DELAVSKE RAZMERE VEDNO SLABŠE
FRANCIJA HOČE NAPRAVITI KONEC NEZAPOSLENOSTI TEB SE PREDLAGA V TA NAMEN DEMOLIRANJE PARIŠKEGA OBZIDJA. — NAD 500,000 LJUDI BREZ DELA*
Pari«, Francija, 11 januarja. — Francoski kabinet je pričel razmišljati na resen način, kaj bi bilo mogoče storiti, da se preskrbi delo mehanikom in navadnim delavcem, ki so brez dela in štejejo \<t kot pol miljona mož. S tem se hoče izboljšati položaj, ki neprestano vei'a trtrov>ke in industrijalne zadrege in ki preti s še nadalj-nim povečanjem armade nezaposlenih.
število ljudi, ki so bili brez dela v Franciji koncem preteklega leta, je znašalo od tristo do petsto tisoč in to število^e je od onega časa naprej povečalo ter znaša sedaj od pol miljona do enega miljona.
£na izmed rešita, katere se je predlagalo, je obstajala v tem, da se izpremeni preostanke armadnega materijala v civilne obleke. Tudi se je predlagalo da bi se veliko število nezaposlenih lahko porabilo pri konečnem demoliranju starih zidov Pariza in zgrajenju dva tisoč hiš za veliko družino na mestu, kjer je delo demoliranja že dokončano tt-r ff s tem dan na razpolago dodaten prostor. Po-*p«*šeno rekonstrukcija ko delo v severni Franc" ji bi isto tako lahko nudilo zaslužka za nadaljne tisoče in tisoče nezaposlenih.
Kabinet razmišlja tudi o tem, da bi se piičelo z javnimi deli velikega obsega in da bi se spravilo vodne ceste in železnice v per-fektno stanje s pomočjo nezaposlenih, katerim bi se na ta način nudilo primeren zaslužek.
V incttLstrijalnih krogih pa se te smatra teh začasnih odredb zadostnim in v teh krogih se tudi daje izraza velikim skrbem, kajti iive leti po premirju .-bstajajo še vedno vojuc. razmere in dežela se ne more prilagoditi razmeram miru.
Kar se tiče delodajalcev se slednji obotavljajo delati na zalogo in to vspričo očividtega sklepa konsumentov, da ne kupijo n"esar, dokler se ne bo pojavil že dolgo pričakovani val nižjih cen. Vsled tega tudi niso tvornih rji v stanu ohraniti svojih mehanikov in delavcev na delu. Srednji ljudje in prekupci, ki imajo v svojih rokah velike zaloge blaga, se še vedno krčevito drže misli, da čas za nižje cene še ni prišel.
Položaj je učinkoval tako na trgovino na debelo kot na drobno. Ker ni dosti prometa, so številne prodajalne odpustile pretežno večino svojih uslužbeneev. Razpoloženje v železninarski stroki je v sedanjem času skrajno pesimistično, kajti vsled visokih cen premoga je nemogoče izdelovati vnaprej. Zopet je občutiti nemško tekmovanje, kjer je delo sorazmerno poceni in kjer je dosti premoga za primerno ceno, vsled česar lahko nemški tvorničarji obratujejo po šiiriindvajset ur na dan v treh šiftab.
Postave, ki dolo«"-?. osemurno delo, se ni direktno napadlo v zvezi s položajem, katerega Je sedaj opaziti v Franciji, a delodajalci so prepričani, da sedanjih plač ni mogoče vzdržati za osemurno delo, če se hoče ugoditi zahtevi splošnega občinstva ter dovesti do skrčenja in zmanjšanja življenskih stroškov. Delavski voditelji zahtevajo ustanovitev sveta za "narodno ekonomijo", ki naj bi se pečal z vsemi vprašanji, tikajočimi se povratka zdravih industrijalji'h razmer. —
Prisiljeno nezaposlenost tako številnih delavcev so porabili šte-"\ilni ekstremisti kot temelj za obsodbo celega buržuazijjrkega sistema.	ilfifl^H
VELIKANSKA BREZŽIČNA POSTAJA.
Parix, Francija 10. januarja. — \ Sainte Assise je položil Louis Deshamps, državni podtajnik za pošte in telegrafe temeljni komen največji brezžični postaji na svetu, ki bo dovršena leta 1923. Postaja bo zamogla sprejeti z dvema aparatoma vsako uro 24,000 be-*>ed. Postajo bo tvorilo šestnjast jeklenih stebrov, katerih vsak bo visok 320 čevljev.
HARDING V FLORIDO.
DENARNE PO&ILJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
St. Augustine, Fla., 11. jan. — Novoizvoljeni predsednik Harding se bo v družbi svoje žene sestal dne 22. januarja v Ponce de Leon s senatorjem Frelinghuysen iz New Jersey, na kojega hišnem čolnu bo stanoval kot gost.
Oba se bosta pustila vleči ob iztočni obali Floride.
Po po vrat ku od tam se bo Harding mudil skoro celi februar tukaj ter se posvetoval z voditelji svoje stranke.
CLEHEMCE&U JE USTRELIL TIGRA.
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Gariakem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Včeraj tmo računali za pošiljatve italjanskih lir po sledečih cenah:
60 lir ____ % 230
100 lir .... $ 4.10 300 Ur .... $11.70 500 lir .... $19.50 1000 lir .... $38.00
Vrednost denarja sedaj ni ctalna, mesnja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej.
Hi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe
\ roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Postal Money Order, ali pa New York Bank Draft.
Tt t*IkA T^^iA SakMr 83 CortUa** BU, Hew York,'*. Y. 83
Gwalior, Srednja Indija, 11. jantarja. — Bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau, ki je tukaj v gosteh pri maharadži, je ustrelil velikega tigra.
Clemenceau je bil odpotoval iz Pariza meseca septembra.
SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR
za leto 1921.
Največji slovenski koledar v Ameriki in edini za
40 CENTOV (s poštnino vred)
I Pošljite ga sorodnikom in prijateljem v Jugoslavijo.
Cena a Jugoslavijo ista.
Vsebuje povesti, članke razprave, potopise, šalo itd. — Krasne slike. V zalogi ga ima le še par sto iztisov:
Slovenic PaHtfriaf Oo^ 83 Oortkuftdt St, New York Cftty.
T ..... .....skgiL:«.*	.	'.'..;ri iX,
EDWARDS JE PROTI "MODRIM" POSTAVAM
Governer države New Jersey se 'obrača v svoji novoletni poslanici proti temn gibanju.
Slika nam kaže načelnika čikaške policije, Charlesa O. Pit-! er-rrisa. ki je povedal svojim ljudem: Kakorhitro dobite lopova pn kradnji ali ropu, ga ustrelite! Takoj, ko je bilo izdano to povelje, se je število zločinov v Chicagu znatno zmanjšalo.
I
Trenton, N. J.. 11. januarja. — Governer Edwards je v svoji prvi letni poslanici na zakonodajo pozval slednjo, naj zavrne katerokoli predlogo. koje namen bi bil uvesti takozvano modro nedeljo. Obsodil je modre postave ter dal | izraza svojemu naziranju, da bi jbilo treba nedeljske postave liberalizirati.
| — Duh omejevanja prostosti naroda v tej deželi potom zakonodaje. katero zagovarjajo iste sile, ki so dovedfe do sprejema osemnajstega amendmenta k zvezni ustavi ter Volsteadove postave, je tako neamerikanski, da ne bo mojrel po mojem mnenju nikdar prevladati, — je rekel governer. — Prazno in ničevo je bilo upanje številnih ljudi, ki so si skozi številna leta prizadevali, zakoni tim potom uvesti moralo v občine. —
Governer označuje tako zakonodajo kot "samolastno" ter trdi, da bo vsaka zakonodaja, ki omejuje prostost postmeznika, da mo-jli Boga na svoj lastni način in da se razvedri na tak način kot se mu zdi potrebno za njegovo zdravje, dovedla do reakcije, ki bc škodljiva ter dovedla do demo-ralizaeije občin.
Governer je skrčil državni proračun za fiskalno leto 1921 za sko-io pet milijonov dolarjev. Priporočil je zgraditev posebnega državnega uradnega poslopja za gotove departmente.
Nadaljna priporočila vključujejo postavo za varčevanje z dne v no lučjo; imenovanje komisije, ki bo revidirala in kondificirala kri-
NA DUNAJU RUJEJO PROTI JUGOSLAVIJI
Z DUNAJA POROČAJO 0 VELIKI KOMUNISTIČNI USTAJI V JUGOSLAVIJI. — KOMUNISTI SO BAJE HOTELI POMORITI NEKAJ MINSTROV. — SVOJE SOZAROTNIKE SO IMELI V
KRALJEVI STRAŽI.
IN AUGURACIJA BO
JAKO PRIPROSTAi
- j
Novoizvoljeni predsednik Harding noče nikakega trošenja denarja ob tej priliki.
Marion, Ohio, 11. januarja. — V interesu narodnega varčevanja je bodoči predsednik Združenih
I držav "Warren Harding izjavil v svoji brzojavki na MeLana, pred-: sodnika inavgnracijskega komiteja, da se odpove vsakemu slavlje-j nju ob priliki nastopa njegove službe. V brzojavki se glasi, da bo Harding po zaprisežen ju rajše imel kratek govor, nakar bo brez; vsake nadaljne eerimonije prevzel administracijo. Harding je koneč-no izjavil v brzojavki, da bi veliki izdatki za inavguraeijsko slav-lje delali med narodom utis ek stravaganee.
Ob istem času je dal Harding v brzojavki na senatorja Knox izraza svoji želji, naj se opusti načrt za zgraditev tribun.
Washington, D. C., 11. jan. — Pet članov poslanske zbornice,1 med temi eden iz domače države bodočega predsednika, je glasovalo danes za skrčenje dovolitve $50,000 za zgraditev tribun, potem ko je senat to svoto že odobril. 285 poslancev je glasovalo za dovolitev, vsled česar bo imel kongres tudi v tem letu svojo inavguraeijsko tribuno. Kongres-nik Blanton iz Texasa je stavil predlog, naj se izdatke za tribune v tem letu skrči na deset tisoč dolarjev, a je bil deležen le majhne j>odpore od strani svojih to» varišev, ker bi našlo le malo ela-i'OV kongresa s svojimi družinami prostora na tribunah, ki bi stale le $10,000.
Senator Sherman iz Ilinoisa je vložil v senatu resolucijo, soglasna s katero naj bi se hotelske pristojbine, katere se računa obiskovalcem tekom inavguracije, uradno preiskalo, -ker so baje naravnost škandalozne. Sherman se je i&totako obrnil proti ekstravagan-c? ob priliki inavguracije ter rekel, da je tudi Harding proti temn.
KOTA TURŠKA OFENZIVA.
London, Anglija, 11. januarja Griki generalni štab t Mali Aziji n&zanja, da so Grki znova začeli z uspešno ofenzivo. Vzhodno od Enighiola so cisto porazile močan oddelek Krmala paše.
DUNAJSKA VLADA BO 15. JAN. ODSTOPILA
Vse posle bo prevzela in vodila zavezniška komisija. — Delavci bodo obračunali z oderuhi.
London, Anglija. 11. januarja. Tukajšnji "Times'* je dobil iz Berlina brzojavko, da je sporočila avstrijska vlada zaveznikom, da so vsa sredstva izčrpana ter da se ne bo mogla več dolgo vzdržati.
V brzojavki je rečeno.' da namerava vlada 13. januarja odstopiti ter poveriti vse posle zavezniški komisiji.
Dunaj, Avstrija, 10. januarja. Kancler Meyer je sprejel v avdi-jcnci delavske zastopnike, ki so mu povedali da bodo z verižniki in drugimi oderuhi napravili kratek proces. — Če ne bo drugače — so izjavili, — bodo vsakega obesili na obcestno svetilko. Ker ima vlada baje vezane roke, bodo delavci baje sami izvrševali postavo.
Nadalje so zahtevali, naj vlada uvede cenzuro nad brzojavnim in telofonskim prometom, češ, da se vrše najgrše kupčije tem potom. Edinole na ta način upajo priti oderuhom do živega.
SMRTNA KOSA.
Umrl je v >Te*v Yorkn naš rojak iz Domžal Frank Martinčič v lepi moški dobi 3:i let. Pred enim tednom je Še delal, a huda pljučnica mu je pretrgala nit življenja tako nepričakovano v Metropolitan Hospital, kjer je bi^ previden s sv. zakramenti. Zapušča ženo in dva otročiča. Svoj čas je bil član Slovenske godbe v New Yo|ku, žal da ni bil vpisan v nobenem podpornem društvu. Njegovo smrt te got-ovo pospešilo dejstvo, da je v svoji bolezni skočil skozi okno bolniške sobe in tekel v vodo East Iliver, kjer je bil še pravočasno rešen, da ni utonil. Pogreb se vrši iz slovenske župnijske cerkve ob 9. zjutraj v četrtek dne 13. januarja. Rojaki so prošenž vljudno, da se vdeležijo pogreba.
