S«. 127. Posamezna številka stane 1 Din. Y LMM r icM UMjnila iffil LeiO LL EE9 Naročnina r. n za državo SHSi do preklical a) no pošti mesečno Din U b; dostavljeni na dom mesečnn , . ,. „ u za inozemstvo i ne«iečno Diu 23 « Sobotna izdaja; s V Jugoslaviji.....Din 20 w inozemstvo ta Cene lneoratom:: Enostolpna petltns vrsta oglaal po Dtn.1-— In Dla. 150, veliki oglati aad 45 mm Tir lina po Din. 2 —, poslana Ittt po Dla- S'—. M vei|em naročila pepnak Uhaja vsak dan lzvzemK nonedeljka ln dneva po pran nlka ob 5. ari zjatra}. Uredništvo )• t Kopitarjevi alloi itev. 0/Ш. Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana piemn se ne sprejemajo. Dredn. telet itv. 50, npravn. itv. 328. Političen list za slovenski naroi Oprava j* t Kapltarjevi nI. 6. — Radun poštne hran. ljubljanske it. 650 ia naročnino in it. 349 » oglase, «agreb 39.011, («rajev, 7583, prsllte ln dnnaj. 24.787. Besede in dejstva. Bivši minister Pucelj je po strahovitem porazu svoje stranke prišel zdaj zopet do sape in se oglasil tako v narodni skupščini kakor v »Kmetijskem listu«. Njegova taktika je popolnoma prozorna. Po izidu volitev, ko jo sijajna zmaga avtonomistične misli med Slovenci in Hrvati primorala najmočnejšo srbsko stranko, da začne z njimi pogajanja o sporazumu, je gospod Pucelj molčal, njegov »Kmetijski list« pa se je poskušal vštuliti med avtonomiste, katere je preje tako ljuto pobijal. Zdaj pa, ko se Ivanu Puclju zdi, da radikalna stranka omahuje, je prišel na dan s svojo pravo barvo in si škodoželjno mane roke, češ, z avtonomijo ne bo nič, saj sem jaz vedno pravil, da je avtonomija neumnost. Obenem pa skuša kot pristen demagog, ki je svojčas prišel na vrh samo po demagogiji, naščuvati ljudstvo proti SLS, češ, naši fantje bodo slejkoprej služili dalje v Macedoniji, morali bomo slejkoprej plačati davke Belgradu, Slovenija ne dobi gospodarske neodvisnosti itd. Obenem bi Pucelj javnosti rad natvezil, da je SLS svoj avtonomistični program sploh zatajila in da podpira radikalno vlado za ceno raznih strankarskih koncesij, z eno besedo, da je »slovensko ljudstvo ogoljufala«. To bi bilo seveda zanj jako dobro: ker bi se tako omajalo zaupanje ljudstva v SLS na korist samostojnežev in ker bi padla v vodo avtonomija, kar gospod Pucelj tako prisrčno želi. Na ta način bi on lahko zopet postal minister in bi vnovič za-itvetela kupčija samostojnežev. Hvalabogu pa dejstva govore čisto drugače nego gosjwd Pucelj misli in govori ter piše. On se iz avtonomije norčuje, Slovenski ljudski stranki pa je za avtonomijo tako resno kakor celemu slovenskemu ljudstvu. To dokazuje vse njeno dosedanje delo in postopanje v narodni skupščini, to doka-raje solidarnost revizionistične opozicije, to dokazuje odločni boj, ki ga SLS za politično in gospodarsko samoupravo Slovenije vodi vBelgradu. Pucelj pogreva neresnico, ki so jo zlohotno izmislili demokratski listi, da SLS podpira sedanjo vlado. Delo SLS v skupščini in odsekih pa kaže ravno nasprotno, da SLS vodi najodločnejšo stvarno opozicijo. Dozdaj ni SLS glasovala niti za en sam zakonski predlog vlade, ampak je glasovala proti, ker so namreč zakonski načrti vlade, v kolikor so dozdaj prišli na vrsto, za demokratično stranko kakor je naša popolnoma nesprejemljivi. Dočim so demokrati, ki se smatrajo za poklicano opozicijo proti radikalni vladi, glasovali za vojni zakon, je SLS glasovala proti njemu, ker nalaga ljudstvu velikanske žrtve, militarizuje vse delovne moči ljudstva in ogroža plodonosno mirno delo. Ali ee je pa Ivan Pucelj oglasil v parlamentu proti temu zakonu? On, ki hinavsko pomi-Iuje slovenske fante v Macedoniji, nima besede proti temu zakonu, ki izroča vse ljudstvo od 21. do 50. leta v času mobilizacije od 18. do 60. leta samovolji vojne uprave! Resnično demoki-atično stališče SLS ee je pokazalo tudi pri razpravi o uradniškem zakonu. Takrat, ko je bil tudi gospod Pucelj v vladi, se je sestavil uradniški zakon, ki v § 4 na nečuven način krši svobodo prepričanja državljanov. Radikaino-de-mokratsko-samostojna vlada je namreč Bklenila, da ne more biti uradnik, kdor manifestira politične ideje, ki so proti sedanji državni obliki. SLS pa je mnenja, da sme državni uradnik biti vsak, kdor vestno izpolnjuje svoje po zakonu določene uradne dolžnosti, kakšne politične ideje z ozirom na državno obliko ali pa način njene izpremembe pa uradnik kot svoboden državljan sicer manifestira, to nikogar ne briga. V sedanji skupščini je radikalna vlada iemnovani § 4 predložila v toliko izpreme-njeni obliki, da mesto »manifestiranja« prepoveduje uradnikom ^izpovedovanje« kakšnega sedanji državni obliki nasprotnega političnega mnenja. Vsak vidi, da med to in prejšnjo formulacijo ni bistvene razlike, ker bo vlada lahko v vsakem slučaju tolmačila ta paragraf tako, da bo uradnika, ki ni režimovec, brcnila na eesto. Zato je SLS v odseku elasovala proti temu para- grafu, ki v zakon sploh ne spada, dočim je demokratska »opozicija« samo predlagala izpremembo besedila v smislu prejšnjega načrta, ki ga je predložila vlada Pašič-Pri-bičević-Pucelj. Istotako je SLS glasovala proti vsem tistim naknadnim kreditom, ki so se uporabili za protiljudske režimske svrho in ki so večjidel posledica brezumnega zapravljanja denarja, ki se je prakticiralo pod režimom, katerega najvnetejši član je bil gospod bivši minister Pncelj. Pod istim režimom pa je bil sestavljen novi davčni zakon, ki ga namerava sedanja vlada zbornici predložiti in kateri silno obremenjuje kmetski stan, obrtnike in uradnike in sicer najbolj v prečanskih krajih. To je jjosledica tega, da se ravno Pucelj, ko je bil kmetijski minister, ni za koristi kmetskega stanu nič brigal in je pustil, da je njegov tovariš demokrat Kurra-nudi tak davčni načrt sesfavil. Gospod Pucelj se zdaj izgovarja, pa jako slabo. Pravi namreč, da ga »nihče nikoli ni vprašal za njegovo mnenje o tej stvari!« S tem si Pucelj daje jako slabo izpričevalo. Ako bi bil Pucelj kot kmetijski minister mož na svojem mestu, bi ga bil finančni minister gotovo vprašal za mnenje, preden je sestavil zakon, ki tako hudo obremenjuje kmetsko posest in dohodke. Pucelj pravi, da jo samo ob vstopu v vlado zahleval, da se davčni zakoni izenačijo in da naj bodo pravični — a pozneje se ni za to stvar čisto nič brigal, kakor zdaj sam nehote v Kmetijskem listu priznava. Zato je davčni zakon, s katerim nas misli zdaj vlada osrečiti, tak, kakršen je. G Pucel j vse to seveda ve in zato na-tveza kot imun odgovorni urednik »Kmetijskega lista« svojim čitateljem v listu to, kar si v svojem govoru v zbornici ni — upal povedati, v zavesti, da bi mu vsa zbornica mogla zaklicati: G. poslanec, Vi obtožujete v svojem govoru samega sebe, bivšega ministra! dobro notranjo politiko, za notranjo konsolidacijo in dobro upravo je sporazum. Sporazum je stvoril to državo, na sporazumu je zgrajeno vprašanje ureditve naše države in zato je ideja sporazuma državna ideja. To dokazuje že Krfska deklaracija, skleniena 7. junija leta 1917., ki jo jc podpisal takratni min. predsednik Nikola Paštć tadi kot minister vnanjih zadev. Takrat je zastopal Jugoslov. odbor stališče kvalificirane večine v konstituanti, da brojno najmočnejše pleme ne bi moglo nadglasovati ostalih. Brez kvalificirano večine ni sporazuma. Da bo pa ironija še večja, se pa danes zahteva za revizijo ustave tripetinska večina! Tako je bila Krfska deklaracija 28. junija 1. 