TOMMfBTTVO IH UPRAVA: LJUBLJANA, PUOGDfl/KTA IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa oglata la Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBLrlCITA ITALIANA 8. MILANO Udarci v vzhodni Afriki Oddelki pri Culquabertu so prizadejali sovražit izgube — Odbit napad pri Tobruku — Potopljena pomora! ca sovražniku fiudf Glavni *tan Italijanskih Oboroženih Sli je obja\il 16. okt. naslednje vojno porodilo št. 501: V s*v«'rni Afriki, na bojišču pri Tobruku, za naše čete ugodni spopudi; mehaniziran*' sovražne edJnire so bile zadete & topovskimi streli; naprave in taborišča v ntrdhi so bila bombardirana po našem letalstvu. V vzhodni Afriki j«' bil gladko odbit nenadni napad proti našim postojankam posa pri t a'.airti (dondar). So^TažniK je utrpel večj«« izpnlw. Oddelki posadke v <'ul<]ual>ortii so razpršili sovražne elemente in jim prizadeli izgube, ko so se skušali približati našim vodnim virom z namenom, da M jih poškodovali. V Sredozemlju so nase ediniee, dodeljen«* lovu na podmorsko brodovje, potopile an-gleško podmornico. Mladoletniki na fronti RJm, 17. okt. s. V prvih 16 mesecih vojne je sodelovalo v vojnih operacijah v Severni Afriki in Albaniji 180 mladoletnih fašist:Onih strelcev; 5 izmed nj:h je padlo, enega pogTešajo. štirje so bih ujeti; eien izmed padlih je bil odlikovan z zlato svetinjo. nadaJjnjih 27 pa je bilo odlikovanih s srebrnimi in bronastimi svetinjami za vojaške zasluge. črti in načrti Rocseveltcv; in Churchillov! načrti; ki se ne dajo uresničiti Rim. 7. okt. u. V svoji poslednji številki je politična revija :La Venita* objavila zanimiv članek Bruna Riccia. ki v njem razpravlja o ameriški imperialistični politiki. Uvodoma opozarja na sestanek Roose-velta in Churchilla na >Potomacus na Atlantskem oceanu in na govor, ki ga je imel Roosevelt v prvi polovici septembra, v katerem je izjavil, da bodo odslej ameriške vojne ladje in letala streljala na oborožene sile osi, če bi nanje naletele v vodah, ki spadajo v obrambno območje Amerike. Roosevelt. ugotavlja Ricci. spočetka niti zdaleka ni mislil, da bi lahko oborožene sile osi ogrožale ameriški kontinent. Pozneje pa je razvijal svojo politiko prav na osnovi domišljene nevarnosti *m si je nazadnje izmislil tudi pripovedko o svobodi morja, kakor so jo potom objavili z Atlantskega oceana. Toda >Daily Telegraph« je nazadnje povedal, da sta Roosevelt in Churchill na »Potomacus v resnici pripravila le tako zvani dveletni strateški načrt. V nasprotju z demokratskimi osmimi točkami, s katerimi naj bi se bila sešila srajca demokratskega miru, naj bi bil ta dveletni strateški načrt obsegal le šest točk. in sicer: 1. Z vsemi sredstvi ohrabriti ruski odpor, 2. nadalje pomagati tudi Kitajski, 3. primerno ojačiti sredozemska oporišča tako, da bi se lahko preprečila vsaka ofenziva, 4. ojačiti te produkcije in povečati dobave ameriških letal. 5. obkoliti Nemčijo z zasedbo vseh strateških točk, s katerih bi jo bilo mogoče ogrožati, kakor n. pr. Irana, Dakarja, Azorskih otokov, Kap-verdskih otokov. Turčije, 6. ostati v obrambi do leta 1942 tako, da bi se lahko pripravil ekspedicijski odbor za vdor na kontinent, ki naj bi se izvedel prihodnjo pomlad. Dogodki, pravi Ricci. so dejansko pokazali, da je zelo verjetno, da je bil ta strateški dveletni načrt na >Potomacu« resnično pripravljen, kakor je verjetno, da so si razdelili svet v smislu znanih »Timeso-vih« informacij. Toda Roosevelt se je spet zmotil. Rusija bo v Evropi vsak čas poražena, >genialni strateški načrt« Stalina, da se bo Sovjetska zveza branila na Uralu, pa bo pomenil dejansko le dokončno očiščenje Evrope od boljševizma. Turin, 17. okt. u. Tukajšnja >Stampa< je objavila zanimive podatke o načrtih, ki jih ima general Wavell za primer nadaljnjega, sedaj že neizbežnega prodiranja nemških oboroženih sil v Rusijo. Wa-vell, ki, kakor pravijo, obvlada ruščino, se Je pred kratkim mudil v Londonu, kjer je dobil nadaljnja navodila, še pred svojim potovanjem z letalom v London je pregledal vse britanske imperijalne postojanke na Bližnjem \zhodu od Kaspiškega morja do Nila. I>va dni se je mudil v Suezu. Sedaj pa se je z letalom že spet vrnil iz Londona v Tefteran, kjer se je takoj sestal z tamkajšnjimi ruskimi p>-veljniki predvsem s polkovnikom Noviko-vim. ki velja za najinteligentneišega in verjetno pri Stalinu tudi za najbolje zapisanega oficirja ruskega okupacijskega zbora v Iranu. Vojaški razgovor generala VVavella v Teheranu m potem v Tiflisu. pravi turin-ski list. so se nanašali, kolikor je bilo mogoče dognati, na naslednje načrte: 1. VVavell organizira angleško-ruske fronto za obrambo Transkavkazije in njenih petrolejskih vrelcev. Angleži bi radi prodrli na črno morje preko Batuma. tako da ne bi nekega dne postalo ^nemško jezero«. Angleško poveljstvo je namreč v skrbeh, da ne bi Nemci zaradi skoraj neprehodnega Kavkaza skušali s Črnega morja s padalci in pomorskimi silami udariti v Transkavkazijo. 2. V primeru, da bi se fronta na Kavkazu zrušila, je pričelo angleško poveljstvo skrbeti že za organizacijo angleško-ruske fronte v Iranu, kamor naj bi se sovjetske sile iz Ukrajine in Kavkaza v takem primeru ^strateško« umaknile. Ta druga obrambna Črta se po angleških načrtih vleče od Kavkaza do Perzijskega zaliva, od Aserbejdžana do Kurdistana in Kermanšaha. V takem primeru bi VVavell v vojni proti Nemčiji angažiral tudi perzijsko vojsko. 3. Angleško poveljstvo na Srednjem vzhodu je proti dobavljanju ansrleškjh vojnih potrebščin Rusom v Donečki kotlini. Rusiji naj bi Angleži poslali le Iz nekaterih moralnih razlogov nekaj vojnih potrebščin. Angleško poveljstvo namreč, ka-kar ugotavlja turinski list. sodi. da bi se Rusi ne znali strokovnjaško poslužiti angleškega orožja in drugih vojnih sredstev Med tem pa so v Iranu že pričeli ruske vojake vaditi v rabi angleških vojnih strojev in orožja. Pri tem sodelujejo angleški inštruktorji. 4. Angleško in rusko poveljstvo v Iranu sta dognali, da bo treba uporabiti vsa sredstva za ureditev boljših prometnih zvez med Kaspiškim morjem in zalivom, med Kavkazom in Mezopotamijo, železniška proga je le malo porabna. tako da se promet na njem ne more naglo razvijati. Pa tudi ceste so v slabem stanju. Pripravljajo se ve9fka popravljalna dela. toda čas med tem niti Na drugi strani Turčija neomajno vztraja pri svoji nevtralnost. Pa tudi v nasprotnem primeru imajo Turki tudi na tem področju Srednjega vzhoda z Rusi še neporavnane račune. Turki niso pozabili. Ca. živi mnogo njihovih rojakov v iranskem in sovjetskem Azerbejdžanu, v Te-brisu, Kazvilu in Bakuju. Ostavka japonske vlade Nesoglasja glede osnovnih smernic japonske politike Tokio, 17. okt. s. Japonska vlada je podala ostavko. O tem poroča agencija Dome j: Ministrski predsednik se je včeraj sestal z vsakim članom vlade posebej v ministrskem predsedstvu ter je ministrom razložil razloge, zaradi katerih se je odločil, da poda v imenu vse vlade ostavko. Člani vlade so na njegovo odločitev pristali, nakar se je knez Konoje odpeljal na dvor, kjer je vladarju izročil ostavko. Do ostavke vlade Je prišlo zaradi tega, ker v njenem okviru ni bilo mogoče doseči popolnega sporazuma e političnih smernicah. Po nalogu mikada bo sedanja vlada do sestave nove vlade še nadalje opravljala svoje posle. Takoj po avdienci kneza Ko-noja se je vlada v ostavki spet sestala in knez Konoje je poročal o odločitvi vladarja. Ostavke sta podala tudi glavni tajnik kabineta Tanika in načelnik informacijskega urada M u rase. V posebnem komunikeju je bilo objavljeno, da sta bila imenovana za dana gornjega doma. Tokio, 17. okt. s. O nesporazumih, ki so nastali med posameznimi člani, tako da je bila prisiljena podat: ostavko, sodijo politični krogi, da so bili vsekakor v zvezi s sedanjim stanjem pogajanj med Japonsko in Zedinjenimi državami Agencija Dome j opozarja, da politični krogi močno opozarjajo na odločno stališče, ki so ga zavzeli vodilni nacionalistični eksponenti, ki so jas- Kizrazili svoje mnenje, da je nastopil čas, zavzeti jasno stališče v o i nosu do Wa-s h in g tona.. Ojačenje zaščitnega s stema na Atlantskih poteh proti Angliji je povzročilo veliko vznemirjenje v japonskih vojaških krogih spričo japonske obveznosti v okviru trojnega pakta. Tukajšnji krogi nadalje opozarjajo, da mora biti japonski narod v vsakem primeru pripravljen na najtežje trenutke, na vse eventualnosti, posebno v primeru, da japonsko-ameriška pogajanja ne bi uspela. Predčasni zaključek na japonskih Šolah Tokio, 17. okt. s. Prosvetni minister je odredil, da se vse sole, kakor tudi vsa vseučilišča zapro že v prihodnjem decembru namesto v mesecu marcu, kakor je bilo doslej običajno. Polaganje min v avstralskih vodah Amsterdam. 17. okt. s. Angleška informacijska služba poreč a. da je avstralska mornarica pričela polagati mine ob obali Oueenslanda med otokom Harringtonora in zalivom Anhor, kakor tudi vzdolž obale Nove Gvineje. Nadaljnji dve minski polji sa bili urejeni zapadno od otoka Thursgal tor na obeli 1» dan opoldne. Moaorm imr^fnlTt* C— Is Za tnori.emstru 10 I* COffCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenien estera: UNIONE PUBBLJCTTA FTAIJANA 8» MBLANO ttaHapa eđ dedno srditelšo borbo za Moskvo Tudi sovjetska poročila priznavajo, da je položaj zelo resen — Nemške čete prodirajo iz Vjazme proti sovjetski prestolnici, ki so se ji približale že na 100 km Hitlerjev plavni stan, 16. oktobra. Nemško vrhovno poveljstvo poroča: Na vzhodu se že na več krajih vodijo borbe na okrog 100 km pred Moskvo potekajočo zunanjo obrambno črto sovjetske prestolnice. Važni mesti Kalu ga in Kaiinin. 1(»0 km južnozapadno. odnosno severnoza-padno od Moskve, sta že več dni v nasi posesti. Kakor je bilo objavljeno že s posebnim poročilom, se približuje dvojna bitka pri Brjansku in pri Vjazmi svojemu zaključku. V teku včerajšnjega dne so bile tudi v žepu severno od Brjanska obkoljene sovražne sile s krvavimi in težkimi izgubami za nasprotnika uničene, čiščenje gozdnatega terena južno od Brjanska od ostankov tam obkoljenih in uničenih sovražnih armad je še v teku. Veliki del pri tej silni prndarm in obkoljevalni nitki udeleženih nemških čet je že prost za nadaljevanje operacij. Do sedaj je bilo zajetih 560.009 ujetnikov in javljenih 888 tankov in 4133 topov kot zaplenjenih ali uničenilk V borbi proti Angliji so bombardirala bojna letala v noči na 16. oktober vojaško važne naprave ob izlivu Humberja in na angleški južnovzhodni obali. Pri poletih angleških letal v Nemški zaliv in v zasedeno ozemlje ob Kanalu je bilo brez lastnih izgub sestreljenih 20 sovražnih letal. Angleški bombniki so vrgli v pretekli noči v zapadni Nemčiji večje število eks- plozivnih in zažigalnih bomb, ki pa so povzročile samo škodo na poslopjih. Tri angleška letala so bila sestreljena. Angleško letalstvo je izgubilo v času od 8. do 14. oktobra skupno 85 letal. V istem času je bilo izgubljenih 10 lastnih letal. Berlin. 