PREONO SE ODLOČITE
za svojo družino sorodnika al! prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar ▼ domovino, da al ga potnik sam kupi, pišite najpr-▼o za tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko
FRANK BAfllil,
"
minalni zakonik; delavske postave, tikajoče se ustavnih povelj v sporih, v katerih ni preprečila onesnaženje državnih voda od strani industrij in sprejem postave, ki bo določala dnevni teden oseminštiridesetih ur za ženske, pri Čemur naj bi se njih močno delo omejilo do desetih zvečer.
Vsa ta priporočila so bila predložena državui zakonodaji
Dunajske gospode tudi vojua ni izpamet ovala. Grozen srd go je proti vsemu, kar je slovanskega, posebno pa proti Jugoslovanom. V rssiednjeni navajamo brzojavko, ki je dos*;eia z Dunaj*. Pripomniti t. je treba, da tega poročila ni objavil najbqjjse informirani ameriški list. 4 The N ew ^ ork Times iz katerega posnemamo vse vesli o Jugoslaviji.
Brzojavka je sledeča:
Dnnaj, Avstrija, 10 .januarja. — Tz Jugoslavije so dospela podrobna poročila o zaroti, katere namen je bil stromoglaviti vlado ter osnovati sovjetno diktatorstvo po moskovskem uzorcu.
Ker vsled generalnega štrajka v Jugoslaviji že dalj časa ni izšel noben časopis, so ostala ta poročila dosedaj pokrita.
V	ustavotvorni skupščini v Bel gradu se je obrnil notranji minister Drahovič proti komunističnim poslancem tfcr izjavil, da so se komunisti zarotili umoriti bivšega ministrskega predsednika Vesni-ča, vojnejra ministra generalu Branka Jovanoviča ter notranjega mi-nilra Drahoviča.
Prine-regenta Aleksandra so hoteli zapreti ter takoj zatem proglasiti diktaturo proletarijata.
Soglasno bz ministrovo izjavo, so imeli komunisti sozarotnike v kraljevi straži ,v policiji, armadi in poštni službi. Najprej so l^oteli dobiti pošto v^voje roke ter takoj vstanoviti zvezo s sovjetsko^vla-do v Moskvi. Ta puč naj bi bil izveden tekom zborovanja ustavo-tvorne skupščine in sicer s pomočjo generalnega štrajka.
V	ta namen so se preskrbeli komunisti*z bombami puškami ter raznimi eksplozivnimi snovmi. Tudi večinoma vsi časopisi so bili na strani komunistov.
Pri vsem tem je pa najbolj značilna stvar ta, da so se pridružili komunistom verižniki in ljudje, ki so si napravili, izkoriščujoč vojne razmere, velikanska premoženja.
Kakorhitro je vlada prišla zaroti na sled. je zapovedala vsem tujezemskim zarotnikom zapustiti deželo. Veliko vladnih uradnikov je izgubilo službe.
Komunistični časopisi ne smejo več izhajati. Vsi komunistični glavni stani so bili obkoljeni ter preiskani.
Na stotne komunistov je v ječi.
ODPOTOVANJE MARTENSA. j šcl preko Baltika na Estonsko in --od tam po kopnem v Petrograd.
Washington, D. C., 11. jan. — j Gregorij TVeinstcin, kancelar Ludovik C. Martens, sovjetski od- sovjetskega nrada v tej deželi, se poslanec, kojega deportacija kotibo najbrE vrnil v Rusijo 2 Mar_
r-ezazeljenega inozemca je bila od- ;tensom, a uradniki izjavljajo, da rejena od delavskega tajnika Wil-jfco njeg0vo odpotovanje ali pri-
sona, bo najbrž zapustil to deželo dne 22. januar ?a, — kot so izjavili danes zvezni uradniki.
Martens bo v družbi tridesetih
ZDRUŽENE DRŽAVE .NIČ VEČ V SVETU POSLANIKOV.
Washington, D. C., 10. jan. — Kot se je danes izvedlo, je bilo sklenjeno takojšnje umaknenje Združenih držav od vsake nadaljne sovdeležbe v svetu poslanikov v Evropi. Uradniki državnega de-parčmenta niso hoteli razpravljati o stvari, vendar pa izjavljajo zagotovo, da ne bo«o Združene države zastopane na konferenoi ministrskih predsednikov, na kater; hočeta Anglija in Francija razpravljati o potih in sredstvih, kako bi se dalo nasilnim potom izvesti določbe -versaillske mirovne pogodbe. Tako predsednik kot tudi uradniki državnega department a so naziranja, da se ne morejo vdeleževati Združene d rjave posvetovanj glede mirovne pogodbe, ker niso vdeležene kot stranka pri mirovni pogodbi.
POJA8HILO.
. POSLANIK MARTENS.
svojih prijateljev in pomočnikov rajbrž odpotoval iz New Yorka s parnikom "Stockholm", ki je namenjen v Hothenburg na Švedskem. Od tam se bo peljal po železnici v Stockholm
silno ali pa prostovoljno, prav kot bo izpadli deportacijsko postopanje, ki se vrši sedaj proti njemu.
ANATOLE FRANCE — KOMUNIST.
Pariz, Francija, 11. januarja.— A na tole France, slavni francoski pisatelj, je objavil, da se smatra čianom komunistične sekcije fran coske socijalistične stranke. Ta objava je prišla povsem nepričakovano, kajti že v oktobru je pričel France pisati članke, ki so bili ugodni za Sovjete in v katerih se je glasilo, da je razširjenje sovjetske misli eden glavnih ciljev pisatelja.
RESIGNACIJA HABDINGA.
Marion, Ohio, 10. jannarja. — Senator Harding, novoizvoljeni predsednik ZdružeJnih |Lraaw je od koder bo resigniral kot član senata.
Mnogo potnikov, ki so zadnje čase prišli iz starega kraja, se je pri nas pritožilo, češ, kakšnega zastopnika imamo v Ljubljani. Na vprašanje, kdo je ta zastopnik, so odgovorili, da je Leo Štrukelj, ki preži na odhajajoče potnike na Kolodvorski ulici t Ljubljani. Izvedeli smo še-le od potnikov, da se izdaja za našega zastopnika.
Na tem mestu izjavljamo, da Leo Štrukelj ni naš zastopnik in nismo žnjim t nikaki zvezi. _____Mk Sitar.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati , v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro »bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakotji bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malim, neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene obljube, je veliko vprašanje.
Nase denarne pošiljatve se zadnji čas po nori zvezi in na novi način primerno sedanjim razmeram" v Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo.
Včeraj smo računali za pošiljatve jugoslovanskih kron po sledečih cenah:
300 kron .... $2.35	1,000 kron .... $ 7.50
400 kron----$3.10	5,000 kron____$37.25
500 kron .... $3.85	10,000 kron .... $74.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano ; iz tega razloga nam ni mogoč« podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, aH wrf New York Bank Draft.
* Tvrdka Frank Sakser, 1 a* Cortland* St, Hew York, N. Y.
j? ■■"/.■ ... V' ■ ' I ' " " " ' '	* '
PUBLISHED AHP PggTEusureu TOPER PERMIT flffo. S5&V AUTHORIZED BY THE ACT OF OCTOBE& 6, 1917, OH TUX AT THE P08T OFFICE OF HEW YOBK, N. Y. By Ordeg Sf ffig Vn*^ A. E. Burteson, P. M. Sefl,
flT'AS NARODA	r™—1
Zspolleta.................$3.00 I M A A iL J j ^ / % | ill WWW / W	B Issued every day except Sundays
Za New York celo leto......$7.00 H ^^ 1 . ^^ ^^ *	I tod legal HoUtoys/
2a inosemstvo celo leto.....$7.00 || J^t »Imenskih del&VC^V % AlterJkL	| ^ 75,000 Readers.	|
TELEFON: 2876 CORTLANT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under the-Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4687 CORTLANDT.
NO. 9. — ŠTEV. 9.__NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 12, 1921. — SREDA, 12. JANUARJA, 1921.	VOLUME XXIX. — LETNIK XXnL~



GLAS NARODA, 12. JAN. 1921 -
več kot 300.000 Jugoslovanov Italiji, je obžalovanja vredno. Le redkokdaj pa se sgodi, da se narodnostne meje skladajo z ekonomskimi, naravno-zemljepisnimi in zgodovinskimi ali političnimi mqjami.
Kot v slučaju "Severne meje, tako so bili tudi glede iztočne strategični argumenti najbolj tehftie narave. Tudi na iztoku je uživala Avstrija strategične prednosti, ki so skrajno otežkočale Italiji uspešno obrambo svojega lastnega ozemlja proti nepričakovanemu napadu. Ker pa je Avstrija izginila kot svetovna sila in ker je stopil na njeno mesto na iztoku sorazmerno slab narod, bi človek domneval. da so izgubili vsi strategični argumenti veliko svoje teže.
Italija je navedla strategične argumente v obrambo svojih zahtev do obširnega ozemlja v Dalmaciji, kjer je prebivalstvo skoro izključno jugoslovansko. Gorata in razjedena iztočna obal Jadranskega morja predstavlja čuden kontrast napram ploščnati zapadni italijanski obali in vsaka mornariška sila, ki bi imela v rokah iztočno obal. bi imela velikanske prednosti nad Italijo.
Konferenca ni mogla nič drugega kot prilagoditi se italijanskemu naziranju in je pripisala Italiji tri glavne pozicije na iztočni obali. y a mre«"- Pni j, Avlono in Vis. S tem Je bila Italiji zagotovljena absolutna supremacija v Jadranskem morju obenem s stra-tegično močnimi mejami na iztoku in neveru.
Italijanski zastopniki pa so zahtevali še več kot opisano zgorej. Meje na iztoku so hoteli potihniti preko meja. določenih v Londonski pogfKibi in zahtevali so nada^p Reko. ki je edino naravno pristanišče nove jugoslovanske države in ki je. bila izreeno pripisana Hrvaški v Lodonskem paktu. Tudi zahteve glede Dalmacije so bile povečane in Italija je hotela razventega celo Albanijo, mesto le Avlono ter zaledje.
Peter Zg
___JL
Zadeva Rtke je tono spojena s* celim problemom novih meja Italije. Tako v Trentinu na severu kot ob Soči na iztoku je imela Itiilija pred vojno meje. ki so bile v zemljepisnem oziru nezdrave in li vo naravnost izzivale invazije od strani nevarnega soseda. Meja.
tekla «li tik ob jueneia "robu Alp. eli dejanski na pijemontsko pla-i.javo južno orl njih ter puščala skoro celo gorsko maso v Avstriji kol skoro neza vzete o obrambo proti Italiji, dočim je ostala Italija <le janski brez obrani be proti možnemu napadu od strani Avstrije.
Italijanska vlada j<* zahtevala celi Trentia do Brennerja in v tajni Londonski pogodbi so zavezniki obljubili Italiji kot del kom-}>eitza«-ije za njeno pomoč v boju proti centralnim silam. Na mirovni konferenci je Italija povečala svoj,* zahteve ter zahtevala poleg tega. tar ji je dajal Londonski pakt. še dosti važnega ozemlja na se-■\ernem obronku razvodja, ki je bilo velike strategične važnosti.
K**r bi italijanske zahteve gotovo podpirali plemenski, zemljepisni. zgodovinski in strategični argumenti, je bilo potrebno za ameriške špecijaliste, da v polni meri raziščejo vsako možno stran tega problema. Kes je, da je v obročju reke Adiže, ki predstavlja pretežni del Trentina, večina prebivalstva italijanska.
Na slič*-n način pa je tudi res, da priznavajo oelo italijanske ol>-lasti,vda se omejuje italijanska večina v glavnem na jug, dot-im je severni del bazina pretežno nemški ..ter je bil tak že stoletja. Bilo je mogoče potegniti v 'trentinu eno najbolj čistih narodopisnih meja, kajti ta meja je puščala le malo Nemeev na jugu in le malo Italijanov na severu
Po skrbnem premotrenju teorije, da je Brenner edina naravna meja za Italijo in da predstavlja Bazin reke Adiže nerazdeljivo zemljepisno enoto, je prišla ameriša komisija do prepričanja, da to ni r*-s.
Italijanska zgodovinska pravica do meja ob Brennerju je bila videti istotako na slabih nogah. Prejšnje seganje rimskega cesarstva preko tega obemlja ni moglo priti na resen način \ poštev kot temelj za razdelitev ozemlja v dvajsetem stoletju.
Strategični argumenti, katere je navedla Italija v podporo svo jih rahlev glede Trentina. pa so bili najmočnejši med vsemi. Dolga in ozka oblika italijanskega polotoka, vsled česar je mobilizacija vojaške sile zelo oteakočena, dela posebno zaželjivo močno mejo na severu.
Vsled tega je Itrlija lahko s precejšnjo upravičenostjo zahteva^ la strategično mejo, ki bi bila tako močna, da bi jo majhna sila lahko branila, doklef hi ne bila ostala vojaška sila mobilizirana.
Konferenca se je odločila za najbolj velikodi Šno izpolnjenje italijanskih ambicij na severu ter dala Italiji ne le ozemlje do razvodja, kot določeno \ Londonskem paktu, temveč poleg tega še ten okraj, ki leži severno od tega razvodja.	t
Na iztoku je italijanska vlada zahtevala kot pogoj vstopa v vojno na strani zaveznikov ne le ozemlja krog Gorice in Trsta, kjer stanujejo Italijani, temveč tudi izključno jugoslovansko ozemlje z jugoslovanskimi otoki vr*d na iztočni obali Jadranskega morja. Francija in Anglija sta Italiji to obljubil*'v Londonske-n paktu.
