Poštnina plačala v gotovini UtOlMI Stev. 238 v roiioni. v temen \i oKtoaro \m. Ceno om r~ Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praniike. — InseraB do 90 petit * Din 2.—, do 100 vr*t Dfn 2.50, veBJi inaerati ne« vrrta Din 4—. Popra« po dogovora. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jngoslavi£ 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rotor"« se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. ... da bo ustreljen v hrbet... Drakonična sodba v puljskem procesu - Vladimir Gortan obsojen na smrt - Justifikacija se mora izvršiti 24 ur po razglasitvi sodbe na kraju zločina Pulj, 17. oktobra. Po govoru državnega pravdnika in branitelje v se je sodili senat umaknil k posvetovanju. Ob 1.10 se je vrnil v dvorano, na kar je predsednik prečital sodbo, s katero se proglašajo vsi obtoženi za krivce in obsojajo: Vladimir Gortan kot glavni voditelj teroristične bande na smrt, ki se ima izvršiti z ustreljenjem v hrbet, Viktor Bačac, Živko Gortan, Dušan Ladovac in Vekoslav Ladovac so obsojeni vsak na 30 let ječe. Poleg tega morajo obtoženci plačati odškodnino. Razsodba se mora afiširati v vseh občinah Italije. Obtoženci so sprejeli sodbo popolnoma mirno. Takoj po razglasitvi sodbe so bil? odpeljani iz dvorane in prepeljani v oklopnem avtomobilu in v spremstvu cele čete karabinjerjev in legionarjev narodne milice v zapor. Vsi obtoženi zlasti pa na smrt obsojeni Vladimir Gortan, so se držali pri čitanju sodbe, kakor tudi pri izhodu iz dvorane mirno ter so s smehom na obrazu poslušali sodbo. Trst, 17. oktobra. Kakor poročajo italijanski listi iz Pulja o procesu proti istrskim omladincem, je glavna priča, šef policije v Pulju Agostini, izpovedal, da je prebivalstvo v Istri dobro in da bi se dalo lahko voditi, ako ne bi bilo. hujskačev, Jki hodijo preko meje ter se potem vračajo v Istro. Istra je bila za časa Avstrije zapostavljena, sedaj pa skrbi zanjo rasistični režim. Ti hujskači so razvili svojo akcijo zlasti okoli Pazina, kjer kmetje prilično dobro znajo italijansko, govore pa pogosto samo hrvatsko. Agitatorji so razširili trditve, da bodo volilci, ki bodo šli volit, napadeni od italijanskih vojakov in fašistov, kar pa je bila laž. Ljudje so sicer videli neke vojake v uniformah, kako so streljali iz pušk, bili pa so tc atentatorji, ki so se vežbali v streljanju. Agostini je izjavil, da je poseul umirajočega Tuhtana v bolnici in ga vprašal, kdo je streljal. Odgovoril je: »Oni iz Pazina.« Predsednik je nato pripomnil, da je to dokaz, kako je nesrečni Tuhtan umrl v prepričanju, da so ga ubili italijanski vojaki. Priča je nadalje pripovedoval, da bi ta akcija imela otežkočiti življenje prebivalstva v Istri ji. Brat ubitega Frana Tuhtana je izpovedal, da mu ni znano, kdaj je bil zasnovan atentat. Cul je govoriti o Vladimirju Gortanu, bal pa se je to priiaviti oblastem zaradi morebitnega maščevanja. Priča Anton Mrak je izpovedal, da je videl propagando proti fašističnim volitvam. Izstreljenih je bilo okoli 50 strelov. Župan Pazina Bruno Camus je izpovedal, da ie prišel po napadu v Pa- zin in videl, kako je prebivalstvo prestrašeno. Priča Giovanni Balarini je izpovedal, da je bil pokojni Tuhtan navdušen fašist. Izpovedbe vdove pokojnega Tuhtana, ki ne zna italijansko, je moral prevajati tolmač. Izpovedala je, da je slutila zlo in je prigovarjala možu, naj ne gre volit. • Duhovnik Josip Grosich je izpovedal, da je Vladimir Gortan potoval pogosto brez potnega lista v Jugoslavijo. Seljak Ivan Mihanović je izjavil, da je Gortan ponovno govoril, da je v Jugoslaviji mnogo boljše, kakor v Italiji. Gortan je pogosto pel hrvatske in slovenske pesmi-Ser ugovarjal drugim, ki so peli itah^mske patrijotične pesmi. Karabinjerski stotnik Volterani je izpovedal, da je atentat pri Pazinu bil terorističnega značaja z namenom, izzvati paniko. Včeraj dopoldne so govorili državni tožitelj Lessi, ki je vztrajal pri obtožbi po čl. 1. zakona o zaščiti države, za njim pa ex offo postavljeni zagovorniki. Prošnja za pomilostitev Zagovornik na smrt obsojenega Gortana je sinoči vložil prošnjo za pomilostitev - Če odgovor ne pride do danes opoldne, bo justifikacija izvršena Pulj, 17. oktobra. Državni pravdnik je v svojem govoru zahteval za vseh pet obtožencev smrtno kazen. Takoj po razglasitvi razsodbe, ki se mora po določbah zakona o izrednem tribunalu za zaščito države izvršiti najkasneje 24 po razglasitvi sodbe na kraju zločina, je vložil zagovornik na smrt obsojenega Vladimirja Gortana prošnjo za pomilostitev. Prošnja nima odložilne moči in mora še tekom današnjega dopoldneva dospeti odgovor, sicer bo izrečena smrtna kazen izvršena. Na smrt obsojeni Gortan je bil vso noč miren in ne kaže nikakega razburjenja. Davi so ga posetili sorodniki. Komentarji italijanskega tiska Vsi listi odobravajo drakonično obsodbo, ki naj bo svarilo »zaveznikom« to- in onstran meje in odklanjajo vsako intervencijo sodba v Pulju naj bo svarilo njihovim zaveznikom onstran meje. Italija brani z vsemi sredstvi svoje meje in svoje toravice«. »Giornale d9 Italia« in ostali rimski listi se bavijk) tući s protesti, ki prihajajo iz Jugoslavije in iz inozemstva ter vprašujejo, kaj prav za prav nočejo onstran italijanske meje. Italijanska politika je jasna in slede njenih ciljev ne more biti nihče v dvomih. Zločin v Pa-zinu so organizirali slovenski elementi, vodili Slovani in tudi žrtev ie bila slo. vanska. Ubiti in na smrt obsojeni sta italijanska državljana. Italijanska drža-va ima ne samo pravico, ampak tudi dolžnost, da obsodi zločinca in nihče nima pravice vmešavati se v njene notranje zadeve. Ves svet pa naj ve. da je Italija danes in da bo vedno budno na straži svojih pravic Trst 16. oktobra. Današnji »Picoolo« poroča o protestih iz Jugoslavije in vidi v tem zlonameren poskus predstaviti javnosti v napačni luči postopanje italijanskih oblasti proti istrskim omladincem zaradi napada, ki ie bil izvršen pri Pazinu. List trdi. da je bil ta atentat izveden po naročilu atentatorjev iz Zagreba in drugih središč Jugoslavije. »Piccolo« naglasa, da ie obsodba vr. Rim, 17. oktobra. Italijanski tisk obširno poroča o procesu v Pulju in objavlja komentarje, s katerimi skuša opravičiti postopanje izrednega tribu- nala in smrtno obsodbo. Pri tem sG poslužuje najnesmiselneMi natolcevanj in klevet podtikajoč procesu namišljeno proti italijansko propagando, kj da izvira iz Jugoslavije, čeprav se ie mogla Ha!?janska javnost že neštetokrat u veri ti. da se Jugoslavija izogiba vsemu, kar bi moglo kaliti medsebojne od-nošaie. Odveč ie še posebej naglasiti, da so argumenti, na katere se opirajo italijanski komentarji, od začetka do konca izmišljeni. Najgorostasneiša je trditev tržaškega »Piccola«, da je bil napad naročen iz Zagreba in sploh iz Jugoslavije. Evo, kaj pišejo: Oficiozni »Giornale d* Italia« pravi: »Sodba, ki ie bila izrečena v Pulju proti teroristom iz okolice Pazina, ki so premišljeno zasnovali zločin proti Italiji, je pravična in odgovarja ponosu italijanskega naroda. Lahko se reče, da gre v tem primeru za umor. zasnovan od slovanskih teroristov, ki so v službi dobro znane inozemske propagande organizirali z gotovim političnim ciljem teroristične akcije proti italijanskemu režimu na italijanskem ozemljil. Raz- hovnega tribunala za zaščito države v skladu s čustvi in pravicaminaroda, ki ima tisočletno civilizacijo in ki ?e ne ustraši balkanskega hrupa. Rim. 17. oktobra. Z veliko napetostjo pričakovana razsodba v puljskem procesu je bila sprejeta v italijanskih fašistovških krogih s splošnim odobravanjem. Listi povdarjajo, da je razsodba izrednega sodišča pravična in se tiče ravnotako Italijanov kot Jugoslovenov, ki so organizirali protidržavno propagando. Italijanska vlada je bila popolnoma upravičena, da je nastopila proti prevratnim elementom s tako strogostjo, ker je morala braniti svoje fnterese. Vsaka intervencija in vsak protest inozemstva v tem primeru je neupravičen in nedopusten. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize* Amsterdam 22.805, Berlin 13.5050—13.535 (13.52), Bruselj 7.9112, Budimpešta 9.8986, Curih 1005.4—1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9494—7.9794 (7.9644). London 275.48—276.28 (275.88). Newyork 56.56, Pariz 222.68. Praga 167.33—168.13 (167.73). Trst 295.55—297.55 (296.55). ZAGREBŠKA PREDBORZA. Devize: London 275.90, New York 56.53, Pariz 222.70, Milan 296.70, Curih 1095.90. Amsterdam 22.80, Berlin 1352, Dunaj 797, Praga 167-80. INOZEMSKE BORZE. Curih: London 25.17, Newyork 517.10, Pariz 20.32, Milan 27.0725, Madrid 74.00, Berlin 123.37» Dunaj 72.69, Beograd 912.65, Protesti in prošnje za intervencijo Vsa humanitarna in narodna dr razposlale apele za posredov Zagreb, 17, oktobra. Zaradi vesti o procesu v Pulju je včeraj omladina tukajšnje univerze sklicala zborovanje, na katerem je bilo sklenjeno, da se odpošlje Društvu narodov v 2enevi nas slednja brzojavka: Apel na Društvo narodov »Akademska mladina jugosloven* ske univerze v Zagrebu protestira pro= ti fašistični tiraniji v Istri in apelira na Društvo narodov, naj se zavzame za pet nedolžnih slovanskih žrtev pre? kega soda v Pulju.