GLAS Uto XLVn - št. 77 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 30. septembra 1994 A K 1 f O i Mkj&$ *°*e Osterman STRAN 16 UMiM tO 1 p * Državni denar le za podružnične cerkve (T^ (V\)TU) 1R\T TT(S\TR^ A M pl \ Marko Benedik stran n vJJ MJ/ JJaIICjI n qU 1 r - "Če nima cerkve, slovenska vas nima duše" Gorenjska ^ Banka * ^ d.d. Kranj Banka d posluhom Izvršni svet o stavki snažilk Snažilke razmišljajo o gladovni stavki Jesenice, 29. septembra - Jeseniški izvršni svet priporočil stavkajočim snažilkam firme Intex, naj prosijo za pomoč na Centru za socialno delo. Delavke obiskal Dušan Semolič, kajti razmišljajo o gladovni stavki. Na minuli seji jeseniške občinske skupščine, ko so pred zasedanjem zborov na svojo stisko opozorile delegate stavkajoče snažilke jeseniškega Intexa, so sklenili, da mora na prvi naslednji seji problematiko obravnavati jeseniški izvršni svet. Na seji jeseniškega izvršnega sveta pa so po obravnavi problematike sprejeli sklep, naj štirinajst stavkajočih poišče pomoč na Centru za socialno delo, Bratko Košir, lastnik firme Intex, pa naj bi zaprosil za iilo " nosti do delavk. premostitveno posojilo in poravnal obvez- Delavke, ki so prej delale v Železarni, po reorganizaciji pa jih je 24 prevzel v zasebno firmo Bratko Košir - in za nova delovna mesta dobil od Zavoda za zaposlovanje po izračunih sindikalnih delavcev okoli 110 tisoč nemških mark - namreč niso dobile plač za minule tri mesece, ne regresa in ne potnih stroškov za vožnjo na delo. Zasebnik jim je zagotavljal, da se je obseg dela zmanjševal m da ne more zagotoviti denarja za plače in ostale prejemke, zato so se delavke odločile za stavko. Pristale so namreč na socialnem dnu, kajti prej so prejemale približno 20 tisoč tolarjev, zdaj pa že nekaj mesecev nič. Pa je september in šolske obveznosti in številne ne morejo za šoloobvezne otroke kupiti niti najnujnejšega- Nadaljevanje na zadnji strani. • D. Sedej Ob shodu slovenskih kovinarjev v Mariboru Na Gorenjskem stiska v Plamenu in Ikosu jj^opa, Kranj, 27. septembra - Na protestnem shodu v priboru so se ta teden zbrali delavci slovenske Kovinske in elektroindustrije. Na Gorenjskem, kjer je bilo spočetka mišljeno, da shod podprejo z dvcurno stavko, so se ponekod odločili le za zbore delavcev. Tako so se zbrali tudi v Plamenu Kropa. V kroparskem Plamenu, Kjer so bili delavci zlasti Sadnje čase precej nezadovoljni, so na dan vseslovens-,e8a shoda kovinarjev klicali zbor delavcev. Od v°dstva so zahtevali informa-?'Je o tem, kako kaže podjet-fij« ki sicer sodi v sklop ^ovenskih železarn. Direk-)r jim je pojasnil, da stanje n»Č kaj rožnato. Zlasti ni J^očno jih bremeni nakup ^ga od strojev, za katerega °'gujejo avstrijskemu prodalo*11 preccJ dcnaria in iih zdai *i na dunajskem sodišču. razpleta zadeve je odvi-n celo obstoj podjetja, so slišali na zboru delavcev. Zanimali so se tudi za vrednost firme, ki so jo dali oceniti, in izrazili dvom v razkorak med ocenjeno tržno in knjižno vrednostjo. Iz gmotnih težav se bodo kratkoročno izkopali tako, da bodo prodali sindikalni dom v Kropi in počitniški dom v Pacugu, s tem naj bi pokrili zlasti dolgove za nazaj. Kako bo z izplačilom regresa in kako bodo dohiteli plače iz branžne kolektivne pogodbe, je spet odvisno od izida sodbe na Dunaju. Pri plačah obstaja možnost, da vsaj 90-odstotno dohitijo pa- nožno kolektivno pogodbo. V Plamenu je bilo nedavno tega sporno tudi ugotavljanje presežkov (med njimi so se znašli celo invalidi in sindikalisti z imuniteto), vendar je hišni sindikat prek komisijo za pritožbe to ustavil. Med gorenjskimi kovinarji so poleg Plamenovih delavcev najbolj nezadovoljni v kranjskem Ikosu, kjer so govorili celo o stavki. Slednja je zdaj sicer odložena, še vedno pa obstaja strah, ali se bo podjetje, ki je v Koržeto-vem skladu, sploh obdržalo. Vsaj plače zaenkrat izplačujejo redno vsak mesec, čeprav so komaj za preživetje. V kratkem pa bodo delavci nedvomno terjali odgovor, ali jih bo sklad za razvoj izvlekel ali prepustil stečaju. • D.Z. Bled, 29. septembra - Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in podpredsednik Evropske komisije sir Leon Brittan sta danes na Bledu odprla drugo letno srečanje gospodarstvenikov in politikov srednjeevropskih driav in ustanov Evropske unije, imenovano Regionalno poslovno stičišče 94, mnogi pa mu pravijo kar blejski Davos. Srečanje je združeno s konferenco o pospeševanju naložb, Slovenija bo predstavila predvsem svoje naložbene možnosti, zelo dragoceni pa so seveda neposredni stiki, saj se srečanja udeležuje približno 150 tujih in domačih poslovnežev, politikov, raziskovalcev in oblikovalcev državnih in evropskih razvojnih politik. Dr. Drnovšek je v otvoritvenem govoru poudaril predvsem željo Slovenije po pridruženem in kasneje polnopravnem članstvu Slovenije v EV, sir Brittan pa, da udeležence zanimajo predvsem investicijske možnosti v Sloveniji, ki je vse bolj razvita in uspešna, kakor je dejal. Foto: G. Šinik Austria, d.d., Ljubljana ,r^a dovolj kapitala l^embra 1992 je Banka Slovenije izdala sklep, po katerem 0°raJ° irneti banke za polno pooblastilo, to pomeni za EnrtT vseh bar,čnih poslov, do jeseni 1995 najmanj 60 naim kapitala. Do septembra 1994 morajo banke doseči SioJ,Qn| polovico zahtevanega kapitala. Po sklepu Banke JErveni)e morajo imeti najvišji znesek kapitala tiste banke, ki tem3'0 *ranilne vlo9e prebivalstva v tujem denarju, s čimer se varčevalcem zagotavlja najvišja varnost njihovih prihrankov. bor delničarjev Bank Austria. d.d., Ljubljana je s svojimi sklepi o z-in^l ii tret'' omi8i)' delnic iun'ia 1993 in decembra 1993 polovi! ustrezno dokapitalizacijo banke, ki s tem izpolnjuje k " po9°Je. da ohrani polno pooblastilo za opravljanje vseh j dncn|h poslov. Banka ima tako 20 mio DEM delniškega kapitala •u mio DEM dodatnega kapitala in s tem izpolnjuje vse Poslov' da ohranl P*0'"0 pooblastilo za opravljanje vseh bančnih Banka nadaljuje z vsemi aktivnostmi, da si pridobi zahtevano sin10 kaP'tala do septembra 1995 in tako so delničarji na skPJom rednem zboru delničarjev 21. septembra 1994 sprejeli *>ep o četrti izdaji prednostnih delnic v višini 300 mio tolariev. ban"1' delničar Bank Austria AG Dunaj, ki je največja avstrijska Uiihr y na iDoru *uc" jasno izrazila svoj namen, da bo banko v kttih ♦ d°kapitalizirala v skladu s predpisi Banke Slovenije, sed C'a v'*'na kapitala glede na varnost naložb banke že evr krepko presega khterij kapitalske ustreznosti, ki velja v j 'opski skupnosti. Po mednarodnih kriterijih se zahteva, da n a,°_ banke 8 odstotkov jamstvenega kapitala glede na svoje •™ozbe. V Bank Austria, d.d., Ljubljana pa znaša ta odstotek po ^atkih konec junija 1994 več kot 32 odstotkov. MALNIŠKl KLUB 486/40 že od 127,230,00 SIT ali 7380,00 SIT mesečno ! Tel/F..: 064/ 22 10 40 Lastninjenje v Iskri Števci končano Iskra Števci registrani kot Iskra Emeco Spor glede blagovne znamke bo čez približno pol leta končan, nakar nas Iskra Hodling ne bo več zanimala, pravi Niko Bevk. Kranj, 29. septembra - Sedanji in bivši zaposleni so postali 60-odstotni lastniki podjetja Iskra Števci, ki od 21. septembra uporablja ime Iskra Emeco, s prihodnjim letom pa bodo uvedli tudi novo grafično podobo. Spor z Iskra Holdingom glede blagovne znamke zdaj ne poteka le na kranjskem, temveč tudi na nemškem sodišču, na odločitev sodišč se ne bomo pritožili, saj se zgodba enkrat mora končati, pravi Bevk. Lastninjenje je končano, sedanji in bivši zaposleni so postali 60 odstotni lastniki podjetja, kar je motiv za dobro delo, najpomembnejše pa je, da bomo sami kontrolirali finančne in komercialne trans- akcije. Zategadelj bo zelo pomebno, da bodo zaposleni delnice obdržali in jih čez dve leti ne bodo množično prodali. Nekateri jih verjetno bodo, zato jih bo skušala v svoj portfelj odkupiti firma in jih nato morda v obliki stimulacij razdeliti zaposlenim, je na tiskovni konfrenci povedal direktor Niko Bevk. Največ vprašanj se je nanašalo na spor z Iskro Holdingom glede blagovne znamke, ki dobiva vse večje razsežnosti, saj ne poteka več samo na kranjskem, temveč se začenja tudi na nemškem sodišču, kjer Iskra Hodling toži mešano podjetje Iskra EMR Bamberg, ki je v 65-odstotni lasti Iskre Emeco. (več v prihodnji številki) • M. V. Septembra inflacija 1,5-odstotna Kranj, 29. septembra - Statistični zavod je sporočil, da so se septembra cene na drobno povečale za 1,5 odstoka, življenjski stroški pa porasli za 1,7 odstotka. V letošnjih prvih devetih mesecih je bila inflacija 13-odstotna, življenjski stroški pa so sc povečali za 14,3 odstotka. Naj spomnimo, da je vlada v letošnji proračun vgradila 13-odstotno inflacijo, tolikšna pa je oila torej dosežena že v devetih mesecih. Zategadelj so aktualna ugibanja o rebalansu proračuna. Natančnejši podatki na 21. strani. • M. V. Z AS TA VLJALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel:064/211 256 COHTII.NA DISKONT PIVOVAKNA MarinšeK Tel.: 064/48 -220 Fax,Tel.:47-155 Vas vabi vsak dan, razen ob sredah, od 9. do 24. ure na domače svetlo pivo, na bogat izbor pripravljenih jedi in jedi po naročilu. Vsak petek in soboto od 19. do 24. ure živa glasba. SLOVENIJA IN SVET Po dveh letih in pol v GATT Sloveniji uspel dvojni met V torek je Slovenija po dvoinpolletnem prizadevanju postala redna članica Splošnega sporazuma o trgovini in carinah, znanega po kratici GATT, saj je v tem mesecu uspela zbrati soglasje dveh tretjin članic. Na posebni slovesnosti je sporazum podpisal slovenski minister za gospodarske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun, predvidoma danes pa naj bi sporazum s posebnim zakonom ratificiral državni zbor. Glavna teza priložnostnega govora namestnika generalnega direktorja GATT Jesusa Seadeja je bila, da se Sloveniji obeta dvojni dosežek: poleg sprejema v GATT se ji namreč obeta tudi vzpon med pogodbenice Svetovne trgovinske organizacije (WTO), edine od 24 držav, ki so na pogajalskem rešetu. Pogajanja so že stekla, saj je slovenska delegacija v sredo predstavila svoje poročilo, ki vsebuje ponudbe za različne panoge storitev (bančništvo, zavarovanje, zaščita intelektualne lastnine, trgovinski vidiki investicij, kmetijstvo, transport) in člani pogajalske skupine nanj niso imeli večjih pripomb. Slovenska delegacija je celo dobila laskavo oceno o strokovni ravni poročila. Druga"runda" pogovorov z Italijo Spor z Italijo je že interaacionaliziran Danes prihaja na drugi krog pogajanj o medsebojnih odnosih med Slovenijo in Italijo namestnik italijanskega zunanjega ministra Livio Caputo, ki bo verjetno moral upoštevati vse glasnejše mnenje mednarodne skupnosti, da dvostranski zapleti med dvema državama ne morejo vplivati na vključevanje Slovenije v evropske povezave. O tem je tekla beseda tudi med državnim sekretarjem v slovenskem zunanjem ministrstvu Ignacom Golobom in francoskim ministrom za evropska vprašanja Alainom Lamassourejem, ko se je v zečetku tega tedna prvi mudil v Parizu, stališče pa je bilo povedano povsem enako tudi ob nedavnem obisku Livia Caputa, ko je želel francoske oblasti seznaniti o sporu s Slovenijo. Podpora članic Evropske unije je izrednega pomena pred začetkom pogajanj v Lukseburgu prihodnji teden, ko naj bi se odločalo o mandatu za začetek pogajanj o povezovalnem sporazumu med Slovenijo in Evropsko unijo. Kot je povedal Ignac Golob, so v slovenskem zunanjem ministrstvupripravifi z nekaterimi spremembami opremljen dokument, ki ga je Italija predlagala v začetku septembra, na zahtevo slovenskega premiera pa se pripravlja tudi natančen program in koledar ukrepov usklajevanja slovenske zakonodaje s predpisi Evropske unije. STRANKARSKE NOVICE Slovenska ljudska stranka Storite nekaj zase SLS v izjavi za javnost opozarja na to, da se 22. oktobra izteče predpisani rok za zbiranje podpisov za razpis referenduma o dodatnem razdeljevanju certifikatov, ki so ga vložili poslanci te stranke in SND. Prepričani so, da mora premoženje, ki so ga ustvarjale generacije v preteklih desetletjih, ostati v slovenskih rokah in da se pravičneje razdeli slovenskim državljanom, šestdesetdnevni rok je dovolj dolg, da se 40.000 od skupnih dveh milijonov Slovencev odloči, da stopi na občino in overi izpolnjeni predpisani obrazec in ga nato pošlje na poslansko skupino SLS (Tomšičeva 5 z oznako Podpora volivca). Združena lista socialnih demokratov Kranj Volja ljudi o novih občinah ni bila upoštevana Ko je vodstvo ZLSD Kranj obravnavalo vladni predlog za oblikovanje novih občin, je ugotovilo, da pri njegovi pripravi ni bila upoštevana volja ljudi, da se ne upoštevajo nanovo sprejeti kriteriji, niti ni pripravljena ustrezna zakonodaja, ki bi omogočila hitro preoblikovanje občin. Ravnanje tistih, ki predlagajo v sedanji kranjski občini ustanovitev petih novih občin, ocenjujejo kot neodgovorno in predlagajo državnemu zboru razpis volitev po novem zakonu v stare občine. Občani morajo dobiti priložnost, da se o novih občinah izrečejo, vsiljevanje projekta pa utegne povzročiti, da bodo volitve ljudje bojkotirali. Zeleni Slovenije Mešetarjenje s proračunskimi sredstvi Vodstvo Zelenih Slovenije je na včerajšnji tiskovni konferenci javnosti sporočilo nekatere nečedne posle svojih nekdanjih najvidnejših članov, zlasti nekdanjega ministra za znanost in tehnologijo dr. Petra Tancinga. Zatrdili so, da ni bilo ideoloških razlogov za razcep v stranki, pač pa je bil motiv za razhod v nečednem početju nekaterin. Z dokumenti so dokazali, da je minister Tancing mešetaril z državnimi sredstvi in da je bila ustanovitev Zelenih - Ekološko socialne stranke v bistvu "by pass" firma, da bi zabrisali svoje sledi, pa da so pobegnili v LDS. Odkrite nečednosti so že posredovali organom pregona, zahtevajo pa tudi, da Agencija za plačilni promet (bivša SDK) pregleda celotno poslovanje te stranke. Na te obtožbe se je v posebni izjavi za javnost že odzval dr. Peter Tancing, ki celoti zavrača namigovanja, saj meni, da gre zgolj za politično obračunavanje, spregovoril pa bo o tem po koncu preiskovalnega postopka. • Novice povzel s Ž. Državni zbor pospešeno sprejema zakone Vse bližje lokalnim volitvam Če bo do ponedeljka državnemu zboru uspelo sprejeti zakon o ustanovitvi občin, bo s tem mogoč razpis lokalnih volitev še v tem letu. Na zakon je kopica pripomb. LJubljana, 29. septembra - Delo državnega zbora v tem tednu bi lahko nedvomno ocenili kot izjemno učinkovito, saj je uspel streti nekaj orehov, ki jim ni bila v štirih letih kos slovenska skupščina zadnjega sklica. Največ pričakovanj pa je usmerjenih k zakonu o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij, kar je pogoj, da do torka, 4. oktobra, ko je za to zadnji možni rok, razpišejo lokalne volitve še v tem letu. Strankarsko delovanje je končno tudi zakonsko urejeno. Končno zaključeno julijsko zasedanje Po dveh prekinitvah je državni zbor v torek uspel končati svoje julijsko zasedanje s kar precejšnjim uspehom: po štirih letih, ko je bil zasnovan in večkrat neuspešno obravnavan, je bil končno sprejet zakon o volilni kam-paniji, ki bo od strank tudi v časih volitev zahteval čiste račune. Tako je več možnosti, da se ne bodo neprestano pojavljale raznorazne afere -zadnja bo kot vse kaže iz- bruhnila na račun dela Zelenih Slovenije - določena pa so tudi pravila igre in ponašanja kandidatov, strank, organizatorjev volilne kampanije, pa tudi javnih občil. Zaključek junijskega zasedanja je minil v znamenju zaključne "ocene" stanovanjske afere R + 3, zaradi katere je moral odstopiti pravosodni minister Miha Kozinc. Pri tem so ugotovili, da bi morali pripraviti kodeks slovenskih politikov, ki bi se morali bolj kot za lastni dobrobit prizadevati v dobro države. Sprejeli so tudi amandma na zakon o prevozih v cestnem prometu, kjer naj bi uveljavdi po zgledu sosednje Avstrije strožje omejitve tovornega prometa ob koncih tedna in prazničnih dneh. Stranke dobile svoj zakon Drugi zakonski predlog, ki je bil prav tako star že dobrih štiri leta, je bil zakon o Solitičnih strankah, kjer je ila lastnina nekdanjih družbenopolitičnih organizacij osrednje jabolko spora. Z včeraj sklenjenim kompromisom, da se podržavi lastnino nekdanje ZKS in SZDL, ne pa ZZB in sindikatov, sicer mnogi niso bili zadovoljni, so pa sklenili še drug kompromis, saj so znižali potrebno število podpisnikov za ustanovitev stranke od prvotnih 1000 na 200. Slovenski krščanski demokrati še niso izbrali Rok za novega zunanjega ministra so podaljšali Pri SKD čakajo na vrnitev predsednika Lojzeta Peterleta, kandidata bodo sporočili v soboto. Ljubljana, 29. septembra - Delegacija SKD je v pogovorih s premierom dr. Drnovškom prestavila rok za oddajo predloga za novega zunanjega ministra. V pogovorih so sicer bile omenjene tudi druge možnosti, kot je sprememba koalicije, ali tudi spremembe znotraj obstoječe, kar bi pomenilo spremembe programa in načina odločanja. Za kandidata se omenja štiri imena. Obisk zunanjega ministra v odstopu Lojzeta Peterleta, predsednika SKD na zasedanju generalne skupščine Organizacije združenih narodov je bil osnovni vzrok za to, da so predstavniki SKD zaprosili dr. Drnovška za podaljšanje roka, v katerem naj bi posredovali predlog kandidata za novega ministra za zunanje zadeve. V vodstvu in poslanskem klubu SKD namreč še vedno dopuščajo možnost, da bi SKD sprejeli ponudbo za novega zunanjega ministra, saj jc očitno, da LDS ni pripravljena na spremembe v koaliciji, dopuščajo pa možnost sporazuma o nekaterih programs- kih spremembah in spremembah pri sistemu odločanja. Vse bolj se kaže, ugotavljajo pri SKD, da Peterletov odstop ni bil najbolj premišljeno dejanje, saj so poleg nekdanjega notranjega ministra Iva Bizjaka povzročili nepotrebno menjavo še v zunanjem ministrstvu. Poleg tega se ustvarja vtis, da Lojze Peterle ni opravljal funkcije dobro. Za kandidata, ki naj bi nasledil Lojzeta Peterleta, se omenjajo iz vrst SKD štiri imena: dr. Andrej Capuder, sedanji veleposlanik Slovenije v Franciji; Mitja Malešič, sedanji veleposlanik Slovenije na Hrvaškem; dr. Peter Vencelj, državni sekretar za Slovence po svetu v zunanjem ministrstvu; ter Edvard Stanič, generalni sekretar Slovenskih krščanskih demokratov. V primeru, da sc pri SKD ne bi odločili za kandidata za zunanjega ministra, so ugibanja o možnih načinih razrešitve zelo številna. Od tega, da bo prišlo do temeljitih prerazporeditev resorjev znotraj obstoječe koalicije, do tega, da se koalicija spremeni. • Š. Ž. Državni zbor je ob sredinem začetku septembrskega zasedanja sprejel še celo vrsto pomembnih zakonov: Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki sicer zahteva ob nesrečah le najnujnejše ukrepe, za sanacije posledic nesreč pa je predviden poseben zakon; Zakon o zavarovalnicah, ki zaostruje nastopanje tujih zavarovalnic na našem trgu, posebna pozornost pa je namenjena zadostnemu rezervnemu (rizičnemu) kapitalu in načinu njegovega vlaganja. Namesto mag. Hermana Rigelnika, ki je odstopil tudi kot poslanec, so včeraj potrdili tudi mandat Petru Petroviču, dipl. inž- prav tako iz Slovenj Gradca. Državna uprava po novem Za načrtovano ustanovitev občin je precejšnjega pomena, da je bil včeraj sprejet tudi zakon o državni upravi, ki določa tudi organizacijo državne uprave v občinah z novim letom. Da ne bi ponovno naštevali, povejmo le, da bo v upravnih okrajih, ki bodo na vseh sedanjih sedežih občin, država v svoje izvajanje prevzela vse postopke in opravila iz pristojnosti države, kar pomeni po nekaterih ocenah več kot 80 odstotkov sedanjih občinskih pristojnosti in dela. Končno je tudi razrešeno vprašanje prostorov, ki jih bo morala od občindržava vzeti v najem. Osrednja tema današnjega zasedanja, in verjetno tudi v prihodnjih nekaj dneh, pa bo ustanovitev novih občin, saj mora biti zakon, če želijo do 4. oktobra razpisati volitve, do torka sprejet. Na vladni zakon je veliko pripomb, ki jih bo za sprejem potrebno se uskladiti. • Š. Žargi Jana Primožič, poslanka SKD v državnem zboru in članica komisije za lokalno samoupravo Za nove mestne občine ni velikih možnosti Pri SKD menijo, da bo večina podprla predlagani model 157 novih občin, ljudje pa jih bodo sprejeli, ko bodo v praksi zaživele. Državni zbor je tik pred obravnavo zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij. Kako ta predlog ocenjujete? "Mislim, da je predlog dovolj celovit, gre v bistvu za 2. predlog prof. Vrišarja, ki je bila s 163 občinami in pogojem 5000 prebivalcev že ponujena pomladi. Posebnega političnega vpliva pri tem ne bi mogli očitati, razen morda v primerih Kopra in Izlak. Predlaganih 157 občin je v bistvu odgovor na vse to, kar se je dogajalo pomladi. Obstaja sicer še dokaj radikalni predlog Združene liste, ki predlaga le 72 občin, od katerih je bilo 17 izglasova-nih na referendumu in ustrezajo veljavnim pogojem, vse ostalo pa naj bi več ali manj ostalo po starem, kar ni sprejemljivo, niti v skladu z ustavo niti po sodbah ustavnega sodišča." Le nekaj dni po obravnavi zakona na vladi, ko je zanj izvedela tudi javnost, je že v občinah cela vrsta pripomb. Pričakujete veliko amandmajev? "Res je, da pripombe kar dežujejo in upravičeno je treba pričakovati veliko število amandmajev. Za Gorenjsko je že dogovorjeno, da se z amand maji skuša doseči ustanovitev občin Rateče in Jezersko, nekatere popravke predlaganih območij v občini škofja I «»k.». znane pa so nam tudi zahteve Jesenic in Škofje Loke po statusu mestne občine. Glede slednjega sem bolj skeptična, saj bi to poseglo v sam koncept lokalne samouprave, saj poleg navadnih občin in mest (gre za bolj geografsko opredelitev, zato je v Sloveniji predlaganih 65 mest), tudi za mestne občine, ki naj bi bile središča regij oz. pokrajin z večjimi pristojnostmi. Ker gre za to ozadje, bo zelo verjetno vlada vztrajala pri predlaganem skromnem številu mestnih občin." Mislite, da bo uspela delitev Slovenije na nove občine do konca leta? "Mi bomo podprli ta predlog, saj menimo, da jc edina rešitev. Smo ena zadnjih držav v Evropi, ki gremo v ta proces. Zamudili smo prvi primerni čas v letu 1992, ko so bile pripravljene prve osnove in predlogi /a nove občine, tedaj po merilu 3000 prebivalcev, mnogo je bilo zamujenega letos spomladi, sedanji predlog s 5000 prebivalci pa nas nekoliko odmika od prvotnih konceptov. Zakon o lokalni samoupravi jc sicer odprl možnost naknadnega oblikovanja manjših občin ob izpolnjevanju nekaterih osnovnih pogojev." Med strankami več ali manj obstaja vsesplošno soglasje o tem, da morajo biti lokalne volitve se pred iztekom leta-Jc to olajšalo usklajevanje "Različni pogledi na to sc niso preseženi. Združena ltsta vztraja pri tem, da bi volil' » stare občine in da bi sC območja novih občin obliko vala postopno in celo s Pon?Tj nimi referendumi- M ocenjujemo, da ljudje nov občine pričakujejo in držaVj\ zbor sc jc žc odločil, da o tem ne kaže razpisovati Pon°vnJt, ga glasovanja. Ljudje boo morali kot vse kaže izkustvi^ DO spoznati, kaj v bistvu D0JJ občina pomeni, in da odvečni strahovi o tem, da bodo le povečali stroški » razrasti a administracija. Š. Žargi GLAS Ma'*" •looiiki Ustanovitelj in izdajatelj: liirduitka politika: neodvisni nestrankarski politično informativni poltednik s poudarkom na dogajanjih na (iorenjskem / PrrdurdnUi čaaopbnega »»rta: Ivan Hi/jak / IHrekioi in glavni urednik- ^ Valjavcc / Odgovorna urednica: l-eopoldina Bogataj / Novinarji in urrdidki: Helena Jelovčan, Jože Noinjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Scdei, Vilma Stanovnik, Marija Volfj.ik, (vrt« ,| Danica Zavrl Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Folojrmnja^iofa/u Stnik / Priprava zarJak: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DIT.O T^R, Tisk časopisov in rcv,';tlJ,ne urc Uvi i"' / UrednJitvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, u lefac 122-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 74 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, urad' Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15 ure TČasopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DBM Oglasne stor KRANJ I*nikU Promelnl d*vek P° ,,opmi 5 o*"101110* v ceni CmoP1" (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA 80,00 SIT. IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV zasedanje občinske skupščine Škofja Loka Črnih gradenj dokončno ni več Ponovna obravnava legalizacije črnih gradenj prve odločitve o legalizaciji vseh ni spremenila, pač pa pogojila z nekaterimi nujnimi ukrepi. ^ofja Loka, 29. septembra - Pri ponovni obravnavi črnih Nadenj je obveljala prvotna odločitev o legalizaciji vseh, *cndar na predlog strokovnih služb pod določenimi pogoji. *'jub nekaterim resnim pomislekom pa je bila sprejeta ra*egija razvoja turizma. .2 začetkom prve popočit- darili poročevalci, je bilo ^ke seje škofjeloške skupš- pomembno predvsem zato, **0e ni bilo lahko, saj število ker bi vso zadevo v nasprot-Phsotnih ni zagotavljalo po- nem "vzela v roke" slovenska trebne sklepčnosti, ki so jo vlada, in vprašanje bi bilo, če Ugotovili s klicanjem poslan- bi bila pn tem tako "rado- 06 novih občinah bo huda kri Pripomb na predlog zakona o ustanovitvi in območjih občin je bilo kar nekaj: iz pripomb poslanca Poljan in J0vorij je zvenela odločenost o tem, da se ne strinjajo s Pr*dlagano razvrstitvijo v občino Gorenja vas -Poljane, Poč pa želijo v občino Škofja Loka. Kako bomo razvijali Prizem na Starem Vrhu, ki bo v dveh občinah, se je spraševal poslanec iz Zapreval, vsi pa so se strinjali s Predlogom predsednika izvršnega sveta, da Škofja Loka ne ^orc biti navadna občina, pač pa si mora, predvsem iz Zgodovinskih razlogov in seveda večjih pristojnosti v Prihodnje, prizadevati za status mestne občine. Na hitro Pripravljeno gradivo naj izvršni svet dopolni, je bilo mnenje Več/ne, in pošlje vsem pristojnim v Ljubljano. ment na tokratnem dnevnem redu zasedanja škofjeloške skupščine je bila strategija razvoja turizma, o kateri se je govorilo in se jo zahtevalo že vrsto let. Strategija si je zastavila zelo ambiciozni cilj: 30-odstotno letno rast te dejavnosti, ki pa naj bi jo uresničevali še nedefinirani glavni in ostali nosilci. Računa se predvsem na skoraj podvojitev sredstev iz občinskega proračuna (kar naj bi bilo namenjeno predvsem v informativno propagandno dejavnost), vse ostalo pa bo moralo sloneti na dohodkov- no zainteresiranih nosilcih. Na strategijo je bilo vrsto pripomb, od opozoril, da bi kazalo najprej "pomesti Plac" in urediti nekatere osnovne in najbolj moteče primere, pa do razmišljanj o bolj sistematičnem in bolj sistemskem pristopu, gradnji strategije na konkretnih programih. Da je zaradi omejenega obsega gradiva bilo nekaj tega izpuščenega, ni bil posebno prepričljiv argument, očitno pa je bilo, da je večino v skupščini dokument zadovoljil, zato so ga sprejeli. Š. Žargi na sejo šele dobro uro po Jjenem začetku. Zlasti po-^embno naj bi bilo, da KuPŠČina sprejme tako ime-0vane