UREDNIŠTVO ZARJE Je v Ljubljani, Frančiškansko nlica St. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od la do 11. popoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : : KAROCNINA: celoletna po pofcti ali s pošiljanjem na dom za Avstr o-Ot?rsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26‘40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86—. : Posamezne številke po 8 vin. Stev. 695. V Ljubljani, v ponedeljek dne 29. septembra 1913. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* •* .* ob pol 11. dopoldne. \ \ * UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburpovi ulici Stev. 0, II., id uraduje za stranke od 8. do J 2. dopoldne in od 3. do 7. zvečei Inserati: enootopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslan* ::: in reklame 40 vin. — Inscrate sprejema npravniStvo. Nefrankirana ali premalo frankiranu pisma se ne sprejemajo 1 1,1 '■ 11 Reklamacijo lista so poštnine proste. ' ■- Leto III. Dosti Albanije! Čudno in sumljivo vest ie v soboto raznesla brzojavna žica: Avstrija in Italija sta Srbiji nujno svetovali, naj se omeji na obrambo svoje meje. češ da bi prekoračenje albanske meje lehko povzročilo resne in nevarne zaplet-iiaje. Politična metoda grofa Berchtolda postavka avstrijsko prebivalstvo pred novo uganko: Kai nas briga, na kakšen način misli Srbija napraviti red v svoji deželi in ob svojih mejali? Kai nas skrbi, kako se hoče zavarovati proti bodočim napadom države, ki ne daje doslej prav /lobenih znakov države od sebe, temveč je le kos sveta, na katerem prebivajo roparske tolpe, ki smatrajo brezpogojno pravico razbojništva za »svobodo«? Naša politika je doslei vendar vedno pisala načelo lojalnosti na svojo zastavo. Puntov nismo nikdar odobravali; kako da se naenkrat potegujemo za albanske rebele, ki se ne upirajo le srbski vladi, ampak celo določbam velespoštovane gospe Evrope, pri katerih smo sami sodelovali z vso svojo avtoriteto? Albansko-srbska vojna — kajti kjer naskakujejo oddelki po šest-, osem-, desettisoč mož in se mobilizirajo proti njim cele divizije, tam se mora že govoriti o vojni — ima kakor skorai vsaka, gospodarske nagibe. Ali roparski namen je pač malokdaj tako očiten, kakor sedaj; civilizirane države spravljajo svoja kor-zarska podjetja vendar v neke konvencionalne oblike, v katerih izgubi razbojništvo svoje prvotne znake pa se skrije za kulturo, za vero, za narodne interese, za lepe besede sploh. Pri naših ljubih Albancih pa ie ostalo vse še lepo v patriarhaličnih šegah; le talentirani gospodje, ki so si ustanovili društvo pod imenom »provizorične vlade« in njih konkurentje so se nekoliko navzeli evropskega duha in kradejo na mo-Jernejši način. Izmajil Kemal »upravlja« državno imetje, drugi ministri jemljejo »honorarje«. Esad paša »konfiscira« carinske dohodke. Morda bi imeli tudi drugi junaki talenta za tako gospodarstvo; ali državne blagajne niso vsem dosegljive in razuntega se plemena Po deželi še niso pogreznila v blato denarnega gospodarstva in se zadovoljujejo s podedovano naturalno ekonomijo. Ali četudi ne žive tu plemena med sabo baš kakor bratje, ampak ie njih vzajemno raz-merle boli podobno znanemu prijateljstvu psa in mačke, vendar rajši dobavljajo svoje potrebščine na popolnoma tujih tleh, kjer ie navadno več dobiti kakor pri Motili in Grudih in kakor se vsa ta slavna plemena imenujejo. Zelja Po PIenu ie mogočen činitelj. Za čete ali tolpe, ki more in požigajo po insurgiranih krajih, je* bilo upanje, da si z vstajo ohranijo starodavne »pravice« do brezplačne živine, gotovo najmočnejši nagib. Kljub temu pa to ne bo zadostovalo za razlaganje albar.sko-srbske vojne. Kajti napadi na mesta v takem obsegu, v kakršnem se tam vrše, se ne dajo uprizarjati brez Kotove organizacije. In treba ie tudi orožja in streljiva. Kdo jih je organiziral? Kdo jim je dal pušk in municije? Danes so te še uganke, in le slutiti je mogoče. komu je toliko ležeče na tem. da ne pride do stalnega miru ob srbsko-albanski meji. Ker je Srbija nekdai želela preko Albanije priti do Jadranskega morja, bi se lehko zbudil sum. da so Srbi res sami namenoma izzvali nemire, ki bi jim dali povod in pretvezo, da bi prekoračili albansko mejo in poizkusili, da dosežejo z albansko vojno, česar niso mogli doseči s turško. Toda sum se sme izrekati le tedaj, če ima trdno podlago: država, ki je demobilizirala in ima v najboljšem slučaju komaj še dv^jsettisoč mož Pod orožjem, pa ni mogla provocirati vstaje, ki ti dela toliko sitnosti, da se morajo njeni vojaki na vsei črti umikati. Srbija le bila očitno presenečena. in temu dejstvu imajo Arnavti pripisati svoje dosedanje znatne uspehe. Torej ni mosrla biti Srbija povzročiteljica vstaje, ki se Je v kratkih dneh izpremenila v pravo vojno. Kdo stoji za arnavtskimi barjaktarji in jih Ščuva, se bo nemara še izkazalo. Tudi ne bo moglo” predolgo ostati tajno, kakšne puške da imajo hrabri Škipetari. Ali vsa ta sicer zanimiva vprašania so brezpomembna za dejstvo. da ie srbsko-albanska vojna Sedaj zadeva1 Srbije in Arnavtov. nas pa ta nova krvava epizoda nič ne srbi. Na Dunaju so zaraditega klanja razburjeni. To bi bilo naposled s človeškega stališča umevno. Ali zdi se. da jih ne skrbi toliko prelivanje krvi, kolikor albanske meje. Glede na moritve niso bili vedno tako rahločutni, kajti ko ie grozila druga balkanska vojna, so celo indirektno svetovali Srbom in Bolgarom. nai se pograbijo. Tudi sedaj prodajajo svoje svete, ali zelo enostransko. Medtem ko dopovedujejo Srbiji, naj ne stori nič drugega, kakor da brani svoje meje. i bilo slišati in čitati o tem. da bi bili kaj vplivali na glasovito provizorično vlado v Valoni in preprečili albanske pohode preko srbske meje. In pravzaprav je vendar Albanija naš otrok, pa bi lehko pričakovali nekoliko Poslušnosti od