« Zagreb, 17. oktobra. Jugoslovenski narodni ženski savez je poslal italijan* skim ženam v Rimu brzojavko, v ka* teri jih poziva, naj se zavzamejo za obtožence v puljskem procesu. Drugo brzojavko je poslal papežu in se glasi: Prošnja papežu »Jugoslovenske žene se obračajo ponižno do Vaše svetosti s prošnjo, d* izvolite milostno posredovati za liso* do ubogih mladih Istranov, ki se nahajajo pred sodiščem v Pulju.** Sušak, 17. oktobra. Glede na proces proti hrvatskim omladincem v Pulju so se na povabilo odbora Narodne od* brane sestali zasopniki vseh tukajšnjih hrvatskih kulturnih in gospodarskih organizacij, na katerem je bilo skic* njeno, naj se vsa društva pridružijo protestu proti fašističnemu nasilju. S tega sestanka je bila poslana Jugoslo; venskemu sokolskemu saveza v Ljubljani brzojavka, ki sc glasi: Intervencija JSS »Globoko ogorčeni nad barbarskim postopanjem italijanskih oblasti v procesu proti našim istrskim sorojakom v Pulju prosimo, da pošljete v imenu vsega našega sokolstva energične pros teste na vsa pristojna mesta.« Apel na inozemske predstavnike Beograd, 17. oktobra. Jugosloven-sl$a akademska mladina na beograjski univerzi je na svojem sinoćnjem zborovanju sprejela naslednjo resolucijo: L V tolmačenju čustev vsega ju« goslovenskega naroda in v njegovem imenu se pridružujemo protestu mednarodne protifašistične zveze v Parizu in Berlinu ter v prestolnici vseh Jugoslovenov javno dvigamo svoj glas proti napadu na civilizacijo, s katerim se žalijo najelementarnejše pravice človeka. 2. Najenergičneje protestiramo pred vsem svetom proti sistematičnemu iztrebljanju naših sorojakov v Istri in na Goriškem kjer se narodu odvzema vse, kar mu gre. 3. Pozivamo ves kulturni svet, da uštva ter druge organizacije so anje in odložitev justilikacijc se pridruži temu našemu protestu, da rešimo življenje petih nedolžnih, ki morajo umreti samo zato, ker niso hoteli pljuniti na samo kri in grobove svojih očetov. Obenem bo izročen po tukajšnjih poslanikih vladam vseh prijateljskih držav naslednji apel: »Prosimo v imenu humanosti in človeškega dostojanstva posredovanja, da se dovoli obramba petorice Istranov jugoslovenske narodnosti, ki jih danes sodi Dreki sod v Pulju. pred rednim sodiščem.« Hrvatske žene pri poslancu Smithu Zagreb, 17. oktobra. Ženski Savvz v Zagrebu je poslal danes posebno de* putacijo k poslancu angleške delavske stranke Renaldu Smithu, ki se mudi v Zagrebu ter naprosil, naj intervenira pri vodst\*u svoje stranke in pri angle* ški vladi, da se tudi ona zavzame za obtožence v puljskem procesu in ukrc* ne korake, da se smrtna obsodba ne izvrši. G. Smith je obljubil, da bo s/o* ril, kar je v njegovi moči, da se pre* preči justični umor. Razstava jugoslovenske hišne industrije v Haagu Beograd. 17. oktobra. AA. Dne b. no vembra t. !. v umetniškem društvu »Pu'cliri studio« v Haagu otvorjena razstava hiSne industrije iz vse Jugoslavije. Pričakuje s», da bodo na tej razstavi predstav!:eni inozemstvu proizvodi domače industrije v Jugoslaviji z veliko umetniško \reduos:jo. Razstavljeni bodo tudi mnogi predmeti, ki se nahajalo v Etnograskem muzeju v Zagrebu. V razstavnem odboru so soproga zunanjega ministra ga Ana Marinkovič. soproga finančnega ministra ca. Eieonora švrluga, Mileva Gruiić, Zdenka France*. Lozanić. Račič in dr. Cankov obsojen na smrt Beograd, 17. oktobra. Iz Sofije poročajo, da je skupina makedonstvuioščih obsodila na smrt Aleksandra Cankova. predsednika sobranja in bivšega predsednika bolgarske vlade. General Feng aretiran Šanghaj, 17. okt. Nanking&ki vladi vdani guvern. province Sansi gen. Jensen Sišan je pusti! aretirati katoliškega generalu Fenga in tako preprečil njegov načrt, da bi na nuj skal severno Kitajsko k uooru proti nankingski vladi. Iz Pekinga se vest o aretaciji Fenga dementira. Ob zakliučku lista: 0 • Davi ob 6, je bil Vladimir Gortan ustreljen na samotnem kraju v bližini Pulja Pulj, 17 oktobra Prošnja za pomilostitev, ki jo je vložil zagovornik na smrt obsojenega Vladimirja Gortana, je bila zavrnjena. Odlok je bil ponoči brzojavno sporočen predsedniku izrednega sodišča, ki je takoj odredil izvršitev smrtne obsodbe. Malo pred 6. uro zjutraj so odvedli Vladimirja Gortana v oklopnem avtomobilu v spremstvu močne straže karabinjerjev in narodne milice na samotni kraj izven mesta, kjer je že bila izkopana jama. Uklenjenega so postavili z obrazom proti jami ter ga od zadaj ustrelili. Bil je takoj mrtev. Izvedba justifikacije je bila ob pol 7 zjutraj afiširana po vsem mestu 7978 34 2i i Poročilo zborničnega tajnika I Nbhoriča na plenarni seji zbornice TOI Na otoki Maribor - Prevalic (82 km) vozijo skozi trije pari vlakov. Poleg tega obstoja za bližnji promet od Marrbora do Fale in promet med Dravogradom in Prevaljeni še po en par vlakov. Brzovlakov promet na tej progi se vrši samo v sezoni in sicer za tranzit iz Budimpešte do Lienza na Tirolskem. Interesenti pogrešajo na tej piogi ob nedeljah in praznikih izletniški vlak. ki bi odnajal iz Maribora ob pol 15. uri in imel sigurno polno frekvenco. Polea tega je davna žel a interesentov iz dravo-gradske okolice, da bi se izpremenil vozni red dopoldanskega vlaka, da bi namesto v Dravogradu postajal eno uro v Prevalju. Naitežje je bila vsled ukinitve vlakov prizadeta proga Pragersko - Kotoriba. ki jc dolga 91 km in je izgubila kar cela dva para vlakov, prvi jutranji in zadnii večerni. Posledice te redukcije so prav občutne v prometu med ptu:skim in liutomerskim okrajem ter za Prekmurje na eni strani in Ljubljano na drugi strani. Sicer se ie pri-štedila s tem ena lokmotiva in spremljevalna parti.a, vendar ta prištednja ni v nikakem skladu z neprilikami in škodo, ki jo je redukcija izzvala. Predvsem je sedaj onemogočeno dopotovanje v Liubl.ano s prvim vlakom, marveč se dospe še le ob 13.46. Obenem je povratek z večernim vlakom v ptujski okraj iz Ljubljane nemogoč, ker nima zveze na Pragerskem. Zato predlagamo da se obnove ukinjeni vlaki v polnem obsegu Sedaj vozijo na progi trije vlaki skozi iz Maribora do Kotoribe, en Par vlakov iz Maribora do Čakovca in en par pa iz Čakovca do Kotoribe. Brzovlakov Dromet je samo tranzitnega značaja in vozi en par celo leto, dva pa obratujeta samo v sezoni. Da bi se ugodilo željam prekmurskih krogov glede dovoza šolskin otrok iz obeh strani v Mursko Soboto pred osmo uro, bi bila potrebna nadaljna partija osobja in stroj. Zbornica je glede šolske dece zastopala stališče, da vozne rede ne kaže vezati in sestavliati po vidikih potreb šoloobvezne mladine, marveč po gospodarskih potrebah potujočega občinstva in daljnih zvez. Na progi Ljutomer-Gornja Radgona, ki jc dolga 23 km, vozijo trije pari vlakov in so interesenti z voznim redom v celoti zadovoljni. Na dolnjolendavskj pregi, ki meri isto-tsko 23 km. vozijo štirje pari mešanih vlakov, katerih lega odgovarja gospodarskim potrebam in omogoča priključke v Čakovcu proti Mariboru in Ljubljani. Na progi Ljubljaua-Rakek. ki je dolga 52 km, vozijo štirje pari potniškin vlakov, štirje pari brzovlakov ter en sezonski brzo-vlak. Interesenti ne predlagajo glede voznega reda nikakih izprememb. Na vrhniški progi (20 km) vozijo trijs pari mešanih vlakov in je s tem. da ie za delavnike in za nedelje določena različna k-ga večernih vlakov interesentom v celoti ustreženo. Na dolenjskih progah vozijo iz Ljubljane do Novega mesta štirje pari potniških vlakov. Brzovlakovega prometa ni. Poleg tega vozi še iz Trebnjega en nadaljni par vlakov do Novega mesta. Med Novim mestom in Karlovcem so predvideni samo trije pari potniških vlakov, le v poletni sezoni vozi tudi četrti par. ki ima direktne kurzne vozove iz Ljubljane za Sušak. Interesenti s te proge želvo, da bi vozil večerni vlak skozi celo leto do Karlovca, kar pa je v bistveni zvezi z vprašaniem nočne službe na progi Novo mesto - Karlovec. Nadalje želijo, da bi imeli vsi dolenjski vlaki ugodne direktne priključke na vse strani v Ljubljani. Tej želji je z danim voznim parkom, kakor tudi z ozirom na dolžino dnlen:skih prog nemogoče v celotnem obsegu ustreči. Stremi se, da se ta želja v čimvečjem obsegu upošteva. Na Kočevski progi, ki je dolga 55 km, vozijo trije pari potniškin vlakov, ki imajo v Grosupljem neposredne dobre priključke proti Ljubljani in Karlovcu. Belokranjski krogi izražajo željo, naj bi prvi popoldanski vlak vozil še od Novega mesta dalje skozi celo Belokrajino in da naj bi mešani vlak, ki odhaja iz Karlovca ob 16.33 odhajal pozneje, da bi imel priključek na brzovlak iz Sušaka proti Zagrebu. Glede 9 km dolge proge Novo mesto-Straža. ki ima