Lokalna novica je kraljica XXIV - ISSN 1580-0547 Marec 2023 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 3 2 OGLASI Cvetličarna Obdarite svoje bližnje s skrbno izbranim rezanim cvetjem, lončnico, šopkom, cvetličnim aranžmajem in okrasno keramiko iz cvetličarne Flora v TPC Spar Medvode. Vabljeni od ponedeljka do sobote. Več informacij na spletni strani: www.flora.si TOAL. PAP. VELVET, 3 SL BELI 8/1, 200 l, DEN GLOBAL 4,14 EUR TOAL. PAP. VELVET, 3 SL BELI 8/1, 150 l DEN GLOBAL 3,04 EUR BRISAČE PAP. VELVET EXTRA 2 SL 2/1 DEN GLOBAL MLEKO TRAJNO BERTI 3,5% mm, 1 l TEST. SVEDRI DEL CASTELLO, 500 g 0,70 EUR 0,70 EUR TEST. PERESNIKI DEL CASTELLO, 500 g 2,38 EUR 1,03 EUR TUNA RIO MARE 80 g X 4 SIR EDAMEC 40% WEIDEGLUCK, 1 kg 5,39 EUR 7,39 EUR Ob vsakem nakupu prejmete KUPON S POPUSTOM. Znesek popusta predstavlja 2 % prodajne vrednosti izdelkov, ki so na računu označeni z zvezdico. Ob vsakem vsakem nakupu nakupu prejmete 2% prodajne vrednosti izdelkov, ki so označeni z zvezdico. Ob prejmeteKUPON KUPONSSPOPUSTOM. POPUSTOM.Znesek Znesekpopusta popustapredstavlja predstavlja 2% prodajne vrednosti izdelkov, kina so računu na računu označeni z zvezdico. Vse cene so maloprodajne Vse cene so maloprodajne DAVIDOV HRAM PE KRANJ IN DISKONT KRANJ DAVIDOV HRAM, PE KRANJ IN DISKONT KRANJ Vse cene so maloprodajne DAVIDOV HRAM PE KRANJ IN DISKONT KRANJ inin vključujejo DDV. vključujejo DDV. Savska loka21c, 21c,4000 4000 Kranj Savska loka in vključujejo DDV. Savska loka 21c, 4000Kranj Kranj Minister za zdravje opozarja: Minister za zdravje opozarja: Tel. št.: 04/ 20 10 590 Minister za zdravje opozarja: Tel. št.:čas: 04/ 20 10ponedeljka 590do petkado pitje alkohola škoduje Odpiralni čas: od petka med Prekomerno pitje alkohola Odpiralni od ponedeljka med 7. in 17. uro7. in 16. uro Prekomerno Prekomerno pitje alkohola škoduje Odpiralni čas: od ponedeljka do12. petka zdravju! ob sobotah 7.uro in uromed 7. in 17. uro ter ter ob sobotah med 7.med in 12. škoduje zdravju! ter ob sobotah med 7. in 12. uro zdravju! VSEBINA 3 Lokalna novica je kraljica XXIV - ISSN 1580-0547 Marec 2023 Priloga Gorenjskega glasa o občini Medvode Številka 3 IZ VSEBINE STRANI 4 IN 5 Prihaja pomlad. / Foto: Tina Dokl Določene investicije bodo morale počakati STRAN 7 Število uporabnikov v porastu STRAN 14 Reja mokarjev – kmetijstvo in posel STRAN 18 Podelili dve pletenici STRAN 19 KOLOFON Od dnevnika do knjige SO­TOČ­JE (ISSN 1580 - 0547) je pri­lo­ga Go­renj­ske­ga gla­sa za ob­či­no Med­vo­de. Pri­lo­go pri­prav­lja: Go­renj­ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, Kranj Od­go­vor­na ured­ni­ca: Ma­ri­ja Volč­jak Ured­ni­ca pri­lo­ge: Maja Bertoncelj (maja.bertoncelj@g-glas.si) Oglas­no tr­že­nje: Robert Aleksić, te­le­fon: 040/508 891 E-pošta: robert.aleksic@g-glas.si De­lo­vn ­ i čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 15. ure, sreda od 8. do 16. ure, so­bo­te, ne­de­lje in pra­z­ni­ki za­pr­to Pri­pra­va za tisk: Go­renj­ski glas, d. o. o., Kranj Oblikovanje: Matjaž Švab Tisk: Tisk Žnidarič, d. o. o. SO­TOČ­JE šte­vil­ka 3 je pri­lo­ga 20. šte­vil­ke Go­renj­ske­ga gla­sa, 10. marca 2023. V na­kla­di 6100 iz­vo­dov jo do­bi­jo vsa go­spo­dinj­stva v ob­či­ni Med­vo­de brez­plač­no. Naslednja številka Sotočja izide v petek, 7. aprila 2023. Ob­či­na Med­vo­de, C. ko­man­dan­ta Sta­ne­ta 12, Med­vode STRANI 20 IN 21 Delati na tako velikih tekmovanjih je neke vrste šola za življenje STRAN 22 Zbor Jakoba Aljaža napolnil dvorano STRAN 26 Rdeča nit učne in druge poti STRAN 28 Pust, pust krivih ust STRAN 30 Ena najkrajših sezon 4 OBČINSKE NOVICE NEJC SMOLE, ŽUPAN OBČINE MEDVODE Določene investicije bodo morale počakati Iz pogovora z županom: Obiski in srečanja – Komasacija se nadaljuje – Pilotna občina za pripravo parkirne politike – Zaživel projekt lokalne hrane v javnih zavodih – Na seji osnutek proračuna – V vrtcu tudi razvojni oddelek – Župan se bo znova srečal z gospodarstveniki – Pred vrati čistilna akcija MAJA BERTONCELJ ͰͰ V zadnjem obdobju ste imeli kar nekaj srečanj. Pretekli teden vas je kot primer dobre prakse obiskala delegacija Mestne občine Celje. Kakšne dobre prakse ste jim predstavili? Če gledam z vidika župana, je to največja pohvala, ki jo lahko dobiš, da nas druge, celo mestne skupnosti prepoznajo kot primer dobre prakse. Novemu županu Celja in njegovi ekipi smo predstavili področja investicij, participativnega proračuna in odprtega komuniciranja. Imeli so tudi nekaj vprašanj z drugih področij. Takšen obisk ni bil prvi. V lanskem letu nas je obiskalo kar nekaj predstavnikov občin, obiski pa so bili vezani na pomoč na domu, ki smo jo začeli izvajati v okviru našega Javnega zavoda Sotočje Medvode. Očitno je glas o tem našem načinu izvajanja te službe segel po Sloveniji. Predstavili smo jim način in nekaterim tudi pomagali pri razvijanju te službe v njihovi občini. ͰͰ Gostili ste regijski obisk Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva. Prostovoljstvu vselej namenjate veliko pozornost, kako pomemben pa je bil ta dogodek? To je bil dvodnevni dogodek. Posvetu so sledile delavnice. Veseli smo, da je Slovenska filantropija Medvode že pred nekaj leti prepoznala kot občino, ki je prostovoljstvu prijazna. Ta naslov vsako leto potrjujemo. Tokrat smo bili prepoznani še kot primeren gostitelj za osrednjeslovensko regijo. ͰͰ V Škofji Loki so se v organizaciji Skupnosti občin Slovenije sestali župani in županje Gorenjske in Osrednjeslovenske regije. Kaj ste poudarili? Želel sem poudariti, da se na tem nivoju ne pogovarjamo vedno samo o vzhodu države, o problematiki obmejnih območij, ampak, da smo v resnici občine, ki smo ob glavnem mestu po mojem mne- Župan Medvod Nejc Smole je pretekli teden gostil delegacijo Mestne občine Celje na čelu z županom Matijo Kovačem (na sliki desno). / Foto: arhiv Občine Medvode nju najbolj prikrajšane v državi. Veljamo za najbolj razvite, smo v zahodni kohezijski regiji in zunaj vseh ukrepov, ki pogojujejo pridobitev dodatnih sredstev. Po drugi strani pa imamo stalen trend prisiljevanja, kar pomeni, da imamo izjemne pritiske na družbeno infrastrukturo, za kar država nima posluha ali je ta zelo omejen in nas v ničemer ne favorizira. Na razpisih ne dobimo nobenih dodatnih točk, ker imamo šole in vrtce polne, ampak jih dobimo še manj, ker nimamo ogroženih skupin. ͰͰ Z obiskov se seliva na teren. Kako kaže komasaciji, torej zložbi zemljišč na območju Smlednika? Komasacija je v teku. Poleg zakoličenja oboda je proti koncu jemanje vzorcev. S tem se določajo bonitete kmetijskih zemljišč, ko se delajo zložbe. Prvi zahtevek je bil že uspešno črpan. Občina je dobila že več kot četrt milijona evrov. Na ta način je ministrstvo potrdilo, da so koraki pravi. Kmalu lahko pričakujemo prvo razgrnitev in potem se bo šlo v elaborat. Projekt mora biti zaključen do konca prihodnjega leta. ͰͰ Občina Medvode je bila poleg Škofje Loke izbrana kot pilotno območje, v katerem se bo izvedel postopek priprave parkirne politike in boste vzorčen primer za primerljive občine po Sloveniji. Kaj pričakujete od tega? Izbrani smo bili za pilotno območje, v katerem se bo izvedel postopek priprave parkirne politike – Priprava nacionalnih smernic za parkirno politiko na ravni mest in občin. Vodi ga Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo skupaj s partnerjem – Regionalno razvojno agencijo Ljubljanske urbane regije. Prepoznani smo bili kot občina, ki bi bila ustrezna, povprašali so nas, ali smo pripravljeni sodelovati in smo k temu pristopili. Cilj projekta je najprej v teoriji iskati rešitve mobilnosti v prihodnjih desetletjih. Če kje, potem so Medvode kot sosednja občina glavnega mesta z eno najbolj obremenjenih cest verjetno res prava izbira. Predstavljam si, da se bo razvijala tako OBČINSKE NOVICE 5 prometna kot parkirna politika, tudi parkirišče »parkiraj in se pelji«, ki ga na novo skupaj s Slovenskimi železnicami umeščamo v prihodnji Športni park Medvode. Gremo v korak z najnovejšimi trendi. Od nas se pričakuje, da v tem projektu tvorno sodelujemo, da poudarimo izzive in težave, s katerimi se srečujemo na področju parkiranja in prometa. Verjetno so težave, ki jih imamo, zelo simptomatične za vse občine na območju okrog Ljubljane in tudi širše. Računam, da bomo te dokumente lahko izkoristili tudi pri kakšnih razpisih za evropska sredstva. Imeli bomo narejenih nekaj korakov več kot drugi. ͰͰ Na konstitutivni seji Sveta Ljubljanske urbane regije ste bili imenovani za namestnika predsednika Zorana Jankovića. Kako pomembno pa je to za Medvode? Na nivoju Ljubljanske urbane regije, ki jo sestavlja 25 občin, se kreirajo vse regionalne politike. Ne smemo pozabiti, da se že v zadnjem mandatu, sedaj pa še toliko bolj, prav na tem nivoju delijo tudi vsa evropska sredstva iz naslova Dogovora za razvoj regij. Kot edini v Sloveniji zaključujemo regionalno kulturno strategijo, kjer Medvode igramo pomembno vlogo. Vse to pa pomeni, da smo povsod prisotni in tako zelo hitro pri viru informacij. ͰͰ S sedmimi lokalnimi ponudniki lokalno pridelane hrane ste sklenili pogodbe o dobavi zdrave hrane v vrtec in šole v prvem poizkusnem obdobju do konca leta 2023. Projekt je torej zaživel? Poskusno obdobje je eno leto. Stvari že kar lepo tečejo. Odkupi potekajo, po naših informacijah so kmetje na splošno zadovoljni. Mislim, da smo naredili korak v pravo smer. Tudi javne zavode moram pohvaliti, da so uvideli, da je to strategija, za katero si želimo, da jo za svojo vzamejo vsi. Vrednost pogodb, ki smo jih s kmetijami sklenili javni zavodi in Občina Medvode, znaša dobrih 105 tisoč evrov (brez DDV). Če se bo praksa izkazala za uspešno, bomo projekt nadaljevali tudi prihodnja leta, ko upamo, da se pridružijo dodatni lokalni ponudniki, torej da bomo projekt še razširili. ͰͰ V tem tednu je bila nova seja občinskega sveta z osnutkom proračuna za letošnje in prihodnje leto. Vam ga je uspelo uskladiti? Postopek predlaganja osnutka je bil zelo širok. Na tem mestu se moram zahvali- ti članom občinskega sveta, ki so se ne enkrat, ampak večkrat dobili za več ur, da smo s skupnimi močmi in z zavedanjem omejitev proračuna uskladili. Pri tem govorim predvsem o skladu za Osnovno šolo Preska, v katerega letos namenjamo dva milijona evrov, prihodnje leto pa kar dva milijona in pol, kar nam vzame velik del investicijskih sredstev v letu. S to veliko omejitvijo in drugimi projekti, ki so v teku, smo se vsi zavedali, da bodo določene investicije morale počakati. ͰͰ Glede katerih projektov, ki bodo morali počakati, je bilo na usklajevanjih največ pomislekov? Vsi se zavedamo, da je veliko investicij, ki so potrebne. Projekti s področja komunalne infrastrukture so še vedno točka številka ena. Treba je bilo iskati kompromise, videti, kateri so tisti projekti, od katerih ne odstopamo, ker so sofinancirani tudi z zunanjimi ali evropskimi sredstvi oziroma ker imamo zanje že pravnomočna gradbena dovoljenja. ͰͰ Na seji je bila tudi točka določitve novih, višjih cen programov vrtca. Novost pa je še cena za oddelek prilagojenega programa, torej za razvojni oddelek, ki ga doslej ni bilo. Razvojni oddelek odpiramo v enoti v Smledniku, ne v Ostržku, kot je bilo sprva predvideno. Tam že sedaj izpolnjujemo vse pogoje. Razvojnega oddelka Vrtec Medvode še nikoli ni imel. V pogovorih glede podražitev smo se pogovarjali tudi o programih, o vsebini. Na pobudo občine smo prosili vrtec, da bi razmislili o odprtju prav tega, razvojnega oddelka. Zdi se nam, da je prav, da ima občina s 17 tisoč prebivalci razvojni oddelek v občini, da otrok, ki takšen program potrebujejo, ni treba voziti drugam. Prostora bo za šest otrok, če bo vpisa dovolj, bo oddelek zaživel že s 1. septembrom, sicer bomo to možnost puščali odprto za naprej. ͰͰ Se občanom obetajo še kakšne druge podražitve? Podražitve komunalnih storitev so že stopile v veljavo. Potrjene so bile na svetu Javnega holdinga Ljubljana. Predvsem je šlo za usklajevanje cen z inflacijo. To niso podražitve, kot smo slišali, da so se zgodile ponekod, kjer so cene višje tudi za 30 ali celo več odstotkov. Kaže se pravilnost odločitve o soustanoviteljstvu Občine Medvode v Regijskem centru za ravnanje z odpadki Ljubljana. ͰͰ Kakšno je stanje v centru in nasploh v Javnem holdingu Ljubljana? Center deluje normalno. Na Barje odpadke odlaga tretjina države. Resen projekt, ki ga ima Ljubljana, je tudi umestitev sežigalnice. S tem bi imeli krog sklenjen. To bi bil dober model za naslednja desetletja, ki bi bil tudi finančno vzdržen. Občina je lani v Regijski center za ravnanje z odpadki vložila nekaj manj kot sto tisoč evrov, ker je bila potrebna nadgradnja opreme, drugače pa imamo za ta namen proračunsko postavko 50 tisoč evrov na leto. To je rezervacija, ki pa ni vsako leto uporabljena. Dobivamo pa najemnino, saj smo bili občina vlagateljica. To letno pomeni 177.000 evrov. Če gledamo Javni holding Ljubljana, ima večji izziv Energetika, ki zaključuje več kot 120 milijon evrov vredno investicijo dveh plinsko-parnih turbin. Če bo šlo vse po sreči, se preskusni zagon načrtuje že v sredini letošnjega leta. To pa pomeni, da menjamo energent in precej privarčujemo pri emisijskih kuponih. Dobro poslovanje energetike je steber poslovanja holdinga. Kadar dobro posluje energetika, tudi vsi družbeniki lažje dihamo – oziroma če prevedem na teren, je tudi verjetnost investicij veliko večja. ͰͰ Znova boste organizirali srečanje z gospodarstveniki. Se veliko obračajo na občino? Po koronskem zatišju bo 15. marca znova srečanje župana z gospodarstveniki, da skupaj pogledamo osnutek proračuna za obe leti, investicije, ki se jih lotevamo in bodo vplivale tudi nanje. Posebno jim želimo predstaviti načrtovane spremembe Občinskega prostorskega načrta in jim osvetliti prostorsko planiranje, kako je z zadnjo spremembo zakonodaje še bolj zapleteno. Odprti bomo tudi za njihova vprašanja. Na občini imajo vedno odprta vrata. ͰͰ V marcu je tradicionalna čistilna akcija. Kaj opažate, kako potrebne so še tovrstne akcije? Daleč od tega, da takšne akcije ne bi bile več potrebne. Stanje ob bolj prometnih cestah je katastrofalno. Vse pogosteje se dogaja, da ljudje skozi okna avtomobilov predvsem ob državnih cestah mečejo cele vreče odpadkov. Živali jih raztrgajo in odpadki se raznesejo naokrog. Vabljeni vsi, da si v soboto, 18. marca, rezervirate čas. Vem sicer, da se bodo akcije povečini udeležili tisti, ki sicer ne odlagajo odpadkov na nedovoljen način, ki jim je mar za okolje, a prav takšni ljudje so tudi osnova odgovorne skupnosti. 6 OBČINSKE NOVICE Umazanija na cestah Na koga se obrniti v takšnih primerih, kakšni so ukrepi? MAJA BERTONCELJ Na občinskih cestah se predvsem v bližini njiv zaradi del na zemljiščih opaža vse več blata in ostale umazanije. Na to nas je opozoril tudi občan, ki pravi, da blato velikokrat s cestišča, ki vodi mimo njegovega doma, očisti kar sam, a da je tega občasno preveč. Želi, da se tovrstne zadeve uredijo in predvsem, da se spremeni odnos nekaterih ljudi do skupne lastnine. Ne nazadnje umazanija na cestah zvišuje tudi tveganje za nesreče. Na koga se občani v takšnih primerih sploh lahko obrnejo? Vprašanja smo naslovili na Medobčinski inšpektorat in redarstvo. V odgovorih so v uvodu predstavili zakonodajo, ki se tiče tega področja. Na podlagi 6. člena Zakona o cestah je prepovedano izvajati ali opustiti kakršna koli dela na javni cesti, zemljiščih ali na objektih ob javni cesti, ki bi lahko škodovala javni cesti ali ogrožala, ovirala ali zmanjšala varnost prometa na njej. Pred vključitvijo vozila v promet na javni cesti s kolovozne poti, nekategorizirane ceste, kmetijskega zemljišča ali območja izvajanja del voznik odstrani s površine koles vozila oziroma vozila material, s katerim bi se lahko onesnažilo vozišče (npr. zemlja, blato). Na podlagi 5. člena Zakona o pravilih cestnega prometa je prepovedano z uporabo vozila povzročati čezmerni hrup oziroma ropot ali kako drugače onesnažiti okolje. Kršitelj zgoraj omenjenih določil se kaznuje s prepisano globo. »Na prijave se v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu odzovemo skladno s pooblastili. Če pooblaščena uradna oseba neposredno ugotovi kršitev, povezano z onesnaževanjem javne ceste, glede na težo kršitve zoper kršitelja izrečemo zakonite ukrepe. Obenem kršitelju odredimo tudi čiščenje onesnažene javne poti. Onesnažena cesta poleg omenjene kršitve predstavlja tudi nevarnost za druge udeležence v prometu,« so povedali in dodali, naj bo pri oranju kmetijske površine obdelava zemlje vsaj en meter od roba asfaltne površine ali roba bankine. Hkrati v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu preventivno obveščajo, da v spomladanskem času lastniki zelenja Kot pojasnjujejo, je pred vključitvijo na javno cesto treba z gum vozil odstraniti zemljo in blato. Če do onesnaženja vseeno pride, je treba umazanijo s ceste odstraniti. / Foto: arhiv občana opravite obrez (veje dreves, žive meje), še posebej tistega, ki sega v cestno telo, in da pri zasaditvi kmetijskih kultur upoštevate in zagotavljajte preglednost cestišča. »Z upoštevanjem vsega navedenega se zagotavlja varnost vseh udeležencev v prometu.