Tekom vseh teh pogajanj se je ameriška vlada držala načela, da je Londonska pogodba zastarela in neveljavna vspričo dejstva, <4a je stara Avstrija izginila, da so zavezniki skleivli ustanoviti novo jugoslovansko državo, združeno z njimi in Italijo, da so vstopili v vojno novi narodi, ki niso imiHi nobenega opravka s to pogodbo in da je Italija sama sklenila napraviti mir na temelju praviee in resnice.
Ko je bila vsled inske revolucije vsebina tajne Londonske pogodbe objavljena, je navdalo jugoslovanske čete v avstrijski aripadi katere so njih nemški mojstri le s težavo obvladovali, novo sovraštvo do Italije. Za avstrijske voditelje ari bilo težko ]>okazati. Tla se na temelju lajnih določil pogodbe Italija ne bori za to, da bi osvobodila zapadne Jugoslovaue. temveč za to. da spravi en milijon Jugoslovanov pod svojo vlado. Posledice tega so bile zelo škodljive, ne le za Italijo, temveč za celo zavezniško stvar.
Po porazu pri Kobaridu so se pričeli Italijani v večji meri zavedati tega abnormalnega položaja in pričela so neformalna pogajanja med italijanskimi ter.jugoslovanskimi zastopniki, kojih namen priti do soglasja.*Tako je bil sklenjen takozvani Rimski pakt.

D
opisi
Milwaukee. Wis.
Ker iiuam prostega časa ua raz-jK>lago. hočem par vrstic napisati v predale dopisov ter navesti tež-koče nas ubogih samotarjev peč-larjev in gospodov kapitalistov.
januarja. Sicer pa vseeno lahko pridete k prvi predstavi. Kdor vidi igro '-Domen" dvakrat, jo razume v drugič tembolj.
Morda se vam čudno edi, da po-podj et iliko v j novi m o "Domena" na Evelethu.
| Za to imamo dobre razloge. Že-
Gospodje kapitalisti so nas za.limo <?e namreč bolj seznaniti nedoločen čas odslovili od dela z evelethskinei rojaki, a drugič pa izgovorom, da nimajo sedaj toliko smo »menja. da se v bližnji bo-naročil, kakor so jili imeli v pre-jdočnosti vstancfvi •"dramatično tečenih letih. Nekatere tovarne so združenje" za naše železno okrož-pričele obratovati in sicer z nižjo;je in sploh, da se bolj medseboj-plačo, kakor v pretečenera letu.{no Npoznamo.
Gospodje pripovedujejo, da je se-j Te dni sem dobil več pisem od daj vse ceneje in da so vsledtega rojakov, v katerih so me povpra-mezdo znižali. Ako pa pridemo najševali o delavskih razmerah na trg in v prodajalne, pa vidimo, K'hisholmu. Ker pa mi je nemogo-koliko je ceneje. Nič. Kapitalisti'če vsakemu posebej pisati, naj že zjiajo s\;oje sužnje obvarovati služi vsem sledeče pojasnilo: Oli-pred nezgodo, da bi delavec ne;ver Iron Mining Co. obratuje s zaslužil vsaj toliko, da -bi se po- polno silo in tudi delavtfe še spre-šiteno preživel. In kdo je kriv te-jjema. So pa neke druge rudnike mu? Delavec, ker ni organiziran,1 zaprli, a kljub temu so delavske
Smehljali je sreče je ugonobilo že več ljudi kot pa so jih ndarci krnte usode.
* ♦ *
Čudno srečo imajo ženske z menoj: Še nobena me ni hotela. • » #
—	Upam. da se ne vidiva več — je rekel -.odnik kaznjencu.
—	Pa že vsaj ne boste zaštraj-kali gospod — se je glasil odgovor.
* * *
A" urad se vozim po subwayn, vedno v zad-iji kari. Kara je pa nabasana kot Neotova barka. Tudi veliko žensk je vmes. Smilijo se mi revice. ker se niti ganiti ne morejo.
Zadnjič sem izrekel tiho željo: Bog daj. da bi postale ženske večje in močnejše. Ta?co velike naj bi bile. da bi dosegle v kara h do jermena, nikakor pa ne toliko,
močne, da bi me vrele s sedeža. % • *
Ali veste, kdo je najboljši mož na svetu? Ne veste, kaj?
S kako vdovo se poročite, pa boste izvedeli. Njen prvi mož je bil najboljši maž
Zadnjič sem šel precej pozno preko "Williamsburg Bridga. V ne-l.i tovarni je rekdo v slovenskem jeziku pel z mogočnim basom ure na čast svetemu Florjanu.
Tovarnar j* imel prav. ^ker je pcveril čuvajsko sluSbo najsposobnejšemu, namreč — mucu. * * *
—	Koliko zapil? —• je vprašala zjutraj žena moža.
—	Deset dolarjev.
—	Kje pa imaš tri? Saj si jih imel trinajst
—	Se pa ne spomnijam Najbr-že sem jih po nepotrebnem zapravil.
iugflHlmmrtfika
Ustanovljena 1. 1898
Kalni. 3fefcttota
Inkoroorirana L 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
Glavni odborti^d:	FRANK ŠKRABEC. 4S22 Washington
Predsednik: RUDOLF PF.RDAN, 9331 St., Denver. Colo.
E. 183th St. Cleveland, O.	|
Podpredsednik: LOOS BAL ANT, Bori	Porotni Odbor.
106. Pearl Ave..Loraln, O.	LEONARD SLABODNIK,f Box 4S0,
Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely
Minn	(GREGOR J. PORENTA, Box 17G, BL
Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely. Diamond. Wash.
Minn.	I FRANK ZORICB. G127 St. Clair Ave^
Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOUX' ^Cleveland, O. MOVER*. G24 N. 2nd Are.. W. Do 1	Združevalni Odbor,
luth, Minn.	VALENTIN PIRC. 319 Meadow AvS
. , _	R«xkdale. Joliet. 111.
. >rnovni zdravnik:
Dr. JOS. V. GRAHEK. S-Ki SL, N. S. Pittsburgh, Pa.
E. Ohio
PAVLINE ERMENC, 5H9
3rd
La Salle. HL J« »SIP STERLE. 404 E. Mesa Ave* Pneblo, Colo.
MAX KERŽIŠNIK. Box 872, Rock ANTON CELARC, 706 Market SL,
Springs. Wyo. '	Waukegan. 111.
MOHOR MLADIČ. 2603 So. LawndalejJednotino uradno glasilo: "GLAS Ave- Chicago, 111.	NARODA".
Tse stvari, tikajoče se uradnih zadev kakor trsdi denarne posiljatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih elanov in bolniška spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se pri[>oroča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi pitati član te organizacije, naj se zglnsi tajniku bljižnega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obraL te na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovi z 8. člani ali članicami.
Slovenske novice«
kakor bi moral biti. Jaz zaenkrat nikomur ne svetujem, da bi hodil za delom gledat v Milwaukee. Tukaj je brezposelnih na tisoče ljudi.
razmere ae
vedno povoljne.
John Gersicli.
Oregon City, Ore.
Good-bye! sem rekel znanemu
Pač pa vabim pečlarje iz dru- dekletu v Mullan, Idaho, na X. I* gih naselbin, če imajo kaj dosti postaji. Zakaj tako? Zato. ker je "pod palcem"', da naj1 pridejo k 7. decembra 1JJ20 prišlo iz Xew nam, ker imamo tukaj na razpo- Yorka povelje na \rudarske«*a lago lepih debelih, solnčnatih, n&jnadzornika, da naj rudnik zapre, zaljubljeni rož, katere so dospele da je cena svinčeni in srebrni rudi padla, materijah s katerim se rudnik obratuje, je pa predrag.
Takoj smo pobrali vrtalne stroje in svedre, rn nekateri so prerokovali, da bo najbrž rudnik za dalj
iz lepe Abrahamove doline. Tukajšnji peelarji smo toliko organizirani. da jih še celo pogledat ne smemo, da bi pa kaj klubovaJi ž njimi, kaj se! Zategadelj smo
sedaj skupno sejo peelarskega;časa zaprt. Dvesto delavcev nas kluba sklicali in si bratske roke'je bilo na cesto postavljenih, podali, da ostanemo pod z^veao, prisego: Jedi k in fcej, vsaj toliko časa, da dobimo poziv od nasprotne (nežne) stranke za boj. Potem pa prihodnjič.
Pečlar E. 3.
Chisholm, Minn.
Dne 23. januarja bodo v tukajšnji naselbini vprizorili igro "Domen'*. Vprizori jo slov. dru-
Kam pa zdaj? Hodi in išči drugje zaslužek. Kje naj ga človek dobi, ko se povsod ista pesem poje? Dekle 28 let stara mi je svetoval^ takole: Hodi tja v Oregon City. *Tam se nahajajo iade-lovalniee papirja, ki v zimskem času dobro obratujejo. All right, sem rekel.
Sedel sem v koš Union Pacific konja, ki me je čez 12 ur pripe-štvo sv. Ane KSKJ. s pomočjo 'ljal v Portland, Oregon. Ker sem chisholmskih fantov in mož. To že -v Minnesoti slišal, da je Port-bo ena največjih predstav, kar se'land prijazno mesto, sem si jih je še vprizorilo kdaj v Chis-holmu ali kjerkoli na Mesaba
Range, - kajti igra "Domen'' je ena izmed najlepših in največjih dram slovenskega odra. Zato pa se nadejamo, da bo slovensko občinstvo poaetilo to predstavo v najvtečjem številu. Raditega tudi tem potoni vabim vse cenj. čita-telje k tej predstavi, pa tudi druge rojake in rojakinje vabim, da
katerega je odobril kongres zatiranih narodov Avstro-Ogrske, ki je ne	izmed njih ostal do-
zboroval y Rimu v aprilu 1918. Zastopniki italijanskega in jugoslovanskega naroda so se dopovorili, da bodo v interesu odkritih in-dobrili odnošajev med obema narodoma v bodočnosti, rešili na prijateljski način različne teritorijalne spore na temelju principa narodnosti ter pravice narodov, da določijo svojo lastno usodo in sicer na tak način, da se ne bo škodovalo bistvenim interesom obeh narodov.
To je bilo ozadje trnjevega problema Reke in Jadranskega morja kot je prišel na mirovno konferenco. Mesto skrčenja svojih teritorialnih zahtev v soglasju z določbami rimske^pogodbe ter štiri-rajsfih točk. so italijanski zastopniki doSfhevali, da so upravičeni poročati svoje zahteve preko obsepa Londonske pogodbe.
Dočim so zahtevali izvrševanje Londonske j ogodbe z ozirom na ciemlje, ki je bilo pripisano Italiji, so italijanski zastopniki zahtevali revizijo te pogodbe tam. kjer je bila upodna Jugoslovanom v na-»nenu, da bi dobila Italija Reko, ki je bila v Londonskem paktu dana Hrvaški. V italijanske zahteve so bila vključena «e nad al j na ozemlja strategične i ekonomske važnosti, ležeča preko črte, določene v. Londonski pogodbi.
Po mnenja špecijalistov je bil to eden izmed slučajev, kjer bi dobesedna uporaba štirinajstih točk delala krivico in vsled tega* -se je priporočil«, naj se irtočne meje Italije ne določi le soglasno z ja-sno razvidnimi narodnostnimi črtami, temveč jo potisne naprej v jviroslovanssko ozemlje, da bo vključevala We le italijanska mesta, temveč tudi slovensko zaledje, *>d katerega so la mesta odvisna, i Prod ar d ai k je takoj sprejvl to nasiranje in tako so izvedenci <4» frorakik obronkih,,»ki je bila z .zcq^egisnega in ekO-tišČa edine pravilna. Da se je dalo a tem soliden blok
ma dne 23. januarja zvečer.
"Ako ste že čitali knjigo "Domen*', potem si lahko predstavljate. koliko skrbi in dela-imam t vajami in drugimi pripravami. Koliko časa bom s tem porabil še nastopiti na odru z ulogo "Sove grasčaka'\ ker nam je odšel eden igralec proti Michigan«. Vse to je vzrok, pa tudi veliki stroški društva sv. Ane povjsročajo, da vas vsek pozitivno pričakujemo k snidenju v dvorani na' dotični večer. Po svoji skromni irioči sem zbral vse najboljše dramatične moči. Vsi bomo poskusih storiti vse najboljše, da boste vsestransko Zadovoljni s predstavo.- m -
Dalje vabi« tudi rojake in rojakinje iz Uibbinga, liuhla. Vir-ginije ter dotičnifa okolic, da nas posetite v obilnem številu na Chisbobnu. Vas
nov.
Eveletličanov - OiAbertča iz Aurore in ^iwabika ne
ga
nekoliko ogledal, pa ^e povsod, ker je preveč dež padal. Mesto je precej čedno. Pa še bolj čedno je, ako ima človek kaj plelia v žepuj Videl sem mnogo brezposelnih delavcev, ki so za delo vpraševali. Ja. pa agenturske table so bile prazne. Zatem sem se podal v Liberty gledališče. To gledališče se mi je jako dapadlo. Zdelo se mi je takorekoč, kakor da bi v raju bil. Godba pa tako prijetna, da če jo človek posluša, velja sama 25 centov. Človek za nekaj časa pcfcabi na vse križe in težave. Ta godba pa tudi mora nekaj biti, kajti stane 50 tisoč dolarjev. Obiskal sem dom rojaka John Stražnika na 42nd Street Smith East, toda Mr. Stražnika ni bilo doma. Njegova soproga mi je povedala, da leži -za operacijo v St. Vincent bolnišnici. Želim mu ljubo »drav-je, da bi -se Čimprej povrnil na svoj dom.