nje. Nemara je grof Berchtold pustil gospoda Kemal bega pri miru, ker ve, da ima albanski ministrski predsednik komaj toliko moči, da more svojemu slugi kaj ukazati. Sicer se živ krst ne zmeni za njegove fermane. in s tega stališča je res vseeno, če pospešuje ali pa ovira vojno. Ali če nimamo nič upliva pri Albancih, katerim smo vendar precej napolnili žepe. ie več kakor čudno, da hočemo ukazovati Srbiji. Ko so Albanci prekoračili mejo in naskočili srbske kraje, nismo sporočili ne v Valono ne v Skader, da bi to lehko povzročilo nevarne za-pletljaje. Srbi so danes precej daleč od meje. pa jim že nujno svetujemo, nai se omeje na obrambo, čeprav ne moremo z Dunaja presojati, kai je z vojaškega stališča potrebno za uspešno obrambo. V Albaniji nismo nikogar svarili, ker nas ne bi bil nihče poslušal. V Srbiji svarimo, češ da bi lehko nastali nevarni zapletljaji, ako bi Srbi prestopili mejo. Toda na prstih si je lehko izračunati. da sta med vsemi velesilami le dve, ki bi se sploh še utegnili razburjati zaradi Albanije; to je Italija in pa — mi. Ali kaj bi Avstrija imela od takega razburjanja? Doslej smo za Albanijo plačevali, posredovali, žugali, mobilizirali, koristi pa nismo imeli od vsega tega truda toliko koliko starinar od nakupa in prodaje enih samih hlač. Naša velikodušnost je postala v teh razmerah naravnost komična, in v Evropi se je res marsikdo smejal na naš račun. Novo razburjanje bi pomagalo drugim do nove zabave, nam pa do novih stroškov, in sicer do stroškov, katerih ne bi plačeval grof Berchtold1. ampak avstrijsko ljudstvo. Nevarni zapletljaji, o katerih govori avstrijsko italijanska nota. niso odvisni od Srbije, ampak od nas. če mi nočemo, pa ne bo nobenih zapletljajev, kaiti v Londonu. Parizu ali Berlinu se bodo zmenili za eventualno prekoračenje albanskih mei toliko, kolikor za vojsko na luni. Čemu pa naj hočemo zapletljaje? Simpatije do Albancev so naposled zelo idealna reč. zlasti ker nam lih Albanci prav nič ne vračajo; ali stvarni interesi avstrijskega prebivalstva bi nam morali biti vendar bližji. Avstr jski interesi pa velevajo: Dovolj Albanije! Mi jim menda nismo ukazali, nai napadejo Srbijo, in če so to sami storili, naj nosijo tudi posledice sami. Albanska država nas velja doslei težke mi-ljone; zaradi nje smo pognali na stotisoče ljudi od domačega ognjišča in jih deloma Po deset mesecev držali v taborih, v katerih je bilo življenje slabše kakpr na vojni. In ves uspeh je ta. da izvršujejo naši varovanci svojo roparsko obrt sedaj avtonomno, kakor so jo nekdai izvrševali pod turško suvereniteto. Za tak klavern rezultat je bilo žrtev že veliko preveč. Avstrijski narodi so siti Albanije, in trdi naj-spretnejši Kania jim ne vtepe več navdušenja za Kemale in Esade, ki se smejejo v pest. ker prihajajo tako poceni do avstrijskega denarja. Pri tem pa seveda tudi italijanskega ne zaničujejo. Zato pa Avstrija vendar ni na svelu. da bi konkurirala z drugo državo, katera da po-meie več denarja skozi okno za Albanijo. Itak ga imamo premalo doma. Dnevne beležke. — Deželni zbor ima jutri ob pol 10. dcp. zopet sejo. — Za splošno In enako volilno pravico je liberalna stranka v deželnem zboru vložila nujen predlog. Sobotni »Sl. Narod« pa je posvetil temu predmetu uvodni članek, katerega zaključuje z besedami: »S predlogom na uvedbo splošne in enake volilne pravice za deželni zbor se začne, kakor smo že rekli, nov boj instavnega značaja in to v znamenju, okrog fcaterega se lahko združijo na skupno delo ysi. ki hočejo, naj vlada v deželi kranjski pravica.« — Znano je, da je socialno demokratična stranica od nekdaj najodločnejša zagovornica splošne In enake volilne pravice ter proporčnega si-istema. Zahtevali smo jo vedno tudi za deželni ?bor. in gotovo je našemu boju veliko pripisati. 0a se Je ideja splošne in enake volilne pravice razširila po deželi. Razume se torej, da se popolnoma strinjamo s predlogom, ki ga je Vložila narodno napredna stranka in da socialisti ne bodo zaostali v tem beju. Pri tem se pa ne vdajamo prav nobeni optimistični zmoti, ker dobro vnno. da bo boi težak in bo treba napenjati vse moči, da se doseže zmaga. Splošni im enaki volilni pravici nasprotuje vlada, nasprotujejo ji veleposestniki in nasprotuje ii klerikalna stranka, četudi smo prepričani. da bomo slišali iz ust njenih voditeljev v deželnem zboru najslajše besede za to zahtevo. Klerikalna stranka je bila namreč od nekfjeij za vsako demokratično reformo, dokler je smela upati, da jo bodo drugi preprečili. Zlasti je bila navdušena zagovornica splošne in enake volile pravice, in dokler je bila v opoziciji, ni noben klerikalec odprl ust, ne da bi jo bil zahteval glasno kakor angel, ki kliče mrliče iz grobov. Celo obstruirali so v deželnem zboru pod njeno firmo. Potem pa so izdelali tisto spako, ki se danes v kranjski deželi imenuje volilna »pravica«, tisti nestvor, ki je ohranil vse privilegije, deltevsko ljudstvo pa oropal vsakega zastopstva. Kako malo jim je bilo ležeče na enaki volilni pravici, dokazuje zlasti določba da se ne more volilni red izpremeniti brez glasov veleposestnikov. S tem so si napravili izgovor za bodočnost m čisto naravno je, da se ga bodo z naslado posluževali. AH kljub Vsem zaprekam bi bila največja napaka, če bi kdo obupal ali pa mislil, da je z zahtevo po volilni reformi treba čakati boljših časov, ki pridejo kdovekdaj. Brez težav ni nobena politična reforma, ker se vsakemu napredku upirajo vsi nazadnjaki. Toda če je res, da je splošna in enaka volilna pravica za deželni zbor pogoj ozdravljenja razmer y deželi, tedaj se ne sme ta boj opraviti z nujnim predlogom in z debato v deželnem zboru, ampak zanesti se mora med ljudstvo po vsej deželi in zahteva po volilni reformi se mora postaviti na čelo vsem političnim bojem. Socialna demokracija bo