« NA KRATKO Čistilna akcija V Medvodah bodo tudi letošnjo pomlad organizirali čistilno akcijo, ki bo v soboto, 18. marca, v primeru slabega vremena pa teden kasneje, torej v soboto, 25. marca. Čistilna akcija je plod vsakoletnega truda mnogih prostovoljcev, usklajuje pa jo Turistična zveza Medvode v sodelovanju z Javnim zavodom Sotočje Medvode in Občino Medvode ter Turistično zvezo Slovenije. Zbirna mesta in ure začetka akcije bodo objavljeni na spletnih straneh Občine Medvode in Javnega zavoda Sotočje Medvode ter profilu Visit Medvode na Facebooku. M. B. Stalno obvestilo Na podlagi prejetih poročil o spremljanju zdrav­stvene ustreznosti pitne vode iz vaških vodovodnih sistemov (VVS) in javnih vodovodnih sistemov (VS) uporabnike pitne vode iz naslednjih VVS in VS obveščamo, da je zaradi varovanja zdravja ljudi v veljavi stalen ukrep prekuhavanja pitne vode in je zato treba do nadaljnjega vodo za uporabo v prehrambne namene obvezno prekuhavati: VVS Žlebe – Seničica (Žlebe), VVS Žlebe – Jeterbenk – le hiše, ki so priključene na vodovodni sistem pred vodohranom, VVS Vaše – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, VVS Sora – le hiše, ki niso priključene na javni vodovodni sistem, VS Golo Brdo – Polana. Poročila o spremljanju zdravstvene ustreznosti pitne vode iz posameznih VVS in VS ter poročila o preskusih posameznih vzorcev pitne vode so stalno dostopna na spletnih straneh Občine Medvode (http://www.medvode.si/objave/31). Navodila, priporočila in mnenja glede vzdrževanja sistemov za oskrbo s pitno vodo ter hišnih vodovodnih sistemov so objavljena na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (http://www.nijz.si/sl/podrocja-dela/moje-okolje/pitna-voda/pitna-voda-za-splosno-javnost). Eko društvo Trnovec, Eko društvo Vodovod Seničica, Zavod Vodovod Preska, Društvo za varstvo voda Žlebe, Vodovodni odbori VVS in Občina Medvode MAJA BERTONCELJ • Pred kratkim je bil pri perutnini na območju občine Cerklje na Gorenjskem odkrit izbruh visoko patogene aviarne influence podtipa H5N1. V ogroženem 10-kilometrskem območju je tudi del občine Medvode, in sicer krajevna skupnost Smlednik z naselji: Hraše, Valburga, Dragočajna, Moše in Smlednik. Več informacij o ukrepih in omejitvah je objavljenih na spletni strani Občine Medvode. • Svetniki so se 8. marca zbrali na 3. seji Občinskega sveta Občine Medvode. Več o tem v prihodnji številki Sotočja. • V Režijskem obratu Občine Medvode iščemo pomoč dveh pridnih študentov ali študentk. Pomoč potrebujemo predvsem pri vzdrževanju javnih površin in objektov v upravljanju Režijskega obrata, košnji trave na javnih površinah in drugem urejanju zelenic ter parkov. Urna postavka je 6 evrov neto. Več informacij: tina.kobal@medvode. si ali 01/361-95-42. M. B. OBČINSKE NOVICE 7 Število uporabnikov v porastu V letu 2021 je bilo v storitev pomoč družini na domu vključenih 79 uporabnikov, lani pa že 130. MAJA BERTONCELJ Javni zavod Sotočje Medvode v okviru področja socialnovarstvenih storitev opravlja storitev pomoč družini na domu – socialno oskrbo na domu, v okviru katere starejšim, bolnim in invalidnim osebam omogoča strokovno, kakovostno in pravočasno pomoč na domu. Upravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe, ki jim preostale psihofizične sposobnosti in ustrezno bivalno okolje omogočajo, da z občasno organizirano pomočjo druge osebe ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje ter lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju tako, da vsaj za določen čas ne potrebujejo institucionalnega varstva v zavodu, drugi družini ali v drugi Lani so izvedli anketo in rezultati so pokazali, da so uporabniki s storitvijo pomoči družini na domu zadovoljni. / Foto: arhiv JZ Sotočje INFO TOČKA 65+ Zavod ima redno zaposlenih devet socialnih oskrbovalk, ki izvajajo neposredno oskrbo pri uporabnikih, občasno si pomaga tudi z dvema zunanjima pogodbenima izvajalkama, ki opravljata delo socialne oskrbovalke. / Foto: arhiv JZ Sotočje organizirani obliki. Število uporabnikov se je v zadnjem obdobju, odkar je ta storitev organizirana pod okriljem Javnega zavoda Sotočje, močno povečalo. »V letu 2021 je bilo v storitev vključenih 79 uporabnikov, povprečno vsak mesec 59, v letu 2022 pa že 130 uporabnikov oziroma povprečno 75 vsak mesec. Opravljenih je bilo več kot 11.300 ur neposredne oskrbe pri uporabnikih,« je povedala Maja Rant, vodja pomoči na domu, in dodala, da je bil z zadostno vključenostjo občanov, starejših od 65 let (3,5 odstotka), dosežen tako cilj Strategije starosti prijazne usmeritve in aktivnosti v občini Medvode do leta 2026 kot tudi cilj Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030. Konec leta 2022 so z anonimnim vprašalnikom, ki so ga poslali vsem uporab- nikom storitve pomoč družini na domu, izvedli anketo o zadovoljstvu. »Na podlagi rezultatov ankete lahko sklepamo, da so uporabniki zelo zadovoljni tako s posameznimi opravili kot z ocenjenim stanjem, ki ga doživljajo ob izvajanju storitve. Prav tako so zadovoljni s ceno storitve ter z vodenjem in koordiniranjem storitve,« je še pojasnila Maja Rant. Če zaradi starosti, invalidnosti ali kronične bolezni potrebujete dodatno pomoč pri vzdrževanju osebne higiene, gospodinjskih opravilih in si želite ohranjati socialne stike na domu, lahko za dodatne informacije pokličete na telefonsko številko 041 961 171 (vsak delavnik med 8. in 14. uro) ali pišete na elektronski naslov: maja.rant@zavodsotocje.si. Informacije o storitvah in pravicah s področja socialnega varstva in zdravja ter o izvajalcih, ki so na voljo starejšim, dobite na sedežu enote za socialno varstvene storitve Javnega zavoda Sotočje Medvode, in sicer: · v prostorih Krajevne skupnosti Vaše – Goričane (Goričane 39, 1215 Medvode), · na spletni strani https://www.zavodsotocje.si/, zavihek SOCIALA, · po e-pošti: sociala@zavodsotocje.si, · na telefonski številki 070 505 970. Pokličete lahko vsak delavnik med 10.00 in 12.00. 8 OBČINSKE NOVICE PREDSTAVLJAMO OBČINSKE SVETNIKE Pomembne vsebine za vsa življenjska obdobja Dr. Katarina Galof je bila v občinski svet izvoljena na Nestrankarski listi Sotočje. MAJA BERTONCELJ ͰͰ Osebna predstavitev ... Sem leta 1976 rojena domačinka iz Preske, poročena in mati dveh za svoja leta zrelih in odgovornih hčera. Po poklicu sem diplomirana delovna terapevtka, doktorica znanosti in predstojnica Oddelka za delovno terapijo na Zdravstveni fakulteti v Ljubljani. Sem članica Razširjenega strokovnega kolegija pri Ministrstvu za zdravje, drugi mandat predsednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije – strokovnega združenja, predstavnica Slovenije v Evropskem združenju delovnih terapevtov, članica strokovnega sveta Festivala za tretje življenjsko obdobje in še kaj bi se našlo. Trenutno aktivno delujem pri dveh evropskih projektih s tematiko skrbi za starejše osebe z nevrodegenerativnimi obolenji in njihovih formalnih in neformalnih oskrbovalcev. ͰͰ Kateri so razlogi za odločitev za kandidaturo na tokratnih lokalnih volitvah? V prejšnjem mandatu sem delo občinskega sveta spremljala z vidika vodenja KS Preska - Žlebe, bila sem tudi članica Odbora za družbene dejavnosti. Ideje, projekti in razvoj kraja ter podpora Nestrankarske liste Sotočje so glavni razlogi za ponovno kandidaturo. ͰͰ Ste zadovoljni z rezultatom, ki ste ga dosegli na volitvah, in kako komentirate sestavo občinskega sveta? Rezultat je odraz volje volivcev, ki se jim zahvaljujemo za podporo. Nestrankarska lista Sotočje ima v primerjavi s prejšnjim mandatom enega svetnika več in smo druga najmočnejša lista glede na volilni rezultat. Bolj raznovrstna in številčno bolj raznolika sestava občinskega sveta bi prinesla večjo dinamiko razpravljanja in uresničevanja različnih idej. Naša svetniška skupina si bo prizadevala za konstruktivno opozicijo, saj moči glede na številnost nepisane koalicije nima. Imamo pa možnost izraziti svoje mnenje in mnenje svojih podpornikov. ͰͰ Vaše politične izkušnje ... Prvi svetniški mandat sem zastopala interese Nestrankarske liste za napredek krajev občine Medvode. Bila sem članica Statutarnopravne komisije in Odbora za družbene dejavnosti. Ob ustanovitvi Javnega zavoda Sotočje (za šport, turizem, kulturo in mladino Medvode) sem bila prvo petletno obdobje predstavnica športa in predsednica sveta zavoda. Dva mandata sem bila aktivna članica sveta KS Preska - Žlebe. V tem mandatu sem svetnica Nestrankarske liste Sotočje, predsednica Odbora za družbene dejavnosti in članica Komisije za pobude in pritožbe. ͰͰ Na katerih področjih v lokalni skupnosti ste bili ali ste še aktivni? Kot osnovnošolka in srednješolka sem bila aktivna članica Godbe na pihala Medvode. Z žensko ekipo smo se udeleževale gasilskih tekmovanj kot članice PGD Preska. Pela sem v otroškem, mladinskem in odraslem pevskem zboru v Župniji Preska. Aktivno sem se vključevala v delo Misijonskega krožka in mladinske skupine. Danes sem članica Rdečega križa Medvode. ͰͰ Na katerem področju kot svetnica lahko največ prispevate? Vsekakor je to moje strokovno in poklicno področje, kar vključujejo družbene dejavnosti. Menim, da je najpomembnejše omogočati primerno infrastrukturo in tako imenovane mehke vsebine za dobrobit občanov v vseh življenjskih obdobjih. Znati prisluhniti, prenesti željo ali potrebo ter jo ustrezno zagovarjati, če imaš sogovornika, ki te sliši in te je pripravljen poslušati. ͰͰ Katere projekte bi po pomembnosti za izvedbo postavili na prva tri mesta in zakaj? Za življenje v 21. stoletju ni na mestu vprašanje, ali imamo ustrezno infrastrukturo za zdravo in kakovostno življenje. To pomeni, da so projekti, vezani na zagotavljanje ustrezne pitne vode in asfaltirana cestišča, prioritetni za področje Polhograjcev. Pomembno je zagotavljanje ustreznih in primernih objektov za izobraževanje (OŠ Preska), zdravljenje (prizidek ZD Medvode z lekarniško dejavnostjo), skrb za starejše (programi in dejavnosti socialne oskrbe). ͰͰ Katere so po vašem mnenju prioritete v krajevni skupnosti, iz katere prihajate? Katarina Galof / Foto: Tina Dokl Kot sem že omenila v prejšnjem odgovoru – ureditev ustrezne infrastrukture v Polhograjcih (vodooskrba, asfaltiranje makadamskih cest, ureditev parkirišč). V Preski ostaja neurejeno področje vrtičkov in omogočanje prihoda vsem krajanom v središče Medvod s sanacijo stopnišča in ustrezno klančino pri podhodu pod železniško progo. Želeli bi si urediti vaško jedro v Preski. Tudi otroškega igrišča v Žlebeh bi bili predvsem najmlajši in njihovi starši zelo veseli. ͰͰ Kako preživljate prosti čas? V prostem času se rada družim s svojimi domačimi, pa naj bo to le nedeljsko kosilo ali pitje kave. S člani Kolesarskega kluba Medvode rada spoznavam nove kraje ali z njimi preživim dan v naravi, ki je vedno športno obarvan. Ceste, dalmatinske otoke in dalmatinsko zaledje že več kot dve desetletji s cestnimi kolesi raziskujem v družbi članov in članic društva BAM.Bi iz Trboj. Vedno znova me navduši narava in premagovanje višincev, ki vloženi trud poplačajo z lepimi razgledi na okoliške kraje. Odlična protiutež stresnega tempa življenja je skupina »antistres prijateljev«, s katerimi ni nikoli dolgočasno in s katerimi razmišljamo, kako bi se skupaj postarali. Kot družina radi skupaj tudi potujemo in raziskujemo, obiskujemo kolesarska tekmovanja, kjer imata hči in mož vsak svoje cilje in ambicije. OBČINSKE NOVICE 9 PREDSTAVLJAMO OBČINSKE SVETNIKE Največ izkušenj z delom s starejšimi Zvonka Hočevar je bila v občinski svet izvoljena na Listi Nejca Smoleta. MAJA BERTONCELJ ͰͰ Osebna predstavitev ... Od rojstva leta 1958 živim v Preski, kjer sem obiskovala tudi osnovno šolo, maturirala sem na Gimnaziji Šentvid, diplomirala na Fakulteti za organizacijske vede, v zrelih letih pa opravila še magisterij iz socialnega menedžmenta. Šestnajst let sem bila zaposlena v gospodarstvu, zadnjih 24 let pa v negospodarstvu kot direktorica doma starejših občanov. Zdaj sem že četrto leto upokojena. Imam sina in hčer, dva krasna vnuka, tretjega pa težko kmalu pričakujemo. ͰͰ Kateri so razlogi za odločitev za kandidaturo na tokratnih lokalnih volitvah? Že zelo dolgo sem aktivna v lokalnem okolju, zato kandidatura na tokratnih lokalnih volitvah ni nekaj novega. Ko sem bila še zaposlena, sem bila član stranke DeSUS, ki pa je zadnja leta povsem »poniknila«, zato sem bila vesela povabila v županovo nestrankarsko listo LNS – Listo Nejca Smoleta, katere glavni cilj so projekti na lokalnem področju, in ne politika. ͰͰ Ste zadovoljni z rezultatom, ki ste ga dosegli na volitvah, in kako komentirate sestavo občinskega sveta? Sestava občinskega sveta je volja ljudi, ki so glasovali za tiste, ki jim zaupajo. Rezultat, ki ga je dosegla naša lista, je rezultat zaupanja ljudi, ki verjamejo v prihodnost naše občine. Dosedanji rezultati so garancija, da tudi tokratni volilni program, ki smo ga predstavili, niso prazne obljube, ampak realni cilji, ki jih v mandatu želimo realizirati. ͰͰ Vaše politične izkušnje ... To je pa težje vprašanje. (smeh) V politiki sem bila aktivna samo pri konkretni projektih, kjer sem imela največ izkušenj (področje starostnikov), zato sem tudi vstopila v stranko DeSUS. V nestrankarski listi nas politika na širšem področju ni dosti zanimala, bolj smo bili usmerjeni v lokalno problematiko. ͰͰ Na katerih področjih v lokalni skupnosti ste bili ali ste še aktivni? Prvič sem bila izvoljena v občinski svet že leta 2006. To je sedaj moj četrti mandat (zadnji mandat nisem bila občinska svetnica). Vsa leta sem bila predsednica ali članica Statutarnopravne komisije in Odbora za družbene dejavnosti, en mandat tudi Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Trideset let sem aktivna v krajevni skupnosti (KS) kot članica, en mandat tudi kot predsednica sveta KS. Sem predstavnica lokalne skupnosti v svetu Centra za socialno delo ljubljanske regije, predsednica strokovnega sveta za socialnovarstvene storitve Javnega zavoda Sotočje, predsednica sveta Zdravstvenega doma Medvode, predsednica Turističnega društva Žlebe - Marjeta, s strani lokalne skupnosti predlagana za sodnico porotnico na sodišču v Ljubljani, rada pa se vključim v vse projekte, kjer se čutim kompetentno z znanjem in izkušnjami, da lahko karkoli doprinesem. ͰͰ Na katerem področju kot svetnik lahko največ prispevate? Vsekakor imam največ izkušenj na področju dela s starejšimi. Zato sem bila zelo vesela, ko je Občina Medvode v okviru Zavoda Sotočje ustanovila enoto za pomoč na domu, katere vodja je izjemno aktivna pri vseh segmentih, kjer starejši potrebujejo pomoč. Ena takih je Info točka 65+. Tudi sama vedno pomagam starejšim, bodisi z nasveti glede sprejemov v domove starejših občanov, socialnovarstvenih pravic starejših, pokojnin ... Z veseljem pa se bom aktivno vključila, ko bo urejena informacijska pisarna za starejše. ͰͰ Katere projekte bi po pomembnosti za izvedbo postavili na prva tri mesta in zakaj? Vsekakor so to nova Osnovna šola Preska – gre za varnost otrok, ki se sedaj šolajo v šoli, ki potresno ni varna, da prostorske stiske ne omenjam. Drugo je prizidek k zdravstvenemu domu (ZD) z novo lekarno – potrebe po novih ambulantah in tudi po ustreznih prostorih za fizioterapijo so za tako številne občane Medvod nujno potrebni, prav tako še ena lekarna, ki bi bila na lokaciji ZD Zvonka Hočevar / Foto: Tina Dokl in tako laže dostopna. Tretji projekt ali bolje rečeno področje pa je vodooskrba. Vsi pa se moramo zavedati, da so to veliki projekti, ki bodo »pojedli« velik del proračuna, in bomo morali biti vsi skupaj zelo potrpežljivi glede novih cest, pločnikov, parkirišč in še česa, kar bo, na žalost, moralo počakati. Občinske malhe se na da raztegniti in tudi župan ni zlata ribica, ki bi lahko vsakemu izpolnila tri želje. ͰͰ Katere so po vašem mnenju prioritete v krajevni skupnosti, iz katere prihajate? Kot prioriteti sem že prej omenila novo osnovno šolo in tudi oskrbo z vodo. V KS Preska - Žlebe je kar precej neurejenih vodovodnih povezav in črpališč. Zagotovo je prioriteta, da ima vsaka hiša zagotovljene dovolj ustrezne, neoporečne vode. Drugo so pločniki. Tretje pa so še zelo številne makadamske poti, ki zahtevajo stalno vzdrževanje, zato bi jih bilo treba čim prej asfaltirati. ͰͰ Kako preživljate prosti čas? Najraje sem v naravi, v hribih, na kolesu, če je sneg, rada smučam in tečen na smučeh, poleti pa brez morja ne morem. Rada preberem kakšno dobro knjigo, grem na vrt, pokosim travo ... In s kakšno »najstniško hrano« rada pocrkljam vnuka, ki sta stara 14 in 16 let in imata pri meni »vikend sprostitve«. 