NAGRADNA IGRA
Po naših občinah
Destrnik • Pukšič bo (verjetno) tožil novega župana
O Stran 3
V«
Poiščite navodila za sodelovanje
na oglasnih straneh v časopisu.
Po naših občinah
Majšperk • Nekateri odločno proti širitvi Nature 2000
O Stran 7
V«
Ptuj, petek, 23. novembra 2012
letnik LXV • št. 92 Odgovorni urednik: Jože Šmigoc Cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE -OBNOVE KOPALNIC -
Danes priloga
Stran 15-24
Šport
Nogomet • Za
oslabljeni Aluminij premočna še Mura O Stran 11
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
Štajerski
Ptuj • V ponedeljek bo sejmarila Katarina
Da staro mestno jedro ne bo živo le trikrat letno
Ptuj je že pred stoletji postavil korenine svojim trem tradicionalnim sejmom, ki so se ohranili vse do danes: Jurjevemu (23. aprila), Ožbaltovemu (6. avgusta) in Katarininemu (25. novembra), ki bo letos izjemoma v ponedeljek, 26. novembra.
Danes vsi tradicionalni ptujski sejmi potekajo na ulicah in trgih starega Ptuja, na katerih v glavnem ponujajo podobno blago, sicer primerno letnemu času. Mesto že dlje časa razmišlja o tem, kako sejemsko dejavnost prenoviti, in to tako, da bo še zmeraj dihala s preteklostjo. Letos naj bi z malo več vsebine in urejenosti zadihal božično-novoletni sejem. Upati je, da bo deset lesenih stojnic dobilo pravo praznično preobleko, predvsem pa vsebino, in da se bodo na njem našli tudi tisti, ki so se s svojimi dobrodelnimi bazarji v zadnjih letih preselili v nakupovalna središča. Za več sejemskega dogajanja pa bodo v prihodnje, kar je posebej dobrodošlo, poskrbeli ponudniki v starem mestnem jedru, ki so siti obljub mestne oblasti o oživljanju mesta.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Jeruzalem • Družba P&F Jeruzalem Ormož ni spoštovala odločitve sodišča?
Dvorec in inventar ostajata v rokah P&F
Kot smo že poročali lani poleti, sta IGD Holermuos in P&F Jeruzalem Ormož v sporu zaradi najema dvorca Jeruzalem. Lastnik dvorca je Občina Ljutomer, ki ga je dala v najem podjetju P&F Jeruzalem Ormož, to pa v podnajem podjetju IGD Holermuos, ki je bilo v preteklosti tudi investitor in izvajalec obnove objekta.
Zapleteni odnosi so pripeljali do tega, da sta se pred dobrima dvema letoma vpleteni podjetji pričeli pogovarjati preko sodišča. Družba P&F Jeruzalem Ormož je namreč sredi septembra 2010 na podlagi sklepa
Želim sodelovati v nagradni igri
in za 36 € obiskati predpraznično
Budimpešto s sopotnikom.
ča/t/fč/č/ra .
sam turizem a.o.o.
Vaši podatki:
-	rojstni datum:_
-	telefon:_
Podpis:_
S podpisom potrjujem, da se strinjam s pravili
sodelovanja v nagradni igri Štajerskega tednika. Podatki na prijavnici se uporabljajo izključno za potrebe nagradne igre.
Več informacij boste našli na oglasnih straneh.
o začasni odredbi Okrožnega sodišča na Ptuju prevzela dvorec Jeruzalem od podjetja IGD Holermuos v svoje neposredno upravljanje. Na podlagi obvestila Občine Ljutomer so bili namreč mnenja, da najemnik krši najemno pogodbo, saj ne zagotavlja ves čas priprave hrane, stalne muzejske zbirke in turi-stičnoinformacijske dejavnosti. Holermuos se je na to pritožil in sredi decembra 2010 je Višje sodišče v Mariboru ugodilo pritožbi. Sodni mlini so mleli dalje in medtem je Davorin Lesjak, direktor IGD Holermu-os, ko je imel v rokah odločbo sodišča njemu v prid, poskušal priti do dvorca. To mu ni uspelo, tudi do drobnega inventarja ne, ki ga je poskušal iz dvorca odnesti lansko poletje.
Nedavno se je končala še ena tožba. Murskosoboška sodnica Andreja Pintarič je konec oktobra razsodila v prid IGD Ho-
lermuos in je tožbeni zahtevek tožeče stranke P&F Jeruzalem Ormož, da mora IGD Holermu-os izprazniti dvorec in ga prostega vseh oseb in svojih stvari izročiti družbi P&F Jeruzalem Ormož, zavrnila. Tako je postal IGD Holermuos ponovno legitimen najemnik dvorca, zato je njihov odvetnik Peter Peče odvetnika P&F Jeruzalem Ormož Andreja Kraška pozval, da podjetje preda predmetne nepremičnine, ki jih imajo v nelegitimni in neutemeljeni posesti. Zahteval je, da se to zgodi najkasneje do 8. 11., sicer „bodo prisiljeni sprožiti vse potrebne sodne postopke za realizacijo zahtevka, prav tako za zavarovanje njenih drugih terjatev, ki izvirajo iz istega odvzema posesti, ter istočasno uveljavljati odškodninski zahtevek za povzročeno škodo tako proti vam kot tudi Občini Ljutomer, na strani katere vidi soodgovornost".
Tako je Davorin Lesjak ob navedenem datumu v družbi privatnega detektiva Zorana Kuhanca že drugič poskušal prevzeti dvorec Jeruzalem. Ker vodja dvorca Danijela Škodnik ni pristojna za tovrstne postopke, je poklicala na Jeruzalem Marka Antoliča, direktorja za finance P&F Jeruzalem Ormož, ki ga je Davorin Lesjak seznanil z zahtevo odvetnika Pečeta za izročitev premičnin in inventarja. Iz zapisnika detektiva Kuhanca je razbrati, da je temu Marko Antolič nasprotoval, češ da zadnji sklep sodišča ni pravnomočen, da ne velja, da je vložena pritožba ter da objekta ne bodo izročili. Davorin Lesjak ga je baje opozoril, da je podjemna pogodba, ki jo ima IGD Holermuos, veljavna in ni razdrta ter da je njegovo podjetje zakoniti lastnik oziroma podnajemnik, Antolič je vztrajal, da to ni res in da postopek
ni končan, priznal pa je, da je ves inventar dejansko last IGD Holermuos. V pogovoru naj bi še izjavil, da se je tako odločil lastnik družbe P&F Jeruzalem Ormož Vladimir Puklavec skupaj z odvetnikom Kraškom. Vendar tega kasneje, kot je razbrati iz Kuhančevega zapisnika, pri pisanju skupnega protokola ni želel ponoviti.
Sodniški mlini torej meljejo. Dvorec Jeruzalem še vedno upravlja podjetje P&F Jeruzalem Ormož, ki je na razsodbo vložilo pritožbo. Kot je videti, sprti strani še ne bosta tako kmalu prišli do dna tej zgodbi. Davorin Lesjak pa se je nemočen ob celotnem dogajanju odločil, da bo zoper odgovorne osebe družbe P&F Jeruzalem Ormož vložil kazenske ovadbe.
Viki Ivanuša
9771581625012
Ptuj • Kako so organizirane volitve za težko pokretne in invalide
Ali so stanovalci DU Ptuj lahko sodelovali na volitvah?
Po prvem krogu predsedniških volitev smo v uredništvo prejeli pismo bralke iz Ptuja, ki je prepričana, da so ob volitvah nekateri pozabili na ljudi, ki ne morejo priti na mnoga volišča in voliti, pa čeprav so opravilno sposobni.
Foto: M. Ozmec
So bili nekateri res prikrajšani za možnost sodelovanja na volitvah samo zato, ker so invalidi ali težko pokretni zaradi starosti? (Fotografija je simbolična.)
Takole nam je napisala ogorčena bralka Lucija Rad-mila Kaučevič: »Govorim o ljudeh, ki živijo v domu upokojencev na Ptuju, ki so težje ali težko pokretni, pa tudi o mnogih, ki so nepokretni. Ne bom tratila časa za opisovanje vseh dejstev in čustev, ki so me preplavila ob vnovičnem spoznanju, da so bili mnogi ljudje prikrajšani za možnost sodelovati na volitvah samo zato, ker so invalidi ali težko pokretni zaradi starosti. O sebi pa lahko odločajo sami, opravilno sposobnost so še ohranili!
Sprašujem, zakaj mnogih volivcev v Domu upokojencev na Ptuju (kako je v drugih do-
movih, pač ne morem vedeti!) ni nihče posebej, osebno poučil in hkrati spomnil, da imajo pravico voliti, pa čeprav so invalidi. Prepričana sem, da bi morala priti do teh volivk in volivcev posebna volilna komisija. Pobudo naj bi dalo vodstvo doma upokojencev, vse potrebne postopke pa naj bi izpeljali v sodelovanju z organizatorjem volitev v občini Ptuj. Vsem nam bi moralo biti v interesu, da tudi ta skupina državljanov, ki so postali varo-vanci-stanovalci v domu upokojencev, enakopravno sodeluje na volitvah. Čeprav imajo formalno-pravno svoje stalno bivališče drugje, bi jim morali ustvariti pogoje za udeležbo
na volitvah v prostorih doma upokojencev, kjer sedaj živijo.
Ali organizatorji volitev mislijo, da bi samo svojci morali skrbeti za to, da bi omogočili udeležbo na volitvah invalidom, ki bivajo v domu upokojencev? Kdo naj poskrbi za udeležbo na volitvah nepokre-tnim osebam, ki jih je v domu upokojencev veliko? Pravico imajo voliti, le priložnost jim ni bila dana, ker imajo preveč 'ovir', da bi lahko zares prišli na volišča. Če jim niso odvzeli opravilnih sposobnosti, trdim, da so bili neupravičeno prezrti.
Predlagam, da o tem povprašate gospoda Korošca, predsednika volilne komisije, ki je bil na volišču v vrtcu Spominčica na Potrčevi cesti št. 9. Govorila sem z njim in s članicami komisije, ko sta stanovalec in stanovalka iz Doma upokojencev Ptuj želela voliti na njihovem volišču. Seveda nista mogla, ker imata bivališče drugje, oba pa sta invalida, na invalidskem vozičku. Vsi prisotni smo se strinjali z ugotovitvijo, da so bili mnogi prikrajšani za pravico sodelovati na volitvah. To ni prav, želimo si sprememb in samoini-ciative tistih, ki so odgovorni za izvedbo volitev. V drugem krogu volitev za predsednika države naj imajo možnost udeležbe na volitvah vsi stanovalci, ki imajo volilno pravico in si želijo voliti. Omogočite jim, vprašajte jih, poučite jih
o možnosti, da bi lahko volili tudi v Domu upokojencev na Ptuju. Pa še v drugih domovih po državi bi moralo biti tako urejeno, da bi bilo volišče za te stanovalce kar v 'hiši'. Pravila so sicer jasna; člani komisij vedo, kako se ravna v primerih, če volivec ne more priti na volišče, ker je invalid (slep, brez rok ipd.). Toda, to ni dovolj! Le kdo naj pove ljudem, kdo naj pouči ljudi, če sami ne (z)morejo in morda tudi ne vedo, kako opraviti formalnosti, ki so predvidene za izjeme pri udeležbi na volitvah?« se je spraševala Lucija Radmi-la Kaučevič.
Obstaja več možnosti volitev za stanovalce doma
upokojencev
Da bi dobili odgovore na vprašanja, ki jih je zastavila, smo z vsebino omenjenega pisma seznanili predsednico okrajne volilne komisije Albino Hrnec Pečnik, ki je pojasnila:
»Stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki imajo tam začasno prebivališče, imajo več zakonitih možnosti voliti v domu, če ne morejo glasovati na voliščih, na katerih so vpisani v volilni imenik. O teh možnostih obvešča volivce Državna volilna komisija preko medijev, brošur, ki jih
posreduje vsem gospodinjstvom v državi pred volitvami in referendumi, in na svojem e-portalu. Udeležba na volitvah in referendumih pa je individualna pravica vsakega polnoletnega občana, ki ima poslovno sposobnost. Zato se tudi vsak odloča sam, ali se bo glasovanja udeležil in na kakšen izmed možnih načinov.
Stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki tam nimajo prijavljenega stalnega prebivališča, se najpogosteje poslužujejo glasovanja po pošti. Naša okrajna volilna komisija prejema glasovnice po pošti iz Doma upokojencev Ptuj redno na vsakih volitvah oziroma referendumih. Torej je sodelovanje med upravo doma in stanovalci na tem področju dokazano utečeno in dobro. Volivec mora najpozneje 10 dni pred glasovanjem sporočiti pristojni okrajni volilni komisiji, na območju katere ima stalno prebivališče, da želi glasovati po pošti. Okrajna volilna komisija volivcu pošlje volilni material, pri ugotavljanju izida glasovanja po pošti pa upošteva glasovnice, ki prispejo na OVK najpozneje do prvega ponedeljka po volitvah do 12. ure.
Stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki imajo stalno prebivališče na območju Upravne enote Ptuj in so za to fizično sposobni ali pa jih kdo lahko pripelje na volišče, lahko glasujejo na predčasnem glasovanju. Predčasno glasovanje
poteka od torka do četrtka pred nedeljo, ki je določena kot dan glasovanja, in sicer med 9. in 17. uro na sedežu Upravne enote Ptuj, Slomškova ulica 10. O tem Okrajne volilne komisije s ptujskega območja obveščajo volivce po Radiu Ptuj. Državna volilna komisija preko medijev in e-portala obvešča splošno javnost o možnosti predčasnega glasovanja in njegovem poteku.
Na dan glasovanja, to je v nedeljo, pa lahko stanovalci Doma upokojencev, ki imajo stalno prebivališče izven mesta Ptuja in občine Hajdina, glasujejo na volišču, določenem za glasovanje volivcev izven okraja stalnega prebivališča (OMNIA), ki se nahaja na Upravni enoti Ptuj, Slomškova ulica 10, in sicer med 7. in 19. uro. O svoji nameri morajo sporočiti pristojni okrajni volilni komisiji najmanj tri dni pred dnevom glasovanja. Le tisti stanovalci Doma upokojencev Ptuj, ki imajo v domu prijavljeno stalno prebivališče, lahko sporočijo okrajni volilni komisiji 10. volilnega okraja 8. volilne enote Ptuj najpozneje tri dni pred dnevom glasovanja, da zaradi zdravstvenih razlogov želijo glasovati na domu. Okrajna volilna komisija bo k njim napotila na dan glasovanja poseben volilni odbor v dogovorjenem terminu, ki jim bo omogočil tajno glasovanje na domu. Njihovo glasovnico bo omenjeni odbor v posebni kuverti predal volilnemu odboru na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik. Tam bo poskrbljeno, da bo glasovnica vržena v volilno skrinjico tako, da bo zagotovljena tajnost glasovanja.
Volilna pravica je splošna in enaka. Našteti primeri dokazujejo, da zakon omogoča vsakemu, ki ima volilno pravico, da glasuje, če za to izrazi željo in pravočasno izbere za njega primeren način glasovanja. Doslej so stanovalci Doma upokojencev glasovali na različne načine, zato upamo, da bodo to počeli tudi v bodoče,« zaključuje Albina Hrnec Pečnik, predsednica okrajne volilne komisije 10. volilnega okraja 8. volilne enote Ptuj, zato smo prepričani, da bodo v drugem krogu predsedniških volitev, pa tudi vseh drugih volitvah, vsi naši državljani, tudi manj mobilni upokojenci in nepokre-tni, imeli dovolj možnosti, da bodo lahko izrazili svojo volilno pravico oziroma odločitev pravočasno in na pravem mestu. Navsezadnje jim to zagotavlja tudi ustava.
M. Ozmec
KONCERT
Uvodnik
V pričakovanju decembra in zasukov
V dneh, ko so v nekaterih okoljih že prižgali praznični soj, v Sloveniji izbiramo napačni soj. Postavljamo nove stojnice in nove barikade, kot da se v teh letih že ne bi dovolj naučili, da nič od tega, kar je bilo zbranega na ulicah, kar se je zgodilo na ulicah, ni šlo v pozitivno smer. Še več, z našim skupnim denarjem so zaslužili le izbranci, tisti, ki so že tako ali tako sestavni del te vprege, ki nas potiska na dno, in ki niso bili na ulicah takrat, ko je v največji meri ugašalo naše gospodarstvo, naš motor za razvoj in lepšo prihodnost. Za tisoče delavcev, ki so delali v tovarnah, ki so delali v podjetjih propadlih tajkunov, demonstracij in zbiranja podpisov ni bilo. Ti tajkuni pa še sedaj sedijo doma na toplem ali v toplih krajih in se smejijo v brk pravni državi, ker imajo dovolj denarja za odvetnike, ki bodo v »pravni« Sloveniji našli vrsto obvodov, da jih bodo v velikem loku popeljali stran od zaslužene kazni in rešetk.
Vsi ti, ki netijo negativne valove, bi se morali zavedati, da dobrih dvesto tisoč ljudi v Sloveniji živi na robu obupa, da nimajo za kruh in mleko, oni pa imajo za kape, majice, piščalke in druge simbole ulice. Bo njihov praznični december zato lepši, če bodo zapravljeni novi milijoni evrov za tisto, kar bi morali nekateri, ki vsak mesec še vedno preštevajo lepe denarce, rešiti tam, kjer se to rešuje, v hramu demokracije? Kar neverjetno postaja, koliko milijonov je bilo v dvajsetih letih zapravljenih za dokapitalizacije slovenskih bank, luknja pa se je še naprej poglabljala, kot se je kradlo in ropalo naprej, z največjo možno podporo tistih, ki bi morali spoštovati vrednote demokracije in predvsem pravne države. Zakaj bi bilo sedaj očiščenje nekaj tako spornega, da bi se moral zgoditi referendum? Najlažje je ljudi, ki se v pretežni meri niti ne spoznajo na te zadeve, podpihovati s parolami o slabih rešitvah. Zdrava pamet kaže, da gre pri vsem tem le za strah pred izgubo pozicij, privilegijev in denarcev za namakanja in raz-vajanja v eksotih, ne pa za pot v rešitev. Tudi zato bo letošnji 2. december še kako pomemben dan; če kdo, bodo tokratni praznik demokracije, kar volitve so, znali izkoristiti mladi.
Majda Goznik
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02 ) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Destrnik • Pukšič ostro proti Vindišu
Puksic bo (verjetno) tožil novega destrniskega župana
Vroče dogajanje, ki smo mu bili priča na občinski seji na Destrniku minuli teden, je tako razburilo poslanca in bivSega župana Franca PukSiča, da je ta zagrozil, da bo sedanjega župana Vladimirja VindiSa ovadil zaradi zlorabe položaja in suma nevestnega dela.
Poslanec državnega zbora in nekdanji župan občine Destrnik, ki mu je mandat prenehal zaradi nezdružljivosti obeh funkcij, Franc Pukšič je tokrat proti svojemu nasledniku na mestu župana Vladi-mirju Vindišu streljal z vsemi topovi.
»Sedem mesecev je od tega, kar imamo na Destrniku novega župana. Nisem se imel namena oglašati, ko sem pa videl rebalans proračuna, pa sem ugotovil, da župan ne izvaja razvojnih programov občine Destrnik, s tem pa obstaja sum kaznivega dejanja nevestnega dela in zlorabe uradnega položaja. Da ne bi bilo treba iti korak naprej, to je vložiti ovadbe proti njemu, želim preko medijev to preprečiti. Imam pa pet argumentov, zakaj sem prepričan, da bom v nasprotnem prisiljen vložiti ovadbo, in sicer kot tisti, ki je proračun za leto 2012 zastavil in kot občan De-strnika. Z nevestnim delom bo Vindiš naredil katastrofalno več kot 500 tisoč evrov težko škodo naši občini,« je uvodoma svojo odločitev, da komentira dosedanje vodenje svojega naslednika, obrazložil Pukšič.
Zakaj se je Pukšič oglasil
Po seji, ki je minuli teden potekala na Destrniku, je postalo povsem jasno, da je kompromis med županom Vladimirjem Vindišem in svetniki Slovenske ljudske stranke (SLS), katere predsednik na Destrniku je ravno Pukšič, še zelo daleč. Stvari so se zapletle zaradi rebalansa proračuna, ki so ga sicer umaknili z dnevnega reda. Ta namreč ne predvideva nadaljevanja vseh projektov, zastavljenih v času, ko je občino vodil Pukšič, ki
se je kot odgovor na dogajanje na občinski seji odločil, da svojo plat zgodbe predstavi tudi javnosti.
Jabolk spora med Pukši-čem ter na drugi strani Vin-dišem, ki je županovanje prevzel pred sedmimi meseci, je veliko.
Med drugim naj bi Pukši-ča in svetnike SLS razburilo dejstvo, da v rebalansu proračuna ni kanalizacije v Loč-kem Vrhu. »Župan ni izvedel razpisa in izbral projektantov za projektiranje kanalizacije v Ločkem Vrhu. Imeli smo jo v razvojnem programu, ker bo Elektro tam polagalo elektro sistem, istočasno pa bi občina sodelovala z izgradnjo kanalizacije. Župan tudi ni naredil projektne dokumentacije za Drsteljo, kjer ima občina namen graditi kanalizacijo in cesto, in sicer v delu, kjer ima občina gradbene parcele. Po informacijah, ki jih imam, zato, ker želi investicijo prenesti v drugo vas, kjer živi sedanja podžupanja,« s prstom na Vindiša kaže Pukšič in dodaja: »Lackovi pa so po tem, da želijo interes, znani«.
Bo občina izgubila 400 tisoč evrov evropskega denarja?
»Katastrofa je, ker župan ni izvedel podrobnega občinskega načrta za obrtno cono Janežovci,« še nadaljuje Pukšič in izpostavlja, da je Vindiš v občinskem glasilu Občan junija zapisal, da je občinski prostorski načrt neveljaven. »Župan je v tem članku povedal tudi, da bi se lahko v okviru te problematike pod vprašaj postavila tudi legalnost izgradnje čistilne naprave. Si lahko predstavljate, kaj to pomeni?! Postavil se je nad
Franc Pukšič: „Zupan zavaja občane in zlorablja položaj."
upravni organ, upravno enoto, ki je izdala gradbeno dovoljenje za izgradnjo. Tu je celo napovedal, da občina Destr-nik nima veljavnega prostorskega načrta, kar je laž! To je sam priznal tudi septembra v drugi številki Občana. To se je zgodilo, ker sem urgiral na ministrstvo za promet, ki je avgusta sklicalo sestanek, a se ga žal nisem udeležil, ker sem bil v bolnišnici. Že septembra pa se je Vindiš hvalil in v Občanu napisal, da mu je s precej napora uspelo rešiti vse potrebno, da je prostorski načrt veljaven ter da so vse investicije legalne. Skratka, halo, kdo pa je župan, ki bi odločal o občinskem planu,« se sprašuje Pukšič in dodaja, da je bil občinski plan Destrnika sprejet na zadnji seji, ki jo je kot župan vodil sam in so ga potrdili svetniki. »Iz tega izhaja, da župan zavaja tako medije kot svetnike in občane,« še pravi Pukšič.
Razburjen je tudi, ker naj Vindiš ne bi izvedel projektne dokumentacije za cesto v Gomilcih, ki naj bi bila s pomočjo Pukšiča uvrščena
med razvojne programe. »Ni izvedel niti projektne dokumentacije za dogradnjo vežice in ureditev poslovilne poti znotraj samega pokopališča,« še Vindišu očita Pukšič.
Po njegovih trditvah novi destrniški župan tudi ustavlja projekt izgradnje vrtca, in sicer s tem, ko ni pridobil gradbenega dovoljenja za ureditev poslovne cone v Ja-nežovskem Vrhu. To pa naj bi bila podlaga za izgradnjo vrtca. Občina Destrnik naj bi po trditvah Pukšiča imela na voljo 400 tisoč evrov evropskega denarja, in če tega ne bo porabila do konca leta, jih bo izgubila. »Vse smo naredili, vse smo mu predali, njegova naloga je bila samo vložiti vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja,« še dodaja vidno jezen bivši destrniški župan.
Večnamenska stavba - kdo laže in kdo ne?!
Še vedno pa duhove buri tudi odkup prostorov v večnamenski stavbi, ki se gradi na Destrniku. Ker je predpogodbo za odkup z investitorjem Pukšič podpisal le nekaj dni pred iztekom dolgoletnega županskega mandata, je bilo pričakovati zaplete. O tem je beseda tekla tudi na minuli seji, ko je Vindiš dejal, da naj se občina ne bi mogla za toliko zadolžiti. Pukšič pa to zavrača in pravi, da je šlo le za napake v postopkih.
Kakorkoli: eno je jasno: Vindiš še zmeraj nima interesa za odkup prostorov, medtem ko njegov predhodnik vztraja pri izpolnjevanju predpogodbe. »Ni izpeljal postopkov za pridobitev kredita za nakup dela prostorov. Zavaja tudi svetnike in občane,« pravi Pukšič in pojasnjuje, da občina
potrebuje za odkup nekaj več kot milijon evrov. Dovoljenje države, da se zadolžijo, naj bi uredil sam Pukšič, to pa velja le do konca tega leta. Ker kot pravi, banke ponujajo kredit, Vindiševe trditve postavlja na laž. »Še vedno pa ima možnost, da stvari uredi,« še pojasnjuje poslanec državnega zbora.
Ob tem dodaja, da je bil presenečen, ko je v rebalansu proračuna videl, da naj bi se prihodki letos celo povečali v občinskem proračunu, s čimer naj bi po njegovem Vindiš želel umetno dvigniti prihodke: »Da bo lahko poplačal svoje neumnosti, ki jih je naredil! To želi storiti s kreditom, ki ga je država odobrila za odkup dela prostorov v večnamenski stavbi. Na denarju ne piše, zakaj je namenjen«. Če bi se to zgodilo, je nekdanji destrniški župan prepričan, bo občina, ko dobi račun za odkup prostorov, nelikvidna. »SLS pa tega ne bo dovolila,« še zaključuje.
Pukšič ni zadovoljen z novo direktorico
Sarkastično pa je Pukšič dejal, da pa je Vindiš v teh mesecih, kar je župan, nekaj vendarle naredil: »Seje so postale zelo burne, predvsem pa neproduktivne zaradi načina in dela župana. Vseskozi je iskal okostnjake, da bi našel korup-
tivne dejavnosti bivšega župana in bivšega direktorja. Do danes ni spremenil prispevka za kanalizacijo, pa je zaradi tega zmagal na volitvah, ker je obljubljal, da bo kanalščina nižja od 1000 evrov. Odpustil je tudi bivšega direktorja, ker ni našel krivdnih razlogov: z veliko odpravnino. Vzel pa je iz budžeta občine Destrnik. Zaposlil si je novo direktorico občinske uprave, za katero obstaja sum storitve kaznivega dejanja, saj poteka proti njej tako davčna kot kriminalistična preiskava, kar sem bral v medijih.«
Gradnje Destrnik pred propadom?
Občinsko podjetje Gradnje Destrnik, d. o. o., je bilo ustanovljeno v času, ko je občino vodil še Pukšič. Že nekaj let se bori z rdečimi številkami, pred nekaj meseci pa je dobilo tudi novo vodstvo. Kljub temu, da je Pukšič v času svojega županovanja vztrajal pri tem, da je podjetje treba ohraniti pri življenju, pa tokrat pravi, da je podjetje tik pred propadom. Tudi za to krivi Vindiša. Prepričan je, da bi bilo podjetje v veliko boljšem položaju, če bi Vindiš za direktorja potrdil Marjana Irgla, saj naj bi tako prihranili mesečno več tisoč evrov samo pri plačah.
Pukšič pa zaključuje tudi z vprašanjem Vindišu, ki se nanaša na njegovo plačo, saj naj bi pred volitvami obljubljal, da bo delo župana opravljal brezplačno, v proračunu pa naj bi za svojo plačo zagotovil skoraj 20 tisočakov.
Ob vsem tem še pravi, da se v 7 mesecih z Vindišem nista niti enkrat sestala in pogovarjala, še več, Vindiš naj bi zamenjal ključavnice prostorov nad gasilskim domom, kjer je Pukšič imel prostore za poslanske sestanke. »Bog nam pomagaj,« še pravi bivši de-strniški župan in zaključuje z mislijo, da bi si želel, da bi novoizvoljeni župan sodeloval z vsemi v občini, ki nekaj vedo in zmorejo, kot je to obljubljal pred volitvami. Tudi z njim.
Dženana Kmetec
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 = 104,3
www.radio-tednlk.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: DK
Aktualno v Podravju. Rubrika o najbolj aktualnih temah. Od ponedeljka do petka ob 13.45.
Ormož • Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije
Pridelava pese stvar evropskega konsenza
Združenje pridelovalcev sladkorne pese Slovenije je od konca avgusta, ko so na radgonskem sejmu predstavili svoje načrte ministru Francu Bogoviču, izjemno aktivno. Odločeni so narediti vse, da se v severovzhodni Sloveniji, kjer se bo del nujnih sredstev za kmetijstvo v obdobju 2014-20 ponovno zmanjšal, dvigne nivo kmetovanja in socialne varnosti na podeželju s ponovno pridelavo sladkorne pese.
V ta namen so objavili javni poziv za izdelavo študije o upravičenosti ponovne pridelave sladkorne pese. Nanj so dobili štiri ponudbe treh fakultet in enega inštituta in se po tehtnem premisleku odločili, da bo študijo izdelala Fakulteta za biosistemske vede in kmetijstvo v Mariboru, tudi zato, ker dobro pozna problematiko severovzhodnega dela Slovenije. Študija je v izdelavi, rok za zaključek pa je 18. januar. Rezultate namreč pridelovalci želijo predstaviti na regijskih zborih ZPSPS. Plačnik in naročnik študije je ZPSPS, cena zanjo pa znaša brez davka 32.000 evrov.
Predsednik ZPSPS Mirko Kosi je povedal, da potekajo tudi živahni kontakti s podobnimi iniciativami v deželah, ki so opustile pridelavo sladkorne pese. Tesno sodelujejo z irsko skupino Beet, nedavno pa so se povezali tudi z latvij-sko iniciativo. Očitno se kmetje na različnih koncih Evrope
zavedajo, da sladkorja na trgu primanjkuje, da mu cena raste in so ugodne razmere za ponovno proizvodnjo.
Pogovor z evropskim komisarjem za kmetijstvo
Tajnik ZPSPS Vlado Hunjadi je povedal, da jim je pogovor z ministrom Francijem Bogo-vičem vlil zaupanja in sprožil številne druge aktivnosti. Prijavili so se v program JAPTI in dobili so že nekaj povratnih vprašanj, kako daleč je njihova investicija v sladkorno tovarno. Evropskemu komisarju Janezu Potočniku in na najvišje organe v državi so poslali zahtevo, da se ZPSPS vključi v evropska pogajanja o ukinitvi kvot. Tako so se udeležili posveta na temo reforme skupne kmetijske politike 2014-2020 z evropskim komisarjem za kmetijstvo in razvoj podeželja Dacianom
Foto: Viki Ivanuša
Slavko Trstenjak, Mirko Kosi, Vlado Hunjadi in Marko Prelog so predstavili dejavnosti, ki so se v združenju zgodile od radgonskega sejma.
Ciolo^om nedavno v Krškem. Kar nekajkrat so načeli temo o sladkorni pesi in komisar jim je povedal, da bodo kvote 2015 verjetno res padle, a bo ureditev tovarne stvar države in ne EU. Povprašali so ga tudi za njegovo stališče glede izjem, nakar je povedal, da je stališče EK jasno: „Urejanje trga s kvotnimi sistemi je zastarelo in škodljivo za prosti trg. Ko-
misija se vedno znova ukvarja z zahtevami za podeljevanje novih kvot za sladkor in izsiljevanjem na škodo porabnikov sladkorja. Do predloga o ukinitvi kvot pa se morajo opredeliti članice v evropskem parlamentu. Naši napotki so: če bodo kmetje imeli interes za pridelavo pese, zagotavljali prodajo sladkorja, bodo peso lahko pridelovali, čeprav bodo
padali očitki, da so za opustitev prejeli določena sredstva."
ZPSPS je Tovarni sladkorja Ormož v likvidaciji poslalo ponudbo za odkup zemljišča. Odgovora še niso prejeli. Bili pa so na pogovoru v podjetju Pfeifer&Langen v Ormožu, kjer so se pogovarjali z odgovornimi, njihov odgovor in stališče o ponovni pridelavi sladkorne pese in sladkorja pa bodo prejeli do novega leta.
Slavko Trstenjak, član iniciativne skupine in NO, zadolžen za spremljanje dogodkov na področju sladkorja na evropski ravni, je povzel dogajanje zadnjih dveh mesecev in poudaril, da je tudi za sprejem evropskega proračuna 2014-2020 pomembno vprašanje, ali bodo kvote po letu 2015 ostale ali ne, saj se v proračun od sladkorja steka precej denarja. Evropska komisija se je začela pogajati z združenji pridelovalcev, proizvajalcev in porabnikov in septembra so sprejeli načelni dogovor, da bi
kvote ukinili leta 2016, kar so predstavili pristojni komisiji pri evropskem parlamentu. Dežele, v katerih so največji proizvajalci sladkorja, se temu upirajo ter si vsekakor hočejo zagotoviti, da bi kvote ostale vsaj do 2020. Do dokončnega dogovora ni prišlo, zato je še vedno aktualno stališče evropske komisije, da se kvote ukinejo s 30. september 2015.
Opozoril je tudi na težek položaj predelovalne industrije v deželah, ki več nima lastne pridelave sladkorne pese in predelave sladkorja, saj so v neenakopravnem položaju s tistimi državami, kjer proizvodnjo sladkorja še imajo in industriji sladkor zagotavljajo po znižani ceni.
Medtem pa cena sladkorja na londonski borzi raste, tudi zaradi slabih vremenskih razmer. Trenutno znaša 768 evrov za tono, še 20. septembra je bila 692 evrov.
Viki Ivanuša
Kidričevo • Boxmark prejel nagrado FDI Award Slovenia
Nagrada - posledica predanega dela vseh
Javna agencija Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je letos že sedmič podelila priznanja za najboljše tuje naložbenike. Nagrado so prejela podjetja Boxmark Leather, Belimed in Yaskawa Slovenija, posebno priznanje pa še IBM Slovenija.
Strokovna komisija, ki je izbrala prejemnike nagrad Invest Slovenia FDI Award, je v ožji izbor vključila zgolj tista podjetja, ki imajo več kot 10 odstotkov kapitala iz tujine, so v letu 2011 poslovala pozitivno in so imela več kot 50 zaposlenih. Na svečani podelitvi v četrtek, 15. novembra, v prostorih Narodne galerije v Ljubljani je nagrado v kategoriji velikega podjetja, ki je zaposlovalo in ohranjalo zaposlitve tudi med krizo, prejelo podjetje Boxmark Leather. Podjetje predstavlja pomembnega za-
poslovalca v podravski regiji, saj število zaposlenih konstantno povečuje. Investitor je švicarsko podjetje Unicut.
Direktor podjetja Boxmark Leather Kidričevo Marjan Trobiš je ob prejemu nagrade povedal: »Leta 2009, ko smo prvič predstavili naše investicijske načrte, so na nas gledali s posmehom in nas imeli za utopiste. Nismo odnehali, temveč smo vztrajali in tudi uspešno zagnali investicije. Zato smo postali optimisti. V letu 2011 smo dokazali, da smo kljub investiciji in težkim ekonomskih
Foto: M. Ozmec
Marjan Trobiš, direktor podjetja Boxmark Leather, je ob prejemu visoke nagrade poudaril, da brez predanega dela vseh zaposlenih zadanih ciljev ne bi mogli uresničiti.
razmeram uspeli povečati dodano vrednost ter hkrati obdržati zaupanje kupcev. Prejeta nagrada potrjuje našo vizijo, ki smo si jo zastavili kot cilj. Iskanje prave poti, ki zagotavlja potrebno dodano vrednost ter dolgoročno zagotavlja delovna mesta, je vedno polno ovir, ki jih je treba premagati. Ne samo da smo morali prepričati našega lastnika, da je Slovenija pravo mesto za razvoj in raziskave novih izdelkov, tudi dokazati smo morali, da smo v času krize sposobni premagati ekonomske ovire tudi v obdo-
bju investicij. Uspelo nam je in rezultat investicije je tudi na novo vzpostavljen razvojni center, ki smo ga v letu 2012 svečano odprli. Razvojni center ni samo projekt na papirju, temveč tudi že v praksi izkazuje prve rezultate. Ne samo, da smo prepričali kupce v avtomobilski industriji, uspeli smo prodreti tudi v letalsko industrijo ter s tem vzpostaviti nov zdrav steber v poslovanju podjetja. V četrtek, ko je bila svečana podelitev nagrad v Narodni galeriji v Ljubljani, žal na odru niso mogli nagrade prevzeti vsi zaposleni, saj verjamemo, da brez njihovega predanega dela ne bi mogli uresničiti zadanih ciljev ter zreti v prihodnost kot realisti. Ta častitljiva nagrada pomeni za nas spodbudo, da še naprej vizionarsko vztrajamo na naši poti uspeha.«
M. Ozmec

