nato ob 17 •- 17.15 Komorni konc. 1745 Sran-ske narodne pesmi in plesi. 18.15 Ante Dean bere iz svojih novel. 19.05 19-25 Nacionalna ura. 1940 Francoščina. 20 4 lahke glasbe. 20.30 Spominu Ive Krnica. 21 Koncert na violončelu. Izvaja S. Sue-co. 21-30 Pesmi domačih skladateljev. 22 • . Napovedi. Plesna glasba. BRNO 922-325.4 32 kvv 5.10 do 7 Poročila. 8-15 Poročila. 10.15 Salonski trio. 12 30 Gospodarska ura. 12.45 13.45 Pisan spored. 16-30 Predavanje. 16.40 •. 17 10 M. Ostrava. 17.30 Nemška oddaja. 18 19.10 »Enajsta Muza« - zvočna slika. 19.50 O- 20 • PRAGA 470.2-852.5 120 kw 5.40 Budnica. Telovadba. 5-30 Koncert. 5.45 Poročila. 6 Koledar. 6.05 4-9 •. 9.10 Šolska oddaja. 10 ženska ura. 10.15 Brno. 11.15 • - 11 30 Koncert zabavne glasbe. 12 Pisan spored. 12.30 Gospodarska ura. 12.45 Q. 13 Prenos. 13 45 Brno. 14.50 •. 15 4 vojaške godbe. 15.30 Iz književnega sveta. 15.55 J- Brahms: Slavnostna predigra. Fr. Schubert: II. simfonija v B-duru. 16-40 Pevski 4- 17 Delavska ura. 17-10 M. Ostrava. 18 18-35 Pisan koncert. 19 10 Predavanje. 19 30 Orkestralni in pevski koncert. 20 •. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. Jutranji pozdrav. 6 05 Četrt ure telovadbe. 6-20 •. 6.30 Pisan 4. 6.55 Koledar. 7 4 lahke glasbe. 11 Lahka glasba. 11.30 Predavanje. 11.45 Opold. 4. 12.15 12 35 4. 12.50 Lahka in plesna gl. 17.30 Lahka in plesna glasba. 18.15 Predavanje. 18 30 4 RO. 19 Oddaja za Do-brudžo. 19.30 19-50 Lahka glasba. 20 Mozartov koncert. 21 Vokalni 4- 21.30 4 lahke glasbe. 21.45 •- 22 Plesna glasba. ANGLIJA I. 10.15 Napovedi, in bogoslužje. 10.30 Predavanje ali solisti. 11 šolska oddaja. 12 4 Zabavni spored. 13 Napovedi. •. 1310 4• Predavanje. Pisan spored. 14 Šolska oddaja. 15 Orkestralni 4 ali zvočna igra. 16 Predavanje ali solisti. 16-15 4. Zvočna igra. 17 •- 17-20 Otroška ura. 18 Napovedi. •. 18.15 Predavanje ali solisti 18-30 4. 19-20 Predavanje. Solisti ali zabavna in plesna glasba. 20 Večerni spored. 4 ali zvočna igra. 21 Napovedi, e. 21.15 Pisan 4. 23.15 Plesna glasba. 24 Napovedi. •. ANGLIJA II. Val. dolžina 1149 kc, 261,1 m 60 kw Oddaja od 4.55 do 6 in od 19.15 do 130. Val. dolžina 804 kc, 373-1 m, 70 kw. Oddaja od 4.55 do 6.30, od 18 do 18.30, od 19.15 do 19 30, od 20.15 do 21 in od 23 do 24. Kratki valovi 6050 kc, 49,59 m, 50 kw; in 9690 kc, 30.96 m, 100 kw. 4.57 Napovedi. Objave. 5 • v nemščini. 5.15 Predavanje v nemščini. 6 • v češčini. 6.15 • v francoščini. 6-45 • v norveščini. 7.15 • v angleščini. 7-30 • v italijanščini. 7-45 • v poljščini. 18 • v češčini. 18-15 • v francoščini. 18-30 • v norveščini. 19 • v angleščini. 19-10 • v finščini. 19.15 • v holandščini. 19.30 ® v italijanščini. 19.45 Poročila v srbohrvaščini. 19-55 • v bolgarščini. 20.15 • v francoščini. 20-30 »Ici la France« - francoski spored. 21 • v nemščini. 21.10 • v poljščini. 21.30 • v češčini. 22 • v francoščini. 22-15 • in predavanje v nemščini. 22.45 • v italijanščini. 23.15 • v nemščini. 