17. okt. s. Vesti iz Moskve kažejo predvsem, da izvajajo Nemci velik pritisk zlasti na odseku pri Vjazmi. Ze Napoleonova vojska je iz Vjazme pričela pohod na Moskvo. Toda sedaj so prometne razmere na tem področju mnogo boljše in Nemci se lahko poslužujejo moderne ^betonirane ceste, ki je speljana iz Vjazme v Moskvo Naravnih ovir med obema mestoma je malo Spotoma je le nekaj smrekovih gozdov. Borba za Moskvo postaja med tem zmerom bolj obsežna. V sredo zvečer je zavladalo v Moskvi boli pesimistično razpoloženje zaradi uspehov, ki so jih dosegle nemške oklopne kolone na področju pri Kalininu. Sovjetska poročila so priznavala, da so Nemci zavzeli to industrijsko mesto, kar pomeni, da so bile zavzete sovjetske postojanke na tem odseku. Resen je bil razvoj operacij pred včerajšnjim tudi zaradi nemškega pritiska v smeri od Vjazme. Na tem področju sta oba nasprotnika angažirala v borbi množice čet in vojnih potrebščin, kakršnih ni bilo niti v bitki za Verdun v zadnji svetovni vojni. Moskovsko prebivalstvo je bilo obveščeno o resnosti r>oložaja. Ljudi, ki ne morejo sodelovati pri obrambi mesta, so pričeli izseljevati. ?§%m je padla Včeraj se rOTrrastske čete po zlomu obrambe vdrle v mesto, Ii'cr se vrše še poulične borbe Ti karešta, 17. okt. s. Snoči ob 19. je začasni ministrski predsednik M'hail An-tonescu razglasil preko vseh rimi unski h radijskih postaj padec Odese. Dejal je: Rumuni! Fripadla mi ;e čast, največja v mojem življenju, da sem vam prečital proglas maršala Antonesca ob uri, ko je naša vojska pričela protiboljševiško križarsko vojno, sveto vojno. Danes vam prečrtam komunike vrhovnega poveljstva vojske z dne 16. oktobra. Poveljstvo rumun-skih sil pred Odeso poroča: Na osnovi ukaza poveljstva z dne 16-oktobra so čete 4. armije strle odpor na zadnjih sovražn;h postojankah pred Odeso in so popoldne prodrle v mesto hkrati z vseh strani. Notranji odpor v mestu Odesi se likvidira z boji, ki se razvijajo po ulicah. Brzi napadalni oddelki so že od 16. ure v odeški luki, kjor se bore proti zadnjemu sovjetskemu odporu. Prebivalstvo je z navdušenjem pričelo sprejemati rumunske in nemške sile. Podpisan poveljnik Jacovaci. To je nova etapa slave, ki odpira nova obzorja našim večnim pravicam. Obračam se z mislijo hvaležnosti na vse one, k*i so sodelovali pri izvojevanju naše zemlje in ki so dali slavi rumunske vojske nov blesk, živela rumunska vojska! živel kondukator! Živele zavezniške vojne sile! Živela velika Hitlerjeva vojska! Berlin, 17. okt. s. Vrhovno poveljstvo Oboroženih Sil je objavilo snoči naslednje posebno vojno poročilo: Kakor poroča rum unski generalni štab, so čete 4. rumunske armije včeraj pričele napad na Odeso. Premagale so sovražni odpor na poslednji obrambni črti. V popoldanskih urah so prodrle v mesto. Prebivalstvo je rumunske in nemške sile sprejelo z navdušenjem. Zemljevid Moskve ttfcfd o « 4 9 3 » 5- 1. Petrovsko-razumovski kolodvor. 2. Rostokinski kolodvor. 3. Lozinvostrov-ski kolodvor. 4. Čerkisavski kolodvor. 5. Savelov kolodvor. 6. Baltiški kolodvor. 7. Jaroslavski kolodvor. 8. Kurski kolodvor. 9. Kolodvor Moskva 2. 10. Kolodvor Kutuzova. 11. Kolodvor Kožuhova. 12. Letalska visoka šola. 13. Bot-kinova bolnica. 14. Oktoberska vojašnica. 15. Muzej centrale veleobrtniškega področja. 16. Inženjerski zavod. 17. Vojašnica Podvojskega. 18. Vojaška bolnica. 19. Poveljniške šole. 20. Tehnična visoka šola. 21. Prometni zavod. 22. Vojašnica Muralova. 23. Glavna posta. 24. Veliko gledališče. 25. Univerza. 26. Profesorski zavod. 27. "-Hiiska postaja. 28. Gospodarski zavod. 29. Mednarodni stadion. 30. Smodnišnica. 31. Klavnica. 32. Vojašnica Perekop. 33. Bolj-ševiški dom. 34. Centrala GPU. 35. Palača dela. 36. GasMska vojašnica. 37. Akademija sovjetske vojske. 38. in 39. Električna podjetja. 40. Mornariški štab. 41. Vojašnica Krutickega. 42. Električno podjetje. 43L Toyarna Strahovito bombardiranje Moskve Berlin, 17. okt. s. Nemški letalski napadi na Moskvo so bili v noči na 15. oktober izredno intenzivni. Doseženi so bili veliki uspehi. Prizadojana je bila velika š"koda vojaškim objektom v glavnem mestu. Nazaj grede so nemški letalci opazili, da so nastali v Moskvi ogromni požari, ki so osvetljevali vse mesto. Posebno obsežni so bili ti požari v industrijskih predelih mesta, kjer je koncentriran velik del sovjetske vojne industrije. Ogromne bombe so naravnost zravnale z zemljo velike tovarne. Več bomb je treščilo rudi v okraj ko-misarijatov okrog Kremlja, Narkomodjel in Vostorg sta razdejana. Na zunanji obrambni črti Berlin, 17. okt. s. Kar se tiče sedanjega poteka operacij na osrednjem odseku sovjetske fronte, izjavljajo v tukajšnjih vojaških krogih, da je verjetno, da se bodo v kratkem izvedele razne podrobnosti o bitki za Moskvo. Nele prednje sile, nego tudi že pretežni del vojske je prodrl do zunanjega obrambnega obroča, ki obdaja sovjetsko glavno mesto. Glede na močne utrdbe, ki so bile zgrajene že pred vojno in na veliko množico delavstva, ki je na razpolago v sovjetskem glavnem mestu za obrambna dela, pač ni mogoče govoriti, da bi bila Moskva nezaščiteno mesto. Bliicherjeva armada pozvana na pomoč Bern, 17. otkt. u. Kakor poročajo trakajftnn listi je vzbudil v M(vs»k\-; veliko pozornost sestanek, ki ga je imel Stalin z rnarMaJccn Timošenkom v njegovem glavnom stanu. Na tom sestanku je bilo Siklonjeavo, da bodo angažirali i vojsko maT^a-la Blocherja v borbah proti nemški oboroženi s&i. Ruska vlada se seli v Sverdlovsk Tokio, 17. okt. s. >Jomiuric sporoča v zvezi :2 nasvetom, kj ga je prejel japonski poslanik v Moskvi, da se pripravi na odhod, da se ruska vlada in ves diplomatski zbor selita v Sverdlovsk. Priprave ruske vlade za preselitev iz Moskve so že v polnem teku. Japonsko veleposlaništvo zapušča Moskvo Tokio. 17. okt. s. Zunanji minister )e prejel od japonskega poslanika v Moskvi brzojavko, v kateri ga obvešča, da je bil telefonsko pozvan od sovjetskega komi-sa rij a ta za zunanje zadeve naj se pripravi do srede zvečer za odhod iz Moskve. Tudi švedski poslanik Stockholm, 17. okt. s. Radio v Kotali Je objavil, da je švedski poslanik v sredo sporočil sovjetski vladi svojo željo, da bi zapustil Moskvo. Spori med sovjetskimi generali Berlin, 17. okt s. Iz Moskve so prispele vesti, da je maršal Timošenko odstavil več sektorskih poveljnikov. Na ta način je izzval celo vrsto hudih incidentov in sporov. Odstavljeni poveljniki so se pritoževali zaradi nezadostne pripravljenosti rezervnih čet, pa tudi zaradi njihove nezadostne opreme. Te čete jim je maršal Ti-mošenko stavil na razpolago po umiku glavne sovjetske sile na postojanke okrog Moskve. Uspeh Fincev Helsinki, 17. okt. s. Brzi finski oklopni oddelki, ki so operirali severnovzhodno od Petrozavodska sredi močvirnatega ozemlja ob Oneškem jezeru, so v naglem prodoru po ozkem predelu ozemlja pri Ukomsarvi-ju dospeli do Gramoskoja ter do kraja obkolili in zajeli veliko število sovjetskih vojakov in oficirjev. Ujet je bil tudi vea fttab 7. sovjetske armije. Le poveljniku generalu Avankumovu je v zadnjem hipu uspelo s nekim tankom zbežati. čiščenje ob Črnem morju Berlin, 17. okt. s. Nemške vojne ladje so pričele čistiti obalno pedročje ob Crnom morju in ob iztekih velikih rek. S tega področja odstranjujejo mine in ostanke potopljenih ladij. Nemške ladje so rešile tudi večje število čolnov in ladij, ki »pet opravljajo svojo službo. V popravMu ie sedaj tudi več večjih ladij, ki so bile zaplenjene Scvjetora. Demanti govoric okrog Vatikana Rim, 17. okt. u. Te dni so se razširile rudi različne govorice o razgovorih, potovanjih, pobudah in načrtih, ki naj bi jih imet vatikanski državni tajnik kardinal Magtio-ne. Agencija »Corresjpondenza« je pooblaščena ugotoviti, da so vse te veatf. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 17. oktobra 1941-XTX. Btev. 240 Visoki Komisar Ljubljanske pokrafine Eksc. Grazioli na obiska v Zagreb« V hrvatski prestolnici na |e Ml prirejen sveten in urte Sen sprejem Zagreb, 17. okt. s. V Zagreb je prispel Visoki Komisar Ljubljanske pokrajine Ekscelenca Grazioli, ki se bo tu zadržal dva dni kot gost Poglavnika. Na meji so ga pričakovali ln sprejeli visoki funkcionarji notranjega in zunanjega nainistrstva ter veliki župan dr. Lamešič. V Zagrebu mu je bil prirejen nadvse svečan sprejem. Na postaji so se zbrali mnogi zastopniki italijanskih in hrvatskih oblasti, predstavnik zunanjega ministrstva, zagrebški župan, poglavnikov adjutant, italijanski konzul Karlo Bergamaschi, pod- lim, 17. okt. s. Fašistični odredbeni list je snoči objavil navodila za svečanosti ob priliki 19. obletnice pohoda na Rim in 23. obletmce zmage. Dne 26. oktobra opoldne bo Ehice v Bene>ki palači prisovtvoa-al s«kle-nitvi pogodb med nacionalno ustanovo bojevnikov in kolonu po katerih bodo zemljišča na Pontinskem polju, ki so jih ko'oni dosdej obdelovali, prešla v njihovo 1as«t. 28. oktobra bodo v prisotnosti članov Velikega fašističnega sveta. Vlade, strankinega nacionalnega d;rektorija in zastopstva prvih fašistov v Rimu otvorili v L'ktr.r^ki palači na Mussr^iniievcm foru svetišče padlih. Častno službo bodo opravilali obkroženi oddelki italijanske liktorske mladine in vseučil'ških organizacij Prod spomenik padlih fašistov na Carnpddogliu v Vcranu m pred spomenik padlih miličnikov trxlo položeni venci. Ob 11.50 bodo na Reno'ki palači razobešena znamenja stranke. Četrt ure kasneje bo Tajnik srtranke v spremstvu naciona'nega direktoriia in de'cgacije re-vohjcijskh sirot izročil Duccju f^šističn^ izkaznico št. 1. za dvajseto leto ter mu bo Ljubljana, 17. oktobra Visoki Kortusar Ekscelenca Grazioli je poročal Duceju o posebnem položaju slovenskih študentov, ki bi radi nadaljevali svoje študije v Italiji. Duce je upošteval, da mnogi med nj.mi, ki so se izkazali z dobrim napredkom v študijah, nimajo na razpolago zadostnih gmotnih srelstev na razpolago. Zato je predvsem odredil, da se oprostijo šolskih taks vsi oni, ki se spričo Razpisanih je 100 študijskih podpor po L. 4000 letno za slovenske akademike, pristojne v novo Ljubljansko pokrajino, arijskega pokolenja, ki se bodo vpisali v študijskem letu 1941. 