PONUDBA V PRODAJALNAH ŽERAK
Prodajalna Videm | Prodajalna Majšperk J Prodajalna Podlehnik
Ptuj • S ptujskim županom o aktualni problematiki
»Med občinami je treba graditi pristne medčloveške odnose«
V decembru bodo mestni svetniki sprejemali proračun za leto 2013, takrat bo tudi znano, katerim projektom se bo treba zaradi krize za nekaj časa odpovedati. Ptujski župan Štefan Čelan, s katerim smo se pogovarjali o trenutnih aktualnih problemih, ostaja optimist, ko gre za prihodnost Term Ptuj, pa tudi glede bodočnosti ptujske bolnišnice. Prepričan je, da so človeška življenja vredna več kot banke, borze in druge podobne institucije, ki se jih malikuje v nebo.
Več o teh in nekaterih drugih vprašanjih preberite v pogovoru z županom.
Kako poteka razprava o ptujskih prioritetah? Katerim projektom se bomo morali za zdaj odreči?
»Mestne svetnice in mestni svetniki so prejeli nabor možnih projektov, ki so jih ocenili vsak po lastni presoji. Dokončni rezultat bo znan v decembru, preden bomo sprejemali proračun za naslednje leto. Pri tem odločanju bo pomembno, katere projekte bomo uspeli umestiti v državni in evropski proračun. Glede na trenutno finančno krizo se bo zagotovo treba odreči številnim projektom, ki jih žal do konca našega mandata ne bo moč izvajati, tako kot smo to načrtovali pred pričetkom te krize.«
Ptujsko martinovanje in mali fašenk z ustoliče-njem princa karnevala za leti 2013 in 2014 je bilo obenem sklepno dejanje projekta EPK 2012 - Ptuj partner. Kako ocenjujete ta projekt, kaj je prinesel Ptuju oziroma kaj bo ta blagovna znamka priložnosti v prihodnosti lahko še prinesla v ta prostor? Kaj se dogaja z edino investicijo znotraj EPK, dominikanskim samostanom, in kaj lahko poveste glede arheološkega muzeja?
»Razveseljivo je, da so se številne organizacije, društva in posamezniki zelo zavzeto lotili letošnjega martinovanja in ga popestrili s številnimi novostmi. Hkrati nas veseli, da smo uspeli inavgurirati novega princa karnevala, ki se je izjemno potrudil in pripravil čudovito predstavitev.
Glede pridobitev, ki jih lahko naše mesto pričakuje v okviru projekta Evropske prestolnice kulture, sem že večkrat povedal, da gre za uveljavljeno blagovno znamko, ki nam lahko prinese številne koristi, če jo bomo znali uporabiti. Pred časom sem poslal županom in županjam vseh mest, ki že imajo status evropske prestolnice kulture, dva dokumenta. V prvem jim predlagam, da ustanovimo zvezo evropskih prestolnic kulture, v drugem pa predlagam, da Svetu Evrope, Evropskemu parlamentu in Evropski komisiji predla-
gamo ustanovitev posebnega kulturnega sklada za finančno perspektivo 2014-2020. To bi bil namenski denar, ki bi ga koristila mesta s statusom evropske prestolnice kulture. Upam, da si znate predstavljati, koliko lepih skupnih projektov tako vsebinskih kot investicijskih lahko izvedemo in s tem pomagamo pri odpiranju novih delovnih mest na področju tako imenovane kulturne industrije.«
Tudi na področju turizma se zamikajo nekatere še pred časom napovedane investicije, centralizacija je tudi tu posegla vmes. Brez pravega spodbujevalca bo tudi ta razvoj v prihodnje zelo upočasnjen, če že ne bo stagnacije. Katere poteze bo v danih razmerah lahko povleklo lokalno okolje?
»Res je, da je naš največji turistični ponudnik podjetje Sava Kranj v zadnjem času pristopil k reorganizaciji celotnega turizma. Ne smemo pa pozabiti, da je trenutno Sava daleč največje turistično podjetje v Sloveniji in širšem evropskem prostoru. Med podjetjem in Mestno občino Ptuj potekajo ves čas intenzivni pogovori o prihodnosti naših Term. Osebno ostajam optimist in verjamem, da bomo s skupnimi močmi v kratkem deležni ponovnega investicijskega ciklusa v naše turistične kapacitete.«
Mestna občina Ptuj protestira
Nad ptujsko bolnišnico se znova zgrinjajo temni oblaki. Organizacijsko naj bi jo priključili mariborski bolnišnici, ukinili celo nekatere programe, kot vse kaže, kljub zagotovilom ministra Tomaža Gantarja ob zadnjem obisku vlade na Ptuju, da njeni programi niso ogroženi. Zavlačevanje okrog spremembe odloka in posledično statuta, ki bi omogočila imenovanje novega direktorja, bolj ali manj pritrjujejo težnjam po novi centralizaciji, ki bo pogubna za to okolje, vse s ciljem racionalizacije, ki jo oblast pojmuje različno, od primera
do primera. Veliki sistemi se lahko kopljejo v milijonskih izgubah, mali sistemi, ki so v izgubah zaradi sistema samega „podcenjevanja" dela, pa bodo plačali ceno, ki bo pogubna tudi za paciente, ker v Mariboru trenutno kapacitet za ptujske bolnike nimajo ali pač po izračunu politike. Kaj bo v zvezi s tem povedalo lokalno okolje, kakšno strategijo bo ubralo?
»Na vsebino izjav, ki jih je sedanji minister objavil v medijih, smo se takoj odzvali s protestnim pismom. V njem sem ministru predstavil konkretne argumente, ki pojasnjujejo, zakaj je naša bolnišnica v teh prostorih že skoraj 150 let, ustanovljena je bila leta 1874. Kakšne negativne posledice nam lahko prinese centralizacija, nam je že vsem znano. Učinkovitosti zdravstva se ne sme meriti zgolj skozi trenutne finančne težave. Človeška življenja so mnogo več vredna od vseh bank, borz, skladov in ostalih neumnih finančnih institucij, ki jih nekateri mali-kujejo kot sveta teleta. Z ministrom imamo dogovorjen sestanek, na katerem bomo predlagali naše poglede za rešitev mnogih odprtih vprašanj.«
Mesto Ptuj ne more biti ponosno na avtobusno postajo, gre za objekt javnega pomena, ki bi ga že zdavnaj morali na novo urediti. Kakšni so načrti MO Ptuj v zvezi s tem in kako je lahko mestna oblast „pristala" na
to, da ima najstarejše slovensko mesto po novem le postajališče, ker v tem primeru potniki, ki ga uporabljajo, ne potrebujejo stranišča? Javnost zaradi tega že nekaj časa negoduje in sprašuje, kaj pa mestna oblast?
»Tudi na tem primeru lahko vidimo, kakšna je razlika med javnim in zasebnim sektorjem. Nekoč, ko je bil avtobusni promet pod upravljanjem občine, se kaj takšnega ni dogajalo. Sedaj, ko je avtobusna postaja v lasti zasebnikov, jih je pohlep po dobičkih privedel celo tako daleč, da svojim uporabnikom oziroma kupcem ne privoščijo niti dostojnega stranišča. V mestni občini obstajajo načrti za preselitev postajališča na novo lokacijo. Ko se bo to dogodilo, bomo upravljanje s postajo prenesli na javno pravno osebo in poskrbeli tudi za stranišča. Sedaj so na vrsti vsi inšpektorji, ki bi že zdavnaj morali poskrbeti, da se trenutna situacija sanira.«
Kakšna bo usoda konzorcija Kurent glede na to, da je Sava Turizem centralizirala svojo turistično dejavnost, s tem pa v skupno podjetje vključila tudi Terme Ptuj, ki so skupaj z MO Ptuj in Perutnino Ptuj sestavljale oziroma v tem trenutku še sestavljajo konzorcij?
»Pred dnevi smo imeli sestanek s predsednikom uprave poslovne skupine Sava. Dogovorili smo se, da bo konzorcij
na posamezne kulturne prostore. S pohodnih ploščadi bo tako mogoče pristopiti k nagrobnikom pomembnih ljudi, ki so živeli in delovali v našem mestu. Na obzidje pokopališča pa bomo zapisali imena vseh, ki so tukaj pokopani, in s tem omogočili, da se jih bodo svojci lahko ob različnih priložnostih spomnili s prižiganjem sveč.«
Meltal zadeva vse občine na
Ptujskem
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, župan MO Ptuj: »Glede na finančno krizo se bo treba odreči številnim projektom ...«
Kurent sicer v nekoliko spremenjeni pravni obliki deloval še naprej in skrbel za podporo kurentovanju tako, kot je to bilo do sedaj.«
Slišati je, da so oživele aktivnosti za ureditev spominskega parka na območju nekdanjega starega mestnega pokopališča. Projekti za to so bili sprejeti že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zdaj naj bi pripravili nove, ker starih bojda ni več oziroma niso več aktualni. Svojci, ki imajo še grobove na nekdanjem mestnem pokopališču, naj bi se do srede decembra letos odločili za prekop posmrtnih ostankov svojcev. Verjetno to obvestilo zanje ni najbolj prijetno, še posebej v teh časih, ko primanjkuje denarja na vseh področjih. Kaj pa lahko poveste o tem projektu, ki je zagotovo eden izmed tistih, ki lahko še počakajo, glede na to da se dobrih deset let in več na tem ni naredilo nič, razen požagalo luči zaradi vanda-lov, ki pa so bile tudi ponesrečeno nameščene oziroma so to dopuščale.
»Preko podjetja Javne službe smo ponovno zaprosili svojce, da nam pri reševanju tega perečega problema pomagajo. Upam, da bomo sedaj le uspeli dobiti vsa potrebna soglasja, ki bodo omogočila prenovo tega pokopališča v park spomina. Projektna dokumentacija je pripravljena in predvideva, da bo ta park tematsko razdeljen
Kako pa komentirate nedavno odločitev sodišča v zvezi z Meltalom, da so dolžne svoj delež dolga plačati tudi druge občine na Ptujskem?
»Ob prebiranju sodbe v imenu ljudstva, ki sem jo pred kratkim prejel v zvezi s tožbo med občinami o poplačilu dolga, ki je nastal zaradi podjetja Meltal lastnika Rada Sne-žiča, so me navdajali mešani občutki. V prvem trenutku, ko sem videl, da je sodišče dosodilo v korist Mestne občine, sem si oddahnil, saj smo si s tem povrnili dobrih 1,3 milijona evrov. Hkrati pa me je obdala žalost ob spoznanju, da je bilo treba do tega denarja priti preko tožbe z ostalimi občinami. Ves čas sem si prizadeval za sporazumni dogovor. Prepričan sem namreč, da je med občinami treba graditi pristne medčloveške odnose. V vseh teh letih, odkar imamo novo lokalno samoupravo, nisem nikoli najprej pomislil, kakšne denarne koristi imamo občine, če medsebojno sodelujemo. Kako bi namreč bilo mogoče iz Ptuja v halo-ške občine dobavljati vodo po enakih cenah, če med nami ne bi veljala solidarnost? Enako velja za urejanje področja komunalnih odpadkov in še bi lahko našteval. Upam, da je bilo tokrat zadnjič, da smo morali tovrstne probleme urejati preko sodišč. Od sosednjih občin pa pričakujem, da bodo sodbo sodišča spoštovale, saj so na mnogih sestankih to župani tudi javno zatrjevali.«
MG
KLAPE
Kidričevo • Ob praznovanju Taluma:
Do večje konkurenčnost z visoko dodano vrednostjo
V okoli 1100-članskem kolektivu kidričevskega Taluma, kjer praznujejo 58. tovarniški praznik, kljub kriznim razmeram ostajajo optimisti, saj so si za naslednja tri leta uspeli zagotoviti cenejšo električno energijo iz tujine.
Predsednik uprave Taluma Marko Drobnič je za sedaj zadovoljen, saj mu je po neuspelih pogajanjih z domačimi dobavitelji električne energije s tem uspel velik met. Zaveda pa se, da to še ne pomeni dokončne rešitve oskrbe z energijo po ceni, ki je za Talum še sprejemljiva. Pred letom dni je v pogovoru za Štajerski tednik napovedal, da najhujše krizno obdobje za gospodarstvo šele prihaja, zato smo ga tokrat vprašali, ali meni, da je nahuje že za nami.
M. Drobnič: „Menim, da bo obdobje 'boja za preživetje na trgu' še nekaj časa trajalo. V tem času ne smemo pozabiti na vlaganje v razvoj in človeški kapital, ki je najpomembnejši. Ljudje smo gonilo razvoja, brez osebne motivacije ni poslovnega napredka. Zato kljub krizi, ki bo z nami še nekaj časa, treba razmišljati drzno in inovativno. Ne bo več ute-
čenih praks, ampak ogromno prilagajanja ter samoiniciativnosti."
Ste zadovoljni z uresničevanjem zastavljene razvojne strategije Taluma v vseh treh razvojnih stebrih?
"Sem, vem pa, da lahko naredimo še veliko več. Primarni aluminij je naš ponos, pri tem smo odlični, kar navsezadnje kažejo rezultati pri kvaliteti aluminija in učinkoviti rabi energije. Smo na dobri poti, da ga še več uporabimo za izdelke z visoko dodano vrednostjo, kar nam bo na dolgi rok zelo pomagalo pri ohranjanju konkurenčnosti. Tudi inova-tivni smo in bomo še bolj, to vzpodbujamo in si želimo, da bi zaposleni brez omejitev podajali svoje predloge in aktivneje sodelovali pri delovnem procesu."
Oskrbo z električno energijo po ceni, ki je za Talum sprejemljiva, ste
Foto: M. Ozmec
Marko Drobnič: „Menim, da nas še kar nekaj časa čaka obdobje boja za preživetje na trgu."
vsaj začasno rešili. V čem pa vidite dolgoročno rešitev te problematike?
"Uspeli smo si zagotoviti zadostne količine električne energije za naslednja tri leta
po nižji ceni, kot je veljala do sedaj. Za dokončno veljavnost pogodb potrebujemo potrditev na skupščini Elesa, našega večinskega lastnika, ki jo pričakujemo do 30. 11. 2012 in
na kateri ne pričakujemo težav. V Talumu smo si sicer želeli, da bi elektriko kupili pri domačih proizvajalcih, vendar to zaradi visoke cene ni bilo mogoče. Kljub večkratnim pozivom Taluma, da morajo državna podjetja najti simbiozo in rešitve, ki bi bile dobre za vse in za celotno slovensko gospodarstvo, žal do dogovora ni prišlo. Nižja cena električne energije za Talum pomeni večje možnosti za uspeh pri poslovanju, kljub temu pa je cena, ki jo bo plačeval Talum, v primerjavi tisto, ki jih plačujejo konkurenčni proizvajalci aluminija, še vedno višja. Zato bi bilo treba podpisati dolgoročne pogodbe za oskrbo po takšnih cenah, kot jih ima naša konkurenca."
Kaj kažejo letošnji rezultati poslovanja, kakšen poslovni izid pričakujete ob koncu leta?
"Poslovanje Taluma je boljše
od pričakovanega in raste, saj je bil odstotek prodaje v prvem polletju za 5 odstotkov višji od planiranega, večji pa tudi od leta 2011. S poroštvom, ki ga je izdal Eles za pokrivanje izgub, nastalih zaradi previsoke cene električne energije, bomo premostili izgubo v letošnjem letu, poroštva pa tudi konec leta ne bomo presegli."
Kakšne so torej vaše želje ob 58. tovarniškem prazniku?
"Zaposleni so skozi zgodovino ustvarjali in tudi danes ustvarjajo veličino Taluma. Zato sem ponosen na vse, ki ustvarjamo njegovo podobo. Brez talumovcev ne bi bil takšen, kot je. Zato bi to priložnost izkoristil in čestital vsem zaposlenim ter se jim zahvalil, ker Talum pomagajo sooblikovati. Vabim pa tudi vse, ki vas zanima kaj delamo, da nas to soboto obiščete na dnevu odprtih vrat."
M. Ozmec
Slovenija • Evropski teden zmanjševanja odpadkov
Cilji so postavljeni - bodo tudi doseženi?
Tudi letos v državah članicah EU poteka Evropski teden zmanjševanja odpadkov, ki se bo končal to nedeljo. Teden zmanjševanja odpadkov je sicer pomemben predvsem zaradi ozaveščanja vsakega posameznika, da lahko v vsakdanjem življenju zmanjša količino odpadkov s preprostimi ukrepi.
Hkrati pa so ta teden države članice EU izpostavile načela nove okvirne evropske Direktive o odpadkih, v kateri sta bistvena poudarka na preprečevanju nastajanja odpadkov ter razumevanju odpadka kot surovine, ki jo je mogoče ponovno uporabiti.
„Direktiva o odpadkih, ki smo jo v slovenski pravni red prenesli z Uredbo o odpadkih, nalaga državam članicam EU pripravo načrtov ravnanja z odpadki. Na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje v skladu s tem pripravljamo dva ključna dokumenta, s katerima bomo začrtali nadaljnjo politiko ravnanja z odpadki v Sloveni-
ji. To sta Operativni program ravnanja z odpadki in Operativni program ravnanja s komunalnimi odpadki. Poleg tega načrtujemo tudi pripravo prvega Programa preprečevanja nastajanja odpadkov, kar je prav tako ena od obveznosti, ki izhajajo iz Direktive o odpadkih. V pripravi pa je še sprememba Zakona o varstvu okolja, katere cilj je zagotoviti večjo transparentnost sistema ravnanja z odpadki in seveda predvsem njegovo večjo učinkovitost," so sporočili iz kmetijskega ministrstva, kjer še pravijo, da je v državi nujno nadgraditi sistem ločevanja vseh vrst odpadkov na
izvoru: „Pomembnejši okolj-ski cilji Slovenije na področju odpadkov so torej vzpostaviti ločeno zbiranje (vsaj) za odpadni papir, kovine, plastiko in steklo, ne glede na izvor teh odpadkov, do leta 2020 povečati pripravo za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnega papirja, kovin, plastike in stekla iz gospodinjstev in drugih virov na najmanj 50 % skupne teže, povečati pripravo za ponovno uporabo, recikliranje in materialno predelavo nenevarnih gradbenih odpadkov na najmanj 70 % skupne teže, postopno zmanjšati delež odloženih biološko razgra-
dljivih snovi v komunalnih odpadkih na 35 %, od leta 2012 dalje vsako leto predelati, vključno z energetsko predelavo, najmanj 60 % celotne mase odpadne embalaže ter reciklirati najmanj
55 % in največ 80 % celotne mase odpadne embalaže. Pri tem pa želimo zagotoviti, da se reciklira 60 % odpadnega embalažnega stekla ter papirja in kartona, 50 % odpadnih embalažnih kovin, 22,5 %
odpadne embalažne plastike in 15 % odpadnega embalažnega lesa. Z novo Direktivo o odpadni električni in elektronski opremi se spreminja cilj zbiranja teh odpadkov, in sicer s trenutnih 4 kilograme na prebivalca letno na 45 % povprečne mase opreme, ki je bila dana na trg v predhodnih treh letih, v letu 2016, ter na 65 % v letu 2019."
Do leta 2020 je med cilji direktive tudi ta, da se zagotovi 20-odstotni delež energije iz obnovljivih virov.
SM
Ptuj • Pullus na Festivalu vin Ljubljana
Zlato za zorjeno vino
Ptujska klet je s polnitvijo Pullus zorjena zvrst 2009 v kategoriji belih suhih vin prepričala strokovno komisijo na Festivalu vin Ljubljana, kjer je v isti kategoriji zmagala tudi lansko leto.
Evropska direktiva o odpadkih (in z njo slovenska Uredba o odpadkih) postavljata cilje, ki jih na tem področju morajo oz. naj bi jih dosegle vse države članice EU do leta 2020.
„Osvojitev naziva za zorjeno vino je za nas izrednega pomena, saj urbani trend, da zorjena vina donegujejo samo na Primorskem, na Štajerskem pa smo bolj izpostavljeni s svežimi vini, očitno ne velja," je povedal Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti, in dodal, da je najstarejša vinska klet v Sloveniji zdaj že nekajkrat z najvišjimi nazivi za kakovost na svetovnih ocenjevanjih potrdila, da ptujski kletarji ustvarjajo izjemna vina.
Pullus zorjena zvrst je kompleksno bogato vino. Je trio sort sivega pinota, šardoneja ter traminca, kjer vsaka sorta z značilno noto zorenja prispeva nepogrešljiv kamenček v mozaiku prepleta sadno-zo-
rilnih nians. Nov najvišji naziv za kakovost je tako Ptujsko klet trdno zasidral na tronu ene izmed največkrat in najvišje odlikovanih vinskih kleti na svetu, so še sporočili iz Ptuj-
ske kleti, kjer so seveda veseli, da je v hudi konkurenci belih suhih vin strokovna komisija prav Pullusu dodelila najvišjo nagrado.
SM
Vinko Mandl, direktor Ptujske kleti
Foto: SM
Foto: SM
Majšperk • Sprejeli predloga proračunov za prihodnji dve leti
Nekateri odločno proti širitvi Nature 2000
Svetniki občine Majšperk so potrdili odlok o občinskih cestah in sprejeli predloga odlokov občinskega proračunu za prihodnji dve leti, sklenil so, da za nakup vozila za odvzem krvi UKC Maribor namenijo1000 evrov, govorili pa so tudi o širitvi območja Nature 2000.
Na 19. redni seji v četrtek, 15. novembra, so skoraj brez razprave v drugi obravnavi potrdili odlok o občinskih cestah z amandmajem vred. Županja Darinka Fakin pojasnila, da gre za uskladitev z novim zakonom, zato je bilo treba sprejeti oziroma uskladiti že veljaven odlok iz leta 1999.
Po krajši razpravi so potrdili predloga odloka o proračunu Občine Majšperk za naslednji dve leti. Kot je pojasnila županja Darinka Fakin, so k takemu načinu sprejemanja proračunov, za dve leti vnaprej, pristopili zaradi takih napotkov nove zakonodaje, poleg tega pa v naslednjih dveh letih načrtujejo nekaj večjih investicij, katerih realizacija je predvidena na dve leti. V letu 2013 načrtujejo skupne prihodke v višini 686.242 evrov, v letu 2014 pa 4.906.000 evrov. Med osrednje investicije v naslednjih dveh letih uvrščajo obnovo in širitev otroškega vrtca v Majšperku. Za to pomembno investicijo, katere vrednost je ocenjena na okoli milijon evrov, so že pridobili ustre-
zno gradbeno dovoljenje, kandidirajo pa tudi za pridobitev sredstev iz regionalnih razvojnih programov, zato načrtujejo pričetek dela v prihodnjem letu, dokončanje pa v letu 2014.
Med večje investicije, ki so jih razporedili za naslednji dve leti, sodi tudi gradnja vodovodnega sistema v Sto-percah. Tudi ta investicija je ocenjena na okoli milijon evrov, zanjo pa so se morali odločiti zato, ker je suša v zadnjih letih povzročila usihanje vodnjakov, zato želijo prebivalcem Stoperc zagotoviti redno oskrbo z vodo iz javnega vodovoda. Med večje investicije v letu 2013 sodi tudi izgradnja pločnika v Leš-ju pri Majšperku. Te dni so že podpisali ustrezno pogodbo, zato pričakujejo pričetek gradnje v začetku prihodnjega leta.
Poleg tega želijo zgraditi kanalizacijo v delu Majšperka in Sestrž. Čaka jih tudi dokončanje športnega parka v Maj-šperku, precej sredstev pa bodo tudi v prihodnjih dveh letih namenili za modernizacijo cest. Ob teh osrednjih in
Foto: M. Ozmec
Svetnik Edi Leskovar je zelo ostro nastopil proti nameravani širitvi območja Nature 2000 v občini Majšperk, saj je prepričan, da bodo s tem Haloze še bolj prepuščene propadanju.
pomembnejših nalogah jih v prihodnjih dveh letih čaka še veliko manjših, a prav tako pomembnih investicij. Med drugim načrtujejo energetsko obnovo poslopij podružničnih šol na Ptujski Gori in v Stopercah; če bodo uspešni na razpisih, naj bi obe investiciji uresničili v naslednjih dveh letih.
V razpravi o vsebini posameznih proračunskih postavk so svetniki predlagali nekatere dopolnitve in spremembe, vendar jih je županja opozorila, da so sredstva, ki
jih uspejo pridobiti od države, iz leta v leto nižja; samo letos naj bi prejeli kar 248.000 evrov manj kot v letu 2011. Adolf Kopše je opozoril na dejstvo, da je potrebna pravična razdelitev sredstev med vsemi petimi gasilskimi društvi, ki so glede na število članov in aktivnost razvrščene v tri kategorije, izrazil pa je tudi željo Stoperčanov po širitvi doma krajanov. Edi Leskovar je menil, da je treba nameniti več sredstev za razvoj kmetijstva na podeželju, Janez Vedlin je
predlagal, da bi zaradi varčevanja pričeli izklapljati javno razsvetljavo v nočnem času, Marjan Novak pa, da bi zagotovili sredstva za zamenjavo betonskih podov v GD Medvedce. Vekoslav Širec je opozoril, da imajo v Boleč-ki vasi 20 hiš, pa še do nobene ni speljan asfalt, Branko Karneža je predlagal, da bi na Ptujski Gori uredili postajališče za šolarje, ter spomnil, da bo v prihodnjem letu PGD Ptujska Gora slavilo 80-letni-co, zato želijo urediti svoj gasilski dom. Ido Lorber pa je zanimalo, kako je z ureditvijo zbirnega centra za odpadke v Majšperku.
Sedaj sta predloga obeh proračunov v 15-dnevni javni obravnavi, do 30. novembra. Vpogled v oba predloga je za vse občane možen v sejni sobi občine Majšperk ter na spletnih straneh občine.
Poleg tega so na seji prisluhnili vlogi UKC Maribor in sklenili, da bodo za nakup vozila za odvzem krvi na terenu prispevali 1000 evrov, saj so takšen znesek potrdili že ob rebalansu letošnjega proračuna. Med pobudami
in vprašanji je bila zanimiva razprava Edija Leskovarja, ki je zelo ostro nastopil proti nameravani širitvi območja Nature 2000 v občini Majšperk, saj je prepričan, da bodo s tem Haloze še bolj prepuščene propadanju. V tem ga je podprl Janez Vedlin, ki je predlagal, da bi o odločnem stališču proti širitvi Nature 2000 sprejeli celo ustrezen dokument. Branko Karneža je opozoril na dejstvo, da na Ptujski Gori krajani močno pogrešajo živilsko trgovino, Dragomir Murko pa na težave, ki jih imajo pri zagotavljanju rednih treningov za žensko ekipo PGD Majšperk, saj ji ne morejo zagotoviti vadbe v telovadnici ob OŠ Majšperk, ker je ta ob sobotah in nedeljah zaprta.
Ob koncu so sprejeli še sklep o sofinanciranju prevoza pitne vode do vseh gospodinjstev v občini, ki nimajo zagotovljene pitne vode, vendar le za tiste občane, ki imajo stalno prebivališče v občini Majšperk, ter s pripombo, da prevoze vode opravijo domača gasilska društva.
M. Ozmec
Sveti Andraž • Odprli obnovljeno dvorano
Največja investicija zadnjih let
Čeprav je bilo napovedano, da bo nova večnamenska dvorana v Vitomarcih svoja vrata odprla letos poleti, so se dela zavlekla in je prve obiskovalce sprejela šele v nedeljo. Kljub temu da so nekoliko dalj čakali na nove prostore, so bili ljudje z videnim izjemno zadovoljni. Toliko jih je prišlo, da je bilo 200 sedežev, kolikor dvorana premore, bistveno premalo.
Pred nekaj več kot letom dni sta župan občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah Franci Krepša in Saša Horvat, direktor podjetja Lipa Lenart, podpisala pogodbo o obnovi večnamenske dvorane. Kmalu zatem so pognali stroje, rezultat dela pa je lepo urejena in moderna dvorana. Gre za investicijo, ki je vredna okrog 800 tisoč evrov. Dozidava in obnova dvorane je stala nekaj več kot 700 tisoč evrov , dodatnih 100 tisoč pa je občina porabila za ureditev dela ceste, nekaj prostorov gasilskega doma, ki se drži dvorane, in ureditev parkirišča.
Kot je pojasnil andraški župan, se je nekoliko zavleklo, ker so v prvem krogu ob razpisu za izvajalca del vse ponudbe presegale predvidevano višino investicije, a so kasneje vendarle uspeli iztržiti zadovoljivo ceno.
Občina te investicije brez evropskih sredstev ne bi mogla izpeljati. Uspešni so bili na javnem razpisu za razvoj regij, delež evropskih sredstev pa je znašal 359.614 evrov.
Obnova dvorane je zajemala prenovo odrskega dela s sodobno scensko tehniko, odrsko in dvoransko osvetljavo ter akustiko. Povišali so strope in uredili nadodrje, zamenjali konstrukcijo ostrešja in kritino ter v mansardi nad dvorano porušili del starih zidov.
Poleg primarnih prostorov so zagotovili sekundarni servisni prostor, uredili pa so tudi sanitarije, ki jih do sedaj sploh niso imeli. Pomembnejši del je nov prizidek, ki je zgrajen vzdolž vzhodne fasade, v man-sardi pa so še prostori domačih društev.
»Investicija je izrednega pomena tako za občino kot tudi za naša društva, ki jih je 11 in bodo končno imela ustrezne prostore. Dvorana bo namenjena tako društvom kot posameznikom, v njej se bo lahko odvijala večina prireditev, ki smo jih morali do sedaj orga-
nizirati v telovadnici šole. Gre za pridobitev, ki ni namenjena le nam, ampak bo prišla prav tudi generacijam, ki prihajajo za nami," je z zadovoljstvom povedal župan Franci Krepša in dodal, da je kapaciteta dvorane 200 sedežev, a so že na odprtju ljudje dokazali, da je še vsaj 100 stojišč.
Že čez nekaj dni bodo pri Sv. Andražu praznovali občinski praznik in takrat bo prenovljena dvorana več kot dobrodošla. Dobrodošli pa bodo tudi nastopajoči, ki so tokrat sicer
pripravili izjemno dolg program. Prireditev je Kulturno-umetniško društvo Vitomarci poimenovalo Eden drugemu ognja dajmo, v sodelovanju z društvi in šolo v občini pa so pripravili gledališko-pevski večer. Pred govorom župana so na odru nastopili šolarji, sledila pa je še video predstavitev občine in ljubiteljske ustvarjalnosti, nastopi različnih odraslih pevskih skupin, sklop skečev, gledališke skupine, ljudske pevke, baletni ples ... Z razstavo kulinaričnih izdelkov so se predstavile članice Društva gospodinj Vito-marci, z likovno razstavo pa še OŠ Cerkvenjak-Vitomarci.
Vsi sodelujoči so pokazali, da imajo veliko volje in da dvorana gotovo ne bo prazna. Tudi župan je prepričan, da bo z novo pridobitvijo dogajanje v občini še pestrejše in zanimivejše.
Dženana Kmetec
Celotna investicija je vredna 800 tisoč evrov.
Otroci so pripravili zanimiv program.
Foto: DK
Foto: DK
Slovenija • Postelje v dijaških domovih samevajo
Črni scenarij v dijaških domovih se uresničuje
Postelje v 39 slovenskih dijaških domovih se praznijo, starši ne zmorejo plačevati 208 evrov mesečne oskrbnine. Septembra 2012 so ravnatelji dijaških domov na to opozarjali, saj so se dobro zavedali, da jim nova zakonodaja lahko povzroči velike težave. Danes, skoraj tri mesece od začetka novega šolskega leta, se črne napovedi uresničujejo. Starši nimajo denarja za oskrbnino in dijake izpisujejo iz dijaških domov. Nekateri se izpisujejo tudi iz želene srednje šole in se prešolajo na izobraževalne programe v domačem kraju ali blizu njega.
Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, po katerem mladoletnim dijakom več ne pripada državna štipendija, temveč le otroški dodatek, so se precej zmanjšali prihodki marsikatere družine. V Sloveniji je tako s 1. januarjem 2012 štipendije izgubilo 1300 mladoletnih dijakov, nastanjenih v dijaških domovih, brez otroškega dodatka pa so na drugi strani ostali polnoletni dijaki, ki so po novem upravičeni le do štipendije.
Takšni ukrepi so škodili tako rekoč vsem srednješolcem, saj so prihodki le malokoga ostali nespremenjeni. Da bo to poglobilo socialno stisko družin, pa so se zavedali tudi ravnatelji dijaških domov, ki so opozarjali na to, da se jim lahko zgodi, da bodo postelje v dijaških domovih za starše predrage in bodo zato ostale prazne. Novo šolsko leto 2012/2013 so zato pričakovali z grenkim priokusom.
Danica Starkl, predsednica
Skupnosti dijaških domov Slovenije in ravnateljica Dijaškega doma Ptuj, je sicer upala in delala na tem, da stvari ne bi šle v to smer, a so se njene napovedi začele uresničevati. V zadnjih mesecih namreč opažajo, da se dijaki vse pogosteje izpisujejo iz dijaških domov, saj starši ne zmorejo plačevati oskrbnine. Za bivanje v domu namreč ne dobijo nikakršne subvencije, tudi za socialno najbolj ogrožene ni nobene možnosti, da bi jim država krila stroške bivanja v domovih, zaradi plačevanja oskrbnine pa nimajo prav nič višjih otroških dodatkov kot ostali dijaki. Plačilo oskrbnine namreč ne vpliva na višino njihovega dodatka ali državne štipendije. Zato so redki tisti, ki jim plačilo oskrbnine ne predstavlja težav.
V Skupnosti, ki jo vodi Star-klova, so na ministra za izobraževanje Žiga Turka že pred meseci naslovili vprašanja, povezana z omenjeno problematiko, ki pa je takrat žogico
Mag. Danica Starkl, predsednica Skupnosti dijaških domov Slovenije
odbil k ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, češ da sam ne more ukrepati. Predlog, da se pri izračunih višine otroškega dodatka upošteva dejstvo, da dijak stanuje v dijaškem domu, je naletel na gluha ušesa. Tako kot še nekateri drugi predlogi ravnateljev: vrnitev štipendij dijakom, starim do 18 let, vrnitev dodatka za bivanje v dijaškem domu. Sedaj se s tem ukvarja
Študentska organizacija Slovenije, ki so jo pri zbiranju podpisov za vložitev amandmaja podprli v vseh dijaških domovih Slovenije.
Kako je na Ptuju?
Od januarja do septembra so v ptujskem Dijaškem domu zabeležili štiri izpise dijakov, kar ni veliko, pa vendar gre za dijake, ki so bivali v domu že leto ali več. Vsi so za razlog
izpisa navedli nezmožnost plačevanja oskrbnine, starši pa niso želeli prejemati humanitarne ali socialne pomoči. »Ljudje so ponosni, neradi in s težavo prosijo. Problemi pa se pojavljajo tudi pri tistih, ki vztrajajo in otrok ne izpišejo iz dijaškega doma. Preko Domskega sklada in drugih humanitarnih organizacij iščemo v domu pomoč družinam in njihovim otrokom. Vendar to ni naloga humanosti, to mora biti naloga države, ki je dolžna razporediti socialne transfer-je pravično in smotrno,« pravi Starklova.
Kot pojasnjuje, se na področju šolstva dogajajo velike spremembe, odprtih je pet ključnih zakonov, pri sprejemu le-teh ravnatelji vseh javnih zavodov aktivno sodelujejo in dajejo pripombe. Ravnatelji srednjih šol in dijaških domov upajo, da se bodo na strokovnem srečanju s predstavniki šolskega ministrstva pogovarjali v Portorožu 26. in 27. novembra 2012, ko bo
znano, ali je kaj upanja, da se stvari uredijo in gredo končno v pravo smer - omogočiti mladostnikom šolanje v želeni šoli in hkrati možnost izobraževanja izven kraja stalnega bivališča ob nastanitvi v dijaškem domu. V Skupnosti dijaških domov Slovenije so prepričani, da varčevanje na plečih otrok in mladostnikov ni upravičeno in posledice sedanjih ukrepov se bodo poznale še dolga leta. »Ne gremo v razvoj, ne gremo v smer uresničevanja strategij Evropske unije - boj proti socialni izključenosti in enakovredne možnosti do izobraževanja za otroke in mladostnike. Gremo za nekaj let nazaj in podiramo tisto, kar smo v zadnjih 50 letih zgradili - to je kakovostna domska vzgoja, ki je danes država ne ceni in ne vidi v njej nič pozitivnega - samo balast in dodatno finančno breme državnega proračuna,« zaključuje predsednica Skupnosti dijaških domov Slovenije.
Dženana Kmetec
Foto: DK
Ptuj • O bistri uporabi energije
Kako znižati račun za porabo energije
Od 24. do 26. oktobra so na Ptuju potekali seminarski dnevi o obnovljivih virih in učinkoviti rabi energije. Pod naslovom Bistra uporaba energije jih je organizirala ZRS Bistra Ptuj, ki izvaja vrsto drugih okoljevarstvenih projektov na temo obnovljivih virov ali učinkovite rabe energije, v sodelovanju z Elektrom Maribor in podporo MO Ptuj.
Na njih so govorili o izrabi sončne energije, bioplinu in energiji iz odpadkov ter učinkoviti rabi energije doma oziroma energetski učinkovitosti na področju toplotne energije in električne energije, v povezavi s tem pa o energijskih nalepkah za naprave in energetskih izkaznicah za stavbe ter možnostih financiranja ukrepov učinkovite rabe energije.
Preko Eko sklada, pa tudi ministrstva za kmetijstvo, lahko občani pridobijo nepovratne finančne spodbude za ukrep učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Subvencije za okoljske naložbe občanov pa razpisujejo tudi lokalne skupnosti. Novo pa so programi, ki jih razpisujejo podjetja, ki se ukvarjajo s prenosom energije. ZRS Bistra Ptuj je bila uspešna na razpisu Elektra Maribor za program osveščanja s sodobnimi trendi na področju zelenih virov energije in kako varčevati z energijo doma. Odziv na seminar o obnovljivih virih energije in učinkoviti rabi energije sicer ni bil najbolje obiskan, v treh dneh se ga je udeležilo nekaj več kot dvajset udeležencev, so pa tisti, ki so
prišli, dobili vrsto koristnih podatkov oziroma nasvetov s tega področja glede na to, da vsi plačujemo račune za električno energijo, ogrevanje, za hlajenje in podobno, ki nas tako ali drugače udarjajo po žepu. V vseh razvitih državah so poslovne priložnosti na področju obnovljivih virov energije najbolj v porastu.
Kot je povedala dr. Lidija Korošec Tušek, projektna me-nedžerka v ZRS Bistra Ptuj, je energija danes ena najpogosteje uporabljenih besed. Vsi se ukvarjamo s tem, kako varčevati z energijo, dotika se vsakega posameznika in tudi vseh podjetij, vedno več pa se tudi govori o podnebnih spremembah, ki so posledica vedno večjega pehanja za vedno več energije, katere poraba se tudi nenehno povečuje, zato je še kako smiselno govoriti o tem, kako varčevati z energijo in kako neobnovlji-ve vire, pretežno nafto in vse produkte iz nafte, zamenjati z obnovljivimi viri, enako velja za problematiko nuklearnih elektrarn, še večji problem so termoelektrarne.
Seminarski dnevi so bili namenjeni seznanjanju javno-
sti s sodobnimi trendi na področju zelenih virov energije, podali pa so tudi praktične nasvete za varčevanje z energijo doma. Veliko energije oziroma 10 do 15 odstotkov je mogoče prihraniti že z ugašanjem luči, rednim čiščenjem svetlobnih teles, izključevanjem naprav iz stanja pripravljenosti in drugimi podobnimi ravnanji.
Kot je povedal mag. Miran Kojc, sonce da zemlji vsako leto 8000-krat več energije, kot je porabijo njeni prebivalci, zato se je tudi udomačilo poimenovanje, da gre za neomejen vir. Eko sklad nudi nepovratne spodbude in ugodne kredite za postavitev sončnih elektrarn, po nekaterih napovedih pa bodo v
prihodnje vetrne elektrarne v boljšem položaju kot sončne. V bližini Ptuja, v Kidričevem, že deluje največja sončna elektrarna v Sloveniji na tleh, ki so si jo udeleženci seminarskih dnevov tudi ogledali. O bioplinu kot prilagodljivem energentu, primernem za različne namene, kot za kuhanje in razsvetljavo, ki je ena
njegovih najbolj enostavnih uporab, je govorila dr. Klavdi-ja Rižnar. Sicer pa proizvodnja in uporaba bioplina prinaša mnoge koristi za družbo, od zmanjšanja toplogrednih plinov, količine odpadkov, odvisnosti od uvoza fosilnih goriv, do ustvarjanja novih delovnih mest, bioplin je lahko vir za regionalni razvoj, je med drugim poudarila Rižnarjeva, ki je tudi povedala, da je aktivnih že nekaj bioplinarn. O sortiranju odpadkov in njihovi energetski izrabi je govoril doc. dr. Dušan Klinar. Povedal je, da se na Ptujskem vse bolj uveljavlja ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastajanja, gre za sistem zbiranja od vrat do vrat, pri katerem je predvsem pomembno pravilno odlaganje odpadkov, ki predstavlja korak bliže k recikliranju materialov. »S pravilnim pristopom h kompostiranju na domačem vrtu lahko dobimo zelo kakovosten kompost, hranljive snovi vrnemo na vrt, s čimer pa sami poskrbimo za zaključen krog recikliranja bioloških odpadkov,« je še povedal Klinar. Odpadke lahko koristno uporabimo, ena od koristnih izrab je tudi pridobivanje električne energije. Goriva, ki jih pridobivamo iz odpadkov, so alternativa fosilnim gorivom. V bodoče pa bo treba več narediti tudi na področju izkoriščanja geoter-malne energije. Do leta 2020 naj bi znašal delež obnovljivih virov pri proizvodnji energije 20 odstotkov.
MG
Podravje • Bilanca delovanja LAS v SV Sloveniji
Preveč v infrastrukturo, premalo v podjetništvo
Potem ko so letos Lokalne akcijske skupine (LAS) izvedle še zadnji razpis za projekte na podeželju, ki se sofinancirajo iz Leader sredstev, bosta naslednji dve leti namenjeni bolj pripravi novih strategij razvoja podeželja za obdobje 2014 do 2020.
Koliko so bile uspešne LAS v SV Sloveniji, kaj je bilo narejenega in kaj ne, je v zanimivi primerjalni študiji prikazal predsednik LAS Bogastvo podeželja ob Dravi in v Slovenskih goricah Vladimir Korošec, ki je pod lupo vzel izvedbe projektov LAS Haloze, LAS Bogastvo podeželja in LAS Ovtar.
Kot je Korošec povedal najprej, je bil njegov cilj ugotoviti, ali izvedeni projekti v obravnavanih LAS v obdobju 2007 do 2013 uresničujejo ukrepe sprejetih lokalnih strategij za podeželje oziroma ali so izvedeni projekti usmerjeni v reševanje ključnih razvojnih problemov.
„Analiza strategij in izvedenih projektov na območjih Haloz, Ptuja in Lenarta kaže razmeroma visoko usklajenost lokalnih razvojnih programov s cilji programa Leader, saj so v vseh dokumentih kot ključne razvojne usmeritve navedene razvoj podjetništva, razvoj turizma, varovanje okolja in ohranjanje dediščine. Iz-
boljšanje infrastrukture je kot prioriteta izpostavljena na območju Lenarta in Haloz, kar je zaradi razvojnih zaostankov na tem področju povsem razumljivo. Za območje Ptuja pa naš LAS Bogastvo podeželja bolj izpostavlja razvoj kmetijstva, prav tako je v naši strategiji posebej opredeljen še cilj razvoja prebivalstva in izobraževanje," je najprej povedal Korošec.
Številni izvedeni projekti LAS so bili usmerjeni v vlaganje v kmetijsko dejavnost, infrastrukturo, turistično ponudbo in obnovo dediščine; skupno so vse tri LAS v obdobju od 2008 do 2011 izvedle 140 projektov, največ v LAS Haloze, in sicer 58. Skupna vrednost vseh projektov je znašala nekaj manj kot 2,7 milijona evrov, pri čemer so več kot polovico potrebnega denarja (54 %) zagotovili nosilci projektov (občine, društva, posamezniki).
Glede vsebine izvedenih projektov je Korošec povedal: „V vseh treh obravna-
vanih LAS prevladujejo projekti urejanja infrastrukture in naselij ter nakupi opreme za javno rabo. Projektov s to vsebino je bilo 27,1 %. Sledijo projekti, namenjeni dejavnostim društev, usposabljanju podeželskega prebivalstva in ohranjanju materialne dediščine. Največ projektov so v obravnavanem obdobju predlagale občine, ki tudi najlažje zagotovijo potreben delež denarja za sofinanciranje. Več kot 23 % projektov pa so predlagala društva, v Halozah celo 30 %. Na tretjem mestu po številu projektov pa so kmetje in manjši podjetniki."
Na osnovi ankete, ki so jo v LAS Bogastvo podeželja naredili letos spomladi med 22 nosilci projektov, je po besedah Korošca prikazano, da izvedeni projekti izboljšujejo kakovost življenja na podeželju ter prispevajo k višji vrednosti lokalnih proizvodov: „Manj izrazit pa je njihov vpliv na učinkovito rabo naravnih in kulturnih virov ter na spod-
Prlekija • Podjetniki na obisku v Avstriji
Uspešno ljutomersko-avstrijsko sodelovanje
V okviru programa dela obrtno-podjetniškega strateškega sveta, ki ga je imenovala županja občine Ljutomer Olga Karba, so člani sveta obiskali avstrijski kraj Frohnleiten, kjer ima sedež družba Komptech, v katero sodi tudi ljutomersko podjetje Farmtech.
Ljutomerčane je skupaj s sodelavcema sprejel lastnik in direktor Komptech GmbH Josef Heissenberger. Avstrijsko podjetje je proizvajalec strojev in naprav za ravnanje s trdimi biološkimi odpadki in biomaso. Sodi med vodilne ponudnike okoljske tehnike. Lansko leto je ustvaril 111 milijonov evrov prometa, od tega v Evropi 60 odstotkov, izven nje (večina Amerika) pa 40 odstotkov.
Ljutomerska firma Farmtech kot naslednik Tehnostroja je od leta 1997 del skupine Komptech in je razvojno in izvozno usmerjena družba, saj skoraj 90 odstotkov proizvodnje proda na tuji, večinoma zahodni trg. Farmtech razvija, izdeluje in prodaja kmetijske stroje ter izdeluje stroje okolj-ske tehnike za avstrijski Komptech. Kmetijski program zajema vse vrste prikolic (eno-, dve- in trio sne) in potisnih prikolic ter trosilnike gnoja, v sklop okoljske tehnike pa spadajo stroji za obdelavo in drobljenje trdih bioloških odpad-
kov, obračalniki komposta in stroji za sekance. Kupci strojev so predvsem družbe, ki se ukvarjajo z obdelovanjem odpadkov (pri nas med drugimi CERO Puconci in Čisto mesto Ptuj). Zaposlenih je 260 delavcev, ki ustvarijo 22 milijonov evrov prometa.
Obrtniki in podjetniki so si v Komptechu ogledali končno montažo motorjev, elektronike in hidravlike mo-
bilnih strojev za drobljenje odpadkov in biomaso, ki so izdelani v Ljutomeru. Zaradi tovrstnih del so trenutno na izobraževanju trije delavci ljutomerskega podjetja, sicer pa so v tem avstrijskem podjetju dobili redno zaposlitev še štirje Slovenci. Po obisku podjetja Komptech je prleško delegacijo sprejel še tamkajšnji župan, ki je Ljutomerčane popeljal na ogled znamenitosti mesta.
NŠ
Vladimir Korošec je s primerjalno analizo delovanja treh LAS-ov na našem širšem območju prišel do zanimivih ugotovitev: „V vseh treh obravnavanih LAS prevladujejo projekti urejanja infrastrukture in naselij ter nakupi opreme za javno rabo, največkrat pa so nosilci projektov občine."
Člani obrtno-podjetniškega strateškega sveta, ki deluje pri občini Ljutomer, so obiskali avstrijsko družbo Komptech v Frohnleitnu.
bujanje znanja, izkušenj in novih tehnologij. Nadalje ugotavljamo, da se s projekti povečuje prepoznavnost območja ter spodbuja in krepi povezovanje med prebivalci in drugimi dejavniki razvoja podeželja. Hkrati pa učinki projektov ne prinašajo povečevanja možnosti novih zaposlitev in pravzaprav tudi ne vplivajo na razvoj kmetijstva."
Avstrijski LAS so že daleč naprej
V Sloveniji se Leader program izvaja šele od leta 2007, v državah EU pa že več kot 20 let, zato imajo posamezne države veliko bogatejše izkušnje kot Slovenija. Leta 2010 je v državah EU, razen Bolgarije in Romunije, delovalo kar 2192 LAS, ki imajo v sedemletnem obdobju na voljo 96 milijonov evrov. Najuspešnejši pri porabi denarja iz Leader programa sta Nizozemska in Avstrija, sledijo pa jima Danska, Finska, Nemčija, Češka, Slovenija, Irska in Estonija. Vendar pa, kot ugotavlja Korošec, ni pomemben le počrpan denar, temveč bolj kakovost izvedenih projektov, ki spodbujajo oz. izboljšujejo socialni in gospodarski razvoj podeželja in lokalnega prebivalstva: „Avstrija, recimo, namenja za izvedbe projektov Leader programa 5,3 % skupnega budgeta, Slovenija pa 3 %. V Avstriji deluje 86 LAS, ki so organizirani pretežno kot društva ali kot pogodbena partnerstva. V povprečju so avstrijski LAS po površini za 40 % večji od slovenskih in vklju-
čujejo za 30 % več prebivalcev; seveda pa so znotraj obeh držav tudi razlike med LAS-i. Tako na avstrijskem Koroškem deluje pet LAS, ki po obsegu presegajo njihovo državno povprečje, v našem Podravju pa v celoti deluje osem LAS na manjšem območju. Primerjava med koroškimi in podravskimi LAS-i pokaže, da je bilo na Koroškem izvedeno manjše število projektov, vendar so bili ti vsebinsko in finančno precej obsežni; povprečna vrednost posameznega projekta je namreč presegala 200.000 evrov. Razvojne strategije koroških LAS so usmerjene v izboljšanje kakovosti življenja na podeželju, varovanje narave in okolja, povečevanje zaposlitvenih možnosti in v gospodarski razvoj, čemur sledijo tudi izvedeni projekti, v katerih prevladujejo varovanje okolja, raba obnovljivih virov energije, vključevanje mladih v delo ter spodbujanje gospodarskih aktivnosti.
Kot že ugotovljeno in povedano pa je bilo v Podravju največ projektov usmerjenih v izgradnjo ali obnovo infrastrukture. Izkušnje tako kažejo, da je za nadalj-
nje uspesno izvajanje programa Leader pomembno krepiti kadrovske potenciale in motivirati ter usposabljati prebivalce za razvoj."
Prioritete v prihodnje: nova delovna mesta, energetske naložbe
Do uvedbe novega programskega obdobja, v katerem se sicer neuradno pričakuje nekaj več denarja iz Leader programa za delovanja LAS v Sloveniji, morajo slednji pripraviti tudi nove strategije, pri čemer bi bilo po mnenju Korošca zelo dobro, če bi se upoštevale dobre prakse iz tujine, predvsem sosednje Avstrije: „Gotovo se bomo morali v prihodnje bolj posvečati projektom, ki bodo krepili na eni strani kadrovske potenciale, zlasti pa izkoriščali naravne in družbene potenciale v prostoru. To pomeni, da bi oziroma bo moral biti poudarek na, recimo, energetskih naložbah, na novih delovnih mestih, na krepitvi kmetijskega sektorja, seveda v povezavi z razvojem turizma. Razvoj turizma je pač ena od prioritetnih nalog, ki si jih zadajajo občine na našem območju, čeprav se na tem območju ni zgodilo (razen redkih izjem) kaj pametnega. To bo treba nadgraditi v smeri večjega učinka. Sicer pa je velik problem vseh LAS v Sloveniji v tem, da je delovanje izjemno birokratizirano, kar otežuje marsikaj. Temeljno načelo Leader programa je oblikovanje razvoja od spodaj navzgor, se pravi, skupaj z ljudmi, za ljudi. Ampak dejansko se pri nas še vedno preveč odloča na višjih ravneh, ne vključujoč ljudi in njihove dejanske potrebe in želje ter težave. Moje stališče je, da je treba podeželski prostor ekonomsko razvijati v okviru lokalnih možnosti."
SM
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 "10473
www.radio-tednik.si
TELEFON: 02 771 2261
Foto: SM
Foto: NS
Utrip Podravja. Rubrika, v kateri boste o dogodkih v Podravju izvedeli še več. Od ponedeljka do petka po 15. uri.
Ormož • Župan o aktualnih ormoških temah
Hiperaktivni oldboy iz ozadja
Župan Alojz Sok se je s tiskovno konferenco odzval na aktualne teme, ki burijo ormoške politične duhove in so po njegovem mnenju zahtevale odgovor, saj ga je opozicija javno pozvala, da se izjasni glede podžupanove zavrnitve amandmajev kluba svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož o občinskih cestah.
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Alojz Sok je prepričan, da Vili Trofenik številne napačne informacije v javnost plasira z določenim namenom.
Župan je povedal, da je podžupana pooblastil za vodenje seje, in čeprav je bil sam nekaj časa prisoten na seji, je razlaganje poslovnika med sejo pristojnost predsedujočega. Izven seje pa poslovnik razlaga statutarna komisija, ki je bila nedavno zaprošena za mnenje o tem; kaj bo odgovorila, zanima tudi župana. Vseeno pa se mu zdi vprašljivo, ali je pravno-formalno možno, da nekdo, ki je šel na volitve v imenu neke stranke, kar naenkrat postane društvo, je kot društvo zastopan v občinskem svetu in lahko poljubno spreminja ime svetniškega kluba. Domnevni naslednik pa ima ob vsem še zelo dolgo ime, v katerem je tudi slogan, ki ga občina Ormož uporablja v vseh svojih promocijskih materialih. Zato župan Sok pravi: „Zahteva, da se opredelim, je po moji oceni nepotrebna. Gre za nabiranje političnih simpatij v javnosti in pritisk na mene kot župana, da naj naredim nekaj v zvezi s tem."
V sklopu projekta so bile izvedene štiri delavnice: dve na temo Učinkovita raba energije v Spodnjem Podravju za ravnatelje in direktorje javnih ustanov ter za hišnike in upravljavce javnih stavb in dve delavnici za občane Spodnjega Podravja. Seminarja sta potekala 15. in 19. oktobra v zgradbi Mestne občine Ptuj, na katerih smo udeležence seznanili z ukrepi o učinkoviti rabi energije, s problematiko izdelave in podeljevanja energetskih izkaznic, z uvedbo energetskega knjigovodstva javnih stavb, razpravljali smo o energetskih pregledih in možnostih financiranja investicij v energetsko učinkovitost po ESCO-modelu.
Delavnici za občane sta bili 22. in 23. oktobra v Ormožu in Gorišnici. Na njih so potekali individualni ali skupinski razgovori po tematskih sklopih o energetsko učinkoviti gradnji in rekonstrukcijah stavb, uporabi toplotnih črpalk, izgradnji sončnih elektrarn, vgradnji sevalnega ogrevanja,
Parkomateje postavil Trofenik
Zahtevo za razpis referenduma glede Odloka o občinskih cestah, ki jo je vložil klub svetnikov, župan ocenjuje za zavlačevanje, da se odloka ne objavi, kar je menda povedal Štefančič kar sam. Občina je odlok pred objavo poslala še v potrditev na Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Če bo ministrstvo odlok potrdilo, bo objavljen.
„Torej se bo kmalu videlo, ali je res takšno skrpucalo in zmazek, kot je na tiskovni povedal Vili Trofenik. Kar pa se tiče 22 amandmajev, ki so jih vložili, sta prva dva v kon-tradikciji, kar nekaj je redakcijskih, v katerih se zahteva, naj se 'občinski svet občine Ormož' spremeni v 'občinski svet Ormož', v odlok so želeli dodajati stvari, ki so vsebovane že v zakonu. Najbolj pa so izpostavili, da hočemo v odloku z velikimi kaznimi polniti občinsko blagajno.
vgradnji sprejemnikov sončne energije, postavitvi malih bioplinarn in s proizvodnjo in rabo energije povezanih problemih. Poseben poudarek je bil posvečen možnostim pridobivanja nepovratnih sredstev iz EKO-sklada, resornih ministrstev in možnostih izdelave potrebne dokumentacije pri LEA Ptuj in energetskih svetovalcih. Delavnice po principu razgovorov so pri občanih zelo dobro sprejete, saj so neposredno predstavili svoje probleme in na vsak problem pridobili tudi odgovore od specialistov posameznih področij.
Projekt ima še širše, nemer-ljive učinke na področju Spodnjega Podravja. Z njim smo pripomogli k:
-	znižanju emisij škodljivih snovi, nastalih z rabo neobno-vljivih virov energije,
-	povečanju rabe obnovljivih virov energije,
-	stalnemu razvoju področja,
-	stroškovno ugodni oskrbi z energijo,
Z zakonom predvidene kazni za pravne osebe so do 30.000 evrov, v odloku smo se odločili za najvišjo kazen 4000 evrov. Za fizične osebe pa zakon predvideva kazni do 1250 evrov, v odloku pa smo določili 1000 evrov," je povedal Alojz Sok. Poudaril je, da so kazni namenjene kr-
-	socialno sprejemljivi in človeku prijazni energetski oskrbi,
-	pozitivnemu gospodarskemu vplivu,
-	zanesljivosti oskrbe z energijo,
-	zmanjšanju odvisnosti od oskrbe z energijo iz tujine,
-	povečanju in hitrejšemu uvajanju lokalnih obnovljivih virov energije,
-	zmanjšanju obremenitev okolja,
-	spodbujanju soproizvod-nje toplotne in električne en-
šiteljem, in če nekdo ne dela prekrškov, torej ne prekopava cestišča oziroma ga ne poškoduje, tudi kaznovan ni. Še najbolj smešna pa se mu zdi trditev, da želi s kaznimi polniti občinski proračun, saj je prav on odpravil parko-mate, ki jih je ukazal v mestu Ormož postaviti Vili Trofe-
ergije,
-	uvajanju daljinskega ogrevanja,
-	zamenjavi fosilnih goriv z alternativnimi in obnovljivimi viri,
-	izrabi vodne energije do okoljsko in prostorsko sprejemljivega obsega,
-	ozaveščanju prebivalstva o vlogi in pomenu učinkovite rabe energije.
Dr. Janez Petek - direktor LEA Ptuj
nik. Nasprotoval pa je tudi temu, da bi občina imela komunalnega nadzornika, a so dejavnost uredili v povezavi s Ptujem v okviru skupne re-darske službe. Zato meni, da je primerjava s Kanglerjem enostavno deplasirana.
Občina zavrača račune
Povedal je tudi, da lahko uporabniki, ki se lahko priključijo na kanalizacijski sistem in čistilno napravo v Podgorcih in Veliki Nedelji, v kratkem pričakujejo začasne odločbe, da se lahko začne začasno obratovanje. Dokončno uporabno dovoljenje bo izdano prihodnje leto, če bodo izpolnjeni vsi parametri delovanja. Občina je na pristojnem ministrstvu zaprosila za odgovor, ali se evropska sredstva prištevajo v komunalni prispevek ali ne. V primeru negativnega odgovora bodo odlok popravili, tako vsebino kot tudi odmero.
V sedanjem odloku je kot obračunsko območje zajeta celotna krajevna skupnost, zato prispevek znaša od 400 do 600 evrov. Župan je opozoril, da so v nekaterih občinah ti prispevki izjemno visoki in občani se upravičeno upirajo.
Županu je bilo v zvezi z odlokom očitano tudi onemogočanje komunikacije z volivci. Svetniki so namreč na krajane KS Podgorci in KS Velika Nedelja naslovili pismo, ki so ga natisnili in odpremili mimo občine, čeprav je bilo menda Stanku Podgorelcu pojasnjeno, naj prinesejo materiale na občino, da bodo občinske službe poskrbele, da bodo odposlani. Za navedene storitve sedaj na občino prihajajo računi, ki pa jih bodo morali zavrniti. Sicer pa bi morali svetniki proceduro dobro poznati, ker jo je uvedel Vili Trofenik, tako da je očitek, da gre za onemogočanje komunikacije, smešen.
Za starejše in otroke enako kot prej
Nedopustno je, da Vili Trofenik nenehno napada zaposlene občinske uprave, in sicer z namenom pritiskati na župana. Gre namreč za iste ljudi, ki so v času Vilija Trofe-nika po njegovih merilih zna-
li pripraviti proračun, sedaj, ko je župan Alojz Sok, pa tega naenkrat ne znajo več. Predsednik svetniškega kluba Stanislav Podgorelec se tudi ni udeležil koordinacije, na katero so bili povabljeni predsedniki svetniških skupin in predsedniki krajevnih svetov in kjer so se usklajevala mnenja o proračunu. Županu je v elektronski pošti sporočil, da raje piše amandmaje, kot da bi se udeležil koordinacije, v nadaljevanju pa je utemeljil, da to izvira iz slabih izkušenj v preteklosti, ki naj bi jih imel iz takšnih sestankov.
Župan je odločno zanikal, da bi bilo kar koli narobe z načrtovanim obsegom sredstev za plače župana in uprave, saj so v skladu z Zakonom o uravnoteženju javnih financ in so se že med letom zniževale. Tudi kritike o tem, da se ne namenja dovolj za otroke, starejše in za socialne programe, so privlečene za lase, ker je zajeto vse, kar je bilo pretekla leta. „Zagotavlja se tudi nadstandard v vrtcih, obnovili so se prostori za MCO, zajeli smo vso oskrbo za starejše na domu in v ustanovah, pač v obsegu, kot je potrebno glede na število uporabnikov. Najhujša pa je ta, da je Trofe-nik izjavil, da starši sami plačujejo plavalne tečaje po 110 evrov. To ne drži, sredstva so zagotovljena kot vedno." Šlo naj bi za dodatni plavalni tečaj, kot jih je na trgu veliko in se zanj lahko starši dodatno odločajo po lastni presoji. „To Vili Trofenik seveda ve. Stvari počne z določenim namenom," je prepričan Alojz Sok.
Trofenik v Sloveniji ni diplomiral
Za konec pa si je tudi sam privoščil malo sarkazma kot nedavno Vili Trofenik, ki menda vidi somrak ormoške demokracije, medtem ko si sam nadeva ime sonce. Alojz Sok je zanj ugotovil, da je bil v preteklosti stric iz ozadja, v tem mandatu pa je bolj kot „hiperaktiven oldboy". In še nekaj. Potem ko Vili Trofenik redno zahteva informacije javnega značaja, je veselje do tega početja odkril tudi Alojz Sok. Na ta način si je pridobil uradne informacije ljubljanske in mariborske univerze o tem, da Vili Trofenik po njihovih evidencah ni opravil vseh obveznosti in zaključil študija, oziroma da pri njih ni bil nikoli vpisan. Vili Trofenik se je namreč v preteklosti predstavljal kot profesor matematike in fizike, to je imel nekaj časa napisano tudi na vratih županske pisarne. „Ne trdim, da Vili Trofenik ni profesor matematike in fizike, samo v Sloveniji si, po dostopnih podatkih javnega značaja, izobrazbe ni pridobil," je zaključil Alojz Sok.
Viki Ivanuša
Spodnje Podrovje
UČINKOVITA SPODNJ
.^ABA ENE m PODRA1
Vir: LEA
Spodnje Podravje • Delavnice o učinkoviti rabi energije
Učinkovitejša raba z obnovljivimi viri
Lokalna energetska agentura Spodnje Podravje je v sklopu javnega razpisa PETROL-URE/J/2012/01 izvedla projekt na temo učinkovite rabe energije v Spodnjem Podravju. Namen projekta je izobraziti in spodbuditi prebivalstvo k uporabi obnovljivih virov energije (OVE) ter k izvedbi ukrepov za učinkovitejšo rabo energije (URE) (npr. energetske sanacije stavb, rekostrukcije in optimiranje energetskih sistemov, uvajanje OVE ipd).
Slovenija • Pred iztekom prehodnega obdobja
Prasicerejcem 500 evrov kazni
Z letošnjim letom se končuje prehodno obdobje, v katerem so oziroma bi morali rejci plemenskih prašičev urediti svoje hleve v skladu s Pravilnikom o zaščiti rejnih živali. Tisti, ki tega ne bodo naredili do roka, lahko pričakujejo visoke globe.
Na Veterinarski upravi (VURS) pravijo, da natančnih podatkov o številu pra-šičerejcev, ki zahtev v zvezi z ureditvijo boksov še niso uresničili, nimajo: „Res je, da se prvega januarja naslednje leto konča dvanajstletno prehodno obdobje, v katerem bi rejci morali uskladiti način reje. Podatke o usklajenosti rej VURS pridobiva iz podatkov o pregledih gospodarstev. Pregledi gospodarstev, ki jih izvajajo veterinarske organizacije, zajemajo tudi reje, kjer redijo več kot 10 plemenskih svinj. Ti pregledi se bodo izvajali do konca leta, da bi pridobili čim bolj realno sliko glede prilagoditve rej. Rejci namreč v register sporočajo podatke glede števila prašičev enkrat letno (do konca februarja), število živali pa se spreminja večkrat
med letom. Pri prašičih nimamo sistema, kot je npr. pri nesnicah, kjer je vsaka reja registrirana in je treba vsako spremembo sporočiti. Rejci prašičev, ki jih je tudi veliko več, ne sporočajo „vmesnih" sprememb glede zmanjšanega števila živali ali opustitve reje. Zato teh podatkov ta trenutek ne moremo posredovati," je povedal Matjaž Emeršič iz VURS in dodal: „Po končanem prehodnem obdobju, torej po prvem januarju 2013, bodo uradni veterinarji med opravljanjem rednega uradnega nadzora v skladu z letnim programom dela VURS preverili tudi, ali so rejci plemenskih svinj prilagodili hleve novim standardom. Morebitnim kršiteljem bo izdana ureditvena odločba z rokom za uskladitev z zakonodajo. Za neizpolnitev
Za prašičerejce se letos izteka 12-letno prehodno obdobje, v katerem so morali prilagoditi pogoje reje Pravilniku o zaščiti rejnih živali. Kljub dolgemu obdobju je kar precej rejcev, ki tega še niso naredili; napovedana globa pri pregledu inšpektorja znaša 500 evrov.
odrejenih ukrepov uradnega veterinarja pa je predvidena globa v višini 500 evrov."
Zahteve, ki bi jih prašiče-rejci doslej že morali izpolniti, se nanašajo predvsem
Prlekija • Srečanje občin radgonske in ljutomerske upravne enote
Razvojni svet pomurske regije
Septembra letos so se sestali na konstitutivni seji razvojnega sveta pomurske regije s strani občin z desnega brega reke Mure imenovani župani Veržeja (Slavko Petovar), Ljutomera (Olga Karba), Gornje Radgone (Anton Kampuš) in Apač (Franc Pižmoht) ter predstavnika razvojnih agencij Tatjana Fulder (Gornja Radgona) in Goran Šoster iz Prleške razvojne agencije (Ljutomer)
na predpisano minimalno neovirano talno površino za mladice po osemenitvi in za breje svinje ter predpisano maksimalno širino rež med rešetkami ter minimalno širino rešetk.
Predsednica Zveze združenj rejcev prašičev Slovenije Darja Prevalnik se boji, da je rej, ki niso prilagojene, precej, čeprav tudi sama ne razpolaga z uradnimi podatki: „Zakaj
je tako, je težko reči, gotovo pa lahko iščemo vzroke tudi v nekajletnem težkem položaju panoge. Čas prilagoditve se nam je včasih zdel še daleč, sedaj pa je tukaj. Neprilagojeni so tako majhni kot veliki prašičerejci; med neprilagojenimi so tudi večje reje z 20 in več plemenskimi svinjami. Možno je tudi, se bodo manjši rejci prilagajali tako, da bodo stalež plemenskih svinj znižali pod 10 glav."
Prevalnikova vsem rejcem svetuje, naj vendarle hleve uredijo do roka: „Sicer po predvidevanjih inšpektorji v začetku veljavnosti pravilnika ne bodo fizično sposobni pregledati vseh prašičerejcev. Bodo pa po mojem predvidevanju prvi na vrsti tisti, ki so že imeli pregled in ni bilo vse po pravilniku. Za neizpolnjevanje pravilnika je zagrožena mandatna kazen 500 evrov, kot so povedali tisti, ki so odločbe že prejeli. Poleg globe so ti rejci morali pomanjkljivosti po navodilih inšpektorja takoj odpraviti."
Sicer pa Darja Prevalnik še opozarja: „Rejci morajo biti posebej pozorni na skupinske bokse za plemenske živali; le-te so lahko v individualnem boksu štiri tedne po uspešnem pripustu. Treba je opozoriti tudi na osvetlitev, ki je po pravilniku 40 luxov, vemo pa, da je za živali boljše, če je v hlevu boljša osvetlitev. In seveda ne smemo pozabiti na širino rež rešetk ter pohodno površino."
SM
V sklopu razvojnega sveta so ustanovili odbore za gospodarstvo, turizem, človeške vire, okolje, prostore in infrastrukturo ter odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja. Ta področja bodo iz razvojnih in evropskih sredstev sofinancirana v naslednji finančni perspektivi, rok za izdelavo osnutka razvojnega programa regije za to obdobje pa je konec letošnjega leta. Kot so ugotovili, so bili uspešni pri črpanju nepovratnih sredstev v finančni perspektivi 2007-2013, zato bodo pričeli priprave na novo finančno perspektivo v naslednjem šestletnem obdobju (2014-2020). Kljub temu da višina sredstev za koriščenje še ni znana, so se župani že pričeli pogovarjati o projektih, ki se jih bodo v prihodnje lotili in si poskušali pridobiti čim več nepovratnih sredstev.
Po mnenju Tatjane Fulder je zelo pomembno, da občine subregije Prlekija, kamor spada tudi ormoško območje, pričnejo načrtovati večje projekte. Pri tem se je treba projektno širiti, več denarja pa si zagotoviti za infrastrukturo, predvsem telekomunikacijsko. Franc Pižmoht je spomnil na zavezo lokalnih skupnosti do leta 2017 po ureditvi odvajanja in čiščenja odpadnih voda, Janez Rožmarin iz ljutomerske občinske uprave, vodja projekta Oskrba s pitno
vodo Pomurja - sistem C, pa je podal informacijo o realizaciji tega velikega projekta na desnem bregu reke Mure. Slovenska vlada je 11. oktobra sprejela sklep, da se s področja operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture - področje oskrbe s pitno vodo, v naslednjem letu prednostno sofinancirajo trije projekti. Ob oskrbi s pitno vodo v porečju Sotle in na območju Zgornje Save se bodo v prihodnjem letu zagotovila tudi sredstva za sistem C pomurskega vodovoda. Naložbena vrednost znaša nekaj manj kot 50 milijonov evrov, kar 32 milijonov pa bo k temu projektu primaknila Evropska unija. Rožmarin je poudaril, da gre za obdobje usklajevanja razpisne dokumentacije, kjer se bo izbiral izvajalec primarnih
in sekundarnih vodovodov, z ministroma Radovanom Žerjavom in Francem Bogo-vičem pa so se dogovorili, da bo sredi decembra objavljen razpis za izvajalca gradnje tovrstnega projekta. V sklopu sistema C gre za 240 kilometrov vodovodnega omrežja - primarnih, sekundarnih in transportnih vodov v vseh osmih sodelujočih občinah. Zgrajeno bo tudi 34 kilometrov kanalizacijskega omrežja kot aktivne zaščite vodnih virov Podgrad, Segovci in Mota. Pomembno je še, da je bil v sklopu pripravljanja dokumentacije izdelan kataster vodovoda v vseh osmih občinah, opravljene pa so bile tudi hidrogeološke raziskave, ki so podale natančen podatek o kvaliteti in kvantiteti pitne vode.
NŠ
NLB Plačilne kartice
fcovo
«ir-sr
brez oi
Želite nakupovati na 1 obroke brez obresti?
Izberite zanesljiv in ugoden način - NLB Plačilne kartice. Odslej lahko z NLB Plačilnimi karticami Mastercard, Visa in Karanta* na prodajnih mestih, označenih z nalepko Nakupi na obroke, nakupujete na 2-12 obrokov in to brez obresti, dodatnih stroškov in dokumentacije! Na
prodajnem mestu preprosto povejte, da bi radi plačali na obroke. Več informacij poiščite v najbližji NLB Poslovalnici, na www.nlb.si/obroki ali na prodajnem mestu.
*Ne velja za NLB Posojilni kartici MasterCard in Karanta ter NLB Poslovno kartico MasterCard.
nlbO