storila svojo dolžnost. Naj jo store tudi drugi, pa bo zmaga ovenčala boj. — En sam dan je zboroval kranjski deželni zbor; ali klerikalni muzikanti so že nastavili vse pozavne, pa piskajo zmago in slavo, kakor da je že vseh dni konec. Predrznost je bila vedno ena glavnih lastnosti klerikalne stranke, im tudi sedaj upajo, da bodo z nesramnim nastopom ukanili ljudstvo ter ga žejnega prepeljali preko vode. »Slovenec« je izčrpal ves svoj znani besednjak; zmerjajoč in rohneč govori o silnih triumfih klerikalcev in o strašnih porazih nasprotnikov, in kdor čita izlive njegove rovtarske megalomanije, pa ne ve, kakšen je dejanski položaj, bi moral misliti, da je sam Bog izročil kranjsko deželo na brezpogojno izkoriščanje do konca dni. Toda kaj se je v deželnem zboru pravzaprav zgodilo tako slavnega za reakcionarne Črnuhe? Kaj so dokazali? Kje so zmagali? Le najfrivolnejša impertinenca more govoriti o triumfih, zakaj kdorkoli ima odprte oči, je lehko opazil, da igrajo klerikalci v deželni hišR najklavrnejšo vlogo, ki jo le za nevedneže prikravajo s hoh-štaplersko drznostjo. Resnica je ta, da so se klerikalci doslej Izognili vsakemu dokazu, da so se umaknili vsakemu obračunu in da so z lampetovskim psovanjem izkušali odvračati pozornost od vprašanj, ki zahtevajo luči. Besede dr. Šušteršiča niso bile same po sebi še nikdar dokaz. Kar pa se tiče barona Schwarza, ga je njegova nadvse očitno protežiranje klerikalne stranke, ki sega tako daleč, da bi se skoraj lehko govorilo o njegovi odvisnosti od klerikalcev, že davno pripravilo ob tisti ugled, kj je navadno združen z njegovim dostojanstvom. Baron Schwarz le sam menda ne razume, kako malo da šteje v deželi in še kje drugje. Imponirati ta mož res ne more, in tudi njegove trditve niso juristični dokazi. Tudi z njegovo pomočjo se klerikalci ne bodo otresli očitanja, da so se zbali debate o velevažni zadevi, ki se tiče interesov vse dežele in njenih sedanjih in bodočih prebivalcev. Vse črnuške nesramnosti ne utaje strahopetnosti, s katero so se skrili za grmovje, če pa mislijo Šuster-šičevi pretorijanci, da je Šusteršičevo posnemanje Tisze in Lampetova sirovost simbol zmagovitosti, tedaj so jih res bogovi udarili s tisto slepoto, ki prihaja pred padcem. Večno nervozno pozivanje na red, izključevanje, grožnje, očitanje krivoprisežništva itd. so sama znamenja slabotsi, ki se tudi ob najumetnejših bergljah ne bo mogla dolgo držati pokonci. — Službe brez razpisa hoče oddajati deželni odbor po sklepu svoje seje z dne 25. septembra. Če bi se to zgodilo kjerkoli drugod, bi klerikalci zagrmeli o korupciji. Klerikalni deželni odbor, ki im najbrže že pripravljene svoje protežeje. si sme pa tudi to dovoliti, in noben Kato ne ostane med njimi, da bi ožigosal to početje. Deželne službe postajajo res korita, iz katerih smejo zobati le ljudje, ki se z dlako zapišejo klerikalni vojski. Lampetovo načelo »Cujus regio ejus re-ligio«, prihaja do popolne veljave. — Če so klerikalci taki junaki, kakršne se delajo, tedai nai vendar spravijo v deželnem zboru proračun na dnevni red. To bi že zahtevalo redno gospodarstvo. Ali s proračunsko debato bi dali tudi opoziciji priliko za obsežno kritiko, o kateri klerikalci venomer trdijo, da se jim je ni treba bati. če je res tako. tedai kar s proračunom na dan. Ako ga ne bo. je to nov dokaz, da imajo klerikalci strah. — Ljubljanskemu Sokolu je deželni odbor odrekel deželno gledališče za prireditev neke akademije, češ da se »S.»k,-.li« niso dostojno obnašali i«apram katoliškemu shodu. Četudi smo bili ob priliki velike klerikalne patade v Lj b'iani in smo se po č>.*nikarski dolžnosti zanimali za dogodke tedanjega časa. nam vendar ni znano, kaj so pravzaprav Sokoli tako nedostojnega storili napram terdialski armadi. Ali recimo, da se je res kaj zgodilo, kar je pobožne junake užalilo; tedaj bi vendar radi vedeli, odkdaj so katoliški shodi deželna zadeva. Bilo je pač dovoli, da je deželni odbor deko-riral deželni dvorec na deželne stroške za to povsem privatno parado, o kateri je smel vsak deželan soditi, kakor mu je bilo drago, ne da bi moglo to kaj vplivati na njegove pravice. Ako izvaja deželni odbor iz vedenja napram katoliškemu shodu kakršnekoli posledice, tedaj le vnovič potrjujejo, kar že davno trdimo: Kot deželni odborniki se smatrajo klerikalci za zastopnike in uslužbence klerikalne stranke, ne pa kranjske dežele. Dokler bo ta družba komandirala v deželnem dvorcu, sploh nimamo deželnega odbora. — Tovarna ^za sladkor na Kranjskem. Dvorni svetnik šuklje razpošilja vabila na ustanovni shod komiteja za zgradbo sladkornih tovarn na Kranjskem. Kakor čujemo, namerava se v kratkem zgraditi taka tovarna v Ljubljani, za nekaj k*t pa dre ga na Dolenjskem. Na dnevnem redu je poleg rwčila o stanju cele akcije izvolitev izvr?fv'»‘V.£>.* odbora. V odbor je vstopilo večje fc..'-i»- znanih kranjskih strokovnjakov in posestnikov. Beležimo to vest v na-di, da bo podjetje koristilo deželi. — Umrli so v Ljubljani: Marija Juhant, bajtarjeva 2 ens 48 let. — Sestra Marija Ksaverija Finžgar, uriulinka, 31 let. — Marija Bergant* tovarniška delavka. — Lovrenc Jereb, bajtar, 61 let. — Vlom. V noči od petka na soboto so neznani zlikovci vlomili v tobakarno na dTŽavnem' kolodvoru v Ppodnji Šiški ter odnesli za več nego 400 kron cigar in cigaret. Vzeli so seboj samo boljše cigarete in cigare. — S kostania ie padel. V petek popoldne je llletni šolski učenec Stanko Jerala spleza? Pred Prulami na kostanj in ga tresel. Deček je stopil preveč na konec veje, ki se je odlomila ter padel s kostanja in obležal nezavesten. Pri padcu si je deček zlomil levo roko in zadobit tudi notranje poškodbe. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. '— Tatvine na trgu. V soboto dopoldne je bila na trgu ukradena posestnici Neži Zotlerjevi iz Savelj denarnica s 4 K denarja; Katarini Vrhovčevi pa denarnica z manjšo svoto. O tat ? ni sledu. — Najden utopljenec. Mlinarjevega sina Rajerja iz Zaloga, o katerem smo poročali, d«, ie pri vožnji po potoku Prečina utonil, je te dn Krka zanesla do mestnega kopališča v Novem mestu, kjer je obvisel. V petek dopoldne so na tam zasledili in spravili v mrtvašnico novomeškega pokopališča. — Sirovi fantje. Golob v Uršnem selu ima na stanovanju hrvaške železniške delavce. Do mači fantje so se s temi sprli in sicer zaradi deklet. Sovraštvo ie vedno boli naraščalo. V ne deljo, 21. t. m. pa so se zbrali fantje iz soseo njih vasi Birčnavas, Podljuben. Doganjega sel. m Uršnega sela. seveda boljše volje kakor drugikrat. se oborožili ter napadli Golobovo hišo Razbili so okna. vrata, streho. Streljali so sko/r okna v hišo in pri tem ranili delavca Osmana Vasarjeviča. Strel je dobil v zapestje. Zdrobu mu je kosti in kite. Roka ne bo več za delo Poškodovali so tudi druge domače. Nasilnežt so že zaprli. Glavni krivci so: vodja Sašek. k je streljal. Jenko. Bele. Knafelc. Hrovat. Dnr. 25. t. m. je bila na licu mesta sodna komisiji-, in jd ugotovila, da bo treba še drugih aretacii — Neizogibno potrebno za dobro kavo je. da izberemo dober kavni pridatek. Našim gospodinjam ni treba več premišljevati, katerega kavnega pridatka bi se oprijele, kajti vse vcJo da je Kolinska kavna primes najboljši kavir pridatek in da se s Kolinsko kavno primesjo napravi najboljša kava. — Zhtevajte torej povsod samo Kolinsko kavno primes, ki ima vrhu vsega še to lepo lastnost, da je pristno domače blago — edino te vrste sploh! — »Maks In ljubezen« se predvaja danes zadnjikrat v kino - Idealu. Uspeh te veleko-mične igre v treh delih je bil velikanski, ker toliko smeha že davno ni bilo. Jutri »Padec Bizanca«, histdrični film, krasno koloriran. V petek Nordiskfilm drama »Skrivnost starega mlina«. Štajersko. — Slovensko gledališče v Mariboru. Letošnja V. sezona našega gledališča se otvori v nedeljo dne 5. vinotoka 1913 s krasno češko dramo »Žetev«. Ta drama se je igrala doseda* povsod z najlepšim uspehom in bo gotovo tud\ našemu občinstvu jako ugajala. Na letošnjem repertoarju so: ljudske igre: »Svetopisemski svet«, »Na kotu«, »Na vasi«, »Rdečelaska«; igrokazi: »Quo vadiš«, »Samska domačija«., »Tat«; drama: »Sin«; burke in veseloigre: »Pred poroko«, »Brez denarja«, »Če frak dobro pristoja«, »Tambur na Puebli«, »Vgrabljene Sa-binke«; vaška komedija: »Štev. 17.« in otroška igra: »Pogumni krojaček«. Poleg teh se bodo nekatere igre iz prejšnjih let ponovile. Pri predstavah sodeluje orkester glasbenega društva. Predprodaja vstopnic, kakor prejšnja leta v trgovini g. Vilka Weixl, sedaj Glavni trg štev. 22. Ondi se naročajo tudi abonirani sedeži in prosimo. da slavno občinstvo pridno sega po njdh. Abonirani sedeži so za 20 odstotkov cenejši kakor sedeži kupljeni pri blagajni ter se dobijo na dan predstave 5. vinotoka tudi še pri blagajni. Garderoba je tudi letos vračunjena pri vstopnini. Cene so ostale iste ko lansko leto. Začetek predstave je točno ob pol 8. uri zvečer, blagajna se odpre ob pol 7. uri. — Skrivnostne roparice po koroško štajer-sklh obmejnih planinah. Ponoči na 21. je roparica na Kamperkoglu raztrgala dve in pol leta staro goved in odnesla 30 kg mesa. Roparica je na njo s strani skočila in jo z levo taco udarila; s kremplji, ki jih je zapičila 2 do 3 cm globoko, je iztrgala meso; desno taco je vpičila v trebuh. Ponoči od 22. na 23. t. m. so bile raztrgane posestniku Brunnerju v Hireheggu 4 ovce. Roparica je eno ovco, izvzemši nog ju glave, čisto požrla; drugi je pa požrla 1 do 2 kg mesa; tretje in četrte ovce pa roparica ni pričela trgati, samo usmrtila ju je tako. da jima Je grla pregrizla. Ponoči od 24. do 25. t. m. je izgubil posestnik Hofer med Salztiegelnom in Ua-berlom 14 ovac; 2 so našli nepoškodovani. 2 je roparica pričela žreti; ostalih 10 je roparic? rajbrže razkropila. O roparici v okolici veliko govore. Videlo Jo je pet oseb na raznih krajih, ki jo enako opisujejo. Neka deklica, stara 11 let, liči neke pastarice, je videla roparico. Opisuje, da je 45 do 60 cm visoka, 65 do 80 cm dolga, sivkasto rjave barve, z lasmi na uhljih, z dolgim, visečim repom, ki je na koncu bel. Ravno tako opisuje roparico vpokojeni orožniški stražmojster in posestnik na Koroškem, ki je roparico videl 10 do 15 korakov oddaljen med Breiteneggom in Packom, ko ie pila. Ker ni imel puške, se je moral hitro umakniti. Neki gozdar. neki kmet in neki drvar zver ravno tako opisujejo. Ker teh pet oseb druga druge niti ne pozna, se jim mora le verjeti. Tudi dva dunajska lovca sta videla zver v daljavi 15 korakov, a ko sta jo zagledala, sta se tako prestrašila, da sta pozabila streljati in jo niti opisati ne moreta. V ogroženem gorovju so urejene telefonske postaje, postavljene po telefonskem oddelku 22. pehotne divizije. Telefonske -postaje so v Gradcu, Koflachu, Gaberlu, Alm\virtu, na Packu, Alpenkanizu, Weber\virtu in v Glas-hiittnu. Telefonsko postajo dobe tudi v Deutsch-Landsbergu. V ogroženem gorovju je gotovo več roparic. — Nasilnež. Iz Kozjega poročajo: V Dolah pri St. Vidu je napadel neki postopač posestnico Rus z revolverjem, ker mu ni hotela dati nobene miloščine. Obstrelil jo je smrtno nevarno na levi strani prs, pokleknil potem na njo in Ji iztrgal denarnico. Orožniki so ga že prijeli. — Pazite na otroke! Od Sv. Lenarta v Sl. goricah poročajo: V ruperški fari je zlezel dveletni Henrik Tomažič doma na žareč štedilnik in se na rokah in nogah strahovito opekel. Otroka so spravili v mariborsko bolnišnico. — Strela. Z Bizeljskega poročajo; V petek dne 19. septembra je ubila strela 431etnega kmeta Jožefa Krivca iz Bračne vasi, ko je bil v hramu pri svojem vinogradu. Zapušča mlado vdovo in 6 otrok. — Izpred mariborskega porotnega sodišča. Porotno sodišče je obsodilo 261etnega posestnika Avguština Razbočana iz Špičnika na 18 mesecev težke ječe, ker je zagrešil grde nravne zločine proti 131etHa rejenki Mariji Gep. Isto-tako je obsodilo 42letnega kajžarja Franca Lenar tiča iz Murčaka zaradi požiga na pet let tež-Ke ječe. Goriško učiteljstvo ob otvoritvi deželnega zbora. Zahteva učiteljstva, da se njegovi službeni prejemki urede analogno onim državnih uradnikov od XI.