LITHION KISELICA EVROPE ZDRAVILNA VODA LASTNIKI: ÌOSÌP in pošta, [VAN VOGLER brzojavna in železniška postaja SLATINA RADENCI. tG>S| Dober Pajdaš kalendärium na nävadno leto iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiii z dosta lejpim, dobrim i hasnovitim čtenjom, pripovestmi i veršušami. llllllllllllillilllllltlllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllHIllilllllllll XX. letni tekäj Reditel i lastnik : anc, M. Sobota. M um / tfŠ9 Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. — Odgovoren Hahn Izidor. rik"* «-it-t—»-»ir-y ir tir-y-r-jt-r-*- iv-, irr,r 8 Januàr - Sečen 8 □C tnà 31 dni. 3Q 8 8 Prnnien]toan]e Sunca Mejseca D névi Imenik mjmena ! mejseca € z vrejmena i mejseca zide zahaja zide zahàja 1 Tork Hugo pk. 5 40 6 29 8 9 11 5 2 Sreda Pav. Ferenc Mrzlo a 5 38 6 31 8 48 11 59 3 Četrtek Rikärd pk. premenjavno M 5 36 6 32 9 33 -- 4 Pétek Izidor nestalno •46 5 33 6 33 10 23 0 49 5 Sobota Fer. sv. Vilice 1 v. 12 m. •46 5 32 6 34 11 19 1 36 14. tjeden. Jezusa svétesnje notri idenje v Jeruzalem. Mat. XXI. 1—9. 6 Nedela Cvetna n. •46 5 30 6 36 12 22 2 17 7 Pondelek Herman Vetrovje «f 5 28 6 37 1 29 2 56 8 Tork Dénes pk. hladno 5 26 6 39 2 40 3 32 9 Sreda Konràd nestalno * 5 24 6 40 3 56 4 5 10 Četrtek Vel. četrtek mokro * 5 22 6 41 5 7 4 38 11 Pétek Vel. pétek © 10 v. 15 m. 5 21 6 42 6 31 5 12 12 Sobota Vel. sobota sunčno & 5 19 6 44 7 49 5 47 15. tjeden. Angel oznänja vstajenje Jezusovo. Mark. XVI, 1- -7. 13 Nedela Viiz. ned. 5 17 6 45 9 6 6 26 14 Pondelek Vüz. pond. Sprotolejšnje (jar 5 14 6 47 10 17 7 10 15 Tork Anastäzia lepše 5 12 6 48 11 22 7 59 16 Sreda Lambert vöterno 5 10 6 50 — — 8 55 17 Četrtek Anicet a. 5 9 6 51 0 18 9 54 18 Pétek Apolonius m. C 2 v. 3 m. a 5 7 6 52 1 7 10 57 19 Sobota Erna A 5 5 6 54 1 47 11 59 16. tjeden. Jezus se dvakrat prikaže vučenikom. an. XX. 19- -31. 20 Nedela Po viiz. 1. A 5 3 6 55 2 23 1 3 21 Pondelek Anzelm Nestalno A 5 1 6 57 2 53 2 5 22 Tork Sotér i Kaj. toplejše M» 4 59 6 59 3 21 3 7 23 Sreda Béla pk. premenjavno H»- 4 58 6 59 3 47 4 \ 7 24 Četrtek Gjüri m. apriliško 4 57 7 1 4 12 5 7 25 Pétek Mark ev. vrejmen m* 4 55 7 2 4 39 6 7 26 Sobota Kil. i Marc. @ 2 v. 23 m. a* 4 53 7 4 5 6 7 5 17. tjeden. Jaz sem dober pastér. Janoš X. 11 — 16. 27 Nedela Po viiz. 2. I PncP 4 51 7 6 5 36 8 4 28 Pondelek Valeria Lcjjac 9f 4 50 7 7 6 8 9 1 29 Tork Albertina fnnlpičp H 4 49 7 8 6 47 9 55 30 Sreda Katalena lUJJlCJot W 4 47 7 9 7 29 10 46 Stoletni Kalendar: 1—10 deždževni dnévi, po 10-tom prijetni sunčni dnévi» od 18-ga do konca mejseca premenjävni, deždževni, veterni dnévi. Prvoga je dén dugi 12 vor 49 mfn., do konca mejseca 1 vöro 33 min. priraste. sc amujm' ü"jf aaaaaaimrf aaaaaaaas Maj - Risalšček jj mk 31 dni n aaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaa Premenjävanje Sunce Me sec Dnévi Imenik mjmsna l mejsecs zide zahaja zide zahdja 1 Četrtek Filip i Jakab Lejpo M 4 45 7 11 8 17 11 33 K2 Pétek Atanäz vlažno •iS 4 43 7 12 9 11 - - 3 Sobota Irma toplejše 4 41 7 14 10 9 0 16 18. tjeden Edno malo i nete me vidii. Janoš XVI. 26—22. 4 Nedela Po vüz. 3. Q) 1 v. 49 m. «f 4 40 7 15 11 13 0 55 5 Pondelek Gothard 4 38 7 17 12 20 1 30 6 Tork Frida Oblačno * 4 37 7 18 1 37 2 4 7 Sreda Napoleon mokro * 4 35 7 19 2 44 2 35 8 Četrtek Gizela vöterno sh, 4 34 7 20 4 1 3 6 9 Pétek Gergelj hladno sh 4 32 7 22 5 19 3 40 10 Sobota Antonin vrejmen 4 31 7 23 6 37 4 8 19. tjeden Idem k onomi, ki me ie poslao. Jan. 5 — 14. 11 Nedela Po vüz. 4. @ 6 v. 15 m. 4 29 7 25 7 58 4 58 «2 Pondelek Pongräc 4? 4 27 7 26 9 35 5 45 13 Tork Servàc Premenjàvno # 4 26 7 27 10 9 6 38 14 Sreda Bonifäc toplejše a 4 25 7 28 11 1 7 38 15 Četrtek Žofia prijétno a 4 24 7 30 11 45 8 41 16 Pétek Nep. Jänos sunčno «a 4 22 7 31 — — 9 47 17 Sobota Paskäl 8k 4 21 7 32 0 24 10 52 20. tjeden Či te kaj prosili od Oèé. Jàn. XVI. 23 —30. 18 Nedela Po viiz. 5. C 2 v. 12 m. A 4 20 7 33 0 56 11 56 19 Pondelek Ivo «So' 4 18 7 35 1 26 12 58 20 Tork Bernät Toplo Sunce Mejsec mjmiìa i mejssca zide |zahaja zide zahaja 22. tjeden. Ci što liibi mené. Jan. XIV. 23—31. 1 Nedela Risal. ned. «sf 4 7 7 48 10 9 -- 2 Pondelek Risal. pond. 5) 10 v. 56 m. 4 6 7 49 11 17 0 6 3 Tork Klotild 4 \6 7 50 12 27 0 36 4 Sreda Kar. Ferenc Vroče 4 5 7 51 1 39 1 7 5 Četrtek Bonifäc pk. m. letno rt 4 4 7 52 2 54 1 38 6 Pétek Norbert pk. süho 4 4 7 53 4 9 2 12 7 Sobota Robert 4 3 7 54 5 24 2 49 23. tjeden. Jezus pošle vučenike med lüdstvo. Mat. XXVIII. 18 —20. U Nedela Sv. Trojstva 4 3 7 54 6 40 3 32 9 Pondelek Felix @ 1 v. 34 m. 4 3 7 54 7 48 4 22 10 Tork Margit * 4 3 7 55 8 47 5 18 11 Sreda Barnabas Prijétno a 4 3 7 56 9 38 6 20 12 Četrtek Tejlovo vroče 4 3 7 56 10 21 7 27 13 Pétek Tobias vöter A 4 2 7 57 10 57 8 35 14 Sobota Vazul A 4 2 7 57 11 28 9 41 24. tjeden. Prilika od nazäjzavrnjene večerje. Luk. XIV. 16- -24. 15 Nedela Po sv. tr. 1. « - 4 2 7 58 11 56 10 46 16 Pondelek Justin £ 4 v. 45 m. M» 4M 4 2 7 58 -- 11 49 17 Tork Rainer H» 4 2 7 59 0 22 12 51 18 Sreda Arnold Oblačno mf 4 2 7 59 0 48 1 5 19 Četrtek Gjarfaš mokro rf 4 2 8 0 1 14 2 49 20 Pétek Rafael nestàlno 4 2 8 0 1 42 3 49 21 Sobota Alajoš 4 2 8 0 2 12 4 48 25. tjeden. Prilika od zgüblene ovce. Luk. XV. 1 — 10. 22 Nedela Po sv. tr. 2. 4 3 8 0 2 46 5 44 23 Pondelek Zolfän Deždž M 4 3 8 1 3 25 6 38 24 Tork Ivan © 8 v. 22 m. M 4 3 8 1 4 9 7 29 25 Sreda Vilmoš 4 3 8 1 5 0 8 16 26 Četrtek Janoš, Pai m. Vöter 4 4 8 1 5 56 8 57 27 Pétek Làsló premenjävno HS 4 4 8 1 6 57 9 36 28 Sobota Drž. svétek toplo 4 5 8 1 8 2 10 9 26. tjeden. Jézus vu Petrovoj ladjici. Luk. V. 1- -11. 29 Nedela Po sv. tr. 3. Vroče 4 6 8 1 9 7 10 41 30 Pondelek Sporn. Pavla i. 4 6 8 i 1 10 18 11 12 Stoletni Katendar t Z lépimi čistimi dnévi se začne, 10-17 deždževno i vöter-no, po 18-tom preminjävno, konec meseca deždževno i vöterno. Prvoga je dén dugi 15 vor 41 minuto, do konca meseca se 2 minuti skrajša. Leto se začne 21-ga ob 8 vöri 34 min. n»—r m jk-jl tr-i-ti- v ar-«-^ i-ii-r^r r ir—t—ir-v—11—r-ir-an jj Juli - Jakobešček § Q mà 31 dni q naaaaaaaaaaaaaaanaaaaaaaaai! Premenjàvanji! Sunca Mejseca Un evi Imenik vrcjmena i mejseca C zi de zahaja zide | zahaja 1 Tork Tibold * 4 7 8 1 11 28111 42 2 Sreda Srp. B. M. 3 5 v. 42 m. 4 7 8 0 12 39 -- 3 Četrtek Kornél 4 8 8 0 1 52 0 13 4 Pétek Ulrik pk. vroče HK 4 8 7 59 3 6 0 48 5 Sobota Ciril i Metod HK 4 8 7 59 4 19 1 26 27. tjeden. Jezus od srditosti i vözmirjenja guči. Mat. V .20- -24. 6 Nedela Po sv. tr. 4. Süho 4 9 7 59 5 29 2 10 7 Pondelek Vilibald 4 10 7 59 6 32 3 2 8 Tork Erzébet kr. © 9 v. 12 m. 4 11 7 58 7 27 4 2 9 Sreda Lukrécia ■a 4 11 7 58 8 13 5 5 10 Četrtek Amalia spärno .4 4 12 7 57 8 53 6 13 11 Pétek Lili po mogočnosti 4 13 7 56 9 27 7 22 12 Sobota Izabela deždž .4 4 14 7 55 9 58 8 29 28. {jeden. Jezus nasiti 4000 ludi. Mark. Vili. 1 —9. 13 Nedela Po sv. tr. 5. Premenjavno -C 4 15 7 55 10 25 9 33 14 Pondelek Bonaventura toplo 4 16 7 54 10 51 10 37 15 Tork Henrik 4 17 7 53 11 17 11 36 16 Sreda Valter C 9 v. 7 m. 4 18 7 52 11 48 12 38 17 Četrtek Elek m* 4 18 7 51 -- 1 36 18 Pétek Frigješ stalno w* 4 20 7 51 0 14 2 36 19 Sobota Emilia vrejmen it* 4 21 7 50 0 46 3 34 29. tjeden. Čuvajte se od krivi prorokov. Mat. VII. 15—21. 20 Nedela Po sv. tr. 6. M 4 22 7 49 1 23 4 29 21 Pondelek Daniel Ploha m 4 23 7 48 2 5 5 22 22 Tork Marija Magd. grmlenca -sc 4 25 7 47 2 55 6 11 23 Sreda Apolin pk. m. HK 4 26 7 45 3 47 6 56 24 Četrtek Kristina § 8 v. 39 m. -K 4 28 7 44 4 47 7 35 25 Pétek Jakab ap. 4 28 7 44 5 51 8 12 26 Sobota Ana deždž 4 29 7 43 6 58 8 45 30. tjeden. Prilika od krivičnoga spana. Luk. XVI. 1-9. 27 Nedela Po sv. tr. 7. Vroče * 4 30 7 40 8 8 9 16 28 Pondelek Ince süho * 4 32 7 40 9 18 9 47 29 Tork Marta vrejmen sh 4 33 7 38 10 28 10 18 30 Sreda Judit 4*J 4 34 7 37 10 42 10 51 31 Četrtek Loy. sv. Ignac 10 v. 19 m. 4 35 7 36 11 52 11 26 Stoletni Kalendar: Julija prve dni obläcni, deždževni dnévi, 10—lS-ga preme-njävno, od 17-ga pa do konca meseca zvéksega vedreno, či bär de večkržt deždževalo. Prvoga je dén dugi 15 vor 54 min., do konca meseca se 53 min. skrajša. pr f ^rr^' i"1 •*•"""• imr-nn ur r ir-r-itr-tmn g Augustuš - Mešnjek g U mà 31 dni iaaaaaaoaaaaaaaaaaoaaaaaaan Dnévi Imenik Premenjivanje Sunce Mejsec vrejmena 1 mejseca C zide zahaja zide zahaja 1 Pétek 1 Zv. Peter «s* 4 36 7 35 2 5 -- 2 Sobota Lehel vroče 4 37 7 34 3 15 0 8 31. tjeden. Jezus joče nad Jeružalemom. Luk. XIX. 41—47. 3 Nedela Po sv. tr. 8 Stalno 4 39 7 32 4 19 0 53 4 Pondelek Domonkoš toplo # 4 40 7 31 5 16 1 50 5 Tork Osvald vročina «a 4 42 7 29 6 14 2 50 6 Sreda Berta 4 43 7 27 6 49 3 55 7 Četrtek Kajetan sp. © 6 v. 38 m. A 4 45 7 26 7 25 5 3 8 Pétek Làsló & 4 45 7 25 7 57 6 10 9 Sobota Emöd lepo 4 47 7 23 8 26 7 16 32. tjeden. Prilika od farizeuša i pubjikinuša. Luk. XVIII. 9- -14. 10 Nedela Po sv. tr. 9 Premenjävno H» -«X 4 48 7 21 8 52 8 21 11 Pondelek Tibor vöter 4 50 7 19 9 20 9 25 12 Tork Klara spärno V? 4 51 7 18 9 46 10 30 13 Sreda •polj deždž f* 4 53 7 16 10 15 11 26 14 Četrtek Ožčb 4 54 7 14 10 46 12 25 15 Pétek Vel. meša C 2 v. 40 m. 9* 4 54 7 13 11 20 1 22 16 Sobota Abraham M 4 56 7 11 11 59 2 18 33. tjeden. Jezus ozdravi gliihonemoga. Mark VII. 31—37. 17 Nedela Po sv. tr. 10 fi 4 57 7 10 -- 3 12 18 Pondelek Ilona Mérno K 4 59 7 8 0 44 4 2 19 Tork Lajoš pk. vroče -K 5 0 7 6 1 35 4 48 20 Sreda Bernät, Števan vrejmen H& 5 2 7 4 2 33 5 31 21 Četrtek S. Frančiška 5 2 7 3 3 36 6 9 22 Pétek Timot m. © 7 v. 34 m. 5 4 7 1 4 43 6 45 23 Sobota Ben. sv. Fülöp 5 5 6 59 5 47 7 17 34. tjeden. Od smiienoga samaritänusa. Luk. X. 23 —37. 24 Nedela Po sv. tr. 11 5 7 6 57 7 4 7 49 25 Pondelek Lajoš kr. Vroče * 5 8 6 55 8 22 8 20 26 Tork Ižo mérno A 5 10 6 53 9 30 8 52 27 Sreda K. sv. Jožef prijétno sh 5 11 6 51 10 47 9 29 28 Četrtek Agošton 5 12 6 50 11 57 10 9 29 Pétek Odglav. Ivana 3 3 v. 4 m. Mif 5 13 6 48 1 6 10 53 30 Sobota Róza vrejmen & 5 15 6 46 2 11 11 44 35. tjeden. Jezuš ozdravi 10 gobavih. Luk. XVII. 11 —19. M, Nedela Po sv. tr. 12 4? 5 16 6 44 3 10 -- Stoletni Kalendar: Té mejsec se z deždžovjom začne, 8—17 premenjavao, pc 17-tom malo razhlajeni dnévi, nato od 21-ga do konca mejseca lejpi, vedr- ni dnévi pridejo. Prvoga je dén dugi 14 vor 59 min., do konca mejseca se 1 vöro 28 min. skrajša. |aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaB g September - Mihalšček g Q mà 30 dni Q aaaaaaaaaaaaaaaaapaaaaaaaaia PreniBnjàvanjB C Sunce Mejsec Dnévi Imenik mimm I mejseca zide zahaja zide zahaja 1 Pondelek Egyed 5 18 6 41 4 1 0 42 2 Tork Rebeka Lejpo & 5 19 6 39 4 45 1 44 3 Sreda Hilda vroče A 5 20 6 39 5 23 2 49 4 Četrtek Rozälia A 5 21 6 36 5 57 3 56 5 Pétek Viktor (v) 6 v. 36 m. •OK 5 23 6 33 6 26 5 1 6 Sobota II. Peter kralä roj. dén 5 24 6 31 6 54 6 6 36. tjeden. Nišče nemre dvoma gospodoma služiti. Mat. VI. 24 —33. 