23-30 • v italijanščini. 0-30 • v angleščini. ANGLIJA III. Oddaja od 11 do 22: 804 kc - 373,1 m -70 kw. Oddaja od 22 do 23: 877 kc - 342,1 m -70 kw. (Prejšnji postaji Wels in London Regional. ) Isti spored na kratkih valovih: 7230 kc - 41,49 m - 100 kw. 6.30 Pisan spored. 7 • v angl. 715 Zabavna gl. 10.30 Isti spored kot Anglija I. 11.10 4- 11-30 Predavanje. 11.45 Plošče. 12.15 • v franc. 12.30 4. 13 •. 1315 do 17 Pisan koncertni spored. Vmes zvočne slike. 17 Zabavna glasba. 18-15 • v francoščini. 18 30 Koncert lahke glasbe. 19.30 Skeč in zabavna glasba. 20-15 • v franc. 20-30 Francoski spored. 21 • v nemšč. 21-15 Pisan večer z glasbo in igrami. 23 do 0.15 glej Anglija I.! BEROMUNSTER 540-556 100 kw 6.40 Telovadba. 6 55 Q. 7 ». 7.10 Predavanje. 11 Skupna odd. 12 29 Napov. ©. 12.40 4 vojaške godbe. 13 30 M. Ravel: španska rapsodija. 16 30 Oddaja za bolnike. 17 Lausanne. 18 Predavanje. 18-20 Zabavna glasa za gosli in klavir. 19 *>-19.10 Svetovna k/onika. 19 25 Ruska gl. 20 55 Tolstoj. 2145 •- BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 12.10 Balalajke. 12.40 •. 13-30 4 RO. 14.30 •. 15 20 C- 17 • v slov. 17.15 Predavanje. 17.45 Madžarske pesmi. 18.15 Kmetijska ura. 19 • v madž., nemščini in rumunšfiini. 19-20 Liszt: IX. rapsodija (O)- 19-40 Enodejanka. 20-15 Pevski 4. 20.40 •• BUDIMPEŠTA II. 843.5-360 20 kvv 16.15 O- 18 18-15 4 na violončelu. 18.45 Predavanje. 19.10 4 vojaške godbe. 20 • v nemščini, ital., sngl. in francoščini. 20-25 Ciganski orkester. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 O- 12.30 e. 1310 4 lahke glasbe. 14 Branje. 14.25 Pesmi. 14-40 Šolska oddaja. 17.05 Večernice. 17.30 Otroška ura. 18 O- 18-45 Razgovor. 19 O. 19 30 4 zabavne glasbe. 20 Predavanje. 20 30 Verdi: »Simon Boccanegra« (I. dej. iz opere). 21 20 Kabaret. 22 ® ITALIJANSKE POSTAJE Spored I. Rim 713 kc 420,8 m 120 kvv Firence 610 kc 491,8 m 20 kvv Turin I. 1140 kc 263,2 m 10 kw Genova 11401«- 263,2 m 10 kw Trst 1140 kc 263,2 m 10 kw 630 Poročila. 7 Napovedi. Q. 7.15 e. 11 O- 11-25 Predavanje. 12 Napovedi. 12.20 4 lahke glasbe. 13 9. 13 15 Orkester Angelini. 13.45 15.40 Otroška ura. 16 Napovedi. 16.15 Oddaja za vojake. 18 •. 18.30 Predavanje. 18.40 4 zabavne glasbe. 19 Napovedi. ». 19-25 Vojna poročila. 19 35 R. Wagner: »Sigfrid« (3. dejanje). 20 Predavanje o angleškem imperializmu. 20 50 4 zabavne glasbe. 2145 •. Spored IX. Neapel I. 1303 kc 230,2 m 10 kw Rim III. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Bari II. 1357 kc 221,1 m 1 kvv Milan II. 1357 kc 221.1 m 5 kvv Turin II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Genova II. 1357 kc 221,1 m 5 kvv Ancona 1357 kc 221.1 m 1 kvv 6.30 do 7.30 Isti spored kot Italija I. 11 Pevski 4 Elene Fava. 11.30 Pisan 4. 12 Napovedi. •. 1215 4. 13 1315 Predavanje. 13.25 4 zabavne glasbe. 13.45 •• 14 4 zabavne glasbe. 14.30 Pesmi in napevi. 15.40 do 19 Isti spored kot Italija I. 19 •. 19 25 Vojaška oddaja. 19.35 Orke-stalni ■