sanacijske prostorsko Jreditvene pogoje (PUP), ki val bi po zakonu o razreše-aJ!Ju Črnih gradenj v Sloveli1 končno dali možnost (D?Ylacyc takin graCienj, V^vUreditvi urbanističnih Vi ,Urrientov in seveda uredit-slabih posledic takih posest v prostor. Da se ta °*ument sprejme, so pou- ) darna". Obveljala je namreč odločitev iz junijskega zasedanja, da se vse črne gradnje (zaradi nesporazuma z ministrstvom okrog ene) legalizirajo, ker pa te predvsem čustvene (in seveda hudo demagoške) odločitve tudi po zakonu ni mogoče napraviti kar brezpogojno, župan takega protizakonitega odloka ni hotel podpisati, zato je morala stroka predpisati pogoje legalizacije. Drugi pomembnejši doku- V Škofji Loki spremenili nekatera imena Preimenovana Titov trg in Jegorovo predmestje Škofja Loka, 29. septembra - Občinska skupščina Škofje Loke se je v ponedeljek odloČila za nekatera preimenovanja ulic trgov in naselij, združena v treh odlokih. Po Ervem se dosedanji Titov trg in del Novega Sveta v Škofji oki preimenuje v Kapucinski trg , medtem ko se dosedanje Jegorovo Predmestje razdeli na dva dela z novimi imeni. Del od kaŠče do ceste v PuŠtal se bo poslej imenoval Studenec, del Jegorovega Predmestja preko ceste v PuŠtal pa Fužinska ulica. Po drugem odloku, ki je bil sprejet, se uvaja ulični sistem v Gorenji vasi (skupaj deset ulic), po tretjem odloku pa se preimenujejo naselja Žirovski Vrh nad Gorenjo vasjo v Žlrovski Vrh Sv, Antona ter Žirovski vrh nad Zalo v Žirovski vrh Sv. Urbana. Skupno vsem omenjenim spremembam je predpis, da morajo biti spremembe izvedene v šestih mesecih, pri Čemer mora Geodetska uprava na stroške občinskega proračuna pripravili nove hišne tablice, za spremembo v osebnih dokumentih pa morajo poskrbeti prebivalci (na svoje stroške) sami. • Š. Ž. ^seniške krajevne skupnosti protestirajo Volivcev ne bo na lokalne volitve? bolj kot poslanci državnega zbora vedo, kaj si ljudje mislijo, se zna zgoditi, da bodo po takih odločitvah o novih občinah, ki ignorirajo najvišjo oblu liko demokracije - referendum a sestanku so predstavniki vseh jeseniških krajevnih skupnosti protestirali - petkrat premislili, če bodo 25? ,°dločitvi državnega zbora, da bi bili na jeseniškem območju le dve fP, 5,1 ob koncu ,eti c>ni, Jesenice pa ne bi bile mestna občina. Lahko se zgodi, da ljudje iz pr°testa ne bodo šli na lokalne volitve. WeHSenicc' 29- septembra - WScdnik skupščine občine sklir !CC dr. Božidar Brudar Sehkscs,anck s Predst lUar je avniki ni^\Krajevnih skupnosti jese-pr«.C ohč>ne, na katerem so vsi t Protez >rot- proti načinu in ilce cP,rcdlo^u Vlade repub-u$tan Ven'Je k zakonu o nJiho°-V|Itvi °bčin in dolocitvi °bčin ohm°čii za mestne dni' Zahtcvali so, da se "Cno opredelijo kriteriji ■ anovitev mestnih občin n :>ne lat l* 'n d $eZn .državljane Slovenije v$eh ° 1 utemeljitvijo za fiK Polaganih deset bodo Ustnih občin. na C^cn,čane zanima, zakaj sta Pred)• r Ptui in Velenje Jst |ni/aciji klovna iku fen . dIPskih mest; onemogo Sori«.i ° P°llP's o partnerskem centralizacijo naše zunanje politike. Na zborih občanov so se ljudje opredelili, da sc območje občine Jesenice organi žira kot samostojna občina, ki bi obsegala območje devet krajevnih skupnosti in sc potegovala za pridobitev statusa mestne občine. V jeseniški občini so sc le Ratečani odločili za samostojno občino, a s posebnim statusom. Zdaj naj bi bila vsa gornjesavska dolina ena občina, od Hrušice do Žirovnice pa druga občina. Se posebej Rate-čane zanima, kako jc mogoče, da jc obmejni Hodoš na madžarski meji postal občina s posebnim statusom, Rateče pa ne? Očitno imajo nekateri vplivne botre.. Tudi sicer so vsi predstavniki poudarili, da državni zbor hudo podcenjuje slovenske ^kovnih in nedemokratičnih državljane^ Ker poznajo ljudi pogruntacij državnega zbora, po naseljih in vaseh in veliko D.Sedej nenca na lokalnih volitvah bi pa res povzročila nesluten kaos. Že priprave na referendum so otročje poenostavljale tako resne zadeve kot je lokalna samouprava, saj nihče ni vedel, kakšen je namen in kaj bo s finančnimi zadevami. Da pa zdaj mimo referenduma državni zbor po svoje oblikuje lokalno samoupravo, se pa lahko kruto maščuje. Ljudje niso neumni, zato jim bo enkrat zadosti raznoraznihnes- Naložba ministrstva za obrambo Vlečnico pod Viševnikom bodo posodobili Občina opozarja na dogovor, po katerem naj bi smučišča poleg vojske lahko uporabljali tudi ostali obiskovalci Pokljuke. W kupec hišo seveda kupil Drc* stanovalcev. tiAupcc- ki 1« wurio odštel 90 gjc nemških mark, jo ver in k- i Preurediti in se zato 'nebiti "starih" stanovalcev v JjJjJ. Nekdaj so tu prebivali etit VCI' ki so sc P° osvobo-J"v> izselili v Srbijo, ostala m! i Soboljcva s svojim ,lrokom. Dobrivoj je zapo-;tn na Bledu, v Kompasu, 'J^gova žena Snežana pa dela ^Polovičnim časom kot sna- "ki>na PIT v Kranjski Gori. Hiša prodanu, stanovalci na cesto. "Novi lastnik nama je odklopil elektriko, zato smo že kar nekaj časa v popolni temi, " pravita "Voda je v pritličju, zato nosim vse perilo pral k sestri na Jesenice. Seveda bi se izselila, ko bi le našla streho nad glavo. I'a je zelo težko, kajti v Kranjski Ćori v zasebnih hišah ne marajo podnajemnikov, če pa že kdo ima stanovanje, zahteva najmanj 300 nemških mark mesečne najemnine. Toliko pa ob minimalni plači, ki jo prejemava v svojih firmah, nikakor ne moreva plačati. Pravda se vleče na sodišču že dve leti in sodišče nama je potihem že dalo vedeti, da se ne da ničesar storiti. Izseliti se bova morala, to veva - zato sva dala tudi prošnjo za solidarnost- no stanovanje na jeseniško občino, se prijavila na razpis, a odgovora še ni. Ni govora, da bi dobila stanovanje pri svojih firmah, kjer sva zaposlena: za stanovanja ni denarja. Najhuje je to, ker trpi otrok. In sprašujeva se, kako se lahko kaj takega dogaja: hiša se proda, stanovalci pa se morajo Eri priči izseliti. Ko bi se le imeli am!" Pozanimali smo se in izvedeli, da so danes stanovalci, ki bivajo v zasebnih in prodanih hišah nezaščiteni kot že dolgo ne. Če se hiša proda, ima kupec vso pravico, da stanovalce izseli, tudi na cesto, če nimajo kam. A ne le to: vse pogosteje se dogaja, da so na milost m nemilost prepuščeni stanodajalcem tudi pri mesečni najemnini, kajti v Sloveniji nikakor še ni dogovora o tem, koliko naj bi najemnina znašala. In tako se poleg evidentnih na- 1'emnin zelo pogosto pobira še :aj zraven: najemnine na črno, ki znašajo tudi od 300 do 400 nemških mark. Tako se je že zgodilo, da je neka družina na Jesenicah morala vzeti posojilo, da je lastniku hiše sploh lahko plačalanajcmnino. Soboljevima, ki sta otala brez strehe nad glavo, ostane le upanje, da se bo na Jesenicah le našlo kakšno solidarnostno stanovanje. Ne le zaradi njiju, ampak zaradi otroka, ki piše domače naloge v siju sveče... • D.Scdej KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše razstavlja slike slikar Vlado Martek. V vseh prostorih pritličja Mestne hiše je odprta etnološka razstava Spomeniki kmečkega stavbarstva na Gorenjskem, v mali renesančni dvorani pa je na ogled izbor slik Rudolfa Arha na temo gorenjskih kmečkih stavb. V galeriji Pungert je odprta prodajna razstava akad. slikarja Dušana Lipovca. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine je na ogled razstava Tržiška berštat, čevljarska rokodelska delavnica. V prvem nadstropju Kosove graščine pa je na ogled razstava Zelenci - strokovno gradivo za ureditveni načrt. V razstavnem salonu Dolik so na ogled akvareli Drage Soklič in fotografije Adija Finka. V bistroju Želva na Jesenicah in v pizzeriji Ajdna v Žirovnici so na ogled fotografije z odprav v Himalajo in Ande avtorja Janeza Dovžana, v pizzeriji Bistr'ca v Mojstrani pa so na ogled razglednice Ljubljane. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeva hiša razstavlja akademska slikarka Marjeta Cvetko, razstava je podaljšana do 23. oktobra. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Marka Pogačnika Podobe iz Alpskega sveta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Miro Kačar iz Sorice slike v tehniki olja z naslovom Jesen v Sorici. V galeriji Loškega gradu je na ogled likovna razstava z naslovom Fiat /uxV okroglem stolpu na Loškem gradu pa je odprta razstava o razvoju žarnice, posvečena stoletnici javne razsvetljave v Šk. Loki. V Knjižnici Ivana Tavčarja je razstava Foto kino kluba Anton Albe Svetloba. V galeriji Fara je na ogled razstava erotičnegaciklusa akad Kiparja Viktorja Plestenjaka. V galeriji Mravljica razstavlja akad. slikar in kipar Aladar Zahariaš. VAŠA NAŠA MATINEJA Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja se v nedeljo, 2. oktobra, odpirajo vrata že tradicionalnih nedeljskih matinej. Vsako drugo nedeljo se bodo za otroke vrstile lutkovne igrice, pravljične igrice, včasih bo otroke zabaval tudi čarovnik. Otroke bo vedno pozdravil dedek, zastavil kakšno uganko in razdelil nagrade najboljšim risarjem. Kajti otroke bodo tako kot lani v avli gledališča po matineji čakale barvice in papir, vmes pa bodo prigriznili tudi kaj sladkega. To nedeljo bo male obiskovalce matineje razveselila lutkovna igrica Fidl-fadl v izvedbi Lutkovnega gledališča TRI iz Kranja. Vstopnica bo veljala 200 SIT, možno pa je kupiti tudi abonmajsko vstopnico za vseh trinajst prireditev, velja 1900 SIT, lahko v dveh obrokih. SPET LUTKOVNE MATINEJE KRANJ V soboto, 1. oktobra, ob 10. uri se v Ragtime klubu na Sejmišču spet začenjajo sobotne lutkovne matineje, ki jih pripravlja Zveza kulturnih organizacij Kranj. Sezono lutkovnih predstav bo odprlo Lutkovno gledališče Jože Pengov z igrico Žive lutke. Pripravljen pa je že program za ves mesec. Naslednjo soboto bo Jana Štržmar predstavila igrico Zaljubljeni zmaj, tretjo soboto je na sporedu Črviva zgodba Lutkovne skupine Uš, četrto soboto bo za otroke igrala skupina Lutkovno fanatični team Luft, zadnjo soboto v oktobru pa bo gostovalo Lutkovno gledališča GM Jesenice z Mojco Pokrajculjo. To sezono bodo kot kaže sobotne matineje šc pri "sosedu", kasneje pa naj bi sc preselile v dvoranico stavbe ZKO na Sejmišču 4, kjer za adaptacijo podstrešja že nastajajo projektni načrti. Dvoranica pa naj bi bila namenjena ne le lutkovnim pač pa tudi gledališkim predstavam, plesnim skupinam in drugo. • L. M. VABIJO DOBRE PEVCE Kranj Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj se je po poletnih počitnicah spet začel pripravljati na novo pevsko sezono. Odpira tudi vrata vsem novim pevcem, ki bi hoteli peti v dobrem pevskem zboru. Vabljeni na njihove pevske vaje ob ponedeljskih ali četrtkih ob 20. uri v dvorani Osnovne šole France Prešeren Kranj, Kidričeva 49. Informacije pa se dobijo tudi pri predsednici zbora Miji Mravlja na številki 064/312-226. POTOVANJE SKOZI TEMNO LUC Škofja Loka • Likovna razstava z delovnim naslovom "Fiat lux!" (Bodi luč! lMz - 1,3) je posvečena stoletnici prve javne razsvetljave na Slovenskem. Avtorji, ki so bili povabljeni, so ustvarjali na temo elektrike v širšem ali ožjem pomenu z nekaterimi izjemami. Koncept lazstave je razdeljen na tri dele: slika, kip in fotografija. Pokazati in ustvariti odnos med zgodovinskim in umetniškim pogledom. Ce vas bo pot zanesla v Škotjo Loko in se boste odpravili na ogled razstav, boste med drugim lahko videli tudi to, ki Zahteva kratek sprehod po Loki. V galeriji na loškem gradu r,izstavljajo Metod Frlic, Dušan Fišer, Silvester Plotajs Sicoe, Matej Plestenjak in Gani Llalloshi, če vam bo sreča naklonjena, bodo morda dela teh umetnikov še na ogled postavljena. V galeriji Ivan Grohar na Mestnem trgu so razstavljena dela Janeza Feritna, Janeza Hafnerja, Jožeta Slaka, Tomaža Lundra, Hermana Pivka, Igorja Pustovrha in zelo zanimivo delo Iveta Šubica. Ob galeriji v atriju SDK stoji kip Marjetice Potrč, ki bo stal predvidoma le en mesec. A vendar so nam iz občine (sekretar za prostor in okolje) poslali Poziv za dopolnitev vloge za priglašena dela v zvezi s postavitvijo skulpture v atriju. V roku 30 dni moramo predložiti kopijo katastiskega načrta z vrisanim predvidenim objektom, doka/ilo 0 razpolaganju z zemljiščem, tehnično risbo skulpture, soglasje pristojne spomeniškovarstvene službe, soglasje prebivalcev v stavbi. V nasprotnem primeru se bo v smislu 68. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list SFRJ, št. 47/86) štelo, da vloga ni bila vložena. Pa vendar vam je sreča naklonjena in si boste vsa razstavljeni dela še lahko ogledali. Upam, da bo čez sto let ob dvestoletnici prve javne električne razsvetljave, luč umetnikom gorela svetleje. • Polona Hafner Metarmorfoza kina Storžič DOBRI FILMI V DOBRI DVORANI Kranj - Čeprav se je v slovenskih kinematografih zadnji dve leti začela dogajati dolgo pričakovana vrnitev gledalcev, pa se s kako posebno velikim številom kranjsko kinematografsko podjetje, ki pokriva večino gorenjskega območja, ni ravno moglo pohvaliti. Čeprav je v svojih kino dvoranah vrtelo prav tako sveže, zanimive in v svetu najbolj gledane in odmevne filme, kot so bili na sporedu v ljubljanskih dvoranah. Razlog je bil dokaj preprost. Filmsko občinstvo, ki je pred leti bilo "odšlo" iz kina raje pred domače ekrane, da bi gledalo v videote-ki sposojene filme, se iz udobja copat in fotelja ni kar takoj moglo odločiti za vrnitev v dvorane, ki jih je načel zob časa, za več dolžin pa prehitela sodobna tehnika predvajanja filmskega traku. Nekaterih posodobitev so bile dvorane Kinematografskega podjetja Kranj v zadnjem času sicer deležne, vendar pa je bilo več kot na dlani, da nekdaj sodobna kino dvorana Center zdaj to ni več. Od oktobra, najverjetneje tja proti koncu meseca, pa naj bi bilo vse drugače. Obnovljena dvorana kina Storžič naj bi filmskim predstavam v Kranju vrnila nekaj blišča in sijaja. Morda to niso ravno prave besede, saj je končno "spodobna dvorana" v današnjem času vsekakor nekaj, kar ne bi smelo biti kakšna posebna izjema. "Malce posebnosti pa si gledalci vsekakor zaslužijo. Ko bodo sedli v petsto mark vredne s sinjim plišem oblečene stole, ki so jih sijajno izdelali v kamniškem Stolu, videli polepšano in za polovico - na 20z sedeža pomanjšano dvorano, gledali filmsko predstavo ob pomoči sodobne tehnike, bodo morali priznati, da bo poslej kino Ivo Trii ar Storžič reprezentančna dvorana. Tudi zaradi programa, ki bo praviloma tak, kot je zdaj v kinu Center in še boljši," je povedal direktor Ivo Trilar, ki mu je žal, da se jesenski del filmskega gledališča še ne bo mogal začeti v novi lepi dvorani, kjer obnovitvena dela zamujajo predvsem zaradi počasne dobave uvožene tehnike. Vsekakor pa bo spomladanski ciklus filmskega gledališča startal v kinu Storžič. Obnovljena dvorana v kinu Storžič in načrtovan kvaliteten filmski program pa še ne pomeni, da se utegne sedanja dvorana kina Center spreme - Publikacije Znanstvenega inštituta OD BULGAKOVA DO ARHEOLOŠKE PREGLEDNICE Ljubljana - Pri Znanstvenem inštitutu Filozofske fakultete so izšle štiri nove publikacije, tri od njih v seriji Razprave: to so Evangelij Bulgakova avtorja Mihe Javornika, Ncoslavizem in Slovenci Irene Gantar Godina, Psihologija športa Maksa in Mateja 1 ušaka ter Časovna in kulturna preglednica arheoloških najdišč Andreja Valita. Monografsko razpravo Evangelij Bulgakova je avtor Miha Javornik napisal na osnovi dizertacije Mitologizacija v ruskem pripovedništvu dvajsetega stoletja. Bulgakov, znan predvsem po svoji znameniti knjigi Mojster in Margareta, je skozi ves svoj literarni opus izpričeval nenehno težnjo po iskanju resnice, z omenjenim romanom pa vsekakor dosegel svoj ustvarjalni vrh. V knjigi se je avtor Javornik med drugim ukvarjal predvsem s pisateljevo vero v svet kot "besedilo " oziroma umetnino, ki kontinuirano nastaja in se dopolnjuje zunaj kakršnihkoli dogem. Vrzel v slovenski strokovni literaturi o psihologiji v športu zapolnjuje knjiga Psihologija športa, ki sta jo napisala Maks in Matej TuŠak, saj se je bilo doslej treba opirati zgolj na tujo literaturo. Knjiga je nastala na podlagi združevanja znanstveno teoretskih podlag s praktičnim delom predvsem z vrhunskimi športniki. Avtorja sla se ukvarjala s temami, kot so motivacija, vrednote, agresivnost, socialna klima in harmonija v moštvu, trenerstvo, priprava na tekmovanje in drH£0- , j Časovna in kulturna preglednica arheoloških najdišč Slovenije avtorja Andreja Vahča ni knjiga, pač pa svojstven časovni in kulturni zemljevid, ki pa ga je seveda možno brati kot knjigo. Na enem listu je smiselno prikazala sinteza zgodovinskega razvoja od nastanka človeka pa vse do nove dobe, ob tem pa so upoštevana vsa najpomembnejša - 170 jih je - najdišča od skupaj 4500 na slovenskih tleh. Svojevrstno arheološko karto bodo znali brati ne le strokovnjaki arheologi, pač pa tudi ljubitelji, srednješolska mladina, zaradi enostavnosti pa bo jasna drugojezičnemu bralcu tudi brez prevoda Preglednico dopolnjuje še slikovno gradivo o značilnih predmetih s posameznih najdišč avtorice Barbare Ravnik - Toman. Knjiga Ncoslavizem in Slovenci avtorice Irene Gantar Godina se ukvarja z nastankom, življenjem in koncem neoslavizma - novega slovanstva, še posebej pa s tem, kako so ga razumeli Slovenci, predvsem liberalni politiki, intelektualci in kulturniki. Knjiga, ki jc nastala na podlagi razširjene disertacije, predstavlja skoraj že pozabljen čas, ki pa zaradi današnjih dogodkov pri nekaterih slovenskih narodih postaja bolj zanimiv: ne nazadnje pa nas spominja na to, da smo bili Slovenci tudi s tem gibanjem sestavni del dinamične evropsko zgodovine. • Lea Mencinger niti v drugorazredni kino, še posebej ne, ker so jo letos spomladi že obnavljali. "Sploh ne, vemo, da ima Ljubljana celo vrsto enakovrednih kinodvoran, Kranj se ji zdaj pridružuje z dvema dvoranama. O kvalitetnem programu je danes pač lahko govoriti, saj najnovejše in najzanimivejše filme slovenski gledalec vidi komaj kak mesec ali dva po svetovni premieri. Še nikoli doslej ni bila kinematografska ponudba tako aktualna, sveža in kvalitetna, praktično ni prostora za slabe filme. Prepričan sem tudi, da bo v kratkem nova dvorana prekrila staro predstavo o tem, da je bil to kino za slabše filme, za program filmske erotike in podobno." Obnovljena dvorana pa seveda ne bo namenjena zgolj filmskim predstavam. Projektanti so dali besedo, da bo tudi dovolj akustične za komorne instrumentalne in pevske koncerte, razne druge prireditve, srečanja in podobno. Doslej se je vse odvijalo v dvorani kina Center, to pa je pomenilo, da je bilo treba za dan ali dva ustaviti predvajanje filma, kar pa za obiskovalce kino predstav ni najbolj zanimivo, takšnim prekinitvam pa so ugovarjali tudi distributerji filmov. Ob dveh dvoranah, ne glede na to, da samostojen in povsem izdelan programski načrt predvajanja filmov in ostalih prireditev za kino Storžič še ni izdelan, pa bo vsekakor prireditveno politiko peljati drugače. "To pa tudi pomeni, da bo na primer program filmskega gledališča lahko daljši z več filmi in ne le dva abonmajskega dneva v tednu kot zdaj. Še pomembnejše pa je," meni Ivo Trilar, "da bo z novo dvorano Kranj ujel po aktualnosti ostale slovenske kinematografe. Poslej bodo filmi tudi v Kranju začenjali svojo pot k gledalcem istočasno kot v Ljubljani in ostalih dveh največjih mestih. Od tega si seveda podjetje obeta tudi večji obisk, kot pa je pov-prečje75 gledalcev na predstavo, podatek je iz preteklega leta." Kljub mnenju, da je stari dobri kino že prebrodil krizo, pa hiter in sproten uvoz najzanimivejših filmov s svetovnega filmskega tržišča še ne pomeni, da so gledalci znova odkrili nekdaj tako cenjeni obisk kinodvorane, če pa ta ne ustreza današnjim standardom. Če v evropskih državah obisk kina ali vsaj premiere že spet postaja družaben dogodek, zakaj ne bi ob popolnoma enakem filmskem programu to veljalo tudi za naše loge. Še zdaleč pa to ne pomeni, da obisk kina izgublja na dostopnosti kot najbolj množične zabave. Celo nasprotno, kino podjetja razmišljajo, da bi bile zgodnje popoldanske predstave cenejše, ali pa naj bi recimo v ponedeljek veljale cenejše karte za vse predstave, kar v nekaterih ljubljanskih dvoranah že velja. Te in morda Še nekatere druge "prijazne" navade, ki so se drugje, predvsem v Ljubljani že zelo dobro "prijele" - recimo brez zamujanja predstav, bodo veljale po zagotavljanju uprave kranjskih kinodvoran tudi tu. • l^ea Mencinger ISLANDSKA GLASBENA SREČANJA Otvoritev letošnje glasbeniške sezone - koncertne dejavnosti Glasbene šole Škofja Loka z ISLANDSKIMI GLASBENIMI SREČANJI... V Škofji Loki so za otvoritev koncertne dejavnosti v novi sezoni 1994/95 v tamkajšnji Glasbeni šoli (kapela Puštalskega gradu) izkoristili gostovanje slovenskega oboisa MATEJA ŠARCA, kije dalj časa deloval v Islandiji, in njegovih islandskih glasbenih kolegov. Svoj nastop so najprej v Ljubljani (mala dvorana Slovenske filharmonije, 24. septembra), potem pa še v Škofji Lx>10'-| ponedeljek, 26. septembra, poimenovali /. ISLANDSKIM1 GLASBENIMI SR1 ■iČANJL Skupaj z oboistom M. Sarcenj so tokr.it v Škofji Loki nastopili ie fagotist BRJANN INGASSON m pianistka ANNA GUONl GUOMUNDS-DOTTIR, Mladi umetniki, ki jih je tudi v Škofjo LokO pripeljala zasebna koncertna agencija Gallus CarniolUSi d.o.o., iz Lukovice, so imeli na sporedu solistično m komorno glasbo natega skladatelja in akademika Uroša Krek.' Sonatino za oboo solo, evropskih in zunaj evropski skladateljev (II Villa Lobos, DUO za oboo in fagot W »; Poulenc. TRIO za oboo, fagot in klavir) ter delo mladega Islandca Mista Thorkelsdottirja, POZDRAV za klavir sol": Odlični fagotist pa je odigral ob klavirski spremljavi še prV stavke iz Glinkove Sonato v g-molu za fagot in klavir. .. Morda so bih v tem nizanju sporeda in izvajalcev Se najt1" J zanimivi izvajalci s.mu, saj smo od bogato islandsko 1 J siceršnjo nordijsko glasbeno ustvarjalnosti slišali le eno sanV delce. Prav gotovo pa je z njimi dovolj enakovreden kon držal naš oboist M. Šare, ki se skupaj s svojo ženo - odhč Islandsko violistko Svavb Bentharosdottir vrača na/aj Ljubljano, v vrste simfoničnega orkestra Slovenske fimarm ^ nije v novi sezoni. Tudi njo violistko smo medtem že sklopnom koncertu islandskih GLASBENIH ČANJ, ki je bilo v torek (27. septembra) v Koncertni ateljeju Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani Polnošteviln.i publika, ki je tokrat zasedla sicer maj c kapelo v Puštalskem gradu v Škofji Loki, pa je reu* prOStOre MI|IV.IL T l UDIIII.1M.IH £ldUU T OIVVljI !..«'•%•, I--J i zasedene komorne muzike, pozdravila nadvse pn*r v Začetek novo glasbeniške so/ono (1994/95) pa je tako tuu Škofji Loki več kot obetaven. • F. K. TOE KRANJ OBVEŠČA da s 1. oktobrom 1994 menja delovni čas na nekaterih bencinskih servisih! DELOVNI ČAS BENCINSKI SERVIS DELAVNIK SOBOTA NEDELJA - PRAZNIK SKLADIŠČE MEDVODE 6:30-14:30 VOKLO 1 non stop non stop non stop VOKLO 2 non stop non stop non stop ZL. PODE 1 non stop non stop non stop ZL POUE 2 6-21 6-21 7-19 LABORE 6-20 6-20 6-20 PRIMSKOVO 1 6-19 6-19 7-20 PRIMSKOVO 2 7-20 7-13:30 JEZERSKO 9-12:14-18 9-12;14-18 9-12:14-18 NAKLO 6-19 6-13 CERKLJE NAJEMNI SERVIS ŠKOFJA LOKA 1 6-20 6-20 7-20 ŠKOFJA LOKA 2 6-19 6-12:30 ŽELEZNIKI 6-19 6-19 7-19 ŽIRI 7-19 7-19 7-13:30 GORENJA VAS 7-20 7-20 7-19 MEDVODE 1 7-21 7-21 ' 7-21 MEDVODE 2 NAJEMNI SERVIS MEDVODE 3 6-20 6-20 7-19 TRŽIČ 1 6-20 6-20 6-20 TRŽIČ 2 7-21 7-21 7-21 RADOVLJICA 1 6-19 6-19 6-19 RADOVLJICA 2 7-20 7-13:30 LESCE 7-20 7-20 7-20 BLED 1 7-24 7-24 7-24 BLED 2 6-19 6-19 6-19 BOHINJ 7-20 7-20 7-20 KOROŠKA BELA 6-19 6-19 JESENICE 1 JESENICE 2 6-20 6-20 7-20 KR. GORA 1 NAJEMNI SERVIS KR. GORA 2 7-20 7-20 7-21 PODKORl N 7-21 7-21 7-21 HRUŠICA 1 non stop non stop non stop HRUŠICA 2 non stop non stop non stop TRGOVINA LABORE 7-19 7-13 BUTIK PETRA 9-19 9-19 PETROL Slovenska naftna družba i Vabimo k sodelovanju diplomiran« strojne inženirja - smer konstrukcija za realizacijo konstrukcijskih projektov v Plant inženiring in za področje konstrukcije mehov zračnega vzmetenja v Velopnevmatiki. Pogoji: - visoka šola strojne smeri - primerne psihofizične lastnosti - lahko tudi pripravnik Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 6 mesečnim poskusnim delom Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 1 5 dni po objavi Kadrovski |§ sektor, Škofjeloška 6. 64000Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v tridesetih dneh po končanem zbiranju prijav. j POSOJILNICA ■ BANK ŽILA V NOVIH POSLOVNIH PROSTORIH V BELJAKU Odprtje prenovljenih poslovnih prostorov DRAVA GERBERG. FDFRFRfiASSF ZILAl SEVER JUG HAUPTPLATZ GLAVNI TRG (PEŠ - CONA) Posojilnica - Bank Žila šteje med najstarejše bančne ustanove na Koroškem. Leta 1992 smo proslavili 100-letnico obstoja zadružne banke. Posojilnica - Bank Žila je včlanjena v Zvezo slovenskih zadrug v Celovcu in je članica avstrijske Raiffeisenove zveze. Po združitvi leta 1987 med Posojilnicami Marija na Zilji, Ločilo in Ziljska Bistrica je Posojilnica - Bank Žila s sedežem v Beljaku močno napredovala. V šestih letih je bilančna vsota narasla na skoraj 200 milijonov ATS. Združitev je pomenila večjo gospodarsko moč in s tem tudi razširitev poslovnega območja Posojilnice - Bank Žila. Poslovne stranke prihajajo predvsem iz občinskih okrajev Beljak mesto in Beljak dežela. Posojilnica - Bank Žila pa je postala tudi zanesljiv partner za poslovanje preko meje - s Slovenijo. Glede na močno razširitev poslovnega obsega je bila nujno potrebna obnova in razširitev poslovnih prostorov. Prva faza te obnove v letu 1992 je bila namenjena razširitvi prostorov za knjigovodstvo in poslovodstvo. Druga faza obnove, ki je pravkar zaključena, pa obsega bančni prostor. Pri tem pa smo posvečali pozornost predvsem na zunanji prezentaciji banke na Kaiser-Josef-Platzu v centru Beljaka. S tem bo možno poživiti sliko tega trga, ki velja kot "problem" za mestno upravo. Pri pregradnji smo se poslužili tudi podjetij iz okolice Beljaka. Načrt pa je naredil biro Mueller & Hohenvvarter. Bančni prostor je sodobno opremljen z vsem tehničnim komfortom, tako da uslužbenci lahko opravljajo in nudijo vse posle, ki jih sodobna banka izvaja. Naj omenimo prednosti poslovanja s Posojilnico - Bank Žila: - sedež v centru Beljaka, ter poslovalnici na Ločilu in v Ziljski Bistrici - visoke obresti za naložbe in 100-odstotna bančna tajnost - zelo ugodna menjava vseh valut - ugodna posojila - hitro urejanje bančnih poslov - slovenska in nemška postrežba Glede konkurenčnega boja med bankami pa smo prepričani, da ima manjša banka zaradi svoje fleksibilnosti dobre možnosti poslovanja v evropskem prostoru. Otvoritev novih bančnih prostorov bo v soboto, 1. oktobra 1994, z začetkom ob 9.30 uri. Vsi prisrčno vabljeni. POSTGASSE POŠTA POSEBNO PRIPOROČILO ZA: ■ varčevalne naložbe - visoke obresti in 100-odstotna bančna tajnost ■ devizne naložbe in zelo ugodna menjava ■ hitro urejanje bančnih poslov in seveda slovenska postrežba O POSOJILNICA - BANK ŽILA BELJAK/VILLACH, Kaiser - Josef - Platz 6 tel. 0043 - 4242 - 27377, fax 0043 - 4242 - 216359 Odprto: PON-ČET 8.