10 OBČINSKE NOVICE Na podlagi 41. člena in 2. odstavka 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US), v zvezi z določbami 60. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 35/14 – odl. US, 23/17 in 29/21), je Občinska volilna komisija Občine Medvode sestavila naslednji SEZNAM KANDIDATOV ZA NAKNADNE VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI SENIČICA - GOLO BRDO DNE 26. MARCA 2023 2. GREGOR NARTNIK Datum rojstva: 16. 6. 1972 Naslov: Golo Brdo 113 Strokovni ali znanstveni naslov: diplomirani slikar Delo, ki ga opravlja: scenograf, kipar Predlagatelj: Andrej Kočar in skupina volivcev 3. SAŠKA GOJČIČ Datum rojstva: 28. 1. 1978 Naslov: Golo Brdo 121 Strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ing. arhitekture Delo, ki ga opravlja: občinska urbanistka Predlagatelj: Andrej Kočar in skupina volivcev 4. ŽIGA MIHEVC Datum rojstva: 12. 7. 1987 Naslov: Seničica 17a Strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijski maturant Delo, ki ga opravlja: osebni asistent Predlagatelj: Polona Bizjak in skupina volivcev 5. MATEJ GOJČIČ Datum rojstva: 21. 3. 1975 Naslov: Golo Brdo 121 Strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. ing. arhitekture Delo, ki ga opravlja: namestnik direktorja Predlagatelj: Andrej Kočar in skupina volivcev 6. ANDREJ KOČAR Datum rojstva: 18. 12. 1956 Naslov: Golo Brdo 137 Strokovni ali znanstveni naslov: gradbeni tehnik Delo, ki ga opravlja: upokojenec Predlagatelj: Lidija Kočar in skupina volivcev 7. POLONA KASTELIC Datum rojstva: 2. 7. 1980 Naslov: Golo Brdo 194 Strokovni ali znanstveni naslov: srednja šola Delo, ki ga opravlja: administracija Predlagatelj: Vito Ivanc in skupina volivcev 8. MITJA LOČNIŠKAR Datum rojstva: 4. 7. 1986 Naslov: Seničica 21c Strokovni ali znanstveni naslov: elektrotehnik Delo, ki ga opravlja: elektroinštalacije Predlagatelj: Polona Bizjak in skupina volivcev 9. DANIJELA NARTNIK Datum rojstva: 9. 6. 1979 Naslov: Golo Brdo 113 Strokovni ali znanstveni naslov: gimnazijska maturantka Delo, ki ga opravlja: samostojna artistka Predlagatelj: Andrej Kočar in skupina volivcev 10. JURE POGLAJEN Datum rojstva: 22. 8. 1986 Naslov: Golo Brdo 136 Strokovni ali znanstveni naslov: univ. dipl. org. informatik Delo, ki ga opravlja: poslovodja v trgovini Predlagatelj: Andrej Kočar in skupina volivcev 11. ROMAN SVETLIN Datum rojstva: 7. 10. 1977 Naslov: Seničica 10 Strokovni ali znanstveni naslov: komunalni inženir (okoljevarstvenik) Delo, ki ga opravlja: tehnolog Predlagatelj: Polona Bizjak in skupina volivcev 12. MARIJA BERČIČ Datum rojstva: 7. 8. 1959 Naslov: Seničica 9e Strokovni ali znanstveni naslov: vzgojiteljica predšolskih otrok Delo, ki ga opravlja: upokojenka Predlagatelj: Polona Bizjak in skupina volivcev V Krajevni skupnosti Seničica - Golo Brdo se voli pet članov sveta. Ta seznam se javno objavi. Številka: 041-12/2023-1 Datum: 27. 2. 2023 Občinska volilna komisija Občine Medvode Predsednica Ema Tavčar www.medvode.si V seznam so vpisani naslednji kandidati: 1. MAJA JURJEVEC Datum rojstva: 6. 1. 1991 Naslov: Seničica 10a Strokovni ali znanstveni naslov: mag. molekulske in funkcionalne biologije Delo, ki ga opravlja: / Predlagatelj: Polona Bizjak in skupina volivcev 12 OGLAS JAVNI VODOVODNI SISTEMI V OBČINI MEDVODE – KAJ JE BILO NOVEGA V LETU 2022 Dr. Brigita Jamnik, Tanja Skitek in Marjetka Žitnik, JP VOKA SNAGA, d. o. o. Že v začetku leta smo se zaradi pomanjkanja padavin v Polhograjskem hribovju srečali z izrazitim upadanjem gladin podzemne vode in izdatnosti večine izvirov, ki služijo kot vodni viri. Vodni viri, ki jim zaradi pomanjkanja padavin izdatnost upade, pa v času, ko so padavine izrazitejše, prav tako niso primerni za izkoriščanje za namene oskrbe s pitno vodo, če ni ustreznih tehničnih postopkov priprave vode. Priprave vode, razen ponekod postopkov dezinfekcije, v javnih vodovodnih sistemih v našem upravljanju v občini Medvode ni. Dolgoročno se namreč povsod, kjer so vodni viri občutljivi na hidrološke razmere, načrtuje gradnja vodnjakov, kjer se bo namesto vodnih virov, ki imajo neposreden kontakt s površinsko vodo, izkoriščala podzemna voda. Zadrževalni časi padavinske vode, preden dospe v globlje vodonosne plasti in napaja podzemno vodo, so v splošnem daljši in dovolj dolgi, da se voda na svoji poti očisti fizikalno-kemijskih nečistoč in zdravju škodljivih mikroorganizmov. Zaradi pomanjkanja količin pitne vode ustrezne kakovosti so bili v letu 2022 izvedeni številni prevozi pitne vode iz javnega vodovodnega sistema Medvode na manjše vodovodne sisteme v zaledju: 250 m3 na vodovodni sistem Topol, 135 m3 na vodovodni sistem Belo, 377 m3 na vodovodni sistem Studenčice in 90 m3 na vodovodni sistem Osolnik. Na vodovodnih sistemih Žlebe in Studenčice je bilo uvedeno kloriranje pitne vode 5. 8. 2022 oziroma 9. 12. 2022, in sicer zaradi razmer, ki niso dopuščale varnega obratovanja. Po zaključku investicij v oba vodovodna sistema, v okviru katerih se načrtuje povezava obeh sistemov, se predvideva, da bo ukrep dezinfekcije lahko umaknjen. Uporabniki pitne vode na vodovodnem sistemu Medvode, predvsem v Goričanah in Preski, izražajo pritožbe zaradi kloriranja pitne vode, ki prav tako poteka od 9. 12. 2022 dalje. Na vseh treh sistemih se za dezinfekcijo uporablja natrijev hipoklorit. Razloge za neskladnosti pitne vode na vodovodnem sistemu Medvode v času priprave prispevka še raziskujemo. Obstaja možnost, da so mikrobiološke neskladnosti posledica sprememb v naravnih procesih v vodnem viru, na katere človek nima vpliva. Pri tem imamo v mislih nizko vodno stanje v pomladnem in poletnem obdobju lanskega leta in hiter dvig gladin podzemne vode jeseni. Obstaja pa tudi možnost, da so mikrobiološke neskladnosti posledica poslabševanja stanja vodovodnih objektov. Zimske vremenske razmere v začetku leta 2023 niso dopuščale preverb stanja in morebitnih sanacijskih ukrepov. V primeru, da bo prisotnost mikroorganizmov v pitni vodi, ki jih glede na določbe zakonodaje (Pravilnik o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15, 51/17)) ne sme biti, zaradi naravnih procesov trajnega značaja, bo ukrep dezinfekcije stalno v uporabi. V primeru, da bodo raziskave pokazale, da je vzroke za neskladnosti moč odpraviti, pa bomo po odpravi vzrokov ukrep dezinfekcije nemudoma prekinili. Zakaj se je smiselno vključiti v sistem obveščanja o motnjah pri oskrbi s pitno vodo s SMS-sporočili in po elektronski pošti − Obveščanje s pošiljanjem SMS-sporočil in po elektronki pošti je najhitrejši in najučinkovitejši način obveščanja. − Pravočasno boste obveščeni o načrtovanih vzdrževalnih delih, da boste svoja opravila lahko prilagodili motnji. − V najkrajšem možnem času po pojavu nenadne okvare na javnem vodovodnem sistemu vas bomo obvestili tudi o tem. Prejeli boste informacijo, do kdaj bo okvara predvidoma odpravljena, da vam je ne bo treba iskati na spletnih straneh ali po telefonu. − Napotili vas bomo na spletno stran, kjer vas bomo spomnili na to, kako je treba ravnati po prekinitvah oskrbe s pitno vodo, da boste zaščitili svoje zdravje, interno vodovodno napeljavo in vgrajeno opremo ter gospodinjske stroje. − Sistem obveščanja bi uporabili tudi v primeru izrednih razmer (npr. ob onesnaženju pitne vode, po potresu itd.). JP VOKA SNAGA d.o.o., Vodovodna cesta 90, 1000 Ljubljana Z januarjem 2022 smo v JP VOKA SNAGA, d. o. o., v skladu z občinskim odlokom v upravljanje prevzeli sedem javnih vodovodnih sistemov v občini Medvode. Poleg vodovodnega sistema v Medvodah, ki obsega naselja Dol, Goričane, Ladja, Medvode, Rakovnik, Vaše, Verje, Vikrče, Sora, del naselja Smlednik (Brezovec), Spodnje in Zgornje Pirniče, Spodnja in Zgornja Senica, Zavrh in Zbilje, in je po številu uporabnikov največji, smo začeli delati tudi na vodovodnih sistemih Belo, Osolnik, Studenčice, Topol, Trnovec – sever in Žlebe. Priprava na formalni začetek del je stekla že mesece pred tem, saj je bilo za učinkovit začetek opravil treba spoznati geološke lastnosti zaledij vodnih virov in njihove posebnosti, se seznaniti s stanjem vodovodnih objektov in omrežja ter opreme, preveriti delovanje naprav za pripravo vode, vzpostaviti postopke nadzora in vzdrževanja, oceniti tveganja za nevarne dogodke oziroma kaj se lahko nepredvidenega zgodi, se dogovoriti o postopkih nadomestne oskrbe s pitno vodo, poskrbeti za prenos informacijskih sistemov, vključno s podatki o uporabnikih in katastru vodovodnih sistemov, urediti lastniška razmerja, proučiti dosedanje razvojne načrte, podati predloge za naprej in še in še. OGLAS 13 sistemu Belo, so bili povezani s prisotnostjo indikatorskih parametrov nad mejnimi vrednostmi, ki niso povezani z vplivi na zdravje, zahtevajo pa ukrepe. V vsakem primeru ugotovljene neskladnosti pitne vode raziščemo razloge, po potrebi izvedemo ukrepe in učinkovitost ukrepov potrdimo s kontrolnim vzorčenjem. Na vodovodnem sistemu Belo je bil razglašen ukrep prekuhavanja vode od 20. 2. do 25. 2. 2022, in sicer zaradi vdora motne in obarvane vode v sistem. Povzetek rezultatov notranjega nadzora pitne vode na javnih vodovodnih sistemih v občini Medvode v letu 2022 VODOVODNI SISTEM ŠT. ODVZETIH VZORCEV MB ŠT. NESKLADNIH VZORCEV FK redno občasno redno Medvode 189 3 Belo 34 1 MB FK občasno redno občasno redno občasno 105 3 20 0 0 0 28 1 2 0 0 0 Osolnik 14 / 14 / 0 / 0 / Studenčice 29 1 29 1 0 1 0 0 Topol 58 1 55 1 3 0 1 0 Trnovec – sever 13 / 4 / 0 / 0 / Žlebe 26 1 26 1 0 1 0 0 Legenda: MB – mikrobiološko preskušanje, FK – fizikalno-kemijsko preskušanje Ukrep dezinfekcije je sicer običajen ukrep priprave pitne vode, ki je v uporabi v mnogih vodovodnih sistemih, njegov namen pa je zagotavljati večjo varnost oskrbe s pitno vodo. Upravljavci vodovodov ne uporabljamo dezinfekcije kar brez utemeljenih razlogov. Na vodovodnih sistemih Osolnik, Topol in Trnovec – sever se je dezinfekcija z natrijevim hipokloritom uporabljala že doslej, na vodovodnem sistemu Belo pa je trenutno v uporabi le UV dezinfekcija pitne vode. Letno poročilo o skladnosti pitne vode na javnih vodovodnih sistemih v občini Medvode bo objavljeno na spletni strani www.vokasnaga.si v rubriki Kakšno vodo pijemo? do konca marca 2023. Povzetek objavljamo v preglednici. Notranji nadzor pitne vode je v letu 2022 potekal po ustaljenih postopkih na osnovi načrta HACCP, ki vsebuje mesta vzorčenja, vrsto preskušanj in najmanjšo frekvenco vzorčenja, kar se določa na osnovi ocene tveganj za vsako oskrbovalno območje posebej. Viri pitne vode za vodovodni sistem Medvode so vodnjaki, zgrajeni v peščeno-prodnih (VD Svetje – veliko in VD Svetje – malo) in razpoklinskih vodonosnikih (VD Preska – 2, VD Preska – 3 in VD Zavrh). Drugi vodovodni sistemi se napajajo iz lastnih, lokalnih vodnih virov, kjer je vodni vir podzemna voda, zajeta v obliki vodnjakov (Osolnik, Studenčice, Žlebe) ali izvirov (Belo, Topol, Trnovec – sever). Vsi primeri mikrobiološke neskladnosti, razen na V JP VOKA SNAGA uporabnikom pitne vode v občini Medvode zagotavljamo, da vse javne vodovodne sisteme obravnavamo z največjo mero skrbnosti in odgovornosti, v dobro vseh deležnikov: občine kot lastnika infrastrukture in predvsem vas, uporabnikov, pri katerih se bomo s strokovnim delom stalno trudili graditi zaupanja vreden odnos do naših storitev in pitne vode. Uporabnike pitne vode ob tej priložnosti ponovno vabimo, da se vključite v sistem obveščanja, če se še niste. Sistem obveščanja je naše pomembno komunikacijsko orodje, s katerim z uporabniki komuniciramo skoraj vsak dan. Zakaj vam svetujemo, da se v sistem obveščanja prijavite, lahko preberete v odgovoru na vprašanje »Zakaj se je smiselno vključiti v sistem obveščanja preko SMS in e-pošte o motnjah pri oskrbi s pitno vodo?« Obrazec za prijavo v sistem obveščanja je na naši spletni strani (https://www.vokasnaga.si/voka-elista-prijava). Za prijavo v sistem potrebujete številko odjemnega mesta, ki jo najdete na zadnjem računu. Število kontaktnih podatkov za obveščanje v primeru motenj na vodovodnem sistemu na eno odjemno mesto ni omejeno. Če smo vas z zapisom spodbudili k dodatnim vprašanjem, bomo nanje z veseljem odgovorili. Svoja vprašanja ter tudi predloge in komentarje nam lahko pošljete na e-naslov vokasnaga@vokasnaga.si. 14 KMETIJSTVO Reja mokarjev – kmetijstvo in posel Tilen Zajec in njegova mama Irena Fajon Zajec iz Šmarce pri Kamniku v najetih prostorih v Valburgi redita rumene mokarje, ki jih je možno uporabiti za izdelavo organskega gnojila in prehranskih dodatkov ter za krmljenje nekaterih živali. CVETO ZAPLOTNIK Ko je Tilen na televiziji gledal oddajo o reji mokarjev, se mu je dejavnost zdela zanimiva in je začel o njej zbirati dodatne informacije. Ideja je kmalu prerasla v podjetniški izziv. V drugi polovici lanskega leta je registriral podjetje Mokar, v katerem je prokuristka njegova mama Irena Fajon Zajec. Podjetje je za svojo dejavnost v Valburgi najelo poslovne prostore, uredilo v njih police s pladnji za mokarje in nabavilo nujno potrebno opremo – sortirnik, pasterizator, sušilnik … Septembra lani so s »čredo« v tujini kupljenih mokarjev začeli z rejo, odtlej mokarje razmnožujejo sami. Začeli so s sedemdesetimi pladnji mokarjev, zdaj jih imajo čez dvesto, njihov cilj je šeststo pladnjev. Količinsko to pomeni letos povečanje s sedanjih šeststo kilogramov na dve toni. »KMETOVANJE« BREZ ZEMLJE Kot pojasnjujeta Tilen in Irena, za rejo mokarjev ne potrebujejo niti kvadratnega metra kmetijskega zemljišča. Gre za tako imenovano vertikalno kmetijstvo – kmetijstvo, ki poteka v nadzorovanem okolju, ob stalni temperaturi in vlagi in v posebnih pladnjih, ki so naloženi »v višino«, drug nad drugim. A tudi tovrstno kmetijstvo so morali registrirati na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Mokarje krmijo z otrobi in korenjem, lahko bi jih namesto s korenjem tudi s krompirjem. Njihov razvojni ciklus od jajčec, ki so očem nevidna, do »najstnikov« traja od tri do štiri mesece. Medtem ko so »najstniki« vsestransko uporabni, je vloga odraslih mokarjev le razmnoževanje. GNOJILO IZ IZTREBKOV V podjetju Mokar iztrebke mladih mokarjev že predelujejo v organsko gnojilo fras, ki ga bodo dali na trg pod blagovno znamko Frasko. Gnojilo ima po besedah sogovornikov veliko dobrih lastnosti: je naravno, brez neprijetnega vonja, prepro- Tilen Zajec in njegova mama Irena z organskim gnojilom iz iztrebkov rumenih mokarjev / Foto: Cveto Zaplotnik sto za uporabo, obnavlja zemljo, pospešuje rast rastlin, zaradi vsebnosti hitinskih ovojev odganja škodljivce (tudi vrtne strune) in preprečuje nastanek bolezni … POSUŠENE LIČINKE TUDI KOT ŽIVILO Mokarje je možno uporabljati tudi za krmo piščancev, rib, kuščarjev in še nekaterih drugih živali, ličinke rumenega mokarja pa so primerne tudi za prehrano ljudi. V Evropski uniji je dovoljena prodaja toplotno obdelanih in posušenih ličink ali zmletih v prah (moko). Potrošniki lahko uživajo cele ličinke, moko pa lahko uporabijo kot sestavino v različnih prehranskih izdelkih, tudi pri sladicah. Ličinke namreč vsebujejo veliko beljakovin, dobrih nenasičenih maščobnih kislin in precej vlaknin (hitin), predstavljajo dober nadomestek za mesne beljakovine in v primerjavi z govedorejo prinašajo tudi manj izpustov toplogrednih plinov. ŠE VELIKO IZZIVOV Vloga odraslih mokarjev je razmnoževanje živali. / Foto: Cveto Zaplotnik V Sloveniji se z rejo mokarjev ljubiteljsko ukvarjajo le nekateri ljubitelji eksotičnih živali, ki jajčeca ali ličinke mokarjev potrebujejo za krmljenje žival. Irena in Tilen sta z rejo mokarjev pogumno stopila na poklicno, profesionalno pot. Na tej poti pa se srečujeta tudi z administrativnimi ovirami, neresničnimi