Z leve: Janez Rožmarin, Franc Pižmoht in Tatjana Fulder
www.nlb.si/obroki
Kontaktni center: 01 477 20 00
Foto: SM
Foto: NS
Ptuj • Regijski tematski koncerti srednješolskih in odraslih zasedb J Tednikova knjigarnica
Glasbeno obarvana jesen
V začetku decembra bomo 21. zapored obeležili mednarodni dan zborovskega petja. Da to šele doživlja svoj razcvet in da postaja vedno bolj priljubljeno tudi med mladimi pevci, so dokazali sodelujoči na 5. regijskem tematskem koncertu minulo soboto na Ptuju, kjer so prepevali štajerski in pomurski pevci.
Regijski tematski koncerti srednješolskih in odraslih zasedb, ki potekajo pod naslovom Sozvočenja, bodo potekali do 8. decembra, pričeli pa so se minulo soboto v Ptuju. V dvorani Gimnazije Ptuj so nastopili zbori iz Štajerske in Pomurja, in sicer Vokalna skupina Fantje na vasi KUD Rače, KUD Cantate Murska Sobota, Vokalna skupina A capella KUD Rače, Komorni moški zbor Ptuj in Komorni zbor KOR Markovci.
Koncerte organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD), potekali pa bodo v šestih slovenskih mestih. Sočasno kot na Ptuju, v soboto, je bil še v Brežicah, kjer so nastopili zbori iz Dolenjske, Bele krajine, Posavja ter od Celja do Koroške. Dan kasneje je zborovska pesem odmevala na Vrhniki, kjer so prepevale zasedbe iz osrednje Slovenije. Ta konec tedna pa se dogajanje seli na Gorenjsko, natančneje v Škofjo Loko, in na Primorsko, v Goriška brda. Sklepni koncert najboljših zborov posameznih regij bo 8. decembra v dvorani
Našo regijo bo v Ljubljani zastopala vokalna skupina Fantje na vasi.
Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Skupaj se bo na regijskih tekmovanjih predstavilo 38 zborov, ki so/bodo pokazali, kako dobro obvladajo zborovsko petje, le najboljši pa bodo dobili možnost nastopiti tudi v prestolnici.
Po presoji strokovnih spremljevalcev Danice Pirečnik in Sebastjana Vrhovnika, ki sta
prisluhnila dogajanju v ptujski Gimnaziji, so se med predstavniki štajersko-pomurske regije najbolje odrezali pevci vokalne skupine Fantje na vasi iz Rač, ki jih vodi Tone Žuraj.
Že jutri pa bo v ptujski Gimnaziji na sporedu nov glasbeni dogodek, ki prav tako poteka v organizaciji JSKD, in sicer revija pihalnih orkestrov, na kateri
bodo nastopili Pihalni orkester Podlehnik, Slovenskogoriški pihalni orkester KD MOL Lenart, Pihalni orkester Talum Kidričevo in Pihalni orkester Ptuj.
Oba omenjena dogodka dokazujeta, da je jesen 2012 v naših krajih ponovno glasbeno obarvana.
Dženana Kmetec
Ptuj • Predavanje v organizaciji društva Share Slovenija
Svet na pragu preobrazbe
V četrtek, 15. novembra, je bilo v knjižnici OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj predavanje z naslovom Svet na pragu preobrazbe, ki ga je organiziralo društvo Share Slovenija, in sicer člani mariborske ter ptujske skupine.
Svet je v krizi. Družbena neenakost, naraščajoča brezposelnost, revščina, agresivni tržni boj so pokazatelji, da sodobna družbeno-ekonomska ureditev ne deluje več. Kaj bo naslednji razvojni korak in kdo nam bo pri tem pomagal, je bila osnovna tema predavanja.
Razgradnja socialne družbe, padec ekonomske storilnosti, terorizem, korupcija, bankrot podjetij, kriza v bančništvu so samo odraz družbene stvarnosti, v kateri se stopnjujejo napetost, negotovost in strah. Obstoječi kapitalistično-demo-kratični sistem očitno ne deluje več in ne služi resničnim potrebam ljudi. Politiki in ekonomisti ne vidijo poti iz krize. Po svetu se vrstijo demonstracije, narašča glas ljudstva. Zgodovina nas uči, da takšne razmere nastopijo vedno takrat, ko človeštvo zamenja en družbenoekonomski sistem z drugim. Toda »preden padejo kraljestva, se morajo spremeniti
Foto: Silvester Vogrinec
Predavanje o svetovni krizi, aktualnih družbenih spremembah in rešitvah je vodil Mariborčan Aleš Novak.
ljudje«, pravi zahodno duhovno izročilo. V človeškem rodu je še vedno prisoten egoizem, ki povzroča, da ima manjšina ljudi bogastvo v svojih rokah, medtem ko večina živi v revščini in umira od lakote.
Po drugi strani v svetu narašča družbeno-kritična zavest ljudi, ki se ne pustijo več voditi interesom posameznih skupin. Človeštvo ne naseda več pra-
Društvo Share Slovenija: Slovensko društvo je član Share International, mednarodnega humanitarno-duhovnega društva, ki se zavzema za pravičnost, bratstvo in mir v svetu. Share International izdaja svojo revijo, organizira predavanja, delavnice, transmisijske meditacije in humanitarne aktivnosti. Idejni vodja je Benjamin Creme, britanski slikar in ezoterik, ki oznanja prihod Učitelja sveta. Javnost seznanja s perečimi svetovnimi problemi in rešitvami zanje. Predvsem pa daje upanje v prihodnost, osmišlja življenje in prebuja ljubezen.
znim obljubam politikov, ki nimajo rešitev za globalno krizo. Kje je torej izhod iz današnje situacije? Share International vidi rešitev v medsebojni in mednarodni delitvi dobrin, ki bo zagotovila pravičnejši svet, prinesla bratstvo med ljudi in odpravila vzroke za vojaške spopade. Kako to doseči? S preoblikovanjem Združenih narodov, ki morajo postati resnična vlada sveta. Share International prav tako sporoča, da v teh prizadevanjih nismo sami, ampak da je med nas prispel Učitelj sveta, ki se nahaja v Londonu, od koder potuje po svetu in se vključuje v aktualna dogajanja. Kmalu bo svojo vlogo razkril javnosti preko svetovnih medijev.
Kaj lahko storimo posamezniki? Ljudje lahko podpremo tiste programe, ki se zavzemajo za boljše in pravičnejše pogoje življenja, se povezujemo v iskanju rešitev in izražamo svojo voljo v obliki množičnih zborovanj. Prav v skupnih interesih in množicah leži prava moč za preoblikovanje druž-beno-ekonomskega sistema. Lahko pa se priključimo tudi transmisijskim meditativnim skupinam, ki jih organizira Share Slovenija. V napetem in travmatičnem družbenem ozračju so meditativne skupine oaze miru in moči, ki posredujejo človeštvu potrebno energijo za spremembo.
»Pred našimi očmi se rojeva nov svet, hkrati pa se nevzdržen svet preteklosti bori za svoj obstoj - vendar ne za dolgo,« je zapisal Gregg Braden v uspešnici Globoka resnica. Učitelj sveta, Maitreja pa sporoča: »Medsebojna delitev dobrin, pravičnost, bratstvo in svoboda niso novi pojmi. Človeštvo je od nekdaj stremelo k tem sijočim zvezdam. Zdaj, prijatelji moji, jih bomo zasidrali v svetu.« Benjamin Creme pravi, da je sredi družbenih sprememb, naravnih katastrof, terorizma, strahu in lakote v svetu prisotno novo upanje za vse nas.
Silvester Vogrinec
Pojdi z menoj ...
... s pesmijo po Sloveniji. In s knjigo! Navdušeno!
Ta teden (od srede, 21., do vključno nedelje, 25. novembra) vam priporočamo, cenjeni bralci, obisk prestolnice in 28. slovenskega knjižnega sejma v Cankarjevem domu. Ogled sejma in doživetje največje domače knjigarne je možen vsak dan od devetih do dvajsetih, brezplačno, obiskovalcem pa se ponuja pester nabor prireditev, ki so povezane z lepo besedo in s knjigami: avtorska branja in nastopi za odrasle in otroke, predstavitve knjig in drugih nosilcev leposlovja, debatne kavarne, založniška akademija, Ciciklubo-va igralnica, razstava dragocenih knjig Antikvariata Glavan, razstava Karl May Etnografskega muzeja itn., predvsem pa daje obisk sejma pregled nad množico knjig, ki so to leto izšle v Sloveniji.
Hkrati je v galeriji Cankarjevega doma na ogled cvetober slovenskih ilustracij na jubilejnem, 10. bienalu, kjer so bile podeljene tudi prestižne nagrade Hinka Smrekarja za ilustra-torske mojstrovine, o čemer bomo na tem mestu še poročali, kakor tudi o nagradah s knjižnega sejma (najlepša knjiga za mlade bralce, najboljši prvenec, najboljši mladi prevajalec, najboljša knjižna tiskarska izvedba, nagrada za življenjsko delo s področja knjigotrštva).
Sam knjižni sejem bi lahko opisali kot interaktivno kulturno manifestacijo, tej interaktivnosti pa najbolj pristoji knjižna izbranka današnje Knjigarnice. Rada bi vas navdušila za »knjižni izdelek«, ki zadošča vsem brezmejnim umetniškim potencialom, ki jih lahko združuje knjižna, lahko zapišem klasična monografija. Knjiga, o kateri bo stekla beseda (no, po malem že teče), je izvirna, slovenska, je za otroke in odrasle, ima podobo klasične slikaniške izdaje in je hkrati lahko pojmovana kot zvočni tisk, kot poljudna monografija, kot slikarska mapa, kot etnografski priročnik, je pesmarica in pokrajinska publikacija, je narodna in narodova knjiga, je poučna in poetična, je gledljiva, berljiva in poslušljiva ... In pri vsem tem je na moč očarljiva, da ne zapišem, kar čarobna in pravljična v najžlahtnejšem pomenu besede in knjige. Da ne pozabim še pomembnega momenta: ta slikanica je narodno-budna, narodnozavedna in nacionalno prijazna, če hočete.
Knjiga ima naslov Pojdi z menoj in podnaslov S pesmijo po Sloveniji. Na zadnji strani platnice vabi tako: Pojdi z menoj .. .V deželo, kjer rasteta nagelj in rožmarin. Kjer je pesem lahko vesela, žalostna, ljubezenska ali šegava ...
Knjiga je letos izšla pri založbi Okaši, izbor in priredbe najbolj znanih ljudskih pesmi slovenskih pokrajin je pripravil Blaž Pucihar, pesmi je ilustriral, po nagradi na 10. bienalu ilustracij sodeč, najplodovitejši in najbolj nagrajevan sodobni domači ilustrator Damijan Stepančič, spremno besedilo in svoj enakovredni avtorski prispevek pa podpisuje prof. Dušica Kunaver.
Knjigi je priložen CD, ki ga ni moč kupiti v prosti prodaji, in zanj je glasbenik Mitja Gobec v uvodni besedi zapisal: »Ploščo bom prav gotovo imel vedno pri roki, da jo bom lahko znova in znova poslušal!« In res je za glasbenega laika, kakršna sem sama, nenavadno, glasbeno izredno žlahtno poslušanje znamenitih slovenskih ljudskih v »klasični glasbeni izvedbi«, če se sploh lahko tako izrazim. In zraven tega so v knjigi natančno popisana »ozadja« posameznih pesmi. V teh polmračnih časih sem ob tej knjigi pomislila, da pa, presneto, te dežele ne more kar tako vrag pocitrati, če pa ima takšne umetnike in takšne knjige!
Pojdi z menoj so torej ustvarili žlahtni naši: Blaž Pucihar (1977), pianist, skladatelj in aranžer, ki je leta 1999 z odliko diplomiral na ljubljanski Akademiji za glasbo pri prof. Dubravki Tomšič Srebotnjak. Pucihar sodeluje na številnih seminarjih kot korepetitor in koncertira s priznanimi domačimi in tujimi glasbeniki; Damijan Stepančič (1969), slikar, ki je diplomiral na likovni akademiji v Ljubljani leta 1996 z nalogo Umetnik in alkimisti ter je doslej ilustriral 416 enot, torej učbenike, delovne zvezke, slikanice, avtorske slikanice, članke, knjige, stripe ... (kot je razvidno v vzajemnem knjižničnem katalogu); prof. Dušica Kunaver (1937), samostojna kulturna publicistka, profesorica nemščine in ruščine, znamenita zbirateljica ljudskega izročila in etnološkega gradiva, avtorica in izdajateljica poljudnoznanstvenih in leposlovnih knjig ter pedagoških priročnikov.
Pojdi z menoj je prava knjižno-glasbena alkimija!
_Liljana Klemenčič
Videm • Srečanje v okviru projekta PaVolor
Kako do denarja iz evropskih programov
Možnosti, da se črpa evropski denar iz najrazličnejših skladov in fondov za izvajanje prav tako najrazličnejših oblik projektov, predvsem t. i. mehkih, so precejšnje, v prihodnje pa naj bi bile, kljub krizi, očitno še večje. To je dokazalo tudi zadnje srečanje oziroma delavnica v občini Videm, ki sta jo skupaj pripravili omenjena gostiteljska občina in hrvaška občina Bednja.
Kot je uvodoma pojasnil Jernej Golc iz PRJ Halo, je to druga delavnica v okviru projekta PaVolor (v prevodu: vključenost preko prostovoljnih organizacij) v sklopu programa Evropa za državljane. Prvo delovno srečanje je bilo skupno martinovanje in prvi čezmejni krst mošta, tokratno drugo delovno srečanje pa je potekalo na temo iskanja skupnih aktivnosti prostovoljnih organizacij, zlasti društev, ki delujejo v obmejnem območju obeh držav. Golc je v kratki predstavitvi projekta poudaril, da je velikega pomena predvsem to, da je v skupne aktivnosti povabljena tudi Civilna zaščita, saj je v času naravnih katastrof še kako pomembno, da reševanje poteka usklajeno ne glede na mejo. „Tokratno srečanje je poleg tega, da oblikujemo skupne ideje o sodelovanju med društvi, namenjeno tudi iskanju skupnih aktivnosti in dejavnosti mladih, ki so danes na obeh straneh meje veliko manj povezani kot nekoč; praktično se skoraj ne poznajo! Želimo si veliko skupnih projektov, tudi zato, ker bo Hrvaška naslednje leto že v EU, tako da bomo lahko skupaj orali ledino novega programskega obdobja 2014 do 2020." Ob zaključku nagovora je Golc še povedal,
da bosta v okviru projekta Pa Volor še dve delavnici; tretja bo namenjena delovnemu srečanju županov z obeh strani meje ter hrvaške obmejne Lokalne akcijske skupine (LAS) in LAS Haloze, zadnja, četrta pa srečanju CZ, PGD, reševalnih služb, RK in drugih organizacij, ki se ukvarjajo z reševanjem in pomočjo ljudem.
Emil Tkalec s hrvaškega TKIC-a je Golca dopolnil z informacijami, da je Pa Volor drugi projekt iz fonda EU za državljane, ki ga udejanjata obe občini; zanj je odobrenih 9000 evrov sofinancerskega evropskega deleža. Strinjal se je, da se mladi na obeh straneh meje premalo poznajo in družijo, zato je delavnica, namenjena iskanju skupnih interesov in spoznavanju, še kako pomembna: „Dejstvo je, da ta projekt ni namenjen gradnji infrastrukture, pač pa zbliževanju ljudi, definiranju skupnih ciljev. Šele potem pride na vrsto infrastruktura."
Bojan Golčar iz Zavoda PIP v Mariboru je nato zbranim predstavil prednosti in slabosti delovanja nevladnih organizacij (pretežni del NVO so društva) v Podravju. Povedal je, da Evropski socialni sklad sofinancira projekte, s katerimi se ustvarja podporno okolje za nevla-
V okviru projekta Pavolor, katerega nosilec je občina Videm, partner pa hrvaška občina Bednja, sta bili izvedeni dve delovni srečanji; prvo je bila izvedba čezmejnega martinovanja (na posnetku), drugo delovno srečanje pa je bilo namenjeno društvom z obeh strani meje z namenom predstavitve različnih evropskih programov in možnosti še obsežnejšega sodelovanja.
dne organizacije (NVO), ki delujejo predvsem na osnovi svetovanja, izobraževanja in povezovanja z javnostjo ter z lokalnimi skupnostmi. Opozoril je na slab položaj NVO v Podravju in Sloveniji nasploh, saj je v tej dejavnosti zaposlenih izjemno malo ljudi, pa tudi državno financiranje je nižje kot sicer v ostalih državah EU. Golčar je še spomnil, da se za NVO morda pišejo boljši časi, saj
naj bi se v prihodnjem obdobju (2014 do 2020) lahko sofinancirale tudi iz Regionalnega razvojnega programa -v regijskem razvojnem svetu naj bi namreč NVO imele kar pet svojih predstavnikov. Poudaril pa je, da je treba imeti za konkretno črpanje evropskega denarja dobro strategijo razvoja za omenjeno obdobje ter seveda nato še dobre projekte: „Pri tem bo gotovo zelo pomembno, če bodo
društva oz. NVO pripravljale projekte, v katere bo vključena tudi lokalna skupnost, se pravi občina, ne le zaradi skupnega interesa in sodelovanja, ampak tudi zato, ker je projekte načeloma treba sofinancirati naprej, kar je seveda za NVO kot edinega nosilca projekta neizvedljivo." Golčar je še povedal, da bodo v prihodnje preferira-ni projekti, ki bodo reševali problematiko zaposlovanja.
Prav težava financiranja projekta, ki je lahko sicer odličen, pa velikokrat onemogoči njegovo realizacijo. S tem so se strinjali vsi navzoči, tako s slovenske kot s hrvaške strani, kjer se srečujejo z enakimi težavami. Golc je med debato spomnil tudi na to, da občina, če ni partner v projektu, po naši zakonodaji niti ne more oz. ne sme vlagati svojega denarja v projekt kakšnega društva, društva danes ne dobijo več kreditov pri bankah, občine ne morejo oblikovati niti skupnega finančnega fonda za tovrstne namene in krog je sklenjen: projekt ni izvedljiv.
Med govorniki na delovnem srečanju je bil še Hrvoje Kovač iz občine Lepoglava, predsednik Neodvisnega združenja mladih, ki je zbranim predstavil potek projekta Mladi za EU (Youth in action), v katerega so se vključili: „Gre za enega 'manjših' programov z nižjim zneskom sofinanciranja, namen in cilj pa je reševanje problematike mladih v domačem okolju ter primerjava dobrih praks z mladimi v tem programu iz drugih držav. V prihodnje bodo še trije razpisi za tovrstne projekte, kjer se ciljno ukvarjamo z mladimi in njihovimi težavami," je še pojasnil Kovač.
SM
Ormož • Pravljično starševstvo - spregovorili o nasilju
Nasilje ni nikoli dopustno
Maja Plaz in Dalida Horvat iz društva SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja sta v sklopu predavanja Pravljično starševstvo odkrito spregovorili o nasilju v družini, za katero je vedno odgovoren tisti, ki ga izvaja, nikoli žrtev. Številka SOS telefona je 080 11 55.
Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja je nevladna, humanitarna in ne-profitna organizacija, ki v Sloveniji deluje že 23 let, tako da nudi psihosocialno pomoč žrtvam nasilja, predvsem ženskam in otrokom. Delujejo na preventivni in kurativni ravni po vsej državi. Izvajajo tri glavne programe: SOS telefon, vodijo dve zatočišči (varni hiši v Ljubljani) in skupine za samopomoč.
Lani je bila v Sloveniji narejena prva nacionalna raziskava o nasilju v partnerskih zvezah, ki kaže, da skoraj polovica žensk doživlja psihično nasilje partnerja, četrtina pa tudi fizično, je povedala Maja Plaz. Gre za zastrašujočo stati-
stiko, ki ima različne pojavne oblike od psihičnega, fizičnega, spolnega in ekonomskega nasilja do zanemarjanja.
Veliko nasilja v družini ostaja neprijavljenega in neodkritega, vsak posameznik pa ima svojo lastno mejo, ko vedenje drugega prepozna kot nasilno. Dalida Horvat je odločna: „Po prvi klofuti je treba ukrepati. Izkušnje nas učijo, da ko je bila prvič prestopljena meja, se nasilje običajno samo še stopnjuje v hujše oblike. Začne se s psihičnimi oblikami, ki jih žrtve pogosto niti ne prepoznajo. Nasilje se začne uvajati postopno, na prikrit način s čustvenimi in psihičnimi manipulacijami, izsiljevanjem, zavitim
v celofan ljubeče skrbi 'zaradi tega, ker me skrbi zate, ker te imam rad, ti tega ne dovolim'.
Nadaljuje se z različnimi oblikami nadzorovanja in krajšanja svobode. Potem pa se
Foto: Viki Ivanuša
Maja Plaz in Dalida Horvat pravita, da je začetne oblike nasilja težko prepoznati, saj so zavite v celofan dozdevne ljubezni, kasneje pa je peklu le težko uiti.
nasilje sprevrže v bolj odkrite oblike zastraševanja, odkrito ukazovanje in prepovedo-vanje. Naslednje faze so popolni nadzor nad človekom, vpitje, žalitve, poniževanje in tudi fizično nasilje."
Nekatere statistike pravijo, da naj bi povzročitelji nasilja tudi sami nekoč doživljali nasilje v svoji primarni družini. Nasilni pa lahko postanejo tudi tisti moški, ki prej niso doživljali nasilja, pa jim družba s svojimi sporočili daje moč, da izvršujejo nasilje v družini. Slovenija je sicer sprejela Zakon o preprečevanju nasilja v družini in različne pravilnike za sodelovanje med pristojnimi službami. Dejstvo pa je, da še vedno živimo v precej patriarhalni družbi, ki vzdržuje vzorce obnašanja v družini, ki se prenašajo iz generacije v generacijo, odkriva Maja Plaz in doda, da si na glas le še redko kdo upa reči, da zagovarja nasilje, v svoji notranjosti pa nosimo še veliko nerazrešenih vprašanj, kaj je nasilje in do kod je sprejemljivo. V več kot 90 %
primerov nasilje v družini povzročajo moški, gre pa za oblike nasilja, ki močno ogrožajo življenje žensk in otrok. Ženske tudi izvajajo nasilje, vendar ne v takšnih oblikah, da bi imeli družinski člani tako hude posledice, da bi bili življenjsko ogroženi ali da bi se zato morali odseliti od doma.
Predavateljici pa sta optimistični, da je nasilje možno v vsaki fazi ustaviti, če je le prepoznano. Zato v društvu učijo, ozaveščajo in izobražujejo ljudi, da postavijo meje, pogoje in če se le-te prekoračijo, da ukrepajo naprej. „Pri nasilju gre za začaran krog odnosov, iz katerega je zelo težko pobegniti, dalj ko si vpleten, težje je. Najhuje je za otroke, sploh če nasilje izvajata oba starša. Otrokom svetujemo, da si poiščejo nekoga iz svojega okolja, ki mu lahko zaupajo in se v stiski obrnejo nanj. Šolarjem pa svetujemo, da se obrnejo tudi na šolsko svetovalno službo," je zaključila Dalida Horvat.
Viki Ivanuša
Foto: SM
Ptuj • Tednikov fotograf se predstavlja s svojo razstavo
Črtomir Goznik nekoliko drugače ...
Črtomir Goznik velja za enega najboljših slovenskih fotografov zadnjega časa in ima kljub mladosti za seboj izjemno veliko fotoreporterskih izkušenj. Fotografirati je začel pred skoraj 15 leti in je uradni fotograf Štajerskega tednika. Tokrat pa se predstavlja v povsem drugačni luči. Popeljal nas je skozi vrsto abstraktnih fotografij, ki so fascinantne in neponovljive, saj so ustvarjene v „trenutku", ki je s prostim očesom neviden in neponovljiv.
Univerzitetni diplomirani ekonomist Črtomir Goznik se s fotografijo ukvarja že od leta 1980 naprej. Njegovi začetki so povezani prav z našim časopisom. Kot študent si je namreč kruh občasno služil s fotografiranjem, a ga je to tako prevzelo, da je to postala njegova služba.
Da je fotografija dejansko njegova posebna strast, je bil še bolj prepričan, ko je pričel fotografirati športne dogodke, kar mu še zmeraj predstavlja največji izziv. Kot uradni fotograf Štajerskega tednika je pripravil tudi serijo fotografij boksarja Dejana Zavca, ki je požela odlične kritike, med drugim jo je tudi priznani ptujski fotograf Srdan Moho-rič ocenil kot izjemno. „Lahko mirno rečemo, da je bil fotograf v pravem trenutku zmeraj na pravem mestu in s tem ustvaril odlične fotografije," še dodaja Mohorič.
Tokrat pa se Goznik predstavlja v povsem drugačni luči. Za razliko od rednega dela, ki zajema fotografiranje različnih dogodkov, se je to pot pre-
Crtomirja Goznika boste težko videli brez fotoaparata.
pustil domišljiji. V razstavišču FO.VI v Mestnem gledališču Ptuj je od srede naprej na ogled razstava, ki jo je pripravil s pomočjo KUD Art stays.
Na tej je prvič v javnosti predstavljena vrsta fotografij, ki so povsem drugačne od tistih, ki jih Goznik objavlja v časopisih. Gre za abstraktne fotografije, ki so nastale v kontroliranem okolju in so v celoti plod fotografove domišljije. „Njegovi posnetki so kot potovanja, kjer raziskuje pro-
Crtomirjeva razstava je izjemna, že na odprtju je bilo veliko zanimanja tudi za nakup fotografij.
stor in hitrost minevanja časa. Njegova pozornost je vedno na „trenutku", tistem prehodnem elementu, ki ga fotografija lahko zajame in je onkraj fizičnega zaznavanja očesa. V teh fotografijah se vedno zgodi nekaj, včasih nekaj iskanega, včasih pričakovanega. Tako Goznik zgolj namiguje in zapusti gledalcu nalogo branja teh abstraktnih fragmentov," je o delu Goznika povedala priznana italijanska umetnica Marika Vicari.
Največji kritik svojih del pa je Črtomir Goznik sam sebi. Tisti, ki ga poznamo, vemo, da ničesar ne prepušča naključju in da se zmeraj trudi doseči perfekcijo. Tudi pri postavitvi razstave je bilo enako. Čeprav v svojem stilu skromno pravi, da so fotografije nastajale povsem enostavno, je rezultat izjemen. Zanj kot poznavalca, ki se je le poigral s svojo kreativnostjo in domišljijo, to najbrž res ni bila velika reč, za opazovalca pa so dela Goznika
fascinantna in onkraj meja dosegljivega.
Povsem jasno je, da je v fotografijah vloženega ne le veliko truda, ampak tudi fotografovo znanje in dojemanje vseh segmentov fotografiranja.
Nastala dela na tokratni razstavi so razdeljene v dva sklopa, v prvem je devet fotografij, v drugem tri. Gre za popolnoma nasprotujoči si vrsti fotografij, tudi njun namen je povsem drugačen. „V prvem sklopu, ki obsega devet fotografij, sem želel ustaviti čas, to pomeni fotografirati neko stvar v tisočinki sekunde. Fotografirati nekaj, kar s prostim očesom ne moremo zaznati. S tem sem pravzaprav ustavil gibanje. V drugem sklopu pa sem želel poudariti ravno nasprotno, prikazati gibanje, zato je daljši čas ekspozicije in je premik zaznaven. Enostavno gre za moj poskus, da se predstavim v neki novi dimenziji. Kot kronist dogodkov ne moreš z ničemer manipulirati, dogodek posnameš in to je to. Tu pa sem poskusil ustvariti nekaj novega, kreativnega in upam, da mi je uspelo," je o tokratni razstavi povedal avtor razstavljenih fotografij.
Svojo kreativnost je dokazal na zanj kot pravi enostaven, a obenem zahteven način. Nastanek sklopa devetih fotografij, ki so postavljene v zgornjih nadstropjih razstavišča, je še posebej zanimiv. Osnova je namreč star domači akvarij. Goznik ga je napolnil z vodo, nato pa vanj prilival različne
tekočine in ugotavljal, kako se te skupaj z vodo odzivajo na svetlobo. „To sem kasneje osvetljeval z različnimi barvnimi filtri. Fotografije kot take pa so digitalno minimalno obdelane, narejeni so samo izrezi. Poskušam tudi na nek način fotografijo približati likovni umetnosti, ravno zaradi abstrakcije. Zdi se mi, da se fotografija kot medij vse preveč poslužuje zgolj za realizem in tu sem želel z barvami ustvariti pozitivno vzdušje," pojasnjuje Goznik.
Vse razstavljene fotografije so nastajale v zadnjih dveh mesecih. Drugi sklop fotografij pa je nastal, ko je Goznik fotografiral poplave, ki so se zgodile v začetku novembra. Te izjemno živo prikazujejo, kaj se je dejansko dogajalo v teh stoletnih poplavah. Kot pravi Goznik, je te poplave izkoristil tako, da jih je ovekovečil in poskušal narediti nekaj za dokumentiranje časa.
Ob tem poudarja, je bilo zelo težko izbrati fotografije, saj se je moral omejiti glede na prostor, obenem pa opus predstaviti celostno. Sodeč po kritikah na odprtju pa mu je to skupaj z Vladimirjem Forbici-jem, ki je razstavo postavljal, tudi uspelo. „Zaradi razgibanosti prostora je bilo še posebej zahtevno tako po motivih kot po količini uravnotežit fotografije. Forbici je to očitno opravil," še pravi Goznik.
Razstava je na ogled do 15. januarja.
Dženana Kmetec
Iščete svoj stil
Ko se zdruzijo energija osebnosti in barve
Kaja AnZelj iz Ilčeve ulice na Ptuju je doslej najstarejša udeleZenka v akciji Iščete svoj stil. Zaposlena je bila v ptujskem Merctorju, opravljala je vse od administrativnih do tajniških del. Stara je 72 let, a jih zelo dobro skriva, energijo in vitalnost, ki jo izZareva, ji lahko zavidajo tudi veliko mlajši.
maga pri razgradnji maščob, aktivira delovanje limfnega sistema in pospešuje odvajanje zaostalih toksinov iz telesa, ki so glavni razlog za utrujene, težke noge. Z
Nikoli ji ni dolgčas, nenehno je v pogonu. Ukvarja se z ročnimi deli, z delom v hiši in okrog nje, v zelenjavnem vrtu, z rožami, reševanjem križank, čisto na koncu pa odkrije tudi svojo navdušenje za medmrežje, z vsem želi biti na tekočem, nekaj ji manjka, če ni vsak dan za računalnikom, še poudari. Veliko ji pomeni družina, v jeseni življenja pa jo razveseljujejo tudi trije vnuki. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti. Na spletni strani Štajerskega tednika je opazila prijavnico, jo izpolnila in bila izžrebana.
Gospa Kaja je prvič obiskala kozmetični salon. Kožo so ji površinsko očistili, s pilingom odstranili odmrle celice in jo poživili, dodatno pa omehčali še z masažo. Kot je povedala kozmetičarka Neda Tokalic, ima gospa pri svojih letih zavidljivo strukturo kože. Priporočili so ji uporabo bolj mastne kreme z lipidi v zimskem času, sicer pa kremo z dovolj vlage. Uredili so ji tudi obrvi.
V Frizerskem salonu Stanka je za Kajino novo pričesko poskrbela frizerka Jožica Pepelnik. Njene srednje dolge in suhe lase je pustila v blond barvi, dodatno pa osvežila s prameni, tudi
v blond barvi. Ostrigla jo je postopno in ženstveno. Pričesko je oblikovala s fenom, pomagala pa si je tudi s peno in lakom.
Vizažistka Minka Feguš je ličenje pričela z nanosom pudra v kremi, s katerim je rahlo prekrila celoten obraz. Veke je poudarila v nežno roza in rjavem tonu, obrobila s črnim čr-talom ter vse skupaj zabrisala, da je dosegla želeni poudarek. V svetlo bež tonu je poudarila še obrvi. Ustnice je obrobila in jih poudarila z rdečkastim glosom, rožnato pa ličnice.
»Za gospo Kajo sem se odločila izbrati oblačila, ki bodo še bolj poudarila njeno mladostno energijo, kljub temu da je že upokojenka. Torej, če ne gre drugače, bom vsaj z rdečo barvo skušala izraziti njeno pozitivno energijo tudi navzven. Rdečo obleko sem našla na policah trgovine Modiana, prav tako pa tudi zimsko jakno, ki jo bomo vendarle kmalu potrebovali, kljub dolgemu indijanskemu poletju. Vsaj jutra postajajo vsak dan hladnejša. Rdeča obleka ozkega kroja z zanimivimi detajli in okrasnimi šivi je lahko špor-tno-eleganten kos oblačila, ki se lahko z različnimi dodatki prilagodi namembnosti in situaciji.
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FíU2£ííSCVÜ z Slomškova 22
10 % popust v novembru
masažo dosežemo telesno in duševno sprostitev, odpravlja stres in napetost mišic, le-tem povrne moč. Prav tako pa masaža nog izboljšuje izmenjavo prehrambenih snovi in kisika v celicah, zmanjšuje bolečine v sklepih, sprošča in pomirja, je prednosti masaže nog in njene blagodejne učinke predstavila kozmetičarka Silva Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kaja prej ...
. in pozneje
Danes v kombinaciji s športno-elegantno zimsko jakno in črnimi gležnjarji iz Alpine se lahko v dopoldanskem času odpravi na klepet in čaj s prijateljicami, popoldne na kosilo, zvečer pa, če tako nanese, tudi v gledališče. K obleki seveda lahko dodamo tudi kakšen kos elegantnega nakita, ki bo še popestril današnji videz naše izbranke. Za bolj sproščene dni pa lahko obleko kombinira z debelejšimi nogavicami, škornji z nizko peto, volnenim pisanim toplim šalom in kakšnim pokrivalom ter volnenimi rokavicami. K temu slogu pa prav tako lahko dodamo tudi kakšen kos nakita,
ki pa naj bo primerno ostalemu v bolj sproščenem, ležernem, športnem slogu. Tudi torba je ob tej priložnosti lahko velika. Tako, gospa Kaja lahko v novi preobleki uživa v prihajajočih zimskih dneh, in če do silvestro-vega ne najde druge možnosti, lahko tudi najdaljšo noč preživi v aktualni rdeči obleki,« je Kaji-no stilno preobrazbo predstavila stilistka Sanja Veličkovic.
Gospa Kaja se je v studiu Olimpic odločila za sprostitve-no masažo nog. Ta je namenjena vsem, ki želijo sprostiti svoje telo in se počutiti bolj vitalno in polni energije. Gre za masažo, ki pospešuje prekrvavitev kože, po-
Foto: Črtomir Goznik
Kaja po modni preobrazbi v oblačilih iz Modiane in s čevlji iz Alpine.
Uvodnik
Praznični december je tik pred vrati
Za večino ljudi bodo pred-praznični in praznični dnevi
Urednica priloge: Simona Meznarič Avtorji člankov in fotografij:
Črtomir Goznik, Simona Meznarič, Rado Pišot, Alenka Šmigoc Vinko, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec in Sanja Veličkovic.
manj potrošniško naravnani, kot so bili v času pred krizo, ki se vse globlje zajeda v vsakodnevno življenje. A kljub temu ni prav, da bi se povsem izgubil žar pričakovanja nečesa novega, upajoč boljšega, kar naj bi prineslo novo leto. Če ne zaradi drugega, smo že zaradi otrok dolžni pričarati vesele in prijetne trenutke doma,
srečneži morda tudi na kakšnih potovanjih ali prazničnih izletih.
Ne glede na krizo bo december kot vsako leto postregel s številnimi prireditvami, tudi s takšnim, kjer ni potrebno (globoko) seči v denarnice. V pravi užitek in veselje je lahko že sprehod med pisano založenimi stojnicami po okrašenih ulicah, ki žarijo v
tisočerih lučkah ... Brez nepotrebnega nakupovanja, morda le z vrčkom čaja ali dišečega kuhanega vina za premrle prste.
Ne pozabite, da so prazniki pravzaprav takšni, kot si jih naredimo in pričaramo sami. Verjamem, da so lahko lepši za tiste s polnimi denarnicami kot za tiste s praznimi. A navsezadnje - pokupiti se
vsega niti ne da; zlasti pa se ne da kupiti kančka dobre volje in upanja v vseeno lažje in boljše leto 2013. Kitajska astrologija napoveduje leto vodene kače, ki je simbol modrosti, previdnosti in pronicljivosti, vsaka njena poteza je dobro premišljena. Ker je kača v kitajski tradiciji znana tudi kot varuhinja zakladov, naj bi pripomogla k
blaginji vseh tistih, ki imajo spoštljiv in pošten odnos do denarja, obenem pa naj bi pripomogla tudi k našemu boljšemu počutju. Kakšno bo res leto 2103 za kogarkoli izmed nas, bomo videli. Najprej nas čaka praznični december in želim vam, da bi bil to najlepši mesec v tem letu.
Simona Meznarič
Zimsko veselje
Priprava otrok na smučanje in njihova oprema
Veliko staršev je mnenja, da je za smučarja začetnika primerna kakršna koli oprema. V praksi se je žal prepogosto pokazalo popolnoma drugače. Če želite, da bo vaš mali nadobudnež motiviran za učenje in igro na snegu, mu morate priskrbeti takšno opremo, da bo z njo užival v smučanju in igraje napredoval v znanju nove veščine.
Nova smučarska oprema je seveda cenovno velik zalogaj. Otrok jo v eni sezoni preraste, zato se danes veliko staršev odloča za nakup rabljene opreme na smučarskih sejmih, kjer je pogosto velika izbira tudi sodobne, še ne dotrajane opreme. Ta mora otroku ustrezati glede na njegovo velikost, težo in znanje. Izbira osnovne opreme Smučarska oprema naj otroku omogoča udobno, varno in sproščeno smučanje. Tudi odrasli hitro izgubimo voljo do smučanja, če nas tiščijo smučarski čevlji, če nas zebe v noge ali imamo neprimerne
smuči, kaj šele otroci! Kako torej izbrati smuči, vezi, smučarske čevlje, palice in oblačila, da bo oprema primerna za vašega otroka? Dolžina smuči naj ustreza velikosti otroka. Začetniku naj ne segajo prek brade, otrok, ki pa je smučanja že vešč, naj ima smuči vsaj 10 centimetrov krajše od njegove telesne višine. Za otroka so primerne smuči z zmernim stranskim lokom in srednjo trdoto.
Posebej vezi so za varnost pri smučanju zelo pomembne, saj je veliko zlomov na smučišču prav posledica slabo nastavljivih vezi. Če so neprimerno nastavljene, se lahko zgodi, da se pri padcu ne odpnejo, lahko pa se celo odpnejo že kar med vožnjo. Vezi morajo biti nastavljene tako, da ustrezajo teži otroka in da brezhibno delujejo. Zato je najbolje, da jih nastavi serviser, ki jih prilagodi tudi velikosti čevlja.
Posebno pozornost moramo nameniti tudi smučar-
skim čevljem, ki naj bodo primerno veliki (nekoliko večji od velikosti otrokovega stopala), zapenjajo naj se vsaj z dvema zaponkami, kar omogoča dober oprijem stopala in gležnja. Ko otrok obuje smučarske čevlje, mora imeti dovolj prostora, da lahko premika prste, nikjer ga ne sme tiščati. Obleče naj žabe in ene nogavice, ki naj bodo iz naravnih materialov. Premajhni čevlji ga bodo ovirali, poleg tega ga bo tudi zeblo v noge. Preveliki čevlji so prav tako neprimerni, saj otroku ne dajejo dovolj opore pri smučanju in celo pripomorejo k poškodbam. Na smučišču lahko pogosto opazimo, da imajo otroci prekratke smučarske palice. Ker jih potrebujejo predvsem za oporo in ravnotežje, naj bodo na začetku nekoliko višje od opisanega. Segajo naj do višine roke, skrčene za 90 stopinj v komolcu. Dolžino palic izmerimo tako, da otrok narobe obrnjeno palico prime nad krpljico in palico navpično postavi pred sabo na tla.
Ptuj - Slimmer wellness clubs
Za zdravo življenje
V lepo obnovljeni zgradbi v Miklošičevi ulici, nekdanji bančni stavbi tik ob ptujski tržnici, ima sedež slimmer wellness clubs. Darinka Pesek, samostojna podjetnica ter svetovalka za prehrano in zdravo življenje, ki se je pred šestimi leti usposobila za osebno wellness svetovalko, je povedala, da klub deluje od marca lani.
Zdravje ostaja še vedno ena izmed tistih vrednot, ki jih Slovenci uvrščajo najvišje na tej lestvici. Vsakdanje ravnanje večine pa je pogosto daleč od tega. Informacij o tem, kako kljub hitremu tempu življenja, vsakdanjemu stresu in izzivom časa, ki je do večine neusmiljen, živeti zdravo, ni nikoli odveč. Številne aktivnosti, ki jih izvajajo v klubu, so lahko vsem, ki imajo kakršne koli težave v zvezi s prehranjevanjem, telesno težo in siceršnjim počutjem, v veliko oporo. Kot pove Darinka Pesek, vsakemu, ki to želi, opravijo brezplačno wellness oceno telesa, s posebno tehtnico tanita jim izmerijo odstotek maščobe v telesu in
Darinka Pesek, svetovalka za prehrano in zdravo življenje. Foto: Črtomir Goznik
indeks telesne mase. Tehtnica dejansko pokaže, koliko smo stari, ne glede na rojstni datum. Informacije o zdravem zajtrku, kako ga sestaviti, kaj pojesti in koliko, da bomo že zjutraj dobili dovolj energije za nemoteno funkcioniranje čez dan, dajejo vsak torek, brezplačno svetujejo in sestavijo tudi jedilnike za vsakega zainteresiranega posebej, dokler ne doseže želenega cilja - manjše teže ali pa tudi ve-
lAAlAApir www.moj-zajtrk.si rvlrvl&r Slimmer clubs,
WELLNESS CLUBS Miklošičeva ulica 5,1. nadst.
Telefon:
041461266.
Rezervirajte svoj termin za BREZPLAČNO analizo telesne sestave in svetovanje o pravilni prehrani.
čje. So tudi ljudje, ki se želijo zrediti, a jim to brez strokovne podpore ne uspeva. Organizirajo različne delavnice, med drugim zdravega huj-šanja, kjer se ljudje v osmih tednih naučijo, kolikokrat na dan jesti, koliko vode popiti in podobno, jogo za otroke ob sredah, enkrat mesečno pa tudi terapije z gongi. »Veliko delamo na ulici, ljudi seznanjamo z možnostmi naše brezplačne ponudbe, ki jo po potrebi tudi prilagodimo posameznikom, tistim, ki se ne želijo izpostaviti,« je povedala Darinka Pesek, ki si s strokovnimi sodelavci želi, da bi delavnice zdravega načina življenja dosegle čim več ljudi, zlasti tiste, ki imajo zaradi nezdravega življenjskega sloga tudi zdravstvene težave.
MG
Palica je ravno prav dolga, če je med nadlaktnico in podlak-tnico pravi kot.
Oblačila za smučanje
Zelo pomembno je, da ima otrok kakovostno smučarsko oblačilo, ki naj bo dovolj veliko, saj bi ga pretesno oviralo pri gibanju. Oblačilo naj bo nepremočljivo, po možnosti iz dveh delov (bunda in hlače), primerno toplo in zračno.
V strahu, da bi otroka zeblo, starši pogosto pretiravamo z oblačili. Ker se otrok na snegu nenehno giblje, mu hitro postane vroče, se spoti in prehlad je tu. Primerno toploto glede na zunanjo temperaturo raje uravnavamo z različnimi plastmi oblačil pod kombinezonom oziroma dvodelnim kompletom. Dobro je imeti s seboj tudi rezervni komplet obleke in tople čevlje, da se otrok po smučanju lahko preobleče in preobuje.
Rokavice naj bodo dovolj tople in iz nepremočljivega materiala. Za mlajše otroke so bolj praktične rokavice na en prst (palec), saj jih laže natikajo, poleg tega so tudi toplejše.
Padci so pri začetnikih pogostejši, neznanje je tudi pogost
vzrok za trke in izsiljevanje prednosti na smučišču. Zato k večji varnosti nedvomno pripomore tudi obvezna varnostna čelada. V zelo mrzlem vremenu ima lahko otrok pod čelado tudi tanko podkapo, ki se tesno prilega glavi. Sicer pa je čelada običajno že sama dovolj topla in ni smiselno, da bi nosil pod njo še kapo.
Ko izbirate smučarska očala, bodite pozorni, da se po obliki ujemajo s čelado. Izdelana naj bodo iz upogljive plastike, z elastiko in dobrim zračenjem, otroka morajo ustrezno zavarovati tudi pred soncem.
Priprava na smučanje
Priprava na smučanje se ne začne šele s prvim snegom, ampak traja vse leto. Otroka je treba spodbujati in mu omogočiti, da ima vsak dan možnosti za različne gibalne dejavnosti, zlasti na prostem, s čimer bo razvijal svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti ter osvajal nekatere gibalne sheme. Z redno, raznovrstno gibalno dejavnostjo in pripravo na smučanje ter prilagajanje na opremo se bo otrok bolje
zavedal svojega telesa in začel pridobivati zaupanje vanj oziroma svoje sposobnosti.
Celovita razvitost otroka je tudi najboljša zaščita pred nezgodami, saj je sposobnost obvladanja lastnega telesa prvi pogoj za premagovanje okoliščin, v katerih se lahko otrok ponesreči. Izmed gibalnih sposobnosti, ki so še posebej pomembne pri smučanju, je treba izpostaviti zlasti koordinacijo (skladnost) gibanja, ravnotežje in moč. Vsebine, kot so rolanje, vožnja s skiro-jem, kolesarjenje in drsanje, bodo otroku še posebno koristile, saj bo tako posredno usvojil tudi vzorce gibanja in drsenja skozi prostor, ki mu bodo pri učenju smučanja še kako koristili.
Če obstaja tudi možnost, da se otrok pred smučanjem preizkusi v smučarskem teku, je to zelo priporočljivo. Verjetno bo postal malček kmalu nestrpen in si bo močno zaželel na pravi sneg. Nedvomno bo otrok, ki se je že doma privajal na smuči, pozneje na snegu tudi hitreje napredoval
Povzeto po spletni strani Smučarskega kluba Izola, avtor dr. Rado Pišot
m mmm-m^mmm^mmmm-mm »..vvn *	\\ ^
KRONIKA LETA 2012
Oglaševalci, ne prezrite naše oglasne pillog^Nki b 12.000 izvodov 28. decembra 2012 v revialni omfr objavite svoja praznična voščila!	* *\\
Prilogo bo lahko prebralo več kot 45.000* bralcev! tednik, saj bodo prilogo prejeli brezplačno obdala Rok za rezervacijo oglasnega prostora je 7. decem
v
Štajerski
I bo izšla, v nakladi v njej pp lahko\
isopisa Sjajerski f>u časopisa. 0(2012.«
RADIOPTUJ
S-S 89,8-98,2-104,3
Za več informacij se obrnite na marketing družbe Radio Tednik Ptuj, d.o.o., telefon 02 749 34 30 ali narocila@radio-tednik.si	*