sedaj štiri pare mešanih vlakov, se predlaga, da se obnovi ukinjeni par vlakov in s tem omogoči zveza na večerni vlak iz Ljubljane. Na progi Št Janž - Trebnje (23 km) vozijo trije pari mešanih vlakov, ki v celoti ustrezajo potrebam in se ne stavljaj© glede voznega reda nikaki predlogi. Za glavne proge je zelo važno vprašanje trajanja vožnje. Poštni vlaki med Ljubljano in Mariborom imajo vsled velikih postankov na celi progi in vsled otvarjanja vedno novih postajališč zelo dolgo vožnjo, ki bi jo bilo treba vsaj pri nekaterih vlakih na vsak način skrajšati vsa! na ta način, da bi se vlaki ne ustavljali v manjših postajališč™. Velike važnosti je tudi skrajšanje vozne dobe med Ljubljano in Beogradom, ki je postalo vsled izmenjave tračnic m zgradbe drugega tira od ZagTeba do Zemuna izvedljivo in zato ie želja rospodarskai krogov, da nai W se trajanje vožnje na tej progi znižalo od sedanjih 13 na 10 odnosno 11 ur. Pri sestavi voznih redov je nadalje važno vprašanle dfeefcbrih karanih vozov Po sedanjem voznem redu pasiralo Ljubljano kurzni vozovi, ki nam dajejo direktno zvezo z Mtinchenom. Zurichom, Ba-selom in Parizom, Milanom Ventimiiijo in Rimom v sezoni, s Trstom in Reko, Sušakom, Beogradom, Sofijo, Bukarešto, Budimpešto, Bratislavo, Dunajem in Pra*o, ne v pošte vaje zvez, ki jih nudi kompozi-cia simpion-orijentnega ekspresnega vlaka. S temi kurznimi vozovi je potrebam doma čega potujočega občinstva v splošnem ustreženo in se novi predlogi ne pojavljajo. Želeti bi bilo le še, da bi imeli vsaj v poletni sezoni direktni kurzni voz iz Ljubljane v Split. Važno vprašanje ie tudi sestava in oprema garnitur, ureditev direktnih voz, pojačenje garnitur v dobi močnega poletnega sezonskega prometa odnosno skrčenje istih v zimski dobi. V tem oziru bi bilo pripomniti, da so garniture potniških vlakov na glavni progi zelo zastarale in bi jih kazalo nadomestiti s štiriosnimi vozovi z električno razsvetljavo. Tudi so reparaciiski vozovi v naših železniškia garniturah zelo nepraktični. Pri vzpostavljanju direktnih zvez z inozemstvom nam dela težkeče tudi to, da nimamo dovolj vagonov z električno razsvetljavo in nobenih z električnim ogrevanjem, kakor jih zahtevajo in uporabljajo sedaj inozemske železnice. V zvezi z vprašanjem voznega reda moramo ponovno naglasiti velik nedosta-tek, ki ga predstavlja za potniški promet naše najvažnejše križišče, glavni kolodvor v Ljubljani. Po sedanjem voznem redu prihaja odnosno odhaja iz Ljubljane dnevno 86 vlakov. Posebno močan je promet v jutranjih in večernih urah. V dobi od 6. do 9. ure dopoldne pride na glavni kolodvor 9 vlakov in jih odpelje 12, torej skupno 21 vlakov, kar predstavlja povrečen promet okrog 10.000 oseb. V večernin urah med 17. in 20. uto odhaja iz Ljubljane 10 vlakov, prihaja pa 9, vsi navadno še z jačjim številom potnikov kot jutranji vlaki. Za ves ta ogromen promet, ki je dosegel po uradni statistiki iz leta 1926 samo na glavnem koldvom 886.625 potnikov, je opremljena ljubljanska postaja popolnoma primitivno kot pred 80 leti. V urah intenzivnega prometa nastajajo dnevno naravnost nevzdržne situacije in večina potnikov raje vstopa al* izstopa že na gorenjskem ali dolenjskem kolodvoru, kakor bi se gnetla na glavnem kolodvoru. Tako beleži že leta 1926 gorenjski kolodvor 141.855 potnikov, dolenjski pa 75.797 potnikov tako. da znaša skupno število na ljubljanskih kolodvorih odpravljenih potnikov nad 1,100.000 oseb, odnosno cel promet dvakrat toliko, kolikor znaša prebivalstvo cele Slovenije. Pripomniti moram, da je promet od časa, ko se je sestavljala ta statistika znatno po-rastel in da je vsled tega skrajen čas, da se vprašanje preureditve ljubljanskega glavnega kolodvora za potrebe naglega prometa reši, da se sprejemno poslopje in peroni razširijo, hodniki med tiri pokrijejo in glavni kolodvor opremi tako, kakor so so urejene moderne postaje v inozemstvu, da bi mogel koncentrirati ves ljubljanski promet Glede voznih redov rednin tovornih vlakov zbornica ni prejela nikakih predlogov. Zato se omejuje radi informacije na navedbo pregleda rednega tovornega prometa na posameznih progah. Po sedanjem voznem redu vozi na posameznih progah sledeče število parov rednih vlakov: Zidani most — Zagreb 11 parov tovornih vlakov. Zidani most — Ljubljana 12 parov, Zidani most — Zagreb 1 par. Zidani most — Trbovlje 1 par, Ljubljana — Rakek 8 parov, Zidani most — Maribor 9 parov, Zidani most — Celje 1 par. Rogatec — Gro-belno 1 par, Ljubljana t— Kamnik 2 para, Ljubljana — Jesenice 3 pari, Jesenice — Podbrdo 4 pari, Ljubljana — Maribor 3 pari, Ljubljana — Kočevje 2 para, Savinjska dol. — Celje — Velenje 2 para, Maribor — Prevalje 1 par, Maribor — Brezno 1 par, Pragersko — Kotoriba 2 para in Ormož — Murska Sobota 1 par. Letošnja letina zelo dobra Poljskih pridelkov, sadja in dobrega vina bo letos dovolj Ljubljana, 17. oktobra, Naši kmetje so po dolgih letih slabih letin, od katerih je bila lanska posebno slaba, zopet zadovoljni, kajti letošnja letina jim je obrodila v splošnem tako dobro, kakor že dolgo ne. Zadnje slabe letine so se močno občutile v gospodarskem življenju. Povzročile so stagnacijo zlasti v mali trgovini, kajti kupna moč ljudstva je padala od leta do leta. Trpel je seveda tudi kmečki stan, ki ni pridelal niti za domačo potrebo in se je moral zadolžiti ali pa poseči po prihrankih. Skratka, slabe letine so vedno vzrok, da kmet nima denarja, in če ga nima ta, prede tudi trgovini in meščanskim slojem slaba. Zato so z letošnjo letino zadovoljni kmetje in meščanu Travniki in deteljišča so uspeli letos prav dobro. Prva košnja je bila po količini prav dobra, po kakovosti pa zaradi nagle rasti odlična. Tudi otave je precej; ponekod jo je bilo manj zaradi suše. Paša je bila v nekaterih poljskih krajih zaradi velike suše slabša. Bela žita, kakor pšenica, ječmen itd., so povsod, kjer ni bilo toče, uspela dobro. Izvzeti so tudi kraji, kjer je bilo žito zaradi hude zime redkejše. Tu je belo žito uspelo povprečno. Krompir je obrodil prav dobro, ponekod pa celo odlično. Take krompirjeve letine, kakršna je bila letos, so redke. Dasi so kmetje letos sadili krompir razmeroma kasno, je dozorel bolj zgodaj, kakor druga leta. Koruza je obrodila v splošnem dobro, v nekaterih ugodnejših krajih pa prav dobro ali odlično. Tudi toča koruzi ni škodovala. Dobra je tudi letina prosa. Fižol je ravno tako uspel kakor koruza. Četudi so kmetje imeli malo fižola za seme od lanske letine, bo letošnji pridelek zadostil za domače potrebe in ga bo še precej ostalo za izvoz. Ajda, ki je za naše kmetijstvo važen pridelek, nekaka specijaliteta, je obrodila prav dobro, razen v nekaterih krajih, kjer je trpela v cvetju od suše ali jo je osmo. dila slana. Lahko Pa rečemo, da je letina ajde letos v splošnem prav dobra. Pesa, ki je za naše kmetijstvo tudi važna, je v splošnem uspela tudi dobro. Letina zelja je prav dobra, razen v krajih, kjer je trpela poleti in jeseni zaradi suše. Prav dobro je uspelo rudi korenje. Sadna letina je bila letos v splošnem prav dobra. Zlasti jablane so obrodile prav dobro tako po količini kakor po kakovosti. Slive so pa obrodile nenavadno dobro in je tega sadja, kakor še nikoli. Hruške so obrodile večinoma srednje, breskve m marelice so pa pozeble in obrodile bolj slabo. Pozebli so večinoma tudi orehi in so zato obrodili dobro samo v nekaterih krajih, večinoma pa slabo. Trte v naših vinogradih so letos pozimi močno trpele zaradi izredno hude zime. Vinogradniki so se že bali, da letos sploh ne bo pridelka. Kar je stroga zima pokvarila, je pa popravilo izredno ugodno pomladansko in poletno vreme, tako da so trte obrodile v nekaterih vinskih krajih prav dobro, večinoma pa dobro glede količine; glede kakovosti je pa pridelek povsod • odličen. Prav dobrega vina bo letos torej dovolj. Le da dela našemu vinogradniku voliko skrb vinska kriza. Vedno hujše občutijo naši vinogradniki konkurenco dalmatinskih in banatskih vm. Tatovi in vlomilci na dehi Ljubljana, 17. oktobra. Tatinska in vlomilska sodrga, ki že najmanj pol leta nemoteno strahuje vse mesto, je postala naravnost objestna. Skoro ne mine dan, da ne bi bil policiji prijavljen manjši ali večji vlom. Tudi včeraj sta bila izvršena dva vloma. V kolodvorski ulici je včeraj ponoči neznan vlomilec odtrgal ključavnico na izložbenem oknu tamošnje menjalnice in pobral iz okna vse valute. Odnesel je 50 bolgarskih levov, 15 francoskih frankov, pol Hbra peruana, 20 romunskih lejev, 1 in t riče trt kanadskega dolarja, 1 ameriški dolar, 1 pe-zo, 1 turško lira, 50 grških drahem, 2 avstrijska šilinga, 5 švicarskih frankov in Se več drugih valut v skupni vrednosti 675 dinarjev. Manj sreče je imel drug vlomilec, ki je danes ponoči vlomil v lokal trgovca Josipa Širne na Vodovodni cesti. Bilo je okoli 2. zjutraj, ko je v hiši stanujoči delavec zaslišal sumljiv ropot, obenem pa opazil, da je prižgana elekricna hič. To se mu je zdelo sumljivo, pogledal je skozi Špranjo v trgovino in opazil tujega človeka. Jakič je takoj obvestil v hiši stanujoče sosede o nočnem gostu, toda tat je menda zaslutil nevarnost in odnesel pete. Odnesel je samo za 100 Din jestvin in pijače. V mestu se klati tudi nekdo, ki se je \ specijaHziral na tatvine m vi j />o cerkvah. Včeraj smo poročali o vio...a v viško župno cerkev, včeraj pa je neznan tat osrečil s svojim obiskom tudi cerkev sv. Jožefa. Redovnik Leopold Vidmar je policiji prijavil, da je nekdo med S. in 12. dopoldne v cerkvi odtrgal ključavnico s puščice in pobral iz nje ves denar. Po njegovem mnenju je moralo biti v puščici več sto Drn, ker denarja že dolgo niso pobrali iz nje. Da v Ljubljani tudi ne mine dan brez tatvine koles, je že stara pesem. Včeraj je bilo odpeljano kolo zasebnemu uradniku Adolfu Hekhngerju, in sicer z Lončarske steze. Kok> je bilo vredno 1500 Dm. V Zvezdi se je včeraj opoldne pripetila manjša nesreča. 