42. na kr. univerze Kraljevine. Studijske podpore se bodo podeljevale predvsem slušateljem z nepopolne medicinske fakultete ljubljanske univerze. Po podelitvi študijskih podpor tem slušateljem se bodo za preostale podpore vpoštevali slušatelji z beograjske in zagrebške univerze, in sicer taki. ki so bili vpisani na fakultetah in so posečali tečaje, katerih ljubljanska univerza nima. Kolikor bodo podpore tudi po tej drugi razdelitvi še na razpolago, jih prejmejo slušatelji kakršne koli fakultete, ki bj nadaljevali ali začeli svoje študije na eni izmed Italijanskih univerz. Za podelitev teh podpor bodo odločilni prosilčevi dosedanji študijski uspehi in gmotni položaj kakor tudi gmotne razmere njegove družine. Reflektanti, ki se nameravajo poslužiti razpisa, morajo predložiti Visokemu ko-mrsariaru (Urad za univerzitetne zadeve — Kongresni trg 11) do 5. novembra 1941-XX (ob 12. uri) svoje nekolkovane prošnje, naslovljene na Visokega komisarja, opremljene z naslednjimi nekolkovanimi listinami: a) spričevalo o izpitih, opravljenih v prejšnjih študijskih letih. Kdor se vpisuje prvič na univerzo, predloži zrelostno izpričevalo; b) potrdilo pristojnega občinskega urada, da je prosilec Slovenec in da je pristojen v eno izmed občin Ljubljanske pokrajine; c) Izkaz o gmotnem položaju prosilca in Ljubljana, 17. oktobra Prezidava grajskega poslopja je zbudila letos veliko pozornost, čeprav se niso lotili posebno velikega dela. Nekateri so mislili, da so že zdaj začeli prezidavati ves grad. V resnici so se lotili prezidave le manjšega dela velikega bloka gradu, in sicer na se vero vzhodni strani, ob vhodu na manjše, prvo dvorišče. Ob tem vhodu stoji stražni stolp, ki je v talnem načrtu krog. Med njim in podobnim stolpom na severni strani je bilo nizko pritlično poslopje, ki so ga podrli razen obodnega zidu na zunanji strani. Na notranji strani so zdaj nove arkade, zid in oboki iz klesanega podpeškega kamna. Nad velikim vhodom na prvo dvorišče se boči velik obok prav tako iz klesanega kamna, eden največjih obokov te vrste pri nas 2e bežni pogled nam pokaže, da je bilo treba obklesati mnogo kamna in da ne gre za navadno prezidavo, kakršne vidimo pogosto Po mestu. To je v pravem pomenu resta vri ran je. ali vsa i izpopolnjevanje gradu v starem slo?u. Pri navadnih prezidavah starin poslopij v mestu uporabljajo navadno gradivo, ki je zdaj najbolj v rabi, beton in opeko. Ne delajo poveljnik delegacije fašistične stranke in njeni člani ter velika množica ljudi, ki je Ekscelenei Grazioliju priredila navdušene ovacije. Pred hotelom, v katerem se je Ekncelen-ca Grazioli nastanil, je bil razvrščen častni oddelek, ki ga je Visoki Komisar pregledal. Popoldne je bil Visoki Komisar na grobu očeta domovine Starčeviča ter se je na njem poklonil spominu velikega Hrvata. Zvečer je bil na intimni večerji, ki jo je njemu na čast priredil Poglavnik. poročal o efektivnih »lah stranke in njej podrejenih organizacij. Častno stražo pred Beneško palačo bode, opravljali Ducejevi mušketirji. Po vsej Italiji bodo člani mladinskih organizacij stražili pred spomeniki padlih fašistov. V zaderski. splitski, kotorski, ljubljanski, tržaški, puljski, goriški in reški pokrajini bodo izročili nagrade družbe Dante Alighieri najboljšim učencem italijanščine. 2o. oktobra bo Duce v Beneški palači izročil nagrade nateča jnikorn m natečajni-cam ki so si pridobili prva mesta v športnih in delovnih igrah Po vsej !tali;i bodo prirejene velike svečanosti vojaškega značaja. Razdeljene bodo diplome udeležencem 5. poetičnega tečaja za studente m druge nagrade. V večernih urah se bodo priredila povsod predavanja o pohodu na Rim. 4. novembra bo fašistični direktorij položil venec pred spomenika Neznanega ju-m-ka in Vojvode Zmage. Vsi sedeži ^cističnih organizacij in iavni uradi bodo v teh dneh v zastavah. Za fašiste so predpisane njihove redne uniforme. nepopolnosti medicinske fakultete našega vseučilišča vpišejo za nadaljnje študije na drugih vseučiliščih v državi. Nadalje je v znamenje svoje posebne dobrohotnosti stavil študentov iz naše pokrajine, ki bodo študirali v drugih kraj h države, na razpolago 100 študijskih štip nlij po 4000 lir. Za te štipendije je bil odrejen poseben razpis. vseh rodbinskih č'anov z navedbo predpisanih davščin. (»Imovinski izkaz«, potrjen od občine, sodišča in davčne uprave.) Predlcže naj se tudi vse druge listine, ki os vc tlu je j o prosilcev primer. V prošnji mora prosilec na svojo odgovornost navesti, da ni židovskega porekla, in označiti naslov svoje družine, kakor tudi fakulteto in univerzo Kraljevine, na kateri namerava študirati. Prošnje, ki bodo vložene po določenem roku ali ki ne bodo opremljene s predpisanimi prilogami, se ne bodo vzele v pretres. Listine, izdane v slovenskem jeziku, morajo biti prevedene v italijanščino, prepisi in prevodi morajo biti overovljeni od Visokega komisariata za Ljub!jan?ko pokrajino (Urad za overavljanje listini. Študijske podpore se bodo izplačevale v dveh enakih obrokih. Prvi obrok prejme slušatelj takoj po pravilno izvršenem vpisu na izbrano univerzo Kraljevine, drugega pa v teku meseca februarja, pri čemer mora kandidat dokazat: z nekolkova-no listino, da se je pravilno vpisal na fakulteto in da je redno obiskoval predavanja. Študijska podpora bo odvzeta onim, ki ne bi marljivo obiskovali predavanj, ki bi bili disciplinsko kaznovani ali ki bi kakor kolj opustili svoje študije. Ljubljana. 5. oktobra 1941-IIX. Visoki Komisar: Emilio Grazioli Ukrenjeno je. da bodo slovenski slušatelji z nepopolne medicinske fakultete ljubljanske univerze, ki bi se zaradi dovrši tve svojih študij vpisali na druge univerze Kraljevine, oproščeni plačevanja šolskih taks in drugih šolskih dajatev. obokov nad okni in vrati, temveč navadno betonirajo preklade. Tudi večino stropov betoniraj o. če niso že leseni. Zidovje bodisi zidajo ali betonirajo. Ce bi delali tako tudi tu, bi seveda pre-zidano poslopje ne bilo v skladu z drugimi krili Pri tem je treba upoštevati, da bo preži dani del gradu še posebno na očeh. ker je ob glavnem vhodu in ker bo služil kot grajska restavracija. Tu se bodo ustavljali številni tujci, ki jih bo zanimal grad kot starinsko poslopje, kot znamenitost našega mesta. Lahko bi nam očitali pomanjkanje smisla za lepoto ter da ne poznamo pravega spoštovanja do starinskih poslopij, odnosno, da sploh ne znamo restavTirati starejših stavb. Ta prezidava pa ne bo kazala nobenih sledov modernističnega sloga, tako da se površen opazovalec ne bo niti zavedal, da je v prezidanem poslopju, ko ga bo obiskal. Prezidava ni v skladu le na zunaj, temveč tudi znotraj s starinskim značajem vsega gradu. Tako tvorijo znotraj, v delu med obema srraznimi stolpoma, strop križni oboki. Takšne oboke vidimo tudi v novi tržrrci. Zdaj je že ma'o zidarjev, ki b: znali obokati stropove. Mlajši nimajo prilike, da bi se naučili tega dela. Dovolj je pa še vedno zidarjev in kamnosekov, ki znajo spretno oklesavati kamen. Posebno dobri kamnoseki in zidarji s kamnom so Primorci. Kamen so začeli klesati ie pozimi. Ze sam dovoz kamna na Grad ni bilo lahko delo, ker je cesta strma. Zdaj so glavna in najtežja dela že končana. Del p rezi danega poslopja, ki bo nad njem restavracijska poslopja, je zdaj že pod streho. To se pravi, da je nad stropom, križnimi opečnimi oboki, že zbetonirana plošča. Terasa še dobi lepo kamnito ograjo. 2e zdaj se je pokazalo, da se bo s terase nudil krasen razgled na Ljubljano in planine. Pogled obiskovalca bo objel velik del mesta, Ljubljanskega polja in počival bo na zelenem ozadju Šišenskega hriba in na veličastnih kulisah Savinjskih alp. Ko bo sezidana še ograja na terasi, bodo končana vsa večja dela na prostem. Nekatera notranja dela bodo lahko nadaljevali v notranjosti tudi, ko bo pritisnil mraz. Pojasnilo o zapori prodaje oblačil in obutve Ker sta obe komisarijatski odredbi z dne 7. oktobra 1941 XIX — št. 121 in z dne 9. oktobra 1941/XXX — št. 123, ki sta bili obe objavljeni v »Službenem listu« za Ljubljansko pokrajino dne 11. oktobra 1941 XIX — št. 82, dali povod za netočno razlago, tako da so nekateri trgovci prekršili zaporo prodaje tekstilnega manufakturnega blaga, tekstilnih predmetov in drugih oblačilnih predmetov ter obutve v splošnem, se opozarja, da je v vsakem primeru absolutno prepovedana prodaja ali odstopanje zgoraj omenjenega blaga občinstvu vse dotlej, dokler ne bodo izdane in razdeljene posebne indvidualne nakaznice za oblačila. Kar pa se tiče prolaje onega blaga, za katero je prodaja dovoljena, bo moral sleherni trgovec zahtevati od kupca, da mu predloži osebno izkazanico. kakor jo omenja odredba z dne 9. oktobra 1941/XTX, št. 123. Športni pregled Otvoritev tableteniške sezone Tretje prvenstvo Most in Kodeljevega v soboto in nedeljo. Table-tenis, ki je od pomladi do danes spal z izjemo malih trening turnirjev, stopa v svojo sezono z veLkim prvenstvenim turnirjem na Kodeljevem. V priredbi Mladi ke se bo vršil že tretje leto ta veliki propagandni turnir, na katerem nastopajo vsi naši najboljši igralci. Letos bo število res nekoliko skrčeno, zato pa bodo nasLo-pili vsi bivši asi kakor tudi najmlajši in še nepoznani. Turnir bo vsekakor nekaka revija vseh preostalih športnikov te panoge. Turnir obsega vse discipline: 1. moštva verificiranih klubov in 2. neverificiianih; 3. gospodje posamezno verjficirani in 4. neverificirani; 5. junior ji ter 6. gospodje v dvoje Glavne borbe bodo v moštvih med Hermesom, Mladiko, Korotanom in Slavijo ter v singiu gospodov med člani istih klubov. Prav zanimiv pa bo nastop neverificiranih moštev in posameznikov, ker je v zal-njem času zelo naraslo zan manje za ta sport in gotovo bomo videli nekaj prav dobrih igralcev, ki pr.hajajo v vrste os a-lih že znan.h igralcev bele žogice. Zato novinci vsi na plan! Turnir, ki se bo začel v soboto 18. t. m. s tekmovanjem moštev ob 5. popoldne, se bo nadaljeval v nedeljo ves dan z ost a imi disciplinami. Za zmagovalca je razpisan lep pokal ter praktična darila. Prijavnlne so zelo nizke. Prijave do sobote ob 5. sprejema SK Mladika na Kodeljevem. Srbsko nogometno prvenstvo V nedeljo so nadaljevali tekmovanje za srbsko nogometno prvenstvo z dvema