Kutolisk cerkven list. List S, V četertik 2. svečana 1854. Tečaj I II. Marija mati milosti. Čc nas hudobna moč zatira. Nad I o ca britka nas mori. Ze ves rešenja up umira, Serce poliit«* koperni: O takrat povzdignimo »las: Marija mati milosti! Marija mati milosti! O sliši, ne zapusti nas! Ce nas obidejo težave In pride stiske hud vihar, t V nas obdajajo skušnja\e. O nt* o h upajmo nikar! I.e kličimo s serca rekoč: Marija mati milosti! Marija mati milosti! O pridi, pridi nam v pomoč! ("e ti \ bolezni in slabosti Telo opešano medli. Iii teža notranje britkosti Otožnima duha mori; 0 takrat serce zdi h ne naj: Marija mati milosti! Marija mati milosti! Oh on#'"iavetim Duham vred v našim telesu stanuje ? Kako pa ti. kristjan moj! skerbis za svojo dus •. ki j<- tako lepa. katero Bog tako ljubi, de ji volti" govori: -Vstani. hiti. pri jat lica moja, golobica moja. ljuba moj*! iu pojdi. \ >i lepa, madeža \ tebi ni" ( Vin. pesem 2. ID. 4. 7.); — kali ro llog tako rad ima. de. ako sc zgubi, gre zanjo. kakor pistir za zgubljeno ovcico. jo ise, jo klice, in ko jo najde, je ne krega, ne tepe, ampak na svoje rame zadene, in nese:-- katera Bogu tako neizmerno dopadc, de, akoravno ga razžali, ji hitro odpluti. ce ga le odpušenja prosi, de ji gre. kadar se poboljša in k njemu poverile, kakor •»er zgubljenimi! sinu. sam naproti, jo objame, ku-siie. z belim oblačilam svoje gnade obleče, vso boso obuje. ji pod« perslan svoje prijaznosti, an-gelce »n svetnike po/.ove. in ji neizrekljivo veselje pripravi. — katera je Bogu toliko pri sercu. dc ji angela \arha daja od rojstva do ločitve od telesa. zavoljo katere angelei v nebesih toliko vesele: ali tudi ti za svojo dušo tako skerbis. de zamoriš * kraljem Da vidam reci: ..Svojo dušo nosim v s, I j na svojih rokah"? Psal. II*. 109: ali zareN tako skerbiš. dc boš zamogel enkrat z Jczusam izdihniti: -Oče! v tvoje roke zročim svojo dušo"? Luk. 23. 44. — Kako. ako bi Bog ravno sadaj. pri ti priči tvojo dušo od tebe tirjal. ali bo našel na uji svojo vtisnjeno podobo? Pokaži sem, kristjan moj! svojo dušo in bom vidil. čigava je tista, vsa pokazena. zamazana, ostudna podoba? >luja ne. odgovori Bog. kakor sv. Ambrož piše: zakaj -na nji ne najdem svojih barv, svojiga obraza". Ta strašna, gerda podoba je podoba satana, kateri je na uji moje lepe znamnja izbrisal, in natisnil nanjo svoje peklensko ime. — Pokaži sem, kristjanka moja! svojo v oskerbljcnje izročeno dušo, in bom vidil. ali je ><• Božja podoba. Oh poheri se proč od mene. na nji ne najdem več svojih barv. sv ojiga obraza: ti nisi ver taka. kakoršna si prišla iz mojih rok: poheri se proč ti nesrečna! od te ure te ne poznam vee za svojo. Pokažite sem, vi grešniki in gresniee! svoje duše. čigava je njih podoba? O joj! je podoba nečimernosti in nečistosti, od katere ste vsi ogiijuscni: je podoba lakomnosti, od kat« rc ste vsi oslepljeni: je podoba budiga poželenja. katerimu neprenehama strežete. — Ti, človek! sc hudujes. iu se ne das potolažiti, kadar se •i poštenje krade, čast jemlje, dobro ime čemi: ti si ves pobitiga serca, kadar čez tvoje premoženje kaka nesreča pride: ti milo zdihuješ, kadar tvoje telo zboli: zakaj pa nič ne porajtaš, kadar se lepa podoba tvoje duše z greham umaže? Veš, de der-zni pogledi oskrunijo tvojo dušo, in vender svojih oči ne varuješ: veš, de nesramni pogovori ostudijo nje podobo, pa