6 letni deček Leander Krizman jo neprevidno tekel Čez cesto ter se z vso silo zaletel o nekega kolesarja. Pri tem se je znatno poškodoval na glavi. Krvavečega dečka je odpeljal stražnik na policijo, kjer ga je obvezal zdravnik dr. Avra-movič, na kar je odšel fant domov. Koledar. Danes: Četrtek, 17. oktobra 1929, katoličani: Hedvika, pravoslavni: 4. oktobra, Stevan. DanaSnJe prireditve. Drama; Naš gospod župnik. Opera: Svanda dudak. B. Kino Ideal: V službi pravice. Kino Ljubljanski Dvor: Junaška desnica. Eksperimentalni večer Fregoli Rette. Dežurne lekarne. Danes: Trnkoczv, Mestni trg, Ramor, Miklošičeva cesta. Zvečer v veliki dvorani „Uniona" zadnja predstava! Fregoli Rette in Fntiine s popolnoma novim sporedom in velikim fakirskim čudežem prežagaiije žive osebe na dve polovice pod kontrolo zdravnika in vse publike. Vsesokolski ziet v Beogradu V preteklih ineh «e je mudilo za?t'p stvo JSS v Beogradu, cv uredi vse potrebno glede vsesokolskega zleta v Beograd i 1. 1930. Sporazumno s tamošnjim zietnim odborom so bile odstranjene vse ovire glede prireditve zleta, ki so se pojavljale od časa do časa ter so ovirale dosedau.e pripravljalno delo. Vsesok Vski zlet v Beogradu L 1930 se bo vršil. Zietni odbor ja začel takoj z intenzivnim delom, začela je poslovati zletna pisarna, urejeno ie finančno vprašanje zleta, ki bo ugodno rešeno vpo-števajoč predpisani garancijski foad, v katerega prispeva vse članstvo. Z deli na te-lovadisču, ki bo sredi mesta pri oovi tehniki, se začne v prihodnjih dneh. lelo*adi-šče bo urejeno za 4500 telovadcev. Glavni zietni dnevi so določeni za Vidov dan 19'30. Razen tega se vrši v mesecu juniju nastop naraščaja, dijaštva in vojske. Vabila Cehom, Poljakom, Rusom itd. bodo razposlana v prihodnjih dneh. Kakor prihajajo poročila, se pripravlja zlasti češko Sokolstvo, da v velikem številu poseli naš zlet, pa tudi Poljaki se živahno pripravljajo. Proste vaje za Članstvo, članice za naraščaj in deco so že določene ter se pridno vadijo v vseh župan. Tudi za tekme se društva živahno pripravljajo ter je pričakovati, da bo število tekmovalcev veliko. Priprave za nastop vojaštva so tudi že v teku. Vsesokolski zlet v Beogradu bo ena naših največjih manifestacij, zato je nujno potrebno, da se začno vsa društva prav intenzivno pripravljati za zlet. Po vseh društvih se naj osnujejo potne blagajne, ki naj zbirajo prispevke za kritje potnih stroškov, skrbite povsod, da si pravočasno nabavite kroje itd. V vseh društvih naj se pridno podučujejo pro6te in redovne vaje, se naj pripravlja za tekmo. Ne pozabite na naraščaj, ki naj se tudi udeleži zleta na nara-šcajski dan. Češki naraščaj pride v velikem številu na naš zlet. Sokolski Glasnik bo prinašal stalna poročila o pripravah. Zasledujte pazno ta poročila. — Seja sbora župnih prosvetarjev JSS se bo vršila dne 26. in 27 oktobra v Brodu na Savi. Prvi dan bodo poročila o prosvetnem delu v posameznih župan, razgovor o duhovni pripravi članstva za II. jugoslovanski vsesokolski zlet v Beogradu 1. 1930. in o vzgoji sokolskih društvenih funkcionarjev. Drugi dan bo med drugim na dnevnem redu program za savezno prosvetno šolo v I. 1930., proslava letošnjega 1. decembra, redno izdajanje knjig Jugoslovenske sokolska matice, sokolski tisk. — Izbirna tekma za sestavo vrste COS za mednarodno tekmo v Luxeraburgu leta 1930. je bila dne 28. in 20 septembra v Pra-g:. O vspehu bomo še poročali. — Veslanje v češkoslovaškem s»kol*ivu. Praška sokolska župu je priredila dne 8. septembra na Vltavi prvo veslaško tekmo, ki jo je vodil župni načelnik br. Hajek. Tekmovali so člani, članice, moški in ženski naraščaj v canoe, v četvercih, v šestercih in v osmercih. Tekmo so posetili poleg načel-ništva COS in eokolskega članstva tudi ofi-cielni zastopniki COS in sokolskega Članstva tudi oficielni zastopniki veslaških organizacij. Doseženi uspehi so prav lepi. Čudno, da 66 pri nas, ko imamo vendar na razpolago lepo jadransko obalo, doslej še niti eno sokolsko društvo ni lotilo tega lepega in zdravega sporta. _ Dijaštvo na vsesokolskem »letu v Beogradu. Na vsesokolskem zletu v Beogradu L 1930. nastopi v predzletnih dnevih tudi naša srednješolska mladina. Nje nastop bo trajal dva dni. Prvi dan bodo tekme. Dijaki bodo tekmovali v prostih vajah, v suvanju krogle (težke 5 kg), v skoku v višino z zaletom, v skoku v daljavo z zaletom in v teku na 660 m. Tekma dijakinj pa bo obsegala: proste vaje, skok v daljavo z zaletom, metanje žoge (2 kg težke) in tek na 60 m. Poleg tega bo še posebna tekma v plavanju, in sicer za dijake na 5o m, za dijakinje pa na 40 m. Drugi dan dopoldne bodo skušnje in sprevod, popoldne pa javna telovadba, pri kateri nastopijo dijaki in dijakinje s prostimi vajami. Nato bodo telovadne igre dijakov in dijakinj nižjih razredov, potem skupine dijakov višjih razredov in kot zadnja točka pa posebne igre dijakinj višjih razredov. Zveza srednješolskih nastavnikov in nastavnic telovadbe je že razpisala natečaj za sestavo in predložitev prostih vaj in skupin za posamezne oddelke. — Prvenstvo ČOS v igrah. Zaključna tekma za letošnje prvenstvo v igrah io se odigrale dne 22. septembra v Pragi. Člani so tekmovali v »koškovic igri (zmagovalec Sokol Kosife), v hazeni (smaforalec Sokol I v Prostejovu) in v odbojki (zmagovalec Sokol Kromefiž). Članice pa m merile v hazeni (zmagovalec Sokol Beaošor), v mV bojki (zmagovalec Sokol Brno l) in v izmeničnem teku (zmagovalec Sokol Plzen 1). Tem tekmam je prisostvoval pole^j veliko drugega občinstva tudi starosta pojjtkegi sokolstva brat Adam Zamov-ski. •4^ 13 , naftrajnejse. zato ttajcenefše! Repertoir Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. Četrtek 17. oktobra: Naš gospod župnik. Jzv. Petek 18. oktobra: Zaprto. Sobota 19. oktobra: Grob neznanega vojaka, premijera. Red C. Nedelja 20. oktobra: Velika abeceda. Izven. Ponedeljek 21. oktobra: Strahovi. Red D. Torek 22. oktobra: Zaprto. Opera Začetek ob pol 20 Četrtek 17- oktobra: Svanda dudak. Red B. Petek 18. oktobra: Zaprto. Sobota 10. oktobra: Mamzelle Nitouche, opereta. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 20. oktobra ob 15: Pri treh mladenkah, ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja 20. oktobra ob pol 20: Tosca, ljudska predstava pri znižanih conah. Izven. Ponedeljek 21. oktobra: Zaprto. * Opozarjamo na nocojšnjo dramsko predstavo. Vprizori se veseloigra >Naš gospod župnike izven abonmaja pri običajnih dramskih cenah. Igra, polna veselih zaplet-ljajev je doslej izredno ugajala našemu občinstvu. Glavno viogo igra g. Cesar. V ostalih vlogah sodeluje velika večina na>*»-ga dramskega ansambla v režiji prof. Šesta. Nedeljske predstave v ljubljanskem gledališču. V nedeljo 20. t m. bo v ljubljanski operi prva popoldanska ljudska operetna predstava. Poje se Strauiw-Rerthejeva opereta »Pri treh mladenknhc pri običajni zasedbi. Zvečer ob pol 20 uri pa nastopi prvič v letošnji sezoni odlična naša članica, dramatična pevka gospa Zinka Vilian-Kun-čeva v naslovni vlogi Puccinijeve opere >Tosca«. Scarpia poje g. Primožič, ki šteje to veliko bari tonsko partijo med svoje najboljše kreacije, Cavaradossija pa poje g. Marčec Ostale vloge kakor običajno. Opero dirigira kapelnik Neffat. — Drama vprizori v nedeljo zvečer komedijo Velika abeceda ali Gospod Topaze z gospo Nablocko ter Cesarjem in Lipahom v glavnih vlogah. Za obe operni predstavi veljajo ljudske c*-ue, za dramo pa običajne dramske. »Svanda dudak«. Ljudska opetra češkega komponista Weinbergerja se poje danes v četrtek, dne 17. t. m. na ljubljanskem odru. Opera je imela po vseh večjih odrih, kot pri premijeri v Ljubljani popolen uspeh. Naslovno partijo poje V. Janko, nj»-govo ženo Dorotko — Poličeva, roparja Ba-binskyja — Kovač, vraga — Križaj, kralji™ — Thierrvjeva, čarovnika — Rumpelj, dalje nastopijo v manjših partijah: Drenovec SimonČič, Rus in drugi. Režira: Kriveoki, dirigira: ravnatelj Polič. Pri zastajajo« telesni potrebi, napetem trebuhu, odvečni želodčni kislini, glavobolu, razdražljivosti. tesnobnem počutfou, splošni slabosti, utrujenosti, odvaja zelo mrla naravna »Franz Jose-fova« Krenčica. v želodcu in črevesu nabrame zaostanke prebave in prepreči v mnogih slučajih, da se ne pojavi vnetje slepiča. Najznamenitejši zdravniki tega stoletja so se posluževal: »Franz Josefove« vode pri možeh, ženah in otrocih z največjim uspehom. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, droeenijah in špecerijskih trgovinah. 8497 Dnevne vesti. — Novi angleški poslanik v Beogradu. Za novega angleškega poslanika v Beogra-od je imenovan Neuviile Mevrick Hender-aon. Kot odličen diplomat je bil leta 1905 poslaniški tajnik v Petrogradu, od 1909 do 1911 v Tokiju, od 1912 do 1914 zopet v Petrogradu, med vojno v Rimu in Parizu, po vojni do leta 1924 pa angleški visoki komisar v Carigradu. lz Carigrada je bil premeščen za poslanika v Kairo. Angleškemu poslaništvu v Srbiji je bil prideljen že leta 1915 ko se je morala srbska vlada po padcu Beograda umakniti v Niš. — I z pr omembe v davčni upravi. Finančni minister je odredil, da se katastrske občine Mrena sela, Reštajn, Veliki Kamen in Mali Kamen ločijo od davčne uprave v Šmarju pri Jelšah in dodele davčni upravi ▼ Brežicah. _ I2 državne službe. Za ekonoma notranjega ministrstva je imenovan policijski agent komisarijata železniške policije v JVJariboru Ivan Donaj. — Zboljšanje železniške zveze. Ker potniški vlak št. 625, ki prispe iz Ljubljane v Zagreb ob 22.25, navadno zamudii tako, da nima zveze z beograjskim potniškim vlakom št. 15, ki odhaja iz Zagreba ob 22.55, je železniška uprava odredila, da bo beograjski potniški vlak odslej čakal v Zagrebu 40 namesto 10 minuL — Kongres Zveie jugoslovanskih mest. V soboto 19. t. m. se bo vril v Splitu kongres Zveze jugoslovenskih mest, na katerem 6e bo razpravljalo v prvi vrsti o finančnih zadevah. Split pripravlja udeležencem 6večan sprejem. Ljubljano bo zastopal magistralni direktor dr. Miljutin Zar-nik, najbrž se pa udeleži kongresa tudi en San finančnega odseka, ker bo kongres kot rečeno razpravljal v prvi vrsti o finančnem položaju naših mest. — Natečaj za profesorja farmakologije. Dekanat veterinarske fakultete zagrebške univerze razpisuje natečaj za profesorja farmakologije. — Premovanie plemenske živine: v kočevskem srezu priredi oblastni odbor v sporazumu s tukajšnjim živinorejskim okrožjem in sicer v ponedeljek 21. trn. v Velikih Laščah, v torek 22. tm. na v Strugali. V Velike Lašče smejo priznati živino kmetovalci iz okolice kakor Sv. Gregor, Sodražica, Vel. Poljane. Videm. Turiak In Rob, v Struge pa lahko priženo iz obe. Kompolje, Podgora, Ribnica in Dolenca vas. Premirale se bodo krave iunice in biki. Ker bodo imele v smislu novih pravil prednost živinorejske zadruge, se naroča živinorejcem, da se legitimirajo s potrdili, da so v katerikoli zadrugi včlanjeni. Poti ebne informacije se dobe pri občinah in zadrugah. — Zagrebški listi o Iti Rini in filmu »Erotikon«. Te dni so v Zagrebu prvič predvajali film Ite Rine »Eretikon«, ki smo ga .že pred meseci videli v Ljubljani. Zagrebški listi prinašajo o filmu zelo laskave ocene. Tako poročajo »Novosti<: V kinu Europa Palače predvajajo te dni češki film »Erotikon«, v katerem igra naša rojakinja lta Rina glavno vlogo. Njen obraz je foto-genično dovršen, nenavadna je njena lepota. Ima divne Črne oči, kakršne se redko vidijo v filmu. Glavna njena vrlina pa ie, da je privlačna in dražestna, da je upati, da si pridobi simpatije vse evropske publike. Ce nastopi v prvovrstni vlogi, postane zvezda na polju filmske umetnosti. Sujet filma ie močan, le da ni režiser Machaty znal dati delu primernega tempa. V splošnem je pa znal izvrstno povdariti vse vrline Ite Rine, pa tudi igralsko ie ljubk« Slovenka v vsakem pogledu zadovoljila. Film je v splošnem ugajal. — V pojasnilo. Ker bi utegnila polemika v zadevi akcije za Cankarjev spomenik na Vrhniki stvari samii škodovati in ovirati požrtvovalno delo odbora na čelu z g. Jurco, smo odklonili vse tozadevne dopise in bomo tudi v bodoče objavljali samo morebitna poročila odbora za postavitev Cankarjevega spomenika. V zvezi s tem moramo ugotoviti, da so prispevali ves denar, kar ga je odbor doslej zbral. Slovenci v Ameriki, Id bodo pač majali z glavami, če bomo polemizirali, namesto da bi se po njihovem zgledu oddolžili Cankarjevemu spominu. — Uredništvo. — Vlačilec »Bergamo« se jc potopil. Včeraj zjutraj se Je v šibeniškem pristanišču potopil vlačilec »Bergamo«. To ie bil parnik starejšega tipa, ki so ga uporabljali samo še za vlečenje splavov. Potopil se ie zato, ker so delavci prejšnji večer pozabili zapreti spodnje okno. skozi katero je uhajala voda in parnik zalila. Na parniku sta bila samo dva mornarja, ki sta si komaj rešila življenje. Remorker ie last bratov Matičević, ki so ga kupili od italijanskega eruštva »Portland« za 150.000 lir. Parnik ni hi! zavarovan, upati pa je. da se ga bo Posrečilo dvigniti, ker leži samo 10 metrov pod morsko gladino. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ostane vreme nespremenjeno. Včeraj je bilo lepo samo v Splitu, drugod pa deloma oblačno. Najvišja temperatura jc znašala v Splitu 23, v Skoplju 18, v Zagrebu 17, v Ljubljani, Mariboru in Beogradu 15 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.7 mm. temperatura je znašala 5 stopinj — Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani vpokojeni mornariški poročnik in apsolvirani pravnik g. Vlado Kmet-Bergant, sin ugledne ljubljanske rodbine. Pogreb bo jutri ob 16. Blag mu spomin. Težko prizadeti rodbini iskreno sožalje! — Prijet slepar. Poročali smo nedavno, da ie podjetna sleparska dvojica na Sušaku na originalen način osleparila za 150.000 Din posestnika Stjepana Polica, ki se je bil nedavno vrnil iz Amerike. Pri slepariji je igral glavno vlogo famozni stroj za tiskanje dolarjev. Policija ie aretirala več osumljencev, toda pravih krivcev ni mogla izslediti. Te dni pa je bil aretiran trgovski petnik Mihajlo Vuksa, italijanski državljan, ki je baje Polica osleparil. Izročen je bil sodišču v Ogulinu. _ O Petere! ni sledu. O podporočniku I Peterci ni nobenega sledu. O njegovi smrti krožijo razne govorice. Tako ie na Reki razširjena vest, da si je končal življenje radi nesrečne ljubezni, drugi pa pravijo, da je bil v slabem gmotnem položaju. Nekateri so celo pripovedovali, da so ga videli na Reki. Zdi se, da gre v tem primeru samo za zamenjavo osebe. V trgovini Ala Tore Civita je namreč uslužben pomočnik, ki je baje Peterci močno podoben. — Smrt v pijanosti V soboto ie seljak Josip Pavunic iz Virja pri Koprivnici na-pregel vola in se odpeljal v vinograd. Tam se je preveč nalezel bož.e kapljice. S polnim tovorom se ie precej nasekan vračal domov. Spotoma je hotel z voza, pa je padel pod voz. Kolesa so mu šla čez vrat Prepeljali so ga v bolnico, kjer ie pa kmalu poškodbam podlegel. ^ruUBUANSKI TEL.2730 DVOR LJUBLJANSKI Zadujić BUCK JONES-A JUNAŠKA DESNICA Igra žvih napetosti in vrato.omn sti! Ob 4., četrt na 7.. pol S., in 9. Iz LJubljane —U Družabni večeri Trgovskega društva »Merkur« v Ljubljani so pričeli preteklo siedo in se je prvi večer obnesel v vsakem pogledu. Obisk je bil mnogoštevilen iz vseh krogov našega meščanstva, pa se je društveno vodstvo moglo uveriti, da je ustreglo ne samo svojemu članstvu, ampak tudi drugim someščanom Jako aktualnemu in lepo zasnovanemu predavanju g. prof. Sve-tela so številni poslušalci izražali zasluženo odobravanje. Predavanju je sledil pester program društvenega lastnega pevskega zbora in orkestra. Kakor je načrt zasnovan, se nadaljujejo ti »our-iixi, pa bo prihodnji družabni večer v sredo dne 23. t m. v restavraciji »Zvezda«. Društvo je v srečnem položaju, da je pridob;lo za predavanje tako odličnega strokovnjaka kakor je prorektor našega vseučilišča gospod prof. dr. Milan Vidmai. Drugi družabni večei nam prinese predavanje našega znamenitega znanstvenika, moža svetovnega slovesa, o iako zanimivi in pereči tvarini: »Od potoka do žarnice«. Prepričani smo. da bo drugi družabni večer izvrstno obiskan in da bo zanimanje vsestransko za tako lepo priredbo, kakor jo prinese drugi družabni večer našega agilnega društva »Merkur«. Gostje so vedno dobrodošli. —lj Ponosna palača postne hranilnice je dobila pretekli teden ob Aleksandrovi cesti in Tomanovi ulici asfaltni hodnik. Uradni lokali so povsem gotova in ravno tako tudi uradniška stanovanja. Upravnik poštne hranilnice g. dr. Vladimir Vidmar se je včeraj vselil v svoje novo stanovanje, uradniki tega zavoda ki so dobili v palači stanovanja, so se tudi preselili s svojimi družinami. V veži so zaposleni delavci s poliranjem umetnega marmorja. To delo je zelo zamudno in bo trajalo še nekaj dni preden