—Vlil. plačilnega razreda, je postala že programatična; prav zato je ne-umevno, zakaj se je moglo goriško deželno učiteljsko društvo oddaljiti od te zahteve na svojem sestanku dne 25. septembra, ko se je razmotrivato o učit. gmotnem položaju z ozirom na sklicanje novoizvoljenega deželnega zbora. Goyorilo se je o stanarinskem zakonu, ki aa mora čakati bližnje sankcije, vsled Česar je baje sočasno vsaka akciia v prilog učiteljstva nemogoča, poudarjalo, da bo Zasedanje prekratko. da bi se sploh moglo storiti kaj, omenjalo se je, naj bi se dvignile kvinkvenije z dosedanjih 10 odstotkov plače na fiksnih 200 K, pa se to menda kdaj pozneje. Skratka: le ne rušiti sreče goriškega učiteljstva, le ne kaliti njegovega zadovoljstva! Zdi se, da gospodje, ki so pretresali navedeno kot nekakšni glasniki učiteljskega stanu ¥ u kimajo pravzaprav ni pojma o tem, kakšnih misli je ogromna večina učiteljstva o interesih, ki jih hočejo prvi zastopati. Res je, da so deželne finance neugodne, pa je tudi resnica, da jih bo morala vlada z državnimi sredstvi sanirati in bo morda jnnktim določal, da se ta denar porabi večinoma v ljudskošol-ske svrhe. Prej ali slej se bo to zgodilo in čas ni več daleč. Prav zato pa, ker je neizogibno, da poseže država vmes s svojo finančno operacijo. je mogoče danes prav tako kakor kadarkoli pozneje, da stopi učiteljstvo na plan, ne oziraje se ne na desno ne na levo, z vsemi onimi zahtevami, ki jih ima in za katere se bori ze kdaj. Kaj interesira učiteljstvo nejasna situacija v deželnem zboru, kaj interesirajo učiteljstvo vse one malenkostne osebnosti, ki se že kažejo na pov.ršju v vseh listih, ki stoje na razpolago političnim strankam in strujam, ki morejo go-v^1 v deželnem parlamentu svojo besedo? Vidimo, z Italijani se pojde, ker se bo moralo ! - _ rav ‘n nravnoI Ali naj bo potem idealni učitelj krotak in ponižen radi kakšnih slovenskih »narodnih« interesov, ki so bili doslej danes liberalnemu, jutri klerikalnemu nad-vladju samo švindel? Politično tako naivni smo bili še vedno v lastno škodo. Morda pa radi poslanske kariere in sinekur v deželnem odboru? Igralo bo to, saj vidimo, važno vlogo in bi ne bilo prvič, če bi bil radi sličnega deželni zbot zadušen. Kadkorkoli! Toda eno vprašanje si vsekakor stavimo: Koliko mož bo prestopilo prag deželne hiše v idealizmu in z nezmagljivo voljo služiti domovini in ne politično - strankarskim in lastnim, tudi lastnim! interesom? In če vemo. da vegetira visoki deželni zbor samo od milosti še višje vlade, in če vemo, da služi dosledno kot nogometna žoga političnim frakcijam v deželi, ali moremo morda imeti še kakšne obzire? Nepotrebno! Mi, ki smo kulturni delavci kakor nihče v ljudstvu, ki vidimo, da je 90 odstotkov akademične inteligence neplodnih za katerokoli kulturno delo v širokih nizkih slojih, dasi žive iz mozga teh poslednjih, mi vemo, da se otresemo nežnih obzirov na vse strani le v lastno korist. Če nosi kdo nesebično produktivno defo na svojih ramenih, če daje najboljše sile kot žrtev za blagostanje in duševno dviganje ljudstva, tak mož, tak stan ima menda lahko trohico samozavesti v sebi. In ta sanioz*avesl nam pravi, da se naše delo, četudi je nepriznano. vendar le preliva v moč, ki smo jo že neštetokrat položili v roke takih, ki so jej bili manj vredni. Saj nam }e znano. Gospoda v deželnem zboru ifna težko stališče. Naj se učitelju zasigura gmotna neodvisnost, ali ne izgubi potem veleposestnik v njegovi bližini vsega ugleda? In obrtnik? Ali bi mogel še nadalje pomilovalno gledati na učitelja? In pa še listi. Kaj, ko bi prišli o prvih volitvah na dan: volilci so morali plačevati za šolo. od katere ni nobene koristi! Saj se razume, kako naj vzamem jaz, ki nočem postati absolutna ničla, odij vsega tega nase! To je vendar prevelika zahteva! Učiteljstvo pa ve, kako široke prsi ima, zato noče miloščine. In še iz drugega razloga jih nočemo. Naš gmotni položaj je nevzdržljiv; kdor nima postarnskih zaslužkov (in takih je velika večina med nami), je danes v dolgovih in mora biti. Zato je tudi duševno razpoloženje v učiteljstvu tako. da bo naposled forsiralo na svoj način, čim slabši je naš položaj, tem prej se bo to zgodilo. Naj le padejo poslednjemu v naših vrstah luskine z oči! Mi vemo. kaj ie delo in se ga ne strašimo. Marsikakšno smo že storili in bomo tudi to; delo nam je bilo geslo še vedno! Če je novi deželni zbok ki ga je tudi učiteljstvo sestavljalo, za nas, naj dela resno na to, da dobimo v doglednem času plačilo in samo plačilo za svoje trude. Vse drugo pa odklanjamo, ker bi bilo le hurnbug in pesek v oči. Goriško. — Goriški deželni zbor. Na sredo. 