1920. po-gažena in poteptana. Še očitnejše se je pojavila ideja spo« razuma v ženevski pogodbi, ki so jo sklepali od 6. do 9. novembra leta 1918, (Pribičevič: Te pogodbe nihče ne priznava!) Hohnjec: Vem, da Vam spomin na to pogodbo ni prijeten; najavam jo pa kot politični zgodovinar. Tudi to pogodbo je podpisal ministrski predsednik Nikola Pašič, ž njim vred pa predstavniki srbskih političnih strank: Draškovič, Marinković in Kosta Timotijevič, v imenu Narodnega Veča pa dr. Korošec, dr. Čingrija in dr. Žerjav. Za Jugoslov. odbor so jo podpisali Jovo Banjamin, Stojanovič in dr. Gregorin. V^encvski pogodbi se pravi, da so pod-, piflmi srečni, da morejo pred celim svetom ugotoviti ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno državo SHS. Sklenjeno je bilo, da se prizna Narodno Veče kot zastop in kot vlada Hrvatov, Srbov in Slovencev na bivšem avstro - ogrskem ozemlju v smislu sklepa Narodnega Veča od 3. novembra leta 191 S. Posledica tega priznanja je bila nota, ki jo je takoj nato odposlal Pa.šič vsem zavezniškim vladam. Vsa konferenca pa se je zavezala, da bo delala na to, da se izposluje Narodnemu Veču efektivno priznanje kot vladi v smislu te resolucije. Zaključeno je dalje, da minister vnanjih zadev zastopa skupno obadela. V tem smislu torej so bile jugo-■ slovanske dežele bivše Avstrije podrejene skupnemu ministru vnanjih zadev, minister pa je moral delati v soglasju z vlado kraljevine Srbije in z Narodnim Večem. Dr. Hohnjec nadaljuje z ugotovitvijo, da se sklepi ženevske konference niso izvršili in navaja kot dokaz besede kralja Aleksandra pred predstavniki Narodnega Veča, katerim je rekel: «Proglašam ujedinjenje Srbije s kraji bivše Avstro-Ogrske.« Potemtakem naša država ni stvorjena z aneksijo, tudi se niso Jugoslovani bivše Avstrije enostavno podvrgli Srbiji ali pa da bi bila Srbija enostavno proširila svojo oblast nad njimi, ampak ujedinjenje se je izvršilo tako, da so se kraji bivše Avstro^ Ogrske ujedinili po svoji lastni volji s Srbijo. Naše države ni ustvarilo santo eno pleme, ampak vsa plemena. Naše države ni stvorila sila, ampak medsebojni sporazum m zato se mora naša država urediti in voditi in upravljati na podlagi sporazuma. Zato je ideja sporazuma eminentno državna ideja. Do ustvaritve te države brez sporazuma sploh ne bi bilo prišlo. Z rušenjem te ideje pa je država prišla v krizo, kakor je to ugotovil že Stojan Protič in kar je povedal Seton Watson tudi vladi in kralju, katerega je opozoril, da bo prišlo do katastrofe, čc se bo tako vladalo dalje kot se sedaj. Zato apelira na vlado in na krono, da vse potrebno ukrene, da pride do sporazuma. Zato pa je predpogoj revizija ustave. Pašič nepoboljšljiv centralist. Nato se je vzdignil ministrski predsednik Nikola P a sic, ki je govoril: Gospoda! Dovolite, da izpregovorint nekoliko besedi o stvari, o kateri bi ne bil govoril, da me ni izzval g. predgovornik. Gosp. predgovornik je dejal, da je centralizem poguba in bolezen, a da je federacija rešitev ln da je treba, da so ohranijo tradicijo, katere so užo pridobljene. Da, gospoda, mi trpimo od tradicij, katere so ž a -1 i bog pridobljene, toda ne v naši državi, nego v tujih državah. Toda te tradicije, ki so nain bile в silo usiliene in Dotoru c o r - Dvotïo] med "dr. НоШшш in Pašfćem. DR. HOHNJECEVA KRITIKA MEDLE VLAWVE DEKLARACIJE. Belgrad, 7. junija. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je po končanih formalnostih najprej govoril radikal iz Južne Srbije Hasanović. Polemiziral je proti demokratu Vukosavljeviću. Njegov govor ni vzbudil posebnega zanimanja. Nato je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. H ohn j e c. Dr. Hohnjec ;je izvajal: Gospodje! Vse viadne deklaracije, s katerimi so se v zadnjem času razne demokratsko-radikalno - koalicijske vlade zbornici predstavljale, so bolehale nn brezkrvno-sti. Bolehalo so nn »aimemia coalitiona-hs«. Bile so brez duha, brez krvi in brez vsebine. Namesto jedrnato izraženih zdravili idej nam je prinesla deklaracija enostaven delovni program vlade. Ce pregledamo deklaracijo, s katero je stopila pred nas homogena radikalna vlada, dobimo vtis, da so gospodje vsled večletne svoje prakse postali recidivni in so zabredli v svojo staro napako. Vladni deklaraciji manjka duh, ki oživlja, manjkajo ji velike idejne smernice. Zato se s to deklaracijo ne moremo zadovoljiti in glasovali bomo proti nji (klici: Senzacija! Senzacija!). Dr. Hohnjec: Naj navedeni nekaj vzrokov za to senzacijo. Vladna deklaracija je enostaven katalog 18 zakonov, katere naj bi sprejela narodna skupščina. Uvodoma pa govori o vnanji politiki. Gospodje! Naš parlament je imel redkokdaj priložnost in možnost, da izve -od vlade kaj o vnanji politiki. Naš parlament moramo prištevati onim maloštevilnim parlamentom, ki so se degradirali na tisto stopnjo, da v vnanji politiki ne sodelujejo aktivno, ampak prepuščajo vodstvo vnanje politike le vladi. Naša toliko hvalisana moderna in demokratska ustava pa ne jamči parlamentu niti sodelovanja v vnanji politiki potom kakega odbora za vnanje zadeve. Mi edini smo v tem položaju, da smemo le odobravati gotove čine naše diplomacije. Zato pa smo vladno deklaracijo zelo težko pričakovali. Naše radovednosti pa deklaracija ni pomirila, kajti vlada je povedala malo, zamolčala pa zelo mnogo. Kar bi bilo najbolj zanimivo vedeti, tega vlada ni povedala. Povedala je le to, kar že itak ves svet ve, da imamo namreč tako kakor vse nove države mnogo neprijateljev in da se Nemčija brani plačati vojno odškodnino. Kar se tiče neprijateljév, naj vedo, da nas bodo našli vse, pa naj pripadamo kateremukoli plemenu ali stranki, složno zbrane v obrambi domovine. Kar pa ee tiče vojno odškodnine, naj Nemci ne pozabijo, da so 1. 