7 Nedela Po sv. tr. 13 5 26 6 29 7 21 7 9 8 Pondelek Mala meša Oblačno ff 5 27 6 27 7 48 8 12 9 Tork KI. sv. Peter premenjävno m' 5 28 6 26 8 15 9 13 10 Sreda Tol. Mikloš mokro p? 5 29 6 24 8 46 10 9 n Četrtek Prot, i Jäcint nestalno a* 5 31 6 22 9 17 11 11 12 Pétek Guido vrejmen s* 5 32 6 20 9 55 12 8 13 Sobota Ludovika C 8 v. 31 m. M 5 34 6 18 10 38 1 2 37. tjeden. Od mladénca v Nàimi. Luk. Vil. il- -16. 14 Nedela Po sv. tr. 14 M 5 35 6 16 11 25 1 53 15 Pondelek Nikodem Vöter 5 37 6 13 -- 2 40 16 Tork Edit lejpo -fc 5 37 6 12 0 18 3 24 17 Sreda Sv. Fran. r. toplo -K 5 39 6 0 1 17 4 3 18 Četrtek Titus stalno 5 40 6 7 2 22 4 40 19 Pétek Vilhelmina 5 42 6 5 3 31 5 14 20 Sobota Friderika h- 5 43 6 3 4 43 5 48 38. tjeden. Jezus ozdravi vodenoga, Luk. XIV. 1 — 11. 21 Nedela Po sv. tr. 15 5 v. 38 m. * 5 45 6 0 5 56 6 18 22 Pondelek Morie ih 5 45 5 59 7 12 6 51 23 Tork Tekla Toplo rh 5 47 5 57 8 28 7 27 24 Sreda Gelért jesensko '4C 5 48 5 55 9 44 8 6 25 Četrtek Kleofaš vrejmen utt\a 5 50 5 54 10 56 8 51 26 Pétek Justina & 5 51 5 50 12 4 9 41 27 Sobota Adalbert "v 9 v. 9 m. & 5 53 5 48 1 7 10 37 39. tjeden. Od najvékse zapouvedi. Mat. XXII. 34 —46. 28 Nedela Po sv. tr. 16 Megleno 5 54 5 46 1 59 11 37 29 Pondelek Miha! ark. toplo a 5 55 5 43 2 44 -- 30 Tork Jeromoš premenjävno A 5 56 5 41 3 24 0 40 Stoletni Kalendar: Spremenjävno vrejmen, od 5-ga vedrno, lejpi dnevi, po 13-om deždževno, veterno vrejmen, od 20—25 spremenjävno, nato znova deždževni dsévi, Prvoga je dén dugi 13 vör 23 min., do konca mejseca se 1 vöro 38 min. skrajša« Zaòétek sprotolejtja 23-ga ob 11 vöri 33 min. aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaB D S Oktober - Svestvinšček ma 31 dni D (I D D EiaaaaDaaaDpaaaaaaacaaappacB Plemenjàvanje Sunca | Mejseca j Dnevi Imenik yrejmena i mejseca zide zabàja zlde zahaja 1 Sréda Rem ig pk. ék ih 5 58 5 40 3 58 1 49 2 Četrtek 'Angelje var. i opio 5 59 5 38 4 24 2 51 3 Pétek- Helga süho >*» *< 6 1 5 36 4 57 3 56 4 Sobota As. Ferenc vöter -«t» 6 3 5 34 5 23 4 59 40. tjeden. Jezus ozdravi nirtvoudnega. Mat. IX. 1—8. 5 Nedela Po sv. tr. 17 (g) 9 v. 32 m. Pf 6 3 5 33 5 49 6 1 6 Pondelek Bruno 6 5 5 31 6 17 7 3 7 Tork Amalia Lejpo 6 6 5 29 6 46 8 3 8 Srèda Etelka suncno se* 6 8 5 27 7 18 9 2 A Četrtek Dénes mérno 6 10 5 25 7 53 9 59 Pétek Gedeon vrejmen H 6 11 5 23 8 32 10 54 n Sobota Brigitta M 6 12 5 20 9 17 11 45 I 41. tjeden. | Prilika od krälevske svatbe. Mat. XXII. 1 — 14. 12 Nedela Po sv. tr. 18 -E 6 13 5 19 10 7 12 36 m .13 Pondelek Kàlmàn C 1 v. 52 m. -fé 6 15 5 17 11 3 1 18 14 Tork Helén 6 17 5 15 -- 1 58 15 Srèda Terezija Premenjàvno «f 6 18 5 13 0 4 2 35 16 Četrtek Gài nestàlno 6 20 5 10 1 9 3 10 17 iPétek Hedvig vöterno * 6 21 5 9 2 18 3 42 I-KE3 JSobota Lukač megla * 6 22 5 8 3 20 4 14 42. tjeden. Jezus ozdràvi kràlevskoga sinä. Jan. IV. 46—53. j K 19 Nedela Po sv. tr. 19 6 24 5 6 4 45 4 46 20 Pondelek I réna @ 3 v. 20 m." ih 6 25 5 4 6 3 5 21 21 Tork Oršolja H»€ 6 27 5 2 7 20 5 59 22 Srèda Kordula d. Lejpo 6 28 5 0 8 36 6 42 23 Četrtek Ignac p. sunčno 6 30 4 58 9 50 7 32 24 Pétek Rafael ark. premenjàvno fr 6 31 4 57 10 55 8 28 25 Sobota Mor pk. 6 32 4 55 11 55 9 28 43. tjeden. Ti si židovski krao ? Jan. XVIII. 33- -37. 26 Nedela Po sv. tr. 20 6 34 4 54 12 44 10 33 27 Pondelek Sabina 6 v. 4. m. 6 35 4 52 1 26 11 39 28 Tork Simon, Judàs 6 37 4 50 2 2 _ — 29 Srèda Narcis pk. Jesensko ä 6 39 4 48 2 32 0 44 30 Četrtek R. sv. Alfonz vöter 6 40 4 47 3 0 1 48 31 Pétek Spom. ref. premenjàvno M» ■«K 6 41 4 46 3 28 2 52 Stoletni Kalendar: Mejseca prve dni de vrejmen preveč premenjàvno, 12—19 preveč deždževno, po 20 tom premenjàvno, Vöterno i deždž. Prvoga je dén dugi 11 vor 42 min., do konca mejseca se 1 vöro 37 min. skrajša. □aaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaa g November - Andrejsček jj g mà 30 dni g pciaaaoDanaaaaCTDDooaaoaapoaD Primenläsanje 3 Sunce Mejsec L) nevi Imenik vrejmena 1 mejseca zide zahaja zide zabäja 1 Sobota Vsej sv. dén 6 42 4 44 3 53 3 54 44. tjeden. Od davčni penez. Mat. XXII. 15—21. 2 Nedela Po sv.tr. 21 Premenjavno m? 6 44 4 42 4 20 4 54 3 Pondelek Mrtvecov dén vöter 6 46 4 40 4 48 5 55 4 Tork Bor. sv. Kärolj © 3 v. 00 m. 6 48 4 39 5 18 6 54 5 Sreda Imre herceg n* 6 49 4 37 5 52 7 53 6 Četrtek Lénard hladno n 6 50 4 37 6 30 8 48 7 Pétek Engelb. pk. oblačno H1 6 52 4 35 7 13 9 42 8 Sobota Gottried H 6 54 4 34 8 0 10 31 45. tjeden. Od Jairove hcéri. Mat. IX. 18—26. 9 Nedela Po sv. tr.22 Megleno -K 6 55 4 32 8 54 11 16 10 Pondelek Av. Andraš mrzlo -K 6 57 4 31 9 51 11 58 11 Tork Märton «f 6 58 4 29 10 53 12 37 12 Sreda Jónàs C 5 v. 53 m. *f 6 59 4 28 11 59 1 9 13 Četrtek Sanisló «f 7 — 4 27 -- 1 40 14 Pétek Klementina padavina * 7 2 4 26 1 7 2 11 15 Sobota Lipót * 7 4 4 25 2 18 2 42 46. tjeden. Od m uštarskoga zrna. Mat. XIII. 31 — -35. 16 Nedela Po sv. tr.23 Premenjavno sh 7 5 4 23 3 33 3 14 17 Pondelek Ciid. Gergelj jasno ffH 7 7 4 22 4 50 3 49 18 Tork Odön tar 7 9 4 21 6 8 4 30 19 Sreda Eriébet $ 1 v. 4 m. Ujr 7 10 4 20 7 24 5 17 20 Četrtek Jolän * 7 11 4 19 8 37 6 10 21 Pétek Olivér vöter & 7 12 4 19 9 42 7 12 22 Sobota Cecilia hladno ■sX 7 14 4 18 10 38 8 18 47. tjeden. Od grozote razdjänja. Mat. XXIV. 15 —35. 23 Nedela Po sv. tr.24 & 7 15 4 17 11 24 9 25 24 Pondelek Erna A 7 17 4 16 12 3 10 33 25 Tork Katalin m. 6 v. 52 m. & 7 18 4 15 12 36 11 30 26 Sreda Miloš 7 20 4 14 1 6 -- 27 Četrtek Virgil sunčno 7 20 4 14 1 32 0 43 28 Pétek Stefania lejpo 7 23 4 13 2 25 2 47 48. tjeden. Od slednje sodbe. Luk. XXI. 25—33. 30 Nedela Advent 1 vöter 7 24 4 12 2 45 3 47 Stoletni Kalender: Novembra prve dni deždževno, 13—19 vihér, močno ve-irovje, 20—25 močno razhlajenjé, vötri, konca meseca vedrno ali mrzli dnévi. Prvoga je dén dugi 10 vor 2 min., do konca meseca se 1 vöro 14 min. skrajša. actaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoa| g December - Prosinec g Q mà 31 dni Q □aaaaaacaaaacjaaaaaaa ocacactocscsa Dnévi Premenjavanje Sunce Mejsec Imenik vpejmena i mejseca d zide zahäja zide zahaja 1 Pondelek Drž. svétek 7 26 4 12 3 21 4 47 2 Tork Bibiana m. rt 7 27 4 11 3 53 5 46 3 Sreda Xavér Franc @ 9 v. 51 m. M 7 28 4 11 4 30 6 43 4 Četrtek Borbàla m. M 7 30 4 10 5 11 7 38 5 Pétek Sabas ap. Premenjävno M 7 31 4 10 5 56 8 29 6 Sobota Mikloš pk. mrzlo 7 33 4 9 6 48 9 16 49. tjeden. Ivan Krstiteo vu vozi. Mat. XI. 2— 10. 7 Nedela Advent 2 Oblačno •4S 7 34 4 9 7 44 9 58 8 Pondelek Mar. popr. vöter «f 7 35 4 9 8 44 10 37 9 Tork Natàlia padavina «f 7 36 4 9 9 46 11 11 10 Sreda Judit rf 7 36 4 9 10 53 11 42 11 Četrtek Domàz p. m. C 1 v. 48 m. * 7 37 4 9 11 59 12 12 12 Pétek Gabriela * 7 38 4 9 -- 12 43 13 Sobota Luca d. A 7 39 4 9 1 10 1 12 50. tjeden. Ivan dà svedočbo od Kristusa. Janoš I. 19—28. 14 Nedela Advent 3 Vihérnoj sh 7 40 4 9 2 24 1 45 15 Pondelek Johana mrzlo rjy 7 40 4 10 3 38 2 20 16 Tork Albina oblačno Hlf 7 41 4 10 4 55 3 2 17 Sreda Lazar 7 42 4 10 6 9 3 52 18 Četrtek Gràciàn @ 11 v. 18 m. 7 43 4 10 7 19 4 49 19 Pétek Pelägia deždž 7 43 4 11 8 22 5 54 20 Sobota Teofil snejg 7 44 4 11 9 15 7 3 51. tjeden. Glas kričečega vu piistini. Luk. III. 1 -6. 21 Nedela Advent 4 Mrzlo A 7 44 4 12 9 59 8 13 22 Pondelek Zeno zimsko A 7 45 4 12 10 36 9 22 23 Tork Viktoria süho »w 7 45 4 13 11 8 10 31 24 Sreda Adam i Eva >c> 7 46 4 13 11 37 11 34 25 Četrtek Božič 3 11 v. 43 m. 7 46 4 14 12 3 --- 26 Pétek Stefan mtr. rt 7 47 4 14 12 30 0 38 27 Sobota Janoš ap. snejg rt 7 47 4 15 12 57 1 39 52. tjeden. Proroküvanje Simeona. Luk. II. 33— 40. 28 Nedela Dr. dee. dén rt 7 47 4 16 1 24 2 39 29 Pondelek Tomàé pk. m. Mraz rt 7 47 4 17 1 55 3 38 30 Tork Dävid rt 7 48 4 17 2 29 4 35 31 Sreda Silvester p. M 7 49 4 18 3 9 5 31 Stoletni Kalenders Decembra prvi tjeden mrzeo, deždž ali snejg, močno zapišje, od 10-na vedrno, ali mrzlo vrejmen, od 18—31, vihérni mrzli dnévi. Prvoga je dén dugi 8 vor 46 min., do 22-ga 19 min. se skrajäa, potem do konca meseca 2 min. prirasté. Zima se začne 22-ga ob 6 vöri 45 min. Dén ZAMERKANJE Hotpijemónje flodäsanje Din P Din | p • • • Potrejbna znanja na 1941. leto. To 1941 leto je navadno leto, to je ka mä 365 dnévov ali 52 tjédna i 1 dén. Začne se z sredov i dokonča se z sredov. Pravoslavno leto se začne 14-ga januära 1941. leta i se dokonča 13-ga januära 1942. Mohamedansko leto je 1360-to. Židovsko leto. Svoje 5702. leto màjo od 22-ga septembra 1941. 1. Začetek leta 1941 : Občno i državno leto se začne z 1. januära ; cérkevno leto pa z 1. adventskov nedelov. 2. Lejtni čas: Sprotoletje se začne marca 21-ga ob 1 vöri 21 min. Noč i dén sta toga časa ednäko dügiva. Leto se začne junija 21-ga ob 8 vöri 34 min. Prinäs je toga časa näj dugši dén. Jesén se začne septembra 23-ga ob 11 vöri 33 min. Noč i dén sta zdaj pä ednäko dugiva. Zima se začne decembra 22-ga ob 6 vöri 45 min. Prinàs je toga časa näj-kračiši dén. 3. Préstopni svétki : Septuagesima febr. 9, Pepelnica febr. 26, Veliki pétek aprila 11, Vü-zem aprila 13, Kristusa v nébo zastoplenjé mäja 22, Risalska nedela junija 1, Sv. Trojstva nedela junija 8, I. adventska nedela novembra 30. 4. Pašenski tekaj : Fašensko vermen se začne po Trej kräli na drugi dén, to je januàra 7-ga i trpelo bode do februära 25-ga, vsevküp 50 dni. 5. Kvaterni posti : 1. kvatre sprotolešnje ali postne : 26, 28 februära i 1 märca. 2. kvatre risalske ali letne : 4, 6, 7 junija. 3. kvatre jesénske : 17, 19, 20 septembra. 4. kvatre zimske ali adventske : 17, 19, 20 decembra. 6. Premen ja vanj e meseca se znameniije : © mläd, 3 mladanič, © pun, £ starič. 7. Sunce z svojimi planeti : Na sredi svoji planet je naše sunce. Glavni planeti so : Merkur : skoro 8 milijon mil od sunca ; leto na njem trpi 88 dni. Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 225 dni. Ženila : 20 milijon mil od sunca ; leto na njej trpf 365 dni'. Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 mali planejt do 1925 leta; ali zvejzdzbrodjävci ji ešče vsako leto najdejo več na tistom tali pod nébov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 12 letaj ednok, zato na njem 12 naši lett trpf edno leto. Saturn us : 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnévi, zäto na njem edno leto tak dugo trpi. Neptun: 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnévi, leto na njem zato tak dugo trpf. Uranus : 396i/2 milijon mil od sunca ; okoli sunca obhodi svojo pot v 84 letaj. Planet-planete, štere se nairnre okoli véksi planetov vrtijo i z-včkšimi vréd pa okoli sunca, se za mesece zovéjo. Zemla mà 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mèsec. 