1. oktobra. je sklican k prvemu zasedanju novi goriški deželni zbor. Zanimanja za deželuozborsko za-sedaje je med goriškim ljudstvom zelo veliko: tembolj, ker bodo v novem deželnem zboru na krmilu osebe, ki bodo morale izpolniti obljube izrečene ljudstvu ob času volilnega gibanja. Šolski zalog, cestni zalog, vodovodni zakon, zakon o ureditvi zdravniške slžbe po deželi, (da ne bo več tako. kakor je bilo doslej, ko ie bil nek sod-nijski okraj brez zdravnika), izprememba deželnega volilnega reda (volijo 102 |stodva| veleposestnikov ravno toliko poslancev, kakor 35 tisoč volilcev splošne kurije) izprememba volilnega reda za mesto Gorica in za občine, vse to so zadeve, s katerimi se bo moral pečati novi deželni zbor in jih seveda tudi uspešno rešiti. Tudi druge zadeve so še. ki potrebujejo energične preosnove; tako bo treba poskrbeti, da se reši obremenjeno ljudstvo neznosnih doklad na davkih in na užitnini: te doklade presegajo odstotno mero vseh enakih doklad po avstrijskih kronovinah; odpraviti bo treba iz deželne hiše tisto pristransko politiko z razdeljevanjem raznih podpor in razmetavanjem ljudskega denarja, kakor se je dogajalo pri gradbi deželne umobolnice v Gorici. Če bi imeli drugačen volilni sistem, po katerem bi imelo tudi delavstvo zastopstvo v deželnem zboru, potem bi že govorili nekoliko drugače in ne bi ostala.naša kritika v časopisju in po shodih. Kljub temu ne bomo držali rok križem, ampak bomo pazno gledali deželnim gospodarjem na prste. O zborovanju deželnega zbora bo prinašala »Zarja« obširna poročila, zato pa je dolžnost vsakega čitatelja, da Za resnico. * Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) »Ali hočete videti kako žive?« je omenil nanuš. • i! ne' Sicer,« se je Ivan zopet šalil, »izobraženi človek sme in mora vedeti vse.« 'A i H°re^xVas pe^em v neko dvorano,« je aejal nanuš, »da spoznate. Jaz sem si vse to že malo ogledal — sicer pa uvidite!« In skočila sta v tramvaj, Ivan je govoril malo. oziral se ven, mudilo se mu je nekako, l o se mu je črtalo i na obličju in na nemirnih, begajočih očeh. in. Peljala sta se skozi Taborsko ulico, Srez Ferdinandov most ter izstopila. »Kara oojdeva pravzaprav?« Je vprašal sedaj Ivan. »Pokažite mi svojega »Vodnika«,« Je odgovoril Hanuš, precej vam povem.« Ivan mn je podal knjigo z rdečimi platnenimi platnicami in s pozlačenim napisom: »II-lustrierter Fiihrer durch Wien«. Hanuš Je stopil na vogel pod ptfnovo svetilko, odprl knjigo ter listal od k rala in kmalu webT»l: »Produktionen verschiedener Art und ge-ringer Oualitat finden staat im »Eldorado«, Pe-tersplatz 1. Einritt 1 Fl. friiher geloste Karten 60 Kr.« »In kaj bova videla?« je Ivan vprašal nestrpno. »Veliko — in pravzaprav nič!« je rekel Hanuš. Za četrt ure sta bila pred hišo. nad koje vhodom je gorela plinova luč. Na mlečnem Steklu svetilke se je videl črn napis: »Eldorado.« Ivanu je šumelo po ušesih, hitro je prečrtal črke napisa in uprl pogled v Manuša molče ga vprašujoč, ali vstopita tu noter in kaj je vendar tam notri. Videl je razsvetljene stopnice, sodeče nekam pod zemljo, in po stopnicah Je videl iti postarnega. elegantnega gospoda, kateremu ?e ni videlo v obraz. Korakala sla za gospodom in dospela do garderobe m blagajne, odkoder se je videlo v veliko dvorano. Ivan je naglo pogledal tja, a zapazH ni nič posebnega. Pri mizah Je sedelo občinstvo, kakor Je navadno po dvoranah, in na vzvišenem podiju je igrala damska kapela. Šele ko sta sama vstopila, je Ivan razumel, zakaj tu gre. Sedla sta pod iuster in si naročila pivo ter opazovala. Ivan Je kar debdo gledal. Družba Je bfla večinoma moška, mlajših in starejših gospodov. Videl si i obraze z dežele, trgovske obraze rodbinskih očetov, ki so se pripeljali radi pazno zasleduje vsa poročila, ker bomo pozneje podali tudi naš komentar. — Odkar so se vršile zadnje deželnozbor-ske volitve na Goriškem, ni še preteklo rayno dosti časa; sedaj se bliža že prvo zasedanje, ki se prične 1. oktobra. Med volilnim gibanjem je bila najglasnejša stranka novostrujarjev, ko je negodno glasilo je »Novi čas«. Vse, kar nj šlo z njo, je bilo liberalno, če že ne naravnost socialno demokratično; brezversko je pa bilo oboje. Zato je imela biti najodličnejša in najnujnejša dolžnost novih novostrujarskih poslancev, da započno križarsko vojno zoper vse nevernike in očitne grešnike ter preobrazijo deželo in ljudstvo vsaj tako v Kristu, kakor njih bratci na Kranjskem, če ne še bolj. Pa kaj vidimo? Vojne, ki je bila napovedana s tako samozavestjo in odločnostjo, ne bo! Novostrujar-jem je že zmanjkalo smodnika! V zadnjem »Novem Času« beremo program novostrujarskih poslancev. In v tem programu ni nič o meču in ognju, nič o grmadah, marveč beseda je zgolj o rečeh, tikajočih se praktičnega življenja goriškega vaškega politika. Zdaj se gospodom zdi potrebna revizija deželnega gospodarstva, da se javnost pomiri: izprememba volilnega reda za deželo in za mesto Gorica je pereča; šolske in zdravstvene razmere v deželi se morajo urediti; rešitev kolonskega vprašanja se ne da več odlašati. To so po naši sodbi glavne in najnujnejše zahteve našega ljudstva, — piše »Novi Čas«. Torej res nič vojne in kulturnega boja? Vsaj tako za pesek v oči! Kaj pa poreko novostrujarski volilci. če jim ne prine-so njih poslanci iz novega deželnega zbora najvažnejše pridobitne: sv. vero. ki Je tako omajana v deželi? — Ponesrečil Je v Pogori delavec Eber-wein, z Dunaja doma; stroj ga ie priiel za roko in mu jo močno pokvaril. Sedaj se nahaja v bolnišnici usmiljenih bratov v Gorici. — Preliminarne železniške koncesije. Železniško ministrstvo ie dalo ing. Walterju Conra-du na Dunaju predkoncesijo za tehnična dela za železnico Opatija-Veprinac. Enako koncesijo sta dobila Anton Rocco in stavbni svetnik Edvard Bonavia za tehnična preddela za proge: 1. od tržiškega pristanišča preko Selc. Doberdob. Miren do Štandreža; 2. Zagraj—Biasol—Ro-mans—Medea—Borgnano—Kormin; 3. Biasot— Vilesse—Ruda—Perteole—Mortesins in Kaven-can. Koncesije trajajo eno leto. — Tatvine na poštni ambulanci med Trstom in Krminom. V Trstu so aretirali Jakoba Motza iz Gorice, prideljenega poštni ambulanci med Trstom in Krminom. ker je prodajal po Trstu pogostoma razne reči, sedaj kos blaga, sedaj čevlje, sedai kaj drugega. Dognalo se je. da je mož jemal razno blago iz pošrljatev ter je pro-dajal. Motz odločno taji. Koroško. — Vžigalice v otroških rokah. Iz Celovca poročajo: štiriinpolletna pl. Dister je dobila, ko ie bila