informacijami na spletu, težavami pri pridobivanju strojne opreme, z izzivi, kako poceniti rejo in kako potrošnikom predstaviti prednosti in koristi gnojila, krme, prehranskih dodatkov … Njun cilj je ponuditi trgu tudi mokarje kot beljakovinski dodatek v prehrani ljudi. OGLAS 15 Projekti, način dela in ljudje jih delajo unikatne Več kot tristoletna tradicija obdelave kamna, vrhunska kakovost izdelkov in storitev ter edinstvenost odlikujejo Marmor Hotavlje, eno najstarejših družinskih podjetij v Sloveniji. Uspešno delovanje v nišnem segmentu kamnoseštva jim omogočajo inovativne rešitve in najnovejša tehnologija. Projekti, način dela in ljudje jih delajo unikatne. Vsak projekt je nekaj povsem novega in drugačnega. Najbolj ponosni so na projekte, pri katerih opremljajo luksuzna plovila in notranjost ali zunanjost privatnih rezidenc ter stanovanj, izdelujejo unikatno pohištvo ter umetniške skulpture in fasade. Pri delu dajejo velik poudarek trajnostnemu odnosu do narave ter vpetosti v lokalno okolje. MARMOR HOTAVLJE, D.O.O., HOTAVLJE 40, GORENJA VAS Vodilno podjetje za rešitve v kamnu Marmor Hotavlje je tako danes vodilno podjetje za rešitve v kamnu na svetu in eno najbolj razvijajočih se podjetij, ki zaposluje skoraj dvesto ljudi. Pod eno streho vključujejo širok nabor poklicev, kot so strojniki, gradbeniki, kamnoseki, arhitekti, mizarji, tehnologi, tehnični risarji, strojni (CNC) operaterji, nabavniki, logisti, prodajniki, razvojniki, kalkulanti, orodjarji, koordinatorji, vodje projektov ali objektov. Njihova uspešnost se kaže predvsem v sodelovanju pri najbolj luksuznih projektih po celem svetu, kjer sodelujejo z uveljavljenimi in znanimi osebnostmi, arhitekti in oblikovalci. Med njihovimi kupci so med drugim tudi papež Frančišek, Victoria Swarovski, Max Verstappen, Steven Spielberg, Jeff Bezos in druge znane osebnosti. Poudarek dajejo nenehnemu razvoju in sledenju trendom, saj se trudijo biti v koraku s časom ter neprestano širiti segmente in delati z novimi materiali. »Nadaljevati 300-letno tradicijo je pomemben mejnik, saj to ni samoumevno. Ključna stvar za obstoj podjetja s tako dolgo zgodovino so vrednote. V našem podjetju dajemo velik poudarek povezanosti, medsebojnemu spoštovanju in timskemu delu. Stremimo k temu, da spoštujemo naše temelje, material, ljudi, okolje in lokalno skupnost, ki so nam pomagali na dolgi poti do uspeha,« menita izvršna direktorja Damijan Selak in Tomaž Selak ter dodajata: »Sledimo tudi vrednotam zanesljivosti, poštenosti, odgovornosti in pripadnosti. Pri svojem delu, ki ga opravljamo s srcem in ljubeznijo do kamna, pa upoštevamo tudi načela kakovosti, unikatnosti in inovativnosti. Čutimo, da smo vsi del te zgodbe, kjer vsak izmed nas opravlja zelo pomembno delo. Pomembno se nam zdi, da se vsak posameznik ujame z vrednotami in načinom življenja v podjetju.« Raznoliko delo z vedno novimi izzivi Zaposlitev v podjetju ponujajo vsem, ki so pripravljeni sprejeti vrednote njihovega podjetja pri delu za naročnike, med katerimi so najbogatejši in najvplivnejši ljudje na svetu. V podjetju nudijo kadrovske štipendije, pa tudi možnost opravljanja prakse in vajeništva ter delo prek študentskega servisa. Vse, ki bi radi v živo spoznali podjetje oziroma v živo videli, kako delujejo, vabijo, da se dogovorijo za individualni ogled, kjer si lahko tudi otroci in dijaki skupaj s starši ogledajo njihovo proizvodnjo ter pisarne. Vodja projektov na področju jaht v podjetju Gregor Flajnik poudarja, da njihovo delo temelji na sodelovanju, saj so kot posamezniki nemočni, ter odgovornosti do tima in materiala, ki ga je dala narava. Obenem delajo z entuziazmom, »kar ni težko, ker je na koncu pred nami vedno izdelek, ki je oprijemljiv, lep, večen, poseben … In vsak od nas je del tega večnega izdelka«. Vodja tehničnih risarjev v oddelku Tehnologije Luka Romih se je za zaposlitev v Marmorju Hotavlje odločil, ker je pri njih že kot študent opravljal počitniško delo in je hitro ugotovil, da ga veseli delo, polno tehničnih izzivov. »Najbolj mi je všeč, da delo ni monotono; da je vsak dan drugačno in mi nikoli ni dolgčas.« Tudi celotna poklicna pot Boštjana Reberška je vezana na podjetje Marmor Hotavlje. Delo je po njegovih besedah zelo zanimivo in predvsem ni enolično. »Zanimiva so tudi službena potovanja, saj posamezne projekte izvajamo po celem svetu in materiale za izdelke izbiramo na raznih lokacijah, kjer so posamezna svetovna središča za predelavo in prodajo kamna.« Zanimiva je tudi zgodba Gašperja Trilerja, ki se je po osnovni šoli odločil za vpis na gimnazijo, saj ni vedel, kaj si želi početi v življenju. Potem pa se je odločil za študij strojništva, saj meni, da ponuja najširši spekter tehničnega znanja in iznajdljivosti. »To znanje je izredno pomembno pri projektih, ki jih izvaja Marmor Hotavlje.« Ta čas dela kot vodja projekta, kjer lahko tehnično iznajdljivost uporabi v praksi. »Za uspeh projekta je ključna komunikacija: tako s stranko kot tudi med člani ekipe. Zaradi dobrih odnosov na Hotavljah vsako leto izpeljemo ogromno uspešnih projektov, katerih rezultat so neverjetni izdelki.« Gašper s pomočjo mentorja iz podjetja pripravlja tudi diplomsko nalogo. 16 IZOBRAŽEVANJE Novosti na policah Knjižnice Medvode VESNA V. GODINA: ZABLODE FEMINIZMA Vesna V. Godina, pronicljiva antropologinja, v novi knjigi obravnava sodobni zahodni feminizem. Pred stoletjem je bil feminizem gibanje, ki se je zavzemalo za spremembo družbe in osvoboditev žensk, na poti do tega cilja pa se je ost njihovega boja porazgubila. Feminizem je obtičal oziroma sprejel neoliberalno logiko, naj vsak poskrbi za svoje udobno življenje. Poleg tega se zavzema le še za doseganje ženskih kvot na, po njihovem, pomembnih položajih. Prepričane, da so osvobojene in emancipirane, sodobne zahodne feministke podpirajo neoliberalni kapitalizem in njegovo kolonialno in evropocentrično prevlado nad preostalim svetom. Sodobni zahodni feminizem ni zmožen kritične samorefleksije niti ne zmore kritičnega pogleda na današnjo družbo. Pokroviteljsko se vede do žensk, ki ne pripadajo zahodnemu kulturnemu krogu, in se ne ukvarja s težavami, ki jih imajo revne in izkoriščane ženske na zahodu. Tako o feminizmu Vesna V. Godina. Zanimivo branje za trening (ne le ženskih) možganov. (Pripravila: Tatjana Mavrič) FELICITY BROOKS: VSE O SKRBEH IN STRAHOVIH Tudi otroci se srečujejo z različnimi skrbmi in strahovi. Če bi se o tej temi z otrokom radi pogovorili ali če iščete način, kako bi otroku pomagali pri obvladovanju skrbi in strahov, vam priporočam otrokom namenjeno poučno knjigo Felicity Brooks Vse o skrbeh in strahovih, saj jo boste lahko brali skupaj. Napisana je na preprost in razumljiv način, v njej pa avtorica razloži, kaj sploh so skrbi in strahovi, kako se poču- KOTIČEK ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ Dan voda MOJCA FURLAN, FOTO: PETER KOŠENINA Voda je modro zlato, je pred mnogo leti pisal Tomo Križnar, ki na življenje gleda skozi prizmo dobrega za vse ljudi, ne glede na celino, kjer smo rojeni. Zadnja leta tudi v Sloveniji občutimo, kaj pomenita pomanjkanje dežja in posledično suša za kmetijstvo. Lani poleti smo nemočno opazovali, kako so pred našimi očmi usihale reke in potoki. Ponekod se je v času suše poraba vode celo povečala, saj so ljudje še bolj zalivali trate in prali avtomobile. Podnebne spremembe že konkretno kažejo resne posledice, a to ni zaustavilo nekaterih nepremišljenih ali morda napačno motiviranih posegov v naravi. Opazujemo pospešeno sekanje dreves, ki jih nihče ne nadomesti z novimi. Priča smo načrtovanjem betoniranja rek, rečnih bregov, celo strug, potokov pod skupnim timo, ko nas skrbi, od kod izvira strah, kaj se zgodi, če skrbi in strahovi rastejo. Podane so tudi tehnike za njihovo lajšanje ter napotki za odrasle. Vse skupaj lepo zaokrožijo privlačne ilustracije. V tej zbirki najdemo še tri knjige: o prijateljih, o družini in o čustvih. (Pripravila: Maja Rotar) MAGALI LE HUCHE: RAD IMAM GLASBO Knjiga je primerna za otroke, ki so stari od tri do šest let. V njej najdemo 24 zvočnih posnetkov (dvanajst melodij in dvanajst zvokov), ki so presenetljivo odlični in čisti. Glavni junak kuža Pako predstavi različne glasbene zvrsti, ki jih je spoznal na svojih potovanjih. Lahko bi rekli »z glasbo po svetu«. Prva knjiga iz te zbirke ima naslov Pako gre v opero. (Pripravila: Maja Rotar) JAMES NORBURY: VELIKI PANDA IN MAJCENI ZMAJ Knjiga je vedno čudovito darilo. Le včasih smo v dvomih, ali bo obdarovanemu prav tako všeč, kot je nam. A z Velikim pando in majcenim zmajem boste prepričali tudi tiste, ki nad obsežnejšim branjem niso najbolj navdušeni. Umetnik, ki je z ustvarjanjem tudi sebi pomagal preživeti temačno obdobje, nam sporoča, da je vsaka (tudi zgrešena) pot predvsem pot k sebi. Panda in zmaj tako skupaj potujeta skozi letne čase, si delita drobne občutke in skupne pustolovščine. Če vas bo izvirno ilustrirana knjiga s kratkimi budističnimi in meditativnimi izreki prepričala, v roke vzemite tudi knjigo Charlieja Mackesyja​Fant, krt, lisica in konj. Preproste življenjske modrosti, ki nas ne pustijo ravnodušnih. (Pripravila: Mira Vidic) imenovalcem protipoplavne ureditve. Čas nas prehiteva. Betoniranja rek uničujejo habitate, floro in favno, vse, kar je živega na območju dovozov do gradbišč, samih gradbišč in na koncu obrežij in rek. Takih posegov se ne da »popraviti«. Nekoč intenzivna izsuševanja in zasipanja mokrišč, lokev in mlak so za vedno uničila celotne vodne ekosisteme, ki jih nujno potrebujemo (potrebujejo naši vnuki) za ohranitev sveta, ki naj bi v prihodnjih desetletjih vsaj približno spominjal na našega. Spomnimo, v slovenskem prostoru smo izgubili že skoraj 90 odstotkov dvoživk in 40 odstotkov sladkovodnih rib. Dober primer, kako zavarovati tisto, kar še imamo naravnega, se dogaja pri naših sosedih v Škofji Loki. Domačini, zbrani kot civilna družba pod imenom Varuhi Sore, se skupaj s strokovnjaki naravovarstvenih strok mlajše generacije (če že ne po starosti, pa po miselnosti) borijo za upravljanje reke na način, da se ohrani življenje ob rečnih bregovih in v sami reki. V projektni dokumentaciji je zapisano, da z betonskimi bregovi znižamo vodostaj ob stoletnih vodah za le do 15 centimetrov. Posegi z degradacijo habitatov naj ne bodo sprejemljivi, saj smo od živega okolja življenjsko odvisni. Ne moremo ostati brez rastlin, živali in dreves, ki dajejo zavetje ljudem in živalim, varujejo rodovitno prst, proizvajajo kisik, omogočajo senco, vlago in so edini dom različnim živalim. Varujmo dragocenost naravnega okolja, obstoj vseh rastlin in živali, ki nas še obdajajo. S skupnimi močmi jih ščitimo pred podnebnimi spremembami in t. i. napredkom. Enkrat smo se že povezali za vodo. Čas je, da to storimo ponovno. MLADI 17 Pravljične urice za najmlajše V otrocih želijo vzbuditi ljubezen do zgodb. PETER KOŠENINA Knjižnica Medvode poleg izposoje knjig občanom ponuja veliko zanimivih dogodkov. Če so ciljna publika predavanj, razstav in predstavitev knjig odrasli, so Pravljične urice namenjene najmlajšim. Med oktobrom in majem vsak torek ob 17. uri knjižničarke pripravijo Pravljično urico. Otrokom najprej povedo pravljico, v drugem delu ure pa jim pustijo, da sami ustvarjajo – rišejo in barvajo. Udeležujejo se je otroci od četrtega leta starosti. »Največji poudarek teh uric je bogatenje besednega zaklada in želja, da bi otroci vzljubili zgodbe, vzljubili knjige. Širjenje bralne kulture vzporedno spodbujamo tudi z Bralno značko za predšolske otroke, obiskujemo tudi vrtce,« pravi Jana Krašovec, ena od petih voditeljic Pravljičnih uric. Pravljice voditeljice izbirajo glede na čas v letu. Ko smo jih obiskali, so se pogovarjali o tem, kaj so bili za pusta, in poslušali pravljico o preganjanju zime. »V pravljici so slišali tudi, kaj je značilno za pomlad. Da se daljšajo dnevi, da zacvetijo prve cvetlice in da se vrnejo ptice. Pravljične urice vedno poskušamo izpeljati tako, da se otroci še česa naučijo,« dodaja Jana Krašovec. Pozimi se je uric udeleževalo tudi do trideset otrok, z daljšanjem dneva pa se število postopoma manjša. Ker se uric udeležu- Pravljične urice v Knjižnici Medvode so dobro obiskane. / Foto: Peter Košenina jejo tudi starejši otroci, voditeljice zanje večkrat pripravijo še drugo pravljico, ki je za mlajše pretežka. Zaradi dobrega obiska je otroška čitalnica premajhna, zato urice potekajo v večji čitalnici za odrasle. V mesecu marcu so rože še posebej pomembne, zato vas z veseljem vabimo na predstavitev nove knjige Kako so rože prišle na svet. Zbirko pravljic o rožah z vsega sveta je izdala založba Malinc, njeni avtorici pa sta Breda Podbrežnik Vukmir in Klarisa Jovanovič. V torek, 28. marca 2023, ob 19.30 vas vabimo v Knjižnico Medvode, kjer bomo pravljične vsebine prepletali z vrtnarskim védenjem o rožah. Pravljice bodo pripovedovale Breda Podbrežnik Vukmir, ena od avtoric knjige Kako so rože prišle na svet, in Mirjam Slanovec, Knjižnica Medvode. Vrtnarsko znanje o rožah in skrbi zanje bo posredovala Monika Mohar, vrtnarstvo Hortika. Za nami bo tudi Barbara Pregelj iz založbe Malinc. Knjiga Kako so rože prišle na svet je izšla s finančno podporo Javne agencije za knjigo. Sledite nam na FB , IG in YouTubu Vabljeni! , več informacij na w w w. m a linc.si 18 KULTURA Podelili dve pletenici Priznanji za posebne dosežke na področju kulture sta prejela odrasla gledališka sekcija KUD Fran Saleški Finžgar Senica in gledališka sekcija KUD Fofité. MAJA BERTONCELJ Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je v Kulturnem domu Medvode potekala osrednja občinska prireditev s podelitvijo priznanj na področju kulture – pletenic. Podeljeni sta bili dve pletenici za posebne dosežke na kulturno-umetniškem področju v letu 2022. VERIGA NA SENICI Prejela jo je odrasla gledališka sekcija KUD Fran Saleški Finžgar Senica – za izjemen prispevek k ohranjanju kulturne dediščine in povezovanje lokalne skupnosti ob uprizoritvi igre Veriga. Pod vodstvom Irene Ložar je odrasla gledališka sekcija v letu 2022 po devetih letih znova pripravila uprizoritev igre na prostem, Finžgarjevo ljudsko igro Veriga – Žlajdra, ki jo je režirala Marjeta Jamnik. »Ljudsko igro Veriga igralci društva igrajo v pristnem seniškem narečju, za kar je potrebnih nekaj posebnih vaj, saj so igralci vse mlajši in ne govorijo več takega jezika v vsakdanjem življenju. Pri ohranjanju starega narečja jim pomagajo starejši igralci in prebivalci Senice, ki še poznajo narečne besede in govorico tega območja. V projekt je vključenih veliko več ljudi in obseg dela je nepredstavljivo večji pri uprizoritvi na prostem kot pri uprizoritvah v udobju dvorane v notranjosti. Tokratno režijo Verige je prvič prevzela ženska, in sicer Marjeta Jamnik, ki se je že mnogokrat dokazala z režijo otroških dramskih iger in drugih kulturnih prireditev. Poleg naštetega je tudi sama odigrala mnogo dramskih vlog, v preteklosti tudi v Finžgarjevi Verigi vlogo mame Mine, in tudi tokrat odlično opravila svoje delo,« so med drugim zapisali v obrazložitvi priznanja. Po letu 2006 se je predstava vrnila na prvotno prizorišče na Markovo dvorišče na Spodnji Senici 1. Dvorišče se je za slab mesec dni spremenilo v dobro obiskano gledališče na prostem. Igro si je ogledalo okrog 600 gledalcev iz bližnje in daljne okolice. Odrasla gledališka sekcija KUD Fran Saleški Finžgar Senica je s tem pokazala globino in širino lokalnega povezo- V imenu gledališke sekcije KUD Fofité sta priznanji prevzeli Irena Sonc Šlenc (desno) in Monika Jekler. / Foto: Peter Košenina V imenu odrasle gledališke sekcije KUD Fran Saleški Finžgar Senica so priznanje prevzeli (od leve) Marjeta Jamnik, Uroš Medar in Irena Ložar. / Foto: Peter Košenina vanja ter poudarila pomembno vlogo ohranjanja kulturne dediščine, ob tem pa na Senico znova pripeljala praznik, kot je rad rekel nekdanji predsednik društva Valentin Križaj, ob uprizoritvah Verige. KRI IN VODA Pletenico za posebne dosežke je prejela tudi gledališka sekcija KUD Fofité za izjemno uprizoritev avtorskega gledališkega projekta Kri in voda. Z njim so začeli ciklus projektov s skupnim naslovom Elementi zemlje. Predstavo je režiral Dejan Spasić. »Projekt, ki je nastal skozi postopek improvizacij brez dramske predloge, se ukvarja z vprašanji družinskih vezi, disfunkcionalnosti družinskih odnosov in njihovimi posledicami. Postavljen je v lokalno okolje in črpa vsebino iz njegovih značilnosti. Ob odlični interpretaciji vlog so igralci skozi zgodbo vzpostavili globoko čustveno vez z gledalci in jih ponesli v svoj gledališki prostor. Gledališka sekcija KUD Fofité je projekt Kri in voda predstavila tudi na regijskem srečanju ljubiteljskih gledaliških skupin, kjer so vsi trije igralci prejeli nagrado za odigrane vloge. Predstava je bila izbrana v tekmovalni del državnega srečanja, 60. Linhartovega srečanja v Postojni. Na zaključnem festivalu se je za nagrade – matičke potegovalo sedem predstav. Strokovna žirija je izvajalcem predstave Kri in Voda podelila matička za najboljšo kolektivno igro vsem trem igralcem z obrazložitvijo, da v predstavi Kri in voda, ki se dotakne težavnih odnosov v družini, ni bilo mogoče izpostaviti zgolj ene igralske kreacije. Žirija je prav tako poudarila 'izčiščenost dramskih likov ter medsebojno igralsko podporo na odru. Igralci vzpostavijo močne odnose, ki natančno izrišejo zgodbo ter konflikte med liki in na zabaven način predstavijo resne življenjske situacije,' so zapisali.