Četrtek, 13. maja 2004, št. 20, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Četrtek, 13. maja 2004, št. 20, leto IX., ISSN 1408-0494, vsak četrtek, cena 550 SIT • 2,35 EUR Demokracija |lrezanje v srsenje gtiezflir^l ¿¿'zahtevo po izredfii seji o korupciji je opozicif^dregnila v enegaT -šldvenske družbe. Vladajoča elita se je-na to žiucrto odzvala, saj .bodd'razkrile finančne povezave iTi vzvodi,.'s katerimi si* pomaga Vila Sandija Češka pri Izlakah. Češko je solastnik ueč podjetij, direktor Studia Moderna, član nadzornega sveta Telekoma in član Kučanovega foruma. Posamezniki iz Zasavja bogatijo zaradi povezav z POLITIKA Nezakonito financiranje J. Kacina SLOVENIJA Razkrita 50-letna skrivnost INTERVJU Dr. Vinko Potočnik Slovenci so znotraj-cerkveno usmerjeni ¿j^ jfjjaJil yjfuiilawijii Mtj-j îûjIJ, Ju ii'd knjigarna DEMOKRACIJA Knjige lahko naročite na številki 01-434-54-63 ali prek elektronske pošte obzorja.narocnine@siol.net CENE VSEBUJEJO DDV, POŠTNINO PLACATE POSEBEI. IZ AíirlIVO^LQVEMjKE ¡JDLinČME>milCIJE IZ ARHIVOV SLOVENSKE POLITIČNE POLICIJE Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. 519 strani, 5.000 SIT Zgodovina neke kotüboranije TONE KUNTNER MATI SLOVENIJA Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. 72 strani, 2.200 SIT SILVIN IN MAIDI EILETZ ZGODOVINA NEKE KOLABORACIJE Boljševiki so v prvi svetovni vojni kolaborirali z vojnim sovražnikom Nemčijo. 368 strani, 6.727 SIT PREVZEM I OBLASTI MILAN ZAJC, FRANCE KOZINA, FRANCE DEJAK UŠLI SO SMRTI Poročila treh rešencev iz množičnega grobišča v Kočevskem rogu leta 1945. 244 strani, 3.906,00 SIT ¡Sil Pot slovenske države 1991-1994 v klasični slovenski politični misli MILAN ZVER DEMOKRACIJA Avtor je razčlenil koncepte demokracije v politični misli na Slovenskem v prvi polovici 20. stoletja. 254 strani, 4.400 SIT CZESLAVV MIL0SZ PREVZEM OBLASTI Avtor slika travmatično dogajanje med II. svetovno vojno, čas, ko je bil Poljski vsiljen komunistični sistem. 236 strani, 7.760 SIT iPrv w 1 llw I Wr i' BRANE SENEGAČNIK DVOJNI ČAS MALINA SCHMIDT-SN0J JOSIP VOŠNJAK Ekspresivna, komunikativna poezija, ki se odlikuje z Zdravnik, politik in književnik, bogastvom sugestivne me- predvsem pa rodoljub, ki je bil taforike, upesnjuje dvojno za svoj narod po potrebi tudi naravo resničnosti. ognjevit taborski govornik 107 strani, 4.980 SIT 292 strani, 11.400 SIT , 'U' "l : ' • =—1 /:* JANEZ JANŠA PREMIKI Knjiga, ki je bila prodana že v več kot 61.000 izvodih. Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. 363 strani, cena 2.200 SIT «■L - V"*» Vasjo Klavni MILAN ZVER STO LET SOCIALDEMOKRACIJE Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. 125 strani, 2.200 SIT VASJA KLAV0RA PREDEL 1809 Avtor je šel po sledovih vojaških spopadov Napoleona in Francozov z Avstrijci na Slovenskem leta 1809. 330 strani, 6.727 SIT SOCA SVETA REKA PETRA SV0USAK SOČA, SVETA REKA Monografija slovenskega Posočja, ki na podlagi obsežnega arhivskega gradiva raziskuje razmere med italijansko okupacijo. 428 strani, 10.980 SIT JANEZ JANŠA OKOPI Politični razvoj slovenske države do leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih. 309 strani, 2.200 SIT Pozabljeni slovenski premier PoIíikqj bioftrjhjj dr. Ijnka Brejtd (1H69-t<)44) ANDREJ RAHTEN POZABLJENI SLOVENSKI PREMIER Dr. Janku Brejc je po razpadu Avstro-Ogrske postal prvi slovenki premier. 344 strani, 4.232 SIT S E M E'N A RAZDORA VIKTOR BLAZIC SEMENA RAZDORA Komunistična partija je nevihtno vojno ozračje izkoristila za obračun z drugače mislečimi in v ta okvir sodijo tudi politični umori. 196 strani, 6.770 SIT Knjige v spodnji vrsti lahko kupite tudi na obroke. Najnižji obrok je 3.000 SIT. tretja stran % ■i ■s f Koga moti Demokracija "... je pa nekaj, čemur bi jaz rekel nehvalež-nost. In bom razložil, zakaj govorim o ne hvaležnosti. Če vzamem v roke zadnjo številko Demokracije in pogledam zadnjo stran, vidim, da je tukaj gori Mobitel. Sedaj jaz ne vem, kdo koga podkupuje, kdo zganja klientelizem, ali Mobitel do SDS-a in do Demokracije ali SDS in Demokracija do Mobite-la. Jaz sem mislil, da je to naključje, veste, pa sem šel pogledat prejšnjo številko, pripravili so mi jo, 29. september, ne boste verjeli - Mobitel. Demokracija in SDS imata letno pogodbo s to firmo, ki zganja tukaj klientelizem in korupcijo. Jaz nisem mogel verjeti, pa sem poklical predsednika uprave, sem rekel, ali je to mogoče, pravi, imamo letno pogodbo. Kako to? Imamo jo pač, imajo toliko bralcev in veliko ljudi to prebere in s tem pride naša reklama do nje; sem rekel v redu, hvala lepa. Kako dolgo pa to že zganjate? Že kar dolgo časa. Pa sem naročil poslanski skupini, naj mi najdejo še kakšno številko. In januarska številka letos sicer nima na zadnji strani Mobitela, ga pa ima na drugi strani. Na zadnji strani ima nekoga drugega - lite, angleško življenje, izdelek za lite iz Pivovarne Union..." (Jelko Kacin, poslanec LDS, magnetogram Izredne seje o korupciji In kllentelizmu z dne 6. maja 2004) V vroči razpravi o korupciji in klientelizmu v državnem zboru je revija Demokracija postala vse mogoče: trobilo, glasilo, partijsko trobilo in ne vem še kaj, morda sem kaj nevede prezrl. Naj ob tem spomnim, da ima SDS strankarsko glasilo Naši zapiski, Nova Slovenija pa Ogledalo, da ne naštevam naprej... Odziv je bil na neki način seveda pričakovan, saj smo v Demokraciji kot prvi in edini med mediji v Sloveniji začeli razkrivati povezave nekaterih zasavskih podjetij z vladajočimi politiki in podjetji v večinski državni lasti. Ko sem z balkona državnega zbora opazoval Kacinovo demagoško predstavo, se mi je pravzaprav zdela zabavna, vendar sem se kmalu zresnil. Človek tam spodaj ima totalitarni refleks, sem razmišljal, in ga moti majhen medij, ki si upa pi- sati o nekaterih stvareh v Sloveniji nekoliko drugače. In zato po njegovem prepričanju ne bi nihče smel oglaševati v taki reviji. Prav neverjetno! Kacin je tako prejšnji četrtek vesoljni Sloveniji razlagal, kako je poklical predsednika uprave podjetja, ki oglašuje v Demokraciji, in izvajal nanj direkten pritisk, zakaj oglašuje v naši reviji: "Kako dolgo pa to že zganjate?" Res neverjetno, da si to privošči politik, ki kandidira za evropski parlament. No, Kacin si je sicer že zdavnaj zapravil ugled, ki ga je pridobil leta 1991. V času osamosvajanja se je izkazal kot dober minister za informiranje, potem pa je samo še čakal, da bo kot "Kučanov človek" zamenjal Janeza Janšo na mestu obrambnega ministra. Po Depali vasi se je kot novi minister za obrambo na ministrstvu in v Slovenski vojski lotil take čistke, da se je ne bi sramoval niti kakšen diktator. Umirila ga je šele prometna nesreča, v katero se je zapletel menda v vinjenem stanju. Kasneje je zbudil pozornost in zgražanje, ko se v parlamentu ni mogel obvladati in je s časnikom Delo v roki mahal po poslancu Ivu Hvalici. Že pred časom pa so prišli v javnost podatki (in ti še prihajajo), ki dokazujejo, da je bila njegova volilna kampanja pred državnozborskimi volitvami jeseni 2000 nezakonito financirana. A pustimo Kacina, ki v bistvu sploh ni pomemben ... Pomembno je dejstvo, da po štirinajstih letih uradne demokracije v Sloveniji številni še vedno ne prenesejo, da obstajajo mediji (medij), ki pišejo drugače. In po njihovo se v takih medijih ne bi smelo oglaševati. Na Zahodu je nekaj normalnega, da obstajajo časopisi, revije, ki so svetovnonazorsko levo-ali desno usmerjeni. Pri nas to še vedno ni zaželeno. In kaj je narobe, če smo mi recimo svetovnonazorsko bolj sredinski, desnosre-dinski? Se zaradi tega v Demokraciji ne sme oglaševati? Se lahko oglašuje samo v časopisih in revijah, ki so bliže tranzicijski levici in podpirajo Kučana, Ropa in Pahorja? Naš obstoj je seveda odvisen tudi od trženja oglasnega prostora, kar pa je zelo problematično, ker za kapitalom pogosto stojijo politični centri moči, za katere je znano, da Demokraciji niso posebej naklonjeni. V uredništvu Demokracije zato protestiramo proti poskusom slabenja medija, kakršen je Demokracija, saj menimo, da ima slovenska javnost pravico brati časopis, ki je kritičen do oblasti in dogodke razlaga, interpretira in komentira drugače od večine časopisov. (Temu dejstvu pritrjuje tudi naraščanje prodaje naše revije.) Nedvomno je to izredno pomembno, saj živimo v času, ko tranzicija še vedno ni končana, ko demokracija še vedno ni zaživela v polni meri in smo še vedno na prehodu iz enopartijskega sistema v demokratično in medijsko pluralno družbo. Metod Berlec V uredništvu Demokracije zato protestiramo proti poskusom slabenja medija, kakršen je Demokracija, saj menimo, da ima slovenska javnost pravico brati časopis, ki je kritičen do oblasti in dogodke razlaga, interpretira in komentira drugače od večine časopisov. Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 O kazalo Ideološki puristi Sedanjo politiko Liberalne demokracije Slovenije bi lahko razumeli kot iskanje ideološke čistosti, programskega purizma. Kocijančičeva nacionalka Minute za opozicijo Izredna seja državnega zbora, ki je potekala minuli četrtek in petek, je minila v znamenju obstrukcije predlagateljev seje. Slednji so se odločili, da zapustijo dvorano državnega zbora, ker jim je bilo onemogočeno, da bi predstavili vsa gradiva in dokaze o korupciji in klientelizmu, ki se pojavljata v slovenskem političnem in gospodarskem prostoru. 14 Drezanje 15 Nezakonito financiranje Kacinove kampanje 16 22 32 Kot vse kaže, financiranje volilne kampanje eldeesovega poslanca in kandidata za evropskega poslanca na listi iste stranke Jelka Kacina dobiva nove razsežnosti. V parlamentu so se pojavili dokumenti, ki dokazujejo, da je del Kacinove predvolilne kampanje plačal tudi Mladinski servis Kranj. Imperij zasaiskih bogatašev Slovenija po koščkih Nočna mora velesil Sedmega maja je minilo 50 let od znamenite bitke pri Dien Bien Phuju, v kateri so vietnamske sile porazile francosko vojsko in končale prvo vietnamsko vojno. Nekaj let zatem so se v drugi vietnamski vojni opekli tudi Američani. 34 Slovenski vernik je močno znotrajcerkveno usmerjen 44 56 Demokracija, p.p. 4315, SI - 1001 Ljubljana, obzorja@siol.net; telefon: 01-434-54-48 (uredništvo), 01-434-54-63 (tajništvo); faks: 01-434-54-62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec; tehnični urednik: Bojan Jovan; novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Mihaela Praprotnik, Monika Maljevič, Barbara Kavtičnik, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Gjyle Vishaj, Mitja Volčanšek; kolumnisti: dr. Janez Juhant, dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, dr. Ljubo Sire, mag. Klemen jaklič, Esad Babačič; stalni zunanji sodelavci: Ivo Zajdela, Esad Babačic, Igor Goste, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Lovro Kastelic; Vera Ban (p.p. 1716); lektoriranje: Joža Gruden; skeniranje: Matej Šoper; prelom: Tone Tehovnik, Matej Šoper; realizacija: Nova orbita, d.o.o.; fotografija: Dane Kostrič (urednik), Reuters; tisk: Florjančič tisk, d.o.o., Maribor; datum natisa: dan pred izidom; izhaja vsak četrtek; cena 550 tolarjev; izdaja: Nova obzorja, d.o.o.; direktor: Božo Predalič; naklada: 11.000 izvodov; TRR: 24200-9004125033, Krekova banka d. d. Maribor, poštnina plačana pri pošti 1102. Fotografija na naslovnici: Vida Kocjan Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. 1. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: obzorja.narocnine@siol.net; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za tujino znaša 230 evrov oziroma 240 ameriških dolarjev. Demokracija • 20/2004 Pogovor z dr. Vinkom Potočnikom Podoba slovenskega vernika je zaradi dolgotrajnega delovanja cerkve v razmerah komunizma zelo znotrajcerkveno in dokaj intimistično usmerjena. Biti vernik pri nas po predstavah večine pomeni verovati v Boga in druge verske resnice, moliti in hoditi v cerkev. Maksa Šimenca Slovenska pentlja spet Mahoriču Na naših cestah je potekala tradicionalna kolesarska Dirka po Sloveniji. Drugič zapored je zmagal Ptujčan Mitja Mahorič. Enojajčna dvojčka (Stran 8) Obožuje dolge kavice (Stran 10) 14 miljard tolarjev škode (Stran 20) Razkrita 50-letna skrivnost (Stran 24) Okoljsko dobičkarstvo (Stran 26) Mit rolls-royce (Stran 28) Francozi pijejo manj (Stran 30) Pekel v Groznem (Stran 31) Botoxity (Stran 38) Umetnost iz Afrike (Stran 39) Slovo od velikega čelista (Stran 40) Blejskih tisoč let (Stran 42) Med zmago in porazom (Stran 48) Katanec edina rešitev (Stran 55) Sveže in spogledljivo (Stran 60) Politik Anton Korošec (Stran 62) Prvi odhodi v partizane (Stran 66) pogovor \ Iz Foruma 21 v Aktivno Slovenijo Pogovarjali smo se s Francijem Kekom, novomeškim svetnikom Liste za Dolenjsko, ki je v soboto postal prvi predsednik nove stranke Aktivna Slovenija. Kot pravi, se stranka vsebinsko ne bo veliko razlikovala od Stranke mladih Slovenije, večje razlike pa bodo v načinu dela stranke; v prvi vrsti bo služila državljanom in bo odprta za vse, ki si bodo njenega članstva zaželeli. Kek bo zaradi vodenja stranke Aktivna Slovenija izstopil iz Foruma 21. V javnosti so se širile Informacije, da nekateri posamezniki, med njimi vi in vaš ustanovitveni kolega Vito Rožej, niso bili zaželeni v Černjakovi stranki mladih. Zanima me, koga vse bo medse sprejela vaša stranka. Vse, ki si bodo to želeli. V Cem se bo stranka Aktivna Slovenija, katere ustanovni kongres je bil minulo soboto v Novem mestu, razlikovala od dosedanje stranke mladih? Vsebinsko zelo velikih razlik ne bo, razlike bodo predvsem v načinu dela. Stranka ima v vsebini lahko začrtanega marsikaj dobrega, a če je najpomembneje, da vodilni v stranki obdržijo vodilne položaje, to zanjo in predvsem za državljane, katerim bi stranka morala služiti, ni dobro. Po državnozborskih volitvah bomo imeli znova kongres, na katerem bo članstvo imelo možnost zamenjati vodstvo, če ne bo zadovoljno z njim. Pred ustanovitvijo stranke ste napovedovali, da se vam bo pridružilo veliko število lokalnih odborov iz vrst SMS. Lahko sedaj 2e poveste številke, ali če vprašam nekoliko drugače, koliko "lokalcev" je zapustilo Čemjakovo ekipo? Lokalne odbore lahko ustanovimo šele po ustanovitvi stranke. Za ustanovitev nam je uspelo pripraviti vsaj 70 lokalnih odborov. Toliko jih SMS nikoli ni imela. Samo v moji volilni enoti (Dolenjska, Posavje, Bela krajina) nam je v štirinajstih dneh uspelo pripraviti 13 lokalnih odborov v sedemnajstih občinah. SMS je v štirih letih uspelo ustanoviti 8 lokalnih odborov. Stranka je ustanovljena, kaj sedaj? Sledijo priprave na državno-zborske volitve? Na evropske volitve ne gremo, saj smo se šele ustanovili. Začrtane imamo programske smernice, program bomo dokončno izdelali do konca avgusta. V programskem svetu bomo imeli predvsem strokovnjake, ki so se na posameznih področjih svojega delovanja že dokazali. Vodja programskega sveta bo dr. Aleksander Zidanšek z Instituta Jožefa Štefana. Še eno vprašanje, ki se veže osebno na vas. Videli smo vas na ustanovnem zboru Foruma 21. Ste član omenjenega foruma? Dolenjska nima poslanca. Sel sem tja, ker sem menil, da je tam mogoče vplivati. Za lastno politično integriteto se nisem bal, saj so bile dobrodošle različne politične opcije. Če bi me povabila komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci, bi se tudi odzval. V novi situaciji, kot predsednik politične stranke, pa iz foruma izstopam. Mihaela Praprotnik Ladislav Troha vendarle ugrabljen? V torek bi se morala na Okrajnem sodišču v Ljubljani začeti glavna obravnava zoper obdolženega Ladislava Troho, znanega tudi pod imenom Pojoči major, ki ga obtožnica bremeni lažnega prikazovanja ugrabitve, vendar se Troha iz neznanega razloga na sodišču ni pojavil. Mogoče pa so ga tokrat ugrabili nezemljani. Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 O 1 tri pike, Grešniki Zadnje čase so znotraj LDS precej zaskrbljeni. Povsod je mogoče slišati besede, kot so korupcija, klientelizem, tranzicijske mahina-cije itd. Toda glavni problem je vsekakor v tem, ker se o tem javno govori. Nič čudnega, da je Tone Rop spet neprespan in slabe volje. Nič bolje se ne godi Gregorju Golobiču, ki se zadnje čase menda javno kesa, ker je bil vedno član ekip, ki so porazile Janšo in njegove privržence. Da, to mora biti res strašen greh, če LDS porazi Janšo. Nič čudnega torej, da Golobic že kar nekaj časa izpoveduje svoj "mea culpa". Tisti, ki ne razumejo latinsko, si njegove vzklike bržkone razlagajo tako, da si Golobic želi dokončno utrditi mejo na Kolpi, ki je od prvega maja še bolj zaprta kot prej. No, kakorkoli že, Golobiču se je Janez Janša v zadnjem času očitno zelo prikupil glede na to, kakšno reklamo dela zanj. Nekaj podobnega se dogaja tudi Jelku Kacinu, ki je v zadnjem času tudi zelo živčen, saj se mu obeta organizacijsko sodelovanje pri slovenskem delu kolesarske Dirke po Italiji. Živčnost je bržkone tudi posledica tega, da kolesarji ne bodo mogli več voziti po Kacinovem klancu, saj sedaj tam poteka avtocesta. Kar se avtocest tiče, so le-te v Sloveniji drage kot žafran, pa naj gre za graditev ali pobiranje cestnine, pa tudi gradijo jih precej počasi, če jih primerjamo s hrvaškimi avtocestami. Nič čudnega, da so ob vstopu v Evropsko zvezo nekateri znova začeli obujati spomine na pokojnega maršala Josipa Broza tudi z obnavljanjem napisov njemu v čast. Na tovariša Staneta Kavčiča, ki se je med drugim zavzemal za hitrejšo graditev cest v Sloveniji, pa se nihče ne spomni. Hvaležnost pa taka. Glede na vso živčnost torej lahko sklepamo, da najvidnejše pripadnike največje vladajoče stranke pošteno grize vest. Ali pa tudi ne. Saj veste, če vest nima zob, nima kaj gristi. Že tako ali tako imamo v Sloveniji polno tigrov brez zob, pa naj gre za tožilstvo in policijo ali različne parlamentarne komisije. Znano je, da je vladajoča koalicija zavrnila poročilo parlamentarne komisije, ki se je ukvarjala s preiskavo trgovanja z električno energijo. Se pravi, da psi lajajo, karavana pa gre dalje, čeprav niti člani vlade ne vedo, kam jih bo pripeljala. Kako naj to vedo volivci? Edino, kar lahko pričakujemo, je močno rjovenje tigra v razgretih glavah vladajočih grešnikov, ki se po štirih letih pijanosti po zmagi leta 2000 počasi treznijo. Pa smo spet pri tigrih... P. S.: Ob tej priložnosti se uredništvo tednika Demokracija lepo zahvaljuje Gregorju Golobiču in Jelku Kacinu za brezplačno reklamo, ki sta jo naredila našemu tedniku v TV Dnevniku in Odmevih teroddaji24 ur, v času torej, ko je gledanost televizije največja. Pa naj še kdo reče, da je LDS za staro šaro... Gašper Blažič !J fi L diktafon "Skratka, fešta v Turčiji bo. Če ne zaradi popevke Evrovizije, pa zaradi poroke." (Mitja Cjuha se bo v Turčiji v vsakem primeru lahko zabaval.) "Brez dvoma ima Igor Bavčar redke vodstvene sposobnosti, je inteligenten, dejal bi celo diplomatski, gospodar svoje usode. Toda tisto, kar je napravil pred 15 leti, je bilo kljub temu napaka." (Predsednik ZZB NOB Janez Stanovnik ceni Igorja Bavčarja, vendar kljub temu ne pozablja njegovih napak.) '-V "Na vsak način jo želi prepričati, da bi bila lahko dobra mama za njegove otroke." (Pevka Alya razkriva vroča čustva, ki jih njen pes Zar goji do njene kobile Lune.) "Predlagam, da bi Evropejci svojo himno Oda radosti poslej peli v latinščini." (Avstrijski učitelj Peter Roland prisega na enoten evropski jezik.) "Ker jih je preveč, so njihovi sestanki molil-nice, ne zgodi pa se nič." (Franc Stih je prepričan, da preveč kuharjev pokvari jed, kar velja tudi za Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije.) NAFTNI KOMITE WP C "Če je v tem, kar nam pripisujejo mediji, res kaj resnice, potem je res tudi to, da je bila Karmen Stavec z Drnovškom ..." (Tamara iz skupine BBT se razburja nad oprav-ljivim rumenim tiskom.) "Kapital postaja steber nacionalne sposobnosti, ni brez vonja in okusa, zato je pomembno, od kod prihaja." (Prvi mož Petrola Janez Lotrič je izbirčen poku-ševalec.) "Nimam brkov, nisem možača, a znam 'obleči hlače'." (Zdravnica Gordana Živčec Kalan ima kljub vsemu eno moško lastnost.) "Jelovčanom bi se slabo pisalo." «stvar je še veliko hujša. Ultra je dobila sred- (Vinko Vasle si zamišlja, kako bi bilo, če bi se v stva tudi od Bajukove vlade." Jelovec, kjer prebivalci nasprotujejo graditvi ma- (Gregor Golobic je prepričan, da glede korupcije terinskega doma, preselil s svojimi štirimi cucki.) v Sloveniji ni tako hudo, ampak še veliko huje.) O Demokracija • 20/2004 zgodbe Podpisi za odstop Simšičeve Te dni je Mihael Jarc začel novo akcijo zbiranja podpisov, s katero poziva ljubljansko županjo Danico Simšič k odstopu. "Eden od bistvenih razlogov za začetek zbiranja podpisov je ta, da me je več meščanov k temu spodbudilo," nam je razložil Jarc, "saj so ljudje izražali tako voljo že ob zbiranju podpisov za razpis referenduma o džamiji." Dokaz za upravičenost te trditve je tudi tisoč zbranih podpisov v prvih štirih dneh akcije. Pri zbiranju podpisov gre v prvi vrsti za obliko političnega pritiska. Glavni očitki na račun županje so zaviranje postopka za izvedbo referenduma o lokaciji islamskega verskega in kulturnega centra. "Podpise smo podali županji že 6. februarja in še vedno nič ne kaže, da bo naši demokratični volji po referendumu zadoščeno," je opozoril Jarc. "Poleg tega gospa županja medijem laže, da bi bil referendum, ki bi bil Izveden samostojno, cenejši kot tisti, ki bi bil izveden skupaj z volitvami v evropski parlament oz. v državni zbor." Drugi očitek se nanaša na neukrepanje županje pri razkrivanju finančnih malverzaclj ob nakupu banke SIB, poleg tega se prikriva ozadje negospodarnega in škodljivega ravnanja z javnimi sredstvi, ki jih je v svojem poročilu ugotovila revizijska hiša za časa njenega in mandata njene predhodnice Vike Potočnik. Tretji očitek je nebrzdana rast cen komunalnih storitev, ki jih opravljajo podjetja, združena v mestni holding, pod katerega last so bile prenesene ustanovitvene pravice teh podjetij. "Županja z raznimi bravurami preprečuje in zavlačuje prenos teh pravic nazaj na mestno občino in s tem onemogoča nadzor nad poslovanjem in gibanjem cen komunalnih storitev ter tako omogoča ozkim partitokratskim koalicijam izključni nadzor nad ogromnim premoženjem in s tem nadaljnje možnosti velikih goljufij in okoriščanja." Z akcijo zbiranja podpisov želijo predvsem "vzdrževati temperaturo", da se te zadeve pred volitvami ne bi pozabile. Pri Listi za čisto pitno vodo si želijo zbrati toliko podpisov, kolikor je županja dobila glasov na volitvah. Zbiranje podpisov je do zdaj oteževalo muhasto vreme, vseeno pa Jarc računa, da bodo do konca maja zbrali od 10 do 12 tisoč podpisov. Kdor bi rad tudi sam izrazil nestrinjanje z delom županje, naj se oglasi na Čopovi ulici vsak dan, tudi ob sobotah, od desetih do enih popoldne. M. V. Nizka volilna udeležba V nedeljo so po vsej Sloveniji potekale volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki sta jih zaznamovali predvsem zelo nizka volilna udeležba in vnovična zmaga Kmečke liste, ki jo vodi zdajšnji predsednik zbornice Peter Vrisk. Na volitvah, ki se jih je udeležilo skromnih 12,7 odstotka volilnih upravičencev od skupno skoraj 173.000, je največ glasov dobila Vriskova Kmečka lista - društvo za razvoj kmetijstva in podeželja, ki bo imela po še neuradnih izidih v novem svetu zbornice 26 od skupno 67 svetniških mest. Na drugo mesto se je uvrstil Forum SDS za kmetijstvo in podeželje, ki mu bo v novem svetu pripadlo 12 sedežev, kar je velik napredek, saj so imeli prej le enega. Na tretje mesto se je uvrstilo Društvo SKZ - Slovenska kmečka zveza, ki bo imelo v svetu zbornice devet sedežev. Šest sedežev v novem svetu zbornice bo imelo Kmečko društvo Nova Slovenija, Društvu članov sindikata kmetov in Združenju govedorejcev Slovenije so pripadla po tri svetniška mesta, po dve mesti pa bodo imeli še Franc Režonja, Društvo članov sindikata in Društvo SKZ. Kot je po volitvah dejal podpredsednik Sidnikata kmetov Slovenije, ki je bil do dela vodstva in zbornice pred volitvani zelo kritičen, tako nizka volilna udeležba na volitvah jasno pove, kaj si člani zbornice mislijo o delu in načinu vodenja KGZS; to namreč, da bo njen predsednik znova najverjetneje postal Peter Vrisk in da se bo slabo delo na zbornici (o tem smo v Demokraciji pisali) nadaljevalo. A. K. "Slovenija, moja domovina, tudi v Evropi" modrosti tedna "Kaj pa krščanstvo v EU? Veliko se je že govorilo o tem, vendar nam ne Bog ne krščanstvo v ustavi EU ne bosta veliko pomagala, če ne bo ljudi, ki po veri v Boga oblikujejo osebne in družbene odnose. Seveda je krščanstvo dajalo temelje evropski kulturi in demokraciji, ni pa dovolj le kritizirati brezbožni in nenasitni liberalizem, če se kritiki, med njimi tudi kristjani, ne zavzemajo za drugačne nrednote." (Teolog dr. Janez Juhant) • •• "Predsedujoča (na izredni seji o korupciji, op. ur.) Irma Pavlinič Krebs (LBS) je kraljevala v dvorani, ko je govornikom neizprosno jemala besedo. Poudarek naenkrat ni bil več na povedanem, temveč na času. Kot da ne bi šlo za sejo, na kateri je opozicija hotela prikazati svoje argumente in razloge, ki naj bi potrdili sum klientelizma vladajoče koalicije, ampak za tekmovanje v varčevanju poslanskega časa." (Sociolog dr. Bernard Nežmah) Nedeljske volitve v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice niso prinesle večjih sprememb. mladka Alenka Jeraj, zaposlena kot referentka za družbene dejavnosti občine Ig. Šesti je Peter Verlič, ki opravlja delo poklicnega člana sveta delavcev v Slovenskih železarnah. Zadnji na listi je Milan Orožen Adamič, zaposlen na Geografskem inštitutu Antona Melika, ki deluje v okviru SAZU. Med drugim je od leta 1995 predsednik vladne komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. Kot je na predstavitvi liste dejal podpredsednik stranke Miha Brejc, je lista, ki se bo na volitve podala z geslom Slovenija, moja domovina, tudi v Evropi", sestavljena tako, da vsak od kandidatov Izpolnjuje pogoje za delo v evropskih institucijah. A. K. / Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 O Slovenska demokratska stranka je na tiskovni konferenci v torek predstavila vseh sedem kandidatov, ki se bodo na junijskih volitvah v evropski parlament potegovali za poslanske sedeže. Kot je znano, bo listo vodil podpredsednik stranke Miha Brejc. Na drugem mestu je Romana Jordan Cizelj, raziskovalka na Institutu Jožefa Štefana, kjer se ukvarja z jedrsko fiziko. Tretja je svetovalka v poslanski skupini SDS Barbara Medved Špiletič, ki je od leta 1995 mednarodna sekretarka SDS in članica izvršilnega odbora. Četrtemu na listi Matjažu Šinkovcu se izteka mandat veleposlanika pri zvezi NATO v Bruslju. Šinkovec je eden od ustanoviteljev SDS, v prvem slovenskem demokratičnem parlamentu je bil predsednik komisije za mednarodne odnose. Na petem mestu je podpredsednica SDS in predsednica strankinega pod- pro&contra Z Zunajsodne umazane igre a sredo, 12. maja, je bil napove-i dan začetek sojenja petim obtoženim napada in pomoči pri napadu na novinarja Večera Mira Petka. Danes (11. 5.) še ni povsem jasno, kaj se bo dogajalo za vrati sodne dvorane. Sodeč po zapletih, do katerih je prišlo v zadnjem mesecu dni, pa zadeva ne bo tekla tako gladko, kot bi si želeli. Ko je več kot tri leta po napadu na novinarja Petka le bilo vloženih nekaj obtožnic, seje nekdo, ki se boji, da bi resnica prišla na dan, lotil umazane igre - oviranja sodnega procesa. Kako naj si drugače razlagamo nenadne zaplete? Za prvega je poskrbel Alen Robar, ena od treh anonimnih prič, ki bremenijo obtožene. "Vse, kar sem povedal v preiskavi, je neresnica in čista laž, ker o zadevi Petek nisem vedel nič," so bile njegove besede. In ta neresnica, ta obremenilna laž mu je menda prinesla kar štiri milijone tolarjev. Njegovo samorazkritje je sprva mogoče marsikoga presenetilo, da se je spraševal, ali je mogoče, da bi se policija in tožilstvo v tako pomembnem in v javnosti tako razvpitem primeru, Petek ukvaija že od začetka, to je predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Mirko Zamernik. Čeprav se je Zamernik pri svojem delu srečal z nekaterimi napakami bodisi na strani policije, bodisi na strani tožilstva (med večje lahko štejemo kvalifikacijo poškodbe in t. i. komunikacijski zaplet), Robarjevemu samorazkritju ne Enojajčna dvojčka Dnevnik Večer je v soboto posredoval naslednjo informacijo: "Na četrtkovi proslavi v Kungoti, kjer je lokalni gospodarski matador Janez Ajlec odprl novo proizvodno dvorano, Milana Kučana ni bilo - po besedah Ajleca zato, ker nimajo letališča (v Slovenj Gradcu ga recimo imajo!). Kučana je nadomeščala že- nimi ustanovami in podjetji v državni lasti bogatijo prek vsake meje. Neumen bi bil, kdor bi verjel, da jim politiki vladajoče elite to mirno dopuščajo, ne da bi bih pri tem sami soudeleženi. Razkritja kažejo, da so povezave pri vodenju in lastništvu teh podjetij razdeljene med člane LDS in ZLSD. Pri tem pa javnost LDS in ZLSD sta enojajčna dvojčka s skrbno razdeljenim obvladovanjem gospodarstva. verjame. Glede na to, da gre v ozadju napada za ogromno denarja in groženj, je mogoče tudi kupiti kakšno pričo, da spremeni izjave. Tudi to je eden od scenarijev, zakaj se je anonimna priča razkrila. Druga ovira pred sojenjem pa je minuli teden vložena ovadba na Vrhovno tožilstvo v Ljubljani zoper mariborsko tožilko Gyorkosevo in neznane policiste zaradi kaznivega dejanja izsiljevanja izjave. Takšna ovadba zoper tožilko bi lahko zavlekla sodni proces, za kar se nekateri na vse pretege zavzemajo ne samo od trenutka, ko so bile vložene ovadbe, temveč od samega začetka postopka iskanja storilcev in naročnikov napada na novmaija Petka. na Štefka, ki je modrovala, da Slovenija potrebuje elite, ker se lahko primerno razvija le z njihovo pomočjo. Kučanove ne moti, če so drugod gospodarske elite ustvarjali 200 ali več let, pri nas pa v zadnjih desetih ali petnajstih letih, saj je menila, da nam te elite zavidajo celo v Avstriji. Gospodarstvo in politika morata iti z roko v roki, je še dejala nekdanja prva dama." Izjava Štefke Kučan kaže, kako preoblečeni nekdanji komunisti razumejo slovensko stvarnost, Njihovo razumevanje je daleč od tržnega gospodarstva, ki temelji na zdravih temeljih, kjer politika in gospodarstvo nimata nič skupnega. Gospodarstvo mora iti svojo pot, politi- Nekdo, ki se boji, da bi resnica prišla na dan, se je lotil umazane igre - oviranja sodnega procesa. kot je primer Petek, upala igrati precej nevarno igro pridobivanja prisilnih in lažnih izjav anonimnih prič. Ali je mogoče, da bi mariborska tožilka Elizabeta Gyorkos, ki ima nemalo zaslug pri reševanju Petkovega primera, odkar ga je prevzelo mariborsko tožilstvo, obtožnico zgradila na podlagi prirejenega pričanja Alena Robar-ja? Če bi bilo tako, hvala lepa za takšne tožilce. A vrnimo se na prve odzive na izpovedi anonimne priče, ki zatrjuje, da sta vse skupaj zrežirala policija in tožilstvo. No, tega ne verjame eden od akterjev, ki se s primerom Pri vsem tem bo zanimivo prebrati, kaj bo v svojem končnem poročilu zapisala Zamernikova preiskovalna komisija. Prav v času, ko nastaja ta prispevek, se člani komisije za zaprtimi vrati seznanjajo z osnutkom končnega poročila, ki bo pripomoglo k razjasniti primera Petek. Po vsem tem času je komisija prišla do faze, ko se bo lahko temeljito lotila preiskovanja vpletenosti politike v primer. Mogoče bomo v končnem poročilu lahko prebrali, kdo so bih politični botri napada na Večerovega novinarja. Mihaela Praprotnik ka pa je za to, da sprejema ustrezne zakone, da podjetja lahko poslujejo v normalnih razmerah. Kučanova žena je le nakazala smer razmišljanja nekdanjega predsednika in njegovega Foruma 21. Razkrila je, da Kučan še vedno obvladuje celotno gospodarsko in politično sfero v državi. Dovolj zgovoren je primer nekaterih podjetij v t. i. zasavskem trikotniku, ki s pomočjo povezav lastnikov (beri: tranzicijskih bogatašev -tajkunov) s političnimi veljaki, pridobivanjem državnih pomoči in "poslovnim sodelovanjem" z držav- skoraj ne ve, da je državni zbor pretekli teden zavrnil predlog, po katerem bi bih v novem dohodninskem zakonu kapitalski dobički bistveno bolj obdavčeni kot doslej. Vladajoče elite niso ganili niti podatki, da je obdavčitev dela v Sloveniji najvišja med primerljivimi državami. Podatke o tem, koliko od vseh stroškov dela prek prispevkov in drugih sistemov pridobi država, je objavila angleška revija Forbes, ki je zapisala, da dobi delavec v Sloveniji le 38,2 odstotka plače, država pa 61,8 odstotka. Samo za primer navedimo, da je na Irskem razmerje obratno. Tudi po spremembah bo Slovenija še vedno med najbolj obremenjenimi državami, kar se tiče obdavčitve dela, in med najmanj obremenjenimi, kar se tiče obdavčitve kapitala. Če preberemo vse, kar se dogaja v Zasavju, nam je stvar bolj jasna. Samo dodajmo, da vladajoči eliti niti vse to ni dovolj. Zgovoren primer je Janez Kocijančič, nekdanji predsednik ZLSD (pred Pahorjem), ki vsak mesec prek svojega podjetja pospravi zajeten kupček državnega denarja. Sodbo o tem, kaj se dogaja v Sloveniji, si lahko na podlagi zapisanega ustvari vsak sam. Vida Kocjan © Demokracija • 20/2004 kolumna Dr. Matej Makarovič Sedanjo politiko LDS - od brezkompromisnosti pri "izbrisanih" do teženj po izganjanju zunanjega ministra - bi lahko razumeli kot iskanje ideološke čistosti, programskega purizma. Domnevamo lahko, da gre za težnjo po oblikovanju prepoznavnej-šega ideološkega profila stranke, tudi če to pomeni radikalizacijo v smeri, ki jo v slovenski politiki navadno označujejo kot "levičarsko". Ideološki puristi Gre za nekoliko obraten proces od tistega, ki ga lahko prepoznamo v mnogih zahodnih demokracijah. Tam imamo navadno opravka s strankami, ki so si v dolgih desetletjih delovanja oblikovale jasne politične profile, zdaj pa jih poskušajo nekoliko omiliti, morda celo rahlo "zabrisati" in se pomakniti proti politični sredini. Te strategije se izražajo kot različice "tretje poti" na zmerni levici ali na primer "sočutnega konservativizma" na zmerni desnici. Deloma je to povezano z željo po širitvi volilnega telesa, deloma pa tudi s spoznanji, da so nekateri politični ukrepi preprosto dokazano učinkovitejši od drugih. Zmerna levica seje morala tako na primer sprijazniti z globalno tržno ekonomijo in se odreči pretiranim državnobiro-kratskim posegom, zmerna desnica pa se je morala prav tako resneje lotiti preprečevanja družbene izključenosti nekaterih kategorij prebivalstva, da bi zagotovila ustrezno raven družbene kohezivnosti. Zakaj je proces v Sloveniji obraten, je do neke mere razumljivo, saj stranke nimajo daljše tradicije, tako da se njihovi profili šele oblikujejo. Doslej praktično edina razpoznavna delitev je bila določena z referenco na nekdanji sistem, kije vzpostavila razlikovanje med t. i. pomladnimi strankami in t. i. strankami kontinuitete. Za večjo programsko izostrenost sta se v resnici prej odločili stranki, ki sta poskušali po zapletenih političnih manevrih drugih dedičev nekdanjega Demosa prevzeti položaj njegovih glavnih naslednic: SDS in kasneje ustanovljena NSi. Obe pa sta se odrekli možnosti, da zastopata celotno politično mavrico - sim- bol nekdanjega Demosa. Namesto tega sta izbrali jasno uvrstitev v des-nosredinski (krščansko-ljudski) del političnega prostora. S preimenovanjem nekdanje socialdemokratske v sedanjo Slovensko demokratsko stranko se je ta proces tudi dejansko končal. Dilema, ali je bila takšna politična umestitev dolgoročno pravilna, seveda ostaja, vsekakor pa je bil jasnejši profil prej ali slej nujen - pa kakršenkoli že. Pri vodilni stranki nasprotnega političnega bloka LDS se morda nekaj podobnega dogaja šele zdaj. Predvsem pod nekdanjim Drnovškovim vodstvom je ta stranka poskušala biti "ne leva ne desna", hkrati pa je želela biti vse: liberalna in konservativna, socialistična in kapitalistična. Kakšna opozicijska stranka, ki bi si privoščila tako skrajno neprepoz-navnost, bi bila verjetno brez pravih možnosti za uspeh, saj bi se izgubila v neizrazitem sivem povprečju. Toda LDS je vladajoča stranka in še več kot to. Pravzaprav je stran - gotavljala široko volilno podporo - vsaj na deklarativni ravni ohranjati "širino". Kot nekakšna krovna organizacija za različne frakcije je v slovenskem prostoru prevladala tako, da je v svoje vrste preprosto kooptirala mnoge svoje potencialne nasprotnike. Po enakih načelih je med letoma 1992 in 2000 sklepala tudi t. i. velike koalicije. Sedanje vodstvo LDS oziroma tisti, ki usmerjajo njenega predsednika, pa so se te pragmatično-kom-promisne strategije očitno naveličali. Kakšni motivi jih vodijo k večji ideološki čistosti, ne moremo vedeti. Morda menijo, da so tako močni, da kompromisov v lastnih vrstah in z drugimi političnimi akterji ne potrebujejo več. Morda jih je začelo motiti, da imajo v Sloveniji skoraj vse, kar je mogoče imeti, nimajo pa stranke, ki bi povedala tisto, kar jim resnično leži na srcu. Mar ni bilo za mnoge v njenih vrstah že dovolj hudo, ko se je bilo treba veseliti članstva v zvezi NATO? LDS je vladajoča stranka in še več kot to. Pravzaprav je stranka vladajočih, to je stranka, ki je tako samoumevno na oblasti, da se je že praktično zlila z državnim aparatom. V tem spominja na primer na Putinovo Združeno Rusijo. ka vladajočih, to je stranka, ki je tako samoumevno na oblasti, da se je že praktično zlila z državnim aparatom. V tem spominja na primer na Putinovo Združeno Rusijo. Kot taka pravzaprav niti ne potrebuje programa, kajti njen program je v tem, kar počne - vzdržuje in krepi obstoječa razmerja moči in nas "varuje" pred spremembami. Pri tem pa si je večinoma poskušala - ravno zato, da bi lahko opravičevala vsako vladno potezo in hkrati za- Kakršnikoli so že njihovi motivi, se zdi, da je njihovo prizadevanje za večjo ideološko čistost in s tem jasnejšo politično umestitev LDS dobrodošlo za slovenski politični prostor, saj bo - podobno kot Kučanov Forum 21 - pripomoglo k razganjanju megle. Volivke in volivci bodo lahko tako vsaj vedeli, kdo je s kom in kakšna v resnici je katera od strank. Zato želim voditeljem LDS veliko uspeha v boju za ideološko čistost njihove stranke... Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 O razkritje Ime in priimek? Saša Lendero. Kje ste prišli na svet? V ljubljanski porodnišnici. Menda je šlo kar gladki neizkušenosti moje mame. Kdaj? Sem poletni otrok, kar pomeni, da so si starši vzeli nekaj več časa zase pozno jeseni. Kako bi označili svoj značaj? Imam veliko srečo, da mi dobrovoljnosti in veselja nad življenjem ni treba pred kamerami ali na odru ni Verjamete v Boga? Sama sebe smatram za verno, čeprav k maši ne hodirr "samotni pogovor" z Bogom. Ste bogati? Morda nekoč bom, čeprav še nič ne kaže na to. Nisem revna in tudi to je nekaj. S čim se prevažate? Avto mi pomeni predvsem prevozno sredstvo, ki mora dobro služiti svojemu namenu. Vozim hyundaia son Od kod vaše navdušenje za petje? Uff! Pojma nimam! Vsakdo ima kakšen dar. - laz pač rada pojem, odkar vem zase. Tudi v avtu in pod prho. Nekateri se vas še spomnijo v vlogi voditeljice na TV 3. Kaj vam bolj leži - vodenje oddaj ali petje? Oboje rada počnem, vendar je glasba moja prava ljubezen. Čeprav zdaj ne nastopam na TV, se vodenju nisem odrekla. Vodim veliko prireditev, odprtij in drugih zabavnih ali kulturnih dogodkov. Do zdaj vas še nismo videli nastopiti na EMA. Razmišljate morda tudi o tem? Ko bo trenutek pravi, bom zagotovo tam! Bi se slekli za Playboy? Do zdaj se še nisem, čeprav bi se seveda lahko. Ne slečem se, ker ne vem, kaj bi to dobrega prineslo meni ali pa svetu. Ne iz moralnega prepričanja. Sploh mislim, da se preveč ukvarjamo z goloto. Če bi moje nago telo zagotovilo kakršen koli premik na dobro, bi se takoj slekla. Vaše najljubše dnevno opravilo? Čim daljše kavice in čim krajši telefonski pogovori. Skriti kotiček? Ob majhnem bajerju, ki so ga starši izkopali na vrtu. V njem so ribice, žabe, pupki ... skratka, polno življenja. Tam najdem svoj "odklop". Hobi? Branje! Ko greva na morje, Miha skoraj obupa nad mano, saj sta običajno dve veliki potovalki do vrha polni knjig. Knjižnica za mano ostane na pol prazna. SAŠA LENDERO Recept za premagovanje žalosti? Vedno pomaga, če se spomnim na to, da ima človek v življenju vedno možnost izbire. In da je vsakokratna situacija pač rezultat neke moje izbire. Posledice, tudi napačnih odločitev, pa je treba sprejeti in se iz njih čim več naučiti. Pesem, ki si jo najraje prepevate? Skoraj vsak dan druga. Odvisno od razpoloženja. Največkrat je to pesem, ki jo z Miho tedaj ustvarjava v studiu. Vaš stan je? Zvest! Ha, ha! Z Miho Hercogom, pevcem Pop Designa sva skupaj že skoraj tri leta, od tega že nekaj časa živiva skupaj. Otroci? Ni še čas, ampak bo! Najljubša jed? "Zaroštan močnik", žganci z ocvirki in mlekom, sirovi štruklji, domači njoki, slivovi cmoki ... Bolje bo, da kar neham naštevati, ker me bo "zalilo". Zelo rada jem pa tudi kuham. Najljubši kos oblačila? Najlažje vprašanje, na katerega vem odgovor brez razmišljanja. Definitivno trenirka! Ampak ne kakšna nova. Biti mora taka, ki ima že nekaj "življenjskih izkušenj". Sanjske počitnice brez omejitev? Žal sem ta čas zaradi predstavitve novega albuma Zate noč, zame dan v takšnem delovnem zagonu, da na počitnice, sploh kakšne obilnejše, še pomisliti ne smem. Pesnik, ki ga ne morete pozabiti? Ivan Minatti in Tone Pavček. Med pisatelji pa je Ivan Cankar moja biblija. Film, ki vas je spravil v solze? Pri Titaniku sem se skoraj utopila. Prav nič ni pomagalo, da sem vedela, da je konec namenoma narejen za jokanje. :uje dolge kavice D It HEKi. VCH .KOriPCNZAClJA ntO.KOP^CMZACIJA 515OO-40l-OOO-0OeT6O9 ZA9NICA SIS06-é«l-ft0í-80676C>9 ZA9N1CA ^Tm. MLADINSKI SERVI9 KRANJ,D 00 5l500-4flf-000-0079i7e MÍN05 5KE03T. NA RAÍ. I»R. 0SEBC KRANJ 81 3 357.1B7.CC "To30lT 1 eoi fooisoie >t«:< oe )i PIA6IL0 RAČUNA S»50»-60t-00(}-0074T3e KRANJ |i03l> f I EIÍ 1 eolMMCTOCHMM» 1 i it 1-311 iti-er ' Izpisek dnevnih prilivov na račun Formata, iz katerega je razvidno, da je kranjski Mladinski servis plačal račun za tiskanje Kacinovih predvolilnih zloženk jeseni leta 2000 ne zdi vredno preveriti niti dokazov, ki mu jih novinarji prinesejo tako rekoč na krožniku. Tudi nezakonito oglaševanje Sicer pa omenjeni primer nezakonitega financiranja Kacinove volilne kampanje ni prvi tovrstni primer, ki si gaje pred zadnjimi volitvami privoščil Jelko Kacin. Že lani je namreč dnevnik Večer poročal o spornih oglasih, ki jih je Kacin objavil pred volitvami v Gorenjskem glasu. Kot so dejali na Gorenjskem glasu, kjer sicer imen naročnika in plačnika oglasov niso želeli razkriti, oglasov ni plačala LDS. Seveda lahko samo ugibamo, koliko je še takšnih in podobnih primerov, domnevamo pa, da omenjena primera nista osamljena. Kdor je namreč spremljal zadnjo nadvse bogato predvolilno kampanjo LDS, mu je jasno, da v stranki zanjo niso porabili samo slabih 95 milijonov tolarjev, kolikor jim dovoljuje zakon. Aleš Kocjan Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 © gospodarstvo Posamezniki v Zagorju bogatijo zaradi svojih političnih povezav z vodilnimi politiki iz vrst vladajoče elite (LOS in ZLSD), s posli za državne ustanove, prejemajo pa tudi obilne državne pomoči. Podatki o finančnem poslovanju novrstne poslovne dejavnosti, zaposlenih pa ima okoli 40 ljudi. Na domači spletni strani se predstavlja kot "vodilno podjetje za direktni marketing v srednji in vzhodni Evropi, z lastnimi podjetji v 10 državah in popolno razvito strukturo, vključno s centri za dialog s kupci v vsaki državi, pripravo paketov za odpravo, sprejemom in obdelavo naročil". Po naših podatkih kažejo, da so družbe, ki jih je v zadnjem desedetju ustanovil Sandi Češko, član nadzornega sveta družbe Telekom, član nadzornega sveta SIB in ustanovni član Foruma 21, državi plačale zelo malo davka od dobička ali 11 1 1 L Sik i skoraj nič. Izmikanje plačilu davka od dobička je pravzaprav bistvo poslovanja družb, katerih posredni ali neposredni lastnik je Sandi Češko. Zadnjič smo za Miloša Urbanijo, solastnika in direktorja družbe Ultra iz Zagorja ter solastnika (neposredno ali posredno je solastnik vsaj 10 gospodarskih dmžb v Sloveniji, poleg že naštetih še družbe Mont Kozje in Eti Izlake) in prijatelja Gregorja Golobica ter Mojmirja Ocvirka, zapisali, da je bil politično aktiven predvsem v zadnjih letih življenja v nekdanji SFRJ, ko je bil član predsedstva ZSMS, danes pa je član LDS in se politično javno ne izpostavlja. Nasprotno temu lahko danes zapišemo, da se je Sandi Češko, član ZLSD in direktor ter solastnik družbe Studio Modema, v zadnjem času zavihtel iz anonimnosti. Češko sodeluje z Zavarovalnico Triglav in Telekomom Družba Studio Moderna (ustanovila sta jo Sandi Češko in Livija Dolanc) s sedežem na Cesti 9. avgusta 4 v Zagorju je registrirana za raz- (preverili smo jih tudi na domači spletni strani Ceš-kove družbe) je glavna dejavnost družbe prodaja kos-modiska, v zadnjem času pa tudi ležišča dormeo. Novinarji tednika Mag so pred kratkim razkrili, da kos-modisk le ni takšna zdravstvena pridobitev, kot jo prikazujejo v svojih oglaševalskih sporočilih. Večina ortopedov zanika zdravstveno učinkovitost tega "kosa plastike", kot so se izrazili nekateri, in uporabi celo nasprotuje. Posamične dele kosmodiska naj bi bili še pred nedavnim izdelovali v državah nekdanje Jugoslavije. Po zaslugi učinkovitega medijskega oglaševanja je izdelek postal prodajno zanimiv, saj naj bi po Češkovih besedah letno prodali okrog 100.000 kosov, vsak pa stane 13.990 tolaijev. Za vse medijsko oglaševanje naj bi Studio Moderna po Češkovih besedah za tednik Mag letno plačal milijardo tolarjev. Po zadnjih podatkih družba s kosmodis-kom vstopa tudi na trge držav vzhodne Evrope. V ta namen imajo izdelano spletno stran v angleščini, kjer se predstavljajo kot Studio Moderna Group. V predstavitvenem besedilu je zapisano, da imajo mrežo v 17 državah (na slovenski strani piše v 10 državah, op. av.), v ta namen imajo televizijski čas v ne najbolj gledljivem terminu (non prime tirne) dnevno zakljupljen za 55 ur na 65 televizijskih postajah. Češkova je tudi revija Viva. Na spletni strani Studia Moderna Group v angleščini kot svoje poslovne partnerje v Sloveniji navajajo naslednje družbe: Gospo- SBÍKv'Í'V. «tek -:ak /T f ,, Milan Kučan je bil že leta 1988 v Zagorju navzoč pri slavnostnem odprtju podjetja Oria le z enim zaposlenim. Podjetje, ki še vedno deluje (vzporedno z Orio Computers), so ustanovili: Sandi Češko, Livija Dolanc, Staša Baloh Plahutnik in še nekateri. Sandi Češko, član ZLSD in eden najbogatejših Slovencev, je član nadzornega sveta družbe Telekom, bil je član nadzornega sveta SIB, je solastnik številnih podjetij in ustanovni član ter član upravnega odbora Foruma 21. © Demokracija • 20/2004 gospodarstvo darski vestnik, Zavarovalnico Triglav, Trimo in Telekom Slovenije. V dveh letih najmanj 23 milijonov tolarjev pomoči Čeprav Studio Moderna ne proizvaja "visokotehnoloških izdelkov", še manj pa jih razvija, ampak jih le (pre)prodaja, je bila v zadnjih letih -podobno kot nekaj drugih družb iz Zasavja - deležna več državnih pomoči. Na javnem razpisu za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov v podjetjih na območju Zasavja z naslovom izdelava in implementacija kadrovske strategije je lani prejela 2,75 milijona tolarjev pomoči. Na istem javnem razpisu, le za program izobraževanja in usposabljanja, je prejela 7,63 milijona tolarjev nepovratne pomoči. Vletu 2002 je na javnem razpisu za izdelavo in implementacijo kadrovske strategije prejela 1,07 milijona tolarjev, za izobraževanje in usposabljanje pa še 11,5 milijona tolarjev. Skupaj je tako v samo dveh letih (2002 in 2003) po t. i. zasavskem zakonu družba Sandija Češka in Li-vije Dolanc prejela 22,95 milijona tolarjev nepovratne denarne pomoči. Vprašljivo poslovanje družbe Pusch Družbo Pusch sta v letu 1994 ustanovila Livija Dolanc in Sandi Češko, kot dejavnost pa sta registrirala proizvodnjo elektronk, elektronskih ventilov in drugih elektronskih komponent (DI/32.1). Bilance podjetja kažejo, da je družba delala vse drugo, le s proizvodnjo se ni ukvarjala. Ustanovni kapital družbe je bil minimalen, v njej ni bilo nobenega zaposlenega, po letu 2000 pa družba ne izkazuje nobenih prihodkov; očitno je, da sta jo ustanovitelja likvidirala. Po bilancah stanja je družba vsa leta večino celotnega prihodka dosegala iz naslova finančnih prihodkov, od tega večinoma kot finančne prihodke iz deležev, pri tem pa v šestih letih poslovanja ni plačala niti tolarja davka od dobička. Podatki o poslovanju kažejo, daje družba že v letu 1995, ki je bilo prvo leto poslovanja te družbe, celotne skupne prihodke dosegla iz naslova finančnih prihodkov. V letu 1996 je imela družba za 547 milijonov tolarjev dolgoročnih finančnih naložb, 173,1 milijona tolarjev pri- Družba Oria Computers poslovno sodeluje domala s celotno državno upravo in ima pod nadzorom vse, kar se dogaja na ministrstvih, v uradih predsednika vlade in države, osnovna sredstva popisuje v Zavarovalnici Triglav in je dvorni dobavitelj računalniške opreme za slovenske šole. V tej stavbi je do leta 1998 deloval Sklad RS za razvoj malega gospodarstva, na katerem je bila dolgo časa zaposlena Cvetka Tinauer iz Trbovelj, vsa leta pa je bila med vodilnimi tudi Staša Baloh Plahutnik iz Zagorja. Sklad je posamičnim podjetjem delil (in tudi odpisoval) veliko državnega denarja, ves čas so ga pretresale afere, na koncu pa se je vse skupaj pozabilo. hodkov pa je dosegla na račun finančnih prihodkov, večino (172,8 milijona) kot finančne prihodke iz deležev. V letu 1997 je imela za slabih 633 milijonov tolarjev dolgoročnih finančnih naložb, tudi v tem letu so bili skupni prihodki v višini 97,5 milijona tolarjev doseženi izključno iz finanč- Večino prihodkov je dosegla iz naslova finančnih prihodkov. Po letu 2000 v finančnih bazah družbe Pusch ni več. Očitno je, da je bila ustanovljena le za določen namen (tudi za izogibanje plačilu davkov), kljub doseganju visokih dobičkov iz naslova finančnih prihodkov pa v nasprotju z nih prihodkov iz deležev. V letu 1998 drugimi družbami, registriranimi za je družba dosegla najvišje prihodke, to dejavnost, ni plačala niti tolarja dav-in sicer v višini kar 205 milijonov to- ka od dobička. Pri tem je zanimivo, larjev, od tega so bili finančni prihod- da je Češko za tednik Mag dejal, da ki iz deležev 174 milijonov tolarjev, denarja ne vlaga v vrednostne papir-Družba tudi v tem letu ni plačala niti je oziroma ne sodeluje na borzi in ne tolarjadavkaoddobičkavvišini 172,8 pridobiva lastninskih deležev posa-milijona tolarjev, čeprav je bila v tem meznih podjetij. Iz podatkov o poslo-letu efektivna stopnja obdavčitve za vanju družbe Pusch je razvidno, da mu družbe v tej dejavnosti kar 39,4-od- tega niti ni treba početi, saj za namen stotna. Bilanca kaže, da je družba v pridobivanja deležev posameznih letu 1999 med prihodki izkazala po- družb lahko ustanavlja podjetja, polovico vseh prihodkov iz naslova fi- bira iz njih prihodek iz naslova dele-nančnih prihodkov iz deležev, iz pro- žev in za to ne plača niti tolarja davka, daje pa le tretjino, preostala tretjina so bili finančni prihodki. Podobno Čemu družba Kosmodisk? je bilo v letu 2000, ko je družba iz Po podatkih sta Livija Dolanc in naslova čistih prihodkov od prodaje Sandi Češko v istem letu, kot sta us- dosegla le dobrih 10 milijonov tolar- tanovila družbo Pusch, ustanovila jev, razliko v višini slabih 47 milijonov pa so dosegli iz naslova finančnih prihodkov (delež finančnih prihodkov iz deležev je bil minimalen). tudi družbo Kosmodisk s sedežem na istem naslovu, kot ga ima Studio Moderna. Bilance tega podjetja ne kažejo posebnosti razen tega, da tu- V letu 2000 je imela družba za 987 di ta družba ni plačevala davka od milijonov tolarjev dolgoročnih fi- dobička. Prvih 10 milijonov tolarjev nančnih naložb; ustanovni kapital davka iz tega naslova so plačali v letu družbe je znašal 1,5 milijona tolarjev. 1999, naslednji dve leti pa je družba HKSm Tako Miloš Urbanija kot Sandi Češko sta zelo bogata, sinonim za Češ-kovo premoženje v Zagorju in Izlakah pa naj bi bila njegova mondena hiša na hribčku nekaj sto metrov stran od Hotela Medijske toplice v Izlakah. V času, ko smo obiskali Zagorje in Izlake in se približali Češkovi hiši, je to prav tedaj zapuščala čistilka. Poznavalci razmer so nas že prej opozorili, da je hiša dobro varovana. Lastnik si je namreč omislil najdražji varnostni sistem, tisti na primer, ki stane 6 milijonov tolarjev, zanj ni bil dovolj dober. Tudi električni kabli, ki so proti hiši speljani pod zemljo, dokazujejo, da ima Češkovo domovanje veliko priključno moč, kar kaže na možnost velike porabe električne energije za potrebe luksuza. poslovala z izgubo. Poznavalci razmer primer Kosmodiska in Puscha komentirajo s tem, da sta bili obe družbi ustanovljeni tudi zato, da sta se izognili plačevanju davkov. Češko povezan z banko SIB Ob predstavitvi marketinškega kongresa pri temi Poslovni prodor na trge vzhodne Evrope, ki je bil lani pod glavnim pokroviteljstvom Telekoma Slovenije na Bledu (častni gost je bil Borut Pahor, predsednik državnega zbora), je bilo pod Češkovim imenom med drugim zapisano naslednje: "Kot soustanovitelj prvega slovenskega računalniškega podjetja ORIA in podjetja za direktni marketing Studio Moderna se uvršča med najuspešnejše slovenske podjetnike. Bil je član upravnih odborov številnih podjetij. Kot predsednik nadzornega odbora Sklada za privatizacijo je pripomogel k uspešni tran-ziciji slovenskega gospodarstva v tržno ekonomijo. Trenutno je podpredsednik nadzornega sveta družbe Telekom Slovenije in član nadzornega sveta Slovenske investicijske banke. Zahvaljujoč svojim izjemnim organizacijskim in vodstvenim sposobnostim, predvsem pa pogajalskim in retoričnim veščinam, je bil neposredno izvoljen vslovenski parlament." Tako se je predstavil Češko sam, mi pa smo zbrali podatke o tem, daje Češko, nekdanji zvezni mladinski funkcionar, danes član nadzornega sveta družbe Telekom. Na to mesto ga je kot predstavnika kapitala (države) imenovala Drnovškova vlada. V času od 23. decembra 1992 do 27. junija 1995 je bil kot zastopnik lokalnih interesov član državnega sveta, ki ga je vodil Ivan Kristan. V zadnjem mandatu je bil član nadzornega sveta Slovenske investicijske Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 gospodarstvo Poslovanje družit» Kcsmaaisk. d. o. o.. Cesta 9. avpusts 4. ZagorjE Leto Celotni prihodek Kosmati dobiček čisti dobiček Št zap. 1994 0 0 0 0 1995 78,8 61,3 61,3 0 1996 182,5 141,4 141,4 2 1997 157,6 65,8 65,8 3 1998 139,6 60,4 52,7 3 1999 151,6 46,7 36,7 3 2000 54,4 -76,1 -76,1 3 2001 114,4 -203 -20,3 9E9H- (v milijonih SIT) Vinl-bon • Ustanovni kapital: 1,5 milijona tolarjev • Ustanovitelji: Sandi Češko, Livija Dolanc, Pusch, d o. o., Hrastnik • Dejavnost Proizvodnja drugih kovinskih izdelkov (DI/28.7) Opomba: Tudi družba Kosmodisk na istem naslovu kot Studio Modema od leta 1994, ko je bila ustanovljena, do leta 2001 (podatkov za leto 2002 ni) ni plačala omembe vrednega davka od dobička. Le v letu 1999 je plačala 10 milijonov tolarjev davka, naslednji dve leti pa je družba že poslovala z izgubo. Poslovanje družbe Pusch. d. o. o.. Hrastnik. Prapretno pri Hrastniku - Del 46. Hrastnik Leto Celotni Kosmati čisti Št zap. prihodek dobiček dobiček 1994 0 0 0 0 1995 0,2 -0,04 -0,04 0 1996 173,1 171,8 171,8 0 1997 97,5 32,3 32,3 0 1998 231,3 172,8 172,8 0 1999 155,1 73,0 73,0 0 2000 57,2 -71,0 -71,0 HBHH, (v milijonih SIT) Vin I-bon • Ustanovitelja: Livija Dolanc, Sandi Češko • Dejavnost: proizvodnja elektronk, elektronskih ventilov in drugih elektronskih komponent (DI/32.1) Opomba: Podatkov za leta po letu 2000 ni več. Razlika med postavko kosmati in čisti dobiček je plačilo davka iz dobička. Podatki kažejo, da družba Pusch, ki je večino prihodka dosegla iz naslova finančnih prihodkov, v vseh teh letih ni plačala niti tolarja davka od dobička. » banke (SIB), in to v času, ko sta bila Viktorija Potočnik in Aleksander Mervar (direktor družbe Te-Tol Ljubljana in predsednik odbora za gospodarstvo v občini Zagorje, član LDS) podpredsednika nadzornega sveta. Češko je bil član nadzornega sveta SIB v času, ko je prišlo do škodljive prodaje te banke JP Energetika Ljubljana, pri čemer je prišlo do oškodovanja v višini več kot 3 milijarde tolarjev. Sandi Češko je tudi ustanovni član in član upravnega odbora Foruma 21, ustanovljenega 31. marca letos, katerega predsednik je Milan Kučan. Javnost si je Češka zapomnila po fotografijah, ko je na ustanovno srečanje foruma spremljal Milana Kučana. Oria Computers - Gabrova dvorna družba Naslednje podjetje, ki v Zagorju "ustvarja" bogataše in je deležno obilnejših državnih pomoči, je družba Oria Computers. Ustanovitelji družbe (pod tem imenom je bila ustanovljena 18. septembra 1991) so: Nataša Jesenšek Češko, Kosmodisk, d. o. o. (v lasti Livije Dolanc in Sandija Češka), Zoran Opačič, Jasna in Miran Stiftar, Zvonko Klopčič in Mitja Ci-zej. Družbo s 45 zaposlenimi in več kot 1,4 milijarde letnega prihodka od leta 1993 vodi 40-letna Sonja Klopčič, soustanoviteljica družbe Oria, predsednica združenja podjetnikov pri Območni zbornici GZS Zasavje, predsednica programske skupine e-Zasavje, ki deluje v okviru Regionalnega tehnološkega centra Zasavje, članica odbora za gospodarstvo v občini Zagoije (vodi ga Aleksander Mervar, direktor družbeTE-TOL Ljubljana) in članica upravnega odbora Združenja Ma-nager. Oria Computers je danes podjetje za računalniški inženiring, svetovanje in trgovino. V predstavitvi družbe je zapisano, da "nudijo kompletne rešitve, podporo in servis na področju informacijskih tehnologij, specialnost pa je podpora logističnih procesov s sodobnimi tehnologijami, kot sta avtomatska indentifikacija in e-po-slovanje". Posebej zanimivo je, da je Oria Computers, ki je v solasti Sandija Češka, "pooblaščeni distributer ministrstva za šolstvo in šport za programsko opremo (za vrtce, osnovne šole, srednje šole, dijaške domove in fakultete)". V ta namen naj bi usta- l?» Staša Baloh Plahutnik je solastnica družbe Oria, v času tranzicije je bila pri vrhu sklada, iz katerega so delili pomoč podjetjem, tesno je sodelovala z Maksom Tajnikarjem, ministrom za gospodarstvo, Zdaj pa je že nekaj časa državna sekretarka pri ministrih iz vrst ZLSD. Zanimivo bi bilo vedeti, kdo vse je dobil denar iz Sklada RS za razvoj malega gospodarstva. Iz poročil o revizijah poslovanja sklada, ki so ga opravili revizorji računskega sodišča, tega ni videti. novili enoto v Kranju s sedežem na Planini 3, kontaktna oseba, zadolžena za distribucijo, pa je Jana Rajgelj, čeprav na spletni strani družbe piše le, da imajo sedež v Zagorju in enoto v Ljubljani. O kakšni enoti v Kranju ne pišejo. "Kratki odzivni časi, popravila pri kupcu, hitro in strokovno delo, kjer najbolje poskrbijo za nemoteno delovanje računalniških in logističnih sistemov, za katere skrbijo", naj bi bile tiste reference, na podlagi katerih seje minister Slavko Gaber odločil za nakup 1.400 osebnih računalnikov za šole. Dobavo oz. prodajo računalnikov je oktobra 2003 Sonja Klopčič v reviji Manager navedla kot zadnji veliki dosežek družbe Oria Computers. Kučan pozdravil ustanovitev podjetja z enim zaposlenim Oria Computers naj bi, kot pojasnjujejo vodilni, imelo korenine v družbi Oria, ustanovljeni leta 1988. Z registrirano dejavnostjo proizvodnja Solastnik štirih podjetij Sandi Češko je skupaj z Livijo Dolanc (v Hrastniku je bil rojen tudi Stane Dolanc, Češko pa naj bi bil njegov varovanec) solastnik najmanj štirih gospodarskih družb: Studia Moderna, Kosmo-diska (oba v Zagorju), Puscha (s sedežem v Hrastniku) in Orie iz Zagorja, posredno pa so nekatere od teh družb solastnice vsaj še naslednjih družb: Orie Computers, Regionalnega centra za razvoj Zagoije (RCR) in Regionalnega tehnološkega centra Zasavje s sedežem v Hrastniku. © Demokracija • 20/2004 gospodarstvo Poslovanje družbe Studio Moderna iz Zagoria Seznam državnih ustanov, za katere delajo Leto Celotni Kosmati Čisti Št zap. prihodek dobiček dobiček 1994 229,9 3,3 2,9 6 1995 370,9 13,0 11,8 12 1996 571,5 21,4 20,0 13 1997 838,9 18,2 16,5 17 1998 1.132,1 123,4 121,4 19 1999 2.145,7 37,5 33,5 25 2000 3.118,7 8,9 4,1 31 2001 4.551,0 307,0 289,0 39 2002 5.400,0 (ocena) (v milijonih SIT) Vir I-bon Ustanovitelji: Livija Dolanc, Sandi Češko, Pusch, d. o. o. Dejavnost dražbe: Raznovrstne poslovne dejavnosti (K/74,8) Posebnosti bilance: Osnovni kapital družbe znaša le zakonsko določenih 2,1 milijona tolarjev. Opomba: Družba Studio Moderna je v 8 letih, ko je dosegla 12.958,7 milijona tolarjev celotnega prihodka, plačala le nekaj več kot 33 milijonov tolarjev davka od dobička. To je le 10 milijonov tolaijev več, kot je samo v letu 2002 in 2003 prejela nepovratne denarne pomoči po t. i. zasavskem zakonu. pisarniških strojev in računalnikov (K DI/30.0) so jo ustanovili: Livija Dolanc, Andrej Klembas, Mitja Ci-zej, Sandi Češko, Sonja Klopčič, Sta-ša Baloh Plahutnik in Stojan Plahut-nik. Na slovesnosti ob ustanovitvi je bil navzoč celo Milan Kučan, ki je v svojem nagovoru podjetju le z enim zaposlenim dejal, "da to ni čudno dejanje in da je podjetništvo osrednji dejavnik gospodarskega razvoja. Ta izziv je treba sprejeti". Oria še vedno ni likvidirana, še v letu 1994 je poslovala s prihodkom v višini 37 milijonov tolarjev, pozneje pa prihodek presega nekaj tisoč tolarjev. To pomeni, da Oria Computers ni nadaljevanje Orie, kot prikazujejo, čeprav MvlAS jota teMZ/537- •MP* w Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota Slovenija tel.: 02/5371949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 GSM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com sta obe družbi registrirani na istem naslovu. Družba Oria Computers je bila uradno ustanovljena leta 1991 in je "hitro rasla". V letu 1991 so pridobili in izvedli instalacijo dveh lokalnih mrež, delovnih postaj in programske opreme v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku, na področju osebnih računalnikov so začeli sodelovati z Abanko, Mladinsko knjigo in takratnim Vidmom. V tem letu so izvedli tudi prve instalacije tiskalnikov črtne kode na proizvodnih linijah Gorenja Elektronike, Krke Izolacij, Ko-linske, prek partnerstva s Tehtnico Železniki pa so opremili PTT s tiskalniki za označevanje poštnih pošiljk. Leta 1991 so ustanovili enoto v Ljubljani, na Celovški 185. V letu 1993 so se povezali z družbo Gea College. Leta 1994 so začeli sodelovati s podjetjem Petrol Zemeljski plin, sedaj Geo-plin. Leta 1999 seje spremenila lastniška sestava podjetja. Solastnik podjetja je postalo podjetje PCX Sistemi, d. o. o., ki je bilo po vseh "čudnih" povezavah prek različnih družb v lasti Skymarja oziroma Uroša Kor-žeta. PCX Computers in ORIA Computers sta razglasili strateško partnerstvo, 21. marca 2000 pa so odprli enoto v Kranju, "ki je zadolžena za distribucijo programske opreme v šolah in tehnično podporo za uporabo te opreme", kot piše na predstavitveni strani družbe. 12. 11. 2001 so podpisali pogodbo o odkupu deleža PCX. Leta 2003 so 15-letnico I. Računalniki in oprema v najem Oria Computers ima pri kupcih nameščenih več kot 10.000 osebnih računalnikov in programsko opremo različnih izdelovalcev. Naj navedemo nekatere uporabnike: Geoplin, Studio Moderna, Dnevnik, LB Zasavje, PCMG, Regionalni center za razvoj, Zasavske lekarne, Ilirika, PS Mercator, Ultra, Zavarovalnica Triglav, Center vlade za informatiko, ministrstva za finance, za pravosodje, za šolstvo, znanost in šport, za okolje in prostor, za promet in zveze, Računsko sodišče RS, Urad predsednika RS, Urad predsednika vlade RS, GEA College, Visoka šola za podjetništvo, Združenje Manager, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Regionalni tehnološki center, Sklad kmetijskih zemljišč, Mestna občina Ljubljana, Zavod za gozdove Slovenije, Splošna bolnišnica Trbovlje, Alpetour špedicija, Služba vlade za strukturno politiko in regionalni razvoj, Zdravstveni dom Zagorje, Zdravstveni dom Ljubljana, Avtomatizacija. Poleg tega imajo v nekaterih družbah in ustanovah nameščene tudi mrežne strežnike in računalniška omrežja Teh naj bi bilo več kot 200, najzahtevnejši sistem gruč pa deluje v podjetju Dnevnik; strežniške sisteme pod raznimi operacijskimi sistemi uporabljajo med drugim: Geoplin, GEA College, Studio Moderna, Občina Zagorje, Zdravstveni dom Zagorje, Zdravstveni dom Hrastnik, Splošna bolnišnica Trbovlje, Zavod za zdravstveno varstvo, Veterinarski zavod Slovenije, Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, Veterinarski zavod Slovenije, Center za zdravljenje bolezni otrok, Ilirika, Regionalni tehnološki center Zasavje, Občina Hrpelje Kozina, Sklad kmetijskih zemljišč, Občina Brežice in ministrstvo za informacijsko družbo. Poleg tega s storitvami podpore uporabnikom sodelujejo še z Geoplinom Ljubljana, Studiem Moderna, Bolnišnico Trbovlje, Zdravstvenim domom Zagorje, Regionalnim centrom za razvoj Zagorje, Regionalnim tehnološkim centrom Zasavje in Centrom za zdravljenje bolezni otrok Šentvid pri Stični. II. Nekatere storitve za ustanove, ministrstva in podjetja: 1. čitanje črtne kode: • obdelava obrazcev za davek na dodano vrednost pri Davčnem uradu Republike Slovenije (DURS), šolske knjižnice, lekarne... 2. logistika vodenja skladišč - posredovanje informacij o stanju zalog prek interneta • skladišča Mercator, Geoplin, Elan... 3. logistika - popis osnovnih sredstev Zavarovalnica Triglav (centrala in območne enote, skupaj 13 instalacij), Urad predsednika RS, Urad predsednika vlade RS, Gorenjska banka, ZAG Ljubljana, ZUIM Kamnik, Zavod za šolstvo, Geoplin, Bolnišnica Izola, ministrstva za finance, za gospodarstvo, za zunanje zadeve, za promet in zveze, za šolstvo, znanost in šport, za pravosodje, za zdravje, za okolje in prostor, Služba vlade RS za evropske zadeve, Uprava RS za telekomunikacije, Center vlade za informatiko, LB Banka Zasavje, Porsche Slovenija, Mariborski vodovod, Carinska uprava RS, Davčna uprava RS, Visoka šola za zdravstvo, Servis skupnih služb vlade. delovanja praznovali s prenovo in odprtjem industrijskega objekta v Zagorju in ga poimenovali v RR Center. Tudi pri tem odprtju je bil častni gost Milan Kučan, slavnostni govornik pa minister Slavko Gaber. Sindrom izogibanja plačilu davka Dodajmo, da je tudi Oria Computers leta 2003 iz naslova javnega razpisa za spodbujanje investicij v razvoj človeških virov po t. i. zasavskem zakonu prejela 13,2 milijona tolarjev pomoči. Za družbi Oria in Oria Computers je značilno, da nobena od njiju v vseh teh letih ni plačala niti tolarja davka od dobička. Kosmati dobiček in čisti dobiček sta po podatkih iz finančne baze I-Bon popolnoma enaka. Za primerjavo navedimo, da je imela družba Oria Computers leta 2001 ob 1,4 milijarde tolarjev prihodkov in 42 zaposlenih le 14,3 milijona tolarjev kosmatega in prav toliko čistega dobička. Sindrom neplačevanja davkov iz dobička v nekaterih zasavskih podjetjih je torej več kot očiten. Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 © gospodarstvo Po ugotovitvah parlamentarne preiskovalne komisije naj bi ta presegala 14 milijard tolarjev. Odgovorni za to naj bi bili znani slovenski politiki in gospodarstveniki, vendar vladajoča koalicija poročila komisije pretekli teden ni potrdila. Na 44. izredni seji, kije v parlamentu potekala v sredo in četrtek, so poslanci štiri ure razpravljali tudi o končnem poročilu o parlamentarni preiskavi za ugotovitev odgovornosti oseb in nosilcev javnih pooblastil glede nakupa in prodaje električne energije, zaradi česar je bila do- Za 14 milijard škode mnevno povzročena gospodarska kavi in preiskani zadevi korektno se- v svojih ugotovitvah in sklepih pa je prisiliti v sodelovanje pod našimi po- škoda v sistemu slovenskega elek- znanjena tudi slovenska javnost. blago in mlačno, da glede na dejan- goji. Hrvaška stran ima možnost za- trogospodarstva. Komisijo je vodil sko stanje bolj ne more biti. Zato je ostriti konflikt s plačevanjem le tis- poslanec Branko Kelemina, kije po- Vladajoči večini ni mar za resnico protestiral zaradi diskreditacije komi- tega dela faktur, ki ga sama prizna- ročilo v državnem zboru tudi pred- Uvodoma je pojasnil, da je bilo v sije. Pri tem je omenil tiskovno kon- va, kar v milejši obliki že sedaj prak- stavil. Najprej pa je ostro in odloč- preiskovanem obdobju narejene za ferenco vlade in se čudil, da je komi- ticira..." V odnosu do drugih odpr- no protestiral proti enostranski po- več kot 14 milijard tolarjev gospo- sijo najbolj diskreditiral minister Ja- tih vprašanj, na primer investicij in slovniški omejitvi, to je proti dolo- darske škode, zaradi česar je jasno, da nez Kopač, čeprav v poročilu sploh razgradnje, pa se postavlja vprašanje, čitvi časa za predstavitev poročila želi parlamentarna vladna večina pre- ni omenjen in ni bil predmet preiska- ali lahko slovenska stran vzame Hr- in triletnega dela komisije. Kolegij prečiti razpravo; ni ji mar resnica, ni ve. "Očitno je komisija v poročilu vaški možnost razpolagati z električ- vodij poslanskih skupin, vodila ga ji mar pošteno delo in blaginja vseh kljub svoji mlačnosti nekomu stopila no energijo iz Krškega. Ocena skupi- je Irma Pavlinič Krebs, je Kelemi- Slovencev, kar radi govorijo, ampak na žulj," je dejal Kelemina in vztrajal ne je, da je to v praksi težko izvedljivo, ni kot predsedniku-komisije dal za očitno varujejo svoje ozke strankar- pri tem, da se ugotovitve iz poročila Hrvaška naše zahteve za zmanjšanje predstavitev poročila komisije in ske interese, in s tem ko preprečuje- ne smejo pomesti pod preprogo. odjema verjetno ne bi spoštovala. Ce njenega triletnega dela na voljo le jo argumentirane razprave, varujejo pa bi izvedli odklop daljnovodov, bi 10 minut. Borut Pahorje nato Ke- interese posameznikov, ki delujejo Dokazno gradivo to imelo dolgoročne negativne po- lemini "dovolil" še 10 minut, kar proti Sloveniji in za svoje osebne ko- Kelemina je med drugim pred- sledice tako za Hrvaško kot tudi za pa je bilo bistveno premalo za pred- risti. Poudaril je, daje preiskovalna stavil del gradiva, ki ga je obravnava- Slovenijo. Nadalje je vlada takrat ugo- stavitev stvari, ki so v poročilu zapi- komisija v skoraj treh letih preiskave la vlada na 64. seji 4. junija 1998. V tavljala, da Slovenija ne bi mogla sane na kar 47 straneh. Kelemina je poskušala biti do skrajnosti korekt- gradivu kot eni izmed opcij, v kateri ustrezno unovčiti hrvaških megava- uvodoma dejal, da je prvič v zgo- na. Nikoli na nobeni seji ni bilo ni- so skušali rešiti problem Jedrske elek- tovizKrškega,doklerjihnemorepo- dovini slovenskega parlamenta, da kakršnih zapletov ali spopadov, trarne Krško (JEK), je napisano na- rabitibrezzapiranjadrugihpomemb- na tako grob in drastičen način po- sklepno poročilo pa je sprejela brez slednje: "Pri enostranskih potezah nih elektroenergetskih objektov. Vla- skušajo zapreti usta preiskovalni ko- glasu proti. Pojasnil je še, daje po- slovenske strani se je potrebno zave- da 4. junija 1998 ni sprejela nobene- misiji in preprečiti, da bi bila o preis- ročilo korektno in temelji na listinah, dati, da hrvaške strani ne moremo ga sklepa, na podlagi katerega naj bi Zaradi ustavitve dobave električne energije sosednji hrvaški v letu 1998 je za Slovenijo nastala velika gmotna škoda. GS53 IAVSTRIJAI I -li!H»l 143 HW -113 H.ar V.' iV.arNiŠLiii. hrvaška ¡hrvaška] i '.aSHKl ''135 iilv -378 HV 176 HV Komisija je ugotovila, da je bila zaradi izredno slabo ocenjene situacije ob izvedbi odklopa električne energije slovenski državi povzročena velika gospodarska škoda. Od parlamenta je želela, da potrdi sklep, po katerem bi državno pravobranilstvo sprožilo odškodninske postopke za povrnitev škode zoper Antona Ropa, Metoda Dragonjo, Teo Petrin, Iva Baniča, Vekoslava Korošca, Stanislava Rožmana (njegove slike ni zgoraj) in Roberta Goloba. © Demokracija • 20/2004 gospodarstvo Ha kratko o delu komisije Komisija je zaslišala Uroša Koržeta, Metoda Dragonjo, Alojza Kovše-ta, Vekoslava Korošca, Milana Jevšenaka, Mihaela Prvinška, Roberta Goloba, Teo Petrin, Iva Baniča, Staneta Rozmana, Severina Maffija, Vi-toslava Ttirka in Jožeta Zagožna. Komisija je 17. maja 2002 sprejela sklep o zaslišanju Milana Kučana, vendar sklep nato ni bil sprejet. Komisija je 12. marca 2003 sprejela sklep o zaslišanju Ivana Atelška (kot lobista) in Ivana Kralja. Komisija je pregledala dokumente sedmih institucij: vlade, Elesa, JEK, Sove, sveta za nacionalno varnost, magnetograme zaslišanj in dokument združenja za energetiko pri GZS. znavanjem razmer v našem elektro-sistemu neprenehoma prizadevala dobiti iz JEK poceni električno energijo. Čeprav naj bi odklop električne energije Hrvatom pomenil sicer zavarovanje naših interesov na področju ohranitve jedrske tehnologije, pa je bil odklop brez ustrezne strategije in ob številnih neprimernih ukrepih in odločitvah nepremišljen in za državo škodljiv. Povzročena škoda, ld je nastala zaradi odklopa in s tem nastalih viškov ter nesposobnosti ustrezne prodaje v letih od 1998 do 2000, znaša dobrih 14 milijard tolarjev." Dodala je, da bi Slovenija lahko višek elektrike ugodno prodajala na podlagi letnih pogodb na primer Italiji, ki je velika porabnica in kjer bi bilo moč doseči ugodnejše cene. Poleg tega tudi niso bile ugodno izkoriščene transportne poti proti Avstriji in Hrvaški, kar kaže na to, da je bila vladajoča garnitura na odklop povsem nepripravljena. Jurij Malovrh iz SLS pa je dejal, da "v SLS ugotavljajo, da bi se s sprejetjem sklepov v celoti lahko okrnil ugled RS in škodil tudi dobremu imenu posameznikov, zato SLS poročila ne sprejema v celoti". V imenu LDS je razpravljal Blaž Kavčič in dejal, da LDS poročila ne sprejema. Tudi Leopold Grošelj iz ZLSD je poročilu komisije nasprotoval. V imenu SNS je nastopil Bogdan Baro-vič in opozoril na to, "da je dolg Hrvaške do JEK še zelo velik". V razpravi so poslanci opozicije protestirali zaradi premalo dodeljenega časa za razpravo in nato sejo protestno zapustili. 49 poslancev vladajoče koalicije je poročilo zavrnilo. Tri poslanske skupine koalicije so nato predlagale svoj sklep, ki pravi: "Državni zbor zavrača poročilo, ker ugotavlja, da preiskovalna komisija ni celovito obravnavala celotnega poslovanja elektroenergetskega sistema v Sloveniji." Vida Kocjan Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 Nekaj poudarkov iz poročila V preiskovalnem obdobju je poslovanje JEK vodil začasni poslovni odbor, ki je imel 8 članov, slovenska stran 4 in hrvaška 4. predsednik je bil Ivo Banič, ki je bil hkrati tudi direktor Elesa, to je ustanove, ki je kupovala električno energijo. Delovanje poslovnega odbora v obdobju do odklopa lahko ocenimo kot nekompatibilno. Obe strani sta vseskozi druga drugo obtoževali nekorektnosti, neupoštevanja, nerazumevanja, različnega tolmačenja sporazumov in dogovorov. Druga dmgo sta v glasovanju blokirali. Iz dokumentov je razvidno, da so se odprta vprašanja v zvezi z JEK pogosto reševala na meddržavnih pogovorih med slovenskim in hrvaškim ministrom (Metodom Dragonjo in Nenadom Porgesom), nato so člani poslovnega odbora rešitve razlagali vsak po svoje. V poročilu ministrstva za gospodarske dejavnosti o stanju urejanja odnosov glede JEK med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško z dne 25. maja 1998 (podpisal ga je Metod Dragonja) je nekaj neresnic oziroma zavajanj vlade. Končno odločitev o odklopu dobave električne energije iz JEK Hrvaški je sprejel minister Dragonja. 28. 7. 1998 je poslal dopis Elesu in JEK, v katerem jima nalaga, da morajo v roku 48 ur bistveno omejiti ali ustaviti dobavo električne energije za hrvaškega kupca. JEK je v letu 1998 dobil plačilo v višini 71,7 odstotka lastne cene energije, zato je prosil Dragonjo, da razliko do lastne cene vlada pokrije iz sistemskih rezerv. Na podlagi te zahteve je vlada sprejela sklep o povišanju cene elektrike za gospodinjstva. Predlog za povišanje cene energije za 14,5 odstotka in prevalitev slabega gospodarjenja na končnega porabnika je na ministrstvu za gospodarske dejavnosti 14. avgusta 1998 poslal Ivo Banič. Rožmana so skrbeli le odnosi s Hrvaško. Ivo Banič je na zaslišanju pred komisijo izjavil, da so vlado vseskozi opozarjali, da je treba skleniti dolgoročne pogodbe o prodaji električne energije, v nasprotnem primeru jo bodo lahko tržili le na dnevnem trgu, kjer je cena veliko nižja. Vlada na ta opozorila ni ustrezno reagirala, saj jim uradno ni nikoli odgovorila. Neuradno so bili obveščeni, da bo sporazum s Hrvati vsak čas dosežen. Prepuščeni so bili lastni strokovni presoji. Prodajali so na trgu, kjer velja pravilo vzemi in pojdi. To pomeni, da se dispečerji o ponudbi in ceni dogovorijo po telefonu, do-govro pa potrdijo s faksom. Cene so nizke in se gibljejo med 1,6 tolarja za kilovatno uro do 3,2 tolarja. Večinoma so trgovali s Švico, kjer je že leta 1998 obstajala borza, in sicer s firmo Entrade. Tovrstnih pogodb je bilo po Baničevih izjavah sklenjenih na stotine. Entrade je tudi izkoriščal slovenske transportne poti. Po navedbah priče Vitoslava Turka je Entrade uporabljal naše transportne poti za trikrat nižjo ceno, kot so jo morala plačati druga podjetja, in imel vso svobodo pri določanju tranzitov. Cena v pogodbah, ki sta jih sklenila Eles in Entrade, ni bila določena; pogodba ni vsebovala bančnih poroštev, kar je bilo po Baničevih navedbah običajno poslovanje. Priča Robert Golob, predsednik nadzornega sveta Elesa od marca 2000, je navajal, da nadzorni svet o prodaji elektrike ni razpravljal. Pog-dobe so namreč dobili na vpogled samo na izrecno zahtevo, ker so direktorji Elesa trdili, da so poslovna skrivnost. Priča VitoslavTiirk je postal direktor trženja v Elesu 1. 12. 