brez nadzorstva, vžigalice. Med prižiganjem se je vnela otroku obleka. Kljub takojšnji pomoči je dobil otrok take poškodbe, da je drugi dan v bolnišnici umrl. — 14letna tatica. V trgovini za zeleznmo Slabenig v Celovcu le ukradlo neko 141etno dekle lično popolnoma novo napravo za rezanje' repe. Drugi dan ie naznanil nek trgovec, da je neko dekle pri njem prodajalo podoben strojček. O mladi tatici nimajo še nobene sledi. — Nezgoda na železnici. Iz Št. Via a of Glini nam poročajo: V noči od 24. na 25» ser tembra je pritisnil stroj premikača roilru^ Karla Spitzeria ob steno kurilnice. Sodrug SpH tzer je dobil težke notranje poškodbe. Z brz«r vlakom so ga takoj prepeljali v beljaško bolni* pico, a upanja je malo, da bi ozdravel. S. Spi' tzer ima tri nepreskrbljene otroke. ~ Ubijalka. Dne 20. t. m. so aretirali pfM Sv. Stefanu v Ziljski dolini Marijo Flaschbcf'1 gerjevo. ženo kovača Flaschbergeria. Flasdr bergerja so našli dne 18. avgusta t. 1. ne daie^l od Sv. Stefana ubitega na cesti. Imel je več ra* na glavi. Ker je bil Flaschberger. ki je rad pcr pival. v Pijanosti siten in nasilen, so mislili nan preje, da se je mož. ki je ..e naščuvani. Razun teEa ie LreSo d' ti * bili Albanci, ki žive na srbskih tleh uprli zo^’r srbsko gospodstvo. Srbski Albanci šo tudi v sedanjem trenotku popolnoma mirni in IcHalni. *:-vzemsi malo osamljenih slučajev v katerih ^ lehko dokaze, da so Arnavti iz Albanije zapc^11 svoje tovariše tostran srbske meje na nelojalr; dejanja Da so Arnavti pleneči jn moreči udri na srbsko ozemlie m morali organizirati prav« vojno zooer Srbuo je drug dokaz, da se jn» i-^-!nAlr-bSih kr-ai^v ni Posrečilo in da ? kažejo srbski Albanci mč volte, da bi Si 11^ rojake onstran meje po kostanj v žerjavico Naposled so vse vesti o srbskih grozodejstvih. ’ požigih, umorih, masakrih itd., ki računajo s te* da evropski svet ni dovoli poučen, popolno*^ svojih zadev na Dunaj in zablodili sem da pokusijo velikomestno življenje. Dam je sedelo tu malo, šele iz ulic so prihajale, kakor z iz-prehoda, v popolni toaleti, v klobukih in soln-čnikih a brez spremljevalcev in zelo svobodno sedajoč k gospodom, s katerimi so se .bržkone šele seznanjale. Bile so mlade, vse moderno, nenavadno oblečene, naparfumirane, na licih napudrane in oči so se jim svetile v posebnem lesku, tako da Ivan nikakor ni mogel dvomiti, koga vidi v njih. In zamišljeno jo bilo, da te dame niso prisedale k vsakemu, da so natančno motrile obličja in obleko in da so najraje izbirale tiste trgovske obraze rodbinskih očetov z dežele, kateri nikakor niso bili vablljivi ni zaradi svoje krasote ni mladosti. Tu pa tam je pogled kake dame obvisel na zlati verižici, lesketajoči se na telovniku, ali na vrsti prstanov ali na vinjeti steklenice, iz katere je gospod pil vino. In vse so neprestano m večinoma same J-ovorile v gospod® in večkrat je kakšna temno, »rez pozdrava vstala i«a mize in iskala novega obraza. Ii kateremu se Je obrnila s smehljajočim pogledom. Toda zgodilo se je, da je i od druge mize dama vstajaja temno, ogorčeno m hitela k tretji mizi. pri kateri je znova brzo pozabljala svojo Jezo. začenjajoč i tu z istim vedrim obličjem, kakor pri drugi in prvi mizi. ■»Tn torej vidite,« ie dejal Hannš Ivanu. »til se sklepajo kupčije!« »Vidim«, je Ivan odgovoril raztreseno. In nehote se izdati je dodal: »Kupčije nekolik5 mzje vrste nego na naših plesih.« Obrnil se je proti sosedni sobi, zroč na ^ dece tamošnje dvojice in gledal z nemimiB'* očmi, kadar je kak gospod vstal z damo. lu(^ k njima so prihajale ženske, a Odhajale so brezuspešno. Ivan se je časih zasmejal, zlasti ko ena vprašala, videč popotnega vodnika > če st* Francoza. Nato pa ga je razžalila in ogorji usiljivost. »To je vendar le gnusno!« je rekel nanuš«. V tem je vstopil v dvorano prileten gospoi malomestne zunanjosti. Popotna torbica mu ‘ visela na jermenu in zdelo se je, kakor da se ravnokar poslovil od otrok, s katerimi se j« razgovarjal baš pri rodbinski domači mizi. S* predno Je sedel, sta frčala okrog njega že dve dami. Gospodu Je bilo prav, sedel je k njiitw. naročil vino, gostil ju — ter odšel ven v širno noč z eno teh dam. Iyana se it n at* A’ at polastila groza stud. Prepričan je bH, ’'saj tako sj je predstavljal. da ima ta ČlovH i*jno. deco, da kna svoj? ženo — in glej, on — on! Žalostno in tesno mu' Je bilo hkrati v vsem tem okrog. Nič več ni vabilo ogledovati in opazovati, nič več se zardevral pri pogMlh žensk, ni \.eC lioi. gledati in po>*** le Hanuša. da bi šla Todi godba Je baš igrala in ga zadržala, kajti začenjalo se Je solo na gosli. (Dalje.) R1 J Okrajnabolniškabla-gajna v Ljubljani. Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje, Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta. GRŠKA IN TURČIJA. Enver begove agitacije. Berlin. 28. »Lokal Anz.« poroča iz Pariza: Tukai pripisujejo vplivu Enver bega na sultana in prestolonaslednika Juzufa Izedina. da se je potovanje Rešid bega v Atene zakasnilo. Ta pooblaščenec Porte nai bi, če dobi Envar bes s svojimi bojevitimi pristaši vendar premoč, le pod tem pogojem odšel v Atene, če izjavi Grška, da je pripravljena zapustiti otoka Kios in Mitile-ne. Enver beg se trudi na vse načine, da bi pripravil ugovarjajočega velikega vezirja do tega. da odpošlje vojaško ekspedicijo na Kios. Prestolonasledniku je Enver beg baje dejal: »Vaše priznanje si hočem šele tedaj zaslužiti, kadar prikorakam v Solun.« Vse te vesti pa prihajajo baje od političnih intrigantov. katerim je na tem ležeče, da napravijo carigrajski vladi težave in če mogoče povzroče nove notranje homatjfe. TURŠKO OBOROŽEVANJE. Carigrad. 29. Vojne oblasti v Odrinu pripravljajo koncentracijo novega vojnega zbora, ki bo štel 15.000 mož z artiljerijo. Razun regularnih et mislilo porabiti tudi bašiberzuke. Tudi v Smirni koncentrirajo večjo vojaško silo. V mesto prihajaio od vseh strani rezervisti. IZPREHOD V ATENE? Kelmorain. 