« Prireditev je bila obogatena s kulturnim programom, v katerem so nastopili Trio Sozvočja Slovenije (Gregor Volk, Goran Krmac, Janez Dovč) in Nina Misson. Slavnostni govornik je bil župan Medvod Nejc Smole. KULTURA 19 Od dnevnika do knjige Milena Stare iz Dragočajne je v knjigi Sledovi vrtnic odstrla drobce iz svojega otroštva in mladosti, doživetja, ki so jih prinesla zrela leta, preizkušnje prijateljev … Avtobiografskim pripovedim je dodala tudi nekaj pesmi in enodejank. ANA JAGODIC DOLŽAN V njenem rojstnem listu sta dve imeni – Milena Štefanija, klicali pa so jo Štefi. Prvo ime je mami predlagala soseda v sobi novomeške porodnišnice. »V cerkvi pa tudi ni ugovarjala, ko ji je duhovnik predlagal dodatno ime Štefanija,« izvemo v pripovedi, s katero se je Milena Stare ozrla v svoja zgodnja leta. Nikoli si ni mislila, da bo pisala. Pravi, da jo je na to misel pripeljal splet okoliščin in doživetij. In pisanje dnevnika. »Spoznavati sem začela, kako uživam ob pisanju o dogodkih in razlagi doživetih trenutkov. Zato me je začel mož spodbujati, naj napišem kakšno zgodbo. Sprva sem se upirala tej misli, ker sem začutila nekakšen strah, češ ali mi bo uspelo.« Spregovorila je o iskanju očeta, ki ga je prvič in zadnjič srečala pri 21 letih na Dunaju, kjer je živel s svojo družino. »Tako lahko sem pisala, kot da bi že vsa leta čakala samo na to, da si olajšam dušo, da izlijem vsa čustva in občutja na papir.« Zgodba je bila objavljena v Gorenjskem glasu. »Sonce je tisti dan sijalo samo zame!« razkriva v knjigi Sledovi vrtnic. Občutek sreče je podkrepila spodbudna popotnica glavne urednice: »Vi samo pišite.« Z bralci časopisa je delila še nekaj doživetij in občutkov, ena od njenih zgodb pa je dobila mesto v zborniku seniorjev z naslovom V zavetju besede. Milena z možem Marjanom / Foto: Ana Jagodic Dolžan Na predstavitvi knjige s prijateljico Majo Gradišar (levo) in Marjeto Žebovec (desno) / Foto: Ana Jagodic Dolžan Izdajo knjige je Mileni predlagala Marjeta Žebovec, ki je tudi uredila vsebino. V spremni besedi je zapisala: »To, kar je ona (Milena) doživljala, doživlja tudi marsikdo izmed nas, vendar ne zna ustrezno izraziti. Naj nam njena besedila, tako proza kot poezija in enodejanke, napisana odkrito in čustveno, pomagajo, da bomo znali izraziti tako veselje kot bolečino, da bomo prepoznavali ljubezen in druga čustva in da se bomo dogajanju v svoji okolici znali sproščeno nasmejati.« Vse enodejanke, v katerih je na večinoma humoren način orisala dogajanje v zakonu, družini ali širši družbi, so bile že odigrane na domačem odru. »Upajmo, da jih bo uprizorilo še kar nekaj ljubiteljskih gledaliških skupin, ker so res duhovite,« je dejala Žebovčeva na predstavitvi knjige v polni dvorani Kulturnega doma v Smledniku, kjer so bile v ospredju Milenine pripovedi – izbrane odlomke je doživeto prebirala dolgoletna prijateljica Maja Gradišar, s pesmijo pa jih je dopolnil Mešani pevski zbor Smleški žarek, ki ga je vodila zborovodkinja Agata Vovk (zborovodja Tomaž Grajzar je zbolel). Dodajmo še, da bodo v prihodnjem tednu, 15. marca, drobci iz življenja Milene Stare tkali večer (od 19.30 dalje) v Knjižnici Medvode. SLEDOVI VRTNIC 20 POGOVOR Delati na tako velikih tekmovanjih je neke vrste šola za življenje Marko Luštrek je že skoraj vse življenje v teku na smučeh: najprej kot tekmovalec, nato kot trener, sedaj pa že vrsto let v organizacijskih ekipah tudi na velikih mednarodnih tekmovanjih, kot so olimpijske igre. Kolikor mu čas dopušča, ostaja športno aktiven in tako je bilo tudi, ko je bil službeno devet let v Moskvi. MAJA BERTONCELJ V nedeljo se je v Planici zaključilo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju, ki je prvič potekalo v Sloveniji. Marko Luštrek z Ladje je imel na njem pomembno vlogo. Bil je pomočnik Uroša Ponikvarja, vodje tekmovanja v teku na smučeh. Z njim smo se pogovarjali v drugem tednu tekmovanj – o njegovi vlogi v svetu teka na smučeh, o tem, koliko je tudi sam še športno aktiven, in o njegovem službovanju v Rusiji. ͰͰ Kakšno so vaše naloge, kako spremljate ta največji zimskošportni dogodek v zgodovini Slovenije? Naša celotna ekipa skrbi za izvedbo tekmovanj v teku na smučeh, pripravlja tekaške proge in tekaški stadion, skrbi za podporo merjenju, tudi za varnost na progi, nadzorujemo, da tekmovalci in trenerji upoštevajo pravila. Letos smo za nadzor uvedli video sistem. Povezavo imamo s televizijskimi kamerami, kot je to na primer v nogometu. Analizira- mo in po potrebi žiriji pošiljamo podatke. Bistveno hitreje se tako lahko sprejme odločitev. Nekaj prekrškov na progi je na tem prvenstvo že bilo, na primer oviranje na progi, kršenje klasične tehnike teka ali pa smučanje v napačno smer v času uradnih treningov ... Včasih je bil ta nadzor opravljen s pomočjo ljudi na sami progi. ͰͰ Na prvenstvu sodeluje kar nekaj Medvoščanov. Kar precej nas je, delujemo na različnih področjih. Na tekaškem delu smo tukaj še ekipa z mladinskega svetovnega prvenstva, ki je v Medvodah potekalo leta 2006. Še od takrat je ostala osnovna ekipa, ki je zelo ključna za kvalitetno izvedbo tega tekmovanja. Najbolj ključni ljudje so vključeni. Bistveno lažje je delati, ker vsak točno ve, kakšne so njegove naloge. Res da se pravila spreminjajo, a mi vsako leto šolamo ljudi, jih tudi pripravimo na to. Ni pa to svetovni pokal. Rekel bi, da je to deset svetovnih pokalov. Bistveno več in težje je. Potreb- Marko Luštrek je bil na svetovnem nordijskem prvenstvu v Planici pomočnik vodje tekmovanja v teku na smučeh. / Foto: Gorazd Kavčič nega je tudi več potrpljenja, saj so ekipe bolj nervozne. ͰͰ Imate eno ključnih funkcij na tekaškem delu, kar pomeni, da morate biti v teku na smučeh že vrsto let. Kakšni so bili vaši začetki? Začetki so bili še v otroških letih, ko sem tek na smučeh treniral in v njem tudi tekmoval, takrat še za Športno društvo Olimpija. Potem sem bil v tem društvu trener, skupaj s pokojnim Klemenom Svoljšakom. Kasneje sem sodeloval na mednarodnih tekmovanjih v uradnih službah časomerilcev, bil sem tudi vodja tekmovanja in postal mednarodni tehnični delegat. Na več tekmovanjih, tudi mednarodnih, od več svetovnih pokalov, treh univerzijad, dveh svetovnih mladinskih prvenstev do olimpijskih igrer v Pjongčangu, sem deloval kot delegat, pomočnik delegata ali član žirije. ͰͰ Odgovorno in hkrati zanimivo delo. Je to za vas služba ali hobi? To je hobi, služba je nekaj drugega. Za to izkoriščam svoj prosti čas. Je pa zanimivo, mi je všeč, ker si v stiku z najboljšimi na svetu, pridobiš nova poznanstva iz celega sveta. Sodelovanje na takšnih tekmovanjih je neke vrste šola za življenje, ker so stvari na visokem nivoju in vse je treba izpeljati zelo profesionalno, da je na koncu tekmovanje uspešno. ͰͰ Bili ste torej tudi že na olimpijskih igrah. Kakšna izkušnja je to? Za olimpijske igre velja najvišja stopnja pripravljenosti. Treba je biti tudi fizično dobro pripravljen. Kot član žirije moraš biti stalno na progi, vsak dan pretečeš med deset in dvajset kilometrov. Progo je treba namreč večkrat pregledati. To je nam vsem v veselje, je pa treba biti zelo seznanjen s pravili. Najtežji del je, da si z ekipo žirije skupaj praktično tri tedne od jutra do večera, nimaš druge družbe. Včasih zaradi tega lahko pride tudi do kakšnih trenj. V Pjongčangu smo imeli odlično ekipo in mislim, da smo svoje zadolžitve izpeljali dobro. Na samih POGOVOR 21 tekmovanjih smo imeli zelo malo kazni. To, kar smo takrat skupaj naredili v žiriji, je bilo uspešno. Odlična izkušnja. ͰͰ Ste aktivni tudi v Mednarodni smučarski zvezi? Nisem toliko aktiven, pomagam pa, saj področje pravil poznam zelo dobro. Dam tudi kakšen nasvet. ͰͰ Omenili ste, koliko kilometrov ste morali preteči na olimpijskih igrah. Torej ste še vedno v kondiciji? S športom se ukvarjam, kolikor se le lahko. Rad bi se več, a med tednom časa za to večinoma ni. Konce tedna pa, če se le da, izkoristim in grem na smuči ali v hribe. ͰͰ Se udeležujete tudi rekreativnih smučarskotekaških tekmovanj? Tudi. Letos smo bili s prijatelji, ki so večinoma iz Medvod, na Dolomitenlaufu v Italiji, lani prvič na Vasaloppetu na Švedskem, predvsem zato, ker je bila stoletnica prvega tekmovanja. Prihodnje leto prav tako računamo, da bi ši tja, ker bo stoti tek Vasaloppet. Se že pripravlja ekipa. To jemljem bolj kot neke vrste hobi, druženje, niti ne tekmovanje. Biti na takšnem dogodku je lep spomin. Vasaloppet traja cel teden, mi startamo na 90 km, torej na najdaljši preizkušnji, ki je na vrsti zadnja. Vzdušje startati med 16 tisoč tekmovalci, prehoditi prvi kilometer v 45 minutah, ker hitreje ne gre, je nekaj posebnega. Ko se odprejo te lepe planjave, imeli smo srečo, da je bilo sonce, ko se pokažejo zasnežena jezera in okrog njih tekaška proga in kača tekačev pred tabo, je to en sam užitek. Ne razmišljaš o tem, da te kaj boli, da je kaj narobe. Prav z veseljem je doživeti nekaj takšnega. Pridejo tudi ne tako dobro pripravljeni tekači. Tečejo do noči ali že pozno v noč, praktično do zadnjega zaprtja. Vsi pridejo v cilj zelo veseli, srečni. ͰͰ Vasaloppet je potem res nekaj posebnega? Res je nekaj posebnega. Splača se, vsakemu priporočam, če le ima možnost iti. ͰͰ Pred leti ste bili tudi predsednik sedaj NŠD Medvode. Bil sem drugi predsednik. Potem sem bil devet let v Rusiji, zato sem to funkcijo prepustil drugim, še vedno pa pomagam. Kolikor se da, sem z veseljem aktiven še naprej. ͰͰ Kako gledate na razvoj teka na smučeh v Medvodah? Že od nekdaj so Medvode imele tudi uspešne tekače. Marko Luštrek na Demino ski maratonu v Rusiji / Foto: osebni arhiv Z ljubiteljskim delom je potrebne precej sreče, da se vzgojijo novi tekmovalci, kot je to Anamarija Lampič. Za razvoj teka na smučeh je potrebna infrastruktura, velik krog ljubiteljev teka in profesionalni trenerski kader. Nordijski center v Medvodah omogoča občanom Medvod rekreacijo tako v zimskem kot tudi v poletnem času ter zagotavlja mnogim otrokom prvi stik s tekom na smučeh. Pomemben je nadaljnji razvoj Nordijskega centra v smer daljšega zagotavljanja snežnih pogojev ter zagotavljanje vadbe v vseh letnih časih s postavitvijo krožne rolkarske proge ter spremljevalnih objektov, ki omogočajo kvalitetno vadbo in tekmovanja na prostem v smučarskem teku in drugih športih. Vsak moderen športni objekt privablja veliko število profesionalnih in rekreativnih športnikov, s tem pa se tudi povečuje krog ljubiteljev in podpornikov teka na smučeh. NŠD Medvode nima profesionalnih kadrov. V društvu trenersko delo kvalitetno opravljajo trije trenerji: Jure, Tjaša in Manca. Vsi delujejo honorarno, za doseganje večjih uspehov pri mladinskih in članskih kategorijah pa je potreben profesionalni strokovni kader. ͰͰ Prej ste omenili Rusijo. Ste tja odšli zaradi službe? Tako je. V Moskvi sem bil predstavnik Iskratela. Na začetku sem delal kot prodajalec, na koncu pa kot direktor predstavništva. Tudi to je bila zelo zanimiva izkušnja. Ko vzljubiš Moskvo, je že kar težko iti iz takšnega mesta. Z družino smo živeli v centru. Velikokrat sem ob reki tekel tudi do Rdečega trga in nazaj. Pet kilometrov sem imel do centra. Za tako veliko mesto je to praktično center. V Moskvi smo preživeli lepa leta. Imeli smo veliko prijateljev, otroka sta tam hodila v šolo. Mlajši sin Jakob je ostal v Moskvi. Takšna je bila odločitev na koncu. Glede na to, da je že toliko let tam, se v tem okolju znajde. Letos zaključuje študij. Star je 21 let. Starejši sin Jan pa je star 25 let. Naredil je fakulteto in je v službi. V Slovenijo smo se vrnili pred dobrima dvema letoma. Za zdaj nimam v načrtu, da bi šel službeno še kam. ͰͰ Kakšno je življenje v Moskvi? Je čisto drugače kot tukaj. Veliko mesto živi 24 ur na dan. Celo noč se nekaj dogaja. Tudi služba je taka, da delaš od jutra do večera ali še dlje. S kupci imaš sestanke še pozno zvečer. Ko si tam, si praktično na voljo noč in dan. Konce tednov pa smo pozimi izkoristili za aktivnosti na snegu. ͰͰ Ste se od takrat še kdaj vrnili v Moskvo? Nazadnje sem bil nekaj dni pred začetkom vojne v Ukrajini. Vsi so mi zatrjevali, da vojne ne bo, da si vsi to le domišljajo, da Rusija tega ne bo naredila. Res so bili prepričani, da je nemogoče, da bi se to zgodilo. Bil sem službeno in tudi na enem tekmovanju. Mislim, da je bila tudi zanje potem ta vojna veliko presenečenje. Ljudje o tem ne govorijo, ker ne smejo, saj imajo potem lahko posledice. ͰͰ Vaši načrti za naprej? Služba, starejši sin pričakuje naraščaj ... Načrtov je več. Še kar nekaj časa bom delal. Rad bi bil čim bolj aktiven in svoje izkušnje peljal naprej. 22 KULTURA Zbor Jakoba Aljaža napolnil dvorano Pred prihodom Andraža Babška so bili tik pred tem, da prenehajo delovati. PETER KOŠENINA Mešani pevski zbor Jakoba Aljaža je 25. februarja v dvorani Kulturnega doma Medvode nastopil na Pevskem maratonu, koncertu domoljubnih pesmi. Zbor, ki po lanskem prihodu vodje Andraža Babška doživlja drugo pomlad, je dvorano doma napolnil do zadnjega kotička. Mešani pevski zbor Jakob Aljaža obstaja od leta 1999. Po skoraj dveh desetletjih in pol je bil v začetku lanskega leta tik pred tem, da konča delovanje. »Bili smo na tem, da prenehamo. Prejšnji zborovodja Dominik je dobil službo, pevcev nas je bilo malo in dogovorili smo se, da prenehamo peti. Vse sem že uredila, društvo bi morali le še izbrisati iz registra,« pravi predsednica Marija Strajnar. Takrat še 15-letni glasbenik in skladatelj Andraž Babšek se je v istem obdobju želel kot pevec priključiti pevskemu zboru. Slišal je za Zbor Jakoba Aljaža in poklical predsednico. »Rekla sem mu, da lahko pride pet, če bo Mešani pevski zbor Jakoba Aljaža je na koncertu v Medvodah pel domoljubne pesmi. / Foto: Peter Košenina zraven še vodil zbor. Rekel je, da srčno rad,« se srečanja z energičnim novim zborovodjem spominja Marija Strajnar. Število pevcev zbora se je v zadnjem letu povečalo za deset, tako da jih je na februarskem koncertu v Medvodah pelo 25. »Tematika koncerta je bila domoljubna. Ljudske pesmi zbor prepeva že dvajset let, zdaj smo to obnovili in nam je zelo dobro uspelo,« je bil po koncertu zadovoljen Andraž Babšek. »Da smo v tako kratkem času dobili toliko novih pevcev, je bil neke vrste čudež. Po oglasu v Sotočju se je kar usulo. Neverjetno. Glede na to, da smo napolnili dvorano, se mi zdi, da je energija v zboru res prava,« je dejal. Koncert je bil posnet in si ga je možno ogledati na YouTubu. Koncerta se je na povabilo zborovodje ude- ktv kabelska televizija medvode cesta komandanta staneta 12, 1215 medvode telefon: 01 36 19 580, e-pošta: info @tv-m.si, http://www.tv-m.si, FB in Youtube: Novice med vodami Vse dni v letu. Vedno za vas. 30 let informativnega programa 30 let nepristranskih informacij 30 let televizijske in video produkcije za majhne oglaševalce in velika podjetja ležil tudi Lojze Peterle, prvi predsednik vlade samostojne Slovenije in predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Po uspešnem zimskem koncertu člani Mešanega pevskega zbora Jakoba Aljaža ne bodo počivali. V juniju nameravajo v Pirničah pripraviti letni koncert, na katerem bodo utečenim pesmim dodali še nekaj novih. Nagrada za življenjsko delo Neni Vrhovec V ponedeljek, 6. marca, so v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana podelili najvišja strokovna priznanja s področja baletne umetnosti za leto 2022. Društvo baletnih umetnikov Slovenije je nagrado Lydie Wisiakove za življenjsko delo podelilo nekdanji