8. Narodni svétki : 28. junija : Vidov dan. 6. septembra : Rojstni dén Njegovoga Veličanstva kralä Petra II. ; I. decembra: Ousvetek narodnega vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 9. Planet znamejnje : Sprotoletje : Jesén : Koš Bik Dvojčki M Vaga fa, Roglač Hje, Strela £r Leto : Zima : Rak Hß, Oroslän , Devojka & Bak Deždžev. fa , Ribe JE 10. Potemnenje sunca i meseca. V 1941-nom leti potemnej sunce dvakrat i mesec dvakrat. Marca 13-ga talno potemnenje meseca. Pri nas se ne bode vidlo. Marca 27-ga rinčno potemnej sunce. Pri nässe ne bode vidlo. 5-ga septembra tälno potemnenje meseca, 21-ga septembra z-cèla potemnej sunce. Pri näs se ne bode vidilo. POŠTNA TARIFA : Za navadna pisma. Za pisma do teže 20 gr. po vsej državi pristojbina 1-50 D ; za 20—50 gr. 2 D ; za 50—250 gr. 3 50 D ; za 250—500 gr. 5 D; za 500 — 1000 gr. 10 Din. — Vu zvönske države do téže 20 gr. 4 D ; za vsäki nadalni 20 gr. pa 2 Din več. Dopisnice (kärte). Znamka 1 D ; dopisnica z odgovorom znamka 2 D ; — vu zvönske države dopisnica 2 Din. Tiskovine Poštnina za vsaki 50 gr. je 50 par. — Vu zvönske države 75 par. (Tčža samo do 2 kg, knjige pa do 3 kg.) Vzorci blàga. Pristojbina za tézo do 100 gr. je 1 D. Za zvönstva 1.50 D. Priporočeno. Za „priporočeno" je ešče posebna pristojbina 4 Din. Za zvönstvo 5 Din. Za vrèdnostna pisma. Pristojbina za 100 Din je 6.50 Din ; do 500 Din 7.50 Din. Obvestnina 1 D, dostavnina 1 Din. Poštne nakàznice (Utalvàny). Pristojbina do 100 Din 3 Din ; do 500 Din 5 Din ; do 1.000 Din 7 Din ; do 2.000 Din 9 Din ; do 3.000 Din 11 Din ; do 4.000 Din 13 Din; do 5.000 Din 15 Din. — Da 5.000 Din se lehko pošle po nakaznici. Položnice (ček). Pristojbina do 100 din 0 50 Din ; do 250 Din 075 Din; do 500 Din 1 Din ; do 1.000 Din 150 Din ; do 2.500 Din 2 Din; do 5.000 Din 2'50 Din ; do 10.000 Din 3 Din ; do 25.000 Din 4' Din ; do 50.000 Din 5 Din ; nad 50.000 Din 6 Din i za vsaki na-dalnji 100.000 Din i za sleherni ménsi zakliični znesek po 1 Din. Za vozno poštne pošiljatve (zavoje-vreče, pakete) se plača do 1 kg 5 Din, do 3 kg 9 Din do 5 kg 13 Din, do 10 kg 20 Din, do 15 kg 28 Din, do 20 kg 36 Din. Telegram vsaka reč 1 Din ; Na Vogrsko 2 32 Din, v Francijo 3 91 Din, v^emčijo 4 06 Din. Telefotì^v lokalnem prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 8 Din, do 50 km 12 Din, do 100 km 18 Din, do 200 km 24 Din, do 400 km 30 Din. Vladarska hiža kràlevòine Jugoslavije. Njegovo Veličanstvo Kräl Peter II. rojen v Beograd) 6. septembra 1923. — Proglašen za kralä 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitéznoga kräla Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934 v Marseilli. — Po čl. 41. in 42. ustave Kraljevine Jugoslavije sršijo kraljevsko namestniško oblast: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Perovič. Njéno Veličanstvo Kralica Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dee. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj Vis. kraljevič Tomisläv, rojen 19. januära 1928. v Beogradi. Brat Nj Vel. kralja Nj Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Rcdovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Törkami 1733 - 1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin. Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 r Viševci. Vmorjen v noči 12 na 13 junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jeléna, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin : Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkéc je v jesén tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je vöosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogrädske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant knéza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Srbije. Leta 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevréma Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju. Njegov sin : Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beogradi, od 2 junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga knéza Nikola L, rojena 11 decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. märca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-vikov ; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909. Aleksander I, rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Krälevsko oblast je vršo od 24. junija 1914 leta kak namestnik. Po ustàvi je naslednik kralä Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3 kak kräl SHS i od 3. oktobra 1929. kak I kral Jugoslavije. Vmro 9 sepf. 1934 v Marseillu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvari, poročen z Auroro, knézinjov Demidovov di. S Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. aprila 1893 v Petrogradi. StouleJtni prorok od leta di n 1941 Priklànlanje. Stäri prorok sem, leta za letom k vam prihajam, I vam vse tisto, ka se mä zgoditi, razlägam. Povém Vam, houd vrejmena i njega neprilike, Da si znàte pomàgati, är naprej vidite. Preminoče prestopno leto je bilo slabo. Duga zima, dosta deždža, pova pa premalo. Od lanskoga, de letos itak bogše dävalo I zaostänjeno lansko, de Vam popldčalo. Zima. Ràna zima, mrzel vöter, sneg, deždž zdaj kralüje, Svojim djänjom i mantränjom zdaj lüdi svajüje. Što nema toploga kaputa, on zdaj zmrzàva, Pa dobre obüteli, té näj vöni nepostäpla. Är namrzne i s tem si smrtni beteg nakople Šterim zdrävje zgübi, sebé pa v zemlo zakople. Istina, da bode milejša letošnja zima, Kak je pa v prestopnom leti, lanska zima bila. Sprotolejtje. Meseca märca de zimski mraz malo poptisto, Cicifüjk okolik ramov, de vesélo fučko. Jug i sunce ta že preci segrejvala dnéve, Ali zàto pazite z oblščanjem na sébe. Kak de vrejmen dopüstilo, začnite kopati, Či glij de ešče malo méhko, njive pa orati. Vsäki falat zemié posejajte i posädte, V toj velkoj dršgoči, da za zimo vsega mdte. LCtO. Mokra jesén, po ràzgonjaj voda, slaba iétva, Tä reč je med kmetovalci istinska i svéta. Letošnja ìétva i pov de lanskomi ednäki, Ali poleg toga de zadovolnost meo vsäki. Vročina de duže časa i več tjednov velka, Poleg toga, da de tli ali tam dosta deždža. Povejmo, letošnje leto, de itak tak zàto, V ednom povi menje, v drtigom pa de Vam več dalo. Jesén. Zaprva de lejpo, prijétno toplo, vetrovno, Proti konci de mrzlo, megleno i deždževno. V ništernom téli de jesénsko delo kràdjenjé, V lejpom na njivo i pred deždžom pa bežijte žnj& Ali zàto itak de se vrédi opravilo, Pa vse jesensko delo, de se notri spravilo. Sloböd. Kak sem k Vam prišo i Vam razložo houd vrejmena, Tak Bog z Vami od Vàs idem do driigoga leta. Da se pà nazäj k Vam vrném i Vàs gorpoiščem, 1 vse „ Dober PajdàSa" čtejoče na srcé stisnem. Bog obvari vse Slovence od té grozne bojne, Med närodom pravičen mir nàj naskori bode. Svéta noč. Mati betežnoga deteta, skuznätim obrazom gléda na posteli leiéce betežno dete, šteromi od vročine gingave roznatne rože cvetéjo na licaj, znak 41 stopin vročine. Doktor nemilo trošta stariše. Ali sam nevörje svojim troštajočim rečam. Nazaj pridem, pràvi doktor. Kak doli po stubaj ide i si na tihoma sam sebi zgučij : Nevém zakaj ? * Noč je mrzla zimska noč. Vöni zmrzävle. V hiši z močnim penjov-jém körijo. Ogen poka v keramič-noj peči, toploča mrzel zrak segreva i tüdi svejti. Mati z toplov blazinov odevle svojega deteta vsigdär bole i bole mrzlo gračiivajoče telo. Mesec skoz okna skrivoma glavo potisne i s svojov nemilov svetlo-bov mčrajočega deteta obräz posveti, šteri se v toj svetlobi ešče bole bledi vidi. Mati joče, deteti je konec. * Čiije se klonckanje po dveraj i eden vandrajoči človik prosi dovo-lenje, da slobodno v toplo hišo vstopi. Mati — mogoče zàto, är je skoz odprejti dvér notri piho mrzel vöter, ali zàto, är je ravno te pokrivala mrtveca bledi obraz, da nàj nevidi, kak bole i bole bledi gra-čiije. Ali zàto, àr je zaglédnola vandrajočega sakàlnati dober obraz i dve nemilo gledajoče oči — se je strosila. Toplo župo dene pred njega i potém se več ne briga z njim. K peči si vséde, obràz si z dvöma rokama zakrije i tak tiho sedij, joč njej nepride skoz vüst, njéna tužna žalost njej je gut fkü-per stisnola i vsäko rejč v njo zadušila. Vandrar se ne briga ženske tihotov, je začno gučati : Hvala tebi, ka si me notri püstila, hväla za dobro toplo župo, štera me je malo segrela. Vöni je jäko mrzlo. Ženska od svoje velike bolečine ne dà odgovora. Vse to dobroto bom ti doli za-služo. Razmim i znam jaz dosta féle delo . . . Tišlar sem tüdi i či maš blanje, ti naprävim šamedli ali škrinjo, na štero si lehko sédeS. Ženska zdigne glavo. — Tišlar? Tak je, tišlar. Znam napraviti cifrasto lado, štera se tak zapéra, da nišče jo nevej odpreti lado, ni-siko ali visiko, šiirko ali vosko, kakšo šččš. Dobro, takšo, štera de se zapéra-la. Dobro, takšo. Vütro si pogučiva. Ne, zdaj napravi ! Zdaj ? ... Ženska, ti neveš, da se dnes narodo, šteri je za näs vmro? Dnes se narodo, šteri je vmro ? Tak je, dete. Dete? Ne znäno me pitaš, pa ti znaš. Ovak zakaj bi me notri püstila i zakaj bi mi župo dala, z šterov si mi glad potišala ? Istina, nemaš božično drevo, z štere bi vido, da se ti tüdi veseliš. Naj se veselim, är je vmro ? Ne, är se narodo ! Ne razmim, naj se veselim zäto, ka se narodo i je v mukaj vmro. Vidiš, jaz tüdi prävim, ka je vmro. Ti praviš, bili so, šteri so vidli, ka je vmro, bili so, šteri so šteli, naj vmerjé. Ali jestejo, šteri nikak ne verjejo, ka bi tnro, är mäjo vü-panje v njem i trošt, pa znajo, ka je nigdär ne bio -— gda je med nami hodo — tak blüzik k nam, kak je zdaj, či verjetno v njem, àr on je naša vera. Ali ženska samo joče i joče, pa pravi : Vmro je, vmro je ! Vandrar na dale gučij : Ženska, razmi, za näs se je na-rodo i za näs je vmro. V nam ži-vé, ali či ga neščemo spoznati, tak ga razspétimo. Pa kelkokrat mi spadnemo, on se vdäri, njega bolij. Ar se za näs narodo i za näs je trpo. Ešče dosta več i drügo je gučo te vandrar, i pijto to žensko : zakaj joče telko ? Mati mrtvoga deteta povej svojo bolezen, ali vandrar dale gučij i njegov guč oiehša dü-ševno bolezen i posiihši z materni Oči kaplejoče skuzé. Potom z mä-terjov stopi k mrtvomi deteti i po-glädi s svojov rokov deteči obraz z sledééimi rečmi : Vstani, bodi zdrav i obvéseli tvojo tužno mater ! Drügo jiitro pa mati z veséljem ščč povedati tomi vandrari, da se je mrtvo dete oživelo i da iivé. Ali vandrara je že več nindri ne bilo. Od nekše daljave so zvonovje vesélo donéli. Profesor pride i konstantere, da je dete krizo prestalo i zdaj