KUHINJ
Novembrska akcija
v vseh salonih Panles kuhinje. 45 % popusta na vse kuhinje Luna iz akrila. Akril je eden najbolj kakovostnih materialov na voljo v številnih atraktivnih barvah in ga lahko kombinirate z različnimi lesnimi dekorji
V mosecu novembru vam nudimo dodatni
7X popust
Rogaëka Slatina
Tekačevo 62b 3250 Rogaška Slatina □41 773 963
Kranj
C. Staneta Žagarja 67 4000 Kranj 041 717 530
Maribor
Tržaška c. 87 2000 Maribor 031 365 246
Ptuj
Puhova c. 2250 Ptuj □31 669 729
Ljubljana
Šmartinska c. 152 10OO Ljubljana 041 650 566
Novo mesto
Otoška c. 5 BODO Novo mesto 051 682 077
Celje
Kidričeva 6 3000 Celje 041 686 333
www.panles-kuhinje.si
Čas za peko
Drobno praznično pecivo
Prazniki brez kakšnega sladkega greha niso pravi prazniki. Že res, da pokora kmalu sledi, ampak okusne torte, rezine, strjenke, kreme, rulade, kocke, poljubčki, piškoti ... so tega vredni, kajne? V nadaljevanju nekaj grešnih namigov za bližajoče se praznike.
Slastne rezine
Testo: 4 jajca, 40 dag moke, 40 dag sladkorja, 2 dl olja, 2 dl mleka, 3 žlice kakava, 1 pecilni prašek; krema: 5 dl mleka, 10 dag sladkorja, 5 žlic moke, 25 dag margarine, malo limoninega soka.
Za testo dobro stepite jajca s sladkorjem (stepajte približno 20 minut), potem pa počasi dodajte olje in mleko ter moko s pecilnim praškom. Polovico testa vlijte v pekač in specite.
Medtem drugi polovici testa primešajte kakav in tudi spe-cite. Za kremo zmešajte moko s sladkorjem, prilijte mleko, dobro razmešajte, da ne bo grudic, in vse skupaj skuhajte, da postane gosto. Dobro ohladite, potem pa primešajte dobro stepeno margarino in dodajte limonin sok. Temno testo po vrhu premažite s polovico kreme, pokrijte s svetlim testom ter premažite s preostalo kremo.. Narežite na manjše kocke.
Katarinine kocke
Testo 1: 8 jajc, 7 žlic mletih orehov, 7 žlic sladkorja, 7 žlic moke, 1 pecilni prašek; testo 2: 5 beljakov, 10 dag sesekljanih orehov, 5 dag rozin, 4 žlice olja, 15 dag sladkorja, 4 žlice moke, 1 pecilni prašek;
Foto: ASV Slastne rezine		
1 E	KAMINI IREZ DIMNIKA	EAŠiin ■
< mm;.
Katarinine kocke
Toplota in odprt ogenj kjerkoli želite. Brez dimnika, brez zapletene postavitve in gradbenih del. Več kot 50 modelov iz kamna, kovine ali lesa, od klasičnih do modernih, že od 200 € naprej. Povsem brez dima, plinov, vonjav in pepela.
PRILAGODLJIVA POSTAVITEV!
PTS VAUDA d.o.o., Zg. Hajdlna 83a, Hajdlna e-naslov: pts@vauda.si, vauda@volja.si Gsm 041 667 734
www.vauda.si
krema: 5 rumenjakov, 25 dag sladkorja v prahu, 25 dag margarine, sok 1 pomaranče. Za prvo testo stepite rumenjake s sladkorjem, dodajte orehe, moko s pecilnim in sneg iz beljakov. Specite v pečici in ohlajenega prerežite na pol. Za drugo testo pa stepite beljake s sladkorjem, primešajte olje, orehe, rozine in moko s pecilnim ter specite. Za kremo dobro stepite jajca s sladkorjem v prahu, jih postavite nad soparo in stepajte, dokler se masa ne zgosti. Dobro ohladite, potem pa primešajte stepeno margarino in pomarančni sok. Eno polovico testa 1 premažite s polovico kreme, nanjo položite testo 2, premažite s preostalo kremo, nanjo pa položite drugo polovico testa 1. Po vrhu lahko prelijete s čokoladnim prelivom, za katerega 100 g čokolade stalite nad soparo s 100 g margarine in dodate 1 žlico olja.
Kokosovi piškoti
25 dag margarine, 2 jajci, 15
limonine lupinice; 3 žličke kakava, poljubna marmelada. Vse sestavine (razen kakava in marmelade) zmešajte z me-šalnikom, da nastane testo, ki ne sme biti pretrdo. Razdelite ga na polovico in eni polovici primešajte kakav ter jo še enkrat dobro premesite, da se
100 g kinder čokolade, 250 g zmečkanih banan, 125 g surovega masla, 1 jajce, 1 vrečka vaniljinega sladkorja, 1 pecilni prašek, 1/2 žličke soli. Preden začnete peči, nalomite čokolado na koščke in jo dajte v zamrzovalnik. V skledo dajte moko, sladkor, kokosovo
dag sladkorja, 45 dag mehke moke, 12 dag kokosove moke, pol vrečke pecilnega praška; preliv: 5 dl vode, 25 dag sladkorja, 2 vrečki vaniljinega sladkorja, sok pol limone. Margarino naribajte (da boste lažje mesili!) in jo dobro zmešajte z jajcema in 15 dag sladkorja. Zmesi med gnetenjem dodajajte moko s pecilnim in kokosovo moko. Zgnetite gladko testo. Testo trgajte na majhne koščke, jih oblikujte v kroglice in z roko rahlo sploščite. Kolačke zložite na namaščen pekač, jih zareži-te z nožem in za približno pol ure dajte v pečico, segreto na 180 stopinj. Medtem iz 25 dag sladkorja in vode skuhajte sirup ter mu dodajte vaniljin sladkor in limonin sok. Vroče kolačke prelijte z vrelim sirupom.
Preprosti piškoti
1 kg moke, 300 g sladkorja v prahu, 4 jajca, 500 g margarine, 1 pecilni prašek, 2 vani-ljeva sladkorja, malo naribane

Preprosti piškoti
kakav enakomerno porazdeli. S testomatom naredite piškote različnih oblik (pazite, da ne namastite pekača in ne uporabite peki papirja). Nabrizgajte enako število temnih in svetlih piškotov. Ko so piškoti pečeni, jih zlepite po enega črnega
moko, pecilni prašek, vaniljin sladkor in sol. Dodajte dobro spasirane oz. zmečkane banane ter na koncu jajce in staljeno maslo. Vse skupaj dobro zmešajte z mešalnikom. Na koncu dajte v maso nalomlje-ne koščke kinder čokolade in
Mafini s kinder čokolado
in enega temnega s poljubno marmelado. (Tistega brez para pojejte sami!)
Mafini s kinder čokolado
200 g bele moke, 100 g sladkorja, 100 g kokosove moke,
na hitro premešajte z žlico. V pekač za mafine enakomerno razporedite maso in dajte v pečico. Po želji lahko pečene mafine po vrhu prelijete s čokolado in jih poljubno okrasite. (Mimogrede: okraski na mafi-nih s fotografije so užitni!)
Alenka Šmigoc Vinko
Foto: ASV
Foto: ASV
Foto: ASV
TELEfjgB
H : : r


«OKOP»»-""'P*
.11.2012
Brez vezave, brez drobnega tiska.

ft(«080 35 38)
www.teleing.si I info@teleing.si 1Ó www.facebook.com/teleing
Malo po malo. Veliko.
Postopno varčevanje v NLB skladih je dosegljiv in donosen način, da uresničite svoje načrte za prihodnost. Načrt varčevanja je prilagodljiv vašim ciljem ter primeren za različne namene: pokojninsko varčevanje, otroško varčevanje in plemenitenje prihrankov. Gre za modro odločitev, za katero si boste nekoč hvaležni. Obiščite nas in skupaj bomo poiskali rešitev, ki vam najbolj ustreza.
Varčevalni načrt brez pologa je primeren za vse, ki želite večjo fleksibilnost. Minimalno mesečno vplačilo pri njem znaša 40 evrov. Fleksibilni varčevalni načrt prinaša nižje vstopne stroške. Predvideva začetni polog 500 evrov in minimalna periodična vplačila 40 evrov. Veliki varčevalni načrt je primeren za vse, ki nameravate vplačati 20 tisoč evrov ali več. Tak načrt je najprimernejši za disciplinirane vlagatelje, ki želite varčevati na daljši rok in večje zneske.
NLBO Skladi
www.nlbskladi.si
080 22 86
Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Trg Republike 3, 1000 Ljubljana, upravlja krovni sklad NLB Skladi. Storitve trženja krovnega sklada NLB Skladi izvajata NLB d.d. in Banka Celje d.d. Prospekt krovnega sklada NLB Skladi z vključenimi pravili upravljanja in dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje so vlagateljem v slovenskem jeziku brezplačno dostopni na sedežu družbe NLB Skladi vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih NLB in Banke Celje d.d. med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Krovni sklad družbe NLB Skladi ni bančna storitev in ne prinaša zajamčene ali garantirane donosnosti. Tako naložbe v posamezne podsklade krovnega sklada tudi niso vključene v sistem zajamčenih vlog, ki velja za vloge fizičnih oseb in malih pravnih oseb na transakcijskih računih, hranilnih vlogah, denarnih depozitih in blagajniških zapisih oziroma potrdilih o depozitu, ki se glasijo na ime, zbranih pri bankah in hranilnicah.
kanovi dogodki
v <Decem6ru 2012 v restavraciji<an %idričevo
^onedeCjek, 3. 12. 2012 o6 18 uri Cutkovna predstavaza otroke »%ampa kam, kozCiček«
vstopprost
Odso6ote 8. 12. 2012 dalje od15-21 ure <anova hiška na drsafišču %idričevo
Četrte^, 13. 12. 2012 o6 18 uri <ripoved<anovih zgod6 za otroke
. restavracija kreativnih idej
Nedelja, 9. 12. 2012 o6 17uri koncert moškegapevskegaz6ora Tafum %idričevo z gosti
vstopprost
Nedelja, 23. 12. 2012 o6 18uri tradicionalni <Bočičnikgncert pihatnega orkestra Tafum %idričevo z gosti
vstopprost
O6 nedeljah v decem6ru 2012 va6[jeninapraznična nedeljska kosita
Vse dnidecem6ra 2012 va6[jenina posfovna kosiCa in druča6na srečanja
sre črtje /rt z¿¡'¿Jtuy
({rt se s/otfirti/ fil* /t(H>em fetti Wffa Pesciutiif-
' /* TesirtPTrtciJíi Pavi Kú/riccPi^
www.pan-restavracija .si
Tel: 041808 449
Silvestrovanje z ansam6Com
v restavraciji<an 31.12.2011 o6 20 uri
~ 19:00 -19:50 sprejem gostov in aperitiv s pozdravom iz kuhinje
čokoCadnafontana sadni 6ife s svežim sadjem
~ 20:30 fiCadna predjed (mesna, Cahka)
~ 21:15 topla predjed
~ 21:45-23:00 gtavnejedi- top[i6ife
~ 23:15 <anov siadkjtris
krepčifo po pofnoči
Vse6ina menija za Sifvestrsko večerjo na internetnistranirestavracije <an
Moda
Kaj obleči za vstop v novo leto 2013
Odločite se vsaj ta dan, da želite predvsem uživati v najdaljši noči, da izkoristite ta moment predvsem zase in pozabite na to, kaj o tem mislijo drugi. Imejte se radi in si privoščite vsaj ta dan biti to, kar ste.
Seveda boste vsi tisti, ki radi pobrskate po modnih straneh, pokukali v kakšno revijo, na internet ali že tradicionalno - v Štajerski tednik in skušali ugotoviti, če je v predlogih tudi kaj takšnega, kar bi bilo pisano vam na kožo. Pa poglejmo najprej, kaj nam nudijo letošnje modne smernice. Lahko bi rekli kar »barok'n'roll«.
Že kar nekaj časa nas namreč večina modnih poznavalcev bombardira s kovinskim sijajem v črni, zlati in srebrni barvi. Baročni vzorci, čipka, kovinski neti. Torej naj letos velja pri oblačilih in obutvi -bleščeče, bleščeče in še enkrat bleščeče. Srebrno, črno in zlato. Lahko črno z zlatim, črno s srebrnim, samo črno ali samo zlato, samo srebrno. Sofisticiranost na prvem mestu.
Torej v barvah bomo ujeti v popolni glamur. Če bo pa komu od nas ponujena še glamurozna destinacija, se mora pri stajlingu še bolj potruditi in ujeti v izbranem oblačilu sebe in visoki gla-mur.
Seveda je letošnja modna zapoved na dušo pisana tudi vsem rock navdušencem,
saj ni nič boljšega kot črna v kombinaciji s kakšnimi svetlečimi neti. Ti so lahko tako
UL3TÍR/V
-VV VY'Y
nflíli
Ijljawn * I L' tU^lffllkV . <J I
Ra*čUna I mskaropre m a
w vf^H^^Sre1. SI
Preverit©n^^^Bpjil) ponudbo
Facebook
-	www.fac^gok.com/archos.Slovenija
/IKLhUD	trgovina:
dl^tfltlLJtinn T: 02 010 20 60 E: ¡nfo<gDultra store, si
Imate mogoče kakšno črno krilo, ki je tako klasično, da ga nočete obleči? Poskusite ga obleči k novi čipkasti majici ali bluzi, dodajte bogat nakit in krilo bo videti kot novo.
K ozkim črnim hlačam ali legicam lahko oblečete zlato bleščečo tuniko in dodate zlate sandale. Lahko pa k temu oblečete tudi ozek blejzer v brokatnem vzorcu črno-zlate barvne kombinacije, če pa ste slučajno kupile zlate legice, jih kombinirajte s črno tuniko in zlatim nakitom.
Za vse tiste zagrizene ro-kerice pa se tudi k črnim jeans hlačam lahko kombinira srebrna ali črna majica z leskom, na nogah pa naj zasijejo po črnih salonarjih posuti srebrni neti. Če se odločate za nakup novega oblačila, ki bo namenjeno prav za zadnjo noč letošnjega leta, ni odveč pomisliti najprej na to, kam sploh greste. Vsekakor pa
na oblačilih kot nakit, detajl na čevljih, torbici ... Tudi če bomo novo leto čakali med svojimi štirimi stenami, lahko oblečemo bleščeč kos oblačila - predvsem zaradi nas samih in naših bližnjih.
Drage moje, tokrat kar posezite po tisti svoji mali črni oblekici, ki vam je tako pri srcu, predvsem zato, ker je črne barve in ste prepričane, da imate v njej manj kilogramov. Ampak žal ni tako, je pa zelo pomembno, da se v njej dobro počutite. Torej, če se kje v omari skriva kakšna mala črna, jo obogatite samo s kakšnimi novimi sa-lonarji, mogoče torbico ali kakšnim modernim nakitom.
Partizanska ulica 61 SI-2310 Slovenska Bistrica
njenih oblačil oziroma dodatkov - letos torej izbirate med zlatim ali srebrnim leskom. Seveda lahko k temu dodate tudi črn sako oprijetega kroja, ki je prav tako lahko iz lesketajočega materiala. Omislite si lahko tudi kakšno
bodite samosvoje in drzne, saj je ta noč predvsem vaša. Tudi če se odločite za nekla-sičen kos oblačila, naj vas ne zmoti to, da vas bodo malo čudno pogledali - največkrat je to zato, ker si oni tega enostavno ne upajo, čeprav si verjetno pogosto zaželijo ravno to.
Najtežje je v današnjem svetu biti drugačen, pa četudi je to samo pri oblačilih. Največ pa naredimo sami zase ravno takrat, ko se odločimo tudi oblačilo izbrati
pokrivalo in šal, pa seveda tisti, ki nosite očala, nadenite jih, saj so lahko odličen dodatek k stajlingu. Tisti pravi rokerji boste verjetno ostali zvesti svojim kavbojkam in usnjeni jakni. Dodajte k temu srajco z rahlim leskom in mogoče kakšen kos nakita - usnje z neti ter obvezno črn usnjen pas, ki bo poln zakovic in netov Belo srajco in rdečo kravato pustite tokrat v omari in jo ponovno oblecite, ko boste imeli sestanek s partnerji za podpis nove pogodbe. Naj se zgodba začne! Drage moje in dragi moji, želim vam srečno in uspehov polno novo leto 2013!

Ponujamo širok izbor moške, ženske in športne obutve, f
Ne prezrite še bogate izbire kvalitetne otroške obutve Ciciban in Superfit. "
-m
nada
PRODAJALNE Z OBUTVIJO
KUPON za
20% popust
PTUJ - Ciril-Metodov drevored 2, LENART - Jurovska cesta 6, GORNJA RADGONA - Partizanska cesta 14
Popust velja ob predložitvi tega kupona od 23.11. 2012 do 31.12.2012. Popust ne velja na že znižane izdelke. Popusti se ne seštevajo.
zaradi nas samih, ne tistih, ki bi radi, da smo takšni, kot bi želeli oni.
Dobro počutje v oblačilu, ki nam je pisano na kožo, je vredno veliko več, kot je cena oblačila. Velikokrat sem že omenila, da oblačilo, ki je veliko stalo in ima etiketo zvenečega imena, ne pomeni nič, če se v njem ne počutimo dobro. Toda drage moje dame, nikakor ne pozabimo na rdečo šminko na ustnicah in rdeči lak na nohtih, tudi če ostanemo na domačem kavču brez zlato-črnih salonarjev. Ker pa se tudi naše boljše moške polovice vsako leto bol potrudijo, da so urejeni in »speglani« v nulo, naj tudi za njih velja kot prvo pravilo, da morajo vedeti, kje bodo preživeli najdaljšo noč. Glede na letošnje modne zapovedi nikakor ne bodo zgrešili, če bodo kot osnova črne hlače in črna srajca iz lesketajočega materiala. Tisti, ki ste vajeni nositi kravato in vam prostor, kjer boste dočakali zadnjo noč, to omogoča, izberite takšno, ki se bo svetila. Če bo ob vas tudi vaša draga, naj bo v odtenku
Plemenite kovine
INITIUM KOVINE, TRGOVANJE S PLEMENITIMI KOVINAMI, d.o.o. LJUBLJANSKA CESTA 15 2310 SLOVENSKA BISTRICA M: 070 559 435 E: info@initium.si
lo^íiv.prenocisca-xiga. cogn
FRS Danica Zemljarič s.p.,
PE BELLA, Potrčeva cesta 15, PTUJ (Platana)
Modna, ugodna in kvalitetna ženska obutev.
Bella vam ob predložitvi tega kupona
i i% ^©[pojog-S
Pred prazniki
Božič je bil težko pričakovan praznik
V današnjem času je božič le še eden v vrsti številnih praznikov, ki jih v času izobilja praznujemo drugega za drugim kot po tekočem traku, in če nam zmanjka domačih, kakšnega še uvozimo. Naši dedki in babice so se božiča izjemno veselili, saj so živeli v pomanjkanju in je božič pomenil dan, ko so se do sitega najedli, na mizo pa so prišle jedi, na katere so čakali vse leto. Kako so praznovali nekoč, so nam prijazno povedale štiri stanovalke Centra starejših
občanov Ormož. Prazničnega kiča ni bilo, otroci so pred prazniki pripravljali jabolka in orehe, ki so jih okrašene s krep ali kakšnim svetlečim papirjem obesili na jelko. Nekoč je bil svetleč papir redkost, zato so ga hranili in z njim skrbno ravnali. Dre-vešček je bil v kotu skupne izbe, pod njim pa običajno tudi mah in majhne jaslice. Priprave na božič so bile delo za otroke, saj so imeli odrasli preveč dela z drugimi rečmi. „Najbolj čaroben je bil božični večer. Treba je bilo kuriti v
peč, da je bilo toplo, mama pa je pekla potico za prihodnji božični dan," se spominja Marija Štrman iz Gomile. Spomni se, da so otroci ostali pokonci vse do polnoči, k pol-nočnici pa niso šli, ker je bilo predaleč. So pa stopili pred hišo, na prosto in prisluhnili zvonovom, petju in vriskanju, ki je prihajalo iz različnih vasi. Če pa je bilo slišati od kod jok otrok, pa je veljalo, da bo tam v prihodnjem letu žalost, da bo nekdo umrl in tako je po zatrjevanju Marije Štrman običajno tudi bilo. Mesa se
Družinsko podjetje Mesarstvo Herga, d. o. o., ki bo naslednje leto praznovalo 20 let delovanja, se je iz manjše mesnice z dvema zaposlenima razvilo v uspešno podjetje z desetimi zaposlenimi. Razlog za tako uspešno pot je nenehen razvoj in uvajanje novih tehnoloških dosežkov ter meril. Danes se v podjetju lahko ponašajo s sodobno urejeno prodajalno, kjer je kupcem vedno na voljo program svežega mesa in mesnih izdelkov. Ob tem so zgradili novo predelovalnico mesa in hladilnico, ki omogočata široko proizvodnjo v skladu z najzahtevnejšimi evropskimi standardi. "Velik poudarek dajemo lastni proizvodnji, ki je pod stalnim strokovnim in veterinarskim nadzorom. Izdelke vseskozi izboljšujemo in jih prilaga-
jamo novim okusom in zahtevam strank. Pestra izbira, visoka kakovost in poudarek na slovenskem poreklu je le nekaj smernic, ki jim nenehno sledimo v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov. Zavedamo se, da je uspeh podjetja odvisen od zadovoljstva kupcev, zato gradimo odnose na trdnih temeljih in smo pridobili sloves zanesljivega partnerja. Z moderno tehnologijo pa zagotavljamo visoko kakovost naših izdelkov," pravi direktor Smiljan Herga.
Poleg osnovne mesarske dejavnosti ter vele- in maloprodaje mesa v podjetju strankam nudijo še dostavo hrane. Dnevno z mesom in mesnimi izdelki oskrbujejo več kot 100 velikih odjemalcev, ki jim nudijo vse vrste svežega mesa in mesnih izdelkov, lahko pa tudi
w
Prijaznost-kvaliteta-zadovoljstvo. Veleprodaja ter dostava za gostince, šole, vrtce, hotelirje.
Vse vrste svežega mesa in domači mesni izdelki.
Mesarstvo HERGA d.o.o.
NA ZALOGI PO AKCIJSKIH CENAH
-	domače sv. polovice
-	domača govedina
-	v decembru odlični tatarski bittek
Foto: Viki Ivanuša
Marija Jakopič in Frančiška Segula sta obe radi hodili k polnočnici, decembra pa se je nekoč v pričakovanju božiča veliko molilo.
Foto: Viki Ivanuša
Anica Ivančič in Marija Strman sta obujali spomine na božiče njunega otroštva in sta si edini, da je bil to praznik, ki so ga otroci najbolj željno pričakovali.
Mesarstvo Herga - S prijaznostjo in kvaliteto do zadovoljstva kupcev
NASI IZDELKI, NAGRAJENI
S PRIZNANJI NA SEJMU
AGRA:
■	ZLATA MEDALJA
-	Domača pašteta
-	Meso iz tunke
■	SREBRNA MEDALJA
-	Meso iz tunke
-	Domača klobasa
-	Babičina klobasa
-	Pizza šunka
■	BRONASTA MEDALJA:
-	Alpska klobasa
-	Mezgovska salama
-	Domače hrenovke
obdelanega po njihovih željah. Direktor Herga še dodaja, da so svojo dejavnost razširili tudi s cateringom: "Naročnikom omogočamo pogostitev njihovih gostov na lokaciji, ki jo sami izberejo. Glavna prednost našega ca-teringa je popolna storitev, saj sami poskrbimo za vse; za opremo, dekoracijo, postrežbo in pospravljanje." Prizorišča pogostitev so zelo različna, saj v podjetju Mesarstvo Herga ne postavljajo omejitev; catering se lahko izvaja na jasi, travniku, družinskem vrtu, v tovarniški hali, na gradbišču, v dvorani itd. Prav tako ni pomembno število gostov - lahko jih je od 50 pa tja do več 1000, saj imajo v podjetju že veliko izkušenj tudi z množičnimi prireditvami, kjer so poskrbeli za pogostitev. Med referencami so tako tudi pogostitve na občinskih praznikih, martinovanjih in ptujsko kurentova-nje. "Naš catering res obsega vse, od pogostitve v obliki stoječe postrežbe raznih menijev, kot so coctail party, hladni bife, hladno-topli bife in žar do gala večerje s svečniki in srebrnim priborom," dodaja direktor Smiljan Herga.	|PR)
dan pred božičem ni smelo jesti, ker pa je mama pekla meso za prihodnji dan, so ga otroci skrivaj hodili ščipat. Keksov takrat niso pekli, če so imeli material, so se poleg potice pekli krapci, palenke, beli kruh.
Božič je veljal za največji praznik in ne glede na to, ali je čez leto človek hodil k maši ali ne, na božič so šli k maši vsi, se spominja Anica Ivančič iz Godenincev, ki je kot deklica hodila k polnočnici, čeprav je bilo veliko snega, mrzlo in spolzko. Doma jih je bilo kar devet otrok in zelo težko so čakali praznike, saj so takrat dobili priboljške. Ko so bili malo večji, je imel vsak svoje delo, najstarejši pa je odgovarjal za vse in dobil tudi najbolj po riti, če ni bilo vse, kot je treba. Dekleta so pomagala mami v kuhinji, fantje pa so ribali tla
in pometali dvorišče, saj je bilo pred prazniki treba lepo počistiti hišo in dvorišče. Anica Ivančič je vsako leto v domači cerkvi pripravila jaslice. Z malo žagico je izrezala podobice iz lesa in jih pobarvala. Spomni se, da so bile jaslice tudi iz gline. Podobice se je dalo kupiti na sejmih, a je bilo to precej drago. Sogovornici pravita, da v njunem otroštvu ni bila navada obdarovati otroke za božič, saj je vladala revščina. Otroke je obiskal Miklavž, ki je zunaj v očiščeno obutev nastavil kakšno malenkost. Kdor ni bil priden, pa v čevelj ni dobil nič. Prav tako v preteklosti niso pletli adventnih venčkov ali prižigali sveč. Pogovarjali smo se tudi z Marijo Jakopič iz Dobrave, ki na božič nima lepega spomina, saj ga ni preživljala v družinskem krogu, bila je namreč
Ugodna prodaja« PIROTEHNIKE .
za mzmčne dni.^
TelefoKp41 723 957

Zupanič Zdravko, s.p., Marltovci 28a,
2281 MfflSbvci
i; :re i in prihrani!
K125% popust
na vse naše storitve
Kupon ugodnosti velja od 01.12.2012 do 28.02.2013. |
Avtoličarstvo, David Žitnik s.p., Starošince 37a, 2326 Cirkovce
sirota in dana v rejo družini v Ljutomeru. Ker je bila družina bolj premožna, za praznike na mizi ni manjkalo dobrot. Marija Jakopič se spomni, da so za ta praznik pekli tudi kekse. Testo so zamesili z rokami, nato pa so piškote z modelčki izrezovali iz testa. Pravi, da je ob božiču vedno žalostna, saj ni imela pravega otroštva, v mladosti pa so jo odpeljali Nemci v izgnanstvo. Ko se je poročila in si ustvarila družino, je dobila svoj božič, pa čeprav siromaški, kot se spomni. Spomni se pol-nočnice, na katero se je iz Li-banje k Svetinjam odpravila peš, župnik pa je opravil dve maši zapored. „Domov sem prišla od 3. uri, ob 5. uri pa sem morala vstati in iti v službo. Božič je bil nekoč večji praznik, kot je danes. Večja je bila razlika med običajnim dnevom in praznikom, danes imamo ves čas vse," meni Marija Jakopič. Frančiška Šegula iz Podgorcev pa se adventa spomni kot časa zelo intenzivnih molitev, celi december se je molil rožni venec. Zaposlila se je že pri petnajstih letih in spomni se, da je za svoj zaslužek rada kupovala bombone, ki so jih obesili na jelko. V svetleč papir so zavijali tudi sladkor v kockah, ki se je zelo svetil otrokom. Ti so budno pazili na priložnosti, da so cukali sladko okrasje z jelke. Spomni se, da se je praznovalo tudi novo leto. Za miklavža pa je ata zaropotal z verigo, otroci pa so dobili jabolčne krhlje in orehe. Manjši otroci so pogosto opazili kakšne podrobnosti in so vedeli, da je imel Miklavž natančno takšne čevlje, kot jih ima oče ali kakšen sosed. Tistega, ki ni hotel moliti, pa so parklji zvlekli na prosto in če je bila v bližini mlaka, so ga strašili, da ga bodo vrgli vanjo. Sploh večji otroci so se ob prihodu Miklavža že malo postavljali, a ko je zažvenketala veriga, je vse popadel strah. Frančiška Šeruga se je ob obujanju spominov zasanjala v pretekle čase, za katere pravi, da so bili hudi, a so bili ljudje slo-žnejši in prijaznejši.
CATERING - vaše goste postrežemo na lokaciji, ki ste jo sami izbrali. Telefon: 02 751 01 16, e-naslov: smiljanherga@gmail.com Mezgovci ob Pesnici 67a, 2252 Dornava

Didaktične igrače
Niso vse igrače enako kakovostne
V poplavi igrač in reklam je dokaj težko izbrati tisto pravo. Tisto, ki bo varna za uporabo, kakovostna in obenem poučna. Izbira zato ni lahka, mnogi pa stavijo na didaktične igrače. December je gotovo čas, ko trgovci prodajo največ igrač. Da se tega še kako dobro zavedajo, kaže tudi število reklamnih obvestil, ki jih te dni dobivamo v poštne nabiralnike.
A vprašanje je, kako izbrati pravo igračo. Tako, ki bo ustrezala starosti otroka in bo obenem poučna, zanimiva in varna. Didaktične igrače so gotovo zmeraj odlična izbira, saj se skozi igro otrok uči. Kot poudarjajo strokovnjaki, didaktične igrače razvijajo tudi fino motoriko pri otroku, obenem pa spodbujajo k logičnemu razmišljanju in otroka učijo strpnosti. V času odraščanja je igra za otroka nepogrešljiva in je zelo pomembna za razvoj. Otrok preko igre spoznava svet, se uči barv, spoznava oblike, zato je nedvomno pomembno, da se
igra z dobrimi igračami. Med didaktične igrače na primer sodijo različne kocke za zlaganje, družabne igre, kot je Človek ne jezi se, različne lesene igrače ... Dobre igrače imajo celo istoimensko oznako, gre pa predvsem za družabne igre, ropotuljice za najmlajše, žoge, kocke ipd. Vse je odvisno od starosti otroka, ki je najpomembnejši faktor pri izbiri. Posebej za najmlajše navihane vedoželj-neže, ki svet šele odkrivajo, je izjemno pomembno, da so igrače kakovostne. Med starši so vedno bolj priljubljene lesene igrače, ki so barvane z neoporečnimi barvami, ali pa gumijaste igrače, ki jih otrok lahko da tudi v usta, kar je posebej pomembno v času rasti zobkov. V tem času so otrokom zanimive tudi slikanice in ostale mehke igrače. A kot poudarjajo strokovnjaki, otroka nikoli ne smemo siliti v uporabo nobene igrače, saj mora veselje do igre razviti sam. Starši lahko pomagajo le toliko, da otroku pokažejo, kako se igrati in čemu je
Otroci se preko igre veliko učijo.
igrača sploh namenjena. Zlaganje kock, iskanje ustreznih oblik, ki gredo v različne utore in podobno, vse to je za otroka najzanimivejše, če je pri igri prisoten tudi starš. Namen didaktičnih igrač je razvijanje motorike, otrokovega govora, miselnih sposobnosti, pa tudi ustvarjalnosti. Prijetno preživeti čas in se ob
Čas adventnih venčkov
Predpraznični čas je čas, ko nikakor ne smemo pozabiti na tri najpomembnejše stvari, ki bodo krasile naše domove in prebudile v nas toplo družinsko vzdušje. To so adventni venčki, voščilnice in razni okraski (namizna dekoracija, okraski za novoletno jelko, venčki za vrata). Naj nekaj besed tokrat namenim pomenu in izdelavi ad-ventnih venčkov.
Advent je čas pred božičem, ki napoveduje prihod našega odre-šenika Kristusa. Izraz se uporablja predvsem v krščanstvu in simbolizira štiri nedelje pred svetim večerom. V tem letu bomo prvo adven-tno svečko prižgali 2. decembra, zadnjo, četrto pa na sveti večer. Na vsakem adventnem venčku so štiri svečke in vsaka svečka, ki jo prižgemo, ima svoj pomen. Vsako adventno nedeljo prižgemo eno svečko, prižgana svečka pa predstavlja eno obdobje pred prihodom Kristusa. Prvo obdobje (prva svečka) predstavlja prazgodovino od začetka in do prihoda Abrahama, drugo obdobje (druga svečka) je čas očakov od Abrahama in do Kristusovega kraljestva, tretje obdobje (tretja svečka) simbolizira obdobje kraljestva od njegove ustanovitve do babilonskega suženjstva ter četrto obdobje (četrta svečka) predstavlja dobo po vrnitvi iz suženjstva do prihoda Kristusa. Svečke na adventnem venčku nas opozarjajo na prihod
Odrešenika, ki prinaša luč. Po tradiciji se vsako adventno nedeljo vsa družina zbere okrog adventne-ga venčka in skupaj prižge svečko na njem, nato se nekaj minut posveti molitvi in zapoje se božična pesem. To je vsekakor čas, ki ga
lahko izkoristimo, da ga preživimo z družino, prijatelji, sorodniki in znanci. Sicer pa adventne venčke krasimo vsi ne glede na njihov pomen, saj prinašajo luč v naše domove. Klasičen adventni venček je narejen iz smrekovega vejevja in je prepleten z vijoličnimi trakovi, na njem pa so svečke v beli ali rdeči barvi. Vijolična barva je barva adventa in predstavlja spokojnost, njen namen pa je, da bi bili boljši kot doslej.
Čas, v katerem živimo, dopušča, da so sodobni adventni venčki različnih oblik, barv in so okrašeni z različnim materialom za ustvarjanje. Sama izdelujem adventne venčke predvsem iz raznih plodov narave, zelo redko pa uporabljam smrekove vejice. Namesto njih so adventni venčki okrašeni iz ka-kavovih plodov, storžev, orehov,
vejic, mahu, slame, lubja, zvezdastega janeža, posušenih kosov pomaranč in limon, suhega cvetja in trav, filc volne, lesenih okraskov, perlic in še kaj bi se našlo. Svečke imajo zame velik pomen. Na mojih adventnih venčkih so majhne, velike, pisane, različnih barv, lakirane, naravne ... Kako pisani in raznoliki so sodobni adventni venčki, si lahko ogledate v spletni trgovini www.dobra-misel.si, kjer jih lahko po želji tudi naročite. Če ste iz Ptuja ali okolice, vam jih po dogovoru dostavim na vaš dom. Vsi tisti, ki pa jih morebiti naročite preko spletne trgovine, vam jih dostavim z brezplačno poštnino. Cene adventnih venčkov se gibljejo od 10,00 do 15,00 €. So unikatno ročno delo in so narejeni z vsem srcem in dušo.
Spletna trgovina www.dobra-misel.si
Dobra misel. Jasmina Voda s.p., Vičava 57, 2250 Ptuj
UNIKATNI ROČNI IZDELKI
Tel: 070-771-722 E-mail: info@dobra-misel.si
URL: www.dobra-misel.si
Ponudba:
-	božično novoletni darilni program
-	adventni venčki
-	voščilnice
-	unikaten nakit
-	izdelki iz filca (obeski, okraski)
-	izdelki iz lesa
-	darilne škatlice
-	ročno pleteni in kvačkani izdelki
-	krstne sveče, dekorativne sveče
-	ustvarjalne delavnice
Veselim se, da bodo moji adventni venčki prinesli v vaš dom svetlobo, mir in novo upanje. Želim vam vse dobro ter prijetno druženje v krogu vaših domačih. Prav tako pa vam ponujam pester izbor namizne dekoracije, venčke, ki bodo krasili vaša vhodna vrata, ročno izdelane voščilnice in okraske za novoletno jelko. Vabljeni k ogledu na www.dobra-misel.si. Naj bodo prihajajoči prazniki za vsakega izmed vas nekaj posebnega. Če želite adventni venček izdelati sami, si lahko ogledate nekaj idej za ustvarjanje na spletnih straneh trgovine Dobramisel.si pod rubriko Izdelaj sam. Posebej za vas sem pripravila različne ideje za izdelovanje adventnih venčkov ter drugih okraskov, ki bodo v času praznikov krasili vaš dom. Vljudno vabljeni!
_(PR)
tem nekaj naučiti, to bi lahko bili bistveni vodili didaktičnih igrač.
Pomembna pa je seveda tudi varnost igrač. V Sloveniji se ravnamo po evropski direktivi, igrače, namenjene evropskemu trgu pa morajo imeti oznako CE. Ni vsaka igrača, ki je na polici v trgovinah, varna. To kažejo tudi podatki Zveze potrošnikov Slovenije, da se včasih kakšne igrače umaknejo iz prodaje. Še vedno pa je veliko staršev tudi takih, ki so prepričani, da so lahko povsem navadne stvari, kot so kuhalnice, po-
krovi od posod in podobno, dobra animacija malčkov. Pri tem je seveda potrebna pozornost in prisotnost staršev, saj so takšne stvari le pogojno lahko dobra igrača. Veliko je odvisno od zahtev in proračunskih zmožnosti staršev, najpomembneje pa zavedanje, da otroci v pri vrsti potrebujejo pozornost. Materialne stvari, tudi igrače, so v tem smislu drugotnega pomena. Za malčka je zmeraj najzanimivejše tisto, kar počne z mamo in očetom. Še tako draga in kakovostna igrača ga ne bo zamotila tako kot druženje z najbližjimi.
Igrače, ki so nevarne!
Podatek, da so igrače na vrhu odpoklicanih izdelkov, je zastrašujoč. Zato je smiselno preverjati odpoklice na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije. Primer nekaj odpoklicanih igrač s trgovskih polic (vir: ZPS):
•	plastična otroška flavta proizvajalca Bontempi S.p.A, Italija (razlog odpoklica: ustnik se lahko loči od flavte, obstaja tveganje zadušitve),
•	otroška plastenka za pijačo H&M (plastenke so odpoklicane, ker se lahko nastavek za pitje zlomi, kar predstavlja nevarnost poškodb - zadušitve),
•	leseni poganjalec Woody (zaradi neustreznih dokazil je leseni poganjalec Woody odpoklican s trga),
•	ribiški set (zaradi nevarnosti zadušitve in poškodb je igrača Ribiški set odpoklicana s trga).
To je le nekaj v zadnjem času odpoklicanih izdelkov, ostale si lahko pogledate na spletni strani ZPS. In še podatek: nevarne so lahko celo nekatere dude, plastenke, sedeži, stolčki za hranjenje ...
PARADA 2012
ŠPORTNA DVORANA CENTER PTUJ
sreda, 26.12. 2012, ob 16. uri
.yr.-Ji	.yr.-fc
wwwwwwww
VCLIKR ROŽIČNO-NOVOLCTNR PRIREDITEV
»zn MflL€ IN V€LIK€«_
v četrtek, 27. decembra, ob 16. ur! : o v Športni dvoran! Center o
mmmma gmiss i
DAMJANA 60LAVŠEK ' DEDEK MRAZ
USTVARJALNE DELAVNICI
www.radio-tedn¡lcs! |
Foto: DK
Varnost
k ■ •	* i *	"v • •	••
Naj prazniki zazarijo, ne zagorijo
Čeprav so praznični dnevi pred nami čas veselja, topline in prijateljstva, ki ga največkrat preživimo v zavetju okrašenega doma, pa previdnost ni nikoli odveč. Pri okrasitvi doma namreč pogosto uporabljamo predmete, ki se v bližini ognja ali drugega vira toplote lahko hitro vnamejo. Da se praznovanje ne bi spremenilo v tragedijo, je dobro upoštevati nekaj preprostih nasvetov za večjo varnost, ki so jih pripravili na Upravi RS za zaščito in reševanje. Pri izbiri in postavitvi novoletne smreke je dobro preveriti, ali je sveža (iglice morajo biti zelene in ne smejo odpadati, deblo mora biti na dotik lepljivo). Naravna smreka naj ima vedno dovolj vode, saj suha predstavlja večjo nevarnost za nastanek požara. Če se odločite za nakup umetne smreke, je najbolje kupiti takšno, ki je narejena iz težko gorljive snovi. Smreko vedno postavite tako, da ne bo ovirala prehodov skozi vrata ali okna. Stoji naj vsaj meter od ognja ali vira toplote (kamina, peči, štedilnika, televizorja itn.). Smreki se ne približujte z odprtim ognjem (prižganimi svečami, vžigalicami, vžigalniki, kresničkami ipd.). Otrokom in domačim živalim preprečite, da bi skakali okrog smreke
ali plezali nanjo. Po končanih praznikih je treba suho smreko ustrezno odstraniti - nikoli je ne sežigajte v kaminu ali peči.
Za okrasitev doma je prav tako priporočljiv nakup okraskov, narejenih iz težko gorljivih snovi. Okraski naj bodo prav tako kot smreka posta-
vljeni čim dlje od virov ognja oz. toplote. Lučke naj bodo narejene po ustreznem standardu, uporabljajte pa jih po navodilu proizvajalca. Kratek stik lahko povzroči požar, zato je pred namestitvijo lučk nujno pregledati kable in paziti, da se ne preobremenijo vtičnice. Na smreko, ki je na-
Nagradna igra: 20x Kulinarični izlet po Sloveniji
Vsi, ki boste do TO.12.2012 obiskali naš
salon in izpolnili kuponček z vašimi podatki, boste sodelovali v žrebanju za "Kulinarični izlet po Sloveniji"
—
'i
JUKE že za 13.990C
QASHQAI že za 14.980C
avtohiša FERK
Ptujska cesta 149,2000 Maribor, Telefon: (02) 333 81 05 Wwww.nissan-maribor.com
MICRA že za 7.990C
NOTE že za 9.990C
Oglaševane cene veljajo za: Juke 1,6 Visia,cena po cen ku 14.990€,z popustom: 1.000C; Qashqai 1,6 Bask, cena po ceniku 17.980, z popustom 3.000C, Micra 1,2 Basic, cena po ceniku: 8.990C, z popustom: 1.000C in Note 1,4 Visia, cena po ceniku: 11.65Q€, z popustom: 1.660€
Skupna kombinirana poraba: 4,5-8,2l/100 km. Emisije CO2: 115-194g/km
rejena iz kovine ali aluminija, nikakor ne obešajte električnih lučk. Posebej pazite še na to, da predene odidete od doma (ali spat), izklopite vse lučke in pogasite sveče. Pri svečah je treba biti še posebej pozoren - nikoli naj ne gorijo brez nadzora. Vedno jih postavite na trdno, ravno in negorljivo površino, najbolje v ustrezen svečnik ali drugo primerno posodo. Goreče sveče ne smejo biti na prepihu ali v bližini gorljivih snovi, kot so npr. zavese, papirnati okraski, prti ipd., prav tako se ne smejo stikati med seboj. Paziti je treba tudi na to, da jih ne morejo doseči otroci ali živali. s Okrasne svečke na smreki se " nikakor ne smejo prižgati! In £ še tole: sveče nikoli ne ugašajte s pihanjem v plamen
Okraski
ali s tekočino, raje uporabite zvonček za gašenje. In še nekaj napotkov za domače zabave: če boste doma organizirali zabavo in gostje kadijo, določite varno mesto za kajenje in zagotovite dovolj negorljivih pepelnikov, ki jih pogosto spraznite, vsebino pa prej navlažite. Po končani zabavi preglejte odeje, blazine, kavče in koše za odpadke, ali morebiti ni med njimi tlečih ogorkov. Bodite pazljivi tudi na dogajanje v kuhinji - hrana, ki se kuha ali peče, naj bo vedno pod nadzorom. Gorečega olja, maščobe ali alkohola nikoli ne gasite z vodo, pač pa posodo pokrijte s pokrovko in ugasnite štedilnik. Če zagori v pečici ali mikrovalovni pečici, jo izklopite in je nikakor ne odpirajte! Pri segrevanju
alkoholnih pijač bodite pozorni, da se ne vžgejo - če se to zgodi, jih pokrijte s pokrovko. Pri flambiranju pa bodite pozorni, da alkohola ne prižgete pod vključeno napo, saj lahko plamen potegne vanjo. Pazljivost pa je seveda nujna tudi pri uporabi pirotehničnih izdelkov; obvezno je upoštevati napotke proizvajalca. Tako je rakete treba postaviti v vedro s peskom ali zaboj in jih usmeriti stran od gledalcev in objektov. Nikakor jih ne sprožajte v bližini vnetljivih snovi, za morebitno gašenje pa naj bo pripravljena voda. Nikoli ponovno ne prižigajte ognjemeta, ki se ni popolnoma sprožil. Ostanke ognjemeta namočite v vodo in ga šele nato odložite v ustrezen zaboj za odpadke.
Čas, ko dom še posebej okrasimo
Praznični december je mesec, ko so domovi še posebej okrašeni; adventni venček, novoletna smrečica in drugi okraski največkrat pričarajo dodatno prgišče topline, domačnosti in prazničnega vzdušja. Pri okraševanju novoletne smrečice je kombinacij in možnosti izjemno veliko; največkrat sicer prevladuje rdeča barva, ki jo lahko kombiniramo z belo, zlato, srebrno ... Veliko je tudi že kombinacij zeleno-zlato in modro-sre-brno. Poleg teh dokaj tradicionalnih kombinacij pa so, zlasti za bolj inovativne in pogumne, zanimive tudi naslednje barvne kombinacije: črna in bela, limetno zelena in turkizna, vijolična in srebrna, rjava in zlata, oranžna in roza, roza in zelena ipd. Barve seveda lahko še dodatno začinite z bleščicami, s storži in umetnim snegom. Pri izbiri barv naj bo edino vodilo to, da jih ponavljate v vseh ostalih morebitnih okraskih v stanovanju ter tako ustvarite urejen, privlačen videz. Nekaterim je okrašena novoletna smrečica čisto dovolj, spet drugi pa si za čas decembrskih praznikov v svojem domu želijo še več. Med
zanimivimi dekoracijami so gotovo pentlje, s katerimi se lahko okrasi več predmetov v stanovanju; recimo stole, stopniščne ograje, vrata itd. Pentlje ustvarjajo prazničen videz, uporabne pa so lahko več let zaporedoma. Namesto pentelj se lahko odločite za naravne okraske: storži, vejice, omela, posušene rezine pomaranč, limon ... Vse to lahko postavite na poličke ali v steklene posode, vaze in tako poskrbite za prijetno, nevsiljivo dekoracijo doma.
Poseben čar ustvarjajo tudi sveče, saj v njihovi svetlobi
prostor postane bolj čaroben in intimen. Tudi prižgan kamin ima podoben učinek, zato ga le zakurite, če ga imate. Za res pravo vzdušje bodo poskrbeli še božični ritmi melodij, zato poskrbite, da bo v vaši zalogi dovolj božične glasbe;lahko starih uspešnic, lahko pa tudi nove skladbe, ki jih glasbena industrija ustvarja vsako leto.
Za sladkosnede ne bo praznikov brez prazničnega peciva, zato poskrbite za piškote, prav pa bodo prišle tudi košarice suhega sadja, s katerimi lahko postrežete goste takoj in kadarkoli pridejo.
uJ0^vljica
Božično-novoletni sejem
Decembrski praznični čas smo se v Mestni občini Ptuj odločili polepšati s pestrim dogajanjem pred mestno hišo. Prepričani smo, da bo vsak našel kaj, kar ga bo razveselilo in mu polepšalo dan. Če ne drugače, pa zato, ker se bo srečal s prijatelji in znanci.
3. decembra 2012, ob 18. uri, bomo skupaj prižgali praznične luči v mestu, od 17. do 30. decembra se bo pred mestno hišo odvijal sejem, ki smo ga poimenovali PTUJSKA PRAVLJICA.
Skupaj prižgimo praznične luči v mestu
Uvodna prireditev v veseli december na Ptuju
Mestni trg, ponedeljek, 3. december ob 18.00
18.00 Nastop otroških pevskih zborov ptujskih osnovnih šol in prihod tete
Zime s spremstvom 18.40 Nagovor župana in prižig prazničnih luči v mestu
V 10-ih hišicah bomo lahko kupovali izdelke iz našega okolja, poskrbljeno bo tudi za hrano in pijačo. Vsak večer se bo na odru pred mestno hišo odvijal bogat kulturni program. Od 17. decembra do 22. decembra bo otroke vsak večer obiskal dedek Mraz v spremstvu tete Zime, palčkov in drugih pravljičnih likov. Naj postane sejem PTUJSKA PRAVLJICA prostor druženja vseh, ki si želimo, da bi naše mesto živelo tudi v času praznikov, z lepimi dogodki, ki bodo združili Ptujčane in Ptujčanke in pripeljali v mesto tudi obiskovalce iz okolice.
Tatjana VaupotičZemljič, koordinatorka projekta
Mestni trg, od 17. do 31. decembra (razen 24., 25. in 26. decembra 2012)
Ptujska pravljica
Kulturno-zabavna prireditev s ponudbo domače in umetne obrti ter darilnega programa v ličnih sejemskih hišicah in na stojnicah, predstavitev dobrodelnih in invalidskih organizacij, gostinska ponudba, nastopi osnovnih šol, glasbenih šol, Vrtca Ptuj in kulturno-umetniških skupin s širšega ptujskega področja. nastopi glasbenih skupin in mehanska glasba. Program bo popestril prihod dedka Mraza, tete Zime in njunega navihanega spremstva. Ponudba in prodaja v sejemskih hišicah vsak dan že od 9. ure. Organizator: Mestna občina Ptuj
Soorganizatorji: JSKD Območna izpostava Ptuj, CID Ptuj, DPM Ptuj, Javne službe Ptuj, ZRS Bistra - RDO, OOPZ Ptuj, KGZ Ptuj, Vrtec Ptuj, osnovne šole, kulturna in etnografska društva, zavodi in druge javne organizacije.
Ponedeljek, 17. december
17.00 Otvoritev
17.30 Nastop OŠ Ljudski vrt Ptuj
18.00 Prihod dedka Mraza, tete Zime
in njunega spremstva 18.30 ZUDV Dornava, DE VDC Ormož,
FS Riplenka 19.00 Vokalna šola Allegro 20.00 Društvo Arsana - Pevki
Barbara Ribarič, Mojca Ljubša KUD Kameleon
Torek, 18. december
17.30 Nastop OŠ Olge Meglič Ptuj 18.00 Prihod dedka Mraza, tete Zime in
njunega spremstva 18.20 VDC Sožitje Ptuj 18.45 Harmonikarski orkester GŠ Ptuj 19.15 Plesni klub Moreno 20.00 Cvetličniki
Sreda, 19. december
17.30 Nastop OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj 18.00 Prihod dedka Mraza, tete Zime
in njunega spremstva 18.30 Plesni klub Mainstream 18.40 Plesni center Mambo 19.00 Ženski pevski zbor Vrtca Ptuj 19.30 Folklorna skupina Bolnišnica
DPD Svoboda Ptuj 20.00 No Name Band
Četrtek, 20. december
17.30 Nastop OŠ Mladika Ptuj 18.00 Prihod dedka Mraza, tete Zime in
njunega spremstva 18.30 Skupina standardnih plesov,
ZUDV Dornava, DE VDC Ormož 19.00 Orfice, Vrtec Ptuj 20.00 KUD Kameleon
Petek, 21. december
17.30 Nastop OŠ Breg
18.00 Prihod dedka Mraza, tete Zime in
njunega spremstva 18.30 Cesarsko kraljevi Ptuj, skupina
Pellegrina in pevka Mojca Peganc 19.00 Moški pevski zbor KD Markovci 20.00 Društvo Arsana -
Pevki Ela Herga in Kaja Cafuta Justin Case
Sobota, 22. december
17.30 Nastop zasebne GŠ sv. Petra in Pavla Ptuj 18.00 Brata Malek
18.30 Slovo dedka Mraza, tete Zime in
njunega spremstva 19.00 Vokalna skupina Melos 20.00 Strangers
Nedelja, 23. december
17.30 Lutkovna predstava KPD Hajdina
»Janko, Metka in Pavliha« 18.30 FS KDP Stoperce 19.00 FS Veterani Cirkovce, PD Cirkovce 20.00 GŠ Decima
Četrtek, 27. december
17.30 Nastop Vrtca Ptuj 18.30 Vokalna skupina Cantilena
KD Podlehnik 19.00 Pihalna godba Markovci 20.00 Društvo Arsana - pevki
Dominika Horvat in Mojca Ljubša
Petek, 28. december
17.30 Gusar Berto,
Lutkovno gledališče Pika 18.30 Plesna skupina Gea
Gledališki studio - recitali 19.00 Tamburaški orkester
KD France Prešeren Videm 20.00 Justin Case in Hangover
Sobota, 29. december
17.30 Društvo Arsana -
pevka Mojca Ljubša 18.30 Vokalna skupina Centra tradicijske
kulture Varaždin, Hrvaška 20.00 Strangers
Nedelja, 30. december
17.30 Nastop čarodeja Sam Sebastiana 18.30 Folklorna skupina Lancova vas 20.00 Mini godba Pepi Krulet, PD Cirkovce
MESTNA OBČINA PTUJ
Veseli december v Mestnem kinu Ptuj
Petek, 21. december ob 16.00 in 18.00 Risanka TRIJE RAZBOJNIKI
V temnem gozdu živijo trije strašni razbojniki s črnimi plašči, dolgimi bradami in velikimi klobuki ... Fanči razbojniško življenje postavi na glavo, mimogrede pa s pomočjo otrok iz sirotišnice poskrbi še za pravljično srečen konec. Sinhronizirano v slovenščino.
Sobota, 22.december ob 15.30 in 17.00 Lutkovno gledališče FRU-FRU: MUCA COPATARICA
Priljubljena pravljica o muci, ki nerednim otrokom odnese copate ....
Po vsaki predstavi bosta otroke obiskala dedek Mraz in teta Zima s spremstvom.
Otroci imajo prost vstop, potrebujejo pa brezplačno vstopnico, ki jim zagotavlja sedež v dvorani.
Cena vstopnice za odrasle je 4 EUR. Vstopnice bodo na voljo od 17. decembra v CID Ptuj in v Mestnem kinu Ptuj pred predstavami. Število vstopnic je omejeno. Organizator: Društvo prijateljev mladine Ptuj. Soorganizatorji: CID Ptuj, Mestni kino Ptuj in Gimnazija Ptuj.
program Vrtca Ptuj v četrtnih skupnostih					
četrtna skupnost	datum	ura	prostor	lutkovna skupina	naslov predstave
GRAJENA	Sreda, 19. 12.	16.30 in 17.30	Dom krajanov Grajena	Vijolica	Pujsek in Novo leto
PANORAMA	Torek, 18. 12.	16.30	Dom krajanov Bratje Reš	Deteljica	Zajček išče mamo
PANORAMA	Sreda, 19. 12.	16.30	Dom krajanov Vičava	Deteljica	Zajček išče mamo
CENTER	Torek, 18. 12.	16.30 in 17.30	Dvorana Vrtca Ptuj	Marjetica	Babica Zima, kje si?
CENTER	Sreda, 19. 12.	16.30 in 17.30	Dvorana Vrtca Ptuj	Narcisa	Uhec išče dedka Mraza
LJUDSKI VRT	Ponedeljek, 17. 12.	16.30 in 17.30	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Podlesek	Snežno drevo
LJUDSKI VRT	Torek, 18. 12.	16.30	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Trobentica	Mojca Pokraculja
LJUDSKI VRT	Četrtek, 20. 12.	16.30 in 17.30	Jedilnica OŠ Ljudski vrt	Trobentica	Mojca Pokraculja
BREG TURNIŠČE	Ponedeljek, 17. 12.	16.30 in 17.30	Dom krajanov Breg	Spominčica	Zajčkov prvi sneg
BREG TURNIŠČE	Torek, 18. 12.	16.30	Dom krajanov Turnišče	Mačice	Palček Pohajalček
ROGOZNICA	Ponedeljek, 17. 12.	16.30 in 17.30	Dom krajanov Rogoznica	Tulipan	Prigode snežaka Snežka
ROGOZNICA	Torek, 18. 12.	16.30	Dom krajanov Rogoznica	Tulipan	Prigode snežaka Snežka
SPUHLJA	Sreda, 19. 12.	16.30	Večnamenska dvorana Spuhlja	Mačice	Palček Pohajalček
JEZERO	Četrtek, 20. 12.	16.30 in 17.30	Dom krajanov Budina-Brstje	Zvonček	Pesem o zimi
Organizator: Vrtec Ptuj, www.vrtec-ptuj.si, vrtec.ptuj@guest.arnes.si					
Decembrski praznični program v Pokrajinskem muzeju Ptuj - Ormož
Ptujski grad, nedelja, 2. december od 11.00 do 16.00 Muzejska delavnica VOŠČIMO VAM IZ SRCA ...
Izdelava novoletnih voščilnic. Iskanje zlatih orehov v zbirki glasbil. Za otroke in starše.
Ptujski grad, nedelja, 9. december od 10.00 do 16.00
Muzejska delavnica SMREČICE
Izdelava novoletne dekoracije. Iskanje zlatih orehov v zbirki pohištva. Za otroke in starše.
Ptujski grad, nedelja, 16. december od 10.00 do 16.00 Muzejska delavnica PTIČKI
Izdelava novoletnih okraskov. Iskanje zlatih orehov v zbirki mask. Za otroke in starše. Delavnice so brezplačne!
Organizator: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, Pedagoška služba Tel: 02 748 03 50, pedagogi@pmpo.si, www.pmpo.si, FB: www.facebook.com/pokrajinski.muzej.ptuj.ormoz
Drugi praznični dogodki v decembru
Mestno gledališče Ptuj, sobota, 1. december SNEGULJČICA, P. Polak /brata Grimm ob 10.00 in ob 11.30 za abonmaja Kresnička in Zvezdica ter izven Gostuje Lutkovno gledališče Maribor. Organizator: Mestno gledališče Ptuj
Minoritski samostan na Ptuju, torek, 4. december ob 17.00 ČAROBNA METLICA, glasbena pravljica Janeza Bitenca
Organizator: Zasebna glasbena šola Sv. Petra in Pavla
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, četrtek, 6. december ob 18.00 PRAZNIČNA PRAVLJICA Z JOGO
Organizator: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Mestni kino Ptuj, sobota, 8. december ob 10.00 KINO VRTIČEK: Film za otroke, filmska ustvarjalnica in igralnica
Več informacij na www.kinoptuj.si. Organizatorja: CID Ptuj, Mestni kino Ptuj
Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, torek, 11. december ob 17.00 IGRALNE URICE
Organizator: Knjižnica Ivana Potrča Ptuj
Ptujski grad,
četrtek, 13. december ob 19.30 VEČER OPERNIH ARIJ, OPERET IN MUZIKALA
Koncert študentov Akademije za glasbo iz Ljubljane
Organizator: Društvo Arsana, www.arsana.si, info@arsana.si
Mestno gledališče Ptuj, sobota, 15. december ob 10.00 RDEČA KAPICA, Brata Grimm
Koprodukcija Mestnega gledališča Ptuj, Gledališča Labirint in Društva lutkovnih ustvarjalcev. Za izven. Organizator: Mestno gledališče Ptuj
CID Ptuj,
sobota, 15. december ob 20.00 BOŽIČNI KONCERT UČENCEV KITARE
Organizator: CID Ptuj, www.cid.si, cid@cid.si
Knjižnica Ivana Potrča, četrtek, 20. december ob 17.00 PRAZNIČNA PRAVLJICA Z JOGO IN DELAVNICA
Organizator: Knjižnica Ivana Potrča
Mestno gledališče Ptuj, petek, 21. december ob 21.00 KVINTON - BOŽIČNI KONCERT
Organizator: Skupina Kvinton
Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj, sobota, 22. december ob 17.30 BOŽIČEK PLEŠE
Praznična produkcija plesalcev PC Mambo.
Organizator: Plesni klub Mambo, www.mambo-ptuj.si
Mohorkova graba, Krčevina pri Vurberku, Grajena, torek, 25. december ob 17.00 BOŽIČNI KONCERT
Organizator: MoPZ KD Grajena
Cerkev sv. Petra in Pavla v Minoritskem samostanu, torek, 25. december ob 19.30 BOŽIČNI KONCERT Z VOKALNO SKUPINO CANTILENA
Organizator: Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega
Dvorana Center Ptuj, sreda, 26. december ob 16.00 ORFEJČKOVA PARADA
25 izvajalcev zabavne in narodno-zabavne glasbe.
Organizator: Radio-Tednik Ptuj
Dvorana Center Ptuj, četrtek, 27. december ob 16.00 ZA MALE IN VELIKE
Prireditev za otroke z ustvarjalnimi delavnicami, nastopi otrok, animacijo in prihodom dedka Mraza ... Organizator: Radio-Tednik Ptuj
Mestni trg,
ponedeljek, 31. december od 20.00
SILVESTROVANJE NA PROSTEM
Silvestrovanje na prostem ob zaključku božično-novoletnega sejma na Ptuju z zabavno glasbenim programom in novoletno poslanico dr. Štefana Čelana, župana Mestne občine Ptuj. Organizatorja: Mestna občina Ptuj in Javne službe Ptuj
Ni praznikov brez lepih presenečenj
Obdarite se z izjemnim PRAZNIČNIM PAKETOM!
Na voljo le do 31. decembra.
^	- A i
LG
Optimus L9
TELEFON BREZ DODATNEGA DOPLAČILA
v *