Zopet sem sedel na Southern Pacific konja, ki me je potegnil v Oregon pitv. De€ je padal, da je kar od tal škropilo. Veste, tukaj zimski čas le dež pada. Snega ni nič. Po vrtovih sem zapazil na drevesih še preeej jabolk, ki gni-jejo. Ce bi človek slnčajno zanje vprašal, jih ne dobi. Tako so mi drugi povedali. Mislil sem: čudna je taka vljudnost, da rajšTpuste jabolka -gniti, kakor pa revnim'
Strašna vročina je bila. Poleg} ci-stc je tolkel prileten možak kamenje. Solnee je strahovito žgalo v njegovo gl-tvo.
Mimo je, prišel gospod ter rekel;
—	Pokrite se mož, vročina bo imela slab upliv na vaše Tnožgane.
—	Če bi imel kaj možgan, bi ne tolkel te^a kamenja — se je
glasil odgovor.
* *
i *
V Ameriki hočejo uvestti tako-zvane "Blue laws". Nekatpriime nuje jo v slovenščini "modre postave", kar pa nikakor ni pravilno. Pod modrostjo in pod modrim razumemo mi vse* nekaj drugega. Najboljša označba bi bila "višnjeve postave". Delajo jih namreč ljudi višnjevega nosu, katerim je zdravnik prepovedal vsako pijačo.
In če bodo uveljavljene te postave, bodo prišli težki časi ža naš rod.
Doma bomo sedeli ob nedeljah in gledali v strop. , Še celo ženske bodo morale stiskati pesti in kolena, ker bo vsako zabavališče prepovedano. - * *
Pri Vsakem rojstvu bo namreč navzoč državni uradnik. In ko bo prišel otrok J:a svet, bo začel listali uradnik po koledarju 2a devet mesecev nazaj.
In če bo slučajno naleti?! na nedeljo, bosta oče in mati strogo kaznovana, dočim bo otrok zaznamovan s .sramotnim pečatom vse svoje življenje.
Cleveland, Ohio, j žene iz luke svobode v zakonski Dne S. jan. je dospelo iz New kurnik. Tako so dosedaj dobili Yorka truplo slovenskega vojaka j ženit o van jsk o dovoljenje: Joe James Žnidaršiča. ki jt- bil ubit jFeletar. 4:11 — G7. Ave., in Anna v Iwtjih v Franciji.t Pogreb se je Novak iz Wamvatosa; John I»ev-vršil i/, hiše žalosti na 1204 Nor-:š»»k. :{()07 Wright St.. in Mary wckhI Koad 8. jan. zjutraj. Pogre-iSem, tj<>2?» Pembert«m Ave.; John ba se je vdeležila v polnem šte- Radovičevič, 426 — 52. Ave., in vilu in uniformi 273. postaja A- Fanny Kastele«-. 407 — 51. Ave. meriske legije, pri kateri so biv-
ši slovenski vojaki.	j	VABILO
V državni jetnišniei v Colum- na veliko maskaradno veselico, busu, Ohio, je umrl Frank Turk, katero prir^li slovenska Victor ki je bil preteklo leto ol»sojen v godba v Conemaugh, Pa., v sobo-dosmrtno ječo. ker je ustrelil svo-1 to 5. februarja. Začetek veselice
jo ženo. Fmrl je za jetiko. Kot i točno ob 7. uri »večer. Vstopnina se poroča, bodo truplo prepeljali moške 50r; ženske so vstopni-v Cleveland, kjer se bo pokopalo.j"« proste. Tem potom vljudno Poročno dovoljenje so <lobili: I vabimo vse rojake in rojakinje, Joseph Butala. 11:« E. 67. St., in lla bi v obilnem številu pose-Mary Čeme; John Russ, 6517.tiU- fgrala bo lastna godba. Raz-
Bonna Ave., in Marjeta Stebla j. 1810 L<Jiidon Itoad.
pisan je tudi dobitek kot nagrada za najlepšo maškaro. Vse p</treb-
Sodnik Stevens je obsodil Juli-,1IO» zahteva veselica za razve-ja Janda, ker je v svoji kavarni seliti se- preskrbljeno. Na tej na 2003 St. Clair Ave. prodajal	i bo izžrebana številka za
opojno pijačo, da mora plačati zlato žepno uro. xa katero se rav-kazni. Ker Janda nima to !110	!»r«Klajaj<» srečke po 10
liko denarja, je bil 6. jan. poslan i centov. Upamo, da ne bo noben v prisilno delavnico v Warrens- roJak odklonil kupiti kako sroč-ville. Tam bo zaslužil 40^ na dan;ko» kaiti s tem nam veliko prrjio-ali #140 na leto. Ako se mu kazni;I,,oro- Torej, rojaki, še enkrat se preje ne odpusti, bo moral ostatik,ic 113 vas: Pridite in %<le-v prisilni delavnici 13 let, predno iIežite ^ P«lnoštevilno. Vsakemu bo zadostil zakonu. — V prisilno'^ z,,a»°- da godbo vzdrževati je delavnico je šla odslužit svojo ka- ^8^ t^žavm-ga brez dobrodo-zen 6. jan. tudi Mrs. Mary Nova
sek, ki je vdova in mora preživljati tri otroke. Obujena je bila na $300 globe. — Dne 6. jan. je sodnik Stevens zopet detil kazni na levo in desrto. John Sobiča iz 7823 Wire Avenue je obsodil na $3000 globe. Na priziv njegovega zagovornika se bo slučaj še en-
lih podpornikov. Torej, rojaki, izkažite se. kateri ste prijatelji pod be! Na veselo svidenje 5. februarja !	Odbor.
(6x 12,15.1 ?).22,20-1 & 3-2)
KDO VE, KJE JE?
Jugoslovansko poslaništvo vf Washingtonu bi rado izvedelo,
krat zaslišal 12. jan. — Sodnik kJe nahaJa JAKOB ŠMUC. do-Stevens. ki je nastopil svojo služ- ma ,z Malih LlP]jenj št. 18, okraj bo ob Novem letu ter začel takoj Ljubljana. Poslaništvo mu ima nalagati brezprimerno visoke kaz- lzrcx'ltl	važne	Kdor ^
ni za kršitev prohibicije, je dobil	n**lo?> naj, ^ na2n.am
7. jan. pismo, v katerem se mu
grozi s smrtjov ako ne preneha s svojim postopanjem. Stevens je
poslaništvu v slovenskem jeziku, ali naj se pa sam zglasi. Naslov: l^egat ion of the Kingdom of the
----T - --------------------—	IkBAUI
bpm zdaj vahD, ker za vaa jo bo-J ljudem dati Delavske razmere ca mo priredili na Evelethu dne 30.|novedoilega so sa nič. Delavcev
Amerika je dežela najrazličnejših možnosti. Če Je bila prohibici-ja uveljavljena, ne bo nič čudnega, če bodo uveljavljene višnjeve postave.
imajo več kakor jih potrebujejo. Kavno v prvem tednu tega leta je Všled. dežja Willamette reka tako narastla. da so v več oddelkih v papirnici prenehali t delom. Bfcnogi so dobili 4 4 lay-off". Poslal sem dekletu v Mullan, Idaho, Post €ard, a meni vsekakor kaže, da bom zopet rekel: Good-bye!
Ive Težak.

J*, i- J&3?-
I«em JOŽEFA STUKEfaJ, doma iz Berstovea, fara Semič, Dolenjsko. Pred 10. leti je bil nekje v' CaMforniji. Prosim, če kdo te kaj o njem, naj mi sporoči, ali se naj sam zglasi, če ie • živi, l^er mu imam sporočiti nekaj važnega. — Martin tttnkel, '18-12.^, Viitfnfta, jfetin.
Milwaukee, W^s.
. Po žilah samcev in samic s^ je. pričela pretakati ona kri, ki
ši bo
dejal, da to ne bo imelo nanj ni- Sprbs' Croats aml Slovenes, kakega vpliva in da vsled tega ne Washington, D. C. (12-13—1)
bo postal nič bolj prizanesljiv.	_
POZIV
rojakom in rojakinjam v New Yorku in okolici.
V nedeljo 16. jan. po deveti ma-sostanek v pritličju slovenske cerkve na St. Mark's Place (8. St.) v New Yorku. da se določi odbor za rešite? prošnje, ki
Little FalK N. Y., p«.«),,,« pa tv-,^"1 J" P^6'. " st"r"f;' ,kraja„nd
ste, ki so me spremili na kolo-'°',;"'lnv	~	' 'V
• -	. nat, Seneca Ave.. KKigewood,.
OvQr, brata m njegovo soprogo m ^ . y ,
njuno družino. Zahvalim se če po-T ^ °r ' sebno mojemu bratu in njegovi' soprogi, ker sta me tako dobro postregla. Pozdravim tudi Jerneja Per in njegovo soprogo ter vse znance tam' okoli. Z Bogom!
POZDRAV.
Pred odhodom v staro domovi no* pozdravljam vse Slovenee a
spremili
Blaznikova Prati ka
Cena jc 15 centov.
Posebno izdajo za Ameriko smo prejeli iz starega kraja.
Kdor jo hoče imeti naj poš.je takoj poštne znamke in nateneen naslov in poslali mu jo bonu.
Kdo ve, ako se res nahaja v Clevelandu HENTRTK PETRlC\ sin urarja Petriča iz Postojne! Prišla sem pred kratkim časom iz starega kraja ter mu imam sporočiti važne noviee ofl njegovega brata Ladislava PetriČ. Cenjene čitatelje vljudno pro- 1 sim, če kdo ve kaj o njem, da: mi to sporoči; ako pa bi slu-j y Ctcvetenduf O., se jih dobi t čajno sam čital ta oigla-s, naj sc r.aSi podružnici-sglasi na naslov: Anna Vouk,!	Q]04 8*. Clair Ave.
5160 Keyston St., Pittsburgh/ -----
. (il-12^-1)

Slovenic Publishing Co., 82 Cortlaudt St., Hew York, H. Y.
G L A SJN A *EO P A"
IUVIHO Musmro ookfaiv
SASSKR. ni.Tf. ■	—I^o,« BENKDIK. Tl
Will rn aiwlii^i at MM Corporation an« .........of AkoM OfflilBM
_ rn Cwtlan* Kmt. liriB^i oT IHwhittm. N—r Vw% City, H. ^ft_
Ca sal Ma MjM za tavnalM aa c*io tata VJI «a HW -ia_»t*_mot »ta_mM
•LAI NARODA
wumm WW <e2TLmtllJ2SlI>sM wmmm
■aniiy if*M * ° ° A Nun TL.I_
_ 'W1______
Reka io Jadran na mirovni konferenci
«
v
Poroča Wilson Johnson.	^
1 Profesor na Colambia vseučilišču ter načelnik oddelka za mejno zemljepi^je pri ameriški mirovni komisiji).

Moderni morski roparji
(Skoro v^k Movek vam bo rekel da je morsko roparstvo mrtvo, a nekaj povsem nasprotnega nam dokazuje dojrodek, ki se je zavrni preteklega njaja in katerejra hočemo opisati v naslednjem. Francoski potniški parnik "Souirah", je bil v Ornem inorju zaseden od tolpe bri^antov, ki so imeli skozi več nr v svojihm rokah popolno kontrolo nad pamikom ter odšli konečno na brejr s plenom, kojepra vrednost se eeni na približno pol miljona dolarjev. Ta zadeva je #	brez primere v analah franeoske trgovinske mor-
narice.)
O ne fi. maja 1920 je ležal francoski potniški in tovorni parnik "Souirali" last Paquet parobrodne družbe v Marseilles in stoječ fo<l povrljM vom kapitana Mattei. ob pomolu Bahima, pristanišča v t*n»em morju. Parnik se je pripravljal na pot, kajti zvečer ob sedmih je moral odpluti proti Trapezuntu. Carigradu, Pirejit in Mar-si'»Hfs n. Cel« reKa potnikov se je vlivala tekom eelepra popoldneva t;« krov parnika in zadnje zaboje se je potegnilo na krov, predno se odvezalo vrvi. Kapitan je bil na kopnem zaposlen z ureditvijo I xtijskih listin in prvi Tastnik, M. Tiugni. je imel dopust. Drnpi f*ast-i k j»- začasno poveljeval parniku in preveč je bil zaposlen, da bi pazil na imtoži<-<> potnikov, ki m> prihajali na krov parnika Razven t«ca pa ni bila preiskava potnikov in mjih potnih listov zadeva, ki je tikala ladijskega častnika, temveč'ona kravnih oblasti in zavezniške vojaške polieije, ki je v onem času nadzorovala mest©. Treba je še dostaviti, da je lul v zadnjih par lednih ee!i okraj v stanja mrzlične boljš^viške agitacije in številni, če ne vsi krajevni uradniki, na skrivnem simpatizirali z boljieviškimi ideali. Iz povesti utrne Ih> razvidno na prvi pogled, da je običajno strogo nadzorovanj? potnih listov vseh potnikov, ki so so vkrcali na pamik. izostalo v zadnjem trenutku. Vsem potnikom, ki so se vkrcali, je b lo rnzventega -»oirlasno s predpisi, strogo prepovedano nositi pri s"bi strelno orožje.	' m
]Jo sedmih zvečer je bilo vse pripravljeno za odhod. Vse kabine pivejra, drugepa in tretjega razreda so bile zasedene in na krovu se j nahajala tudi velika množica potnikov četrtega razreda, ki so živeli na krovu samem — obstoječa iz Kurdov, Armeneev, Rusov, Turkov. Bašibo/nkov in Perzije«*.