že on tüdi troštanje mä. Mati mérno sedij na detečoj posteli i pravi : Znam, gospod profesor, deteti je bogše i bode zdravo. Odgovor uredništva. Popravek. Kvatre sprotolejšnje ali postne so ne kak màmo naštampa-no, meseca febr., nego marca 5., 7. in 8. F. K. Bokreči. Vsebina veršuša mä globoko idealno mišlenje. Samo da ne odgovarja pisanji veršuša pravilam, v tehničnem ozéri ga malo po-glädimo i driigo leto pride. Srca pozdiavleni, pošlite ešče kaj. Vsém tistim, šteri so spise poslali v uredništvo i je letos ne vidijo v kalendariji, prido v kalendari, gda mo več prostora meli, är smo letos mogli za volo poménkanja papéra na svetovnom trgi, z ednov polov mén-šega dati naštampati. Prosim „Dober Pajdaš" čtejoče, ki so ešče nej pozabili indašnje narodne pesmi, štere so popejvaii po večeraj, gda so semen iiipali i pérje čejsali, pred letom 1914. Naj té pesmi doli spišejo i mi je pošlejo. — Da bi se té dräge naše stàre indašnje pesmi ne bi zgiibile v pozäblenosti, je nameravam fkiiper zbrati v piišlič i je naštampati dam v „Dober Pajdaš" kalendariji pod iménom tisti, šteri je notri pošlejo. Pošlite je : Talänyi Franc, uredništvo Dober Pajdaš kalendäriuma, Kapela, p. Slatina Radenci. Vse v pogrebno stroko spadajoče delo obskrbi takoj — podnevi in ponoči tudi na vasi — ob potrebi obrnite se na M. Domajnko, M. Sobota^ Božični vecér. En pojbič na cesti stoji, Brez očeta pa matere, i mraza se strašno boji. Skuzé se njemi svetijo, Po cesti mimo idoči, Sirmačeka ne vidijo. Na cesti stojij, drgeče, I srcé ga strašno boli Od mraza joče, trpeče. Zdiihàva si, kak dobro je, Tistomi i je blajženi, Šteri v hiši na toplom je. Zeléno božično drejvo, Puno jabolk i orehov, Se smejé, bliskeče svetlo. Okolik drevja stojijo, Bogati starišov deca, I se z srcä veselijo. Od cérkvi se pesem cüje : Oh svéta noč, bldjžena noč» Tomi se pojbič radiije. Prèvi : ti svéta mrzla noč, Na tihoma si šepeče ; Drägi Bogec daj mi pomoč. I deček na cesti klečij, Pa Boga moli sirmaček, Okolik njega pa snežij. I gda se svéti dén svetlij : Sirmaško dejte zmrznjeno, Tam pod bejlim snejgom ležij. Talànyi Franc CEH FRANC trgovina z mešanim blagom MURSKA SOBOTA. Vinopivec Vince. Jaz Vinopivec Vince se vam predstavim. — Evo, to je moj'kejp, vidite kak v dobroj voli stojim. Istina je, do oktobra sem ešče dobro volo meo. Ali zdaj po brätvi ? Nevém, ka bode. Naši krčmarje sem i tja drčejo za vinom i nindrik netnrejo Jdo njega. Stàroga vina nega. Ravno tak se godij z moštom. Mošta je malo i ešče té, kelko ga jeste, je prekisili. Letos nemo pili kaj dobrega. To konjukturo so krčmarje hitro vöponücali i so z cenami gori šli. Vino ìé zdaj košta celo šumo, ka de pa ešče po leti ? Kelko de košto té eden liter ? Znankar mo mogli eden frtal stota k a dati za liter vina. Sreča, velka sreča, da se je drü-gim kmečkim pridelkom tüdi cena povzdignola, pa ravno tak delavska plača. Ovak bi tak nebi mogli niti dva deci si privoščiti. 1940-toga leta je malo vina zraslo i ešče to prekisilo, vino je kisilo, tak kisilo, da smo drüga leta takši jesih meli ! Ali zäto tü i tam v ništerni krčma j se najde dobro vino, na priliko pri uredniki Dobroga Paj-dàsa. Mislo sem si, šo mo prek na štajerski kraj, mo vido kak je kaj tam ? No gléj, gléj ! Nane sem nej znao, ka je Petäjnski most že sploj gotov. Zdaj prvikrat idem prejk mosta. To je most, ne kak Veržejski . . . Brod i Vi g. Brodàr od Vas pa slobod vzemem. Znam, da se Vam té most krivo vidi, ali meni pa ne. Znam da te si nikelko litrov mogli menje privoščiti ... Ali jaz pa telko več, är kelkokrät mo prek šo, vsigdär prišparam pàr dinarčkov i to v ednom leti je kelko literčkov? Bog z Vama brod i brodär po dugi, dugi sliižbeni lejtaj zdaj po-čivajta v mirovčini. Nede vaj zdaj že več nišče ponoči s prvoga slad-koga sna biidio. Ka pa Koš? Mladi gospodar, ki je dvej leti oženjeni, si že novo vilo pouva. Vidi se, da mesarje i krčmarje — po njuvom napovedi — vsigdär gor pečajo. Radenci se tüdi olepšavajo. Idem naprej, niti vpamet ne vzemem i sem žé na Kapeli. Kapela je letos prometna točka, od vsej kräjov prihajajo krčmarje i vele vino trgovci sem za vinom. Dober dén, gospod krcmàr, ié sem pä privas ! No, Vi ste to, g. Vinopivec Vince. Lejpo je od Väs, da tak dugo nepridete ! Za božo volo. Gde ste pa cejlo leto hodili ? Orožne vaje ! Oh, na orožni va-jaj sem bio. Vi še tiidi ? Kak ne ? Jaz sem ešče mlàdi fant. I zdaj sem pa k Vam prišo . . . Ve pa znate na obisk i to zäto, är scém to novo vino koštati. Samo koštati ? . . . Ehj, kaj, piti, piti, li mi dajte, naj pijém, är sem žčden i či mi že date, te mi dajte tisto dobro sladko, är slabo kisilo domä tiidi mam. Špecijal ! Diščči traminec . . . To je novo, ali pa ešče stäroga mate ? . . . Bože, bože ! Ti trst, šteri si rodio takšo kaplico, si vreden, da te vsako leto pognojijo. Oh ti, ti vinska mokrota, Ti si bMjžena dobrota. G. Talänyi ! Jaz Vinopivec Vince Vam pravim. Velka škoda je, zakaj smo ne tiidi tak z ženskami, kak smo z vinom ! Är vino je vsigdär telko bogše, kelko je starejše .. . Proti večeri, gda sem se že za-dosta nacécao s toga sladkoga tra-minca, sem vzeo slobod od g. Talänyija i sem se napoto domo.' Pridem do Möre, brod je na driigom kraji. Začnem kričati i zvati brodära. Nišče nika ! Poglédnem vöro. Pol sést. Ka vragà, ka bi že brodär spät odišo ? To nemogoče. Ednok samo čiijem : „Kdo je tu ! Ne veste da brod više ne vozi ? Saj imate tamo most in lahko idete brezplačno črez." Hm, istina, stara navada ... Pa nanč ne telko navada, nego. .. hja Talànyijov traminec me odpelo tä. Zdaj že srečno prek mosta pridoč sem se zräven v Soboto napoto. V Soboti na sredi placa glédam, ka pa to, v „Kroni" je vse krnica. Hm, ka pa to pomeni, mogoče je g. krčmar betežen ? ... Är sem pa preveč žčden bio od duge poti, sem se napoto gospej Kirbašovoj, gde sem si zapovedo tri deci. Dobro sem dobo, tisto rdeče z Vaneča, štero leho vsäkomi vinopivci priporočam Jaz Vinopivec Vince. Naznanjam da kamnoseško obrt pod strokovnim vodstvom napre vodim vd. Molnik Josisva Murska Sobota. Prosijo me. Vecér si kesno doli Ičžem, vgojd-tio rano stànem. Pripràvlam se na vsàkdenésnje delo. Bežim sem, bežim tjä, ravno si bicikl naprej vze-men, da se odpelam za delom. Kak se tak odpràvlam. z domi oditi, pride eden moje forme delavec, delo iskajoči človek, me pozdravi i delo prosi, naj njem i dam delo. Delo ! Prijätel, delo ! — si sam sebi zgučim. Od méne scéè deio dobiti ? Ravno od méne, ki sem sam brezi dela ! Eden stopaj naprej napravim . . . pred menom stoji pismonoša . . . turbo odpré . . . edno pismo prim-lem i odprém : . . . mislim, da se zdaj že več nonč nespominjate na méne. Na Vàs se obrném ... V denésnjem slabom vrejmeni . . . Paibližno oko-lik pred dvajseti lejtaj sem meo srečo Vam, kak takratnemu begunci, ménse-vékse posojilo ponüditi, štero sem tàkràt napravo z veséljem i pošten j om do Vas . . .(?) Tàkràt mi niti v mišlenje nej prišlo, da bi jaz, v tak dobroj situaciji živoči človik, gda svejta v takši vrtinec prileto, da bi prisiljeni bio se v zadnjem trenutki pred vtäplanjom v to slamo se loviti . . . Trgovska konjuktura .. . ozéroma vadliivànj-sko preganjanje v ednoj sosednoj državi proti meni, proti verebratom — kak Vam je že znano, proti nam izraelitancom ... v šteroj sem do té nesreče živo duže vrejmena — sem postao begunec, brezposle-ni, kak takrat Vi . . . bi Vas srca proso, či bi mi zdaj tisti znesek, od Vàs vmišienoj vrednosti vrnoli i to napravte brez toga, da bi me ponižali . . . * Pismo od ednoga bližknjoga roda : . . . razmiš me, prosim te, za istino me moreš razmeti . . . Vidiš, da zaslužka nemam ... v četrtek mi žakucar cejlo gibajočo vrednost proda, či taka mi neboš dao té mali znesek, šteroga nücam, proklét-no, moreš me razmeti, znaš ka nemam dela i da sem brezposelni.. . * Dobro jütro ! Bog däj, Bog ! Se obrném i poglédnem, što se mi je poklono ? Kaj pa prijätel ? — ga pitam. Ka iščete ? Brezposelni sem ! Ka ste pa ? Kovač ! Kovač, — misto sem njem i povedati, da sem se ràvno včeraj dao podkovati i ga zdaj ne nucam, ali premislo sem si — z brezposelnim i lačnim človekom se je ne dobro šengariti -— i ga v hišo pošlem, ženi pa pravim naj njemi da edno kisilo župo. Té je srečo meo z menov, kisila župa samo dva di-dara košta i to sem njemi lehko dao. Trétje pismo : Velespoštovani gospod ... Na Vas se obrnem, kak na mojega oče dobroga prijätela ... te me razmi-li . . . Diplomiran zdravnik sem, že par let zasliižka nemam, ka naj napravim ? Špecilizerao bi se rad, ali to pa peneze košta ... Ne prosim Vàs dosta, samo pär tisoč dinärov... * Svejt, ti püklavi svejt i na njem vi najvni ludjé, bežajoči potniki, ka si predstävlate ? — ka mislite od méne, kak na Dober Pajdaš katen-dàr urednika ? ... da se na mené, k meni na pomoč obračate. Obrnite se na Vašega župana, ali na fabrikanta, bankdirektora, veletrgov-ca i ka jaz znam ešče na koga. Na koga šteč, samo na méne ne,, jaz sem ravno taksi, kak vi vsi-f küper. M. Sobota, 1940 leta. Pravica. Miška župan so tam živeli i pravično ravnali žuj^nske posle ne daleč od Lücove v ednoj vési. Edno héér so meli, štero bi preveč radi k moži dali, samo ka je edna nevola bila : Gda je Gospodni Bog ženskam jezike gori rezao, je njuva žena Trejza i hči Fänika le-kaj dvakrat bejžale kcoj, är človik je mogeo biti na petäj, ki je zdržo, či je štera napüstila svoj klepotec. Dugo so čakali na dečka, ki si jo vzeme, ali v vési nieden dečko nej meo korajžo, är so preveč dobro jo poznali. Naslednje je dono k notri vdàrila sreča. Eden z Lücove se je zaglédo v Fäniko i jo proso za ženo. Miška so z vesel-jom däli äldov na njiva. Za par tjédnov so že držali go-stüvanje. Mladi par se odpela domo v Lücovo. Ali komaj miné dvä tjedna je mlàda nevesta že domà bila. Z velkim jočom i kričom je prišla. Ka se je pa zgodilo ? Zakoj si pa prišla domo ? — jo pita oča. Zato sem prišla, — napisti Fänika svoj jezik — da bi napravili pravico. Vi ste župan Brega vési,. to nemrete i nesmite dopüstiti, da bi eden Lücovcar zbüo Vašo hcér, to de večna sramota na Vas. Zato želem, da napravte pravico ! Dobro je, moja hči — pravijo Miška — samo malo počakaj, vča-sik pridem. To sramoto ne njam na sebi. S tem se obrnéjo vö z hiže, ido v klet, gde vzemejo vože, z šterim doj vézejo snopje. V tri gibé je denejo, potem pa vu hižo. V hiži nesmileno začnejo klestiti Fäniko, gda njej je že zadosta bilo so poslali ednoga glasnika v Lücovo po zeta. Popoldnévi je zet že tam bio. Esi posluhšaj, jaz kak Brega vési župan nikak nemrem strpeti, ka bi takšo sramoto meo, da si zbüo ti mojo hcér, zäto