-12. in 13.-16.45, PET 8.-1Z in 13.-15.30 DACI />\#AI Mlr**l» LOČILO/HART (odprto tudi sob. dopoldan) rUoLUVAlIMIUi. ziljska bistrica © GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ objavlja prosto delovno mesto VODJA OBRATA NIZKE GRADNJE Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - VII. ali VI. stopnja izobrazbe gradbene smeri - nizke gradnje - 3 leta delovnih izkušenj ali _ V. stopnja izobrazbe gradbene smeri - nizke gradnje - 5 let delovnih izkušenj Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati morajo pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev poslati v 8 dneh od dneva objave oglasa na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, C. Staneta Žagarja 53, 64000 Kranj. PLATUN Podjetje za mednarodno špedicijo in transport, d.o.o. Planina 3, SL - 64000 KRANJ, tel.: +386/64 33 10 67, fax.: +386/64 33 10 68 Redno ali honorarno s polnim delovnim časom zaposlimo: SAMOSTOJNEGA REFERENTA V MEDNARODNEM PREVOZU BLAGA Pogoji: 1. Znanje tujega jezika 2. Izkušnje v mednarodni špediciji in transportu (najmanj 5 let) Poskusna doba 3 mesece. Pisne prijave sprejemamo 8 dni po objavi. Dobitnik zlatega znaka SQ MERCAT0R SORA MIZARSTVO Mercator Sora Mizarstvo Žiti so na letošnjem sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost v Kranju prejeli zlati znak SQ za izdelavo lesenih oken, balkonskih vrat in panoramskih sten. To predstavlja še dodatno potrdilo, da so se pred štirimi Isti, ko so, kot vse druge slovenske tovarne, zašli v težave zaradi problemov z jugoslovanskim trgom, odločiti pravilno. Takrat so skrčili proizvodnjo raznoraznih mizarskih Izdelkov za opremo celotnih objektov na stavbno pohištvo In se odločUt za program oken. Tradicija kar štiridesetletnega ukvarjanja z mizarsko dejavnostjo pa jim ja še dodatno pomagala, da so program, Id so ga obdržali, še dodatno izboljšali. Danes v Mercator Sora Mizarstvu Žiri od celotne proizvodnje na tuje, predvsem v Avstrijo in Nemčijo, izvozijo kar 70 odstotkov svojih Izdelkov. Lani so kot priznanje za svoje delo pridobili tudi atest nemške institucije Rosenheim. 2iri, 29. septembra - K odločitvi o obisku Mercator Sora Mizarstva 2iri je vsekakor pripomoglo dejstvo, da so na letošnjem sejmu Slovenski proizvod - Slovenska kakovost prejeli zlati znak SQ. Na kratko vam bomo skušali predstaviti njihov program oken, balkonskih vrat in panoramskih sten, da se boste pri gradnji oziroma obnovi lažje odločili, da jih pokličete po tel. št. 691-115 (njihova številka faxa je 691-778) in se pozanimali, kako kvalitetni in cenovno konkurenčni so njihovi izdelki. Naj začnemo z okni. Ta so izdelana iz kvalitetnega smrekovega lesa in je njegova debelina 68 mm, zasteklena pa so s termopan steklom. Okna vam seveda naredijo po želji, sicer pa je že v njihovi standardni proizvodnji na voljo več različnih izvedb. Tako vam poleg klasičnih okenskih okvirov nudijo tudi okna s tako imenovanimi lesenimi križi. Teh pa imajo, pač glede na vaš okus, več vrst. Naj omenimo steklo deljivi križ, dunajski križ, ki je lahko tako na zunanji, kot na notranji strani okna, zunanji okvirni križ ali medstekelni križ. Tudi vrst zasteklitev je na izbiro več. Lahko se odločite za takšno, ki ima poudarek na toplotni izolaciji, lahko na varnostni, ki je primerna predvsem ■I Bff II ■ II • igaj m Poleg za balkonska vrata, i« Mercator Sora Mizarstvo 2iri prejelo zlati znak SQ tudi za panoramske stene in okna (na sliki). M -SORA za vrtce ali šole (steklo se, ko se razbije, oblikuje v drobno mrežo in se tako izognemo poškodbam), zvočni (zadrži hrup do 40 dB), pri omamentni zasteklitvi pa lahko izbirate tudi med več različnimi vzorci stekla in celo paleto različnih barv. Okvirje lahko izbirate v sedmih različnih barvah (seveda vam jih pobarvajo tudi po vaši želji), vsa pa so pobarvana z barvo znamke Sigma, ki je narejena na vodni osnovi. Odločate se lahko med enokrilnimi ali dvok-rilnimi okni, ki se zapirajo in odpirajo na več različnih načinov. Ne smemo pa pozabiti na možnost obnove starih, dotrajanih oken, za katera pri Mercator Mizarstvu 2iri poskrbijo, da so ponovno kot nova. Samo pokličete jih in pri vas se oglasi njihov tehnolog, okna premeri in vam svetuje, da se lažje odločite. Okna nato zamenjajo kompletno, skupaj z oblogami in notranjimi policami. Pri balkonskih vratih velja-glede izvedbe, kakovosti, zasteklitve vse, kar smo povedali že za okna. Tako kot pri oknih imate tudi pri balkonskih vratih izbiro med večimi oblikami. Lahko so taka, ki so zgoraj polkrožna oziroma zaokrožena, lahko je zgornji del narejen poševno ali pa tudi raven. Skratka, okna in balkonska vrata boste v Mizarstvu Sora 2iri naročili lahko v enaki izvedbi, kar seveda polepša izgled bivalnega oziroma službenega prostora. Kar nekakšno "lepotno po- sebnost" pa v programu Mercator Sora Mizarstva Žiri predstavljao tako imenovane panoramske stene. To so vrata, ki so namenjena izhodu iz stanovanja oziroma notranjega prostora na teraso ali balkon. Njihova posebnost je, da se odpirajo drsno in tako zavzamejo zelo malo prostora. Tudi panoramske stene so narejene v več različnih izvedbah ter so tako kot okna in vrata lahko fiksna, ali pa se odpirajo na več različnih načinov. Upamo, da smo vam vsaj nekoliko približali program Mercator Mizarstva 2iri in se boste pri gradnji ali prenovi lokala oziroma hiše ali stanovanja lažje odločili, koga poklicati za nasvet in se resnično odločiti za kvaliteto. Naj še enkrat povemo, da jih lahko pokličete vsak delovni dan po tel. št. 691-115 in jih vprašate vse, kar vas v zvezi z okni zanima. Radi vam bodo svetovali in pomagali pri odločitvi. Da pa ste se odločili za kvalaiteto, vam potrjuje tudi ietošnji zlati znak SQ, pridobljen na sejmu Slovenski proizvod - slovenska kakovost. Poleg redne proizvodnje v Mercator Sora Mizarstvu Žiri opravljajo tudi obnovo obstoječih, dotrajanih oken, in sicer kompletno, z oblogami in notranjimi policami. UNION, PONOS SLOVENIJE! MEDNARODNO ODLIČJE - MONDE SELECTION, PARIZ 1994 OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA Podlubnik 1 64220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto TEHNIČNEGA VZDRŽEVALCA OPREME - KURJAČA za določen čas s polnim delovnim časom Pogoj: končana 3-letna poklicna ali 4-letna srednja šola (lesarske smeri) Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na zgornji naslov. zsss OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO VABILO Sklicujem posvete s predsedniki sindikatov podjetij, zavodov in zadrug na Gorenjskem z naslednjim dnevnim redom: 1. Dogovor o aktivnostih za uresničevanje kolektivnih pogodb v podjetjih, zavodih in zadrugah 2. Aktivnosti v zvezi z izvajanjem Zakona o soupravljanju 3. Informacija o poteku privatizacij družbenih podjetij na Gorenjskem ter prve izkušnje in problemi v zvezi s tem 4. Državljanska pobuda za predlog sprememb Zakona o denacionalizaciji 5. Informacija o pripravah na skupščine sindikatov dejavnosti in kongres ZSSS. Prihodnji teden bosta še dva posveta: v ponedeljek, 3.10. 1994, ob 12. uri v sejni sobi sindikalne izpostave na Jesenicah, M. Tita 86 v torek, 4.10. 1994, ob 12. uri v sindikalni pisarni v Kranju, Poštna ul. 3 Vabim Vas, da se posveta, na katerem se bomo dogovorili o nalogah, ki so pred nami, zanesljivo udeležite. Predsednik: Sandi BARTOL TISKARNA KNJIGOVEZNICA RADOVLJICA, p.o. Ljubljanska c. 56 64240 RADOVLJICA razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo: 1. Kombi vozilo zastava 850 al, letnik izdelave 1986, izklicna cena 80.000,00 SIT Javna dražba bo v sredo, 5. oktobra 1994, ob 12. uri v prostorih podjetja na Ljubljanski c. 56 v Radovljici. Uro pred dražbo je mogoč ogled in plačilo varščine v višini 10 % izklicne cene. Blago, ki ga bomo prodajali po sistemu "videno kupljeno", je treba v celoti plačati pred prevzemom, vendar najkasneje v 5 dneh. Informacije dobite po telefonu (064) 715-863. 15 let radia žiri radia občine Škofja Loka ISKRA ERO, d.o.o. Kranj, Savska loka 2 Zaposlimo SKLADIŠČNIKE za vodenje skladišč reprodukcijskih materialov In končnih izdelkov Od kandidatov za zaposlitev pričakujemo, da imajo: - dokončano srednjo šolo ekonomske, komercialne ali tehniške smeri, - osnovno znanje za delo z računalnikom, - nekaj let (ustreznih) delovnih izkušenj Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev bomo zbirali 8 dni po objavi na naslovu iskra ERO, Splošno-kadrovsko in organizacijsko področje, Savska loka 2, 64000 Kranj. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas, kasneje lahko tudi za nedoločen čas. Za dodatne informacije smo vam na voljo na tel. štev, 064/221-321, int. 23-29. JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka Modri in Zlati za kakovost Na pravkar končani 4. strokovni specializirani sejemski promociji kakovostnega slovenskega blaga Slovens *' proizvod - Slovenska kakovost v Kranju je JELO-»'CA Lesna industrija Škofja J-oka dobila tri znake SQ. "AODRi znak za masivna yhodna vrata TRAMO, in Qva ZLATA znaka SQ za v»likostenski sistem 9radnje stanovanjskih hiš ,n *a okna ter balkonska vrata JELOTERM. Njihova usmeritev, kot poudarjajo v Jelovici v Škofji Loki, Pa ni "nabiranje" znakov SQ *a Posamezne izdelke, mar-6(- kakovost, ki naj se vsak jjan. bolj odraža in potrjuje kot Proizvodna in trgovska znam- "V zadnjih letih veliko "agamo prav v kakovost; *d*o na področju proizvodnje in storitev, kamor »°dijo prevozi, montaže in ITV*' s Pridobitvijo teh Znakov Pa smo tudi dosegli •arnon. Našemu kupcu smo '»a ta način tudi dokazali, da »^o pripravljeni in sposobni ^odstaviti se tudi na ta "aćin pod kritičen drob-n°gled. " Sicer pa je cilj v Jelovici P/'družitev družini na področju Kakovosti ISO 9000. Prihodnje JJ0 so si zadali za cilj, da Postanejo "član te družine". n *rat Pa bodo redek proizvajalec stavbnega Pohištva v Evropi, ki bo imel to priznanje kakovosti. Zakaj gradimo vse na kakovosti v e'ovicl? Zato, ker nam drugega ne pre- ostane, če se hočemo v svetu uveljaviti in potrditi." To pa JELOVICI ie danes v veliki meri uspeva, saj 55 odstotkov proizvodnje stavbnega pohištva izvozijo na zahtevne trge, program proizvodnje hiš pa dosega celo 85 odstotni izvoz. JELOVICA Lesna industrija Škofja Loka je z znaki SQ tako lotos samo potrdila poudarjeno dosedanjo kakovost in nadaljnjo usmeritev. OSNOVNA ŠOLA HELENA PUHAR KRANJ Na podlagi določil UL RS 28/93 in 19/94 oblavljamo JAVNI RAZPIS za izbiro izvajalca za obnovo opleska pločevinaste strehe na osnovni šoli Helena Puhar Kranj, Kidričeva 51. 1. Investitor: Osnovna šola Helena Puhar Kranj, Kidričeva 51 2. Predmet razpisa: izbira najugodnejšega ponudnika za izvajanje pleskarskih del pri obnovi strehe 3. Razpisno gradivo in informacije prejmejo ponudniki pri investitorju do 5 dni po objavi razpisa, vsak dan od 8. do 12. ure pri ravnatelju g. Stanetu Koncu; telefon 214 828. 4. Orientacijska vrednost del je 700.000.- SIT 5. Predviden rok začetka in dokončanja del: začetek oktober 1994 dokončanje november 1994 6. Rok za oddajo ponudb je 15 dni po objavi razpisa. 7. Ponudba mora biti sestavljena skladno z določili 12. člena Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (UL RS 28/93). 8. Odpiranje ponudb bo javno naslednji delovni dan po poteku roka za oddajo ponudb z začetkom ob 8. uri v prostorih investitorja. 9. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa v roku 5 dni od dneva odpiranja ponudb. -^n m d mm? LESCE, Alpska c. 43 0- objavlja prosto delovno mesto: REZKALCA Pogoja: * - obdelovalec kovin - rezkalec - 2 leti delovnih izkušenj Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas z 2-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj vložijo pisne prijave s kratkim življenjepisom v 8 dneh po objavi na naslov: VERIGA, d.o.o., Lesce, kadrovska služba, Alpska c. 43. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po preteku prijavnega roka. Na podlagi 37. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 10/84, 37/85 in 39/86 ter RS, št. 26/90, 18/ 93 in 47/93) in 244. člena statuta občine Kranj je Izvršni svet Skupščine občine Kranj na svoji 187. seji dne 14. 9. 1994 sprejel SKLEP O JAVNI RAZGRNITVI OSNUTKA DOPOLNITEV PROSTORSKIH UREDITVENIH POGOJEV ZA UREDITVENO OBMOČJE KRANJA (prostorska celota 05-PLANINA) 1. Javno se razgrne osnutek dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za ureditveno območje Kranja, ki sta ga izdelala Domplan Kranj in Upravna organizacija za urbanistično načrtovanje pod št. naloge UD 307-63/94 z datumom september 1994 2. Osnutek dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev se javno razgrne za čas enega meseca od dneva objave, v prostorih Skupščine občine Kranj - soba številka 198 ter v krajevnih skupnostih Huje, Planina, Bratov Smuk in Primskovo. 3. V času javne razgrnitve bodo organizirane javne razprave: - za KS Bratov Smuk v sredo, 19. 10. 1994, ob 17. uri v osnovni šoli Matija Cop - za KS Primskovo, v ponedeljek, 24. 10.1994, ob 18. uri v Zadružnem domu - za KS Huje in Planina, v petek, 21. 10. 1994, ob 18. uri v osnovni šoli Jakob Aljaž. 4. Občani, podjetja in skupnosti dajo v času javne razgrnitve pisne pripombe in predloge k osnutku dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev. 5. Ta sklep se objavi v Gorenjskem glasu in na oglasnih deskah Skupščine občine Kranj in krajevnih skupnostih Huje, Planina, Bratov Smuk in Primskovo. Številka: 350-014/84-04 Datum: 27/9-1994 Predsednik IS, Peter Orehar Glasov oktobrski izlet Rabac je najlepši oktobra ■ GORENJSKI GLAS Jutri, prvi oktobrski dan, potujejo trije avtobusi Glasovih bralk in bralcev tja gor, 2571 metrov visoko. Prav tedaj, ko bodo direktorji, ministri in drugi grizli kolena do Kredarice in se bo zbiral "Slovenski vrh na slovenskem vrhu", bomo Glasovci s tržiškim Integralom občudovali Veliki Klek (Grossglockner). Vsi, "smetana" na slovenskem vrhu in Glasovci malce bolj severno, držimo pesti za lepo vreme jutru Bralke in bralce pa ie vabimo na naslednji Glasov dvodnevni izlet. Kot smo šli pred začetkom poletja ie aprila pogledat, kako je v priljubljenem gorenjskem letovaliŠču Rabac, smo se odločili "pofirbcat" tja tudi jeseni, ko se je turistični naval malce polegel. V Rabac Vas vabimo 14. (petek) in 15. (sobota) oktobra. Število ude le Ink in udeležencev je omejeno na en avtobus. Program je pester, kot vsakič na Glasovih izletih: odhod na petek dopoldne iz Kranja, nastanitev v Rabcu (hotel), zabavni večerni program, kopanje (za korajine morda še v morju, za ostale v ogrevani vodi v bazenu) in vrnitev v soboto zvečer, s prihodom v Kranj okrog 21. ure. Zato, da zagotovimo približno enako možnost udeležbe na Glaso-vem oktobrskem izletu v Rabac večini Gorenjk in Gorenjcev, bo avtobus odpeljal z Jesenic, ravno tako bo na povratku. Cene izleta: 3.800 SIT na osebo (za otroke do 15. leta le polovična cena); za naročnike Gorenjskega glasa in družinske člane je cena 3.500 tolarjev in za naročnike s plačano celoletno naročnino le 3.200 SIT. Del stroškov izleta (40%) bomo prijavljenim obračunali že pred izletom kot potrditev prijave, ostalo šele na samem izletu.Prijave: po telefonu 064/ 223 -111, ali osebno v malooglasni službi Gorenjskega glasa, ali pa v turističnih društvih Bohinj, Cerklje, Dovje - Mojstrana, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Škofja Loka, do zasedbe sedežev v avtobusu. Srečanje z Gorenjskimi ieritorialci Pokrajinski štab TO Gorenjske je včeraj, v četrtek, 29. septembra 1994, pripravil delovno srečanje z novinarji in dopisniki z Gorenjskega. Dopoldne jim je poveljnik Štaba brigadir Janez Kavar predstavil organiziranost gorenjskih enot, major Hudobivnik pa jih je seznanil s kranjskim učnim centrom. Sledil je ogled vaje gorskega urjenja vojakov in vojašnice na Bohinjski Beli. Popoldne so udeleženci srečanja obiskali še vojaški center na Pokljuki. Srečanje je bilo namenjeno podrobnejši predstavitvi pogojev za delo v vojaških enotah na Gorenjskem in tudi vsebine posameznih dejavnosti. Več o tem dogodku v torkovi številki! • S. Saje ^| jeklo Vtehna ŽELEZNIMA KRANJ - £ TE I__: 064/31 1 - 378, 31 1 - 984 REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA RADOVLJICA Sekretariat za upravnopravne in splošne zadeve objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo avtomobila Zastava Lada Niva 1600, letnik 1989, registrska št. KR-L4-300, registracija 21. 3. 1989, km 57000. 1. Izklicna cena za avtomobil znaša 335.000,00 SIT. 2. Javna dražba bo 4. oktobra 1994 z začetkom ob 14. uri na prostoru parkirišča za stavbo "ČEBELICA", Gorenjska c. 18, Radovljica. 3. Ogled avtomobila je možen isti dan od 12. do 13. ure. Pogoji javne dražbe: 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. 2. Varščino v višini 10 % izklicne cene se plača ob ogledu pred začetkom javne dražbe v blagajni Sekretariata za upravnopravne in splošne zadeve občine Radovljica. 3. Uspelemu ponudniku bo varščina upoštevana v kupnini, ostalim pa bo vrnjena v roku treh dni. 4. Uspeli ponudnik mora skleniti kupoprodajno pogodbo, celotno kupnino pa plačati ob prevzemu avtomobila. 5. Prometni davek se plača od prodajne cene avtomobila, davek ter ostale stroške v zvezi z nakupom nosi kupec. 6. Dodatna pojasnila in informacije interesenti dobijo pri g. Borisu Sodji telefon 714-222, int. 72. OSNOVNA ŠOLA IVANA GROHARJA Podlubnik 1 64220 ŠKOFJA LOKA razpisuje prosto delovno mesto PSIHOLOGA za določen čas s polnim delovnim časom Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še pogoje, ki jih predpisuje Zakon o osnovni šoli. Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na zgornji naslov. s>___ V %. W LJUBLJANSKE MLEKARNE, d.o.o. Ljubljana, Tolstojeva ulica 63 Za področje gostinsko turistične dejavnosti podjetja zaposlimo sodelavca na prosto delovno mesto VODJE RESTAVRACIJE v vili "Prešeren'4 ob Blejskem jezeru Poleg strokovne usposobljenosti V. stopnje gostinske smeri in aktivnega znanja vsaj dveh svetovnih jezikov od kandidatov pričakujemo še najmanj dve leti delovnih izkušenj s področja gostinsko turistične dejavnosti, opravljen tečaj iz higienskega minimuma in zdravstveno sposobnost za delo z živili. Pričakujemo samostojnega, urejenega in komunikativnega sodelavca z izraznimi organizacijskimi sposobnostmi. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom. če ste pripravljeni sprejeti izziv, vas vabimo, da pošljete svoje ponudbe z opisom dosedanjih delovnih izkušenj, kratkim življenjepisom in obveznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov. Hotel "Astoria" Bled, Prešernova ulica 44, v osmih dneh od objave. SQ - Slovenska kakovost Potrditev kot naloga Kranj, 29. septembra - Okrog dva tisoč obiskovalcev letošnje četrte strokovne specializirane prireditve Slovenski proizvod -Slovenska kakovost v Kranju prav gotovo ni tisto merilo, ki bi spodbujalo k različnim razmišljanjem. Ta različna razmišljanja so se prav ob letošnji prireditvi pokazala kot neaktualna. Prireditev je končno dobila svojo pravo usmeritev. Ta pa je: pospeševanje kakovosti slovenske proizvodnje, Morda tudi ni najpomemb- so si do zdaj pridobile to nejše to, da je zdaj urejen tudi pravni in zaščitni status znaka SQ, kot prve slovenske kolektivne znamke, kar je bilo večkrat posebej poudarjeno na letošnji prireditvi. Vendar pa podjetja oziroma firme, ki priznanje, doseženo tudi že tržijo in tudi že dosegajo boljše prodajne pogoje. Cilj je seveda tuji trg, doma pa zaščita kupca. "Družina", ki si je do zdaj "pridobila" te pogoje, pa je že precejšnja: 442 modrih, 96 zlatih in 15 zelenih znakov SQ na dosedanjih prireditvah. Pripombe, ki se kljub strokovni kot vladni oziroma državni podpori za nadaljevanje še vedno slišijo, pa kljub "naglasom" velja sprejemati v dobri nameri. Vse drugačne so se pač pokazale kot ozke in v različnih smereh ter namenih tendenciozne. Dobra namera je nenazadnje sorodna ciljem, ki si jih je prireditelj zadal za 5. prireditev prihodnje leto. Ti pa so: promocijska štiridnevna razstava s strokovno podlago in razlago v prireditvenih dneh. Ta naj bi se odražala v standarizaciji, metodologoji in sistemih ceritificiranja ter kontrole, postopkih zaščitnih sistemov za industrijsko in intelektualno lastnino, predstavljanjem dosežkov tujim poslovnežem in organiziranju prodajne ponudbe doma in za tujino. Kar pa zadeva Jesenski sejem, ki je vzporedna dosedanja prireditev, so razmišljanja še najbolj naklonjena prodajno pohištvenemu sejmu, saj prodaja pohištvene ponudbe v Sloveniji upada. Skoda pa bi bilo, če ne bi vseeno v tem jesenskem prireditvenem času in prostoru obdržali tudi priljubljene, vzgojne in poučne gobarske razstave. • Vodovod na Ambrožu Ambrož pod Krvavcem - Gradnja vodovoda na Ambrožu pod Krvavcem je po zahtevnih in obsežnih delih Javnega podjetja Komunala Kranj dokončana. V nedeljo, 2. oktobra, ob 11. uri pa bo pri Ambrožarju pod Krvavcem slovesna otvoritev vodovoda. Po otvoritvi bo tudi veselo srečanje s keglanjem za jarca in bogatim srečelovom. Za razpoloženje bo skrbel ansambel Ilirija iz Ljubljane, za postrežbo pa Ambrožarjevi. • A. Ž. Obnovljene vežice Škofja Loka - V soboto, 1. oktobra, od 8. do 12. ure bodo na Mestnem pokopališču v Škofji Loki na ogled obnovljene poslovilne vežice. Lastnik vežic je župnija v Škofji Loki, njihovo obnovo pa je vodila firma Arkis d.o.o., ki bo poslej skrbela tudi za pogrebne storitve in opravljala z njimi. • A. Ž. Novi člani Čirče - V krajevno organizacijo ZB v krajevni skupnosti Čirče v kranjski občini so pred nedavnim sprejeli nekaj novih članov. To so ljudje, ki so bili med vojno izseljeni v Nemčijo, bili na prisilnem delu, internirana, vdove. Morda se bo nekaterim zdelo nenavadno, da so bili novi člani sprejeti v organizacijo šele zdaj. Odgovor je enostaven: odločili so se, da postanejo člani Zveze združen j borcev NOB proti fašizmu v Evropi. • (ip) Pri Zupanovih v Podkorenu Podkoren - Prijetna brunarica pri Zupanovih v Podkorenu 78 je bila to poletje kraj, kamor so radi prihajali izletniki. Za dobro počutje in prijetno razpoloženje sta prijazno sdkrbela Vilma in Dušan Zupan, ki sta pred sezono poskrbela tudi za še lepši zunanji izgled. Če vas bo pot zanesla v Podkoren, boste vedno lepo sprejeti v brunarici pod Poncami, nam je že nekajkrat sporočil in napisal naš najstarejši dopisnik Ivan Petrič. Triglavski dom še naprej odprt Kredarica, 30. septembra - Večina planinskih postojank konec septembra zapira svoja vrata za obiskovalce. Tako je tudi v Julijskih Alpah, kjer bodo oskrbovali celo najnižje ležeči Vodnikov dom samo še danes, v lepem vremenu pa največ do nedelje. Čeprav je iz Triglavskega doma na Kredarici že odšlo pet pomočnikov, je prav toliko osebja še vedno v koči. Kot smo izvedeli prejšnji teden, bodo ostali še naprej, če bo dovoli lepega vremena in obiskovalcev. Seveda tudi po njihovem odhodu v dolino dom ne bo zaprt, saj bodo opazovalci iz meteorološke postaje po stari navadi radi postregli ljubiteljem gora s skromno hrano in pijačo. Vodja postaje Janko Rekar je povedal, da so veseli slehernega obiskovalca tudi jeseni in pozimi, iz izkušenj pa je opozoril, naj se izven poletne sezone podajajo v gore le najbolj izurjeni in ustrezno opremljeni planinci ter alpinisti. • S. Saje Vseljudsko zborovanje Radovljica - Občinski izvršni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Radovljica organizira udeležbo na vseljudskem zborovanju Za mir, proti potujčevanju in nasilju, za Slovenijo in njeno državnost, ki bo 1. oktobra ob 11. uri na prireditvenem prostoru Golovec v Celju. Iz radovljiške občine bodo odpeljali trije avtobusi: iz Bohinja, z Bleda in iz Radovljice, ki se bodo ustavljali na vseh vmesnih postajah. • jr Izlet na Ptuj Radovljica - Med najbolj dejavnimi je sekcija za izlete pri Društvu upokojencev Radovljica. Letos so jih organizirali že devet. 