Kakorhitro je parnik zapustil pristanišče, je prevzel poveljstvo j i vi častnik, Mr. Hugni in kapitan je serlH k večerji s potniki pr-v< razreda. Pogovor jt> postal splošen in zelo živahen. "Razpravljalo se je o holjševiškem preobratu v Bakn ter tudi o učinkih, katere 1"» imelo to dejstvo na okru j Bat um. Do «'asa. ko s** jp postreglo z cexertonn, ^o m* potniki že seznanili med seboj in prevladovalo je o-zra«"je zadov^lstva in dobre volje. Ko je padla mehka, gorka noč na krove, so m* potniki podali v kadilni salon ali pa v kavarno. Trgov-. i s«, razpravljali o trgovskih zadevah, uradniki ac> govorili o vlad-rib zadevah, zaljubljenci se pokrili po mirnih kotičkih in matere so se izprehajale s svojimi otroci *emintja, predno se podajo k počitku. Mornarji so prižgali svetilke in divje izgleda joči Kurdi na krovu so se zavli v svoje odeje ter zaxpali. V salonu so sedli možje k kartam in kmalu ni bilo čuti nobenega drugega šuma kot enakomerno delovanje strojev.
Kmalu po deveti uri pa je bilo čuti naenkrat strel, kateremu je sledilo kakega pol dueata nadaljnih strelov v kratkih presledkih. \ si ti streli so prihajali navidezno z različnih delov ladje. Igralci v "aIonu no položili svoje roke na mize, vsi prestrašeni in ljudje so prnčeli s strahom kukati skozi vrata svojih kabin. Ko pa streljanje ni prenehalo, temveč se razvilo v pravcat hitri ogenj, so pričele ženske kričati, otrobi jokati in pravcat pandemonij je vladal med potniki prvega in drugega razreda.
Neka debela Armenka je prihitela brez sape v kadilno sobo ter pričela kričati:
—	Boljftertki! Boljšcviki! Vse bodo pomorili in oropali! Ko je izgovorilfi to. je padla nezavestna na tla. Nekateri izmed
ntožkih so postali bledi, drugi zelenkasto-rmeni in vsi so se hitro odstranili" iz kadiiniec, ne da bi se brigali za det»elb Amienko, ki je I« žala nezavestna na mestu, kamor je padla. M. Pierre Oentizon, francoski časnikarski poročevalec, ki se je vraeal iz Oeorgije, opisuj«' na naslednji načiu. kar je videl:
—	Igral sem Bridge, ko so padli streli in ko je bil dan alarm. Pohitel sem ven na krov. da vidim, kaj se je zgodilo in takoj sem se nahajal sredi gruče mrzličnega razburjenja, da ne rečem strahu. Prestrašeni ljudje so me odnesli s seboj v salon prvega razreda, kjer jc vladalo najbolj mrzlično razburjenje sredi stotine potnikov obeh spolov in vseh narodov, ki so se zbrali tukaj. Nekateri teh potnikov so se ob zvoku strelov instinktivno vrgli na tla ter nezmožni vsakega, tudi najmainjšega napora. Večina potnikov pa je prihajala iz Rusije in ker je poznal^ ljube?njive običaje boljSevikov, je Mislila le na svoj denar, o katerem je vedela, da je v neposredni nevarnosti. Skozi naslednjih par minut je bilo paziti v salonu vrvenje, ki je nudilo naravnost komičen prizor. Vsi so begali semintja, na desno in levo tPr iskali vee ali manj varna skrivališča za svoje bakovee. Peli svežnji frankov, lir, turških funtov, rubljev vseli mogočnih barv. kreditnih pisem evropskih in ameriških bank so izginili v času. ko more človek trenuti z očmi, — skriti pod preprogami, med špranjami ali za blazinami naslonjač. Nekatere ženske stare ali mlade, so dvigale svoja krila ter skrivale svoje posvetno "bogastvo v nogavice, čevlje in drupa tajna skrivališča. Medtem pa so po zofah in stolih omedlevale in fhtele zens-kc ter kričali in jokali otroci, ne da bi jih kdo tolažil.
—	Kaj pa se je pravzaprav zgodilo, da je nastala taka nerfadna panika T Hitro se je izvedelo, divje potnike napadla tolja roparjev, katerim sp je popoldne posrečilo priti na kror parnika v ulogi potnikov četrtega razreda in ki so bili namenjeni v Trapezunt. V par ir.inutalt se jim je posrečilo premagati posadko ter se polastiti parnika, kar predstavlja dejstvo, ki je bres primere v analah modernih francoskih potniških parnikov. M. Bugni, prvi lastnik, je bil na poveljniškem mo6tiču ob času, ko sta v temi dva moža, noseča maske, priplezala na mostic'ter napadla častnika od zadaj. Nastavila sta mu revolverje na glavo. Imel je se toliko easa. da je zakričal: Na pomoč, Ttapitan! — ko sta ga oba roparja vrgla na tla ter zvezala.
GUIS NAHODA, 12. JAN. 1921
V naslednjem hočemo navesti poročilo kapitana o tem, kar se je zgodilo. To poročilo je sestavil kapitan Mattei sam.
— Zapustil sem Bat um dne 6. maja ob devetnajstih < to je ob sedmih zvečer), namenjen v Tra-jHzunt, v lepem vremenu, kajti morje jt *bfto mffno. Ob enaindvajsetih in petnajstih Tninut (devetih In petnajst minut zvečer), sem prvega častniak, ki je vodji parnik, Vricafi: — Na pomoč, kapitan! Pohitel sem k stopaji-<*tf» ter hitro po njih na mostič,
štirje ljudje, — potniki « krova, — ki so mi pretili z revolverji ter me držali v enem kon mosiča. V istem trenutku je vdrla tropa nadaljnih mož, ki so bili oborože ni z noži, revolverji ali magacin-skimi pištolami, v sobo za brezžični brzojav ter zastražila vsa vrata in vse odprtine. Več strelov je bilo oddanfh v sobo za brezžični brzojav, skozi okna salona prvega raz roda ter na. električne svetilke. Uradnik pri brezžičnem br-zogava ni mogel oddati nofcfenega signala. Večina potnikov je bila
f,. ni	m»i Iiiiniip ■J.iI.iHiIm i	■ - »
rpvu pmujanii pnanjnia uBTl »tuj
denar dragocenosti ter V4fiko Urno žmo manjše prtljage. Del Stanovanj častnikov na krovu je bil oropan vsega, kar je predstavlja lo kako vrednost. Medtem pa j« veliko število strelov, oddanih oo časa do časa ter na slepo, držalo potnike v stanju razburjenja. Kar se tiče m?ne ter mojega prve-ge in drugega častnika, nas je siražilo še&t mož ter nas držalo popolnoma ločene od ostalih potni kov in posadke. Pod pretnjami sem bil prisiljen pokoriti se poveljem tolovajev, ki so mi ukazali, naj "obrnem parnik proti gotovi točki med Khopa in Arkava ter zapeljem v neposredno bližane bali. Prisiljen sem bil sporoči tozadevna povelja glovnemu inžinirju spodaj.
—	Ol) eni zjutraj «tno dospeli na označeno mesto in dobil sem povelje naj ustavim pamik ter spustim na vodo dva ladijska čolna. s člani posadke, Iti naj bi veslali. Prvi čobi je bil izročen poveljstvu druirega častnika, drngi čoln pa se je nahajal v rokah ne kega poročnika. Tolovaji so šli v ta dva čolna ter odnesli s seboj vse ukradeno btiago, dočim sta dva tolovaja ostala na vrhu.lestvice. dokler ni bil slehrni v čolnih, vključilo veslače. Čolna sta se vrnila ob dveh zjutraj, potem ko sta izkrcala roparje. Cklplul stm naprej, proti Trapezuntu ob dveh in petinštirideset, Predno s* m dospel v Trapezunt. sem pr*-štel potnike ter našel da manjka 21 potnikov četrtega razreda, ki so se vkrcali v Batumu, namenja* »i v Trapezunt. Potniki, ki so manjkali, so bili brez dvoma pov-zročiteljk^ropa. Svoje orožje so morali Imeti skrito v različnih kosih prtljage, katero so poslali že preje na krov.
Toliko glede poročila kapitana. Vniimo pa se sedaj k poročilu M. Pierre Gentizona, posebnega poročevalca pariške Temps v Geor-giji.
—	Potniki v salonu so imeli komaj Časa, da skrijejo nekaj svojih dragocenosti, ko so streli s krova razbili električne svetilke, nakar je stopila v salon tropa lju-din. Trije, ki so bili očividno voditelji celega podjetja. t so nosili maske ter običajne pone čepice. Ostali pa so nosili navadne obleke kmetov iz te okolice in za .pasovi bodalca. V rokah so držali re-velverje.
—	Vaš denar! — se kričali ter sli počasi naprej proti potnikom, nastavljajoč pri tem usta svojih revolverjev na prša potnikov. Njih umazane roke so grabile bankovce, srebro in zlato ter mašile \se v prostorne žepe plaščev Tre soče se roke eo hitro podajale denar in vrednostne predmete, ne da bi čakale na pretnje in roparji sc se veselili bogate žetve, kajti vsled neurejenih razmer na bližnjem iztoku so nekateri potniki nosili pri sebi vse svoje premoženje. Neki bogat Perzijec napri-mer je izročil platneno ročno torbico, ki je bila do vrba napolnjena s cekini. Z enim zamahom svoje kratke sablje je ropar nare-zal torbico in eelo perišče zlata se je vsulo po tleh. V njegovi bližini se je nahajal neki^hankir iz Carigrada, ki je bil v^iem trenutku olajšan za nekako štiri tisoč funtov bankovcih. Neki Rus, ki je vse poskril, je izjavil, da nima ničesar, nakar je ropar ustrelil z revolverjem tako, da je kroglja Rusu obžgala lase Napol ponorel od strahu je prosil Rus sa milost ter tekel roparju, da mn bo dal vse, če počaka eno minuto. Pohitel je k neki naslonjači v spremstvu roparja ter potegnil iz nje polno listnico obenem z listnicami drugih potnikov, ki so izginile v žepu tolovaja v trenutku.
—	Ne sme se misliti, da so nastopali roparji z mrzlično naglico. Vseli so si Čas ter preiskali množico prestrašenih potnikov na najbolj metodičen način. Dočtm bo £tirje tolovaji, oboroženi z Manser karabi&kami, stali na straži, — dva pri dveh vratih "in dva na vzvišenih mestih, da boljše kontrolirata množico potnikov, — so ostali pobirali prstane, ture, ko-žuhovino, igle in sploh vse, kar je predstavljalo le kUiekaj vrednosti. Maskirani molje so poljubljali roke žensk, ras katere šo trs* nutek preje potegnili prstane! Vsak potnik ie btt priden Hi tre-di nin* M roparjev, ki at&To-.
4
Konečm) so obiskali roparji potnike tretjega razreda, ki so mo-i rali izročiti dragocenosti; a le dva med njimi sta bila prisiljena izročiti denar. Vse ostalo se je pustilo^ v nemoteni posesti njih imetja, a1 roparji so vse vprašali ce so bolj-šeViki ali ne. Ker se je to ^praša-v.je stavilo s revolverji, nastavljenimi na njih prša, si lahko mislite, da je vsaka izmed žrtev .izjavila z velikim navdušenjem, da je boljševiškega reprieanja.
Delo ropanja potnikov je trajalo nekako štiri ure. Medtem pa je na mostiČu eden izmed maski-ranih glavarjev v spremstvu petih ^oro/eniu iuož dajal kapitanu povelja, kaj mora storiti. Ker jih pa kapitan ni razumel, je poslal glavar dva svojih mož v salon, kjer sta prisilila nekega ubogega le-vantinskega Žida. ki je govoril francoski .rnski in turški, da je šel ter posloval kot tolmač.
Iz izpoyedi tega preplašenega ^potomca Abvahama, je razvidno, da so roparji pričakovali na določenem mestu motorni čoln. Ker pa ni bilo tega čolna od nikoder, so se banditi prestrašili ter ukazali, da se spusti vmoi-je ladijske čolne. Potem ko so spravili banditi v ta dva čolna ves svoj plen, so šli sami vanje ter se pustili odvesti na breg.
Tako se je končal eden izmed najboj izvanrednih dogodkov v zgodovini modernega parobrod-s«va. Nik d o ni izgubil življenja in ni kdo ni bil poškodovan, a stvar bi drugače izpadla, če bi bilo na krovu par hladnokrvnih mož.