prvakinji Baleta SNG Opera in balet Ljubljana, slovenski balerini Neni Vrhovec. M. B. Nagradna križanka iz revije Sotočje št. 2 je glavno nagrado prinesla Ani Nosan, drugo in tretjo sta prejeli Polona Hribar in Mileni Čičič, vse nagrajenke so iz Medvod. Geslo je bilo Brez naglice do slastnega obeda. Nagrajenkam čestitamo! KULTURA 23 Županova Micka s telefonom? S sodobno priredbo so klasiko približali mladim. PETER KOŠENINA Vaško gledališče Pr' Bzg, ki deluje v okviru KUD-a Jarem, je 25. februarja v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu premierno uprizorilo veseloigro današnjega časa z naslovom @zupanovamicka.bzg. Sodobna županova Micka prisega na mobilni telefon. Z bogatim snubcem Tulpidusom, ki pravi, da živi na Karibih, je v stiku na družbenih omrežjih, gozdarja Anžeta pa ne mara, ker zna dobro uporabljati le motorno žago, besed in telefona pa ne. Na koncu jo oče župan le prepriča, da Anžetu vseeno da možnost. Vodja vaškega gledališča Pr' Bzg Jurij Marussig je Linhartovo Županovo Micko prestavil v sodobnost lani poleti, skupina mladih pa se je nato na premiero pripravljala dobre tri mesece. »Moram reči, da mi je zelo prijetna. Županova Micka je klasika, za katero smo s skupino mladih rekli, da jo bomo prestavili v ta čas, da Člani vaškega gledališča Pr' Bzg med predstavo @zupanovamicka.bzg / Foto: Peter Košenina bo tudi njim malo bolj zanimiva,« je po premieri dejal Marussig. V igri @zupanovamicka.bzg so nastopili vsi člani vaškega gledališča Pr' Bzg. Žu- POSTNA AKCIJA: VELIKA NOČ Leto za letom se župnijske Karitas, ki delujemo v občini Medvode, obračamo na vas s prošnjo za pomoč bližnje­ mu v stiski v obliki položnic v Sotočju. Tudi v tem postnem času je tako. To je za vse nas priložnost, da svojo lestvico vrednot uredimo tako, da sta čim bliže vrha te lestvice tudi ljubezen do ubogih in preizkušanih. Svet ječi v preizkušnjah ter kliče k solidarnosti in sočut­ ju. Žal se težke preizkušnje vse pogosteje dogajajo tudi skrite pred očmi javnosti. Vedno več je ljudi, ki ob bor­ nih prejemkih ne morejo zadovoljiti niti najosnovnejših potreb po hrani, obleki in toplem domu. Karitas se trudi imeti odprte oči ravno zanje. Veseli bomo vaše pomoči, s katero bomo v prihajajo­ čih mesecih lahko pomagali družinam v naši občini, ki najbolj potrebujejo pomoč. Že vnaprej se za vašo veliko­ dušno pomoč iskreno zahvaljujemo! Obenem vam že­ limo poglobljeno pripravo na veliko noč ter vesele in blagoslovljene velikonočne praznike! ŽUPNIJSKE KARITAS: Pirniče, Preska, Smlednik, Sora in Sv. Katarina Brezplačna objava / Župnijska Karitas Preska, Preška cesta 33, Medvode panovo Micko je igrala Sara Bukovšak, Šternovko Kaja Bukovšak, Anžeta Aljaž Kršinar, Jurij Marussig je igral župana, za glasbo pa je skrbel Borut Cigale. Vse bo v redu. triglav.si 24 KULTURA Konec zime Razstava skupine za ročna dela, ustvarjalne delavnice in slikanje Društva upokojencev Medvode MAJA BERTONCELJ Skupina za ročna dela, ustvarjalne delavnice in slikanje Društva upokojencev Medvode se do 19. marca v Knjižnici Medvode predstavlja z enajsto razstavo ročnih del. »Tema letošnje razstave je Konec zime. Že naslov pove, da se ročnim delom največ posvetimo čez zimo, ko ni dela na vrtu in je manj možnosti za zunanje aktivnosti. Marec pomeni konec zime in zato lahko sedaj pokažemo, kaj smo naredile. Ljubiteljice pletenja in kvačkanja so spletle in skvačkale lepe in Utrinek z odprtja razstave / Foto: arhiv DU Medvode uporabne kose oblačil, kape, nogavice in tudi uporabne predmete za gospodinjstvo. Moram poudariti, da so se nekatere šele letos naučile kvačkanja. Na delavnicah smo z vrvico oblačile steklene predmete, malo smo polepša- Razstava bo na ogled do 19. marca. / Foto: Maja Bertoncelj le lončke za sobne rastline in za dodatke nakvačkale nageljčke, naredile rože iz najlonk in perlic. Članice slikarskega krožka so slikale zimsko-pomladne motive v akvarelni tehniki, pod vodstvom mentorice pa so risale tudi v tehniki akril. Čez zimo smo bile pridne in smo naredile zelo veliko, ampak ker smo omejene s prostorom, smo na razstavo postavile samo manjši del naših izdelkov,« je predstavila Majda Tratar, vodja krožka za ročna dela in slikanje v društvu ter organizatorka razstave. Skupina šteje dvajset članic, redno se sestajajo ob torkih. Poleg vseh drugih aktivnosti vsako leto v Knjižnici Medvode pripravijo samostojno razstavo. Odprtje letošnje je bilo 1. marca. Pevski zbor Sončna jesen in skupina harmonikarjev sta pripravila prijeten in zabaven program, pozdravni govor pa je imela predsednica društva Marija Tome. Na odprtje so povabili tudi rokodelke iz pobratenega Društva upokojencev Kočevje, tako da je bilo na njem več kot osemdeset ljudi. Legende letos tudi iz drugih krajev MAJA BERTONCELJ Medvoški kulturni festival bo pod sloganom Legende med vodami potekal med 15. in 21. majem. V letu 2023 bo obiskovalcem predstavil tudi legende iz drugih krajev Slovenije in Evrope. »Na stičišču Save in Sore bo ustvaril simbolično (viteško) okroglo mizo različnih kultur, s katero nagovarja javnost k mirnemu medkulturnemu dialogu na vseh področjih delo- vanja; ob tem pa ustvarja prostor za spoznavanje dediščine, kulture in umetnosti na zanimiv in inovativen način,« pojasnjuje Sabina Spanjol, koordinatorka in organizatorka kulturnega programa v Javnem zavodu Sotočje. K sodelovanju na Medvoškem kulturnem festivalu zato vabijo izvajalce (posameznike in skupine), ki bodo predstavili legende svojega domačega kraja. Prijave sprejemajo na naslovu kultura@zavodsotocje.si najkasneje do 15. marca, s pripisom »MKF 2023 – legende«. KULTURA 25 Vesna Zorko v centru starejših Predstavlja se z izborom slik, ilustracij in karikatur oziroma »vic portretov«, kot jih imenuje. Razstava je na ogled od 15. februarja do 30. aprila. MAJA BERTONCELJ IBIS TRADE D.O.O., OBRTNIŠKA CESTA 4, 1290 GROSUPLJE V DEOS Centru starejših Medvode svoja dela razstavlja Vesna Zorko, ki jo poznamo pod umetniškim imenom VesnaArt. Že kot deklica je rada risala, navdušila pa jo je mama Ljubica, ki slika predvsem krajine in cvetlice. »Zadnja leta se je moje življenje vrtelo predvsem okrog dveh hčerk in službe, ki sem jo nadvse rada opravljala, ni pa imela nobene povezave z mojo resnično strastjo. Trinajst let sem bila cestninska nadzornica. Ob pomoči partnerja sem pred časom pustila redno službo in se podala na negotovo, a barvito samostojno pot,« je pojasnila. Vesna Zorko je sicer zaključila Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo, smer modno oblikovanje, nato OGLAS MOBYSTYLE A5 lezec.pdf 24.2.2023 15:57:52 za pa študij nadaljevala na 1Akademiji Vesna Zorko in delček razstave v medvoškem centru starejših / Foto: osebni arhiv Ustvarja predvsem portrete in karikature, slike v akrilni, oljni in mešani tehniki, ilustracije in unikatna darila. / Foto: osebni arhiv likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo. Ustvarja predvsem portrete in karikature po naročilu, slike v akrilni, oljni in mešani tehniki, ilustracije in unikatna darila za različne priložnosti. V medvoško občino se je preselila z Jesenic. Junija lani je razstavljala v Knjižnici Medvode, tokrat pa prvič še v DEOS Centru starejših Medvode. 26 DOMAČI KRAJI Rdeča nit učne in druge poti Medvode so svojo ponudbo znova predstavile na sejmu Alpe-Adria. MAJA BERTONCELJ Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je od 15. do 18. februarja potekal 33. sejem Alpe-Adria. Na njem se je na enem mestu predstavilo tudi več kot 150 turističnih društev in zvez pod okriljem Turistične zveze Slovenije, ki zanje najame prostor. Svojo ponudbo je že dvajsetič predstavila Turistična zveza Medvode z vsemi turističnimi društvi. POTI Z ZGODBO »Rdeča nit letošnje predstavitve so bile učne in druge poti, ki jih je v Medvodah ogromno, želeli pa smo poudariti tiste, ki v Medvodah izstopajo, ki imajo zgodbo, ki so dobro označene, tako da se pohodniki lahko po njih sprehodijo vsak dan, ne samo ob organiziranih dogodkih. V ta namen smo pripravili kratke opise teh poti, ki naj bi bile kasneje predstavljene v skupni knjižici. Izdelali smo smerokaz z imeni poti in leseno skulpturo pohodnika, s katerim so se lahko obiskovalci fotografirali. Tudi promocijski pult, ki je predstavljal našo informacijsko točko, smo osvežili z novimi fotografijami,« je povedala Vanja Ločniškar, predsednica Turistične zveze Medvode, in dodala, da jih na sejmu kar nekaj let spremlja in jim pomaga tudi Javni zavod Sotočje Medvode, za kar so Želeli so poudariti poti, ki v Medvodah izstopajo, ki imajo zgodbo, ki so dobro označene. / Foto: Grega Flajnik jim izredno hvaležni. Letos se jim je na sejmu pridružila tudi Sabina Spanjol iz Javnega zavoda Sotočje, ki je predstavljala Medvoški kulturni festival. Niso pa pozabili tudi na vse tradicionalne prireditve turističnih društev. »Obiskovalcev je bilo v vseh dneh veliko, tudi iz tujine, in z našo predstavitvijo so bili zadovoljni,« je še povedala Vanja Ločniškar. ZAPOSLIMO SODELAVCA V P R O I Z V O D N J I F I LT R O V ( M / Ž ) NEKAJ VEČ KOT 25 TISOČ NOČITEV S prisotnostjo Medvod na sejmu so zadovoljni tudi v Javnem zavodu Sotočje Medvode. »Udeležba na sejmu je vsako leto prva stvar, ki jo Turistična zveza Medvode z osmimi društvi in pomočjo Zavoda Sotočje izvede. Sam menim, da je sejem vrhunec doživel pred dvajsetimi leti oziroma pred razvojem interneta in pametnih telefonov. Kljub temu je še F tehnik d.o.o. je podjetje za razvoj, proizvodnjo in prodajo filtrov locirano v poslovni coni Komenda. Delo obsega: - upravljanje s stroji in napravami - delo s pločevino in ostalimi materiali (krivljenje, varjenje, razrez…) - priprava in ročno sestavljanje komponent in izdelava izdelka - kontrola izdelkov in pakiranje Nudimo: - razgibano, pretežno ročno, enoizmensko delo 6:30 - 14:30 - možnost zaposlitve za nedoločen čas s poskusno dobo - stimulativno plačilo, možnost napredovanja - dolgoročno sodelovanje Prijave na e-pošto lovro@ftehnik.com F TEHNIK D.O.O., POD VRBAMI 4, 1218 KOMEND Pričakujemo: - nižje / srednje poklicna izobrazba ali višješolski strokovni program - izkušnje z upravljanjem strojev in naprav - natančnost, zanesljivost, odgovornost - dobre ročne spretnosti, delavne navade, učljivost, iznajdljivost »Turistično leto 2022 je bilo za Medvode dobro. Zabeležili smo nekaj več kot 25 tisoč nočitev, gostilne in lokali so bili dobro obiskani, prav tako najbolj prepoznavne turistične točke.« vedno vsakoletna udeležba dragocena izkušnja, ko se srečamo s številnimi turističnimi delavci iz vse Slovenije in si izmenjamo izkušnje in primere dobrih praks,« pa pravi Jure Galičič, vodja turističnih programov v Javnem zavodu Sotočje. »Turistično leto 2022 je bilo za Medvode dobro,« nadaljuje Galičič. »Zabeležili smo nekaj več kot 25 tisoč nočitev, gostilne in lokali so bili dobro obiskani, prav tako najbolj prepoznavne turistične točke. Zaradi suše je malo trpelo čolnarjenje na Zbiljskem jezeru, zaradi regulacije reke Sore v Železnikih smo se Medvoščani celo poletje kopali v kalni vodi, zato pa pričakujemo še boljše leto 2023,« zaključi. DOMAČI KRAJI 27 Moj očka ima konjička dva Jahalni center kmetija Janhar iz Hraš uspešno zaključuje projekt z naslovom Moj očka ima konjička dva. MAJA BERTONCELJ Zaključek projekta bo v nedeljo, 26. marca, ko bodo na ogled vsi projektni dosežki. Ta dan bo pri Jahalnem centru kmetija Janhar tudi mednarodno tekmovanje vlečnih psov oz. 9. Memorial Henrika Sečnika, kjer bo poskrbljeno za pester spremljevalni program. Več informacij bo objavljenih na spletni strani Turističnega društva Hraše. Kot še pravijo, je velika dodana vrednost projekta v kvalitetno pripravljenem programu za športne/naravoslovne dneve za vrtce in osnovne šole, na katerega so med rezultati projekta še posebej ponosni. »Z njim namreč lahko otroci v sproščenem okolju spoznajo konja, se ga dotikajo ali ga celo jahajo, kar je zanje pomembna izkušnja z več vidikov. Opazujejo in občutijo lahko naravo tudi v okolici kmetije Janhar, na primer kako živijo žabe, zaščitene ptice in druge živali ob Hraških mlakah.« Čeprav je v izvedbo projekta vloženo veliko časa in sredstev, ki jih ni mogoče v celoti finančno ovrednotiti, njihovo odločitev za vstop v projekt potrjuje pozitiven odziv ljudi na njegove prej opisane rezultate. Otroška igrala so dobro obiskana, šole pa se zanimajo za njihovo učno pot. Skupne aktivnosti so med projektom izvajali z Osnovno šolo Vodice in Turističnim društvom Hraše. Projekt so sofinancirali Republika Slovenija, Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja in Evropski sklad za regionalni razvoj. Rezultat projekta so tudi nova otroška igrala, ki so dobro obiskana. / Foto: arhiv kmetije Janhar VAŠA TRGOVINA S ČEVLJI skupaj smo že od 1991 www.trgovina-bai.si BAI Medvode Pritličje BC Mercator Medvode Ara obutev za občutljiva in široka stopala. Natikači Fly Flot in medicinski copati za starejše. Odprto: 9–19 , sobota 8–13 T: 01 3612 114 / www.trgovina-bai.si TRGOVINA BAI D.O.O., MEDVOŠKA CESTA 3, 1215 MEDVODE Kmetija Janhar v ovkiru LAS Za mesto in vas izvaja projekt Moj očka ima konjička dva. Nastajal je v obdobju pandemije covida-19, zaradi česar so imeli nemalo težav. S projektom so želeli povečati ponudbo za kvalitetno in aktivno preživljanje prostega časa. »Vsi cilji projekta so povezovali interes kmetije s potrebami lokalne skupnosti, zato se ni bilo težko posvetiti razvoju infrastrukture za dejavnosti na prostem in nadgradnji opreme za prireditve. To sta bila tudi sicer primarna cilja projekta in hkrati potencial za ustvarjanje novih delovnih mest. Sekundarni cilj je bil promocija kraja in občine ter avtohtonega konja lipicanca. Prvi rezultati so bili vidni: na primer otroška igrala, ki jih prej v okolici ni bilo, ograja jahalne maneže in informacijske table, ki so obogatile učno pot po kmetiji. Virtualni rezultati so morda v okolju manj vidni, a so vseeno zelo pomembni, saj predstavljajo kraj v širši prostor in ciljno tudi različnim javnostim. Tako je na primer izobraževalni video o konju lipicancu namenjen predvsem mlajšim otrokom, promocijski video o kmetiji Janhar in Hrašah pa najširši javnosti, prav tako prenovljena spletna stran kmetije Janhar,« pojasnjujejo na kmetiji Janhar. 28 DOMAČI KRAJI Pust, pust krivih ust Maškare sta zabavala Romana Krajnčan in Dejan Dogaja band. PETER KOŠENINA Pustne maškare so se v medvoški športni dvorani nazadnje zbrale leta 2020, tik pred začetkom pandemije covida-19. Po dolgem premoru je bila udeležba na letošnjem pustovanju odlična, saj so maškare 19. februarja dvorano popolnoma napolnile. Razlog za dober obisk so bili tudi nastopajoči. Pevka Romana Krajnčan je že desetletja ljubljenka najmlajših, De- Najmlajše maškare je s svojimi zimzelenimi otroškimi pesmimi navdušila Romana Krajnčan. / Foto: Peter Košenina »Zavestno smo se odločili, da naredimo samo nedeljsko pustovanje, ker je sobotnih zabav okrog nas veliko.