1871. diktirali Franciji škandalozno odškodnino 5 miljard zlatih frankov. To zgodovinsko dejstvo sili tudi Nemči-30, tla mora plačati. V tem oziru podpf-rmno Francijo, ker delamo s tem tudi za našo državo. Ne smemo pa pri vsem tom pozabiti, da ie uaatala danes v Evropi nova poli- tična konstelacija, proko katere ne moremo iti. Anglija se jo zelo približala Italiji, in prevzela je tudi neke vrste protektorat nad Mažari. To se je jasno pokazalo ob priliki Bethlenovih prizadevanj za mednarodno posojilo za Mažarsko. Čehoslovaki te pojave zelo pazljivo zasledujejo, ker imajo z obema državama zeio ozke trgovske stike. Tudi mi moramo delati kakor Cehi. Anglija in Italija pa pritegujeta v svojo interesno sfero tudi Nemčijo. Nevarnost položaja tiči v tem, da se Eusija še ni odločila za nobeno stran. Tudi Belgija, ki je zaveznica Francije, vodi svojo lastno politiko. Anglija ima danes močno vlado, ki jo označujeta dve smernici. Prvo smer ji daje lord Cecil, zastopnik Anglije pri Društvu narodov, s svojo pacifično [>o-'itiko in s svojimi zahtevami po razorožitvi, drugo pa lord Curzon, ki zastopa načelo, da v Evropi ne sme biti hegemonije, ki bi jo vodila ena sama država. V orijentu pa zastopa Anglija poli- ; tiko. da mora ostati Turčija pod protek-toratom Anglije. S temi smernicami angleške politike moramo računati tudi mi. Vladna doklaracija ima tri prazni- ; ne: Glede Rusije, glede vzhodnega vprašanja in glede Italije. Rusija je največja slovanska država in prirodna za ščitnica malih slovanskih držav. Velik del neuspehov, na katerih trpe male slovanske države, izvira iz pasivnosti ruske zunanje politike. Ce bi Rusija stopila iz svoje pasivnosti, bi bilo tudi za nas mnogo bolje. Čeprav smo na vprašanjih, ki se tičejo bližnjega vzhoda, direktno interesirani, ne najdemo v tem vprašanju v vladni deklaraciji niti besede! Kar se tiče naših odnošajev do Italije, je zelo značilen molk naše vlade, ko se baš te dni vrše v Rimu pogajanja med našo in italijansko paritetno komisijo glede Reke in Baroša. 0 teh pogajanjih so objavljali zadnji čas zagrebški listi naravnost senzacionalne vesti. Jasno je, da nerešeno vprašanje Baroša in Delte, ki pripadajo po pravu nam, naše razmerje do Italije zelo poostruje. Ako si Italija prisvaja Reko, jo je tudi opozoriti, da s tem zapušča podlogo rapallske pogodbe in da mora potem stopiti v veljavo londonski pakt, po katerem pripada Reka Hrvatski, torej naši državi. To je edino pravo stališče, ki ga mora naša vlada zavzeti. Nadaljujoč svoj govor omenja dr. Hohnjec goriške Slovence in pravi, da se na Goriškem vlada po Mussolinijevem načelu: Niente per niente. Dalje opozarja vlado, da se naj zavzame tudi za Slovence na Koroškem, katerim avstrijska vlada kra-in tajni volivni pravici. To, gospoda, ni cen-vice. Prehajajoč na naš notranje - politični položaj pravi dr. Hohnjec, da obsega vladna deklaracija v tem tako važnem delu le nekoliko zakonov, ki jih ne bo mogoče izvršiti brez posebne sreče. Predpogoj za k v a in sol naložene, moramo u naši za-jodnički državi zavreči. Centralizem, kakor se od predgovornika predstavlja, v naši državi ne obstoji. Mi nočemo ustvarjati centralizma, kakor se misli, da ga hočemo ustvariti, da se namreč iz Belgrada zapoveduje vsem in vseinu, in da morajo vsi ubogati. Ne, to ni tako, gospoda! To vendar ni centralizem, ako bratje pridejo v er skupščino, da se skupno posvetujejo in da ne dogovarjajo, kako je treba ustvariti eno bratsko državo, katera mora obstojati in katera se je pred toliki stoletji začela ustvarjati. Ne more se reči, da obstoji centralizem, ko imamo občinske, okrožne in oblastne samouprave in kadai prihajamo v eno skupščino, katera se voli po splošni hi tajni voiivni pravici. To, gospoda ni centralizem, to je samo čuvanje edinstva države v odnosu napram zunanjim sovražnikom. A kar se tiče notranje svobode, je dana možnost, da se lokalne zahteve in potrebe zadovoljijo po občinah in da se dalje obravnavajo v okrugih in oblasteh. To kar narod najbolj zanima in kar se njega najbolj tiče, da namreč upravlja sam s seboj, to mu je dano. Kar se tiče naše države napram inozemstvu, tukaj pa mi hočemo centralizem, tukaj mi želimo, da bo ena sama sila, da moremo nasprotniku kljubovati. — Zakaj mi zahtevamo tako zedinjenje? Zato gospoda, ker imamo veliko tega, kar nam je zapustil naš sovražnik. Vi namreč veste, da je bila avstrijska politika označena po geslu: Divide et impera! (Deli in vladaj!) A kaj to pomeni? To pomeni, da naj bodo Hrvati sovražniki Srbov, Srbi sovražniki Hrvatov, Slovenci pa sovražniki Srbom in Hrvatom. To je bila politika, katere se je Avstrija držala skozi vekove, in ta njena politika je tiščala razii« narode, katere je mogla na ta način tiščati. Ona je karakteri-zovana s tem : Naredi prepir in tako vladaj razni narodom in veram, Tako torej, go-epoda, Avstrija ni delala na zedinjenju in na pobratenju, nego na razdvajanju. Vi veste iz zgodovine, kako je Avstrija gledala na eno vero, kako na drugo, kako na tretjo. Pred njo niso obstojali muslimani, toda ko je prišlo slučajno do tega, da ji je berlinski kongres dovolil, da začasiio zasede Bosno in Hercegovino, je komaj čakala, da ima tri vere in je odredila, da naj se zdaj a ozirom na te tri vere vlada. Čemu to gospoda, ko smo vendar eden in isti narod, eden in isti jezik, ena in ista kri? Čemu? Zato, da bi mogli vladati po načelu: divide et impera! Mi smo žalibog na to pozabili, pa mislimo, da smo podedovali tradicije, katere moramo čuvati bolj nego to našo državo. A kakšne sc te tradicije? To so take tradicije, da naj gre vsak na svoj dom, pa da naj se Srbija oddeli od Hrvatske. To, so, kakor se temu pravi, na-zvali trializem. Čemu je ta trializem? Ko je prišlo do tega, da se sporazumevamo, tedaj so zahtevali Dalmatinoi, Slovenci in Hrvati, da se zedinimo. Oni so dali nekaj, a to so nazvali trializem, a stvarno niso dali, da se zedinimo. Torej, gospoda, ne sme se smatrati, da so vse naše tradicije dobre. Imamo dobre tradicije, a imamo tudi slabe, katere so slovanske. Prej nego vere in politične stranke so obstojale naše vzajemne in slovanske tradicije, katere so se pa spremenile in žalibog so ostale pri nas samo one tradicije, vsled katerih se ne moremo hitro zediniti in vsi skupaj eno misliti in vsled katerih nočemo sprejeti Dičesar, o Semer nismo vsi edini. (Nadaljnega govora g. Pašiča, ki je *ploh skrajno konfuzen in nelogičen, vsled škandaloznega funkcijoniranja telefonske zveze nismo mogli v celoti sprejeti, ampak moremo podati samo nekatere glavne momente.) ,To je namreč slovanska slabost, go- spoda, da smo proti principu večine. Ta slal)ost.je ugonobila Rusijo, Čehoslova-ško in Poljsko in je tudi nas na Koso-vefn polju razbila. Komaj da smo se z napredkom civilizacije in narodne zavesti osvestili kot ena celina. Potem je Pašič pripovedoval, kako se je uetvarja-la naša država in hudo napadal Jugoslovanski odbor. Glede ženevske konference je dejal, da se je ni udeležil v imenu kralja aH srbske vlade, ali skupščine, temveč samo za svojo osebo. Pašič je tudi tajil, cla bi se bila glede ustave sprejela dvetretjinska večina, ampak se je govorilo samo o kvalifikovani večini, a ta ni treba da bi bila dvetretjinska. Enkrat se je reklo, da smo en narod, zdaj se trdi, da smo trije, jutri se bo reklo, da smo štirje. Potrebno je, da iščemo sporazuma. Sporazum pa more biti samo v tem smislu, da se izvedejo spremembe in izboljšanja po oblasteh, toda da bi se opustila ideja edinstvene države, tega ne boste od nas nikoli dobili. Ako bi bili mi hoteli, da bi ne bili eno, bi bili mi mogli med svetovno vojsko od Avstrije dobiti Vojvodino, Srem, Bosno in Dalmacijo, toda mi se nismo hoteli odreči Hrvatske