29. »Koln. Ztg.« poroča iz Aten, da je imel bolgarski general Savov zaupne pogovore z visokimi turškimi vojaki v Carigradu, bolgarski in turški častniki so baje govorili e skupnem vojaškem izprehodu v Kavalo In Atene. Vpričo dejstva, da je vsa turška armada ie popolnoma pripravljena v Traciji, mora biti Grška pripravljena na vsako možnost, ad srbska mobilizacija .jdmfL Delavske zadruge za Trst, Istrio f t in Furlanijo. CENJENI DRUŠTVENIKI! 1 '' * , Podpisano vodstvo vas vabi na ^ ^ Ordi iiira Stanovanje Zdravnik blagajne ki bo v četrtek 2, oktobra ob 8. zvečer v gostilni „Moreri“ v ulici Moreri v Rojanu. DNEVNI RED: 1. Poročilo o poslovanju rojanskega skladišča: 2. Volitev dveh skladiščnih nadzorovalcev; 3. Slučajnosti. Cenjeni društvenikl! Zanimanje, ki ste ga izkazali pri otvoritvi skladišča se mora pri vas ohraniti v korist na-daljnemu razvoju tega skladišča. Zato se udeležite tega shoda skupno z vašimi družinami v velikem številu. Trst. 23. septembra 1913. Dr. Zajec Ivan splošno zdravljenje Frančiškanska n! št. 2, It. nrulstr. Dr. Košenina Peter splošno zdravljenje Dunajska cesta ■št. 6, pritličje Dr. Robida Jan splošno zdravljenje Dalmatinova ul. št 3, pritličje Dr. Ipavic Benjamin splosno zdravljenje Mestni trg št. 3, I. nadstropje Frančiškanska ul št. 4, pritličje očesne in iiSesne bolezni Dr. Demšar Jernej 110 12 5-6 Prešemova ||,ica kožne in spolne bolezni Jj št’3- IIL nads,r Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdravnika izpolnjeni bolniški Ust se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolnišcnina ae izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati ao načelnika blagajne. Načelstvo. Vodstvo. Najstarejža kranjska odlikovana žganjarna Lorene Zdešar-ja wi. J. Tribuč na Glincah naznanja sl. občinstvu, da je otvoril 1. septembra t.l. prodajalno v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 6. KRUPPOV PROCES. Berlin, 29. Pred berlinskim deželnim sodiščem se prične dne 23. oktobra glavna razprava proti bivšemu berlinskemu zastopniku Kruppove tvrdke Maksimiiianu Brandtu in njegovim soobtožencem zaradi izdajstva vojaških tajnosti in podkupovanja. V predpreiskavi je bilo prvotno enajst šefov in nastavfieocev Kruppove tvrdke. Obtožen pa je sedaj samo Brandt in eden glavnih voditeljev esenske tvrdke. KLERIKALEN PORAZ. Berlin, 28. Pri včerajšnji deželnozborski volitvi v Rottweilu je bil liberalni kandidat Miiller izvotljen z večino 217 glasov proti kandidatu centruma. Doslej je bil ta mandat klerikalna last. FRANCOSKI MILITARIZEM. Pariz, 29. Poluradno poročajo, da bo vojni minister parlamentu takoi. ko se snide, predložil zakonski načrt o ustanovitvi novega vojnega zbora, ki je bil nameravan od upeljave triletne službe. DANSKA USTAVA. Kodanj, 28. Danski parlament je včeraj v tretjem čitanju sprejel vladni načrt o izpre-menihi ustave. Za predlog je glasoval 101 poslanec, proti samo šest desničarjev. JAPONSKO IN KITAJSKO. London, 28. »Morning Post« poroča iz Šan-gaja: Japonski konzul v Nankingu je pozval vse Japonce, aj pridejo v konzlat. kjer jih varujejo strojne puške. Kakor se ie sedaj izkazalo, sc kitajski general Čangsun ni, kakor so trdile prejšnje vesti, opravičil zaradi tega. ker so njegove čete v zadnjih bojih ubile tri Japonce. Zahteve In bojne ladje. London. 28. »Times« poročajo iz Pekinga: Japonski poslanik je upozoril kitajsko vlado na to. da ni ustregla Japonskim zahtevam zaradi dogodkov v Nankingu. Izjavil je. da se bo smatrala laponska vlada za opravičeno, da sferi vse primerne korake, če se tem zahtevam ne ugodi v treh dneh. Pred Nankingom Čaka deset japonskih bojnih ladll z mornariškimi vojaki na usiieh tega koraka. gar»nt. pristen, samo ene kvalitete, v zaprtih steklenicah po sledečih cenah: */< 1'ha K 1’—, ‘/2 litra K 190, 1 liter K 3 60. Edna posebnost zaradi odpotovanja za svojim možem v Ameriko po jako ugodni ceni. Hiša, gospodarsko poslopje obstoječe iz hleva za govejo živino, svinjaka in kozolca. Polje obstoji iz treh njiv, vrta, travnika in gozda v Kotredežu pri Zagorju ob Savi. Več se poizve pri Frančiški Beber, Ko-tredež. Zdravnik= ^== želodca ki ga potrjujejo na f tisoče priznanj. 40 letni uspeh Želodčna = ==s tinktura je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. Dobi se tudi v vsih prodajalnah konsum-nega društva za Ljubljano in okolico. Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. križeem. lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. Naročila sprejema lekarna 0. Piccoli, Ljubljana Naročajte se na Zarjo! — Tržaška »Edinost« je priobčila pretekli teden članek kraških volilcev. koii zahtevajo izvolitev enega k raškega poslanca v deželni odbor. Nai bi bila raie nekoliko bolj odkritosrčna in povedala, da tiste želie niso izrazili kraški volilci »razen enega« in ta le ravno komenski sodnik, gospod Dominko, poslanec kraških kmečkih občin. ki hoče postati deželni odbornik. Bog mu daj srečo! Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska ^Učiteljska tiskarna« v Ljubliani FRANCOSKO ŽGANJE Potniki ▼ severno in Južno AMERIKO •e vodjo sedaj le po des&aii »vsrfrljski progi AVSTRO AMERIKANA Trst-lVewyork, Buenos Aires-Rfc de Jauclro —JnoviJMtel brzopartekt s dvcm nMmm, ctaiirKtao lumfUni) InzIKiia kmjivon, m katerih Ja m wheg« Mterika pmUteM. dobi teraij domače ir—i z vteeea, a—f kruh, pMtelje, kap«q Na H m z e s 2 Odhod parnikov: t m*. Amerik« vsake soboto, v južno Amerike vsakih 14 M. Trst-New-Yoi*k, vsako soboto. TrsWužna Amerika, vsakih 14 dni Trst-Kanada, vsak mesec. VMsovntna jasnita drage volje brezplačno pri davni Kranjsko, Štajersko In Koroško: agentovi za SIMON KMETETZ, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 2