bo vse tako, kakršno mora biti. Neverjetno težavo pa ima stavbni podjetnik s talno vodo. Že v začetku zidanja je tako nagajala da je bilo ovirano uspešno zidanje. In še danes je prava preglavica z njo. Te dni je vzdignila 16 cm debelo železo-betonsko ploščo. Menda ne bo kazalo drugače kakor da postavijo avtomatično črpalko ki se je obnesla v takih primerih tudi pri drugih« na enakem temelju zidanih stavbah. —lj Z mestnih ulic, cest in trgov. V Sta-ničevi, Suvoborski in Baragovi ulici sučejo delavci krampe in lopate, da izkopljejo jarek za vodovodne cevi. Na Masarvkovi cesti je v delu kanalizacija južno od železniških skladišč. Vodovodne cevi na tej cesti so bile položene te dni. Na Kette-Murnovi cesti je v akodji cestni valjar. Pred škofijo popravljajo tramvajsko progo. Na Valvazorjevem trgu je domala napravljen hodnik iz por-firnih plošč. Zaloška cesta se iznova posipa s primerno debelim gramozom. —lj Ljubljanski peki počivajo, kakor znano, v noči od sobote na nedeljo. Zadnjo soboto sta pa peka G ril in Vidmar na Rimski cesti prodala prav vse zemlje, >kifelcet in Mebčke občinstvu, ki se je bilo zbralo prog Napoleonovega spomenika in poslušalo godbo. Tako sta bila primorana napeči ono noč nekaj peciva če sta hotela v nedeljo ž njim svojim rednim odjemalcem po-streci. In to sta tudi storila, kar je vredno priznanja in pohvale —lj Vpokojeno učlteljstvo. Letni občni zbor tega društva se vrši v torek, 22. tm. ob 3. uri popoldne v gostilni ori Novem svetu Gosposvetska cesta, z običajnim dnevnim redom. Tovarši(ce) udeležite se občnega zbora, ker bo na njem tudi razgovor o pristopu vpoko'enega učiteljstva k enotnem društvu vpokojencev. —I] Ilirska razstava v veliki dvorani Narodne galerije v Narodnem domu bo zaključena v ponedeljek 21. tm. zvečer, zato naj zlasti šole hite, da se te dni zvr-ste. Odprta je vsak dan od 9.—17. Vstopnina 5 Din, za učence raznih Šol pa 2 Din, če pridejo skupno pod vodstvom svojih učiteljev. —I] Sadni sejem se vrši na Ljubljanskem velesejmu od 19.—24. oktobra. Razstavljeno bo izredno veliko sadja, jabolk in hrušk. Sadje je vloženo v amerikanskih zabojih po 20—25 kg. Sadje v takih zabojih je na prodaj. Sadjarski strokovnjaki bodo posredovali za vagonske dobave. Istočasno razstavi Aeroklub NaSa krila svoje brezmotorno letalo. Ljubljanski Zoo pa svoje živali. Vstopnina znaša Din 3. —1] Na razstavi sadla na velesejmu od 19.—24. t. m. bodo razstavljena jabolka, razdeljena v glavnem v dve skupini: jabolka, užitna v jesenskem odnosno zgod-njo-zimskem času, in prava zimska. Med prvimi bi imenovali te-Ie vrste: razni ko smači, car Aleksander, Bismark. grafen-štajna pisani kardinal, rumeni in rdeči be-leflour, ananas reneta, Herbertova-Iancber-ška reneta, jesenski kalvir. gdanski robač, zlata parmena itd. Za zimo na bi bile tele vrste: Mošancgar, vošcenke. Damasou kesmač, Boumanova reneta, Kaselska reneta, kanadka, prinčevo jabolko. Boskopsk; kosmač, londonski peping, Boikovo jabolko, rdeči in zeleni ščetinec. tafelček. zeleni knežak, bobvec, ontario in šampanjska reneta. Svetujemo, da si interesenti ogledajo sadno razstavo. —I] Proslavo 25 letnice opernega pevca L. Kovača se bo vršilo v sob to 9. novem bra t I. Poleg slavljenca, ki poje partijo Vaška v »Prodani nevesti«, nastopita kot gosta ga. Nožinic (Marinka) in Šimenc (Janko) oba iz Zagreba. Opero bo dirigiral Balatka. —U Lastniki luksusnib in tovornih avtomobilov ter motornin. koles se opozarjajo na razglas mestnega magistrata, ki ie bil objavljen v Uradnem listu dne 2. oktobra t L Št. 97 str. 748. Po tem razglasu morajo preložili mestnemu knigovndstvu tehtnič-ne listke svojih vozil najkasneje 14 dni po objavi razglasa v Uradnem listu. Za tovorne avtomobile je predložiti tudi tipno spričevalo. h Celja —c Nova cesta Sv. Urban - Lesično «tvor-jena. V nedeljo je bila ob ogromni udeležbi odličnih gostov in pnprostega ljudstva izročena javnemu prometu nova cesta med Sv. Urbanom pod Slivnico in Lesičnim. Slavnostni otvoritvi sta osebno prisostvovala mariborski veliki župan dr. Schaubach in komisar mariborske oblastne samouprave dr. Leskovar, ki je cesto izročil javni uporabi. Sredi nove ceste, na najvišji lež:či točki v Žegru, kjer se je vršila svečanost otvoritve, je postavljen lep spomenik z napisom: >To cesto je začel graditi okrajni za-stop kozjanski 1915 in jo z oblastno in državno podporo dogradil septembra 1929. Prometu se je izročila, ko je bil dr. Fian Schaubach veliki župan mariborske oblasti in dr. Josip Leskovar oblastni komisar. Vso pobudo za začetek sta dala in vso skrb za izvršitev ceste sta imela Marko Tomažič, dekan in načelnik okrajnega cestnega zastopa v Kozjem ter načelnikov namestnik Martin Vrečko, stavbnik iz Žegra<. _c 2eno je javno pretepal. Potniki nekega vagona v večernem mariborskem vlaku so bili v nedeljo zvečer priče nanavad-aega primera surovosti in podivjanosti. V vagonu je namreč 43letni ključavničarski pomočnik Franc C. iz Gaberja, ki je zaposlen v VVestnovi tovarni, vpričo potnikov svojo ženo divje pretepal in jo davil, tako da so morali ubogi ženi priskočiti na pomoč drugi potniki. C. je bil ovaden policiji. Surov nastop omenjenega ključavničarskega pomočnika je izzval med potniki upravičeno ogorčenje, in zgražanje. Onioi? skačejo s padali Tudi na Japonskem so letalske nesreče zahtevale že mnogo žrtev, posebno med vojaškimi piloti. Japonci preizkušajo zadnje čase padala raznih sistemov, med njimi tudi padala lastne konstrukcije. Ker se pa padalo odpre samo, če potegne svečanosti, ki bi nam toliko koristila v zunanjem svetu. Koga ni navduiila lepota spomenika, regulacija njegove okoLce in dekoracija slavnostnega prostora? Kdo ni pohvalil mojstre Plečnika in njegovih pomočnikov, metstnih delavcev, od župana do pometača. Delali so, mnogo in naglo dolali. Koga ni prevzel v molku otrpli fran«1 >ski general, kdo se ni z radostjo ozjral l» kolegijem s fantom in raivnetim dekletom? Z napetih nedrij je trgala nageljne iti metala radost in življenje na množico. To je bila Ilirija oživljena! Vprašanje je p;:, če so bili vsi pri odkritju navzoči na slavnost tudi pripravljeni. Imam otroke in tudi mojuh mladi]) >o-rodnikov je dosti 6talo v vrstah. Le malo, prav malo jih je vedelo, zakaj so rnMi pred spomenik. Saj jim niso povedali... Mestna ženska realna gimnazija je seveda izjema, ki jo po vsej pravici imenujemo častno, saj je na tej odJiČni šoli tra li< i-ja, da gospodične sodelujejo pri vseh prireditvah, kjer prihajajo v [x>štev. Da šolniki popravijo zamujeno, ker niso s predavanji o francoski dobi opozorili svojih učencev na pomea odkritja spomenika Iliriji oživljeni, naj peljejo svoje razrede v Narodni dom na razstavo, ki je tudi nje poučna. Na obisk naj pa mladino pripravijo s predavanji, z zanimivimi predavanji in ne z mučnimi lekcijami jaj cveki. Po obisku razstave bo mladina sledila pouku zgodovine in slovenščine z večjim zanimanjem in razumevanjem, saj vendar še nikdar in gotovo tudi še mnogo let ne bo tako lepe prt* like, težko snov francoske revolucije in Napoleonove dobe. zlasti pa Ilirije tako nazorno pokazati, kakor jo lahko razlože na ilirski razstavi zlasti profesorji bodlih vzgojiteljev naroda, pa tudi srednje šole vso banovine naj store svojo dolžnost, da, dolžnost, da bo mladiua deležna velikih koristi te redke razstave. Od šol je odvisno, da v narodu Ilirija zopol oži vi! A. O. — Ne brezposelnost, ampak delamrž« nost. Ljubljanska dama nam pi^.': Potrebovala sem služkinjo, pa sem šla v Martin zavod, da si jo tam izberem, hckle, ki >e mi je zdelo precej pnkupljivo, vprašani za poselsko kujižico. Pokaže mi jo. V njej sem videla, da je imela do tedaj samo eno službo in še tisto le en sam mesec, kar je vse prej kakor dobro znamenje. Vendar sem jo sprejela in ji dejala, naj pride na moje stanovanje v to in to ulico. Toda dekle mi je odgovorilo, da za zdaj še ne pride, ker se mora prej nekoliko odpočiri! Koliko je v današnjih dneh mladih ljudi brez dela samo varadi svoje delamržnosfL Ni jih sram pt*t _ S. K. Ilirija (iz tajništva). Člani plavalne, lahkoatletske, težkoatletske, nogometne in bazenske sekcije se obveščajo, da se vrše %'mski treningi v telovadnici srednje tehnične šole na Mirju. Razpored treningov je do nadaljnega sledeoi: Plavalna sekcija v torkih in Četrtkih od lb' —19 ure (samo za moške člane). Lahkoatletska in težkoatletska sekcija v |>onedeljkib in četrtkih od 19—'JI Mre. Nogometna sekcija v torkih in petku xl 19—21 ur«- Haz■•ri.