Podpisani prosim, da se mi javijo JOSKPH BATISTA, JOSEPH K A MSA in .JOHN ZLiOSEL, vsi iz Male Bukovce pri Ilirski Bistrici, ker jim imam poročati važne reči iz stare domovine. Ako slučajno sailii ne čitajo tega oglasa, prosim cenjene rojake, da jih opozore na to. — Frank Stefančič, Bakers Summit, Pa.	(12-13—1)
Kad bi izvedel za naslov mojega prijatelja JOHNA K1NKELA,{ doma iz Je&an na Primorskem:' Pisal Sem mu že <par pisem v Taerima, Wash., pa^trimam nič odgovora. Prosim ga. da se mi oglasi, imam mu nekaj važnega poročali. — John Frol, R. F. D.' No. 4. Box 113. Monongah, W.I Va.	(11-12—1) j
IŠČEM SLOV. KUHARICO,
ki' je zmožna delati v restavran-tu. Katero veseli, naj se oglasi pri Mrs. Theresia Uršič, 1704 East 28th St., Lorain. Ohio.
(6-12—1)
tlpalao bleko, preiskala žepe ter m prepričala, da ni nič ostalo »kri tega. Ženske so *bile prisiljene dvigniti svoja krila do kolen m iUi ta načm se je izpraznilo marsikatero oteklo nogo. Kljub temu pa se je marsikateremu potniku posrečnlo piriti poceni skozi, kajti t» potniki so hrročili roparjem par zavojev bankovcev potem ko so glavni del preje dobro skrili.
— Ker so kazali roparji tako uljudnost napram ženskam ter 'dali v ruskem ali turškem jeziku i?raza svojem obžalovanju, da izpostavljajo potnike takim nepri-likam. so postali potniki nekoliko mirnejši, kajti nič več se niso bali za svoje življenje. Načelnik roparjev, namreč trije maskirani možje, so bili brez dvoma dobre volje vspričo velikanskega plena, ki jim je padel v roke in vsled te-gt-. so pričeli deliti par zlatih novcev med potiiike iu torbice imenovanega bogatega Perzijca, dočim so dobili drugi svežnje rubljev, frankov ali lir. V prvi zmeš njavi in pani::i, ki je nastala, ko so vstopili roparji, se je marsikateremu potniku posrečilo uiti z izgubo nekaj bankovcev ali s tem, da je izročil "roparjem čekovne knjižice ali kreditqp pisma, ki seveda niso mogla imeti nobene resnične vrednosti za roparje in ta-■kc je prišlo, da so izšli marsikateri iz cele zadeve bogatejši kot so bili preje. Neka ženska, kateri se je posrečilo skriti svoje premoženje v električno pečico v salonu, je dobila od roparjev v dar petsto rubljev. genske so bile prisiljene »podvieči i«? nadaljnemu poljubu na roko, po načinu muži-kov in eden izmed maskirpnih glavarjev je naročil za ženske o-krepčila. Ko so tresoči se natakarji prinesli limonado, je vrgeTj maskirani bandit na krožnik bankovec za' tristo frankov, ki je bil seveda last nekega drugega, da plača za pijačo.
Na razpolago nam je tudi pričevanje neke Amerikanke, Mrs. Haskell, žene vladnega komisarja Združenih držav na Armenskem, ki se je nahajala na krovu parnika s svojimi otroci ob času tega roparskega napada. Mrs. Haskell se je "godili zelo slabo in obenem s številnimi drugimi potniki se nagiba k mnenju, da je družba, koje last je bif parnik. moralično odgovorna za velike izgube, katere je trpela. Mrs. Haskell je ravno dajala svoje otroke spat, ko so padli prvi streli ter je bil s tem dan alarm. V prvem trenutku ni posvečala temu velike pozornosti, a ko je cula redno streljanje, se je vendar vznemirila ter odšla iz kabine, da vidi, kaj se godi pravzaprav. Neka stre-žajka, ki je prišla mimo, ji je na hitro povedala, da je prišlo do prepirov med potniki četrtega razreda, da so boljševiki na kro-vn in da-je varnejše, za njo če o-satne v svoji kabini. Mrs. Haskell je storila to, a kmalu nato so prišli oboroženi možje po hodniku ter pričeli trkati na vrata kabin potnikov prvega razreda. Nekateri so se poskrili pod odejo postelj, a potegnili so jih ven, prisilili, da so odprli svoje kovčege, tuskar so tolovaji odnesli vse dragocenosti.
"Ko «o prišli do Vrat kabine Mrs. T"laskeli, je eden izmed tolovajev nastavil na njena prsa avtomatične pištolo ter rekel : — Vas denar! Odvzeli so ji roeno torbico ter majhno vrečico iz usnja, ki je vsebovala šest do sedemsto ameriških bankovcev. Pričeli so razme tavati postelje, da vidijo, če je kaj skritega tam. Medtem so o-troci seveda jokali ter kričali na vse pretege. Eden ismed roparjev, jih jev pobožal z roko po licih ter-izro^l najstarejšemu ameriški -bankovec za pet dolarjev. Nato so zahtevali od Mrs. Haskell^ ključ od kovčega, odprli slednjega tei* odnesli vse, kar je bilo kaj vredno.—
Ker je bila pretežna večina potnikov prvega razreda še v saloni in ker niso mogli roparji najti ključev za kovčege v kabinah so odtrgali ključavnice a -svojimi noži ali pa prerezali stranske vezi k	Pisma, važne trgovske
kontrakte, dlplomatične doku mee*e, — »ploh vse, kar ni pred-dejanske vrednosti, katero fei Se dalo aepaaitdno ispre-t
KWilli v -denar, — vs • to brez
-
Rad bi izvedel za naslov svojih dveh sester, doma iz vasi Gorenje pri Postojni. Zadnji naslov je bil nekje Beach St., New York. Če kdo izmed rojakov ve, naj m^ naznani, ali naj se sami javita svojemu bratu: Andy Križman, Box 815, Emporium, Pa.	(11-12—1)
NAZNANILO.
Rojakom sirom Amerike naznanjamo žalostno vest, da je
JOHN MLAKAH, doma iz vasi Drnovo pri Krškem, tukaj stanujoč na 1338 Oregon Ave., Cleveland, Ohio, dne 26. decembra 1920 okoli 11. ure zvečer, ko je hotel na iztočni 14. ulici prekoračiti*St. Clair Ave., bil zadet od nekega avtomobila ter na mestu Usmrčen.
Pokojni je bival v Ameriki o-voli 14 let. Tu zapušča žalujočo ženo s tremi oiroci in enega brata, v starem kraju pa očeta in eno sestro.
Bodi mu lahka žemljica! • Ostali žalujoči.
Cleveland, Ohio, 8. jan. 1921.
X
I
NAZNANILO ^N ZAHVALA.
/Tužnirn srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj so-prog
JOSIP aiMNOVEC
dne 4. januarja^ 921 v starosti 40 let previden s sv. zakramenti za umirajoče, '/a večno zaspal. Pokopan je bil U. jan. na katoliškem pokopališču v Kxpotu. Pa., s cerkvenimi obredi.
Ranjki je bil bolan ."> mesecev. Bolehal je na krvni bolezni. V Ameriki je bil zdaj že vdrugie nad 10 let. Doma je bil iz Vodic nad Ljubljano. Tukaj zapušča mene soprogo in v Greensburgu, Pa., enega brdtranea, v stari domovini pa enega brata in ono sestro.
Zahvaliti se moram društvu Kdeči Orel št.' 105 SDPZ. v White Valley, Pa., katero ga je spremilo korporativno s svojo zastavo na pokopališče in izkazalo zadnjo čast umrlemu sobratu, katerega član jc bil on, in ker mi jc društvo dalo pomoč, da je bil skozi 14 dni vsak večer eden član pri njem. Zahvaliti se moram pa še posebej Johnu Kern in Ahačičevi družini, kateri sta mi veliko pripomogli v času njegove bolezni iu smrti. Hvala tudi njegovemu bratrancu Franku Simnovec ter njegovi soprogi, katera sta se vdeležila pogreba. Zahvaliti se moram tudi moji hčerki ter njenemu možu Matiji Kokelj, kakor tudi njegovim bordarjem, ker sr> tako qd daleč,' namreč ip .Manifolds, Pa., prišli ter se v delež i li pogreba. Hvala tudi vsem tukajšnjim sosedom in drugim rojakom. kateri so me tolažili in pomagali v času bolezni in smrti nio-j jega moža.
Naj v miru počiva in lahka naj mu bo svobodna ameriška žemljica!
Žalujoča ostala : Marija Simnovec, soproga. White Valley, Pa., 7. jan. 1921. (11-13—1)
Slovensko -Ame-tikamki Koledar za leto 1921 se dobi pri sledečih zastopnikih:
CLEVELAND, O. Poddružnict* Frank Sakaer
6104 St. Clair Avenue. Jakob Resnik. 3599 E. 81 Street. Charles Karlinger, 10SG Addison Rd.
LORAIN, O. John Kumie, 1735 E. 33 Street. Lotil* Baiant, Box 106. Pearl St.
BARBERTON. O. Albin Foljanec. 188 MeCvin Street. Frank Poje. 807 W. Tuaiar«* as Ave
V/FST NEWTON. PA.. Jos. Jovan. R. F. O. 2.	101.
GREENSBUR3. PA. Frank Novak. R. R. 7.
FOREST CI rv. PA. Matlfa Krmin.
vvillOck pa.
Jos. Peterrel.
S^MTHVIEW. PA. Frank Strainer.
AM BRIDGE. PA. Frank Jakahe 112 WaahlnQtor. St.
BROUGHTON. PA. Anton Ipavec.
BESSEMER. PA. Louls Hribar.
DUNLO, PA. A. Oshaben.	~ 'J?
JOHNSTOWN. PA. John Polanc. 546 Woodland Ave.
PITTSBURGH. PA. Zvonko Jakše. Ignac Magister.
Jom. Pogačar, 6307 Berlin Alley.
EXPORT. PA. Jurij Prevlč.
FARRELL, PA. J. Okoren 1108 Beech Street.
CONEMAUGH. PA. tf. Rovanžek. 347 Greeve Street
CLARIDGE. PA. Anton Yerina.
STEELTON. PA. Anton Hren. 252 Main Street.
IMPERIAL. PA. «/al. Peternel. * * UNITY STA., PA. Frank Schlfrar.
AURORA. ILL. Jernej Verblč, 635 Aurora Ave.
NORTH CHICAGO. ILL. Math. Ogrin, 10 — 10 Street.
JOLIET. ILL. Frank Laurich. 624 Summit St. Frank BimbicH. 745 Summit St.
CHICAGO. ILL. JoaeOh feilsh, 1944 W. 22 Place.
SPRINGFIELD. ILL. Mat. Barborich. 1504 S. 15 Street.
SHEBOYGAN. WIS. H. Svetlin 1016 St. Clair Avenue.
•WEST ALLIS. WIS. Frank Skok, 485 — 52 Avenue.
INDIANAPOLIS. IND. Louta Rudman, 737 N. Holmes Ave.
CLINTON. IND. L. Botekar, 318 N, 9 Street.
PUEBLO. COLO. Peter Čullg. 1245 So. S. Fee Ave. "rank Janesh. 1212 oohmen Ave. John Germ, 734 Moffat A/enue.
ROCK SPRINGS WYO. Anton Justin.
GQWANOA, N. Y. Karl Strntsha. 114 Miller Street.
LITTLE FALLS, ft. Y. Frank Mas:e, 39 Danube Street.
ST. LOUIS. Mo. M. Gabri fan, 2834 Lyon Street.
GILBERT, MINN, »-cul« Vessel.
ELY, MINN. Joa. Peshel.
VfRGINIA. MINN. Frank Hrovatich.
EAST HELENA. MONT. Frank Hreila.
KLEIN. MONT. Geo. Zobec
FRANKLIN. KANS. Frank Leskovec.
SAN FRANCISCO CAL. J. Lausin, 558 San Brunno Ave.
Cena 40 centov.
KDO SE POSLUŽUJE PAIN-EXPELLERJA?
Delavcc sc ga poslužuje, da odpomorc svojim bolečim mišicam, ki so sc mu pritegnile pri težkem dnevnem delu.
35
MOTJA SKENDER
JAVNI N0TAB
Za. Ameriko in stari kraj. BOSrSntlar Street _Pittrtmryh, Pa»
t
Dospelo je noro
sdn
IKAM. ISO fBBtov HI
Oiparfraadj« mjvetya In aaj-iladkeft. jagod* boksa 50
fantov .............. $11.60
aw eno finio fmoyi, sa* lo Mkc, boksa 60 funt. ft—
Pofljite 43.00 4M rm£nn vuke bokse ki jo naročite in po-fllaM bomo takoj.
Balkan ImportragCo.
Mow fork, V. Tt,
J*
Farmer ga uporablja in noče biti brer njegu. Pam-Expeller zavzema č::< mesto v vsaki farmarski hiši, kjci pojavljajo hitri napadi, nesrečni dogodki :n druge stvari.
Tovarnnrškt delavcc uporahlja Pain-Expeller, čc nnp:.:l njegovo moč in eiv energijo revmatične bolezni, lumbago, nevralgijo in druge r.cprilike v njegovem težavnem poklicu.