tekmama. Obema je nagajalo močno deževje in so moštva morala premagovati velike terenske težkoče. V stadionu BSK v Beogradu se je tekma med Športnim klubom 1913 ln Obiličem končala neolločeno 0 : 0. Pri beograjskem moštvu je odpovedal zlasti napad V Pančevu je premagal BSK Pan-čevski AK 10 : 1. Po četrtem kolu izgleia prvenstvena tabela takole: BSK vodi s 6 točkami, sledi mu Obilic s 5, PAK s 4 in SK 1913 (bivša Jugoslavija) z 1 točko. V nekaj vrstah Nogometni odsek mariborskih železničarjev je v nedeljo gostoval v Gradcu in nastopil proti moštvu graških železničarjev. Mariborčani so po zelo razburljivi igii dosegli neodločen rezultat 4:4 (3:3). Od 17. do 19. oktobra bo v Wiesbadnu mednarodni ženski teniški dvoboj med zastopstvoma Nemčije in Italije. Italijo bodo zastopale Tonollijeva, San Donn ini jeva ln Qulntavalejeva. Presenetljivo je, da v italijanski reprezentanci ne bo nastopila italijanska državna prvakinja Bossi-UIlstei-nova. Nemška teniska zveza je odredila za dvoboj nemško prvakinjo Rosenowovo ta Kapplovo, za igro dvojic pa Thiemeno-vo in Bussovo. Medmestna nogometna tekma med reprezentanco Sofije ta rum unskim klubom Rapidom se je končala 4:2 za Bolgare. Odličen rezultata v metu kopja je dosegel na nekem mitingu na švedskem Sven Erikson. ki je vrgel kopje 71.99 m daleč. Rezultat je obenem tudi nov švedski rekord, ki se zelo približuje svetovnemu rekordu. Osendarp se je revanžiral Scheuringu za poraz pretekle nedel;e v Amsterdamu. To nedeljo se je sestalo v okviru večje lahko-atletske prireditve na Luksemburškem mnogo dobrih nizozemskih in nemških lahkoatletov. Največje je bilo zanimanje za oba teka na 100 ta 200 m, kjer sta se ponovno srečala Osendarp in Scheuring. V obeh tekih je zmagal Osendarp. Na '00 m je dosegel čas 10 6. Scheuring pa 10,7. Na 200 m je Osendarp zmagal s časom 21.7 in je Scheuring zasedel drugo mesto z 21.8. Glavna privlačnost nedeljskega nogometnega prvenstvenega kola na Madžarskem je bilo srečanje med obema najboljšima na tabeli WMFC in Ferenovaroeem Ferencvaros je bil poražen 3*2. Ostale tekme no dale naslednje izide: Gimma : Szolnok 0:4, Lampart:Mavag 1:0, FS Sze- ged : Ujpest 2:2, Oimavag : Salgotarijan 4:2, NAC Veliki Varadin : Szeged 7:0. Elektroni os : Novi Sad 4:2, Kispest : AC Kluž 2:1. Švedski dolgoprogaš Bror Hellstrom je razveselil svoje tovariše in vso lahkoatlet-sko javnost, ko je postavil nov rekord v teku na 5000 m v času 14:15.3. Poročila trde, da sta samo mrzlo ozračje in pomanjkanje enakovredlriih sotekmovalcev bila kriva, da ni bil pri tej priložnosti izboljšan celo svetovni rekord Finca Makija, ki znaša, kakor znano 14:03.8. Na istem tekmovanju je bil dosežen tudi letošnji najboljši skok v daljino. Novinec Bertil Johnson je skočil 7.24 m. Odličen je tudi čas Larssona v teku na 400 m Čez zapreke 54.3. V starosti 85 let je v Rimu umrl ustanovitelj italijanske sabljaške šole Carlo Pes-sina. V teku svojega plodonosnega življenja je vzgojil veliko število izbornih italijanskih sabljačev. Ameriški tekač Klemmer je nedavno pretekel progo 440 vardov ali 400 m v času 46 sekund. Vendar mu pa tega uspeha niso priznali kot novega rekorda, temveč velja njegov drugi najboljši čas 46.4. Svetovni rekord na 400 m še vedno pripada Nemcu Harbigu s 46 sek. — Slovenska kolesarska zvOza Ljubljana — službeno. Redna seja upravnega odbora bo danes ob 19. uri v prostorih kavarne Vospernik, Stari trg St. 34. Pozivajo se vsi odborniki ln tudi predsedniki kolesarskih klubov, da se te seje sigurno in točno udeleže. Posebno se pa pozivajo gg. Schvveizer, filibar, Gašperšič in zerjal. — r^orej vsi točno! — Tajnik Slovenske kolesarske zveze O t r i n. — S. K. Mars. Pozivajo se vsi Člani, da se udeleže pogreba člana g. Jagodica Jožeta. Pogreb se bo vršil v soboto 18. t. m. ob 15. uri iz Zadružne ulice št. 8 (Kode-ljevo). Iz Spodnje štajerske — Nove živilske nakaznice na Spod. (štajerskem. V začetku 29. razdobja se uvedejo krušne karte obenem z dodatnimi krušnimi kartami za težake, mesne karte obenem z dodatnimi kartami za težake in maščobne karte ter živilske nakaznice za navadne porabnike. Otroška živila na podlagi žita in otroška živila na podlagi riža se lahko izdajajo tedensko v količini 375 gr namesto 500 gr kruha ali 375 gr moke. — Materinska šola v Mariboru, ženski oddelek štajerskega Heimatbunda vedno bolj širi svoj delokrog na Spodnjem Štajerskem Nedavno je otvoril v Mariboru materinsko šolo. — Nemški novinarji v Celju. V ponedeljek popoldne je prispelo v Celje več nemških novinarjev, zastopnikov glavnih nemških listo. Gostje so si ogledali mestne znamenitosti in se povzpeli tudi h grajskim razvalinam. Zvečer so se odpeljali v spremstvu spodnještajerskih novinarjev v Rimske toplice, kjer jim je bila prirejena skupna večerja. V torek so nadaljevali svoje potovanje v Gornjo Radgono. — Nov grob. V mariborski bolnišnici je umrla hčerka pismonoše Elizabeta Bszen-šek iz Luč pri Sv. Trojici, stara 16 let. Iz Hrvatske — 25.000 hrvatskih ujetnikov se vrne. Po posredovanju hrvatskega poslaništva v Berlinu so bile končane priprave za povra-tek 25.000 hrvatskih vojnih ujetnikov. 2e prihodnje dni se vrne 5000 vojnih ujetnikov, ostali pa do konca oktobra. — Radijska postaja Zemun bo zopet oddajala. V kratkem začne zopet oddajati kratkovalovna radijska postaja Zemun. Od-Jaje bodo namenjene v prvi vrsti hrvatskim izseljencem v severni in južni Ameriki. — General Laxa, šef hrvatskega generalnega , štaba. Poglavnik dr. Pavelič je imenoval dosedanjega poveljnika hrvatske vojske generala Laxa za novega šefa generalnega štaba namesto dosedanjega šefa generala Marica. — Dr. Maček Interniran. Službeno je bilo snoči objavljeno, da je bil dr. Mačeic glede na to, da so bile nekatere osebe v zvezi s sovražnikom v tujini, postavljen pod policijsko nadzorstvo in začasno odveden v nek določeni kraj. — Zdravilišča v državni upravi. Hrvatsko ministrstvo narodnega zdravja pripravlja zakon, ki bo določal čim smotrnejšo izkoriščanje hrvatskih zdravilišč. Pomembnejša ter mala zdravilišča je že prevzela država. — Povratek maršala Kvatermka. Maršal Kvaternik se je vrnil v soboto s Sušaka v Zagreb. Na Sušaku je posetil Poveljnika druge Italijanske armade. Naše gledališče DRAMA Petek, 17.: zaprto. Sobota, 18.: Katarina Medicejska. Izven. Znižane cene. Začetek ob 13.15. Konec ob 20.45. Nedelja, 19.: Hamlet. Izven. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. »Katarino Medicejsko«, dramo italijanskega dramatika Rina Alessija bodo igrali v soboto 18. t. m. prvič po znižanih cenah. Zgodovinska oseba francoske vladarice Katarine, iz rodu italijanskih trgovcev Medici, je orisana s spretno roko odrsko veščega dramatika. Osebnost Katarine kot vladarice in matere dveh sinov in hčere je podana v času, ko gre za diplomatske akcije, katerih posledica je bila šentjernejska noč. Osrelnji lik je Katarina, hrabra kraljica, modra državnica, premetena diplo-matka, žena z vsemi vrlinami in slabostmi prave ženske, predvsem pa ljubeča mati v skrbi za svoje otroke. Katarino bo kreirala Marija Vera, Margareto — Sari-čeva, Fulvijo — Remčeva, Karla IX. — Kralj. Henrika Anžuvinskega — Gale, Co-lignvja — Milan Skrbinšek, de Alavo — Levar, Biraguea — Lipah. Režiser dr. Brat-ko Kreft. Prevedel ravnatelj Pavel Gol i a. O P E B A Petek, 17.: Alda. Red B. Začetek ob 17.30. Konec ob 21. Sobota, 18.: La Boheme. Izven. Začetek ob 18.15. Nedelja. 19.: Netopir. Izven. Začetek ob 18.15. Konec ob 21. Velik uspeh Valerije Hevbalove v naslovni partiji Verdijeve »AJde«, Radev-Kogeje-ve kot Amneride, Franci* — Bananu e—, Betetta — Ramfisa, Primožiča — Amona-sra ln Lopše — egiptovskega kralja, sta izpričala kritika, kakor tudi navdušenje občinstva. Z novo uprizoritvijo te opere je dobila naša Opera zopet v svoj repertoar mogočno stvaritev, pri kateri se odlikujejo solisti, zbor, balet in orkester. Režiser C. Debevec. Dirigent A. Neffat. Zborovodja R. Simoni ti. Inscenator ing. Franz. Koreograf ing. P. Golovin. iSe/eztitco IV O L L 11 A li Danes: Petek, 17. oktobra: Marjeta Alakok. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Šaloma. Kino Sloga; Železna pest in Sokol zapada. Kino Union: Tosca. Razstava »Lade« v Jakopičevem paviljonu. Razstava slik Franca Pavlovca v galeriji Obersnel na Gos posve t sk i cesti. D E H R N t L K K A K N E Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste, Zaloška cesta 47. — FJAR obvešča svoje poslušalce, da bo danes ob 15. prenos koncerta na čast nemškim in italijanskim ranjencem iz gleda,-lišča umetnosti v Rimu. Iz Srbije — Tečaj marke v Srbiji ostane nespremenjen. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo v Srbiji je glede na vesti o iz-premembl tečaja nemške marke glede na dinar izjavil, da so te vesti brez vsake podlage, in da jih Sirijo zlobni ljudje. Razmerje dinarja do nemške marke ostano kakor je bilo — 1 marka je enaka 20 din. Generalni pooblaščenec za gospodarstvo je smatral doslej za eno svojih glavnih nalog ohraniti stabilnost dinarja in tako bo tudi v bodoče. Dr. Funk pride v Rim Rim, 17. okt. s. V kratkem prispe v Rim nemški gospodarski minister in predsednik nemške državne banke dr. \Valther Funk. Dr. Funk že dolga leta sodeluje v narodno socialističnem pokretu. Ob prevzemu oblasti je postal načelnik vladnega tiska, dve leti pozneje pa državni podtajnik propagandnega ministrstva. Leta 1937. mu je bilo poverjeno ministrstvo za narodno gospodarstvo in tri mesece pozneje predsedstvo nemške državne banke. Dr. Funk je tudi podpredsednik državne kulturne zbornice. Dr. Filov v Budimpešti Budimpešta, 17. okjt s. V prisotnosti akademskega senata ministrskega predsednika Bardossva in mnogih političnih osebnosti, je snoči dekan filozofske fakultete budimpeštanskega vseučilišča podelil bolgarskemu ministrskemu predsedniku častni doktorat v filozofiji. Budimpešta, 17. okt. s. Včeraj sta si madžarski in bolgarski ministrski predsednik izmenjala ratifikacij ske listine madžarsko-bolgarskega kulturnega sporazuma. Filov je nato sprejel novinarje in jim izjavil, da je nadvse zadovoljen s prisrčnim sprejemom, ki mu je bil prirejen na Madžarskem. Opozoril je na prisrčne odnosa je med obema državam, ki imajo svoje osnove v zgodovinskem razvoju. Predsednik bolgarskega ministrskega sveta je izrazil svoje občudovanje za madžar-ki narod, ki se skupno s svojimi velikimi osnimi zavezniki bori za triumf svobode. Bolgari in Madžari