1999. Po navedbah pred komisijo mu je že v času prevzema poslov postalo jasno, da Eles ni razvijal tržnih dejavnosti. Eles ni znal tržiti tranzitov, imel je sklenjene škodljive pogodbe s sosednjimi sistemi, tako s Hrvati kot z Avstrijci. Tržnih analiz ni bilo, ni bilo prevodov energetskih zakonov. Tranzitno pot je izkoriščalo neko švicarsko podjetje, in sicer toliko, kot je bilo viška energije. Švicarsko podjetje je po nizki ceni kupilo elektriko v Avstriji, jo trans-mitiralo prek našega ozemlja in trikrat dražje prodalo v Italiji. Vitoslav Tiirk je po dveh tednih službovanja ceno tranzita podvojil. © Poslanec Branko Keleminaje bil predsednik komisije, ki je na 47 straneh predstavila številne nepravilnosti. slovenska stran odklopila elektriko Hrvaški, ki je bila Sloveniji dolžna le nekaj več kot 2 milijardi tolarjev. Ker v vladnem gradivu junija 1998 ni bilo nič takšnega, na podlagi česar bi lahko slovenska stran Hrvaški odklopila električno energijo, vlada ni sprejela nobenega sklepa o tem. Pozneje pa je Metod Dragonja, takratni minister za gospodarstvo, dal nalog za odklop električne energije, vlada pa o tem ne takrat ne pozneje ni več razpravljala. Še v istem letu pa se je ukvarjala s tem, da slovensko elektrogospodarstvo pri izvozu odvečne energije dosega bistveno nižjo ceno, kot jo je JEK zaračunavala Hrvaškemu elektrogospodarstvu. Iz razprave Med prvimi se je k razpravi priglasil Ivan Kebrič iz DeSUS in se postavil v bran vladajoči koaliciji. Druga je bila Majda Zupan iz NSi, ld je dejala, daje bilo na 16 sejah komisije (od oktobra 2001 do februarja 2004) zaslišanih 13 prič, ki so bile tako ali drugače povezane s prodajo in nabavo električne energije. Zupanova je dejala: "Hrvaška sije z dobrim po- slovenska stran odklopila elektriko Hrvaški, ki je bila Sloveniji dolžna le nekaj več kot 2 milijardi tolarjev. Ker v vladnem gradivu junija 1998 ni bilo nič takšnega, na podlagi česar bi lahko slovenska stran Hrvaški odklopila električno energijo, vlada ni sprejela nobenega sklepa o tem. Pozneje pa je Metod Dragonja, takratni minister za gospodarstvo, dal nalog za odklop električne energije, vlada pa o tem ne takrat ne pozneje ni več razpravljala. Še v istem letu pa se je ukvarjala s tem, da slovensko elektrogospodarstvo pri izvozu odvečne energije dosega bistveno nižjo ceno, kot jo je JEK zaračunavala Hrvaškemu elektrogospodarstvu. Iz razprave Med prvimi se je k razpravi priglasil Ivan Kebrič iz DeSUS in se postavil v bran vladajoči koaliciji. Druga je bila Majda Zupan iz NSi, ld je dejala, daje bilo na 16 sejah komisije (od oktobra 2001 do februarja 2004) zaslišanih 13 prič, ki so bile tako ali drugače povezane s prodajo in nabavo električne energije. Zupanova je dejala: "Hrvaška sije z dobrim po- finance Mercator je zaradi močnega položaja na domačem in balkanskih trgih zanimiv za tuje kupce. Zaradi volitev je vlada preprečila tudi prodajo družb iz sistema Slovenskih ielezarn. Demokracija • 20/2004 Vlada v zadnjem času v javnosti zbuja videz branilke nacionalnih interesov, saj preprečuje prodajo podjetij tujcem. Toda že po volitvah se ho njeno ravnanje hitro spremenilo, saj bo morala zaradi starih dolgov kar nekaj večjih podjetij prepustiti tujim lastnikom. Že nekaj časa ni bilo nobenega tujega prevzema katerega izmed večjih slovenskih podjetij. To gotovo ni naključje, saj je vlada sistematično rušila že začete prodajne razpise (na primer Slovenske železarne in Talum) in celo odstopala od že sklenjenih dogovorov (o primeru In- dustrije usnja Vrhnika smo pisali pred nedavnim). Vrsta razpisov za prodajo podjetij, ki so v lasti države ali paradržavnih Kapitalske družbe (KAD) in Slovenske odškodninske družbe (SOD), pa sploh ni bila objavljena, čeprav so bili načrtovani že dlje časa. Takšen primer je recimo Paloma, kjer KAD in SOD prodajo načrtujeta že dlje časa, vendar je bila preložena v čas po volitvah. Odmikajo se tudi napovedane prodaje nekaterih drugih podjetij, pri katerih se postopki sploh še niso začeli (na primer peterica regionalnih elektro-distribucijskih podjetij in Geoplin). Predvolilno pačenje Volitve so nedvomno glavni raz- log, da vlada namerno zadržuje prodajo podjetij tujcem. S tem skuša pri volilcih zbujati vtis, da varuje t. i. nacionalne interese in da ne bo dopustila razprodaje podjetij tujcem. Toda to je najverjetneje le predvolilna poza, saj je očitno, da volilci večinoma niso naklonjeni prodajanju t. i. paradnih konjev tujcem. Vendar bo po volitvah vlada zaradi čedalje slabšega finančnega stanja države in predvsem zaradi nepokritih obveznosti odškodninske družbe do razlaščencev prisiljena prodati tudi nekatera največja slovenska podjetja. Zasuk v politiki Toda četudi zanemarimo volitve, se nam vseeno lahko zdi, da se je, od- kar je krmilo vlade iz rok Janeza Drnovška prevzel Tone Rop, odnos vlade do prodaje najboljših (in tudi malo manj dobrih) slovenskih podjetij precej spremenil. Če bi lahko za Drnovškovo politiko rekli, da je precej izrazito podpirala prodajo podjetij tujim lastnikom, se za politiko sedanjega premierja zdi, da je precej manj naklonjena takšnim rešitvam. Čeprav se je zaradi članstva Slovenije že dolgo pred 1. majem močno krepilo zanimanje tujih investitorjev za slovenska podjetja, v času od Ropovega prevzema oblasti ni bilo prodano nobeno večje podjetje. Nasprotno, kot smo že dejali, je bila preklicana vrsta že napovedanih ali že skoraj sklenjenih dogovorov. Financiranje oblasti Takšen zasuk v odnosu do tega vprašanja je posledica več dejavnikov. Poleg premierjeve želje po vzbujanju naklonjenosti pri volilcih pred dvojnimi volitvami so tu še drugi razlogi. Nekako se dozdeva, da se je LDS morda zavedela, da v primeru, če lastniki večine najpomembnejših podjetij postanejo tujci, njeno financiranje ne bo več tako preprosto kot doslej. Nikakor pri tem ni nepomembno, da premier Rop precej sodeluje z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom. Zanj pa je že tako ali tako ves čas jasno, da je zelo nenaklonjen vstopanju tujega kapitala v največja slovenska podjetja, ki jih obvladuje Paloma iz Sladkega Vrha bo najverjetneje prodana, ko bodo volitve mimo. omrežje njegovih direktorjev, sedaj večinoma združenih v Forumu 21. Denarna stiska Vendar se utegnejo razmere kljub temu dramatično spremeniti že kmalu po volitvah. Ta država je dolgo živela in še vedno živi prek svojih možnosti in te zapitke bo enkrat morala poravnati, zato bo potrebovala denar. Le-tega pa najlaže pridobi prav s prodajo državnih deležev v podjetjih. Prodaje bodo še toliko nujnejše, ker bo treba pokrivati čedalje večji luknji v dveh blagajnah - odškodninski in pokojninski. V neposredni državni lasti so deleži v le nekaj podjetjih (elektropodjetja, Geoplin). Precej večje število deležev v najpomembnejših podjetjih je v lasti paradržavnih SOD in KAD, ki ju prav tako popolnoma nadzomje LDS. SOD in KAD sta svoje deleže v podjetji]: pridobili v času privatizacije, zdaj pa imata v večini največjih podjetij praviloma od 20- do 30-od-stotni lastniški delež, zato brez njunega (oziroma brez političnega) soglasja praktično skoraj ni mogoče prevzeti nobenega izmed teh podjetij. SOD je bila ustanovljena za to, da bi poravnavala obveznosti do denacionaliza-cijskih upravičencev, ki premoženja niso dobili vrnjenega v naravi, temveč so namesto tega prejeli obveznice. Kasneje so bile na odškodninsko družbo prenesene še obveznosti do upravičencev do vojne odškodnine. KAD pa je bila ustanovljena kot nekakšen rezervni sklad, iz katerega naj bi pokrivali luknje v pokojninski blagajni. Podjetja naprodaj Premoženje v lasti odškodninske družbe je premajhno za poplačilo vseh obveznosti iz naslova denaci-onalizacijskih obveznic. Ta čas SOD plačuje le obresti na te obveznice, leta 2006 pa se bo začela izplačevati glavnica (izplačevanje bo trajalo do leta 2016). Takrat bo družba potrebovala precej več gotovine kot sedaj, zato bo neizogibno morala začeti prodajati večje kose premoženja - tudi deleže v največjih in najboljših slovenskih podjetjih. Nekdanji predsednik uprave KAD Jože Lenič je ob neki priložnosti izjavil, da bi ob sedanji di- finance namiki vplačil v pokojninsko blagajno premoženje KAD moralo zadoščati še za nadaljnjih 72 let. Sedanji in tudi velika večina prihodnjih upokojencev bi potemtakem lahko povsem mirno spala, če ne bila predpostavka o enakomerni dinamiki vplačil v pokojninsko blagajno (ki rabijo za pokrivanje njenih primanjkljajev) zgrešena, saj se bodo potrebe po teh sredstvih že v nekaj letih dramatično povečale. V obdobju do leta 2010 se bo namreč upokojila večina pripadnikov najštevilčnejše povojne, L i. baby boom generacije, zato se bo razmerje med številom upokojenih in zaposlenih še zmanjšalo. To bo močno povečalo primanjkljaj pokojninske blagajne, zato se bo krepko povečala tudi potreba po sredstvih iz malhe KAD. KAD in SOD bosta tako do konca tega desetletja prisiljeni razprodati večino svojega premoženja. Na drugi strani bo zaradi vstopa Slovenije v Evropsko unijo čutiti čedalje močnejši interes tujih podjetij za prevzemanje sorodnih podjetij iz Slovenije. V prihodnjih nekaj letih bo tako zelo verjetno velika večina največjih in najpomembnejših domačih podjetij prešla v tuje roke. Koga bodo prodali? Na vrhu spiska podjetij, ki bodo najprej tarča tujih kupcev, so zagotovo tista podjetja, ki imajo močan tržni delež doma (in če je mogoče še na Balkanu) ali imajo napredne tehnologije oziroma so dobro zsidrana na izvoznih trgih. Največ zanimanja bo tako za podjetja, kot so Petrol, Mer-cator, Krka, Gorenje, Merkur, Les-nina, elektrodistribucijska podjetja, Geoplin, Aerodrom Ljubljana, Luka Koper, Intereuropa, Adria Airways, tovorni del Slovenskih železnic (če bo prišlo do delitve) in kemična podjetja (Helios, Jub, Belinka). Nikakor ne smemo pozabiti finančnega sektorja, predvsem Zavarovalnice Triglav (in tudi drugih zavarovalnic) in tistih nekaj bank, ki so še ostale v slovenski lasti. Precej zanimanja bo verjetno tudi za Telekom, še posebej za Mobitel, vendar je vprašanje, ali ga bo politika zaradi specifičnih interesov pripravljena prodati (podobno velja tudi za medij- Na ljubljanski borzi je kmalu po vstopu v Evropsko unijo prišlo do večdnevnega občutnejšega upadanja tečajev. S tem se je uresničila napoved, ki sem jo podal že pred nekaj tedni, da utegne priti po prelomnem 1. maju do opaznejšega drsenja tečajev. V zvezi z vplivom vstopa Slovenije v EU se je namreč v mesecih pred tem nabralo preveč pozitivnih pričakovanj, da bi se lahko vsa izpolnila. Če pa pričakovanja niso izpolnjena in so vlagatelji razočarani, pride do drsenja tečajev. Toda glede na to, da se obrestne mere še vedno znižujejo, varčevalci v bankah pa so čedalje bolj nezadovoljni, zaradi česar jih veliko išče nove možnosti naložb, je vendarle težko napovedati, koliko časa utegne trajati to drsenje. Obrestne mere v svetu se bodo sicer prej ali slej spet obrnile navzgor. Toda pri nas so obrestne mere še vedno višje od zahodnih, zato pri nas tega verjetno ne moremo pričakovati. Še izraziteje kot večina drugih prometnejših delnic se je znižal tečaj delnic Gorenja. Temu je botrovala ocena uprave Gorenja, da bi utegnil letošnji dobiček biti kar za tretjino nižji od načrtovanega. Glavna razloga za to znižanje naj bi bila visoka rast cen surovin in morebitne dodatne zahteve sindikatov po višjih plačah. Cene surovin se v zadnjem času dejansko vrtoglavo zvišujejo (eden glavnih razlogov je hitri gospodarski razvoj Kitajske, ki kupuje čedalje več surovin, nekaj pa je delo špekulantov, ki jim ob visokih cenah delnic in drugega premoženja zmanjkuje naložbenih idej), kar bo Gorenje le stežka vračunalo v cene svojih izdelkov. Dodatni sindikalni pritiski na plače pa so za zdaj še negotovi, poleg tega je bilo Gorenje v preteklosti vedno spretno pri dogovarjanju z delavci. V vsakem primeru je verjetno ocena o tretjinskem znižanju dobička pretirana. Ne nazadnje tudi pretekle izkušnje kažejo, da je bila uprava Gorenja pri napovedovanju poslovnih izidov navadno precej konservativna, morebitne nevarnosti iz okolja pa so bile pogosto ocenjene za bolj grozeče, kot se je potem dejansko izkazalo. Vendar me ne razumite narobe - s tem ne želim reči, da se mi zdi Gorenjeva delnica poceni. Pravzaprav bi v tem trenutku težko za katerokoli slovensko delnico (razen nekaterih manj znanih podjetij s prostega trga) trdil, da se mi zdi vidno podcenjena. Še bolj kot rast cen surovin in zahteve po višjih plačah utegne na čiste dobičke podjetij vplivati nova davčna zakonodaja o obdavčitvi pravnih oseb. Po projekcijah ministrstva za finance bo ta zakonodaja proračunu prinesla dodatnih 35 milijard tolarjev davčnih prihodkov. Te milijarde bo moral nekdo plačati, zato je logična posledica, da se bodo čisti dobički mnogih slovenskih podjetij zmanjšali. To seveda načeloma za delnice ni dobro. Toda pri nebrzdani rasti slovenskega borznega trga, ki je trajala doslej, se skoraj nihče ni ukvarjal s takšnimi "malenkostmi", kot je ta. ske hiše, kjer je že sedaj precej zanimanja tujcev). Nekoliko manj, a še vedno kar nekaj zanimanja je pričakovati pri večjih podjetjih iz živilske industrije, ki jih bo vstop v EU sicer prizadel, vendar v manjši meri kot manjša živilska podjetja. V to skupino sodi pivovarska industrija, za katero pa je vprašanje, ali bo sploh naprodaj (podobno velja tudi za hitro rastočo Perutnino Ptuj), in podjet- Denis.Vengust@email.si ja, kot so Žito, Kolinska in Droga. Nekaj zanimanja bo verjetno tudi za slovenski turizem, predvsem za največja podjetja, kot so Terme Čatež. Pomemben del slovenskih podjetij se torej utegne, še preden se bomo dobro zavedeli, znajti v tujih rokah. Preostali del pa si bodo z raznimi navzkrižnimi povezavami in menedžerskimi odkupi večinoma razdelili pripadniki Foruma 21. Denis Vengust Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 Slovenija Že vse od osamosvojitve se v javnosti vsake toliko časa pojavi novica, da so nekje v Sloveniji odkrili večje ali manjše povojno grobišče. Do danes se jih je tako nabralo že več kot 150 - najnovejše so odkrili pretekli teden v Bodovljah pri Škofji Loki. Največja zaluga za slednje gre domačinom, ki so že vse od konca druge svetovne vojne vedeli za grobišče, vendar si zaradi bojazni pred represalijami prejšnjega režima o. njem niso upali govoriti na glas. Zdaj ko naj te bojazni ne bi bilo več, so se odločili, da bodo grobišče razkrili tudi širši javnosti. Pred časom so se povezalli s komisijo za evidentiranje in ureditev prikritih grobišč občine Skofja Loka. Slednja je zbrala vse potrebne podatke o grobišču, pridobila soglasja za izkop (soglasje lastnika zemljišča in soglasje svojcev pobitih, ki ju za izkop zahteva z zakon o vojnih grobiščih) in se odločila, da bo na kraju, kjer naj bi bilo zakopano 29 domobran- cev iz škofjeloškega gradu, izvedla poskusni izkop (to ji namreč dovoljuje občinski odlok, sprejet leta 1990). lopate razkrile prve kosti Tako se je v torek že navsezgodaj ob grobišču zbralo okoli 30 ljudi, večinoma članov komisije, sorodnikov in novinarjev, ld so nekateri z zanimanjem, nekateri pa z vidno bolečino spremljali, kaj se bo pokazalo izpod lopat treh kopačev. Ko se je v zemljo zarila prva lopata, je bilo očitno, da je zemlja rahla in da je na tistem mestu že nekdo kopal. Kot nam je dejal eden od domačinov, so pred leti na tistem mestu že kopali, ker so želeli preveriti, ali so trupla domnevno 29 domobrancev res na tistem kraju, kot se je govorilo, nato pa so jamo zakopali nazaj. Tudi zato je bilo kopanje tokrat lažje, tako da so kopači razmeroma hitro naleteli na prve kosti. Najprej se je pojavila golenica pa medenica, nato pa še vse druge kosti. Čeprav naprej domačini in člani komisije niso želeli niti smeli kopati, saj različni odloki in zakoni določajo, da je treba pri poskusnem izkopu, takoj ko naletiš na prve kosti, poklicati kriminaliste in policijo, so bile govorice, da so tam zakopani ujeti domobranci, nedvoumno potrejene. Pritiski na komisijo Odgovor na vprašanje, koliko ujetih domobrancev je bilo pobitih na tem kraju in kdo so to bili, bo morebiti dala kriminalistična preiskava (člani komisije so takoj po odkritju kosti poklicali policijo, ki je grobišče zavarovala). Kakšne bodo njene ugotovitve, seveda ni mogoče napovedati, upamo pa lahko, da bodo vsi nadaljnji postopki stekli tako, kot je treba, in da se ne bo tako kot že ničkolikokrat doslej zgodilo, da je preiskava grobišč povojnih pobojev "po naključju" zašla v slepo ulico. Dvom je toliko bolj upravičen zato, ker se je že pred samim izkopom in po njem pokazalo, da se nekateri Pri izkopu je bil poleg članov komisije, svojcev in novinarjev navzoč tudi kapian v Škoji Loki Igor Stepan, ki je opravil kratek obred in blagoslovil grobišče. Ko so člani komisije in svojci naleteli na prve kosti, so poklicali policijo in ta je prevzela nadaljnje raziskovanje. Le upamo lahko, da preiskava tako kot že ničkoli-ko podobnih raziskav doslej ne bo zašla v slepo ulico. Sestra štirih bratov Pečenik, ki ležijo v odkritem grobišču, si želi, da bi bili njeni bratje dostojno pokopani. 'I n ■ H ni -H IJ i 9 a 10 © Demokracija • 20/2004 Slovenija Predsednik komisije Janez Pintarsi ze lo prizadeva, da zločini, storjeni po koncu vojne, ne bi ostali neraziskani. Anton Jereb, ki je kot mladoletni domobranec prišel živ iz Loškega gradu, je ena od neposrednih prič takratnega dogajanja. Imen krivcev za poboj nam ni želel zaupati, potrdil pa je, da jih je nekaj med njimi še živih. Slika štirih bratov Pečenik - Antona, Jožeta, Matevža in Tomaža; na hrbtno stran jim je mati napisala posvetilo. v Škofji Loki še vedno trmoglavo upirajo razkrivanju krvave slovenske povojne zgodovine. Tako je denimo predsednik komisije, ki je organizirala izkop, Janez Pintar še dan pred izkopom prejel uradni dopis župana občine Školča Loka Igorja Drakslerja (član SLS), v katerem ga poziva, naj komisija izkopa ne izvede, dokler občina ne dobi odgovora vlade (povprašali naj bi jo, kakšne so naloge in pristojnosti občine v postopkih izkopavanja vojnih grobišč). Ker se komisija ni uklonila takšnemu pritisku, naj bi ji bilo vodstvo občine celo grozilo, da bodo izkop preprečili s policijo. No, sled- nje se najverjetneje tudi zaradi navzočnosti novinarjev in televizijskih kamer ni zgodilo, kriminalist, ki je prvi prišel na kraj izkopa, pa je potrdil, da je komisija pri izkopu naredila vse tako, kot je treba. Glede na to lahko zdaj upamo, da bodo kriminalisti korektno opravili svoje delo in bodo - če bi že po izkušnjah z nekaterimi drugimi odkritimi grobišči preveč pričakovali, da bodo odkrili eksekutorje (nekaj naj bi jih bilo v tem primeru še živih) - poskrbeli vsaj za to, da se bo grobišče primemo raziskalo in zavarovalo. Edino to je namreč normalno za civilizirano evropski državo. Po informacijah, ki so nam jih zaupali domačini, naj bi v odkritem grobišču ležala trupla 29 izmed 30 domobrancev ujetnikov (eden je med potjo na morišče ušel), ki so jih partizani v začetku junija 1945 odpeljali s škofjeloškega gradu v Bodovje. Gnali so jih v gozd za hrib nad vasjo (kakšnih 500 metrov nad današnjim obratom Termike), jih postrelili, trupla pa pometali v jamo, ki so jo med vojno partizani uporabljali za skrivališče. Razlog za poboj naj bi bilo maščevanje za partizana, ki naj bi ga bila na skoraj istem mestu med vojno ustrelili domobranci iz črnovrške domobranske postojanke. Občinska komisija za poboje je od leta 2002 na območju Škofje Loke odkrila 18 grobišč, kar pa nikakor niso vsa, ki naj bi ležala na tem območju. Politische Bücher Slowenien - ein Massengrab sarsa.'tess ™ ™ Jí.fei.'ssraaíKt srÄSxsrara 3SirjrjÄssfä! ¡ASSSKÄSB ^.ÄÄ-SXiC.™ ssssttsazsrxrs Innovativ SHHSHHS; aSSSSESS Ge sacas^ "Š&B E?i§§ sss.*; SÄäsa: EES Recenzija knjige Tamare Griesser-Pečar v Frankfurter Allgemeine Zeitungu FAZ: Slovenija - množično grobišče Nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je pretekli teden objavil recenzijo knjige znane slovenske zgodovinarke in publicistke Tamare Griesser-Pečar z naslovom Das zerrissene Volk, ki je lani izšla pri dunajski založbi Bohlau. Kot v recenciji z naslovom Slovenija - množično grobišče piše novinar Reinhard Olt, knjiga ponuja prepričljivo in hkrati pretresljivo podobo titoističnega totalitarizma kot komunistične vladavine nesovjetskega, čeprav stalinističnega značaja v času med drugo svetovno vojno in po njej. Po Oltovih navedbah Griesser-Pečarjeva v svojem delu niti najmanj ne dvomi, daje bila po mnenju tako jugoslovanskega vodstva kot Komunistične partije Jugoslavije in njene slovenske veje odstranitev domobrancev in četnikov pomembnejša od boja proti okupatorju. "Griesser-Pe-čarjeva je tudi prepričana, da je Osvobodilna fonta, nad katero so imeli monopol komunisti, več energije vložila v državljansko vojno, da bi eliminirala 'kolaborante' in iztrebila 'izdajalce', kot pa za osvobodilni boj," piše Olt. Novinar se je v članku osredinil na masaker, kot ga poimenuje, nad domobranci. "Slednji je bil del likvidacij meščanskega razreda, ki jih je izvedla komunistična partija, in je ostal večdesedetni tabu. Po letu 1991 so v Sloveniji te tragedije in travme bratomorstva sicer nehali skrivati, vendar o takratnih dogodkih še danes vlada veliko nesoglasje - predvsem različne politične opcije sijih razlagajo vsaka po svoje," piše Olt. Olt v svojem prispevku po knjigi Pečatjeve tudi povzema imena krajev, kjer so jugokomunisti izvedli množične poboje na ozemlju današnje Slovenije. Tako navaja Ajdovec, Suhor, Grahovo, Velike Lašče in Kočevje, Slovensko Bitrico, poleg tega pa pravi, da je bil že skrajni čas, da so se ta vprašanja začela odpirati. "Zgodovinarka se že 30 let ukvarja z desetletji v javnosti pa tudi med predstavniki zgodovinarjev v njeni domovini zamolčano temo." Olt četrt strani dolgo recenzijo sklene z zapisom: "Kdor želi razumeti, zakaj je slovenska družba sedanjosti kljub neprimerljivemu gospodarskemu razcvetu majhne države, ki postaja zgledna učenka EZ, globoko razklana, mora v roke vzeti to knjigo." A. K. Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 Slovenija Ali je vlada sposobna in pripravljena premisliti in sprejeti dolgoročne poteze, ki bi Sloveniji prinesle upanje v hiter in trajen napredek, ki bi prihodnjim generacijam vsaj ohranjal sedanje stanje okolja in narave? Zdi se, da (vsaj dolgoročno) še ne, kajti značilen pragmatizem vse prepogosto zakrije temeljno ekološko noto. Med najodmevnejše in dvomljive okoljske akcije vsekakor sodi potiskanje zamujenega, še bolj pa zastarelega nacionalnega energetskega programa skozi državni zbor. V to poglavje sodi tudi predvidena graditev veternih elektrarn na Krasu in vsaj ene sežigalnice odpadkov. Za obe področji je značilno, da se v Sloveniji še vedno ukvarjamo predvsem s posledicami problemov in ne z virom njihovega nastanka. Pripombe na osnutek državnega načrta delitve pravic Tudi na osnutek državnega načrta razdelitve pravic do emitiranja toplogrednih plinov za obdobje 2005—2007 letijo številne pripombe. Pri oblikovanju celotne količine emisijskih kuponov se namreč načrt sklicuje na vsebino operativnega programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov. Glede na to, da ta program ni v celoti oblikovan na realnih predpostavkah, obstaja močan dvom o tem, da bi lahko bil državni načrt delitve pravic, ki je nastal na podlagi operativnega programa za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, kakovosten načrt z okoljsko integriteto. Številke, ki so navedene v operativnem programu, se bodisi nanašajo na celotno industrijo, bo- disi na vse toplogredne pline in ne le na CO,, na katerega se nanaša državni načrt. Prav tako ni mogoče na podlagi operativnega programa ugotoviti, kako se celotna količina emisij deli na industrijo in energetiko. Kjer je mogoče najti primerljiva števila, leta kažejo na to, da državni načrt sploh ni v skladu z operativnim programom (na primer: program navaja, naj bi emisije iz proizvodnje elektrike v letih 2005 in 2008 znašale 5,2 oziroma 4,7 milijona ton CO,. Po državnem načrtu naj bi proizvajalci elektrike skupaj letno dobivali okvirno za 6 milijonov ton CO, emisijskih kuponov. Prav tako prihaja do odstopanja v izhodiščnih emisijah; po operativnem programu naj bi imele elektrar- ne v letu 2000 okvirno 5,5 milijona ton emisij CO,, državni načrt pa kot povprečje 1999—2002 prikazuje 6,5 milijona ton CO,. Zaradi takšnih razhajanj bi se morali javno predstaviti podatki o emisijah, na podlagi katerih se je določala višina takse za CO,, predstaviti pa bi se morali tudi natančni izračuni, na podlagi katerih je bil operativni program toplogrednih plinov "preveden" v državni načrt razdeljevanja pravic. Glede na to, naj bi po operativnem programu emisije iz prometa v obdobju 2008—2012 za 120 odstotkov presegle izhodiščne emisije iz leta 1986, da emisije iz sektorjev, ki so v shemi trgovanja, znašajo 59 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov in da je treba v celoti doseči zmanjšanje emisij za 8 odstotkov, je 5-odstotno zmanjšanje, ki ga predvideva državni načrt, neprimerno in nezadostno. Državni načrt bi namreč moral pripomoči k vsaj 8-odstotnemu zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v tr-gujočih sektorjih vletih 2005—2007. Izkrivljanje konkurence Državni načrt pa ponuja tudi možnost, da se v trgovanje vključijo naprave, katerih vhodna toplotna moč je med 15 in 20 MW, kar vodi do izkrivljanja konkurence. Tisti upravljavci, ki se ne odločijo za trgovanje, morajo plačevati takso za emisije CO,, tisti pa, ki se vključijo v trgovanje, dobijo brezplačne emisijske V slovenski okoljski politiki je vse mogoče. Prebivalci Triglavskega narodnega parka zato dvomijo, da sta projekt italijansko-ameriškega izvajalca za razvoj Kamniško-Savinjskih Alp in hkrati napačna slika na plakatu (Školčev vikend) samo naključje. Ihhž^M Demokracija • 20/2004 kupone (tovrstno početje se lahko šteje tudi kot državna pomoč, ta pa je po direktivi prepovedana). V trgovanje se bodo tako vključile naprave, pri katerih lahko pričakujemo, da bo breme nakup» dodatnih kuponov manjše kot plačevanje takse za CO,. Breme onesnaževanja se tako ne porazdeli glede na to, koliko kdo onesnažuje, temveč glede na to, ali je upravljavec pripravljen na sodelovanje v trgovanju z emisijami. Konkurenčnost med napravami znotraj Slovenije je tako lahko ogrožena, ustvarja nove. Tudi burja kot šunko- redne koncentracije naravnih lepot Konkurenčnost pa je ogrožena tudi vit, a periodičen veter ni primerna, saj in relativne majhnosti državnega zaradi tega, ker za nove vstope ni vetrna elektrarna potrebuje konstan- ozemlja ni primerna za vetrne elek- predvidenih rezerv. To je vsekakor tni veter. Naprava namreč doseže trarne. Se posebej je občutljiv Kras, ka- napačna poteza, saj bo le pravilno ob- svojo nazivno moč komaj pri hitrosti terega glavna vidna značilnost je po- likovana rezerva za nove vstope lah- vetra 16 m/s (58 km/h), pri hitrosti leg kraških pojavov predvsem umir- ko vzpodbudila investicije v sodob- vetra 4m/s( 14 km/h) se priklopi, pri jen relief brez izrazitih naravnih nejše, učinkovitejše in okolju prijaz- hitrosti vetra 25 m/s (90 km/h) pa vertikal. Zaradi tega so umetne verti- nejše tehnologije. Če se slovenska se izključi. Vetrna elektrarna potre- kale še posebej moteče in bi pomenile podjetja potemtakem odločijo inves- buje v dnevih, ko ni vetra, podporo skrajno degradacijo kraške krajine, tirati v soproizvodnjo elektrike in hidro-in termoelektrarn za nemoten toplote, še posebej iz obnovljivih vi- dovod električne energije v omrežje. rov energije, za to ni nobene stimu- V državnem energetskem načrtu je Župani južnoprimorskih občin lacije, saj tisti, ki isto količino elektri- tako predvidena graditev še dveh ter- (od Pirana, Ilirske Bistrice do Kom- ke oziroma toplote proizvedejo z mo- in ene hidroelektrarne ter pove- na) so nedavno podpisali pogodbo, dvakrat višjimi emisijami, dobijo čanje zmogljivosti Jedrske elektrarne s katero so ustanovili konzorcij, ki bi emisijske kupone zastonj. Povrh vse- Krško. Zato so argumenti o zmanjše- vzpostavil enoten sistem gospodar- ga pa to ni v skladu s pravili EU. vanju emisijskih plinov na račun ve- jenja z odpadki in predvideva gradi- trnih elektrarn v Sloveniji neupravi- tev ogromnega odlagališča odpadkov čeni, saj se bo z novimi elektrarnami na občutljivem kraškem območju Vetrna elektrarna je elektroener- proizvajalo še več emisijskih plinov, poleg že obstoječega odlagališča ob getski objekt, s katerim vetrno ener- ki onesnažujejo ozračje. Postavitev bi cesti Sežana—Vrhpolje. Občinski ve-gijo pretvarjamo v električno. Vsaka bila upravičena le ob zaprtju nukle- ljaki so javnosti preprosto zamolčali vetrna turbina (vetrnica) naj bi bila arke v Krškem in termoelektrarn. svojo namero. Odlagališče bodo za nameščena na betonskem temelju povrh gradili na kraških tleh, ki po 200 m3, stolpu višine 55 m in preme- pravilniku o odlaganju odpadkov so-ra 3 m, ki tehta 5 ton, na vrhu pa se Zaradi bogatega subvencionira- dijo med zemljišča z močno razpo-vrti trikraki rotor, s katerim je skup- nja stroškov študije izvedljivosti (2,5 kano kamninsko podlago in dobro na višina vetrne turbine 82 m in tehta odstotka predvidene investicijske vodno prepustnostjo ter z nedoločlji-90 ton, kar ustreza višini 30-nadstrop- vrednosti obravnavanega projekta), vimi tokovi podzemne vode. Pravilne stolpnice. Vetrna elektrarna bi z graditve (v višini 40 odstotkov upra- nik torej strogo prepoveduje graditev močjo 60 MW proizvedla letno pri- vičenih stroškov investicije) in cene odlagališč na podobnih zemljiščih. Po bližno 198G Wh električne energije, odkupa električne energije vetrnega nekaterih načrtih pa konzorcij napo-kar znaša 1,5 odstotka letne električ- izvora po 14,05 tolarja kW/h (normal- veduje tudi odlaganje pepela iz seži-ne energije v Sloveniji. Naprave na na odkupna cena 6,05 kW/h) je vetr- galnic. Pri tem domačini negoduje-Vremščici bi bile resnično energet- na elektrarna ta hip najdonosnejša in- jo, saj se še dobro spominjajo pepela sko obnovljiv energije, a se pri nji- vesticija v elektroenergetiki: ob po- na avtomobilih, ki ga je nanesel ve-hovem umeščanju v prostor pozab- vprečni 20-letni življenjski dobi se in- ter (Kras je zelo vetrovno območje) lja, da z vso nujno potrebno infras- vesticija vanjo povrne že v približno med lanskim gozdnim požarom pri trukturo nikakor niso obnovljiv vir. petih letih. Velik del subvencij gre se- Komnu. Sežigalnice pa so sploh naj-Nasprotno, vetrne elektrarne so pros- veda iz žepov davkoplačevalcev. Tre- večji vir nastajanja dioksinov - člo-torsko najpotratnejši vir, saj zahteva- ba se je zavedati, da glavni motiv za veku najnevarnejših snovi, ki po-jo na enoto proizvedene energije da- graditev vetrne elektrarne ni ljube- vzročajo raka, prirojene napake, osla-leč največ prostora. Zato njihovo zen do narave in okolja, ampak lju- bitve imunskega sistema... Sloveni-umeščanje na območja ohranjene bežen do denarja, kar dokazuje tudi ja je ob vstopu v EU ena redkih dr-narave ne pripomore k reševanju ob- njena umestitev v ohranjeno narav- žav, ki raziskave o stanju dioksinov v stoječih okoljskih problemov, ampak no okloje. Sicer pa Slovenija zaradi iz- okolju in človekovem telesu še nima. Lovro Kastelic Slovenija + vwAv.raplus.com Dr. Miha Tomšič z Instituta Jožefa Štefana: "Slovenija je prvak v energetski po-tratnosti! V zadnjih letih je namreč poraba narasla za 15 odstotkov; javna podje$a so pravzaprav sklepala pogodbe za povečano porabo energije. Talum (elektroliza aluminija) kot 5-odstotni porabnik celotne energije plačuje elektriko po 5,6 tolarja, medtem ko bo pretvorjena vetrna energija stala kar 14 tolarjev. Kot na dlani je, da bo treba to razliko nekje pokriti..." Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 © lo. Letos želijo pri BMW prodati tisoč primerkov rolls-royceovega modela phantom; cena za avtomobil se giblje od 320.000 evrov naprej. Vročina in suša Medtem ko smo imeli v Evropi pravo spremenljivo aprilsko vreme, Velikanski raki Ob norveški obali na milijone ogromnih tihomorskih rakov, katerih potomce je v Evropo v tridesetih letih prejšnjega stoletja uvozil sovjetski diktator Stalin, potuje proti jugu in požira vse, kar se znajde na njihovi poti. Velikanski raki, ki tehtajo tudi do deset kilogramov, razpon klešč pa imajo več kot dva metra, so tako odporni, da se znanstveniki bojijo, Sodobna zibelka Najstarejša knjiga Splitski evangelistarij, najstarejša ohranjena knjiga na Hrvaškem, ki je po petnajstih stoletjih prvič objavljena kot reprint, velja za kulturni spomenik največje vrednosti. Reprint so v začetku maja v okviru jubilejnega praznovanja 1700. obletnice muče-ništva sv. Dujma predstavili v splitski katedrali. Evangelistarij vsebuje štiri evangelije - po Mateju, Marku, Luki in Janezu. Po srednjeveški legendi ga je lastnoročno in z apostolskimi črkami zapisal sv. Dujam, ki je umrl mučeniške smrti med pregonom kristjanov v času vladavine cesarja Dioklecijana. V vseh popisih splitske stolnice iz srednjega veka je omenjen kot posebej pomembna relikvija, povezana s sv. Dujmom. Iz zapisov na robovih besedila, pisanih v beneventani, karolini in rimskem kurzivu, ki so nastali od 10. do 13. stoletja, je moč spremljati cerkve- Busheva limuzina Na dražbi v Hongkongu so za 200.000 dolarjev prodali limuzino, s katero se je peljal nekdanji ameriški predsednik George Bush. Avtomobil znamke BMW 760, s katerim se je nekdanji ameriški predsednik peljal po otoku Hainan, kjer se je udeležil nekega azijskega zasedanja, je sicer še povsem nov. Na draž- Mit rolls-royce Pred šestimi leti so mnogi angleški tradicionalisti menili, da je z mitom rolls-royce konec. Znamko avtomobila, ki je bila nekdaj pojem za britansko razkošje, je takrat namreč prevzel nemški koncem BMW. Kljub temu pa je nekoč angleško podjetje, ki si je za svoj cilj postavilo, da bo izdelovalo najboljše avtomobile na svetu, preživelo. Sto let po ustanovitvi znamke rolls-royce se zdi, da je zavel nov veter. Letos naj bi izdelali tisoč avtomobilov te luksuzne znamke, tako kot v dobrih starih časih. Rolls-royce ima veliko občudovalcev, vendar malo kupcev. To naj bi se spremeni- so v Kaliforniji po dolgotrajni vročini in suši izbruhnili prvi silovitejši gozdni požari v tem letu. Okrog prvomajskih praznikov so se temperature v teh krajih dvignile na 37 stopinj Celizja. Sest žarišč se je naglo razširilo v okolici Los Angelesa, San Diega in Riverdalea, požari pa naj bi bili uničili okoli 2.000 hektaijev gozda in grmičevja. Na tisoče ljudi je moralo zapustiti svoje domove. vzela pristanišča severne Nemčije. Več kot deset milijonov teh rakov za seboj pušča pravo podvodno opustošenje. Ti raki tudi nimajo naravnih sovražnikov in so tuja vrsta v Ba-rentsovem morju, zato njihovo število zelo narašča. Stalin je rake je v Barentsovo morje pripeljal v želji, da bi zagotovil hrano prebivalstvu severozahodnih območij nekdanje Sovjetske zveze. V devetdesetih letih pa seje njihova populacija iz neznanih razlogov zelo povečala. no zgodovino. Obstaja domneva, da je evangelistarij rabil pri prisegi ob kronanju kralja Zvo-nimirja leta 1076 v Solinu, zelo verjetno pa tudi ob prisegah drugih hrvaških vladarjev pred Zvonimirjem in po njem. Reprint je objavljen v 1.200 izvodih na 624 straneh in tehta 4,6 kilograma. Rubensovi briljanti V muzeju briljantov v belgijskem Antvverpnu, ki velja za enega svetovnih središč dragih kamnov, so odprli razstavo z naslovom Rubens in briljanti. Na razstavi so na ogled brušeni kamni, ki so jih obdelali sodobniki flamskega slikarja Petra Paula Rubensa (1577—1640), prav tako pa tudi dragocen nakit juveliijev, ki so se s to obrtjo ukvarjali po slikarjevi smrti. Rubens je bil lastnik bogate zbirke briljantov in juvelirskih izdelkov, ki so mu jih podarili številni prijatelji, ki so drage kamne uvažali iz Indije. Na ogled je tudi briljantna naprsna zaponka iz 19. stoletja, ki se imenuje po slikarju, Rubens pa jo je prejel od španskega kralja Filipa IV. da bodo prišli vse do Gibraltarja. Okrepljena po skrivnostni demografski eksploziji v minulih desetih letih je rdeča armada Stalinovih rakov, ki so bolj znani kot raki s Kam-čatke ali rdeči kraljevski raki, napredovala že za dvesto kilometrov in za- Starši z dojenčki bodo nedvomno veseli novega izuma - zibelke, ki zazna že najšibkejši otrokov jok in nemudoma začne z nežnim zibanjem, ki naj bi znova uspavalo otroka. Zibelka deluje tudi kot nekakšna virtualna varuška, saj lahko zazna določeno nevarnost za otroka. Senzorji, nameščeni na zibelki, ves čas nadzorujejo dihanje in gibanje novorojenčka ter sobno temperaturo, saj se pri otrocih pri višjih sobnih temperaturah poveča nevarnost nenadne smrti. Zibelko je izu-rS* *» mil Garry Cho, študent zadnjega let- nika na Univerzi Brunei. 22-letni Cho iz severnega dela Londona je svoj prototip izdelal na podlagi .... jfe običajne lesene zibelke, za svoj izum pa je porabil material v H_vrednosti okoli 200 funtov, vendar je prepričan, da bo izdelovalec, ki bo sprejel njegov izum, znatno zmanjšal stroške. © Demokracija • 20/2004 globus bi so bili še trije drugi avtomobili te znamke, ki so goste-udeležence foruma - pre-važali z enega konca otoka na drugega, vendar pa niso šli za tako ceno kot tisti, s katerim se je vozil veliki ameriški predsednik. treba sklanjati, snemati ali natikati očal, da bi videli ceno izdelka tudi na nižjih policah, saj so številke zelo velike, prav vse pa je prilagojeno starejšim ljudem. Vsi izdelki so lahko dosegljivi, ni treba več stopati na prste, saj je maksimalna višina polic 1,70 metra. Na oddelku z mlečnimi izdelki in prehrano so kupcem na voljo številna povečevalna stekla, da si lahko preberejo navodila oz. druge napise. Pri samem vhodu v trgovino Muzikal o Lennonu pa se lahko opremijo s pravimi očali. Na Broadwayu bodo kmalu začeli Večina zaposlenih v veleblagovnicah prikazovati muzikal o življenju Joh- je prav tako starejših od 50 let. na Lennona, znanega Beada. Prikazali bodo vse dele njegovega življenja - od let odraščanja v delavskem okolju Mer- seysidea do uboja v New Yorku. Muzikal je odobrila tudi Yoko Ono, Len-nonova vdova, v njem pa bodo izvajali pesmi, ki jih je napisal kot samostojni glasbenik Muzikal bodo najprej prikazovali v San Franciscu, nato pa ga bodo prenesli v New York Veleblagovnice za starejše Potem ko so avstrijski trgovci ugotovili, da delež starejšega prebivalstva v tej državi vztrajno narašča in da je več kot tretj ina Avstrijcev starejših od 50 let, je avstrijska trgovska veriga Adeg na Dunaju, Bergheimu in Bad Hofgasteinu pri Salzburgu odprla štiri veleblagovnice, namenjene kupcem, starejšim od 50 let. Gre za prve trgovine v Evropi, kjer se ni Aspirin iz vesolja Na dražbi v kalifornijskem okrožju Orange so za 3.250 dolaijev prodali aspirin iz priročne lekarne udeležencev prvega poleta s človeško po-sadko na Luno 20. julija leta 1969. Tabletka je zaradi vesoljske zgodovine dosegla astronomsko ceno, poleg aspirina pa so prodali tudi spremljajoče pismo udeleženca prve odprave na Luno, ameriškega astronavta Micheala Collinsa. V pismu naslednika Charlesa med študijem je Collins zapisal, da je tableta v lena škotski Univerzi St. Andrews na karni vesoljske ladje Apollo 11, ki je vsakem koraku. Navzoč je na vseh na Luno ponesla prva Zemljana -predavanjih in seminarjih, kjer tudi Neala Armstronga in Edwina Aldri-aktivno sodeluje. William se v šoli ni na. Sam Collins sicer ni stopil na Lu-nikoli posebno odlikoval. Najprej se no, ampak je ostal v modulu, ki je je odločil študirati umetnostno zgo- krožil okoli Lune, in čakal na vrnitev dovino, vendar pa je po več semes- svojih kolegov. Prodano tabletko so trih študij pretrgal in se vpisal na geo- hranili v Collinsovi mizi celih 30 let. grafijo. A tudi tam ima po poročanju britanskih medijev velike težave, medtem ko njegov telesni stražar Arnoldu Schwarzeneggerju, igral-Hoon zadeve briljantno obvlada. cuavstrijskegarodu,kijelanioktob-Princu Williamu ne preostane dru- ra na posebnih volitvah o odpoklicu gega, kot da se tolaži z dejstvom, da nadomestil demokratskega guver-je bil njegov oče Charles prav tako le nerja Kalifornije Graya Davisa, je po povprečen študent, danes pa kljub te- šestih mesecih vodenja največje ame-mu velja za intelektualca, riške zvezne države uspelo izpolniti večino predvolilnih obljub. Schwarzenegger se je podal tudi na mednarodni oder, odpotoval v Izrael in Jordanijo ter obiskal ameriške vojake v Nemčiji. Čeprav je republikanec, se njegova stališča glede pravice do splava, poroke med homoseksualci in varstva okolja razlikujejo od tistih, ki jih kov in v poprečju znašajo 4.000 ameriških dolarjev letno, na zasebnih univerzah pa od 18.000 dolarjev naprej. Na Nizozemskem šolnine v povprečju znašajo 1.711 dolarjev, v Veliki Britaniji pa 1.900. Britanske šole bodo sicer od leta 2006 lahko šolnine zvišale na 5.200 dolarjev. V Avstraliji šolnine znašajo od 2.700 do 4.500 dolarjev, najdražja pa sta študij medicine in prava. Na prvem mestu po subvencioniranju visokega šolstva je Finska. Tako večina študentov na Finskem pet let dobiva subvencije za stroške bivanja in življenja, razen majhnih prispevkov šolnin ni. Ven- Mandela se umika Nelson Mandela, južnoafriški borec za pravice temnopoltih, se je odločil, da se bo po svojem 86. rojstnem dnevu, ki ga bo praznoval 18. julija, umaknil v zasebnost. Eden izmed njegovih sodelavcev je dejal, da je Nobelov nagrajenec za mir in nekdanji predsednik Južnoafriške republike utrujen zaradi javnih nastopov. Po poletju naj bi zmanjšal število svojih delovnih obveznosti, kar naj bi mu tudi omogočilo, da napiše svoje spomine. Prvi temnopolti predsednik J AR, kije v času apartheida v zaporu preživel 27 let, je ta čas na otoku Trinidad in Tobago, kjer lobira za kandidaturo svoje države za svetovno nogometno prvenstvo v letu 2010. Williama prekaša stražar Britanski princ William se na univerzi sooča z neprijetno težavo. Krožijo namreč govorice, da se njegov telesni stražar Bili Noon po znanju na predavanjih mnogo bolje odreže, kar mladega princa spravlja v zelo neprijeten položaj. Noon spremlja najstarejšega sina britanskega prestolo- dar se morajo tujci, ki želijo tam študirati, najprej naučiti finščine. Drage univerze Univerze v ZDA so po višini šolnin na samem vrhu najdražjih na svetu. Šolnine v ZDA so namreč v zadnjih desetih letih narasle za več kot 40 odstot- ima predsednik ZDA George Bush. Njegova priljubljenost v Kaliforniji je ta čas tako velika, da bi mu večina volivcev oprostila, tudi če bi dvignil davke. To pa je dosežek, do katerega se v ameriški politiki zlepa ne pride. Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 -i ,iihrf LIBERATION Francozi pijejo manj V zadnjih 40 letih se je v Franciji poraba alkohola pri osebah, starejših od 15 let, zmanjšala za 38 odstotkov, s 24,6 litra letno na osebo leta 1960 na 15 litrov na osebo leta 2001. Takšne podatke objavlja statistični inštitut INSEE. Da bi prišli do takega izsledka, so francoske oblasti sprejele različne ukrepe, predvsem pa cenovno politiko. Do leta 1992 so se cene za alkohol poviševale tako kot cene tobačnih izdelkov. Leta 1984je ministrstvo za socialne zadeve začelo tudi prvo kampanjo boja proti alkoholizmu. Pomembno vlogo je odigralo tudi sprejetje zakona Evina leta 1991. Seveda so tudi povišane kazni za vožnjo v vinjenem stanju in znižanje dopustne količine alkohola v krvi voznika nedvomno imele veliko vpliva na to, da so se Francozi začeli bolj zavedati škodljivosti alkohola. Tudi vedenje mladine je postalo drugačno. Od leta 1985 do leta 1996 se je poraba alkohola med mladimi, starimi med 13 in 14 let, zmanjšala kar za dvakrat. Francozi čedalje pogosteje pijejo alkohol samo ob praznikih in koncih tedna. H ^ '« Mm V INDEPENDENT Holokavst na krožniku Društva za varstvo živali po svetu so čedalje glasnejša pa tudi čedalje vplivnejša Radikalna organizacija za varstvo živali Peta je v Londonu odprla razstavo, ki primerja trpljenje živali, ki jih redijo na farmah, s položajem Judov med drugo svetovno vojno. Na razstavi z naslovom Holokavst na krožniku bodo razstavljene velike fotografije koncentracijskih taborišč, skupaj z njimi pa fotografije zaprtih živali na farmah in v klavnicah. Peta z razstavo načrtuje turnejo po Angliji. V nasprotju z Londonom pa mesta Birmingham, Manchester, Glasgow in Dublin ne nasprotujejo razstavi, ki je od februarja letos že izzvala vrsto škandalov v Evropi in Ameriki. Predstavniki organizacije Peta, ki sicer pomeni Ljudje za etično ravnanje z živalmi, so pripravljeni tudi na aretacije, samo da bi razstavo videlo čim več ljudi. Razstavo, ki je izzvala tudi nasprotovanje znotraj judovskih skupnosti in so jo mnoge obsodile kot navadno izrabljanje, je finančno podprl anonimni judovski človekoljub iz Amerike. NEW YORK TIMES Civilizacija presenečenj Dva kamniti maski, ki prikazujeta človeška obraza s kačjimi zobmi, je poleg drugih predmetov našel italijanski arheolog Francisco Estrada-Belli na severovzhodu Guatemale, v mestecu Sivalu. Po mnenju znanstvenika gre za ostanke enega največjih mest predklasične dobe Majev. Maski, ki ju je odkril v tropskem gozdu, so najverjetneje uporabljali v verskih obredih še starejše civilizacije, bolj razvite in zapletene, kot so menili nekoč. Po izračunih izvirajo iz leta 500 pred Kristusom, pred to najdbo pa je veljalo prepričanje, da se je ta civilizacija razvila šele okoli leta 300 pred našim štetjem. Arheolog Francisco Estrada-Belli se je rodil 1963 v Rimu in leta 1991 kot mnogi uspešni znanstveniki emig-riral vZDA Kot docent univerze Van-derbilt je od National Geographica dobil nalogo raziskati severovzhodni predel Guatemale. V Sivalu je v dobi nekaj sto let pred začetkom predkla-sičnega obdobja Majev najverjetneje živelo okoli 10.000 ljudi, mesto pa je bilo zapuščeno, potem ko so ga napadli prebivalci nove države, kot je Tikal. THE GUARDIAN Omajana pozicija Priljubljenost ameriškega predsednika Georgea Busha je padla na najnižjo raven, odkar je na predsedniškem mestu. Američani so zdaj najbolj nezadovoljni s smetjo, v katero se premika njihova država v zadnjih osmih letih. Kar 62 odstotkov vprašanih je nezadovoljnih s položajem Amerike in samo 49 odstotkom je všeč način, kako Bush opravlja svoje delo. Ankete zadnjih dni kažejo, da je ameriška družba razdeljena na polovico in je takšna že približno od sredine januarja. Do predsedniških volitev je ostalo le še dobrih šest mesecev in za kandidata demokratov Johna Ker-ryja bi glasovalo 49 odstotkov tistih, ki bodo šli na volitve, za Busha pa 48 odstotkov, zato bo navzočnost tretjega kandidata verjetno odločilna, saj bo ta, če bo sodeloval, dobil 3 odstotke, Bush in Kerry pa po 47 odstotkov glasov. Ankete so pomemben znak za Busha, saj kažejo na postopno zmanjševanje njegovih možnosti za drugi predsedniški mandat pa tudi to, da velike vsote denarja, porabljene za reklamno kampanjo, nikakor niso škodile protikandidatu. Ugodnosti za nove naročnike revije Demokracija: • prvi mesec boste revijo prejemali brezplačno • brezplačno prejmete majico Demokracija • sodelujete v žrebanju za eno od knjig naše založbe Naročnina na revijo Demokracija je lahko tudi darilo. s J UJJ Ji Jifiijii - jmj mmM - pj juiissii tajMml Plačilo s položnico • Uredništvo revije Demokracija • p.p. 4315,1001 Ljubljana Demokracija ime in pošiljati začnite dne: datum rojstva: datum: ulica: kraj, poštna št: Davčni zavezanec: □da Qne Če želite 8-odstotni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga Imate: □ upokojenec □ invalid cena: 550 SIT □ brezposeln □ študent ali dijak Demokracija • 20/2004 Le redkokdaj se zgodi, da je kakšen atentat na državnika tako "uspešen", kot je bi! nedeljski v Groznem, prestolnici Čečenije, saj so atentatorji s podstavljenim eksplozivom ubili glavnega zaveznika Moskve v Čečeniji -njenega predsednika Kadirova. V Čečeniji so atentatov in podstavljenih bomb vajeni, vendar je tokratna eksplozija po pomenu presegla prejšnje. Na stadionu Dinamo v Groznem je med prireditvijo ob dnevu zmage nad nacizmom odjeknila eksplozija, v kateri je bil ubit proruski Pekel v Groznem čečenski predsednik Ahmad Kadirov. Življenje je izgubil tudi predsednik čečenskega državnega sveta Husein Isajev, huje pa je bil ranjen še poveljnik ruskih enot v Čečeniji, general Valerij Baranov. Ocene o mrtvih se razlikujejo, nekateri govorijo o sedem mrtvih in skoraj petdeset ranjenih. Kremelj je za začasnega naslednika Kadirova že imenoval čečenskega premierja Sergeja Abramo-va in ta bo predsedniško funkcijo opravljal do čečenskih predsedniških volitev. Odgovornosti za napad doslej ni prevzel še nihče, za glavne osumljence pa veljajo čečenski uporniki. V svetu so napad ostro obsodili. Premeteni atentatorji Iz zgodovine je znan atentat na egiptoveskega predsednika Sadata, ki je prav tako umrl na slavnostnem odru kot Kadirov v nedeljo. Sadata so ubili vojaki z avtomatskim orožjem, ko so se med vojaško parado peljali mimo slavnostne tribune. V Čečeniji je bilo v nedeljo nekoliko druga če. Eksplozija je odjeknila sredi proslave ob 10.35 po lokalnem času na tribuni za pomembne goste na stadionu Dinamo. Šlo naj bi za pehotno mino, ki naj bi bila narejena iz 152-milimetrskega topniškega izstrelka, sprožili pa naj bi jo bili bodisi daljinsko, bodisi s pomočjo časov- nega sprožilca, so dejali na ministrstvu za izredne razmere, sklicujoč se na preiskovalce. Varnostnikom eksploziva ni uspelo odkriti, saj je bilo vgrajeno v strukturo betonske tribune. 52-letni čečenski predsednik Kadirov naj bi bil nekaj sekund po eksploziji padel na tla z okrvavljenim obrazom, nato pa so ga njegovi stražarji odnesli s kraja dogodka proti bližnjemu vozilu. Čečenski minister za informiranje Taus Džabrailov, ki je bil v napadu tudi sam laže ranjen, je dejal, da je Kadirov podlegel poškodbam na poti v bolnišnico. Odgovornosti • * Abramova, ki bo v skladu s čečen-sko ustavo predsedniško funkcijo opravljal do čečenskih predsedniških volitev. Minister za informiranje Taus Džabrailov pa bo začasno opravljal funkcijo predsednika vlade. Pro-ruska čečenska vlada je medtem zagotovila, da bo po nedeljskem napadu nadaljevala boj proti "teroristom". Za upornike je bil izdajalec Ahmadu Kadirovu, ki so ga čečenski uporniki že večkrat poskušali ubiti, se v nedeljo ni uspelo izogniti napadu. Politično kariero je začel v T --W .ir j::--B-** voljen za čečenskega predsednika. Toda z ruskim posredovanjem oktobra 1999 je stopil na stran Moskve, saj je Mashadovu predvsem očital, da ni ničesar storil v boju proti skrajnežem. Leta 2000je Kremelj Kadirova imenoval za civilnega upravitelja Čečenije, oktobra lani pa je na spornih volitvah postal predsednik Čečenije. Njegovo izvolitev je Kremelj označil za pomemben korak na poti k vzpostavitvi reda vČečeniji. Kadirov, osternasprot-nik islamskega prava in skrajne islamske sekte vahabitov, seje odločil, da mir v Čečeniji ne bo mogoč, dokler ne bo- -i • ' i- 1» ti. „fc, ■ Wi Atantat na stadionu Dinamo v Groznem je bil izredno dobro pripravljen, saj so storilci že nekaj mesecev pred načrtovano proslavo v betonske nosilce vgradili eksploziv, ki je smrtonosno presenetil zbrane na slavnostni tribuni. za eksplozijo na stadionu Dinamo ni prevzel še nihče, vendar pa so med glavnimi osumljenci čečenski uporniki. Preiskovalci skušajo identificirati tudi delavce, ki so gradili tribuno stadiona, saj bi lahko oni vanjo vgradili eksploziv. Kremelj je za začasnega naslednika Kadirova že imenoval čečenskega premierja Sergeja 90. letih prejšnjega stoletja, ko je bil imenovan za muftija Čečenije. Kadirov je bil med prvo rusko-čečen-sko vojno (1994—1996), ki se je končala z umikom ruskih sil iz republike, poveljnik čečenskih upornikov. V času do drugega rusko-čečenske-ga spora leta 1999 je bil sodelavec As-lana Mashadova, ki je bil leta 1997 iz- do "odstranjeni" vsi "banditi", kakor Kremelj imenuje upornike. Kadirov pri čečenskem narodu ni bil priljubljen. Številni so ga videli kot ambicioznega in avtoritarnega voditelja, nenaklonjenega sporazumu z uporniki. To je celo mogoče razumeti, saj je bil za slednje izdajalec, ki je z uporniške prestopil na prorusko stran. A. K. Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 O Nočna mora velesil Sedmega maja je minilo 50 let od znamenite bitke pri Dien Bien Phuju, v kateri so vietnamske sile porazile francosko vojsko in končale prvo vietnamsko vojno. Nekaj let zatem so se v drugi vietnamski vojni opekli tudi Američani. Dogajanje v Vietnamu, nekdanji francoski koloniji, danes pa srednje veliki državi na meji s Kitajsko, Laosom in Kambodžo, se je začelo zaostrovati v času po koncu druge svetovne vojne, ko je na oblast prišel komunistični voditelj Ho Ši Minh. Ker je veljal za trdega komunističnega voditelja in ker se Francozi niso bili pripravljeni kar tako sprijazniti z dejstvom, da so izgubili oblast, so bili trdno odločeni, da si bodo svoj del ozemlja pridobili nazaj. Začela se je prva vietnamska vojna (1946— 1954), ki sojo analitiki poimenovali "ognjena moč proti moči volje" (prvi dve besedi simbolizirata vojaško premoč francoskih vojakov, drugi dve pa močno voljo Vietnamcev). Po nekaj letih manjših in srednje velikih spopadov, ki niso prinesli prednosti ne eni ne drugi strani, so se Francozi leta 1954 odločili, da bodo vojno dokončno obrnili v svojo korist. Za prizorišče odločilnega spopada so si izbrali trdnjavo Dien Bien Phu v severnozahodnih hribih blizu meje z Laosom, v kateri je imel svoje čete strnjene Ho Si Minh. Ker so se Francozi zanašali na svoje močne sile in tehnološko premoč, so bili prepričani, da bodo odpor branilcev trdnjave takoj štrli, vendar se to ni zgodilo. Kaj kmalu so uvideli, da so naleteli na fanatično vietnamsko vojsko in njenega spretnega generala Vo Nguyen Gi-apa. Prvi spopadi, v katerih je bilo na eni strani 15.000 francoskih in na drugi 50.000 vietnamskih vojakov, so se začeli 13. marca 1954. Francozi so trdnjavo hitro obkolili, vendar jim upora ni uspelo streti. Po nekaj ted- © Demokracija • 20/2004 JSiSCK Lao Gal \-fl>lau Chau a.' vio< Tu. Mekong Hainan Vientiane Mekong m bodi a TOni a sal? nih bojev so jih Vietnamci dodobra izstradali in jim pobili polovico od 12 bataljonov, kolikor so jih pripeljali v tisto hribovje. Se najbolj je šlo Vietnamcem na roko dejstvo, da jim je uspelo (še danes mnogim ni jasno, kako seje po tistih nemogočih cestah to sploh lahko zgodilo) v trdnjavo privleči protiletalske topove, s katerimi so Francozom onemogočili letalsko podporo od zunaj. Francozi, ki so jim Vietnamci pobili okoli 6.000 mož (na strani gverilcev naj bi bilo padlo od 8.000 do 10.000 mož), so uvideli, da takšno vojskovanje nima smisla, hkrati pa so se soočili z nasprotovanjem domače javnosti vojni, zato so se umaknili in se hkrati odločili, da vojno končajo. N Hanoi 'Haiphong "S- »h. '•TtBIBmh T Bnh O*" Sadi .Thanh UhgVI VSOh Hoa (venami ■Tuong Duong Bu„ V -Dien Chau ; i -Vinh 0' I :»r™, Tonkin Cu Lao Cham ■Tam Ky mng Sgal ■Dac To •KonTum • O«.Ni«'*' Vietnam •TuyHoa Suon Me *Ninh Hoa Th«jt *Nha Trang Nghia n. 'Cam Ranh Za Francozi v ogenj še Američani Sedmega maja je bilo tako v Ženevi podpisano premirje, v katerem je Francozom kljub porazu uspelo vsaj delno doseči svoj namen in Ho Si Minhu preprečiti, da bi prevzel oblast v državi. Dokument je namreč določil, da Laos in Kambodža, ki sta prej delno spadala pod Vietnam, postaneta neodvisni državi, čez sam Vietnam pa se potegne tako imenovana demarkacijska črta (potekala je po 17. vzporedniku), ki ga razdeli na dva dela - severnega in južnega. Mnogi so mislili, da bo odslej v tistem delu mir, vendar ni bilo tako. Predvsem Komunistična osvobodilna organizacija Vietkong, ki so jo podpirali Rusi in Kitajci, se ni mogla sprijazniti z dejstvom, da je Južni Vietnam ostal pod nadzorom ZDA (ZDA so postavile svojo vlado), zato je začela gverilski boj za spremembo družbene ureditve. Cilj boja je bila združitev s Severnim Vietnamom, vzpostavitev komunistične oblasti na tem območju in odhod ameriških sil iz Južnega Viatnama. Ker se Američani s tem seveda niso strinjali in ker uradna vladna vojska Južnega Vietnama v boju z gverilci ni bila dovolj uspešna, so pobudo v boju čedalje bolj začele prevzemati ameriške sile. Tako je takratni predsednik ZDA John Kennedy leta 1961 poslal prve ame- Vietkongovci so Američane spravljali v obup predvsem z nevarnimi pastmi. 'Američanom v boju proti fanatičnim vietkongovcem in tamkajšnjemu terenu ni pomagala niti najsodobnejša oprema. - Krste in poročila o razmerah, ki so prihajali iz Vietnama, so naj odločilneje vplivali na spremembo ameriškega javnega mnenja. riške enote, te pa so se do decembra 1964 razširile na 23.000 vojakov. Ker to ni bilo dovolj, da bi onemogočili vietkongovce (slednji so postajali čedalje močnejši, saj so vojaki iz uradne viatnamske vojske čedalje množičneje prehajali v njihove vrste), so se končno odločili, da bodo proti gverilcem uporabili "močnejša sredstva". Tako so težki ameriški bombniki februarja 1965 (ta datum pomeni tudi uradni začetek druge vietnamske vojne) začeli sistematično bombardirati Severni Vietnam, v naslednjih letih pa so glavni boji potekali ob kamboški meji, severno in zahodno od Saigo-na in na mejnem območju na 17. vzporedniku, ki ga je OZN leta 1954 razglasila za demilitarizirano cono. Vietnamci so uspešno izkoriščali svoje prednosti (fanatičnost, RADIO UNIV0X 107.5 MHz dobro poznavanje težkega terena in številčnost), na drugi strani pa so imeli Američani zelo velike težave. Najbolj jih je oviral težak teren, ki ga njihovi vojaki in občutljiva najnovejša tehnološka oborožitev niso bili vajeni. Težave so imeli tudi z gverilskim načinom bojevanja, ki ga ameriški vojaki niso vadili, saj v začetku vojne niso pričakovali, da se bodo morali poditi po pragozdu za hitrimi in z vsemi žavbami namazanimi vietkongovci. Vse to jim je prinašalo velike finančne in vojaške izgube. Odločilna ofenziva, imenovana Tet Danes poznavalci trdijo, da je bil ključni dogodek za ameriški poraz (čeprav v vsej vojni niso izgubili niti ene bitke) ofenziva Tet leta 1967, ko so jih vietkongovci presenetili z nenadnim napadom na vsa večja južna mesta in strateške točke. Američanom je ofenzivo sicer uspelo zavrniti, toda v vrhovih ZDA je čedalje bolj tlelo prepričanje, da vojaška zmaga ni mogoča. Čeprav so nekateri novega ameriškega predsednika Nixona prepričevali, naj vojno konča in se umakne z vročega terena, se je vseeno odločil, da bo skušal vsaj delno rešiti ameriško čast. Postavil si je nove cilje: napad, kjer je uspeh zagotovoljen, izgube pa majhne, pomiritev javnosti in postopno umikanje ameriške vojske iz Vietnama. Ker so bile enote vietkon-govcev po ofenzivi Tet zelo oslabljene,jih jeleta 1970 poskušal presenetiti z vdorom v Kambodžo, toda to ni prineslo želenih rezultatov. Znova je poskušal z bombardiranjem Severnega Vietnama (tokrat so ga ameriški bombniki bombardirali severno od 20. vzporednika), vendarniti to nipri-neslo uspeha. Vjavnosti,kije bila pod vtisom krst, ki so prihajale iz Vietnama, in slik, ki so jih v ZDA iz Vietnama pošiljali mediji ( najbolj so se Američanom vtisnile v spomin slike iz vietnamske vasi Mai Lai, v kateri je ameriška vojska pobila vse ženske in otroke, čeprav je vietkongovska vojska na ameriških vojakih uporabljala veliko hujše metode), se je čedalje bolj krepilo prepričanje, da je vojna nesmiselna in da jo je treba končati. Pritisk javnosti je bil tako velik, da se je Nixon na koncu odločil, da bo vojno v Vietnamu končal. Podpisal je spora- RUMENE STRANI SLOVENIJA TEL zum o izmenjavi ujetih vojakov in o umiku ameriške vojske iz Vietnama. 60.000 mrtvih Američanov Šele ko so 29. marca 1973 zadnje čete zapustile Vietnam, je ameriška javnost, ki ji je vlada do tedaj bolj ali manj prikrivala prave podatke o dogajanju v Vietnamu, izvedela, kakšne so bile posledice desetletne avanture v Vietnamu: 60.000 mrtvih Američanov, dva milijona mrtvih vietnamskih vojakov, okoli štiri milijone mrtvih vietnamskih civilistov (kar je nekaj manj kot lOodstotkovprebivalstva),uničeno vietnamsko gospodarstvo in od bombardiranja opustošeno vietnamsko ozemlje. Vse to so bili podatki, ki jih Američani na začetku vojne niso pričakovali niti v najslabšem primeru. A bili so resnični in govorili so o tem, da so ZDA resnici na ljubo zabeležile enega najhujših vojaških porazov doslej. Aleš Kocjan INTER MARKETING www.rumenestrani.com Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 intervju Rodil S6 je leta 1947 v Šoštanju. Po maturi je študiral teologija v Ljubljani in Mariboru. Kasneje je študiral družbene vede v Rimu in psihoterapijo v Gradcu. Sedaj je profesor sociologije religije in pastoralne sociologije na teološki fakulteti v Ljubljani ter Mariboru. Sodeluje tudi pri projektu Aufbruch, ki se ukvarja z raziskovanjem religioznosti v srednjeevropskih postsocialističnih državah. Slovenija je končno dosegla članstvo v Evropski zvezi. Kako ta zgodovinski korak doživljate kot teolog in družboslovec? Zame kot Slovenca, kot državljana te dežele, je to vesel in pomemben dogodek. Kar ne morem verjeti: meje so padle. In to tiste meje, ki so me tolikokrat poniževale, mi povzročale nelagodje, čakanje, šikaniranje. Kolikokrat so me, ko sem nekdaj prihajal iz tujine v Jugoslavijo, naredile za tujca, kot da se ne bi vračal v lastno domovino. To so bile meje, na katerih se je tudi streljalo in umiralo. Kot teolog to naše vračanje v Evropo doživljam, evangeljsko rečeno, kot vračanje izgubljenega sina domov. Krščanstvo že od nekdaj skuša premagovati meje med narodi in povezovati ljudi v občestvo v zavesti, da smo vsi božji. Kot družboslovcu pa se mi ob širitvi Evropske zveze seveda postavlja tudi precej vprašanj, kako bomo v tej novi skupnosti zaživeli, kako bomo znali zaživeti, kaj za nas predstavlja nove možnosti pa tudi nove naloge in izzi- ca in Trst pa Primorsko. To so realne nevarnosti, če ne bomo znali biti dežela iz enega kosa. Kot profesor sociologije religije na teološki fakulteti se ukvarjate tudi z raziskovanjem vrednot. Menite, da bo prišlo do kakšnih večjih sprememb vrednot v slovenski družbi po vstopu v Evropsko zvezo? Najprej bi rekel, da se vrednote in vrednotne usmeritve ne spreminjajo tako hitro. Velikokrat bi si predvsem glede na preteklost želel, da bi se hitreje spreminjale, pa so te naše vrednotne usmeritve večkrat kot človekova železna srajca. To velja predvsem za osebne vrednote, ki predstavljajo cilje in ideale našega življenja. Drugače je prit i. deklarativnih vrednotah, ki jih nekdo vjavnosti izpoveduje, ker je pač takšna javna klima. Takšen človek se bolj kot po lastnem prepričanju ali vesti ravna po vetru. Danes ni na primer nikogar, ki ne bi javno izpovedoval demokratičnih vrednot, vendar pa to še ne pomeni, da so vsi prepričani demokrati. Sociološke raziskave kažejo, kako presenetljivo veliko je še danes med nami nostalgije po nekdanji socialistični ureditvi, kar pomeni, da so vrednote samoupravnega socializma še pri mnogih navzoče. Vendar tudi tu že opazimo spremembe, najprej pri mlajših generacijah. Lani jeseni je dr. Niko Toš na konvenciji o prihodnosti Slovenije predstavil raziskavo o vrednotah. Pri tem je zbodlo v oči, da sta na dnu te lestvice domobranstvo in verouk v šolah. Torej še vedno drži, da se Slovenci pri vrednotah še vedno orientiramo po ideoloških predsodkih ali pa gre za metodološko sporno zasnovano anketo? Pa verjetno še kaj. Glede na prej rečeno je vprašanja, si upajo povedati, kar mislijo; da ne odgovarjajo naučeno ali kar je drugim všeč. Je pa res, da vse, kar ljudje povedo, raziskovalci verjamemo. Če povedo, da so verni, ni razloga, da bi tega ne vzeli zares. Vedno pa ostaja vprašanje, kaj takšen odgovor dejansko pomeni. To je najzahtevnejši del raziskovanja. V tem smislu verjamem, da so raziskovalci glede do-mobranstva in verouka dobili takšen rezultat, kot ga navajate oziroma je o njem govoril profesor Toš. Ostaja pa vprašanje, kaj si ljudje npr. pod veroukom in verskim poukom predstavljajo. Že dolgo ugotavljam, da mnogi raziskovalci mešajo ta dva pojma ah pa namerno govorijo o verouku v šoli, kadar gre za verski pouk (za kar si v tem desetletju prizadeva cerkev). Zato so ljudje večkrat zbegani in dejansko ne vedo natančno, kaj so vprašani. Ena od Toševih anket je na primer pokazala, da je več nestrpnosti do tujcev (izbrisani, džamija) med vernimi kot med nevernimi. Johann Leman, profesor na katoliški univerzi v Leuvenu v Belgiji, na primer trdi, da so nestrpnejši t. i. sociološki kristjani, tisti torej, ki se sicer opredeljujejo za katoličane, pa svoje vere ne prakticirajo. Verjamem, da raziskava kaže rezultat, o katerem govori profesor Toš. Vendar to še zdaleč ne pomeni, da je vzrok nestrpne drže do tujcev vernost. Prav nasprotno. Krščanstvo jasno oznanja odprto držo do drugače mislečih, tujci naj bi bih še na poseben način deležni pozornosti kristjanov. To se ne le vidi, marveč tudi uresničuje, npr. v delovanju Karitas, ki pri pomoči ne gleda ne na vernost ne na narodnost ali barvo kože. Kako si potem razlagati takšen rezultat? Na to skupino Slovenski vernik je Pogovor z dr. Vinkom Potočnikom usmerjen ve. Na primer ob (pre)veliki centralizaciji Slovenije - poglejte na razlike med Ljubljano in preostalo Slovenijo! - me skrbi, da se bo še naprej slabšal položaj regionalnih središč, njihov prostor pa bodo čedalje bolj obvladovali močni in cvetoči centri blizu nekdanje meje: Gradec bo potegnil nase ljudi in druge resurse Štajerske in Maribora, Zagreb Dolenjsko, Gori- seveda nemogoče, da razni ideološki predsodki ne bi bili več navzoči. Po drugi strani pa je raziskovanje vrednot metodološko zahteven postopek. Raziskovalci imajo težke naloge: premagati samocenzuro pri anketirancih; da spraševalec ne vpliva na anketiranca. Pri teh raziskavah je zelo pomembno, da se ljudje res čutijo svobodne in svobodno odgovarjajo na vernih, o kateri govorite, je treba pogledati z več strani. Pri tem najprej ugotovimo, da vernost temelji na samooceni - ljudje sami ocenijo, koliko so verni ali neverni. Vemo, da samo del tako opredeljenih hodi v cerkev, mnogi pa so verni neodvisno od cerkve, kot rečejo, so verni "na svoj način". Poleg tega je dobro vedeti, da se pri nas skupina vernih - tudi za-)) Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 © 17892822 intervju radi preteklih razmer, ko so vemi imeli manj možnosti šolanja in napredovanja v družbi kot ateisti oziroma pripadniki delavske avantgarde - na splošno umešča v nižje sloje družbe, ki jim gre v življenju slabše, ki so bolj negotovi glede prihodnosti, skratka, ki se čutijo bolj ogroženi in se bolj bojijo različnih vrst konkurence, tudi tiste od zunaj. Prepričan sem, da je v teh vidikih treba iskati pojasnilo, zakaj pri nas pridemo do takšnega rezultata. Stvari je treba razlikovati in jih pošteno interpretirati. Pogosto se govori tudiokrizivrednot, zlastimed mladimi. Kako sploh definirati krizo vrednot? Kriza vrednot nikakor ne pomeni, da mladi vrednot sploh ne bi imeli. Pri krizi vrednot gre za to, da nekaterih vrednot v skupnem naboru vrednot preprosto ni ali pa določene vrednote, ki so sicer zelo pomembne za posameznika ali družbo, na lestvici vrednot zasedajo nepomembno spodnje mesto, male vrednotice pa so na vrhu. Kot vidite, gre pri krizi vrednot pravzaprav za prevrednotenje vrednot. Pri vrednotah mladih raziskovalci že nekaj časa ugotavljajo odsotnost socialnih vrednot, na vrhu pa so individualne vrednote, kot so prijateljstvo, družina, ljubezen. To je vrednostni sistem, ki ljudi drži v malem svetu ali celo v getu njihovega življenja, premalo pa jih usmerja v širšo problematiko in angažiranje v družbi. V ospredju je tisto, kar meni ustreza, kar je zame dobro. Novembra lani ste na mednarodnem simpoziju v Celju v okviru srednjeevropskega katoliškega shoda med drugim predstavili primerjavo vrednot mladih, ki obiskujejo katoliške gimnazije, in drugih mladih. Vrednote obeh skupin, če se prav spomnim, se niso bistveno razlikovale. Zakaj? Najprej zato, ker dijaki katoliških gimnazij prihajajo iz podobnih okolij kot drugi slovenski dijaki. Niso osebni izbranci. Cerkvene gimnazije jih namreč ne selekcionirajo glede na vernost ali urejenost družin ali kaj podobnega. Pri vpisu imajo podobne kriterije kot druge gimnazije. Je pa res, da je na cerkvenih gimnazijah več vernih kot drugod, čeprav je med njimi kar nekaj neverujočih. In prav med vernimi in neverujočimi so vrednotne razlike precejšnje. Nekatere razlike v vrednotnih usmeritvah se pokažejo po končani gimnaziji. Pa saj to je tudi cilj teh gimnazij, sicer ne bi imele razloga za obstanek. Poleg solidnega znanja si namreč prizadevajo tudi vzgajati za temeljne vrednote, tudi krščanske. Mislim, da si mnogi starši in dijaki prav zaradi tega želijo v cerkvene gimnazije. Danes m nikogar, ki ne bi javno iz povedoval demokratičnih vrednot, vendar pa to še ne pomeni, da so vsi prepričani demokrati. Sociološke raziskave kažejo, kako presenetljivo veliko je še danes med nami nostalgije po nekdanji socialistični ureditvi, kar pomeni, da so vrednote samoupravnega socializma še pri mnogih navzoče. Je mogoče reči, da v Sloveniji vlada veliko razhajanje med vrednotami in dejanskim vedenjem ljudi? Da in ne. Morda je zaradi pretekle politične dediščine ta razdalja večja kot drugod. Človek namreč ni mogel biti svobodno to, kar v resnici je. Vrednote vere na primer ni mogel povsod svobodno izpovedovati. Mar- del lastne osebnosti. V takšnem primeru ljudje sicer prisegajo na vrednote, ki so uveljavljene v javnosti ali v skupini, ki ji pripada, to pa je tudi vse. Za njimi ne stojijo. Vse se lepo sliši in bere, dejansko življenje pa teče precej drugače. Mnogi imajo vtis, da pri nas to v posebno veliki meri velja za politiko. Po koncu plenarnega zbora je bilo mogoče tudi znotraj cerkve slišati kritike, da dokument plenarnega zbora zelo malo prostora posveča mladim. Se je s temi kritikami mogoče strinjati? Je mogoče nadomestiti zamujeno? Delo z mladimi oz. mladinska pastorala nikakor ni izostala s plenarnega zbora. Bolj res je, da so bila prizadevanja za prenovo pas-torale mladih na neki način predhodnica sinode. Mislim na plenarni zbor mladih v mariborski škofiji in na marsikaj, kar je iz njega izšlo. Sklepni dokument morda ne odraža tega dela. Morda je zadrega dela z mladimi v potrebi po posodabljanju tega dela, kar pa je zelo zahtevna naloga. Mladi so danes drugačni in generacije se hitro spreminjajo, zato načini tega dela hitro zastarajo. Zato mnoge metode dela z mladimi hitro zastarajo. Pri tem bo potrebno več poguma za spremembe in veliko ustvarjalnosti. Na svojem študijskem področju se ukv arjate tudi s samomori. Slovenci slovimo kot precej suiciden narod. Kje vidite vzroke za takšno stanje? Na žalost sodimo med najbolj samomorilne narode na svetu. Samomor je pri nas največji ubijalec. O razlogih za tako vi- Med vrednotami in človekovim delovanjem obstaja razdalja, vmesni prostor, v katerega vstopajo različni dejavniki. sikdaj se je moral delati drugačnega, kot je. Sicer pa je prepad med vrednotami in človekovim vedenjem, obnašanjem in odločitvami nekaj splošnega. Vrednote namreč na splošno ne uravnavajo našega življenja neposredno. Med vrednotami in človekovim delovanjem obstaja razdalja, vmesni prostor, v katerega vstopajo različni dejavniki. To so lahko trenutne situacije ali pa kakšne posebne človekove potrebe. Tako bo nekdo, ki mu je sicer poštenost pomembna vrednota, v trenutku hude gmotne stiske pripravljen priti npr. do hrane na nepošten način. Razlika med vrednotami in vedenjem pa postane posebno očitna v primeru, ko nekdo vrednote le deklarativno izpoveduje, ni pa jih sprejel za svoje, tako rekoč za soko število samomorov pri nas si strokovnjaki niso edini. Sam se najbolj strinjam s suicidologi, ki odgovor iščejo v negativnem razmišljanjo o sebi. Negativno razmišljanje o preteklosti sproža veliko občutkov krivde, o sedanjosti nizko samooceno in o prihodnosti občutje nesmisla. Poleg tega smo Slovenci nadpovprečno agresivni, kar kažejo tudi uspehi v agresivnejših športih, v sebi pa nosimo tudi veliko mero impul-zivnosti (dovolj je pomisliti na vrhunske alpinistične uspehe). Če se vsi ti dejavniki sestavijo, in to še v času osebne krize, izgube, potrtosti oziroma depresije, in če pri tem nimamo ljudi, ki bi jim bolečino zaupali, je stanje zares kritično. Očitno pri nas prihaja do veliko takšnih situacij. © Demokracija • 20/2004 intervju Dotakniva se še zadnjega popisa prebivalstva, ki je zelo buril duhove. Sami ste že večkrat izrazili kar nekaj dvomov glede rezultatov popisa, predvsem o veroizpovedi. Koliko po vašem mnenju rezultati odstopajo od realnosti glede na to, da je bilo vprašanje veroizpovedi zelo spolitizirano? Kot veste, sem si prizadeval, da bi bilo vprašanje veroizpovedi vključeno v popis prebivalstva, ker imam izkušnje, da lahko ta največja sociološka raziskava prinese veliko koristnih rezultatov. Zal se je vprašanje veroizpovedi spolitiziralo. Mislim da zato, ker so se nekateri bali rezultatov. Ta politična igra je slejkoprej imela cilj zamegliti trdnost dobljenih podatkov. Zato je danes zelo težko presoditi, kaj dobljeni rezultati povedo. Tisti, ki jim ti rezultati ustrezajo, kažejo nanje, tisti, ki jim ne ustrezajo - med temi so tudi nekateri predstavniki Katoliške cerkve -, zamahnejo z roko, češ, saj so spolitizirani in neverodostojni. Vsekakor je največji premik od zadnjega popisa v padcu števila katoličanov in pa v povečanju števila tistih, ki na vprašanje niso želeli odgovoriti (15 odstotkov vseh). Z natančnejšim pregledovanjem teh rezultatov sem med drugim ugotovil, da je najvišji odstotek teh, ki niso hoteli odgovoriti, v občinah, v katerih so sicer kazalci vernosti med najvišjimi. Težko je misliti, da bi do tega prišlo po naključju. Gotovo je to povezano s pripravo popisovalcev in delom inštruktorjev. Slišal sem za več primerov, da so posamezni popisovalci že ob prihodu poudarili, da na vprašanje o veroizpovedi in narodnosti ni treba odgovoriti, v več primerili pa o tem sploh niso vprašali. Ob odhodu ljubljanskega nadškofa Franca Rodeta so nekateri mediji njegov odhod pospremili s komentarjem, da je bil njegov sedemletni mandat neuspešen, ker se je število vernikov zmanjšalo. Je sploh mogoče vezati zmanjšanje vernosti na eno osebo v cerkvenem vrhu? Vsekakor so ljudje, katerih vernost je zelo vezana na delovanje cerkvenega vodstva. Nemogoče pa je prej omenjeni padec števila katoličanov preprosto pripisati nadškofu Rodetu in njegovi ekipi. Pri tem gre vsekakor za več dejavnikov. Mislim, da se bo postopoma pokazalo, kaj Rodetov sedemletni mandat pomeni za slovensko vernost in Katoliško cerkev. Že sedaj pa je jasno, da si je nadškof prizadeval utrditi institucionalno oziroma organizacijsko plat slovenskega katolištva po obdobju komunizma in mu povrniti družbeno navzočnost. To je vsekakor v skladu s tranzi-cijskim časom naše družbe. Mislim pa, da je bilo pri tem katolištvo na Slovenskem premalo usmerjeno v t. i. srednji prostor med družbo in posameznikom. To je področje civilne družbe, različnih iniciativ, neformalnega povezovanja. Tu se ustvarja največ socialnega kapitala. Cerkev naj bi bila ena izmed osrednjih ustanov civilne družbe. V to je bilo pri Rodetu manj usmeritve. Močno organizirano katolištvo danes ne pritegne vernika kot posameznika, tistega, ki se v postmodernem času odloča in deluje kot subjekt. Je mogoče reči, da je ugotavljanje števila katoličanov vendarle zelo zapleteno, saj gre za zelo močno diferenciacijo znotraj te kategorije? Znano je, da se nekateri krščeni označujejo za agnostike ali ateiste, poleg tega moramo razlikovati med praktičnimi verniki in tistimi, ki se h krščanstvu prištevajo le zaradi tradicije ... Kot ste že sami rekli, je podkategorij v kategoriji katoličanov zelo veliko. Pluralnost je vedno večja. Živimo v času, ko je verska ponudba zelo raznolika. Čedalje več ljudi si iz- bira določene elemente religioznosti. Tudi znotraj katoliške vernosti nekaj izberejo, drugega ne. Največ je tistih, ki v prvi vrsti iščejo zakramente uvajanja oz. obrede prehoda, krst, birmo, poroko, pogreb. Zato vidimo, da ugotavljanje tipa vernika oz. katoličana ni nikoli končano delo. Dodatna težava pa je v tem, da veliko raziskav temelji na samooceni vprašanih. Sem veren ali nisem veren, sem agnostik, sem ateist. Veliko vprašanje pa je, kaj se za temi izrazi skriva. V Italiji skoraj vsi rečejo, da so katoličani, vendar to ne pomeni, da hodijo ob nedeljah v cerkev. To pojasnijo, češ da niso fanatiki. Veliko je torej načinov, kako biti katoličan. Zato je najbolj napačno posploševanje. V Sloveniji je čedalje pogosteje mogoče slišati izjave nekaterih, češ da verujejo, vendar "drugače", "po svoje", ne pa v okviru institucije ali sistema verskih resnic. Je Slovenija tudi glede religioznosti stopila v obdobje postmoderne? Tako je. Kar dve tretjini vernikov odgovarjata, da verujeta malo bolj po svoje, ne vse tako, kot uči cerkev. To kaže na določeno individualizacijo vernosti. Stroka že dalj časa takšnega vernika imenuje izbirni vernik, saj nekako po lastnem okusu in potrebah izbira posamezne elemente vernosti. Kakšen je sicer po veri povprečen Slovenec in kakšen slovenski katoličan, če ga primerjamo z drugimi evropskimi narodi? Podoba slovenskega vernika je zaradi dolgotrajnega delovanja cerkve v razmerah komunizma zelo znotrajcerkveno in dokaj inti-mistično usmerjena. Biti vernik pri nas po predstavah večine pomeni verovati v Boga in druge verske resnice, moliti in hoditi v cerkev. Glede nedeljskega obiska maše je Slovenija nekje na evropskem povprečju, sicer pa Slovenci v primerjavi z drugimi zelo malo molimo. Ka-ritativnega delovanja pa že mnogi nimajo za del vernosti. Se manj je tistih, ki vidijo mesto kristjanov tudi v javnosti, šolstvu, politiki. Poljska je med novimi članicami Evropske zveze znana po zelo visokem deležu katoličanov v primerjavi s precej bolj sekularizi-rano Češko. Kam bi umestili Slovenijo? Slovenija se med novimi članicami umešča nekako na spodnji del sredine. Lahko govorimo tudi o dveh kulturah; na eni strani o pretežno katoliški, kot jo najdemo na Polj- skem, precej blizu ji je tudi sosednja Hrvaška, na drugi pa že kar o ateizirani kulturi, kot jo srečamo na Češkem in v nekdanji Nemški demokratični republiki. Druge države so manj izrazite, pri čemer Slovenija izstopa z močno polarizacijo med verno in ateistično stranjo. V Evropi je precej aktualna razprava o tem, ali krščanske korenine Evrope omeniti v prihodnji evropski ustavi. Nekateri menijo, da bi to pomenilo nekakšno privilegiranost krščanstva pred drugimi verstvi. Pa vendar, ali ni priznanje krščanskih korenin Evrope le potrditev dejanskega stanja, tako kot je na primer islam zaznamoval arabsko kulturo? Kulturologi ter drugi analitiki in preuče-valci kulture priznavajo, da ima Evropa krščanske korenine. Pogledi pa se razlikujejo glede tega, kakšni so (bili) vplivi krščanstva, ali so bili pozitivni ali negativni, toda to je že druga zgodba. Krščanstvo je Evropo zaznamovalo zelo temeljito, o tem nihče ne dvomi. Zato se po moje postavlja vprašanje, kako to dejstvo pravilno upoštevati, kako ga vnesti v naše življenje, da bi iz teh korenin še naprej rasli, se razvijali, pri tem pa nikogar zapostavljali, izključevali ali kakor koli prizadeli. Nedopustna je poceni privilegiranost kogar koli, treba pa je upoštevati resničnost, kajti samo resnica nas bo osvobodila. Evropa ima krščanske korenine. Pogledi pa se razlikujejo glede tega, kakšni so (bili) vplivi krščanstva, ali so bili pozitivni ali negativni, toda to je že druga zgodba. Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 © kultura V umetniškem ustvarjanju kipar- prepletajo narava, človek in njegovo bivanje. Razstavo nje- govih del si lahko v tem času ogledate v Peterokotnem stol- pu ljubljanskega gradu. Raz- stava nosi naslov Botoxity. Primož Pugelj, rojen leta 1973 v Kopru, je diplomiral iz kiparstva na likovni akademiji v Ljubljani, kjer je končal tudi magistrski študij pri prof. Počivavšku. Razstavljal je med drugim v različnih ljubljanskih galerijah, na Hrvaškem, v ZDA in Italiji. Mladi umetnik je svojih delih raziskoval človekove primarne funkcije, kot so Botoxity dihanje, hoja, spanje. V zadnjem ob- tret sploh portret, kdaj postane mas- dobju pa ga zanima človeški portret, ka in kdaj se v procesu opazovanja Vendar ne gre za portret kot tradici- portret in maska združita v objekt, onalno ikonografsko temo, temveč Puglja zanima človekov "jaz", tis- za portret v odnosu do maske in ob- to, kar se skriva za podobo, ki jo kaže- jekta. Zanima ga, koliko časa je por- mo svetu. Podobo, za katero skrbimo, SMM3H ja Primoža Puglja se nenehno Slike v Mehiki V Mehiko so začasno pripeljali šestindvajset najpomembnejših slik Fride Kahlo, kjer se predstavljajo na razstavi v Časi Azul, "Plavi hiši", v kateri se je leta 1907 rodila umetnica. Razstavo organizira muzej Dolores Olmedo, ki hrani največjo zbirko slik Diega Rivere in Fride Kahlo na svetu. Časa Azul je lepa hiša z začetka 20. stolelja z velikim dvoriščem, kjer je Frida Kahlo preživela dober del svojega burnega življenja in zapustila svoje sledi. Slavne slike, med njimi Zlomljena hrbtenica, Avtoportret z opico, Bolnica Henry Ford in nadrealistično delo Cvet življenja, bodo dva meseca na ogled v prostorih hiše-muzeja Fride Kahlo v tipični četrti Coyoacan v južnem delu mesta. "Zadovoljstvo je delati razstavo skupaj s Caso Azul, ker se Fridina dela vračajo tja, kjer so nastala in kjer jih bo mogoče občudovati skupaj zvsakodnevnimi predmeti, kijih tam hranijo," je dejal Carlos Phillips, direktor muzeja Dolores Olmedo. Nekatere njene slike so že predstavljene v muzeju Fride Kahlo, denimo njena zadnja slika iz leta 1954, nastala neposredno pred smrtjo, pa njen dnevnik, nakit, oblačila in njeni posmrtni ostanki. Hiša, v kateri je stanovala Frida, bo gostila "dela, zaradi katerih je postala ikona", je poudaril Phillips. Mehika od začetka aprila pripravlja vrsto spominskih prireditev v čast slavne mehiške umetnice, kije umrla 13. julija leta 1954, stara 46 let. Skupna razstava muzeja Dolores Olmedo in Čase Azul je največja, kar jih je bilo doslej pripravljenih o Fridi Kahlo, po svoje pa kaže na "fridomanijo", ki je zajela Mehiko. da se ne spreminja in stara skupaj s človekom, temveč jo negujemo in ohranjamo nespremenjeno, pa čeprav pri tem uporabljamo tudi strupe. Pugelj je za izdelavo človeškega portreta uporabil škodljivo plastično maso, s katero meri na obsedeno skrb urbanega človeka z njegovo podobo. V nasprot- ju s plastično masko urbanega človeka pa ga navdušuje in navdihuje obredna maska, ki si jo - v tesni povezavi z naravo - naslikajo novozelandski domorodci. V Botoxityiju se tako združita posmeh instantni mestni lepoti in fascinacija nad primarnim človekovim odnosom do narave. B. K. o Demokracija • 20/2004 kultura V okviru Festivala kulture Zahodne Afrike (Polmesec reke Niger) je v Galeriji Cankarjevega doma odprta razstava sodobne afriške umetnosti: Rdeča nit: pregled od leta 1989 do danes. Vsekakor vredno ogleda. V galeriji Cankarjevega doma se predstavljajo vidna imena afriške umetnosti: Cheri Samba, Bodys Isek Kingelez, Efiaimbelo, Agbadi Kossi, Aboudramane, Twin Seven Seven, Gavin Younge in Pascale Marthine Thayou. Kustos razstave je Parižan Je-an-Marc Patras, ki poudarja, da "četudi je bil koncept umetnosti za afriško kulturo nekaj tujega, je čas neodvisnosti afriških dežel spremljala sodobna umetniška ustaljenost. To je bil čas, ko so mlade države poskušale opredeliti svojo estetiko modernosti, preden so podlegle pomoči nekdanjih kolonizatoijev, ki so se spremenili v neizbežne partnerje". Z Rdečo nitjo se ne ponujajo nikakršne nove teorije niti nove estetske definicije, temveč nekakšen začetni pregled. Pot skozi umetnost Z zgodovinskimi deli, ki so bila del razstave Čarodeji zemlje (postavljene v Centru Georgesa Pompido-uja v Parizu leta 1989) se obuja spomin na etnično Afriko, kakršno utelešajo Efiaimbelovi (Madagaskar) pogrebni drogovi alaolo z žrtvenimi konotacijami; neovudujske skulptu-re Agbadija Kossija (Togo) nakazujejo preobračanje tradicije k svojim eks-presivnim ciljem; virtuozna umetnost Twina Seven Seven (Nigerija) pa prikazuje brezhibno zgradbo in slikovite, v les vrezane konotacije starodavnih in pozabljenih legend. Patras v besedah ob razstavi pravi, da bomo ob ogledu (še vedno pod vodstvom Čarodejev Zemlje) odkrivali polemično umetnost, resnično ideološko preizkušanje vred- not, nravi in zgodovine, velika barvita in prenavljajoča platna Cherija Sambe (Demokratična republika Kongo). Od tod bomo prešli k slovesnemu in veličastnemu pritrjevanju afriškemu duhu pri Bodysu Ise-ku Kingelezu (Demokratična republika Kongo) z njegovimi sanjskimi in neverjetnimi maketami nadnaravnega videza. Od te, že zelo sodobne Afrike bomo prestopili naravnost v ustvarjanje, ki se dotika več obmo- čij in privzema usmeritev politične in estetske kritike. Tako se bomo seznanili z delom Južnoafričana Ga-vina Youngeja (rojenega v Zimbab-veju, nekdanji Rodeziji), ki je jasno politično angažirano. Njegove umetnine z uporabo tehnike kožnega pergamenta spajajo moč mešane kulture z nasilnostjo njene zgodovine. Za konec pregleda nam bodo umetnine Pascala Marthina Ta-youja, kameninskega umetnika, ki živi v belgijskem Gentu, predstavile "odzvanjajoče" delo, vibracijo k občinstvu, odprto končno interpunk-cijo. Pri njegovem delu She and He je videti, "kot bi nas prevelika ponudba podob, ki jo doživljamo vsak dan, privedla do prenasičenosti, praznine, skozi katero ne more več predreti svetloba ...": na masivnem hrastovem podstavku dva kupa diapozitivov, ki ju povezuje rdeča nit... Barbara Kavtičnik Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 ^ kultura Novi (stari) predsednik Društvo slovenskih književnih prevajalcev je izvolilo novega predsednika in upravni odbor. Za dvoletni predsedniški mandat je bil znova izvoljen Štefan Vevar, upravni odbor pa bo zasedal v sestavi: Miriam Drev, Matej Hriberšek, Maja Kraigher, Amalija Maček Mergole, Tina Mahkota, Marko Marinčič, Breda Rajar, Tone Smolej. Martina Ož-bot in Vesna Velkovrh Bukilica. Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP) je bilo ustanovljeno leta 1953 kot Društvo prevajalcev Slovenije. Zamišljeno je bilo kot nekakšna vzporednica pisateljskemu društvu, torej predvsem kot društvo prevajalcev literarnih del, zato se je kmalu pokazala potreba po ustanovitvi še enega strokovnega združenja - Društva strokovnih prevajalcev (pozneje Društva znanstvenih in tehničnih prevajalcev), Društvo prevajalcev Slovenije pa se je preimenovalo v Društvo književnih prevajalcev Slovenije in nazadnje v Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Delo društva Štefan Vevar je v poročilu dela DSKP v letih 2002 in 2003 zapisal, da sije društvo v omenjenem času prizadevalo za obogatitev dela društva in predvsem tudi za to, da bi ga nare- dilo prijaznejšega za zainteresirano okolje ter prepoznavnejšega za medije. Zato je bilo njegovo delovanje usmerjeno v skrb in prizadevanje za nove člane, v popularizacijo prireditev društva, vodpiranje novih pobud, vpeljavo novih prevajalskih nagrad - priznanja za mladega prevajalca in Lavrinove nagrade -, v intenziviranje večplastnega diskurza na strokovnih srečanjih in v pospeševanje mednarodnega sodelovanja. Štefan Vevar je bil znava izvoljen za predsednika Društva slovenskih književnih prevajalcev. RADIO OGNJIŠČE OD 1 . MAJA NA SATELITU Od 1. maja Radio Ognjišče na satelitu HOT BIRD 3 13° vzhodno. Sliši nas vsa Evropa, severna Afrika in Bližnji vzhod. Frekvenca: 12303 MHz, polarizacija: vertikalna SR: 27500, FEC: 3/4, A-pid: 255 http: //radio. ognjišče .si 24 ur na dan. Slovo od velikega čelista V Berlinu je minuli teden po dolgi in težki bolezni v 55. letu starosti umrl znameniti ruski violončelist Boris Pergamenščikov. Pergamenščikov se je rodil leta Po emigraciji leta 1977 na Zahod je 1948 v St. Peterburgu. Študiral je na koncertiral po vsem svetu z zveneči-tamkajšnjem konservatoriju pri prof. mi orkestri in glasbeniki, denimo s Emmanuelu Fischmannu. Dobil je Claudiom Abbadom, Gidonom več prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, med drugim je leta 1974 zmagal na mednarodnem tekmovanju Caj-kovskega v Moskvi. Nastopal je z orkestri, kot so Berlinski in Mtin-chenski filharmoniki, Dunajski simfoniki, Simfonični orkester Bavarskega radia, Kraljevi fil-harmonični orkester, Nacionalni orkester iz Francije, Simfonični orkes- ( r T Boris Pergamenščikov s Kremerjem, Witoldom Lutoslaw-skim, Yehudijem Menuhinom, Kr-zysztofom Pendereckim, Mstisla-vom Rostropovičem, Andrasom ter iz Tokia in drugi. Bil je tudi gost Schiffom in Sandorjem Veghom. številnih mednarodnih glasbenih fes- Umetnik je aprila zaradi bolezni od- tivalov, denimo v Salzburgu, na Dunaju in v Edinburgu. Snemal je za založbe EMI, Orfeo, Chandos in Decca ter za svoje posnetke prejel več priznanj. povedal nastop z Mariborsko filharmonijo, s katero naj bi poustvaril Schumannov Koncert za violončelo in orkester v a-molu, op. 129. Namesto njega je nastopil francoski har-Znan tudi fist Nicolas Tulliez. Pergamenščikov Boris Pergamenščikov je bil na je v Sloveniji koncertiral leta 2002 z Visoki šoli za glasbo Hanns Eisler v orkestrom Slovenske filharmonije, Berlinu profesor od leta 1998. Pred istega leta je sodeloval tudi na medtem je dolga leta poučeval violonče- narodnem festivalu komorne glasbe lo na Visoki šoli za glasbo v Kolnu. Glasbeni september. B. K. o Demokracija • 20/2004 recenzije Jean Guitton Mohorjeva družba Celje V zbirki Religiozna misel je izšlo delo francoskega filozofa Jeana Guit-tona (1901—1999), ki velja za enega največjih krščanskih mislecev 20. stoletja. V knjigi Moja filozofska oporoka z osupljivo intuicijo razkriva filozofske in duhovne izzive, s katerimi se bo moral soočiti človek. S tem ko dramaturgijo svoje knjige umesti v poslednje trenutke človekovega življenja, bralcu pokloni nizmerni dar: Jean Guitton MOJA FILOZOFSKA OPOROKA sebi in slehernemu človeku postavlja bistvena vprašanja o smislu življenja. Njegovo delo prinaša elemente razmišljanja, ki odpirajo veliko filozofsko, duhovno in versko razpravo tretjega tisočletja. Resno in ironično hkrati govori o poslednjih trenutkih svojega življenja, ko se še "pogovarja" z Bergsonom, Pascalom in papežem Pavlom VI. V spremni besedi je Gu-ittona predstavil dr. Janez Juhant. Antični mit Založba Nova revija Mit je star toliko kot literatura in starejši od nje. V zbirki Poligrafi je izšel zbornik z naslovom Antični mit in literatura. Objavljenih je devet prispevkov: Antični mit med izročilom, alegorezo in mistično hermenevtiko (Marko Marinčič), Platonov odnos do mita (Luc Brisson), Votlina nimf (Porfirij), Odisej v Porfirijevi votlini nimf (Marko Uršič), Enharmo-nična zamenjava Dioniza in Kristusa pri Holderlinu, v romantiki in antiki (Manfred Frank), "Mitologi-zem " v literaturi 20. stoletja (Eleazar M. Meletinski), Recepcija antičnih mitov v slovenski literaturi (Janko Kos), Mit kot potreba in vodilo(Kle-men Slabina), Kasandra Borisa A. Novaka in preroštvo (Janez Vrečko). Notranje Gorice Občina Brezovica Ciril Mrak je bil zaposlen v lesarski stroki. Doma je iz Notranjih Goric na Ljubljanskem barju. Ko se je upokojil, se je lotil zbiranja gradiva o zgodovini rojstnega kraja in zdaj je izšla njegova knjiga Notranje Gorice -Plešivica skozi čas. Snov je zajel precej na široko, zato lahko v knjigi preberemo veliko podatkov in zanimivosti od najstarejše zgodovine do danes. Uvodoma je prikazal značilnosti Barja in kolišč. Zgodovinski sklop je zajel precej na široko. Uvodoma je v nekaj potezah opisal razmere v širšem slovenskem okviru, potem pa podrobneje lokalno dogajanje. Razumljivo, da se je precej posvetil obdobju prve, predvsem pa druge svetovne vojne. Pri drugi vojni ni podlegel dosedanjemu ideološkemu modelu obravnavanja te teme, ampak je enakovredno prikazal obe vojskujoči se strani v notranjem spopadu. 9>(otranje Çorice - Ttešivica w , ; yPRi m VSi Sip «L ' WÊ ;*i •sfcjDZiČOS Ob S lin-let niti prve omembe kraja Posebej natančno je prikazal infrastrukturo od voda, narave, hiš, prebivalstva do zdravstva ter dejavnosti od cekve, šole do športa in upokojencev. Hoja za mavrico Založba Drava, Celovec Tone Jelen, koroški Slovenec (rojen v Zgornih Libučah leta 1916) in upokojeni odvetnik na Dunaju, se v Hoji za mavrico spominja političnih dogodkov in neizbežne osebne vpletenosti v dogajanja, ki so zaznamovala čas in ljudi. Spomini segajo od plebiscita leta 1920, obdobja stanovske države Avstrije, nacističnega prevzemanja oblasti, obdobja po priključitvi, časa fašistične in nacistične tiranije (bilje taboriščnik in zapornik od Go-narsa v Italiji do Steina v Nemčiji) do obdobja po vojni, ko je bil narodno-politični aktivist in poslovodja Slovenskega vestnika na Dunaju. Spomine ves čas prepleta z opisom razmer v lastnih vrstah, med Slovenci. Pri tem se poskuša izogibati črno-belim vzorcem. Jelen je spomine zapisoval sproti, skozi desedetja svojega življenja. Literarna sestavljanka Založba DZS Literarna sestavljanka je priročnik za učitelje slovenščine kot drugega tujega jezika, ki ponuja strokovna spoznanja in praktične zglede metod dela z avtentičnimi literarnimi besedili. Prvi del priročnika, napisala gaje Mateja Pezdirc Bartol, prikazuje spoznanja, ki izhajajo iz ugotovitev priznanih tujih strokovnjakov s področja književne didaktike tujega jezika. Drugi, obsežnejši del je praktičnega značaja, saj vsebuje konkretne zglede dejavnosti ob umetnostnih besedilih. Pet razdelkov vključuje navodila za učitelje, literarno besedilo, podatke o avtorju in besedilu ter delovne liste. Za srednja leta Založba Mladinska knjiga Po štiridesetem je vse nekoliko drugače. Hitreje kakšen kilogram navzgor kot navzdol. V tem obdobju se v našem telesu dogajajo številne spremembe v presnovi in hormonskem ravnovesju. Lahko jih prepoznamo in prevzamemo nadzor nad svojim telesom. Ugotovili bomo, da tudi po štiridesetem ni tako težko ostati vitek, vitalen in privlačen. Naše telo se ne odziva več najbolj na posamezne ukrepe - v drugi polovici življenja je potreben celosten pristop. Za to, kako tak pristop oblikujemo po lastni meri, nam knjiga Vitki in zdravi v srednjih letih, napisala jojedr. In-ge Hofmann, izšla je v zbirki Zdravo življenje, ponuja obilico nasvetov. Zgodovina koledarja Studia humanitatis Založba je v zbirki Varia izdala obsežno delo Davida Ewinga Dun-cana Koledar s podnaslovom 5000 let naporov, da bi usldadili uro in nebo - in kaj se je zgodilo z manjkajočimi desetimi dnevi. Več tisočletij so bile tri naravne periode dan, mesec in leto edine enote, s katerimi so ljud- je merili čas. Za čim lažje štetje teh period in reševanje težav, ki se pojavijo, ker se npr. v enem letu ne zvrsti točno 365 dni, ampak še dodatna slaba četrtina dneva, so ljudje iznašli najrazličnejše sisteme "časovnega knjigovodstva", ki jim pravimo koledarji. Duncan pripoveduje zgodovino iskanja in izpopolnjevanja učinkovitih metod štetja časa. Knjiga na izviren način povezuje politiko, religijo, astronomijo in matematiko in obravnava zgodovino koledarja skozi preplet znanosti, religije, filozofije in politike. I. Z. Tone Jelen iz t(tni:h eirji p.ritj Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 O zgodovina Demokracija • 20/2004 Z darilno listino kralja Henrika II., izdana je bila 10. aprila 1004, je briksenški škof Albuin postal lastnik blejskega posestva, Bled pa je s tem prvič imenovan v pisnih virih. Bled torej praznuje tisočo obletnico prve omembe, slovesnosti pa bodo kronane z obsežnim zbornikom, v katerem Eisack, kjer je to najpomembnejšo povezavo med Italijo in Nemčijo nadzirala briksenška škofija. Tu, vsvo-ji škofiji, je Albuin verjetno pričakal Henrika II. in ga preko Bolzana spremljal najmanj do Trienta. Za kraljem Henrikom II. je bilo štirinajst dni marša in 340 kilometrov poti. Ko je 18. aprila s svojo vojsko vkorakal v Verono, je bilo Arduino-vega odpora s tem konec. Sledil je vrhunec, 14. maja so v Paviji Henrika H. kronali za italskega kralja. Za nagrado za sodelovanje je Albuin dobil ozemlje v Blejskem kotu. Listina je bila napisana že na poti, saj nosi datum 10. april 1004. Poleg okoliščin darilne listine, shranjena je vTirolskem deželnem arhivu v Innsbrucku, je ta v zborniku v celoti objavljena v izvirniku in prevodu, Stih pa jo je tudi opremil s podrobnimi komentarji. Prikazal je tudi genezo briksenške posesti na Kranj- več kot štirideset prispevkov prikazuje nadvse bogato zgodovino tega lepega in turistično privlačnega kraja. Blejska občina je ob tisoči obletnici prve pisne omembe Bleda izdala zbornik Bled tisoč let, ki ima 432 strani, v njem pa je objavljenih več kot 40 daljših in krajših prispevkov. Uvodoma je objavljena daljša zgodovinska študija zgodovinarja Petra Stiha Prva omemba Bleda v pisanih virih - Listina kralja Henrika II. za briksenškega škofa Albuina z dne 10. aprila 1004. Stih v njej, kot je to zanj značilno, poglobljeno in nadvse podrobno prikaže glavne akterje, ki so botrovali listini, in okoliščine njene izdaje. Naslonil se je na obsežno literaturo in slovenskemu občinstvu spet ponudil gradivo, ki na presenetljivo podroben način odkriva dogodke in osebe pred tisoč leti. Stih je uvodoma zapisal: "10. aprila tistega leta /1004/ je namreč kralj Henrik II. v Trientu (ital. Trento), ki leži severno od Gardskega jezera v Italiji, izstavil listino, s katero je podaril briksenškemu škofu Albu-inu in njegovi škofiji posest Bled na Kranjskem. Poleg prve omembe 0 ozadju darilne listine Ozadje darilne listine je povezano z uporniki in z zaslugami za pomoč in zvestobo. Ko je leta 1002 nenadoma umrl mladi cesar Oton III., ga je nasledil bavarski vojvoda, ki je bil še isto leto v Mainu okronan kot kralj Henrik II. Toda nenadno smrt Otona III. je v Italiji izkoristil Arduin, mejni grof v Ivreji na severozahodu Apeninskega polotoka in se dal že tri tedne po cesarjevi Bleda pa označuje listina tudi zače- smrti izvoliti za kralja v Italiji. Za skemvll.stoletjaŠtudijajeopremlje-tek blejskega gospostva, ki je v lasti Henrika II. je bila to navadna uzur- na s kar 290 opombami, kar dovolj škofije iz Brixna (ital. Bressanone) pacija in proti uzurpatorju je poslal nazorno govori o njeni temeljitosti ostalo skoraj natančno 800 let, vse vojsko, ki pa je bila poražena, do sekularizacije leta 1803. Naslednje leto je poveljstvo pre- Ob prvi omembi v zgodovin- vzel sam Henrik II. Vojska seje zbra- Poglejmo še druge prispevke v skih virih je Bled označen kot pra- la na Leškem polju pri Augsburgu. zborniku. Martin Šolar je prikazal edium quod dicitur Ueldes, kot 'po- Pot ga je vodila preko Alp, sledila je naravo blejskega območja in njene sest, ki se imenuje Bled'. Pri tem se reki Lech, šla v dolino Inna in se prek vrednote. Vode Blejskega kota je obje ime nanašalo na širši prostor, ki Brennerja spustila v dolino reke delala Špela Remec-Rekar, podnebje je pokrival najmanj kraljevo _ pa Miran Trontelj. O blejskih goz- istoimensko posest, in ne samo dovih piše Miroslav Kapus, o osred- na kraj ali grad ob jezeru." ^^¿jll njem blejskem parku in drugih par- kovnih površinah na Bledu Janez Petkoš, o podzemnem svetu občine Bled pa Pavle Jamnik in Srečko Kunčič. Poleg izčrpnega Štihovega prispevka ima morda eno osrednjih mest v zborniku prispevek Timoteja Knifica Arheološki sledovi blejskih prebivalcev iz pozne antike in zgodnjega srednjega veka. V varnem zavetju strmega hriba in otoka sredi jezera je človek živel že v prazgodovini. Arheološke najdbe dokazujejo, da je bil blejski okoliš pomembno naselitveno jedro Slovencev, zato je zanimiv tudi Knifičev prikaz ar- zgodovina heološkega bogastva, ki je v zborniku primerno tudi bogato ilustriran z mnogimi fotografijami in risbami. Z arheologijo se ukvarjajo še trije avtorji. Andrej Pleterski je izdelal t. i. idejni sistem blejske župe, Barbara Ravnik Toman piše o posebnih arheoloških dragotinah, o uhanih s košarico, ki so bili zgovoren kos nakita blejskih staroselk v zgodnjem srednjem veku, Janez Bizjak pa je prikazal preskrbovalno zaledje železnodobnega in srednjeveškega Bleda v visokogorju Julijskih Alp. O spremembi rabe tal v občini Bled piše Franci Petek, o prebivalstvu in poselitvi v regijah občine Bled pa Maja Topole. Rajko Ber-nik je po zapiskih Alojza Wolfa s Slamnikov nad Bohinjsko Belo prikazal samotežno spravilo lesa pozimi ter apnenico. Razpravo o kmetijstvu v občini Bled je napisal Jože Skumavec, o gospodarjenju z blejskimi gozdovi in o njihovem gospodarskem pomenu v preteklosti pa Igor Smolej. Slednji je tudi avtor članka Gospodarski pomen gozdov. Brez borčevske mitologije Urednik zbornika Jože Dežman je podpisan pod več prispevkov. Na kratko je predstavil Lojzeta Kolma-na, varuha blejskega kulturnega izročila in spomina, družino Primaš-čevih na Kupljeniku, skupaj z uglednim blejskim kronistom Božom Benedikom pa je prikazal izbrana poglavja iz blejske turistične zgodovine. Prispevek je dokaj izčrpen in tudi bogato ilustriran s starimi fotografijami in naslovnicami prospektov. Dežman je napisal tudi daljše razmišljanje z naslovom Dvajseto stoletje: vojne in revolucije, kjer je beseda tudi o tragičnih medvojnih in povojnih dogodkih. Slišati je, da so borci zelo negodovali, ker je njihova mitologija izpadla iz zbornika. Namesto da bi bili raje tiho, saj je njihova medvojna in povojna zločinska bera neskončna. Elektrifikacijo Bleda je prikazal Drago Papler. Iz članka o imenoslovju Bleda skozi zgodovino, napisal ga je Dušan Čop, izvemo, da ime Bled ni označevalo samo posameznega naselja, ampak skozi vso tisočletno pisno zgodovino predstavlja določeno območje med obema Savama in vse do obronkov Ju- Zvon želja lijskih Alp. Vse do leta 1907 je namreč poštni urad nosil ime Grad, saj se je tako imenovalo najpomembnejše naselje, vas pod Gradom. Velik prispevek Boža Benedika Ljudsko pripovedništvo predstavlja Marjan Zupan. Za večino bralcev bo zanimiv prispevek Marjana Šolarja, ki je zbral in objavil blejske zgodbe iz ustnega izročila. Med drugim je objavil grozljivo zgodbo iz leta 1947, ko so med bir-movanjem komunistični teroristi iz zasede, ki so jo pripravili v Mač-kovcu pri Bohinjski Beli, namera- vali napasti škofa Antona Vovka. Le naključje je bilo, da se jim ta zločin ni povsem posrečil. Bled kot prizorišče politične in diplomatske dejavnosti v obdobjih Karadorde-vičev in Josipa Broza-Tita sta prikazala Božo Benedik in Božo Repe. Benedik je dodal še zapis o premoženju Karadordevičev na Bledu, prav tako je tudi avtor daljšega prispevka o blejski občini, skupaj z Jeleno Justin pa je objavil zapis o blejskem športu v svetovnem vrhu. O domačijah in prebivalcih do konca 19. stoletja piše Janez Zupan, nekaj drobcev iz starejše zgodovine doline Radovne je prispeval Janez Mlinar. Graščinico Boben je prikazal Branko Slanovic, o Janezu Pu-harju, našem velikem izumitelju fotografije, piše Mirko Kambič. Pisateljico Vido Jeraj prikaže Ana Ber-čon, o znani blejski Vovkovi rodbini piše slikarka Melita Vovk, o vprašanju narodnega muzeja na Bledu pa razmišlja Maja Žvanut. Bled na upodobitvah 19. stoletja prikaže Barbara Jaki. Prispevek o cerkvah in gradovih občine Bled je napisala Metka Znidar, o blejskih in bohinjskih vilah pa Nika Leben. Nekaj drobcev iz gorjanske kronike je objavila Majda Pazlar. O glasbi in plesu kot sestavnem delu mondenega turističnega Bleda piše Franc Podjed. S tem obsežnim zbornikom (založila ga je založba Didakta iz Radovljice, tel. 04/532 -0210) je Bled na najboljši mogoči način zaznamoval svojo obletnico prve omembe kraja v pisnih virih. Vsi, ki jih zgodovina zanima, so z njim dobili bogat vir gradiva za razmišljanje o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Na blejskem gradu je živela mlada vdova. Žalovala je za svojim možem, ki so ga ubili razbojniki. Zbrala je vse svoje zlato in srebro in druge dragocene kovine ter dala uliti zvonček za kapelico na otoku. Ko pa so zvonček peljali na otok, je hud vihar prevrnil ladjico, brodarji in zvonček so se potopili. Zvonček se še zdaj včasih ob mirnih, jasnih nočeh oglaša iz jezerskih globin. Mlada vdova je bila potem še bolj žalostna. Od- -------------------------- šla je v Rim, kjer je stopila v samostan. Po njeni smrti je poslal papež za jezersko cerkev drug zvonček. Kdor z njim pozvoni in tako počasti Marijo, se mu izpolni želja, ki jo ima, ko pozvanja. Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 ® revolucija Leta 1973 je Maks Šimenc mlajši na Menini planini izkopal truplo svojega očeta, ki so ga umorili partizani septembra 1942. Spomladi 1942 je Maks Šimenc odšel v partizane. Toda že po nekaj mesecih, 29, septembra, so ga ti ubili. Najverjetneje ga je dal ubiti njegov komandir enote, ker ga je Šimenc pred vojno kot zapriseženi lovski čuvaj prijavil zaradi krivolova, domnevno pa tudi zato, ker se Šimenc ni strinjal, da bi štabovci jedli bolje od navadnih borcev. Aft /V. . v mor Maksa Sim^a Maks Šimenc se je rodil leta 1900 na Vrhpoljah pri Kamniku. Bil je izučen sedlar, vendar je med obema vojnama večinoma delal v različnih rudnikih po Jugoslaviji (v Srbiji). Vrnil seje domov, se poročil in se zaposlil v kamniškem Titanu, vendar šele takrat, ko je žena ostala doma. Kot levo usmerjen je težko dobil zaposlitev. Deloval je v sindikatu. Bil je tudi zapriseženi lovski čuvaj v zasebnem lovišču odvetnika dr. Benkoviča iz Ljubljane. Spomladi 1942 se je prostovoljno pridružil partizanom. S seboj je odnesel tri lovske puške s strelivom in dva daljnogleda. Odhod v partizane so razglasili kot prisilno mobilizacijo, da bi zavedli Nemce oziroma da se ti ne bi maščevali nad družino. Takrat so Nemci hoteli Simen-čevo ženo skupaj z otrokoma, hčerko Slavko in sinom, ki mu je bilo prav tako kot očetu ime Maksimil jan, preseliti v rajh, da bi jih zavarovali pred banditi. Štiri ure so čakali sredi Ne-velj, potem pa so jih spustili domov. Rešil naj bi jih bil tedanji kamniški župan baron Rechbach, ki je bil ve- lik dobrotnik Slovencev, komunisti če Hribarju), ki je bil prav tako lovski pa so ga po vojni zaprli za precej let. čuvaj,se je pohvalil,da jeonegahudi- ča spravil s sveta in ga ne bo več preganjal po gmajnah. Hkrati s to "novico" je Pestotnik Pavlica grdo pretepel in mu še navrgel, naj bo kar vesel, daje še živ. To jebil očitno en motiv za umor. Toda Maks Šimenc mlajši je izvedel še za drugi domnevni vzrok. V partizan- Maščevanje krivolovca? Septembra 1942 so partizani Maksa Šimenca na Menini planini ubili. Ko si je njegov sin Maks Šimenc mlajši po vojni prizadeval za očetovo rehabilitacijo, so mu dejali, da so ga ubili zato, ker naj bi bil organiziral dezerterstvo. Toda sin je z vztrajnim poizvedovanjem izvedel tudi za drugačno resnico. Očeta naj bi bilo partizansko vodstvo v Kamniškem bataljonu v resnici ustrelilo iz osebnega maščevanja in njegovega prizadevanja za poštene odnose med partizani. Ko je bil pred vojno lovski čuvaj, je moral med drugim prijaviti krivolovca Tineta Pestotnika (Osovnikovega) iz Palovč. Naneslo je tako, da je bil njegov komandir v partizanih prav Tine Pestotnik. Ko se je Pestotnik po Ši-menčevem umom oglasil v Pa-lovčah pri Pavlicu (po doma- Maks Šimenc mlajši s svojo sestro pred vojno. Očeta so jima umorili kamniški revolucionarji. ski enoti je večkrat prišlo do sporov. Maks Šimenc je bil takrat star že 42 let in je bil torej precej starejši od drugih partizanov. Bil je občudjiv za socialne in moralne deformacije in kot nekakšen intendant zato ni dovolil, da bi nekateri vodilni (štabovci) imeli boljšo hrano in več cigaret od drugih borcev. Med drugim je to Ši-menčevemu sinu po vojni pripovedoval Ferdinand Mihelič, ki je bil z očetom v stalnih stikih po liniji OF. Naj na tem mestu samo omenimo, da je zaradi nestrinjanja z dogajanjem v partizanski enoti Anton Golob iz Nevelj, ki je šel skupaj z Maksom Šimencem v partizane, od partizanov pobegnil in se zatekel na Koroško, kjer je vojno preživel. Ta primer in vrsta drugih, nekaterih se bomo v tej zgodbi dotaknili, govori, da je bilo leta 1942 s partizani nekaj hudo narobe. Mnogi so se znašli v združbi, ki ni bila tisto, za kar se je izdajala, in je počela nekaj bistveno drugega, kot je razglašala naokoli. Sprenevedanje prič Maks Šimenc se je dva dni pred © Demokracija • 20/2004 revolucija umorom oglasil v okolici domačega kraja. Bil je v stiku z Miheličem, nato pa se je sešel še z ženo. Ob tej priložnosti je Miheliča prosil za dežno pelerino, saj se je bližala jesen in zima. Iz tega je sin kasneje sklepal, da zanjo gotovo ne bi bil prosil, če bi imel namen dezertirati, kot so ga okrivili po vojni. Mihelič je pelerino celo priskrbel, vendar so Šimenca prej ubili, zato jo je dal Petru Pod-bevšku (ta je kasneje padel). Ob tem srečanju z Miheličem je Šimenca spremljal mlajši soborec Franc Hribar-Lovro, ki še živi v Kamniku. Bil je vseskozi navzoč, ko sta se oče in mati sešla v Jakličevi dolini v neveljskih gozdovih. Hribarja je Šimenc leta 1973 navedel kot glavno pričo za določitev "groba" na Me-nini planini, ko je prekopaval posmrtne ostanke svojega očeta na pokopališče v Nevljah. V začetku 90. let se Hribar ni več ničesar spomnil in je vse zanikal. Čeprav je Hribar po vojni Šimenčevi vdovi povedal, kako in zakaj je bil ubit njen mož, je leta 1974 Maksu Šimencu mlajšemu najprej mencal, da ne ve nič določnega, potem pa celo izbruhnil, da ga nadleguje. Leta 1991 pa mu je povedal, da so očeta ustrelili takoj po begu skupine štirih fantov iz Stranj. Ti so bili v skupini šestih borcev na patruljnem pohodu v Stranjah. Hribar je trdil, da sta bila on in Šimenc takrat z njimi. Toda Pavle Alpner je leta 1991 na svojem domu v Godiču dal Maksu Šimencu vpričo svojega sina in žene izjavo, podpisali so jo vsi trije, kako je bilo takrat v resnici. "Dezerterji" na plošči Alpner je dejal, da so iz partizanskega taborišča na Menini planini šli s patruljo v Stranje konec avgusta ali v začetku septembra 1942. V skupini šestih so bili: Franc Bodlaj-Vamp-kov, Alojz Bodlaj, Pavle Alpner, Franc Podstudenšek-Rok ter Spoti-karjev in Cahtetov hlapec (imen zadnjih dveh se ni več spomnil). Vodilni skupine so nasilno vdrli vrata pri Plahutnikovih na Brezjah, saj se jim domači niso upali odpreti. Štirje so zunaj stražili. Takrat je Franc Bodlaj zaklical: "Beži, Pavle!" Mislil je, da so prišli Nemci, in pognal se je v beg za Maksimiljan Šimenc pri vojakih. Kot mnogi je tudi on nasedel lepim besedam komunistov -in postal njihova žrtev. Bodlajevima. Ustavili so se v Stranjah. Zatrdil je, da med njimi ni bilo ne Šimenca ne Hribarja. Pri tem pričevanju je poleg tega podatka pomemben tudi datum dogodka, saj je bil Maks Šimenc umorjen čez en mesec, kar priča o tem, da ni bil kriv tega "dezerterstva". 21. septembra 1942 so partizani ubili štiri Stranjane zaradi suma, da nameravajo "dezertirati": Valentina Slevca iz Stahovice, Franca Hrovata iz Bistričice, Polono Pavlin in Ivana Pavlina iz Črne. Kot datum umora Maksa Šimenca se navaja 29. september 1942. Verjetno je to datum, ko so našli njegovo truplo. Toda bolj kot datum govorijo drugi podatki, da Maks Šimenc ni bil ustreljen skupaj z drugimi štirimi "dezerterji". Njegovo truplo je - očitno izmišljeno zgodbo -, kako bilo nepokopano vse do naslednje je bil njen mož ubit. Ko sta Šimenc pomladi. Po vojni so imena štirih in Hribar prispela nazaj na Menino "dezerterjev" borci napisali na svojo planino, jima je nekdo prišel nas-ploščo v Stahovici, Šimenčevega pa proti. Sedli so, da bi pokadili cigare-niso. Zakaj ne? Zato, ker ni spadal v to. "Prišlek" naj bi bil sedel za Šimen-skupino "dezerterjev", ampak so ga ca, in ko je ta zvijal tobak v cigareto, partizani ubili iz drugih razlogov. ga je od zadaj ustrelil v glavo. Toda Maks Šimenc mlajši je ob Izkop očeta na Menini izkopu svojega očeta na lobanji vi- Franc Hribar-Lovro je po Ši- del, da ta Hribarjeva zgodba ne mo-menčevi smrti njegovi ženi povedal re biti resnična. Izkop je bil izvršen B10. septembra 1973 na območju Menine planine nad Zgornjim Tuhinjem, ki se imenuje Oseki. Zraven sta bila še cerkovnik, sanitarni inšpektor in priča Ogrinc. Sin je izkop očeta skrbno dokumentiral s fotografiranjem. Lobanja Maksa Šimenca je bila močno poškodovana: zgoraj je bila počena skoraj po vsem obsegu, nosna votlina je bila zbita, prav tako desna ličnica in zgornja čeljust. V lobanji sta bili na levi in desni strani senc dve enako veliki strelni luknji oziroma je bila vstopna strelna odprtina skoraj enaka izstopni. Iz tega je sin sklepal, da je bil oče najprej ubit s topim predmetom, v glavo pa so ga ustrelili šele takrat, ko Partizanski zločin Jeseni 1942 je Korla Šimenca nad kamniško kavarno srečal neki Rudi, ki je delal v tovarni Titan in je MaJsa Šimenca poznal. Povedal mu je, da je bil zraven pri neki nemški hajki na Menini planini in da so tam našli truplo Maksa Šimenca. To je bilo 29. septembra 1942, zato velja ta datum za smrt Maksa Šimenca. Ker ni bil povsem gotov, da je ubiti res Šimenc, je vzel s seboj njegov lovski klobuk. Napotil gaje k Šimenčevi ženi in ta je klobuk takoj prepoznala. Žena je šla nato z nekim domačinom na Menino planino in tam prepoznala svojega moža; bil je že sneg in truplo je bilo nepokopano. Po vojni je slišala za zgodbo, da so morilci pustili Šimenčevo truplo v sedečem položaju, naslonjeno na ograjo, predenj pa so nasuli fižola. Tega naj bi bil prebiral, s čimer so se morilci posmehovali njegovemu poštenjakarskemu pikolovstvu, ko si je prizadeval za enakost med vodilnimi in navadnimi borci. Truplo ni bilo pokopano celo zimo. Verjetno so ga pustili v posmeh in opozorilo drugim. Šele spomladi 1943 ga je lastnik pašnika prekril s kamenjem. Marija, žena Maksimiljana Šimenca, si je po vojni močno prizadevala rehabilitirati moža. je že ležal na tleh, zato izstopna odprtina ni bila večja od vstopne. "Kaznovan" še po smrti Takoj po vojni in vse do danes se je zgodba o ubitem Maksu Šimencu nadaljevala. 7. septembra 1945 je bil v zvezi z njegovo smrtjo izdan sklep o ocenitvi vojne škode v skupnem znesku 742.800 din. V obrazložitvi je bilo navedeno: "Vzdrževalnino za vdovo je komisija znižala na 222.400 din, na pogrebnih stroških je bilo priznano 2000 din." 19. septembra je bil izdan še sklep o ocenitvi vojne škode v znesku 204.600 din. Šimenčeva vdova tega denarja potem ni prejela. 26. maja 1948 je komisija za podeljevanje začasne denarne pomoči po odloku NKOJ pri OLO Kamnik odločila, da se denarna pomoč v znesku 275 din ukinja. V utemeljitvi je pisalo: "Prosilki je padel mož septembra 1942 v Tuhinjski dolini. Prosilka je stara 46 let. Ima 1 mladoletnega otroka. Ne poseduje ničesar. Je zaposle- Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 revolucija t i na v Drž. smodnišnici v Kamniku, kjer prejema doklade za svojega otroka. Okrajna komisija za podeljevanje podpor ji je odklonila odnosno ukinila podporo." Komisija za to odločitev ni navedla nobene utemeljitve. Oktobra 1952 je bila izdana odločba, s katero je bila zavrnjena pritožba Marije Šimenc v zvezi s prošnjo za družinsko pokojnino. V utemeljitvi je pisalo: "... Po zatrdilu OLO Kamnik, Poverjeništvo za notranje zadeve /.../ je ugotovljeno, da je bil pokojni Šimenc Maks, prosilkin mož, ubit pri pobegu iz NOV. Po 45. členu odst. 4 Uredbe se ne more priznati pokojnina družinam oseb, ki so pred 15. 5. 1945 izgubile življenje kot sovražniki narodnoosvobodilnega boja..." Birokrati revolucije Toda režim je bil površen. Medtem ko so eni za Maksa Šimenca določili, da je izgubil življenje kot sovražnik narodnoosvobodilnega boja, so ga drugi prišteli med žrtve tega boja in Šimenčevo ime javno objavili med drugimi imeni žrtev NOV v Kamniškem zborniku leta 1955. 18. septembra 1972 je Oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Kamnik zavrnil prošnjo Maksa Šimenca mlajšega za prekop očetovih posmrtnih ostankov. V odločbi ni bila navedena nobena utemeljitev za takšno odločitev, pisalo je le:"... Po proučitvi zadeve upravni organ smatra, da ni umestno izvršiti prekopa ostankov trupla pok. Maksa Šimenca, zato je bilo odločiti kot je navedeno v izreku te odločbe." 26. septembra se je Maks Šimenc na odločbo pritožil, 31. januarja 1973 pa protestiral, ker še vedno ni prejel odgovora na pritožbo. 13. marca je Republiški sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo odločbo razveljavil in Šimenčevo prošnjo vrnil organu prve stopnje v vnovični postopek. 9. julija 1973 je načelnik Oddelka za občo upravo in družbene službe skupščine občine Kamnik zahteval od Šimenca dokaze glede identifikacije groba in trupla pokojnega Maksa Šimenca. Šimenc mlajši je kot pričo navedel Franca Hribarja-Lovra. 1. septembra je prejel odločbo z dovoljenjem za prekop, kar je potem 10. septembra 1973 s pomočjo cerkovnika in sanitarnega inšpektorja tudi storil. Na "grobu" na Ose-kih, visoko na pobočju Menine planine nad Zgornjim Tuhinjem, je v tridesetih letih že zrasla smreka. Diskreditacija žrtve Februarja 1974je dr. JustMiklavc z Republiškega sekretariata za zdravstvo in socialo varstvo povabil Maksa Šimenca mlajšega na pogovor v Ljubljano. Miklavc je bil prej trikrat lovski čuvaj. Pred vojno je prijavil krivolovca, ta pa je v partizanih postal njegov komandant in maščevalni eksekutor. v Kamniku zaradi prekopa njegovega očeta. Dejal mu je, da bo težko dosegel kaj na kamniški občini, in mu svetoval, naj bi uredili tako, da bi mati dobivala manjšo denarno podporo, za katero bi vedel le poštar, ki bi jo prinašal. S svojo vizitko ga je poslal h Kazimiru Keržiču, direktorju Kika, da bi njegov predlog podprla zveza borcev v Kamniku, toda Keržič mu sploh ni odgovoril. 20. marca 1975 je Oddelek za občo upravo in družbene službe skupščine občine Kamnik zavrnil prošnjo Marije Šimenc za dodelitev družinske invalidnine z besedami: "... Vse tri priče so izpovedale, daje bil pokojni Šimenc Maks do vstopa v partizane v prvih vrstah delavskega gibanja naperjen proti okupatorju. Pristojna služba za zadeve invalidov in borcev NOV skupščine občine Kamnik je od Občinskega odbora ZZB NOV Kamnik v tej zadevi zahtevala ustrezne podatke. Navedeni odbor je iz lastne evidence in na osnovi dokumentacije, ki je bila priskrbljena pri prvotnem odločanju o pravici do družinske invalidnine ugotovil, da je pokojni Šimenc Maks res vsto- "Ker je organiziral..." Marija Šimenc seje na odločbo pritožila, opozorila na protislovja v njej in predlagala zaslišanje še dveh prič. 19. avgusta 1976 je Republiški komite za vprašanja borcev NOV in vojaških invalidov zvrnil njeno pritožbo z besedami:"... Pritožbeni organ je v postopku na II. stopnji pregledal spis in ugotovil, da je bil pokojni mož pritožnice ustreljen, ker je organiziral pobeg partizanov. To so potrdile predlagane priče s strani ZZB NOV SRS: Burja Ivan, Podstudenšek Franc in Petek Jurij. /.../ Novi priči Kodra Matevž in Mihelič Ferdinand nista izpovedali nič novega, kar bi bilo pomembno za drugačno rešitev predmetne zadeve. Miheliču Ferdinandu je znano, da je bil Šimenc Maks utreljen, ker je nameraval pobegniti, sicer pa je bil izredno narodno in delavsko zaveden Slovenec." Konec piihodnjič Ivo Zajdela pil v NOV že leta 1942 v Kamniško četo, vendar se je kot partizan vključil k tajni izdajalski skupini, ki je organizirala dezerterstvo iz partizanskih vrst in je kot tak bil zasačen pri izdajalski dejavnosti. Spričo tega ga je takratno vojaško sodišče obsodilo na smrt in kazen tudi izvršilo ..." Demokracija «20/2004 mejniki Enciklopedija za vedoželjne Enciklopedija, izdala jo je Prešernova družba, obravnava področji naravoslovja in tehnologije. Enciklopedija nam omogoča vpogled v sodobna znanstvena spoznanja, ki jih potrebujemo na življenjski poti skozi sodobni čas. Tematska ureditev •i" i. ' ENC :iki .01 }EDI JA ZAVEC NA8gyOŠi.OVj lOZELJi ! in UfÍMjLü wBEmímmmi ŠIE GtjA zalom ponuja več kot le gola dejstva o naravoslovju in tehnologiji. Bralca spodbuja k premišljevanju o samem sebi in nam pomaga razvijati raziskovalno mišljenje, postavlja izzivalna vprašanja ter odkriva, kako zbrati in uporabljati dokaze in raziskovati nova področja. Enciklopedija (velik format, 488 strani in izjemne ilustracije) je razdeljena na deset tematskih sklopov: planet Zemlja, živi svet, biologija človeka, kemija in elementi, snovi in tehnologija, svetloba in energija, sile in gibanje, elektrika in elektronika, prostor in čas, skrb za okolje. Odlikujejo jo najnovejša spoznanja s področja naravoslovja, napisana jasno in jedrnato; grafični prikazi z jasnimi oznakami, ki razložijo še tako zapleten diagram; predstavitev spoznanj na dveh nivojih: hitro najdemo informacijo, ki jo iščemo, hkrati pa nam je ponujena poglobljena razlaga; kratki in jedrnati življenjepisi najbolj slavnih znanstvenikov in izumiteljev, predstavljeni v besedi in sliki; poudarjeno besedilo je oblikovano tako, da spodbudi tudi poglobljeno branje posamezne teme; pomembni dogodki, izumi in odkritja, tabele enot in njihove pretvorbe; na koncu vsake teme je okvirček z naslovi sorodnih poglavij, ki pomagajo k širšemu razumevanju teme; izčrpna in razumljiva razlaga pomembnejših naravoslovnih pojmov in stvarno kazalo z več kot 3.500 gesli. Enciklopedijo je napisala skupina specializiranih znanstvenih piscev in svetovalcev iz Velike Britanije in je prevedena iz angleškega izvirnika. Etnolog Etnolog, strokovna revija Slovenskega etnografskega muzeja, v številki 13 prinaša na kar 670 straneh vrsto zanimivih prispevkov. Številka je posvečena 80-letnici SEM. V prvem delu zbornika so zato prispevki, posvečeni temu visokemu jubileju. Helena Ložar-Podlogar piše o Rajku Lo-žarju, upravniku Etnografskega muzeja v letih 1940—1945. O Niku Zupančiču, ravnatelju Etnografskega muzeja v obdobju 1923—1940 piše Christian Pro-mitzer. Alenka Simikič prikaže delo Borisa Orla, povojnega ravnatelja muzeja. Inja Smerdel podrobno prikaže delo Milka Matičetova. O filmskih dokumentih Borisa Kuharja piše Nadja Va-lentinčič Furlan. Razdelek Razprave prinaša naslednje študije: Retrogradna konstrukcija podobe gibanja prebivalstva na Slovenskem pred 18. stoletjem (Gorazd Makarovič), Zakopavanje predmetov. Magična dejanja vruralnem okolju vzhodne Slovenije (Miljam Mencelj), Vprašanje narodne noše na Slovenskem. Razvoj od srede 19. stoletja do 2. svetovne vojne (Bojan Knific). i 50 LETQGORENJSKEGA MUZEJA ¿GUŠTINOV ZBORNIK Avguštinov zbornik Gorenjski muzej iz Kranja je kot 24. knjigo zbirke Gorenjski kraji in ljudje izdal Avguštinov zbornik. Posvečen je 80-letnici Ceneta Avguština, uglednega umetnostnega zgodovinarja. Prispevki v zborniku so razdeljeni v tri vsebinske sklope. V prvem in drugem so zbrani spominski zapisi in izvirne znanstvene razprave avtorjev, tretji pa je namenjen predstavitvi značilnih utrinkov iz polstoletnega delovanja Gorenjskega muzeja. Naštejmo le nekaj zanimivejših naslovov: Zgodnjeantični Kranj (Milan Sagadin), O pašnih sponah iz časa velikega preseljevanja ljudstev na Slovenskem (Marijan Slabe), O rezultatih topografske analize mariborskega mestnega jedra (Ivan Curk), Baroni Zoisi Edelsteinski in njihovi interierji v gradu Brdo pri Kranju (Vesna Bučič), Svabski slikar Eustachius Gabriel na Kranjskem (Anica Cevc), Mesta na Kranjskem v prvi polovici 19. stoletja (Jože Žontar), Bled v vedutah bidermajerskega miniaturista in vedu-tista Heinricha Ferstlerja (Ivan Stopar), Gorenjska kmečka skrinja (Anka Novak), Poskus ustanovitve Mestnega muzeja v Kranju v času do druge svetovne vojne (Majda Žontar), Janez-John Bukovnik (1889—1957) (Mirko Kambič), Boštjan Olip - borec za mir in proti vojni (Ana Benedetič), Oris vilske čtrti v Radovljici v prvi polovici 20. stoletja (Nika Leben), Kranj v Steletovih terenskih zapiskih (Alenka Klemene), Črtomir Zoreč, oris njegovega dela (Gregor Kocijan), Smerdujeva spomenika pesniku dr. Francetu Prešernu v Kranju (Damir Globočnik). Trnjeva pot duhovnika Angel Kosmač, župnik iz Ricmanj pri Trstu, je napisal zanimivo knjigo spominov na težke čase 20. stoletja. Bogoslovje je opravil v Gorici, posvečen pa je bil aprila 1946 vTrstu. Najprej je služboval v raznih krajih Istre, konec leta 1949 se je vrnil v Trst, kjer je bil naslednje leto imenovan za kaplana pri Sv. Jakobu. Leta 1951 je bil premeščen v Rojan, v letih 1952—1956 pa je kaplanoval na Opčinah. V času 1956—1960 je študiral v Rimu in diplomiral s tezo o Pravni ureditvi srbskih srednjevških samostanov. Od leta 1960 je župnikvRicmanjahin Domju. Napisal je knjigi o Ricmanjah in Borštu. Kot duhovnik se ni omejeval le na pastoralno delo v eni najzahtevnejših župnij v tržaški škofiji. V knjigi spominov Tmjeva pot slovenskega duhovnika, izšla je pri Mladiki v Trstu, je opisal svoja doživetja v nepopisno tragičnem in razburkanem 20. stoletju. Sledimo opisom nevarnih čeri vsakdanjega življenja do žalostnih izkušenj s totalitarizmi. Kosmač piše tudi o času, ki ga živimo, o splošnem razvrednotenju starih pravil življenja, o upadu domovinske in jezikovne zavesti med našimi ljudmi, o upadu verskih in narodnih načel in poskuša dati prispevek k duhovni in kulturni rasti naših ljudi na razburkanih obmejnih tleh. Knjiga je napisana v obliki kratkih poglavij, vsebina pa zagotavlja zelo zanimivo in poučno branje. I. Ž. Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 film Ova svetova se spopadeta za čast in oblast. Tisoči padejo za slavo. In zaradi ljubezni je pogubljen narod. Ljudje so se od nekdaj spuščali v vojne, Za moč, za slavo, za čast - in za ljubezen. Strast dveh najlegendarnejših ljubimcev v literaturi - Parisa, trojanskega princa, upodobil gaje Or-lando Bloom, in Helene (Diane Kruger), špartanske kraljice, v stari Grčiji zaneti desetletno trojansko vojno. Pariz vzame Heleno njenemu možu kralju Menelaju, igra J -T r: r 1 i . r r -j - r 1 i * r i i ^ 1 i-j I J r -L U ga Brendan Gleeson, kar je nedopustna žalitev. Žalitev Menelaja je tudi žalitev njegovega brata Aga-memnona (Brian Cox), mogočnega mikenskega kralja, ki kmalu združi vsa močna grška plemena, da bi privedli Heleno nazaj iz Troje in ubranili bratovo čast. V resnici Agamemnon ne rešuje samo družinske časti, ampak ga žene v obleganje Troje njegov silni pohlep. Z zavzetjem Troje bi pridobil celotno območje okrog Egejskega morja in še povečal svoj že tako ogromni imperij. Skozi obzidje mesta, ki ga vodi kralj Priam (Peter O'-Toole) in brani mogočni princ Hek-tor (Eric Bana), se ni uspelo prebiti še nobeni vojski. Hektorjevi vojski bi Režija: Wolfgang Petersen Producenti: Gail Katz, Wolfgang Petersen, Diana Rathbun, Colin Wilson Scenarista: Homer, David Benioff Igrajo: Brad Pitt, Eric Bana, Orlando Bloom, Diane Kruger, Sean Bean, Brian Cox, Peter O'Toole Premiera: 13. 5. 2004 Distribucija: Ljubljanski kinematografi bil lahko kos samo Ahil (Brad Pitt), najpogumnejši in najmočnejši bojevnik na svetu. Toda drzni in na videz nepremagljivi Ahil ne prisega zvestobe nikomur in ničemur, le samemu sebi in svojemu ugledu. Nenasitna lakota po večni slavi ga privede do tega, da pod Agamemnono-vo zastavo napade Trojo, ljubezen pa je tista, ki zapečati njegovo usodo. Trenja med Agamemnonom in Ahi-lom dosežejo višek, ko Agamemnon Ahilu ugrabi Briseido, Hektorjevo sestrično, ki jo je Ahil vzel pod svoje okrilje, potem ko so razdejali tempelj Apolona, zavetnika Troje, kjer je bila svečenica. Besni Ahil se noče več bojevati na strani zlobnega Otroci sreče Ob obilju glasbe in posnetkov iz časov tako imenovanega novega vala so Otroci sreče spomenik generaciji, ki je odraščala v prepričanju, da je rokenrol najpomembnejši. Nikoli se ni tako plesalo kot v tis- vot u ritmu muzike za ples. Otroci tem letu ali dveh na začetku osem- sreče je film o duhu časa, v katerem desetih let. Časi pravzaprav niso bili so nastali Djevojke u ljetnim halji- rožnati: državo je pretresala gospo- nama, Kad si mlad, Mi plešemo, darska kriza, umrl je mogočni do- Maljčiki, Lijepe žene prolaze kroz smrtni predsednik Tito, iz Poljske grad, o Zagrebu iz začetka osemde- so prihajale novice o izrednem sta- setih let in glasbi novega vala. nju... Mladi pa so živeli v duhu tak- Režiser filma je bil takrat sred- ratne glasbene uspešnice Zamisli ži- nješolec in to je njegova osebna, ce- O Demokracija • 20/2004 film kralja, brez Ahila pa Grki izgubijo premoč in utrpijo hude izgube ... Homerjeva lliada Rdeča nit te epske zgodbe, posnete po motivih Homeijeve Iliade, je strast. "Pravijo, da se v vojni razkrijeta človekova najslabša in najboljša plat," pravi ugledni producent in režiser VVolfgang Petersen. "Toda vojna je katastrofa za vse vpletene. Film bo pokazal prizore množičnih spopadov, kakršnih gledalci še niso videli, težišče naše zgodbe pa je človek, ujet med zmage in poraze. O tem je v Iliadi pisal Homer." Najstarejši grški pesnik Homer naj bi bil pisal v 8. stoletju pred našim štetjem, 300 do 400 let po padcu Troje. Ni jasno, ali je dogodke popisoval po ustnem izročilu ali so plod njegove domišljije, toda njegova dela so preživela stoletja in postala eden največjih zakladov literature. "Mislim, da v tritisočletni lo skrajno osebna zgodba o čudežnih spremembah, ki so se dogajale okoli njega, ko je njegovo malo in zaspano mesto postalo središče vznemirljive glasbene scene. Danes, 25 let pozneje, že dolgo nima več svojih starih plošč - Prijavo kazalište, Idoli in Ha-ustor, Azra, Orgazam, Film in Pankrti - a čuden splet okoliščin je botroval temu, da se je znova srečal s pretek- zgodovini ni bilo pisca, ki bi nazorneje in natančneje opisal grozote vojne," pravi Petersen. "Toda v njegovih epih človeško nesrečo zasenči brutalnost. Gledalci bodo v filmu začutili resnične ljudi, ki so se znašli v grozljivih okoliščinah." Semena legendarne trojanske vojne so zasejana, ko špartan-ski kralj Menelaj priredi gostijo, da bi sklenil premirje s svojim dolgoletnim sovražnikom Hektorjem, princem in branilcem Troje. Medtem ko voditelja slavita konec dolgotrajne uničujoče vojne, se Hektarjev čedni brat Pariš odkrade v spalnico Menelajeve žene Helene, ki velja za eno najlepših žensk na svetu, in jo odpelje iz kraljeve palače, ne da bi Hektar za to vedel. Voditelji grških plemen - mnogi med njimi so se tudi sami potegovali za Helenino roko in so prisegli, da bodo branili pravice moža, ki jo je osvojil - se združijo in napovejo vojno Trojancem. Monika Maljevič lim časom in dojel, da gaje prav ta glasba usodno oblikovala in da je zaradi nje postal takšen in ne drugačen človek Prek Zagreba, Ljubljane, Dunaja, Beograda, Budimpešte, Pariza, Utrechta in New Yorka se avtor podaja v iskanje junakov svoje mladosti in poskuša samemu sebi razodeti zgodbo o razvoju punk ročka in razpadu socializma. mm— Sretno "H! ri Režija: Producent: Igrajo: Premiera: Distribucija: Igor Mirkovič Rajko Grlic Igor Mirkovič, Goran Pavelič Pipo, Ivan Piko Stančič, Mladen Juričič Max, Mio Vesovič, Filip Mirkovič, Jasenko Houra, Vlatko Fras, Denis Kuljiš 13. 5. 2004 Karantanija Cinemas na kratko Talisman, film, pri katerem legendarni hollywoodski filmar Steven Spielberg dela že skoraj 20 let, je ostal brez režiserja. Vadim Perel-man je namreč zapustil koprodukcijo DrearriWorksa in Universala po šestih mesecih dela pri projektu, razlog za odhod pa naj bi bil po navedbah producentov dogovor med studii in režiserjem. Zgodba filma spremlja 12-letnega Jacka Sawyerja, ki iz vzporednega sveta, imenovanega Teritorij, odide v stvarni svet, kjer naj bi našel talisman, s katerim naj bi rešil življenje svoje mame, ki je hkrati kraljica Teritorija. Talisman temelji na istoimenskem delu Stephna Kinga in Petra Strauba iz leta 1984. Film Elia Kazana Vzhodno od raja je največji in najbolj avtentičen film, ki je bil kadar koli posnet o delavskem razredu, meni ameriški filmski režiser Martin Scorsese. Režiser Taksista in Tolp New Yorka, ki je odraščal v četrti Lower East Side, najpopularnejšem delu Manhattna, pravi, da je Kazanovo delo iz leta 1955 z Jamesom Deanom v glavni vlogi imelo pomemben vpliv tudi na njegovo poklicno usmeritev. "Meni o tej temi ni nikoli uspelo spregovoriti na tak način, kot je to uspelo filmu Vzhodno od raja," je dejal Scorsese na filmskem festivalu Tribeca v New Yorku. V Kazanovem filmu, priredbi istoimenskega romana Johna Steinbecka, James Dean igra Cala Traska. Dean je nato umrl v prometni nesreči in je prvi igralec, ki je bil za svoje delo posmrtno nagrajen z Oskarjem. Cena 30-sekundne reklame med premiernim prikazovanjem posebne enourne sklepne epizode humoristične serije Prijatelji, ki so jo pretekli četrtek (6. maja) predvajali na postaji NBC, bo dva milijona dolarjev. To Prijatelje uvršča na drugo mesto najprivlačnejših televizijskih programov v Združenih državah Amerike, in sicer takoj za finalnim dvobojem v ameriškem nogometu, popularnem Superbowlu, kjer so morali oglaševalci za polminutno reklamo odšeti 2,3 milijona ameriških zelencev. Premiera zadnjega dela Prijateljev, ki so postali veliko več kot navadna televizijska serija, naj bi si ogledalo najmanj 50 milijonov ljudi. Korporacija Disney je filmskim studiem Miramax prepovedala distribucijo najnovejšega dokumentarnega filma znanega in kon-troverznega ameriškega levičarja Michaela Moora z naslovom Fahrenheit 9/11, ki opisuje vezi med družino predsednika Georgea Busha in savdsko kraljevo družino ter kritično prikazuje Busheve postopke takoj po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001. Disney naj bi se bil za prepoved odločil zaradi strahu pred izgubo davčnih ugodnosti svojih zabaviščnih parkov na Floridi, ki jih vodi predsednikov brat, guverner Jeb Bush. Michael Moore se nad najnovejšim škandalom ne pritožuje, saj mu brezplačna reklama zagotavlja dobro prodajo filma v tujini in v ZDA. Miramax je v lasti Disneyja, ki ga je kupil leta 1993. Takrat je postavil pogoj, da bo prepovedal distribucije filmov z neprimerno vsebino za mlade in v primeru, če se ekonomska računica ne bo izšla. Glede na to razlog za prepoved Moorovega filma ni razumljiv. Vsebina ne bo erotična, prav tako pa je skoraj zanesljivo, da bo film pridelal dobiček, saj gre za protibushevski film v času pred volitvami. Film naj bi prvič prikazali na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu. E>vome o Moorovi iskreni zaskrbljenosti nad prepovedjo distribucije filma vzbuja že njegov naslov, ki je povzet po naslovu romana pisca znanstvene fantastike Raya Bradbu-ryja z naslovom Fahrenheit 451, ki govori o cenzuri v družbi prihodnosti. Demokracija • Četrtek, 13, maja 2004 tv program PETEK, 14.5.2004 0.05 BONANNO: ZGODBA MAFIJSKEGA BOTRA, AMERIŠKI FILM, 2, ZADN|I DEL, PONOVITEV (VPS 00.10) 1.30 INFOKANAl Kanal III Slovenija 1 a 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.50 10.10 10.40 11.20 11.55 12.25 13.00 13.20 13.20 13.50 15.00 15.55 16.30 16.45 17.10 17.35 18.30 18.40 18,55 19.00 19.35 20.00 20.50 22.00 22.50 0.05 0.05 0.55 1.15 2.10 4.10 5.20 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR J. STRŽINAR: ZAČARANE ROŽICE ČAROVNICE ZELENE, LUTKOVNA PRAVLJICA ODDAJA ZA OTROKE NA LINIJI, ODDAJA ZA MLADE JASNO IN GLASNO: Ml IN ZlVALI, KONTAKTNA ODDAJA ZA MLADE MLADI VIRTUOZI: VIOLINISTKA BOZENA ANGELOVA MLADI VIRTUOZI: HARMONIKAR BORUT ZAGORANSKI RESNIČNA RESNIČNOST FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 9/24 POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OSMI DAN SVETO IN SVET: ISLAM IN KRŠČANSTVO VS. TRADICIONALNA VERSTVA VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER, 1. DEL, PONOVITEV MOSTOVI-HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, SPORT, VREME (VPS 16.30) PLEME, ANG. NANIZANKA, 19/26 (VPS 16.45) IZ POPOTNE TORBE: ZEMLJEVIDI (VPS 17.10) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/18 (VPS 17.35) ŽREBANJE DETELJICE (VPS 18,30) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET NAJŠIBKEJŠI ČLEN, KVIZ (VPS 20.00) SLAČENJE, NOVOZELANDSKA NADALJEVANKA, 4/20 (VPS 20.55) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) POLNOČNI KLUB (VPS 22.50) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEISKE TV (VPS 00.55) NATIONAL GEOGRAPHIC, AMERIŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 7/18 CARLINA PESEM, ANGLEŠKI FILM (VPS 02.10) POLNOČNI KLUB INFOKANAL Slovenija 2 6.15 6.30 9.35 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 12.40 13.10 13.10 14.00 16.15 16.45 17.25 19.35 20.00 20.55 21.25 21.50 23.25 Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 24. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 3. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 144. del am. nad. 14.40 Vsi moji otroci, 39. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, 25. del avstralske nan. 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 8. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Jimova družina, 1. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Romantični film: Sestrino zdravje, ameriški film 21.50 Nori na petek: Guinessova knjiga rekordov, angleška dokumentarna serija ^ 22.45 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, dokumentarna oddaja 23.35 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV POP -rv teletekst tv slovenija do 06.30 infokanal tedenski izbor mostovi - hidak: brez meja • hatjrtalan dick van dyke, am. nanizanka, 81/158 infokanal tv prodaja infokanal tv prodaja tedenski izbor carigrad, prihajamo!, pred pred1zborom pesmi evrovizije 2004 pesem evrovizije 2004, predizbor iz carigrada videospotnice: vroče, ponovitev ^ osebno, pogovorna oddaja (vps 16.50) madrid: ep v plavan|u, prenos (vps 17.25) dick van dyke, ameriška nanizanka, 82/158 (vps 19.25) selitvene vihre po evropi, nemška dokumentarna serija, 4., zadnji del (vps 20.05) nove zvezde evrope, 4/8 (vps 21.00) south park, ameriška humoristična nanizanka, 10/17 (vps 21.30) ^ zadnii, italijanski film, 2. del (vps 22.00) ^ slovenska |azz scena: poklon jožetu privšku - big band rtv slovenija in milko lazar, 1. del (vps 23.30)_ 7.25 8.15 10.00 10.30 11.20 12.15 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 22.30 23.00 23.50 23.55 1.40 2.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maičevanje ljubezni, ponovitev 79. dela Španske nadaljevanke Klon, ponovitev 23. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 18. dela Španske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 101. dela brazilske nadaljevanke Trenja, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 102. del brazilske nadaljevanke Moja Sofija, 19. del Španske nadaljevanke Klon, 24. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 80. del Španske nad. 24UR Akcija: Hanibal, anglesko-amerlskl film ^ Pazi, kamera! Teksaški mož postave, 6. sezona, 11. del ameriške nanizanke XXL premiere Strah pod vodo, ameriški film ^ 24UR, ponovitev Nočna panorama 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronlzirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Lisice, 10. del jugoslovanske serije 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videallsti, glasbene lestvice 12.00 TV prodaja 12.25 Risanke 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Pokemoni, sinhronizlrana risana serija 14.30 SuperNov@ Multi Talents HrvaŠka, reportaža 15.30 Videallsti, glasbene lestvice 16.15 Rokomet, moja igra 16.45 Automobille 17.00 Sijaj, ponovitev 17.30 Sto izložb, sto strasti, 188. del itali. telen. 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 SuperNov@ Multi Talents -1. izločitvena oddaja, ponovitev 20.00 Kdo vodi Igro?, ameriška drama, 1998 : 22.20 Maščevanje marlncev, ameriški akcijski film, 2001 ^ 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani SOBOTA, 15.5.2004 Slovenija 2 TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 ABCD, svet avtomobilizma, pon 10.00 Poslovni dnevnik, oddaja o gospodarstvu 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 11.30 Drom Pot, romska oddaja, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 13.00 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 13.30 Posnetek 22. seje Državnega sveta Republike Slovenije, pon 14.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 17.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 17.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: disleksija, pon 18.00 Šola na Jupitru, pon 18.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 19.00 24 UR, prenos v živo 20.00 Predah v gibanju, vodi: Jana Debeljak 21.00 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 22.30 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 23.00 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 00.30 Z glavo na zabavo, pon 00.45 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Slovenija 1 a IH»1 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 7.30 7.55 8.30 9.55 9.55 10.45 12.00 13.00 13.25 13.55 15.55 16.30 16.50 17.15 17.20 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.25 19.35 19.50 20.00 21.00 0.05 0.35 1.05 1.05 1.45 2.05 2.30 2.55 3.25 5.15 5.45 6.15 6.30 9.00 9.35 10.05 11.00 11.30 12.30 14.05 15.05 15.25 17.25 19.15 20.55 21.55 23.25 1.25 teletekst tv slovenija do 06.30 infokanal glasbeno jutro: mozartina simfoničnega orkestra rtv slovenija -vv.a.mozart, r.strauss (vps 09.05) mostovi - hidak, ponovitev infokanal tv prodaja infokanal tv prodaja družina ali kariera ,.., ponovitev skozi čas (vps 15.15) nova gorica: nogomet • liga simobil vodafone, gorica - maribor pivovarna laško, prenos (vps 15.25) madrid: ep v plavanju, prenos (vps 17.25) brvndby: liga prvakinj v rokometu, finale: slagelse - krim eta malizia, prenos (vps 19.15) vnovič v bridesheadu, angleška literarna nadaljevanka, 9/11 (vps 21.00) arhivi umorov: kraljestvo kosti, angleški film (vps 21.55) sobotna noč (vps 23.25) hobotnica, italijanska nadaljevanka, 1/2, ponovitev (vps 01.25) ^ infokanal Kanal A f teletekst tv slovenija do 07.20 tedenski izbor kultura odmevi zgodbe iz školjke iz popotne torbe: zemljevidi pod klobukom kino kekec: klapa olsena mlajšega, danski film (vps 08.35) tedenski izbor najšibkejši člen, kviz polnočni klub tednik, ponovitev poročila, šport, vreme (vps 13.00) čokoladne sanje, humoristična NADALJEVANKA, 5/10, PONOVITEV sedmi zvitek, koprodukcijski film, 2/3 (vps 13.55) o Živalih in ljudeh, oddaia tv maribor (vps 15.30) slovenski utrinki, oddaja madžarske tv (vps 15.55) poročila, šport, vreme (vps 16.30) na vrtu, odda|a tv maribor (vps 16.50) ozare (vps 17.15) divji svet prihodnosti, nemška dokumentarna SERIJA, 6/13 (vps 17.20) alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope (vps 17.50) cofko cof, risana nan, 10/26 (vps 18.20) risanka (vps 18.45) vreme (vps 18.55) dnevnik šport utrip vreme osamljeni planet: carigrad (vps 20.00) pesem evrovizije 2004, prenos iz carigrada (vps 21.00) poročila, šport, vreme (vps 00.05) okus po vinu, dokumentarna serija, 7/10 (vps 00.35) nočni izbor dnevnik, šport dnevnik zamejske tv (vps 01.45) na vrtu, oddaja tv maribor divji svet prihodnosti, nemška dokumentarna serija, 6/13 alpe-donava-jadran, podobe iz srednje evrope queimada - otok v plamenih, italijanski film (vps 03.30) okus po vinu, dokument. serija, 7/10 infokanal 9.20 TV prodaja 9.50 Vsi moji otroci, ponovitev 35. dela ameriške nadaljevanke 10.40 Vsi moji otroci, ponovitev 36. dela ameriške nadaljevanke 11.30 Vsi moji otroci, ponovitev 37. dela ameriške nadaljevanke 12.20 Vsi moji otroci, ponovitev 38. dela ameriške nadaljevanke 13.10 Vsi moji otroci, ponovitev 39. dela ameriške nadaljevanke 14.00 Dannyjeve zvezde, oddaja v živo z Aljo Brglez 15.00 Dr. Phil, pogovorna oddaja 15.50 Oprah Show, pogovorna oddaja 16.40 Najboljše reklame, ki jih nikoli niste videli, ponovitev dokumentarne oddaje 17,35 Simpatije, 6. sezona, 16. del ameriške nan. 18.30 Non Stop Music 20.00 Kriminalka: Bližina, ameriški film ^ 21.40 Znova na prostosti, 2. sezona, zadnji del ameriške nanizanke 22.35 Glej me!, ameriški film ^ 0.15 Ekstra magazln, ponovitev SJ Pop TV PCP 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.50 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 9.00 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.05 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.30 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.40 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.45 Rudijevo moštvo, sinhronizirana risana serija 10.10 Mala princeska, sinhronizirani risani film 11.00 Beyblade, risana serija 11.30 Galidor - varuh na vesoljski meji, 22. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Zdaj ga vidiš, ameriški film 14.30 Smrtonosni plazilci, dokumentarna oddaja 15.35 Zgodbe oceanov, dokumentarna oddaja 16.10 Izginjajoči raji na Zemlji, dokumentarna oddaja 17.15 24UR-vreme 17.20 Zgodba Sue Rodriguez, kanadski film 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Filmski hit: Rdeči kot, ameriški film 23.25 Doma v Queensu, ameriški film 1.30 24UR, ponovitev 2.30 Nočna panorama TevePika EE 11.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 11.30 V harmoniji z naravo, pon 12.00 Na piki, aktualna pogovorna oddaja, pon © Demokracija • 20/2004 tv program 13.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 14.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 18.15 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, prvič 18:45 Z glavo na zabavo, prvič 19.00 Svet knjige praznuje 30 let, pon 19.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, zdravljenje revmatoidnega artitisa, pon 20.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, prvič 20.30 Predah v gibanju, vodi: Jana Debeljak, pon 21.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 22.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 22.30 The Kvvashen Retashy, glasbeni show, pon 00.00 Aktualno - poučna oddaja, pon 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 184. dela 09.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 185. dela 09.50 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 186. dela 10.10 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 187. dela 10.35 Sto Izložb, sto strasti, ponovitev 188. dela 11.00 Risanke 11.30 Za vas in mesto, ponovitev 12.30 Štiri tačke, ponovitev 13.00 TV prodaja 13.30 Resnična gospa Mccartney, dokumentarna oddaja 14.30 Lepote Dubrovnika, dokumentarna oddaja 15.00 Moderna orožja, ponovitev 16.00 Angleška nogometna liga, prenos 18.00 TV prodaja 18.30 Automobille 18.45 Risanke 19.15 Videalistl, glasbene lestvice 20.00 Hrvaiki idol, reportaža 22.30 Angleška nogometna liga, posnetek 23.45 Kristusovo trpljenje Mela Cibsona, dokumentarna oddaja 00.30 TV prodaja 01.00 Videostrani 7.05 7.30 9.25 9.50 10.20 10.50 11.25 11.30 12.00 13.00 13.15 13.15 13.20 13.30 13.35 13.40 13.45 13.55 14.00 14.05 15.05 15.15 15.30 15.35 15.55 16.10 16.30 16.45 16.45 16.50 17.05 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.25 ŽIVŽAV: BISERCORA: KAKO PASES LENOBO, LUTKOVNA NANIZANKA, 13/15; METKA IN ZVERINKO ZVER, RISANA NANIZANKA, 4/26; MARCELINO KRUH IN VINO, RISANA NANIZANKA, 11/26; PIKA NOGAVIČKA, RISANA NANIZANKA, 9/26 (VPS 07.30) O ŽIVALIH IN LJUDEH, ODDAJA TV MARIBOR, PONOVITEV SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI TV MARIBOR (VPS 09.55) MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 10.25) DIVJA AZIJA, FRAN. POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 12., ZADNJI DEL (VPS 10.55) OZARE, PONOVITEV OBZORIA DUHA (VPS 11.30) LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 12.00) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 13.00) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 13.15) SKRITA KAMERA ČLOVEK IN POL ČLOVEŠKI FAKTOR NEDELJSKO OKO GLAS LJUDSTVA HALO, LEON PET MINUT SLAVE V 80. NEDELJAH OKOLI SVETA PLANETV ŠPORT & ŠPORT NA DANAŠNJI DAN VABILO ZA DVA POLDNEVNIK TRIKOTNIK TOTAL GLASBENI DVOBOJ POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA (VPS 16.45) FENOMENI LORELLA PREDMET POŽELENJA_ 17.20 DRUŽABNA KRONIKA 17.35 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER, 2. DEL (VPS 17.35) 18.30 ŽREBANJE LOTA (VPS 18.30) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.25 ŠPORT 19.35 ZRCALO TEDNA 19.50 VREME 20.00 SPET DOMA (VPS 20.00) 21.50 VEČERNI GOST (VPS 21.50) 22.45 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 22.45) 23.15 NEGOTOVI JUTRI, AMERIŠKI ČB FILM (VPS 23.15) 0.55 NOČNI IZBOR 0.55 DNEVNIK, ŠPORT 1.35 DNEVNIK ZAME|SKE TV (VPS 01.35) 2.00 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA 6.00 INFOKANAL Slovenija 2 6.15 6.30 9.40 10.10 13.10 13.40 15.55 16.55 17.25 19.50 20.00 20.50 21.40 NEDELJA, 16.5.2004 Slovenija 1_[J 22.50 0.35 TELETEKST IV SLOVENIJA do 06.30 INFOKANAL TV PRODAJA PESEM EVROVIZIJE 2004, PONOVITEV TV PRODAJA ŠPORT EURO 2004 - ZGODOVINA EP V NOGOMETU: NAJBOLJŠE IGRE (VPS 15.55) MAGAZIN LIGE PRVAKOV (VPS 16.55) MADRID: EP V PLAVANJU, PRENOS (VPS 17.25) SKOZI ČAS (VPS 19.50) POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/13 (VPS 20.05) NAŠE SKRIVNO ŽIVLJENJE, AVSTRALSKA NADALJEVANKA, 15/22 (VPS 21.00) IZ BALETNEGA ARHIVA: J.ROBEŽNIK - M.VOGELNIK - I.OTRIN: DEKLICA IN KLOVN, TV BALET (VPS 21.55) SOUTH PARK, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10/17, PON. (VPS 22.30) HOBOTNICA, ITALIJANSKA NADALJEVANKA, 2, ZADNJI DEL, PONOVITEV (VPS 23.00) INFOKANAL Kanal A 9.20 9.50 10.40 11.30 13.10 14.00 15.00 15.50 16.40 17.35 18.30 19.00 20,00 21.50 22.45 0.25 TV prodaja Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 140. dela ameriške nadaljevanke Mladi in nemirni, 3. sezona, ponovitev 141. dela ameriške nadaljevanke Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 142. dela ameriike nadaljevanke Mladi in nemimi, 3. sezona, ponovitev 143. dela ameriške nadaljevanke Mladi In nemirni, 3. sezona, ponovitev 144. dela ameriške nadaljevanke Dannyjeve zvezde, gost Ivan Cencelj Dr. Phil, pogovorna oddaja Oprah Show, pogovorna oddaja Gulnessova knjiga rekordov, angleika dokumentarna serija Felicity, 4. sezona, 2. del ameriške nanizanke Planet 10 Non Stop Music Družinski film: Dvojčici v Londonu, ameriški film Tihi zločin, 1. sezona, 14. del ameriške nanizanke Zaljubljena v udtelja, kanadsko-ameriSki film Dannyjeve zvezde, ponovitev Pop TV te«,.;! 7.30 TV prodaja 8.00 Ringa-Raja: 8.00 Katka in Orbi, sinhronizirana risana serija 8.10 Zelenjavčki, sinhronizirana risana serija 8.45 Malinji dol, sinhronizirana risana serija 8.55 Naš mali svet, sinhronizirana risana serija 9.00 Obuti maček, sinhronizirana risana serija 9.25 Mjav! Mjav!, sinhronizirana risana serija 9.35 Čudežni puding, sinhronizirani risani film 11.00 Beyblade, risana serija 11.30 Calidor - varuh na vesoljski meji, 23. del mladinske nanizanke 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Izdaj ali izdahni, ameriški film 14.20 Oh, ta osemdeseta, 8. del ameriške humoristične nanizanke 14JO Na deželi je lepo, 2. sezona, 10. del avstralske nanizanke 15.40 Mestece za vedno, 1. sezona, 8. del ameriške nanizanke 16.35 Nevarnost na letu 534, ameriški film 18.15 24UR-vreme 18.20 Triki jamieja Oliverja, 2. sezona, angleška dokumentarna oddaja 19.00 24UR 20.00 Lepo je biti milijonar, posebna oddaja s seniorji 21.45 Športna scena 22.45 Nepovabljen gost, kanadski film 0.30 24UR, ponovitev 1.30 Nočna panorama TevePika EE 9:20 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi, pon 9.30 Razgledovanja, potopisna reportaža, pon 10.00 Svet knjige praznuje 30 let, pon 10.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 11.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 11.30 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, pon 13.00 Drom Pot, romska oddaja, pon 13.30 Tam kjer je veselje doma, narodno zabavni program z turističnimi informacijami 17.30 Petkova pomenkovanja 18.30 jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: disleksija, pon 19.00 Na Piki, aktualna pogovorna oddaja, pon 20.00 EU volitve 2004: Soočenje, prvič 21.30 Miss športa 2004, prvič 21.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon 23.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 23,30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III m 07.00 Videostrani 08.00 TV prodaja 09.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 11.00 Rad igram nogomet 11.30 Za vas in mesto, oddaja o kmetijstvu in turizmu 12.30 Risanke 13.00 TV prodaja 13.15 Automobille 13.30 TV prodaja 14.00 SuperNov@ Multi Talents -1. Izločitvena oddaja, ponovitev 17.00 TV prodaja 17.30 Sijaj, ponovitev 18.00 Ekskluzlvni magazin 18.30 NaS vrt 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Hisa debele mame, ameriška kriminalna komedija, 2000 21.50 Reporter X 22.20 Največji v letu 2003, glasbena oddaja 23.50 K1, Športni program 00.50 TV prodaja 01.20 Videostrani 14.05 LJUDJE IN ZEMLJA, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA 15.00 VSAKDANJIK IN PRAZNIK - ALPSKI VEČER, 2. DEL, PONOVITEV 15.55 DOBER DAN, KOROŠKA (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 RADOVEDNI TAČEK: KRONA (VPS 16.50) 17.00 AFNA FRIKI, MLADIN. ODD., 7/12 (VPS 17.05) 17.30 DIVJINA V VELEMESTIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/4 (VPS 17.35) 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6 (VPS 18.25) 18.35 ŽREBANJE ASTRA (VPS 18.35) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 HUJŠAJMOI, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/7 (VPS 20.00) 20.55 GOSPODARSKI IZZIVI (VPS 20.55) 21.25 OPUS (VPS 21.20) 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) 22.50 VETER NARODA, ŠPANSKA NADALJEVANKA, 1/2 (VPS 22.50) 0.20 NOČNI IZBOR 0.20 OSAML|ENI PLANET: CARIGRAD 1.10 DNEVNIK, ŠPORT 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) 2.25 DIVJINA V VELEMESTIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/4 3.20 GOSPODARSKI IZZIVI 3.50 OPUS 4.15 V MIRNI NOČI, AMERIŠKI FILM (VPS 04.15) 5.50 INFOKANAL Slovenija 2 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 SLOVENSKI UTRINKI, ODDAJA MADŽARSKE TV 10.00 DICK VAN DYKE, AM.NANIZANKA, 82/158 10.20 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 13.10 TV PRODAJA 13.45 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, PONOVITEV 17.45 SKOZI ČAS (VPS 17.45) 18.00 DICK VAN DYKE, AMERIŠKE NANIZANKE, 83/158 (VPS 18.00) 18.20 KO MESTO SPI, AMERIŠKI ČB FILM, PONOVITEV (VPS 18.25) 20.00 KONČNICA (VPS 20.05) 21.00 STUDIO CITY (VPS 21.00) 21.55 ŠTUDENTSKA (VPS 22.00) 22.25 VIDEOSPOTNICE (VPS 22.30) W 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA (VPS 23.00) 0.25 VSTAJENJE, ITALIJANSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 1/2, PON. (VPS 00.25) 2.00 INFOKANAL Kanal A a PONEDELJEK, 17.5.2004 Slovenija 1_[j 6.10 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.30 TEDENSKI IZBOR 6.30 UTRIP 6.45 ZRCALO TEDNA 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 IZ POPOTNE TORBE: ZEMLJEVIDI 9.25 ODDAJA ZA OTROKE 9.40 PLEME, ANGLEŠKA NANIZANKA, 19/26 10.05 POTEPANJA: PO LETALIŠČU, IGRANO- DOKUMENTARNA SERIJA, 3/7 10.35 NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR 11.00 SPET DOMA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.30 TEDENSKI IZBOR 13.30 OBZORJA DUHA 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 3. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev 25. dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Muslc, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 4. del am, nad. 13.50 Mladi In nemirni, 3. sezona, 145. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 40. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Varuhi luke, 7. sezona, zadnji del avstralske nanizanke 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 9. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Jimova družina, 1. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Muslc 20.00 Izlet, ameriški film 21.45 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 14. del ameriške humoristične nanizanke 22.15 Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 22.45 Ta nora služba, 1. sezona, 19. del ameriške humoristične nanizanke 23.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna _oddaja '>■■/ _ >> Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 O tv program Pop TV PCP 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.40 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 20.55 22.45 22.50 23.45 0.45 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 80. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 24. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 19. dela španske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 102. dela brazilske nadaljevanke Športna scena, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 103. del brazilske nadaljevanke Moja Sofija, 20. del španske nadaljevanke Klon, 25. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 81. del španske nad. 24UR Pod eno streho, 4. sezona, 13. del sosedske nadaljevanke Sedma nebesa, 7. sezona, 15. del ameriške nanizanke Naša sodnica, 3. sezona, 14. del ameriške nanizanke XXL premiere Tretja izmena, 4. sezona, 15. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika 0S 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 The Kwashen Retashy, glasbeni show, pon 11.00 ABCD, svet avtomobilizma, pon 11.30 EU volitve 2004: Soočenje, pon 13.00 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 13.30 Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež, pon 14.00 jana, oddaja o sončni strani življenja, zdravljenje revmatoidnega artitisa, pon 14.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 16.00 Zrela leta z Melanijo Šter, oddaja za tretje življensko obdobje, pon 16.30 Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon 17.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 17.30 Klepet z jasnovidko Maručo, živo 18.00 Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Miss športa 2004, pon 20.00 EU volitve 2004: Soočenje, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 EU volitve 2004: EU in PIKA! 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 TV DRAŽBA z Mariom, dražba slik, živo 23.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 18.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Automobille 09.25 Risanke 10.10 TV prodaja 10.25 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 10.55 Videalisti, glasbene lestvice 11.45 Ljubljana, dokumentarna oddaja 12.00 TV prodaja 12.25 Videalisti, glasbene lestvice 13.15 TV prodaja 13.30 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 14.00 Prenos seje DZ RS 18.00 Sto izložb, sto strasti, 189. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 19.00 EU: dobrodošla občina Ig, reportaža 19.30 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 Izpoved Dianinega služabnika, dokumentarna oddaja 20.45 Sledilec, ameriški akcijski film, 2001 ^ 22.30 K1, športni program 23.30 TV prodaja 00.00 Videostrani TOREK, 18.5.2004 Slovenija 1 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.15 9.20 9.45 10.10 10.30 11.20 12.20 13.00 13.15 13.15 13.40 14.10 15.05 15.55 16.30 16.50 17.00 t/3 17.45 18.15 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 20.55 22.00 23.40 1.10 1.10 2.00 2.20 2.50 3.10 4.05 5.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO |UTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR RADOVEDNI TAČEK: KRONA RISANKA MARSUPILAMI, RISANA NANIZANKA, 16/26 AFNA FRIKI, MLADINSKA ODDAJA, 7/12 SPREHODI V NARAVO: OKRASNE ČEŠNJE DIVJINA V VELEMESTIH, FRANCOSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 3/4 VSAKDANJIK IN PRAZNIK • ALPSKI VEČER, 2. DEL ALPE-DONAVA-JADRAN, PODOBE IZ SREDNJE EVROPE POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR OPUS GOSPODARSKI IZZIVI VEČERNI GOST HUJŠAJMO!, ANGLEŠKA NADALJEVANKA, 4/7, PONOVITEV MOSTOVI. HIDAK: POTEPANJA -BARANGOLjSOK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA (VPS 16.50) SONČNICA NA RAMI: SONCE, ZEMLJA, MESEC, ODPETE PESMI OTONA ZUPANČIČA (VPS 17.00) ZLATKO ZAKLADKO: GRAJSKI ZAKLADI (VPS 17.05) KNJIGA MENE BRIGA - ULRICH BECK: KAJ JE GLOBALIZACIJAC, PONOVITEV (VPS 17.20) KENIJA - ZGODBA O PLEŠOČIH PSIH, DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 17.45) DUHOVNI UTRIP (VPS 18.15) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET ADIJO TOBAČNA, DOKUMENTAREC MESECA (VPS 20.00) POD ŽAROMETOM (VPS 21.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) SKRIVNOSTI, LAŽI IN JEDRSKI VOHUNI, AM. DOKUMENTARNA ODDAJA (VPS 22.50) SEVERO OCHOA, ŠPANSKA DRAMA, 2, ZADNII DEL (VPS 23.40) NOČNI IZBOR DNEVNIK, ŠPORT DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 02.05) KENIJA - ZGODBA O PLEŠOČIH PSIH, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP ADIJO TOBAČNA, DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM INFOKANAL Slovenija 2 6.15 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 6.30 INFOKANAL 9.05 GLASNIK, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) 9.35 TEDENSKI IZBOR 9.35 DOBER DAN, KOROŠKA 10.05 DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 83/158 10.25 INFOKANAL 11.00 TV PRODAJA 11.30 INFOKANAL 15.50 TV PRODAJA 16.20 TEDENSKI IZBOR 16.20 ŠTUDENTSKA 16.50 STUDIO CITY 17.55 VIDEOSPOTNICE, PONOVITEV ^ 18.25 SKOZI ČAS (VPS 18.15) 18.40 DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 84/158 (VPS 18.30) 19.05 VNOVIČ V BRIDESHEADU, ANGLEŠKA LITERARNA NADALJEVANKA, 6/11, _PONOVITEV (VPS 19.05)_ 20.00 FRASIER, AMERIŠKA HUMORISTIČNA NANIZANKA, 10/24 (VPS 20.05) 20.25 PISMO, POLISKA DRAMA (VPS 20.25) 21.15 NEKAJ LEPEGA, ANGLEŠKI FILM (VPS 21.55) 22.45 VIDEOSPOTNICE: MONO (VPS 23.20) ; : 23.15 VSTAJENJE, ITALIJANSKA LITERARNA NADALJEVANKA, 2., ZADN|I DEL, PONOVITEV (VPS 23.50) 0.45 INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 4. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Varuhi luke, 7. sezona, ponovitev zadnjega dela avstralske nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 5. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 146. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 41. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 1. del ameriške nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 10. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 jlmova družina, 1. sezona, zadnji del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Akcija: Prikrite sledi, ameriški film ^ 22.00 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 15. del ameriške humoristične nanizanke 22.30 Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 22. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Ta nora služba, 1. sezona, 20. del ameriške humoristične nanizanke 23.30 Šov )erryja Springerja, pogovorna oddaja ^ Pop TV 7,55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.00 22.40 22.45 23.40 0.40 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 81. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 2S. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 20. dela Španske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 103. dela brazilske nadaljevanke Sedma nebesa, 7. sezona, ponovitev 15. dela ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 104. del brazilske nadaljevanke Moja Sofija, 21. del Španske nadaljevanke Klon, 26. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 82. del španske nadaljevanke 24UR Preverjeno Življenjska zgodba: Boj za sinovo čast, am. film XXL premiere Tretja izmena, 4. sezona, 16. del ameriške nanizanke 24UR, ponovitev Nočna panorama 18.30 19.00 20.00 21.00 21.30 22.00 22.30 23.00 23.30 IXP TevePika 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9,30 EU volitve 2004: Soočenje, pon 11.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, prvič 11.30 Zeleni vodnik, oddaja o hortikulturi, pon 12.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon 12.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: disleksija, pon 13.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 13.45 EU volitve 2004: Soočenje, pon 15.15 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 15.30 BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, prvič 17.00 EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič 17.30 Pogled v prihodnost z jasnovidko Sašo s _kristalno kroglo, živo_ Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, prvič 24 UR, informativna oddaja V harmoniji z naravo, prvič EU volitve 2004: EU in PIKA! Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon EU volitve 2004: POSLANSKA PISARNA -neposredni kontakt s kandidati za EU volitve Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos seje DZ RS 18.00 Sto izložb, sto strasti, 190. del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Ekskluzivni magazin, ponovitev 19.30 Naš vrt, ponovitev 20.00 Vohunske igre, ang. romantični film, 1999 ^ 21.40 Diamanti prevare, am. akcijski triler, 2001 ^ 23.20 Automobille 23.35 Lepote Dubrovnika, dokumentarna oddaja 00.00 TV prodaja 00.30 Videostrani SREDA, 19.5.2004 Slovenija 1 a EE 6.00 6.20 6.20 6.30 7.00 9.00 9.05 9.05 9.10 9.15 9.40 10.05 10.25 10.45 11.15 11.35 12.05 12.40 13.00 13.15 13.15 13.40 14.05 15.00 15.55 16.30 16.50 17.45 18.40 18.55 19.00 19.35 20.00 22.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 TEDENSKI IZBOR KULTURA ODMEVI DOBRO JUTRO (VPS 07.00) POROČILA (VPS 09.00) TEDENSKI IZBOR SONČNICA NA RAMI: SONCE, ZEMLJA, MESEC, ODPETE PESMI OTONA ZUPANČIČA ZGODBE STAREGA MEDVEDKA, RISANKA PIPSI, RISANA NANIZANKA, 14/26 SMER VESOLJE, RISANA NANIZANKA, 13/26 ZLATKO ZAKLADKO: GRAJSKI ZAKLADI KNJIGA MENE BRIGA - ULRICH BECK: KA| JE GLOBALIZACIJAč KENIJA - ZGODBA O PLEŠOČIH PSIH, DOKUMENTARNA ODDAJA DUHOVNI UTRIP SLEDI, ODDAJA O LJUBITELJSKI KULTURI TV MARIBOR MED VALOVI, ODDAJA TV KOPER- CAPODISTRIA HALO, LEON POROČILA, ŠPORT, VREME TEDENSKI IZBOR NA VRTU, ODDAJA TV MARIBOR DIVJI SVET PRIHODNOSTI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 6/13 ADIJO TOBAČNA, DOKUMENTAREC MESECA POD ŽAROMETOM, PONOVITEV MOSTOVI - HIDAK (VPS 15.55) POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) MALE SIVE CELICE, KV1Z (VPS 16.50) BARVE JESENI (VPS 17.45) RISANKA (VPS 18.40) VREME (VPS 18.55) DNEVNIK ŠPORT, VREME, MAGNET SEDMI PEČAT: BETTY, AM. FILM (VPS 20.00) ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.00) RUDI ŠELIGO: SVATBA, TV PRIREDBA PREDSTAVE PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ (VPS 22.55)_ © Demokracija • 20/2004 tv program 0.50 NOČNI IZBOR 19.00 24UR 0.50 DNEVNIK, ŠPORT 20.00 TV krlminalka: Mary Higgins Clark: Pravica gre 1.40 DNEVNIK ZAMEjSKE TV (VPS 01.40) predaleč, ameriški film 2.00 BARVE JESENI 21.45 Na kraju zločina, 3. sezona, 18. del ameriška 2.55 RANČ PREKLETIH, AM. ČB FILM (VPS 02.55) nanizanka 4.20 ANDREJ ROZMAN ROZA: GLOBOKO GRLO, 22.40 XXL premiere TV PRIREDBA PREDSTAVE KUD FRANCE 22.45 Tretja izmena, 4. sezona, 17. del ameriške PREŠEREN LJUBLJANA (VPS 04.20) nanizanke 5.15 INFOKANAL 23.40 0.40 24UR, ponovitev Nočna panorama Slovenija 2 TevePika G3»| 6.15 6.30 9.05 9.05 9.35 10.05 10.25 11.00 11.30 15.45 16.15 17.20 17.55 23.00 23.30 1.00 TELETEKSTIV SLOVENIJA do 06.30 INFOKANAL TEDENSKI IZBOR NOVE ZVEZDE EVROPE, 4/8 MOSTOVI - HIDAK: POTEPANJA - BARANGOLjSOK DICK VAN DYKE, AM. NANIZANKA, 84/158 INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA SELITVENE VIHRE PO EVROPI, NEMŠKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4., ZADN|I DEL, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: MONO, PONOVITEV ^ MARIBOR: NOGOMET ZA SLOVENSKI POKAL, PRVA FINALNA TEKMA, MARIBOR PIVOVARNA LAŠKO - DRAVOGRAD, PRENOS (VPS 17.55) GOETEBORG: NOGOMET ZA POKAL UEFA, FINALE, PRENOS (VPS 20.05) VIDEOSPOTNICE: STEREO (VPS 23.00) FOXY BROWN, AMERIŠKI FILM (VPS 23.30) ^ INFOKANAL Kanal A 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 5. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 1. dela ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 6. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 147. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 42. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 2. del ameriške nanizanke 16.55 Hal: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 11. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 1. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Ekstra magazin ^ 20.50 Ameriška pita Ruby Wax, angleška pogovorna oddaja 21.30 Mikser: Mladi zdravniki, 1. sezona, 16. del ameriške humoristične nanizanke 22.00 Raymonda imajo vsi radi, 4. sezona, 23. del ameriške humoristkne nanizanke 22.30 Ta nora služba, 1. sezona, 21. del ameriške humoristične nanizanke 23.00 Šov jerryja Springerja, pogovorna oddaja •r Pop TV 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 82. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 26. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 21. dela španske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 104. dela brazilske nadaljevanke Preverjeno, ponovitev TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 105. del brazilske nadaljevanke Moja Sofija, 22. del španske nadaljevanke Klon, 27. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 83. del španske nad. 9.00 9.30 10.00 10.30 11.00 12.30 13.00 14.00 16.30 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.00 23.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon Razgledovanja, potopisna reportaža, prvič Naš vrt, svetovalna oddaja za vrtičkarje, pon EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon BODI IDOL 2004, zabavno glasbena oddaja, vodi: Rebeka Dremelj, pon Klepet z jasnovidko Maručo, pon EU volitve 2004: EU in PIKA!, pon Video top 30, lestvica glasbenih spotov Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pon EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: Jana Debeljakc, prvič Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo Pogled v prihodnost z jasnovidko Sašo s kristalno kroglo, pon Sanjska poroka, serija oddaj o pripravah na poroko, vodi: Inti Šraj, pon ABC D, svet avtomobilizma, prvič EU volitve 2004: EU in PIKA!, prvič Živeti zdravo, vodi: Milka Krapež 24 UR, informativna oddaja Aktualno - poučna oddaja Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon EU volitve 2004: POSLANSKA PISARNA -neposredni kontakt s kandidati za EU volitve Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III 13 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizirana risana serija 07.30 Risanke 07,55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 Sto izložb, sto strasti, ponovitev 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos seje DZ RS 18.00 Sto Izložb, sto strasti, 191.del italijanske telenovele 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 SuperNov@ Multi Talents - 2. izločitvena oddaja, prenos 23.00 Sijaj 23.30 Reporter X 00.00 Ljubljana, dokumentarna oddaja 00.15 TV prodaja 00.45 Videostrani PCP 15.05 SKRIVNOSTI, LAŽI IN JEDRSKI VOHUNI, AMERIŠKA DOKUMENTARNA ODDAJA, PONOVITEV 15.55 MOSTOVI - HIDAK: KANAPE - KANAP... (VPS 15.55) 16.30 POROČILA, ŠPORT, VREME (VPS 16.30) 16.50 ENAJSTA ŠOLA, ODDAJA ZA RADOVEDNEŽE (VPS 16.50) 17.25 ŠTAFETA MLADOSTI (VPS 17.25) 18.05 ZENIT (VPS 18.10) 18.40 RISANKA (VPS 18.40) 18.55 VREME (VPS 18.55) 19.00 DNEVNIK 19.35 ŠPORT, VREME, MAGNET 20.00 VOLITVE V EVROPSKI PARLAMENT 2004 (VPS 20.00) 21.30 OSMI DAN (VPS 21.35) 22.10 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME (VPS 22.05) 23.00 KNJIGA MENE BRIGA - MASARU EMOTO: SPOROČILO VODE (VPS 23.00) 23.20 GLASBENI VEČER OB 100-LETNICI SMRTI ANTONINA DVORAKA 23.20 KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V H-MOLU, KARMEN PEČAR IN SIMFONIKI RTV SLOVENIJA (VPS 23.20) O.OO PIHALNI KVINTET SLOVVIND (VPS 23.55) 0.30 NOČNI IZBOR 0.30 DNEVNIK, ŠPORT 1.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV (VPS 01.15) 1.40 ŠTAFETA MLADOSTI 2.20 ZENIT 2.50 OSMI DAN 3.20 SPET DOMA 5.05 INFOKANAL Pop TV POP Slovenija 2 6.15 6.30 9.05 9.35 10.05 11.00 11.30 15.25 15.55 17.00 17.30 17,55 18.10 20.00 0.45 1.15 2.45 Kanal A ČETRTEK, 20.5.2004 Slovenija 1_[J 6.00 TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.15 6.20 TEDENSKI IZBOR 6.20 KULTURA 6.30 ODMEVI 7.00 DOBRO JUTRO (VPS 07.00) 9.00 POROČILA (VPS 09.00) 9.05 TEDENSKI IZBOR 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ 9.55 ZGODBE IZ ŠKOLJKE 10.30 BARVE JESENI 11.25 DIVJA AZIJA, FRAN. POLJUDNOZNANSTVENA SERIJA, 12., ZADNJI DEL 11.55 LJUDJE NA MEJI, DOKUMENTARNA RETROSPEKTIVA 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME 13.15 SPET DOMA, PONOVITEV 9.15 TV prodaja 9.20 Spet zaljubljena, 3. sezona, ponovitev 6. dela ameriške nadaljevanke 10.10 Lov za zakladom, 2. sezona, ponovitev 2. dela ameriške nanizanke 11.00 Non Stop Music, ponovitev 12.30 TV prodaja 13.00 Spet zaljubljena, 3. sezona, 7. del ameriške nadaljevanke 13.50 Mladi in nemirni, 3. sezona, 148. del ameriške nadaljevanke 14.40 Vsi moji otroci, 43. del ameriške nadaljevanke 15.30 TV prodaja 16.00 Lov za zakladom, 2. sezona, 3. del ameriške nanizanke 16.55 Ha!: Skrita kamera, humoristična oddaja 17.25 Samski stan, 2. sezona, 12. del ameriške humoristične nanizanke 17.55 Hugleyevi, 4. sezona, 2. del ameriške humoristične nanizanke 18.25 XXL premiere 18.30 Non Stop Music 20.00 Krimič: Cesta smrti, ameriški film 21.35 Mrtve priče, 1. sezona, 4. del angleške nanizanke 22.35 Samo bedaki in konji, 3. sezona, 1. del angleške humoristične nanizanke 23.15 Šov Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 7.55 8.45 10.30 11.00 11.50 12.45 13.40 14.10 15.00 15.55 16.55 17.55 18.00 19.00 20.00 21.45 22.40 22.45 0.10 1.10 Ricki Lake, ponovitev pogovorne oddaje Maščevanje ljubezni, ponovitev 83. dela španske nadaljevanke Klon, ponovitev 27. dela brazilske nadaljevanke TV prodaja Moja Sofija, ponovitev 22. dela španske nadaljevanke Družinske vezi, ponovitev 105. dela brazilske nadaljevanke Na kraju zločina, 3. sezona, ponovitev 18. ameriške nanizanke TV prodaja Ricki Lake, pogovorna oddaja Družinske vezi, 106. del brazilske nadaljevanke Moja Sofija, 23. del španske nadaljevanke Klon, 28. del brazilske nadaljevanke 24UR - vreme Maščevanje ljubezni, 84. del španske nadaljevanke 24UR Evro volitve Popolni četrtek: Na kraju zločina: Miami, 1. sezona, 16. del ameriške nanizanke XXL premiere Zgodba o latinski tolpi, dokumentarna oddaja 24UR, ponovitev Nočna panorama TevePika EE TELETEKST TV SLOVENIJA do 06.30 INFOKANAL EVROPSKI MAGAZIN, ODDAJA TV MARIBOR (VPS 09.05) MOSTOVI • HIDAK, PONOVITEV INFOKANAL TV PRODAJA INFOKANAL TV PRODAJA POTOVANJA NA KONEC SVETA, AVSTRALSKA DOKUMENTARNA SERIJA, 4/13, PONOVITEV VIDEOSPOTNICE: STEREO, PONOVITEV fy DICK VAN DYKE, AMERIŠKA NANIZANKA, 85/158 (VPS 17.30) SKOZI ČAS (VPS 17.55) DP V ROKOMETU (M), PRVA TEKMA FINALA KONČNICE, PRENOS (VPS 18.10) PARIZ: NOGOMET -100 LET FIFE IN TEKMA FRANCIJA - BRAZILIJA, PRENOS (VPS 20.00) POSEBEN POGLED: LUNA PAPA, RUSKO-NEMŠKI FILM (VPS 23.05) VIDEOSPOTNICE: VROČE (VPS 00.45) OBLETNICE, NEMŠKA NADALJEVANKA, 1/4, PONOVITEV (VPS 01.20) INFOKANAL 9.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 9.30 Jana, oddaja o sončni strani življenja, tema: usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, pon 10.00 Pogled v prihodnost z jasnovidko SaSo s kristalno kroglo, pon 10.30 EU volitve 2004: EU in PIKAI, pon 11.00 ŠKL, šolska košarkaška liga, prvič 12.00 Samozdravilna energetska metoda Rudija Klariča, pon 12.30 EU volitve 2004: EU in PIKAI, pon 13.30 Z glavo na zabavo, pon 13.45 Knjiga na muhi, oddaja o knjigi 14.00 Video top 30, lestvica glasbenih spotov 15.00 Pod Židano marelo, oddaja z narodno zabavnimi ansambli, prvič 16.30 EU volitve 2004: EU in PIKAI, pon 17.00 Do zdravja tudi tako, gost: dr. Brane Kobal, vodi: Jana Debeljak, pon 17.30 EU volitve 2004: EU in PIKA! 18.00 Štiri tačke, oddaja o hišnih ljubljencih, prvič 18.30 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, živo 19.00 Predah v gibanju, vodi: Jana Debeljak, pon 20.00 V znamenju pomladi in sanjske poroke, prvič 21.00 Jana, oddaja o sončni strani življenja, Duhovna univerza, prvič 21.30 24 UR, informativna oddaja 22.30 Aktualno - poučna oddaja 23.00 Poslovni studio, dnevno informativna oddaja, pon 23.30 EU volitve 2004: POSLANSKA PISARNA - neposredni kontakt s kandidati za EU volitve 00.30 Video top 30, lestvica glasbenih spotov Kanal III v3 06.00 Videostrani 07.00 Pokemoni, sinhronizlrana risana serija 07.30 Risanke 07.55 TV prodaja 08.25 Risanke 08.50 TV prodaja 09.10 EU: dobrodošla občina Ig, reportaža 09.40 TV prodaja 10.00 Prenos seje DZ RS 18.00 Sto izložb, sto strasti, 192. del Italijanske telenovele 18.00 TV prodaja 18.30 Pokemoni, risani film 19.00 Videalisti, glasbene lestvice 20.00 SuperNov@ Multi Talents Hrvaška, reportaža 22.30 Automobiile 22.55 Gospodar želja, ameriška grozljivka, 1997 V? 00.35 TV prodaja 01.00 Videostrani Demokracija • Četrtek. 13. maja 2004 radijski program PETEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14,30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Ob petkih pospravljamo podstrešje 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.15 Ponovitev Komentarja tedna 21.30 Mozaik dneva 22.00 Klasična glasba Ponovitve: 23.00 Doživetja gora In narave 24.00 Srečno na poti 04.40 Radio Vatikan SOBOTA 15.00 15.30 15.50 16.00 17.00 18.00 18.15 19.30 19.45 20.00 20.20 20.30 21.00 21.15 22.00 23.00 24.00 04.40 INFO oddaja Osmrtnice, obvestila Koledar prireditev Mali oglasi Slovene' Slovenca vabi Poročila, VaSa pesem NaS gost Poročila Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? Radijska molitev Škofov govor pred nedeljo 1. Gospod kliče 2.-4. Vodnik po Sv. pismu 3. Jezus živi Ponovitve: Za življenje Obala neznanega Slovene' Slovenca vabi Radio Vatikan NEDELJA 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06,00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Škofov govor za nedeljo (ponov.) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Prenos sv. maSe 10.00 Oznanila 10.15 Graditelji slovenskega doma 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11,15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12,15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voičila 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Obala neznanega ■ izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 NaS gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 00.30 Graditelji 04.40 Radio Vatikan PONEDELJEK 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 08.00 Naravoslovne zanimivosti 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Sobotna iskrica 10.30 Poročila, VaSa pesem 11.00 Za življenje, danes in jutri: 1. Besede mičejo 2. Zakonci 3. Svet oblikuje mlade 4. Betanija 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Glasbena voSčila 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O Šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Glasovanje za VaSo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. Zanimivosti nočnega neba Ponovitve: 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu In domovini 04.40 Radio Vatikan TOREK 05.00 Pogumno v novi dan 19.30 19.45 05.10 Vreme, ceste 20.00 20.20 20.30 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 21.30 22.00 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje 23.00 besede z razlago) 24.00 07.00 Zvonjenje 04.40 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 jezikovni brevir 4 08.00 Kmetijski nasvet 4 08.30 Koledar prireditev 05.00 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 05.10 09.15 Napovednik 05.30 10.00 Poročila 05.45 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 06.00 11.15 Iz založbe TDO 06.10 12.00 Zvonjenje 06.20 12.05 Biser za duSo 06.30 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 06.35 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 06.45 13.00 Mali oglasi 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za dušo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 CV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na Radiju Ognjišče I. 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiju Ognjišče II. 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik Za otroke Sejalec seje besedo (ponov.) Radio Vatikan Kaj bo jutri na R.O.? 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi 2.4. in 5. Juretov večer Mozaik dneva 1. in 3. Sončna pesem, 2.4. in 5. Svetloba in sence Ponovitve: Ponedeljek ob 17.00 Prijatelji radia Ognjišče Radio Vatikan SREDA 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 lezlkovnl brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 1Z15 Voičilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvoki 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko Ponovitve: 23.00 Šport na Radiju Ognjišče 04.40 Radio Vatikan ČETRTEK besede z razlago) 05.00 Pogumno v novi dan 05.10 Vreme, ceste 05.30 Poročila 05.45 Napovednik programa 06.00 Svetnik dneva 06.10 Biser za duSo 06.20 Prognostik 06.30 Kratke novice 06.35 Kličemo 113 06.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 07.00 Zvonjenje 07.15 Bim-bam-bom 07.30 Poročila+AMZS, osmrtnice, obvestila 07.50 Jezikovni brevir 08.00 Kmetijski nasvet 08.30 Koledar prireditev 08.45 Spominjamo se 09.00 Poročila 09.15 Napovednik 09.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave 11.00 Kratke novice, VaSa pesem 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za duSo 12.15 VoSčilo PRO-jevcem 1130 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar Družine 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voSčila 18.00 Poročila, VaSa pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2.-4. Skavtski potep 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I. 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. Ponovitve: 23.00 Pogovor o 24.00 Sveta vera bodi vam luč 04.40 Radio Vatikan Demokracija • 20/2004 športna kolumna Esad Babačič Sedaj že nekdanji selektor naše nogometne reprezentance je v svojem poslovilnem intervjuju dejal tisto, kar ljubitelji nogometa že dolgo vedo. Čeprav mu tega ni bilo treba, je vendarle priznal, da je Srečko Katanec edini, ki lahko reši potapljajočo se barko. Brez dvoma hvale vredna gesta. Katanec edina rešitev Mimogrede je omenil tudi nekakšen ljubljanski klan, ki naj bi bil zrežiral njegovo odstavitev. V njem naj bi bili tudi novinarji, ki so pripravili teren za Zavrla, ta pa je samo potegnil sprožilec. Žalostno je, da se novinarji delijo na ljubljanske in štajerske, še bolj klavrn pa je način, kako se gre predsednik zveze vrhovnega šefa. Prav Zavrl je tisti, ki bi lahko s svojo odločnostjo ustavil klanovske bitke, ki so pripeljale do tragičnih dogodkov v Južni Koreji. Toda namesto da bi potegnil odločne reze, se je zadovoljil s pomožno rešitvijo. Bržčas je bilo jasno, da bo reprezentanca bolj odvisna od Zahoviča in Pavlina kot od volje in znanja novega selektorja. Zadovoljil se je s pojasnilom, v katerem je navedel nekatere razloge za zamenjavo. Reprezentanca je bila preveč anemična, igralci pa niso imeli pravega interesa za nastopanje v dresu z državnim grbom. Zgodba, ki jo poznamo iz košarke, kjer že leta in leta iščejo svojega Katanca. Prašnikar je bil le zasilna rešitev, čeprav je nekaj časa kazalo, da lahko podivjani vlak vrne na mirne tirnice. V nasprotju s svetovnim prvenstvom, kjer je reagiral prepozno, je zdaj morda naredil prehiter gib, saj se je zameril tudi drugi strani. Katanec bo pošteno razmislil, ali se bo v takšnem ozračju lotil še enega projekta s povprečnim kadrom. Tako kot je ugotovila površna poznavalka nogometa, bodo Štajerci zdaj gotovo žvižgali Katancu, ker naj bi bil on kriv za nespretno Praš-nikarjevo odstavitev. A to seveda ni res. Če je kdo kriv, potem je to predsednik zveze, za katerega je povsem vseeno, od kod prihaja. Tudi sam sem pisal apele, češ naj že odstavijo Prašnikar-ja, vendarle pa nikakor ne zato, ker bi pripadal kateremu od kla-nov. Imam občutek, da niti drugih nekaj novinarjev v našem glavnem mestu ni pisalo po nareku katerega od lobijev. Para-noja gotovo ne bo pomagala našemu nogometu, ki je že nekaj časa na smrtni postelji, kvečjemu bo še poglobila rane. Seveda bo zdaj zanimivo videti, kako se bo na vse skupaj odzval Za-hovič s prijatelji, ki ima škarje še vedno v svojih rokah. Nedeljko Gugolj bo bržčas tisti, ki mu jih ložaja. Vprašanje je, ali imajo Prašnikarjevi nasledniki boljšo kratkoročno rešitev. Trenutek je resnično nepravi, saj nas čakajo najtežje kvalifikacije doslej. Morda pa je prav spoznanje, da ne moremo čez Italijane in Škote, najboljša podlaga za začetek popolne obnove moštva. Že nekaj časa se prvemu moštvu ponuja nekaj igralcev iz domačega prvenstva, ki sicer ni na nekem nivoju, vendarle pa so se nekateri tudi v takšnem okolju izkazali. Toda kolikor poznam Katanca, bo ta gotovo hotel doseči več kot le častno slovo od velikega tekmovanja. Igralski potencial, ki mu ga je zapustil Prašnikar, pa ne zagotavlja kakšne prav svetle prihodnosti, še posebej če ostanejo v moštvu nekateri veterani, ki očitno zavirajo igro. Če je res, kar je med razlogi za Prašni- Če je res, kar je med razlogi za Prašnikarjevo odstavitev navedel Zavrl, potem manjka temu moštvu pravo vzdušje in pa tekmovalni duh. In kdo je mojster za to? Nedvomno Katanec. bo moral vzeti iz rok, saj v nasprotnem ne bo prostora za Katanca, ki se je očitno odločil za vrnitev. Bojda je začel komunicirati tudi s sedmo silo, ki ga je vsa ta leta močno pogrešala. Kaj se bo iz vsega izcimilo, bomo videli kaj kmalu, škoda je le, ker ni več veliko časa do novega kvalifikacijskega ciklusa, v katerega bo šla Slovenija skregana kot še nikoli. Zavrl se mora zavedati, da z odstavljanjem ne bo dosegel dokončne rešitve nastalega po- karjevo odstavitev navedel Zavrl, potem manjka temu moštvu pravo vzdušje in tekmovalni duh. In kdo je mojster za to? Brez dvoma Katanec, ki je prišel na krmilo reprezentance v še veliko težjih trenutkih. Verdenik je bil pač še večji "ziheraš" in teoretik, rezultati pa so bili temu primerni. Kot je dejal tudi sam Prašnikar, je Katanec dejansko edini človek, ki lahko s takšnimi igralci naredi nekaj več. Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 © šport Med 4. in 9. majem je po naših cestah potekala tradicionalna kolesarska Dirka po Sloveniji, že enajsta. Drugič zapored je zmagal Ptujčan Mitja Mahorič. Slovensko kolesarstvo je v zadnjem desetletju tako po množičnosti (hitro rastoče število rekreacijskih prireditev in njihovih udeležencev) kot po kakovosti v nenehnem strmem vzponu. V osemdesetih letih sta poznavalce tostran Alp očarala Pavlic in Cerin s svojimi nastopi na giru in touru (Pavlic je osvojil majico za najboljšega na letečih ciljih Gi-ra, Cerin pa je nosilec najboljše skupne uvrstitve na italijanskem krogu do sedaj -19. mesta), katerih dosežki so . J ._I _J tem bolj zavidanja vredni zaradi težav pri prehajanju talentoviz vzhodnega bloka v kolesarsko obljubljeno deželo - Italijo, v začetku devedese-tih pa je bil vospredju osamljeni jezdec Valter Bonča. V zadnjih sezonah pa smo bili priče vzponu enkratne generacije, ki je že ogromno dosegla (Andrej Hauptman na svetovnem prvenstvu, Tadej Val javec pa na etapnih dirkah), in ki na bližnjem Giru d' Italia, ki se je začel v soboto, s kar osmimi predstavniki (Valjavec v ekipi Phonaka nosi celo kapetanske čine, kar je bilo predvideno tudi za Jureta Golčerja, ki pa so ga tik pred tekmo ustavili zaradi previsokega odstotka rdečih krvničk) cilja na še odmevnejše dosežke. Dosežki v konkurenci mlajših članov in mladincev zagotavljajo nepretrgano kakovostno kolesarstvo na Slovenskem. Kovnica mladih talentov Seveda pa je za zagotavljanje tovrstnih rezultatov treba omogočati dirke na domačih cestah, ki so dovolj zahtevne, a dajejo hkrati možnost za zorenje mladih upov. Takšno vlogo naj bi odigrala Dirka po Sloveniji, ki se je kljub nekaterim težavam v preteklosti (leta 1997 zaradi finančne stiske dirke sploh ni START-DÉPART bJ r_J J' r -J V bilo) vendarle zasidrala kot majska stalnica v koledarju domačih dirk. Šestdnevna etapna dirka je ob slovesnem vstopu naše države v EU nosila zgovoren naziv "Pozdrav Evropi" in je tudi simbolno prvič prečkala državne meje. Dirka je gostovala v sosednji Italiji (cilj prve poletape v Bazovici nad Trstom), na Hrvaškem (drugi dan so kolesarji prišli v Zagreb) in v Avstriji (Beljak je bil cilj 4. etape, predzadnji dan pa so se tekmovalci proti Vršiču odpravili iz Bač, prav tako na avstrijskem Koroškem). Resnici na ljubo je treba povedati, da je slovenska "pentlja" že videla močnejšo tujo konkurenco od letoš- Bogdan Fink, organizacijski direktor dirke, je bil nekoliko razočaran nad tujimi kolesarji, češ da niso pokazali vsega, kar znajo. . J nje (pomislimo na pretekla zmagovalca dirke Tirna Jonesa in Rusa Ev-genija Petrova), ne nazadnje pa so jo ambicioznejši slovenski mojstri pedalov, ki so se kalili na tej dirki v preteklosti, izkoristili kot odskočno desko (Martin Derganc, lanski "kralj" Vršiča Jure Golčer, odličen Hrvat Miholjevič, tedaj še v dresu Krke). Tako je slovenska dirka številka 11 lahko postregla s številčnimi, a drugorazednimi tujimi ekipami, med katerimi velja omeniti le polj-sko-italijansko Amore & Vita, slovenski prostor pa itak že dolgo ni kos finančnemu zalogaju prave profesionalne ekipe. Krka in Radenska Rog g-, sta tako predstavili same obetavne mladince, edino Perutnina Ptuj zagotavlja solidno člansko ekipo. Ker pa v primerjavi z napori tega športa niti Ptujčani ne ponujajo velikih zaslužkov, si vrh slovenskih "cestašev" že nekaj sezon služi kruh v tujini. Napetost od samega začetka Dirko so že od prvega dne zaznamovale težke vremenske razmere, ki so nato spremljale kolesarje vse do sobotne kraljevske etape; ta se zaradi sneženja ni odločala na serpentinah Vrši- ■J rJ ča, ampak kakih sedemdeset kilomet-rovprej na Ljubelju. Trasa je bila geografskim razmeram Slovenije primerno razgibana, dodamo selekcijo pa je narekovalo kolesarjem nenaklonjeno vreme. Prva etapa s ciljem v Bazovici na tržaškem Krasu je videla slavje dokaj neznanega Belorusa Kušinskega, ki pa je med poznavalci veljal za tihega favorita, saj je že v konkurenci do 23 let dosegel številne zmage, nekaj dni pred začetkom dirke pa je v hudi konkurenci zmagal na dirki Giro d' Abruz-zo. 45 sekund, kolikor si jih je nabral skupaj z drugim ubežnikom Andrejem Omulcem (Radenska Rog), je pomenilo resno grožnjo kandidatom za skupno zmago. V naslednjih dveh pretežno ravninskih etapah je zmagal Id-rijčan v dresu Perutnine Ptuj Borut Božič. Ta je dokazal vrhunsko šprinter-sko fonno, ki bi jo najverjetneje potrdil tudi s tretjo etapno zmago na Ptuju, če ne bi nekaj metrov pred ciljem padel na tla po stiku z Nizozemcem Amojem Wallardom (Axa). Skupinski padec v ciljni ravnini je bil usoden za Jureta Zrimška (Krka Novo mesto), enega najobetavnejših slovenskih mladih kolesarjev, ki je na dirki optimistično štartal in ciljal na visoko skupno uvrstitev. Posledica padca je bila zlomljena ključnica in predča- © Demokracija • 20/2004 šport 1 na kratko Foroeraii¡¡: ««.»re BECKHAM NAJBOLJE pri 28 letih prihodke prejema od špan- gometaši na svetu jih kar 50 odstot- PLAČANI NOGOMETAŠ skega kluba, ki mu plača 6,5 milijona kov služi kruh v madridskem Realu. Angleški reprezentant in član evrov letno, posameznih nagrad (po madridskega Reala David Bec- 100.000 evrov), 11,4 milijona dobi iz GOLDBERGER BO ŠE RAZMISLIL kham, ki se v zadnjem času zapleta sponzorskih pogodb, avtorske pra- Kot je za avstrijska občila dejal av- v različne škandale z domnevnimi vice za avtobiografsko delo so mu strijski smučarski skakalec Andreas ljubicami, je po oceni francoskega prinesle okrogle tri milijone evrov, Goldberger, se bo do začetka julija od- časnika France Football z 22,4 mi- z azijske turneje pa je odšel bogatej- ločil, ali bo svojo kariero nadaljeval tu- lijona prihodkov v letu 2004 najbo- ši za 1,5 milijona. Beckhamu na lest- di v sezoni 2004/2005 ali pa bo pri svo- lje plačani nogometaš. Edenizmed vici največjih zaslužkarjev leta sle- jem menedžerju in prijatelju EdijuFe- največjih nogometnih zvezdnikov dita dva soigralca pri madridskem dererju prevzel vodenje marketinških Realu, brazilski napa- nalog. Po pogovorih z direktorjem daleč Ronaldo, ki je v nordijske reprezentance Tonijem In- Goldi" bo še razmislil, ali se mu splača letu 2004 zaslužil 16,5 nauerjem in novim glavnim trener- nadaljevati kariero ali ne. milijona, in francoski jem Alexandrom Pointnerjem je vprašljiva, saj bo po koncu kariere zvezdnik Zinedine Zi- Goldberger dobil pri odločitvi po- zagotovo delal zame," pojasnjuje dane (14 milijonov ev- vsem proste roke. "Goldij u zaradi za- Federer, ki bi nekdanjega svetovne- rov). Med desetimi služka ni treba več tekmovati. Njego- ga prvaka v poletih vsekakor zelo Beckham je vsako leto bogatejši za 22,4 milijona evrov. najbolje plačanimi no- va finančna prihodnost namreč ni potreboval pri svojih poslih. sen konec dirke. Zaradi bolečin v kolenu kot posledice padca je naslednji dan sklenil svoje napore tudi Božič. Vršič je odpadel Naslednji dan je pot vodila kolesarje v avstrijski Beljak, kjer je bil cilj najdaljše etape slovenskega "toura". Razgibana trasa in ekstremni pogoji so botrovali uspešnemu poskusu Mitje Mahoriča, ki mu je požrtvovalno pomagal zmagovalec Dirke po Sloveniji leta 1995 Valter Bonča, da bi si še pred odločilno sobotno etapo nabral pomembne sekunde. Mahoriče-va poteza je bila tem bolj utemeljena, ker je bila izvedba kraljevske etape s ciljem na prelazu Vršič pod močnim vprašajem zaradi sneženja. Naslednji dan so organizatorji po dolgem premisleku in v interesu varnosti športnikov bistveno skrajšali etapo, ki pa je vendarle ohranila poglavitno značilnost - cilj v klanec -, kar naj bi bilo zagotovilo za spektakularni razplet. Tako je tudi dejansko bilo. V dva-najstkilometrski vzpon na Ljubelj se je pogumno pognal krkaš Miha Svab, ki pa je tik pred koncem klonil in prepustil prestižno etapno zmago ekipnemu kolegu Tomažu Nosetu. Tik za Nosetom je prijezdil Mahorič, ki je taktiko usmeril na najnevarne jšega tekmeca Kušinskega, ta je bil na začetku etape šev rumeni majici vodilnega, osvojil vodilni položaj in si tako nabral 26 sekund prednosti v skupnem seštevku. To mu je tudi zadostovalo v zadnji etapi, ki ni prinesla premikov na skupni lestvici. Sicer pa velja pohvaliti tudi komaj 21-letnega Matica Strgar-ja, ki je ob koncu dirke osvojil vse majice razen rumene vodilnega. Dirka mora dobiti večjo veljavo Mitja Mahorič, skupni zmagova- lec, je o svojih občutkih dan po zmagi rekel, da bo šele zdaj začel razmišljati o svojem dosežku, saj je bil zelo utrujen od celega tedna naporov in od vsega "cirkusa". O konkurenci na dirki: "Vsi vemo, da je Kušinski zmagal na Dirki po Abruzzu, kjer je premagal ekipe TT 1, zato ne vem, kako lahko pride do izjav, da ni konkurence, ko pa je pred dvema tednoma tekmoval s kolesarji, ki zdaj vozijo na giru. Na Dir ki po Sloveniji je pokazal, da je dober, in smo se morali namučiti, da smo ga premagali." O mladih kolesarjih: "Pohvaliti moram kolesarje Krke, drugi so bili pasivni v grupi in čakali samo na naše delo. Vsi se branijo, da so mlada ekipa. Najmlajša ekipa je bila Krka, pa je pokazala napadalno vožnjo." O načrtih v nadaljevanju sezone: "Del ekipe gre zdaj na Irsko, mene ta čas čakata dva tedna počitka, saj sem nastopil domala na vseh pomladnih dirkah. Po tem počitku bom nadaljeval z Dirko po Avstriji, kjer mislim doseči dober rezultat, potem pa bo na vrsti še državno prvenstvo." Bogdan Fink, organizacijski direktor Dirke po Sloveniji, je priznal, da je od tujih kolesarjev na dirki pričakoval veliko več glede na to, da so bila med njimi bila tudi ugledna imena. Treba pa je po njegovo tudi priznati, da so Slovenci iz leta v leto močnejši. Sicer pa pozitivno ocenjuje samo zvedbo dirke, ki je bila na visoki ravni, tudi prehodi meje niso povzročali težav. Vsekakor pa je po Finkovem mnenju treba storiti korak naprej, Dirka po Sloveniji mora dobiti večjo veljavo in više rangirati na jakostni lestvici Mednarodne kolesarske zveze. Za dosego tega cilja so organizatorji dovolj sposobni, težava pa bo pri pridobivanju sponzorskega denarja, ki ga tak projekt zahteva. Mitja Volčanšek Jure Zrimšek (Krka Novo mesto) je bil na startu dirke v Izoli dobre volje, žal mu je boj za visoko uvrstitev preprečil nesrečen padec. Mitja Mahorič je dosegel zgodovinski uspeh, saj je kot prvi dvakrat vpisal svoje ime med končne zmagovalce dirke. Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 Pravilnik o oglaševanju v reviji Demokracija 1. člen S tem pravilnikom se skladno z Zakonom o medijih (Ur. 1. RS, št. 35/2001, 54/ 2002), Kodeksom slovenskih novinarjev in 14. točko Družbeniške pogodbe urejajo obseg, pogoji in način oglaševanja v reviji Demokracija. 2. člen Kot oglaševanje se smatra objava oglasov in drugih plačanih obvestil (v nadaljnjem besedilu: oglasi), katerih objavo naroči pravna ali fizična oseba z namenom, da bi s tem pospeševala pravni promet proizvodov, storitev, nepremičnin, pravic ali obveznosti, pridobivala poslovne partnerje ali si v javnosti ustvarjala ugled in dobro ime. Oglasi se objavljajo za plačilo, drugo nadomestilo ali z namenom samooglaševanja. 3. člen Oglasi se objavljajo tako, da jih lahko povprečen bralec kot takšne prepozna. Naročeni članki in obvestila so posebej označeni. 4. člen Oglasi lahko zasedajo največ 25 odstotkov medijskega prostora. Glavni in odgovorni urednik se lahko v dogovoru s poslovodnim organom odloči za izjeme, ki odstopajo od prej navedenega obsega oglaševanja. 5. člen Objavijo se le oglasi, katerih vsebina je skladna z zakonodajo. Za resničnost in točnost navedb oz. podatkov v oglasu je odgovoren naročnik. Glavni in odgovorni urednik ima pravico zavrniti objavo oglasov, ki niso v skladu z uredniško politiko ali z interesi lastnika. 6. člen Cene oglasov se obračunavajo po veljavnem ceniku. Poslovodni organ lahko po lastni presoji odobri popuste ali oprostitve plačila oglasov. V primeru brezplačnih oglasov morajo biti le-ti posebej označeni. Oglasi, namenjeni potrebam založbe, se ne obračunavajo in se ne označujejo kot taki. 7. člen Pritožbo na izvajanje navedenih pravil lahko vložijo izključno prizadeti v pisni obliki. Pisna pritožba se naslovi na glavnega in odgovornega urednika revije Demokracija, drugostopenjski organ pa je poslovodstvo založbe. 8. člen V skladu z Zakonom o volilni kampanji (Uradni list RS, št. 62/94,17/97) družba v predvolilnem obdobju poleg tega pravilnika sprejme še poseben pravilnik o oglaševanju, v katerem se urejajo obseg, pogoji in način oglaševanja v času volilne kampanje. 9. člen V primerih, ki v tem pravilniku niso posebej navedeni, se ravna po zakonu o medijih oz. dragi pristojni zakonodaji. 10. člen Pravilnik začne veljati z dnem, ko ga sprejme poslovodni organ. Pravilnik je bil sprejet 6. 5.2004. Nova Obzorja, d. o. o. Komenskega 11 1000 Ljubljana Direktor Božo Predalič popkultura Najmanj priljubljena skupina na svetu? V Veliki Britaniji so izvedli še eno raziskavo, s katero naj bi videli, katera je najbolj osovražena glasbena skupina na svetu. Izkazalo se je, da je to zasedba Busted. Mladi britanski pop-rokerji imajo za sabo uspešnice, kot sta Year 3000 in You said no, za nameček pa so letos prejeli dve nagradi IKV'« V M vi t \ m na Brit. Kar tretjina anketiranih je dejala, da jih preprosto ne more več poslušati. Na drugem mestu je skupina Darkness, na tretjem pa Avril Lavigne. Davie Bowie poziva, naj mu kradejo Britanski glasbenik David Bowie poziva svoje občudovalce, naj "ukradejo" njegove pesmi, in je celo ponudil nagrado za najbolj ustvarjalno krajo. Glasbenik je na svoji spletni strani občudovalce povabil, naj zmiksajo njegove stare pesmi s tistimi z njegovega novega albuma Reality, s čimer bi ustvarili pesem, na kateri bi se slišal vokal ene pesmi, podprt z vokali iz ozadja druge pesmi. To tehniko so dolgo uporabljali glasbeni producenti, sedanja računalniška tehnologija pa to omogoča tu- di številnim "hišnim didžejem". 57-letni Bowie je za časnik The Times omenjeno idejo označil kot enkratno. "Kot neke vrste hibridni ustvarjalec v vseh teh letih sem zelo naklonjen tej ideji, saj sem bil tudi sam večkrat predmet precej dobrega miksa," je pojasnil Bowie. Tovrstna tehnika mešanja se je uveljavila s Sivim albumom, mešanico glasbe skupine The Beatles in reperja Jay-Z, ki ga je naredil ameriški didžej Danger Mouse. George Michaef -kralj radijskih valov Georgea Michaela so v sredo razglasili za kralja radijskih valov. Ta laskavi naslov mu je prinesla anketa o najbolj poslušani glasbi v zadnjih dvajsetih letih na britanskem radiu. Michael, ki je svojo glasbeno pot pred dvema desetletjema začel kot del dua Wham, je na lestvici najbolj poslušanih izvajalcev premagal Elto-na Johna. Uspešnice, kot so Wake Me Up Before You Go-Go, Careless Whisper in Faith so Michaelu poma- ppresis -*--■-prevajalni sistem ^ POTREBUJETE POMOČ PRI PREVAJANJU? > Elektronski s 1 o v a r j i Prevajalni sistem Presis z vgrajenim pomnilnikom prevodov je odlično orodje za pomoč pri prevajanju iz slovenskega v angleški jezik in obratno. Zaradi samodejnega prevajanja, ki upošteva osnovne slovnične značilnosti obeh jezikov, je prevajanje z njegovo pomočjo hitrejše in udobnejše. Prevajalnik lahko preizkusite na http://presis.amebis.si najbolj razširjeni in največji elektronski slovarji pri nas ™ preprost in učinkovit uporabniški vmesnik slovenščina, angleščina, nemščina, italijanščina,... splošni, poslovni, pravni, medicinski,... enouporabniške, mrežne in intranet verzije rfg—"ig uporabniška vmesnika ASP32 in MKZ i £ hitra in enostavna iskanja HB— JLl Amebis d.o.o., Bakovnik 3, p.p. 69, 1241 Kamnik, Slovenija Tel./faks: +386 1 831 10 35, e-mail: info@amebis.si, http://www.amebis.si © Demokracija • 20/2004 oglasi gale k prvemu mestu. Nekdanji član "boy banda" Robbie Williams je na tretjem mestu, sledita avstralska dan-ce zvezdnica Kylie Minogue in kanadski roker Bryan Adams. Kot še poroča agencija AP, je Radijska akademija (Radio Academy) Michaelu v sredo izročila nagrado za njegov dosežek. Metallica trikrat nominirana Britanska revija Metal Hammer je objavila nominirance za glasbene nagrade Metal Hammer Golden Gods. Največkrat (3-krat) je nominirana skupina Metallica: za najboljšega izvajalca v živo, za najboljšega tujega izvajalca in najboljši videospot za pesem St. Anger. V zadnjih dveh kategorijah je poleg Metallice nominirana tudi skupina Him, medtem ko so izmed vseh po enkrat nomini-rani tudi The Darkness, Incubus in IronMaiden. Skupina Him je že potrdila svoj nastop na slovesni podelitvi nagrad 7. junija v Londonu. horosko j »wm»»"' 50 RADIO ¿tajsrski val 0.0.0.. ÍMAIJI m jiluh Aiicnčsv nw 11 3240 iaugjt m jslíah UTKAVA: (03) 117 17 10, STUVIO (03) II 71 730 WWW.KADIO-SrAjnSKI.VALSI Napeta avtobiografska pripoved Dušana Lajovca, v kateri je slednji doživel na stotine nevarnih in zanimivih dogodkov. V knjigi je zajet čas med obema svetovnima vojnama, druga svetovna vojna in nastop komunističnega režima. Čas, ko je bil avtor ilegalec Kraljeve vojske v domovini, obveščevalec za potrebe zaveznikov in še marsikaj. Knjigi je dodan seznam sodelavcev Udbe. •SVOBODO IN v ,,!S™ RDEČO ZVEZDO ,,sMED SVOBODO IN RDEČO ZVEZDO KNJIGA, KI OBSEGA 347 STRANI, STANE 6.200 TOLARJEV (V CENO NI VKLJUČENA POŠTNINA). Naročite jo na številki 01/434 54 63 ali prek elektronske pošte: obzorja.narocnine@siol.net. % Bik (21. april - 21. maj) Nič ni boljše od malo umetnostnega ustvarjanja, kadar ste v takem stanju kakor sedaj! Poskušajte vsaj enkrat posvetiti vso energijo tistim opravilom, ki vas zabavajo. Ne ozirajte se na ljudi, ki so vam nevoščljivi in so zato do vas hinavski. Dvojčka (22. maj - 21. junij) V ponedeljek se boste počutili bolj klavrno, zato je priporočljivo, da si organizirate delo tako, da ga boste imeli takrat čim manj. Postanite čim bolj praktični, ne bo vam škodilo malo manj sanjarjenja. Pripravite se na lep konec tedna. Rak (22. junij - 21. julij) Kjer je tvoje srce, tam je tudi tvoj dom. Toda zakaj ravno domače dogajanje povzroča toliko preglavic? Imeli boste teden, poln raznovrstnih čustev, ki si bodo kadaj pa kdaj celo nasprotovala. Toda nastopili bodo boljši časi. Lev (22. julij - 21. avgust) Bi bilo to mogoče? Ali je res, da se za vas začenja obdobje nove romantike? Da, prav to. Bodite prepričani, da se bo zadeva z zmenkom na slepo iztekla po vseh pričakovanjih. Najpomembneje je biti nesebičen. Devica (22. avgust - 21. september) Nekateri dogodki bodo spremenili vaš pogled na stvari. Se vam je kdaj že zgodilo, da vas je preveč skrbelo? Kljub temu ne dovolite, da bi se preveč sprostili. Potrudite se in si vzemite čas za nujne stvari. Pa veliko uspehov. Tehtnica (22. september - 22. oktober) Čudovito, da ste všeč vsem okoli sebe, pa vam za to ni bilo treba praktično nič narediti. V četrtek boste imeli nekaj denarnih skrbi, vendar se bo vse obrnilo v vašo korist. V nedeljo pa boste zaradi dela nekoliko slabše volje. Škorpijon (23. oktober - 21. november) Odločitev sprejemate pravi trenutek. V nedeljo ne pozabite poklicati domov in sporočiti, kar ste obljubili. Dobro bi bilo, da bi si nekoliko pospravili stanovanje, saj bo sicer že prepolno nepotrebne navlake. Strelec (22. november - 20. december) Potem ko ste odkrivali košček za koščkom zgodbe, se cela odkriva pred vami in niti niste tako presenečeni. Poskrbite, da se boste odločili pravilno. Proti koncu tedna se boste znašli na neki neprijetno tihi zabavi, odkoder jo boste pobrisali. Kozorog (21. december - 19. januar) Saj veste, kaj pravijo o njem? Nič dela, samo zabava. Zato imate priložnost sami, da se pokažete v vseh svojih sposobnostih in zmožnostih. Pomislite, da bi bilo morda pametno koga pravega povabiti na kavo. Vodnar (20. januar - 18. februar) Intelektualno vprašanje vam je odprlo vrata komunikacije z nekom, za katerega si niste mislili, da imate z njim kakšen skupen interes. Čas je, da si zamislite malo bolj živahno družabno življenje, sicer boste popolnoma oleseneli. Ribi (19. februar - 20. marec) Partnerstvo pomeni tudi skupno reševanje težav, ki se pojavijo. Ravnovesje je namreč bistvenega pomena za življenje. Najprej se prepričajte, kaj človek v resnici želi povedati - šele potem se boste lahko resno pogovorili z njim. Oven (21. marec - 20. april) Nobene škode ne bo, če boste uporabili svoje čare za dosego tistega, kar si želite. Kljub temu se potrudite, da ne bi obšli ljudi, ki živijo poleg vas. Ne delajte nobenih družabnih načrtov za četrtek, če pa ste jih že, jih raje prekličite. Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 © moda Iz prestolnic svetovne mode Milana, Pariza, Londona in New Yorka so s spomladanskim soncem prišle nove modne zapovedi ličenja, ki narekujejo ognjemet barv. Novi modni make-up se razteza čez paleto različni barv in slogov, skupen mu je le ognjemet barv. Od napadalnega Diorja, Galliana, navdihnjenega z Mar-len Dietrich, prek Chanelove vrnitve k barvi roza bonbona in svetlikajočim se modrozelenim senčilom do vznemirljivih barv pri Alexandra McQueenu. Oči imajo zvezdnato vlogo z glamuroznim leskom filmskih zvezd. Obvezen je nanos maskare v vsaj dveh slojih, saj je v ospredju spet volumen trepalnic. S črtalom za veke še dodatno poudarimo svoje oči, mehkobo pa bodo pričarala lesketajoča se senčila v barvah, ki jih lahko uporabljamo tako podnevi kot tudi zvečer: črna, rjava, mornarsko modra, bakrena in srebrna. Nepogrešljivi med Sveže in spogledljivo senčili so tudi vsi odtenki roza barve, ki je letošnjo sezono najbolj sveža in najbolj spogledljiva. V središču pozornosti pa so do skrajnosti lesketajoče se ustnice. Zapeljive "brez barv" Narekovalci modnih slogov niso pozabili niti na tiste ženske, ki ne marajo ali jim ne pristaja top trend ognjemeta barv. Stilisti so CM k ELEKTROPROM EV| ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij ELEKTROPROM d.0.0. in geodetske storitve Loke 22 ♦ bar sedmica 1412 KISOVEC ♦ lokalna televizija ETV tel.: 03 16 17 ISO ♦ trgovina EVJ Center fax: 03 S6 71 488 ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske Instalacije www.elektroprom.si ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji In nizke gradnje tako ustvarili tren-dovsko enako močan pastelni make-up: bledo roza, ki je zelo blizu barvi kože, barvo slonovine z brezbarvnim in hkrati privlačnim glo-som za ustnice. Tako kot močna šminka takoj pričara glamurozen videz na nenaličenem obrazu, brezbarven glos na ustnicah .¿¿r povsem spremeni otožnost nenaliče-nega obraza. Pri Jill Sander je bilo opaziti tipične pastelno pudraste odtenke, ki pričarajo povsem naraven videz. Glos naredi ustnice zelo privlačne! je formula, ki se ji je v aktualni sezoni v svojih ko-lekcijah poklonil Armani. Ustnice, rdečkaste samo na sredini, so bogato prelite z brezbarvnim prozornim glosom. Podobno je tudi pri Yvesu Saint-I Laurentu, kjer se pastelnim glosom kontrast-_ no pridružu- jejo tako imenovana senčila smokey eyes. Missoni je za predstavitev svojih modnih oblačil izbral manekenke, katerih slonokoščeno polt uokvirjajo bogati kodri, kar predstavlja tipičen primer re-trolooka. Monika Maljevič Chanel O Demokracija • 21/2004 nagradna križanka KNJIŽNI KLUB SAMOROG Dalmatinova 1, 1000 Ljubljana ČLANSTVO V KLUBU SAMOROG VAS NE OBVEZUJE K NAKUPU CENEJŠE VSTOPNICE V GLEDALIŠČIH IN DRUGIH KULTURNIH USTANOVAH POPUSTI PRI NAKUPU KNJIG IN CD PLOŠČ OD 10 - 50% telefon: 01 433 40 74, e-mail: info@samorog.com, www: samorog.com SESTAVIL: MIRAN ERCEG PERZEJEVA MATI V GRŠKI MITOLOGIJI SLAB SADEŽ, KI ODPADE LASTNOST BELEGA. BELA BARVA RADO NAKKST PALICA ZA ČIŠČENJE PLUGA ŽENSKA, KI ŽIVI V SAMOTI MOČNO ČUSTVO, SLA GRADBENI KAMEN, VRSTA TUFA DELELEKTR. RAČUNALNIKA AFRIŠKI PITON (IZ ČRK SAALA) SILVO TERŠEK ŠPORTNA VADITELJICA GESLO NAPAD NA ZNANO OSEBO AFRIŠKI VELETOK KIT. UTEŽNA ENOTA KAREL ŠTREKELJ PLESNA FIGURA PRI ČETVORKI SLOVENSKA SOPRANISTKA MESTO OB REKI SAALIV NEMČIJI PISMENO POTRDILO ALI IZVID AFRIŠKA JEZIKOVNA SKUPINA NEKDANJI ATLET STEKIČ GRŠKI FILOZOF IZSTAGIRE LJUBEZENSKO PESNIŠTVO JAPONSKA OBLIKA BUDIZMA SUROVINA ZA IZDELKE TRNOVI GRMI, TRNOVE VEJE GRŠKA BOGINJA USODE KAR JE OVALNE OBLIKE SEVERNO-DALMATINSKI OTOK HLAPLJIVA TEKOČINA NADLEŽNA ŽUŽELKA SL, PESNIK IN PISATELJ (BRACO) TOMAŽ DOMICELJ MORSKA RIBA KIP MOŠKEGA KOT STEBER VNETLJIV PLIN (IZ ČRK NICA) MAKEDONSKO KOLO SLADKOVODNA RIBA REKA AARE (KRAJŠE) REKAV J.FRANCIJI (IZ ČRK RAN) INFUZORIJA BAJESLOVNO BITJE, TORKLJA KRAJ ZAHODNO OD KRALJEVA DUHOVI PRI RIMLJANIH PREVOD BIBLIJE LITIJ SMUČARSKI KLUB ŽENSKO KRILO DVOJNIK PRI NEVARNIH PRIZORIH ALFI NIPIČ IGOR TORKAR LETOVIŠČE PRI KOPRU EGIPČANSKI BOG SONCA rešitev nreišnie križanke II naoraienci 18. številke ADAMS, MORALA, ABATON, RR, EVI, NITRAT, PAŠNINA, IKS, EDIT, KAJ, KARAMELA, ALANI, ARABIJA, AVA, AR, AKOLA, PA, ARI, AKO, ENO, OSINKA, LOPEZ, RAS, LAON, ARECO, ANTOLIT, MUR, LENNON, ZID, OM, ANGELA, ANT 1. nagrada: HELENA MIR, Mekinje nad Stično 39, 1295 Ivančna Gorica 2. nagrada: SREČKO KOŽELJ, Spodnje rute 3, 4282 Gozd Martuljek 3. nagrada: IViCA PREMROV, Zgornje Bitnje 274, 4209 Zabnica Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. naorade 1. nagrada: bon v vrednosti 7.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog 3. napada: bon v vrednosti 3.000,00 tolarjev za nakup knjige iz knjižnega kluba Samorog i Nagradno križanko izrežite in najpozneje do i 20. 5. 2004 pošljite na naš naslov: i Demokracija, p.p. 4315, 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka". Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 © kronika časa BilililUilihWII včeraj, danes, jutri... • 10.5.1876 se je na Vrhniki rodil slovenski pisatelj, pesnik in dramatik Ivan Cankar. Rekel je: "Čednost je podobna ošpicam. Vsak človek jih ima enkrat v življenju in potem nikoli več." • 11.5.1748 se je na Potoku v Ziljski dolini rodil slovenski jezikoslovec in ljudski preroditelj Urban Jarnik. Leta 1832 je izdal etimološki slovar. • 11. 5.1913 se je v Grosupljem rodil slovenski gledališki in filmski režiser Jože Gale. • 12.5.1842 se je rodil francoski skladatelj Jules Massenet, ki je znan po operah Werther, Thaïs in Manon. • 12. 5. 1918 se je v avstro-ogrski vojski sprožil plaz uporov slovenskih vojakov. V Judenbur-gu na Zgornjem Štajerskem se je uprl nadomestni bataljon slovenskega 17. pešpolka. • 13.5. 1792 se je rodil Pij IX. Bil je papež z najdaljšim pontifikatom (31 let in 7 mesecev). V času njegovega papeževanja so razglasili dogmo o Marijinem brezmadežnem spočetju in o papeževi nezmotljivosti v verskih in moralnih vprašanjih. • 13.5.1914 se je rodil ameriški poklicni boksar Joe Louis. Od leta 1937 do1948je bil prvak v težki kategoriji. Pisatelj Hemingway je rekel o Louisu: "To je najlepši bojni stroj, kar sem jih videl." • 13. 5.1941 je prišlo do prvega spopada po italijanski okupaciji Slovenije. Voditelji organizacije TIGR so se spopadli z Italijani na Mali gori blizu Ribnice in bih razbiti. Med vojno so se tigrovci zvečine pridružili NOB, po vojni pa zaman zahtevali priznanje organizacije. • 14. 5.1869 so sprejeli nov šolski zakon, s katerim je bila uvedena splošna šolska obveznost. • 14. 5.1935 se je na Sušaku pri Reki rodil slovenski pripovednik, dramatik, esejist in politik Rudi Šeligo. Bil je izredno aktiven kot predsednik Društva slovenskih pisatelj ev v času osamosvajanja Slovenije in minister za kulturo v vladi Andreja Bajuka. • 15. 5.1820sejerodilaangleškamedicinskases-tra Florence Nightingale, pionirka v strokovnem šolanju bolniških negovalk. • 15. 5. 1990 je začela JLA razoroževati slovensko teritorialno obrambo. Temu so se uprli poveljniki nekaterih območij. Tako je bil to začetek vojne v Sloveniji in ne 27. junij 1991. • 16. 5.1860 je Davorin (Martin) Jenko na Dunaju zložil napev pesmi Naprej, zastava Slave Simona Jenka. Pesem je kmalu postala neuradna slovenska himna. • 16.5.1990 je slovenska skupščina izvolila Lojzeta Peterleta za mandatarja prve demokratično izvoljene slovenske vlade. Vlado so izvolili dan kasneje. Utopični socializem 14. maja 1771 seje rodil najbolj znan utopični socialist Anglež Robert Owen. Na Škotskem je pokušal ustanoviti delavsko kolonijo. V svojih tovarnah je odpravil delo otrok in ustanovil prve zadruge proizvajalcev in porabnikov, bolniške blagajne, čitalnice in knjižnice. Kritiziral je kapitalistični sistem izkoriščanja in uvajal svojevrstno komunistično miselnost. Življenjsko sposobnost svojih idej je poskušal dokazati v ZDA. Leta 1825 je tam ustanovil komuno Nova harmonija, toda samo za kratek čas. Ko je propadla, se je vrnil v domovino, vendar ni odnehal. Ustanavljal je posebne trgovine za gospodarsko menjavo, v katerih so delavci lahko kupovali z boni, in zadruge za pomoč delavcem. Ko so vsi poskusi spodleteli, je organiziral sindikat Velika narodna strokovna zveza in se zavzemal za uvedbo 10-urnega delovnika in za omejitev dela žensk in otrok. Umrl je obubožan leta 1858. Utopični socializem so poimenovali socializem prvih socialističnih reformatorjev, ko se še ni izkazalo, da je utopičen tudi socializem komunistične diktature. Kajenje prepovedano Zaradi velike požarne nevarnosti in tudi zato, ker je tobak menda motil večino ljudi, je kranjski intendant 12. maja 1811 po ulicah in trgih Ljubljane prepovedal kajenje cigar in pip brez pokrovcev. Pri podobnih zakonih so oblasti vztrajale tudi pozneje, ko z graditvijo zidanih hiš in protipožarno strešno kritino ni bilo več praktičnih razlogov zanje. V17. stoletju se je kajenje - takrat so ga imenovali pitje tobaka - močno razširilo v vseh družbenih slojih, od kmetov do ple-mičev. Ponekod so že od 17. stoletja uveljavljali prepoved kajenja, kar so ljudje imeli za nedopustno vmešavanje v zasebno življenje. Splošna prepoved ni nikoli zaživela, zato pa je država strogo uveljavljala prepoved kajenja na javnih mestih, kar je bilo povezano tudi s požarno varnostjo. Kajenje je v javnosti predmarčne dobe postalo simbol političnega uporništva in zato politične sumljivosti. Zaradi tega je bilo tudi razumljivo, daje bil eden prvih praktičnih ukrepov marčne revolucije 1848 odprava prepovedi kajenja na javnih mestih. Anton Korošec V Biserjanah se je 12. maja 1872 rodil teolog in najvplivnejši slovenski politik pred drugo svetovno vojno Anton Korošec. V državnem zboru je 30. maja prebral Majniško deklaracijo, ki je zahtevala zedinje-nje vseh jugoslovanskih dežel habsburške monarhije v samostojno državno telo pod habsburško oblastjo. Iz tega seje razvilo dek-laracijsko gibanje, ki je oktobra 1918 pripeljalo do ustanovitve Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov za vsa južnoslovanska ozemlja habsburške monarhije. Dr. Korošec je bil izvoljen za njegovega predsednika. Narodni svet je 29.10.1918 oklical samostojno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. V veliki politični krizi po atentatu na poslance Hrvaške kmečke stranke v jugoslovanski skupščini je Korošec kot človek kraljevega zaupanja sprejel predsedstvo vlade in skušal rešiti krizo po demokratični poti. Konec leta 1932 je v opoziciji sestavil Slovensko deklaracijo, ki je zahtevala nov narodni sporazum Slovencev, Hrvatov in Srbov, kar bi bilo izhodišče za Zedinjeno Slovenijo, privlačno za primorske in koroške Slovence. Zaradi tega so ga leta 1933 internirali, vendar je bil kasneje minister več resorjev v različnih vladah. Bal seje za usodo slovenskega naroda in skušal obdržati Jugoslavijo zunaj vojnega spopada. Konec leta 1940 je v Beogradu nenadoma umrl. Demokracija • 20/2004 poštni predal 4315 Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dol žino 45 vrstic. Pis- ma bralcev objav- Pr.MOfr Ijamo v skladu z f 't* Hj5| načelom profesi- onalne novinarske - i ■ - S etike, katere na- SSS' men je služiti interesom javnosti ne v i glede na politično, |=, -svetovnonazorsko Ijfo» ali kakršno koli drugo prepričanje. " Demokracij \ strukturiranje in privatizacijo, s ka- Z oblikova- terim bo omogočen izbris SRD iz njem Slovenske sodnega registra, likvidacija agencije razvojne družbe in prenos javnih pooblastil na DSU. je bila prevzeta Slovenska razvojna tudi dejavnost družbajevskladuzzako- Tehnološkora- I ^ K ^J nom opravljala naloge, ki zvojnega sklada (TRS). Ta je v svo- k " SEL- TtT|, UñHHfei so bile vezane neposredno na (1) zakon o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti SRD ter dejavnosti v zvezi s prestrukturiranjem jem triletnem delovanju izvajal naložbeno politiko v obliki sovlaganj (kapitalske naložbe), kreditiranja (predvsem dolgoročnega) in v manjšem obsegu z izdajanjem poroštev. Med kapitalske naložbe nekda- gospodarskih družb in njega TRS, ki jih je prevzela SRD, je aktivnejše sodelovanje pri izvajanju sodil tudi 47,10-odstotni vložek v projektov ohranjanja in odpiranja družbi Oria Computers, d. o. o. novih delovnih mest. Poleg navedenih nalog pa je SRD opravljala tudi Ultra nima patentov (1) 29. aprila je bil v časniku Demok- posle vzvezis (2) projektnim finan-racija na 18. strani objavljen prispe- ciranjem in razvojem z zagotavlja- vek novinarke Vide Kocjan z naslovom Ultra nima patentov in podnaslovom 4. odstavka Poleg nepovratnega denarja še nezakonito posojilo. Projekt Oria Computers, d. o. o., Zagorje sodi med kapitalske naložbe nekdanjega TRS. Stanje na projektu je bilo predstavljeno v letnem poročilu SRD za leto 2001. Projekt se je uspešno končal. Sklep o privatizaciji 47,10-odstot-nega vložka SRD v družbi Oria Computers, d. o. o., je sprejel nadzorni svet SRD decembra 1998 na podlagi 16. in 17. člena zakona o zaključku lastninjenja pravnih oseb v lasti SRD. Na podlagi cenitve vrednosti podjetja, ki jo je opravil pooblaščeni cenilec po stanju njem kapitala za razvojno projektno investiranje in spodbujanjem inovacij in razvoja tehnologije v gospodarstvu. V vlogi projektnega financira-Navedbe v prispevku razumemo nja je SRD v odvisnosti od svoje po-kot posledico nepoznavanja poseb- slovne politike iz svojih lastnih sred-nosti delovanja Slovenske razvojne stev podpirala in usmerjala projekte družbe (SRD), saj novinarka svojih gospodarskih družb ne glede na to, navedb o SRD ni preverila pri Slo- ali je bila SRD lastnica družbe ali ne. venski razvojni družbi, ki je še v po- Pri izvajanju projektnega financira-stopku likvidacije. Ker omenjeni pri- njajeSRDdelovalastrateškovsmis- nadan30. 6.1998, je znašala prodaj-spevek vsebuje nekatere napačne tr- lu razvoja slovenskega gospodarstva, na cena za 47,10-odstotni poslovni de-ditve glede delovanja SRD, v odgo- Pri projektnem financiranju je SRD lež SRD 24,210.000,00 tolarjev, voru želimo jasno predstaviti neka- izbirala projekte in gospodarske Razvojno projektno financiranje tera dejstva in dopolniti navedbe v družbe v okviru javnih razpisov v (RPF)jebilonamenjenospodbujanju: objavljenem besedilu. skladu z lastnimi prej določenimi -proizvodnje in trženja proizvo- Glede na zahteve EU o preneha- strateškimi usmeritvami. Čeprav je dov in storitev na podlagi lastnega nju delovanja SRD, ker njegova de- zakon o Slovenski razvojni družbi pr- razvoja in novih tehnologij, javnost ne ustreza zahtevam in me- vič neposredno omenjal projektno rilom EU, je skupščina SRD 31.7. financiranje, se je ta metoda financi-2002 sprejela sklep o začetku redne ranja uporabljala že v Tehnološko-likvidacije, ki se je začela z vpisom razvojnem skladu RS, delno pa tudi v Skladu RS za razvoj v obliki programa investicijskega financiranja. sklepa v sodni register 12.9.2002. Za likvidacijskega upravitelja je skupščina imenovala družbo D. S. U„ d. o. o. Dne 22. 3. 2004 je skupščina SRD, d. d., v likvidaciji sprejela sklep o prenehanju SRD, d. d., v likvidaciji in o razdelitvi premoženja. Državni zbor je 22. 4. 2004 sprejel zakon o prenosu pooblastil, pravic in obveznosti SRD in o prenehanju Agencije RS za pre- tFD7iE.radiodur.si Hismo najpečji. nismo najboljši, nismo najlepši in nismo najbolj trapasti. 01 / 520 5000 _________ - prenosa raziskovalno-razvojnih rezultatov in invencij v gospodarsko izkoriščanje, - ustanavljanja gospodarskih družb na podlagi novih lastnih proizvodov in tehnologij ter - povečanja kvalitete proizvodnje in njene konkurenčnosti, ki temelji na domači tehnologiji in invencijah. Za izvajanje te dejavnosti je bil določen vir sredstev na podlagi 7. člena zakona o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnine na podlagi zakona o rene lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 45/95). Zakonsko je bila omogočena tudi uporaba lastnih sredstev SRD ter povezovanje z drugimi soinvestitorji pri financiranju posameznih projektov. Zakon o uporabi sredstev, pridobljenih iz naslova kupnin, namreč določa, da se lahko sredstva dodeljujejo preko javnih razpisov samo povratno v obliki posojil. Skupno je SRD v letih 1998—2001 v okviru petih javnih razpisov razpisala 5.234.000.000 tolarjev. V tem obdobju je Slovenska razvojna družba sofinancirala 55 razvojnih projektov v skupni višini 4.062.289.000 tolarjev. Projekt Ultra, d. o. o., sodi med projekte razvojno projektnega sofinanciranja. Stanje na projektu je bilo predstavljeno v letnih poročilih SRD. Projekt se je končal uspešno. Na drugem javnem razpisu razvojno projektnega financiranja, objavljenem 16. 10. 1998, je bilo razpisanih 1,5 milijarde tolarjev. Razpisna komisija je v letu 1999 izvedla dokončno presojo 26 prijavljenih projektov. Odobrena so bila dolgoročna posojila 10 podjetjem v skupni višini 1.1 16.000.000 tolarjev. Družbi Ultra, d. o. o., je bilo odobreno dolgoročno posojilo v višini 150 milijonov tolarjev za petletno obdobje. Zadnji obrok je bil plačan 22. 3. 2004. Nika Zalaznik, tiskovna predstavnica; SRD, d. d., v likvidaciji, Likvidacijski upravitelj D. S. U., d. o. o. Prireditev za izbrance Osrednja prireditev ob dnevu upora v Cankarjevem domu, ki jo je prenašala nacionalna TV, je prikazala staro socialistično podobo oziroma pojmovanje NOB in tako zavajala gledalce na enak način, kot jih je zavajala med vojno. Ustvarjalci oddaje so poskrbeli, daje ostala glavnina Slovencev še naprej indoktrinirana -vdana in poslušna dedičem stare ideologije. Nič nismo slišali o revo- Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 poštni predal 4315 luciji (najusodnejšem in najbolj tragičnem delu slovenske zgodovine), o vzrokih za nastanek protirevolucije, nič o resničnih ciljih slovenske partije, o žrtvah, ki jih je povzročilo partijsko vojvodstvo, nobenega soočanja s tistimi realnimi dejstvi, ki so že odkrita in znana. Novodobni partijski služabniki so si pač omislili spoli-tizirani partizanski miting in pitali slovensko prebivalstvo samo z osvobodilno tematiko. To je svojevrstno podcenjevanje in žalitev ozaveščenih in demokratično naravnanih Slovencev. Tudi v EU so nas odpeljali tisti, ki imajo za to najmanj zaslug. Še več: lep del današnjega postkomunistič-nega ešalona je nasprotoval osamos-vojitvi Slovenije in nekateri celo združitvi z EU. Pri slavnostnem vstopu letošnjega prvega maja je naša tranzicijska levica skoraj v celoti odrinila opozicijo, ki je ustvarila temelje za osamosvojitev in poznejšo pridružitev EU. Bila je izločena na enak način, kot so bili izločeni v boju proti okupatorju vsi tisti Slovenci, ki niso bili vključeni v OF. (Domačini v Novi Gorici se niso smeli niti približati prizorišču proslave v svojem kraju!) Slovenski narod tako še vedno plačuje ceno svoje neodločnosti, slu-žabnosti vladajoči strukturi in politične neozaveščenosti. Ive A. Stanič, Kočevska Reka Izjemni Slovenec Dr. Jože Bernik Kako lepo je, če si v tako častitljivih letih še tako dejaven, koristen, bister, vseskozi z dobroto navzoč v slovenski javnosti. To je naš dragi Jože! S tem zapisom naj ga predstavimo še tistim Slovencem, ki o njem premalo vedo in ga ne poznajo dovolj. Dr. Bemik se je rodil aprila 1924 RADIO, d ,, ja ■ ■ 96,4 MHz «m m 19 tWBrn m Slovence gorice Ig osvoWkt 5,2230 tam, Iti: 02/729 02 20,720 73 24, k 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio© rafcisg.si, INTERNET STRAN: www.raditHsg.si ®[kw = §Ü®[F(§® - coDg 90,9 MHz 97,2 MHz 99,5 MHz 103,7 MHz v Puštalu pri Škofji Loki. Dmga svetovna vojna ga je doletela kot študenta, ki je moral bežati izpod nacistične okupacije pod drugo - fašistično, v Ljubljano. Nekaj mesecev pred koncem vojne ga je gestapo zaradi delovanja proti okupatorju spravil v ljubljanski zapor. Prav zgodaj je dojel tudi grozote, ki jih je v svetu prinašal porajajoči se nasilni komunizem. Zato je maja 1945 kot nasprotnik vseh totalitarizmov emigriral v tujino. V tujini (Rimu in Madridu) je študiral novinarstvo in ekonomijo, v ZDA je diplomiral še iz mednarodne trgovine in doktoriral iz prava. V upravi velikega mednarodnega koncema Abbott Laboratories s sedežem v Chicagu je deloval kot podpredsednik in glavni pravnik. Povsod in ves čas je povezoval Slovence, predvsem pa slovenske študente v tujini. Skupaj s soprogo, zdravnico in znanstvenico dr. Marijo Bemik, sta svojo hišo v Chicagu odprla mnogim generacijam slovenskih študentov in jim omogočila, da so ne samo dobili možnost za študij, ampak da so imeli med študijem tudi svoj dom. V Chicagu je slovenska skupnost štela približno 30.000 ljudi, vendar je bilo slovensko zavednih in aktivnih samo nekaj tisoč. V glavnem so se zbirali pri slovenski župniji sv. Štefana, ki še danes obstaja. Dr. Bemik je organiziral nešteto kulturnih prireditev in predavanj. Bil pa je tudi v gradbenem odboru, ki je v kraju Lemont blizu Chicaga organiziral graditev slovenskega kulturnega doma. Čeprav je imel odgovorno funkcijo, ki ga je vodila tudi po svetu, je zmeraj našel čas, da se je srečal s Slovenci, ki so živeli v Argentini, Kanadi, v Evropi in na Japonskem in so si nepopustljivo prizadevali delovati v prid svobodne in enotne Evrope in neodvisne samostojne Slovenije. Vse svoje moči in tudi finančna sredstva ter bogate zveze z najvišjimi predstavniki ZDA je namenjal razvoju demokracije, uveljavljanju slovenstva in poznavanju Slovenije v svetu. Bil je zelo dejaven član in podpredsednik Slovensko-ameriškega sveta, ki se je takoj po padcu berlinskega zidu še tesneje povezal s Slovensko-ka-nadskim svetom iz Toronta in začel še aktivneje predstavljati neodvisno in samostojno državo Slovenijo. Dr. Jože Bernik je bil tudi podporni član Slovenske kulturne akcije iz Argentine, ki jo je podpiral tako moralno kot tudi finančno. Tudi zaradi njegove podpore so lahko izhajala najboljša dela slovenskih pisateljev in pesnikov (Zorka Simčiča, Milana Komarja, Vladimira Kosa). Po razpadu komunizma v vzhodni Evropi in v Sloveniji se je prek svojih mednarodnih poznanstev dejavno vključil v prizadevanja za priznanje samostojnosti mlade slovenske države. Na prošnjo Demosove vlade je leta 1991 sodeloval tudi kot svetovalec v vladnih delovnih skupinah na pravnem in delovnem področju. S svojimi bogatimi gospodarskimi izkušnjami in povezavami je pomagal slovenskim gospodarskim predstavnikom vzpostavljati sodelovanje z ameriškim gospodarstvom. Zavzemal se je za demokratizacijo medijev, za razvoj civilne družbe v Sloveniji, zadnja štiri leta pa je poslanec v državnem zboru Republike Slovenije. Dr. Jože Bemik je bil predsednik Svetovnega slovenskega kongresa od leta 1994 do 2000. Od leta 2000 je njegov častni predsednik. V delu Svetovnega slovenskega kongresa je deloval od njegovih začetkov leta 1989, ko je bil član pripravljalnega odbora za njegovo ustanovitev, kar se je zgodilo leta 1989 na srečanju katoliških izobražencev v Dragi. Bil je tudi aktiven član odbora na ustanovnem zasedanju kongresa 27. in28. junija 1991 vLjubljani,kjer je se v prvih dneh osamosvojitvene vojne za neodvisno Slovenijo večina udeležencev ustanovnega kongresa SSK na čelu z dr. Bernikom takoj začela neposredno dogovarjati z najvišjimi predstavniki vlad držav, v katerih so živeli, za diplomatsko priznanje nove države Slovenije. Dr. Bemik je s svojimi prizadevanji in zvezami za diplomatsko priznanje Slovenije s strani ZDA bistveno pomagal preseči ameriško uradno stališče do Slovenije. Kot izjemen človek in osebnost je tudi bistveno pripomogel k uspehu dosedanjih sedmih srečanj slovenskih znanstvenikov, podjetnikov, raziskovalcev in zdravnikov iz domovine in tujine, ki so se tudi zaradi njegovega osebnega zavzemanja množično udeleževali srečanj, na katerih želijo pomagati svoji nekdanji domovini in doseči njeno lepšo in boljšo prihodnost. Zaradi izjemnega prispevka, ki ga je dr. Jože Bernikvložilvdobro slovenstva in Slovencev, zaradi njegovih zaslug pri osamosvojitvi in mednarodnem priznanju ter razvoju demokra- © Demokracija • 20/2004 poštni predal 4315 cije v Republiki Sloveniji, ga ob njegovi 80-letnici Svetovni slovenski kongres predlaga za najvišje slovensko odlikovanje zlati častni znak svobode RS. Bog te živi še mnoga leta, naš dragi častni predsednik! Mag. Stanislav Raščan, Svetovni slovenski kongres Nestrpna županja Dogodki v zvezi z ljubljansko županjo na dan proslave ob vstopu v EU v Ljubljani, o katerih smo lahko brali v časopisju in poslušali po radiu, so spravili v jezo nemalo Ljubljančanov in ne samo Ljubljančanov, ampak kar številne Slovence po Sloveniji. Njena nadutost in gnev, uper-jena proti J. Janši, ki mu je hotela preprečiti govor na Kongresnem trgu oz. v parku Zvezda, kot ga sama imenujete nezaslišano. Kaj pa je županja naredila glede vstopa v EU, da si danes na tak način lasti pravico odločati, kdo bo govoril na proslavi ob vstopu v Evropo? Kdo ji je vcepil v glavo, da preprečuje govoriti človeku, ki pripada opoziciji in je eden tistih, ki si je med prvimi postavil za nalogo vstop v EU? Tega se ni spomnila županja, ki skače iz stranke v stranko in išče koristi! Vsekakor pa bi navzoči na proslavi zagotovo pogrešali J. Janšo in zelo redki bi pogrešali županjo. Drugo, kar ji mnogi upravičeno zelo zamerijo, je izrazito nasprotovanje človekovim pravicam, ker teh ne spoštuje. Prav tako ne spoštuje ustavnega sodišča. Dokaz za to je, da je županja, potem ko je ustavno sodišče zavrnilo njeno pobudo za ustavitev referenduma o džamiji, dala zahtevo za referendum znova v presojo isti ustanovi! Ne spoštuje volje ljudi. V resnici sploh ni problem graditev muslimanskega centra, saj graditev takega in tako zastavljenega centra ni v skladu z živ- : ljenjem Slovencev in nima prav nič opraviti s človekovimi pravicami. Ne bi želel biti žaljiv, vendar trdim, da tako kot županja tudi varuh človekovih pravic ne pozna življenja v muslimanskih deželah, kjer ni govora o kakšnih človekovih pravicah, saj je njihovo življenje podobno življenju v srednjem veku. Tak verski sistem oz. islamski režim hočejo sedaj s silo uvesti po vsem svetu, kar lepo dokazujejo teroristični napadi izključno s strani muslimanskih skrajnežev, ki hočejo na silo spremeniti svet. Nasilni teror izvajajo izključno zapeljani mladeniči, ki svojim vodjem slepo sledijo tudi v smrt, medtem ko so vodje lepo na varnem. Premalo je prostora, da bi našteval probleme, ki so nastali zaradi nasilne širitve islama. Tudi tako forsirana graditev džamije v Sloveniji je del te nasilne širitve, sicer bi lahko bili skromnejši. Take nasilne širitve podpirajo predvsem države, ki so strogo islamske in ne dopuščajo nikakršne druge vere, kaj šele da bi tam gradili kakšno katoliško cerkev! Referendum o graditvi tako velikega islamskega centra pač mora biti, saj tega ne moremo kar tako prepustiti volji nekaterih, ki se radi bahajo, da se bojujejo za človekove pravice, kar pa ni res. Referendum o džamiji ni nobena ksenofobija, nikakršno kršenje človekovih pravic, nikakršen nacionalizem in ne šovinizem, ampak zavarovanje Slovenije in njenih prebivalcev pred nasilnim vdiranjem verskih skrajnežev, ki hočejo spremeniti podobo naše dežele, kjer bi vsi lahko živeli v slogi, kjer bi bile spoštovane človekove pravice vseh, vendar ne na škodo Slovencev. Po vsem svetu nastajajo problemi zaradi zahtev muslimanskih prišlekov, saj se nikjer nočejo pokoriti zakonom države, v katere so pribežali. Povsod zahtevajo življenje po merah islama, in to tistega, ki so si ga prikrojili v 19. stoletju in nima nič skupnega s Koranom. Stokelj Silvan, Ljubljana RADICj ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.o.o., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje tako mislim Partijski relikt! Kar je partija ukazala, to je bil in je še zakon! Tako so odločili tisti, ki so nam toliko let ukazovali! Kdo so to, pa vemo! Se vedno isti, na čelu je Milan Kučan, ki je sedaj vodja Foruma 21, združbe novopečenih kapitalistov, ki pa imajo doma v "šefu" skrbno spravljeno partijsko knjižico! Za vsak primer! Milan Kučan, nekdaj zapriseženi marksist, že dolgo ne govori več o delavcih in brezposelnih. Njim so dovoljene le "sanje". Za forumom pa koraka zvesta četa združene liste, ki skupaj s somišljeniki iz LDS skrbi za "red in disciplino" v državi, čeprav so videti kot jata jastrebov. To združbo držijo skupaj samo kapitalski interesi in želja po vladanju. V svojih rokah imajo skoraj vso slovensko lastnino in bogastvo, ki je bilo v "gnili" Jugoslaviji zasebna last. Potem pa so prišli Titovi "osvoboditelji" in začeli s poboji in zaplembami. Zaplenjene hiše, posestva, gozdove, gradove so dobili "zaslužni" revolucijonarji! Za seboj so imeli in imajo še pravosodje, notranje ministrstvo s policijo, represivne organe torej, in seveda vso ministrsko in sekretarsko "elito"! Kaj so prekrški, jim pove vladajoča kasta, in če ima ta kasta korist od zločincev, jim sploh ne sodijo ah pa sojenje traja tako dolgo, da se obremenilni dokumenti kje zgubijo oziroma zadeva zastara. Bo tako tudi po 1. maju 2004, dnevu, ko je bila samostojna Slovenija sprejeta v Evropsko unijo? Danes mora biti vsakemu Slovencu jasno, da Slovenija, če se ne bi pred trinajstimi leti osamosvojila, danes ne bi bila enakopravna članica Evropske unije. V kolikem času se bo slovenska vlada oz. vsa slovenska administracija sposobna prilagoditi evropskim zakonom, evropskemu razumevanju demokracije in se odpovedati korupciji in klientelizmu? Nekatera postavljena vprašanja raznih medijev glede EU so bila izkrivljena, če ne kar zlonamerna. Mnogi, ki niso odobravali naše osamosvojitve, niti tokrat niso naklonjeni našemu sprejetju v Evropsko unijo ah pa so to sprejeli samo navidezno. Seveda pa se zelo radi kažejo v družbi evropskih veljakov. Slovesnosti so bile povsod po Sloveniji, predvsem pa na mejah z državami, starimi ali novimi članicami EU. Tako tudi v glavnem mestu Ljubljani. Tu pa je prišlo do zapleta. Županja Danica Simšič iz združene liste (v tem je poanta) je poslala protestno pismo ministru Pavlu Gantarju, zadolženemu za izvedbo slavnosti, ker je bil med govorci na Kongresnem trgu v Ljubljani napovedan tudi predsednik SDS Janez Janša. Tovarišici županji to ni bilo všeč, predvsem ker je, kakor je navedeno v pismu, že dvakrat "pojasnila" svoje stališče glede govorcev v "parku Zvezda", kot prizorišče slavja imenuje Danica Simšič. Slovesnost je potekala na Kongresnem trgu in ne v parku Zvezda. Županji pa gre laže z jezika zvezda kot kongres. V svoji ogorčenosti je zagrozila, da bo še "temeljito razmislila", ali bo nastopila na omenjeni prireditvi. Odločitev organizatorjev o nastopu Janeza Janše označuje za "nerazumljivo in NERAZUMNO"! Odziv Šimšičeve je dokaz, da v Sloveniji nekateri oblastniki še vedno delijo ljudi na več in manj vredne! Seveda po partijski liniji, po kateri je bil obnovljen tudi napis NAS TITO nad Sabotinom, da se vidi daleč čez mejo. V Boljuncu (Bagnoli) je bila pri partizanskem znamenju samo stara slovenska zastava z rdečo zvezdo. Na občinski stavbi v Dolini, kjer je župan Slovenec B. Pangerc - star partijec - pa nobene zastave. Kakšno sodobno sporočilo Evropi! Geslo SDS pa je: Slovenija, moja domovina, tudi v Evropi! Marija Vodišek Demokracija • Četrtek, 13. maja 2004 ekskluzivno Prvi odhodi v partizane Politično delo z odbori OF je bila ena najpomembnejših nalog partijskega sekretarja v okrožju, agitacija In zbiranje prostovoljcev za partizane pa ena najtežjih. V Ljubljani pa tudi v zunanjem ljubljanskem okrožju, kjer sem bil partijski sekretar, je bilo veliko ljudi, ki so bili sicer za OF, ni jim pa bilo veliko do tega, da bi odšli v partizane. Odhod v partizane je namreč leta 1942 pomenil skoraj zanesljivo smrt. Ljudi je bilo za tako odločitev zelo težko politično prepričati. Zaradi tega je bilo nagovarjanje za odhod v partizane namenjeno na Štajerskem ni bilo najuspešnejše, ker je bilo tam manj revnih kmetov kot na Dolenjskem ali na Notranjskem. Večjega odhoda med partizane zato na Štajerskem ni bilo. Med partizani so bili skoraj samo komunisti in še ti so večinoma padli. V odborih OF je bil uspeh pri zbiranju prostovoljcev za odhod v partizane merilo njihovega političnega dela. Navadno smo prostovoljce pridobili s prepričevanjem na terenu, če so bili člani partije, pa v skrajnih primerih tudi s partijskimi direktivami. V tovarni pri Vidmarju smo imeli šoferja Evge- bi mi bilo gotovo laže kakor v okrožju, kjer sem deloval na pol legalno In bil vedno v strahu, da me kdo ne spozna. Edina sreča je bila, ker sem Imel urejeno izkaznico, da delam pri Vidmarju. Kot partijski sekretar sem bil vseskozi v nevarnosti, da bi me kdo Izdal In bi moral takoj iz okrožja. Če bi me partija poslala v partizane, bi takoj, brez oklevanja, tudi odšel. Prepričan sem bil v partijsko resnico. Ni me bilo težko poslati na katero koli dolžnost. Bil sem član partije, vzgojen v partijskem duhu In pripravljen na vse. Ko sem pozneje zaradi odkritja bunker- pod svoje okrilje na osvobojeno ozemlje. Tudi pisatelja in duhovnika Frana S. Finžgarja so hoteli, toda kdo naj bi mu zagotovil življenje? Oditi v partizane je bila zelo tvegana odločitev. Prebivalci Ljubljane so bili večinoma malomeščanl. Večidel so dobro živeli. Med njimi so bili inženirji, znanstveniki in profesorji s svojimi družinami. Odločati se, ali naj gredo tudi ti v partizane, je bilo nelagodno. Izobražence je bilo težko pošiljati v boj. Iz prepričanja in iz človekoljubja so v partizane odhajali predvsem zdravniki. Ranjence so najprej zdravili po domovih, tako na podeželju kot tudi v Ljubljani. Do kapitulacije Italije je malo izobražencev odšlo v partizane, po kapitulaciji pa so se razmere močno spremenile. V splošnem pričakovanju konca vojne so tudi ljudje Iz Ljubljane začeli množično odhajati v partizane. Ker so Ljubljano za Italijani na hitro zasedli Nemci in takoj vzpostavili nadzor na vseh mestnih prehodih, je priložnost za prost Izhod Iz mesta trajala le nekaj dni. Pred partijo se je zato kmalu po italijanski kapitulaciji znova pojavilo vprašanje, kako v partizane pridobiti tiste, ki so ostali v Ljubljani. Kakor je partija po eni strani obvladovala OF, pa je bilo zanjo po drugi še pomembneje, da si je podredila partizane. I\la to je že od samega začetka skrbno pazila in ni nikdar dopustila, da bi oborožene enote izpustila izpod svojega nadzora. Partizani so zato imeli jasne politične cilje, ki jih je narekovala partija. Kdo pa so bili komandanti in komisarji partizanskih enot, če ne člani partije, tako na začetku kot tudi pozneje. Vojaška vloga partizanskih enot se je zaradi okupacijskih razmer močno okrepila. Partija je z organiziranjem partizanske vojske dosegla najmanj dva cilja: po eni strani je vzpostavila odpor proti okupatorju in se z njo branila, če je okupator napadal, oziroma je z njo napadala, da je po drugi strani okupatorja izzvala in s tem spodbujala socialno revolucijo. Albert Svetina P. S. Odlomek je iz knjige spominov Alberta Svetine. Knjiga bo kmalu izšla pri založbi Nova Obzorja, ki izdaja revijo Demokracija. V naslednjih številkah bomo objavili še nekaj zanimivih odlomkov. V Ljubljani in okolici je bilo veliko ljudi, ki so bili sicer za OF, ni jim pa bilo veliko do tega, da bi odšli v partizane. predvsem ljudem, ki so bili prežeti z odporom proti okupatorju ali pa so bili zavezani partijski ideologiji in disciplini. Prav tako iz partizanov ni bilo vrnitve. Dezerterstvo Iz partizanskih vrst je pomenilo smrt. Prepričevanje za odhod k partizanom je bilo v prvih letih vojne ponekod, npr. na Štajerskem, še težje kot v Ljubljani in njeni okolici. Za ideološko obarvano partizansko odporniško gibanje je bilo na Štajerskem med drugim manj socialno primernega prebivalstva. Nagovarjanje za odhod v partizane na, ki se je jokal, ker je dobil partijsko direktivo in je moral v partizane. Doma je pustil otroka in ženo in odšel v gozdove zaradi partije, v katero je malo pred tem vstopil. Zanj in za njemu podobne je bil odhod v partizane resnično zelo težak. Zame odhod v partizane že od vsega začetka ni predstavljal posebnega problema. Od otroštva naprej sem bil antifašist, navajen na težke življenjske razmere, bil pa sem tudi brez obveznosti. Celo želel sem, da bi odšel v partizane. V enoti bi se počutil varnejšega. Tam ja, ki sem ga pri svojem partijskem delu v okrožju uporabljal, prišel v težak položaj in me je partija iz okrožja poklicala, sem šel brez ugovora. Če bi padel, bi pač padel. Ob sebi nisem imel šestnajst in več spremljevalcev, kot so jih imeli člani CK. Z odhodi v partizane se je prekrivalo tudi vprašanje izobražencev, ki niso hoteli iz Ljubljane, ker so imeli v mestu svoje družine, stanovanja itd. V Ljubljani so bili vezani na svoje premoženje in delo, v partiji pa so po drugi strani želeli, da bi znane osebnosti iz Ljubljane dobili Demokracija • 20/2004 OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE Albert Svetina-Erno, roj. 1915 v Dolnjih Le-žečah pri Divači, je danes po | vsem, kar je doživel, izpovedal in ne nazadnje tudi zapisal, pred-I vsem živa priča slovenske polpre-| tekle zgodovine. Je priča dogodkov in časa, ko se je hrepenenje po svobodi in pravičnosti utopilo v poplavi laži, prevare in nasilja. Fotografije iz osebnega arhiva Alberta Svetine Ko sem slišal vpitje iz kleti, sem vprašal poročnika, ki je v močno zastraženi Slaviji izdajal dovoljenja za prihod in izhod iz stavbe: »Janez«, poznal sem ga namreč še iz Bele Krajine, »kaj je tukaj spodaj?« »Ju, Erno« pravi, »pusti ti to. Boljše, da se ne zanimaš za te stvari. Tukaj prihajajo samo Maček, Ribičič in Rusi.« In potem sem bil tiho. To je bilo vse zelo tajno. Niti ljudje v Slaviji nismo vedeli, kaj je v kleti. Čeprav pred prihodom Ozne v Slaviji ni bilo zaporov, so bili poslej v njenih kleteh posebni zaporniki, za katere je veljal najstrožji zapor. Zanj so vedeli samo najbolj pooblaščeni. V klet so odhajali Maček, sovjetska misija in nekateri posebej pooblaščeni načelniki Ozne, kot npr. Mitja Ribičič... T?* o E Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. Priloženo naročilnico skupaj s kopijo potrdila o plačilu pošljite na naslov: Nova Obzorja, d. o. o., Komenskega 11, 1000 Ljubljana. Številka TRR: 24200-9004125033. Knjigo lahko naročite tudi na telefonski številki: 01-434-54-63 ali na elektronskem naslovu: obzorja.narocnine@siol.net ali plačate v tajništvu založbe na Komenskega 11 v Ljubljani. ■ ■■ Odraščal je na Primorskem, prežet z antifašizmom in krivicami, kijih je občutil na sebi in jih s seboj prinesel v predvojno Ljubljano. Od primorskega emigranta, ki je v težkih razmerah prišel do poklica in si našel službo, do aktivista v odporu proti italijanski okupaciji med vojno ni bilo daleč. Od delovanja v odborih OF do partije je bila pot še krajša. Hitro je postal partijski sekretar, nato inštruktor CK KPS, obiskoval partijsko šolo CK KPS in od tod prišel v Ozno, kjer je bil najprej začasno Mačkov namestnik, nato pa kot partijski sekretar njegov pomočnik do prihoda v Ljubljano. Tukaj je prevzel ekonomske naloge oz. ropanje za Ozno in med drugim prevzel "čiščenje" Brezarjevega brezna v Podutiku. Kot načelnik Ozne za Primorsko je nadaljeval oznovsko prakso s podtalno dejavnostjo na meji z zavezniško vojaško cono. nato pa v ljubljanski Ozni nadzoroval pošto. Po izključitvi iz Ozne se je vpisal na srednjo tehniško šolo, nato pa je po "čudnih naključjih" postal poverjenik v ljubljanskem mestnem ljudskem odboru. Po preiskavi stanovanja je konec februarja 1949 pobegnil na Madžarsko, j kjer je najprej deloval v politični emigraciji, nato pa so ga Madžari, ker mu kot nekdanjemu pripadniku Ozne niso več zaupali, obsodili in zaprli. Albert Svetina je po letu 1990 ena redkih prič, ki je spregovorila. Tisto, česar se njegovi nekdanji sodelavci ne spominjajo več, mu je še vedno živo pred očmi. Zdaj priča tudi za tiste in o tistih, ki so bili zraven, pa molčijo in se nočejo, ne smejo ali ne morejo spominjati. Prav tako priča za tiste, kijih takrat še ni bilo in tega krutega časa niso doživeli in ne vedo ali pa nočejo vedeti ali verjeti. Za odkrito besedo, ki jo je najprej zastavil ob odkrivanju resnice o Brezarjevem breznu, so mu nenadoma zastali vsi postopki v zvezi z urejanjem njegovega statusa v novi, svobodni Sloveniji. Kratenje njegovih pravic zato posredno govori o naravi sistema in oblasti v sedanji Sloveniji. Obremenjenost s polpreteklo zgodovino in strah pred resnico o polpreteklosti sta zelo močna. Svetina torej ne govori samo o preteklosti, ampak tudi o sedanjosti. Po posebni prednaročniški ceni 5.100 SIT nepreklicno naročam knjigo OD OSVOBODILNEGA BOJA DO BANDITIZMA - PRIČEVANJE ALBERTA SVETINE ime in priimek: ulica: kraj, poštna št.: datum: podpis naročnika: Knjiga bo predvidoma izšla do poletja 2004. • V ceni je vštet DDV, ni pa všteta poštnina. Kako hitro je življenje? iorinri.........i.....m Med prvimi operaterji na svetu in kot edini slovenski smo uvedli UMTS (univerzalni Mobitelov telekomunikacijski sistem), tretjo generacijo mobilnih telekomunikacij. Zaradi izpopolnjenega prenosa podatkov (do 384 kb/s) zagotavlja UMTS uporabo vsebinsko bogatih avdio in video storitev ter pošiljanje in sprejemanje multimedijskih vsebin nekajkrat hitreje kot sistem GSM. S tem omogočamo bolj kakovostno uporabo že znanih in razvoj novih storitev. Mobilnlkjetako postal prenosni multlmedijski pripomoček, ki združuje lastnosti telefona, fotoaparata, kamere, interneta, televizije in radia. Začenjamo novo štetje na področju slovenskih mobilnih telekomunikacij. Mobitel UMTS Nova generacija mobilnih telekomunikacij