sem jaz zdaj iüdi zbüo tvojo ženo. Tak sva zdaj kvit i sem jaz pravici nagodo. Zdaj pa lehko ideta domo v Lücovo. Zračni napäd. Zgodba Barbarie Štefana No, ali kaj takšega . . . Pred par dnévami v zorje se na veliko bob-njené prebidim. V takšem polovič-liom sne sem kukivao, gda me je moja liibléna Rozika v med rébra dregnola i pravi. — Čfiješ, ka je pa to tak zarän ? No pràvim, si sen brisajoči iz oči, — gviišno de pä velka lovina i poganjäce nücajo. — Idi no i pogledni, ne znati, mogoče pa kaj drügo bo — mi pravi Rozika. Doj sem se obrno z postelé ino sem na sebé zgrabo, ka mi je do rok prišlo i sem bejžo na cesto. Te že je na cesti bila skoro cejla vés. Ešče i Maj češ šogor so v edni hlačaj i srakici pribežali, Srakar so-sid se je pa na plot spravo i tak šrcavao fontošno publikacijo. Mali rijtar, stari Miška, gda so že vidli, ka näs je zadosta, so ešče ednok-dvakrat plüenoli po bobéni i potem oslinili prste i naprej vzéli eden papér. Malo so skašlali potem pa : — Da se naznänje, da dnes od 6 pa do 7 vöre zračni napad bo na vés z eoroplani z plinom. Za šteroga volo se odrédi, da med tem časom nišče nesmi vö z hiže. Vsäki se näj skrije kama se zna. Na cesti hoditi nišče nesmi. Pdrmm. No grata la je na to velka rebe-ricija. Celo med ženskami. Med velkim zdühävanjem se je vsaki paščo domo skrit. Majčeš šogor i Srakar sosid sta med velikim drge-tanjom spitavala, kakši je i kak izgleda taksi plinski napad? Majčeš šogor zavolo betega, Srakar sosid pa zavolo gormentiivanja nej bio soldäk i takšeformo sta niti pojma nej mela od plina i eoropläna. — To je takše — pravim — koga ednok doségne je kampec kak žibek na močnom sunci, nanč nema časa povedati : Adiomare ! I se že pri svétom Petri znàjde. Na to sta ešče bole zdregetala. I z prävoga plina bo té zračni napàd, spitàvle strašlivo Srakar. — No, ne ravno — pravim — ali zäto tüdi zadostüje, är koga doségne i si ga na prsi potégne tisto-ga preveč se pa tä trosi. — Trosi ga ? — je skočo sträj v Majčeš šogora. — Kak krč ! — pravim. — Fertik smo . . . pravi Srakar. I kak se lehko branimo ? — Hm, kak što I Pitanjeje kak do pflščavali plin ... Ali vsakoga plina recept je skriti se i skriti se. No nej je trbelo to več praviti. Majčeš šogor i Srakar sta tak na-ednok flejnola, kak z odprejtoga piskra kämfor. Že je čas bio, är je moja Rozika že tüdi preveč tota bijla od radovednosti. Ali gda sem njej doli z refererao od publikacije, je stràh njo tüdi doj vdaro z nog i posojsili se je ščela skriti v péé, mislčč ka de zaistinski plin. Komaj sem jo pomirio, mi napa-met pride, ka ešče mam čas i od-bežim tečas k svàki po kravino medicino, ka mi je včeraj obečo i te me že Rozika tüdi tirala, ka naj stopin notri njénoj materi i povem da je to samo takša proba, ali zäto je dužnost vmrejti. Vräg je giédo kelko je vöra i kak že proti domi idem, bežij škrlčči Ojožef v häjbergarskom gvanti gori-oblečeni i se zderé, coiort naj skočim v najbližo hišo, àr že ide plinski napàd. Glédam jaz na nébo tütä i tamtä ali zvün ednoga štrka sem nikaj ne vido, zäto sem ščeo iti samo dale, är me Rozika preveč čakala. Ali te škrleči hajbergar nej popüsto i me je notri siino v glüjpe Trejze hižo, štera se je jäko čiidiiva, ka vraga ščem tak rano pri njej. Tolmačiti sem začno, ka de zračni plinski napäd, štero je nikak ne ščela zarazmiti, är kak pravim je gliipa bila' kak štiik. Pa da sem njej pravo, ka de zračni napäd z plini, je tak razmila, ka je : mlkčni kaplän v mlini, na tom se je jäko cüdiivala. Meštriivao sem na tom, kak bi trbelo vujti, är vràg nej izdržao z kričanjom glüjpo Trejzo. Ali z ceste kräja je nej bilo mogoče, àr je furt in furt po cesti gori pa doli lecao škrlčči Ojožef i koga je zgra-bo, tistoga je nesmileno notri za-siinjàvao v liižo. Pogledüvao sem potem gde tiitä gde tamtä, či bi vido odkéc pri-letij eoroplàn, ali nej sem ga vido. Nego zagledno sem, ka nikäk z nebeskov silov bežij proti slami v ogradi. Te sem si mislo, ka mo jaz tüdi tä šo, de bogše si tam zguča-vati z tistim nego z gliipov Trejzov, dokeč de napäd držo. Smükno sem proti ogradi, z po-močjov edne tam pozäblene motike sem prek skočo plota i sem začno iskati tistoga, ki je pred meno šo k oslici. Komaj idem pär stopäjov, vidim, ka se nekäk na polovico že notri potégno v edno liiknjo. Pravijo, ka vràg nigdär- ne spi], mene je te tüdi zgrabila huncfota-rija i z motikinim šliilom sem nje-mi na zädjen tàl osolo takšoga, ka je v preplašenosti skoro goriobrno oslico. Jaz sem se pa hitro skrio i nalikävao. Vouska je mogla biti luknja, àr od mojega vdàrca švung dobivši i tak je nej šou globše niti za pedén nej. Ka naj bi ga pomo-mogo, sem njemi ešče ednoga tä zaköro . . . Ali na to se je že vö začno vlečti i preci hitro. Jaz sem se pa vnovič skrio. Gda je vö skočo, posojsiii vu Iüknjo plezajoči človek, hat jaz sem se tüdi začo čiidiivati. — Gospodne ! — što se je vö-potégno ! ? Srakar sosed ... Ali v kakšom stanji . . . Roké i pruslek pun namazan belic zučaka i pološ-kov, är je taksi düh melo, ešče i od plina tmjšega. Preklinjao je tüdi selemensko. Obprvim zàto, àr je nej znao, ka v tisto luknjo edna kokoš hodi nest, obdrügim pa za vdärce, är se je preveč glado po zädnjem täli. Nej sem počako, da bi me najšo nego nogé med šinjek i vbojk pod ogradom proti domi. Ka sem domà dobo porcio od Rozike se znà, za-koj sem jo v toj strašnoj nevouli samo njao domà, pa nanč ne bila nevola, àr so se eoroplàni gviišno zmotili i so inam zleteli. Pa je Rozika napravila vse predpisano, är sem jo pod postelov najšao z ednov koritov doj pokrito, gda sem jo vopotégno tak je izgledala kak gež, vse namrznjena od mrzle zemlé i straha. Naskori pride preveč prestrahše-no Majčeš šogora žena i me pita jeli sem nindrik nej vido šogoro, är ga nemre najti. Ar ga je pa nej najšla pri nàs, se je včasik obrnola i šla domo. Ali ne je minolo nanč pol vöre, je prišla nazaj z ešče véksim strähom i mi pravi naj idem z njov cofort, àr je Majčeš notri stisnjeni v dimnik ona pa je za-körila v pčč i zdaj je preveč tota. No bejžo sem, kak sem mogo, i ravno prav sem prišo, är je Majčeš že vse hrzo kak konj od ne-vole i dima. Komaj smo ga rejšiii z toga stanja i od onoga vrejmena nanč pipo ne trpi, àr pravi : ka je njemi zadosta bilo z dima . .. Hat takšo kalamajko je napravo prinas posküsni zračni napàd ... IppSl Ka se je vse zgodilo (sgü^Sf__v premlnočem leti po sveti Jugoslavija. Okolik näs se vrti jezero kilometrov hitrostjov strahovita bojna. Ali naše države vodstvo päzi na svojo nevtralnost. Mi smo si v prijäteistvi z vsemi našimi sosedmi. Podpéramo tak edne kak drüge s trgovskimi pogodbami i ka mamo mi več, tisto damo vkraj i ka mi nüca-mo, tisto pa dobimo od driigi, da näj naša industrija dela naprej, da tak naši delavci màjo svoj vsàkdenéSnji zasliižek. Cene so se zdignole vsém pridelkom. Tak zdaj naš kmetčki človik malo leži k denäram pride, da se tak lejko reši svojega dugä, šteroga mä.' Cene živlenskim potrebščin kižejo, da je kmet ne samo delavni sloj, nego da je on tüdi gospod na svojoj zemli, kak tisti, šteri ne producerajo, negò, samo trosijo trüde žiilnatni rok. Anglija na ednoj stràni, Nemčija i Italija na driigoj strani, so celi svejt v bojno spravili. Bojna zdaj že driigo leto tecé i nega nàroda, šteri ne bi občiito to strahovito klati je i vničenje vrednost človeški rok. Anglija sebränizsvojov celov močjov z podpéranjem Amerike proti svoji sovražnikom. Anglija razglašiije, da ona brani pravico mali narodov na temelji demokracije. Sovražnik napada Anglijo ne samo doma, od stràni Nemčije, s strahovitimi bombniki, podmornicami, nego Itälija rävnotak v Afriki te naj-vékSe i näjbogatejse kolonije. Anglija čiiti, da tà bojna se bije na smrt i živlenje, či to bojno zgübi, tak se poruši njeno svetovno vladanje i gospodarstvo. London mä osem milionov prebivàlstva, toga velkoga varaša je eden frtao že porušeni. Bolgarija je zgiibila v svetovnoj bojni eden tao svoje zemlé. Anglija i Francija kak takratne zmagovitne sile, so to zemlo Romuniji dale, är je Romunija na njihovoj stràni bila. Zdaj gda Francija več ne odločuje, Anglija pa na tom kraji Evrope nema nikakše moči, je Bolgarija, kak dobra prijätelica Nemcov, zahtevala od Romunije, da njej vrne južno Dobrudžo. Z podpéranjem Nemcov, se njej je posrečilo, ka je Romunija brez prelevala krvi njej odstopila zasédeni del zemle. Belgija je lansko leto rävnotak obhodila, kak leta 1914. Nemci so vdrli proti njihovim obliibam v Belgijo i jo zasedli. To je zahtevo Nemški bojni načrt proti Franciji i Angliji. Češko je pa usoda doletela. Čehi so z Slovakami ravnali kak nižje razrednimi liidmi. Tak je nej bilo zadovolnosti med dvoma bratskima näro-doma. Slovaška je izrabila priliko, gda so Nemci zasedli en del Češke, so. se Slovaki odtrgnoli od Čehov, po šterom so postali sami svoji. Dànska je obhodila ravno tak kak Belgija. Zasedli so jo Nemci, brez prelivanja krvi. Estonija, Letonija i Litva to so bile male državice, štere so se odtrgale od Rusov leta 1918. Ar pa za varnost Rusije proti na zapàdi je ab-rambnoga pomena, da té državice pridejo nazaj svojoj matičnoj državi, so postale zvezne sovjetske republike. Finska se je lansko leto borila proti Rusiji tri mesece. Na zadnje je mogla prepüstiti oni del zemle, stero so Rusi od njé zahtevali i se v zunanji politiki nasloniti na Rusijo. Francija leži premagana pred Nemškimi črevli. Njèna milionska ar-màda je bila streta v ednom meseci. Falilo njej je moderno letalstvo i opklopni vozovi. Grčija stoji v bojni z Itàlijov. Italija je mislila v par tjédnaj Grčijo zasesti. Grčija je zaprosila od Anglije pomoč, štero je tüdi dobila. Bojna se vleeé poma! i, gdé Talijänje, gde pä Grki idejo naprej. Italija. Kak je Francoska armada že skoro streta bila, so Tal i jim je Francoze v hrbet napadnoli, stem, da do pri mirovnoj konferenci meli juš na svoje zahteve. Zednim pa so mogli proti Angliji prevzéti boj na Sredo-zemskom morji i v Afriki, gdé so že tüdi meli uspehe. Zasedli so Somàlijo, štera je meja na Abesinijo i Italijansko Somalijo. Italija je tüdi v bojni z Grčijov i to zato, ar Anglijo sr.