in Slovenije. To pa kar se zahteva sedaj, to ni normalno, jaz apeliram, da se to konča, kajti na ta način, kakor je govoril gospod predgo-vornik se ustvarja neznosno stanje, se ustvarja revolucija. fêova reparacijska ponudba. Pariz, 7. junija. (Izv.) Tajnik nemškega veleposlaništva je izročil francoskemu vnanjemu uradu danes ob 17. uri 15 minut novo nemško noto glede plačevanja vojne odškodnine. Berlin, 7. junija. (Izv.) Danes je nemška vlada izročila vladam v Londonu, Rimu, Parizu, Washingtonu in Tokiju novo v obliki memoranduma stilizirano noto glede plačevanja vojne odškodnine. V memorandumu naglasa nemška vlada, da je vprašanje nemške plačilne možnosti v prvi vrsti vprašanje gospodarskih dejstev, o katerih so mnenja lahko zelo različna. Nemčija poudarja, da je v današnjih razmerah zelo težko priti do sigurnih cenitev, in zato je nemška vlada pripravljena podvreči se odločitvi nepristranske inštance. Tej inštanci je Nemčija pripravljena dati na razpolago vso podatke v državnem finančnem položaju in o privatnih gospodarskih razmerah v Nemčiji. Nemčija namerava zaključiti veliko mednarodno posojilo, da bi zaveznikom lahko izplačala gotove svote. Dokler pa ni posojilo izvršeno, je Nemčija pripravljena na izplačila letnih obrokov. Ker zavezniki smatrajo za važno vprašanje jamstev, nudi Nemčija sledeča jamstva: a) Državne železnice z vsemi svojimi napravami se izločijo iz splošnega državnega premoženja in naj tvorijo premoženjski predmet z£se, čegar dohodke in stroške nadzoruje lastna oblast, ločeno od splošne državne uprave. — Samostojna uprava va železnic izda obligacije v vrednosti 10 milijard zlatih mark, ki se knjižijo kot posebno premoženje in ki se obrestujejo od 1. julija 1. 1927. dalje po 5 procentov. Tako bi bilo zagotovljeno izplačilo letnih 500 milijonov zlatih mark. b) Za plačevanje na-daljnih 500 milijonov zlatih mark letno bl pritegnila nemška vlada vse banke, vsa industrijska podjetja in vse kmetije tako, da jih zadolži za 10 milijard zlatih mark in ta dolg se hipoteknrno vknjiži. Obresti v znesku 500 milijonov zlatih mark hi pobirala ali država skupno z ostalimi davki vred, ali pa bi jih plačevali zadolženci direktno, c) Kot tretje jamstvo je Nemčija pripravljena zastaviti dohodke od carine in davek na žganje, čaj itd. Samo davek na žganje je nesel pred vojno 800 milijonov zlatih mark letno, ki se je sedaj, po izgubi raznih dežl, sicer znižal okroglo za 25 procentov, ki bo pa gotovo v kratkem dosegel zopet staro višino. — Končno ponavlja Nemčija svoj predlog, naj se skliče posebna konferenca zaveznikov, da sklepa o novi nemški ponudbi. RBPARACIJSKI POGOJI FRANCIJE IN BELGIJE. Brnselj, 7. junija. (Izv.) Konferenca med Poincarejem, Theunisom in Jaspar-jem je trajala nad eno uro. Nato so bili pozvani še finančni in gospodarski strokovnjaki, da prisostvujejo seji. Posvetovanja so trajala do 6. zvečer, nakar je bilo izdano poročilo o posvetovanjih, ki pravi, da zavezniki Poruhrja ne bodo zapustili vrej, dokler Nemčija ne pakože dobre volje za plačevanje svojih obveznosti in dokler ne preneha nemški pasivni odpor v zasedenem ozemlju. POTNCARE ZOPET V PARIZU. Pariz, 7. junija. (Izv.) Poincaré, finančni minister de Lasterye in minister javnih del Le Trocqueur so se danes vrnili iz Bruslja. NOVA NEMŠKA NOTA. Rim, 7. junija. (Izv.) Danes ob 5. uri popoldne je nemški poslanik izročil novo nemško noto osebno ministrskemu predsedniku Musoliniju. SESTANEK MALE ANTANTE. Praga, 7. junija. (Izv.) »Češke Slovo« ugotavlja, da vesti o konferenci držav Male Antante v Parizu ne odgovarjajo resnici Naslednji sestanek državnikov Male antante se bo vršil v Bukareštu, kjer bodo razpravljali o političnem položaju in o stališču držav Male antante do Društva narodov. ANGLEšKO-RUSKA POGAJANJA. Loudon, 7. junija. (Izv.) V slučaju, ce se sporazumeta Krasin in lord Curzon, ni izključeno, da pride čičerin v London, da podpiše angleško-rusko pogodbo. KONEC DRŽAVLJANSKE VOJSKE NA IRSKEM. London, 7. junija. (Izv.) Iz Dublina poročajo: Izgleda, da so ustaši upoštevali nasvet de Valere, naj prenehajo z boji in orožje poskrijejo. V Irski že več dni ni padel več noben strel. GRŠKA HOČE CIPER. Limnson, 7. junija. (Izv.) Veliko število cerkvenih in civilnih dostojanstvenikov je na zborovanju pod predsedstvom nadškofa sklenilo akcijo, da se otok Ciper priključi Grčiji. V London bodo odposlali deputaeijo, da utemelji to svojo zahtevo. ATENTATI V ŠPANIJI, i Barcelona, 7. junija. (Izv.) Neznani napadalci so brez vsakega povoda na cesti napadli več delavcev in tri izmed njih ranili z revolverskimi streli. -f- Demokratska demagogija. Naša konstatacija, da so demokratje hoteli uradniški zakon zavleči, je «Jutro« kajpak hudo zabolelo. Razumljivo, ker so se demokratje igrali vedno zaščitnike uradništva, dasi zanj niso ničesar storili, Demokratske misli in želje se koncentri-! rajo edino okoli vlade in ministrskih port-feljev, vse drugo jemlje deveta briga. Videli hi radi, da bi se za uradništvo nič ne storilo, samo da bi imeli potem povoda kričati, da se ni nič uredilo. Zato je g. Pribičevič predlagal, naj se delo zakonodajnega odbora uredi tako, da bi mogel priti razen uradniškega zakona ev. na vrsto tudi zakon o razdelitvi države, ako bi se v tem čaau od vlade predložil. Ta predlog je potem tudi pojasnil, zakaj so demokratje predlagali izvolitev pododbora, ki naj bi uradniški zakonski načrt proučil ter ga žele potem «po temeljiti razpravi« predložil zakonodajnemu odboru. Ni iz tega popolnoma jasno, da so hoteli razpravo zavleči, saj za temeljito razpravo ni treba odbora iz pododbora. To namero jim je pa prekrižal poslanec Sušnik, ki je izjavil, da se mora uradniškemu stanu takoj pomagati in je zato predlagal, da mora pododbor svoje delo izvršiti v 3—5 dneh. Večina je ta rok raztegnila na en teden. Da bi «Jutro« zabrisalo to našo konstatacijo, se je zlagalo, da smo se mi postavili na stališče, da uredništvu ni mogoče pomagati drugače nego ■ tem, da se vrže toliko državnih uslužbencev na cesto, da bodo pokriti novi zditki za povišanje uradniških plač. Ta prav zlobna laž pa «Jutru« ne bo pomagala iz zadrege. Prav mi smo bili, ki smo se v svojih člankih postavili na odločno stališče, da smo pri redukciji uradništva zoper metanje na cesto, kakor so pi zamislili gg. demokratje redukcijo, ko so biti na vladi Pač pa mislimo slej-koprej, dn je treba desettisoče nekvalificiranih uradnikov, ki prejemajo v Srbiji — ne v Sloveniji - plače, ne da bi kdaj videli urad aH bi bili za uradnike usposobljeni, reducira+i, kakor tudi razne nepotrebne komisije, ki se sestavljajo samo radi dijet. Odklonili smo pa in odklanjamo redukcijo, ki bi pomenila strankarsko korupcijo, po kateri bi bili reducirani uradniki zato, da bi na njihove mesto prišli novi, režimski pristašL Taka redukcija miglja pač gg. demokratom pre sa edmerja Itd. (mesto bi se odme* jal), V četrti koloni bi moralo stati v zadnji vrsto to davčno obliko (mesto: to duv&u> stopo). —Blagoslovljenje in slovesna otvoritev novega »Katoliškega doma« v Št. Petru pri Novem mestu bo v nedeljo, dne 16. julija. NatančnejSi spored se bo pravočasno obja-viL Za danes le prosimo naše organizacije v novomeški in sosednji okolici, naj blagovolijo gorenje obvestilo vzeti blagohotno na znanje. — Občni zbor Jugoslovanske obrtne Breze se vrši prihodnjo nedeljo, dne 10. junija ob 10. uri dopoldne v Rokodelskem domu v Ljubljani, Komenskega ulica ŠL 12, pritličje. — Iiredni občni »bor »DruStrn Kamnik« ee b« vršil dne 10. junija popoldne ob 6. v Kamni-Ikem doma. — Odbor. — Lom pri Trtién. V nedeljo, 10. junija ob L popoldne priredi prosvetno društvo v Lomu Igro »Deaeti brat«, po Jurčiču priredil Fr. Govekar. — Pokr. akcijski odbor (širil) dri. nam., ieL h vpokojencev ima prihodnjo sejo v petek, dne 8. Junija ob 19.30 na Turjaškem trgu št. 2. — Udje dnhovskega podpornega društva, ki tele v počitnicah na oddih v bospic Sv. Duha v Bohinju, naj ai pri društvenem načelstvu preskrbe potrebno legitimacijo. — Sostro. V nedeljo, dne 10. t. m. po cerkvenem opravilu v društvenem domu krimska tridejanka: »Trije mučeniki iz Ce-sareje«. Vabimo k obilni udeležbi. Gostje dobrodošli! — Litija. Dne 8. julija t. 1. priredi prostovoljno g as. društvo Litija veliko veselico a slavnostjo blagoslovljena parne brizgalne. — Krekova mladina, dramatičen odsek, vprizori v nedeljo, dne 10. t. m4 v Ljudskem domu pri D. M. v Polju burko »Babilon«. Začetek ob 4. uri popoldan. Predprodaja vstopnic v prodajalni I. del. kons. društva v D. M. v Polju. — Zdravstveni odsek priredi v nedeljo 10. jun. ob pol 11. uri dop. v Grosuplju javno zdravstveno predavanje s spremljevanjem kinematografskih slik. Predava g. zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire »o čuvanju zdravja s posebnim ozirom na jetiko«. — Razpisane pošte. Razpisano Je odpravniško mesto pri pošti v Framu (Ш-1) ter poštanski mesti v Devici Mariji v Polju (II-l) in v Mežici (II-2). Prošnje je vložiti v teku dveh tednov. — Iz Kočevja. Občinski odbor je imel dne 6. t. m. volitev v hranilnični odbor namesto g. profesorja P o 1 o v i č a, ki je odstopil. Demokratska radikalija je hotela spraviti na to mesto človeka, ki nima o denarnem zavodu niti najmanjšega pojma, pač pa bi trobil v rog gotove klike. Energičen nastop enega izmed odbornikov je to preprečil, nakar je bil izvoljen v odbor naš zvest pristaš g. B e 1 j a n. Prepričani emo, da smo dobili z njim izvrstno moč, k! ima o denarnem zavodu izkušnje. — Državna stanovanja za častnike. Vlada je določila, da se porabi 60 hiš, ki jih dobavi Nemčija na račun reparacij, za častniška stanovanja. Hiše se porazdele po krajih, kjer je najobčutnejše pomanjkanje stanovanj. — Suša v Dalmaciji. Dubrovnička »Narodna Svijest« z dne 6. t. m. poroča, da vlada tamkaj strašna suša. 2e dva meseca ni padlo kaplje dežja, tako da je zelenjava vsa uničena. V bližnji Hercegovini je o bin-koštih dva dni deževalo, v Dubrovniku nič — Slučaj kuge v Subotici. Enajstletno dekle Jelisaveta Hor /at, ki je zaposlena v neki strojarnici, je obolela za kugo, kakor so zdravniki dognali. Zdravstvena oblast je ukrenila vse potrebno, de pe zabranl razširjenje te strašne bolezni. — Promocija. Na zagrebški univerzi je bila promovirana za doktorja filozofije Marijana Kralj, seniorka »Domagoja«. — Smrtna obsodba v Snbotici. Suboti-ško sodišče je te dni obsodilo na smrt na vešalih Emeriha Toth, ki je s svojimi tovariši umoril in oropal posestnico Molnar in 80 letno starko Kalmar. Eden izmed sokrivcev je bil obsojen na 6 let ječe, dva pa vsak na 4 mesce. — Grozen potres v Perziji. Iz Allaha-bada poročajo, da je zadnji potres uničil šest občin. Pod razvalinami je umrlo kakih 4000 ljudi. štamrske nov\m. I »Palčki in vile« т mestnem gledališka т Celju. Mladinska igra >V kraljestvu palčkov« se vprizori v soboto dne 9. t m. ob 6. nri popoldne v »Mestnem gledališču« v Celju. Kot dilet. goetje nastopijo mali Igralci-šolarji iz Laškega, ki so si stekli izreden sloves ie na domačem odru. Vseh sodelujočih palčkov in plešočih vil je nad 60. Predprodaja vetopnic v knjigarni Goričar & Leskovšek in v soboto ob pol 6. pri gled. blagajni. Predstava bo do večernih povratnih vlakov v Savinjsko dolino in mariborsko smer končana. a laiicog da so cene veera Hvflom tako visoke; navadno goveje meso se plačuje po 9 lir kilo; brez kosti pa po 16 Lir kilo. Tržaško pi že še ugnali!« Do vrha torej manjka danes še 656 m! Kdo in kdaj bo še te premagal? Vračali so se, toda bili so vedno bolj utrujeni. Na svoja kolena se niso smeli zanesti. To izmučenost pa so čutili tudi potem še v dolini in še dolgo časa, predno so si opomogli. c. Niso pa odnehali, dasi so bili skoraj ?si poškodovani po mrazu in so se za nekaj časa vrnili v lepo dolino Karto. 6. junija so je zjasnilo in nova ekspedicija je krenila na staro pot. Bili so to Mallory, Sommerwell in Krawford. Seboj so imeli 16 nosačev in se razdelili v 4 skupine: ^predaj 3 Angleži z enim kulijem, možje vsake skupine pa so bili medseboj zvezani z vrvmi. Ko so bili na ledeniku, pa naenkrat ostro poči, kakor kadar se razpoči velika ledena plošča, zasika in zagrmi, sneg jih zakrije s temnim oblakom, plaz pribes-ni, zagrabi vso ekspedicijo in jo vleče v globino. Le prva skupina, Angleži in en nosac, si toliko pomagajo, da se vstavijo, za njimi tudi druga, tretjo in četrto skupino pa vrže plaz 20 m globoko in težke snežene plasti ju zasujejo. Drugi hite kar le morejo na pomoč, pa odkopali so 6 mrli-cev, sedmega pa sploh niso dobili. Tako so padle prve žrtve in prekinili eo oblego te doslej nepremagljive г pa vendar tako kruto boginje zemr« matere, Čomolungme. Trst, 5. junija. NACIONALIZACIJA JADRANSKE BANKE. Jadranska banka se sedaj, ko je dobila 16 milijonov lir, nacionalizira. Banka bo prišla tako polagoma v laške roke in bo nehala biti slovenski zavod. Govori se, da postane direktor banke neki fašist in kmalu ne bo več prostora za slovenske uradnike in uslužbence, katere so že začeli odpuščan. — Po zamenjavi 1. 