« jan Dogaja band pa je privabil odrasle. »Zavestno smo se odločili, da naredimo samo nedeljsko pustovanje, ker je sobotnih zabav okrog nas veliko, nedeljskega dogajanja pa manj,« je dejal Jure Galičič iz Javnega zavoda Sotočje. Maškare so prišle od vsepovsod, večina pa iz Medvod in njihove širše okolice. Na pustovanju so se lahko zabavale ob glasbi, na napihljivih igralih in poligonih ali pustile, da so jim umetniki poslikali obraz. Pet najbolj izvirnih mask je prejelo nagrade. Palčka na gobi iz Sore / Foto: Peter Košenina Peter Pan, kapitan Kljuka, Zvončica, tiger in trola iz Medvod / Foto: Peter Košenina Veliki panda in igralni karti iz Zbilj / Foto: Peter Košenina DOMAČI KRAJI 29 Petindvajset dni po Nepalu Filmska foto sekcija KUD JaReM je v rojstni hiši Jakoba Aljaža v Zavrhu pripravila potopisni večer, na katerem je Alenka Adamič predstavila utrinke s slikovitega potovanja po Nepalu. SAMO LESJAK Alenko Adamič je uvodoma predstavil predsednik sekcije Gregor Meglič. Že desetletje kot aktivna članica sekcije ter navdušena popotnica pripravlja mnoge nepozabne filmske in fotografske prispevke s potovanj po vseh svetovnih celinah, ki jih podloži z glasbo svojega očeta Bojana Adamiča. Tokrat je v Aljaževini predstavila Nepal, ki ga je obiskala lansko jesen. Gre za slikovito državo v južni Aziji, ki meji na Indijo in Kitajsko, znano po najvišji gori na svetu Mount Everestu pa tudi po čudoviti pokrajini, bogati kulturni dediščini in duhovni tradiciji. Predstavila je glavno mesto Katmandu ter njegove znamenitosti, pa tudi staro budistično kraljestvo Mustang, ki je bilo izolirano vse do leta 1992, sedaj pa nove poti prinašajo napredek in tudi mnoge pasti. Tam se je udeležila skupinskega trekinga po slikoviti pokrajini – v deželi, ki je divja, a neverjetno Svetovna popotnica Alenka Adamič in nj. eksc. Aswin Kumar Shrestha, častni konzul Nepala, na Aljaževini / Foto: arhiv KUD JaReM (Gregor Meglič) lepa, so spoznavali rustikalne vasice, srečevali budistične menihe ter ženske v čudovitih tradicionalnih oblačilih, obiskali od časa nedotaknjene samostane ter občudovali starodavne utrdbe in veličastno kraljevo palačo v glavnem mestu Lo Manthang. Predsednik KUD JaReM Roman Veras je med številnimi obiskovalci potopisnega večera pozdravil prav posebnega gosta – dogodka se je namreč udeležil častni generalni konzul Nepala, njegova ekscelenca Aswin Kumar Shrestha, ki je po večdesetletnem bivanju pri nas Slovenijo – njene gore in ljudi – v srcu sprejel za svojo. V soboto, 11. marca, pa bo ob 19. uri Aljaževino obiskal Medvoščan, alpinist svetovnega slovesa Viki Grošelj, ki je osvojil mnoge najvišje vrhove Nepala, tudi Mount Everest. Kot pravi, so ga, tako kot tudi Alenko Adamič, poleg očakov očarali tamkajšnja pokrajina in ljudje, saj so prijazni, odprti in vedno pripravljeni pomagati. ZAPOSLIMO ZOBOZDRAVSTVENO ASISTENTKO ZOBOZDRAVSTVENI CENTER OSOVNIKAR Kapucinski trg 12 4220 Škofja Loka Telefon +386 (0)8 330 20 10 DENTAL MARKET, d.o.o, Kapucinski trg 12, 4220 ŠKOFJA LOKA E-mail info@osovnikar.com Zaposlimo zobozdravstveno asistentko. Zaželjena je izbrazba za medicinsko sestro ali zobotehnika, oziroma izkušnje z delom v zobozdravstvu. Možnost zaposlitve kandidatkt iz drugih poklicev, z željo po priučitvi opravljanja dela zobozdravstvene asistentke. ZOBOZDRAVNIKA/ZOBOZDRAVNICO Zaposlimo ZOBOZDRAVNIKA ali ZOBOZDRAVNICO z delovnimi izkušnjami. Zagotavljamo stimulativno nagrajevanje, delo v sodobnem zobozdravstvenem centru s specialisti vseh vej zobozdravstva, lastnim digitalnim zobotehničnim laboratorijem in centrom za ustno higieno. Prošnje z življenjepisom in delovnimi izkušnjami nam pošljite na naš elektronski naslov: info@osovnikar.com tel: 08 330 20 10 www.osovnikar.com e-mail: info@osovnikar.com 30 ŠPORT IN REKREACIJA Ena najkrajših sezon Nordijski center Bonovec je v letošnji zimi obratoval le 34 dni, sezono pa kljub temu ocenjujejo kot pozitivno. MAJA BERTONCELJ Zima se počasi poslavlja. S snegom v nižinah in nizkimi temperaturami ni bila preveč radodarna, kar se je poznalo tudi pri obratovanju Nordijskega centra Bonovec. »Minula obratovalna sezona Nordijskega centra Bonovec je bila ena najkrajših v 17-letni zgodovini centra, saj je trajala le 34 dni. Vseeno tako v številkah kot po odzivih obiskovalcev beležimo pozitivno sezono. Prvi teden so obiskovalci tekli po naravni snežni podlagi in urejeni smučini v dolžini dva kilometra, nekaj manj kot tri tedne smo progo v dolžini Nordijski center Bonovec je obiskalo veliko osnovnošolcev, potekala je tudi akcija Šolar na smuči. / Foto: Gorazd Kavčič en kilometer urejali s pomočjo tehničnega snega. Dopoldnevi so bili večinoma rezervirani za športne dneve okoliških in tudi ljubljanskih in gorenjskih osnovnih šol ter vrtcev, v popoldanskih urah pa je bil poligon namenjen rekreativ- Stroški obratovalne sezone bodo v celoti pokriti iz prodaje vstopnic, katere letošnji prihodek znaša deset tisoč evrov. nim in tekmovalnim tekačem iz devetih slovenskih klubov. Ocenjujemo, da je poligon od 22. januarja do 24. februarja obiskalo okoli 4.500 tekačev, občani, starejši od 75 let, so imeli prost vstop, ravno tako osnovnošolci v času rednih ur pouka športa,« je pojasnila Ines Iskra, vodja športnih programov v Javnem zavodu Sotočje. Kot je še dodala, se bodo stroški obratovalne sezone v celoti pokrili iz prodaje vstopnic, katere letošnji prihodek znaša deset tisoč evrov. GORENJSKI GLAS V VSAK DOM NA GORENJSKEM 14 dni brezplačnega časopisa Akcija 14 dni brezplačnega časopisa je namenjena vsem, ki Gorenjskega glasa še ne poznate ali ga kupujete v prosti prodaji. Podatke za dostavo pošljite na narocnine@g-glas.si ali pokličite 051/682 217. Po preteku 14-dnevnega obdobja vam časopisa ne bomo več pošiljali, vas bomo pa poklicali, povprašali za mnenje in predstavili pogoje za naročnino. Pridružite se naši veliki družini naročnikov, ne bo vam žal! V akciji ne morejo sodelovati obstoječi naročniki in tisti, ki živijo na istem naslovu kot naročnik. Prav tako ne morejo sodelovati tisti, ki so obdobje brezplačne naročnine v zadnjem letu že izkoristili. Gorenjski glas je najbolj bran regionalni časopis v Sloveniji. Podprite lokalne zgodbe in se naročite na Gorenjski glas. Pokličite 04/201 42 41 ali pišite na narocnine@g-glas.si. ŠPORT IN REKREACIJA 31 Veteranske tekme za smučanje in druženje Prehodni pokal občine Medvode je osvojila Majda Erjavec. Udeleženci letošnjih Veteranskih tekem / Foto: arhiv PD Medvode Pod okriljem Planinskega društva Medvode so znova potekale Veteranske tekme. Pred 51 leti so jih začeli organizirati smučarski zanesenjaki, ki so s smučmi na ramenih in peš osvajali bližnje griče pod Branovim ali na Osolniku. Navadne lesene palice so jim bile za vratca, pomembno je bilo, da so prismučali do cilja. Tradicija organiziranja teh tekem se nadaljuje, glavni namen pa vsa ta leta ostaja druženje. VETERANSKE TEKME ODPADLE LE DVAKRAT »Udeležba sprva ni bila velika, so pa udeleženci tekmovali s srcem in veseljem. Z leti se je širil glas o lepi prireditvi in druženju, tako da je bilo vsako let več udeležencev. S tem sta se povečala tudi obseg priprav in iskanje novih tekmovalnih prizorišč. Tudi sama organizacija je zahtevala spremembe, zato je tekme pod svoje okrilje prevzel Partizan Medvode. Prireditev je sčasoma prerasla v vseslovensko, saj se po starosti lahko kosa z Zlato lisico in Pokalom Vitranc. V celotni zgodovini so tekme odpadle samo dvakrat, pa še takrat zaradi vremena,« je pojasnil Marko Kristan. Prvi organizatorji so tekme pripravljali in vodili vse do leta 2011, ko so svojo zapuščino predali mlajši generaciji prav s Kristanom na čelu. Zaradi spleta okoliščin so tekme začele potekati kot posebna sekcija pri Planinskem društvu Medvode. Zadnja leta je prizorišče na smučišču Rudno pri Železnikih, kjer za vse potrebno za tekmovalni del poskrbijo v ŠD Buldožer. Tako je bilo tudi letos, ko so bile Veteranske tekme 19. februarja. ŠTEJE NAJBOLJ POVPREČEN ČAS Tekmovale so tako ženske kot moški, in sicer v dveh starostnih kategorijah (pripravnice, pripravniki in nad 55 let veteranke in veterani). Ko so vsi v cilju, sledi izračun povprečnih časov vsake skupine. »To je naša 'kuhinja' rezultatov, kot v šali rečemo, saj pri nas velja, da je najboljši tisti, ki doseže najboljši povprečni čas skupine. Drugi in tretji zmagovalec sta tista, ki dosežeta drugi oziroma tretji najbližji čas povprečnemu. Tako dobimo po tri zmagovalce v vsaki skupini. Poleg teh rezultatov pa se izračuna povprečni čas vseh tekmovalcev ne glede na kategorijo,« pove Kristan. Stare. Zanimivo, da je na Veteranskih tekmah najbolj številna udeležba prav v veteranskih kategorijah. Pri veterankah je najbolj povprečni čas uspel Danici Kopač Maletič, druga je bila Dragica Šolar in tretja Francka Čadež, pri veteranih pa je slavil Franc Lavrinc, drugo mesto je osvojil Zmago Stadler, tretji je bil Janko Dobnikar. Prehodni pokal občine Medvode je šel v roke Majdi Erjavec. Sicer pa sta na tekmi največ smučarskega znanja pokazala Franci in Barbara Teraž. Progo sta presmučala najhitreje. Po koncu je sledilo druženje z razglasitvijo najboljših. S tem so bile letošnje Veteranske tekme zaključene. Organizatorji pa so z mislimi že pri pripravah za naslednje leto. LETOŠNJI ZMAGOVALCI Med pripravnicami se je tokrat povprečnemu času najbolj približala Silva Čarman, druga je bila Barbara Teraž, tretja pa Silvana Marn, med pripravniki je bil zmagovalec Marjan Zadnikar, drugi Damjan Ažman in tretji Roman Stan STAN SERVIS KOLES d.o.o. MAJA BERTONCELJ Servis koles 32 ŠPORT IN REKREACIJA V gibanju s Timotejem (45) TIMOTEJ BEČAN, GORSKI TEKAČ IN KINEZIOLOG KDAJ VEMO, DA SMO NA MEJI Vsi, ki imamo radi šport, marsikdaj tudi pretiravamo. Doslej sem povečini nagovarjal k aktivnosti in jo skušal približati tistim, ki jim ne diši najbolj. Tokrat bodo na svoj račun lahko prišli tisti, ki morda kdaj malo pretiravajo. Ta meja je pri vsakem izmed nas postavljena različno, a naša ocena mora biti kar se da točna. Telesna aktivnost v nas v vsakem primeru povzroči neravnovesje, vendar imamo ob pravilnem do- ziranju kot vsa živa bitja sposobnost, da z dovolj dobro in ustrezno dolgo regeneracijo, po domače povedano, dosežemo višjo raven. Gotovo se vsi strinjamo, da prav pri vsaki stvari obstaja neka zdrava mera. Ni dobro premalo, preveč pa je morda še slabše in povzroči še težje posledice. Tudi v športni dejavnosti je smiselno vedeti, kdaj »zategniti ročno«. Telo nam svoje nestrinjanje z našim početjem navadno pokaže v več znakih. Če jih ne upoštevamo, sledi naslednja oblika opomina, ki je vsekakor hujša od predhodnega. Najbolj blaga oblika, s katero nam telo želi sporočiti, naj si malo odpočijemo, je povečana utrujenost. Vsi smo večkrat malo utrujeni od vsakodnevnih opravil, zato nam sicer aktivnost vlije dodatne energije, če pretiravamo pa vselej pride do preutrujenosti, ki lahko vodi v izgorelost. Slednja je drugačna od običajne utrujenosti, bom raje rekel naše lenobe, saj se vleče skozi daljše časovno obdobje, ko nimamo prave življenjske ener- gije. To je vsekakor znak za krajšo pavzo, ki nam bo povrnila moči. Če to opozorilo ignoriramo, telo navadno signalizira v obliki prehlada ali bolezni, ki nas vseeno za nekaj dni priklene na mirovanje v postelji ali na kavču. Dovzetnost za prehlade je bistveno višja, če je telo načeto. Naj dam lasten primer. Lani skozi celotno sezono nisem niti posmrkal, po zadnji tekmi pa sem nemudoma zbolel, kar se mi je nato vleklo dlje časa. Enostavno je telo reklo: Dovolj bo. Stopnja višje pa je poškodba, ki nas dobesedno prisili k počitku. Lahko je akutne ali pa kronične narave. Prav nič se ne zgodi brez razloga in poškodba je tisti predzadnji oranžni semafor, da se nam ne zgodi kakšna nesreča. Akutna je navadno hujša, a nas v vsakdanjem življenju niti ne ovira. Navadno se le nekaj časa ne moremo gibati, kronične pa nas lahko prizadenejo tudi pri najbolj preprostih vsakdanjih opravilih, celo pri spanju. Vsekakor je dobro, da do te zadnje faze ne pride in že prej opazimo simptome za implementacijo daljšega in kakovostnejšega počitka. Štirikrat državni prvaki MAJA BERTONCELJ SODOBNA AVTOOPTIKA AKCIJSKE CENE LETNIH AVTOPLAŠČEV (vse cene z DDV) 195/65r15: GOODYEAR EFFICIENTGRIP PERFORMANCE 2 91H 73,30 EUR SAVA INTENSA HP2 91H….55,75 EUR 205/55R16: GOODYEAR EFFICINETGRIP PERFORMANCE 2 91V 82,53 EUR SAVA INTENSA HP 2 91V 60,30 EUR 205/60R16: GOODYEAR EFFICIENTGRIP PERFORMANCE 2 92H….113,26 EUR SAVA INTENSA HP2 92H….78,78 EUR Več o ponudbi na naši spletni strani: www.avtoservis-lustrek.si Člani Badminton kluba Medvode so se v začetku februarja izkazali na članskem državnem prvenstvu v Kungoti. Nastopili so z dvanajstimi igralci, kar je največ doslej. Pod vodstvom Denisa Peshekhonova so tekmovali: Jaka in Miha Ivančič, Gal Bizjak, Petra Polanc, Tadej Jelenc, Žiga Podgoršek, Taja in Lina Pipan, Kevin Lin Lenarčič, Grega Šuštar, Rok Jerčinovič in Martin Cerkovnik. Osvojili so štiri naslove državnih prvakov, eno srebrno in štiri bronaste medalje. Še posebej je presenetil Jaka Ivančič, ki si je nepričakovano priboril svoj prvi naslov članskega državnega prvaka med posamezniki. V finalu se je pomeril proti klubskemu kolegu Roku Jerčinoviču. Bronasto medaljo je osvojil Žiga Podgoršek. Med posameznicami je naslov državne prvakinje ubranila Petra Polanc. Zlato medaljo je osvojila tudi med mešanimi dvojicami skupaj z Miho Ivančičem. Tretja sta bila Taja Pipan in Jaka Ivančič. V kategoriji ženskih dvojic sta si sestri Taja in Lina Pipan nepričakovano priborili bronasto medaljo. Med moškimi dvojicami je z vso konkurenco pometel Gal Bizjak z Domnom Lonzaričem (BK Branik). Martin Cerkovnik je z Gašperjem Krivcem (BK Mirna) osvojil bron. Petra Polanc in Miha Ivančič sta pretekli mesec uspešno tekmovala še na Uganda International Challenge 2023, ki velja za enega najmočnejših turnirjev za točke na svetovni jakostni lestvici. Bila sta tretja, na svetovni jakostni lestvici sta se povzpela na 88. mesto. NA KOLESIH 33 Nova osebna vozila V letu 2022 je bilo v Evropi prodanih katastrofalno malo novih avtomobilov. V Evropski uniji je bilo lani prodanih 9,3 milijona avtomobilov, kar je najmanj v zadnjem desetletju. V primerjavi z letom prej je padec 4,6-odstoten, na ključnih trgih, denimo v Italiji, je bil upad kar 9,7 odstotka, v Franciji 7,8 odstotka, medtem ko so v Nemčiji zabeležili rahlo rast (1,1 odstotka). V Sloveniji je bil padec števila prodanih avtomobilov 14-odstoten. To pa hkrati ne pomeni, da je bilo leto 2022 za proizvajalce slabo. Nasprotno, na račun višjih cen so vsi ključni avtomobilski proizvajalci poslovni rezultat močno izboljšali in lahko bi rekli, da so iz krize (pandemija, vojna v Ukrajini) izšli kot zmagovalci. Po podatkih evropskega združenja avtomobilskih proizvajalcev (ACEA) je bilo med novimi vozili še vedno prodanih največ vozil s klasičnim, bencinskim ali dizelskim motorjem. Teh je skupaj kar 53 odstotkov. Izrazito je padel delež dizelskih motorjev. Če jih je bilo še pred leti relativno največ, je sedaj njihov delež le še 16,4 odstotka. Največ novih avtomobilov je z bencinskimi motorji, ti še vedno zavzemajo 36,4-odstotni delež. Zaradi usmeritve Evrope v zeleno mobilnost tradicionalna pogona na bencin in dizelsko gorivo še naprej počasi izgubljata delež. Vir: ACEA AVTO JAMNIK d.o.o. Servis klimatskih naprav Diagnostika vseh tipov osebnih vozil TUCSON Zmagovalec velikega primerjalnega testa! AVTO LUŠINA Hyundai zastopnik, naslov št 123, Mesto ali kraj, tel.: 040 000 000 d.o.o., Gosteče 8, 4220 Škofja Loka T: 04 50 22 000 E: prodaja@avto-lusina.si www.avto-lusina.si 34 NASVETI, RAZGLED PO NASVET K MARJEŠKI PEHTI Čemaž ali divji česen MAJA BERTONCELJ Čemaž ima mnogo imen, kot so divji česen, gozdni česen, medvedji luk in še kakšno bi se našlo, najpomembnejše pa je to, da tudi diši kot česen ter se prav po tem najbolj razlikuje od na primer šmarnice ali jesenskega podleska, s katerima ga najpogosteje zamenjujejo. Liste nabiramo že od konca februarja do junija, cvetove aprila in maja, čebulico poleti. Na sezono čemaža smo čakali vso zimo, zdaj pa izkoristimo pomlad in si pripravimo nekaj jedi s čemažem. NARASTEK S ČEMAŽEM Sestavine: 100 g narezanega čemaža, 200 g bučk, 200 g graha, 200 g šampinjonov, 200 g čebule, 120 g sira, 4 jajca, 1 žlica masla, 1 dl vode, sol, poper, peteršilj Postopek: Grah na hitro pokuhamo (3 minute) in nato speremo pod mrzlo vodo. Odcedimo in pustimo. Čebulo, bučke in šampinjone drobno narežemo (lahko na lističe, po želji). Na maslu prepražimo čebulo, ki ji dodamo šampinjone in bučke in vse skupaj pražimo, da voda skoraj čisto izpari. Maso stresemo v pekač in vmešamo grah. Jajca razžvrkljamo in dodamo vodo, sir, čemaž ter sol in poper. Vse skupaj vlijemo v maso iz čebule, bučk in šampinjonov. Pečico ogrejemo na 140 °C in narastek pečemo 30 minut. Pečen narastek posujemo s peteršiljem. ŠPAGETI S ŠPARGLJI IN ČEMAŽEM Sestavine: 1 šopek čemaža, 75 g sesekljanih orehov, 5 g naribanega parmezana, 150 ml olivnega olja, sol in poper, 500 g špagetov, 500 g zelenih špargljev, 1 žlica olivnega olja, 1 jedilna žlica sveže naribanega parmezana Postopek: Za pesto operemo čemaž, odrežemo debele peclje in narežemo na majhne koščke. Orehe v ponvi brez maščobe popečemo do zlato rjave barve. Čemaž, orehe in parmezan sesekljamo z oljem. Začinimo s soljo in poprom. Špagete skuhamo 'na zob'. Medtem šparglje operemo in jim odrežemo konce (približno tretjino). Nato jih narežemo na približno 2 cm dolge kose. V ponvi segrejemo 1 žlico olja in na srednjem ognju pražimo koščke špargljev približno 6 minut (do 'na zob'). Malo solimo. Končane špagete zmešamo s pestom in koščki špargljev, razporedimo po krožnikih in potresemo z naribanim parmezanom. RIŽOTA S ČEMAŽEM IN ŠAMPINJONI (GOBAMI) Sestavine: za omako iz šampinjonov: 200 g šampinjonov, pol žličke črnega popra, 1 žlička soli, 100 ml smetane za kuhanje, 1 žlica masla; za rižoto: 350 g riža arborio, 100 g opranega in