V
Sony
Xperia™ go
PRAZNIČNI PAKET
neskončni klici znotraj omrežja 600 minut v druga omrežja 600 SMS/MMS
600 MB prenosa podatkov
prenos neporabljenih minut v naslednji mesec
telefon vključen v ceno paketa
24,90 €/mesec
>
PRAZNIČNI PAKET je na voljo le do 31. 12. 2012. Izbrani telefoni so na voljo za 0,01 € ob vezavi za obdobje 24 mesecev na paket PRAZNIČNI PAKET do razprodaje zalog novim In po pogojih Predčasnega nakupa telefona tudi obstoječim naročnikom. Zaradi velikega števila prodajnih mest se lahko zgodi, da nekateri telefoni niso na voljo na vseh prodajnih mestih. Če vključenih minut v posameznem paketu ne porabite v tekočem obračunskem obdobju, se te samodejno prenesejo v naslednjega. Prenesene minute lahko uporabite le v naslednjem mesecu, sicer zapadejo. Prenos neporabljenih količin ne velja za v paket ali opcije vključene količine sporočil SMS/MMS in prenos podatkov. Za PRAZNIČNI PAKET veljajo posebni pogoji uporabe, ki so skupaj s cenami ostalih storitev, storitev v tujini in cenami izven zakupljenih količin dostopni na www.simobil.si, na brezplačni številki 040 40 40 40 in na Si.mobilovih prodajnih mestih. Vse cene vključujejo DDV. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, 1000 Ljubljana.
simobil.si
Reportaža • Obisk iz Amerike (5. del)
Intervju z ameriškima gostoma
Z gostoma Nancy in Jimom smo se ves čas obiska veliko pogovarjali, vendar me je ob koncu zanimalo še kaj več o njunem doživetju in njunih občutkih v Sloveniji. Vedel sem, da sta bila z obiskom zadovoljna, a sem jima kljub temu zastavil nekaj vprašanj.
Kdaj sta začela priprave na obisk Slovenije?
Počitnice sva začela planirati že lani, takoj po tvojem odhodu. Vedela sva, da bova slejkoprej odšla na to potovanje, saj sva si resnično želela spoznati Slovenijo, vašo kulturo, tukajšnje ljudi in njihovo življenje. Prebrala sva veliko literature, ki si nama jo prinesel v Ameriko, o nekaj značilnostih in znamenitostih sva se poučila tudi na internetu. O načrtovanem potovanju v Slovenijo sva se pogovarjala tudi s prijateljico Ivanko, ki je poletne mesece preživela v Sloveniji. Letalske karte sva rezervirala takoj po novem letu. Izbrala sva let iz Chicaga, preko Zuricha v Ljubljano. Pred odhodom sva hišo zaupala nečaku Brianu, da bo v tem času živel v njej in popazil nanjo.
Vajino potovanje ni bilo kratko in poceni. Kaj sta pričakovala Slovenije?
Najprej sva želela spoznati tvojo družino, tvoje starše in seveda obiskati tebe, Aljaž. Ne nazadnje sva želela preživeti v Sloveniji krajši dopust in se odklopiti od vsakodnevnih skrbi. Najina pričakovanja so v celoti dosežena, v več pogledih tudi presežena. Spomnim se obiskov v Nemčiji in na Kosovem, kjer sta naju gostila dijaka, ki sta prav tako živela pri naju. Pričakovala sva, da bodo Slovenci bolj zaprti vase, vendar se je izkazalo, da so odprti, dobrosrčni ljudje.
Kako vama je bila všeč slovenska krajina, kultura, hrana?
Jim: Že ob pristanku na letališču sva ugotovila, da je Slovenija raznolika. Videla sva visoko gorovje, ravnine in tudi hribe. Veliko je zelenja, kar daje pokrajini še lepši čar. V tem času sva videla prostrana polja, gozdove, vinograde in drugo. Na ptujskem in ljubljanskem gradu sva videla in slišala veliko novega, kar veliko pove o zgodovini in kulturi naroda. Zanimive so mi bile vinske kleti, stari običaji, ki so še vedno živi in katerih nisem nikoli pričakoval, da jih bom videl v živo ali jih doživel: trgatev, prešanje grozdja, zvok klopotca, prebujanje ob zvokih kravjih zvoncev na Pokljuki - res božansko.
Nancy: S hrano sva bila zelo zadovoljna. Iz radovednosti sva poskusila vse, kar nama je bilo ponujeno, malo pa sva si želela tudi spremembe. Hrana v Sloveniji je odlična, zelo okusna in vedno ponujena v velikih količinah. Imate bogato zgodovino, še posebej Ptuj, ki je najstarejše mesto. Videla sva veliko arhitekturnih znamenitosti. Vzljubila sva tudi vašo naro-dno-zabavno glasbo, ki je nekaj posebnega.
V času gostovanja pri nas sta poskusila veliko slovenskih jedi in sladic. Katera je bila vajina najljubša?
Nancy: Meni najboljša sladica je bila kremna rezina ali po vaše kremšnita. Poskusila sem jih več na različnih koncih in vse so bile odlične. Tudi druge sladice so bile dobre. Hrana je bila raznolika, kar mi je bilo še posebej
Jim in Nancy na Voglu
Foto: Aljaž Jelen
všeč. Zadovoljna sem, da sem lahko poskusila tako veliko različnih jedi. Okusi mi ustrezajo. Opazila sem, da je hitre hrane pri vas še relativno malo. Obroke tukaj uživate počasi in si za to vzamete čas. Pri nas je vse drugače.
Jim: Všeč so mi bile juhe, še posebej zelenjavna kremna juha, ki sem jo naročil v eni izmed ptujskih restavracij. Všeč mi je bilo tudi, da kot predjed servirate juho, ki jo imam zelo rad. Presenečen sem bil tudi nad velikostjo porcij in okusom piščanca po ptujsko. Vsa hrana, ki sem jo okusil, je bila odlična. Imate dobre suhomesne izdelke. Ne smem pozabiti pohvaliti kranjske klobase. Res je čudovita in edinstvena. Tudi sladice so bile odlične, vendar boljše od babičine potra-
Miklavž pri Ormožu • 98 let Elizabete Zadravec
Naj jih bo več kot 100!
11. novembra je praznovala 98. rojstni dan najstarejša upokojenka Društva upokojencev Miklavž pri Ormožu Elizabeta Zadravec.
Rodila se je 11. novembra 1914 v Velikem Brebrovniku staršema Kolmančičevima. Bila je drugi otrok, imela je sestro Alojzijo. Oče je opravljal vinogradniška dela, mati pa je skrbela za dom in družino ter opravljala priložnostna dela pri večjih kmetih. Tudi Elizabeta je morala veliko pomagati staršem pri hišnih opravilih.
Tako kot vsako mlado dekle je tudi Elizabeta rada pogledala za mladimi fanti. Pri rosnih 20 letih je zanosila in se leto kasneje poročila z Mihaelom Zadravcem od Miklavža. Mož je opravljal mizarska dela v fa-rovških štalah pri Miklavžu. Elizabeta je skrbela za hišo, svojih pet otrok, za živino in vse gospodarstvo. Še težje je bilo med vojno, ko je moral mož v nem-
ško vojno. Po vojni se je rodil še sin Janez. Leta 1952 je mož Mihael umrl. Sedaj živi Elizabeta pri sinu Francu. Ima sedem vnukov in štiri pravnuke.
Člani DU Miklavž se pridružujemo čestitkam in želimo, da bi zdrava in čila dočakala 100 let in še kakšno čez.
Slavica Mihorič
Foto: arhiv DU
Elizabeta Zadravec je proslavila 98. rojstni dan.
tne potice ni bilo nobene.
Prepotovali in ogledali smo si dobršen del Slovenije. Kateri kraj oz. dogodivščina vama je ostal v najlepšem spominu?
Oba hkrati: Vogel.
Jim: Kot sem že večkrat povedal, je bil vzpon z gondolo na Vogel zame posebno doživetje. Nisem bil prepričan, če bom zmogel, saj ne maram višin. Sedaj vidim, da ni bilo zaman, da smo vztrajali pri ogledu Vogla. V tretje gre rado in res smo se povzpeli na Vogel šele v tretjem poskusu, saj nas je oviralo slabo vreme. Za ta ogled se vam še posebej hvaležen. Tudi ogled ptujskega gradu je bil zelo zanimiv, saj smo se podali nazaj v srednji vek in videli, kako so takrat živeli graščaki. Zapomnil si bom tudi trgatev. Doživel sem delo v vinogradu od trsa do preše ter se sam preizkusil pri tem.
Nancy: Vsa Slovenija je lepa in čista. Presenečena sem nad urejenostjo lokalov, ki smo jih obiskali. V posebnem spominu mi bo ostal obisk skupnosti v Škocjanu. Upam, da se bo vsem stanovalcem komune uspelo iztrgati iz primeža odvisnosti. V spominu mi bodo ostali topli večeri, ki smo jih preživeli skupaj. Veliko je bilo dogodkov, ko se jih bom z veseljem spominjala, saj sem si stvari zapisovala v dnevnik. V Sloveniji je res ogromno stvari in krajev, kjer se da kaj lepega videti in doživeti.
Že pred prihodom v Slovenijo sta se zelo veselila trgatve. Po čem si jo bosta zapomnila?
Jim: Slike iz vaše lanske trgatve, ki si mi jih pokazal, so me izjemno pritegnile. Tudi sam sem želel vsaj enkrat v življenju doživeti ta običaj. Pri nas v Wisconsinu sicer gojijo vino, a se to zelo razlikuje od vašega. Vino pridelujejo iz
različnih sort sadja - češenj, borovnic itd. Opazil sem slo-žnost družine in prijateljev, ki pomagajo pri delu. Vzdušje med delom s prijatelji v vinogradu je bilo čudovito. Trgal sem grozdje, nesel sem puto, mlel grozdje in ga stiskal. Pri tem delu sem pozabil, kako strma so pobočja in kako težko je to delo. Človek mora imeti veliko veselje, da vse to delo opravi.
Nancy: Trgatev si bom zapomnila po tem, da se je pri vas zbralo sorodstvo in prijatelji. Bili ste vesela družba, ki je ob delu zapela in tudi vriskanje se je slišalo daleč naokrog. Vesela sem, da sem tudi sama potrgala nekaj grozdov ter pomagala v kuhinji, kjer je bilo prav tako veliko dela. Vzdušje je bilo sproščeno, lepo vreme pa je pripomoglo, da smo delo hitro opravili. Takšne pristne izkušnje ne bi mogla doživeti na nobeni vodeni ekskurziji. Resnično sva vesela, da ste naju tako lepo sprejeli.
Slovenski pregovor pravi: Ljubo doma, kdor ga ima. Vama ta rek kaj pove?
Jim: Ja, veliko. S tem se popolnoma strinjam. Spoznal sem, da so tukajšnji ljudje zelo navezani na svoj košček zemlje in na svoje imetje.
Nancy: Veliko novega sva doživela. Polna novih spoznanj se bova vrnila v domače okolje. Nekaj življenjskih modrosti bova uporabila v nadaljnjem življenju. Vedno in znova se učimo. Vzamemo si tisto, kar nam ustreza, ter to prenesemo v svoje življenje.
Po dveh tednih bivanja v Sloveniji in mnogo ogle-danih krajih in znamenitostih prihaja čas slovesa. So bila vajina pričakovanja izpolnjena?
Jim: Popolnoma. Ne le izpolnjena, ampak tudi v marsičem presežena. Presenečen in zadovoljen sem, da je vaša družina tako složna, da si medsebojno pomagate pri delu ter da se radi poveselite. Ste veseli ljudje in druženje vam veliko pomeni. V Sloveniji sem se odlično počutil.
Nancy: Srečna sva, da ste ob koncu najinega obiska organizirali družinski piknik, pri tem pa se spomnili, da Jim v kratkem praznuje rojstni dan. Želim se zahvaliti za vsa izvirna darila, še posebej se želim zahvaliti babici Gerčki, ki mi je podarila ročno vezen prt. Vem, da je pri izdelavi vanj vložila veliko dela, truda in ljubezni. To bo moj velik spomin na mizi, ki me bo vsakodnevno spominjal na vas v Sloveniji.
Globoko v sebi se zavedava, da nikoli ne bi mogla doživeti vsega tega, kar sva doživela, če bi se na dopust odpravila z agencijo. Za vse se vam najlepše zahvaljujeva.
Nancy in Jim sta na koncu izrazila željo, da ju čim prej obiščemo v Ameriki. Povedala sta, da so za nas vrata njunega doma vedno odprta.
Ves čas njunega potovanja domov v ZDA smo bili v kontaktu. Sporočala sta nam, kako potujeta ter kdaj sta kam prispela. Obljubili smo si, da ostanemo v stiku še naprej. Upam, da se kmalu spet snidemo. Hvaležen sem, da smo skovali takšno zaupanje in prijateljstvo.
Aljaž Jelen
Foto: Aljaž Jelen
Nad sladicami sta bila Jim in Nancy še posebej navdušena.
Kuharski nasveti
Ohrovt
Glavnati ohrovt je vrsta zelenjave, katere razvoj še do danes ni popolnoma znan. Gojili so ga že Grki in Rimljani in najverjetneje se je razvil iz divjega zelja. Na Škotskem je bil glavnati ohrovt včasih tako pomemben , da so iz njega vsak dan pripravili juho. Najobilnejši je glavnati ohrovt prav v jeseni, čeprav ga gojimo skozi vse leto. Ker so nekatere sorte odporne proti mrazu, ga lahko še pozno v jeseni pobiramo kar z domačega vrta.
Ohrovtov narastek
Glavnati ohrovt spada v skupino kapusnic tako kot zelje in brstični ohrovt. Ima nizko hranilno vrednost in vsebuje kar nekaj vitamina C in A, zunanji listi pa tudi vitamin E. Glavnati ohrovt ima bledo zeleno glavo s temno zelenimi zunanjimi listi, ki so rahlo skodrani. Glav-nati ohrovt ima v primerjavi z zeljem krhkejše liste, nežen ter krhek okus, ki je primeren za surovo uživanje.
Zraven tega da je glavnati ohrovt primeren za surovo uživanje, od toplotnih postopkov uporabljamo še kuhanje, včasih le blanširanje, pečenje in dušenje. Od začimb in dodatkov se še posebej ujema s kumino, sirom, čebulo, porom, slanino, drobnjakom in papriko. Listi glavnatega ohrovta so primerni tudi za ovijanje, tako jih blanširane lahko napolnimo z različnimi nadevi, prelijemo z bešamel omako in v peči zlato rumeno zapečemo. Liste glavnatega ohrovta pa lahko uporabimo tudi za nadev, tako blanširane liste lahko fino sesekljamo, posebej na manjši količini prepražimo sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane poljubne gobe, nato grobo sesekljan ohrovt, rahlo prepražimo in začinimo. S tako pripravljenim nadevom napolnimo ohrovtove liste, ki jih zavijemo kot zelje pri sarmi in
poljubno paniramo ali v pečici zapečemo.
Glavnati ohrovt je primerna zelenjavna za številne juhe. Tako si lahko pripravimo juho, ko so krpice narezanega glav-natega ohrovta vidne, lahko ga, ko se glavnati ohrovt zmehča, pretlačimo ali prepasiramo ter ponudimo kot pretlačeno juho ali jo še izboljšamo in pripravimo kremno juho. Glavnati ohrovt je primerna zelenjava za številne zelenjavne mineštre in enolončnice. Pri pripravi zelenjavnih enolončnic ga pripravljamo skupaj s krompirjem, korenjem, čebulo, gomoljasto zeleno, paradižnikom, cveta-čo in podobno zelenjavo. Ko pripravljamo zelenjavno juho, v kateri uporabimo glavnati ohrovt, zraven ohrovta uporabimo še vsaj tri druge vrste zelenjave.
Kremno juho iz glavnate-ga ohrovta pripravimo tako, da liste ohrovta odrežemo od glave, po potrebi izrežemo na listih čvrsto glavno žilo, na hitro operemo pod tekočo vodo in poljubno narežemo. Posebej v večjem loncu segrejemo manjšo količino maščobe, na njej prepražimo sesekljano čebulo, še preden čebula spremeni barvo, dodamo česen in nato moko. Moko pražimo kratek čas, vsekakor pa ne sme spremeniti barve. Zalijemo s
poljubno mesno juho ali vodo. Če smo zalili z vodo, začinimo z lovorom, soljo in mleto ku-mino. Juho kuhamo vsaj 20 minut, nato jo skozi cedilko ali pasirko pretlačimo in ponovno zavremo. Preden juho ponudimo, vanjo zakuhamo proseno kašo in kuhamo še tako dolgo, da se zmehča. Tik pred servira-njem dodamo še kislo smetano. Juho lahko izboljšamo tudi s kockami prepražene slanine, kuhanimi cvetkami cvetače ali brokolija ali opečenimi kruhovimi kockami.
Iz glavnatega ohrovta pa lahko pripravimo tudi glavne jedi, kot so narastek, ohrovto-vi zrezki in ocvrtki. Ohrovtov narastek pripravimo tako, da liste ohrovta najprej očistimo in jih v slani vodi kuhamo 3 do 4 minute. Nato jih ohladimo in narežemo na tanke rezance. Posebej skuhamo enako količino krompirja in kuhanega takoj pretlačimo in ohladimo. Ohlajen krompir in ohrovt dobro premešamo, po potrebi solimo, dodamo dva do 3 rumenjake na pol kilograma mase, 2 do 3 žlice pšeničnega zdroba in po potrebi še malo ostre moke, tako da dobimo krompirjevemu testu podobno zmes. Posebej na vroči maščobi prepraži-mo na lističe narezano čebulo in ji dodamo narezane gobe ali
šampinjone ter česen. Nadev pražimo, da gobe spustijo vodo in da voda izpari. Nadev odstavimo, po potrebi solimo, lahko tudi popramo in dodamo še peteršilj in eno do dve jajci. V dobro pomaščeni pekač damo najprej plast glavnatega ohrov-ta, nato plast nadeva in postopek ponovimo. Zadnja plast naj bo zmes iz glavnatega ohrovta. Narastek večkrat prebodemo, po vrhu prelijemo z mešanico kisle smetane in jajc in v pečici pečemo 20 do 30 minut pri temperaturi 180 do 200 °C.
Glavnati ohrovt je primerna zelenjava tudi za solate. Posebej primerne so kuhane ohrov-tove solate. Solate iz glavnatega ohrovta pripravljamo večinoma iz blanširanega ohrovta, ki ga kuhamo le eno do dve minuti. Za boljši okus pa lahko dodamo kuhan in ohlajen krompir, narezan na enako obliko kot ohrovt, lahko dodamo tudi pest kuhane ajdove kaše ali na tanke rezance narezano slanino in podobne sestavine. Od solatnih prelivov dodamo osnovni solatni preliv z nekaj kapljicami bučnega olja, jogurtov solatni preliv ali preliv iz kisle smetane. Tako pripravljene solate ponudimo kot samostojne jedi ali kot predjedi.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Mačja kuga - panleukopenija
V zadnjem času veterinarji opažamo izrazito povečano frekvenco pojavov zelo nevarne in najpogosteje smrtne bolezni mačk, to je mačje kuge. Bolezen je najbolj nevarna za mlade mačke, relativno odporne so bile mačke med 8 mesecev starosti in 10 leti, čeprav je sedaj prav pri tej kategoriji mačk izrazito povečano število obolelih, kar govori za povečano virulenco virusa.
Bolezen povzroča virus iz družine parvovirusov in je zelo podoben povzročitelju pasje parvoviroze, čeprav navzkrižna okužba ni mogoča. Prav tako virus ni nevaren za ljudi. Živali se okužijo v neposrednem stiku preko telesnih izločkov, okuženih posod s hrano, virus lahko prinese tudi lastnik na obutvi, obleki. Pogosto je virus lahko prisoten na samih živalih, a ne zbolijo, kar pomeni, da je zelo pomemben močan imunski sistem živali. Klinični znaki bolezni so karakteristični, bolezen se začne z bruhanjem živali in visoko temperaturo, po navadi preko 40 stopinj. Kasneje se pojavi tudi močna driska, ki postane krvava. Zaradi omenjenih simptomov nastopi močna de-hidracija živali, obolela mačka se drži zelo klavrno, zgrbljeno, pogosto drži glavo nad skodelico z vodo, vendar ne more piti.
Seveda je prisotna popolna neješčnost živali, lahko pride tudi do živčnih znakov v obliki krčev, tremorja in podobno. Virus se naseli v sluznici želodca in črevesja, natančneje v celicah epitelija in povzroči njihovo propadanje in destrukcijo. V ustih se na sluznici pojavijo razjede, ki so zelo boleče in še dodatno onemogočajo kakršnokoli obliko hranjenja, tudi z zalivanjem živali, saj se žival zaradi bolečine temu močno upira. Karakteristično oziroma patognomonično za postavitev diagnoze je izrazito zmanjšanje belih krvnih telesc v krvni sliki živali. Pogosto se vrednosti gibajo okoli ničle. To je posledica imunosupresivnega delovanja virusa na hematopoetske organe in tak organizem ostane popolnoma brez obrambe in je na široko odprt za infekcijo s sekundarnimi bakterijami.
Zaradi vsega omenjenega je smrtnost živali izredno visoka, preko 90 %. Zaradi uničene oziroma močno poškodovane sluznice želodca in črevesja so tudi mačke, ki preživijo, zelo občutljive na hrano in pogosto jih uspavamo zaradi neprestane driske in pogostega bruhanja.
Specifične terapije zoper povzročitelja ni, tako da je terapija simptomatska. Zelo pomembne so vsakodnevne infuzije in terapija vsaj dvakrat dnevno z ustreznimi antibiotiki, s katerimi preprečujemo sekundarno infekcijo z bakterijami. Vendar, kot sem že napisal, smo na žalost najpogosteje neuspešni in muce umrejo zaradi uničene sluznice želodca in črevesja in prodora bakterij v notranje organe, jetra in ledvice. Edina res uspešna zaščita je preventivno cepljenje mačk
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
zoper kužne bolezni, ki ga prvič izvedemo pri 6 tednih starosti živali, ponovimo po šestih tednih in potem pri letu dni starosti. Kasneje nadaljujemo cepljenje enkrat letno.
Mačjo kugo lahko diferencialno diagnostično zamenjamo z zastrupitvami živali, z mačjim FIV in levkozo, čeprav je potek mačje kuge tako karakterističen z začetnimi simptomi bruhanja in s krvno sliko vred, da je pravilna diagnoza zelo hitro postavljena. Na veliko žalost lastnikov je napoved zelo slaba in resnično svetujem lastnikom muc, da cepijo svoje živali zoper mačjo kugo ne glede na starost živali.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Kje je možna gradnja kmetijskih objektov
Problematika širitve zemljišč, na katerih je možna gradnja, je pereča tudi na kmetijah, predvsem tistih, ki nameravajo širiti svojo proizvodnjo in za to načrtujejo gradnjo novih objektov. Pri sprejemanju novih občinskih prostorskih načrtih se zadeve vlečejo kakor jare kače in pobudniki sprememb čakajo več let, v najslabših primerih tudi desetletje, pa se na tem področju ne spremeni kaj dosti. Prav zaradi te počasnosti je bil konec julija sprejet zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B), ki je za kmetije pomemben predvsem v svojem 29. členu, v katerem je zapisano:
29. člen
(dopustna manjša širitev območja stavbnih zemljišč)
(1)	Občina lahko do uveljavitve občinskega prostorskega načrta vendar najpozneje do 1. januarja 2015 izjemoma dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč zaradi gradnje posamičnih objektov, ki predstavlja funkcionalno zaokrožitev obstoječe pozidave, namenjene opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
-	da so objekti, zaradi gradnje katerih se dopusti manjšo širitev območja stavbnih zemljišč, namenjeni opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti,
-	da širitev območja stavbnih zemljišč ne posega v varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim,
-	da površina območja posamične širitve ne presega 5000 m2 površin in
-	da širitev območja stavbnih zemljišč ni v nasprotju s strateškimi usmeritvami občine.
(2)	Sklep o dopustnosti širitve območja stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: sklep o širitvi) sprejme občinski svet na pobudo zainteresiranega investitorja gradnje po predhodni preveritvi, ali so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
(3)	Občina pošlje sklep o širitvi ministrstvu pristojnemu za prostor in ministrstvu pristojnemu za kmetijstvo in okolje, da v 15 dneh preverita njegovo skladnost s pogoji iz prvega odstavka tega člena in o morebitni neskladnosti obvestita občino. Če ministrstvi občine v tem roku ne obvestita o morebitni neskladnosti sklepa o širitvi se šteje, da nanj nimata pripomb.
(4)	Sklep o širitvi, iz katerega morata biti razvidna natančen obseg in namen širitve, nadomešča občinski prostorski akt, ki določa območja namenske rabe prostora v delu, na katerega se sklep o širitvi nanaša. Občina objavi sklep o širitvi na svojih spletnih straneh in v uradnem glasilu občine.
(5)	Sklep o širitvi preneha veljati, če zainteresirani investitor v dveh letih od njegove objave ne pridobi gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na območju širitve. Prenehanje veljavnosti sklepa o širitvi ugotovi občina s sklepom, ki ga objavi v uradnem glasilu občine in na svojih spletnih straneh.
(6)	Na območju širitve območja stavbnih zemljišč se pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevajo prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo na območju obstoječe pozidave, s katero je območje širitve funkcionalno povezano. Sklep o širitvi je sestavni del investitorjeve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov.
(7)	Območja stavbnih zemljišč, ki je nastalo kot posledica uporabe tega člena, na ta način ni možno ponovno širiti.
Če zgoraj navedene odstavke 29. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt-B) nekoliko poenostavimo, bi zainteresirani kmetje lahko svoje načrtovane gradnje (za katere nimajo zazidljivih zemljišč) speljali skozi ta postopek. Sam postopek je bistveno cenejši in predvsem zelo hiter.
Bistveno pri tem je, da občina še ni sprejela občinskega prostorskega načrta, da območje, predvideno za pozidavo, ne presega 0,5 ha (5000 m2) in da bo objekt namenjen opravljanju industrijskih, proizvodnih, kmetijskih, turističnih ali športnih dejavnosti. Seveda je v osnovi treba na občini preveriti, da zemljišče, na katerem je predvidena gradnja, ne spada med zavarovana zemljišča (Natura 2000, vodovarstveno območje ...). To se da preveriti pri občinskih uradnikih, zadolženih za področje načrtovanja okolja in prostora, ki imajo vpoglede v tovrstne evidence. Po preveritvi se na občini odda tudi pobuda zainteresiranega vlagatelja, ki se naslovi na občinski svet in ta na svoji redni seji s sklepom potrdi možnost širitve območja stavbnega zemljišča, če so izpolnjeni pogoji. Nato občina pošlje ta sklep na ministrstvo za kmetijstvo in okolje, kjer imajo 15 dni časa, da preverijo, ali je sklep v skladu s predpisi. Če ne ustreza, o tem obvesti občino. Če pa v 15 dneh ministrstvo ne odgovori občini, se šteje, da ministrstvo nima pripomb.
Seveda je pri podajanju pobude treba natančno opisati velikost in lokacijo predvidenega posega in predvsem kakšen objekt načrtujemo graditi.
Pri pobudah je treba paziti, da se te navezujejo na že obstoječe površine, na katerih je možna gradnja, kar po domače pomeni, da je sprejemljiva gradnja le v bližini že obstoječih objektov. Primer: gradnja silosov je možna v bližini obstoječega hleva, širitev hleva v nadaljevanju obstoječega ...
Vsem kmetijam, ki imajo v načrtu gradnjo objektov, namenjenih kmetijstvu, prav gotovo ne bo možno to storiti po tem postopku zaradi omejitev (varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena in druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim). Nekaterim pa lahko ta predpis omogoči legalno izgradnjo načrtovanih kmetijskih objektov. Prav je, da ponujeno priložnost izkoristite ali vsaj preverite, kako je z vašimi možnostmi za izvedbo načrtovane gradnje.
Srečko Rajh, inž. kmet.
Foto: ASV
Športno plezanje
Mina Markovič na vrhu sveta
Stran 28
Nogomet
Zavrčani na dobri poti med najboljše
Stran 28
Blaž Rola
Let rezerviran za petek, v soboto v polfinalu
Stran 29
Odbojka
Po zlatem nizu zmaga odšla v Maribor
Stran 29
Gimnastika
V Rušah novi uspehi Tjaše Flanjak
Stran 30
Namizni tenis
Tri točke Bojana Paviča premalo za zmago
Stran 31
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
slovenska liga, zaostala tekma 15. kroga
iljeni Aluminij premočna tudi Mura
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (na fotografiji Tomaž Kožar, rdeči dres) še kako pogrešajo poškodovane soigralce (Topolovca, Medveda, Brezo-vačkega, Vraničarja), brez njih je točke iz Kidričevega odnesla še Mura.
íVoíLuíajÍE naí na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si
Nogomet • 1. slovenska liga, zaostala tekma 15. kroga
Za oslabljeni Aluminij premočna tudi Mura
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Aluminij - Mura 0:2 (0:1)
STRELCA: 0:1 Eterovič (45.), 0:2 Jelič (49.)
ALUMINIJ: Murko, Kožar, Kašnik, Bingo, M. Rešek, Petek, Drevenšek, Režonja (od 46. D. Rešek), Pečovnik (od 52. Spahič), Bešič (od 46. Je-leč), Kurež. Trener: Bojan Flis
MURA: Šafer, Janža, Trav-ner, Cipot, Maruško, Opoku, Buzeti (od 71. Sačer), Bohar, Kramar, Jelič (od 86. Fajič), Eterovič (od 79. Horvat. Trener: Oliver Bogatinov
V sredo je bilo v Kidričevem odigrano zaostalo srečanje 15. kroga med Aluminijem in Muro, ki je bilo prvotno na sporedu 28. 10., a je bilo prestavljeno zaradi novozapadle-ga snega. Z vidika Aluminija bi bilo zagotovo bolje, da bi bilo srečanje odigrano takrat, ko je bilo predvideno, saj je bila Mura takrat sredi negativne serije šestih zaporednih tekem brez zmage. V sredo je bilo ravno obratno: sledi negativne serije so Kidričani, Mura pa je v nedeljo visoko slavila proti Rudarju, kar ji je pred prihodom v Kidričevo dalo novo energijo. Srečanje je bilo zelo pomembno za obe ekipi: Ki-dričani so iskali točke, s katerimi bi ohranili prednost pred Muro na zadnjem mestu, ta si je želela priključek z ekipami pred njo. Stanje na lestvici zagotovo ni realen prikaz moči ekipe Mure, ki v svojih vrstah premore številne izjemne posameznike.
Domači trener Bojan Flis je na igrišče zaradi poškodb in utrujenosti nekaterih igralcev, ki so v zadnjem obdobju igrali veliko zaporednih tekem, znova poslal spremenjeno postavo, v kateri so bili tudi Režonja, Bešič in Pečovnik. Varovanci Oliverja Bogatinova so začeli zelo podjetno, čeprav je v 3. minuti prvi s strelom zapretil
Robert Kurež (preko gola). Gostje so zelo hitro prehajali v napad, zelo aktivni so bili predvsem Bohar, Buzeti in Je-lič, ki so povzročali domačim branilcem veliko preglavic. V 19. minuti je odlično prodrl Bohar, prišel sam pred Murka, a sebično in slabo zaključil, čeprav se mu je na drugi strani odkrival Eterovič. V 23. minuti so bili igralci Mure znova blizu zadetka, a je Jelič s strelom s kakšnih 20 metrov zadel le prečko V 30. minuti so do svoje priložnosti prišli tudi Kidri-čani: lepo je prodrl Pečovnik, podal do Režonje, temu pa je mladi, 18-letni vratar Šafer strel ubranil. V 34. minuti so gostje že dosegli zadetek, a je bil Bohar v prepovedanem položaju in sodnik ga je upravičeno razveljavil. V izjemno dinamičnem zaključku 1. polčasa so imeli dve imenitni priložnosti Kidričani. V 36. minuti sta Režonja in Kožar izmenjala dvojno podajo, slednji je bil na koncu sam pred Šafer-jem, ki pa mu je strel ubranil. V 40. minuti je Kramar slabo podal žogo svojemu vratarju, Kurež jo je prestregel, a precej s strani ni zadel v polno. V 45. minuti je prišla kazen: Bu-zeti je žogo natančno podal v
kazenski prostor, Eterovič pa jo je brez oklevanja zabil pod prečko - 0:1.
Domači strateg je ob polčasu opravil dve menjavi, s pomočjo katerih je želel spremeniti potek tekme. Zdelo se je, da mu bo to uspelo, saj so Kidričani začeli poletno in so uprizorili nekaj nevarnih začetnih napadov. A so že v 49. minuti doživeli hladen tuš: Eterovič je v nasprotni napad poslal žogo do Jeliča, ta je pričel sam pred Murka in ga premagal s strelom po tleh - 0:2. Domačini so imeli v nadaljevanju nekaj lepih priložnosti za znižanje vodstva gostov, a so vse ostale neizkoriščene. V 68. minuti je Kurež poskusil z glavo s približno petih metrov, a je bil Šafer na mestu. V 80. minuti je Petek poskusil podati v sredino, žoga je na poti v kazenskem prostoru zadela Kramarja v roko, sodnik pa za-čuda ni dosodil 11-metrovke. V 83. minuti je po podaji aktivnega Mitja Reška poskusil Jeleč, vratar je žogo slabo odbil in se je kotalila proti golu, vendar jo je Janža v zadnjem trenutku odbil v polje. V 85. minuti je s strelom poskusil še Dreven-šek, a za malenkost zgrešil gol. Vmes so igralci Mure uprizorili
številne nevarne nasprotne napade, a je bil Murko v teh primerih uspešnejši. Mura se je tako zasluženo veselila zmage, že druge zaporedne, s katerimi se je Kidričanom približala na vsega tri točke zaostanka.
Timotej Petek, igralec Aluminija: »Tekma je bila de-finitivno zelo trda in težka. Teren je bil zelo razmočen, zelo mehak in na njem je bilo težko igrati. Mura je držala žogo več v svoji posesti, tako da smo morali veliko več teči in smo se s tem zelo izčrpali. Gledano skozi celotno tekmo pa mislim, d a je Mura na koncu zasluženo zmagala.«
Fabijan Cipot, igralec Mure 05: »Teren je bil težak za igro, a smo kljub temu pokazali boljši nogomet. V Kidričevo smo prišli po vse tri točke in to nam je tudi uspelo. Na vsak način smo si želeli, da ne bi prejeli gola in da bi igrali čim bolj kombinatorno. Mislim, da smo večji del tekme narekovali tempo igre in da smo na koncu zasluženo zmagali.«
Lani 14, letos že 23
Tem se zagotovo pozna, da niso navajeni izjemno napornega prvoligaškega ritma: lani so v celotni sezoni odigrali 27 srečanj (14 v jesenskem in 13 v spomladanskem delu prvenstva), letos so jih skoraj toliko (23) doslej odigrali samo v jesenskem delu (19 v prvenstvu in 4 v pokalu). Svoje so dodale še slabše razmere na igriščih po obilnih deževjih, te pa poberejo veliko dodatnih moči. Ker vemo, da Kidričane do konca tega dela čakata še dve tekmi, nedeljsko gostovanje v Kranju pri Triglavu in prihodnjo nedeljo doma z Domžalami, potem je jasno, da je močno razredčen kader Aluminija (bistveno manjši od npr. Maribora, ki sicer igra v treh tekmovanjih) pred izjemno zahtevnima preizkušnjama.
Jože Mohorič, David Breznik
PRVALIGA "
REZULTATA PRELOŽENIH TEKEM 15. KROGA:
Aluminij - Mura 05 0:2 (0:1); strelca: Eterovič 45., Ječič 50.; Triglav - Rudar Velenje 2:2 (2:1); strelci: Burkovič 38, Bubanja 42.; Ro-šer 16., Črnčič 66.
1. maribor	17	13	2	2	38:11	41
2. olimpija	19	11	2	6	38:20	35
3. luka koper	19	9	5	5	25:19	32
4. domžale	18	10	1	7	19:16	31
5. celje	19	6	7	6	17:18	25
6. triglav	19	6	4	9	2':24	22
7. aluminij	19	6	2	11	19:32	20
8. rudar velenje	18	5	5	8	17:10	20
9. gorica	19	5	4	10	24:39	19
10. mura 05	19	5	2	12	28:35	17
Najboljši strelci: 10 zadetkov: Enis Burkovič (Triglav); 9 zadetkov: Robert Kurež (Aluminij), Marcos Tavares (Maribor); 7 zadetkov: Dejan Žigon (Gorica), Mate Eterovič (Mura 05); 6 zadetkov: Damjan Bohar (Mura 05), Goran Cvijanovič, Alen Ploj (oba Maribor), Andraž Šporar, Nikola Nikezič (oba Olimpija).
Kako do ugodnega rezultata v Kranju?
V	drugi sredini tekmi sta Triglav in Kranj remizirala (2:2), kar je še povečalo gnečo v drugi polovici lestvice. Kar pet ekip je sedaj v razmiku petih točk, v nedeljo pa se bodo štiri pomerile med seboj: Gorica bo gostila Muro, Triglav pa Aluminij. Slednji sta se letos pomerili dvakrat: v Kranju so bili z 1:0 boljši Kranjčani, v Kidričevem pa je z enakim rezultatom slavil Aluminij (zadel je Drevenšek).
Pred odhodom v Kranj je o pričakovanjih spregovoril Timotej Petek, ki je dobil v zadnjih treh srečanjih precej priložnosti za dokazovanje: »Vsekakor se bomo v tem kratkem obdobju po najboljših močeh pripravili na Triglav. Naša želja v Kranju je, da osvojimo vse tri točke, za zmago na prihajajoči tekmi pa bomo morali popraviti predvsem realizacijo. Na vsaki tekmi si ustvarimo kar nekaj priložnosti, a smo bili na zadnjih tekmah premalo učinkoviti za pozitiven rezultat. Izkušenejši tekmeci znajo to kaznovati.«
V	vrstah Triglava velja izmed posameznikov izpostaviti predvsem Enisa Burkoviča, ki je v zadnjem obdobju najbolj »vroč« prvoligaški igralec - z 10 zadetki se je povzpel tudi na prvo mesto lestvice strelcev.
1. SNL, tekma 20. kroga: Triglav - Aluminij, nedelja, 25. 11., ob 13.00 v Kranju
Športno plezanje • Mina Markovič, zmagovalka svetov. pokala
Mina Markovič na vrhu sveta
»Mina je najmočnejša in najboljša«
Roman Krajnik, trener Mine Markovič: »V bistvu je bila letos že od samega začetka sezone v odlični formi. Malo je vse skupaj skazila le tista poškodba palca v Munchnu, ki ji je onemogočila nastop na svetovnem prvenstvu v Parizu. Mislim, da je bila takrat pravilna odločitev, da je izpustila svetovno prvenstvo in se je popolnoma posvetila tekmam za svetovni pokal, kjer je na koncu sezone tudi zmagala. Že nekaj let pa govorim, da je Mina Markovič daleč najmočnejša in najboljša plezalka na svetu.«
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič: »Še vedno mi več kot ti naslovi nekako pomeni odlično odplezana smer.«
Ptujska športna plezalka Mina Markovič je že od svoje rane mladosti z vsem srcem predana plezanju, njen trud, volja, naporni treningi ter nesporen talent pa so jo popeljali na sam svetovni vrh. Že res, da je že lani zmagala v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju, a letošnja ubranitev naslova je bila še veliko težja in na nek način tudi spektakularna.
Na zadnji tekmi sezone minulo soboto in nedeljo v Kranju je bila članica Plezalnega kluba 6b iz Ptuja pod izrednim pritiskom, a je vseeno pokazala svojo športno zrelost in je v najtežjem trenutku - tudi s kančkom športne sreče - dosegla tretjo zmago v težavnosti v tej sezoni. Ta ji je prinesla kar tri naslove, saj je ob zmagoslavju na zadnji tekmi in prejeti medalji dobila še dva pokala za prvo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in za prvo mesto v skupnem seštevku vseh treh disciplin (težavnosti, balvanov in hitrosti) v svetovnem pokalu. Bi sploh lahko osvojila še več? Kar se tiče težavnosti zelo težko, morda bi lahko osvojila še kaj več v balvanih, kjer se je v tej specifični disciplini s skupnim 4. mestom v svetovnem pokalu približala najboljšim. Tako iz leta 2012 ostaja le grenak priokus zaradi poškodbe, ki jo je oddaljila od nastopa na leto-
šnjem največjem tekmovanju -svetovnem prvenstvu v Parizu.
Kljub dejstvu, da ji je poškodba preprečila nastopi v Franciji, je za Mino Markovič super sezona, v kateri si je priborila veliko medalj in pokalov. Po končani tekmi v Kranju je bila vidno zadovoljna, na neformalno vprašanje »Vse si jim pobrala?«, pa se je samo nasmehnila in dodala: »Hvala bogu, da sem s kombijem.« Glede na njeno vrhunskost bi
si Ptujčanka zaslužila še več podpore sponzorjev, saj gre za trenutno najboljšo športno plezalko na svetu. Po njeni zadnji letošnji mednarodni tekmi (čaka jo še sklepna tekma za naslove državnih prvakov, op. a.) je podala oceno dogajanja v Kranju, njen pogled na tekmovalno leto 2012 in želje za prihodnost.
Kako težka je bila finalna smer v Kranju, ki je odločala o končni zmagovalki sve-
tovnega pokala med vami in Južnokorejko Jain Kim?
Mina Markovič: »Smer je bila kar precej zahtevna. Tisto, kar bi pa rada rekla, pa je to, da se nama je obema - ki sva bili v situaciji za skupno zmago -poznalo, da plezava nekoliko drugače kot po navadi. Verjetno sva naredili v smeri tudi kakšno napako, ki nama je onemogočila še kakšen gib višje in nadaljevanje smeri. V bistvu pa je bil to zame sanjski zaključek
same tekme in celotne sezone svetovnega pokala.«
V	zadnjih dneh in pred finalom je šlo za pravo malo živčno vojno. Kako ste jo vi prenesli?
Mina Markovič: »Mislim, da kar precej uspešno, saj sem se tudi na takšno situacijo dobro pripravila. Res, da sem bila pred finalom in na začetku plezanja bolj živčna, a se je tekma razvila po mojih željah.«
Ste bili, kdaj v svoji karieri bolj srečni - iz športnega vidika - kot danes, ko ste osvojili kar tri zelo pomembna prva mesta?
Mina Markovič: »V bistvu sem danes zares zelo vesela in zadovoljna. Če pa sem čisto odkrita, pa mi še vedno več kot ti naslovi, nekako pomeni odlično odplezana smer. Glede na vse te naslove, medalje in pokale pa je zame ta trenuten občutek zares vrhunski. Za te velike uspehe sem dolgo časa zelo trdo trenirala.«
V	tej sezoni ste skozi treninge zelo napredovali tudi v balvanskem plezanju. Kakšen je bil ta napredek?
Mina Markovič: »V balvanih sem letos zares nekako 'zaplezala', saj sem tudi dvakrat stala na stopničkah za zmagovalke. Na tisti nesrečni tekmi v Nemčiji sem si tudi zlomila prst na roki ter sem verjetno zaradi tega ostala brez medalje
v skupnem seštevku tekem za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Lahko pa rečem, da je bil napredek v balvanih kar precejšen, sigurno pa lahko rečem, da imam tako v težavnosti kot v balvanih še veliko rezerve.«
Kako težko je bilo za vas ubraniti naslov prvakinje v težavnostnem plezanju?
Mina Markovič: »Leto je bilo kar naporno. V bistvu je bila zame ubranitev naslova prvakinje v težavnostnem plezanju svojevrsten izziv, ker to že kar nekaj časa ni uspelo nobeni tekmovalki. Meni je to uspelo z odličnim zaključkom, saj sem morala iti na posameznih tekmah na vse ali nič, sploh po tisti poškodbi. Na kakšni tekmi sem resda nastopila tudi nekoliko slabše pripravljena, vendar sem na vseh tekmah ali na vseh smereh toliko bolj 'grizla', da sem prišla ponovno do tega velikega uspeha.«
Ali lahko tudi v prihodnjih letih ostanete na vrhu?
Mina Markovič: »Zagotovo nameravam ostati predana plezanju. Še naprej pa si želim plezati s takšnim veseljem in užitkom kot do sedaj in ciljati na najvišja mesta. Izzivov imam dovolj, eden izmed njih bo gotovo osvojitev kakšne medalje na svetovnem prvenstvu.«
David Breznik
Nogomet • 2. slovenska liga
Zavrčani na dobri poti med najboljše
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča so nekoliko slabše odigrali le uvodna kroga v letošnjem prvenstvu ter doživeli dva poraza; do konca jesenskega dela so zabeležili 11 zmag in dva remija.
»Cilj je Prva liga«. Tak cilj so odgovorni v klubu postavili nogometašem Zavrča, ko so lani suvereno osvojili naslov prvaka v tretjeligaški druščini. Kljub temu da so novinci v ligi, je največji sponzor kluba, podjetja RM Vuk, pred trenerja in nogometaše postavil veliko odgovornost, ki pa so jo »neposredni proizvajalci« v jesenskem delu opravili z odliko.
Nogometaši Zavrča so namreč po doslej odigranih 15 krogih na vrhu prvenstvene lestvice oz. na mestu, ki vodi v 1. ligo. V samo prvenstvo beli sicer niso krenili najbolje, saj so v uvodu dvakrat klonili, kar je v klub prineslo nekaj nela-godja, toda varovanci Mirana Emeršiča so kmalu stvari postavili na svoje mesto in krivulja rezultatov se je strmo obrnila navzgor. Zavrčani tako od 2. kroga naprej niso več klonili, še več, kar enajstkrat so slavili in le dvakrat remizirali. Prav remi v 8. krogu pa je bil kriv za nekoliko presenetljivo zamenjavo na trenerski klopi, ko je Mirana Emeršiča, ki je kar pet sezon vodil Zavrč, nasledil Pre-kmurec Zlatko Gabor - Zico. Ta je v naslednjih sedmih krogih kar šestkrat slavil in enkrat remiziral, še posebej pa je bila navdušujoča zmaga v Novem mestu, ko je s taktično briljan-tnostjo zlomil kolega na dolenjski klopi Borivoja Lučica. Zavrč premore izkušeno in izjemno kakovostno zasedbo, ki pa je jeseni kljub vodilnemu
položaju na tabeli imela nekaj nihanj. Spomladi jih bo treba nevtralizirati, saj konkurenca pritiska, obenem pa je prostora za napredek kar nekaj.
V klubu, ki domuje v drugi najmanjši slovenski občini, pa ne gledajo le na člansko vrsto, saj obenem poteka kup spremljevalnih aktivnosti, ki klubu,
ki kani naslednje leto mešati štrene najboljšim v prvi ligi, pritiče. Tako ob glavnem igrišču, ki je dobilo umetno razsvetljavo, rasteta dve pomožni igrišči, obenem pa so narejeni tudi že projekti za novo pokrito tribuno, ki bo prava paša za oči. Poleg tega v Zavrču skrbijo za naraščajnike, saj bo kmalu
ustanovljena nogometna šola Zavrč. Vse to govori v prid celostni podobi kluba, ki ima silne apetite in ga ne zanima nič drugega kot uvrstitev med najboljše. Kakovosti je že sedaj dovolj, obenem pa se obeta sila zanimiv prestopni rok. Na vratih Zavrča je namreč kar nekaj prvoligaških nogometašev ...
Krka je prvenstvo pričela silovito, nato pa tudi zaradi neurejenih razmer nekoliko popustila, tako da se v tem trenutku zdi najbolj resni tekmec Zavrča Roltek iz Doba. Po pričakovanjih so preostale ekipe zaradi manjše igralske kakovosti zaostale, nato sledita Šmartno 1928 in Šenčur. Kot pozitivno presenečenje lige velja izpostaviti ekipo Šampiona iz Celja, ki je najmlajša v ligi, toda varovanci prekaljenega Janija Žilnika igrajo sila dopadljiv nogomet. Na 7. mestu po jesenskem delu je ekipa Kalcerja, kar nedvomno ni mesto, s katerim bi bila ekipa iz Radomelj zadovoljna. Sledita Bela krajina in največje negativno presenečenje lige, ekipa Krškega. Zadnji so nogometaši Dravinje.
Statistika po 15 odigranih krogih nam presenetljivo razkriva, da Zavrč kot vodilna ekipa lige nima ne najboljšega napada in ne najboljše obrambe lige, toda Gaborjevi varovanci so povsem blizu vrha v teh kazalcih. Največ zadetkov so dosegli Novomeščani (35), njihova obramba pa je prejela le 13 zadetkov in je prav tako najboljša v ligi. Le dober zadetek na srečanje povprečno dosežejo Črnomaljci, kar 44 zadetkov ali skoraj tri na tekmo pa prejmejo nogometaši Dravi-nje. V povprečju pade v 2. ligi 3,2 zadetka na srečanje. Zanimiva je lestvica strelcev, kjer noben posameznik ne izstopa posebej. Na vrhu je trojica iz ekipe Krke (Rujovic 8, Burgar in Brulc po 7), takoj za njimi pa je Josip Golubar, hrvaški nogometaš v dresu Zavrča s sedmimi zadetki. Njegov dosežek pa je vreden še več, če vemo, da se je Zavrču priključil šele
v 3. krogu. Zavrč je daleč najuspešnejša domača ekipa, saj so beli na osmih srečanjih pred svojo publiko zbrali 21 točk. Na lestvici osvojenih točk v go-steh je pred Zavrčem četa Jerneja Javornika, kajti Dob je v gosteh zbral kar 20 točk. Pred drugoligaši je sedaj precej dolg premor, prvenstvo pa bodo nadaljevali 10. marca drugo leto.
Tadej Podvršek