1919 je stala Jadranska banka pred propadom. Da bi jo rešil, je šel generalni ravnatelj v Rim in se je začel pogajati z italijansko vlado za rešitev banke. Njegov predlog in njegova zamisel je bila, da naj se banka reši s pomočjo italijanske vladne podpore, postane naj pa zato jadr. banka oni gospodarski zavod, ki olajšuj in pospešuj gospodarske in trgovske stike med Italijo in Jugoslavijo in naj se zato nacionalizira. Po dolgih pogajanjih je Kamenarovič uspel. Da pa je prišla ta stvar še v sanmargaritsko pogodbo, zato se je treba zahvaliU v prvi vrsti gospodu Pašiču. — Ko bodo Kamenarovičevi predlogi izvršeni in nacionalizacija gotova, bodo izgubili Slovenci v Julijski krajini svoj edini domači bančni zavod. Povedati pa moramo, da naš narod ni imel, posebno v za (njih letih od Jadranske banke skoraj nobenih koristi. Da, Jadranska banka, ki je bila do vojske eden prvih in najuglednejših denarnili zavodov v Trstu, je od vojske sem vsled nesoiidnosti v svojem poslovanju — opozarjamo samo na govorice o načinu, kako so obogateli nekateri njeni uradniki in pa na proces proti ravnatelju Kaiču — veliko zgubila na ugledu in delovanju. — Iz vset;a tega je pa tudi razvidno, da nimajo sedanji tržaški narodni voditelji pri tem mešotarenju in pri teh milijonih nobenih »zalog«, in da je zgolj očitanje, da so od Jadranske banke podkupljeni, natolcevanje, ki bi lahko v korist narodni stvari že enkrat prenehalo, ker je vprašanje zainenja\e kron zadrugam nekaj čisto drugega Sortnijska razprava proti ravnatelju Jadranske banke Kaiču in glavnemu knjigovodji Koren-čanu, ki sta obtožena, da sta potvorila bančne knjige in s tem banko oškodovala za visoke svete, se je začela 1. junija pri tukajšnjemu sodišču. Kot priče so imeli nastopiti tudi visoki uradniki iz ministrstev: senator Contnrini, Tosti di Valminuta in Conti Rossini. Ker pa te priče radi va'nih držav-nih opravil niso mogle biti navzoče, se je zagovornik Kaifev, odv. dr. Wondrich odločno uprl, da hi se samo prebrale njihove izjave. Zalo je bila obravnava preložena na poznejši čas. NorcL Pred mesecem je priredil neki pler.nl učitelj tekmo, kdo bo dalj časa plesal. Oglasilo se je veliko konkurentov, ki so plesali neprestano noč in dan. Zmagal je takrat neki plesalec, ki je plesal nepretrgoma 57 ur. Dobri denarni zaslužek, ki ga je plesni učltolj e to prireditvijo dosegel, je gotovo napotil drugega takega učitelja, da je poskusil s tekmo, ki naj prekosi prvega zmagovalca v plesni tekmi In res je plesal neki Alfred Ippo-liti 63 ur 21 min. 25 sek. nepretrgoma. Tudi ženske so se udeležile tekme. Sedaj se vrši rekordno plesanje parov (plesalec in plesnika morata biti vedno ista, prej je plesalec lahko menjal damo) îa od nedelje zjutraj. Norci! Letina kaže letoe izredno dobro. Kmetje eo veseli, ker je veliko sena. Lani so ga morali kupovati po 70— 80 Lir kvintal Trta je tako polna kakor žo mnogo let ne. Bog bbki dfil sr mo še nadalje lepo vreme Na trgu je obilo zelenjave in sadja, Gospodarstvo. BORZA. „,,J"srreb, 7. junija. (Izv.) Devize: Berlin Û^Û-O-IS. Italija 4.20-4.26, Loudon 417.50-420.50. Newyork 90—91, Pariz 5.80—5.90, Pra-2-П50-2.73, Dunaj 0.127750—0.1285, Ziirich - Valute: lira 4.17-4.20, dolar 88.50—89.50. „,„ Curih, 7. junija. (Izv.) Devize: Pešta 0.10, Berlin 0.0070, Italija 25.95, London 25.66, Newyork 555.12, Pariz 35.65, Praga 16.59, Du-0.0078, Sofija 5.90, Belgrad 6.35, Varšava ПД1098. - Valuto: n. a. K 0.007825. „„„ Dunaj, 7. junija. (Izv.) Devize: Pešta 12.25, Berlin 0.88, Italija 3316, London 327900, Newyork 70985. Pariz 4554, Praga 2117, Zurich Ш25, Sofija 759, Belgrad 779, Varšava 1«1ui g Žitni trg. Na novosadeki produktni borzi notirajo žitu sledeče cene: pšenica 420 Din, ječmen 285 Din, oves 282—295 Dia, koruza 247K — 252 K, pšenična moka St 0 640 Din, št 2 600 Dia, it 6 487*. g Koliko premoga proizvajajo Zedinjene države. Centralni Industrijski urad v Wa-shingtonu poroča, da proizvajajo Zedinjene države tekom zadnjih let po 700 do 900 milijonov ton premoga na leto. g Tržno cen* živilom v Plznu dne 2. t. m.: Govedina (zadnja četrt) 1 kg 14—13 čK, govedina (prednja četrt) 12—14; teletina 14—16, svinjetina 18—22, bravina 12—16, janček 12—14, kozliček 14—16, gnjat 24—26. Goveja jetra 16, pljuča 5—6, vime 8, srce 14, vampi 5—6. Prešički i kg žive vage 32—34. Živa stara gos se je dobila za 28—35 čK, mlada za 28—32, mlada zaklana 35—60, mlada pitana 1 kg 18—20 čK, peteline so plačevali po 20—26 čK, kokoši po 16—24, piščeta po 12 do 14, purane po 80—90, mlade race po 28—30, par golobčkov po 10—12. Zelena 1 kg 12—13, čebula 1 kg 2.40—2.50, česen 1 kg 3—5, paradižniki 1 kg 18—20, koleraba kos 1—2, koleraba iz ino-ezmstva 1 kg 3, hren 1 kg 8—9, mrkvica (korenček) 1 kg 2.40, kumara kos 3—7, peteršilj i kg 2.40—2.50, poa 1 kg 2, rdeča redkvica 1—1.20, bela 1.20- -t.50, salata kos 0.60—0.70, špinača 1 kg 2.50, glavnato zelje novo kos 4—7, inozemsko 1 kg 3, kislo zelje t kg l. Loj 1 kg 10—12, svinjska mast 18—20, ameriška 12, južnoslovanska 14.50, margarin 13, ceres 12.80, kunerol 12.80, med po 22 čK, liter mleka 1.60—1.80, smetana liter 6 čK, jajca po 5.5, kilogram jabolk 6—8, češnje po 7 do 14 čK kilogram, krompir po 0.40 stari, novi pa po 2.30—2.50. Llub!lanske novlb, lj Vilira nad ljubljansko okolico. Včeraj popoldne ob dveh je nastala huda nevihta med silnim gromom in bliskom. Hkrati je nastal občuten mraz, znamenje, da je moralo po hribih snežiti. Proti večeru se je videl greben nad D. M. v Polju in svet tja proti janškim vrhovom ves pobeljen. Ako je sula toča, je brez dvoma vse polje razbito. V šentviški okolici je bilo toče na tleh kar za prst debelo. K sreči je bila bolj drobna, a kljub temu je precej polja uničenega. lj Cvetlice na oknih in balkonih. Mariborski listi poročajo, da bo tamkajšnje Vrtnarsko društvo tudi letos dajalo nagrade za najlepše s cvetlicami okrašena okna. Tudi v Ljubljani se je pred leti 'vtšila taka tekma na korist zunanjega lica mesta. Poslej je vse zaspalo in le šo malokje vidimo r,a oknih in balkonih skrbno gojene cvetlice. Temu je gotovo v veliki meri krivo bedno stanje večine mestnega prebivalstva, ki si res ne more pritrgati od ust še za cvetlice, ki so, kakor vse drugo, zelo drage. Morda bi ljubljansko vrtnarsko društvo na 'a način skušalo povzdigniti gojenje cvellic, da bi samo odgojilo sadike primernih cvetlic in iih potem po znižani ceni prodalo zasebnim strankam. Namesto nagrad pa naj bi se za najlepše okrašena okna dajale pohvalne diplome z objavo v dnevnem časopisju. Strokovnjaki pa naj bi v listih tudi poljudno in vabljivo opisali, kako se negujejo cvetlice sploh in posamezne vrsle posebej. Toliko čistega veselja kakor gojenje cvetlic nudi človeku samo še umetnost. Kakor človeka prijetno ^ane pesem, tako bložilno vpliva nanj tudi klijoče cvetje. Pesem in cvetje sta znak slovenske narodne duše. Ivjgujmo oboje! lj i'ombvln (iosposvtdsuëga Zvona se vrši v nedeljo, dne 17. t. m. ob 4. popoldne na Kongresnem trgu. Kupujte srečke, ki se prod?jao po 2 Din v vseh ljubi j. trn.fibah in pri razprodajnlcih časopisov. Bogati dobitki! Dobiček je namenjen koroškim Slovencem. lj i. izrHni občni rfcor slovrn^kepa nlrav-niSkrga društva v Ljubljani se vrši dne 14. juuijn ob 17. v magistralni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Citanje zapisnika. 2. Poročilo častnega soda in izključitev članov. J. Volitev namestnikov za sanitetni svet. 4. Dopolnilne volitve odbora. 5. Stanovske zadeve. 