narezanega čemaža, 1 drobno nasekljana čebu- la, 100 ml suhega belega vina, 1 l vroče zelenjavne jušne osnove, 2 žlici oljčnega olja, 60 g sveže naribanega parmezana, 2 žlici masla, sol in poper po okusu Priprava: V večji ponvi segrejemo oljčno olje in eno žlico masla, na njem popražimo nasekljano čebulo. Pražimo nekje pet minut, da se omehča. Nato dodamo riž in ga na zmerni temperaturi in ob stalnem mešanju pražimo nekaj minut, da postekleni. Zalijemo z belim vinom in mešamo toliko časa, da vino izpari. Zalijemo z zajemalko ali dvema vroče jušne osnove, popopramo in posolimo, mešamo in počakamo, da riž vpije tekočino. Dodamo naslednjo zajemalko juhe, premešamo in spet počakamo, da se vpije. Juhe mora biti dovolj, da je riž pokrit. Ko se riž napne, primešamo narezan čemaž in kuhamo toliko časa, da je riž skuhan 'na zob', približno 20 minut. Rižoto odstavimo in ji primešamo eno žlico masla in nariban parmezan. Vmes pripravimo še omako iz šampinjonov. Narežemo jih na lističe. V ponvi segrejemo maslo in dodamo očiščene in narezane šampinjone. Pokrijemo in na nizki temperaturi dušimo 8–10 minut, vmes večkrat premešamo, po potrebi jih malo zalivamo z vročo jušno osnovo. Prilijemo še smetano, popopramo, poskusimo, ali je dovolj slano, in kuhamo še 2–3 minute oziroma toliko časa, da dobimo gosto omako. Na krožnike razdelimo rižoto, na sredino pa položimo omako iz šampinjonov. Življenjska energija PETER KOŠENINA Proti koncu zime sonce postaja vedno močnejše in za okenskim steklom že prijetno toplo. Toplota in več svetlobe ne prijata le ljudem, ki radi posedimo ob oknu, pač pa tudi sadikam, saj so v tem času na začetku svoje življenjske poti. Svoje živo zelene liste obračajo v smeri življenjske energije sonca. Pred presaditvijo v vrt jih čaka še nekaj presajanj na toplem in veliko rasti. Paprika na fotografiji bo prvič obrodila julija in nato, če bo vse po sreči, sad dajala vse do oktobra. ČIVKARIJE, RAZVEDRILO 35 Slovenija je prvič gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Najboljši na svetu v treh športih so se za odličja borili v Planici. Medalje je podeljeval tudi Tomaž Šušteršič iz Verja, generalni sekretar OK Planica. M. B. / Foto: Gorazd Kavčič Pri organizaciji nordijskega svetovnega prvenstva v Planici je sodelovalo veliko Medvoščanov, tudi Mirko Verovšek iz Žlebov, ki je bil vodja tekaškega stadiona. Ima dolgoletne izkušnje. Samo v tej vlogi je na tekaških dogodkih že deset let. M. B. / Foto: Gorazd Kavčič Strelci Društva upokojencev Medvode so nastopili na gorenjskem prvenstvu v Trzinu in bili ekipno v ženski in moški konkurenci drugi. Med posamezniki je bil Jani Jakič drugi, Zdenko Frece tretji in Boško Doneski četrti. M. B. / Foto: Jani Jakič V Knjižnici Medvode vsako zadnjo sredo v mesecu poteka Druženje ob knjigi s Cvetko Sokolov za odrasle bralke in bralce. Druženja so dobro obiskana. Gostja v februarju je bila Barbara Hanuš (desno). M. B. / Foto: arhiv Knjižnice Medvode SMEH JE POL ZDRAVJA sudoku_LAZJI_sot_23_03 NALOGA 2 1 Rešitev 1 7 3 2 4 5 8 9 6 8 6 4 9 1 3 2 5 7 7 3 5 4 9 1 6 2 8 4 8 6 7 3 2 5 1 9 2 1 9 8 5 6 4 7 3 2 5 7 8 4 5 6 1 3 2 7 8 7 1 3 9 5 1 6 7 9 1 6 8 9 5 2 5 4 9 3 9 5 2 6 7 8 1 3 4 BISTVO JE OČEM SKRITO 8 5 2 8 3 6 7 9 4 1 POBEGNIL JE Policisti pridejo v samopostrežno in zastražijo vse izhode. Kmalu za njimi pride policijski inšpektor in jih vpraša: »Kje ga imate, lopova?« »Ušel nam je, gospod inšpektor,« v en glas odgovorijo policisti. »Kako vam je ušel? Mar niste zaprli vseh izhodov?« »Smo, ampak je pobegnil skozi vhod.« 6 3 3 4 1 5 8 9 7 6 2 Učitelj tehničnega pouka sprašuje učence: »Od kod pridobivamo elektriko?« »Iz živalskega vrta!« izstreli Janezek. »Kje si pa to pobral?« presenečeno vpraša učitelj. »Prejšnji teden nam je zmanjkalo elektrike, pa je oče čisto znorel in rekel: 'Vidiš, tiste opice so nam spet izključile štrom!'« 6 9 7 1 2 4 3 8 5 REŠITEV sudoku_LAZJI_sot_23_03 NALOGA 9 3 6 7 3 6 2 1 6 3 5 9 1 8 7 4 2 9 4 2 5 7 6 3 8 1 6 3 8 2 5 7 8 4 5 1 3 2 8 7 1 9 5 1 7 9 1 6 9 5 2 4 REŠITEV 8 5 Učiteljica: »Lepota po navadi ni vidna od zunaj, ampak se skriva v Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo sudoku_LAZJI_sot_23_03 notranjosti. Janezek, povej mi primer.« nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih Vedno lačni Janezek: »Hladilnik.« devetih kvadratov. Pripravil B. F. sudoku_LAZJI_sot_23_03 ELEKTRIKA IZ ŽIVALSKEGA VRTA SUDOKU 36 ZANIMIVOSTI Diamantna poroka zakoncev Remec Cirilka in Peter Remec iz Zgornjih Pirnič sta 16. februarja slavila šestdeset let zakonskega življenja. MAJA BERTONCELJ Slovesnost ob diamantni poroki je potekala 19. februarja v cerkvi Marije Vnebovzete v Zg. Pirničah. Nadaljevalo se je z druženjem v krogu družine in prijateljev. »Veseli smo bili, da sta bila zadovoljna, vesela in uživala skupaj z nami, ki ju imamo nadvse radi in jima kličemo še na mnoga leta,« poudarjajo njuni bližnji. Cirilka se je rodila 5. julija 1935 v Dolenjih Raduljah pri Bučki kot šesti od osmih otrok. Celotna družina je bila med vojno za štiri leta izgnana v Nemčijo. Ko so se vrnili domov, je bila domačija izropana in hrano so menjali za obleke, ki so jih prinesli iz Nemčije. Že kot mlada je odšla od doma s trebuhom za kruhom in dobila službo v Rašici, stanovala pa je kot najemnica tu in tam. Peter se je rodil 8. oktobra 1939 kot deveti od dvanajstih otrok. Osnovno šolo je obiskoval v Ljubljani, se izučil za avtomehanika in se kasneje zaposlil v Gradisu, nato v Megradu. Njuni življenjski poti sta se prekrižali, ko je Cirilko Petrova sestra pripeljala domov na obisk kot sodelavko. Iskrica je preskočila in 16. februarja 1963 sta potrdila svojo ljubezen s sklenitvijo zakonske zveze v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Po poroki sta do izgradnje hiše v Zg. Pirničah živela v Obrijah pri Petrovih starših, kjer sta se jima rodila sinova Marjan in Branko. Po dokončanju hiše so se preselili v Zg. Pirniče, Cirilka in Peter Remec na slovesnosti ob diamantni poroki / Foto: osebni arhiv kjer slavljenca živita še danes. Cirilka in Peter sta ponosna dedek in babica petim vnukom. Dano pa jima je bilo tudi, da sta postala prababica in pradedek trem pravnukinjam in trem pravnukom. Slani krof in okusen zavitek ALENKA BRUN Nedavno so izbrali naj krof Slovenije 2023 – in sicer v kategoriji klasičnih in inovativnih krofov. V slednji je drugo mesto zasedel slani krof s holandsko omako in slanino, ki so ga pripravili v Jasna Chalet Resortu v Kranjski Gori. Nastal je s skupnimi močmi Eve Kukovec in Anžeta Kukenbergerja. Kukovčeva prihaja iz Medvod in je študentka drugega letnika Višje šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled. V Jasna Chalet Resortu je lani opravljala prakso, sedaj se vrača ob koncih tedna. Je tudi slaščičarka in v Jasna Chalet Resortu poskrbi še za jabolčni zavitek, zaradi katerega pa se vračajo tudi gostje. »Sicer sem osnovni recept dobila od starejše gospe iz Kranjske Gore, a sem mu dodala svojo noto,« nam zaupa 21-letnica. Navdih za slani krof pa sta skupaj z Anžetom Kukenbergerjem, ki je v Jasna Chalet Resortu natakar, našla v zajtrkih. Na začetku je Kukovčeva razmišljala, da bi holandsko omako in slanino združila v polnilu krofa, potem je padla odločitev, da ga polnijo s holandsko omako, slanino pa podrobijo po njem. Ker o uvrstitvi praktično ni razmišljala, je bila te še toliko bolj vesela. Sama sicer ni ravno nora na sladice, ker jih pač veliko pripravlja, pravi. Najraje se loti posebnih razpokanih princesk Eva Kukovec / Foto: Alenka Brun t. i. choux au craquelin. Polnjene so z vaniljevo kremo, nanje pred peko položi sloj ohlajenega masla in rjavega sladkorja. Na koncu so videti kot večji razpokančki, razloži. Kaj pa najraje pripravlja prav v kuhinji, nas je še zanimalo. Malo pomisli in se nasmehne. »Govejo juho,« zaključi. PRIREDITVE 37 Prireditve v marcu in aprilu 2023 ˆ javni zavod sotocje medvode Vse, ki želite najaviti prireditve in razne dogodke v koledarju prireditev, prosimo, da dogodke vpišete na portalu MojaObčina.si. Za objavo v redni številki Sotočja, ki izide drugi petek v mesecu, je treba oddati obvestilo o dogodku do 30. v mesecu. Vse informacije o vpisu dogodkov so na voljo v TIC Medvode, E: info@visitmedvode.si. Javni zavod Sotočje Medvode, Ostrovrharjeva ulica 4, SI – 1215 Medvode. Petek, 10. marec 2023, od 19.00 do 20.30 • Bar kulture 313,6 Petek, 24. marec 2023, ob 21.00 • Mladinski center Klub Jedro KONCERT MLADINSKE SEKCIJE GODBE MEDVODE FOLK METAL REVIVAL: ZARIA, AGAN, SAMPERIUM info@barkulture.si Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Sobota, 11. marec 2023, od 19.00 do 21.00 • Športna dvorana Medvode Sobota, 25. marec 2023, od 9.00 do 11.00 • Moše KOŠARKARSKA TEKMA 2. SKL ČLANI: BRINOX MEDVODE – PORTOROŽ KOŠARKARSKI KLUB MEDVODE, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 Torek, 14. marec, 21. marec, 28. marec, 4. april in 11. april 2023 ob 17.00 • Knjižnica Medvode POMLADIMO GOZDOVE 2023 – SAJENJE DREVES V MOŠAH Družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., pr@sidg.si ali 041 540 064 (vsak delovnik med 8.00 in 15.00) Sobota, 25. marec 2023, od 19.00 do 21.00 • Športna dvorana Medvode Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 KOŠARKARSKA TEKMA 2. SKL ČLANI: BRINOX MEDVODE – ECE TRIGLAV KRANJ Sreda, 15. marec 2023, ob 19.30 • Knjižnica Medvode KOŠARKARSKI KLUB MEDVODE, Dean Bunčič, kkmedvode@gmail.com, +386 (0)41 671 358 PREDSTAVITEV KNJIGE SLEDOVI VRTNIC – DROBCI IZ MOJEGA ŽIVLJENJA (MILENA STARE) Sobota, 25. marec 2023, ob 19.00 • Hraše PRAVLJIČNA URICA Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 Četrtek, 16. marec 2023, ob 10.00 • Knjižnica Medvode Z BARKO PLUJEMO V SVET PRAVLJIC IN ZGODB Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA HRAŠE TURISTIČNO DRUŠTVO HRAŠE, Helena Janhar Sobota, 25. marec 2023, ob 21.00 • Bar kulture 313,6 MEDVODKA IN MEDVODJA – NOVI KOKTAJLI V BARU KULTURE 313,6 Četrtek, 16. marec 2023, ob 18.00 • Dom krajanov Sora info@barkulture.si SREČANJE OTROŠKIH FOLKLORNIH SKUPIN LJUBLJANA OKOLICA: KO MLINČEK ROPOČE 2023 Nedelja, 26. marec 2023, ob 9.00 • Hraše 46 JSKD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI – Območna izpostava Ljubljana okolica, oi.ljubljana.okolica@jskd.si 9. MEMORIAL HENRIKA SEČNIKA – MEDNARODNO TEKMOVANJE VLEČNIH PSOV Četrtek, 16. marec 2023, ob 19.30 • Kulturni dom Medvode INDIJC HOČE U BRONX – ABONMA SOTOČJE Javni zavod Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si Petek, 17. marec 2023, ob 21.00 • Bar kulture 313,6 DJ VEČER V BARU KULTURE 313,6 info@barkulture.si Sobota, 18. marec 2023 • Medvode ČISTILNA AKCIJA – MEDVODE 2023 Javni zavod Sotočje Medvode in Občina Medvode TURISTIČNO DRUŠTVO HRAŠE, Jože Janhar (041 390 366) Torek, 28. marec 2023, ob 19.00 • Športna dvorana Medvode 22. VEČER ŠPORTA Javni zavod Sotočje Medvode Torek, 28. marec 2023, ob 19.30 • Knjižnica Medvode PREDSTAVITEV KNJIGE ZALOŽBE MALINC: KAKO SO ROŽE PRIŠLE NA SVET (IN V MEDVODE) Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 Sreda, 29. marec 2023, ob 19.30 • Knjižnica Medvode Torek, 21. marec 2023, ob 9.00 • Knjižnica Medvode DRUŽENJE OB KNJIGI S CVETKO SOKOLOV RAZSTAVA SLIK: KRIŽEV POT (STANKO GRABLJEVEC) Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 Sreda, 22. marec 2023, ob 19.30 • Knjižnica Medvode PREDSTAVITEV KNJIGE LIBRA IN PREDAVANJE LJUBEČI STIK S SEBOJ (MANICA ŽMAUC) Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 Petek, 24. marec 2023, ob 18.00 • Kulturni dom Medvode VELIKA KRAJA JAJC – KINO DAN ZA OTROKE Petek, 31. marec 2023, ob 19.00 • Mladinski center Klub Jedro ODPRTJE RAZSTAVE: VSTOP V FANTAZIJO – VALENTINA MANDZHIEVA IN IGOR POLIŠČUK Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si Četrtek, 6. april 2023, ob 9.30 • Knjižnica Medvode MEDVODKOVE IGRALNE URICE Javni zavod Sotočje Medvode, kultura@zavodsotocje.si Knjižnica Medvode, info@knjiznica-medvode.si, (01) 361 30 53 Petek, 24. marec 2023, ob 19.00 • Kulturno-umetniško društvo Smlednik Petek, 7. april 2023, ob 19.00 • Mladinski center Klub Jedro NAGELJ RDEČ ZA STO IN TISOČ SREČ (MATERINSKI DAN) TILEN SUŠNIK IN SARA BARLE – POTOPISNO PREDAVANJE: BALKAN KUD Smlednik, kud@smlednik.si, 031 241 913 Javni zavod Sotočje Medvode, mladina@zavodsotocje.si 38 NAGRADNA KRIŽANKA www.gorenjskiglas.si www.gorenjskiglas.si Knjiga Art razkriva življenje in delo 100 najvplivnejših umetnikov zadnjih 700 let in ponuja izčrpen pregled njihovega navdiha. Življenja slavnih mojstrov so predstavljena s podrobnimi življenjepisi in njihovimi najbolj pomembnimi deli. Redna cena knjige je 24,90 eur. Akcijska cena knjige je samo Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 9 90 + po EUR št ni n a Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. 1. nagrada: darilna kartica OBI v vrednosti 20 EUR, 2. in 3. nagrada: knjižna nagrada Rešitve križanke (geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite do petka, 24. marca 2023, na Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj. Rešitve lahko oddate tudi v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Nazorjevi ulici 1. OGLASI 39 www.lekarnaljubljana.si Veljavnost od 2. 3. do 17. 4. 2023 Včasih je prijateljski pogovor vse, kar potrebujemo. izbrano iz kataloga ugodnosti KOENCIM Q10 30 MG Z ANTIOKSIDANTI PEGASTI BADELJ Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano. redna cena: 9,99 € cena s Kartico zvestobe redna cena: 7,10 € cena s Kartico zvestobe Prehransko dopolnilo s koencimom Q10, vitaminoma C in E ter selenom v obliki kapsul, 30 kapsul. 7,99 € 2 ŠKARJICE VITRY a ime i k e K ar tn os tz % tic u go dn 2po0pust e z ves tobe Na voljo več vrst, 1 kos. POPUST: 20 % Prehransko dopolnilo s silimarinom in holinom, ki ima vlogo pri delovanju jeter, 30 kapsul. 5,68 € Namenjeno vsakodnevni negi, čiščenju in zaščiti občutljive dojenčkove kože, 150 ml. redna cena: 6,22 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 4,98 € 20 % KAKAVOVO MASLO S KOKOSOVIM OLJEM Kožo mehča, neguje in ščiti, namenjeno je negi kože obraza in telesa, 100 ml. MANDLJEVO OLJE MALČEK 1 POPUST: 20 % ALOE OLJE ALOEVERA X2 Za nego zrele in izsušene kože, brazgotin, strij in kože, nagnjene k aknam, 50 ml. redna cena: 10,90 € cena s Kartico zvestobe 8,72 € redna cena: 12,90 € cena s Kartico zvestobe 2 POPUST: 20 % Za več informacij prelistajte nov katalog ugodnosti ali nas pokličite 10,32 € 3 na brezplačno telefonsko številko 080 71 17! Cene s popustom iz ZDRAVO - kataloga ugodnosti veljajo v enotah Lekarne Ljubljana, specializiranih prodajalnah LL VIVA (v okviru razpoložljivega asortimana) in v Spletni Lekarni Ljubljana na www.lekarnaljubljana.si izključno ob predložitvi Kartice zvestobe Lekarne Ljubljana ter zahtevanega števila jabolk zvestobe, sicer veljajo redne cene. Slike so simbolične, popusti se ne seštevajo. Ponudba velja od 2. 3. do 17. 4. 2023 oz. do prodaje zalog. POPUST: 20 % KZ MEDVODE ZADRUGA in ŽELEZNINA 40 OGLAS KUPON ZA *10% popust velja ob enkratnem nakupu v prodajalni MEDvODE ZADRUGA in ŽELEZNINA. Popust ne velja za kmetijski repromaterial kot so semena (koruza, krompir, žita, poljščine), gnojila (mineralna 25kg, foliarna 1l), krmila, ffs (250ml in več), lesni peleti, naftni derivati in gradbeni material. Predviden je za prodajo v količinah, običajnih za gospodinjstva in ne velja za pravne osebe ter samostojne podjetnike. 10% POPUstA* Na CELOTEN NakuP v v PONEDELjEk, 13. MaRCa 2023. PRODAJALNA ZADRUGA Cesta ob Sori 11, 1215 Medvode, TEL.: 01-3613-300 GSM: 031-810-384, 051-649-640 trg-medvode@kzmedvode.si ODPRTO MED TEDNOM od 7. do 19. ure, SOBOTE od 7. do 13. ure CEPILNA SMOLA FITOKOL, 200 g SaMO 6,21€ SaMO 2,79€ ORGANIK, 20 kg 100% BUČNO OLJE KOROŠEC 1l BIOGVANO ORGANIK BRIKETI, 13,52€ 1 kg 26,89€ 500ml 21,58€ 7,17€ AKcIjA AKcIjA ECOPET 15 kg SaMO SaMO 3,68€ 32,30€ KZ MEDVODE Z.O.O., MEDVODE, CESTA OB SORI 11, MEDVODE -20% AKcIjA tRAVA OKRAsNA 1 kg JOGURT KREMNI SADNI – PODJED 250 g 10,95€ -30% 7,67€ POKRIVALKA ZA RASTLINE, AKcIjA SaMO 1,88€ SaMO 1,00€ PRIMULA 2,1m x 10m ODPRTO MED TEDNOM od 7. do 19. ure, SOBOTE od 7. do 13. ure DROBILEC VEJ RAMDA 2800W VALJ PLESKARSKI Z MREŽO, 22cm Cesta ob Sori 7, 1215 Medvode, TEL.: 01-2926-170 GSM: 051-642-072 trg-zeleznina@kzmedvode.si MEŠALNICA BARV MEŠAMO ZIDNE BARVE JUB SaMO 3,49€ SaMO 73,90€ SaMO 3,69€ SaMO 205,90€ ROKAVICE MORNAR DC103 PREKOPALNIK TEXAS 750W 28cm UGODEN NAKUP - PONUDbA VELjA OD 14. DO 31. MARcA (OZ. DO RAZPRODAjE ZALOG)