Končna klestvica po jesenskem delu:
1.	ZAVRČ 15 11	2	2	34:15	35
2.	ROLTEK DOB 15 10	3	2	22:14	33
3.	KRKA 15 9	4	2	35:13	31
4.	ŠMARTNO 1928 15 7	1	7	20:24	22
5.	GAR. ŠENČUR 15 5	4	6	25:25	19
6.	ŠAMPION CELJE 15 6	1	8	18:20	19
7.	KAL. RADOMLJE 15 4	3	8	23:27	15
8.	BELA KRAJINA 15 4	3	8	16:32	15
9.	KRŠKO 15 3	5	7	19:26	14
10.	DRAVINJA K. 15 2 2 11 17:44 8
Lestvica strelcev:
8 zadetkov: Enes Rujovic (Krka); 7 zadetkov: Josip Golubar (Zavrč), Mitja Brulc, Dejan Burgar (oba Krka), Anže Košnik (Garmin Šenčur); 6 zadetkov: Denis Čiric (Šmartno 1928), Albin Kotnik (Garmin Šenčur), Amer Krcic (Roltek Dob), Jernej Leskovar (Šampion), Luka Prašnikar (Roltek Dob); 5 zadetkov: Aleš Čeh (Zavrč), Urban Čander, Andraž Žurej (oba Dravinja Kostroj), Rade Jovanovič (Šampion), Mitja Klopčič (Roltek Dob), Marko Lunder (Kalcer Radomlje), Anto Pejic (Bela krajina).
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Vinarji v Ziatorogu
S tekmami 12. kroga se je začel drugi del rednega dela prvenstva v 1. SRL. Ormožane čaka gostovanje v Zlatorogu pri Pivovarjih, ki so v minulem tednu v Ligi prvakov odigrali dve odlični tekmi proti slovitemu nemškemu Kielu in poleg velenjskega Gorenja, ki je slavil v Chamberyju, vrnili upanje v cel slovenski rokomet. Tega ne moremo reči za ljubljanski Krim, ki se je v Ligi prvakinj uvrstil v drugi del tekmovanja, saj ekipo sestavlja 90 % tujk, kar je slabo za slovenski ženski rokomet. Ekipo Celja je proti Kielu krasila velika borbenost, s katero se da nadomestiti minus v kvaliteti igralskega kadra.
V 1. krogu na Hardeku so se Celjani morali kar precej potruditi, da so z 28:22 ugnali
takrat zelo borbene Ormoža-ne. Prav to borbenost bodo v prihodnjih tednih morali najti v taboru Jeruzalema, če želijo do konca leta 2012 osvojiti še kakšno točko v boju za obstanek v ligi. Nihče ne računa na presenečenje v Zlatorogu, saj je razlika v kakovosti prevelika. Tekmi proti Cimosu in zdaj proti Celju bosta varovancem trenerja Saše Prapo-tnika služili kot priprava za tekmo 13. kroga proti Sevnici, ki je neposreden konkurent v boju za obstanek v ligi. Zaradi poškodbe ramena bo tudi na tem srečanju dobil počitek krožni napadalec Danijel Mesaric. Tekma v Zlatorogu je na sporedu v soboto, 24. 11., ob 18. uri.
ku
Odbojka • 2. DOL - vzhod (ž)
Po ziatem nizu zmaga odšia v Maribor
Foto: Črtomir Gozni k
Ptujske odbojkarice so bile blizu prvi zmagi v prvenstvu.
ZOK AC Prstec Ptuj - Nova KBM Branik II 2:3
-22, 15, 20, -15, -13
ŽOK AC Prstec Ptuj:
Mohorko,Vidovič, Miličevič T, Mi-ličevič M, Breznik, Kokol, Kosi, Intihar,Vindiš, Vahen. Trenerka: Jasna Zajšek
Ptujskim odbojkaricam je na tekmi proti drugi ekipi Nove KBM Braniku le malo zmanjkalo do prve zmage. O zmagovalkah je odločal zlati niz, v katerem smo spremljali napet boj za vsako točko. Na koncu so bile spretnejše, srečnejše ter predvsem bolj zbrane mlade Mariborčanke, ki so zmagale 15:13.
Gostje so že v uvodnem nizu pokazale več želje po uspehu, kar se je kazalo tudi skozi ključne točke. Domačinke so tudi tokrat nihale v svoji igri: po seriji dveh, treh dobro odigranih točk so že v naslednjem trenutku naredile kup začetniških napak. Te so se kazale skozi premalo natančno serviranje, nesporazume v igri in sprejemu, kar je gostjam zasluženo prineslo prvi niz. Bolj živahno in odločno so Ptujčanke nadaljevale, kar se je pokazalo na rezultatski prednosti štirih točk, ki so si jih priborile z boljšo igro v polju in predvsem z učinkovitimi servisi. Po vodstvu 9:5 so Mariborčanke »na krilih« Saše Planinšec in Urške Igličar (izstopali sta pri gostjah) dobile šest zaporednih točk. Njihov nalet je z minuto odmora zaustavila domača tre-
nerka Jasna Zajšek. Ta je očitno dobro svetovala svoji ekipi, ki je nadaljevala zelo razigrano. Najbolj sta se izkazali Maja Vahen in Tina Miličevič, ki je dosegla nekaj odločilnih točk za zmago v 2. nizu. S tem zagonom so članice domačega kluba nadaljevale in dobile tudi tretji niz, v katerem sta se obe ekipi izmenjevali v vodstvu. Pri izidu 18:18 so Ptujčanke z odlično igro naredile mini serijo štirih točk, kar jim je omogočalo, da so končnico odigrale mirneje. Zadnjo točko za zmago 25:20 so dobile po sodniški napaki, ki je razjezila in hkrati prebudila mlade Mariborčanke. Te so v četrtem nizu »povozile« Ptujčanke.
O zmagovalkah je odločal zlati niz, ki je velikokrat prava loterija. Ptujčanke so v uvodu zadele nekaj pravih številk, saj so po natančnih servisih Sare Vidovič, zaključkih in blokih Nuše Mohorko in Maje Vahen prišle do visoke prednosti 6:1. Takrat se je zdelo, da so domačinke blizu zmage, a druga ekipa Nove KBM Branika se je s svojo nepopustljivostjo pobrala in izenačila že na sedmi točki. V igri živcev so gostje ušle za dve točki, vendar so domačinke preko Miličevičeve in Vidoviče-ve še enkrat izenačile na 13:13. Sledili sta dve prelahko dobljeni točki Mariborčank, ki so se tako veselile zmage na Ptuju.
Odbojkarice ŽOK AC Prstec Ptuj bodo v soboto ob 18. uri v športni dvorani Gimnazije Ptuj gostile vodilno ekipo lige iz Braslovč.
David Breznik
Tenis • Blaž Rola
Let rezerviran za petek, v soboto nastop v polfinalu
Najboljši ptujski teniški igralec Blaž Rola je pretekli teden na izjemen način končal že sicer zelo dobro sezono, ki jo je začel okrog 800. mesta na lestvici ATP, končal jo je na 307. mestu! Napredek je res očiten, zadnji nastop v španski Marbel-li pa je bil smetana na torti. Od kvalifikacij se je s šestimi zaporednimi zmagami prebil vse do polfinala glavnega turnirja. Pot preko Dunaja, Mallorce, Malage in vse do sončne Mar-belle se je tako več kot izplačala. Luksuzno letovišče v bližini Gibraltarja bo v Blaževi karieri pustilo močan pečat.
Kako je sploh prišlo do odločitve, da se podaš na turnir v Španijo?
Blaž Rola: »O turnirjih serije chalenger sem začel razmišljati po zmagi na futuresu v Avstriji. Poškodba kolka je ta moja razmišljanja prekinila, odpovedal sem potovanje na turnirje v Južno Ameriko in se znova podal na futures turnirje. Po Dubrovniku se je ta serija končala, v koledarju pa je bila ta Marbella kot naročena: je dovolj blizu, igralo se je zunaj, na peščeni podlagi ...«
Na koncu je izpadlo čudovito, čeprav si se podal v neznano - prvič na turnir serije challenger (v Ljubljani je Blaž sicer že igral na podobnem turnirju, a tam s povabilom organizatorjev, op. a.).
Blaž Rola: »Šlo je za višji rang tekmovanja, nekoliko močnejše in izkušenejše tekmece, zato je bilo prisotno nekoliko straha. Tudi pričakovanja so bila temu primerna, drugi krog bi bil že popoln uspeh. To najbolje pokaže podatek, da sem imel povratno karto rezervirano že za petek. Na koncu sem v soboto nastopil v polfi-nalu, zato sem s tem lahko več kot zadovoljen.«
Preboj si naredil že v kvalifikacijah, kjer si na koncu ugnal tudi 1. nosilca.
Blaž Rola: »Žreb kvalifikacij mi je bil zelo naklonjen: v 1. krogu sem imel za tekmeca nižje rangiranega domačega tekmovalca, v 2. krogu pa mladega igralca z wild cardom. Ta dva kroga sta mi omogočila postopno prilagoditev na peščena igrišča, na toplo klimo, saj sem doma treniral v dvorani. To je bilo idealno, zato sem lahko v zadnjem krogu kvalifikacij pokazal vse svoje znanje. Gladko sem premagal 1. nosilca, zato mi je precej odleglo.«
V 1. krogu si se pomeril z domačinom, 8. nosilcem.
Blaž Rola: »Ko sem videl še žreb glavnega turnirja, v katerem sem se pomeril z Inigom Cervantesom, ki sem ga pred enim letom že premagal, so se mi v glavi pojavile možnosti za odmevnejši rezultat. Žreb mi je bil tokrat res naklonjen, a ga je bilo treba izkoristiti v svoj prid. V sam dvoboj nisem šel kot kakšen poraženec, ampak sem na podlagi najinega predhodnega dvoboja vedel, da imam realne možnosti za zmago. To mi je res pomagalo do zmage v treh setih.«
Sledila sta dvoboja s Kanadčanom Diezom in Špancem Gutierrezom-Fer-
rolom, v katerih si deloval tako, kot da natančno veš, kaj hočeš.
Blaž Rola: »Šel sem krog po krog: nisem se obremenjeval s tem, koliko je tekmec star, kateri je na lestvici ATP ... Pred vsakim dvobojem sem se veliko pogovarjal s Hrvatom Toni-jem Androičem (prav tako je nastopal na turnirju, a je hitro izpadel, op. a.), ki je oba poznal in mi je podal nekatere koristne nasvete. Videl me je kot favorita v tem dvoboju in od njega sem res dobil dodatno
v tie-breakih, v polfinalu se mi to pač ni izšlo. Verjetno zato, ker je Toni v petek odpotoval iz Marbelle (smeh). V soboto je bilo na polfinalu nasploh nekoliko težje, saj je deževalo in ni bilo prave možnosti za kvalitetno ogrevanje. Začel sem bolj na počasnih obratih in izgubil prvi set. V drugem sem si rekel, da moram to pozabiti in odigrati znova. Res sem mu odvzel servis in povedel 5:3, a sem tukaj odigra nekoliko slabše in že sva bila znova poravnana. V podaljšani igri je povedel
Blaž Rola: »Ko sem videl še žreb glavnega turnirja, v katerem sem se v 1. krogu pomeril z Inigom Cervantesom, ki sem ga pred enim letom že premagal, so se mi v glavi pojavile možnosti za odmev-nejši rezultat.«
dozo samozavesti. Na samih dvobojih sem v odločilnih trenutkih res pokazal največ zbranosti in sem oba dobil, čeprav sta tekmeca igrala na trenutke zelo dobro. Na srečo sem jima uspel parirati in v nadaljevanju stopnjevati ritem.«
V obeh omenjenih dvobojih si dobil podaljšano igro, v polfinalu si jo izgubil.
Blaž Rola: »V četrtfinalu sem upal, da bom igral s Kavčičem, a je ta dvoboj 2. kroga predal zaradi poškodbe. Zaradi tega sem bil nekoliko razočaran, a se mi je na drugi strani odpirala še boljša možnost za napredovanje. Kljub temu da sem imel res srečo z žrebom, se s tem nisem dodatno obremenjeval, ampak sem ostal skoncentriran na svojo igro. To je bil tudi vzrok za zbrano igro
2:4, uspel sem ga dohiteti in si pri 6:5 priigrati set žogo. Mislil sem, da moram to izkoristiti, a je voley na žalost obstal v mreži. Nato so sledile izmenjave, pri 9:8 sem imel še drugo priložnost, a je tekmec odigral dobro. Nekoliko mi je žal zaradi tega, da nisva šla v tretji set, v katerem bi zagotovo imel psihološko prednost, a nič zato.«
V Marbelli so bili tudi Blaž Kavčič, Toni Androič, Antonio Veič, Marko Doko-vic ...
Blaž Rola: »Najbolj sem se razumel s Tonijem, ki me je pred vsako tekmo ogreval, mi dajal nasvete ... Blaž je prišel na glavni turnir, bil je s punco, zato ga po izgubljenem dvoboju nisem hotel nadlegovati. Z vsemi sem se sicer dobro razumel, se družil, odlično smo
Najboljši imajo okoli sebe tudi močnejše ekipe.
Blaž Rola: »Tudi jaz imam tukaj svojo ekipo: s teniškim trenerjem Danielom Šantlom sva sicer zaključila že pred mojim odhodom v ZDA, ostal pa je kondicijski trener Gorazd Rajher, psihologinja Tanja Kajtna, poskrbljeno je za masaže ... Pred odhodom v Španijo sem nekaj časa treniral v dvorani Goya v Hajdošah z Urhom Krajncem Domitrom, Zoran Krajnc mi je dal nekatere koristne nasvete. Počutil sem se res dobro, toplo mi je bilo pri srcu in tudi to je pozitivno vplivalo na moje igre. Ekipa okrog mene je res super, vse deluje zelo tekoče.«
se zabavali, skupni vtis je zares odličen.«
Ta turnir je verjetno prava krona uspešne sezone.
Blaž Rola: »Če bi mi kdo pred turnirjem ponudil polfinale, bi takoj podpisal, samo dajte mi papirje (smeh). Morda sedaj ostaja kanček grenkega priokusa zaradi neizkoriščene set žoge za drugi set polfinala, a celoten vtis je nadvse odličen.«
Ta uspeh ti je prinesel kar 31 točk za lestvico ATP, s katerimi si napredoval s 362. na 307. mesto.
Blaž Rola: »Ker sem sezono začel na približno 800. mestu, si boljšega zares ne bi mogel želeti. Od prvega turnirja v ZDA naprej sem igral vse turnirje 100 %, ponesrečila sta se mi le dva nastopa. To se dogaja tudi najboljšim, ki imajo sicer več časa za priprave na posamezne nastope.«
Kako sam ocenjuješ svojo igro, kje so rezerve, kje si storil napredek?
Blža Rola: »Po odhodu na študij v ZDA sem začel na tenis gledati nekoliko drugače, trenerji so mi predstavili drugačno sliko teniške igre. Sedaj uporabljam več elementov, kot sem jih prej, moj repertoar je širši. Servis uporabljam bolje, največji razvoj sem storil pri returnu, pri igri na mreži, igra dvojic je popolnoma nov svet ... Na drugi strani se zavedam, da je to še daleč od popolnosti, veliko je še možnosti za napredek na vseh področjih. Npr.: glede na mojo višino (190 cm) lahko servis izboljšam še vsaj za 50 %, izboljšati moram moč trupa, nog, boljša je lahko fizična priprava .«
Dvotedenski razmislek
Pogled je treba sedaj usmeriti v prihodnost, kaj sledi?
Blaž Rola: »Najprej počitek! Dva tedna zagotovo ne bom igral tenisa in bom polnil baterije za naslednjo sezono. Nadaljnji koraki še niso dorečeni; razmišljam o povratku v ZDA, najverjetneje že v sredini decembra. Pogoji za trening v Sloveniji niso optimalni, tukaj ne bi imel potrebnega miru za priprave. V ZDA bi to imel, ne bi še začel takoj s šolskimi obveznostmi, ampak bi se popolnoma posvetil tenisu. Na voljo bi imel veliko ekipo trenerjev, kondicijskih trenerjev ... Če bi želel ostati v Sloveniji, bi se moral preseliti v Ljubljano ali Kranj, kjer bi lahko treniral z Žemljo, Kavčičem in Bedene-tom. Za premislek imam na voljo teden ali dva, nato se bom odločil. Žal mi je praznikov, ki bi jih v primeru odhoda preživel daleč od najbližjih, prijateljev ... A če je nujno potrebno to žrtvovati za uspešno naslednjo sezono, potem bom to tudi storil.«
Vsekakor pa še vedno ostaja v načrtu, da se po opravljenem semestru v Ohiu popolnoma posvetiš teniški karieri.
Blaž Rola: »Da, čeprav bom že tudi med tem semestrom nastopal na nekaterih futures in challenger turnirjih v ZDA, kar smo se že dogovorili s trenerji na univerzi. Tako bom zagotovo ostal v tekmovalnem ritmu. V začetku maja bom 'zamrznil' študij, dokončam pa ga lahko kadarkoli po zaključku aktivne kariere.«
Jože Mohorič
Gimnastika m Pokal Ruš
Novi uspehi Tjaše Flanjak
V športni dvorani v Rušah sta Gimnastična zveza Slovenije in Gimnastično društvo Ruše pripravila prvenstveno tekmovanje Športnega društva Ruše 2012 - Pokal Ruš, na katerem je tekmovala tudi Ptujčan-ka Tjaša Flanjak, ki v zadnjem obdobju trenira in tekmuje za Športno društvo Ruše.
Daleč najboljša ptujska gi-mnastičarka zadnjih let se je s svojimi rezultati v absolutni konkurenci, ki je imela tudi mednarodni pridih, ponovno izkazala. V mnogoboju, ki pri ženskah vsebuje nastop na parterju, bradlji, preskoku in gredi, je bila Flanjakova druga, takoj za Vanesso Kovše. Prav tako druga je bila tudi na gredi, kjer jo je prehitela Saša Golob, ki je Slovenijo letos zastopala na poletnih olimpijskih igrah v Londonu. Flanjakova je
Tjaša Flanjak (na drugi stopnički) je v Rušah osvojila kar tri medalje.
zelo dobro izvedla svojo vajo na gredi, za katero je dobila oceno 10,600. Njena posebnost pa je bila, da je izvedla nov naskok
na gred, in to salto, ki jo je na tekmovanju v Rušah izvedla le mlada nadarjena ptujska tekmovalka. Njena najljubša
Nogomet m 1. ženska liga
Ugnale še nekdanje državne prvakinje
REZULTATI 10. KROGA: Dornava - Krka 2:1 (1:1), Rudar Škale -Jevnica 2:1 (2:0), Velesovo Kamen Jerič - Maribor 2:2 (0:2), Teleing Pomurje - Radomlje 5:1 (2:1) 1. TEL. POMURJE 9 9 0 0 81:9
2. RUDAR - ŠKALE g
3.	RADOMLJE
4.	MARIBOR
5.	JEVNICA B. DORNAVA 7. KRKA
S. VELESOVO K. J. g. SLOV. GRADEC
2	42:12
2	42:25
4	24:23
5	24:1S B	1B:27 B	21:43 B	21:4S S	1:57
27 21 21 13
12
g
g
7 0
Dornava - Krka 2:1 (1:1)
STRELKE: 1:0 Saša Ljubec (B.),
Kegljanje
1:1 Mimica Pavlovič (41. z 11 m), 2:1 Nina Cafuta (75.)
DORNAVA: Laura Maksimovič. Andreja Pajnkiher (Nuša Ploj), Gabrijela Milec (Marina Baklan), Maja Skaza, Urška Pavlec, Saša Ljubec, Martina Potrč, Valentina Pernat, Daša Veličkovič (Nina Pod-hostnik), Katja Nežmah, Nina Cafuta (Petra Kristovič). Trener: Mitja Serdinšek.
Nogometašice Dornave so na najboljši možni način zaključile jesenski del tekmovanja v 1. slovenski ženski ligi - z zmago. Nasprotnik je bil nihče drug kot večkratne prvakinje iz Novega mesta, ki pa jim v zadnjih dveh sezonah ne gre najboljše. Domačinke se tekmic niso ustrašile, ampak so zaigrale
pogumno in odločno. Za takšno igro so bile nagrajene že v 6. minuti, ko je Saša Ljubec zadela v polno. Domačinke so vodile vse do zaključka prvega polčasa, ko so gostje izenačile iz najstrožje kazni.
disciplina, glede na dosežene rezultate v preteklosti, je bila in očitno ostaja preskok. Na preskoku je Flanjakova izvedla tudi skok cuka haro v salto nazaj in je premagala vso konkurenco.
Eno prvo in dve drugi mesti sta vsekakor zelo lep uspeh za Tjašo, ki je po tekmi dejala: »Vsaka tekma me naredi bolj močno in seveda si tudi na vsaki tekmi pridobim veliko novih izkušenj. V gimnastiki je treba dobesedno garati, kar pomeni veliko odrekanja in veliko prebitih ur v telovadnici, tudi po šest ali več ur. To dokazujejo tudi moji uspehi, ki se zares vrstijo drug za drugim.«
Po uspešnem nastopu v Rušah čaka Flanjakovo to soboto nastop na mednarodnem tekmovanju v Celovcu in nato najbolj pomembna tekma tega dela sezone, državno prvenstvo v športni gimnastiki. Ta bo na sporedu 1. decembra, na njem pa se bo elita slovenske ženske gimnastike pomerila v mnogoboju.
David Breznik
V drugem polčasu je bila igra še naprej dinamična. Vsi napori domačink pa so bili nagrajeni petnajst minut pred koncem srečanja, ko so povedle 2:1. Zadetek Nine Cafuta se je na koncu izkazal kot zmagovit, s tem pa so Dornav-čanke vknjižile tretjo zmago v letošnjem prvenstvu, kar je daleč najboljši izkupiček v vseh dosedanjih letih nastopanja v 1. ligi.
Danilo Klajnšek
Dva izenačena dvoboja
V predzadnjem krogu prvega dela prvenstva sta bili ptujski ekipi polovično uspešni. Dekleta so zmagala na gostovanju pri Nafti, kjer so odlično pričele dvoboj in povedle 0:3. Nato se jim je ustavilo in so izgubile preostale tri dvoboje. Ker pa so bile boljše v skupnem seštevku podrtih kegljev, so osvojile dve točki.
Fantje so na gostovanju izgubili, zgodba pa je bila pri njih povsem obrnjena: prve tri dvoboje so izgubili, dobili pa zadnje tri. Na koncu jim je zmanjkalo nekaj »lesov« (25), kot radi rečejo kegljem.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 8. KROGA: Nafta
-	Drava Deta Center 3:5, Radlje
-	Rudar 5:3, Komcel - Gašper Ko-rotan 2:6, Ruše - Lanteks III. 2:6
DRAVA DETA CENTER: Fridl 517, Krušič 540, Kolar 514, Plajnšek 457, Bombek 501, Kramberger 485.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 8. KROGA: Rile servis - Drava Deta Center 5:3, Krško - Konjice 1:7, Pergola - Prepolje 2:6, Ceršak - Gašper Korotan 6:2,Ruše - Radenska 6:2
1. PERGOLA	S B 0	2	12
2. CERŠAK	S 5 0	3	10
3. KONJICER	S 4 2	2	10
4. RUŠE	S 5 0	3	10
5. RADENSKA	S 5 0	3	10
6. PREPOLJE	S 3 2	3	S
7. GAŠPER KOROTAN	S 3 0	5	B
8. RILE SERVIS	S 2 2	4	B
9. DRAVA CENTER PTUJ	S 2 0	B	4
10. KRŠKO	S 2 0	B	4
RILE SERVIS -	DRAVA		
1.	DRAVA DETA CENTER
2.	LANTEKS III.
3.CERŠAK
4.	RADLJE
5.RUDAR
6.	GAŠPER KOROTAN
7.	KOMCEL
8.	NAFTA
9.	RUŠE
B 1 5 0 5 0 4 1 3 1 2 2 2 0 1 1 1 0
DETA CENTER 5:3 (3205 - 3181)
DRAVA DETA CENTER: Arnuš 508, Sušanj 517, Golob 525, Čeh 538, Premzl 540, Kozoderc 552
NAFTA - DRAVA DETA CENTER 3:5 (2941 - 3017)
1. liga OTS
10. krog: Lokomotiva I. _ Drava Deta center S:0
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dornavske nogometašice so v jesenskem delu prvenstva dosegle še tretjo zmago.
Nogomet m 1. SML, 1. SKL
1. SML
1. SKL
REZULTATI 14. KROGA: Domžale - Aluminij 2:2, Maribor - HIT Gorica 4:3, Gmmi Miral Jarenina -Olimpija 2:2, Krka - IB Interblock 2:3, Bravo Publikum - Koper 0:1, Rudar Velenje - Jadran Dekani
1:2, NOGA Triglav		_	Šampion 2:0		
1. MARIBOR	14 11		2	1 40:17	35
2. HIT GORICA	14 11		1	2 42:1B	34
3. KOPER	14 11		0	3 44:12	33
4. DOMŽALE	14	g	3	2 3S:15	30
5. OLIMPIJA	14	S	3	3 2B:1S	27
6. IB INTERBLOCK	14	S	2	B 31:2S	2B
7. ALUMINIJ	14	5	4	5 27:25	1g
8. KRKA	14	B	1	7 21:2S	1g
9. MURA 95	13	B	0	7 1g:2B	1S
10. JAD. DEKANI	14	5	2	7 20:30	17
11. NOGA TRIGLAV 14		5	0	g 22:2B	15
12. B. PUBLIKUM	14	4	2	S 1S:2S	14
13. RUDAR VELEN. 14		3	2	g 13:23	11
14. G. M. JARENINA 14		3	2	g 13:4B	11
15. CELJE	13	3	1	g 13:2g	10
1B. ŠAMPION CELJE14		2	1	11 13:33	7
REZULTATI 14. KROGA: Domžale - Aluminij 0:0, Maribor - HIT Gorica 1:0, Nissan Ferk Jarenina -Olimpija 0:2, Krka - IB Interblock 1:6, Bravo Publikum - Koper 2:1, Rudar Velenje - Jadran Dekani 2:0, NOGA Triglav - Šampion Celje 1:2
1.	DOMŽALE 14 11 3 0 38:7 36
2.	MARIBOR 14 10 3
3.	KOPER 14 9 3 2 3
4.	IB INTERBLOCK 14 9 2 3 3
1 32:5 33 3:12 30
5. HIT GORICA 14 g 0 5 2 B. NOGA TRIGLAV 14 B 5 3 2 7. B. PUBLIKUM S. KRKA
14 B 1 7 1g 14 B 0 S 1
g. OLIMPIJA
10.	CELJE
11.	JAD. DEKANI
12.	ALUMINIJ
14 5 2
13	4 3
14	3 5
7 15 B 1B: B 14
14 4 2 S 17:23 14
13. RUDAR VELEN. 14 4 2 S 1
DOMŽALE - ALUMINIJ 2:2 (2:0) STRELCI: 1:0 Kuntarič (3S.), 2:0 Salihi (43.), 2:1 Damše (47.), 2:2 Kirič (75.)
ALUMINIJ: Cvetič, Brence, Leg-čevič, Planinšek, Cafuta, Sagadin, Kirič (Zečevič), Kajzer, Damše, Špehonja (Kelc), Vujisič (Podbre-žnik). Trener: Bojan Špehonja.
14. SAMPION CELJE14 4 2 S 1B:31 14
7 B
1S	2g
15	27
17	23
21	1g
30	1S
1g	17
21	15
1g	14
22 14
7:40 g:37
15.	MURA 05 13 2 1 10
16.	FERK JARENINA 14 2 0 12 DOMŽALE - ALUMINIJ 0:0 ALUMINIJ: Janžekovič, Zorec,
Bela, Novačan (Muharemi), Ahec, Šoštarič, Rogina, Brodnjak (Gale), Petek, Vrbanec, Pintarič (Klanj-šek). Trener: Tomislav Grbavac.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1. SNL
PARI 20. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Gorica - Mura 05; SOBOTA ob 16.00: Domžale - Celje; NEDELJA ob 13.00: Triglav - Alu-minji; NEDELJA ob 16.00: Maribor - Luka Koper, Rudar - Olimpija
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (sobota, 14.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
15. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (sobota, 12.00)
LIGA U-14
17. KROG: Aluminij - Maribor (sobota, 11.00), Rudar Velenje -NŠ Poli Drava (sobota, 14.00)
SUPER LIGA MNZ PTUJ
Preloženo srečanje 12. kroga: sobota ob 14.00: Bukovci - Oplo-tnica
Odbojka • 2. DOL vzhod (ž)
6. KROG: AC PRSTEC Ptuj - Braslovče (sobota ob 18.00)
Kegljanje • 3. SKL - vzhod (m)
9. KROG: Drava Deta Center - Krško (sobota ob 17.30)
1. LIGA OTS MARIBOR
11. KROG: Drava Deta Center II.- Radenska (petek ob 18.30)
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
5. KROG: Ptuj - Iskra Lektrika (sobota ob 17.00)
Mali nogomet • ZLMN Ormož 2012/13: Kar 24 prijavljenih ekip
1. kroga, sobota, 24. 11. 2012, Športna dvorana
Razpored Hardek:
ob 13.00: ob 13.40: ob 14.20: ob 15.00: ob 15.40: ob 1B.20: ob 17.00: ob 17.40: ob 1S.20: ob 1g.00: ob 1g.40: ob 20.20:
Strjanci - B. U. Team
ŠD Mladost - ŠD Podgorci
Inox Ograje Majcen - Geodetske storitve Kelenc
Lordi-Bar Gaja - ŠRD Pristan Frankovci
ŠD Mladost Prevozništvo Pesrl - ŠD Pušenci
Frankovci - ŠD Mladost Slikopl. Špendija
ŠD Tomaž - Durex
Luxuris KMN Tomaž - Fiposor Aries IT Portal Cvetkovci.net - Red Players ŠD Vičanci veterani - NK Ormož veterani ŠD Rucica Bresnica - KMN Smoki Ormož Jerebič Črni Ribič - ŠD Vičanci
DK, UK
Šahovski kotiček
Danes začetek 22. članske lige
Komaj so se šahovnice ohladile od svetovnega mladinskega prvenstva, že čaka slovenske šahiste nov izziv. Za najboljših deset moštev se začenja 22. izvedba članske državne lige, ki je bila v zadnjih nekaj sezonah izredno uspešna za Šahovsko društvo Tehcenter Ptuj. Leta 2006 so osvojili 3. mesto, potem dve leti zapored, 2007 in 2008, naslov državnih prvakov, od leta 2009 dalje pa so pristali tik pod vrhom, na 2. mestu.
Letošnja liga bo ž v treh vikendih s po tremi koli. Od danes do nedelje se bodo šahisti zbrali v Murski Soboti, naslednji vikend na Otočcu, zadnja tri kola pa bodo od 7. do 9. decembra odigrali v Šahovskem domu ŠZS v Ljubljani. Predsednik Šahovskega društva Tehcenter Ptuj MM Danilo Polajžer ima ob letošnji sestavi ekipe nekoliko težav. Veliko dobrih mladih članov je vključil v ekipe za nastop v 2. in 3. ligi vzhod, predvsem v želji, da se čim bolje pripravijo za nastop na pravkar končanem mladinskem svetovnem prvenstvu. S tem pa nimajo več možnosti nastopa v 1. članski ligi. Upa lahko le, da se bo odzvalo čim več velemojstrov, ki so registrirani za prvo postavo. Po tej so Ptujčani s skupaj 2555 ra-tinškimi točkami prvi favoriti, sledijo ekipe ŽŠK Maribor 2485, SŠ Branik Maribor 2414, ŠD Radenska Pomgrad 2408, ŠK Triglav Krško 2353, ŠD dr. M. Vidmar LJ 2344, ŠD Vrhnika 2340, ŠK Nova Gorica 2301, ŠD Rokada Lendava 2267 in ŠD Novo mesto 2164.
Naslov državnega prvaka ni samo prestižni naslov, prvak se namreč udeleži tudi evropskega klubskega pokala. Ali se bodo Ptujčani letos lahko vključili v tekmo za naslov najboljših, bo znano že po prvih kolih. Danes ob 16. uri se bodo pomerili z ekipo Radenske, jutri ob 15. uri s Krškim, v nedeljo ob 10. uri pa z ekipo iz Lendave.
Silva Razlag
Karate • Uspešen nastop Vrbnjakove
Na mladinskem mednarodnem karate turnirju v Budimpešti je v selekciji Slovenije nastopila tudi tekmovalka ljutomerskega kluba Tatjana Vrbnjak. Uvrstila se je v finalno skupino, kjer je v borbah (+69 kg) osvojila odlično 3. mesto.
NŠ
Kikboks m Kutina Open 2012
Pet zmagovalcev iz Ptuja
Vito Čurin, Patrik Šulek, Luka Vindiš, Lara Vuzem Vajda in Gašper Mlakar zmagovalci na Hrvaškem
Ekipa 12 ptujskih kikbo-ksarjev, članov KBV Ptuj, se je v soboto, 17. novembra, udeležila mednarodnega turnirja na Hrvaškem, ki je tokrat potekal v Kutini. Na tekmovanju je sodelovalo 275 tekmovalcev iz 42 klubov iz treh držav. Tekmovalci KBV Ptuj so nastopali v disciplini semi kontakt in večina njih je bila prijavljena v dveh kategorijah, tako da so nekateri imeli na turnirju tudi 8 borb.
Največji uspeh med Ptujča-ni so z osvojitvijo 1. mesta v svojih kategorijah dosegli Vito Čurin (st. kadeti do 69 in nad 69 kg), Patrik Šulek (mlajši kadeti do 47 in do 52 kg), Luka Vindiš (člani do 84 kg in do 94 kg), Lara Vuzem Vajda (ml. kadetinje - otroci nad 32 kg) in Gašper Mlakar (st. kadeti do 63 kg).
Druga mesta sta osvojila Timi Sitar (mlajši kadeti do 47 kg) in Simon Kaisersberger (člani do 69 kg).
Tretje mesto sta osvojila Lara Vuzem Vajda (mlajše kadetinje do 37 kg) in Simon Kaisersberger (člani nad 69 kg).
V borbah za 3. mesto sta izgubila (osvojila sta končno 4. mesto) Blaž Prašnički in Nejc Popošek.
Brez uvrstitve med prve štiri pa so ostali Nino Bratušek, Nina Duh in Dominik Lju-bec.
Na koncu tekmovanja je bila za najboljšo tekmovalko v disciplini semi kontakt med mlajšimi kadetinjami izbrana Lara Vuzem Vajda. Ekipo Ptuja sta na tekmovanju vodila Vladimir Sitar in Luka Vin-diš, sodil pa je tudi mednarodni sodnik Edvard Štegar iz Ptuja.
Franc Slodnjak
Ekipa KBV Ptuj v Kutini
Boviing • Podjetniška iiga
Saška bar z zmago pred Tames
Do konca jesenske podjetniške lige 2012 sta le še dva kroga, vodstvo pa je še naprej trdno v rokah ekipe VGP Drava. Ker bosta njihova najbližja zasledovalca, Saška bar in Tames, v zadnjih dveh krogih po enkrat pavzirala, ji lahko le še čudež prepreči zmagoslavje. Derbi 9. kroga sta odigrali že zgoraj omenjeni ekipi Saška bar in Tames, daljšo pa so potegnili prvi, ki so s tem tekmece prehiteli na 2. mestu. Ekipa Saška bar je dosegla tudi najboljši ekipni rezultat kroga (2890), kar trije njeni predstavniki pa so se uvrstili med najboljšo deseterico posameznikov tega kroga. Vrh te lestvice je znova dosegel Črtomir Goznik (752), ki je svoji ekipi pomagal pri zmagi v dvoboju z ekipo SKEI Ptuj. Iz te je prijetno presenetil Stanislav Horvat (733), ki je pristal kar na 4. mestu naj posameznikov kroga.
V zadnjih dveh krogih bo še izjemno zanimiv boj za mesta tik pod vrhom, saj kar štiri ekipe (Radio-Te-dnik, MP Ptuj, MO Ptuj in DaMoSS)
Najboljši posamezniki 9. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 752, 2. Tadej Starčič (Saška bar) 745, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 742 , 4. Stanislav Horvat (SKEI Ptuj) 733, 5. Robert Še-gula (Tames) 730, 6. Gregor Miložič (Saška bar) 726, 7. Robi Kurež (Saška bar) 722, 8. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 706, 9. Stanko Jus (Talum) 704, 10. Dušan Pšajd (MP Ptuj, d. o. o.) 703.
pretijo Saški in Tamesu, ki imata zaenkrat pred temi ekipami lepo prednost, vendar tudi tekmo več.
V ponedeljek bosta vodilni ekipi lige med seboj odigrali derbi srečanje, ki že lahko ponudi odgovore na nekatera vprašanja, povezana s končnimi uvrstitvami.
Rezultati 9. kroga: Saška bar -Tames 6:2, Boxmark Team - VGP Drava 0:8, Mestna občina Ptuj -Elektro Maribor 5:3, Talum - MP Ptuj d.o.o. 2:6, SKEI Ptuj - Radio-Tednik Ptuj 0:8. Prosta je bila ekipa DaMoSS.
1.	VGP DRAVA 8 2646 55 175,8
2.	SAŠKA BAR 9 2890 48 169,2
3.	TAMES	9 2607 47 166,4
4.	RADIO-TEDNIK 8 2563 39 165,5
5.	MP PTUJ D.O.O. 8 2678 37 158,9
6.	MO PTUJ	8 2394 36 158,6
7.	DAMOSS	8 - 35 158,9
8.	TALUM	8 2605 27 156,7
9.	ELEKTRO MARIBOR 8 2395 17 148,9
10.	SKEI PTUJ 8 2048 11 135,6
11.	BOXMARK TEAM 8 2072 8 130,9
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Sebastijan Kotnik povprečno 203,3, 2. Črtomir Goznik (oba Radio-Tednik Ptuj) 196,8, 3. Branko Kelenc 183,8, 4. Blaž Ivanuša (oba VGP Drava) 182,5, 5. Robert Šegula Tames 181, 6. Gregor Miložič 179,7, 7. Tadej Starčič 179,1, 8. Marko Šamperl (vsi Saška bar) 177,3, 9. Igor Gaber (MO Ptuj) 171,8, 10. Stanko Jus (Talum) 171,3.
Pari 10. kroga (ponedeljek, 26. 11.): ob 17.30: Mestna občina Ptuj - Talum; ob 20.00: VGP D rava - Saška bar, MP Ptuj, d. o. o. - Boxmark Team, SKEI Ptuj - Elektro Maribor, Radio-Tednik Ptuj - DaMoSS. Prosta je ekipa Tames.
JM
Namizni tenis m 1. SNTL (m), S. SNTL (m)
Tri točke Bojana Paviča premalo za zmago
REZULTATI 4. KROGA: Ilirija -Ptuj 5:4, Tempo Velenje - Kema Puconci I 0:5, Iskra Letrika - Kema Puconci II 5:4, Edigs Mengeš - Sobota 5:3, Krka - Zavarovalnica Maribor 2:5.
1.	KEMA PUCONCI I 4 4 0 8
2.	ZAVAROVALNICA MB 4 4 0 8
3.	KRKA	4 3 1 6
4.	I LIRIJA	4 2 2 4
5.	ISKRA LETRIKA	4 2 2 4
6.	TEMPO VELENJE 4 1 3 2
7.	PTUJ	4 1 3 2
8.	KEMA PUCONCI II 4 1 3 2
9.	SOBOTA	4 1 3 2
10.	EDIGS MENGEŠ 4 0 4 0
ILIRIJA - PTUJ 5:4
Tvrtkovič - Pavič 0:3, Roudi -Krušič 3:0, Stojanovic - Slodej 2:3, Roudi - Pavič 1:3, Tvrtkovič - Slo-dej 3:1, Stojanovic - Krušič 3:2, Roudi - Slodej 3:1, Stojanovic - Pavič 1:3, Tvrtkovič - Krušič 3:0
Po daljšem premoru (vmes je potekalo EP) se je nadaljevalo tekmovanje v slovenskih ligah. Ptujska ekipa je v 1. ligi gostovala pri Iliriji v Ljubljani in srečanje po dramatičnem dvoboju izgubila. Gostje so z dvema zmagama Bojana Paviča in eno Matica Slodej a povedli 1:3, vendar so naslednja dva dvoboja izgubili. Na koncu se je izkazalo, da sta bila to odločilna dvoboja, v katerih pa sta Luka Krušič in Matic Slodej te-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj)
sno izgubila proti Stojanoviču oz. Roudiju. Do konca je še eno točko (svojo tretjo posamezno) osvojil veteran Pavič, Slo-dej in Pavič pa svojih tekmecev nista uspela resneje ogroziti in zmaga je ostala v Ljubljani.
V ostalih srečanjih so Mariborčani že med tednom upravičili vlogo favoritov v derbiju kroga v Novem mestu in tako ostali na vrhu izenačeni s Kemo iz Pu-concev. To sta tudi edina resna konkurenta za nov naslov državnih prvakov. Preostale ekipe so izjemno izenačene, tako da bo letošnje prvenstvo izjemno zanimivo tudi glede uvrstitve v sredini in na začelju lestvice.
3. SNTL (m): Prvi poraz Cirkovčanov
REZULTATI 3. KROGA: Šternma-tik Cirkovce - Kajuh Slovan 3:5, Žogica Radona - Royal Beach Škofja Loka 2:5, Logatec - Branik Marke-zit 5:4, Gorica - Vesna Zalog 5:0, Šternmatik Cirkovce - Royal Beach Škofja Loka 5:3, Žogica Radgona -Kajuh Slovan 0:5, Logatec - Vesna Zalog 5:2, Gorica - Branik Markezit 5:2.
1.	KAJUH SLOVAN	5 5 0 10
2.	ŠTERNAMTIK CIRKOVCE 5 4 18
3.	LOGATEC	5 4 18
4.	GORICA	5 3 2 6
5.	BRANIK MARKEZIT 5 2 3 4
Judo • EP za mlajše člane v Pragi
Urška Urek obstala na prvi oviri
Praga je od 16. do 18. novembra gostila evropsko prvenstvo v judu za mlajše člane in članice do 23. leta starosti. Članica zelo uspešne slovenske reprezentance je bila tudi Urška Urek, ki se ji nastop na njenem letošnjem najpomembnejšem tekmovanju ni najbolje posrečil.
V kategoriji nad 78 kilogramov je bilo v konkurenci 17 judoistk, izmed katerih se je naslova prvakinje veselila La-
risa Ceric iz Bosne in Hercegovine. 21-letna članica Judo kluba Drava Ptuj Urška Urek se je na Češko odpravila rahlo prehlajena, kar ji je v zadnjih dneh vsekakor pobralo nekaj moči. V svojem uvodnem dvoboju se je pomerila s turško predstavnico Kubro Karo, zaradi dveh dosojenih kazni je dvoboj izgubila.
Urška Urek je o svojem nastopu v Pragi povedala: »Vsekakor nisem dosegla cilja, ki
je bil visoko postavljen, zato sem zelo razočarana, da sem izpadla že po prvem dvoboju. Kljub temu pa lahko rečem, da sem kljub bolezni dala na tatamiju vse od sebe. Za samo borbo lahko rečem, da iz mojega vidika niti ni bila tako slaba, ampak mi je med borbo nekoliko zmanjkalo moči in tudi koncentracije. Za zmago je tokrat zmanjkalo tudi to, da sem premalo napadala in se nisem popolnoma držala taktičnih
Boks • Pokal Slovenije
Škrjanec in Kujavec pokalna prvaka
Boksarska zveza Slovenije je letos prvič izvedla tekmovanje za pokalne prvake Slovenije; to je bilo prejšnjo soboto na Oto-čcu. Na dobro organiziranem in izveden tekmovanju je nastopilo kar nekaj najboljših slovenski boksarjev in boksark. Med njimi je imel BK Ring iz Ptuja štiri svoje udeležence: Moniko Božičko, Blaža Škrjanca, Nejca Nedeljka in Denisa Lazarja.
V prvem izmed devetih dvobojev večera se je Monika Božičko v kategoriji do 51 kg pomerila z aktualno zmagovalko evropskega pokala Matejo Rajterič. 22-letna članica kluba Combat Academy je sicer zmagala z enoglasno sodniško odločitvijo, a dvoboj, ki je trajal štirikrat po dve minuti, je bil daleč od enostranskega. Božičkova se je namreč zelo dobro upirala in je občasno prevzela tudi pobudo, tako da je v dvoboju z Rajteričevo ponovno dokazala, da se ji tako v tehničnem, kot tudi taktičnem boksarskem pogledu približuje. Konkurenti v Sloveniji pa
Foto: Sport club M
Monika Božičko (BK Ring Ptuj, desno) je morala priznati premoč Mateji Rajherič.
se prav gotovo ne približujejo mlademu ptujskemu boksarju Blažu Škrjancu, ki se pripravlja za nastop na evropskem prvenstvu za mlajše kategorije, ki bo na sporedu v začetku decembra v Rusiji. V kategoriji do 56 kg je Škrjanec proti Marku Muratoviču (Sande Team) zmagal z 2:1, a je bil skozi vse tri runde bistveno boljši, natanč-
nejši in aktivnejši tekmec.
Izredno aktivnost je v svojem dvoboju pokazal tudi dobitnik letošnje 32. zlate rokavice Nejc Nedeljko, ki je zmagal po prekinitvi že po polovici prve runde. Po krošeju se je njegov tekmec Jernej Gajšek iz Ruš nesrečno zaletel v komolec ptujskega boksarja in si je razbil nos, tako da je bil dvoboj
6.	ROYAL BEACH ŠKOFJA LOKA5 1 4 2
7.	VESNA ZALOG	5 14 2
8.	ŽOGICA RADGONA 5 0 5 0
ŠTERNMATIK CIRKOVCE - KAJUH SLOVAN 3:5
Napast - Najdič 0:3, Piljak -Stankovlč 3:1, Hergan - Peperko 0:3, Piljak - Najdič 3:0, Napast -Peperko 0:3, Hergan - Stankovič 2:3, Piljak - Peperko 3:0, Hergan
-	Najdič 1:3
ŠTERNMATIK CIRKOVCE
-	ROYAL BEACH ŠKOFJA LOKA 5:3
Šila k - Simončič 2:3, Piljak -Rant 3:2, Napast - Hari 0:3, Piljak
-	Simončič 3:0, Šilak - Hari 3:0, Napast - Rant 3:0, Piljak - Hari 3:0, Napast - Simončič 3:0
V tretjem krogu so bili igralci iz Cirkovc dvakrat domačini, končali pa so s polovičnim uspehom. Proti močni ekipi Kajuha Slovana, ki velja za prvega favorita za napredovanje, so izgubili, v drugi pa so premagali ekipo iz Škofje Loke. Danilo Piljak je pričakovano slavil na vseh svojih partijah v obeh dvobojih, v drugi sta svoj delež prispevala Šilak in Napast.
JM, DK
navodil, ki mi jih je pred dvobojem dal moj klubski trener Vlado Čuš. Nekaj napadov sem sicer izvedla, vendar so bili ti bolj ali manj izvedeni le na pol. Mislim, da je odločilo ravno to, da svojih napadov nisem izpeljala do konca.«
Tako je Urekova žal prelahko zapravila svojo priložnost za odmeven rezultat na evropskem prvenstvu. Svojo priložnost pa so iz vrst slovenske reprezentance odlično izkoristili Nina Miloševič, ki je zmagala v kategoriji do 63 kilogramov, Tine Trstenjak in Ana Velen-šek pa sta si priborila bronasti medalji.
David Breznik
prekinjen. V kategoriji do 81 kilogramov je BK Ring zastopal Denis Lazar, ki je tokrat naletel na enakovrednega tekmeca Klemna Turkuša iz ravenskega Fužinarja. Izkušenejši Korošec v dvoboju ni bil izrazito boljši, a so sodniki vseeno dali prednost njemu in je zmagal z 2:1.
Zlate medalje na tekmovanju so osvojili še Katarina Kosmač (FCL Ljubljana), Tadej Mernik (BK Slovenska Bistrica), Aljaž Venko (BK Slovenska Bistrica), Nejc Vodovnik (Ring Celje) in Borut Slapnik (Combat Academy). Direktor Boksarske zveze Slovenije Nani Matjašič je po tekmovanju na Otočcu povedal: »Vrhunski športni dogodek, kot je bil finale novoustanovljenega pokalnega tekmovanja, je samo dokaz, da je bila naša odločitev pravilna. Z mislimi pa smo že pri naslednjem dogodku, ki bo 1. decembra v Novi Gorici. V igralnici Perla nas čaka super pokal Hit Perla Boks Cup, na katerem so bodo med seboj pomerili državni in pokalni prvaki. Prepričan sem, da nas čaka še en boksarski spektakel.«
V soboto bo v Mariboru na sporedu drugi krog tekmovanja v 1. in 2. ligi.
David Breznik
Strelstvo • 2. turnir mladinskih državnih lig - Ljubljana
Ormoški mladinci s puško do dvojne zmage
V	nedeljo je v Ljubljani potekal 2. turnir mladinske državne lige v streljanju z zračnim orožjem v kategorijah pionirjev, kadetov in mladincev. Naši mladi strelci iz Spodnjega Podravja pa so tokrat osvojili štiri posamična in tri ekipna odličja.
V	najstarejši kategoriji mladincev s standardno puško je zmagal ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak, ki je s 395 krogi postavil absolutni najboljši rezultat dneva s puško. Za zmago pa se je moral Šumak kar precej potruditi, saj je enak rezultat dosegel tudi Rok Ro-šer iz SD Dolič, zmagovalca pa je določila šele boljša zadnja serija, ki jo je Šumak odločil sebi v prid (100:99). Dobro je nastopal tudi Kidričan Aleš Pernat in s 385 krogi osvojil 4. mesto ter tako svoj rezultat-ski dosežek s prvega turnirja izboljšal kar za 9 krogov. Med mladinkami je zmagala strelka Kolomana Flisarja Tišina Špela Mihalič, ki je dosegla 390 krogov. Odlično drugo mesto je s 389 krogi zasedla Ormo-žanka Melanie Habjanič in svoj dosežek iz prvega turnirja izboljšala kar za 16 krogov. Tretja je bila še ena Ormožanka Petra Vernik, sicer zmagovalka prvega turnirja v sezoni, ki je tokrat dosegla 387 krogov. V ekipni razvrstitvi so prepričljivo zmago dosegli Kovinarjevi strelci, ki so z odličnim rezultatom 1171 krogov konkurenco pustili daleč za sabo, drugou-vrščeni strelci Štefana Kovača
Foto: Simeon Gönc
Mlada strelska zasedba SD Kovinar Ormož je v nedeljo v Ljubljani znova pokazala nekaj odličnih nastopov in si priborila 3 posamična in 1 ekipno odličje. Z desne strani stojijo strelci Melanie Habjanič, Petra Vernik, Jan Šumak, Gregor Polajnko in Tina Novak, za njimi pa Rok in Žan Tomažič ter Matjaž Pleh. Ekipo sta dobro vodila ormoška trenerja Darko Vernik in Andrej Stanič.
Turnišče pa so dosegli 1137 krogov.
Med mladinci s pištolo je drugo zaporedno zmago v sezoni dosegel Kamničan Rožle Repič z dobrim dosežkom 377 krogov. Ptujčan Sašo Stojak je s 365 krogi ponovil dosežek s prvega turnirja in tokrat osvojil 3. mesto, krog več od Stoja-ka pa je dosegel Škofjeločan Marko Plestenjak. S 362 in 361 krogi sta juršinska strelca David Kekec in Gregor Ve-senjak osvojila 4. in 5. mesto, tretji Juršinčan Ivan Druzo-vič pa se tokrat ni tako dobro
izkazal kot običajno in s 350 krogi osvojil šele 8. mesto. Med ostalimi strelci je drugi Ptujčan Aljoša Habjanič s 346 krogi osvojil 11. mesto, 12. Gregor Polajnko, Kovinar Ormož, 337, 13. Rok Repič, Juršinci, 333, 15. Uroš Kosajnč, Ptuj, 318 ter 16. Niko Visočnik, Kidričevo, 299 krogov. Pri mladinkah sta ormoški strelki Petra Vernik in Tina Novak s 340 in 339 krogi osvojili 5. in 6. mesto. V ekipnem seštevku so slavili Juršinčani s 1073 krogi, s precejšnjo prednostjo pred Ptujčani, ki so s 1029 kro-
Plavanje • Pokal mesta Celje
Ptujski plavalci osvojili šest medalj
Plavalni klub Neptun je minuli konec tedna izvedel dvodnevni 27. mednarodni plavalni miting - Pokal mesta Celja. Na njem je tekmovalo 281 plavalcev in plavalk iz 27 klubov, štirje so prišli iz Hrvaške.
Med množico nastopajočih je bilo tudi nekaj najboljših slovenskih plavalcev, prav tako pa so bili prvi dan mitinga na startu tudi štirje člani Plavalnega kluba Terme Ptuj. To so bili Tim Vidovič, Lora Gro-belšek, Nuša Šerbec in novinec Alen Boris Bušljeta, ki so skupno osvojili šest medalj. Kar štiri si je po bolezni in kar daljši odsotnosti s tekmovanj priplaval najbolj talentiran član ptujskega kluba Tim Vi-dovič, ki je zmagal v svoji starostni kategoriji na 50 metrov prsno, 100 metrov prsno in 200 metrov prsno, medtem
Z leve: Tim Vidovič, Lora Grobelšek, Nuša Šerbec, Alen Boris Bu-šljeta in trener Igor Sternad
ko je bil drugi na 100 metrov mešano. Gledano skozi prizmo rezultatov je bil najboljši njegov rezultat na 100 metrov prsno (1:08:53). To je sicer
Rokomet • Mlajše kategorije
MLADINCI: Prva zmaga mladincev Jeruzalema
JERUZALEM ORMOŽ - V. NEDELJA CARRERA OPTYL 30:26 (13:15)
JERUZALEM: M. Šulek (9 obramb), T. Cvetko (7 obramb); Vukan 2 (1), Kolmančič 4 (2), Šan-dor 4 (1), V. Lukman, R. Cvetko 8, Štumberger 1, Kirič 3 (1), Žižek Cvetko 3, Hrupič 6 (2).
VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL: Pfeifer, K. Preac, Ž. Prejac; Zorec 5, J. Hržič 2, Bombek 10 (4), Hojžar, M. Jaušovec, D. Hržič, Marin 3, Ozmec, Lorenčič 4, Moravec 1, Kumer 1.
V dvoboju sosedov so Ormožani po boljši igri v 2. polčasu premagali sovrstnike iz Velike Nedelje in po prvi točki proti Mariboru zabeležili še prvo zmago. V sredo, 28. 11., ob 20.15 uri Ormožani gostujejo na Ptuju pri Dravi.
KADETI: Sedma zmaga zapored
JERUZALEM - CELJE PL 33:29 (14:14)
JERUZALEM: T. Cvetko (16 obramb - 2 x 7 m), Caf; G. Horvat, Kosi 2, Žižek Cvetko, Kavčič, D. Oz-mec 1, R. Cvetko 11 (1), Šandor 5, Štumberger 1, D. Kociper, V. Luk-man 2, Kolmančič 11 (5).
slabše od njegovega osebnega rekorda, a gre vsekakor za zelo soliden rezultat, sploh glede na dejstvo, da se vrača po krajšem premoru. Ob bok Vidoviču se
Derbi vodilnih ekip skupine Vzhod je postregel s tekmo številnih preobratov. Najprej so povedli Ormožani 13:8, nato Celjani s 15:19, v nadaljevanju znova Or-možani 31:26 do končnih 33:29. Realizacija metov v 2. polčasu je bila pri Jeruzalemu odlična in je znašala izjemnih 83 % (19/23). V petek, 23. 11., ob 19.10 kadeti Jeruzalema gostujejo v Gradcu pri HIB Liebenauu.
STAREJŠI DEČKI A
JERUZALEM - CELJE PL 27:23 (13:10)
JERUZALEM: Caf (14 obramb), Fekonja; Ulaga, Bot, D. Ozmec 6,
gi osvojili 2. mesto, Kovinarjevi strelci iz Ormoža pa so s 1016 krogi osvojili 4. mesto.
V	mlajši pištolski kategoriji kadetov je še drugo zmago zapored, s 361 krogi, dosegel najmlajši strelec v ligi, 13-letni Rok Ruparčič, SK Moris Kočevska Reka Kočevje. Ptujčan Tadej Širec je tokrat s 338 krogi osvojil 6. mesto, Kovinarjevi strelci Žan in Rok Tomažič ter Matjaž Pleh so s 303, 253 in 247 krogi osvojili 14., 18. in 19. mesto, v ekipni razvrstitvi, kjer so zmagali Brežičani s 1007 krogi, pa so osvojili 7. mesto z rezultatom 803 krogov. Slednji trije pa so nekoliko bolje nastopali v drugi disciplini, s puško, kjer je najboljši rezultat dosegel Rok Tomažič in si z 253 krogi priboril štiri pokalne točke za 22. mesto, Žan Tomažič in Matjaž Pleh pa sta s 347 in 341 krogi osvojila 26. in 29. mesto. Zmago je slavil Konjičan Jakob Petelinek s 384 krogi, pri kadetinjah pa je z enakim dosežkom slavila Nastja Ozvatič iz Tišine.
V	najmlajši disciplini pionirjev s serijsko zračno puško je zmagal Matic Rot iz SD Rudnik Hrastnik s 181 krogi, ki-dričevska strelca Jan Sagadin in Domen Širovnik pa sta s 147 in 129 krogi osvojila 51. in 57. mesto. Najboljši rezultat dneva s serijsko puško, s 182 krogi, pa je dosegla Neža Drnovšek iz SD Kisovec.
Simeon Gonc
že dalj časa postavlja najboljša mlada članica ptujskega kluba Lora Grobelšek, ki si je v Celju priplavala dve medalji in sicer je zmagala na 50 metrov hrbtno ter je bila tretja na 50 metrov prosto. V prosti tehniki je v zadnjem času naredila velik časovni pomik naprej in je v Celju odplavala kar nekaj svojih letošnjih najboljših rezultatov, medtem ko je na 100 metrov prosto odplavala tudi osebni rekord 1:01:79. Ko smo pri osebnih rekordih, je treba pohvaliti mladega Alena Borisa Bušljeto, ki je v vseh svojih odplavanih disciplinah popravil osebne rekorde, kar je bil tudi njegov prvotni cilj na tem močno zastopanem tekmovanju. Manj zadovoljna pa je bila s svojim plavanjem v Celju prav gotovo Nuša Šerbec, ki je bila med članicami dvakrat sedma (na 50 metrov delfin in 50 metrov prsno), vendar je zaostala za svojimi najboljšimi plavalnimi znamkami.
David Breznik
Luci, Lukner, Ciglar, Kavčič 1, Žižek Cvetko 3, Kosi 7 (3), T. Hebar, Ni-edorfer, G. Horvat 6 (1), Plavec 4.
Tekmo starih rivalov in udeležencev vseh Finalov 4 v preteklosti so zasluženo dobili Ormožani, ki so že v prvem delu z 38:36 slavili v Zlatorogu. Za razliko od prve tekme sta se tokrat ekipi izkazali s čvrstimi obrambami. Še posebej odlična je bila obramba gostiteljev, na čelu z vratarjem Ke-vinom Cafom, ki je zbral lepih 14 obramb. Domačini, ki so igrali zelo hitro, so vodili celo tekmo (8:5, 10:6, 21:15). V naslednjem krogu Ormožani gostujejo pri Pomurju. Na tekmi bodo priložnost za igro dobili igralci z manjšo minutažo in nekateri letniki 1999.
uk
Košarka • PARKL
Začetek 16. sezone
Začenja se 16. sezona Podravske amaterske regionalne košarkarske lige (PARKL).
Pred nami je 16. sezona
Podravske amaterske regionalne košarkarske lige
(PARKL), za katero lahko že pred začetkom trdimo, da bo zelo zanimiva. V ligi bo v letošnji sezoni tekmovalo 15 ekip (eno manj kot lani), številčni osip pa zagotovo ne pomeni tudi nižje kakovosti. Sezona prinaša tudi veliko sprememb: združitve ekip, nove ekipe in prestopi igralcev med ekipami otežujejo napovedi pred začetkom sezone. Sploh prvič se bodo tekme lige PARKL igrale tudi v Mariboru. Nekoč Ptujska liga je tako dokončno prerastla v Podravsko.
V 1. ligi ima pravico nastopa 8 ekip. Za letošnjo konkurenco se zdi, da še nikoli ni bila močnejša in bolj izenačena, kot se obeta letos. Dva nova prvoligaša, Nova KBM in KPŠ, sta oba sposobna resno ogrožati najboljše in nobeno presenečenje ne bo, če bo kateri od njiju na koncu prebil do zaključnega turnirja. Seveda ob predpogoju, da bosta stopila korak naprej v primerjavi z lansko sezono. Vsaj KPŠ je v preteklosti že potrdil, da lahko uspešno igrajo med prvoligaši. Lahkih tekem več ne bo, zato bo želja in resen pristop skozi celotno sezono letos še posebej pomemben. Slednje velja za vse ekipe.
KK Pragersko, ki se ponaša s petimi zaporednimi naslovi, tudi letos sodi med glavne favorite. Zagotovo še nikoli niso imeli toliko resnih tekmecev, kot se jih obeta letos. Morda je tudi to razlog, da so poiskali okrepitve v svojih vrstah (v drugoligaški ekipi) ter morda še najpomembnejšo iz soseščine. V ligi NBA bi rekli, da se je dolgoletni najboljši strelec KK Rače, Davor Bauman, odločil poizkusiti srečo v ekipi, s katero lahko osvoji šampionski »prstan«, a stvar ne bo lahka.
Drugi »prvi favorit« sezone je ekipa KK Adecco Maribor. Za šestouvrščeno ekipo iz lanske sezone se tak naziv težko upraviči, a ekipa, ki je doživela popolno prenovo, pred letošnjo sezono vsaj na papirju res deluje izjemno močno. Visoke cilje so si postavili kar sami, podkrepili pa so jih z zelo uspešnim uvodnim nastopom v slovenskem pokalu. Kot zanimivost: ekipa Adecca ima številčno najbolj skromen »rooster«. Sicer pa je 14 resnih igralcev več kot dovolj za osvojitev naslova prvaka, to so v preteklosti že dokazovali Pra-gerčani.
Ekipa MCAPRO, nesrečni poraženci lanskega finala so tudi letos zmožni premagati marsikoga. Vseeno pa se zdi, da odhod trojice pomembnih členov lanske ekipe k mestnemu tekmecu, Adeccu, nakazuje razmerje moči. Neobreme-
njenost ekipe in izkušnje posameznikov so lahko njihova največja prednost in strah za marsikaterega nasprotnika. Ekipi Starše in Kidričevo sta v pretekih letih že dokazali, da sta sposobni uvrstitve v prvo polovico tabele. Obe ekipi sta zadržali jedro in morda bo to njihova glavna prednost. Za obe pa v zgornjem delu tabele najbrž ne bo prostora.
Največja neznanka sezone je združena ekipa Good Guysov in ŠD Cirkovce. Vsekakor zanimiv eksperiment dveh izkušenih ekip PARKL. Še posebej v Cirkovcah so lani »trpeli« zaradi pomanjkanja igralskega kadra; kaj jim bodo letos prinesli GoodGuysi, ki so lani končali na dobrem 3. mestu, pa bomo videli kmalu. Vsekakor ekipa ne bi smela imeti težav pri ohranitvi statusa prvoligaša.
Več o razmerju moči bo najbrž znano že do novoletne pavze, po 5. krogu. Poleg boja za zgodnji del tabele pa bo zanimiv in za zadaj popolnoma nepredvidljiv še bolj za ohranitev statusa prvoligaša.
Zanimivost letošnje sezone so tudi številčno močne zasedbe ekip. V 1.ligi je tako skupaj prijavljenih 147 igralcev, oz. več kot 18 na ekipo, kar je več kot v prejšnjih letih.
Pomemben del PARKL je tudi drugoligaško tekmovanje. Podobno kot v 1. ligi velja, da je konkurenca ekip vsaj na prvi pogled precej izenačena. Že v lanski sezoni je veliko pokazala ekipa Starše Čiro, vse boljši je Črešnjevec, zagotovo pa bodo tudi Rače znale pokazati, da so še lani sodelovali v 1. ligi. Poleg teh v ligi sodelujejo še ekipe z dolgim stažem, Ptujska Gora, Majšperk in Dornava. Naziv novincev pripada mariborski ekipi Adecco OldStars, ki pa v svojih vrstah združuje igralce z veliko izkušnjami.
Sezona, ki se začenja te dni, se bo zaključila s finali v drugi polovici marca oz. začetku aprila.
UR
1.	LIGA
RAZPORED 1. KROGA:
KK Pragersko - ŠD Kidričevo (22. 11. ob 19.50 - OŠ Pragersko), KK Starše - GG TE ŠD Cirkovce (23. 11. ob 20.15 - OŠ Starše), MCAPro
-	KPŠ (24. 11. ob 14:45 - 2. gimnazija Maribor), KK Adec-co - NKBM (24. 11. ob 16.30
-	2. gimnazija Maribor);
2.	LIGA
RAZPORED 1. KROGA:
KK Črešnjevec - ŠD Ptujska Gora (19. 11. ob 20.20 - OŠ Črešnjevec), KK Rače - KK Čiro Starše (21. 11. ob 20.15
-	OŠ Fram), ŠD Majšperk -KMO Dornava (23. 11. 18:15
-	OŠ Majšperk).
Hajdina	.
Športniki popestrili praznovanje
Tudi letos so ob občinskem prazniku na Hajdini potekala številna športna tekmovanja, na katerih so svoje športne veščine prikazali številni športni navdušenci v občini. Že po tradiciji sta najbolj odmevala turnirja v članski in veteranski konkurenci v nogometu, kjer
sta ekipi iz Gerečje vasi ponovili lanske uspehe.
Rezultati:
golf (4. 10., organizator Golf klub Ptuj):
neto moški: 1. Boštjan Vra-bl (54), 2. Janez Kelc (44), 3. Branko Kamenšek (38);
neto ženske: 1. Mira Kampl
NK Gerečja vas je v nogometu zmagala v članski in veteranski konkurenci (na fotografiji člani).
Šolski šport • Košarka
Slavje Oš Majšperk
Sredi preteklega tedna, 7. 11., je v športni dvorani OŠ Majšperk potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za učence OŠ letnika 1998 in mlajše. V konkurenci treh ekip, ki so se pomerile vsaka z vsako (posamezno srečanje je trajalo 3-krat 10 minut), so slavili domačini, 2. mesto je osvojila OŠ Olge Meglič, 3. mesto pa OŠ Destrnik-Trnovska vas. Prvou-
vrščeni moštvi sta se uvrstili na področno tekmovanje.
Rezultati:
Majšperk - Olge Meglič 24:30, Destrnik Trnovska vas
-	Olge Meglič 30:19, Majšperk
-	Destrnik Trnovska vas 39:16. Končni vrstni red:
1.	OŠ Majšperk
2.	OŠ Olge Meglič
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
tp
Ekipa OŠ Majšperk je osvojila 1. mesto na medobčinskem tekmovanju v košarki.
Rokomet • Mlajše selekcije
MLAJŠE DEKLICE A
MERCATOR TENZOR PTUJ - CELJE CELJSKE MESNINE 12:15 ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Tjaša P. Malek 2, Ajda Jakomini 1, Špela Topolnik, Iva Zidarič, Klara Hliš, Nuša Puž 4, Sara Šegula, Laura Škrabl, Nika Bedrač 1, Nika Vi-dovič 4, Anja Klukej, Anea Bezjak, Katja Bezjak in Alja Krasnič. Trener: Sašo Petek, vodja ekipe Franc Be-drač
V soboto, 17. 11., je bila na Ptuju odigrana tekma mlajših deklice A (ŽRK Mercator Tenzorja) proti ekipi iz Celja. Zasluženo so zmagale Celjanke, saj so pokazale več, domačinke pa so bile preveč neodločne. Naslednji nasprotnik mladih rokometašic iz Ptuja je ekipa iz Velenja.
KADETINJE
BRANIK - MERCATOR TENZOR PTUJ 30:27 (14:13) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ:
Saša Lazar, Barbara Borovčak 11,
Marina Majcen, Gordana Žiher 6, Lucija Ivančič 5, Sandra Šrajner 1, Tonja Kolednik 1, Manja Grabrovec, Sindi Zorec 3, Eva Požgan, Saška Kozel. Trener: Nikola Bistrovič
Ptujske kadetinje so v nedeljo, 18. 11., gostovale v Mariboru pri ŽRK Branik. Tako kot že mnogokrat do zdaj jim tudi tokrat do zmage ni manjkalo veliko. Prvi polčas so bila ptujska dekleta enakovredne tekmice domačinkam. Kljub številnim napakam, ki so jih storile, niso dopustile, da bi si Branik priigral večjo prednost in so dostikrat tudi same vodile za gol ali dva. V drugem polčasu so si domačinke hitro priigrale nekoliko večjo prednost, ko so z delnim izidom 5:0 po-vedle s šestimi goli razlike. Gostje so imele nato v 45. minuti izredno priložnost, da bi prednost Branika zmanjšale, saj sta bili izključeni kar dve domači igralki. Žal te prednosti niso izkoristile in so na koncu izgubile tekmo z razliko treh zadetkov 30:27.
tp
(35), 2. Tanja Bedrač (30), 3 Nada Kelc (25);
bruto moški: 1. Viljem Ge-rečnik (27);
najbližje zastavici: Mira Kampl (8,5 m);
najdaljši udarec: Viljem Ge-rečnik (261 m);
ribolov pari (6. 10., organizator RD Žejne ribice Draženci):
1.	Draženci 1 (Dušan Čer-nenšek, Jože Gajser)
2.	Logar (Marjan Vrabl, Vlado Podgoršek)
3.	Zg. Hajdina 1 (Joža Kosar, Dejan Šešerko)
namizni tenis (20. 10., organizator ŠZ Hajdina) - 17 tekmovalcev;
1.	Boštjan Sagadin,
2.	Blaž Slaček
3.	Davorin Zupanič
streljanje na glinaste golobe (31. 10., organizator Lovsko društvo Boris Kidrič
Hajdina) - 8 tekmovalcev:
1.	Stanko Zupanič
2.	Franci Vogrinec
3.	Primož Turnšek
tenis dvojice - člani (31. 10., organizator Tenis klub Skorba) - 9 parov:
1.	Martin Šlamberger - Gregor Tkalec
2.	Tomaž Štrafela - Jernej Sagadin
3.	Boštjan Sagadin- Blaž Sla-ček
4.	Milan Bezjak- Blaž Bezjak šah (5. 11., organizator
Športno društvo Gerečja vas) - 14 tekmovalcev:
1.	David Murko
2.	Klemen Kovačec
3.	Darko Dominko
mali nogomet - člani (6. 11., organizator Športna zveza Hajdina) - 6 ekip:
1.	Gerečja vas
2.	Skorba
3.	Hajdina
Najboljši strelec: Aleks Strelec (6 zadetkov)
mali nogomet - veterani (7. 11., organizator Športna zveza Hajdina) - 6 ekip
1.	Gerečja vas
2.	Skorba
Tekmovanje so izvedli tudi v kegljanju.
3. Hajdina
Najboljši strelec - Roman Kaisersberger (4 zadetki)
kegljanje (9. 11., organizator Športno društvo Ge-
rečja vas) - 7 tekmovalcev
1.	Branko Lešnik
2.	Štefan Drevenšek
3.	Jože Beranič
UR
Najboljši v konkurenci teniških dvojic
Karate • KK WKSA Hajdina
Tradicionalni mednarodni karate turnir Euroeast na OŠ Hajdini
Letošnjega mednarodnega EUROEAST turnirja osnovnih šol so se udeležili tekmovalci iz rekordnih 26 šol; skupno je nastopilo preko 100 tekmovalcev iz Srbije in Slovenije.
Tekmovanje je z lepo dobrodošlico uradno odprla ravnateljica OŠ Hajdina Vesna Lorber Mesarič. Sam turnir je bil organiziran na visokem nivoju; tudi številni gostje so ocenili, da je lahko za vzgled tudi drugim športnim panogam. Tako tekmovalci kot trenerji in drugi gostje so pohvalili zelo dobro sodniško ekipo.
Po izjemnih rezultatih na Petrovaradinu v Novem Sadu so osnovnošolci OŠ Hajdina še enkrat dokazali, da so na dobri poti. Pohvale gredo prav vsem tekmovalcem, za barve OŠ Hajdina pa so se borili: Nika Sitar, Filip Sitar, Marko Intihar, Martin Špurej, Lovro Pišek Sven-šek, Aljoša Plajnšek, Jaka Javoršek, Mitja Koderman in Žiga Javoršek.
Rezultati tekmovalcev OŠ Hajdina:
4., 5. razred dečki kate: 2. Jaka Javoršek;
6., 7. razred dečki kate: 3. Žiga Javoršek;
4. 5. razred dečki borbe: 1. Jaka Javoršek, 2. Lovro Svenšek Pišek, 3. Martin Špurej in Filip Sitar;
6., 7. razred dečki borbe: 1. Mitja Koderman.
Šolski šport • Nogomet, RIN - U-10 in U-8
V Markovcih slavili mladi Kidričani...
Nogometni naraščajniki so pričeli letošnje tekmovanje RIN (Rad igram nogomet). V soboto, 10. 11., je na OŠ Mar-kovci pod vodstvom Zlatka Marčiča potekala 1. faza tekmovanja za mlade do 10. leta starosti. Predstavile so se štiri ekipe s po dvema moštvoma. Slavili so nogometaši Aluminija in se tako uvrstili v finale 1. faze tekmovanja, ki bo odigran v decembru.
Vrstni red (ekipe A):
1.	NK Aluminij
2.	NK Podvinci A
3.-4.	OŠ Markovci
3.-4. NK Stojnci
Vrstni red (ekipe B):
1.	NK Aluminij
2.	NK Podvinci A
3.	OŠ Markovci
4.	NK Stojnci
... na Destrniku pa mladi Ptujčani
Istega dne so svoje nastope pričeli tudi nogometaši v starostni kategoriji U-8. Na OŠ Destrnik, kjer je bil vodja tekmovanja Drago Prelog, se je med seboj merilo pet moštev. Slavila je ekipa NŠ Poli Drava A pred Aluminijem B. Obe omenjeni moštvi sta se s tem uvrstili v finale 1. faze tekmovanja, ki bo v decembru.
Rezultati:
NŠ Poli Drava A - NK Aluminij B 5:1, NK Aluminij B - NK Sp. Polskava 4:2, NK Sp. Pol-skava - OŠ Destrnik Trnovska vas 1:2, OŠ Destrnik Trnovska vas - NK Stojnci C 3:0, NK Stojnci C - NŠ Poli Drava A 0:3,
NK Sp. Polskava - NK Stojnci C 3:0, OŠ Destrnik Trnovska vas - NŠ Poli Drava A 0:4, NK Stojnci C - NK Aluminij B 0:3,
NŠ Poli Drava A - NK Sp. Pol-skava 4:1, NK Aluminij B - OŠ Destrnik Trnovska vas 2:1. Končni vrstni red:
1.	NŠ Poli Drava A
2.	NK Aluminij B
3.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
4.	NK Spodnja Polskava
5.	NK Stojnci C
tp
Zbrani na turnirju v Markovcih ...
... in na Destrniku
Slo glasbene novice
Po poletnem singlu in kasnejšem remiksu S tabo lepši je svet se Boštjan Levičar, sicer pevec in kitarist v rock skupini Momento, vrača na sceno s svojo drugo, prav tako samostojno in še bolj ambiciozno skladbo Pišem zate. Boštjan je tudi tokrat sodeloval z že znano ekipo odličnih glasbenikov. Njegovo ekipo so sestavljali: Dušan Obradi-novic - Obra (Dan D) - bobni, Božo Kovač (Shyam) - bas kitara, Peter Urek - klaviature ter Milan Ameršek - kitara. Skladbo sta posnela Uroš Bon ter Matej Brili, ki je bil odgovoren tudi za miks, Robert Grubar pa je ponovno poskrbel za mastering. »Ljubezen je najmočnejše čustvo in hkrati tudi ena največjih inspiracij za pisanje pesmi. Vendar tokrat prvič nisem pisal o konkretni ljubezenski zgodbi, ampak sem se zamislil, kako to izgleda, ko pišem eno izmed takšnih pesmi. Kaj mi gre takrat po glavi, kateri aspekti ljubezni so mi pomembni, kaj vse bi človek dal za ljubljeno osebo. Medtem ko je bil prvi singel zdravilen in osvobajajoč, je Pišem zate odlična kurjava za mrzle zimske večere,« je povedal Boštjan. Singlu bo kmalu sledil tudi prvi samostojni videospot, ki ga je pevec v domačem Krškem posnel z Venom Jemeršičem, ki velja za enega najboljših režiserjev pri nas.
•k-k-k
V soboto, 1. decembra, bo v ljubljanski Cvetličarni prav poseben koncert skupine Siddharta. Po uspešni turneji po nemških klubih začenja zasedba novo pot po slovenskih odrih. Na željo mnogih tokrat v 'unplugged' verziji. Vse hite bodo odbrenkali z manj težko mašinerijo, a z novim občutkom in v novih aranžmajih, ki so veliko bolj klubski in osebni.
MZ
Glasbeni kotiček
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 10. ZLATKO - BOT SAM SVOJ
e. s.
. ALMA MERKLIN - SAMA V MESTU "" "ÄASKO-; A BI Z MANO ŠLA 7. DITKA - NEKAJ JE V ZRAKU 6. MANOUCHE - SUPERFAJN 5. DAVID GROM - LEPA SI MOJA 4. IVA & 6PACK ČUKUR - DAJ MI POLETJE NAZAJ 3. DAN D - KAMN 2. FLIRRT - POPOLNO 1. BILBI - KO TVOJA SEM ŠE I
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Tide predstavili No. 4
Skupina Tide je nedavno predstavila svoj četrti studijski album. Poimenovali so ga No. 4, izšel je v samozaložbi članov zasedbe, uradno pod imenom CPZ Records, distribucijo pa je prevzela družba Sedvex Records.
Tide zadnje leto delujejo kot kvartet, v katerem so se, kot kaže, odlično ujeli. Člani skupine so Kevin Koradin (kitara, vokal, avtor glasbe in vodja skupine), Tine Čas (kitara), Matej Batelič (bas kitara) in Blaž Sotošek (bobni). Po osmih letih delovanja so postali izkušeni glasbeniki in skupina, ki je spoznala vse prednosti in zanke o tem, kaj pomeni delovati kot rock zasedba. V osmih letih delovanja so izdali štiri studijske albume. Ker se pri svojem delu niso želeli ponavljati, so pri ustvarjanju vseskozi iskali nove pristope in raziskovali širok spekter rock glasbe. S skladbo Adieu in nekaterimi drugimi hiti, ki se nahajajo na njihovem tretjem studijskem albumu Regeneration, so prestopili nekoč zanje nepredstavljive oznake
- rocku so namreč dodali elektroniko in indie zvok.
Njihov najnovejši, četrti, studijski album nosi preprost
naslov No. 4. Po mnenju članov benda gre za njihov najbolj zrel in dodelan izdelek doslej. Vrnili so se k svojim
Foto: arhiv skupine
Zasedba Tide se predstavlja s četrtim studijskim albumom.
koreninam in tistemu, kar najbolje in najraje počnejo, kitarskemu rocku z obilico temperamenta ter melodije in čustev, ki jih album v pravi meri tudi ponuja. Album so posneli v studiu v Ljubljani, miksali in producirali pa, kot tudi vse predhodne izdaje, na Nizozemskem. Prvi single z albuma je bil revolucionaren Riot Act, na radijske postaje pa že prihaja drugi single Believe, ki je dejansko baladna rock skladba; po uspešnici Waiting For The Rain druga v dosedanji glasbeni karieri skupine. Na promocijskem dogodku, ki so ga pripravili 15. novembra, so se skupini na odru pridružili tudi nekateri gostje in prijatelji: Lado Bizovičar, Neis-ha, član skupin BFM in Majke Zoran Čalic, bobnar zasedbe Elvis Jacskon Marko Soršak -Soki in pevka skupine Billysi Urška Majdič.
V navalu resničnostnih šo-vov in »plastične - štanc glasbe« Tide tako ponujajo pravo rock poslastico, bendovski CD, ki nas spomni na čase, ko je bila glasba še v rokah glasbenikov in ko je mogočen zvok kitar prevzemal množice.
MZ
Filmski kotiček
Saga Somrak: Jutranja zarja, 2. del
Če zgolj ena franšiza iz manjšega studia naredi enega največjih v Hollywoodu, kar se tam ni zgodilo že kakšnih 80 let, Spielbergovemu Dre-amworksu navkljub, bi lahko to vzeli za dokaj zanesljiv znak obče kakovosti filmov te fran-šize. Če vsak od petih delov zasluži najmanj pol milijarde dolarjev, bi upravičeno pričakovali, da gre za presežke, ki navdušijo vse demografske skupine, zato je toliko bolj zanimivo, ko vidimo, da pravzaprav navdušuje le eno tovrstno skupino, mlade ženske. Filmi so namreč za druge gledalce težko razumljivi. Ne
The Twilight Saga: Breaking Dawn Part 2
Igrajo: Kristen Stewart, Robert Pattinson, Taylor Lautner, Michael Sheen, Dakota Fanning Režija: Bill Condon Scenarij: Melissa Rosenberg po romanu Stephenie Meyer Žanr: akcijska domišljijska drama
Dolžina: 115 minut Leto: 2012 Država: ZDA
vsebinsko, temveč je nedoumljiva njihova strašna priljubljenost.
Videti je, da so se avtorji te franšize dobro ujeli šele v petem, zadnjem filmu. Režija je postala najboljša doslej, igra je kanček manj lesena kot običajno, montaža malce drznej-ša, torej so filmi le prilezli do relativno tekoče gledljivosti, tudi zahvaljujoč scenariju, ki se tokrat ne vleče kot ponedeljek. Količina osladnosti je znižana, čeprav je še vedno prisotna, je pa zato posledično manj prizorov, kjer bi nehote prasnili v smeh. Pravzaprav je samo eden, tisti, v katerem negativci apokaliptično pokažejo svoje frizure. Seveda tudi tokrat ne gre brez preverjenih trikov, recimo na pol golega Taylorja Lautnerja.
Kar v petem delu fascinira, je dilema gledalca, ki ne ve, ali se mu ob zaključku franšize počasi končno le začenja svi-tati, v čem je neustavljiv čar teh filmov, ali pa je le kot žrtev stockholmskega sindroma začel v svojem 'mučitelju' opažati dobre lastnosti in nekakšno idejo, ki poganja in osmišlja vso to težko razumljivo histerijo. V petem delu so verske
prispodobe namreč pripeljane do skrajnosti, od metafor za božje vnebovzetje, prestop čez duhovni prah, smrti kot zveličanja, osvoboditve duše in visoke cene zanjo, Marijo kot mati božjega potomca itd. Seveda ne gre pozabiti opolnomočenja ženske, ki je pravzaprav temelj te franšize, čeprav strah patriarhata pred porajajočim feminizmom hitro ublaži z idejo, da bo vse v redu, dokler se bosta spola brezpogojno vdajala drug drugemu in enkrat za vselej odvrgla igrice moči. Lepa misel, prav simpatično pravljična, ki nakazuje, da vsa tista pomenska in sporočilna struktura,
ki jo slutimo med kadri, le ni rezultat premišljenega pisanja avtorice knjige, temveč je zgolj naključje, ki morda brez potrebe potrjuje, da so najosnovnejši vzorci in klišeji literarne zgodovine in obče človeške družbene psihologije v nas zapisani podzavestno in se tako tudi manifestirajo. Zaplet, vrhunec in zlasti otroška razrešitev v slogu deus ex machina dokazujejo, da gre za material, čigar vsebina se je porajala kar sproti med pisanjem in ni plod premišljenega načrtovanja. A nič zato, morda pa je čar te franšize prav v tej ljubki nepokvarjenosti tistega kratkega obdobja, ko sanjava, a zmedena otroška dušica komaj dohaja brsteče in odraščajoče telo.
Matej Frece
J
(g
OVEN ^ (21.3. - 20.4.)
_o
|= Zadnji teden novembra bo pri-'g nesel mnogo pozitivnih priložno-.g sti. Po zvezdnih namigih vas bo S spremljala magnetična energija -a in tako bo v ljubezni val prijetno-"s sti. Po zastavljenih poteh boste 1 odšli pogumno in samozavestno. 1 Čas bo v lastnem bistvu namenjen zanimivim dogodivščinam.
m
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Privlačile vas bodo vse lepe in prijetne zadeve. Obstajala bo povečana možnost, da se vam bo izpolnila srčna želja. Na delovnem mestu boste morali energijo usmeriti in tako pridobiti zanimive rezultate. Odzovite se klicu narave. Ljubezen bo sol in aroma življenja.
wl
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Obiskala vas bo vila kreativnosti. Teden bo prinesel mnogo drobnih priložnosti in možnosti za uspeh. Zadeve bodo šle v osnovi v vašo korist. Na delovnem mestu bo nalog in obveznosti veliko, toda uspelo vam bo skozi skupinsko delo. Pogovorite se o tistem, kar vas boli!
¡Sh RAK W (21.6. - 22.7.)
Zadanih nalog se boste lotili na marljiv način. Popaziti bo treba na zdravje. Zdrav način življenja vključuje zdravo prehrano, dovolj gibanja in pozitivnih misli. Teden, v katerem vam bodo čarobni prah podarili prijatelji. Naredili boste tudi zaključke in samozavestno prestopili v december.