é z različni Grški otokov vöporinoti, da bi tak ležej obvlädali Sredozemsko morje i stem bi dàla vdàrec Angliji. Madžarska je od Romunije z razsodbov Nemčije i Italije nazaj dobila več kak polojno Erdéla. Nemčija je v ednom leti zasedla Češko, Polsko, Dansko, Belgijo, "Norveško, Francosko, pa tüdi mà svoje soldäke na Romunskom i v Holan-diji. Dén za dnévom bombarderà Anglijo z eroplani. Njeni cio je Evropo na novo stvoriti. Novi socialni réd med človeštvo notri vpelati tak, da näj mä vsakši človik zaslfižek i tomi pošteno živlenje. Anglijo misli premagati i svoje kolonije, štere njej je Anglija i Francija vkraj vzéla pri mirovnoj konferenci leta 1918, nazaj dobiti, da tak nazaj pride k sirovini, štero njéna industrija nüca. Pravi se, ka tečas nede mèra, dokeč Anglija ali Nemčija, ali edna ali drüga ne prepädne. Romunijo je preminočo leto velki vdärec preživela. Mogla je odstopiti velki tao Erdélja Vogrom, Južno Dobrudžo Bolgarom, Rusiji Besa-räbijo i Bukovino. Zavolo toga je narod nej bio zadovolen z svojim krà-lom i so ga prisilili, da je mogo odstopiti i kràlestvo prek dati svojetni sini Mihalji. Vlado pa je prevzeo general Antonescu z pomočjov železne garde. Rusija je v tom bojnom vrtinci näjbole skrivna. Nišče nevej, ka ona šče? Misli se, da čaka, naj se vse drüge velesile vničijo i kak na ležeče mrtvece ona na njé stopi z svojov svetovnov revolucijov. Ali pa, gda do drüge države mér sklenjàvale, de ona naprej stopila i de svoj delež zahtevala i z svojov friškov armädov dikterala. Ali pa prvle, kak bi vse v bojni krvävlene države skrvavejle, se odloči i ednoj na pomoč skoči, tak da té triidne driige z svojov več milijonskov armädov pogàzi i potém si razdelijo vse tisto, štero v načrti mäjo. Španija je dužna Nemčiji i Italiji pomoč dati, ki so njej dali pomoč v meščanskoj bojni za zmàgo. Ar pa v več lejt trajajoči meščanski bojni je španski narod tak obtriido, da nemre misliti na nikakšo pomoč dävanje svojima negdašnjime pomagäcoma. Turčija bi mogla pomoč dati Grčiji na podlagi medsebojna vojaške pogodbe. Ali nekaj jo nazäj držij, či glih njéna armada že v priprävlenosti stoji zdaj té čas, gda se to piše. Združene Amerikanske države. Volitve za državnoga poglavära so se že zvršile. Zvoljen je bio trétjic Roosevelt. Anglija zdaj čaka vékso pomoč od strani Amerike i to v municiji i eoropläni. Mogoče tüdi aktivnosti. Amerika nazäj držij Japonsko, da nemre napadnoti v hrbet Anglijo v Ažiji. Japonska se prikliičila osi Rim—Berin, kakšo i gda misli pomoč dati tema dvema, je pitanje ? Z Kitäjskov zdaj že več lejt stoji v bojni. Zadnje čase Kitajska v več napadaj je velike uspehe mejla proti Japoncam. Profesorska. Eden den pravi profesor svojim dijakom : „Dragi dijaki, dnes praznü-jem važno obletnico. Pred 10 leti sam bujo müho, ki mi je pala v kavo. Či jo ne bi bujo, bi ta miiha mela tisoč i pol bilie. Iz bilie bi prišle nove mühe, štere bi pali vsaka mela poldrügi tisoč bilie. Do dnes bi iz tiste mühe že zraslo 550,637,841.296 müh i zavolo telke vnožine müh bi bio žitek človeka pekeo na zemii. Vidite, kak hirešno delo sam včino, gda sem pred 10 leti edno müho bujo !" Profesor ide s svojim vnükom mimo slaščičarne, gde piše prvorazredni sladoled. Vnük : „Stric, prosim, kiipi mi sladoled !" — Profesor : „Ali, pojeb, té sladoled je nej za tébe. Ti hodiš že v drügi razréd!" Eden novinàr pita ednoga bogatoga industrijca: „Jeli bi mi mogli povedati, na kakši način ste gridali tak bogati?" „Priznam, ka je tomi vzrok moja žena". „Näjhitrej vam je pridno pomägala pri deli ?" „To nej, ali po vsakoj ceni sam ščeo znati, či nega na sveti dohodkov, šterim moja žena ne bi bila kos". Smrt v hiši (ti??? vse uredi takoj M. Domajnko, M. Sobota, Lendavska 8. Pes i deteo. To je že stara navada, ka gda kakša stvar stara gràta i nemre tak verno slüSiti, jo ali odàjo ali pa splodijo od lirama. Tak se je zgodilo tiidi z ednim psom, ki je verno služo svojemi vérti i vertinji, pazo na hišo i vér-stvo, ali kak je stari gratao, ga je vért zbičnjekom stirao z doma. Pes hodi po njivaj, domo idti ne viipa i nešče, är ga itak stirajo. Proti veččri je pes že lačen gräto, divjàéino si nemre zgrabiti, är je stari, kak tak leži, prileti k ujemi deteo i ga pita, zakoj je tak tužen? Kak ne bi bio — prävi pes — dozdaj sem verno ziužo svojemi vérti i zdaj gda sem stari grätao, me je splodo v svejt i zdaj se tii morem klatiti med njivami žčden i lačen. Znaš ka pajdaš — prävi deteo — zvčživa pogodbo. Ti boš mi pazo na moje mäle, jaz bom se pa skrbo, da ne bodeš lačen. Kak sta se tak pogodila, je pes včasik légo pod hràst, gde je gnej-zdo i mlàde meo deteo. Deteo je pa odleto. Za edno malo nazàj priletij i pravi psovi : „Hitro hodiva v vés, v ednom mesti gostiivanje služijo, tam se lejko naješ." Hajde, ideta. Deteo je zleto skoz okna v hišo med svate. Dokčč so svatje detela lovili, je pes odišao v kühnjo i je vse pojo, ka je bogše bilo, potem pa zbogom povedo. Vönej ga deteo pita : „No ali si sit ?" „Sit sem — pravi pes — ali zdaj sem pa preveč žčden." „No te pa hodiva esi k sosedi, tisti vino pretače i se tam lehko napijčš" — pravi deteo. Ideta. Prideta k sosedi. Tam deteo zletij k lagvi i ga začne z klü-nom vrtati. Vért v pamet vzeme, zgräbi trajtar i trešči proti deteli, vino je pa teklo nakla. Dugo je nej najšao trajtara i tečas se je pes tak näpio, da je bio pijan. Vönej ga pita deteo : „Na, si nej več žčden ?" „Zdaj sem sit i nàpio sem se tiidi, zdaj bi se ešče samo rad na-smejao" —- pravi pes. „Dobro, hodiva dale". Prišla sta do mlacov. Deteo sède ednomi na plčča i ga začne ščipati, kak to drügi vijdi s cepämi prašči da bi detela bujo. Deteo odskoči i dečko dobro telebne pajdäSa po plééaj. Nato se začneta biti, skübsti. Pes se od srcà nasmejé i je bio zadovolen. „Zdaj pa hodiva domo" — pravi deteo. Na poti sta se srécala z lisicov. Pes zgräbi lisico za šinjek i jo začne daviti. Eden lončar se je rävno tam pelo mimo. Vidi lisico i psa, beži} z ednim kolkom „hup" i obadvä je bujo. Detela je to trnok svadilo. Zleto je na toga lonèàra konji na glavo i ujemi zàéa vökopati oči. Lončar to vidi, ide z kolkom i prašči po deteli. Deteo odskoči i si je lonèàr svojega konja bujo. Zdaj ga èemérje popädnejo, är vidi, da deteo na kolaj na ednom piskri sedi. S kolkom po njem. Ali deteo je vsigdär na drügi pisker seo i tak je naslednje té lonéàr vse piskre spotro. Deteo je pa odleto. Či bi deteo nej odleto, bi moja pripovest tiidi dugša bila. Vida Agneta Selo 87. Dobro je raztälao. Ednok svejta je bio eden siromak, steri je meo ednoga kokota. Ščeo ga je zakiati, ali te si je zmislo, da je küretina nej za siromaka, nego bole za gospode. Zàto vzeme kokota i ga odnesé k grofi i njemi prävi: Vzemte gospod grof toga kokota v dar, srcä rad Vam ga dam. Dobro — pravi grof — vzemem tvojga kokota, ali samo tak, da ga bodeš spečenoga raztälao med mojov familijov. Kokota specéjo i ga prinesejo na stol. Zdaj prävi grof siromaki näj vzeme nož i ga razdeli med nje-govov familijov. Či ga dobro razdeliš, dobiš en pär jiincov, če pa ne, te pa te hläpci odženčjo i dobro nabijejo. Meo je pa grof ženo, dve hččri i dvä sinä. Siromäk vzeme nož i začne tälati. Näjprvle vreže vkraj glavo i šinjek i dä grofi i njegovoj ženi ino prävi : glava gospodi, šinjek pa gospej. Te pa vrejže obej nogi i da vsäkomi sini edno s temi rečami : nogé so za mläde lüdi, da bodo leži hodili. Na to pä vrejže obej peroti i je dä vsäksoj hčeri edno i pravi : go-spodičinam ido peroti, är do te tak plésale kak da bi letele. Tak zdaj mä vsakši svoj falat, to pa ka je ostalo je moje za dobro razdelitev. Sède k stoli i jej. Grofi se je to povidlo i obečane jünce je prek dao siromäki, ki je veselo gnao jünce domo. Živo pa je poleg toga siromàka eden paroven sosed, ki gda je zvedo, kak je siromak prišo do jiincov, je vzeo vsej sést svoji kokotov i je neso k grofi, mislčč, či je siromäk dobo za ednoga kokota dvä jünca, te on za šest kokotov dobi dvanäjst jüncov. Orof vzeme kokote i je dä spečti pa zapove tomi kmeti naj je pravično raztäla Požerasti sosed si pa misli, kak bi Sést kokotov med sedem lüdi raztälo. Dugo si premiš-lävle, ali nikak nemre raztälati. Grof vidi, da nika ne naprävi, zapovej hläpcom naj ga preženčjo z gräda i dä pozvati znova siromaka naj razdeli kokote. Siromäk pride i začne tälati : Gospod, gospa i eden kokot, to je trojstvo. Mlade gospodičine i eden kokot, je drugo trojstvo. Dvä sinà i eden kokot je trétje trojstvo. Jaz pa dvä kokota je štrto trojstvo. Zädnji kokot pa ide meni, är sem se pri tälanji telko trudo. Grof se na to zasmejé tomi si-siromäki i zapovej hlàpcom, da naj njemi dajo ešČe eden pàr jüncov. Tak se je té siromäk pomogo i si je na svétke lehko privoščo kürje meso. Pošlo : Šebjanič Karo I Šfilinci 35. Zvok ustvärja gläsbo ... iJ^T^SPfe vendar _ . glasbo le zvok res dobroga i blagozvonéòoga gläsbila- Takšo po kakovosti res odlično glasbilo zmorete kiiplti naravnost z fabričkoga skladišča, zäto izredno po nisiki ceni od tvrdke ME1NEL <6 HEROLD, fabrika glasbil i harmonik, Maribor, št. 257. Izbéra glasbil se vrši potom lepega bogato s kejpami opremlenoga kataloga, pa tiidi deteti ratumllvoga navučnoga pisma i se lehko tak navči igrati na vsakom glasbili brez vučitela. Odločte se ešče dnes i piši ti omenjeni tvrdki. (Nekelko kejpov iz kataloga najdete v ogläsnom täli naäoga kalendarija. Vsi pijémo. Vsi smo zédni, vsi pijémo, Mi brez piti ne zivémo. Oblačke na sivoj nébi, Ne bi bilij radi iédni. Proti morji se vlečejo, Da se dobro na pijéjo. Oblačke na sé vleččjo, Z morja, sunci odneséjo, Mesec sunca tiij potégne Mokro kaplico na sébe. Čarna zemla vedno pijé, Kadar se deždž na njo vlijé. Zemlé pa trst tüdi pije, Stero potém v grozdje pride. Mi pa grozdje poberemo, Z njega vino prinesémo, Àr smo iédni, vsi pijémo, Brez vina mi ne iivémo. Hej, dečki, posliišajte me, Pa na mèri püstite me, Či jaz vsigdär samo pijém, Pijém ! Brez piti ne živem. Talänyi Franc Radioaparati, pisalni in šivalni stroji ŽELEZNINA po solidnih cenah pri üanez, IH. Sobota Nemec Lastna ključavničarska In radlo-delavnlca. Zahtevajte ponudbe in cenike ! Ra+a9m< no ni;:xa; dobijo brezplačno knigo o novoj umetnosti DclcZm na pilila J hranenja, štera je že vnoglm dobro poslfižila. Knigo pošle PANNONIA-APOTHEKE, BUDAPEST, 72, Postfach 83, Abt. ni. Z. 412, ako se zaprosi z oblčnov dopisnico?. Obširneje se lehko prečtč t posebno« oglasi na drfigom mesti toga kalendarija. Dogodek svetovne bojne na Ru-munskom fronti. Dvä orožnika pmenéta ednoga mlädoga razdräpanoga človeka, šte-roga sta zgrabila za frontom. V pisarni sedita dva civilniva gospoda. Orožniki stopijo z zgrable-nim pred teva gospoda i naznanjata: Za frontom je bio zgräbleni. Roman. Mladi človik stopi en stopaj naprej i se pekloni. — Sara buna. Prignani je okolik dvajseti let, bistro gléda, vlasé mä zafrkočene, prste tenke, obüteo rastrgano, okolik šinjeka zvézani robcc. Guči samo rumunski. — Sara buno — odgovorij eden gospod. — Ka je pa s tebom ? Tak mladi si i te orožniki gonijo. — Kak se zovés? — Jou Opris. — Kelko si