6. Slučajnosti. — Odbor. lj Odhor Slovenskega zdravniškega društva v LJubljani po'.ivlje svoje člnne, da ne kršijo solidarnosti z okrožnimi zdravniki v njih boju, v kolikor niso siužbono vezani. lj Mladinski dom — Kodeljovo. V nedeljo, dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne govor: P. Engo iz Viča. Ob 5.45 uri popoldne igri: »Križ na skali« in »Smeli zrakoplovec«. Gostuje viška Prosveta. Med odmori godba. lj Pronnmndnl koncert priredi godva Mladinskega doma ua Kodeljevem pod vod- stvom kapeluika g. Fran Dolinar-ja r Sent-peter:,kem parku v nedeljo dne 10. t m. ob 1L uri predpoldne. lj Organizacija javnih nameščencev somišljenikov SLS. Danes odborova seja ob 20. url v navadnih prostorih. lj Prostovoljno gasilno društvo V1&— Glince praznuje dne 8. julija t 1. svojo 50 letnico združeno z župuim izletom in veliko vrtno veselico s bogatim celodnevnim sporedom. lj V kinu »Tivoli« se predvaja ▼ eobcfcj to dne 9. t. m., potem v nedeljo 10., v pon-' deljek 11 in v torek 12. t. m. domači Rim! »Pot narodnih mučenikov v domovino«. — Več na programih. Priporoča se obilen: obisk. ljubljanski občinski svet ; Ljubljana, 7. junija 192& Pred prehodom na dnevni red poročaj» načelniki posameznih odsekov o izpremembî Šlede članstva in predlagajo nove člane. Dri t a n o v n i k predlaga v imenu delegacije SLS v magistratni gremij mesto poslance £ rane Kremžarja občinskega svetnika Jožeta Pirca, Vsi predlogi se sprejmejo. Zupan dr. Lj. Perič preide na dnevni red tn poroča o svojem ter o podžupanovev potovanja v Belgrad sledeče: Sredi meseca maja sva šla s g. podžtH panom v Belgrad, da Intervenirava v nekaterih občinskih zadevah. Najprej sva obiska^ la ministrskega predsednika Pašiča, ki sva mu razložila gospodarski in finančni položaj' občine ter komunalni program sedanje ve-, čine. Pooisala sva mu težkoče, a katerimi se* mora boriti občinska uprava ter navedla najva/.iojne in neodložljive naloge, ki jih imamo ijvee+i. G. predsednik naju je pazno! poslušal ter obljubil pomoč vlade. Sam uama je tudi svecoval, pri katerih miiiietrlh smar-: tra zlasti <:л potrebno, da osebno Intervenira.', Pri finančnem ministru Stojadinoviću sva intervenirala radi kredita za regulacijo Ljubljanice, za zgradbo piedvsem uradnih, hiš. za podržavljenje liceja, naprave jezu v; Savi v okrepljenje vodovoda, radi kalder-mine, radi posojila ln subvencije. Gospod minister je prosil za pismena poročila in predlogo v poedinih zadevah. Glede régula* cije Ljubljanice je zaprosil za zakon, ki določa kvote, katere morajo prispevati intere-sirani faktorji. Soglašal je z nama, da bi bilo mogoče najti kritje ua ta način, da bi država ustavila tekom 3—5 let letno primerno svoto v to svrho v svoj proračun. Ce so licej ne bo mogel podržavlti, je gospod minister obljubil za tekoče leto primerno denarno podporo. Predstavila sva se tudi ministru za notranje zadeve Vujičiču ter ob-; iskala p-edsednika belgrajske občine g. Mi-trovlča, ki je obenem narodni poslanec. Vj pogovoru nama je izjavil, da želi priti v finančni odbor ter nama obljubil, da se bo tam zavzemal za zadeve ljubljanske občine, o katerih sva ga tudi podrobno informirala. V splošnem sva dobila vtis, da je vlada načelno pripravljena po možnosti ugoditi upravičenim zahtevam našoga mesta. — Po-ročilo se vzame brez debate na znanje. Zupan prečita nato dopis velikega žu« pana o rešitvi pritožbe JDS glede voiitev novih zastopnikov v mestni šolski svet in' zastopnika staršev v višji šolski svet. Dopis na dolgo stvarno utemeljuje znkonito izvolitev novih zastopnikov. (Obč. svetnik Turk: Vse skup ni nič pumagal«. Smeli.) Zapisnik zadnje seje se odobri. SPREJEM V OBČINSKO ZVEZO. Magistratni svetnik Govekar jo poročat o prošnjah za sprejem v občinsko zvezo. Občinski svet je sklenil podeliti ljubljansko občinstvo 53 prosilcem. 9 prošenj je odklonil, 9 prosilcem se je podelilo občanstvo proti taksi 600 K. PEKSONALNO-PRAVNE ZADEVE. V stalni mestni zdravstveni svet se iz« volijo: dr.'Brecelj, Lah in Čepel j nik iz obč, sveta ter dr. Oblak in doktorica Amalija Šimenc kot zastopnika občanov. V glavni odbor za obdelovanje močvirja se izvolita obč. svetnika Keršič (SLS) i rt Glavan. Prizivu proti naknadnemu predpisa mestnih davščin ua nočni obisk kavarnarja Carlija in gostilničarja Juvanca. se ugodi, ker občina ni bila oškodovana. FINANČNI ODSEK. Poročilo o r;i nilskem zaključku Kr(v« ditnega društva Mestne hranilnice se odobri. — Dovoli se kredit za mestno stanovanjsko hišo za Bežigradom. ~ Dopis župana o najemu 5 milijonskega posojila za zgradbo lastnega uradnega poslopja za mestno elektrarno se odstopi odseku. — Mostni flzikat je podal dopis o prispevku mestne občine k troškom dispanzerja za bolne na pljučih, ker ni v dopisu niti najmanjšega proračuna,, so dopis odkloni. Jugoslovanska Matica. Piečjta se prošnja Jugoslovanske mol!« ce za znižanje veseličnega davka za društveni kino. —• Finančni odsek predlaga znatno znižanje dosedanjih prispevkov. Obč. svetnik Krhne: »Ker se je pokazalo, da je J. M. izrazito naeionulistično-btuv žuazna organizacija, predlagam, da se prošnja v celoti odkloni. Podžupan dr. I<'an Stanovnik: »Prod« i sednik J. M. je g. dr. VI. Ravnihar, obenem I obč. svetnik in uaš tovariš. »Slov. Narod« je pred kratkim priobčil vest, da je on kot; predsednik J. M. in kot predsednik JSZ protestiral zoper razpust mariborske in ptujsko i »Orjune«. Zato ga prosim, da r.n tem mestn izjavi, nll je protestiral samo kot predsednik JSS ali tudi kot predsednik J. M. Ako je I protestiral zoper razpust »Orjune« tudi kot predsednik J. M., bo klub SLS gln.soval za odklonitev predmetne prošnje. Dr. VI. Ravnihar na dolgo in široko razlaga dogodke v Ptuju leta 1908., slika nemško nevarnost na severni meji in hoče duševno utemeljiti ter opravičiti nezakonito postopanje teroristične »Orjune«. Meni, da je zadevo pristašem SLS dovolj pojasnil na občnem zboru J. M. v Celju in so čudL kako je ta zadevr prišla v občinski svet, ko je bila izražena splošna želja, naj se o stvari ne razpravlja. Dr. Stanovnik izjavi, da se z odgovorom ne more zadovoljiti, ker je znano, da stoji dr. Ravnihar v najtesnejši zvezi s »Slov. Narodom«, ki je poročilo o oroteelih; prlobdtL Zato b» klel» SLS *1а*ота1 nratt. — Znpan d« nt glasovanje predlog svetnika Krhneta, kl ee e večino glaaov sprejme. Prošnji gasilnih društev ▼ Ljubljani. Šiški in na Barjn ter v tobačni tovarni za oprostitev veseličnega davka se ugodi. — Prošnja Jugoslov. gumarskega ndruženja m skupščinski prispevek se odkloni, enako prošnja Nabavbalne zadruge javnih nameščencev. — Glede nakupa Jakopičevega paviljona se sklene, da naj župan stopi s prodajalcem v pogajanja. Finančni ia stavM odtok. Za zgradbo stanovanjskih hit oa Prnlah se dovoli kredit 190.000 Dta. Sistirani sklep o soudeležbi občine na «Emoni« ie vrne lin. odseku. — Stavbeni svet od posestnike Cvcnklja sc nakupi po 80 K za kvadratni aeeter. воШ» sadov«. Porota obč. svetnik Jeglič in predlaga z odrom obnovitve obrtno • nadaljevalnih Sol sledeče: Slavni občinski »vet aldeai: Gospod župan naj skliče v 14 dneh aaketo, h kateri (e povabiti: a) Zvezo ioduatrijeev; b) Bančni sindikat; c) Ravnateljstvo južne železnice; č) vse obrtne zadruge; d) Trgovsko zbornico; e) voditelje vaeh mest obrtne nadaljevalnih toi, da ee posvetujete in