LEV
vur
Wal (23.7. - 22.8.)
Ugodnosti vas bodo v tem tednu spremljale na področju komunikacije in transporta. Odlične iztočnice bodo označevale svoje mnenje, do izraza bosta prišli diplomacija in modrost. Ognjeno srce bo prineslo val pozitivnih novosti. Na delovnem mestu vas bosta označevali drznost in kreativnost.
14 DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Domače ognjišče bo vzbujalo v vas pridih nostalgije. Jasno bo, da boste imeli v rokah škarje in platno in tako prerezali popkovino preteklosti. Teden bo namenjen tudi domačim zabavam in urejanju doma. Barvitost uspeha bo rdeča nit na delovnem mestu. Sprostila vas bo narava!
NASELJE 10 km OD CERKNEGA
CLAN AVSENIKOV
IRIDIJ
ZOBNINA, DENTIN
ZASKOCKA
POLJSKI GLODALEC
MUZEOLOG (SERGEJ)
COP V OBLIKI ZVONCA
PEVKA VOCA
KOŠARKAR (DARKO)
RUDI URAN
GRŠKI OTOK
UMAZAN OTROK
HEROJ
MANJŠA RAZPOKA
OSNOVNI DEKEC
JOK, PLAC
PREDPOLNIL-NA DOBA
VODNA PREGRADA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SAHIST (GEORG)
KOPIJA RISBE
IGRALKA (KATRIN)
MODRICA
JASTREB (BRKATI)
KLICA
GLAS PRI STRELU
NAKOPOVA-LEC ZA DRUGEGA
TRD CRN KAVCUK
CRT DORNIK
ALENKA JERAJ
UCENEC ŠOLE V ELEI
FRIZERKA
NAKIT NA UHLJIH
RUSKA POVODNA KUNA, NERC
DRSAJOC DOTIK
KORENJE (LJUDSKO)
UGANKARSKI SLOVARČEK: BAISSE = padanje cen in tečajev na borzi, tudi besa, BRATE = slovenski publicist (Tadej, 1947-), MIRT = slovenski košarkar in trener (Darko, 1960-), NORKA = ruska povodna kuna, tudi nerc, OBERČ = slovenski relist (Goran, 1984-), SASS = nemška filmska igralka (Katrin, 1956-), STARK = ameriška filmska igralka (Koo, 1956-), ZABRNEK = čop v obliki zvonca.
7\e>1JW Tefisjp 'e>|Jou '¡ueijn
'e^eseg '}ee|e '}|uoqe 'oe^os 'oe|S|w 'ezniu 'sses 'suejd 'zo 'zsl IsndA '>)jeA>i 'god 'nd '}J!IAI 'ej|A|3 'zejp ">|eujqez 's|w 'eqpej>|o 'eu|Aoqoz 'egeidpod '^eguelop '^jejs 'Jeuey 'eqojd 'gojqo :ouabjopoa '3>INVZId>l 31 A3HS3d
liCRADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 24. november:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob_ kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice).
NEDELJA, 25. november:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še
ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger).7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vla-dom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val). PONEDELJEK, 26. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.10 S poslancem
Državnega zbora RS. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bez-jak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). TOREK, 27. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila
(še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slo-dnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Sredi življenja. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val). SREDA, 28. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva.
15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Puše-njak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 29. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35
Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). PETEK, 30. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šin-kom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
Zdravniški nasveti Radia Ptuj. Vsak torek po 11. uri z novinarko Marijo Slodnjak.

TEHTNICA
ctr- (23.9. - 23.10.)
Do konca meseca boste v svojem znamenju gostili vladarico Venero, ki prinaša prijetnosti, ma-gnetičnoprivlačnost in skladnost. Delili bostepozitivne nasvete in se predajali občutkom radosti. Vaše srce se bo znalo boriti za pravico in resnico. Naposlovnem obzorju se obeta pionirska odločitev.
ŠKORPIJONOM STRELEC fi^
(24.10. - 22.11.) \ Y (23.11. - 21.12.)
Karte usode se bodo premešale. Dobra volja bo prinesla premike
Zanimivo je, da si boste po intuiciji izbrali tiste, ki vam bodo koristile tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Srečna roka vas bo spremljala pri nakupovanju. Odločili se boste in naredili prerez in tako ugotovili, kdo vašo pomoč resnično j
na bolje. Nekaj trenj bo v ljubezni in tako bo nekoliko težje, če ne bo vse po vaše. Sprejeti boste morali tudi neko alternativo. Na delovnem mestu bodo stvari tekle v vašo korist. Resnica je, da iz majhnega raste veliko.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Globoko v sebi boste kovali načrte. Tisoče odtenkov barve jeseni se počasi in intenzivno poslavlja. Tudi sami boste klicali po transformaciji in osebni preobrazbi. Prisluhniti bo moč glasu srca. Na delovnem mestu bo čas pomembnih zaključkov. Sprostila vas bosta narava in sveži zrak!