so se pobratili spričo svoje neomajne volje, da uveljavijo v svetu pravico, za katere se bore evropski narodi. Bivši francoski državniki internirani Vichy, 17. okt. s. Na osnovi sklepa sodnega sveta je maršal Petain včeraj odredil, da se prepeljejo v neko trdnjavo Da-lacber, Blum, general Game lin, Guy la Chambre in nadzornik oboroževanja Ya-comet; internirani bodo v Bouraisolu. Paul Revnaud in Georges Mandel bosta prepeljana v neko drugo trdnjavo. Vichy, 17. okt. s. Maršal Petain je imel snoči po radiu govor, v katerem je razložil sklepe sodnega sveta glede poslednjih eksponentov starega demokratskega režima Daladiera, Bluma, generala Gamelina in drugih, ki jih je včeraj odobril. Dejal je med drugim, da je teža dejanj, zaradi katerih so obtoženi ti glavni krivci francoske katastrofe taka, da proti njim ni mogoče nastopiti le z običajnimi političnimi sankcijamL Dr. Clodius v Atenah Atene, 17. okt. s. V Atene je lz Sofije prispel nemški gospodarski strokovnjak dr. Clodius. Kmalu po svojem prohodu so je sestal z ministrskim predsednikom Zo-lakoglujem ln z italijanskim pooblaščencem Eksc. Chigijem. Umor angleškega oficirja v Bagdad« Carigrad, 17. okt. s. Iz Bagdada poročajo, da je bil angleški kapetan J. R. Witlan na tajinstven način umorjen. Njegovo truplo, ki je bilo vse prebodeno, bo našli ob obrežju Tigrisa blizu Bagdada. Nemški državni dolg Berlin, 17. okt. s. »Stuttgarter Neucs. Ta-geblart« poroča, da so znašali nemški javni dolgovi 30. junija tega leta 101 milijardo mark. Od pričetka vojne so se dolgovi povečali za 64 milijard Na vsakega državljana v Nemčiji odpade po 1.264 mark javnega dolga, v Angliji po 3.150, v Zodin jenih državah po 1.017 mark. Portugalska vojaška misija v Nemčiji Berlin, 16. okt. d. »Voikischer Beo-bachter« poroča, da je na povabilo nemškega vrhovnega vojnega poveljništva odpotovala v Nemčijo posebna portugalska vojaška misija pod povel-'stvom generala Texei-ra Pinta Sabotaža v Španiji Madrid, 16 okt. s. Tukajšnje sodišče je obsodilo na smrt železniškega kretničarja Manuela Pere za Bovanesa ki je zakrivil neko sab- -razno dejan ie v preteklem avgustu. Tri d mere obtožence so ob&odifli na I *mrt zflrfHi ron-ana in trojnega u mera Vnt 1 Štirje so bili že justificirani. Priprave za svečano proslavo 19« obletnice fašističnega pohoda na Rim Duceieva podpora slovenskim akademikom Razpis 130 študijskih podpor po 4000 lir za slovenske vseučiliščnike Nadaljevanje študijev na italijanskih vseučiliščih za Slovence prosto vseh šolsk.Ti taks Grajska restavracija pod streho Prezidava grajskega poslopja ni v skladu le na zunaj, temveč tudi na znotraj s starinskim značajem vsega gradu mm. 240 »SLOVENSKI NAROD«, Petek, 17. oktobra 1941-XIX. Stran 8 1 Gospodarska reja kuncev Pod tem naslovom je izšla zelo koristna knjižica o reji kuncev, ki bo po svoji bogati Uni koristna vsem rejcem Ljubljana 17. oktobra. Zveza društev »Mali gospodar* v Ljubljani je v založbi Zelezničarskc splošne gospodarske zadruge izdala izredno korisrtren priročnik »Gospodarska reja kuncev«, ki bo ziast. v teh dneh dobrodošel svetovalec ad voditelj marsikaterernu rejcu kuncev. Knjižico, tretjo te vrste v slovenščini, ven-dtar zaradi bogate vsebine nedvomno najboljšo, je tiskala tiskarna Jereb. Obsega 120 strani in so med tekst uvrščene števil-i»e stike, ki pisano besedo in nauke zelo aašrnerno dopolnjujejo. V uvtdnem poglavju je na kratko genoma o pomenu in nalogah gospodarske reje kuncev. Kunec m samo koristen dobavitelj mesa temveč tudi usnja, ki ga strojijo iz pravilno posušenih kožic. Velikega pomena je rudi reja angorcev. katerih volna ;c zelo dragocen pridelek. Zanimava je ugotovitev, da se je zadružni organizaciji rejcev kuncev 2elezničarski splošni gospodarski za-dru0 ali kratko 2cffQa1 poafOČMo proizvodnjo angerske volne izrabiti tako koristno, da izdela, iz 2 kg fm nmutit vel ne 1.25 m prvovrstnega »anLJoTa« sukna. 8 do 10 an gorcev lahko obleče rejca in njegovo družino. Ker se da me;at; z raznimi sodobnimi uiHetn mi vlakni, uporabljajo v o'no angorcev rudi ket dodatek za izdelavo najboljših vrst sukna, An gorska vi.i na b^ m< ačasorna povsem n.ukvmcstiti uvoženo predivo iz ovčje volne. Končno so v uvodu razložene tudi poti, ki bodo pnvedle vsakega rejca kuncev do najboljših gospodarskih uspehov. Pomembno je pri tem zlasti vprašanje pasemske reje in izbire. Nasdednjc poglavje jc posvećeno opisu posameznih pasem; \-se izvirajo od divjega kunca, ki še danes živi v Južni Italija Španiji in Grčiji. Divji kunec je rjavkaste barve m jc lažji od na^ga divjega zaica. Mod velikim številom najrazncy\-rs»tne jiLh paserm »o najvažnejše angorska. pmi ov-načev in orjakov. Vse te no v knjižici zelo podrobno opisane in najde rejec na pičlih straneh zdo veliko dragocenega znanja O negi, striženju angorcev, striženju volne, predelavi angorsJce volne, o lastnostih m reji OA-naoerv', orjakov, dunajčanov. čineil-cev. srebrecev in ostalih pasem. Ovnač doseže celo do 6 kg teze. orjak v nekaterih primerih celo 8 kg, dunajčan, ki spada med srednje te-žke pasme, najmanj 3 kg, enako toda cmčiftec. ki ima zelo dragocen kežuh. ki arebrec. Kunci drugih pasom so težki od 1 do 4 kg. vje 73A5>e jc namenjeno hlevčkom ali kietkam. Najboljša živalca ne bo dala pri-čakm-anega uspeha, če ji ne preskrbimo ■»dobnoga :n snažnega prebivališča, rnu-l-no izd dlani hlevčki so poleg hrane glavni pogcj za uspešno gospodarsko rejo in svetujemo vsem rejcem, da si te strani, ki obsegajo vse. kar morajo o kletkah vedeti in neizogibno upoštevati, zelo pazljivo preberejo. Zvedeli bodo, kakšen pomen ima hlevček, kakšen prostor rabimo zanj. kakšen mora biti (zračen in svetel, dovolj prostoren m čist), kakšna vrste kletk obstojajo, kako jih gradimo m opremimo. Tehtni in zelo koristni so nasveti glede hrane. Mnoge bo bržkone rejcev, ki jih bo knjižica prvič spomnila da je zelo pametno hrano sortirati in pokladati ne samo po kakovosti temveč rudi količinah, da je tudi pri reji kuncev treba razmišljati o podlagah za krmljenje, o pokladanju močnih kr mil. c kakovosti ki me o času krmljenja, o potrebnih zalogah. Zelo koristno in poučno bo za veliko večino poglavje o Dri-dobivanju krme potorr skisanja. Obširno je v knjižici obdelano vprašanje razploda in vse. kar je z njim v zvezi Vprašanja kedaj bomo parili, kedaj doseže kunec spolno zrelost, kaj moramo vedct; o ravnanju kunčjo ^micc v dob' brejost-kako vzrejamo medice, kako u£»otnvirr^ spol pri mladih kuncih kedaj rh *dstav liarm. itd., so osnovne v;ižno>sfti Z veseljem moremo poudariti, d? p^vt kni'ž'Cu vse kar :e treba vedeli m jo bo tudi izve/bnn rejec < nr cbš:rno snov ka/alo, Knj:ž;co vsem rejcem kuncev, izve/ba nim in začctn:kcnm. toplo Tvriporoeaino. S svojo bogato in vsestranske' vsebmo bo vsem zelo koristna. DNEVNE VESTI — Nove živilske nakaznice v starih pokrajinah. Pripravljajo nove živilske nakaznice, ker so se dosedanje izkazale za neprimerne in g"lede na dvome, ki so se pojavili v pogledu racioniranja novih vrst blag-a. Načelo in-fividualne nakaznice bo ostalo v veljavi. Na nakaznicah pa bo obeleženo blajaro, katerega potrošnja je bila v zadnjem času na novo rac ion i ran a. — Najrrade za obdelovanje neobdelanih »°*nlj}*č. Milanska mestna hranilnica je razpisala poseben natečaj za obdelovanje neobdelanih zemljišč v Lombardiji. Zemljišča, naj bi se obdelala predvsem z žitom, v poStev prihajajo tudi parki in vrtovi. Skupna vsota razpisanih nagrad znaša 350.000 lir. Nagrade se bodo podeljevale za obdelovanje zemljišč, ki obsega najmanj 500 kvadratnih metrov. — Zadnje priprave za racioniranje oblačil in obutve. Kakor znano se bo v kratkem sestala korporacija za oblačila, da prouči načrt novih ukrepov za rncionira-nje oblačilne industrije. Med tem je inventarizacija blaga v polnem teku. Inventarji se morajo sestavljati posebej za vsako rkladišč-e, za vsake prodajalno ln delavnice. Inventarizirati se mora rudi blago, ki je določeno za izvoz. Korporacijsko ministrstvo je določilo kot zadnji rok za sestavo Inventarjev 25 oktober. Odredilo je nadalje nekaj podrobnosti glede novih oblačilnih nakaznic. V gornjem kotu nakaznic bodo morale občine nakaznice žigosati z navedbami: moški nad 15 leti, žena nad 15 leti, deček od 5 do 14 let, otekli ca od 5. do 14 let, otrok od 1 do 4 leta, — Nekdanji dravcijski tovorni kolodvor, a katerega so aprilski dogodki pospravili vse tamlcajšnje zgradbe in stoji edinole še zidov je zibane stavbe, so že pred časom zasadili okoli in okoli s smrekcami in drugim drevjem, ki se je že visoko razraslo. TaJto bo v prihodnjih letih tam nastal prijeten majhen gaj. ki bi g\a. bilo treba posaditi Se v sredini. Po zemljišču je speljana široka gladka in dobro utrjena cesta. — Inventarizacija man uf a k turnega blaga na Goriškem. V smislu ukrepov, ki sta jih izdali trgovska zveza in pokrajinski korporacijski svet v goriški pokrajini je inventarizacija manufakturnoga blaga, kakor io določa ministrski dekret z dne 29. septembra v polnem teku. Trgovci so po vseh občinah v pokrajini prejeli posebne inventarne formularje. ki jih bodo morali izpolniti v treh izvodih in po dva Izvoda oddati na posameznih občinah ali pri uradu trgovske zveze v Gorici, do 22. t. m. Za primer kontrole bodo pri oddaji izpolnjenih inventurnih formularjev prejeli posebne kupone, tako da bodo lahko kontrolne oblasti ugotovile, da se inventurni podatki krijejo z stvarnimi zalogami blaga. Če bodo inventurne operacije potekle v redu, je računati s tem. da bo prišlo blago na osnovi nakaznic kmalu spet v prodajo. — Policijsko ravnateljstvo v Zemunu. Po ureditvi vzhodno smederevskega problema je poglavnik odredil, da se ustanovi v Zemunu policijsko ravnateljstvo, čigar delokrog bo obsegal vse mestno področje. — Častno imenovanje. Uradna hrvatska agencija > Velebit« poroča iz Berlina, da je bil imenovan hrvatski poslanik v Berlinu dr. Branko Benson za člana narodnosocia-listične državne vojaške zveze in pred dnevi je bil svečano sprejet v zvezo. Agencija pripominja, da je bilo s tem izkazano z nemške strani posebno priznanje starim preizkušenim vojaškim vrlinam hrvatskega naroda. — Sprememba v hrvatski vladi. Službeni list je objavil Poglavnikov dekret, s katerim je bil Marijan Simič razrešen kot trgovinski minister. Za njegovega naslednika je bil imenovan dosedanji hrvatski poslanik v Bratislavi dr. Dragotin Tot. — Stalna nemška delegacija je prispela v Zagreb z