-ka sekcija v poneoeijek od 17—19 ure, v sredah pa od 18—19.30. Treningov hazenske sekcije ?e udeležujejo tudi vse članice pla> valne sekcije. Petek od 18—19 un* j** rezerviran smuški sokriji. Pri?etek trniiugov objavijo poedine sekcije. Treningi v telovadnici obstoje samo iz gimnastikuih vaj. Članstvo navedenih sekcij se opozarja, da točno in polnoMevilno noseča nrnsk* treninge. — Tajnik I. — Službeno is LHP-a. Seja Bpfdti odbora se vrši danes zvečer ob 20 uri v dam-skem salonu kavarne Emona. — Tajnica. V posredovalnici. — Rada ba .imela stare:§o služkinjo, ki ne nori več za moškim;. — Kaj boste oa počeii s tako starko? Ženska volilna pravica. — SeJe pred volitvami človek vidi, kako dobro je, da rtnajo ženske volilno pravico. Moja žena se vrne vsak večer dornov tako izkričana, da imam mir, kakršoeea že doto leta ne porrmim. 59 Nočna tišina je postala neznosna. Instinktivno je čutil, da je nekdo na vrtu prav blizu njega. Čutil je, kako ga gledajo in pazijo na vsako njegovo kretnjo. Vsaka senca, vsak grm je bil živ s tem, kar je mogel kriti v sebi. Čutil je. da se mu vedno bolj bližajo in da so ga obkolili. In instinskt, skrit v krvi, ga je utrdil kakor divjo zver. ki ji preti smrtna nevarnost. Naglo se je obrnil in krenil naravnost h garaži, nizki beli lopi v zadnjem kotičku vrta. V past? Pri vratih je Hepburn prižgal vžigalico, našel je luknjico v ključavnici in vtaknil ključ vanjo. Obrnil je ključ in vstopil. Vedel je dobro, kolika nevarnost mu preti, toda to je bila najboljša zvijača, ki si jo je mogel izmisliti, da omogoči Rosamundi pobegniti z listinami, na katerih ji je bilo toliko ležeče. Vse je bilo zdaj odvisno od njega. Njegova naloga je bila zaposliti vse Co-lensove pajdaše, da bi mogla Rosamun-da neopaženo pobegniti skozi stranska vrata. Potem se bo moral zanesti na srečo. Lahko ga ustrele kakor psa — to priliko so že imeli, ko je stopal po stezici proti garaži — toda zdelo se mu je. da je živ zanje večjega pomena nego mrtev. On ali Rosamunda ali pa oba skupaj sta izpremnila kombinacijo ključavnice jeklene dvorane v Park Lane fn samo tepec bi riskiral ubiti gos z zlatim jajcem — gos, ki je pomenila za Co-lensa več nego zlato. Hepburn se je dotaknil prednjega dela avtomobila, stoječega sredi garaže, in posrečilo se mu le prižgati obe luči. Garaža je bila hipoma močno razsvetljena in videle so se vse podrobnosti. V kotu je ležalo na kupu razno orodje, po tleh prazne posode za bencin, okence so pokrivale pajčevine. na nasprotni strani so bila dvojna vrata, fiepburn jih je odprl na stežaj. Reflektorja sta razsvetlila Dot pred avtomobilom. Nalašč je stopil tako. da mu je svetil reflektor v obraz. Prižgal si je cigareto in pognal motor. Ko je motor že deloval, je stonil b klopi, na kateri je ležalo razno orodje. Pograbil ga je. kolikor ie mogel in ga spravil pod sedež, samo težko kljuko je vtaknil v žep. Nameraval jo je porabiti kot orožje, če bi bilo treba. V duhu je videl okrvavljeno bodalo v Marlowih prsih. Udariti s kljuko po glavi onega, ki je zabodel Marlowa, je bilo še preveč kavauiT-sko. Kar je zaslišal na cesti previdne korake. Vedel je, da bi lopovi planili nanj. čhn bi hotel sesti v avtomobil. Kljub brnenju motorja je slišal, kako se posvetujejo. Pretil mu je napad. Bil je že skrajni Čas odločiti se. Pustil je motor delovati in odšel je iz garaže. V grmu za garažo je zašumelo. Temna postava je skočila s poti. Hepbu-rn se je ozrl tja, odkoder se je sKšalo šumenje, potem se je pa vračal v hišo, kaikor da ni ničesar opazLl. Imel je že zasnovan načrt. Pospešil je korake, toda v naslednjem hipu so bili njegovi računi prekrižani. Že se je bližal hiši, ko je opazil pred seboj Širok svetlobni žarek. Postajal je vedno ožji in končno je izginil. Hepburn je spoznali, da so se vezna vrata pred njim zaprla. — Kaj neki to pomeni? — se je vprašal. Morda se Rosamundi ni posrečilo pobfigniti skozi stranska vrata in je poskusila svojo srečo pri glavnih. Ali pa je bila hiša zastražena tudi zadaj. Potem takem bi bil poiožajj brezupen. Ustavil se je za hip na stezici. Ali bi mogel veter vrata na stežaj odpreti in zopet zapreti? Saj jih je dobro zapri za seboj in sama se niso mogla odpreti. Samo za hip je pomislil da bi zbežal na varno. Toda kad, če se Rosamundi ni posrečilo pobegniti in če je še v hiši? A še hujše bo, če so se vrata zaprla za Colensovim pajdašem, ki je Rosamun-do ujel. Hepburn se je zdrznii. Cim prej zve resnico, tem bolje bo. Zato je nadaljeval svojo pot Kljuka se je neslišno upognila pod njegovo dlanjo. Vstopil je v vežo in baŠ ie hotel zakleniti vrata za seboj, da prepreči zasledovanje, ko je ves presenečen obstal. Veža je bila temna, kakor jo je bil zapustil. Toda iz sobe na desni strani jedilnice so se širili svetlobni žarki, ki so se stikali sredi veže v ozek krog. In iz tega kroga ie stopil mož. Prazna soba Hepburn se ni ganil, kajti bil je prestrašen in skušal se je pomiriti. Debe-luhast mož srednjih let, sivih las in dobrodušnega obraza, stoječ pred njim v veži, je bil podoben bogatemu provinci-.alnemu zdravniku. Prižigal si je cigaro in se smehljal Hepburnu. Upihnil ie vžigalico in jo položil v pepelnik na mizi, potem je pa spravil zlato škatlico za vžigalice v žep in prilazno po kimal. — Kar naprej, gospod Hepburn, — je dejal osorno. — Morava se o nečem pomeniti. V kričečem nasprotju z zunanjostjo je bil njegov glas osoren in neprijeten. Hepburn ga je takoj spoznal. Bil je isti glas, ki ga je slišal, ko je bil z Rosa-mundo skrit za zaveso v hiši v Park Lane. To je bfl mož. ki so ga nazavali »gospod Colenso« in ki je bil poglavar Rosamuninih sovražnikov. Hepburn je spoznal, da stoji pred njim slavni pravnik, ki je vodil premetene zločincfe, katerih bodočnost je bila odvisna od tega, kako hitro se polaste hčerke bivšega tovariša Nevilla Greya. Colenso je stopil k vratom jedilnice in se ustavil. V neprijetnih zvokih njego-\vga dasu in v kretnjah njegovega telesa je bilo mnogo energide in odločnosti. Stopil ie v stra,n kakor bi pričakoval, da se mu bo Hepburn slepo pokoril Poznalo se mu ie. da ie vajen za- povedovati in da ne trpi ugovorov. Hepburn se je naglo ozrl Po veži in stisnil pesti. Segel je v žep in otepal kljuko, obenem je pa zbiral moči, da si pribori pot k svobodi. Toda kretnja za hrbtom ga je prisilila ustaviti se in pogledati čez ramo. S>':ozi priprta vrata je zagledal za seboj" robustno postavo visokega moža in njegova zadnja nada je splavala po vodi, ko Je zaslšai, kako je Colenso nabasal revolver. Colenso se je še smehljal, toda oči so se nru že iskrile in v osornem glasu se je slišal posmeh. Hepburn je začutil rahel pritisk na hrbtu. Revolver ie v takih primerih najboljši argument. 2e je hotel stopiti v jedilnico, ko ie Colenso pokazal z roko na, stopnice. — Bolje bo. če najprej opozorite gospodično Grey, naj ostane v svoji sobi dokler ie ne bomo potrebovali. Tudi z njo se pomenim, ko opravim z vami. Hepburn je stopal korak naprej in se zagledal v Colensa. — Ne vem. kdo ste in tudi ne zam'ma me to, — je dejal samozavestno. Lahko oa govorim z vami odkrito. Protestiram proti vaši predrznosti in vašim poveljem. Kaj hočete z nama? Požurite se z odgovorom, ker me prav nič ne mika dolgo gledate vašega rezanja. Slučajno ie bil Colensov smehKaj prijazen. Človek bi dejaJ, da se smehlja očetovsko. Ko ie pa spregovoril Hepburn. je Colenso zacmokal. kakor bi pokušal dobro vino. Pokazal ni nobenega znaka teze. nasprotno, iz oSi mu je odsevala dobrodušnost in prijaznost. Hepburn se je zdrznil. Lahko si ie misli tega človeka v divji jezi. V!del ga je kot divjo, nebrzdano pošast. Toda o-č?vkfrio ie bil njegov položai preveč trden, da bi ga spravila žalitev iz ravnotežja in da bi začel besneti. Sila tega moža ie bila v njegovi hladnokrvnosti in Heoburn *e moral to priznati, dasi nerad. Njegova roka ie še vedno kazala na stoomce Hepburn je otvazil da DOcMecra vr/ivu tega človeka. Tmel je neprijeten občutek, kakor da mora proti svoji volii izpolniti njegovo Ko je stopal po stopnicah je Še videl Colensa ki je da »al svojim pajdašem navodila pred vežnrmi vrati. Vse ie kazalo, da si hoče še bolj utrditi oolo^ai in da je zmage že siguren. Toda na i že počne karkol'. Hepburn je vedel, da ie za Posamundo in zanj položai skraino neucv^den. Pri ttaJbojMši vo\v bi mogel govorit? z njo samo nekai minut. Četudi bi imela namen pobegniti bi b;k) orema^ časa Čuden spomjin mu je šinil v glavo. Spomnil se je, kako je nekoč rešil v Cambridge pri kriketu vse moštvo, ko ie bil poraz že neizogiben. Zasroe;al se ie groteskni analogiffi. Kriket in zločin! Globoko je vzdihnil in preskočil zadnje stopnice. Na hodniku je bilo temno, pač pa se ie videla luč skozi špranjo pod vrati. Stopil je k vratom, jih odprl in vstopil. Spalnfica je bila prazna. Hepburn ie bifl *sko veseL da bi bil najraje zaplesal. Pes najboljši prijatelj človeka Nekaj zanimivih primerov, ki pričajo, da pes tudi v nevarnosti in nesreči ne zapusti gospodarja Nobena domača žival ni na človeka tako navezana in nobena ni gospodarju tako zvesta, kakor pes. Marsikateremu človeku so pri rešili življenje, a kot zvesti čuvarji hiše in imetja so znani že od pamtiveka. Nekaj zanimivih primerov pasje zvestobe in ljubezni do človeka navaja A. Trapman