VODNAR (21.1. -18.2.)
Zrno modrosti bo prineslo zanimive iztočnice napredovanja. Odločili se boste in naredili prerez. Ljubezenska sreča bo na strani pogumnih. Obdobje bo prineslo mnogo plodnosti in intenzivne energije. Pričakovati bo čas povečane čustvene skladnosti in romantičnih doživetji.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Obiskala vas bo muza in vam polepšale hladne dni, ki prihajalo. V zadnjih dneh novembra boste blesteli na delovnem mestu. Privlačila vas bodo znanja, ki so vezana na svet duhovnosti in ezo-terike. Vaše misli bodo prijetne in ustvarjalne. Izgubljeno energijo vam bo povrnila narava.
Prejeli smo
Ko je predsedujočemu v občinskem svetu seja »neizmerna zabava«
Ne vem, kako gledajo na takšno vodenje seje ostali, morda bodo celo rekli, da je seja potekala povsem normalno. Sam močno dvomim in sem predvsem zelo razočaran nad vsemi tistimi institucijami, ki takšno delo dopuščajo!
Ko sem kar malce iz radovednosti in predvsem po naključju odprl internetno stran www.ormoz.si in v rubriki občinski svet kliknil posnetki sej občinskega sveta Ormož, sem imel kaj videti. Ne vem, zakaj sem začel z ogledom sedemnajste redne seje. Predvsem sramotno, nizkotno, nekulturno obnašanje predsedujočega seje! Morda pa imajo predsedujoči sej kak novi kodeks, ali pa predsedujoči še nikoli v življenju ni prisostvoval nobenemu shodu. Mirne duše lahko zatrdim, da takega obnašanja nisem doslej zasledil nikjer, niti na kakšnem občnem zboru vaških gasilcev, kaj šele na seji občinskega sveta, kjer naj bi sprejemali pomembne akte, ki bi morali služiti izboljšanju kvalitete življenja v lokalni skupnosti, predvsem s ciljem, da se vzpostavi red!
Sedemnajsto redno sejo občinskega sveta Občine Ormož je vodil po pooblastilu župana Alojza Soka podžupan Branko Šumenjak. Seveda sem enkrat v prejšnjem mandatu kot svetnik bil prisoten na eni seji, kjer omenjeni podžupan kot predsedujoči ni bil sposoben
Prejeli smo
do konca izpeljati niti ene očke dnevnega reda ne! Saj je jasno, za vodenje seje je premalo samo želja po oblasti, vsekakor je potrebno znanje, treba se je vedeti obnašati, predvsem pa spoštovati sočloveka, pa naj ima še tako kontradiktorno mnenje ali stališče. Sam se zelo resno vprašam o njegovih psihofizičnih sposobnostih v času vodenja seje; če mi kdo trdi, da je bil povsem trezen, potem je hudo narobe nekaj drugega! Na seji je bil prisoten tudi predstavnik Ustanove akademika dr. Antona Trste-njaka, g. Klaus Dieter Požgan, ki ga je predsedujoči predstavil članicam in članom OS (občinskega sveta) kot Petra Klausa Mitera! Je to plod bujne domišljije ali pa posledica kakih halucinacij, ne smem in nimam pravice ugibati, normalno pa res ni! Ni normalno, da si predsedujoči predvsem takrat, ko govori, podpira glavo z ene in druge strani, si gladi brke, na hipe človek dobi občutek, da si čisti tudi zobe ... Še dobro, da si ni začel vrtati po nosu! Resnično sramotno, ampak na žalost videno in k sreči tudi zabeleženo v sliki, posnetek si lahko vsak ogleda na zgoraj navedeni internetni strani. Upam, da po objavi tega članka ne bodo umaknili še posnetka in me poskušali prikazati kot lažnivca!
Retoričnih sposobnosti gospoda podžupana bi se vsekakor sramoval vsak peto-
šolec, kaj šele odrasel človek, ki opravlja vidno funkcijo na lokalnem nivoju, baje pa celo kandidira za člana državnega sveta! Če so si v občini Ormož privoščili tak lapsus, potem pa sam resnično dvomim v upravičenost obstoja slednjega, pa tudi v sposobnost normalne razsodnosti občinskih veljakov. Podžupan Branko Šumenjak je seveda nesporen dokaz, kdo in kakšni ljudje lahko uspejo v slovenski politiki! Osnove obnašanja, znanje, vedenje brati sploh niso pomembne, najpomembnejše je prikimavanje močnejšemu in tako je uspeh zagotovljen, pa lagodno življenje na račun davkoplačevalcev tudi! Še bolj zastrašujoče dejstvo pa je, da se župan občine Ormož prav rad pohvali, da imamo v Ormožu člane OS, ki imajo v povprečju zelo visoko raven izobrazbe! Pa dajte no! Samo kmet sem, s končano kmetijsko šolo, in kot sem že omenil, v prejšnjem mandatu prav zaradi mene podžupan Šumenjak ni uspel do konca izpeljati niti ene točke dnevnega reda! Kot svetnik in kot človek nisem dovoljeval blamaže, nisem dovoljeval, da bi se na seji predsedujoči obnašal kot nesporen vladar, spoštovati je treba Poslovnik OS Ormož! To, kar se dogaja sedaj, pa v sami osnovi kaže na zelo pomanjkljivo vzgojo že od otroštva naprej, pomanjkanja vzgoje pa očitno ne more nadoknaditi nobena fakulteta,
Mar poslancev Mariniča in Pukšiča status samostojnega zavoda Splošne bolnišnice Ptuj NE zanima?
Nerazumljiv in nezaslišan je molk dveh poslancev Spodnjega Podravja, ki smo ju volili v Državni zbor. Vsi, ki smo kakorkoli odvisni od zdravljenja in zdravstvenih uslug v Splošni bolnišnici Ptuj, se sprašujemo, kje je zdaj njun glas, glas predstavnikov ljudstva v DZ z našega območja? Ali gre spet za človeka, ki ne spoštujeta volje ljudi, in gledata le na lastne in strankarske interese? Če bosta še naprej molčala in dopustila SB Ptuj odvzem statusa samostojnega zavoda, na naslednjih volitvah nista vredna našega zaupanja; še več: zaradi njunih neetičnih in nemoralnih dejanj bi bilo najbolje, da odstopita in dasta priložnost drugim ljudem, ki bodo znali zastopali interese nas, preprostih ljudi, ki se bodo borili za kakovost zdravljenja pri nas in ne bodo dopustili »šparanja« pri zdravju. Kajti naše zdravje in kakovost zdravljenja je odvisna ravno od tega, da SB Ptuj zadrži status samostojnega zavoda še naprej. Poslanca sicer razumem, saj si gospoda lahko privoščita individualno zdravljenje kjerkoli želita, med drugim tudi v mariborski bolnišnici, katere šef je tesen sodelavec Janeza Janše. Dr. Pivec, je namreč direktor te bolnišnice in tudi sam predsednik vlade je bil že hospitalizi-
ran v njej.
Po zagotovilu strokovnega vodje SB Ptuj dr. Letonja, po izjavah človeka, ki je zdravnik v ptujski bolnišnici in poslanec v Državnem zboru Republike Slovenije dr. Jazbeca (in se sedaj tam sam bori za našo bolnišnico) ter župana občine Ptuj dr. Čelana je jasno, kaj namerava Ministrstvo za zdravje narediti z našim zavodom, ki že nekaj desetletij skrbi za zdravljenje širokega kroga ljudi Dravskega polja in je že več desetletij uspešen pri zagotavljanju zdravstvenih uslug kot samostojen regijski zavod. Ministrstvo pripravlja nekakšno reorganizacijo ptujske bolnišnice, vendar kaj to z drugimi besedami pomeni, je vsakomur jasno: krčenje oddelkov v bolnišnici, krčenje programov in s tem odpuščanje delavcev in strokovnega kadra, ki ga že sedaj primanjkuje. Za bolnike je pa že obstoječe stanje težko.
Naj kot hospitaliziran bolnik internega oddelka v SB Ptuj podam svoje mnenje: zdravstveno osebje je preobremenjeno z delom, odpuščanja ne pridejo v poštev, včasih človek ne ve, ali delajo dva dni neprekinjeno, saj so vidno zgarani, čeprav ostajajo profesionalni in spoštljivi do svojih bolnikov, se njihov napor občuti tudi pri nas.
Da ne izgubljamo besed glede njihovega mizernega osebnega dohodka, ko pa že en šofer Janeza Janše zasluži več od teh ljudi, ki opravljajo najbolj humano poslanstvo. Ali smo res želeli takšno »gnilo« Slovenijo, kjer človek ostaja samo številka in ni vreden svojega (pre)zaslu-ženega plačila za preživetje?
Ne vem, kaj se dogaja z nami, državljani Slovenije, predvsem Slovenci. Ali smo še vedno hlapci, ali ne znamo stopiti skupaj in reči: zdaj pa je dovolj! Celo tako daleč smo prišli, da bomo tiho dovolili, da odvzamejo SB Ptuj status samostojnega zavoda? Ne, pozivam vas, da tovrstnemu ravnanju odločno rečemo NE! Posledice bomo namreč čutili vsi, tudi tisti, ki ste danes morda še zdravi. Dolgoročno bomo na našem območju gotovo izgubili najosnovnejše, to je pravico do učinkovitega zdravljenja.
Družba, ki noče ali ne more ali nam ne zna zagotoviti osnovnih človekovih pravic, in to najšibkejšim članom naše družbe, to je bolnim in vsem tistim, ki potrebujejo kvalitetno zdravstveno oskrbo, ni vredna, da obstaja.
V imenu ogorčenih bolnikov internega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj:
Branko Štrucl
pa tudi podiplomski študij ne! Dokaz mojih trditev je več kot jasen!
Dobesedno kaplja čez rob pa so bile besede predsedujočega ob zaključku točke, kjer so razpravljali o sodelovanju z Ustanovo akademika dr. Antona Trstenjaka, ko je predsedujoči predstavnika Ustanove g. Klausa Dietra Požgana pozval, naj še ostane na seji, ker jih v nadaljevanju čaka »neizmerna zabava«! Najbolj zgrožen sem bil, da tem besedam ni nihče niti ugovarjal! Očitno se svetnice in svetniki OS Ormož zabavajo na sejah, namesto da bi z odgovornostjo in čutom človeka pomagali pri sprejemanju resnih in pomembnih Odlokov, ki vplivajo na življenje predvsem tistih, ki plačujemo, da se g. Šumenjak in njemu podobni lahko zabavajo! Sramota brez primere! In kaj vse se bo še moralo zgoditi v naši občini, da bodo ljudje enkrat dokončno spregledali in rekli jasen in odločen »NE« primitivizmu, ki je na daleč najnižjem nivoju! Takšno obnašanje je morda sprejemljivo le v kašni beznici, kjer se
Prejeli smo
EU nas uničuje!
Svetovni nazor prostega trga in njegovi zagovorniki v Evropi, ki so voditelji velikih držav v Evropi, kot so Nemčija in Anglija in nekoliko Francija, nas peljejo v vedno globljo recesijo in v vedno večjo revščino. Srednji sloj izginja in obstajata samo dva: 1 % super bogatih in 99 % super revnih.
Ta politika neoliberaliz-ma, prostega trga po čikaški šoli, ki ji je največji zagovornik nemška voditeljica Merklova, nas pelje na to pot uničevanja. Slepo uboganje evropskih vlad tej politiki z najstrožjim varčevanjem samo podpira ta proces. Tudi naša je med njimi! Za pohvalni trepljaj po rami bi vse naredili.
Strogo varčevanje je res potrebno, vendar kako naj vedno
Prejeli smo
zbirajo osebki iz samega dna družbene lestvice, nikakor pa ne na sejah OS!
Nadaljevanje seje je morda res bila zabava predvsem za primitivce, ki verjetno zelo težko vidijo preko svojega lastnega praga. Zabava jim je pomenila izkazovanje moči, ki jo na žalost že leta na najbolj nizkotni način dokazujejo osebe, ki so bile sposobne ustvariti samo toliko, kolikor pojedo in popijejo. Za ljudi, za občanke in občane občine Ormož pa jih kaj malo briga! Skratka, to so osebe, ki se še zdaleč ne zavedajo svoje odgovornosti, še manj pa svojega poslanstva. V svojem ozkem razmišljanju so prepričani, da Občina Ormož, občinski svet in seje morajo biti zato, da oni lahko poka-sirajo sejnino, podžupanske honorarje in plače. Žal res živimo ne samo v težkih časih, živimo v časih, ko je človek, ki je sposoben razmišljati s svojo lastno glavo, verjetno celo nevreden življenja! Norčevanje iz bivšega župana občine Ormož in poslanca v DZ R Slovenije g. Vilija Trofenika je na žalost za večino svetnic in svetnikov »neizmerna zabava«! Ne zavedajo, da je prav Vili Trofenik bil sposoben voditi takrat večjo občino Ormož kot neprofesionalni župan, nekaj časa celo brez podžupana! Tako je
bolj revni državljani in vedno več brezposelnih poveča potrošnjo dobrin, ko še za hrano komaj premorejo. Ker potrošnja ne narašča, ni potrebne proizvodnje in sledi še več odpuščanj, še več revščine. To je jara kača, ki nas ovija.
Francija je prva ugotovila napako varčevanja in izstopila z vlaka Merkel-Sarkozy in predlaga poleg varčevanje še odpiranje novih delovnih mest. Najhitreje gre z javnimi deli! Pri nas bi jih bilo veliko: tretji pomol v Kopru, drugi tir iz Kopra, Koroška magistrala ... Nemčija pa samo skrbi, da so njene banke polne denarja. Milijarde pomoči za Grčijo končajo takoj v nemških bankah. Je to pomoč? Si želimo tudi mi takšne pomoči tujine???? NE!
Sporočila za javnost
Klub svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Prlekije in Liste za razvoj občine Ormož je na tiskovni konferenci podrobneje predstavil razloge za odhod in obstrukcijo 17. redne seje Občinskega sveta Ormož, ki jo je vodil podžupan g. Branko Šumenjak ob prisotnosti župana Alojza Soka. Predsedujoči je samovoljno preprečil obravnavo amandmajev našega svetniškega kluba, vloženih v skladu s poslovnikom k predlogu Odloka o občinskih cestah v Občini Ormož na način, da nam je samovoljno odvzel status svetniškega kluba v nasprotju z določbami poslovnika.
S svojim samovoljnim ravna-
njem in zlorabo uradnega položaja je predsedujoči posegel v našo ustavno pravico sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, zajamčeno s 44. členom Ustave Republike Slovenije in zakonsko pravico vlaganja amandmajev, določeno z 31. členom Zakona o lokalni samoupravi. Sklicujoč se na neobstoječi sklep Občinskega sveta Ormož, je zavajal občinski svet in s svojim ravnanjem omogočil sprejem nekvalitetnega in ustavno spornega odloka, ki grozi občanom med drugim z drastičnimi kaznimi v nasprotju z Zakonom o prekrških.
Podžupan Branko Šumenjak poskušal že večkrat na nezakonit in diskriminatoren način
privarčeval kar čedno vsoto in jo je vlagal drugje! Danes imamo na območju nekdanje občine Ormož tri profesionalne župane in kar štiri podžupane! Eden od prisotnih svetnikov je baje med samo sejo tudi čestital podžupanu za »dobro vodenje seje«! Res nimam besed, vsak človek je samo človek in vreden spoštovanja vsaj kot človek, tudi Vili Trofenik!
In za konec bi vsem svetnicam in svetnikom svetoval le eno: Zavedajte se, da se vse vrača. Še posebno tisti, ki se navzven kažete kot kristjani, se pa vprašajte po zdravju svoje duše! Glede na videno in slišano veliki večini ne bi škodoval obisk pri psihiatru, kajti dopuščati, da se take stvari dogajajo javno, ni le sramotno, pač pa ni normalno! Ko argumenti moči in primitivizma prevladajo nad tehtnimi argumenti, je to znak gnile družbe, znak popolne diktature in zavedajte se, ko bo ljudem dovolj vsega, vam ne bo lepo! Tudi naša dežela bo dočakala pravičen sistem, samo vprašajte se, ali boste glede na dopuščanje takih nesramnosti sploh upali hoditi po cesti?! Vprašajte se, kako se bodo počutili vaši potomci; takih stvari, kot jih počenjate in odobravate, ni moč pozabiti tako zlahka! Bogomir Luci, Jastrebci 15
Najhuje je, ker mladi ne dobijo zaposlitve. Nekaj let čakanja na prvo delo naredi iz šolanih ljudi povprečneže. Pozabijo še tisto, kar so se naučili v šoli. Je to namen politikov? Izgleda. Privatne šole bodo samo za bogate! Za reveže pa itak ostane kramp. Neukemu narodu se lažje vlada in še več lahko potrpi.
Rešitev je, da takoj nehamo slepo slediti politiki Merklove in njenega neoliberalizma in da nehamo strašiti narod z »onimi iz Evrope«, če ... Nismo otroci, da bo prišel bav-bav ... Če nekateri zaradi lastnih koristi vztrajajo na tej poti, jih je treba onemogočiti pri tem! To pa na žalost lahko sedaj dosežemo le s protesti in referendumi! Bojim se, da jih bo vedno več! Z vedno večjo izgubo suverenosti države v EU se bo vedno težje upirati njeni diktaturi!
Vlado Kužnik, Ptuj
preprečiti delovanje našega kluba, še zlasti ob našem opozarjanju na nepravilnosti in nezakonitosti.
Ker se je zloraba predsedujočega dogajala ob prisotnosti župana, ki bi naj bil varuh zakonitosti, in ker je posledično bil sprejet v dveh zaporednih sejah v nasprotju s poslovnikom in veljavno zakonodajo že drugi občinski odlok, javno pozivamo župana, da se opredeli do ravnanja podžupana in sprejme ustrezne ukrepe za sanacijo stanja, ki ima negativne in težko popravljive posledice za občane.
Vodja Klub svetnikov Civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož Sonce Pr-lekije in Liste za razvoj občine Ormož
Stanislav Podgorelec
petek • 23. novembra 2012
Poslovna in druga sporočila
Štajerski	37
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, telefon 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog, in pelete , vključno z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, telefon 041 279 187.
Ugodna prodaja oblog 12, 16, 20 mm ter bruna,ostrešje po naročilu, letve, morali, možnost dostave. www. tinles.si, tinles@siol.net, 03 752 12 01, 041 647 234.
VEDEŽEVANJE, pogled v prihodnost, službo, ljubezenske težave. Tel. 090 44 28 (cena z DDV 1,49 € /min). Brit-ti, d. o. o.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa ?V Milumed, d. o. o. Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si.
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363.
KMETIJSTVO
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
Program TV Ptuj
PRODAMO večje število baliranega sena v kockah. Tel. 041 343 936.
PRODAM pujske v teži 25-30 kg, po ceni 2,60 €/kg. Tel. 041 670 766, Ptuj.
PRODAM bikca pasme LS-CK, starega 14 tednov. tel. 041 894 325.
PRODAM odojke. Tel. 755 31 21.
PRODAM dva prašiča od 120 do 150 kg ter pujske od 25 do 30 kg. Tel. 041 968 031.
PRODAM telico, brejo 7 mesecev. Tel. 751 55 11.
PRODAM teličko simentalko, težko okrog 150 kg, in odojke, težke 30 kg. Tel. 031 498 367.
NEPREMIČNINE
(smI
SMInepremičnine
SM nepremičnine, Milena Jančič s.p. Trstenjakova ulica 7, 2250 Ptuj,
M: 031 310 803 Stanovanja na Ptuju Kraigherjeva, 1 sob., gr. l. 1981,1. nad., 44,88 m2 pov., opremljeno, z balkonom, pogled na zelenico, PC
49.999 €._
Arbajterjeva, 1,5 sob., gr. l. 1982,
III.	nad., 44,80 m2 pov., povečano za balkon, obnovljeno, PC 55.000
€_
Kraigherjeva, 3 sob., gr. l. 1979,
IV.	nad., 81,87 m2 pov., z zaprtim
balkonom, PC 65.000 €._
V zvezi s prodajo Vaše nepremičnine nas lahko pokličete na 031 310 803 in se dogovorite za termin.
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale. Tel. 02 769 26 91.
PRODAM visoko kalorične pelete s certifikatom o gorljivosti po ugodni ceni. Tel. 041 723 957.
KUPIM traktor Zetor, Ursos, Ferguson ali podobno. Tel 041 235 349.
PRODAM jelene damjake za odstrel. Cena 100 €. Tel. 040 188 337.
PRODAM bio gnojilo, star predelan konjski gnoj, 60 kg vreča, cena s prevozom 7 evrov na vrečo. Nad 15 vreč lepe nagrade. Telefon 720 81 08, 031 273 577.
PRODAM prašiča domač reje, težkega od 180 do 200 kg. Tel. 041 327 226.
PRODAM dva prašiča, težka okrog 200 kg, in suhe bučnice, ročno tre-bljene. Tel. 753 55 11.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
PRODAM novejšo hišo v Kicarju, takoj vseljivo. Inf. na tel. 0049 7152 35 87 58, po 18. uri.
V OKOLICI PTUJSKE GORE prodam kmetijsko zemljišče v izmeri 17450 m2, od tega je 3175 m2 travnika, možnost gradnje, in 1475 m2 gozda. Tel. 041 234 031.
DELO
PIZZERIJA SLONČEK zaposli samostojnega kuharja/-ico za obdobje najmanj enega leta, izobrazba ni pogoj. Kontaktna št. 031 301 116 ali 031 390 953.
V BOHINJU takoj zaposlimo dekle v strežbi do 30 let starosti'(lahko tudi študentka). Dober OD, bivanje in hrana v gostišču samem. Mihovc, d. o. o., GSM 040 358 086.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PRODAM dve cisterni 1200 in 2000 litrov. Tel. 031 241 070.
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Poplava prizadela občine Spodnjega Podravja; Volitve t'in!Jilil:!»!i)llHflK) 2012; Tradicionalno srečanje princev karnevala in vinskih kraljic; Martinovanje na Ptuju 2012; Blagoslov mošta v cerkvi sv. Jurija na Ptuju; Inavguracija 14. princa karnevala Kurentovanja 2013; Ples dornavskih ciganov na Mestni tržnici na Ptuju; Sveti Martin nagovarja v tišini; 50 let Haložana in 5 let Pullusa; Nova zmaga ekipe Prve pomoči Civilne zaščite mestne občine Ptuj; Predavanje posvečeno rimski preteklosti Petovione; Mihčev festival mlade ustvarjalnosti; Prepovedano življenje v knjigi Ivana Potrča; Z glasbo v sobotno noč;
XX
£tčy&ufca, budilka,
89,8 98,2 104,3 Mh
JßoiluXajte nai tudi na ipietu.: ujwu/.raclio-ptuj.ii
RADIOPTUJ
89,6-98,2-104,3
89,8 o 98,2» 104,3 tut ¿feietct www.radio-ptuj.si
Petek, 23. november
8:30 Ptuj, OŠ Olge Meglič: 33. dan OŠ Olge Meglič, literarno gledališki nastop pisatelja
Primoža Suhodolčana, druženja s starši 9:00 Ptuj, Šolski center: Matchmaking za več inovativnosti v podjetjih z okroglo mizo o
podjetniških izkušnjah pri zaposlovanju kadrov za razvoj ob 14:00 10:00 Kidričevo, restavracija Pan: 58. tovarniški praznik Taluma, srečanje z upokojenimi
sodelavkami in sodelavci 10:00 Videm, občina: delovno srečanje županov občin, članic LAS Haloze 16:30 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: otroška predstava O radovednem
gumbku pravljičarninega gledališča in ustvarjalne delavnice 18:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predavanje Nare Petroviča - Ekološka
naselja in trajnostna kultura bivanja 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: predstavitev knjige Bračkovi na potovanju - enoletna družinska pustolovščina okrog sveta
Sobota, 24. november
9:00 Kidričevo, Talum: 58. tovarniški praznik Taluma, Dan odprtih vrat, ogled proizvodnje 11:00 Pragersko, Dom kulture: lutkovna predstava Pošastozavri in jabolko spora, DPD Svoboda Pragersko
11:00 Pragersko, Dom kulture: lutkovna predstava Pošastozavri in jabolko spora, DPD Svoboda Pragersko
15:00 Gerečja vas, gasilski dom: 10. tekmovanje žensk v kartanju - paver šnopsu, Društvo
žena in deklet Gerečja vas 15:00 Žetale, prosvetna dvorana Kulturnega društva: koncert ob petletnici delovanja MPZ KD Žetale
16:00 Sela, kulturna dvorana: srečanje ljudskih pevcev in godcev - V jesenski noči, KD Sela 18:30 Sveti Tomaž, kulturni dom: prireditev Veseli december, KD F. K. Meška Sveti Tomaž 19:00 Cirkulane, dvorana: letni koncert Folklorne skupine Cirkulane z gosti, folkloristi iz Ohrida
19:00 Ptuj, dvorana Gimnazije: revija pihalnih orkestrov Leva ... desna ... 1 ... 2 ..., JSKD Ptuj
19:00 Starše: muzikal Moje pesmi, moje sanje; režija Jože Ekart 20:00 Ptuj, športna dvorana Campus: Brucovanje KPŠ, Mi2, Ana Pupedan
Nedelja, 25. november
10:00 Sestrže, pri jezeru: zasaditev dreves ob poti proti jezeru
15:00 Majšperk, KPC: 1. srečanje ljudskih pevcev in godcev, V Majšperku pojemo in
igramo po domače, UD Ustvarjalec 15:00 Markovci, stara telovadnica OŠ: koncert MePZ Klasiko (zborovodkinja Božena
Galun) in vokalna skupina Melos (um. vodja Tomaž Mohorko) 17:00 Ormož, Dom kulture: koncert ŽPZ Okarina 17:00 Starše: muzikal Moje pesmi, moje sanje; režija Jože Ekart 18:00 Cerkvenjak, Dom kulture: Pevci nam pojejo, godci pa godejo, državno srečanje
pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, JSKD Lenart 18:00 Cirkulane, dvorana: monokomedija Marka Korenjaka Skupaj sva.com 18:00 Hajdina, dvorana DU: predstava gledališke skupine Juršinci, Ta veseli dan ali Ivek se ženi
Torek, 27. november
17:00 Ptuj, OŠ Ljudski vrt: tradicionalna šolska prireditev za dedke in babice 19:00 Ptuj, Ljudska univerza: Smehologija in Tadej Toš
19:00 Ptuj, slavnostna dvorana gradu: predstavitev monografije dr. Darje Koter, Slovenska
glasba 1848-1918, pogovor vodi Aleš Šteger 19:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica Josipa Vošnjaka: Pravljični večer za odrasle
Mestni kino Ptuj
Petek, 23., sobota, 24., in nedelja, 25. november: 16:00 Hotel Transilvanija - pop; 18:00 Kako začiniti zakon - pop; 20:00 Rimu z ljubeznijo - art
Kako postati udeleženec izleta?
Naročniki izrežite kuponček, objavljen na naslovnici, skupaj z vašo naročniško številko (objavljali jih bomo v Štajerskem tedniku med 13. 11. in 30. 11.) ter ga na dopisnici pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj, najkasneje do srede, 5. 12. Med vsemi prispelimi kupončki bomo izžrebali 21 srečnih naročnikov, ki bodo lahko za 36 € na izlet popeljali še sebi ljubo osebo. Naročniki boste o izidu žrebanja obveščeni po pošti, kjer bodo tudi navodila o plačilu izleta.
Obiščimo madžarsko prestolnico v predprazničnem vzdušju. Ogled največjih znamenitosti mesta in možnost ugodnih nakupov.
Odhod avtobusa izpred železniške postaje na Ptuju ob 05.00 uri. Vožnja po pomurski avtocesti v smeri Lendave na Madžarsko: Pot nas bo vodila po avtocesti po južni strani Blatnega jezera. Vmesni postanki. Dopoldanski prihod v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO.
Najprej postanek ob Elizabetinem mostu, sprehod po mestnem jedru Vaci in obisk pokrite tržnice, kjer bo možnost prvih manjših nakupov, obisk stojnic, .... Krožni ogled mestnih znamenitosti: Nep stadion, Trg herojev, grad Vajdahunyadi, cerkev sv. Štefana, Parlament .. Prosto za kosilo in nakupe v enem izmed nakupovalnih središč ... Za konec pa se pov-zpnemo še do znamenite ribiške utrdbe, Matijeve cerkve in mestne hiše na hribu Buda ob nekdanjem grajskem kompleksu. Povratek nazaj v smeri Blatnega jezera. Prihod v Slovenijo v poznih večernih urah.
IZLET vključuje:
•	prevoz s turističnim avtobusom,
•	cestnine in parkirnine,
•	vse oglede po programu,
•	slovensko vodenje,
•	organizacijo potovanja.
Možna doplačila (po osebi):
•	za panoramsko vožnjo z ladjico po Donavi = cca 11 EUR,
•	za ogled muzejev po želji.
ODHOD: sobota, 15.12. ob 5.00 uri
38 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 23. novembra 2012
(ft RADIOPTUJ
89,8 »98,2 »104,3

Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po maiiu otroska@radio-tednik.si.
O OMiklavž d. a a
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA, LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.mikiavz@gmaii.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA e	OPR.	BARVA
AUDI A4 AMBlENIi 2.0 Till	2010	17.290,00	ALUPLAT.	KOV. SIVA
AUDI A6 3.0 TDIQ TIPTRONIC UMUZINA	2004	9.980,00	NÄVI.	KOV. ČRNA
AUDI A6 2.7 TBI AVANT MULTiTEONIC	2009	17.990,00	ALUPLAT.	SREBRN
BMW 318 D LIMUZINA	2008	12.480,00	ALUPLAT.	ČRNA
BMW 320 D KARAVAN	2008	11.550,00	ALUPLAT.	KOV. ČRNA
CITROEN C3 PICASS01.416V	2009	8.970,00	AVT.KUMA	BELA
CITROEN C4 PICASS01.6 HDI	2010	9.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
LANCIA DELTA 1.6 MULTIJET	2010	10.950,00	PIATINO	KOV. SIVA
OPEL ASTRA 1.7 CD TI KARAVAN	2009	7.880,00	KLIMA	BELA
OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDT1	2010	13.590,00	AVT.KUMA	BELA
RENAULT ESPACE 2.0 DCI EVOLUTION	2009	11.250,00	CARMINAT	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI LIMUZINA	2009	8.770,00	EXPRESSION	KOV. ZLATA
RENAULT SCENIC GRAND 1.5 DCI	2010	10.770,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
ŠKODA QCTAVIA C0MB11.6	2000	1.980,00	EL PAKET	SREBRN
TOYOTA AURIS2.0D4D	2009	8.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
VW PASSAT 2.0 TDI LIMUZINA	2009	12.680,00	AVT.KUMA	KOV. SV. SIV. MOD
VWT0URAN 1.9TDI	2006	7.880,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
PRODAJA VOZIL
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	11.990,00É	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
MERCEDES- BENZ CABRI0 320 CLKAVANTGARDE	2003	9.900,00€	USNJE	KOV. SREBRNA
CITROEN L2HT JUMPY 2.0 HDIC0N.	2008	8.890,00 i	PRVI LAST.	BELA
CHEVROLET IACETTI1.416V SE	2009	5.950,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
AUDI A31.8	1997	1.790,00€	EL. STRELNO OKNO	VIOLA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.8 T6V EXP.	2001	2.690,00 i	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
TOYOTA YARIS T.3WT-I STELLA	2007	5.990,00«	51.000 PREV.	KOV. MODRA
RENAULT INITIALEVEL SATIS3.0V6 DCI	2004	4.450,ooe	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT BERLINE EV0L LAGUNA 1.616V LIM.	2007	6.650,ooe	70.000 PREV.	KOV. SREBRNA
RENAULT THALIA 1.416V EXPRESS.	2003	2.350,ooe	KLIMA	RDEČA
CITROEN XSARA 1.41 SX	2001	1.990,00É	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1.41 SX	2005	4.150,00€	PRVI LAST.	ČRNA
PEUGEOT 2071.41TRENDY	2007	5.650,00€	5 VRAT	KOV. PEŠČENA
CITROEN XSARA PICASS01.816V SX	2001	2.150,00€	EL. STEKLA	KOV. ZELENA
VOLKSWAGEN TOUAREG 2.5 RS 4X4 AVT.	2004	11.500,00€	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
PEUGEOT 2061.4 S16 STYLE	2006	3.990,00(	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN 01.41 SX PACK	2006	4.970,00 i	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CHEVROLET KALOS 1.2 DIRECT	2006	3.450,00 C	KLIMA	KOV. SV. ZELENA
RENAULT AUTHE.C0NF.SCENIC1.5 DCI	2004	3.850,ooe	KLIMA	KOV. VIOLA
RENAULT THALIA 1.4 HT	2001	1.350,ooe	77.000 PREV	KOV. SIVA
RENAULT CLI01.416V EXCEPTION	2006	5.600,00 €	46.500 PREV.	KOV. PEŠČENA
CHEVROLET KAIOS 1.416V	2005	2.820,00€	62.000 PREV.	BELA
RENAULT CLI01.416V DYNAMIQUE	2002	2.450,00€	KLIMA	ČRNA
CITROEN DYNAMIQUE C4 PICASS01.616V VTI	2010	10.400,00€	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA

ZA VAS JE ODPRTA
-kakovost In zanesljivOHHBIbl dovršene samopostrežne opreme -uporaba okolju prijaznih kemijskih sred -visokozmogljivi turbo sesalniki za sesanje n|tranjos| -čiščenje z aktivnim detergentom in voskanje -najnovejša avtopralna tehnologija z uporabo mehke in osmoizirane vode
-samopostrežni distributer vlažnih krpic za čiščenje steklenih in plastičnih površin
-zima in mraz nista ovira, saj so pralna mesta talno ogrevana
VESELI BOMO VAŠEGA OBISKA!
ZAŠČITA Ptuj d.o.o., Rogozniška c.13, 2250 Ptuj, tel: 02/ 779 71 11, info@zascita-ptuj.si NOVO - delovni čas maloprodaje ZAŠČITE Ptuj d.o.o. med 7. in 16. uro
PTUJSKA TELEVIZIJA
i-^rvl
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 23.11
9:00 Dnevr hTV Maribor - pan. |;25 Kuhinj ea-pon.
0:00 Ptujska kronika - pon. 0:20 Modro - non. 2:00 Re&iTVIM
5:35 Kumnjica 6:00 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 7:00 Povabilo na kavo-pon. 17:30 Epk napovednik -10. oddaja - poo. 18:20 Ptujske odrske deske -10. oddaja p
10:45 Odpadna električna in
Jfcfroi______.
pujska kroni 20:20 SporttnoJ-pon
20:00 F
enska oprema-pon.
Nedelja 25.11.
9:00 Ptujska kronika-pon
9:20 Kuhinj ica
10:10 Duhovna oaza -10. oddaja - pon. 11:00 Cista umetnost -13. oddaja - poo. 13:00 Prevled tedna-pon 13:25 Zemlia in mi -12. oddaja - pon. 13:55 Gostilna prFrancet-7, oddaja 19:00 Ptujska kronika - pon 18=40 Pregled tedna-poo. 10:30 Nevarni odpadki-poo. 10:50 Uspehi Mine Markonii - pon.
20:50 Uspehi Mine Maikovič - reportaža 21:00 Cista umetnost -13. oddaja - pon. 21:20 Moto scena -15. oddaja - pon. 21:40 RegiTVGoriSniea-pon.
Sobota 24.11.
9:00 Ptujska kronika-pon 10:00 Dunovna oaza -10. oddaja - pon. 10:25 Modro - pon. 11:15 Zemlja in mi-12. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Rem TV Ormoi - por. 15:15 Kumnjica - pon. 11:00 Ptujska kronika -13:00 Ptujska kronika -
21:05 S
-pon
13:45 Pregled tedna - pon
10:25 Nova Zelandija - Vulkani - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon
20:23 Zemlja m mi -1?. oddaja - pon.
ZpiSp Kultura na dlani -10. oddaja - pon.
Zl:35 Ptujske odrske desko -10. oddaja -
22:00 Ptujska kronika -pon.
20:00 Ptujska kronika-pon 20i20Mturdi)dbnl-10.i 21:05 Snort(no) - pon. 21:35 Moto scena-15. oddaja-pon.
Ponedeljek 26.11.
9:00 Preglednik TVMaribor-pon
9:25 Kuhinjioa-poji.
9:50 Modro -pon,
10:45 Pregled tedna-pon
15:00 Pomurski tednih
15:40 Kohinjica
17J0 Povahilo na kavo-pon
17:30 Pregled tedna - pon
18:55 Odpadna embalaža-pon.
19:15 Kultura na dlani -10. oddaja - pon.
20:00 Ptujska kronika-pon
20:20 Uspehi Mine MarkoviC - pon.
20:30 Epk napovednik -11. oddaja - pon.
21:05 Moto scena -15. oddaja - pon.
21:30 Sport(no)-11. oddaja-pon.
pon.
Jfe www.petv.tv
I m	y\ Spnrijai» nas lab)» lui na T2 in SI0L TV
PTUJSKA TELEVIZIJA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Mnogo sveč je že zgorelo,
mnogo rožic ovenelo,
mnogo solz preteklo je.
Življenja naša so se spremenila,
a srca naša vaju ne bodo nikoli pozabila.
SPOMIN
Ferdinand Kekec
12. 6. 1929-10. 9. 1980
Rozalija Kekec
9. 9. 1927-21. 11. 2002
Te dni mineva 32 let in 10 let, odkar sta nas zapustila naša najdražja ata in mama.
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njunem grobu, podarite cvet ali prižgete svečko.
Vajini otroci z družinami
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
ob boleči izgubi našega dragega
Avgusta Rozmana
S SP. HAJDINE 35
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala vsem za ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče, sv. maše ter izraženo sožalje. Posebej še hvala g. župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo.
Njegovi najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
Štajerski TEDNIK
Svet javnega zavoda
Center interesnih dejavnosti Ptuj
razpisuje delovno mesto:
DIREKTORJA
Kandidati morajo zraven splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje:
•	najmanj prva stopnja študijskega programa v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (visokošolski strokovni ali univerzitetni študijski programi),
•	formalne oblike delovnih izkušenj,
•	neformalne oblike delovnih izkušenj,
•	predložen program dela in razvoja zavoda.
Direktor bo imenovan za mandatno obdobje petih let.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela ter dokazila o izobrazbi v 8 dneh po objavi razpisa s priporočeno pošto na naslov Center interesnih dejavnosti Ptuj, Osoj-nikova cesta 9, 2250 Ptuj z oznako »za razpis - ne odpiraj«. O izidu razpisa bodo obveščeni v 8 dneh po opravljeni izbiri.
Vida Gajser, predsednica sveta zavoda CID Ptuj
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, nisi umrl zato, ker ne bi hotel živeti, umrl si zato, da bi nehal trpeti. Le srce in duša dobro vesta, kako boli, ko te več med nami ni!
ZAHVALA
ob izgubi dragega
Franca Janžekoviča
NAZADNJE STANUJOČEGA V LOVRENCU NA DR. POLJU
Ob tej priložnosti se iz srca zahvaljujem vsem od blizu in daleč, ki so ga pospremili k večnemu počitku, besede zahvale so namenjene tudi vsem, ki so darovali prelepo cvetje, sveče in za sv. maše.
Prisrčna hvala tudi za občutene izraze sožalja. Hvala tudi pogrebnemu podjetju Mir za lepo organiziran pogreb in za vse storitve. Hvala pevcem, hvala tudi ge. Mariji Štebih za besede slovesa in p. Slavku za cerkveni obred. Posebej zahvala Heleni in Liziki Sirc z družinama.
Žalujoči: Zlatka in njegovi najdražji
RADIOPTUJ
89,8*98.2»ICH3
www.radio-ptuj.si
GOTOVINSKA POSOJILA
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh
vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
Skromno si živel, v življenju mnogo delal in trpel, ko pošle tvoje so moči, zaprl trudne si oči, zdaj mirno, tiho v grobu spiš, a v naših srcih še naprej živiš.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in tasta
Franca Tilija
IZ PODVINCEV 39 B 30. 4. 1943 t 11. 11. 2012
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče, za svete maše in nam izrekli sožalje.
Iskrena hvala podjetju Javne službe Ptuj, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, Društvu upokojencev Rogoznica, gospe Veri za besede slovesa, gospodu župniku za opravljen obred, kolektivu ZUDV Dornava, posebna zahvala B2-oddelku in sodelavcem podjetja Pipenbaher inženirji. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Mirko in hčerka Darinka z družinama
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
S. Makarovič
ZAHVALA
Na svoj 77. rojstni dan nas je zapustila sestra, mama, babica in prababica
Elizabeta Hercog
IZ PRISTAVE 15
13. 11. 1935, umrla 13. 11. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sveče, cvetje in svete maše ter izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, zastavonošem in govorniku Miru Lesjaku za poslovilne besede. Hvala tudi nosilcema križev. Posebej se zahvaljujemo družini Štumber-ger - Brec in družini Kolednik iz Gradišč za vso pomoč, ki smo jo v težkih trenutkih potrebovali. Zahvala gre tudi podjetju Polere, d. o. o., iz Formina, še posebej gospe Danici.
Žalujoči: Darinka in Jožica z družinami, sestra Pepika
in vnukinje z družinami
Usoda je tako hotela, da prezgodaj si odšel. Ljubezen, delo in trpljenje bilo tvoje je življenje, ostali so sledovi pridnih rok, nam pa žalost, prazen dom.
ZAHVALA
Ob žalostni izgubi dragega očeta, dedka, botra in strica
Frančka Veka
2. 3. 1927-2. 11. 2012 Z ZG. HAJDINE 104 B
nazadnje varovanec doma upokojencev Kidričevo
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali cvetje in sveče, za sv. maše ter izrekli sožalje. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: njegovi najdražji
Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče.
(K. H. Macha)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, matere, pramatere, sestre, tašče, svakinje in tete
Terezije Vesenjak
IZ MEZGOVCEV OB PESNICI 42
18. 9. 1927 t 5. 11. 2012
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na
njeni poslednji poti, darovali cvetje, sveče in za sv. maše ter nam izrazili sožalje.
Iskrena in posebna hvala zdravniku kirurškega oddelka Splošne bolnišnice Ptuj dr. Skenderju
Veliu za human odnos, za trud ob zdravljenju in lajšanje bolečin.
Prav tako hvala osebju kirurškega in negovalnega oddelka.
Hvala g. župniku Emilu za opravljen cerkveni obred, pevcem Komornega zbora KOR Mar-kovci in cerkvenemu pevskemu zboru Dornava za odpete pesmi, govornicama Anici Vrabl in Veroniki Veselič, sosedu Jožetu za molitve ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat VELIKA HVALA.
Žalujoči: njeni najdražji
Ptuj • Povezovanje ponudnikov v starem mestnem jedru
Naredili prvi korak za staro mestno jedro
Nakupovalna in poslovna središča, ki so v zadnjih desetih letih zrasla na obrobju mesta in še kar naprej rastejo, so dodobra osiromašila ptujsko staro mestno jedro, kjer pa kljub temu še vedno vztraja ter bolj ali manj životari okrog sto ponudnikov. Kljub neštetim razpravam in pobudam ter opozorilom na mestnem svetu, da so potrebni odločnejši koraki za staro mestno jedro, se zadeve ne izboljšujejo, kvečjemu stagnirajo oziroma celo poslabšujejo.
Če se ne bo nič naredilo, bo mesto umrlo, ljudje pozabljajo na staro mestno jedro, ker nimajo niti razloga, da bi prišli, poudarja Alenka Simonič, pobudnica prvega organiziranega srečanja ponudnikov v starem mestnem jedru, ki se želijo izviti iz apatičnosti in narediti mestno jedro privlačno, atraktivno, takšno, v katerem se bodo dobro počutili stanovalci in obiskovalci, kjer se bo dalo živeti in preživeti. Začeli bodo z majhnimi koraki, uresničljivimi projekti, skupnim dogajanjem in skupno promocijo. Strokovnjakov, ki imajo Ptuj radi in ki jim bodo pomagali pri oživljanju starega mestnega jedra, je veliko, med njimi tudi taki, ki živijo v prestolnici, a svojega Ptuja niso nikoli pozabili. Prepričani so, da bodo organizirani lahko dosegli več, ker si stari Ptuj to zasluži.
Projekti, ki jih je mestna oblast sicer dala izdelati, (še) ne živijo, oziroma so za nekatere vstran vržen denar, ker toliko obljubljenega življenja, dogajanja v mestnem jedru, ki je nekoč s pomočjo malih trgo-
vinic vendarle premoglo želeni življenjski pretok, enostavno ni. Če bi ta imel vsaj tisoč kupcev dnevno, bi to že bilo stanje, ki bi zagotavljalo preživetje in predstavljalo osnovo za nove in nove ponudnike ter nova dogajanja.
Na ponudnike storitev in trgovine v starem mestnem jedru Ptuja je bilo naslovljeno vabilo za srečanje, ki je bilo 19. novembra, podpisala pa ga je pobudnica srečanja Alenka Simonič, od nedavnega tudi sama ponudnica na tem območju, ki je skupaj s partnerko Andrejo Belšak že v manj kot treh mesecih na svoji koži občutila, kako je, če si obrtnik oziroma podjetnik v starem mestnem jedru. Na srečanje jih ni povabila zato, da bi jadikovali, ampak da bi skupaj poiskali možnosti in načine, da bi mestno jedro vendarle zaživelo s polnimi pljuči. Le če bodo organizirani, če bodo povezani in bodo sodelovali, bodo voz mestnega jedra še pravočasno potegnili navzgor, ker vse bolj tone. Za začetek razmišljajo o tem, da bi se povezali v okviru društva po-
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem starem mestnem jedru bolj ali manj životari še okrog sto ponudnikov, tretjina se jih je odzvala povabilu pobudnice srečanja Alenke Simonič.
nudnikov starega dela Ptuja, ki ima vse možnosti, da se kasneje razvije v zasebni zavod.
Idej in predlogov, kako oživiti staro mestno jedro, imajo veliko. Udeleženci prvega srečanja v začetku tedna so jih natrosili veliko, nekatere so ponovili že stotič in jih bodo še morali, ker sprememb čez noč ne bo, tega se še kako zavedajo. Politiki, ki so jih tudi povabili na ponedeljkovo srečanje, so vabilo prezrli,
čeprav bi morali biti prvi, ki bi jim pritrdili in jih podprli, a kot rečeno, ne razmišljajo v dobro ponudnikov starega mestnega jedra, s tem pa razvoja enega najlepših starih mestnih jeder v Sloveniji. Začeli bodo z malimi koraki, s tedenskimi prireditvami, organizacijo sejmov in podobnih prireditev. Za več življenja v starem mestnem jedru bo treba spremeniti prometni oziroma na začetku vsaj
Ptuj • Volitve predstavnikov lokalnih interesov za člane DS
Rajko Fajt vnovič izvoljen
V sredo, 21., in četrtek, 22. novembra, so potekale splošne volitve članov v državnem svetu. V 7. VE je Ptuj-čanu Rajku Fajtu uspelo zbrati vse glasove elektorjev, v 8. pa je zmagal Branko Šumenjak iz Ormoža.
Foto: Črtomir Goznik
V Državni svet je bil v 7. volilni enoti izvoljen Rajko Fajt, v 8. pa Branko Šumenjak.
V poročni dvorani na Ptuju je v sredo potekal volilni zbor za splošne volitve članov DS, predstavnikov lokalnih interesov, v 7. volilni enoti Ptuj, ki jo sestavljajo občine Hajdina, Dornava, Destrnik, Gorišnica, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Ptuj, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Cir-kulane. V seznam elektorjev je bilo vpisanih 21 volivk in volivcev, ki so odločali o dveh kandidatih, Romanu Vnuku (predlagatelj je bil svet občine Markov-ci) in Rajku Fajtu (predlagatelj je bil svet MO Ptuj). Rajko Fajt,
ki je bil državni svetnik že v tem mandatu, je dobil vseh 21 glasov, je povedal načelnik UE Ptuj Metod Grah po končanem volilnem zboru.
V volilni enoti 8 - Ljutomer je bil v DS izvoljen Branko Šume-
parkirni režim, ukiniti »modro cono« ob koncu tedna oziroma v zgodnjih popoldanskih urah, za kar se je zavzemal že pokojni dolgoletni predsednik TD Ptuj Albin Pišek.
Kot je povedala Alenka Simo-nič, bodo razpravo s ponedeljkovega prvega srečanja ponudnikov v starem mestnem jedru strnili v skupne predloge, za kar so imenovali tudi posebno projektno skupino. Že konec novembra se bodo ponovno dobili, nadaljevali razpravo z novimi predlogi, ki bodo zagotovili več dogajanja, da bodo postopoma napolnili ulice in trge starega Ptuja. To naj bi postalo stalnica, ne samo začasna rešitev za kratko obdobje, potem pa bi se ponovila zgodba mrtvega Ptuja, kjer se sicer veliko, a hkrati nič ne dogaja. Optimizem, ki je na koncu srečanja napolnil predavalnico Ljudske univerze na Ptuju, daje upanje, da gre tokrat pri povezovanju in sodelovanju ponudnikov starega mestnega jedra zares. Tovrstnih pobud je bilo že nekaj, a so se žal hitro razblinile.
MG
njak (predlagatelj je bil svet občine Ormož), ki je prejel 11 od 23 možnih glasov, v volilni enoti 11 - Murska Sobota pa Alojz Glavač, ki je prejel 14 od 27 glasov.
V sicer 40-članskem državnem svetu je 22 predstavnikov lokalnih skupnosti. Včeraj pa so potekale splošne volitve za člane DS: za predstavnike delodajalcev (4 predstavniki), predstavnike delojemalcev (4 predstavniki), predstavnike kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev (4 predstavniki) ter predstavnike negospodarskih dejavnosti (6 predstavnikov).
MG
tehnični pregledi
i motorna vozila, I
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska i Telefon: 02
Črna kronika
Nadzirali pešce
14. novembra med 6. in 13. uro so policisti na cestah na območju Policijske uprave Maribor izvajali poostren nadzor cestnega prometa s poudarkom na ugotavljanju kršitev pešcev. V tem času so pešcem izdali 76 plačilnih nalogov in izrekli tri opozorila. Največ kršitev je bilo zaradi nepravilne hoje po vozišču, nepravilnega prečkanje cest in neuporabe odsevnih teles. Zoper voznike, ki so ogrožali varnost pešcev na prehodih za pešce, so izdali dvajset plačilnih nalogov. Policisti bodo podobne aktivnosti nadaljevali tudi v prihodnjih mesecih.
Prevažala sta konopljo
18. novembra ob 3.55 so cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 40-letno državljanko in 58-letnega državljana Avstrije. Ob kontroli osebnega vozila Ford streetKa avstrijskih registrskih številk, so ugotovili, da se je nahajalo v prostoru za shranjevanje zložljive strehe več paketov, za katere je obstajal sum, da se v njih nahaja prepovedana droga konoplja. Postopek so zato predali kriminalistom Policijske uprave Maribor, ki so ugotovili, da je bilo v paketih dobrih 30 kg konoplje. Predmete so zasegli, osebi pa pridržali in ju naslednji dan s kazensko ovadbo privedli k dežurnemu preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zoper moškega odredil pripor. V Sloveniji bi s prodajo te droge lahko pridobila okoli 60.000 evrov koristi, v Avstriji pa vsaj 90.000 evrov.
Ukradel jeklenke
V noči s 14. na 15. november je neznan storilec vlomil v zabojnik z jeklenkami za plin ob trgovini v Slovenski Bistrici in odtujil večje število plinskih jeklenk. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.
OKNA ■ VRATA ■ GAR. VRATA
NA. / / O RS,, ,, ,,
Hardek 34g. 2270 ORMOŽ
Tel.: 05 993 10 86; www.naitors.si
k izmen, svetovanje in odlične tehnične rešitve k. tehnično dovršeni produkti k prevoz in dostava na dom k strokovna vgradnja
UGODNO!
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršno vreme je na Ivana (24.) dan, )o zima, posebno svečan.
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta...

Za zaključene družbe ali skupine lahko pripravimo menu po vaši želji.
www.pomaranca.si ^ www.facebook.com/pomaranca.si S 02 788 00 28
Danes bo pretežno oblačno, dopoldne bo ponekod občasno rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 7, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 5 do 10, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo ponekod občasno delno jasno, povečini pa zmerno do pretežno oblačno.
(PoihlajU nai na íu¿toun¿m íjxlzíJ.
RADIOPTUJ
Km ¿filetee www.radio-ptuj.si