nalogo, da sklene trgovinsko pogodbo s Hrvatsko. De-egacijo vodi ministrski svetnik dr. Bergemann. V delegaciji so zastopniki nemške držnvne banke ter nemški vladni strokovnjaki za gospodarska vprašanja v južnovzhodni Evropi. Hrvatsko delegacijo, ki se bo pogajala z Nemci, vodi dr. Cabas. Pogajanja se prično jutri. — Finski poslanik prispe danes iz Budimpešte v Zagreb, kjer bo podpisal novi trgovinski sporazum med Hrvatsko in Finsko. — Konferenca za razdelitev železniškega tovornega parka bivše jugoslovcnske države med naslrdstvene države, ki je zasedala v Zagrebu, je končala svoje delo. Obenem se je pričela konferenca za razdelitev železniškega osebnega parka. Konferenco vodi generalni direktor nemškega prometnega ministrstva dr. Jankber — Goriški korporacijski svet je imel v sredo sejo. na kateri je med drugim razpravljal tudi o ogrevanju javnih in privatnih stanovanj. V smislu ministrskih ukrepov v tej stvari je določil, da se bodo stanovanjski prostori od 1. decembra do 15. marca dnevno po 9. ur ogrevali. Sprejel je tudi predlog posebnega odbora po katerem se bodo tudi stanovanjske najemnine spravile v sklad s temi ogrejevauiimi ukrepi. Prefekt, ki je predsedoval seji, je poročal o uspehu, ki ga je dosegla razstava Goriške pokrajine na Ljubljanskem vele-sejmu. — T'krepl srlede delavcev za Nemčijo. Goriška zveza industrijskih delavcev je objavila, da se je pričelo izjemno nabiranje delavcev, ki bodo odposlani v Nemčijo. V poštev prihajajo predvsem mizarji, zidarji, kovinarji, elektromehaniki in vsi specializirani delavci mehanske industrije. Odseliti pa se bodo smeli v Nemčijo le delavci v starosti nad 31 let. Popolnoma izključeni so delavci letnikov 1922 do 1925. — Stroga izvedba decimalnega sistema. »Eco di Roma« poroča, da se v trgovinskem prometu v Pijemontu poslužujejo še vedno drugačnih merilnih sistemov kakor pa decimalnega. Tako prodajajo jajca še zmerom po ducatih, peresa po grosih (12 ducatov). Glede na racioniranje blaga in na druge težave, ki se pojavljajo pri takih merilnih sistemih, se zavzamejo gospodarski krogi v Pijemontu za to. da bi se strogo izvedel decimalni merilni sistem. — Smrti In poroke v Trsta. Umrli so Ivana 2okova, stara 79 let; Rudolf Humar, star 66 let in Pavla stoifova v starosti 43 let. Pomočila pa sta se brivec Josip Konic in šivilja gdč. Angela Lazarjeva. — Zveza lovskih društev na Hrvatskem. V nedeljo je bila v Zagrebu ustanovljena Zveza lovskih društev za neodvisno hrvatsko državo, ki bo varovala interese svojih članov, hkrati pa poskrbela tudi za primemo zaščito divjačine. Na ustanovnem občnem zboru so razpravljali tudi o ustanovitvi posebnega lovskega muzeja. Koristno zamisel bodo izvedli, cim bodo imeli na razpolago primerne prostore in dovolj denarnih sredstev. ljubljanski KINEMATOGRAFI Predstave: d*oes ob 16. in 19. uri; KINO MATICA fELLrO.N 22-41 Odličen, zanimiv in naa vse zabaven film Ločili se bomo Lilia Silvi, Amadeo Nazzari, 'Vivi Oioi Predprodaja vstopnic ob delavnikih od 11. qo 12. ln od 15. dalje. KINO DIHOM TELEFON 22-21 £.^(jdba, ki jo Je ovekavečil mojster G. . ojl nesmrtni operi r»CC.l.. Film o tragični ljubezni krasne pevke T otoke in nuadega slikarja Cavaradoaeija. fmpTTMT .ir^entiiiA Ros^ano Brazzl ^icnel Simcn IvlNO SLOGA TELEFON 27-30 i_y. ojiii filmski sporedi ŽELEZNA PEST in SOKOL ZAPADA Fred scat ln James Cagnev Dva filma napetlb borbenih senzacij. — 24 smrtnih obsodb. Naglo sodišče za veliko hrvatsko župo Pliva in Rama je te dni v Travniku obsodilo na smrt 24 oseb pravoslavne vere. ki so jih obdolžili raznih sabotaž. 13 obsojenih je bilo takoj ustreljenih, ostale pa je poglavnik dr. Ante Pavelić pomilostil in jim je smrtno kazen zamenjal s petletno zaporno kaznijo. — Slovaška mladina v Zagrebu. Na povabilo poveljstva ustaške mladine neodvisne hrvatske države je v torek prispela v Zagreb skupina slovaške mlacl.ne, ki ji je hrvatska ustaška mladina priredila prisrčen sprejem. — Boj proti komunistom v Srbiji. Vojaški poveljnik Srbije je izdal uredbo, ki v svojem prvem deiu določa, da se mora z žetvijo na koruznih poljih, ki so zelo pogosto primerna skrivališča za komuniste in četnike, začeti takoj Kmet.ie morajo koruzna stebla porezati tik nad zemljo. Druge del uredbe določa smrtno kazen za vse tiste, ki ne bodo koruzo takoj pospravili. Samo pri res neznatnih prestopkih bodo krivci namestu s smrtjo kaznovani z večletno ječo. — »Donau Zeitung« o hrvatstvu Zemuna. Beograjska »Nonau Zeitung« je objavila obširen članek pod naslovom »Zemun«, ki se v njem peča z gospodarskimi razmerami na vzhodu hrvatske države v zvezi s prestavitvijo hrvatske gospodarske meje na isto Črto kakor je politična meja. Pisec članka poudarja, koliko gospodarskih in kulturnih koristi je imel Beograd s hrvatske strani in kako so se Hrvati v teh krajih, čeravno je prebival-tvo zelo pomešano, ohranili v vsakem pogledu, strogo ločeni od tujega jim srbskega življa. — »Svet in Evropa od včeraj.« Beograjska »Obnova« je te dni objavila zanimiv uvodnik pod naslovom »Svet in Evropa od včeraj«, ki zaključuje: »Z našega srbskega stališča ima zmaga Nemčije v Sovjetski Rusiji ogromen pomen, vendar pa moremo zaradi usodne napake od 27. marca to spoznanje o ogromnem pomenu poraza boljševikov žal sprejeti šele post fe-stum. Dovolili smo, da nas zapletejo v blazno vojno, zdaj pa se koljemo med seboj kakor divjaici. Sprejmimo dobrotno roko Nemčije, ki nam bo pomagala, da bomo iz mraka spet prišli na svetlobo božjega dneva in spoznali stvarnost okoli sebe. Začarani, razjarjeni in na pol blazni predstavljamo zdaj unikum v dandanašnji Evropi.« — »Obnova« o koncu vseh zablod. V zanimivem članku pod naslovom »Konec vseh zablod«, ki je izšel v beograjski »Obnovi«, pravi pisec med drugim: »Naša materialistično misleča inteligenca naj se že vendar otrese svojih zablod. Zaradi komunističnih zablod je v sebi zatrla že vse stvariteljske moči in životari že leta, ne da bi kaj delala. K zavesti naj se naposled povrnejo tudi vsi tisti, ki iz Beograda na zločinski način radržujejo zveze in vodijo gozdne boljševiške odiede v Srbiji. Spoznati morajo blaznost dela, ki ga opravljajo. Še nekaj kratkih dni nas loči od trenutka, ko ne bodo več od nikogar mogli sprejemati navodil, ker bodo tisti, ki zdaj dajejo navodila za ves ta pokret, popolnoma zatrti Tedaj bodo naposled morali priti do spoznanja, da so sami krivi za prelito srbsko kri, za po-žgane srbske vasi, za porušene prometne naprave in za uničeno narodno premoženje.« — 75 milijonov kun za zdravstvene naprave. Hrvatska vlada je te dni dovolila kredit v znesku 75 milijonov kun za razne zdravstvene naprave. Med najvažnejšimi deli, ki bodo opravljena iz tega velikega kredita, omenjajo hrvatski listi gradnjo vodovoda v Ćeiepovcu, nadaljevanje gradnje velikega skupnega vodovoda pod Okičen ter gradnje vodovodov v Marku-ševcu, Hrušću pri Karlovcu in Bjelovaru. V pododdelku za zdravstveno tehniko pri hrvatskem ministrstvu za narodno zdravje, ki vodi vsa ta velikopotezna dela, je zaposlenih 55 inženirjev. — Zagrrebška veterinarska fakulteta bo kmalu dograjena. Po načrtu prof. arhitekta Zvonimira Vrkljana grade v Zagrebu novo veterinarsko fakulteto. Glavna palača, ki bodo v njej dekanat, dvorana za seje, študentska in profesorska knjižnica ter predavalnica z 220 sedeži, je že dograjena. Tudi ostale potrebne stavbe bodo čimprej dovršili in je za vsa dela potrebni kredit v znesku skoraj 9 milijonov kun že na razpolago. — Poraba tekstilnih Izdelkov v Italiji. Kakor poroča »Informazione Economica Italiana« je znašala v Italiji v normalnih časih potrošnja tekstilnm izdelkov po 300 do 400 lir letno za vsaketra prebivalca, to je približno desetino njegove vobče letne potrošnje,. Pred vojno je odpadlo na prebivalca po 6 kg oblačil in obutve. Potrošnja je se ca i a preko svetovnega povprečka. Z racioniranjem porabe oblačil in obutve, ki je nastalo v skladu z razpoložljivimi surovinami, se je potrošnja zmanjšala. Sedaj se bo z uvedbo nakaznic to racioniranje potrošnje dokončno uredilo. — Novi železniški valutni tečaji. »Eco di Roma« poroča, da so bili v železniškem prometu določeni naslednji tečaji: 40 lir za 100 kun, 40 lir za 100 francoskih frankov, 7.7 lir za eno marko, 65.80 lir za 100 slovaških kron, 445 Ur za 100 švicarskih frankov, 5.70 lir za en penga, 19.20 lir za en dolar, 620.70 Ur za 100 zlatih frankov. — Nov grab. V Ljubljani je umrl včeraj ugledni posestnik in mesarski mojster g. Josip Jajrodic, star šele 35 let. Vsi, ki so pokojnega, poznali, ga bodo ohranili v najlepšem spominu. Težko ga bodo pogrešali ne samo svojci, temveč tubxle je daroval prof. Rudolf Grošelj Rdečemu krfžu L 100.—. Iskrena hvala. ŠAH — Šesto ko!o v šahovskem turnirju ▼ Var&avi. Preteklo soboto so v šahovskem turnirju v Varšavi, ki ga je priredila na povabilo generalnega guvernerja dr. Franka Nemška šahovska zveza, odigrali šesto kolo in viseče partije. Prekinjena partija med Hahnoin in Carlsom iz petega kola se je končala z zmago Hahna. Junge je v partiji proti Aljehinu dosegel remls. Največje zanimanje med partijami šestega kola je zbudila zopet igra Aljehina, ki jo tokrat imel za nasprotnika nemškega lanskoletnega prvaka trening-.?rja. Po 3 in pol urnem boju je moral Kieninger kapitulirati. Bogoljubov je premagal Mrossa, Po 6. kolu vodi s 41a točke Aljehin, sledi mu s 4 točkami in eno prekinjeno igro Schmidt. Na tretjem mestu je Bogoljubov s 3^5 točke. — Hrvati so proglasili prvo šahovske mojstre. V nedeljo 5. oktobra so v Zagrebu svečano otvorili prvi šahovski turnir za prvenstvo nezavisne hrvatske države. Otvoritve se je udeležilo veliko Število vsakovrstnih voditeljev. Ob tej priložnosti je poverjenik za šah Mirko Magdič proglasil tudi prve Šahovske mojstre noz ;sno hrvatske države. Zaradi dljecasa trajajoče slavnosti ie bilo prvo kolo preloženo na preteklo soboto. PETEK. 17. OKTOBRA 1941-XIX. 12.35: pianist Marjan LipovSek, 13: Napoved časa — poročila v italijanščini, 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Kvartet Jožek in duet na harmoniko Golob-Adamič, 14: Poročila v italijanščini, 14.15: Orkestralni koncert vodi dirigent Arlandi, 16.00 Prenos koncerta iz papirnice Vevče. 17.15: Koncert Pavle Lovšetove. 