^^aj^ar potrebuje Pain-Expeller pri revmatičnih boleznih, bolečinah v križu, nevrnlgiji ali <-scli boleznih, katere oslabijo telo In odvzamejo vso energijo.
Gospodinja uporablja Pain-Expeller, če
Otroci padejo ter sc ranijo, zoper pike muh in vbodljajc drugih žuželk in kjerkoli je potreba »lobrega b'nimcnta.
Vsakdol uporablja PAIN-EXPELLER.
Kaj jaz ^zdravim uspešno v kratkem času.
Štirideset let lem preživel v zdravljenju tisočerih In clscoerih oseb od naslednjih bolezni, in če 'mate kako teh bolezni, pridite k meni, da vam vrnr.m zdravje. Jaz imam največ Izkušenj pri zdravljenju bolezni Želodca, črevesa In Jeter: bolezni ledic in mehurja; revmatizma zlate tile, naouha, srbečico, nečiste in zastalo kri, izoahke, prMče, katar trakuljo, glavobol, bc!ečine v krilu, vse kotne In ilvčne bolezni, sl«ba pljuča, sploino oslabelost, ten-eke bolezni Itd. Jamčim za najboljše zdravljenje. MoJe cene eo najbolj zmerne In zdr/vljenje najboljše. Pridite In ea eemi prepričajte. Govori ee va« Jezik. (Jrdne ur«: op delavnikih od 9. do «. Ob nedeljah od 10. do 1.
Dr. MULLXN, SPECLJALIST S 40 L. PRAKSO. 411 FouthAvc. (nasproti poste > Pittsburgh, Pa.
NOVI CENIKI
n zlatnino, srebrnino, možke in ženske ure, uhane, zapestnice, ovratnieein -vse drugo, tafeo tudi za prave glasne Columbia Ormmofone in prave Vaše slovenske rekorde, so gotovi. Pilfte dopisnico, mi ga Vam takoj pošljemo brezplačno.
Ivan Pajk,
24 Main St, Conemaugh, Pa.
&
ROJAKI NAROČAJTE SS NA "OLAs NARODA", Kil
vzfijx nowaa imni v sds, držatah.

«h? - "»s :
GLAS NARODA, 12. JAN. 1Q21 $

j ŽENSKA VOJNA.
i Zgodovinski roman. — Francoski spisal Aleksander D u m a s. |	Za "Glas Naroda" priredil G. P.
5	(Nadaljevanje.)
—	Dobro se spomnite trenutka, — je rekel Cauvignae, — jutri zvečer ob osmih.	„
. Tujec ni ničesar odgovoril in videti je bilo kot da ga sploh ni
slišal.
—	Ah, — Ki je mislil Cauvignae ter gladil pri tem kopito svoje piniole, — če se pomisli, da bi jaz lahko otvoril če bi mi ugajalo, nasledstvo governerjn, iz Guienne ter napravil konec državljanski vojni! Če pa je vojvoda Epernon mrtev, kaj mi koristi potem njegov blanket in če je državljanska vojna končana, od česa naj živim! V resnici, pridejo trenutki, ko mislim, da bom znorel! Naj živi vojvoda Epernon! Naj živi državljanska vojna! Naprej, krmar, primi za veslo. Hitro hočemo na levi breg, da ne bo ta častivredni gospod predolgo čakal na svoje spremstvo.
Trenutek pozneje se izkareai Cauvignae na levem bregu Dor-dupne ravno v trenntkn. ko mu je stari plemenita« poslal nazaj Fe-ruzona in ]w»t lijepovili banditov v čolnu pre\oznika iz Isona. Ni hotel zaostali za njim v točnosti ter dal svojemu vozniku povelje, naj naloži štiri ljudi neznanega v svoj čoln ter ?ih prevede na desni bi»-j?. Sredi reke sta se srečala oba čolna ter so ljudje spoštljivo po zdravili drug drugega. Nato je pristal vsak čoln na točki, kjer se ga je pričakovalo. Stari plemenitai je prodrl s svojim spremstvom v gozd, ki se je raztezal o brega reke proti deželni eesti in Cauvignae jo j,- ubral na t'elu svojo armade po poti, ki je vodila proti Isonu.
Tretje poglavje.
.	a
Pol ure po prizoru, katerega smo ravnokar opisali, se je odprlo isto okno, ki m* je preje zaprlo s tako naglico, in sicer na previden način in skozi to okno se je sklonil, potem ko se je pozorno ozrl na levo in desno, s komoleem mlad človek, star od šestnajstih do.osem-n j ust i h let. v črni obleki in s širokimi man še t ami za pestmi. Fina, vezena srajca iz bat ista se je ponosno dvigala iz jopiča ter padala na hlače. Male, nežne in mesnate roke so nestrpno mečkale rokavice iz fine kože. Sivkast klobuk, katerega krasilo krasno pero, j< senčil dolge lase zldtega odseva, ki so obdajali ovalno liee nežne bele barve, rožnatih ustnif ter črnih trepalnic. Mična osebnost, ki j«- morala delati iz toga mladega moža enega najbolj očarljivih ka-valirjev, pi je bila v tem trenutku zasenčena od izraza slabe volj?, ki je imela brez dvoma svoj izvor v neutešenem pričakovanju, kajti mladi mož je z naiiroko odprtimi očmi izpraševal deželno cesto, na katero je že pric'el leeati mrak.
V	svoji nestrpnosti je udaril z rokavico, katero je držal v desnici, po svoji levici. V spričo ropota, katerega je delal, se je ozrl gostilničar, ki je takrat ravno dokončal čiščenje perutnine, k njemu kvišku, snel svojo čepico ter vprašal:
—	Ob kateri uri boste večerjali, milosti j i vi gospod! Pričakujem vaših povelj, da prinesem na mizo.
—	Saj dobro veste, da ne bom večerjal sam in da pričakujem tovariša, — je odvrnil mladi gospod. — Kakorhitro ga boste videli prihajati, lahko prinesete na mizo.
—	Oh, gospod moj, — je odvrnil Bisearros, — nočem karati vašega prijatelja, kajti prosto mu je priti ali ne priti, vendar pa smatram za zelo slabo navado, če pusti človek čakati nase.
—	To ni njegova navada ter se čudim njegovemu zakasnjenju.
—	Hočem iti še dalje. Ne čudim se le, temveč vznemirjen sem
radi tega. Pečenka se bo sežgala.
—	Vzemite jo z ražnja.
—	Potem bo mrzla
—	Postavite drugo na ogenj.
—	Se ne bo spekla.	\
—	Potem, prijatelj moj, ' napravite kakor hočete, — je rekel mladi mož, ki se kljub svojemu slabemu razpoloženju ni mogel ubraniti smeha vspričo obupa, katerega je kazal gostilničar. — Prepuščam celo stvar vaši vzvišeni modrosti.
—	Nobene modrosti ni in če bi bila tudi ona kralja Salamona, — je odvrnil gostilničar, — ki bi mogla napraviti užitnim pogreto večerjo.
Tudi to pravilo, katero je štirideset let pozneje spravil Boileau v stihe, ni uplivalo na mladega moža in mojster Bisearros se je vrnil v hišo, zmajajoe pri tem z glavo.
Mladenič, kot da hoče oslepariti svojo nestrpnost, se je umak nil v svojo sobo nazaj pričel hoditi semintja, a * topil zopet k oknu, ko je čul od daleč udarjanje konjskih kopit.
—	Konečno! — je vzkliknit. — Konečno je tukaj. Hvala Bogu!
V	resniri je videl onstran grmičevja kjer je pel slavček, glavo rekega jezdeca. V svoje veliko presenečenje pa je zaman pričakoval, da bo jezdec prišel naprej po poti. Novodosli je zavil na desno, pro drl v grmičevje ali pravzaprav njegov k'obuk se je pogeznil vanj, kar je kazalo, da je stopil s konja. Trenutek pozneje je zapazil opa* zovalee, kako so bile veje grmičevja previdno otisnjene na stran in kako je zablestela v zadnjem žarku solnea cev muškete.
Mladi mož je ostal zatopljen pri oknu. V grmičevju skriti jezdec očividno ni bil tovariš, katerega je pričakoval in izraz nestrpnosti. ki je bil preje na njegovem obrazu, se je umaknil onemu radovednost i.
Kmalu se je na ovinku eeste pokazal drugi klobuk. Mladi moš se je umaknil dalje nazaj, da bi ga kdo ne zapazil.
Bila je ista siva suknja, isti manever konja in ista blesteča mu-iketa. Drugi je naslovil na onega, ki je prifcel prvi, par besed, katerih naš opazovalce radi razdalje ni mogel čuti in na temelju novice, katero mu je prvi tovariš brez dvoma sporočil, je prodrl v skupino dreves, ki je tekla vsporedno z grmičevjem, stopil s konja, počepnit za neko skalo ter čakal.
Z vzvišenega stališča, na katerem se je nahajal mladi mož,' jf videl preko skale klobuk. Poleg klobuka je blestela neka točka, konec revi muškete.	a '•• S Š
Čustvo nedoločene skrbi je prevzelo mladega človeka, ki je o-pazoval prizor ter se umikal vedno dalje v notranjost sobe.
—	Aha, — si je mi&lil, — ali velja to meni ali ti«o$ luidorjem, katere nosim pri sebi t Ne, ne, v slučaju, da pride Bichon, se bom podal še dane« na pot ter pojdem v Libourne. ne pa v Saint Andr6 de Cubaae. Valed tega tudi ne bom priiel mimo me«ta, kjer se skrivat« ta dva tička. Če bi bil le tnkaj moj stari Pompče, tega bi lahko vprašal za svet. Pri moji veri, če se ne motim, prihajata tukaj Is nadalioa Jv*
To Ugleda kot pravcata aasedal
________ ____________prihodnjič.) ____._____
»
U. S. Liberty oveznice .............$11,000.00
U. S. War Saving Stamps .......... 830.00
Colorado Natl. Bank, Denver 4%________3,070.00
First Natl Bank, Denver	4%________2,046.79
Denver NatM. Bank, Denver 4%________^,023.39
Denver Stock Y'd Bank, Denver 4Jo________2,023.39
American Bank & Trust Co. 4%,...	3,033.33
Minnequa Bank/Pueblo, Colo. 4%________2,000.00
i -
Skupaj po 4%____$25,026.90
Denar na čekovnem prometu po 2%____ 6.257.56
Skupaj.... $31,284.46
State of Colorado) County of Denver )
Spodaj podpisana nadzornika Zapadne Slovanska Zveze sva danes, to je dne 2. januarja 1921 pregledala knjige gl. tajnika in blagajnika ter jih našla v dobrem stanju. Potrjujeva po našem naj-boljein prepričanju, da je go#ri označeno poročilo pravo in resnično. kar tudi potrjujeva z lastnoročnimi podpisi pred javnim notarjem.
Denver, Colorado, dne 2. jan. 1921.
John Germ Mihael Kapsch
Sworn to me bv .John Germ and Michael Kapsch this 2nd of January 1921.
KRETANdE PARNIKOV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO 12
NEW YORKA.
Skupni dohodki od 1. julija do 31. decembra 1030.'
|_A TOUHAINE LAPLAND SAXONIA PANNONIA ADRIATIC IMPERATOR REOINA FRANCE BELVEDERE FINLAND SAXONIA AQUITANIA ROTTERDAM ARGENTINA LA SAVniE ITALIA AQUITANIA KROONLAND LA LORRAINE ZEELAND ALBANIA PRES. WILSON LAPLAND RYNDAM ADRIATIC LEOPOLDI N A FRANCE N. AMSTERDAM FINLAND ROTTERDAM ROCHAMBEAU IMPERATOR ZEELAND RYNDAM
15 jan. — Havre
15	Jan. — Cherbourg
18	Jan. — Cherbourg 1C Jan. — Trat
19	Jan. — Cherbourg
20	Jan. — Cherbourg SO Jan. — Genoa ?0 jars. — Havre t2 Jan. — Trit 22 Jan. — Cherbourg 22 Jan. — Cheuourg 25 jan. — Cherbourg 25 Jan. — Boulogne 29 Jan. / — Trat 29 Jan. — Havre
1 febr. — Trat 3 febr. — Cherbourg 12 febr. — Cherbourg 5 febr. — Havre 5 febr. — Cherbourg 8 febr. — Cherbourg 9. febr. — Tr«t * 19 febr. — Cherbourg 12 febr. — Boulogne
16	febr. — Cherbourg fabr. — Havre
V febr. — Havre 19 febr. — Boulogne I 26 febr. — Cherbourq
II marca — Boulogne 8 marca — Havre , 10 marca — Cherbourg i 12 marca — Cherbourg 19 marca — Bou'ogre
N. AMSTERDAM' 26 marca — Boulogne Glede cen za vozne llttke In vsa druga bojaanlla. obrnite te na tvrd^o.
FRANK 8 A K 8 E R «2 Cortandt »t.. New York
LLOYD SABAliDO
Prihodnji odplutje 1* N. T. DarntW m 2 vijaku REGINA D* ITALIA — 2C. Jan.