jih le poslušaš; veš, de kletvinske besede jo ranijo, in vender ne berzdaš svojiga jezika: veš, de vsako grešno nagnjenje in poželenje je toliko udarkov za tvojo dušo, in ga ne pomoriš: veš, rečem, de lista navada je grešna, tista priložnost nevarna: lista ljubezen nesramna, tisto znanje kužno in polno zaderg, in vender se nočeš odpovedati. — 0 uboga duša! kako slabo se za tvojo lepoto, čistost skerbi! Kakor resničen je Bog, vsim bo enkrat ostro povelje zapelo: ..Daj odgovor od svojiga hiševanja"! L'ik. H>, 2: daj odgovor od svoje duše! — Ivo je Faraonova hči Alozesa iz vode potegnila, ji močno dopade, zakaj silno lep otrok je bil. Kmalo pristopi k nji otrokova sestra, iu reče: Ali bi rada imela kako izraelskih žen za dojiiieo temu otroku? \a odgovor, dr — naglo leče tl»mu, pokliče in pripelje svojo iu otrokovo mater. Sadaj reče Faraonova bei: ..\a tega otroka, izredi mi ga, in jez ti bom {darilo dala". (2. .Moz. 2.) — Kij st» vam zdi. s kakšnim veseljem je pač lastna mati svojiga deteta na persi pritisnila? Kako skerbno ga jr redila? kako zvesto ga varovala, pervič zato, ker je bil prav zal otrok, drugič zato, ker je bil njen sin, trdjič zato. ker ga je kraljeva lici za svojiga otroka sprejela? — Tudi tvoja duša. kristjan moj! jc plavala po Vilu greha v večno pogubljenje, llog se je je usmilil, po s. kerstu jo je iz potopa več le smerti potegnil, tebi v oskerbljcnje izročil, in /a plačilo nebeško veselje obljubil. Ali nc boš tedaj za svojo dušo skerbel, ker je nar lepši, cista podoba Božja? Ali je ne boš nar manjšiga madeža varoval], ker je tvoja lastna edina duša? Ali je ne boš pred njenimi sovražniki branil, ker je hči Očeta nebeškiga, poklicana na brezkončno veselje? liorje bi bilo Mozesovi materi, ako iii bila sebi iz-roeeniga otroka spridila, polomila, ali celo umorila: gorje tudi tebi. kristjan moj! ako svojo dušo z greham ognjusiš, umoriš, pogubiš. Mozcsova mati je serčno veselje imela, in ob Ino plačilo prejela, de je svojiga otroka in rejenca Faraonovi hčeri nepokaženiga izročila. Mozes je bil na kraljevim dvoru zučen in ziirjrn . je bil izvoljen vojvoda izraelskiga ljudstva, sc je z Bogam pogovarjal. zapovedi od njega prejel, čudeže delal, iu v pogledu obljubljene dežele na hribu Nebu sladko v ti o" podu zaspal. — Blagor tebi, ako tudi ti svojo dušo neomadeževano Bogu izročiš: blagor tebi, ako v Božjim znanju dojemaš, se v keršanskim nauku če bolj le bolj vadiš, ako drugim pravo pot v nebesa s svojim pobožnim življenjem kažeš, ako se pogosto z Bogam in od Boga pogovarjaš, v dobrih delili in svetih čednostih raseš: blagor tebi, keršanska duša! kadar se boš poslednjo uro po nebeškim raju ozirala, sladko zasmejala, in tam gori na Očetovim domu nezapopadljivo veselje vživala. Gotov pripomoček zoper sedem ua-jglttviiilft greliov. III. Peter Damianov pravi: ,,Ondi poželjiv ost nima mesta, kjer serce grob v sebi nosi4*. S. Gre-gori uči, de mesene slasti nič tolikanj ne zatira, kakor premišljevanje, kakošna de bo oseba, klera nas skuša, po svoji smerti. Peter Damianov pravi, de je redovnika poznal, kteri je neki pri slednjim slabim poželenji rekel: Kalite, gremo k grobam, in oglejmo strohnelih merličev, premišljujmo samo, de so oni bili. kar smo mi, in de bomo mi, kar so že oni". Pojili in stori enako, če te spohotne misli nahajajo, liali, greva na pokopališe! tilej, kaj se z