obenem «gotove, kako ee bodo pokrili stroiki za -aadaJjnfi obstoj obrteo-nadaljavalnih sol, Socialno-poliHč*4 odsek. Ustanove se poeebne kvalifikacijske komi-«ђе za delavce. Delavstvu se »jamči po občini bolniško in onemogloetao zavarovanje. «Jubilejna ahožnica« v Japljevi ulici ee prekrsti v «Mestno vavetilče n obnemogle«. — Sprememba društvenih pravil ljubli proetov. gasilnega dhiitva se odkloni hi Trn« s pripombo, da je treba izvestne točke ispre meniti v tem smislu, da dobi občina nad (JasUstrom rrofe potrebno ingerenco. Elektrarna — vodovod. Eue profeja za napeljavo vodovoda ee od-Meni, drugi se ugodi s pripombo, da prosilec BOSI stroike MRI. • Zaatovlfalmca. Sklene se na predlog dr. L e m • ï a , naj se etrfeslna mera diferencira po obiskovalcih, da obrata ne bodo izrabljali denarni Speknlantje. Dobodaratvoai ani, WeJCanom se dovoli nvoz sena c lastnih posestev brez uvoznine. Dohod ars trenemo osobja »e poraba orožja ne dovoli. O priziru Mflarne in avečarne na Viču glede uvoznine se je razvija daljSa debata, v katero so posegli dr. Stanovnik, ICirč m Kralj. Na predlog podžupane dr. Stanovnika je obč. svet sklenil, da s« priziv vrne odseku, ki naj pritegne v presojo enega magistrat-nega jurista, da se priziv pravilno reji, ker plačujejo Vičani dvojno evoznlno. O tajni seji poročamo jutri. Narodno gledišče. DRAMA. Petek, 8. junija: >Hasanaginica«. VojaSka predstava. Izven. OPERA. Petek, 8. junija: >Luiza«. Začetek ob pol 8. zvečer. Red B. Društva rdečega kriia kraljevine SITS je odredilo sa svoje dneve v celi državi 8., 0. in 10. junij. Ministrstvo prosvete je t naredbo z dne 4. junija 1!Ш 'St. 1084 odločilo, da pobirajo tekom navedenih dni blagajne vseh državnih gledališč od vsake prodane vstopnice poleg normalne cene Ee po 1 dinar ta potrebščine in s vrhe Rdečega križa. Lnisa. Opera >Luisac, ki spada med najvarnejša in najlepša dela francoske glasbe in je dosegla na našem odru lansko sezono izredno velik uspeh, se v petek, dne 8. t. m. deloma nanovo študirana in zasedena .prvič v tekoči sezoni spet vprl-zorl. V glavnih vlogah nastopijo gna Zikova (Lui-sa), ga Rewiezeva (mati), g. Betetto (oče) in g. So-wilski (Julij). Dirigira in režira operni ravnatelj g. Rukavhia. Začetek ob pol osmih zverer. «M. štev. »Gledališkega lista« prinaša Članek dr. Mohorlča o .Razpisu opernih nagrad«, poročilo o najnovejših svetovnih dramskih novitetah, >Raxnoc in kot umetniško prilogo slike gospodov Cvejiča in Kovača, članov opere. >0njegin.< Predstava v korist >Udruženja gledaliških igralcev? se vrši v nedeljo, dne 10. t. m. v operi ob pol osmih zvečer. Ker so dohodki predstave namenjeni fondu onemoglih članov, vabimo slavno občinstvo, da poseti predstavo v polnem številu. Naslovno vlogo poje g. Balabnn, ostale vloge so v rokah gne Zikove, Ffiligojeve, Rewiezeve, Smolenskaje ter gg. Betetta, Burja itd. — >Udruže-nje lged. igralcev«. Ljubljanska porota. Ljubljana, dne 7. junija 1923. ljubljanska porota je danes obsodila Franca Babnika iz Ladje zaradi posilstva (§ 124. k. z.) na 6 let težke ječe in mora plačati staršem njihove 10 letne hčerke vse zdravniške stroške in 10.000 Din za bolečine in poškodbo. — France Podbev. 5ek iz Raven je pa bil po § 127 k. z. 'obsojen na 1 leto težke ječe. GACNIK OBSOJEN. V razpravi proti Janezu Gačniku je bilo zaslišanih 16 prič. Na avditorij je napravil velik vik kol, s katerim je bil pokojnik ubit. Porotni senat je stavil porotnikom dvoje vprašanj, in sicer glede na uboj in če bi se to vprašanje za-nikalo, vprašanje na prekoračenje silobrana. Po govorih namestnika dri. pravdnika dr. Mastnaka in zastopnika zasebnega udeleženca, dr. Natlačena, ki sta zahtevala, naj porotniki prvo glavno vprašanje potrde, m po govoru dr. Šviglja je predsednik porotnega senata nadsvetnik dr. Kaiser natančno opisal ves dejanski stan in podelil porotnikom pravdni pouk. Po posvetu porotnikov, ki je trajal od 7. ure 40 minut do 7. ure 55 minut, jc prvomestnik naznanil izid glasovanja, nakar je dr. Natlačen v imenu staršev ubitega prosil za milostno sodbo in stavil odškodninske zahtevke. Predsednik dr. Kaiser je nato razglasil sodbo, s katero je bil Janez Gačnik obsojen radi hudodelstva uboja na 2 in pol leti težke ječe. Poslano.4, Za zadrugo fotografov sta mi njen načelnik g. Htibšer in tajnik g. Franc Kune očitala v včerajšnjem îPosIanenK, da delam neumestno in neukus-no reklamo za sveje izdelke. Predno gospodje od zadruge pridejo drugič s takimi napadi v javnost, naj se potrudijo ali k meni, ali pa v uredništvo do-ličuih listov, ki prinesejo pohvalno notico o mojih delih, pa se bodo lahko prepričali, da jaz za svoje izdelke no napravljam neokusne reklame, nego da ocenjujejo neprizadeti moje delo po svojem okusu. V interesu našega stanu je, da v prihodnje ne nastopijo funkcionarji zadruge zopet tako kot sedaj. Neprijetno mi je, da moram slišati očitke, češ, ta boj se vrši med člani zadruge zgolj iz nevoščljivosti. V drugi vrsti pa nimam nič proti temu, če gospoda Hilbšer in Kune fotografije ne smatrata za umetnost; vsnk pač svoje delo pozna. Drugi n. pr. Ko-sel in Pitzner in slični sodijo o svojih delih drugače — jaz o svojih tudi. Vse drugo, o čemur govori :Poslanof, ne spada pred javnost, nego obrtno oblast. Kar se tiče slik Nj. Veličanstva kralja in kraljice, sem prejel iz kabineta Nj. Vel. kralja Aleksandra pismo z dne 1. aprila 1922., ki se glasi v slovenskem prevodu: ^Gospod, Njegovo Veličanstvo kralj, zadovoljen s sliko Svojo in Svoje visoke neveste, * Za vsebino tega dopisa odgovarja uredništvo le, kolikor določa zakon. katero ste mm poslali, je blagovolil odrediti, da Vam izjavim njegovo zalivalo. — V. d. šefa kabineta polnomočni minister (podpis nečitljiv).« Original pisma je gg. kolegom vedno na vpogled. Ljubljana, dne 7. junija 1923. Veličan Bešter. Poizvedovanja. Našel se je damski dežnik v trgovini Zibert. Kdor ga je pozabil naj se oglasi. Meieorologično poročilo. Ljubljena 306 m n. m. vis. Cas Орпцо. vanja liai o« motei v mm XiTmo-metei v (J Pmtixoin tliiorenoR T 0 Nebo, vetrov Рдиатши t mm 6. 6. 21 h 734-4 14 0 1 v. jas. 7./6 7 h 735 9 12-5 11 obl. 0-4 7 6. 14 Ii 734-8 1G'6 22 dež s. v. Nosile lllllllillllll Imučuk fp Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objeva 4 dinarjeJ ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE tvaa Bogata), konoos. elektrotehnično podjetje. Sv. Patra cesta 30. Jofc Marke I, Jaoeaiao H Goroafake, KLEPARJI: Remžgar & Saaerkoi, Florftwaks ril 13 Produktivna zadruga klepatiev, instalaterjev, kollarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorsko ulica «cv. 28. Kom T, Poljanska ceste itev. 8. MEHANIČNA DELAVNICA: nlsalne, računske, razmnoževalne In dru-je pisarn, stroje popravlja In prenavlja Lu do vik Baraga, Šelenburgova ulic« 6/1. PARNA PEKARNA: Toan Schreya nasled. Jakob KAVČIČ, Gradišče štev. 5. STAVB. IN GALANT. KLEPARSTVO: Ferenc & Fuchs, Ljubljana, Mirje 5iev. 2 SPEDICnSKA PODJETJA: «Orient«