RE D" ITALIA — 26. febr. Xadajajo a« direktni Tosnt Batki go TMi
glavnih meat t JturoelavM. Bretpla^no vino potnikom 1. rtrtte. ,
a	J ® '■	» .	*£ . 3 o
s	__n •	r* __ < c
* o	«a .S	. >	C s cu 3
««=	-r-ss	S*	' ^
n j =	»j S«	» g,	«{ * t* 1
š	I	-S S3	K 0D &
ir.	■/■ o < &
1 547.38	548.25	1:30.88 . 2.00	1228.51
3 890.20	933.00	240.70	2063.90
4.	142.40	134.25	3^.86 *	308.51,
5.	664.77	660.00	157.19	4.00 1485.961 6*. 88.00	114.75	23.75	226.501 7. 373.54	371.90	92.28	1.00 838.721
8	196 37	209.25	47.67	3.00 456.29,
9	314 27	353.30	68.53	2.00 . 738.10. j 10 3.42	* 4.50	1.10	9.02
11.	148.87	161.25	39.96	2.00 352.0&
12.	39.53	58.50	12.76	110.79
13.	103.74	111.00	27.15	241.89 14 160 50	183.25	37.21	380.96
15.	46.29	42.75	10.31	99.35
16.	594.61	629.05	176.73	10.00 3410.39
17.	131.22	144.00	32.77	3.00 310.99 1!>! 44.95	51.00	12.30	108.25
20.	87.97	103.50	22.67	214.14
21.	281.13	228.55	61.60	625.20
22.	210.91 „ 146.50	37.64	395.05
23.	138.71	150.00	33.61	322.32
24.	78.10	55.60	16.73	1 150.43
25.	45.18	61.50	9.85	1.00 117.53
5332.06	5509:65	1325.25	28.00 12194.96
Obresti od denarja na bankah in od Liberty bondov........196.38
Skupaj prejeto od 1. julija do 31. dec. 1920 ..........$12391.34
___ *«Ml»a
Skupni izdatki od 1. julija do 31. decembra 1020.
Štv.
Plačana .mirtiiina.
Plačana boln. podpora.
Plačane posk. in operacije.
r
Plačano za porode.
SKUPAJ. •MV
1.	500.00 640.00	50.00 10.00	1200.00
3	. 500.00	398.00	30.00	928.00
4	105:00	10.00	115.00 400.00	263.00	663.00
6	24.00	30.00	34.00
7.	174.00	'100.00 40.00	314.00
ft	600.00 161.00	761.00
9	350.00 84.00	20.00	454.00
11.	38.00 ,	30.00	48.00
32.	87.00	' 87.00
13.	500.00 136.00	636.00
~14.	350.00 .136.00	486.00
16.	793.50	100.00 90.00	983.50
17	' 30.00	20.00	30.00
20.	*	"	40.00	40.00
21.	142.00	30.00	172.00
22.	28.00	400.00	20.00	448.00 23	• 85 00	10.00	95.00 24.	38^00	50.00	88.00
3200.00	3342.50	700.00 340.00	7582.50
(Seal)	»	David Klein, Notary Public.
URADNO NAZNANILO.
Sledeče se naznanja "lede predloga društva S. Mihaela, št. 22: Iz Tooele, Utah, de. Zveza pluča iz svoje blagajne voziiino delegatom in ilu s? vrši šesta redna konvencija aprila si I i maja: Ker je preteklo 45 dni knkor pravila zahtevajo, pomeniti na tem mest 11 rezultat, kako je bil podpiran. Predlagan in podpiran ,j<> bil o<l društvi
Mihaela, št. 22. Tooele, lTtali. Društva šte.ic*	M2 «" I an n v.
Društvo Zapadni junaki, št. 4, Midvale, Utah.	28 članov
Društvo Biser, št. 8. Mulberry, Kansas.	43 elanov
rJruštvo Slovencev, št. 14 Standartville, Utah,	37 elanov
Društvo Cleveland, st. 23, Cleveland, O.	34 članov
Torej skupno štovilo društev 5 in	174 elanov
Ker pravila zahtevajo, da mora biti predlog podpiran od petih društev iz dveh različnih držav z 200 elanov, je torej predlog propadel, ker ni bil podpiran z zadostnim številom članov v smislu pravil. Ostane torej pri starem.
Nadalje naznanjam, da je glavni odbor na svoji glavni letni seji znižal pristopnino in sicer vsak novopristopli od 1. januarja pa do 1. julija tega leta plača samo $1.00 v rezervni sklad in asesment za tekoči mesec ter vrhovnega zdravnika. Ne plača pa novopristopli nobene pristopnine v bolniški sklad, t. j. $3.00 oziroma- $1.50, torej je pristopnina sedaj preeej znižana. Se priporoma, da seznanite s tem vse tiste, ki niso še pri obenem društvu in pri tem zapoenemo močno agitacijo za pridobitev novih moči v organizacijo. Vsak, ki pridobi novega člana ali članico v organizacijo, jo tudi upravičen do nagrade 50q, katero *e bo plačalo iz glav. urada meseca julija, ko se kampanja zaključi. Zatorej članstvo ZSZ pozor! Podajmo se ni delo da pridobimo kar največ novih članov in članic v organizacijo, ker sedaj je ZSZ na trdni podlagi v finanei. Edino, kar potrebujemo, je novo članstvo. Sedaj je čas za to in prilika, da jih pridobimo. Vrata smo precej odprli, to je, znižali smo pristopnino za novo Članstvo. Lpam, da, bomo z dobro voljo in požrtvovalnostjo precej uspešni. Torej vsi kot eden za napredek in procvit ZSZ! Z bratskim pozdravom !
Frank Rkrubee, gl. tajnik.
French Line
C0MFA6HIE GENERALE TRAHSATLAHT1QUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LA TOU1AIN E
FRANCE .......
L A SAVOIE ____
LORRAINE
. 18. januarja 20. Jant'irja
29. januarja
. h. feL. cirja
Iščem svojeiga prijatelja FRANKA DE JAK, podoma ee Pustov iz Dolenje vasi pri Ribnici na Dolenjskem. Pred leti je delal v pretnogorovu v "Winter-quarters, Utah, Prosim cenjene čitatelje, ako kateri ve za njegov naslov, .da mi naznani, ako pa sam bere, je pa bolje, da se satn oglasi na naslov: Ludwig Mihelich, Box 23, Clear Creek, Utah.	(11-12—1)
Rad bi izvedel, kje se nahaja JOSEPH CAPIN. Ker ima v Boon, Mich., SO akrov zemlje, bi jaz rad z njim nekaj važnega govoril zaradi zeml.ie. Slišal sem, da ima sestro v Chicagi, mogoče ona ve, kje se nahaja. Ako kateri rojakov ve za. njegov naslov, prosim, da mi naznani, ali ako sam l)ere ta oglas, naj se mi javi čimprej mogoče. — Joe Hafner, R. F. D., Hoon, Mich.
(11-12—1)
POSEBNA VOŽNJA NARAVNOST DO HAXBU&GA
NIAGARA ................ S. J*nw«r]t
Direktna žeieznlika zveza Iz Pariza v
vse glavne to£ke Jugoslavije. Hltrf parnlkl s itlrlmi In dvema vijakoma. Poseben zastopnik iufloslovaneke vlade Vi« pričakal potnike od prihodu nailh par. nlkov v Havru ter Jih točno odpremM, kamor ao namenjeni.
Parnlkl Francoske črte ao tranap«rtlrall tekom vojn« na tlaoie fiehoalovpMOh vojakov brez vse neorllike.
Za ftifkarte In cene vprašajte v
ORUŽBINI PISARNI. 19 State St., N.t. C.
ali pa pri lokalnih a&antlh.
Cosulich črta
Direktno potovanje w Dvkrmft (Gravoaa) ln Trat.
BELVEDERE
22. januarja ARGENTINA 29. januarja . PRES. WILSON
9. februarja
Potom listkov. Izdanih za *m km.
Je v Jugoslaviji In arbljl. Rtzkoino uoodnoatl prvega, druga-
ga In tretjega razreda. Potniki tr«ti«oa razroda dobivale brezplačna vino.
PHELPS BROTHERS. & CO.
Passenger Department
4 Wert Street	Mew Yecfc
Rad bi uvedel, kje se nahaja ŠTEFAN * IjAUSIN, doma iz Ribnice na Dolenjskem. Pred kratkim je bival v Johnatown, Pa. Po poklicu je kroja«. Cenj. ' rojake vljudno prosim, ako kdo ve za njegov naslov, da mi ga nemudoma naznani, ker mu imam poročati zelo važne stvari. — Frank Ilaffner, 1025 East 71. St.. Cleveland. Ohio.
(11-17—1)
U. S. MAIL COMPANY, INC,-
Plača tajnika od 1. julija do 31. decembra 1920 ................460.00
Najemnina urada..................................... •	45.00
Actuary ta vrednostno poročilo .. ..........................................10.00
Potni stroiki nadzornikov........................................a5,42
Poštnina ....................................................................^1-00
Za prevoz pisarne in blagajnlce......................................15.50
Tiskovine in poprava pisalnega stroja ......................................19.07
Za poroštva gl, uradnikov '.............1........................36.25
Zavarovalnina, drva-in premog .. .........................9.54
Za deposit box na baaki........ ......................
Skupni stroiki od 1. julija do 31. dee. 1920 znaiajo skupaj $8219.28
........... ..............•	^ ^A-V^MM^H
, Skupni pregled strdkov te dohodkov.
Dohodki od 1. julij« do 31. decembra................ $13891.34
Stroiki od 1. julija do 31. decembra.............t.... 8219.28
Pfeoetanek za isti Sil • .........»•••• • 4172.06
Prejfaja imovina y gotovini dna 30. jpnija 1920 ........ 27112.40
Skupna imovina v
$3128446
Ši ~	'	, Jj^jL^ " + i. • ... A'
Iz New Yorka v Italijo naravnost
v Napolj, — Genovo
PALERMO, — MESSINO,
SlT^Jki PRINCESS MATOIKA
bo odplul 20. januarja.
Izvanredne udobnoHti. — Izboma služIm. Cene v Napolj: za kabine od $150. naprej. Za tretji razred $».->.00 ln $5.00 vojnega davka. Potqlftkl oddelek45 Broadway, New York. Telefon: Whitehall 1^00. Oddelek za tovore: 120 Broadway, New York. Telefon: Hector (»too.
CUNARD ANCHOR LINE
Parnik "ITALIA"
odpluje 1. februarja
v Dubrovnik in Trst
Gena sa tretji raired:
V	Dubrovnik......$126 00
V	Tnt ...........$116.00
in $6.00 vojnega d&vka.
Parnik'PANNONIA'
odplige 18. jaauafja
v Dubrovnik in Trst
Cena za tretji razred $126.00 in $5 00 vojnega davka...
7 vašem mesta je Gunard Anchor agent. Pojdite k njemu.
Zapadna Slovanska Zveza
USTANOVLJENA	INKORPORIRANA
6. JULIJA 1008 togŽSpf 87. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedei: Denver, Colorado,
fiUTN ODBOSt PitdaM: JOHH FIDO, «400 Waah. St. Dam, (Ma PodprodMdnllc: JOHN FAJDIGA, Bok SB, LmuItH^ (Ma. Glavni tajnik: FBAHK 8KBABEO, 4M4 Waah. BU Danror. Oola. Eapianlkar: BOBEBT BOBLBCK, Sta. S, PwMo, (Mo. Glavni blagajnik: JOSIP VTDETlC, 4485, Lopa Bu, Dm«, €da Kanpnlk: FBAHK EAITZ, S14 W. OMbmt 8L. Laadvfl* Oola.
NADZORNI ODBOB:
Pr«da«us!k; JOHN GEBM, 784 Moffat Ave.
ITIBAEL KAPSCH, 008 N. Spmoo tit* Coin. Spring* Ooia
GBOBGB FAVLAKOVIGH, 4717 Grant BL, Onw, Oola.
FOBtTNI ODBOS: PredsednikANTON KOGHBVAZX 1208 Berwlnd Ava^ Pooblo. Goto ' JOHN. KOCMAN. 1208 Mahna Ava, Pueblo, Colo. FBANK CAN JAB, 800-801 — 48 Ara, DeoTer, Oola.
ZDBOtEVALNI ODBOB: P*«daednlk: FRANK BOTTT» BB. 2, Bos 182. Pneblo, Oola. FBANK MABTINJAK, Bok VO, Ely. Klnn. PBTEB GBSHBUU 4484 Wa*. St., Dam, Oola
_ VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. B. 8. BTJBKBTT, 4487 Weablngtoa 8L, Denror, Oola.
•LAS NABODA, 82 Gortlandt Street, New Zerft, V. Z. Voo 8—i tik nakamleo In too oxadna oKrarl m poflUjajo mm cai atka, pritoAa na prodaednlka fL aadoora—o odbora, proptmo aadoea go aa nrafloodnlka glava—a porotn—a odbora
,	POLLETNO POROČILO Z. S. Z.
Dr. Koler.
iLoVnan zdravmuc <38 Few Ave. Pfetsborfk, Pa. I
/Fv aot" r^PttiamTitiiL ki tmm M.|vtm inlM^T Mnu«
58 Ž*:ZSS&u SfStf&s T
•	I
M	\ I [\ 1/ P Gsrutlnuw del* la Ma
fjiujlil ▼ La [LAtf
eenah val rojak
VICTOR mm, 331 6reen St., CGNEMAU6H, Plu