15. oktobra pa sekcija organizira izlet na Ptuj s kopanjem v Ptujskih toplicah. Prijave za izlet bodo sprejemali v pisarni društva v Radovljici v sredo, 5. oktobra, dopoldne. Cena prevoza s kosilom je 1600 tolarjev. • jr Državno prvenstvo v kegljanju Radovljica - Kegljaška sekcija pn Društvu upokojencev v teh dneh na svojem kegljišču organizira izbirna tekmovanja svojih članov. Najboljšin šest bo sestavljalo moštvo Društva Radovojica na državnem prvenstvu v kegljanju Zveze društev upokojencev Slovenije, ki bo v sobto, 15. oktobra, v dvorani športov Golovec v Celju. • jr Šesto srečanje konec tega tedna Ljubljana, 30. septembra - Organizatorji tradicionalnega druženja slovenskega gospodarskega in političnega vrha v Triglavskem domu na Kredarici že drugič zapored nimajo sreče z vremenom. Lani so morali prireditev odpovedati, letošnje srečanje pa so zaradi snega prestavili s 17. in 18. septembra na 1. in 2. oktober 1994. Kot smo izvedeli v vodstvu Zavarovalnice Triglav, se je za 6. druženje prijavilo 191 menežerjev in politikov, pokrovitelj pa je predsednik države Milan Kučan. Udeleženci bodo tudi letošnji pohod začeli na Pokljuki. Zbrali se bodo jutri, 1. oktobra, med 6. in 7. uro pri tamkajšnji vojašnici. Od tam jih bodo prepeljali s posebnimi vozili do začetka peš poti na Konjščico. Mimo nlanšarijc na tej planini jih bo pot vodila skozi dolino Jezerc, prek Studorskcga prevala do Vodnikove koče, od tam pa na Kredarico. Skupine bodo tudi letos spremljali gorski reševalci iz Mojstrane. Sobotno popoldne in večer v Triglavskem domu bo slovesno in sproščeno obenem. Zavarovalnica Triglav bo namreč prevzela generalno pokroviteljstvo nad Aljaževim stolpom in Triglavskim domom. Po predstavitvi podjetij, ki pomagajo pri izvedbi tega srečanja, pa bo sledilo družabno srečanje. Kot je že v navadi, sc bodo udeleženci v nedeljo vzpeli na vrh Triglava, če bodo to dopuščale vremenske razmere. • S. Saje Mihaelov sejem v Mengšu Praznik sejmarjev s prireditvami Jutri in v nedeljo, 2. oktobra, bo v Mengšu zdaj že tradicionalna turistično etnografska prireditev, katere pokrovitelj je tudi Gorenjski glas. Mengeš, 30. septembra - Za jutrišnji začetek velikega dvodnevnega Mihaelovega sejma s številnimi prireditvami je v Mengšu že vse mire d Ob 9. uri v soboto se bo sejem s slovesno otvoritvijo začel na trgu pred cerkvijo, hkrati pa bodo v avli Kulturnega doma odprli tudi razstavo izdelovalcev glasbil. Že ob 8. uri pa se bo pri Staretovem gradu začel tudi živinski sejem, ki bo potekal po običajih, kot so nekdaj potekali živinski sejmi v Mengšu. Sicer pa bodo letošnjo drugo turstično etnografsko prireditev, za katero se je za predstavitev na stojnicah prijavilo blizu sto različnih raz-stavljalcev in prodajalcev najrazličnih izdelkov (brez kiča), spremljale tudi Številne druge prireditve. Po sobotnem dopoldanskem živ-žavu bodo od 15. ure naprej nastopali na instrumentih mengeših mojstrov glasbil njihovi najboljši izvajalci, po tem pa sc bodo ob 18. uri predstavile folklorne skupine. V nedeljo po dopoldanski maši ob 10. uri bo promenad ni koncert pihalnih orkestrov, ob 14. uri pa se bo začela velika povorka kmečke vprege s prikazom domačih opravil. Veselo in v znamenju narodno zabavnih viž na bo potem popoldne, ko se oo ob 16. uri začel festival narodno-zabavnih ansamblov, za ka terega se je prireditelju prijavilo prek 15 ansamblov. Dvodnevno sejemsko razpoloženje bodo v Mengšu sklenili / rajanjem v nedeljo zvečer (ali pa pozno v noč), pred tem pa bodo že ob 17. Na instrumente mengeških mojstrov izdelovalcev glasbil bodo v soboto od 15. do 18. ure igrali Miha Močnik, Zdravko Detniar. Srečko Langeršek, Andrej Svetlin, Boris Dečman, Andrej Zupane, Boštjan Vo-deb, Igrane Golob >z Avstrije, TomaŽ Prime, An ton špringer, Gorazd CebU ta, Mavriecijo MarkeziČ >z Trsta, Robi Stopar, Tanja Zupane - Zaje, Robert Kogar, Iranci Ealant, Simon Pla/el, Adi Smolai in Klemen Lebcn. uri podelili tudi pli*n»W najlepši in naji/.virncjši sloJn, ci na sejmu. Ko smo pred»*° nika pripravljalnega odbor in predsednika KS M< Janeza Pera povprašal ■ čemu bi še posebej nameni poudarek na dvodnevni p"' editvi. je rekel: "Zanimiv J. prijetno pa tudi veselo « J zato vsi lepo povabljeni Mengeš!" • A. Zalar GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Upravni odbor GZS glasoval, kar se ne zgodi prav pogosto Podprli Goslarjev predlog, Piskernikov ostaja v rezervi Pobuda treh poslancev SLS o dodatni razdelitvi certifikatov je razdelila upravni odbor GZS. Ljubljana, 28. septembra - Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije je obravnaval "lastninski zakonodajni paket", soglasen je bil pri privatizaciji skladovih in državnih podjetij ter spremembi zakona o denacionalizaciji, vroča razprava pa se je razvnela glede spremembe lastninskega zakona. Upravni odbor je po glasovanju sicer podpri Goslarjev predlog o oprostitvi plačila prispevkov in davkov pri plačevanju notranjega odkupa, vendar pa je dosti direktorjev podprlo Piskernikov predlog, da bi cilj lažje dosegli s podporo pobude treh poslancev SLS o dodatni brezplačni razdelitvi lastninskih certifikatov. V gradivu za sejo upravnega odbora so strokovne službe GZS upravnemu odboru odsvetovale podporo zakonodajnemu referendumu za spremembo zakona o lastninjenju podjetij, ki so ga Predlagali trije poslanci SLS: Metka Karner - Lukač, Marijan Poljšak in Žarko Pregelj. V dveh mesecih (do 23. oktobra) morajo zbrati 40 tisoč podpisov volivcev, kar verjetno ne bo težko, če se bodo vključili sindikati. Njihov predlog je namreč zelo "ljudski", saj predlagajo Se eno brazplačno razdelitev lastninskih certifikatov v vrednosti že razdeljenih. Vsi državljani naj bi torej dobili Še po en certifikat. V podjetjih naj bi interno razdelitev z 20 povečali na 40 odstotkov, v *e olastninjenih podjetjih bi s temi certifikati lahko odkupili delnice, ki so bile prenesene na sklad, z njimi pa bi državljani lahko sodelovali 'Udi pri lastninjenju javnih gospodarskih služb in bank v sanaciji. Podjetja bodo morala plačati 140 milijard tolarjev Vendar se je razprava obrnila v novo smer, ko je Miran Goslar pojasnil drugačno re-Htev, ki jo predlaga Združenje delodajalcev. Notranji odkup jc namreč za podjetja yeliko breme, ki ga bodo m°rala plačati iz plač, zato [jaJ od njih ne bi plačali jjavkov in prispevkov, kar bi Drcrne zmanjšalo za dobro Polovico. Po približnih ocenah je bilo na začetku lanskega leta družbeno premoženje vredno 1.750 milijard tolarjev, zakon o lastninjenju podjetij pa se nanaša na 850 milijard tolarjev družbenega premoženja. V odplačni del naj bi šlo 40 odstotkov, vendar bo deloma pokrit s presežnimi certifikati in s certifikati iz javne prodaje delnic. Goslar je dejal, da naj bi bilo tega približnol5 odstotkov in z gotovino naj bi torej podjetja v štirih letih odplačala 25 odstotkov družbenega premoženja, kar znaša 128 milijard tolarjev. Pri polovičnem popustu v notranjem odkupu je to 64 milijard tolarjev, vendar je to neto znesek, saj bodo morala podjetja tudi prispevke in davke, torej še 75 milijard tolarjev, kar skupaj znaša 140 milijard tolarjev. Doslej je bilo izdanih za 564 milijard tolarjev certifikatov in po Goslarjevem mnenju je nova izdaja certifikatov nesmiselna in samopre-vara. Veliko boljša je rešitev, da bi se obveznosti podjetij pri notranjem odkupu jemale kot neto in ne kot bruto, saj gre v bistvu za pogodbene obveznosti, ki bi jih lahko oprostili plačila prispevkov, kar je vlada na pritisk sindikatov že napravila pri posebnih potrdilih o premalo izplačanih plačah. Če je torej enkrat že popustila, naj bi še pri tem, saj gre za ogromna sredstva, ki predstavljajo nov vir napajanja javne porabe. Pragmatičen Piskernikov predlog Vendar Goslarjev predlog ni bil takoj sprejet, saj je Jakob Piskernik, direktor kranjskega Merkurja dejal, da vendarle kaže podpreti poslanski predlog o zakonodajnem referendumu, saj bi z dodatnimi certifikati lahko pokrili notranji odkup, ki ga vsi ne plačajo s plačami. Vsekakor je to bližja rešitev, ki bi jo seveda morali uveljaviti tudi za že olastninjena podjetja. Vnela se je živahna razprava. Mnenja, po kateri poti naj pridejo do istega cilja, so bila deljena in predsedniku zbornice Dagmarju Šusterju ni preostalo drugega kot glasovanje, kar se na sejah upravnega odbora ne zgodi prav pogosto. Za Goslarjev predlog se je izreklo šestnajst članov upravnega odbora, za Piskernikov pa enajst. Zadrego ob takem "nesoglasju" je Eredsednik Šuster izrazil z esedami, da bodo Goslarjev predlog dali v proceduro, k tej temi pa se bodo še vrnili. Lahko torej rečemo, da je Piskernikov predlog ostal v rezervi in bo verjetno postal aktualen, če bodo trije poslanci SLS zbrali 40 tisoč podpisov. Nejasna privatizacija državnih podjetij Predlog zakona o privatizaciji podjetij, ki so družbeni kapital prenesla na sklad za razvoja, je sprejemljiv, več pripomb pa je bil deležen predlog zakona o privatizaciji pravnih oseb in premoženja v lasti držav. Prvega je vlada že sprejela, drugega še ni, več stvari je še nejasnih. Tako se odpira vprašanje ekonomske politike v spriva-tiziranem državnem premoženju, saj bodo monopoli prešli v zasebne roke in potrebno bo določiti raven storitev in cen ter jasno določiti cilj privatizacije. Drago Štefe, direktor Elektro Kranj, je dejal, da niso dovolj jasne določbe, kdo bo odločal o privatizaciji konk-retnihjavnin služb, kupnina naj bi se namesto v proračun usmerila za odkup dolgov f>osameznih podjetij, zelo oh-apni so pogoji, ki dopuščajo neposredno prodajo, v de-lavsko-managerskem odkupu pa naj ne bi sodelovali le sedanji in bivši zaposleni v podjetju, ki se privatizira, temveč vsi v posamezni dejavnosti. Denacionalizacijski kompromis Pri spremembi zakona o denacionalizaciji zbornica ponuja kompromisne reštive, ki naj bi zadovoljile obe strani. Premoženje naj se vrača v naravi, kjer to ne bo oviralo tekočega poslovanja rentabi-nih podjetij, za vstope razlaščencev v svoja bivša podjetja pa ne bi smelo biti ovir. Tretja oblika pa je odškodninska obveznica, garantirana, valorizirana, sorazmerno likviden vrednostni papir, ki pa mora biti uporaben za vse namene in po določenem roku vnovčl-jiv za denar. Zbornica predlaga, da bi bilo z odškodninsko obveznico moč takoj kupiti delnice podjetij, investicijskih skladov, gozdove, zemljo pa tudi delnice javnih podjetij: bank, zavarovalnic, Petrola, luke, pošte, igralnic itd. Odškodninska obveznica bi lahko imela prednost pri odkupu državnih podjetij, sorazmerno kmalu bi lahko kotirale na borzi. Istovrstne odškodninske obveznosti pa morajo dobiti tudi denacionalizacijski zavezanci, v primerih seveda, ko so bili z denciona-lizacijo kakorkoli prizadeti. • M. Volčjak Kranjska Sava bo sredi oktobra razpisala javno prodajo delnic Sava med največjimi ponudniki delnic J°Vajpna je ocenjena na 17 milijard tolarjev, zato se bo znotraj kolektiva zavrtela le četrtina "elnic, 35 odstotkov pa jih bodo prodali javno, k ranj» 27, septembra - Prvo soglasje agencije za privatizacijo P v kranjski Savi dobili 21. septembra, soglasje agencije " 1^ vrednostnih papirjev pričakujejo do 8. oktobra, nal za nakar bori ","u""M,,,n papir] del • sredi prihodnjega meseca razpisali javno prodajo odi!"1' ^ratl ' razpisom interne razdelitve in notranjega n,j|"'la' ^ javni prodaji bo Sava ponudila za približno 6 'Jard tolarjev delnic, kar pomeni, da bo med največjimi Rudniki v državi. F J kra:>rU?bcni kaPi,al- kl sc ho v jen Savi ,as,n,ml- Je <>ccn-na 280 milijonov mark '-iroma 17 milijard tolarjev m In* J Save Sempent ima 30-odstotni delež, denaaon.i 'irano premoženje 0,8-odltOl ,c8a. prav tolikšnega rezervni sklad, °dston 1 "\ "Vi rczcrvaeijc v ekologijo -•f-oojtotnega in krediti 15,1- ?n -mi delež. Računajo na jHHlttOtl J. J*odstotr Ino interno razdelitev notranji odkup a l°r je na tiskovni konfeu n ■ Povedal finančni direktni Sa/°raciJe Franc Balanč. ki v s0 , v slcJ zaposleni in njihovi lls3? deponirali približno 7 ,oc certifikatov, kar je soraz- merno dober uspeh, za notranji odkup pa se jih jc odločilo že 1 3(M), pričakujejo, da se jih DO še dvesto. V javno prodajo bo šlo 35 odstotkov delnic. V prodaji bodo 45 dni, po Balančcvih !«■ ilah pričakujejo dober odziv Ljudje bodo lahko vpiso vali certifikate oziroma delnice vseh 4.5 dni, saj morajo sprejeti vse, le propagandno dejavnost bodo prilagajali odzivu. Vpisovali jih bodo na 150 mestih po vsej Sloveniji, od tega na 90 poštnih, na vseh enotah GOT-enjske banke in Nove Ljubljanske banke ter na okencih Save v Kranju, Mariboru, Kopiti, Ljubljani in Novem mestu Pripravili so seveda prospekt, na vpisnih mestih bo na vpogled tudi poslovno poročilo, ljudje pa bodo vse informacije lahko dobili na posebni telefonski številki 064/26-50. Sava je pogodbo o javni prodaji svojih delnic sklenila z Gorenjsko banko, ta pa pod-pogodbo z Novo Ljubljansko banko. Na bančnih okencih sc bodo seveda savske delnice srečale in z delnicami investicijskih skladov. Dirkctor Gorenjske banke Zlatko Kavčič je dejal, da bodo njihovi uslužbenci ponudili informacije, ljudje na se bodo odločali sami. Vsekakor pa gre za zaupanje Save, ki je kot kaže obojestransko, saj je direktor Sava Commercc Janez Bohorič predsednik nadzornega odbora Gorenskega investicijskega sklada. Sava se bo olastninila na ravni korporacije, kar seveda J»omeni, da boScmpcritov dc-ež v tovarni avtopnevmatik ostal 28-odstolen. Spremembe pa bodo možne kasneje, /lasti pri nadaljnih vlaganjih, saj v naslednjih dveh letih načrtujejo za 85 milijonov mark naložb, od tega 65 milijonov mark v projekt Optima III, 15 milijonov mark ofset gume in in 5 milijonov mark v farmacetske gume. Za vlaganja sc ne zanima samo Continental, temveč tudi mednarodna finančna korporacija IFC, ki pa kot pogoj postavlja olastninjenje Save. Savo v nove nalože sili zelo velik, več kot 70-odstotni delež lastnih sredstev, v svetu je zgornja meja 55 do 60-odsto-ten delež. Z naložbami pa se jim mudi tudi vsled tega, ker so zdaj celoti razprodani. Glavni direktor Save Viljem Zener je dejal, da je kot vse kaže, v Evropi recesije konec, kar že odseva tudi pri nas. V Savi pa so v zadnjih štirih letih zadolženost zmanjšali za polovico, saj so imeli leta 1990 za 70 milijonov mark posojil, zdaj pa jih imajo Ie za 35 milijonov mark. • M. Volčjak Kranj, 27. septembra - Gorenjska banka je v kranjski Savi odprla prenovljeno enoto, v njej je razširila obseg poslovanja in jo elektronsko povezala, kar bo pripomoglo k racionalnejšemu poslovanju enote Sava, kjer bo Sava vodila tudi svoje blagajniško poslovanje. Gre za eno od 27 enot Gorenjske banke, ki je imela doslej v prometu 3-odstomi delež, verjemo pa se bo povečal, saj bo imelo 3.800 delavcev Save pri roki celovitejši bančni servis. Pri Gorenjski banki imajo zdaj približno 90 tisoč tolarskih in 150 tisoč deviznih varčevalcev, odprtih pa približno 40 tisoč tekočih in 2.600 žiro računov, v Savi so imeli doslej 1.400 varčevalcev, 700 pa jih je imelo tekoče račune, prav slednjih bo zdaj verjemo več, saj bodo lahko tam dobili tudi čekovne blankete. Kranjska Sava je največji delničar Gorenjske banke in hkati tudi njen največji komitent, zato je dobro sodelovanje razumljivo tudi vsled tega. • M.V. - Na sliki: Prenovljeno bančno enoto Sava je odprl Franc Balanč, finančni direktor korporacije Sava, na levi direktor Gorenjske banke Zlatko Kavčič, na deseni glavni direktor Save Viljem Žener. Foto. Ivan Draškič. Regionalno poslovno stičišče Bled '94 Industrijske in trgovinske zbornice v tržnem gospodarstvu Bled, 29. septembra - Danes popoldne bodo odprli blejski poslovni in ekonomski forum, na katerem pričakujejo približno 150 poslovnežev iz srednje in zahodne Evrope, ustanov Evropske unije in Slovenije. "Blejski Davos" bo potekal do 2. oktobra, okroglo mizo bo danes, v petek, 30. septembra, pripravila GZS. Današnja okrogla miza, ki jo bo Gospodarska zbornica Slovenije pripravila v vili Bled, se bo začela ob 15. uri na temo "Organiziranost in vloga industrijskih in trgovinskih zbornic v tržnem gospodarstvu". Sodelovali bodo predsedniki in Predstavniki zbornic iz Avstrije, Italije, Nemčije, Češke, oljske, Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Makedonije, zato pričakujejo zanimivo razpravo, saj srednjeevropske države v tranziciji z opaznimi napori skušajo zakonsko formulirati vlogo in mesto zbornic, o statusu zbornic pa razpravljajo tudi v Avstriji, Nemčiji in Italiji. Razprave bodo kasneje izšle v posebnem zborniku. INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. POMOČ NIZOZEMSKIH SVETOVALCEV Območna zbornica iz Kranja organizira posvet o organizaciji in delovanju programa NMCP (Netherlands management con-sultancv programme), katerega namen je nuđenje brezplačne strokovne pomoči na področju vodenja proizvodnje, prodaje, trženja in tehnologije. Posvet in predstavitev bo v torek, 4. oktobra 1994, ob 11. uri v sejni sobi Območne zbornice Kranj, Bleivveisova 16. Predstavnik MNCP bo posredoval informacijo, kako je institucija NMCP Netherland organizirana, kako deluje, kakšne so vaše prednosti in kaj lahko pričakujete od brezplačnega svetovalca. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja. Če želite, da si predstavnik informativno ogelda vaše podjetje, nam to prosim sporočite. Predstavitev bo potekala v angleškem jeziku. Prosimo, da nam do ponedeljka, 3. oktobra 1994, potrdite vašo Krisotnost oziroma vašega predstavnika (fax: 064/222-583 - ga. očevar). 2. POSLOVNO SREČANJE SLOVENSKIH IN MADŽARSKIH POSLOVNEŽEV V MURSKI SOBOTI, 26. oktobra 1994 Območna zbornica za Pomurje organizira v sodelovanju s Trgovinsko in industrijsko zbornico iz Gvora ter Veszprerna srečanje, ki bo v Murski Soboti, 26. oktobra 1994, ob 10. uri. Z madžarske strani bodo na poslovnem srečanju zastopane vse gospodarske panoge. Prijavnico lahko vsi zainteresirani dobite na Območni zbornici v Kranju, pomurska Območna zbornica pa bo po uskladitvi poslala vabila in program srečanja. 3. PROGRAM SEJMOV V BUKAREŠTI ZA LETO 1995 Na Območni gospodarski zbornici v Kranju vam je na voljo program sejmov v Bukarešti za leto 1995 in sezam prioritetnih projektov, ki jih razpisuje Ministrstvo za industrijo Romunije. Gre za področja energetike, strojne industrije, avtomobilske, elektroindustrije, kemične, tekstilne, lesne, papirne itd. Če boste zainteresirani za sodelovanje na tem področju, se lahko direktno obrnete na ministrstvo v Romuniji: Calea Victoriei 152, code 70179 Phone 650.50.20, Telex 11109, Fax 3120321. Vse barve za pleskarsko obnovo vaših domov dobite v trgovini ALPCOLOR v Škofji Loki po ugodnih cenah s strokovnim nasvetom. Za beljenje prostorov priporočamo naravno mineralno apneno barvo, ki se nanaša z valjčkom na stare podlage, kot so jupol, sinkolit, aerilcolor. Barva je dobro pokrivna ter zmanjša razvoj zidne plesni. Cena za sodček 30 kg znaša samo 2.100,- tolarjev. POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK «M» NA ŠTIRIH KOLESIH Na cesti: Hvundai Accent Ljubljanski Hyundai Auto Trade bo že v prvih dneh prihodnjega meseca začel s prodajo povsem novega Hvundaijevega avtomobila z imenom accent. Novo vozilo, ki bo nadomestilo tudi pri nas popularni model pony, so pri Hvundaiju snovali celih pet let, narejeno je po izvirnem načrtu in z upoštevanjem sodobnih oblikovnih zakonitosti. Na sprednjem delu avtomobil z zaobljenim nosom, odbijačem, v katerem so zajetne hladilne reže, novo masko hladilnika in značilnimi ozkimi žarometi deluje elgantno in obenem športno, enako velja za znižan bočni profil, medtem ko kompaktnost zadka poudarjajo skladno oblikovan odbijač in sodobne kombinacijske luči. Hvundai accent bo na voljo v treh karoserijskih različicah: kot štirivratna limuzina, petvratna kombilimuzina in trivratni kupe. Zadnji dve možnosti bosta na voljo šele prihodnjo pomlad, vsem trem karoserijskim izvedbam pa so skupne mere v širino (1,62 m) in višino (1,39 m), medtem ko je limuzina za 11,7 cm daljša od obeh ostalih (4,10 m). Povsem nov je hvundai accent tudi v notranjosti. Na novo oblikovana armaturna plošča je pregledna in uporabna, med novostmi pa je tudi nova namestitev radia, ki je zdaj nad stikali zračenja in ogrevanja, ker voznik pogosteje nastavlja radio. Kljub temu da je avtomobil nekoliko krajši od svojega predhodnika ponyja, je v njem več prostora. Sedeži so prostorni z dovolj trdnimi vzglavniki, obloženi pa s kvalitetno tkanino z živahnim vzorcem. Hyundaijeva generacija motorjev alfa je poznana že iz novega modela scoupe, pri accentu bodo uporabili 1,5-litrskega motor na voljo pa bo tudi šibkejši 1,3-litrski. Oba sta konstrukcijsko sodobna, imata po 3 ventile na valj in večtočkovni elektronski vbrizg goriva. Močnejši 1,5-litrski zmore največjo moč 91 KM pri 5600 motornih vrtljajih, največji navor pa znaša 130,6 Nm pri 3050 vrtljajih. Motor je v osnovi sicer enak kot pri modelu scoupe, vendar so mu nekoliko popravili vrtilni moment, tako daje bolj prožen v vsem območju vrtenja. 1,3-litrski motor zmore 82 KM, največji navor pa znaša 118,5 Nm pri 3100 vrtljajih. Novi accent je v celoti računalniško oblikovan avtomobil in zasnovan z vsemi elementi pasivne in aktivne varnosti. To velja tako za posebej ojačane karosenjske dele ter zmečkljive cone spredaj in zadaj, bočne ojačitve v vratih in 4 kanalni zavorni sistem ABS in zračna varnostna blazina za voznika, ki sodita na seznam doplačilne opreme. Nivoji opreme so trije, označujejo jih oznake GL, GS in GLS glede na paket pa je accent lahko opremljen tudi električnim odpiranjem stekel, osrednjo ključavnico, nastavljivim servo volanom, vzvodi za odpiranje prtljažnih vrat in pokrova posode za gorivo iz kabine, strešnim oknom in klimatsko napravo. Slednja je napolnjena z novim plinom, ki vsebuje snovi, ki ne škodujejo ozonski plasti. Osnovni model accenta z oznako LSi bo namreč pri nas naprodaj za 19.500 nemških mark, za 1,5 GLSi bo potrebno odšteti 22.500 mark, cene pa se bodo glede na opremo nato zviševale do 26.500 mark, kolikor bo stal najbolje opremljeniaccent 1.5 GLSi TOP K • M.G. DAIHATSU FEROZA EL. II F 300 4 WD 32.500 DEM HIJETOD 14.490 DEM DOBAVA VSEH MODELOV DAIHATSU PRODAJA M0T0CIKL0V YAMAHA IN KAWASAKi SERVIS IN VELIKA ZALOGA REZERVNIH DELOV MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT IN LEASING SERVIS ŠTERN, D.O.O., ŠMIDOVA 13, KRANJ TEL: 323-419, 327-007 Ko je (ni) kupec kralj Odgovor Odgovor na pismo gospe Dragice Horvat, Frizerski salon -hotel Larix, Kranjska Gora z dne 23. septembra 1994 z naslovom "Spoštovane bralke in bralci, pozor frizerji!" Zahvaljujem se gospe Horvato-vi za "reklamo" v zgoraj navedenem članku. Dovolite, da vam nanj odgovorim kar po točkah: 1. Naše podjetje "KLEVI", cLo.o, se ukvarja s prodajo frizerske galanterije - kjer je po zakonu Url. 1. SFRJ št. 40/89, 46/ 90 in 61/90 ter Uradnem listu RS št 37/90 in 42/90 točno določeno poslovanje podjetja. Frizerska galanterija se plačuje z 20-odstotnim prometnim davkom in ga je podjetje dolino odvajati 5. in 20. v mesecu. Pri sami predstavitvi naših artiklov kupec točno ve, kakšna je končna cena artikla in kolikšen del te vsote predstavlja prometni davek. Ker g. Horvatova kot kaže ne ve, s kakšnim PD se bremenijo posamezni proizvodi (kot samostojna podjetnica bi to morala vedeti), vam te stopnje za naš prodajni asortiment na kratko navajam v nadaljevanju: - PD ne plačajo podjetja (na podlagi izjave), ko kupujejo blago za nadaljnjo prodajo, zato so oproščeni plačila PD (uradni list RS, št. 4/92) - 5 % PD pa plačajo podjetja za opremo oziroma nadomestne dele za opremo po 10. členu Zakona o prometnem davku (Uradni list RS št. 4/92) -(podjetje mora dati izjavo) - z 20 % PD se bremeni frizerska galanterija (Uradni list RS št. 4/92), kamor spada tudi sporna lutka navedena v pismu g. Horvatove itd. Gospa Horvatova, če ste kupovali opremo in dali izjavo, ste plačali s 5-odstotnim PD, preparate (ki niso v našem prodajnem asortimentu) z 32-oastotnim PD, frizersko galanterijo pa z 20-odstotnim (krtače, glavniki, ogrinjala ipd.). Srečni bi bili podjetniki, kakor tudi kupci, da se tudi frizerska galanterija bremeni s 5-odstotnim PD. Ker z naše strani ni narejena nobena napaka - zahtevam, da posredujete vsa imena trgovcev, ki prodajajo frizersko galanterijo s 5-odstotnim PD in to posredujete trinim inšpektorjem. " Avtomarket imaga-Ain vsak petek pri vašem prodajalca V 1» %\ \Š\JI N IT \ II KI ■ TEST: SEAT IBIZA1 6GLX ■ PREDSTAVLJAMO: HYUNDAI ACCENT ■ ŠPORT: XI RALLY VELENJE ■ FORMULA 1: GP PORTUGALSKE ■ NAP0VE0: CHD MARIBOR ■ OLDTIMERJI: STAR0D0BNIKI NA SALZBURGRINGU MONTANA d.o.o. KRANJ LETNIK 1992 1993 1993 1993 1992 LANCIA Y 10 1.1 LE. cat., centzakl., el.stekla UNO 1.0 SLE. cat., el. stekla 5 vrat UNO 1.1 SLE. cat., el. stekla 5 vrat TTPO 1.4 SLE. cat. 5 vrat TUPO 1.9 TD GT, ECO. servo volan, meglenke TEMPRA 1.6 SX LE. cat., servo vol., el. stekla In ogl. 1992 TEMPRA 2.0 SUITE 1.0. cat., usnje, klima 1992 TEMPRA 2.0 SLX SW 1X1 Le. cat., klima, ABS 1992 FUNTO 55 S 5 vrat NOVO ASTRA 1.6 Le. cat, CLUB, karavan 1993 DEM 13.490 13.490 13.990 16.990 18.490 19.490 23.990 27.990 17.590 25.990 MONTANA d.o.o. Celovška 135, tel./fax.:558-376 2. Z večino drogerij po Sloveniji dobro sodelujemo - tako tudi Z drogerijo "Majda" v Ljubljani, saj je firma "Klevi, d.o.o." njihov stalni dobavitelj frizerske galanterije. 3. Glede lutke pa sledeče: Uvozili smo jih samo nekaj, ki pa so bile kvalitetnejše, zato so bile nekaj dražje od drogerije (naša z davkom 7.200 SIT - v drogeriji pa z davkom 6.348 SIT). Od kdaj ima gospa Horvatova pravico določati ceno artiklov pri našem podjetju? Takoj ko ni bila zadovoljna z lutko - sem jo prosil, naj jo pošlje po pošti na naš naslov. To je naredila - poslana je bila nova faktura - plačila pa še vedno ni (zapadlost 16. 9. 1994). (Rajši v časopis - kot pa plačilo.) 4. Priloiene vam pošiljam fakture - kjer se jasno vidi neto cena artikla in posebej PD, ki ga redno odvajamo državi (kar je zakonska obveza). 5. Glede potegavščin in oder-uštva vam lahko zagotovimo, da firma Klevi, d.o.o., Seljakovo naselje 29, 64000 Kranj, uvala frizersko galanterijo po najnižjih motnih cenah, zato nam je uspelo v kratkem času postati velik grosist. Do sedaj nismo imeli niti enega spora s kupci -svoje obveznosti tako doma kot v tujini pa redno izpolnjujemo. Neplačnikov pa se tako kot druga podjetja izogibamo. 6. Ne telimo polemizirati z gospo Horvalovo - v tem primeru pa se niti najmanj opravičevati - z naše strani ni narejena nobena napaka. Zaradi blatenja imena "Klevi", d.o.o., kakor tudi frizerskega salona pa zahtevamo javno opravičilo. Klevi, d.o.o. Direktor - Darko Klevisar Stroški pridelovanja krompirja Na Kmetijskem inštitutu Slovenije so po cenah iz konca avgusta ocenili stroške pridelovanja krompirja. Ugotovili so, da so bili pri ekstenzivni tehnologiji (14 ton na hektar) pridelovalni stroški, ki vsebujejo tudi sortiranje in vrečenje. 33,93 tolarja za kilogram, pri srednje intenzivni tehnologiji (25 ton na hektar) 19,95 tolarja za kilogram ter pri visoko intenzivni tehnologiji (43 ton na hektar) 15,47 tolarja za kilogram. Ob tem, da se prodajne cene v glavnem gibljejo med 18 in 22 tolarji za kilogram, bodo pridelovalci lahko že izračunali, koliko so (bodo) letos s krompirjem zaslužili ali izgubili. Gozdno gospodarstvo Bled Bled, Ljubljanska c. 19 ODKUPNE CENE GOZDNIH SORTIMENTOV (cenik velja od 1. oktobra 1994 dalje) Les iglavcev v lubju, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3) E A B C hlodi: * smreke * jelke * macesna * ostalih iglavcev tehnični les iglavcev: I. (prem. od 12 do 20 cm) celulozni les iglavcev: I. 12.700 10.700 12.700 9.630 4.000 2.500 1.300 10.300 8.200 10.300 7.380 8.300 5.400 8.300 4.860 5.000 4.000 4.000 3.600 Les listavcev, dostavljen do kamionske ceste (v SIT/m3) L 1 II lll.drva hlodi: * bukev 11.000 8.000 6.500 3.000 * javor 11.000 8.000 6.500 3.000 * brest 11.000 7.000 5.000 3.000 ' lipa 8.000 3.500 3.000 3.000 * hrast 13.000 8.000 6.500 3.000 ' češnja 13.000 8.000 6.500 3.000 * oreh 20.000 10.000 6.000 3.000 * jesen * ostali listavci 11.000 8.000 6500 3.000 8.000 3.500 3.000 3.000 Za dostavo na skladišče Rečica ali EJohinj plačamo 500 SIT/m3 z davkom. Prometni davek od lesa plača GG Bled, zato so navedene cene neto (toliko dobi lastnik). Plačilo za prodani les je 14 dni po zaključku obračunskega obdobja, ki traja en teden (od ponedeljka do petka). V nujnih primerih za že posekan les dajemo akontacije. Odkupujemo tudi les na panju, opravljamo storitve za vsa dela v gozdu in prevzemamo gozdne površine v upravljanje ali zakup. Naročila sprejemamo po telefonu 741-800 ali na upravi podjetja. PEUGEOT E5^1 Kompletno servisiranje, K^T/vJj popravila karamboliranih F^K)■ avtomobilov aMaLJkl PFUCEOT RODEX 61235 Radomlje Tel.: 061/727-010 Fax: 061/727-319 Salon: 061/727-798 PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL PEUGEOT frizerski salon Meta Metalpam, Podlubwk277,64220Škofja loka, tel.:622 321 aSUBARU © \\ HYUriDPM \\ ROVER Prodaja po sistemu staro M novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KADIVEC Ptpanova 46, &«nCur Tel,: OfMt/*i-e>7S ---.----------- 1 rci^JM | CIU IN ČAS POTOVANJA, i PRIJAVE v.................................................................. 1 % DATUM ODHODA 1........... j CENA PREVOZ !............! j GOSTINSKE I STORITVE j j OPIS 1 P0T0VAJ!i!L i PARIZ I SLOVENIJATURIST, Kronj j IEI 211 946 1 19. in 22.10 1........ I 545 OEM ] POSEBNO LETALO t NOČITVE | Z ZAJTRKOM Pariz, Louver,... Avtomobilski mujij Mercedes beni v Stutlgortu 1 SLOVENIJATURIST, Kronj, TEL: 211 -946 j 299 DEM j IU5 j POIPEKZIONI ogled avtomobilskega muiejo, Augsburgo. ob.sk Iruborierega grobo 1 RABAC HOTEL MIMOSA KOMPAS KRANJ, TEL: 224 100 KOMPAS'.Kl OKA, Ili 6?0 V60 j 161 DEM j IUS 1 """ 1 POČITNICE 1 ITALIJA KOMPAS KRANJ, TEL: 224 100 KOMPAS SK LOKA, TEL: 620 - 960 mmmmmmmmmmmmmmm' j— i m. | j 760 DIM j so. i RIM-VATIKAN IZČRPEN OGLED ITALIJA KOMPAS KRANJ, TEL: 224 100 KOMPAS SK LOKA, TEL: 620 960 j 19.10 | 3/SDIM L: RIM CAPRI POMPEJI, KAM ISA KOSILO, VEČERJO L IME GOSTINSKEGA OBJEKTA KRAJ 1 SPECIALITETE ! MENU CENA j ODPRTO GOSTILNA ZARJA Tel.: 49-305 TRBOJE *jdomo(e jedi, jedi po | naročilu, vsa« dan kosila, jpitii, dom ii i pečenice i iel|ein "Lilo 800 Ml, ! .......... j vsokdanll -23 pet. sob. n Ul ii**it. IŠČEMO ZLATI GLAS SLOVENIJE Svetovno znani gesli naše oddaje sta "Smeh nam dela dobro kri" ter "pesem vas reši vseh skrbi". Mi pri oddaji Glasba je življenje pa si Želimo čimveč zdravih in veselih Slovencev, zato smo se odločili, da bomo s pomočjo Vas, dragi bralci in poslušalci, poiskali slovensko pevsko ali pevca, ki Vas vselej, ko ga slišite, spravi v dobro voljo, Vas razvedri. Ni pomembno, iz katere glasbene zvrsti prihaja - lahko je zabavnjak, narodnjak, operni pevec... Med glasovalce bomo vsak teden izžrebali tri nagrade Emone Merkurja, ZLATI GLAS SLOVENIJE pa bo prejel zlato trofejo. Vaš predlog pošljite na vaš časopis GORENJSKI GLAS, 64000 KRANJ, s pripisom za Glasba je življenje. Na jutrišnji glasbeni klepet bomo tokrat povabili legendo slovenskih manekenk - Nino Gazibara. Pred leti je Nina Prepevala z Belimi vranami na festivalu... Niste vedeli, kaj? Razkrila nam bo tudi marsikatero skrivnost iz sveta manekenst-vo, tudi v zvezi z glasbo - saj modne revije brez glasbe skorajda ni. Prejšnji teden pa smo iz bobna sreče v nagradni igri Emone Merkurja izvlekli Vero Grabner iz Celja in Marjanco Gorenc iz Novega mesta, ki bosta po pošti prejei lepi majici; Marjeta Gliha iz bvora pa bo lahko nakupovala v najbližji prodajalni Emona Merkur, saj bo dobila bon za 5.000 tolarjev. Fino, ne? Lepo se imejte, poslušajte nas jutri točno opoldne na prvo °ktobrsko soboto na vaši radijski postaji Radio Triglav in glasujte *Q Zlati glas Slovenije! /a + razen re"kih in ilaht-[J* jzjem, že rahlo dost', da se ei}sebojno obmetavamo in "eiimo na "une, ki so bili not, . j*ne, ki so v dno svoje j}°kra"čne duše že kot do-Meki sovražili enoumje". Rili Pa *0, ti, ta Hahtni oponenti, od attiega ^neva in besa in SOV-«• tva d() komunizma tiho kot JWre. Da bi potem, ob vstopu "fniokracije v te kraje, imeli Uox,olj močno grlo, da bi še vaenldtecl petimi> istimi leti, ko bil d pisal Dnnokraci)°> s° Vs' \' Va™i razdalji in jezni na Dr i °' danes pa jih imamo r'Hoinost videti in slišati tudi v l)arlamentu. a \n^al se (mi kompetentno 2FV°* Vedno 90 k()'npctent-Najbolj pa so kompetentni rovzdignin glas (edajt ko gre se borci in ću i doma trrsli kot P"1'" £ki, kaj bo jun bodo podr- vi/j vse gozdove, gradove, ^rtzentančne objekte, v ka-■ H .'daj \a}no pretegujejo Vo Pfdvsem sidmkait tCU- "* \a itrajA,; ' , '"1'iincnttirna razprava je a igOČa, kot se za to vele- važno temo tudi spodobi. Eden, ki je držal z ostalinami starega režima, ker ima doma najbrž kakšno borko in borca, v žlahti pa sindikalnega funkcionarja, je dejal, da na Vzhodu pustijo vsaj premoženje sindikata pri miru. V prejšnjem režimu te res niso s krepelom po glavi, če nisi bil v sindikatu. ozimnice. Ko je to izustil, so mi le rahlo začeli delati možgani. Zakaj ta ubogi človek ni jemal sindikalne ozimnice? Ko pa smo vsi kar planili po sindikalni čebuli in krompirju ter jabolčkih, ki jih je sindikat prešvercal od kaj veš katerega grosista! Se mu je ozimnica znabiti gabila zato, ker je bilaenoum- Tema tedna Ozimnica v parlamentu Še so žlahtni in pokončni ljudje, ki so nam z vrha najvišjega državnega telesa, parlamenta, ta teden oznanili, da se jim je sindikat tako neznosno gabil, da nikoli niso jemali niti sindikalne ozimnice. Kaj pa še! Ni bilo tako! Res ni bilo tako? Meni zdaj postaja rahlo nejasno, kako je pravzaprav bilo. En poslanec, ki je bil ptevno za odvzem premoženja, je trdil, da je le pred desetimi leti izstopil iz sindikata, drugi, takisto starorelimsko trpeči človek, pa nam je oznanil, da je v sindikatu moral biti, ni pa nikoli jemal sindikalne na? So se mu takisto gabili tudi sindikalni izleti, ki jih je sindikat producira! v zadovoljivih količinah? Ali pa sindikalni pikniki? Je bil morda toliko poštenega moralista in častivrednega človeka, da se mu je zdelo pod častjo rajati na prešernih sindikalnih piknikih, ki so jih eni imenovali takole: kaj je sindikalni piknik? Sindikalni piknik je ena kikla več... In so mu taki razuzdani pikniki zagabili tudi nič hudega slutečo sindikalno ozimnico, ob kateri je d'jal fej in fuj in odkorakal naravnost v štacu-no, kjer je sicer kupil dražje, a bila je moralna in ideološko neoporečna roba. Prav hudo mi je ob vseh teh špekulacijah in presneto živo me zanima, čemu se ie bil poslanec odpovedal sindikalni ozimnici. Če pa je špikal, da je bil sindikat itak samo ozimniš-ko nastrojen, je pa tudi uganka, zakaj je bil sam osebno vztrajal v sindikalnem članskem krdelu. Da ni tedaj sam vehementno izstopil, rekoč: ozimnica se mi gabi, za kiklami ne letam, izletov ne maram. Jaz samo čakam, da pride demokracija in tedaj boste vi videli živega vraga. Marsikdo ni jemal ozimnice, pa mu na kraj pameti ne pade, da bi se s tem hvalil v parlamentu. Jemal je pa ni zato, ker je imel domača, kmečka jabčka v sadovnjaku in žlahto na deželi. Danes pa bi jo, sindikalno, marsikdo pograbil z obema rokama, a je sindikat nima, ker je nekam čudno obubožal. Nemara bi bilo zato kar prav, da se mu odvzamejo vse palače, domovi, gradovi, en-ormni hektarji zemljišč! Vse naj se podrlavi, za najbolj gladujoče ljudstvo naj dobrodelne institucije nakupijo ozimnico, ostalo pa naj ar lava po dobri stari navadi m Zgledu stanovanjske veleod-prodaje - zafučka! • D.Sedej VEČNO MLADI Priptavlja In vodi Stojan Lavtat Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24.00. Vr VEČNA LESTVICA - 24. 9. 1. Waterloo (Abba) 2. Ali Shook Up (Elvis Presley) 3. Diana (Paul Anka) 4. Jailhou,se Ročk (Elvis Presley) 5.1 Honestly Love You (Olivia Newton-John) 6. (Let Me Be Your) Teddy Bear (Elvis Presley) 7. Seasons In The Sun (Teny Jacks) 8. Sugar Baby Love (Rubettes) H Oddaja ima naslednje rubrike: - Večna lestvica - Nostalgija (Dogodki, zanimivosti in glasba določenega leta) - Izbor britanskih pesmi za Večno lestvico - Izbor ameriških pesmi za Večno lestvico - Znane osebnosti obujajo spomine - Tematska glasba Do sedaj so bile na sporedu tri oddaje. V rubriki Nostalgija smo se preselili v leta 1974,1957 in 1963. Spomine na ta leta so obujali Brane Oblak, Franek Irefalt in Lado Leskovar. V rubriki Tematska glasba smo predstavili musical, opero in glasbo Beatlov. Pn tem so nam pomagali Lojze Krajnčan, Zlata Ognjanovič ter Damjan Ovsec. Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1,64000 Kranj, z oznako VEČNO MLADI. Izžrebali bomo tri lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v soboto, 22. oktobra; Večno lestvico boste našli v Gorenjskem glasu v petek, 21. oktobra. Do takrat lep pozdrav in ostanite mladi! KUPON - VEČNA LESTVICA GLASUJEM ZA SKLADBO ŠT. MOJ NASLOV: "NAJ VIZA" - 4 ANSAMBEL SLOVENIJA 1. LE TEBE BOM LJUBIL 2. EN LITER ZA MUZ'KO 3. TEBI SLOVENIJA JOŽE SKUBIC IN SLAPOVI 1. ZAPLEŠI TA VALČEK 2. POMEMBNO JE NEKOGA IMETI RAD 3. LE SANJE Izrezane kupone pošljite do srede, 5. oktobra, na RADIO KRANJ, 64000 Kranj. Oddaja PO DOMAČE NA KRANJSKEM RADIU bo na sporedu pojutrišnjem, v nedeljo, ob 11. uri. In s katerimi skladbami se bodo 22. oktobra v veliki dvorani gorenjskega sejma predstavili ansambli BLEGOŠ, PLANIKA in JEVŠEK? Ansambel BLEGOŠ bo nastopil s skladbo POLJANSKA DOLINA, ansambel PLANIKA s skladbo GORENJSKO MORJE in ansambel JEVŠEK s skladbo BODEČA NEŽA. Pokrovitelj tretjega kroga Naj viže SERVIS - PRODAJA SUBARU HTUNDAI, Kadivec Janez iz Šenčurja nagrajuje z brezplačnim pregledom motorja in menjavo olja: Maričiko Mavec, Šorlijeva 31, Kranj. Pokrovitelj današnje naj viže je: folo bobnar Pokrovitelj prireditve NAJ VIŽA MESARIJA ARVAJ ZADETEK V PETEK Danes bo v nočnem programu Radia Žiri od 19.30 do 22.00 ure ponovno na sporedu priljubljeni ZADETEK V PETEK - družinski kviz, ki bo tokrat zadnjič. Drevi se bo za lepo nagrado (s pravilnimi odgovori na 10 vprašanj, si lahko prislužijo nagrado v vrednosti 15.000 SJT - vsak točen odgovor je poldrugi tisočak), potegovala družina KOSMAČ, po domače Pr' VODIČAR iz Mrzlega Vrha 9 v Sp. Idriji Seveda pa bo najbolj napeto na koncu, ko bomo družini Kosmač zastavili vprašanje VSE ALI NIČ. PREDELAVA PLASTIČNIH MAS termo pol 64225 Sovodenj ■ Slovenija, tel.: 064/695 001,695 030, fax.: 064/695 012 GLAVNI SPONZOR "DRUŽINSKEGA KVIZA" RADIA ŽIRI IN GORENJSKEGA GLASA commerce gorenje LESCE, NAJVEČJI PRODAJNI CENTER NA GORENJSKEM; ROŽNA D0UNA 40, TEL: 064/718-502, FAX:718521 bele tehnika, mali gospodinjski aparati, akustika, kuhinj«, kopalnic«, antenski material In rezervni dali. POPUST DO 45% Delovni če« od 8. do 19. ure. ob sobotah od 8 do 12 ura NAGRADA: NAJNOVEJŠI, IZVOZNI MODEL PRALNEGA STROJA GORENJE V VREDNOSTI 89.000,00 SIT NEDELJA, 2. OKTOBRA TVS 1 7.50 Tedenski izbor Radovedni Taček 8.20 Zlati srček, posnetek festivala otroške popevke 9.10 Zgodbe iz školjke Deček po imenu Cbarlie Brovvn, ameriški film 11.00 Celje: Štajerci - Generalu Maistru, prenos 12.00 Intervju, ponovitev 13.00 Poročila 14.25 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Divji jug, novozelandska poljudnoznanstvena nadaljevanka 18.00 RPL - studio Luvvigana 18.45 Hugo, TV igrica 19.14 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 19.45 Utrip 20.10 Potni list, angleški pustolovski kviz 21.10 Forum 21.25 Ozare 21.30 "Praznina je duša, ne pa senca oblik", Miagvel Berrocal 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Puščavski princ, zadnji del italijanske nadaljevanke 23.20 Papirnata zvezda, finski film TVS 2 8.00 Euronevvs 10.15 Tedenski izbor: človek in glasba 11.05 Turistična oddaja 11.20 Neverjetne zgodbe 12.10 Sova, ponovitev 16.55 Velenje: DP v rokometu (m) Gorenje : Pivovarna Laško Celje, prenos 18.30 Alpe - Donava - Jadran 19.00 Dobra volja je najbolja, razvedrilna oddaja TV Coper - Capodis-tria 20.05 Naključni popotnik, ameriški film 22.10 Sobotna noč HTV 1 8.10 TV koledar 8.20 Poroči-Ia8.30 Velika dežela majhnih ljudi, kanadski film 10.05 Medvedek PU, posnetek predstave 11.05 Risanka 11.30 Batman, 12. del 11.55 Poročila 12.00 Resna glasba 12.50 Prizma 13.35 Poročila 13.50 Potepam se in snemam 14.35 Me je kdo iskal? 15.20 Dokler bo ljubezen, bo tudi Croatia, drama 16.25 Hišni ljubljenčki 17.00 Beverlv Hills, ameriška nadaljevanka 17.45 TV razstava 17.50 Poročila 17.55 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 TV dnevnik 20.15 Razvpita, ameriški barvni film 22.00 Robert Zemckis, dokumentarna oddaja 22.25 Poročila 22.30 športna sobota 23.45 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Sanje brez meja HRT 2 17.55 TV koledar 18.05 To je ljubezen, nanizanka 18.30 Dokumentarni film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Svet narave, dokumentarna serija 21.05 Cro pop ročk 21.55 Nočna izmena; Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Območje somraka, ameriška nanizanka; Slaughter, amenški film KANALA 7.00 Video strani 9.00 CTM 10.00 S pot tedna 10.05 Teden na borzi 10.15 Kino, kino, kino 11.00 Karma, ponovitev oddaje o duhovnosti 11.45 Spot tedna 18.05 Zgodba z vzhodne strnai, ameriški film 20.00 Vreme 20.05 Naše cenjeno sorodstvo, angleška huimoristična nanizanka 21.00 Ameriških deset 21.40 Angel in odpadnik, ameriški film 23.20 Vreme 23.25 Zgodba o igri, dokumentarna serija 0.00 Spot tedna 0.05 CTM AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Prva policijska postaja, ponovitev 9.30 Joe Dancer: Velika zamenjava, ponovitevameriške TV kriminalke 13.10 Zgodaj zrela mladina, nemški film 14.50 Pogledi od strani 15.00 Otroški program 16.15 Beverlv Hills 90210, 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.05 Alpe -Donava - Jadran 18.30 Hage-dornova hčerka 20.00 šport 20.15 Prosim, s smetano 22.05 Zlata dekleta 22.30 Posebni oddelke, ameriška kriminalka 23.35 Čas v sliki 23.40 Beg v 23. stoletje, ameriški zf film 1.35 Neverjetni podvigi 2.15 Videos-trani/Ex libris AVSTRIJA 2 8.00 Vremenska panorama 9.00 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 13.50 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Kadar ogen gori 15.25 Izgubljeni ženin 17.00 Ozri se So deželi 17.45 Kdo me hoče, ivali iščejo dom 18.00Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Četrti protokol, angleška politična srhljivka 22.10 Čas v sliki 22.25 čas na nabodalu 23.30 Šport 22.55 Poljubi in udarci, francoski film 0.25 Antoine in Colette, francoski film 0.55 Ukradeni poljubi, francoski film 2.20 Miza in postelja, francoski film TELE-TV KRANJ 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Moda za jesen in zimo 20.17 In kje se oblačila dobijo? 20.24 Fitnes Monika na Brdu 20.30 Sobotna sreča: Izlet nagrajencev v Gardaland (reportaža) 20.55 Danes na videostraneh, EPP 21.00 Pot do znanja (ponovitev oddaje o predstavitvi programa Centra kulturnih dejavnosti ZKO Kranj) 21.40 Gost v studiu: Dr. Pe-ninghton (ponovitev) 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! R ŽIRI 5.30 Napoved programa 5.40 Prometne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Mladinski program 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 10.10 Devizni tečaj 11.00 Kako živeti zdravo v blokih in stolpnicah 12.00 Škof jeloških 6 13.00 Morda še niste slišali 14.10 Devizni tečaj 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Nasveti za varno hojo po hribih 16.50 Športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 10.30 Oddaja o kulturi 11.15 Angleščina 12.00 BBC novice 13.30 Imamo jih radi 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 19.15Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot music žur - Jernej Vene 1.00 Satelit IC 01 UMHi A PICTURES NAJAVIM MELODRAMO TV ŽELEZNIKI iVOLK vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Moda in mi - pripravlja in vodi T. Prezelj 20.00 7. Groharjev teden v Sorici - 9. del R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.10 štiri tačke 10.40 Informacija - zaposlovanje 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Velike ideje malih glav 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Verska oddaja: Srečanje verne slovenske mladine v Stični 19.30 do 24.00 Večerni program -Glasbene odkrivanke !N POSEBNO VOLKOVO PONOĆNO «fOTMr.?0 • pf:> k. 23 s&tsmb&i ocotNoči MrVO KOMUNA \ P&fk 3Q$EPrIB4B£ROtU uri HAUUvu/."' ■ ,fT1 20 un ŠKOFJA LOKA amer i , ISA 3 ob 18 in 20. un ZELt*- Odprte strani- STRAN 16 Državni denar za podružnične cerkve Državni sekretar za kulturo Jože Oster-man: "Cerkev večinoma financira župnijske cerkve, državna politika pa je taka, da denar namenja izključno le za podružnične cerkve.-'4 STRAN 16 Za cerkev DA, za kulturni dom NE pogledi GORENJSKEGA JUGA "Ob botiču tega leta sem bil v Žireh. Tam grade veliko cerkev - dolgo in široko - svetlo ■I predvsem novo - zakaj ne? To mi je tako fozumljivo kot to, da moram čez toliko časa vendarle dobiti novo obleko. No, stara cerkev slučajno še stoji - toda zdihujt. ie pa Mojstrovina širjave in udobnosti - in finih Pregledov. Graditi so jo začeli razumni, °dkritosrčni ljudje, prav takšni so jo kasneje Povečali in uglasili, k temu še imenitni oltarji ■i Seveda je bilo tudi vse to zapisano Pogubi. Prosil sem gospode, da bi vendar ohranili te reči: ali da jih obnovijo in uporabljajo kot bratovščinsko cerkev, ali za dekanijsko knjilnico in muzej itd. Sedanji *uPnik se zdi, da je prvovrsten, visoko ^eligenten in goreč mol. Jamčim za to, da ^tt&3*2&ff* Kdo naj cerkve popravlja': "krenem, katero pot naj uberem, da bo to delo obnovljeno in slulilo dobremu namenu? *«/ bi bilo treba izpolniti, da bi bilo mogoče dobiti od Centralne *°misije subvencijo? Izjavljam pa, da obnove ne mislim prevzeti, da Sem to pokrenil iz povsem čistega namena..." zavedenih besed ni napisal nihče drug kot Jole Plečnik, "imenitni arn»ekt", ki je ob koncu leta 1911 potoval iz Škofje Loke skozi Zrn v ldr*jo, obiskat brata Andreja, ki je na tamkajšnji realki poučeval veronauk Zagledal se je v staro lupnijsko cerkev, ki ga je, čeprav 0 obnove cerkva z denarjem iz občinskih Oddr?aVnC hla^aJnc K,u /A vprašanih (49,3 stotka) je trošenje proračunskih sredstev za > novo sakralnih ocenilo tako, da je v drŽavi bi x° P°treDneJWh zadev, ki bi jih moral Pečati proračun, Tretjina pa meni, da je ja. Večina sodelujočih v tokratni Glasovi anketi (61 od 150 oziroma 40,7 odstotka) meni, da bi Cerkev morala skrbeti za vzdrževanje cerkva in drugih sakralnih obje k tov - da je to naloga države, je menilo desetkrat manj anketiranih. Pogost odgovor na to vprašanje je bil "vsak nekaj" - torej verniki, Cerkev in država, saj gre za narodovo kulturno dediščino. Podrobni rezultati naše telefonske ankete so razvidni iz. preglednice: Alije po Vašem mnenju prav, da obnovo cerkva financirajo občinski oziroma državni proračun? 51 34% DA 69 46% NE 30 20% NE VEM Kdo bi po Vašem mnenju moral skrbeti za vzdrževanje cerkva in drugih sakralnih objektov? 13 8.7% VERNIKI 6 4% DRŽAVA 61 40,7% CERKEV 59 11 7.3% NE VEM 30.3% VSAJ NEKAJ Kako ocenjujete trošenje proračunskih sredstev za obnovo sakralnih objektov? 74 49,3% f driavi je veliko potrebntjiih nadev, ki bi jih moral plačati proračun Si 34% to je utemeljena tn pametna poraba proračuntkega denarja 25 I«,7% ne i'em 17 T/^ A ZA GORENJKE, O GORENJCIH MJjtJ Kjr\. MED GORENJCI PO GORENJSKI Trenutni izid je 363:299 za Janeza Napoved, da bo septembrsko glasovanje za GORENJCA MESECA AVGUSTA '94 razburljivo prav do zadnjega, torej do danes, 30. septembra, popoldne in zvečer na Radiu Triglav, EJGA BODE IN BOŽA EJGA Danes je zadnji dan v devetem mesecu. Poštarja so danes posebej težko čakale upokojenke - pa ne zato, ker je prinesel tale časopis. S seboj je imel penzijo, v njej pa dvakrat po skoraj poldrugi odstotek povišice za nakup ozimnice. lOfltfA Drevi bodo (spet) med najbolj utrujenimi prav poštarji. Še dobro, da jim vreme ne nagaja. ISfltfA Zelo dobra novica za naslednji mesec, ki se začne jutri: ker bo 31. oktober praznični ponedeljek, bodo naslednje penzije poštarji prinesli ie čez 28 dni. lStltTA Vrste, kakršne so bile nedavno pred lokali Loterije, so danes v bankah. Prenekateremu upokojencu je ob čakanju v vrsti ušla hvalnica pogruntaciji, imenovani "deljeni delovni čas". iSfffK} Jutri se bo prav potihoma lepo podraiil javni avtobusni prevoz. Ko boste od jutri naprej preklinjali dražjo avtobusno vozovnico, vas bo sprevodnik (oziroma šofer samoin-kasant) poučil, da je oblast dala soglasje k podražitvi in da je sploh cena še prenizka. IStltKS Prav tako jutri začne veljati zimska tarifa za obračun porabljene elektrike. Vsak kilovat, ki ga boste od jutri naprej porabili, bo za polovico dražji od današnjega! WLtf±\ Kdor varčuje, manj elektrike plačuje. ,&LtK\ Najbolj bran in največkrat fotokopiran članek v Gorenjskem glasu prejšnji petek je bil seznam 14 slovenskih bank, ki naj bi z današnjim dnem dovoljenje Banke Slovenije za poslovanje, ker se še niso dokapitalizirale. Brez skrbi -Gorenjske banke ni bilo vmes. Ta je že sedaj tako močna, kot predpis terja z veljavnostjo šele ob letu osorej. [fflflfl Ćkorenje in banka - formula prihranka. m Tudi Slovenske hranilnice in posojilnice Kranj ni bilo v omenjenem seznamu. Ampak nikakor ne zaradi istega razloga kot GBK!WDtfj\ Lep septembrski dosežek je zabeležil škofjeloški poslanec Zoran Thaler. Rezultatu skupnih prizadevanj sta z ženo dala ljubko ime Iza - žal za našo rubriko, razen joka, od lze Thaler še nismo uspeli dobiti ekskluzivne izjave. lSfftK\ Si še kdo upa trditi, da gorenjski poslanki + poslanci ostajajo le pri besedah, ko gre za vprašanje dviga slovenske natalitete7' l&LtfA Še en Gorenjec je konec prejšnjega tedna pripravil mega presenečenje: Slavko Avsenik, guverner Gorenjske, je v Galeriji Avsenik prvič javno nastopil skupaj s sinom Gregom in svojim studijskim ansablom. W£tE\ Kdo torej pravi, da je Gorenjec te odpisan, če gre V penzijo7' fSUftK] Nastop v Galeriji Avsenik so tudi Gašperji tokrat spremljali le kot gledala lOfltiZ,} V tem tednu (v torek) je bil svetovni dan turizma. Gorenjski turistični delavci so mu s tradicionalnim srečanjem v Kranjski Gori namenili lepo [>oz<"n<<\i fSl£tK\ Ampak prav na isti dan, ko je bila gorenjska turistična fešta v Kranjski Gori, so velmožje slovenskega turizma umovali na posvetu v Radencih. rDtrtfi] Nepristranski opazovalci prisegajo, da je bilo bolj pametno zamuditi moževanje o stokrat prežvečenih rečeh v Radencih kot pa turistično žurko pri Vojtehu Budineku. lpUM\ Že veste, kakšen je septembrski SQ seks? Časa za ugotavljanje imate natanko le še danes do polnoči. Radiu Žiri in Radiu Tržič, je dokazano točna: potem ko je po prvem krogu vodil MARJAN MENCINGER, se je že po drugem tednu glasovanja vrstni red obrnil. Marjan Mencinger jetako še vedno odličen drugi, Janez Kavar pa predzadnji -torej vodi. Za prvega moža gorenjske vojske, polkovnika iz Križev pri Tržiču in nekdanjega televizijca JANEZA KA-VARJA je ta teden glasovalo 110 bralk/ bralcev Gorenjskega glasa in poslušak/ poslušalcev štirih gorenjskih lokalnih radijskih postaj. Za leškega letalskega modelarja MARJANA MENCINGERJA, ki je že več kot četrt stoletja zvest modelarstvu in najbolj zaslužen za atrakcije z letalskimi modeli v Lescah, ste nam od prejšnjega petka do danes poslali 101 glas. Skupaj torej do danes, zadnji petek v septembru: JANEZ KAVAR po štirih glasovalnih tednih 363 glasov, MARJAN MENCINGER pa 299. Vabimo Vas, da še danes neposredno v oddajah na Radio Kranj (navsezgodaj ob pol osmih) in na Radiu Triglav Jesenice, Radiu Žiri in Radiu Tržič (v popoldanskih o& večernih terminih) spet glasujete. Kandidata za GORENJCA MESECA AVGUSTA ' 94: JANEZ KAVAR in MARJAN MENCINGER. Glasujete lahko seveda tudi na dopisnicah na naslov GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Upoštevali bomo vse prispele dopisnice s poštnim žigom 30. september 1994. Tudi ta teden pa pet glasovalk oz. glasovalcev nagrajujemo z nagrado v vrednosti 1.000 tolarjev; prejmejo jih Jure HOMEC, Koprivnik 21 a, Sovodenj; Ivana VUJIČIČ, Kovorska 13, Tržič; Erika MALI, Zabreznica 11/a, Žirovnica; Pavla MLAKAR, Hraše 37, Smlednik; Stane PERČ, Podbrezje 254, Duplje. joto EJGA... Vredni smo dobrega predsednika. Wf) duhu : EJGA Na željo naše bralke, ki na prvi strani časopisa v torek ni razpoznala Slavka Avsenika ter studijskega Ansambla Avsenik, še enkrat objavljamo fotografijo, ki jo je Lea Jeras posnela minuli petek zvečer v Begunjah. V Galeriji Avsenik je bil, kot je rekla Alenka Bole Vrabec, pravi "Avsenikov žur", obiskovalcev pa toliko, da bi si v drugih galerijah za takšen obisk obliznili prste. Med obiskovalci pa ni bilo pevca Alf tja Nipiča, ki ga je močno utrudilo srečanje z Abrahamom. Trm Izjava tedna Mag. Herman Rigelnik, prejšnji predsednik Državnega zbora na tiskovni konferenci LDS na Ravnah nO Koroškem: "Problem je, da se gredo politiko ljudje, ki hočejo v njej ostati za vedno. Sam znam delati tudi druge stvari - nisem politik, nimam ambicij v politiki in jih nikoli nisem imel. Vsekakor pa ne bom šel tja, kjer je le postlano; tam so tako že vsi." O super moškosti za 16 tisočakov Kako do neslutenega zadovoljstva Kaj se skriva za ponudbo JO - KUN: malo naravnega kavčuka in vzmetni vložek, izdelava po naročilu in dvig veljave vam je zagotovljen Ker se je ravno v tem tednu zaključil sejem "Slovensk* proizvod - slovenska kakovost", smo našo EJGA pozorno* namenili ekskluzivnomu gorenjskemu izdelku, ki ga ponujal" po sistemu "post restante" preko ene od gorenjskih (vendar s področja poslovne enote Ljubljana in ne Kranj)- *° piše v prospektu (pardon, fotokopiji A/4), boste z izdelkom JO - KUN "...doživeli neslutena zadovoljstva, dvig sarno&'. vesti ter dvig veljave v njenih (mišljena je partnerka, ofcPJj očeh in okolici." Mar nI vabljivo in kot nalašč za znak S®.?L kaj podobnega, kar označuje slovenski proizvod s slovens*1'1 poreklom za dvig veljave! JO - KUN oglas in Vaše mere Zanesljivo vse tole, kar pišemo, za marsikoga ni nič n0Vf%fy saj se v slovenskih časopisih vabljivi oglasi za "JO - *u. pripomoček, ki pomaga, da zadovoljite še tako zahtevr^ žensko in hkrati uživate tudi sami...", ponavljajo že karno™ časa. In stvar je sploh super: zagotavlja, da "...z zadovdjtMI" partnerke odpadejo tudi zavore in strahovi pred ™orebrtni neuspehom". Zraven je pripisan naslov poštno ležeče n gorenjski pošti (v kraju, ki naj bi postal samostojna občina) ker zaupamo gorenjski kvaliteti, "pademo" na oglas. In pride fotokopija A/4, ki razvname še tako zagonetnog zavrtega, seksualno šibkega Gorenjca, saj piše: "...marsi* bo šele z JO - KUNom odkril vso razsežnost in užitke v se** in sprostitev, ki jo daje temeljita zadovoljitev. Uporabljajo irj, lahko normalno potentni, in ljudje z zmanjšano PoienC?„ se impotentni, ki bi vseeno radi uživali ...Možnost je celo, oa potentnost vrne, ker je impotentnost po zatrjevanju se* logov v večini primerov psihičnega izvora." # Ponudba se bere kot pravljica: "JO - KUN je ^df^l i naravnega kavčuka (iz tega so izdelani tudi kon(^x/lfel( vzmetnim vložkom, kar mu zagotavlja prožnost in ^.^t naravnosti... Pripnete ga z elastičnim pasom... "f^cjgti naredimo po vaši želji, zato je ob naročilu treba po. ^ željene mere. To je notranja mera (največji premer P6™1** jo dolžino... če imate kakšno posebno željo glede obli**' skicirajte..." Cena in denar na poštno ležeče /fl Takle JO - KUN, ki ga najdete v oglasni ponudbi in*?9?!SjeV, "...neslutena zadovoljstva ...", stane piškavih 16.000 tot ^0 možnost plačila jo sodobna na dva čeka. Vse Posiova^'lO\jj0^ po sistemu "postno ležeče" in kot garancija, da ne w*\?!xicp mačka v žaklju, je ob naročilu treba plačati le polovico," ^ polovico pa šele ob prevzemu. Rok izdelave po men j° dni- . f- naSloV' Če Vas je stvar navdušila, boste morali sami poiskati r , , V EJGA smo raziskali le to, kaj se skriva pod d0"nl^tevnO pripomočka, ki zagotavlja, da zadovoljite še tako ^LJptO. žensko in hkratiTistim, ki zaupate poslovanju na p ležeče in vam 200 mark, pardon 16.000 tolarjev, '*? | veliko in ste pripravljeni investirati v "...naravni , vzmetnim vložkom.... dvig zamozavesti in dvig vej EJGA želi veliko lepega. TVS 1 9.10 Joey in rdeči sokol, ameriška nadaljevanka 9.35 Znanje za znanje, učite se z nami 10.00 Naključni popotnik, ameriški film 12.15 športni pregled 13.05 Povečava; Benetke 94 14.25 P.S., slovenski film 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Radovedni Taček: Deska 17.35 Hroščosned, ameriška nanizanka 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC - ITD, TV igrica 19.30 TV dnevnik 20.05 Pogovor s predsednikom vlade 21.00 Gospodarska oddaja: Made in Slovenia 22.00 TV dnevnik 22.35 Sova: Shovv Jackieja Tho- rnasa, ameriška nanizanka 23.05 Sever in jug, ameriška nadaljevanka TVS 2 13.00 Euronevvs 14.25 Utrip 14.40 Zrcalo tedna 14.55 Nedeljskih 60 15.55 Poglej mel 16.50 Sova, ponovitev 18.45 Onstran prihodnosti, avstralska znanstvena oddaja 19.15 Sedma steza 20.05 Pihalniki in buldožerji, avstralska dokumentarna oddaja 21.00 Tri ljubezni, švedska nadaljevanka 21.50 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra HTV 1 7-55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski pro-9ram 11.30 Srečni ljudje, nanizanka 11.45 Samo kadar lajam, ['sanka 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Monoton 13.15 Ves svet je oder, angleška dokumentarna serija 14.10 Na avtobusu, ponovitev 14.25 Tajna organizacija, ameriška nanizanka 15.10 Afriški lev, ameriški film 16 50 Risanka 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Hrvaška in svet 20-55 Henrik VI., angleška nadaljevanka 22.30 Preteklost v sedanjosti 23.10 Slika na sliko *10 Poročila v nemščini 0.15 ^anje brez meja HTV 2 J7.45 TV koledar 18.10 Vrnitev aorriov, ponovitev nadaljevanke '«■55 Stan in Olio 19.15 Risanka '«••30 IV dnevnik 20.15 Dru-'nske skrivnosti, francoska nadaljevanka 21.10 Skrivnost £°jne lune 22.10 Frostov dotik, genska nadaljevanka 23.30 fclektr.