osebo godi, ktero čez vse ljubiš, in zavoljo ktero svojo dušo peklenskim vragam prodajaš! Na glavi ne vidiš nič več olikanih las. Kako je ovenela ru-deča cvetica! Sklonjena je lepa glavica, kakor roža. ki jo vihar polomi! Kako grozna je vsa podoba, brez vsih dražili oblačil po golili kosteh, —-kakor drevo po zimi! Kako zapušena lezi tukaj! In nekdaj je brez števila metuljev okoli nje fer-fralo. Kako se ločite plesiše in pokopališe! Tam godba, samopašno veselje, obilne dišave: tukaj smertna tihota. groza, Irohnenje, mertvaški duh. Oh. tudi nar lepši človeško truplo, čversto ko jeklo, čedne postave, na videz kot kri in mleko, kot lim-bar in roža, je vender le pregernjena raka strohnelih desk! Kdo bi hotel za trenuten zavžitek nebo pogubiti in pekel z volit i! O neumnost čez neumnost! Ako more tedaj se kaj slastnika preganiti, ?iko more še kaj njegove s cveticami vpletene spone razdrobiti, ako more še kaj njegovim slepim očem brezen pokazati, v kteriga namer ja pasti, zamore, le misel na smert. Neki mladeneč je bil tolikanj mesenim slastim iidan, de ga nobena pridiga . nobeno opominovanje ni moglo zdramiti. Tedaj mu neki duhoven tole nasvetuje: ..Kadar se boš ulegel, pristavi nad zglavje gorečo svečo, k znožju pa kaki križček; pot.in deni križem roke, kakor jih merliču denejo, in tako le nekoliko časa premišljuj, de mora tudi zate enkrat ura priti, ko se bo duša od telesa ločila in sc v večnost preselila, de te bodo ravno tako na mertvašnico položili". Zado-voljin s tem svetam ga spolni, se tako v posteljo iiležc. in jame mert vaško posteljo ogledovati, ali prestrašen se vzdigne, kakor bi ga bilo gromenje prebudilo, in bi bila strela v njegovo izbo udarila. Spotama se odpravi k spovedniku, sc ves solzen svojih grehov obtoži, prosi zveličanske in ostre pokore, ktere popred ni maral, se resnično poboljša. in potem pobožno in čisto živi. — Tako bi marsikteri ( in marsiktera) spommv se tiliote poko-pališa. mirniga grobovja. žalostniga glasu mertva-škilt zvonov, in pogrebniga petja malo maral za šumne, s toliko dušnimi nevarnostmi združene veselice, za ples in godbo, ktera le prevečkrat vest in nedolžnost pokonča. Resnično, Ic prevečkrat je plesišna — inertvaška godba pri pogrebu pobožnosti! Naj bi slastuik le pogostama šel na pokopališe. in ga slednjikrat popustil s terdnim sklepam, svoje življenje poboljšati in čistost ljubiti! — Obleti i»o Slovenskim. Iz Ljubljane. Pretekli teden ho prečastiti gospod Friderik Baraga, skof Amizonianski (po mestu v deželi Karii v mali Azii tako imenovani) in apostolski namestnik na zgornjim Mišiganskim v severni Ameriki iz Danaja v Ljubljano prišli, kjer jih je velika množica željno pričakovala. Pomljivo je, de ho pervo av. mašo v fSsnklavški cerkvi pri altarju hv. Ilešnjiga Telesa brali, pri kterim ho 22. kimovca 1823. leta tudi novo mašo imeli. Kako de jih Ljubljančani čislajo, jc posebno v nedeljo škofijska cerkev pokazala, ki je bila pri njih nemški pridigi, ki ho jo z vso apostolsko gorečnostjo imeli in v nji nerčno priporočali, greha, ki je nar veči hud i. z vso m»čjo varovati se, h poslušavci iz vsih sta-nov vsa natlačena. Kd» bi pa tudi no čislal inisionarja. ki iz ljubezni do Boga za zveličanje svojiga bližnjiga toliko terpi iu prenaša! Že -3 let se trudijo med In-dijani: „Otiiva, Potavatomi, Očip ve" pri Mišiganskiui in Ituronskiiii jezeru. Kdo