star? — Dvajsetedno. — Ka si? — Sluga v ednoj baoti. — V šolo si hodo? — Dvej leti. — Zakaj i kak si prišo prek fronte ? — Odskočo sem pred vojaščinov, ne bi rad služo. — Ka pa scés prinas? — Delo bom, tak mi nej trbej vojàk bidti. Te civil gospod ga poglédne od nog do glave, tak da bi povedati šteo : dobro vidim, da si poštenjak. — Sleči kaput. Začne se slekävati. Trij kapute, trij prusleke, en sveter, dvej srakici. — Lače tüdi? — Tüdi. Nägi stojij, kak pri štelingi. Kožo ma belo i gingavo kak rosa, se vidi, da je nigdi v varasi gor raso. — Ka maš v žepkaj? — Nemam drügo nikaj, kak robček i mošnjo. Civil gospod poglédne, v mošnji je okolik par stotakov. — Dobro, oblejči se. — Si lačen? — Lačen sem, žč dva dni sem nikajnej jo. Gospod na gombo pritisne i cinka. V hišo stopi edna ženska. — Dajte tomi nekaj za jesti tam pri tistom mälom stoli, siromak je lačen i zé dvä dni je nikaj nej jo. Gospodje med sebov Rumunski gučijo. Zgräblenec pri mälom stoli sedi, ražoške v levoj, nož pa v prä-voj roki drži i jej kak gospodje na tihoma i elegantno. Te eden gospod vö odide z sobe, te drügi pa pred sébe potégne mapo (zemlevidj i se tak delao, kak da bi sam bio v sobi. — Ni, ni, pa si ti ešče tüdi tü ? — Tü sem — odgovorij z dobrav volov. — No de . . . ne razmim, kak si mogo priti prek Rumunske fronte ? — Tam, gdé si ti prejk šo, stojijo jégerje, 52 polk. — Tisti — odgovori dečko. — Pa konjenica 12 polk. — Tej tüdi. — No vidiš, ne mi je razmeto. Cesta tü prek fronta pela do bregov, po bregäj pa več klancov jeste, tak si ti mogo po etom tü ni — is prstom na mapo pokaže — po tom klanci idti. Dečko na mapo poglédne: — Po tom klanci. — Po tom pa? .. dale naprej.. Dečko edno linijo pokaže na mapi i pravi: po tom . . . Civil gospod mapo vküper dene, globoko potégne cigar, pa edenci-garetlin dečki dà, nato pa ga pita : — Večerja je dobra bila? — Jàlto dobra. — Vido sem. Samo malo sem tam tä pogledno, pa sem vido, da si z razoškami i z nožom jo. Kmetje i slugi nemajo navade tak jesti. Tak jejo samo bolši inteligentni liidjé. Rävnotak dvä razréda v šolo ho-déci se na mapi ne razmi tak vö, kak ti. Mlàdomi dečki se je pred očmi zamračilo i ga nekaj strosi, bojazen ga primle. Vidi, da se zagučo. — No de — ga civilni gospod pita: — Maš mater? — Nemam. — Sestro? — Tüdi ne. — No vidiš, samo tak si mogo prepadnoti. Nemaš nikoga, što bi pazo na tébe. Dečka skuzé pobijejo. — Ka študeraš? ... Či se ne motim za profesora. — Ja. — V Bukarešti hodiš na univerzo ? — Tam. Civilni gospod cinka, v sobo stopi orožnik. — Idite žnjim, gotovi smo. Dečko v cejlom tejli drgeče i nestalno stoupa. Pred očmi njemi megleno postane, tak, da nika ne vidi. Na hodniki pred orožnika stoupi i ga pita: — Jelte, zdaj jaz morem mreti ?.... Orožnik z plččami sem pa tà migne : — ka pa jaz vém. Zakaj ste nej opitali tistoga civilnoga gospoda, šteri väs je zaslišao. — Nej sem vüpao, bojao sem se, ka pa či bi mi povedao, da . . . Orožnik znovič s splečami migne i pravi : — Hodiva naprej . . . Kuražen Miška. Kam pa tak hitro Miška gazda? Ka me pitaš? V krčmo Horvata! Žena me je razčemerila, Vino pa mi čemčre vtiša. Dnes mi je sreča bila mila, Ka sva se z ženov posvadila. Ar ovak zdaj v krčmi nej bio I pri vini se nej veselio. Ali či de mi več klepetala Ta prekléta, vrajža brblava, Tak štrik namočim i li po njej, Da zadüsim Čemere vu njej. Tak premišlava Miška gazda, Či glij ženska vse nači ravna, Po sväji ga je žena zbila, I vö z hiše ga je lučilb. Tak je Miška z domi odišao, I zadoščenje v krčmi iskao. Pijé, vesélo si popejva Žena se pa čemeri i krega. V törmi vöra dvanäjset bije, Miška gazda li dale pije. Enkràt stane, domo se kläti Doma ka vse vküper ne zmàti? Ne vemo drügo, samo tel ko, Da se znovič v krčmo pritepo. Pravi: doma se ženska krega, Jezik njej za vraga ne henja. Ka sem včino, sem prav opravo, Babo sem pošteno natnazo. V gojdno pa se zvejdla istina : Žena ga v hišo nej püstila. Poslala: Zakoč Terezija, Stànjovcì. Gda mi stari vkiip pridemo. <ìda mi stäri vkiip pridemo Slatko vince tak pijemo, Da kupice natočimo 1 je do dna vöspräznimo. Ti veséla mladost, gdé si ? Nonč smo te v pamet ne vzéli, Ka si se nam znevörila I, da si nas zapiistila. Kak nas z domi odnesejo, Te več pili ne bodemo, Zato pa zdaj ešče edno Puno kupico spräznemo. Prvle kak näs vgrob denejo Z žmetnov zemlo odenejo, Zelejmo ; da nam pod glavo Naj puno čutoro däjo. Da na ovom driigom svejti Naj nebi žejo trpeli. Tak zdaj šče edno kupico Z veséljem do dna spraznimo. Talänyi Franc Tvornica perila Cvetic Janez trgovina manufakture, kratkega in pletenega blaga - na drobno Murska Sobota Vlnctnnm infpnpci vsakoga je, ki boliije na astmi, pliični betegaj ali po-lUihllUill III lui uul dobnom, da se posliiži znane i dugo lejt obstojéèe firme Puhlmami & Co , Berlin 440, Müggelstrasse 25-25a, ki pošle vsakomi brez-plščno i poštnine prousto poučno brošuro s slikami. — Prečtite ogläs v ogläs-oora oddelki. Polnočna meša. Pred davnim časom je živejla v lepoj ino poštenoj vési pri bogatom kmeti Gašperji preveč pobožna deklina Marjanca, štera je vsako ütro rédno šla v cérkev. Bilo je to v letnom časi, gda jo je prebüdo zvon, zoveč v cérkev k meši. Marjanca je hitro stänola, se oblekla i šla, ne da bi poglednola na stensko vöro, kelko je kazala. Po poti idoča se njej je čiidno vidlo, ka je bilo ešče tak temno ino vse tak tiho. Nindri je nej srččala ednoga človeka ino se ešče nindri nej ogläso kokot. Ka naj to pomeni, ka se je v cerkvi že začnolo svéto opravilo ? — je premišlavala Marjanca ino si sama zgučala : Znamkar do gospod dü-hovnik kama šli, zato tak rano me-šiijejo. Zatoplena v takše misli, je prišla do cérkvi, štera je bila cela rasvet-lena ino iz njé se je čiilo brnenje orgol. Prijéla je za klüko. Odprla je dveri i stopila notri. Ali strah i groza, cérkev je bila puna lüdi, i vsi so bili brezi glav, moški i ženske. Ešče bole čiidno se njej je vidlo, ka so nej mešiivali domànji dühovnik, nego je bio dühovnik, šteri je držo mešo, tiidi brez glave. Strah ino groza sta jo prevzéla, sama je nej znala, ka bi naj napravila. Med tem pa je bio prvi evan-geliom. Lüdje so stanjiivali, k Mar-janci pa je stopila ženska brez glave ino njej je prijazno prävIa. Liiba Marjanca, nikaj se ne boj. Jas sam tvoja krstna botra, ino vidim, ka si nej prišla v cérkev iz radovednosti, nego iz pobožnosti, se ti nikaj ne zgodi. Prišla sam zato k tebi, da ti povem, ka moreš včiniti. Gda bo slednji evangeliom, hitro stani gori i idi vö. Bog te-vari, ka bi poglednola nazäj. Dveri zapri za sebom, pa če bi ti kaj spadnolo doli, nesmiš gori vzéti, nego beži domo. Driigoč pa ne pridi na ponočni zvon več v cérkev molit z mrtvimi. Gda njej je to povedala je odišla.. Marjanco je po tej rečaj zgrabo strah. Molila je istina pobožno cek> svéto mešo. Opravilo se je dokončalo, zdaj bo slednji evangeliom. Dühovnik je že stopo na levi kraj, lüdstvo je začnolo stanjüvati. Marjanca, štera je celo vrejmen klécala je hitro stänola, bila je ravno poleg dvér zäto je pa tüdi lejko hitro, odprla i zbežala vö. Med dverami njej je spadno z gläve robec ali nej ga je gori vzéla, nego je šla hitro domo. Gda je prišla domo v hižo, je poglednola na stensko vöro. Bilo je rävno prek polnoči. Mraz jo je stroso, gda si je zmislila na cejli dogodek. Dugo je nej mogla zati-snoti oči, samo po dugom vrejmeni je zaspala za nikelko vor. Gda se je vgojdno prebüdila, je stänola i šla v cérkev po robec. Ali na listom mesti g de bi robec mogo biti, je najšla küp pepela. Rävno tak bi. se tüdi zgodilo žnjov, če bi jo njé-na botra nej rešila. Notri pošlo: Josip Krenos. Gornji Slàveci. Pri maternom grobi. Niti nevén, kak se to zgodilo ? Mamika! vecér si spät lèzeva, Jaz vgojdno stanem, kak je zvonilo I tebé med živi več nega. Na drUgi dén, pa so prišli IQdjè l so te na brütiv sprevodili, Jaz sem joko, boleio me je srcè, Zvonovje so nemilo donili. Kak te v globoko jamo piiščajo, Na škrinjo je deždž žalostno rosio. Potem, kak te zemlov zakopajo, Grob je z belim prtom snejg pokrio. Krenos Josip, Gornji Slaveči. 7 C\f I Cenjenomi občinstvi naznanjam, da * V/Z#UI . imam na zalogi VELIKO IZBIRO najnovejšega modnega in vsakovrstnega kratkega blaga v moji manufahturni trgovini - (prej Brata Šiftar in Hahn). Prepričajte se in og,ej'te si zal°g°> p°stregei bom vsakogar zadovoljivo ! ! TVORNISKA ZALOGA PERILA ! lllllliilllllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllUllllllllItlllllllllllllllll Solidna postrežba ! Nisike cene ! Priporoča se : Šiftar Karal, Murska Sobota. Ha FBumatizmi ali aa protini bcfežni 5*d)S: zdravlenji s pitvinov, bi je točno popisana v tozadevni razpravi. To razpravo Vam sploj k-šenki pošle PANNONIA-APOTHEKE, BUDAPEST 72, Postfach 83. Abt. III. H. 212. Trbé samo napisati poštno dopisnico. Prečtite si tozadevni obsežnejši oglas v tem kalendariji. Penez. Preminoče leto me je edna gospa gorpoiskala v uredništvi „Dober Pajdaš kalendära". Gospod urednik, prišla sem k Vam, da se Vam spovém. — To ka mo Vam prävla je prava istina, zàto napište v Vašem kalendariji, da naj znajo vsi čtejoči „Dobroga Pajdaša". Kak pràvim, zàto sem prišla, da si olejšam bolečino mojega srca, s tém, ka Vam povém moje trplenje, nevolo i sramoto, zdaj že več nonč ne viipam na cesto, är me vsi z žaliivanjom i nemilo glédajo. Eržika tüdi vsäki dén z gimnazije z jočom pride domo. Vsepovsédi samo od näs, od mojega moža gučijo. Nig-där ne bi vörvala, da eden starejši človek na svoje stare dni tak norej, kak moj mož. Jaj, no, kak žč näj začnem, da te me bole razmeli. Ah, ka mo Vam dosta razlàgala, tak näs dobro poznate. Moj mož je v svoji mladi lejtaj delavec bio, jaz pa švilja, drügo sem ne mela kak edno iglo i dve delavnivi roki, siromäcke smo bili. Oženila sva se z liibézni i blajženo sva živela do zädnjega vrejmena. Po bojni, kak je on domo prišo, sva začnola novo živlenje. Täkrät-no konjokturo sva znala vöponücati, jaz sem dén i noč šivala vsefelé obleke s tistoga bläga, štero je on po svérearskoj poti prineso z Aust-rije. Tak Vam je znäno, da tii pri-nas, po bojni tiste prve lejta, je ne bilo blaga za obleke. Po pär lejtaj pa sva odprila bauto, štera nama je sijajno cvela i ešče dnes dén v tom slabom časi nama dobro ide. Siromaštva sva bogäca postanola. Bogata sva, mamo vsega zadosta. Svojo hišo, vékse posestvo, konje, auto, elegantne obleke, peneze. Z rečjov vse mamo, ka bogat človek lehko mä, samo liibézen, mir i blajžen-stva nemarno. Kak sva že zaistino bogativa grä-tala, se je moj mož spozäbo z méne, štera sem z mojimi rokami ino z iglov ostanovila näjno denčš-nje