v svoji knjigi »Pes najboljši prijatelj človeka«. V reki Temzi je otok. znan pod imenom »Pasji otok«. Lastnik naselbine na desnem bregu je dan za dnem opazoval, kako plava k otoku pes in se vrača zopet na breg. Nekega dne mu je vrgel kos mesa in pes je ostal pri njem Toda svojih izletov na otok ni opustil. Gospodar je bil radoveden, zakaj plava pes vsak dan na otok in ko mu je nekega dne v čolnu sledil, je opazil, da se ustavlja pri sveži gomili. Gospodar je odkopal gomilo in * našel v nji truplo z razbito lobanjo. Truplo so pokopali na pokopališču in gospodar ie obdržal psa. Nekoč se je napotil z njim v londonske ladjedelnice. Pes, ki ie bil drugače pohleven, Je napadel v ladjedelnici nekega delavca in malo je manjkalo, da ga ni raztrgal. Pozneje se je izkazalo, da je dotičrn delavec ubil njegovega prejšnjega gospodarja in zakopal truplo na otoku. Čim ie našel morilca, se je pes pomiril. Nekdo je imel psa, ki ga je spremljal na vsakem koraku. Začetkom svetovne vojne je moral gospodar na bojišče od koder se ni več vrnil. Pes dolgo ni mogel pozabiti nanj. Toda čas zaceli vse rane m tako je tudi pes polagoma prebolel težko izgubo in se navadil na svojo gospodinjo. Žena je pa pozabila na moža prej. nego pes. Kmalu je začela sprejemati goste, med katerimi je pes nekatere poznal že od prej. Nekega dne je prišel v posete dober prijatelj pokojnega moža in pokazal psu dozo, katero je nosil prej njegov gospodar. Čim jo je pes povo-val, je začel žalostno tuliti, povesil je glavo in rep. odšel je za hišo in jedi se ni več dotaknil. Čez tri dni so ga potegnili mrtvega iz bližnjega ribnika Skoro neverjeten je dogodek, ki se je tudi pripetil med svetovno vojno. Angleški vojak iz Hamrnersrnitha je dobil na francoskem bojišču kratek dopust, ki ga je preživel doma. Ko se je vrnil na bojišče, je postal njegov pes še bolj žalosten in drugi dan je izginil z doma. Cez 14 dni je dobila vojakova žena od moža pismo, v katerem i i sporoča, da je prišel pes za njim na bojišče. Do morja je imel dobrih 100 km, skrivaj je zlezel na tovorni parnik in se prepeljal čez Ro-kavski zaliv, potem je pa moral pre- hoditi še 100 km, da je prispel na bojišče. Ostal je pri gospodarju do konca vojne in spremljal ga je v vseh bitkah. Mr. Ibson je imel psa Petra, ki je delil ž njim bivanje v dalnjem Egiptu, v kraju, do katerega je po železnici od Kaire 15 ur. Gospodar se je pozneje preselil v Demanhons blizu Aleksan-drije. Nekega dne se je odpeljal v Kairo in proti navadi je pustil psa doma. Pes pa doma brez gospodarja ni vzdržal. Zlezel je na brzovlak, namenjen v Kairo, in ko je prispel v mesto, je čakal na peronu tn ure potem je pa skočil na vlak in se odpeljal v Demanhons. Ker ni našel gospodarja doma, je spočil zopet na vlak. med vožnjo je presedel in končno je našel svojega gospodarja. To je smisel za orijentacijo, kakršnega niti mnogi ljudje nimajo Avtor omenjene knjige navaja še več primerov pasje zvestobe. Škotski ovčar je iskal svojega gospodarja šest mesecev, prehodil je 5000 km, preplezal visoke gore in preplaval reke, dokler ni našel gospodarja v \Volcootu, kamor se je bil napotil iz Oregona. Krutost ameriških oblasti V Ameriki časte sveto pismo kot največjo svetinjo, toda duh evangelija, je Američanom tuj. O tem priča bridka usoda Portugalke Elegije Vallerio. Po moževi smrti je dobila službo usmiljenke na ameriškem tovornem parniku Pozneje so jo sprejeli v ne\v-yorško bolnico in tu je sklenila vzeti k sebi otročiča, katerega je bila pustila v stari domovini. Našla se je usmiljena žena ki je bila pripravljena pripeljati otroka v Ameriko. Ko je pa prispela z otrokom v new-yorško pristanišče, ie kontrolna komisija izjavila, da otrok ne sme na ameriška tla. ker ga ni pripeljala mati. Otročiča so poslali na Ellis Island, kamor morajo vsi izseljenci, ki nimajo dokumentov v redu. Ko je mati zvedela, kai se je zgodilo z njenim otrokom, se je takoj odpeljala na Ellis Island, kjer se je pa izkazalo, da nima pravice bivat' v Ne\vyorku Sirota je morala v zapor. Drugi dan se je v zaporu obesila. Oblasti so naročile kapitanu parnika »Saturnia« naj odpelje otročiča nazaj na Portugalsko. Potniki so zbrali za nesrečno siroto 3000 lir in jih izročili pristaniškim oblastem v Lissaboni s prošnjo, naj skrbe za ubogega otročiča. PoveUnico Je dobn. — Ali veš, da ie general X. odložil vrhovno poveJjstvo? — Katero pa ie vzel? + V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš nadvse ljubljeni soprog in oče. predTagi in nepozabni si-n, brat, stric in svak, gospod Vlado Kmet-Jergant mornariški administrativni poručnik v pokoju in absoL pravnik. v sredo, dne 16. oktobra 1929 ob pol 12. ori, previden s tolažil sv. ver«, v 38. letu svoje dobe, boguvdano preminul. Pogreb se bo vršil v petek, one 18. t. m. ob 4. popoldne iz hiše žalosti, Gd- sposvetska cesta 8, na pokopališče k Sv. Križu, kjer se bo položilo truplo pogojnika v rodbinsko grobnico k vein_in r počitku. Prosimo tihega soialja. V LJubljani, dne 16. oktobra 1929. Nada Kmet, roj. Smole, soproga, Jazi, sinček, Marija Kmet, mati, Ivan Kmet očim, Dr. Stanko Kmet-Bergant, Milan Kmet, brata, Marica, poroč. dr. Ješetova, Martina Kmet, sestri. Vsi ostali sorodniki. > mM ali o£lasi< Vsaka beseda SO par. Plača me lahko tudi 9 znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamko ne «— nAGmrartcimo Najmanjši o6tas Hlli 5*—» nnsnna Parni kotel sistem Durr-Gehre. v dobrem stanja, 10 atmosfer, 100 ma kurilne ploskve, poceni naprodaj VpraSati pri Industriji platnenih izdelkov d. z o. z. Jarše, pošta Domžale. 2223 Motor fadian Big-Cbief. s prikolico, zelo malo rabljen, poceni proda Bogdanov in Co. Sisak. 2222 Makuiaturni papir kg a Din 4*-orodata uorava ••Slov. Naroda*4 2 čevif. pomočnika dobro izvežbaua za boljša zbala in šivana dela. z vso oskrbo sprejme takoj Mladič, Raka pri Krškem 2221 Pohištvo še dobro ohranjeno (2 mizi, stoli itd.) prodam zarad« selitve. Goru-pova ulica št. 3, prirfič&e, levo, ctf pol 2. do 4. popoldne. 2230 Prodam vilo v Ljubljani na zelo ozodnem kraju z vsem komfor tom ru velikim vrtom za okroglo 1,000.000 Din — Naslov pove npra»va »Slov. Naroda«. 2224 Ribje alfe Zastopnike sprejmem proti dobri fiksni plači. Ponudbe na opravo »Slov. Naroda« pod »Zastopnik 2226«. Ponovitev razpisa objavljenega v našem lastu z dne S. t. nu ponudbe do 19. oktobra do 6. ure zvečer. Krajevni šolska odbor. Z«. Šiška. 3225 Na obroke .. . po ceigme*"* cenah vse predmete, ako se obrnete oa Kreditno zadrugo detajlne trgovcev. LJubljana. CtesJeteva al I 80/L sveže, najfinejše, norveško, iz. lekarne dr G PiccoH-Ja v LjnbHand. se priporoča bledim, slabotnim osebal 87-L *0%-ne kronske bone -copate Pučka itedšootea, mlasmi eavod d d, Osijek. D »saltom* ai i»*v 27 to-L Endl stroj malo rabljen, kupim, ali pa tudr proti odškodnini sprejme Marija ZdeŠar, trgovina. Stara Vrhnika. 2192 L Mikuš lUBi JANA Mestn to 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnćnikov ter sprehaialni palic Popravila se izvršujejo — točno in solidno — Ocarinjenie vseh uvozu m m izvoznih in tranzitnih poStfjk oskrbi hitro, skrbno In po najnižji tarifi RAJKO TURK. carinski posrednik, LJUBLJANA. Masarvkova cesta It. 9 (nasproti carinarnica). Revtoj* pravilnega zaračunavanja sarme po meni deklariranega biaga is vse informacije brezplačno. „JAVA" pšenična kava ie izvrstna, zelo redllna in okusna. Zahtevajte Jo prt vseh trgovcih. R&zpošiMatno Jo todr po pošti v zavojih po 5 ki za 70 Din. če se denar naprej pošlje ali pa po povzetju za 75 Din Povzetje Je 5 Din dražje Poštnino plačamo mi Vsakemu 5 kg zavoju »Java« pšenične kave Je kor darilo pride Jana lepa skodelica za kavo. Kdor pošlje 2 Din v znamkah, dob'" vzorec 100 gramov »Java« pšenične kave poštnine prosto. Sprejmemo za vsak večji kraj zastapuika. PRAZIOMA KAFE ,.JAVA" K: D. BEOGRAD. Lomma ul. 11 o Buine prsi Lepe, kreipke in bujne prsi ima lahko dama vsake starosti, če uporablja priznani »IDEAL RESTOHER« Nerazvite gj-mli se v najkrajšem Času krasno rairvrjejo in oblikujejo. Zopetna pridobitev in okrepitev grudi zajamčena, kar dokazujejo nešteta zahvalna pi*ma. Zdravniško priporočeno. Presenetljiv uspeh zajamčen Že takoj po prvi uporabi. Brez rizika lahko tvegate poizkus. V primeru neuspeba vrnetno denar. Cena Dn 12. 3 lončići Din 28. Dr. Nikol. Kemenv. Koške, poštni predal 12-B S. Češkoslovaška. Kreditni zavod za trgovino in industriio LJUBLJANA, Prešernova ulica štev. SO (v lastnem po»lopiu) Otirestuvauja vlog, nakup in prodaja v»ako rrstnih vrednottnih papirjev, devis in valut borzna oarocila. predujmi in krnim *iak* »rste, e^korapi in inkaso menic ter nak« lila v tu in inozemstvo »afe dep«»sii» itd itd itd. Brzojavke; Krediti Ljubljana — Telelea St 80411. 2457. 2548 Internrban 2706 2sn6 W L — Za »Narodno tiskarno«: Pran Jeeeriek. — Za opravo in maeraau del bata t Oton Chrseoi * Vat v UubtianL-