čni kavboj KANALA •00 Borza dela 12.00 Na veli- £J Platnu 12.15 Luč svetlobe, ^nov,tftv 13 05 Me|ena 135fJ 1a*A * 1420 sPot tedna vlit Borza dela 16-45 Na «'iKem platnu 17.00 Zdrava Tro!° 9'aV3, ponovitev 18.05 ?aPiS a vroč|ca, ameriška nam travnikov, z 2.300 hektar gozdov ter s 186 traktorji-Čeprav veliko kmečkeg dela opravijo v okviru kro ka, so še vedno \ncVnCf0. da je skupna vrednost njin^ vih Strojev prevelika tfra ,. nali so, da jih traktor, b»W samo v Kara/i, stane na '< povprečno 50 tisoč sihng1 • CZ. LASTNIKI GOZDOV, GOZDNI DELAVCI! • motorne žage in servis • orodje in oprema za posek drevja • oprema za spravilo lesa: različne jeklene vrvi, vlečne verige, drsniki ... • motorne kose in še mnogo drugega v trgovini A KRANJ, Staneta Žagarja 53 intcr gozd Tel./fax: 064/241-670 __~>* iN-.- »n Petek, 30. septembra 1994 23. STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA: Vilma Stanovnik Po velikih finančnih težavah se bo jeseniški hokejski klub na novo organiziral ZVEZDICE NE SMEJO POTEMNETI Tako pravi novi predsedik HK Acroniks Jesenice Florjan Veiikajne, ki računa, da bodo v jesniški občini združili prizadevanja za vzdrževnje in oživljanje športnih objektov - Hokejisti Pa tudi letos računajo na novo zvedico ter uspešen nastop v evropski areni. ^ubijana, 28. septembra - Novo vodstvo jeseniškega hokejskega *juba ter priprave na nastop v evropskem pokalu prvakov ter javnem prvenstvu so bile glavne teme pogovora na sredini *kovni konferenci, ki so jo pripravili pri jeseniškem hokejskem ^»bu z novim imenom Acroniks Jesenice. Ob tej priložnosti je Predsednik strokovnega sveta Roman Smolej tudi zavrnil govorice, da trener Sergej Borisov odhaja iz Jesenic, pač pa je Povedal, da je po neuspehu na tekmi s celovškim K AC-em napisal Pismo trenerjema ter Borisova povabil na razgovor. Vendar vse le ~*to, da bi skupno rešili trenutno rezultatsko krizo v nastopanju v Jadranski skupini evropske lige. "Kljub temu, da nam trenutno ne gre vse po načrtih, pa še vedno računamo, da lahko v Jadranski skupini osvojimo tretje mesto. Prav tako smo si Za cilj sezone zastavili uvrstitev * nadaljnje tekmovanje v poka-lu evropskih prvakov. Četrtfi-Nale bo že konec prihodnjega tedna na Madžarskem. Kljub te*nu, da nasprotnikov ne pozorno najbolje, pa mislim, da sta Prvo ali vsaj drugo mesto V torek so hokejisti Acro-*iksa Jesenic v derbiju jadranske skupine evropske "ge izgubili z italijanskimi Prvakom in vodilnim v ligi *kipo Bolzana z rezultatom &10 (3:2, 1:5, 2:3). Jutri odhajajo na gostovanje vAl-kghe. Ekipa Sportine pa je v torek gostila Kapfenberg ga premagala s 5:2 (1:2, «•0, 2:0). Jutri gostujejo v Celju, dosegljiva. Poleg tega nam v domačem prvenstvu, ki se začenja 13. oktobra, ostaja cilj uvsrtitev v finale, in če bo le šlo po sreči, tudi nova zvedica, " je povedal kapetan Acroniksa Jesenic Murajica Pajič. Za jeseniške hokejiste bo mesec oktober še kako naporen, saj naslednji teden igrajo tako tekme jadranske skupine kot pokal evropskih prvakov, nato pa že sledi začetek državnega prvenstva."V ekipi je trenutno 26 igralcev, žal vsako leto izgubimo kakšnega na ključnih položajih. Dva igralca sta še vedno poškodovana. Upam pa, da bosta tako Jure Smolej kot Boris Kunčič zaigrala v Budimpešti, " je dejal tehnični vodja ekipe Brane Jeršin. Seveda pa bo vse načrte ekipe moč doseči le z zadovoljnimi igralci, ki bodo v tej sezoni na ledu "delali" kar devet dolgih mesecev. "Ker je hokej zašel v finačno krizo, je prva naloga Jeseničanov, ga ga reši- jesene Stari in novi sponzorji so na tiskovni konferenci spodbudno govorili o novih načrtih jeseniškega hokejskega kluba Acroniks. mo in da zvezdice ne bodo potemnele. V kolikor pa hočemo narediti pomebne spremembe, se moramo na novo, bolj profesionalno organizirati in sodelovati tudi z drugimi, ki skrbijo za šport v občini - od Jesenic do Planice. V klubu bo treba skrbeti za mlade in počasi uvesti profesionalni odnos," je dejal novi predsednik kluba Florjan Veiikajne in zatrdil, da bodo igralci kar se da hitro poplačani za zneske, ki jim jih klub dolguje za nazaj . Tudi-Brane Omejc kot predstavnik Acronmija je zatrdil, da je prav, da se breme razvoja hokeja na Jesenicah porazdeli, čeprav so v železarni seveda še vedno pripravljeni pomagati po svojih zmožnostih. • V. Stanovnik, Florjan Veiikajne, novi predsednik kluba, je v ONIKSU, drugemu velikem sponzorju jeseniškega hokeja, dobil vso podporo upravnega odbora za sofinanciranje kluba. ligo začenjajo tudi KošARKARicE k]@iomet mmmmsmsmn Linhart čaka tudi košarkarje Didakte 12 v B moški SKL - zahod bodo gostili ekipo .^kofja Loka, Kranj, Radovljica, 30. septembra - Medtem, ko je v ■ ,n A2 slovenski košarkarski ligi na sporedu že IV. kolo, pa bodo 1 o, 'Carice /ačc'e z letošnjimi ligaškimi obračuni jutri. Edine j gorenjske prvoligaSice, Odeja Marmor, v domači dvorani na Podnu Kostno ZKD Maribor. Tekma se bo začela ob 18.uri. ui V1 nastoP.pred domačim občinstvom pa jutri ob 18.30 uri v lelovadnici OS A.T. Linhart čaka tudi k Radovljice. V 3.kolu 'olmina. V slovenski Al in A 2 košarkarski ligi obe gorenjski ekipi jutri 8°stujeta - Triglav v Kopru, Loka Kava pa v Novi Gorici. • V.S. Košarkarice Odeje Marmorja preveč izgubile - V prvi tekmi letošnjega pokala Liliane Ronchetiti so škofjeloške košarkarice doma gostile grško ekipo Etnikos Olvmpiakos Volos in izgubila s kar 49:87 (18:36). Ločanke so le v začetku srečanja pokazale nekaj volje po zmagi, kasneje pa so povsem popustile in razlika se je do konca srečanja le še povečevala. Največ točk za Odejo Marmor je dosegla Malackova, ki je bila edina dobra v sicer neraz-poloieni ekipi. Tako košarkarice Odeje Maromorja pred povratno tekmo nimajo prida motnosti za uvsrtitev v na-daljnc tekmovanje. • L. Jeras UČETEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA r?HDi?R scPlembra 1994 - Po intenzivnih pripravah v Kr* avIJalnem obdobju in posodobitvi kcijljiSč na Jesenicah in v ekin ° Jutri- 1 Oktobri, začeli s tekmovanjem za državno TOjO prvenstvo 1994/95 tudi kegljači v vseh treh državnih ligah. °Ptirr!i "ki kegljači pričakujejo začetek tekmovanja z velikim ^eljanj'110"1 načrtuici° uvrstitvc v sam vrh slovenskega la^o?rCmSk' ligaši bodo v prvem krogu državnega prvenstva igrali tejL Prva hga: moška in ženska ekipa Triglava gostujeta na kegljišču v Trbovljah. ckin'U^a U'.'<»ln Ljubelja se bodo v Tržiču od 16. uri pomerili z Pi> Adria Convent iz. Ankarana. , regijska liga: Moštvo Jesenic potuje v Ljubljano, kjer se bo po Gradiš Norik II, ekipa LOG SI LINI a iz Stražišča Iržavno prvenstvo v Kranju proti moštvu Geološkega • M. Sitar JADRAN BI ZMOGLI PREMAGATI Tako prav gotovo računajo v taboru edinih gorenjskih prvoligašev, Živil Naklo, kjer z nastopi v prvih sedmih kolih gotovo ne morejo biti zadovoljni. Jim bodo gostje z Dekanov v nedeljo vendarle povrnili samozavest? Kranj, 30. septembra - Tekma na kranjskem štadionu se bo v nedeljo začela ob 15. uri, če pa se Naklanci vendarle želijo "odlepiti" od dna lestvice, pa potrebujejo zmago. Kljub temu, da je ekipa Jadrana trenutno z eno točko najslabši prvoligaš, pa jim upanje po obstanku v ligi še ni splahnelo, tako da kljub vsemu lahko pričakujemo lepo tekmo. V sedmem kolu v tretji ligi ekipa Jesenic doma gosti Radomlje, Triglav Creina pa odhaja na gostovanje k Telmontu v Šmarje. Mladinska in kadetska ekipa Gorenjskega glasa jutri gostujeta v Izoli. Jutri in v nedeljo so na sporedu tudi tekme gorenjskega nogometnega prvenstva. Kadeti igrajo jutri ob 10. uri, mlajši dečki ob 13.30 uri, člani pa ob 15.30 uri. Pari v članski ligi so: Bitnje - Sava Športplan, Šenčur- Visoko, Jelovica LTH - Britof, Alpina -Železniki, Trboje - Polet, Zarica - Ixsce Bled Stiks, Velesovo -Hrastje, Kondor - Symnlexs Reteče, Bohinj - Preddvor, Podgorje -Podbrczje. V nedeljo ob 10. uri bodo tekme mlajših dečkov (razen Jesenice - Živila bo že ob 9. uri, Bitnje -Kondor pa že jutri ob 13.45). Mladinci bodo igrali v nedeljo ob 11.30 uri, le Jelovica LTH -Bohinj in Velesovo - Hrastje ob 10. uri. • V.S. VABILA, PRIREDITVE ODPRTO PRVENSTVO KRANJA V STRELJANJU Z VOJAŠKO PUŠKO - Sekreteriat za obrambo Občine Kranj in 31. Območni štab TO Kranj vabita na XIII. odprto prvenstvo Kranja v streljanju s polavtomatsko puško, ki se ga lahko udeležijo starejši od 16 let. Tekmovanje bo jutri, 1. oktobra, od 8. do 16. ure na strelišču v Struževem, kjer tudi sprejemajo prijave. Prvi trije v ženski in moški konkurenci bodo nagrajeni s praktičnimi nagrada • V.S. GORSKI TEK TRMASTIH NA KALIŠČE - Klub Trmastih bo utri, 1. oktobra, organiziral tretji gorski tek trmastih na Kališčc. Itart teka bo ob 10. uri pred OŠ Matija Valjavec v Preddvoru, cilj pa red kočo na kališču. Moški bodo razdeljeni v tri, ženske pa v dve ategoriji. Prijave bodo sprejemali eno uro pred startom, štartnina IGRALKE AVTOHIT BLEDA SO FAVORITENJE S sobotnim prvim krogom se začenja letošnje državno prvenstvo v vseh državnih odbojkarskih ligah. V prvi ligi, ki je letošnjo sezono razdeljena na skupini A in B, bodo igrale kar štiri gorenjske ekipe. V moški konkurenci 1A. DOL je prvi favorit gotovo ekipa Vigros Pomurja iz M. Sobote, toda tudi odbojkarji Pl PROMa iz Žirovnice bodo po napovedih igrali kar vidno vlogo. Prv tekma med tema nasprotnikoma pa je zaradi nastopa Vigros Pomurja v Pokalu CEV preložena na kasnejši termin. Gorenjski predstavnik v 1B DOL igralci Minolte Bled v prvem krogu gostujejo na Brezovici pri ekipi Olimpija 2 Brezovica. Blejci, ki jih zaenkrat še pestijo poškodbe, napovedujejo z novim trenerjem Brumnom boj za osvojitev prvega mesta in s tem napredovanje v A skupino prve lige. Ženska ekipa Avtohit Bleda se je v prestopnem roku izdatno okrepila, saj se je iz Maribora vrnila reprezentantka Kraigherjeva, iz Ljubljane je prišla Robežnikova, v klub pa sta prestopili tudi dve tuji igralki - Bajdakova in Adžovičeva. Tako bo ekipa izredno močna in strokovnjaki jo štejejo za prve favorite ne samo rednega dela državnega prvenstva temveč celo za končno zmago (po rednem delu se v končnici priključita tudi ekipi, ki med letom igrata v Srednjeevropski ligi). V blejski vrsti pa so dokaj optimistično razpoloženi tudi glede nastopa v pokalu CEV in napovedujejo zagrizen boj za zmago v prvem krogu proti bolgarskemu predstavniku CSKA iz Sofije (5. in 12. 11.). V prvem krogu gostujejo odbojkarice Avtohit Bleda v N. Gorici pri ekipi HIT Casino. V 1B DOL pa so v letošnji sezoni napredovale odbojkarice ŠOU Triglava. Kranjčanke pod vodstvom trenerja Zadražnika se bodo v letošnji sezoni le stežka obdržale v tej skupini, saj so bih v klubu zaradi pomanjkanja igralk prisiljeni vključiti v prvo ekipo kar nekaj neizkušenih igralk, dodatne težave pa bodo imele tudi z dvorano, saj igrišče (1/3 dvorane v ŠD Planina) ne ustreza predpisom za igranje tekem v 1. DOL in ga je TK OZS zavrnila. Odbojkarice ŠOU Triglava gostujejo v prvem krogu v Mislinji. Gorenjska pa ima v letošnji sezoni tudi predstavnika v obeh konkurencah II. DOL, saj sta si pravico nastopa priborih ekipe Termo Lubnika iz Škofje Loke in FI PROM-a iz Jesenic. Odbojkarje Termo Lubnika čaka v moški konkurenci izredno težko delo, saj so se nekatere ekipe pred začetkom prvenstva izdatno okrepile (celo s tujimi igralci), kljub temu, pa napovedujejo dobre igre in zanesljiv obstanek v drugoligaški konkurenci. Ekipa Termo Lubnika gostuje v prvem krogu v Beltincih. Malce lažje pa bodo to nalogo izpolnile igralke FI PRIMa, čeprav je stanje v ženski konkurenci II. DOL velika neznanka. Od lanskih 11 ekip so namreč ostali le še štirje (napredovanje v 1B DOL, ra/pau ekip, prestop v nižjo kategorijo), ostalih osem ekip pa so novinci v tej konkurenci. Prvo tekmo igrajo igralke FI PROMa proti Rušam v soboto ob 17. uri v CSUI-ŽIC na Jesenicah.V moški konkurenci zahodne skupine III. DOL v prvem krogu od gorenjskih predstavnikov igrajo doma Plamen proti Bohinju (OŠ Lipnica ob 18. uri) in FI PROM proti Prvačini (OŠ Zabreznica ob 18. uri). Ekipi Bleda II in Triglava gostujeta pri Braniku oziroma v Portorožu. V ženski konkurenci igra doma samo ekipa Mehanizmi Kropa proti LIK Tili II (OŠ Lipnica ob 16. uri). Ekipe Šenčurja, Bohinja in Bleda II gostujejo v Kopru, Šentvidu in Ljubljani. Branko Maček fe@tlO.1ET KRANJČANKE TOKRAT V KOČEVJE Kranj, 30. septembra - V I. državni ligi za ženske ekipa Kranja v II. krogu gostuje v Kočevju. V II. državni ligi za moške doma igrata Sešir in Besnica. Besnica gosti Delmar, Šešir pa jutri ob 20. uri v dvorani na Podnu Škofljico. V II. državni ligi za ženske bo v Škofji Loki gorenjski obračun med ekipa Lokastara in Planino Kranj, rokometašice Save Kranj in Kranja B pa jutri gostujejo. Tretji krog v III. ligi za moške bo nas sporedu jutri ob 18. uri, vse tekme, razen Šešir B - Radovljica Špecerija Bled, ki bo ob 16. uri, pa bodo ob 18. uri. Prav tako jutri in v nedeljo drugi krog igrajo kadeti in starejše deklice. • V.S. CESTN0HIT0STNA DIRKA V MARIBORU a V soboto in nedeljo bodo na letališču v Mariboru 1C() )rn°hilske cestnohitrostne dirke, ki bi sicer morale ta onec tedna potekati v Ljubljani. Zaradi nerazumevanja z 's,0Jnm organov, ki izdajajo dovoljenja, so morali organi hi (!rj'd'rko prestaviti v Maribor. V soboto in nedeljo bodo uirke turističnih vozil z. mednarodno udeležbo, poleg tega se obe pokalni tekmovanji Clio in Daihatsu • M.G. «".-t,~.-j.....j—-----,—j----- pa jc 500 tolarjev. Vsak tekmovalec bo dobil spominsko majico, najboljši medalje, vsi pa sc bodo lahko okrepčali s toplim obrokom. KROS NA HOTAV1JAH - Športno društvo Marmor Hotavlje bo to nedeljo, 2. oktobra, organiziralo 1. kros Hotavlje 94. Tekmovanje bo potekalo po poteh in stezah na Hotavljah, Start pa bo ob 9.30 pod vaško lipo. Razpisanih je osem kategorij, za nastop pa se je moč prijaviti do 9.15 ure na štartnem prostoru. Za rojene do 1. 1980 ni štartninc, za ostale pa je 200 SIT Tekmovanje bo v vsakem vremenu, organizatorji pa ga priporočajo predvsem osnovnošolcem, kot pripravo za šolska in občinska tekmovanja. ABRAHAMOV POKAL NA KOKRICI - Danes do 18. ure se je še moč prijaviti (tel. 218-956) za VI. Pokal Abraham, ki ga v nedeljo organizira Intcrsport d.o.o. Kranj - Gostišče Dcžman. Nad 50 let stari tekmovalci se bodo pomerili v kolesarskem kronometru, to/ilnem teku in skoku v daljavo z mesta. Start prve discipline, olcsarjcnja, bo ob 10. uri. Do danes zvečer je štarnina 1000 tolarjev, na dan prireditve pa bo 1500 tolarjev. • V.S. KOLESARSKO GORSKO DRŽAVNO PRVENSTVO - Kole sarski klub Bled je organizator letošnjega gorskega državnega prvenstva kolesarjev, ki bo potekalo v nedeljo, 2. oktobra, na progi med /.g. Gorjami in Mrzlim Studencem. Nastopile bodo ženske, mlajši in starejši mladinci ter Člani. Start bo ob 11. uri v Zg. Gorjah, oz. ob 11.15 na Zatrniku (za mlajše mladince in ženske). • V.S. PSSSSSST! STROGO ZAUPNO NOVI JOGURT S SROJCM S€ SKRIVA Nfl POUCI VflŠ€ TRG0VIN6... SADJE POSEBEJ MIX;\Y1ILK JOGURT POSEBEJ IZ GORENJSKE MLEKARNE, KRANJ KOMENTAR Kombinacije Janez: F*oštra k: GORENJSKI POSLANCI za mmmm glas Dve sosedi Slovenije Zoran Thaler, poslanec I^DS Kot labodji spev je zdajšnje službeno potovanje zunanjega ministra pred odstopom. Z njegovo vrnitvijo ter odstopom s prvim oktobrom pa bo tudi konec zdajšnje koalicije, ki pa ie tako ali tako ni bila več povsem regularna. Vse od izstopa SDSS ne več; vmesni čas je (bil) čas brušenja krempljev, merjenje moči in izsiljevanj, za čim pomembnejše izhodiščne točke pri sestavi nove vlade in nove koalicije. Poraz za SKD bi neizbežno nastal le v primeru, če bi stranka res ponudila svojega kandidata na mesto in v zamenjavo resorja, ki ga je zasedal njen predsednik. Česar pa niti največji stran-kokrati ne bodo upali tvegati, pa če bi komu to prišlo še kako prav. Mislim na možne kandidate in na izgovore, kako škoda bi bilo prepustiti smetano drugim strankam. Ne le zunanje, SKD zaseda še notranje, kmetijsko in predvsem (paradno) ministrstvo za promet in zveze. In v takšnem primeru bi bil Peterletov odstop povsem brez namena, še posebej, če se spomnimo, kakšno odobravanje je pravzaprav žel s svojim ravnanjem v vrstah stranke. Pa čeprav v vrstah tistih, ki so že ves čas nekako a priori proti kakršnemukoli sodelovanju s "komunisti" in ki vidijo mesto stranke med zdajšnjo desno opozicijo. Odlok roka za kandidiranje svojega človeka - možnost te možnosti - sicer pomeni eno od možnih in začasnih (do Kongresa) rešitev, a je slejko-prej le pridobivanje na času. Svet SKD bo jutri razpet še vsaj med tremi drugačnimi opcijami. Prej omenjena je samo podzvrst prve, namreč tristrankarske koalicije (LDS, SKD, ZLSD). In ker se o tem Že razmišlja, je skorajda jasno, da pogovori o dvostran-karski niso (bii) uspešni (kar pa je bilo pogojevano za dozdajšnje vztrajanje v vladi), to pa še potrjuje zamisel (in tretja možnost) o pritegnitvi v vlado SLS. In, seveda, odhod v opozicijo, kot zadnja možnost, če do sobote ostale ne bodo vsaj kolikor toliko naletele na odprta ušesa LDS in mandatarja dr. Drnovška. (Pa tudi članom Sveta tako SKD kot LDS.) Ugibanja, katera od možnosti bo uspešna, so odveč. Kolikor je do zdaj razvidno (tudi zaradi vseh mogočih sklepov, pa tudi javnomnenjskih raziskav) sa pri SKD v ospredju druga in zadnja možnost, vendar je res tudi, da lahko Kongres izniči katerokoli odločitev Sveta. Ampak, v politiki je že tako, da se vsakovrstna pogojevanja kaj hiror požro, in celo prav je tako. Pogojevanja zamenjajo dogovarjanja, kompromisi, dovolj velike koristi (s kančkom načelnosti). Tretja možnot je bolj lepotnega značaja, dobre volje s strani SKD, ne pa tudi - zaradi načelnih pogojevanj SLS - LDS. Najmanj popularna je v stranki pravzaprav prva možnost, že zaradi videza poraženosti dosedanjih pogajanj, želje po oblasti (posameznikov) za vsako ceno in sploh obnovitve ideoloških nasprotovanj. Toda, koristi, biti v vladi, so za resno politično stranko mnogovrstne. In delo še ni konča- no, rezultate bi želi drugi; že zato bo ta točka vsebovala še druge podmožnosti. Že slišana želja SKD pozamenjavi resorjev (zunanje za gospodarstvo) je ena. Obstaja pa še možnost, da SKD, če že ne koalicijsko, pa vsaj s kakšnim (prometnim) ministrom le ohrani stik z oblastjo (za nameček pa še zamenjava ministrov za zunanje in gospodarske zadeve). Podobne podmožnosti so možne tudi v primeru odhoda v opozicijo, kar pa bi bila kravja kupčija. In nadaljevanje, če ne še širitev (kljub vsemu) politične, vladne in strankine krize. Ter možnost zasuka v desno. A tudi povsem novo ustvarjanje lastne podobe za prihajajoče in prihodnje volitve. Čeprav je bila v času, ko je ljudsko krilo javno podpiralo strankino združevanje z desnico, dana v socialnem krilu pobuda o zagovarjanju tristrankarske vladne koalicije, je ideja bila sprejeta kot šala. Res pa je, da bi takšen razplet bolj kot razgretim ideološkim politikom odgovarjal ljudem socialno šibkejšega statuta, ki jih je, na žalost, vedno več. Sploh pa zagovornika liberalnega gospodarstva in zagovornika omejitev javne porabe v času prestrukturiranja in uvajanja tržnosti na vseh področjih potrebujeta tudi neke vrste socialnih varoval, česar pa se ZLSD - vsaj pri parlamentarnem glasovanju - vendarle še najbolj zaveda. In tretja največja stranka je. Je ravnovesje med tremi trdnejše kot med ("podobnomislečima") dvema? Bo torej Peterle v morebitni naslednji vladi (in koaliciji) spet zunanji minister? KDO BO CRNI PETER? Jože JVovafc Petek postaja vse bolj pomemben dan v slovenski politiki. V petek je odstopil Herman Rigelnik in za njim spet v petek Lojze Peterle. Ta petek verjetno ne bo nihče odstopil, čeprav je spisek možnih kandidatov vsak dan večji. Za to je poskrbelo tudi pestro politično dogajanje preteklega tedna. Na pomolu sta novi aferi, ki spet zadevata obe največji stranki koalicije, liberalne in krščanske demokrate. Najprej je izbruhnila prisluškovalna afera. Izvedelo se je, da je Lojze Peterle prinesel konec avgusta na sejo politične koordinacije krščanske demokracije zapis pogovora med takratnim obrambnim ministrom Janezom Janšo in Viktorjem Bla-Žičem, ki je bil v začetku marca letos. Očitno je, da je zapis pogovora nastal na osnovi prisluškovanja. Peterle je zapis uporabil kot dokaz proti Blažiču, ki naj bi menda Janši grdo govoril o velmožeh SKD. Peterle je tudi povedal, da je zapis dobil v zameno od trenutnega obrambnega ministra Kacina. Janša trdi, damu je prisluškovala SOVA, oz- nekdanja UDBA. Takoj se je oglasil minister Kacin, ki je zanikal, da bi dal Peterletu tak zapis. Toda od kod ga je potem Peterle dobil? Več prič je namreč slišalo, ko je Peterle rekel, da ga je dobil od Kacina. Nekateri so to afero že krstili za Kacinov Watergate. Toda pri nas nimamo takšnih preiskovalcev in kongresnikov, kot so jih imeli v Ameriki, ko so predsedniku Nixonu dokazali, da je kršil temeljne človekove pravice in ga prisilili k odstopu. France Bučar je na hitro sklical parlamentarno komisijo za nadzor obveščevalnih služb, na kateri sta šef SOVE Ferš in minister Kacin zanikala povezanost z vročim zapisom. Bo s tem afere konec, ali pa bo kdo vrtal še naprej, kajti veliko dejstev govori, da je verjetno, da so Janši prisluškovali. Nekateri Janševi sodelavci pravijo, da imajo dokaze o tem , da so jih zasledovali pripadniki neke organizacije v avtomobilih izposojenih pri ljubljanski firmi Faktor. Dosedaj še ni čisto jasno, kakšna je bila vloga SOVE v zadevi Smolnikar. Čudno je, da je v zvezi s to afero tudi SOVA poslala vladi posebno poročilo. V njem pravijo, da so lovili avtorje famoznih sporočil Civilne inicijative, toda ali so res počeli samo to? Sicer pa so politični opazovalci popolnoma spregledali, da so dosedaj odstopili Ivo Bizjak, Miha Kozinc, Herman Rigelnik in Lojze Peterle, skratka politiki, ki so imeli pomembno vlogo v rušenju Janeza Janše. Kdo bo naslednji?V torek so v Mariboru protestirali kovinarji. Kljub upravičenim zahtevam kovinarjev pa ne kaže spregledati političnega podlo-na protesta, ki kaže, da hoče Združena lista za vsako ceno ostati v vladi. Zahteve kovinarjev niso bile usmerjene pristojnima ministroma Tajnikarju in Klinarjevi, ampak celotni vladi! Kot da je recimo minister za kulturo kaj kriv za njihove probleme. Pričakovali bi, da bodo kovinarji naslovili svoje zahteve direktno na ministra za gospodarstvo Maksa Tajnikarja in na ministrico za delo Rinit Klinar, ki sta oba Člana Zdru žene liste. Istočasno se je oglasil tudi sindikat delavcev v gozdarstvu, ki opozarja na presežne delavce. Očitno je torkov protest kovinarjev resno opozorilo predsedniku vlade Drnovšku. Če se bo odločil za dvojno koalicijo med LDS in SKD in bodo Združeno listo izrinili iz vlade, potem naj Drnovšek računa s stavkami in protesti. V resnost namenov Združene liste ne gre dvomiti, kajti komunisti imajo v takšnih stvareh dolgotrajne' izkušnje. Znajdejo se v vseh preoblekah. Toda Drnovšek ima tudi drugačne skrbi. Dr. Tanciga, poslanca LDS in nekdanjega ministra za znanost in tehnologijo so kriminalisti ovadili tožilstvu, ker je denar davkoplačevalcev prelil v blagajno svoje nekdanje stranke. LDS je spet vmešana v novo afero, kdo bi vedel katero po vrsti, če politiki LDS pravijo, da se je potrebno bati revnih politi kov, potem, to pomeni, da se je potrebno bati LDS! Slovenija ima v svoji zunanji politiki v sedanjem času dva glavna zunanjepolitična "problema". Če zanemarimo "problem vstopanja v Evropo", ki je v precejšnji meri tudi notranje-ideološki mobilizacijski projekt, sta to ureditev odnosov s Hrvaško in ohranitev znosnih odnosov z Italijo. Slovenija meji samo na štiri države in za nas je vitalnega pomena, da imamo z vsemi sodedami odnose dolgoročno urejene in stabilne. Hrvaška je med našimi sosedami poseben "primer". Če smo z Madžarsko, Avstrijo in Italijo podedovali mednarodno pravno urejene odnose, smo s Hrvaško v "položaju razvezanih zakoncev, ki sta si postala soseda". Mnoge stvari je treba (pravično) razmejiti, na mnogih področjih uvesti standarde mednarodnega poslovanja. Mednarodno-pravna določitev in ratifikacija meje med Slovenijo in Hrvaško je nujna za dolgoročno ureditev naših odnosov. Izkušnja kaže, da se je v treh letih "pogajanj" o tem vprašanju hrvaška stran obnašala pragmatično trgovsko s postavljanjem "maksi-malističnih" ozemeljskih zahtev, ki ji omogočajo prostor za umik h "kompromisu", slovenska stran pa je vztrajala na "dogmatično pravičniš-kem" pristopu, ki v bistvu otežuje kompromis in onemogoča napredovanje ali umik. Vendarle prihaja v paketu pogajanj z ostalimi vprašanji (premoženjsko pravno področje, dolgovi LB Zagreb, JE Krško...) do določenega napredka in obstajajo dobre možnosti, da pride do sporazuma. Verjetno ni treba posebej poudarjati pomembnosti takega sporazuma za Slovenijo, ki bi na ta način razčistila odnose z edino sosedo -državo naslednico razpadle SFRJ, Hrvšaki pa bi sporazum zaprl "fronto" na njenem severozahodu in jo približal Evropi. Pri mejni črti je za Slovenijo bistveno, da si zagotovi zadovoljitev svojih legitimnih interesov glede na posest ozemlja in morja v bivši federaciji. Zadevo je zrelativi-zirala hrvaška stran, ki je s pretiranimi zahtevami predvsem ob morju (t. i. "stara struga Dragonje", letališče Portorož na hrvaški strani) povzročila logično reakcijo Slovenije (katastrski občini Kaštel in Savudrija, reka Mirna). Zadnja dva predloga sta tako predvsem v funkciji dokončne zagotovitve ozemlja, ki Sloveniji pripada: katastrska meja v Istri, Piranski zaliv in dostop na odprto morje v Jadranu. Velik kamen spotike je ozemlje južno od Dragonje, ki spada v slovenski kataster. Na teh slabih sto hektarjih Hrvaška provocira z gradnjo mejnega prehoda Sečovlje, tu pa so Še naselja Škodelin, Bužini, Skrile in Mlini. Status ozemlja mejnega prehoda in navedenih vasi je enak, zato bi bilo logično, da ima slovensko zunanje ministrstvo do njega enak odnos. Hrvaška se po drugi strani rada pritožuje glede, kot pravijo, "okupacije" Trdinovega Vrha s strani Slovenije. Seveda bi morali vzeti na znanje, da ne pristajamo na dvojna merila, ki zadovoljujejo interese samo ene strani Kakorkoli že: zaostala odprta vprašanja s Hrvaško bo treba slejkoprej urediti in ob konstruktivnosti obeh strani bi bilo dobro to storiti čimprej. Prav je, da prihranimo zanamcem naše probleme - verjetnobodo imeli že svojih dovolj. Pri naših odnosih z Italijo gre za problem drugačne vrste. Mednarodno-pravno ima Slovenija z njo odnose urejene, saj velja med državama 49 sporazumov iz preteklosti. Pariška mirovna pogodba iz l 1947 je kot multilateralna pogodba med drugim uredila italijansko vzhodno mejo (in našo zahodno). Osimska pogodba je to delo dokončala. Ostali sporazumi urejajo ostala pomembna področja naših medsebojnih odnosov. Problem z Italijo je, da je posebej z nastopom nove vlade (1994) prišlo do prevlade tiste politike do Slovenije, ki meni, da je prišel čas za popravo določenih "napak" italijanske diplomacije v preteklosti - in "krivic", ki naj bi jih utrpela Italija. V ta namen uporabljajo stare metode m "trike" italijanske diplomacije: s pritiski in verbalno agresivnostjo želijo povrzočiti slabe odnose z državo, s katero se želijo pogajati, da bi potem ponudili boljše. Preko medijev pri Italijanih umetno spodbujajo občutek nezadovoljstva in nestrpnosti. Poskušajo "destabilizirati položaj pri sosedi, s katero se hočejo pogajati. Zahtevajo koncesije, Ki jih dejansko niti ne pričakujejo. Z navideznim umikom bi potem želeli prisiliti partnerja v to, kar jih v resnici zanima itd. itd. Vse to seveda ni nič novega, kot take jih je opisal že H. Nicolson; žalostno pa je, da se na lak način pogovarjajo še ob koncu 20. stoletja. Rezultat italijanskih pritiskov in "prijateljskega prepričevanja" zanima seveda predvsem nas Slovence, ki naj bi bili spet enkrat njegova žrtev, moral pa bi zanimati tudi Evropo. Če bi Italiji, bog ne daj, uspelo, bi se lahko v Evropi odprl prosti lov "velikih" na "male". Kar moreča je misel, kaj bi se dogajalo z Evropo, če bi slučajno Nemčija posnemala Italijo pri svojih odnosih s Poljsko in Češko. Temu na srečo ni tako in tudi zato Nemčija v mednarodni skupnosti pomeni vse več, položaj Italije pa je dvoumen. Povsem legitimno vprašanje je torej: ali lahko država (v našem primeru Italija), W se znaša nad svojo majhno sosedo, ki je šele pred kratkim pridobila svojo neodvisnost; država, ki dodatno poskuša destabilizirati že itak labilno območje v svoji vzhodni soseščini, skratka ali lahko taka država računa na povečanji svojega pomena v mednarodni skupnosti, na sedež stalne članice VS OZN in npr. mesto v kontaktni skupini za Bosno... Sloveniji v tem polozaju ostaja predvsem trdna poHtl' ka nepopuščanja neleginrn' nim italijanskim zahtevam pfj ingoriranju veljavnih pogoa° (in s tem preprečitev efekia domin), intenziviranje korria-nikacij z važnimi faktorji mednarodni skupnosti in sta no predlaganje pozitivnefl programa našega sodelovanj Italiji. Verjetno bo treba zdržati, da tudi v Rimu spoznajo, da je politika Pret^^.