17.30: Pesmi ln napevi (do 18.), 19: Tečaj italijanščine, poučuje prof. dr. Stanko Leben, 19.30: Poročila v slovenščini, 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.35: Prenos iz dvorane ljubljanske Filharmonije: koncert komornega dueta Trost - šlais, 21.25: Koncert operetne glasbe, izvaja Radijski orkester pod vodstvom D. M. Sijanca ob spremljevanju basista Friderika Lupše, 22: Cramovi radiofonski poskusi, 22.45: Poročila v italijanščini. Sobota, 18. oktobra 1941-XIX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pesmi ln melodije — v odmoru napoved časa, 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Saksa-fonist Zihcrl. 12.30: Cvetje z glasbene livade: fantazija pod vodstvom mojstra Petraria. 13.: Poročila v italijanščini, napoved časa. 14.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Galina. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Radijski orkester pod vodstvom mojstra Sijanca, s sodelovanjem sopranlstke Drage Sok in tenorista Janeza Ltpuščka, operetna glasba. 14.45: Poročila v slovenščini, 16.30: Prenos koncerta iz vevške papirnice. 17.15: Nove gramofonske plošče Cetra, 18.: Ivana Velikonja slovensko predavanje o jesenskih delih gospodinj. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Avgusta Stanko, solo na harmoniko. 20.: Napoved časa —• poročila v itahjanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini, 20.30: Gledališka sezona EIAR: Paliaed — Leoncavallo — v odmoru slovensko predavanje, okrog 22.: simfonična glasba, 22.45: Poročila v italijanščini. MALI OGLASI Makulatur ni papir proda uprava »Slovenskega Naroda«. Ljubljana, Puccinijeva ul. 5 OGLJE specialno za generatorje dobite pri Rea-man, Rimska cesta 21, telefon 44-90. 1677 ENOSOBNO STANOVANJE ali sobo s štedilnikom po možnosti všiški — iščem za takoj, grem tudi za hišnika. Ponudbe: Levanič, Lepo-dvorska ul. 14. 1687 CORA TORINO ■ 1835 CORA-CORA 1'aperirivo di guifo moderno. Si prende con selz, apeririv modernega okusa* Pije se s sodavico. SCIATICA — ISHIAS II Dottorc DE FERRARI darl informazioni sulla cnra del Dottcre MUNARI DI TRE V ISO per 1'ar-tritismo e reumatismo a chi ne »ves se interes je, ri ceven d o dalle 9 alle 12 e d tile 15 alle 17 presso PHotel Union t Lnbiani dal 16 Ottobre 194l-XIX Dr. DE FERRARI bo da« jal informacije o zdravljenju artritisa in revma-tizma po metodi dr. MU-NARI-JA ia TRBVISA vsem, ki se za to zanimajo ter bo sprejemal od 9. do 12. in od 15. do 17. t Hoteln Unioa v Ljubljani od 16. oktobra 1941 daljo BfaM 1 fSCOTERSKI If ARODc, VMeK, IT. (Motm Ittl-Smc. ' MM. 240 Ne več Okrožni urad za zavarovanje delavcev temveč Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine Ljubljana. 17. oktobra Javnost je sicor že bila opozorjena, da }e bil Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani preimenovan v Zavod za socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine. Zavod j-=* postal samostojen proti Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v ZagTebu iSUZOR) in je podrejen nadzorstvu Visokega Komisariata (VI. oddelek) po naredbi Visokega Komisarja, izdani 16. avgusta. Preimenovani zavod jr» prevzel razen vseh zavarovalnih poslov, ki jih je vodil doslej, tudi upravljanje vseh zavarovalnih zadev. Ki so prej spadale pod pristojnost Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Nekateri pri nas o tem Se niso primerne poučeni in ne vedo niti. da ni več Okrožnega urada za zavarovanj0 delavcev čigar ime smo ozmčevali s kratico OT'ZD Krntica zavoda pa bjL biln poslej ZSZ a'i zszlp. s? prvi rentniki zavarovanja ZA ONEMOGLOST Pravkar je izšlo glasilo Zavoda za socialno zavarovanje LP ^Dcinvsko zavarovanje in obiavha tudi za širšo javnost nekaj zanimivih snorncil. Pri nas so začeli izvajati delavsko onomoglostno zavarovani^ Sele 1 septembra 1937. tako da je šele letos 2. julija minila čakalna doba. predpisana na 200 tednov, prvih rentmkov Pravico do te rente ima znvnrovnnec. ki si zaradi bolezni, starosti ali drugih napak ne more služiti z delom po pvnjih močeh In sposobnostih in glede na dosedanji poklic, niti tretjine topa. kr>r si zaslužijo z najetim kdor je namerno povzročil onemoglost ali kdor je povzročil onemoglost, izvrši vši hudodelstvo^. Zavarovanec začne prejemati rento šele. ko je vplačanih najmanj 200 tednov za onemojrlostno zavarovanje. V tedne se Atejejo tudi čas. če je zavarovanec opravljal vojaSko službo in čas bolezni, a samo. ako je bilo za zavarovanca vplačanih vsaj E0 tednov prispevkov pred nastopom vojaške službe ali pred začetkom bolezni ZAČASNA IN TRAJNA RENTA Rente ločijo po začasni in trajni onemoglosti v začasne in trajne. Pravico do začasne rente si pridobi zavarovanec, če je vzrok onemoglosti bolezen, šele ko poteče pravica do hrana rine. torej po 26 tednih od začetka bolezni. Do tega časa pa prejema zavarovanec hranarino. — Dokler še ni vplačanih 500 tedenskih prispevkov, znaša renta na leto osemkratni znesek na leto vplačanega prispevka Ko je vplačanih 500 tedenskih orispevkev. pa znaša renta dvanajstkratni znesek povprečnega letneea prispevka. Pravica do rente traja od dne nastopitve onemoglosti. PRIZNANJE PRAVICE DO RENTE Za priznanje onemoglosti je potrebno, da zavarovanec, čim onemore. da ni več sposoben za delo. in če so Izpolnjeni vsi drugi pogoji, prijavi zahtevo do rente, čim zavod usrotovi. ali je prosilec izpolnil predpisano čakalno dobo. ga pozove na zdravniški pregled. Na podlagi zdravniškega mnenja mu prizna trn ino ali začasno rento, a končno sklepa o zadevi na seli rentni odbor ki se sestrin redpo vsak mesec. — Rente izplačujejo vsak meeec vnaprej po čekovni položnici. ZDRAVNIŠKI PREGLEDI VAJENCEV Tudi letos so bili zdravniško pregledani vajenci pri nas. Zdravniške preglede vajencev je pri nas prvič uvedel OUZD leta 1939. Tedaj so pozvali na pregied 10.334 vajencev, pregledanih je pa bilo 9039 (med njimi 21S9 vajenk). Ob tej priliki 90 ugotavljali tudi socialne in zdravstvene razmere vajencev. Izkazalo se je, da so bili vajenci v pretežni večini zdravi ter da. je njihov telesni razvoj ustrezal starosti in da so bili telesno za izbrani poklic sposobni V razvoju je bilo zaostalih 5.23TĆ vajencev ln 2.64% vajenk. Za izbrani poklic je bilo sposobnih 99.69rr vajencev in 99.81 % vajenk. Vajenci, ki so bili potrebni zdravljenja ali okrevanja, so bili poslani k zdravnikom, v zdravilišče, dispanzer ali počitniško kolonijo. Organiziranih je bilo 10 počitniških kolonij, ki se jih je udeležilo 246 vajencev (med njimi 27 vajenk). Sistematične zdravniške preglede so nadaljevali lani, ko je bilo prvič pregledanih na vsem ozemlju bivšega OUZD 5225 vajencev, razen onih. ki so bili pregledani že prejšnje leto. Na teritorij Ljubljanske pokrajine odpade od oregledanih vajencev 2096. Prav tako sistematično nadaljujejo zdravniške preglede tudi letos. Septembra in v tem mesecu so prišli na zdravniški pregled vajenci, ki so bili prvič pregledani lani in predlanskim. Posebno so pomembni zdravniški pregledi vajencev ob nastopu učne dobe, da vajencu svetujejo pri izbiri poklica. Zato je tudi zavod v stiku s Poklicno svetovalnico in posredovalnico v Ljubljani. Vpogled v proizvodnjo km®tskega posestva 76 cdctcclrov dohodkev odpade na živinorejo, 16 na rastlinska proizvodnjo in na ostale panoge 8 Ljubljana. 17. oktobia Ko se ie pred vojno sprožilo v Evropi avtarkično stremljenje, so države, ki jim je bila industrijska delavnost glavni vir dohodkov in oskrbe, začele posvečati vedno več pažnje kmetijstvu. Z možno razširitvijo obdelane površine in povečanjem donosa z nov.mi obdelovalnimi sredstvi se je skušalo kriti čim več domače potrebe po kmečkih proizvodih domače proizvodnje. Ta pokret je sprožil obenem podroben študij problemov kmečkega gospodarstva. Strokovnjaki se niso lotili samo tehničnih vprašanj- da bi jim bil učinek novih metod pa tudi rentabiliteta vloženega kapitala in dela povsem jasna, so spremljali na licu mesta ves življenjski organizem kmečkega posestva. V Nemčiji n. pr. so poslali na deželo mlade gospodarske strokovnjake, katerih naloga je bila, da so vodili za dlje časa natančno evidenco nad vsemi problemi v nadzorstvo jim poverjenega po>e-*va. Razen proučevanja geologih, pednin porabili za seme Pšenice so namlatili 1110 kg in ie bila vsa porabljena doma: 550/n za lastne potrebe 28" n z? preužitkarje. 15"'o za seme in 2° o za živali. Pridelek ostalega žita je znašal: koruze 530 kg aide 350 kg. ječmena 280 kg in ovsa 105 kg Ves ta pridelek je bil norablien doma. Večino koruze je Do^edla živina (42°/«) in preužitkarji (38nV>. 14ft'o jo ie porabil posestnik za svojo nrehrano. 6° • pa za seme. Ajde ie potrošil posestnik 37"preužitkarji 30*V za seme jo je osta- lo 29°/« in za živali 4°'o. Tudi ječmena je bilo največ porabljenega za prehrano domačih 48" o. Preužitkarji so ga dobili 18%, žival 16°/o in za seme je šlo 18°/o. Večino ovsa je pojedla živina (82°;o), ostalo pa je šlo za seme. Živinorejska proizvodnja, izražena v denarju, je pokazala takole sliko: V začetku leta je znašala vrednost govedi 7123 lir, prašičev 182 lir in kokoši 91 lir. Konec leta pa je bila goved vredna 3075 lir. prašiči 190 lir, kokoši 87 lir. Govedi je bilo prodane za 3603 lir in kokoši za 97 lir. Za domačo prehrano je bilo uporabljenega mleka za 369 lir. prašičev za 820 lir, kokoši 234 lir. Preužitkarji pa so dobili mleka za 208 lir in prašičev za 482 lir. Pctrsšista cigaret Agencija Lnformazrone economica Itali-ana poroča, da se je potrošnja cigaret v zadn;"ih dneh po vsem svetu zelo povečala. V evropskih deželah se je v primeri z letom 1914. povečala štiri- ali petkrat. V nekaterih deželah izven Evrope pa celo še bolj. Tako pokade sedaj v Zedinjenih državah v primeri z letom 1913. več kakor j desetkrat toliko cigaret. Po zbranih po-! datkih bi bila potrošnja v milijardah: 1913 1925 1940 Nemčija 1.4 29.5 505 Italija 4.6 16.0 25.6 Francna 4.8 12.6 220 Anglija 17.0 52.3 85.0 Japmska 7.4 28.3 50.0 ISA 15.6 82.9 165.0 Strokovnjaki so mnenja, da se je potrošnja tobaka povečala zaradi ome;'itev v potrošnji kave in raznih mamil. proga preživlja mesto Svojevrstno središče potniškega vrvenja je normandsko mestece Baieux ob želez-progi Pariš—Cherbourg. V mirnem času je imelo vedno več tisoč gostov, zlasti Američanov, Angležev in Nizozemcev, ki so se ustavljali tu med vožnjo v Pariz, da bi £i ogledali znamenito preprogo ali bolje rečeno tapiserijo. To je 70 m dolga in pol metra široka preproga iz XI. stoletja. Na nji je prikazana osvojitev Anglije po Viljemu Osvajalcu. Slika na preprogi je prava umetnina. Čeprav je moralo prestati mnogo nevarnosti, se je ohranilo to