si zamore misliti, koliko zatajevanja, truda in terpljenja ho gospod Baraga preter-peli, preden ho te divjake Hpreoberuili! V tem trudu pa niso pozabili Kranjcov, rojakov nvojih. Ko ho bili sc duhivni pastir na Kranjskim, ho spisali mnogo cenjene bukve ..Pušno paš<»". ..Obiskovanje Jezusa**'. ..Počeševanje matere B ižje", ..S iri poslednje reči", in iz Amerike s.» nam poslali „ Popis ludijanov, ..Zlate jabelka" in ..Nebeške rože**. Pa tudi za uboge Indijane so lepih bukev v njih jeziku spisali: ..Katolik cnamiad o nanagata\ven-damou iiiun" ( katoliškiga kristjana premišlovanja |. \Va-\viiatan<'iig, 1850; ..Katolik gagikue — ma-onvgan** (katoliške pridigarske bukve); pervi natis v LjuMani pri Blazniku lrtt3, drugi natis v Detroitu 1S4li; rku-tolik anainie - tna-oiiaigaii" (katoliške m »litcvnc bukve i. Dctroit 18 Hi. Ravn i tako so za prihodnje misionarje lepo poskerbeli, ker ho slovnico in slovar indijanskima jezika npisali: rA theoretical a ml prartical l.rammar. Dctroit 1850": ..A Dictionarv of the Otchipu j langua-ge evplained in english Cincinnati 1853". I.e gospol Baraga s svojo ncutrudljivo delavnostjo so zamogli tako dela diveršiti. spisati slovnico in slovar, v jeziku, v kterim do zdaj še čerke ni bilo pisane. Jezik O.-ipve-Indijanov je kaj čuden, ima le 17 gla-ov. nima namreč glas>iv: /. r, /'. r, u (tac\/'vrre ). in besede ho nektere strašno dolge, kakor: ..liigvvakamigibidjiganikevv ivtivii\\ ag", po slovenski: ,,Vmetjeu. M lostivi škof si se pretekli pondeljik v Trebno podali, od kodar se bodo drugi teden v Ilim k svetimu očetu napotili in konec mesca svečana v Ljubljan i nazaj persli, kjer bodo šc en ted- n ostali in se potem v Ameriko vernili, v mc^to Sainte-Maric, ki je pri otoku fSurenjiga jezera. Ker imajo v svoji silno veliki škofii le lO duhovn »v (med njimi ic naš rojak gosp. Mrak), jih še potrebujejo tO di 15: irskih, franc iskih in nemških; tudi bog.islovcov hi radi imeli; poslali bi jih namrc; v Pariz ali v Dulilin. de bi se za mision zurili. — „Xc/er je relika. ali dclar-cor je malo. Prosite tedaj Gospoda zefre. de naj posije delarror r s rajo zeter". - ..Kar ho s dal, bos sam imel: kar ne bos dat. bo dragi imel". O ti priliki serčno radi naznanimo povabilo nekiga duhovna naše škofije, ki hc tako glasi: ..Štiri in dvajset let je. kar je duhovni pastir Kranjsko zapustil, in se čez morje v Ameriko med divjake podal, jih ntet strašne teme in pripeljat k Njemu, ki je luč oveta. Ta duhovni pastir je zdaj škof na zgornjim Mišiganskim i:t pravi, de pride obiskat sestro svojo; pač blagoserčno rečeno; ali ne samo sestre, tudi svojo iu sestre svoje očetovino, svoje duhovne brate pride obiskal, on, ki je biser v cerkvi Kristusovi. Tako obiskovanje jc za vsako deželo imenitno, za Kranjsko pa še nikdar taeiga obiskovanja ni bilo, in kdaj se zopet poverne? To obiskovanje v vednim spominu ohraniti, naj se v eni med cerkva Kranjskiga ali Metliškiga dekanata, kjer so slavniga Baraga nekdaj duhovniga pastirja imeli, spominek iz marmeljna napravi. Majhin spominek p; i velikih delih jc po visoki misli katoliške vere: veliki spominki za majhne dela pa Ic puhli napuh razodevajo. Kdaj je nar mogočuiši vojskovodja z mečem tako deleč prišel, kakor nas rojak brez orožja, le h krotkim ozuariovaiijem miru, in jc tako slavno zmagal ? Ta spominek naj bo živa zahvala nebeškimu Očetu, de je svojo cerkev v tako daljnih kraj h po našim rojaku razširil, Naj bu venec na Dar lepši list naše kranjske zgodovine. naj bo znamnie, kako močno de fdavne rojakečislamo in ljubimo !u Iz Gorice. S.