} sanja mišic na majhr} vzhodni sosedi srednje ' dolgoročno za Italijo škodljiva, ker ne prinaša ničesa, nasprotno celo diskreditira ) v očeh mednarodne javnosti- V moderni Evropi se vpliv v določeni državi zagotavlja •> pozitivno politiko sodelovan ja, ne pa v pritiski, pogojevan} in izsiljevanji. ODMEVI 3 Spoštovani Zlatarni Goldie iz Radovljice, gospodoma Meglic V nagradni igri ob 50-letmci Gorenjskega glasa sem bila na javnem žrebanju na Gorenjskem sejmu izžrebana in dohi la prvo nagrado - zlato verižico. Bila sem je izredno vesela, saj mi taka sreča, kljub temu da večkrat sodelujem v nagradnih igrah, še ni bila naklonjena. Še bolj pa sem bila presenečena kasneje, ko mi je Zlatarna Goldie iz Radovljice, ki je prispevala zlato verižico za prvo nagradit, naknadno poklonila še prelep zlat obesek za verižico m zlat prstan. Mislim, da sem zlatarni Goldie, kljub temu da sem se že osebno zahvalila, dolina tudi javno zahvalo. Njih( korekten m vse pohvale in spoštovanja vreden. S tem, da sI 4 Zakona o referendum* -ljudski iniciativi določil ■ Nadeljevanje na 25. strani1- Pokličite Trgovina • pohlitvom, Sp. Be»nlc« hevni rok za zbiranje podpisov volivcev v podporo pobu-f g. Jožefa Škete. *len 58 Zakona o referendumu, in ljudski iniciativi določa, nk to ne pomenilo, rc> Pozna in razume b?!* ,y,elJavne$a zakona in M?ed'l° Predlaganih spre gS™- Pobudnik g. Sketa in dovi se za njim skrivajo, rQ7 1 nis" verodostojno in na ^lmiljiv način volivcem pre-ci/.aV riamena, vsebine in 2a[V Predlaganih sprememb °na 0 denacionalizaciji ipf'Vai° se za trditvami, da k^^t'mbe terja javni interes, ?„ P1' je seveda neresnični) in zavaja volivce, če bi ^II^ sPrcmembo zakona Poh V javni interes, bi |r l*da za njegovo \pretnem-(e n('dvomno }e podala ka-^J* od demokratično \Pqi /'rP'nib političnih strank v \(tla,nentu. Ker volivci niso sZn<*njeni s predlaganimi vre*nembami m resničnimi tor ' Zaradi katerih so te ^e,nembe sploh predlagane, i Moremo govoriti o ljudski ptClativi v njenem ustavu" r£vr*em pomenu. jqe Zgolj za poskus destabili ^c'l(' pravnega sistema in h^.°kratičnih svoboščin. Po-\lQ(Q pomeni poizkus izigra ■)(, W Ustave in zakona, da bi iJČPd krinko volje ljudstva jjfji? do ciljev v interesu vodilnih struktur v ""eni* podjetjih Upisani način zbiranja obrazcev s podpisi volivcev je v nasprotju z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Formalne kršitve tega zakona, ki volivcu onemogočajo tajnost odločitve o predlagani pobudi, terjajo takojšnje ukrepanje v pravni državi. Zato predlagamo, da sprejmete odločitev, s katero razveljavite že navedeni šestdesetdnev-ni rok za zbiranje podpisov. Na takšen način glasov podpore ni dovoljeno in ni dopustno zbirati, sajzbrani glasovi ne izražajo volje volivcev, ki so obrazce izpolnili in podpisali. Predsedstvo ZLRP Slovenije Predsednik: Franc Izgoršek Nove občine -po čigavi želji? Predsedniku vlade Republike Slovenije - g. Janezu Drnovšku Predsedniku državnega zbora Republike Slovenije - g. Jožefu Školču Ministru za lokalno samoupravo - g. Kovačiču Na podlagi sklepa zbora občanov KS Jezersko in pozitivnega izida referenduma za ustanovitev občine Jezersko Svet KS Jezersko izraža resen dvom o demokratičnosti dela slovenske vlade, ki z rušenjem in neupoštevanjem volje ljudi, samozadostno oblikuje nove občine, ne glede na povezave, ki niti približno niso življenjske, niso vezane na podobne interese, niso vezane na nič - razen številko 3000. Jezersko je po zakonu uvrščeno v demografsko ogroženo območje v Sloveniji, Jezersko je obmejno območje in Jezersko je izrazito gorska vas. Občina Jezersko je uspešno obstojala v letih 1831 - 1949, sedaj izglasovana bi merila 6.881 ha, pridobitve na področju infrastrukture, ki smo jih ljudje z velikim odpovedovanjem dosegli v zadnjih letih, pa so take, da zadoščajo vsem zakonskim (tudi v septembru spremenjenim) zahtevam. Ogorčeni zavračamo sedanji vladni predlog in zahtevamo, da se izglasovano območje bodoče občine Jezersko s posebnim statusom (demo grafska, obmejna, gorska) upošteva. Jezersko, 27. septembra 1994 Pooblaščenec zbora krajanov in Predsednik Sveta KS Jezersko Milan Kocjan Predstavnik KS Jezersko v zboru KS občine Kranj Luka Kamičar ZDRUŽENJE BANK SLOVENIJE Gospodarsko interesno združenje SPOROČILO ZA JAVNOST Nadzorni svet Združenja bank Slovenije je na izredni seji dne 28. 9. 1994 med drugim obravnaval tudi informacije, ki se v zadnjem času pojavljajo v sredstvih javnega obveščanja v zvezi z doseganjem predpisanega jamstvenega kapitala za banke in sprejel naslednja stališča: 1. Sklep o pogojih in merilih za izdajo dovoljenja za poslovanje bank je bil objavljen 11. decembra 1992. Zahteve, ki jih postavlja bankam za ohranjanje dosedanjih dovoljenj za opravljanje bančnih posov, so bankam znane, in v zvezi s tem so izvedle vrsto ukrepov za prilagoditev poslovanja. Banke razpolagajo z različnimi vrstami dovoljenj za poslovanje, ki jih je izdala Banka Slovenije in jih redno objavlja v Biltenu Banke Slovenije. Zato so tudi zahteve, ki jih morajo banke izpolniti do 30. 9. 1994, različne in odvisne od vrste dovoljenja, s katerim razpolagajo. 2. Po podatkih, s katerimi razpolaga Združenje bank Slovenije, se je večina bank že prilagodila določilom sklepa, nekatere tudi v zadnjem času. Ker se izpolnjevanje določil sklepa ugotavlja po stanju 30. 9. 1994, v tem trenutku nihče ne more napovedovati, katerim bankam bo Banka Slovenije izdala odločbe za prenehanje opravljanja določenih bančnih poslov. Zato kakršnekoli informacije o predvidenih potezah Banke Slovenije pomenijo le zavajanje javnosti in ustvarjanje nelojalne konkurence med bankami, čemur Združenje bank Slovenije odločnp nasprotuje. 3. Izvajanje navedenega sklepa ni v nikakršni povezavi z varnostjo vlog v bankah. Vse banke morajo namreč razpolagati vsaj s 680 mio SIT jamstvenega kapitala, leta pa mora dosegati najmanj 8 "A, tehtane rizične aktive bank. Ta norma je enaka ustrezni direktivi Evropske skupnosti. Ob tem naj omenimo, da velika večina slovenskih bank razpolaga z bistveno višjim zneskom kapitala, kot bi bil potreben glede na obseg tveganja v njihovem poslovanju. Če katerakoli banka ne bi izpolnjevala prej omenjenega razmerja, bi bila Banka Slovneije dolžna proti njej uvesti ustrezne postopke. KOMENTAR GORENJSKA OO TORKA DO PETKA AMZS - Na AMZS so nam povedali, da so v tem tednu opravili 10 vlek in nudili 8 pomoči pri okvarah vozil na cestah. GASILCI - V tem tednu gorenjski gasilci k sreči niso imeli veliko dela. V Tržiču, Radovljici in Škofji Loki so nam povedali, da dela niso imeli, vendar so bili kljub tomu v pnpravlienosti Kranjski gasilci so gasili smeti na Primskovem, kjer so kurili in s tem ovirali promet, škode k sreči ni bilo. Jeseniški gasilci pa so nudili pomoč pri prevozu ponesrečenca ter imeli gasilsko stražo na hokejski tekmi, da ne bi prišlo do kakšne nesreče. MMMI»I»M)HI>MMI»»MI»|»M»I»I»WMI»MI>»I»I»I»I» GORENJSKI DOJENČKI - V tem tednu smo Gorenjci dobili kar precej novih prebivalcev. V Kranju se je rodilo 12 dečkov in prav toliko deklic. Najtežja je bila deklica s 4.150 grami in najlažji deček z 2.650 grami. V jeseniški porodnišnici pa je na svet prijokala le ena deklica s 3.350 grami. TURIZEM - Blejski turistični delavci so naredili primerjavo o štovilu gostov glede na lansko leto. Podatki so sledeči: v tem obdobju lanskega leta je letovalo 1116 gostov, od tega 982 tujih, v letošnjem letu pa je letovalo 1961 gostov, od tega kar 1599 tujih. Indeks je 175. V Bohinju imajo trenutno le 18 % zasedenih turističnih kapacitet, od tega je večina tujih gostov. Oboji turistični delavci so nam povedali, da ostajajo turistične kapacitete neizkoriščene. Gostov je vse manj. Ultimati iz Spodnje Besnice Ađarfco Jenšterle Ko se je obrambni minister Jelko Kacin odločil, da odpre fronto proti svojemu predhodniku Janezu Janši, bi mu moralo biti jasno, da se je za tak spopad treba natančno pripraviti, predvsem pa ne bi smel nasprotniku pustiti niti najmanjše priložnosti za protinapade. Toda minister Kacin je očitno Janeza Janšo podcenil, saj je prehitro dobil nazaj vprašanja, na katera težko odgovori. Janša se je takoj zatekel v okrilje formalnosti in v javnosti povedal, kako je po kurirju dobil pismo "z oznako državna skrivnost, napisal pa ga je pošiljatelj Jelko Kacin iz Spodnje Besnice 66A". Ob tem je še poudaril, da noben predpis ne predvideva takega ravnanja, še najmanj pa to, da bi mu nek zasebnik postavljal roke za odgovor. Če minister Kacin vzorce vojaškega poveljevanja prenaša v svoje osebno življenje, je to pač odraz neke mentalitete, sprejemanje le-tega pa navsezadnje njegova osebna stvar, kot tudi njegove družine in prijateljev, če jih to ne moti. Stvari so sprejemljive do te mere, kolikor jih njegova neposredna okolica sprejema in se zaradi njih ne pritožuje. Ker pa je Janez Janša to potezo obesil na veliki zvon javnosti, je očitno, da je s tem tudi formalno zaključil obdobje nekega prijateljstva, ki ga je morda v preteklosti družilo s sedanjim obrambnim ministrom. Njuna zveza je sicer že od nekdaj izvirala iz poklicnega in političnega področja in je bila kot taka že na začetku obsojena na konec, do kakršnega je prišlo zdaj. Spomnimo se, da je bil Jelko Kacin od nekdaj v Janševi senci, saj je začel s tem, da je na občinski ranvi zagovarjal in izvajal Janševe "republiške zamisli", potem je napredoval v njegovega namestnika na obrambnem ministrstvu, predsednik Socialdemokratske stranke pa o tem v zdajšnjih sporih s posebnim užitkom pravi: "Kacin je na moj predlog postal namesntik obrambnega ministra v Demosovi vladi, čeprav je bil še tik pred volitvami partijski sekretar v Kranju". Po Janševih besedah naj bi Kacin na njegov predlog postal tudi minister za informiranje, vendar je do tega napredovanja najbrž prišlo tudi zato, ker je Jelko Kacin s svojimi nastopi v parlamentu nekajkrat zasenčil svojega šefa, ki seveda ni navajen, da bi svojo popularnost pretirano delil s sodelavci. Že tedaj so mnogi pisali, da je šlo v bistvu za Kacinov o odstranitev z obrambnega ministrstva. Sedanji obrambni minister je bil Janši praktično prvič enakopraven šele v času desetdnevne vojne v Sloveniji, kjer se je resnično izkazal na svojem področju in s tem končno dobil priložnost, da v visoko politiko vstopi tudi brez pomoči svojih kolegov oziroma bližnjih zaveznikov. Ker danes Janša izjavlja, da je bil na moč presenečen, ko ga je na obrambnem ministrstvu zamenjal Kacin, to v precejšnji meri kaže tudi na njegovo naivnost, saj je očitno za nekdanje usluge od Kacina pričakoval neskončno hvaležnost. Te pa v politiki še nikoli ni bilo. Spopad med Kacinom in Janšo verjetno ne bo povzročil kakšnih večjih premikov v slovenski politiki. Širše vzeto pa je spor med njima le začetek predvolilne kampanje, ki bo letošnjo jesen Slovenijo še posebej razgrela. V tej kampanji je treba biti izredno previden pri ločevanju zasebne injavne sfere, četudi je ravno popularizacija zasebnosti pomembna formula uspeha. Če se Janša s svojo družino pojavlja v populistič-ni televizijski oddaji, je to na nek način še mogoče prenesti, povsem druga stvar pa je, kadar obrambni minister z zasebnega naslova v Spodnji Besnici ljudem pošilja ultimate, ki se tičejo izključno njegove profesionalne funkcije. 4. Združenje bank Slovenije je presenečeno in zaskrbljeno zaradi javnega razkrivanja namer o izvajanju ukrepov posameznih institucij. Posledica tovrstnih dejanj je javno in nestrokovno obravnavanje nekaterih tem, kar nepotrebno vznemirja javnost in škoduje stabilnosti finančnega sistema oziroma zaupanju v banke. Združenje bank Slovenije pričakuje, da bo javnost v prihodnje korektno seznanjena z aktualnim dogajanjem v domačem poslovnem bančništvu. Ljubljana, 29. 9. 1994 Predsednik Nadzornega sveta ZBS mag. Darko Tolar Direktor ZBS Srečko Korber Vse banke ne bodo dobile licence V časopisu Gorenjski glas ste v petek, 23. 9. 1994, na prvi strani objavili članek "Vse banke ne bodo dobile licence", ki ga ie podpisal M. V. V tem članku novinar postavlja pod vprašaj poslovanje bank, ki do 30. 9. 1994 ne bodo dosegale predpisanega jamstvenega kapitala. V članku so banke jasno imenovane. Ne vemo, kje je novinar dobil te podatke, vsekakor pa je res, da so le-ti lažni. Banka VIPA d.d. Nova Gorica, ki se je tudi neupravičeno znašla med bankami s premajhnim obsegom jamstvenega kapitala, je Že na dan 30. 6. 1994 dosegla in presegla predpisano višino. S Sklepom o pogojih in merilih za izdajo dovoljenja za poslovanje bank je Banka Slovenije predpisala, da morajo banke do 30. 9. 1994 doseči 2.040 milijonov SIT jamstvenega kapitala. Tolikšen obseg je pogoj, da banka dobi pooblastilo Banke Slovenije za opravljanje vseh bančnih poslov. Banke smo dolžne pošiljati poročila o \ZVttjanjU Sklepa o načinu izračuna kapitalske ustreznosti bank in hranilnic Banki Slovenije in sicer po stanju 30. 6. 1994 in 31. 12. 1994. Tudi letos smo 22. avgusta poslali na Banko Slovenije poročilo o obsegu in strukturi jamstvenega kapitala, iz katerega izhaja, da Je Banka Vipa d.d. Nova Gorica na dan 30. 6. 1994 dosegla 2.099.057 tisoč SIT jamstvenega kapitala, kar je več, kot je zahteva sklepa. Struktura jamstvenega kapitala pa je takšna: snični in za njimi stojim kot direktor s polno odgovornostjo. Z neresnično informacijo ste škodovali banki, zato zahtevamo, da v skladu z 78. členom Zakona o javnem obveščanju objavite v prvi številki časopisa Gorenjski glas popravek, in sicer na istem mestu kot je bil objavljen omenjeni članek. Pričakujemo tudi vaše opravičilo. L. Vplačane navadne in nekumulativne prednostne delnice 710.00P 2 Rezerve 518.723 'i. Nerazporejeni dobiček 77.302 4. Tekoči dobiček 80.635 5. Revalorizaciji brez revalorizacije Osnovnih sredstev in kapitalskih nalnfb 101.985 6. Odkupljene lastne delnice 13.800 7. Temeljni kapital (1+2+3+4+5-6) 1.474.84J 8 Revalorizacija osnovnih sredstev in kapitalskih naložb 15.24} 9. Vplačani hibridni instrumenti m72t 10. Vplačani dolžniikl instrumenti 227.65» 11. Dodatni kapital (8+9+10) 12. Bruto jamstveni kapital (7+11) 2 106.4** 13. Terjatve zavarovane z delnicami bank 7.41 J 14. Jamstveni kapital (12-13) 1099.05} Podatki niso revidirani, vendar izjavljam, da so re- Obvestilo V Krajevni skupnosti Pod-brezje poteka lokalna cesta od domačije Kozjek, št. 87 do domačije Purgar št. 9 v dolžini 800 m. Ta odsek lokalne ceste pa je hkrati bližnjica na nglaciji Pod-brezje Naklo, zato jo uporabljajo tudi uporabniki, ki samo potujejo skozi našo vas. Že pred 10 leti je eden takih voznikov do smrti povozil desetletnega dečka naše vasi, ker ni upošteval obstoječe signalizacije: dovoljeno za lokalni promet in omejitev hitrosti do 30 km. Lani smo izdelali umetne ovire, da bi zmanjšali tranzitni promet, predvsem pa preveliko hitrost, s katero vozniki zjutraj drvijo v službo, tako da domačini čakamo na svojih garažnih poteh, kdaj se bomo lahko varno vključili v promet. Neustreznim uporabnikom lokalne ceste so izpostavljeni Lepo vas pozdavljamo! Direktor Egidij Birsa, dipl. oec. otroci, starejši, invalidi, kajti cesta je ozka, nepregledna, v strmem klancu z odprto kanalizacijo. Večkrat smo že obvestili prometno policijo, pa naše prošnje ne nalete na ustrezen odgovor. • Na današnji ponedeljek beremo, da nam je cesta v enem dnevu vzela 11 ljudi, mi se pa tako neodgovorno obnašamo do sebe in drugih. • Stane Mihelič V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov; Gorenjski glas, Zoisova I, 64000 Kranj, za rubriko Odmevi. p.o. Objava prostih delovnih mest 1. VOZNIK AVTOBUSA - 2 delavca za določen čas 6 mesecev Pogoji: vozniški izpit za kategorijo "D", kvalifikacija za poklicnega voznika ali avtomehanika, znanje slovenskega jezika; kandidati bodo opravili preizkus znanja iz vožnje avtobusa. 2. VOZNIK AVTOBUSA - 2 delavca za občasno delo po pogodbi o delu Pogoji: vozniški izpit za kategorijo "D", kvalifikacija za poklicnega voznika ali avtomehanika, znanje slovenskega jezika; kandidati bodo opravili preizkus znanja iz vožnje avtobusa. 3. AVTOELEKTRIKAR - za določen čas 6 mesecev Pogoji: KV avtoelektrikar, izkušnje pri vzdrževanju delovnih strojev in viličarjev 4. PRODAJNO - NABAVNI REFERENT - za nedoločen čas Pogoji: višja ali srednja izobrazba tehniške smeri, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delovnih mestih, vozniški izpit "B" kategorije, poznavanje avtomobilske stroke. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni po objavi na naslov INTEGRAL Jesenice, Titova 67. Zavarovance, ki so bili zaposleni v Avstriji, obveščamo, da bo informativni dan DANES, V PETEK, DNE 30. 9. 1994, OD 9. DO 13. URE v poslovnih prostorih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Kolodvorska ulica 15, Ljubljana. Zavarovanci bodo lahko dobili informacije o pravicah iz avstrijskega pokojninskega zavarovanja neposredno od strokovnjakov avstrijskega delavskega in nameščenskega zavarovanja. V Kasci bodo kupovali Miran, Urška in Cilka Včeraj (v četrtek) ob 8. uri je imela štiričlanska komisija bralcev Gorenjskega glasa kar težko delo, saj je bil naš boben za žrebanje zelo težak, ker se je v njem vrtelo kar 1440 prispelih rešitev nagradne križanke TRGOVINE KAŠČA. Očitno križanka, objavljena prejšnji petek v Panorami, ni bila pretežka - komisija je našla le tri napačne rešitve. Ena od njih je prav zanimiva: Stanetu iz Kranja se je nagradno geslo izšlo v PRENOVLJENA VEČJA TRGOVINA NA PRIMORSKEM - iz črk na oštevilčenih poljih v križanki pa je bila prava rešitev PRENOVUENA VEČJA TRGOVINA NA PRIMSKOVEM. To je TRGOVINA KAŠČA na Cesti Staneta Žagarja, (ki bo morda kdaj imela poslovalnico tudi na Primorskem ?!), v prenovljeni veliki Kašči na Cesti Staneta Žagarja pa bodo kupovali (tudi): Miran GOSAR, Šuma 104 (za vrednost prve nagrade = 7.000 tolarjev); Urška RAJGELJ, J. Platiše 5, Kranj (za vrednost druge nagrade = 5.000 SIT); Cilka BOGATAJ, S. Rozmana 9, Kranj (za vrednost tretje nagrade Trgovine Kašča 3.000 tolarjev). Komisija je izžrebala še 4 rešitve, ki nagrade v vrednosti 1.000 tolarjev prinašajo Darji MEGLIC, J. Platiše 3, Kranj; Marijanu ŠTRUKLJU, Retnje 30, Križe; Mari BABNIK, Kržišnikova 6, Medvode in Meliti SKUMAVEC, Cesta v Rov te 19, Jesenice. TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ. MAISTROV TRG 2. 64000 KRANJ. TEL.: 064/213 261. 218 586 NAGRAJENCI SOBOTNE SREČE V GARDALAND 2. septembrska sreča je končana in zmagovalce kvizov smo popeljali v Gardaland. Imeli smo se "ful kul špon", dan je bil prekratek, rabili bi še 24 ur. Toda Sobotna sreča se nadaljuje oktobra, spet bomo tekmovali, spet bomo zmagali in seveda odšli v Gardaland ali kam drugam. Da bi opisali, kako smo se imeli, bi porabili še in še besed, pa vtis še vedno ne bi bil popoln. Zato vse "firbčneže" obveščamo, da je naš izlet posnel Rafko Bešič, naredil super oddajo, ki si jo lahko ogledate na kranjski TELE-TV KRANJ jutri, 1. oktobra, ob 2U.30 uri. Če kdo želi kaseto za spomin, naj pokliče kranjsko TELE-TV 064/33 11 56! Oktobra se spet začenja SOBOTNA SREČA v organizaciji TA Odisej, Gorenjski glas, TELE-TV in Radia Žiri. O vsem bo pisalo v Gorenjskem glasu, se videlo na TELE-TV in se slišalo na Radiu Žari. Do takrat veliko učenja - vidimo se na kvizu. Srečno! NAGRADNA KRIŽANKA Glasbena križanka z glasbenimi nagradami! Tokratna nagradna slikovna križanka je prav posebna poslastica za ljubitelje dobre glasbe - pripravili smo jo v sodelovanju s prodajalno HOT MUSI C SHOP iz Škofje Loke (najdete jo na Mestnem trgu 32, nad Krono!).Vse najvažnejše v križanki je povezano z glasbo, ravno tako nagrade: 1. nagrada: najnovejši CD Dance hits 94, Sonat & Toni 2. nagrada: CD Ttvo and Hmited, Real Things 3. nagrada: 10 audio kaset PDM/60 4. - 8. nagrada: vrednostno pismo za 2.000 tolarjev Kupon z vpisano rešitvijo pošljite na dopisnici do prihodnje srede, 5. oktobra, v HOT MUSIC SHOP, 64220 Škofja Loka, Mestni trg 32. Če bo Vaša rešitev morda "zašla" na običajni naslov (Gorenjski glas, 64000 Kranj) ali pa jo boste oddali v pisarnah turističnih društev, s katerimi sodelujemo - brez skrbi, tudi takšna rešitev bo v bobnu za Žrebanje prihodnji četrtek zjutraj ob 8. uri. Vsekakor pa ne pozabite: znamka na dopisnici mora biti 11 tolarjev! Q^ radio žiri FM STEREO 91,2MHz,89,8MHi,96,4MH gaxi-$o^und Mini-Preis 1 2 B 6 / 8 • 10 11 12 13 18 16 17 18 18 20 V0HUNKA HARI SESTAVIL F. KALAN RIŽEVO ZGANJC NORICA KAREL ŠTREKEU 13 ŠVEDSKA IGRALKA EKBERG SLOV GRAFIK DEHENJAK ČUVAJ DEL DNEVA DROBEC NESNAGE SLOV. KASTE-LOL0G JANKO STANE URE K ENKA UNIVERZA VZDA IT. KREATOR GI0RGI0 PREBIV TRENTE SIGASTA TVORBA IZ APNENCA 12 KAVČUK! )V SOK PREČNI DROG V tiozoua. PESNIŠKA POSLANICA 20 IVO HVALICA |Q Ml )H- KI RAK BARU HOT MUSIC SHOP ŠKOFJA LOKA ' ilNJSKA VITEŠKA IGRA INERCIJA ANTON ŽABKAH SLOV IELOVADEC MIRO OBDOBJ ALBER1 EINSTEIN ENRIC0 MACIAS IGRALKA RINA POLOŽAJ PRI JOGI Nc MSN GRADITELJ ZRAKOPI PLEMIŠKA POSEST fR IGR. DELON 0RZ NA B VZHODU LASTNO IME SLOV. PIS. IN PREV. DRAGO 17 IT. SKLAD. ANT0NI0 RISTO SAVIN ZUNANJI VIDEZ anToR AŠKERC MOŠKI OBLEČEN KAMUA °roU H»Q5>ICA VZHOD OBER IND MESTO V SIBIRIJI AMER MALI MEDVED *TJBW FRANCK GOSPODAR MORJA V NORO Ml I PEVEC 8M0LAA PIVKA PRODNIK POUDARI K 7 TROP POLOŽAJ SKLAD HAĆA UJHJAN ŠP SLIKAR JOAN i" SNU a jADAJ KRAT. ANG LETALSKIH SIL POJAV NAVODI MUSLIM. VERA HOKEJIST ZUPANČIČ UGASE L CEN1H VUl KAN VSE V REDU ~~HTlgT~ AUER Živino zdravnica SLOV SLIKAR ZMAGO ŠAHIST KASPAHOV MA1AJSKA BLAZNOS' M0NG0LSN VtADAR LETOPIS 15 PAPIG* 19 II M PIS PEROCI roopSK SADEŽ SLOV PCSNIK LOJZE KATRAN (,( rt« >v II V BURMI 01 Mi |T0 Al 1ANII HAL IT, HAL*E\ GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. JEREB d o. o. RIM od 20. do 23. oktobra, dvakrat polpenzion = 7.600 SIT + 150 DEM. Tel.: 621-773, 682-562 SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV ŽEPIČ SERVISIRAMO in OBNAVLJAMO pralne in sušilne stroje vseh vrst, pomivalne stroje, štedilnike (tudi plinski del), bojlerje (čiščenje), termoa-kumulacijske peči, hladilnike in male gospodinjske strojčke. Usluge hitre in konkurenčne!Nova trgovina za Jelenom. Tel.: 064/57-695 GORILNIKI LAMBORGHINI Oljni gorilniki vrhunske kvalitete z garancijo mod. ECO 3 = S 33.000 SIT, neto brez p.d. TERMOTECNICA - TRBIŽ, tel. 0039-428-2586 PARNI LIKALNIKI MlCROMAX Novi modeli: 308 INOX = 18.000 SIT, mod. 308 Prof. = 20.000 SIT, mod. 504 Prof. ■ 22.500 SIT, z garancijo. TERMOTECNICA - TRBIŽ, tel.: 0039-428-2586 (100 m od trga levo) "BIN" ZL Polje 3/k tel.: 224-254 Od 1. do 15. oktobra AKCIJSKA PRODAJA nove konfekcije, pižam, bund, praška (2 kg = 2.200 SIT) in sveč. Odprto: 9. - 12., 14. - 19; sobota: 9.-13. MEDEN KLJUKE PREMAR Ugodne cene: 1.400 - 1.900 SIT. Novi modeli na zalogi. TERMOTECNICA - TRBIŽ - tel.: 0039-428-2586 KUPITE DANES PLAČATE ČEZ 1 MESEC Jeans: Leviš 501, Soviet, Sexes, Diesel, Joop... Pasovi: El campero, No limit, Mustang... Majice: Gvmnasium, Gas, Basic - z vezalko ali gumbi; termovelurji, flanela srejace, rutke... OUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad Svetom knjige) AVTOŠOLA B in B tel.: 216-245 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 3. oktobra, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. »IM Novo GOSTIŠČE ZATRNIK Jutri, v soboto, 1. oktobra, od 15. ure dalje Vas vabimo na degustacijo Laškega piva. STUDIO D LESCE tel.: 719-529 Modne pričeske. Zdravimo bolezni las in lasišča: prhljaj, izpadanje, mastni lasje. Privoščite lasem najboljše! ^ovo homeopatija Homeopatska zdravila in vse kar Vas zanima. Inf. po tel.: 064/631-984 SIEMENS slušni aparati tel.: (061)159-54-22 (od 9. do 16. ure) (064)734-066 (zvečer) Najnovejši digitalni slušni aparati, ki vam omogočajo dobro razumevanje v vseh situacijah (ugodni pogoji - tudi na recept) GATTON, int d.o.o., Vodnikova 8, Ljubljana ob četrtkih tudi v Kranju - Art optika od 16.30 do 18. ure OBNOVA KADI tel: 66-052 Emajliranje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom, brez demontaže. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA dne 13. in 26. oktobra. Rozman, tel.: 712-247 STE V ZADREGI KAM PO DARILO? Oglasite se v Bonbonieri na Likozarjevi 13, na Primskovem pri Kranju, tudi ob nedeljah. Nudimo vam pestro izbiro konditorskih izdelkov. Prepričajte se. Odprto od 8. do 12. ure in od 15. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 9. do 12. ure. Se priporočamo. Miti Kranj, d.o.o. VELIKA IZBIRA VETROVK IN JAKEN STE PRIPRAVILI VAŠ AVTO NA ZIMO? GALANTERIJA LARA PLANINA III. ABAKUS Kranj REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU Že od 5.900,00 SIT dalje. Jeans Casucci, Fruit of the Loom; modno, športno, ugodno. KRONA MODA, J. Platiše 17 (Planina III, Kranj) PETROL vam je na svojih bencinskih servisih ljubljanjske in gorenjske regije pripravil pestro izbiro zimskih avtoplaščev SAVA in PIRELLI, akumulatorjev VESNA in TOPLA, sredstev proti zmrzovanju iz lastne proizvodnje, SNEŽNIH VERIG in še česa. Cene izjemno ugodne, plačilo na 4 obroke s čeki, brezplačna montaža avtoplaščev. Velika izbira sp. perila in nedrčkov. Otroške trenerke že za 1.732 SIT. Ženske bluze viskoza 2.625 SIT. Jake Platiše 11 RAČUNALNIKI 386, 486, Pentium, tiskalniki EPSON, Hevvllet Packard, MULTIMEDIA servis rač. opreme. ABAKUS tel.: 064/ 212-454, 211-282 Od jutri, 1. oktobra, Turistično podjetje Turizem in rekreacija Bled za ljubitelje rekreacijskega drsanja v blejski športni dvorani uvaja tudi popoldanski termin: drsanje vsako soboto in nedeljo od 17. do 18.30. Od ponedeljka do petka je rekreacijsko drsanje od 10. do 10.30 ure. Cene drsanja ostajajo nespremenjene iz prejšnje sezone; 300,- SIT za odrasle in 200.- SIT za otroke do 10 let. LEKARNA MESTO - 37 Sp. trg 8, Škofja Loka Z veseljem sporočamo, da smo delovni čas prilagodili Vašim željam, in sicer imamo odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Vljudno vabljeni! Tel.: 622-588 POROČNA OBLAČILA V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, vabila. VERITAS,, Jenkova 1, Kranj, tel.. 312-207 FOTO BOBNAR za hotelom Jelen EKSPRES RAZVIJANJE FILMOV in izdelava fotografij v eni uri Fotografija 9x 13- 33,00 SIT. KJE KUPITI AKUMULATOR ZA VAŠE VOZILO? Ugoden nakup vseh vrst akumulatorjev in hladilne tekočine. Akumulator vam tudi brezplačno zamenjamo. Servis akumulatorjev Vesna Klasje, d.o.o., Cesta na Klanec 9, Kranj, Tel.: 064/331-375 GLASOV KAŽIPOT » Prireditve M If'nska trgatev ^arij - Po tem, ko so včerai fetrtek) v društvu upokojencev v ;arMu podelili športnikom v društ-Vu Priznanja za dosežene uspehe ;a letošnjih tekmovanjih, pa za !}ftr>. 1. oktobra, v društvu na l°"išičevi ulici 4 v Kranju pripravijo prireditev Vmska trgatev. Na ^adicionalni prireditvi bo veselo , |*a ples in razvedrilo pa bosta ^skrbela muzikanta Valerija Plev-^ m Rudi Kukovič. Kazen za vsak iztrgan grozd na trgatvi bo 20 Ječanje treh dežel y*,c - Planinska zveza Slovenije rreia 30. srečanje treh dežel, ki ffij. in 2. oktobra na Vršiču. Tožence srečanja bo pozdravil ^an dr Božidar Brudar. *cer zimzelenih Ur, v !5* ' Danes zvečer bo ob 19. ^eča rnem domu na Hruiici 6 lotjj; [e 'Jubiteljev zimzelenih me- EnClj astoP'li bodo: ansambel »l. Jan, mladi pevci in plesna in maioretk. Gost večera ^evoc Brac JJ'haelov sejem JJ Jesenicah >enice - V dneh od 29. 9. do 2. v organizaciji lunstičnega Jesenice in pod|etja De-£n na Čufarievem trgu Mihaelov JJerr»- Z njim želijo obuditi delček rimske tradicije, ki sega na sam M*'om stoletja Poleg ponudbe na ^icah bo bogat spremljajoči V(.°p,ram. 29. 9. se bodo predsta $ Jarmomkarice kluba Zupan, 30. loj00 nastop šolanih psov Kmo-i društva Jesenice, 1. ' bo nastopil ansambel Tonija Her-vola, v okviru sejma pa bodo pripravili tudi zabavne igre po vzoru iger brez meja. Srečanje numizmatikov Ljubljana - Numizmatično društvo Slovenije organizira tradicionalno mednarodno srečanje zbiratljev. Srečanje bo 1. in 2. oktobra v prostorih Zimskega vrta hotela Ilirije, obakrat med 9. in 14. uro. »»»•»»»»»»»»Ml**))* Srečanje astronomov Radovljica ■ Astronomsko društvo Astra iz Radovljice vabi na srečanje astronomov amaterjev, ki bo v soboto, 1. oktobra, ob 16. uri na planini Mežakla nad Jesenicami. V primeru slabega vremena pripravljamo majhen program. MlHHH»l»im>lHHHHH» Obrtniški družinski piknik Tržič - Zbornica obrti in podjetništva Tržič organizira v soboto, 1. oktobra, obrtniški družinski piknik pri Domu kulturnih organizacij na Brezjah pri Tržiču, s pričetkom ob 14 uri. Za hrano, pijačo, ples, zabavno igre in bogat srečelov je poskrbljeno. Vabljeni tudi družinski člani, delavci naših članov in še posebno upokojeni obrtniki Piknik bo ob vsakem vremenu. Veslaška regata Bled - ID Bled prireja jutri veslaško regato za državnoprvenstvo. Ob 9. uri bo prodtekmovanje, ob 14. uri pa finalno tekmovanje. Vabljenil Cicibaniada Kranj - Športna zveza Kranj in WZ vabijo na VIII. CICIBANIADO, srečanje cicibanov, ki bo 5. oktobra ob 9. uri v športni dvorani na Planini Pridite! Občinski kros Kranj - Športna zveza Kranj razpisuje občinski kros, ki bo 6. oktobra s pričetkom ob 9. uri na tekaški progi športnega društva Kokrica na Mlaki. Najboljši posamezniki bodo izbrani v občinsko reprezentanco Kranj, ki nas bo zastopala na državnem prvenstvu v Brežicah. Razstave M Obletnica in razstava Železniki - Na dvorišču Muzeja Železniki bo jutri, v soboto, ob 17. uri prireditev ob oraznovanju 25-letnice Muzeja Železniki. Ob tej priložnosti bodo odprli tudi novo čipkarsko zbirko. V otvoritvenem programu bodo nastopili: Mešani pevski zbor Domel, harmonikaši Niko in recitatorji. Med sklednikom in čebelnjakom Tržič - V galeriji Kurnikove hiše bodo danes, v petok, ob 18 uri odprli razstavo lončenih izdelkov Barbe Štembergar - Zupan in poslikav na lesu Alje Kump -Ankerst. Na otvoritvi bo pel oktet Deseti brat iz Ljubljane. Razstava bo odprta vsak dan razen ponedeljka med 17. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah tudi med 9. in 12. uro. »»»»»» Elektrika v otroških očeh škofja Loka - V Mah galeriji Žigonove hiše na Mestnem trgu bodo danes, v petek, ob 12. uri odprli razstavo del učencev OŠ Petra Kavčiča, ki so risali na temo stoletnice prve javne električne razstavljave na Slovenskem Razstava Stojana Razmovskega Brdo pri Kranju - V hotelu Kokra bodo danes, v petok, ob 19. uri odprli ra/stavo akad. slikarja Stojana Razmovskega iz Postojne. »»»»»»»»»»»»»St Ljubezen v lesu Ljubljana - V spodnjih prostorih Muzeja novejše zgodovine Cekinov grad, bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo izdelkov v lesu Petra Veneta. •»»»»»»»»»»»»»MM Razstavi na Loškem gradu škofja Loka - V galeriji Loškega gradu je spet na ogled razstava del partizanskih slikarjev. Razstava je odprta tako kot zbirke Loškega muzeja vsak dan, razen ponedeljka, od 9 do 17. ure V okroglem stolpu je še danes na ogled razstava o razvoju žarnic. Izleti V Prekmurje Žabnica - DU Žabnica vabi svoje člane in druge upokojence na nakupovalni - kopalni izlet v Prekmurje, ki bo 10. oktobra, zodho-dom ob 6.30 z vseh avtobusnih postaj od Stražišča do Sv. Duha. Prijave sprejemajo vsi poverjeniki društva. »»»»»»»»»»»»INK V Palmanovo Tržič - DU Tržič organizira 20. oktobra izlet v Palmanovo. Interesenti naj se prijavijo v pisarni društva v Tržiču. Uradne ure so vsak ponedeljek, sredo in soboto, od 8. do 11. ure. Na Raduho Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj organizira planinski izlet na Raduho, ki bo v četrtek, 6. 10., z odhodom ob 6. uri izpred kina Center Kranj. Pohodnikom priporočamo vremenu primerna oblačila. Prijave sprejemajo na društvu vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Kostanjev piknik Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj organizira kolesarski izlet proti Kovorju. Med potjo bomo nabirali kostanj, lahko tudi gobe. Kostanj bomo spekli v gostilni Pr' Primožk'. Izlet bo v torek, 4. oktobra, z odhodom ob 8. uri izpred zgradbe društva. Predavanja M Jesenska opravila v vrtu Kranj - Kulturna sekcija pri DU Kranj vabi na predavanje: Jesenska opravila v vrtu in sadovnjaku ter zaščita proti škodljivcem. Predavanje bo 5. oktobra ob 16. uri v veliki dvorani društva. Predava dipl. ing. agr. Ana Kadivec iz semenarne Ljubljana. Vstopnine ni! Gledališče Štiridesetič Pokvarjeno Jesenice - V Gledališču Toneta Čufarja bodo danes, v petek, ob 19.30 že štiridesetič ponovili komedijo angleškega avtorja Raya Cooneva Pokvarjeno. Komedijo je gledališče premierno predstavilo lani decembra, režiral jo je Miran Kenda. Nastopajo: Franci Černe, Alenka Bole Vrabec, Klemen Košir, Bernarda Gašperčič, Igor Škrlj, Tatjana Košir, Klemen Klemene, Borut Verovšek, Ivan Berlot in Mira Bolte. Na predstavi bodo izkazali pozornost tudi 10.000 obiskovalcu te komedije. SPOROČILO O SMRTI Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tehničnih in kemičnih izdelkov CVETO VIDMAR rojen 1930 Od njega smo se poslovili v sredo, 28. septembra 1994, oh% 15^ uri na pokopališču v Bitnjah. KOLEKTIV SAVA OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne SAVA TECH FRANC ŽIGON rojen 1925 Od njega se bomo poslovili v soboto, 1. oktobra 1994, ob 13. uri na pokopališču v Kranju. KELEKTIV SAVA GORENJSKI GLAS • 28 STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA Petek, 30. septembra 1994 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ure od 15. do 19. ure sobota od 9. do 12. ure Bi m TV—HI - n—VIDEO PONUDBA TEDNA BTV 72 CM, TTX, stereo 101.979 SIT Trgovina In storitve do,o., Kidričeva 2, Kranj, teL 064-212367,211142 MALI OGLASI ® 223-444 DISCOTEKA /s tr> *V RADOVLJICA Danes do 24. ure dekleta prost vstop! APARATI STROJI AGROIZBIRA Čirče, Smledniška c. 17, poleg rezervnih delov za traktorje nudi ugodno: olje. gume, akumulatorje za vse vrste vozil. Poleg tega nudimo rezervne dele za Silokom-bajne, Cisterne Creina in rezervne dele za molzne stroje VVestfalia in Alfa Lava). «324-802_20333 PANASONIC TELEFAXI, telefoni, tajnice in telefonske centrale. SERVIS TELEFONSKIH APARATOV 0632-595 20531 Mizarsko kombinirko 40 široko, 5 operacij, prodam. Bevk, Davča 27 KMETOVALCI! Ugodna prodaja sedežov za traktorje Torpedo Deutz iz uvoza 25.900 SIT, 10 I olja 2.590,00, gume za trosilce 8.500,00, bruse za silokombajne 490,00, akumulatorje 12 V 97 - 100 8.800 itn...dobite v Agrpizbiri Kranj Prosen, Smledniška 17, Čirče. «324-802 foto bobnar OUNI GORILNIKI popust 20% -akcijska prodaja švicarskih oljnih gorilnikov ELCO. Popust do konca septembra. «061/1613434 ali 1258016 21 na Nov, še nerabljen ŠTEDILNIK ITPP kuppersbusch, ugodno prodam. «215-127 21964 Poceni prodam dva ulična APARATA za sladoled. »802-217 21977 Prodam dvoredni pletilni STROJ Brother KH -910. «65-449 21988 ŽAGO za razrez hlodovine dvostransko, avt. pomiki v delovnem stanju, prodam. «58-094 21993 Prodam trajnožarečo PEČ. «45- 497 22006 GLASBENI STOLP "Setron" in kasete poceni prodam. «78-068 Prodam trajnožarečo PEČ kamin TVT TOBI rabljeno 2 sezoni. «48- 114 22016 Poceni prodam dvoredni pletilni stroj znamke POPP 12/100. «633-752 Prodam STRUŽNICO prvomajska fi 400x1000. »211-390 22037 Ugodno prodam novo PEČ za savno. »061/59-239 22045 Poceni prodam ŠTEDILNIK na drva 40x60. »224-380, 720-169 v večernih urah 22059 Ugodno prodam nov PRALNI STROJ gorenje. »81-775 22076 TRGOVCI POZOR! PRODAM ELEKTRONSKO TEHTNICO DO 20 KG, HLADILNI OMARO 140X200 S STEKLENIMI VRATI, REGISTRSKO BLAGAJNO DIGITRON Z 90 SPOMINI, KOVINSKE POLICE IN STOJALA. Ogled petek in sobota 9222-411 in 43-305 22089 ROČNO PREŠO za sadje 15 litrsko, ugodno prodam. »323-039 22093 CIRKULAR za žaganje drv, s trofaznim motorjem, prodam. »47-110, DO 19. Uri 22096 Ugodno prodam brezhiben ŠIVALNI STROJ Bagat Sonja v omarici. »242-312 22119 'Kam pietft* loA&o. ponoči ? Prodam STROJ za lupljenje repe. Kveder Bojan, Predoslje 132, »241- 128 21671 Motorno ŽAGO Jonsereds 630, profesionalno, nerabljeno, ugodno prodam. » 51-038, zvečer 21772 Ugodno prodam OVERLOCK BROTHER, 4 nltni. » 211-675 dopoldne ali 327-244 popoldne 21804 Prodam dve OUNI PEČI, barvni TV in ŠTEDILNIK (4e + 2p). » 211-112 21833 TRAKTOR URSUS 335 C s kabino, 260 del. ur, zelo lepo ohranjen, prodam. »061/739-431 216*2 Prodam TORPEDO 40 KS z Riko nakladačem, letnik 1977, 2800 ur. »061/376-758, zvečer 2199/ Prodam prosto stoječi namizni VRTALNI STROJ višine 60 cm. «242-325 21903 Ugodno prodma kombinirano PEČ za cen. kurjavo Ferotherm. »631- 260 21909 Prodam hidravlično STISKALNICO 6 ton za avtomehanika. «061/613-308 21911 BTV GORENJE s teletekstom, ugodno prodam. «65-854 21912 Termoakumulacijsko PEČ 4 KW tip AEG, malo rabljeno prodam v Podkorenu. «061/140-33-01 22122 Poceni prodam ŠIVALNI STROJ 22126 Poceni prodam VIŠNJA. «41-196 Prodam PEČ za etažno centralno in hladilnik z zamrzovalnikom. «860 119 22146 Zelo ugodno prodam PEČ Lokaterm - planica, rabljeno eno sezono. «388-150 22150 Prodamo 200 litersko ZAMRZOVALNO SKRINJO ter nerabljen SESALEC na paro (100 gradi), cena po dogovoru. « 78-041 22166 Prodam TRAKTOR Pasquali in KOSILNICO Bucher z obračalnikom. Roblek, Bašelj 25 a, Preddvor. « 45- 332 22168 Zelo ugodno prodam GLOBINSKI SESALEC znamke Kirbv, zelo malo rabljen. « 76-564 2217a Nov BARVNI TV Sonny KVX prodam, za 1400 DEM. « 422-081 PO 16. Uri 22182 Prodam rabljene litoželezne radiatorje, 4 kose. « 421-109 22183 Ugodno prodam ŠTEDILNIK KUP-PERBUSCH. « 225-078 22185 Prodam MOLZNI STROJ. 841-318 rosi/ 21917 GLASBILA Prodam rabljen kuppersbusch, rjave barve, cena po dogovoru. «633 865 21922 Poceni prodam stereo satelitski sprejemnik PACE 800 in 900 in stari šivalni STROJ, na nožni pogon. Rajhard, Cankarjeva 48, Radovljica Prodam PEČ ZA PIZZO, električno, dvoetažno »76-493 rfW Diatonično HARMONIKO Melodija novo, trivrstno B, ES, AS, prodam. »65-073, po 20. uri 21129 Kupim AKUSTIČNO kitaro «218-606_ KLAVIR Hupfald prodam za 1000 DEM. »621-109_2iW6 Prodam 80 basno HARMONIKO. »871-281 22022 FiTNES STUDIO SAVNA • SOLARU 00PRT VSAK DAN od pori do pet od 9 - 22.30 sob. od 10. 21.. ned. od 9.11,30 in od 15 19. • NOVO • JOGA OB TORKIH IN PETKIH GR. MATERIAL Prodam suhe smrekove plohe in prizme debeline 8 cm. » 66-509 21841 Poceni prodam 9 kosov ŠPIROV-CEV, 5 m dolžine in 30 kosov SALONIT PLOŠČ (rabljenih). Q 311-907 21881 Ugodno prodam dva nova strešna OKNA 54x70. »723-417 21938 Prodam lepa nova vhodna VRATA za 30.000 SIT. »310-020_21964 Prodam POROLIT 12 cm ali menjam za modularni blok. »681-382 21957 Ugodno prodam betonski MEŠALEC. »41-524_21985 Zelo ugodno prodam rdeče klinker PLOŠČICE A kvalitete. »46-944, zvečer 22012 ^331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Prodam MEŠALEC za beton. »52- 340 22031 Prodam 100 m2 jesenovega PARKETA dim. 16x60x600. »65-890 22041 Prodam 500 km ETERNIT kritine. »633-536 22046 Prodam nova VRATA s podboji, lužen hrast 2x85 leva in 1x85 desna. Cena 14000/kos. »76-000 22068 Prodam PUNTE, krajnike in plohe za fasado, za omet. »733-522 22090 OPAŽ 550 SIT z dostavo (smrekov, suh, I. klasa). »0609/622-700, 063/ 451-082 22098 Prodam dva OKNA 100 x 1.20 z roletami ter dvoje VRAT S KRILI. »331-604 22111 Prodam večjo količino strešne OPEKE Kikinda 272. » 632-637 22192 IZOBRAŽEVANJE Dipl. ing. fizike uspešno INSTRUIRA matematiko, fiziko in kemijo. »217- 817 21844 Uspešno instruiram angleščino za osnovne in srednje šole. »56-095 V pizzerljo In nočni bar "V GOZDU" v Čirče pri Kranju, kjer tudi hrano strežejo do 4. ure zjutraj! IZGUBLJENO Prosim poštenega najditelja KORALNE ZAPESNICE. izgubljene v ZD Kranj v ponedeljek okoli 17. ure, da jo proti nagradi vrne. »216-622 22108 KUPIM ■0*22-11-33 FITNES • AEROBIKA LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. »621-779, po 15. uri 17800 Odkupujemo vse STARINSKO POHIŠTVO In ostale starinske predmete, nudimo zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401 20253 CJdkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA, ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice.. Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, »221-037 ali 48-545 21005 Odkupujemo bukovo hlodovino, ugodne cene in plačila. »66-490 Kupim BIKCA simentalca od 200 do 300 kg. » 70-326_217» Kupim ohranjen OPEL KADETT letnik 1986-88. »212-190 21836 Kvalitetne suhe BUKOVE DESKE 3 cm debeline, kupim, dobra cena. VIJA TERAPIJA Naklo, »47-167 ali 47-116 22140 Kupim strešnik Trajanka Dravograd / 200 kosov/. »401-440 22141 KUPUJEMO suh smrekov žagan LES I. klase, debeline 80,70,50 in 25 mm. Obrtno podjetje Kranj. » 242 061 22174 Odkupijemo vseh vrst hlodovino, celulozni les ter bukova in kostanje va drva. »60 749 in 621 849, dopoldan 21920 Kupim voziček za dvojčke. »49 389 21946 CISTERNO za gnojnico do 1700 litrov najamem aH Kupim. »64-114 Kupim UNO, novi tip, letnik 1989-91 ali R 5. »736-602_22053 STISKALNICO za sadje 15-25 SIT, kupim. »327-359 22088 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mo 120 SIT JE MANJ ^ KOT 3.000 SIT LOKALI V Radovljici kupim prostor cca 20 m2 za pisarno. » 0609/616-157 od 19. do 21. ure 216M Gostinski LOKAL oddamo v najem. »45-435 21715 Oddam v najem SKLADIŠČE 60 m2, Stara Loka, Škofja Loka šifra: UGODNA 21870 V mestnem jedru Kranja dajemo v najem zaključeno enoto 50 m2. Prostori so potrebni obnove. Šifra: CENTER KRANJA 21999 Oddam opremljeno pritličje hiše z garažo na Jesenicah. »733-287, do 20. ure 22026 V centru Tržiča prodamo poslovni prostor cca 25 m2, primeren za mirno obrt ali pisarno, oddamo 14 pisarn skupne površine 120 m2 in dve pisarni cca 40 m2. B.A.V.D.O.O., Koroška 5 Tržič, »52-233 22129 Na ugodni lokaciji v Kranju oddam 80 m2 novih poslovnih prostorov za mimo dejavnost. »214-775lo 22131 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni prodamo nadstropje nove stanovanjskem hiše s prizidkom za bufet. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. » 221-353_22162 PONUDBA TEDNA: v Kranju in okolici nudimo več pisarniških prostorov v najem. K3 KERN Kranj, d.o.o., KOmenskega 7 O 221-353 22163 Pri KRANJU oddamo gostinske lokale; v KRANJU v centru neživils-ko trgovino 100 m2 in pisarno 45 m2; v ŠK. LOKI manjše lokale, v ŠENČURJU 400 m2 za obrt ali skladišče in manjšo trgovino 16 m2 APRON. B 331-292,331-366 2211» KOLESA Prodam GORSKO kolo z opremo. S 218-606 Prodam CTX 80, cena 600 DEM. » 736-410 22006 OBVESTILA Pl - BIP, dostava pizz in hrane NAGRAJUJE. Naročila in informacije » 221-051 19587 NAKUPOVALNI IZLET - enodnevni v Italijo Portoguaro in Udine. »49-442 21114 Vsako soboto ugodni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko. »49-442 21124 MUNCHEN - izleti, nakupovanja, za organizirane skupine 7 oseb. Prijave in informacije na » 82-104 21/62 NAKUPOVALNI DAN - PALMANOVA - PORTOGRUARO - GORICA- 6.10. IN 20.10. Prijave Lena Žiri, «691-624 I1SM Boutig VIKTORIJA STYLE na Labor-ah vas obvešča o novem delovnem času P.T.S od 9. do 15. ure, č, P od 13.do 19. ure 2201a y a Oblačila za JbllCOl nfiočnejie postav«, Tomšičeva 16, 64000 Kranj Vam nudi pestro izbiro jesenskih in zimskih oblačil priznanih slovenskih proizvajalcev. OD i.10.94DO 15.10.94 POSEBEN POPUST ZA UPOKOJENKE l OBLAČILA Ugodno piodam BALONAR moder št. 40. «682-720, popoldan 22032 MODNI BUTIK Viktorija stvle na Laborah vam nudi kvalitetno izdelavo ženskih oblačil. Odprto PJ.S 9.-15.. Č,P, 13. 19.ure 22044 OTR. OPREMA Prodam kombiniran otroški VOZIČEK Peg. »733-510 21933 Otroško posteljico z jogijem, ugodno prodam. »326-857 21949 BABY ALARM omogoča brezžično kontrolo otroka v hiši in na vrtu. »57-081 22036 Prodam italijanski kombinirani VO-ZIČEK, malo rabljen. » 861-499 OSTALO Prodam okovane GAJBICE za Jabolka Frelih, Posavec 64, Podnart VIDEO IGRE Sega Master Sistem II. prodam. » 215-701 21752 Prodam velike smrekove in bukove BUTARE. » 45-532_21854 Prodam 6 betonskih CVETLIČNIH KORIT, dolžine 120 in 80 cm. «216- 206 21859 Prodam bukova DRVA. 21860 66-244 Prodam GAJBICE. Prebačevo 13, Kranj. « 329-674 21869 Prodam SADIKE za živo mejo Liguster. Vovk, Boštjanova 4, Lesce. « 7 1 8-26 5 21878 Prodam KOŠE za seno, 3200 SIT kos. «45-545 21907 Zračno puško in samostrel pištolo, ugodno prodam. «326-574 2190a Prodam lepe SADIKE CIPRES v kontejnerjih za ograje. « 329-231 zvečer 22007 Prodam 70 litrski KOTEL za žgan-jekuho. «738-953 22083 KOZMETIKA CANARVr! ■ MAKE UP ZA NEVESTE ■ ODPRAVA AKEN ■ NEGA OBRAZA ■DEPILACIJA NOG IR0ČNA LIMFNA DRENAŽA za odpravo celulita in drugih nevšečnosti TEL : 214-341 PRIDELKI Prodajamo: JABOLKA, HRUŠKE in HRUŠKE za vlaganje na cesti 1 .maja 4, Kranj, »324-979 20707 Prodam krmilni in jedilni KROMPIR. Škrjanc, Senično, »57-691 21544 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR in PŠENICO. » 49-169, Letališka 23, Voglje 21813 Prodam KROMPIR pridelan v hribih, sorte santo, jerla, desire in robinta. Bogataj, Gabrška gora 11, Poljane. O 65-077 2182« Prodam zimska JABOLKA. » 58- 316 21827 Prodam silazno KORUZO. » 49- 421 21646 Prodam ZELJE v glavah In rdeč KORENČEK. Škofjeloška 33, Kranj 21847 Prodam poškropljena JABOLKA za ozimnico m mošt. O 311-618 21B4S Prodamo domača JABOLKA ne-škropljena ter jabolčni MOŠT. » 51-009 21848 Prodam sladki MOŠT iz domačih neškropljenih jabolk, za 60 SIT. » 47-607 21651 Po zelo ugodni ceni prodam veli-kocvetne MAČEHE, vseh barv. » 45-532 21855 Produ m NO u 41 QM Man Prodam rdeče KORENJE, tt 43 436 21863_ Ugodno prodam MOŠT, štajerska JABOLKA in ZELJE. » 329-026 21673_ Ugodno prodam domača zimska JABOLKA I. in II. kvalitete, sort: jonatan, jonagold, rdeči boskop, voščenke in idared. Strahinj 10, »48-525 21906 Jedilni In krmni KROMPIR ter silažno KORUZO, prodam. »061/823-078 Prodam JABOLKA jonatan, Jona gold, boskop, lanjon, jonadel. Gros, Sr. vas 16. Gonče, «46-023 2201/ RAUSCH B0R0VLJE Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV VAŠ NAJBLIŽJI RENAULT ZASTOPNIK JABOLKA obrana, neškropljena za ozimnico, prodam. »061/614-594n_ Hlevski GNOJ, od listja, prodam. »802-040 21934 Prodam neškropljena zimska JA-BOLKA »77-621_21936. Prodam večjo količino krmilne PESE. »49-252_21946 Prodam krmilni KROMPIR. »422- 770 21969 Prodam KROMPIR za krmo, drobni in debeli, večjo količino. Gorjanc, Kotna pot 3, Voglje 21972 Prodam ZELJE v glavah "Varaždinca". Popoldan od 15. ure dalje. Letališka 21, Voglje, »49-357 21982 Na Lužah prodam sadje za ozimnico in namakanje, vse na drevesu. »43- 109 21996 Prodam jedilni in krmilni KROMPIR- »41-567 21997 Prodam krmilni KROMPIR Dizire. Velesovo 23 a O 422-012 22000 KVALITETNA JABOLKA * pridelana po metodi SIPS * več kot 10 priznanih sort * cena od 45 do 50 SIT * vsak dan pri MATUOVC JEGLIČ Pbdbrezje 192, tel.:70-202 Prodam rdečo PESO, korenček. »061/841-059__22035 Prodam jedilni KROMPIR. Dostavim na dom. »312-237_ Ugodno prodam SADIKE žive meje LEGUSTER. »311-474 Krmilni in jedilni KROMPIR, prodam-Sp. Brnik 10__ 22063 Prodamo ZEUE v glavah in ga tudi naribamo. "Matijovc" Jeglič, Pod" brezje 192. »70-202__ Prodam JABOLKA za mošt i" ozimnico (vse na drevesu). »48-616 22070 Jedilni KROMPIR In doro-č« ŽGANJE prodam. »70-164, Rozman, Poljšica 4, Podnart 220^ Prodam obrana, neškropljena JA" BOLKA Križnar, Okroglo 14, Nakio 22072___. Prodam JABOLKA za ozimnic«-cena kg od 30-40 SIT. Repe, W Gorje 61 a, »725-350 7210° 'srr/ KRMILNI KROMPIR prodam, 8 43-483 «£2 Prodam neškropljena JABOLKA J mošt po 15 SIT/kg. »41-026_J^. CIPRESE za živo meio, srebrne £ navadno, naprodaj. »58-031 Jf--- Prodam SILAŽNO KORUZO. P* protna polica 3, »422-144^^JL- Ugodno prodam beli KROMPIR RDEČO PESO za ozimnico. I£9"J Glavna c. 48, Naklo. « 47-69622 Ugodna prodaja okrasnega grmičevja in vrtnic za meje* parke, grobove ... H 311-755 _ POSESTI Agencija DEEX - vaš zastopnik P prodaji in nakupu vikendov - P R mo, fotografiramo, prodamo.• delavnik od 8. do 15. ure, ^ 1258-212 int. 237___ Kupim staro HIŠO ali parcelo v okolici škofje Lok« Kranja. «621-545 Naprodaj zazidl|lvc>J-«W$Z+ TRŽIČU, lep razgled. ffl 50-88f^ ---"----uiAO v V Dragočajni pri Smledniku, M'*- ^ V. gradbeni fazi gradnje, 10 x 1JQ ^ D are.. i m Janko 709 m2."prodam z« ?!°:,»V enko » 633-291 zvečer^. Oddam GARAŽO na J«9-"*,* »801-497 _____—" Mlada 4-članska slovenska "^jjo vzame v najem manjšo stul!f*lkojict.-ali polovico hiše v Kranju aH °* ^ «331-092 ______---f ---'--uikefld' V okolici Tržiča kupimo1 v zgralen z vso potrebno dokun ^ cljo. V Podljubel|u prodamo PJjjrf za vikend z izmeri 745 md. v z irj vaal zazidljivo parcelo 1t"*Kor0sk* gozd 3397 m2. B.AV.d.o.o. 5, Tržič, »52-233_____ PONUDBA TEDNA P'^^V; poslovno hišo (tri traw.'«*v ^M,n vanju) v Šenčurju za 23°.0W ^ zemljiščem 1 000 m?. J" 0 Kran d.o.o.. Komenskega 221-353 fUF TV - video - hi-fi m n rant w. sonrir Pana on ic UBL jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX-S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15.h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 Prodam KORUZO za silažo in dve mladi KRAVI. Kovač, Zg. Besnica 49 21829 Prodam SALONITKE 6 valne in KORITA po nižji ceni. Bitenc, Hraše 3, Preddvor 21871 Prodam suha kostanjeva DRVA, cena 2500 SIT. »70-567 21915 Prodam suha bukova in mešana DRVA. »621-394 22061 Prodam bukova DRVA. Porovne, Poženik 6, Cerklje, »422-435 22106 AVTO ŠOLA ing. HUMAR Starejšo HIŠO ali PARCELO zazidljivo v Kranju ob glavni cesti, kupim. »324-304__22107 PONUDBA TEDNA: hiša s 400 m2 Površine v 3. gradbeni fazi v Bitnjah Pri Kranju in 96 m2 sveta prodamo za 190.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.oo., KOmenskega 7. » 221-353 PONUDBA TEDNA: hiša v Formah Proti škofji Loki prodamo za 160.000 DEM ali menjamo za stanovanje v Ljubljani. K3 KERN Kranj, d.o.o.. Komenskega 7. » 221-353 22151 PONUDBA TEDNA: nudim najem cele hiše ali polovico hiše v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. tt 221-353 22184 HIŠE PRODAMO: nedokončano pri Kranju, nad TRŽIČEM in JAVORJAH nad $k. Loko, novo v CERKLJAH in TRŽIČU, staro z večjo parcelo pri PODNARTU, novejšo v KRANJU in vRADOVLJICI ter druge. Parcele Prodamo v Radovljici, nad Tržičem, Pri Križah; vikend parcelo pod Krvavcem. APRON O 331-292, 331-366 Panasonic SERVIS Z ORIGIKALNIMID0J POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SIOVENUO TELEFON /'»»»OVIISIA - 8FRV1S Upravi W0M 222 8M tu.: 084 222 88/ UUBUANA.tel/fo)C:061 1690 232 KRANJ. telTtan 064 723 150 prireditve glasbo za ohceti m zabave nudi trio g)«* » 421-408_^30 iom'P}Pra za O^Oat m zabavah, po 'l' »udi sam s harmoniko. » 70-015 lX~ • rum* toiA IN *ŽTE%y vabita odrasle, če ste sami, v dvoje, družbi v Restavracijo PARK • »oboini ples ob >i vi glasbi • Plesni ieca|l ob četrtkih 'n ncflel|ah 1900 In 20.30 • Pleana rekreaclla za pleealce ob nedel|ah 18.00 • 19.30 tJl aodobna goatlnaka ponudba taaavracl|a prenovl|an za plaa I »* -it ■ KAM ig tfO Are u. A v. O Al rWe I CE POSLOVNEGA USPEHA NI, POKLIČITE 97, 3 (TELEFON 221186) =»ADjO