dragoceno delo skoraj nepoškodovano skozi osem stoletij. Preproga ima svojega oskrbnika, ki lahko velja za mojstra med vodniki tujcev. Mož opravlja svoje delo že od L 1913. Piše se Falue in prvotno je bil godbenik. V svet okrog dragocene preproge se je oživel tako, da so si celo umetnostni zgodovinarji osvojili njegova odkritja in razlage. O tej preprogi lahko trdimo, da ne preživlja samo svojega oskrbnika, temveč vse mestece. ••••• Parma: Duce med ljudstvom Kako se je razvijala postelja V pradavnih časih so spali ljudje po brl^gili ali na drevesih Postelja je nekakšen privilegij človeka v primeri z živalmi, ki si grade gnezda ali brloge, čeprav se ležišče človeka v pradavnih časih ni mnogo razlikovalo od gnezd ali brlogov. Praljudje so nalomili suhih vej m jih znosili v jame, kamor so se zatekali pred vremenskimi nezgodami, ali pa so plezali iz strahu pred divjimi zvermi na drevesa, kjer so si uredili skromna ležišča. Se zdaj naletimo v notranjosti otoka Bornea na primitivne prebivalce, ki spe v jamah, pokritih z drevesno skorjo, a veje drevesa, pod katerimi so si izkopali jamo. jim služijo za streho. Okrog svojega primitivnega bivališča ponoči zakurijo, da jih ne zebe in da odganjajo od sebe strupene kače in divje zveri. Babilonci, Asirci in Egipčani so pa že poznali postelje na štirih nogah z ročicami za prenašanje. Poznali so tudi že blazinice. Da narodi v onih časih niso štedili z okraski postelj, je jasno. V piramidah najdemo najkrnsnejše vzorce postelj takratne dobe, bogato okrašene z zlatom, srebrom in dragulji, vdelanimi v najboljši les. Stari Rimljani so preživeli na svojih posteljah večino dneva in noči. Na posteljah so jedli, čitali, počivali in seveda tudi spali. Na posteljo našega tipa naletimo na mnogih bizantinskih miniaturah, na kate- rih vidimo postelje na štirih kratkih podstavkih in z blazinicami. Vzglavje je zelo visoko. Ta vrsta postelje je bila pa seveda samo za bogate sloje. Siromaki po vsem svetu so se zadovoljevali s primitivnimi posteljami. V Rimu so poznali neke vrste slamnjačo, ki so jo čez dan spravljali v kot. Ljudje brez doma so pa nosili s seboj debele koce, ki so jih pogrinjali tam, kjer jim je najbolj ugajalo. Na to vrsto postelje se nanašajo tudi Kristusove besede: »Vzemi svojo posteljo in pojdi!« Barok in renesanca sta nedvomno vplivala na zunanjost, opremo in slog postelje. Bizantinsko nebo je izginilo in se umaknilo nekakšni kroni, pritrjeni na strop pod vzglavjem. Izginili so nebo držeči stebriči in resaste zavese so visele izpod stropa s pritrjene krone ter segale preko postelje do tal. Rokoko je prinesel še obnovo starorimskih postelj. Biedermaier se je nam ohranila v licu postelje do naših časov. Štiri preproste stebričeve noge in gladke stene postelje. Samo v notranji okrasitvi in iz vidika udobnosti se je postelja iz-premenila. Slamnjače, ki se omenjajo prvič v 14. stoletju, so zdaj navadno nadomeščene z žičnimi mrežami, na katere polagamo žimnice. Pernice so novejšega datuma. NaStovod Rtsjmamfa - Italifa V vrsto velikih javnih deL ki se pripravljajo v okviru gospodarske obnove Evrope, spada tudi načrt ogromnega naftovoda iz Rumunije do Reke in Trsta. Za ta načrt so se zanimali italijanski kemiki že pred svetovno vojno, toda vedno je naletel na ovire in odpor kapitala na zapadu, pa tudi v Rumuniji sami. Bivša jugoslovanska vlada tudi ni hotela dovoliti gradnje tega naftovoda, ki bi moral biti neizogibno speljan po ozemlju bivše Jugoslavije. Rumunski petrolejski industriji se obetajo od uresničenja tega načrta velike možnosti. Rumunska nafta bi prišla tako hitro in poceni do Jadranskega morja, kjer bi jo nakladali na ladje, ali pa pošiljali naprej po kanalu, ki bi vezal Jadran z Dunavom. Tudi načrte tega kanala že proučujejo. Po njem bi \Tozile ladje do 1500 ton. Novi naftovod bi bil položen tako, da bi se dal uporabljati tudi za nafto, ki jo pridobivajo na Hrvatskem. Evropska avtomobilska cesta Ze dolgo pred sedanjo vojno zasnovana transkontinentalna avtomobilska cesta se zdaj kljub vojni nadalje projektira. Cesta bo vodila iz Ostende preko Bruslja, Kolna, Dunaja, Budimpešte, Beograda in Sofije v Istanbul. V Budimpešti se bo odcepila stranska cesta do Bukarešte in dalje do Constance. Nemški del ceste je dolg 1100 km. in avtomobilist ga lahko prevozi v enem dnevu. Priključeni madžarski del ceste meri 831 km. Nemški gradbeniki regulirajo zdaj Sofijo in že raču- najo s tem, da bo evropska avtomobilska cesta prečkala mesto. Turčija je izdelala za svoj odsek lOletni delovni načrt. Prvi Dr, esKinilg K odan is ki listi poročajo o danskerm. obrtniku, ki se je udeležil ene izmed slavnih Rasmussenovih polarnih ekspediclj ln ki je dobil zdaj po predpisanih, rigoroadh na k odan jaki univerzi naslov, dr. Eskimia ali skrajšano Dr.Esk. To je prvi noallec tega naslova na Danskem. V svoji doktorski disertaciji je obdelal filologijo, mitologijo, vero in naravopis Eskimov. Nepotreben strah Ves prestrašen je prihitel neki kmet z otoka Faistera v bolnico danskega okrajnega mesta Nikoebynga_ V bolnici je lepo prosil naj ga rešijo, češ da je ponoči požrl umetno zobovje. Ponoči ga je napadel hud kašelj in zjutraj ni mogel nikjer najti svojih umetnih zob. Preden so se pa zdravniki odločili za operacijo želodca, so moža rontgenezirali. Rontgen ni pokazal nobenih umetnih zob v želodcu. In tako so prestrašenega kmeta poslali lepo domov, kjer se je izkazalo, da je bil izgubil umetno zobovje v posteljL Od 15 otrok 6 vojakov Kmet Alessandro Gaffo iz neke vasi blizu Padove je star šele 56 let, njegova žena je pa še štiri leta mlajša, vendar pa imata že 15 otrok in vse sta dobro vzgojila. En sin je nedavno padel na bojišču, vsi drugi otroci so pa še živi. Najstarejši hčeri je 29 let, najmlajši sin je pa star 9 let In šest sinov te rodbine se bori zdaj za slavo italijanskega orožja. 54 4EMANTA Romar Pri tem sem naglo obul čevlje, tiste dragocene čevlje, ki sem v njih skrival celo bogastvo. Bil sem v pižami, toda pod njo sem obdržal srajco in telovnik, ker sem imel v njegovih žepih cekine miss Mel-lisove. Denarnico z bankovci sem bil skril iz previdnosti pod posteljo, preden sem odšel iz sobe. Hitro sem vzel denarnico, ne da bi vzbudil Editino pozornost, in spravil sem jo pod telovnik. Hotel sem skriti tudi svojo suknjo, pa je stopil Dickson v sobo, ne da bi potrkal. Ta nekorektnost mi je bila dokaz, da me ne smatra več za navadno pričo, temveč za obdolženca, do katerega bi bila vsaka vljudnost odveč. — Gospod Pipe, resno se morava pomeniti, — je dejal že na pragu. In takoj je sedel v edini naslanjač, ki ga je premogla moja soba. — Da, — je nadaljeval, — to zadevo morava pojasniti in prepričan sem, da mi boste pri tem pomagali- Ali nima ta soba nobenega stranskega prostora? — Samo umivalnico ima, — Ali drže okna na ulico? — Da, na ulico. — Dobro ... Ali stanujete tu s svojo ženo ? — Da. — Ali je bil nocoj kdo pri vas? — Nikogar ni bilo. — Ah, to je čudno . . . Pomislite, gospod Pipe, da sem z ulice videl, kako je hodil nekdo mimo enega izmed vaših oken. — To sefn bil gotovo jaz. — Torej ste bili vi tisti, ki je nenadoma odprl okno in vrgel tole na ulico? In Allan Dickson je potegnil iz žepa šop žime, ki mi je služila za maskiranje. Pomolil mi jo je pod nos, rekoč: — Kaj je vas napotilo, dragi gospod, da ste izpulili to žimo iz naslanjača? Glejte, tu se še vidi luknjica, ki ste jo napravili v prevleki. Allan Dickson je uprl vame svoje svinčene oči. svoje strašne oči, ostre kakor rezilo kirurgovega noža, oči, ki so bile prodrle že toliko vesti in iztrgale priznanje že tolikim zločincem. — Niste ravnali prav, da ste raztrgali ta naslanjač, — je pripomnil smeje. — Vaša gospodinja bo gotovo zahtevala odškodnino. Na te besede nisem našel odgovora. Dickson je pa koval dobiček iz moje zbeganosti- Držal me je v svojih krempljih in se igral z menoj kakor mačka z miško. Smatral sem za potrebno odgovoriti mu neustrašeno. — Oprostite, gospod. — sem dejal mirno, — ali je to zasliševanje, ta vaš razgovor z menoj? — Morda, — je odgovoril detektiv. — Moja dolžnost je informirati se . . . in samo vi mi morete dati vsa potrebna pojasnila. Spretni ste, gospod Pipe, toda vaša nesreča je v tem, da ste storili nekaj neprevidnega, kar bi vam utegnilo nakopati neprijetnosti. In verjemite mi. da je v vašem interesu, da vam zastavim vsa ta vprašanja, da boste pripravljeni za obrambo v primeru, če bi vas pravica pozvala na odgovor za vaša dejanja. — Zakaj naj bi me pa pozvala na odgovor? Mar nima človek pravice izpuliti šop žime iz naslanjača, če se mu to zahoče? — Seveda jo ima. Imam pa tudi pravico vprašati, čemu ste potrebovali žimo? Ali je vam služila za lasuljo ali za umetno brado? Nervozno sem se zasmejal in zroč nepremično na Dicksona sem zaječi jal: — Ah, ah, ah ... lasuljo, umetno brado ... čemu pa? Da, čemu, vas vprašam? Allan Dickson je napravil resen obraz. — No, nikar ne poskušajte šaliti se, gospod Pipe. Nasprotno, zagovarjajte se. to bo pametneje. Sicer— — Sicer ... — Vas bom moral aretirati. — Aretirati___ mene ? — menda se norčujete, gospod ? Aretirajo samo zločince___Aretirati mene zato, ker sem izpulil iz naslanjača šop žime! Ah. ah, ah! Menda bi me radi zastrašili. — Čujte ... — je nadaljeval Dickson. — Poslušam vas. — Ali ste kdaj opazovali z ulice to hišo? — Priznam, da ... — No, če bi bili kdaj zvečer stali na hodniku nasproti te hiše, bi se bili lahko prepričali, da se vidi skozi zastore na vaših oknih vse, kar se tu godi... Posebno vaša umivalnica je močno razsvetljena. Spoznal sem, da me je Dickson opazoval v trenutku, ko sem se preoblačil in maskiral. Spoznal sem, da me drži v svojih krempljih, da se bo izdajalska nit, ki jo je držal v rokah, kmalu izpremenila v laso, ki mi ga bo vrgel za vrat in da bom potem izročen na milost in nemilost temu možu. — Brani se! Brani se vendar! — mi je zaklicala Edita izza zavese. — Kaj ne vidiš, da te hoče obdolžiti? To sem videl še predobro, toda vse, kar bi si bil mogel izmisliti v svojo obrambo, bi bilo zame brez vrednosti. V tistem trenutku sem mislil na nekaj drugega. Allan Dickson, ki je bil nedvomno uganil moje misli, je naenkrat vstal. Videl sem, kako je segel v žep, najbrž po samokres. Še preden ga je pa potegnil iz žepa, sem skočil k vratom, ki so imela ključ v ključavnici zunaj in urno sem jih zaklenil za seboj. Preden je mogel detektiv zlomiti ključavnico, sem bil že na ulici.