— Častiti gospod Frančišek Kol a nja t i je pred nekimi dnerai. nekaj čez 73 let star na svojim domu v Romansa v Gospodu zaspal. Kakor je že lanska Danica oznanila, je bil ta gospod mnogo let fajmoster v M oš i blizo Gorice; o vsih svetih 1853 je odstopil od fare, in se na svoj dom podal, de je poslednje dni svojiga pozemeljskiga življenja tam v miru skleuil. kjer je luč tega sveta vpervič zagledal. Kavno sini tudi za gotovo zvedil, de je vikariat v Koprivi blizo karmina po vzdignjen v faro, kakor se je bilo z;odilo pred nekimi leti na Placuti. Goriškim prcdmes'ji. Imamo po tem takim sadaj eno faro več. Dosadajni vikar v Koprivi, čast. gospod Frančišek Pet kožic, mož v naj boljših letih, pa pride za fajmoštra v Komans, ki je na laški strani Goriške nad-šk-tije. — Te dni sim v roke dobil zopet dve novi knjigi, ki cerkveno slovstvo množite, pa zraven tega tudi našimu inilimu mestu Gorici čast delate; menim cerkveno zgodovino in cerkveno pravo, ki ju je tukaj.šni učeni frančiškan, častiti O. Klar Vas kot i, na kret-kiin latinsko spisal, in po izrečeni volji sadajniga poglavarja franeiškanskiga reda v letu 1851 v Rim poslal. Perva knjiga je natisnjena pod naslovam: „//!*/#-tutionex hi.ttoriae eccle*iaxtieae nori /iirrfrm, ad vxuui xrholarum srraphici ordinix. auetore R. P. Claro \ axodti. Romar tHolu. V osmerki, drobno tiskana ima 51H strani. Druga pa ima naslov: r Knchiridion jurix eertexiaxtici, aurtore R. I\ Claro I axcotti. Rtunae tudi v osmerki. in ima 3!t2 strani, /e v letu 184S je ravno ta pater v Gorici na s\itlo dal: ztfodorino Kaxtanjerice v laškim jeziku {Shtria detla Caxt a y nar izza); in sadaj mende zopet n-kaj spisujc, kaj pa? borno v svojim času zvedili, ako Beg da. Naj pa bo kar koli, po njegovih dozdanjih spisih soditi, moremo upati, de bo kaj izverstniga. Bog daj le. bc bi to svoje naj novejši delo tudi srečno dokončal. Razgled po keršanski m svetu. Kakor „\Viener Kirchenzcitungu naznanja, je sadaj na svetu 200,000.0041 katoličanov. 70.000.000 izhodnih kristjanov in SO.OOO.OOO protestantov, ki se v 150 ločin ločijo; med temi jih je 5.000.000 v zedinje-nili deržavah severne Amerike, ki sc sicer k protestantam štejejo, pa so brez vse vere. Illizo Dunaja v Novi vasi ho se gospe ..dobriga Pastirja** vselile in poslopje Dunajskiga velikiga škofa v prebivalce prejele. Ta vselitev je mendc perva na Avstrianskim; v druzih deržavah je pa la red močno razširjen. Na Dunaju je začel šolski svetovavee >1. Becker podobe za p o d u č e v a nj e v keršanskim nauka na svitlo dajati. Perve podobe so prav čedne, in želeti je. de bi se dosti prijatlov šolske mladosti našlo, ki bi h svojo blagoserčno radodarnostjo pripomogli , de bi se šolske sobe z njimi ozaljšale. Spreobernjenec Zetter je bukve „T a b i t h a K u m i1* spisal, ki se posebno tistim duhovnim pastirjem priporočijo, ki imajo m protestanti opraviti. ..Zagrebacki kat. list" naznani iz llraščine: Dne f. prosenea je tukaj tvau Friderik Moehler. protestant iz Hamburga, knjigovodja tcrgavca Dietricha iz Varašdiua, •) Vrrilništrii l»o darove z veseljem sprejemalo in jih v Danici Mziuomlo. ••) P« ifli bukvah se bo cerkvena z:nici urila. \ ml. v 57. letu svoje starosti, vpričo 4 duhovnov in mnogo-številniga pobožuiga ljudstva riinsko-katoliško vero sprejel. Ko je bil vero z ginjenim sercam obmolil, je gosp. fajmošter J. Mlinaric v serce segajoč govor imel, v kterim je dokazal zmoto protestantizma in resnico pa božanstvenost naše vere, zunaj ktere ni zveličanja, in ga opominjal, svoji sadanji materi, pravi katoliški cerkvi, do konca svojiga življenja stanovitin in zvest ostati. Ta spreobernjenec je z velikim svetim straham in z veliko hvaležnostjo zakrament sv. Rešnjiga Telesa prejel, in čversto se zamore nadjati, de bo zvest in goreč ker-šenik ostal, ker ga ni nobena dobičkarija v ta prestop nagnila, ampak resnično prepričanje o edino zveličavni katoliški veri. Tud. njegova žena je s 4 otroci na Dunaju našo vero sprejela. Bog daj, de bi še vsi zmoteui sinovi resnico katoliške cerkve spoznali! V Pragi je bil 7. prosenca mlad jud, učenec 8. latinske šole, v klementinski cerkvi keršeu. V cerkvi častitih očetov frančiškanov v Pesti je bilo preteklo leto, kakor rReligiou piše, 50 spreober-njenj, in sicer keršenih je bilo 12 judov, katoliško vero očitno obmolilo pa je 33 protestantov in 5 nezedinjenih gre-kov. In še zdaj se tam podučuje sedem judov in dva protestanta. Vredništvo časnika „Przyjaciela Domowegou v Lvovu je bravce povabilo k skladu v odkupljenje dveh zamurčikov, kterih eden bo imenovan Mihael Galicijski, eden pa Stanislav Lvovianski. V Freiburg je 4. prosenca polkovnik Schuler prišel in prečastitimu velikimu škofu prijazno pismo ba-denskiga vladarja v pozdravilo za novo leto prinesel, v kterim je bilo naznanjeno obžalovanje zavoljo razpora, ki se je med duhovno oblastjo katoliške cerkve in med deržavno vlado uuel. — Upati je toraj. de se bo ta razpor kmalo poravnal, tolikanj bolj, ker je že v ta namen Moguntinski škof prečastiti gospod Ketleler na Badensko peršel. V Mu oster'! na Vestfalskim je lani šolska mladost družbo sv. Norberta napravila, ki že več kakor 1000 udov šteje in se je že v Paderborn in Vra-tislav razširila. Namen te družbe je. mladenčem. ki iz latinskih šol v viši šole pridejo, nar dražji dar, vero in lepo keršansko obnašanje ohraniti in jih toraj ovaro-vati, de jih popačeni študentači ne spridijo in časno in večno nesrečnih ne store. V Kristiani i, velikim mestu dežele Norvegije. so nedavno katoliško cerkev sozidali. Od 1517. leta sem je ta cerkev perva nova katoliška cerkev v tem kraju. Po dopisu h predgorja ^dobriga upanja** se je 2000 Kafro v k katoliški veri spreobernilo. Tadaj so poslali može v Kapstadt, ondotnimu škofu to naznanit in mu dar zročit. V mestu „St. .Johns-u'* na otoku ,,Neu Fundland-utt so škofijsko cerkev dogotovili. ki sc k nar lepšim cerkvam severne Amerike šteje. Lahko je v nji 6000 ljudi. Mesto ima le 20.000 prebivavcov in premožniši zmed njih so večidel protestanti. Pa ubogi katoliški ribči ime-novaniga otoka so veči del stroškov, ki 500.000 dolarjev znesejo, z radovoljnimi skladi poplačali. f Preitiembe diiliov»inc v ljubljanski skofil* Fara v Stari Idrii jc podeljena eo.*p. Fr. Močnika, pod-fajmoširu pri sv. Gregorju. — (iosp. J o žc f Ju rica je 29. pros. umeri v 65. letu svoje starosti. Naj v miru počiva! Popravek. V poslednjim listu se je v „Glosaa tiskarni pogrešek vrinil: „saidimo- namesto .sademo". Odgovorni vrednik: Andrej Zamejc. — Založnik: Jožef Blatnik.