bogästvo . . . On je začno po večera j vöostanjüvati, prišo je kesno vu noči ves triiden domo, mené je zanemärjao. Zvedla sem, da se paj-dašiva s Fànikov — znam, ka jo poznate, kak bi jo nebi? Vej jo cela krajina pozna, — s tov zäd-njov, s tov lehkokrvnov ... mi sramoto dela. Eržika od sramote vsäki dén samo joče i niti v gim-nàzijo nešče idti od sramote, či gli se lehko i dobro vči. Zopston mamo to velko bogastvo, či pri hiši nega mèra, poštiiva-nja i liibézni eden do ovoga. Vörjite mi, rajši bi bila znovič siromaška, delala bi tak kak negda z obema rokama, näj bi samo mir i liibézen med nama bila i da bi živela harmonično v razmejnji tak kak negda. Na edno takšo zàdnjo . . . zapräv-la liibézen, peneze i vrejmen ! I jaz, jaz sem pa njem i nika i nišče ! Že sem takša kak tenja. Moje živlenje mi je pekeo. I vse tomi je vzrok té prekléti penez . . . * Edno gojdno, kak sem se mislo z domi odpraviti, pride k meni edna ženska i se mi začne tožiti : V Dober Pajdaš kalendariji sem čtela, da či se štoj na Väs obrné, njemi Vi radi tanače date i ste njeni i na pomoč. Prišla sem k Vam, da Vam povem mojo nevolo i bi Väs prosila, povejte mi, ka naj napravim v toj mojoj nevoii ? . . . Znam, tak ste že čiili od moje hééri Fànike to sramoto, ka mi je napravila na moje stare poštene dnéve. Ali prosim Väs zäto ne vör-jite vse tisto, ka svejt guči. Moja Fänika je bila edna te najpošteneši deklin. Niti je z dečkom ne viipala gučati, niti pred menov, pred svo-jov lästnov màterjov se je nej ščela slejčti i mujvati, tak se je sramüvala. Ali kak je naš oča vmro — Bog njemi daj dobro — prišli so na näs slabi dnévi, plačilo edno za ovim, vsako leto vékse^ Dohodki so pa postanoli mčnši. Či je človek meo kaj za odati, za naše kmetske pridelke smo skoro nikaj ne dobili i tak sem jaz leto za letom siro-maškeša postaniivala, za penez sem se mogla z dvöma rokama boriti. Moja hči, Fànika je tiidi vékSa zrasla, k vsakšim velkim svétkom je zahtevala novo obleko. Za božo volo s koga, skoj naj vzemern pe-neze ? Ali Fänika je nej popustila, celi dén je z hiše ne šla vö, samo je jokala i zahtevala novo obleko. Krepdešin i kombiné z čipkami. Dnesdén že vsäka päverska deklina ščč meti svilene štrumpfle, kiipleno svileno srakico i ne tak kak negda ešče v naši stari cajti, gda nam je mati z domä setkänoga lenovoga platna säma srakice zašila, štera je več let dobra bila. Mojoj Fäniki bi to vse zopston tolmačo, ona je pri krepdešin obleki ostänola s svojimi zahtevami. Zopston sem njej prävla, skoj, gde näj vzemem peneze na vse té drage obleke ? To nje je vse edno, gde i skoj de penez, ona ščč meti novo obleko i punkt, är njéne pajdäskinje do tiidi mele. Mi jo kiipiš ali ne — pravi mi eden veèér — är či mi jo ne kiipiš ti, de mi jo drugi küpo ! Na to sem se prestrahšila, ka to pomeni ? ... Za božo volo . . . Jaz idem vu kühinjo, glédat za veččrjov, Fänika se pa té čas omije, svétasnje oblecé. Kak nazäj v hišo stopim, je že v svčtešnjo oblečena. Ka pa to pomeni ? Ne je svétek, nega nindrik nikakše veselice . . . srcé me bolij, materno srcé. Pitam jo, kratki odgovor: „Včasik pridem". Mislila sem, da ide kama se predstavit za volo službe. Ležen se ali zaspati nemrem, čiijem vsakšo vöro biti v törmi. Popolnoči ob dvöma pride. Kakšo noč sem mela. Vidite, té v toj noči sem sejra grätala . . . Té veččr je vkiiper prišla z onim bogätim bautošom ... V Hotel restavraciji sta bilä. Dobro pečenko sta jela i näjbogSe močno vino pila, štero je mojoj edinoj, dràgoj hčeri, Fäniki pamet vzelo . . . Liidjé začnejo šepetati, različni guči ido od moje Fänike i boga-toga baotoša . . . Eden dén jo naprej vzemem. Zdaj je že nonč več ne tajila. — Mela je krepdešin obleko, svilene štrupfe, nove lak punčole, rokavice i kombiné z finimi ščipkami . . . Prävla mi je : Tak sem nora, da bom za 10 dinärov dnévno v toj vročini delala, ali bi pa služila pri kakšoj bogätoj driižini, gde bi si kožo z rok doli zdelala z mujva-njem saj z mesnätoga piskra, z šteroga bi se drügi mastili i jaz bi pa jela samo njihove ostanke. Eden dén pride domo ; z krät-kimi vlasämi i vö zmanikiranimi nojéti . . . Ltìdjé pravijo, da jo lagoja krv ženč ... ne istina ! Vörte m1, kak materi, vsemi tomi je vzrok té prekléti penez . . . PodÉsaj si živlenje. Od té stvari je izišlajako zanimiva priročna knižica, štero dobijo čtitelje sploj kšenki, če jo naročijo z pošt-nov dopisnicov. — Poštno zbiralno mesto: Pannonia*Apotheket Budapest 72, Postfach 83, Abt. III. 11. V ostalomlehko ètéte naše oglase v tom kalendari. Kak je siromak vragä bujo. Inda svejta je živo eden mešter-ski človik, kovač. Dobro njemi je meštrija šla i to zäto, är je v okolici nej bilo kovača i tüdi zäto, är je vse znao napriti. Ednoga dnéva na sprotoletje njemi je sfalilo že-lezje i je mogo iti po njé. To pa vsakši znä, da je na sprotoletje vel-ko blato, zato se pa tudi teško vozi. On se je pa vseedno pelao po železo v varaš. Oda se je že vračao z železom na kolaj, se je pripelao do ednoga louga. Tam je takše blato bilo, ka je vojzno i je nej mogo zmesta. Zdigàva, tiska, a vse zaman. Na dobro srečo je prišo mimo eden siromaški človik. Pokloni se, pa ga pita: „Ka se ti je pa zgodilo?" „Vej pa vidiš, ka nemrem vö spraviti kola z té blate", odgovori njemi kovač. „No, ka mi dkš, jas ti je vö po-morem potisnoti". „Ja, ka ti dam? Dam ti železja kelko boš mogo nesti". „Dobro je. Zdaj pa hodi, ka vö potisneva kola", prävi siromäk. Komaj ka primleta za kola i glej, kola so vönej. Nato njemi pravi kovač : „Vzemi si telko železja, kelko moreš nesti". Siromäk si je tak dugo nabérao železo, ka je tüdi spràzno kola. Ko-vàé njemi nikaj nej pravo, nego s praznimi kolami se je pelao domo. Siromak pa se je napoto s tistim železjom k ednomi kovači. Gda pride do kovačnice, vrže doli že-iezje i prävi kovači, steri ga je samo prestrašeno glédao : „Znaš ka kovač, s toga železja mi napravi eden hamer". Kovàè ga je včasi začno delati, éeràvno je meo tüdi té kovač dosta drügoga dela, samo naj se ne zameri tomi mogoénjàki. Delao ga je eden dén. Na drügi dén je pri-šeo po njega. Ali hamer je bio tak velki, da ga je kovač nej mogeo zdignoti. Siromak si ga poglédne, vö plača delo i vzeme ga pa se napoti po svejti. Kak že tak duže časa hodi, se sreča z ednim človekom, ki je meo v vsäkoj rouki eden mlinski kamen pa jiva je ednoga od drügoga brü-so. Ide k njemi i ga pita : „Jeli ne bi ščeo iti po svejti ?" Dobro, privoli té i tak sta zdaj dvä šla dale. Hodita že dugo, sem i tja, te sta se zmenila, da ta šla skoz ednoga velkoga logä, v štero ga je nišče nej vüpo notri. Kak prideta pred log, vidita tam ednoga človeka, ki je z plojov go-ževke sükao. Dober dén pajdaš ! — se njemi poklonita. Bog daj, ka pa zganjata ? Tak, hodiva po svejti. Gde de bogše tam duže. Ali nej meo volo iti z nama ? Ci me vzemeta s sebov, zaka ne, idem tüdi jaz. Idejo, pa pridejo do edne màle hišice. Stopijo notri i prosijo nekaj za jesti. Ženska^ ki je sama stanü-vala v toj hišici, dene pred njé krüh i eden falat slanine. Vsi se primlejo jesti i med jelom spitàvajo žensko, kak njej kaj ide i ka novoga. Ženska se njim pa toži, ka tü v logi se drži Vràg, ki njej vsaki mesec vse odnesé, ka pripova, är či njemi ne bi z lejpim dala, bi jo gvüSno vmoro. No, nikaj se ne boj, — prävi siromäk — mi trije bom šli Vragä iskat i či ga najdemo ga vmorimo. Vzemejo se na pot. Kak pridejo na sredino loga, vidijo tam edno spodrejto kučo i pred njov edno stàro žensko, štera je prpeo menola. Poklonijo se njej i jo prosijo, naj njim da nekaj za jesti. Vragica pa — ar je ta stara ženska Vraga mati bila — dene pred njé na stol edno krbiilo močnoga prpra i njim pravi či to do vecéra ne pojejo, te pride domo njéni sin Vräg i je vse spomori. S tem se vòobrné s hiše i dveri na njé za-klenola z velkim smehom. Zdaj so si začnoli zgučavati, kak bi prišli vö s té stiske. Hop, znam že — pravi siromak. Ti se postaviš na levi kràj dvér z ednim kamlom, drügi kamen pa denemo ese pred dveri, gda Vrag pride, se potekne i spàdne, te ti té kamen ka v roki maš piistiš na njega, da nede mogao tak hitra gori sianoti. Ti pa vzemeš prpeo i njemi ga sipleš med oči. Te jaz popädnem moj hamer i ga vudrim po glavej. Resan. Vrag pride domo i z velkim troblenjom se napoti v hišo, gde je spadno i so ga bujli. Kak to vidi Vragica, se je tak prestràhsila, ka ešče mogoče dnes bežij, či je ne gder stànola. Trijé pajdašje pa so bili veséli, ka so to težko nalogo tak srečno končali. Pa mogoče ešče dnes hodijo po svejti, či so ne vmrli. Posla : Bencak Štefan Bodonci št. 26. Sprotolejtje. Sunce sija, toplo je, Drevje cvete, lejpo je, Stiha trava zelenij, Vse se tomi veselij. Ftiči si popevajo, Liidjé je posliihšajo. V jarki voda žluboiij, Pdvofc z mtihov se borij. Dečko z deklov šepete, Srcé njemi drgeče, Ona se pa radtije, Ar ga srcà pošttije. Vse se mladij, vse žene, Vse se spànja ozivé, Vse to pa je znamenje, Da je tti sprotolejtje. Talànyi Franc n SNazn-spiiarriQ cenjenim odjemalcem, da imamo J _ poleg velike zaloge vsakovrstnega n maoufiilifurnego blaga tudi Konfekcijo. Velika izbira ženskih zimskih plaščev (kaputov) ter ženskih moških in otročji HUBERTUSOV. ObEagia izppšujenio ssaftoppstna Konfekcijo na Issino željo ps meri ! Kb. Hirschl in Sinovo, Munsi Sobota. Ka je doživo rudar Anton. Dosta se je gučalo po koloniji od svetovne napetosti. Rudàrje so začnoli bole skrbno čteti razne no-vine, posliihšali radio, nazadnje pa zamajnoli z rokov : „Oh, što naj zna, mogoče so to pä laži, kak se dostakrat izkaže..." Tak se je počasi zoselo v duše mér. Ali naskori so tam nindrik ria Polskom začnoli pokati štiiki. Nej je dobro, gda te očacje mitrolezov i dedecke piikš pregovorijo svojo pesem. Daleč po svejti se čiije njihov glàs, njihovo grmlenje. I nej je dobro, gda tečč človeča krv. Nega bole nevarne i kelèèe tekočine. Da gder teèé krv, je preveč, preveč nevarno, är de te že skoro tiidi indri tekla. Tam odspodi je varaš, lejpo i prijazno francosko mesto, sveklo ino vsako noč tak vablivo. Tü od-zgoraj na brejgi pa je rudarska kolonija. Hišica poleg hišice, ob čar-noj cesti, za cestov pa ogradčecke. V koloniji ì\\é tüdi dosta slovenski drtižin. Ka' je nej žmetno spoznati, ar se vidi, gde skrbi za dom slovenska ženska. Rudarje se sréèajo i zbérajo na čarni cestaj. Gda morejo z doma so kak pionirji, kak vojacke na fronti. Na glavi trdi krščak i oblečeni v sivi gvant. Ali ka bo, če de bojna? Mogoče istina bo ! Po vilicaj je puno plakatov s z čtidnimi razglasi. Slovenski rudarji razmijo francoski, vej so že več let tü v toj koloniji. 1 ništerni so se že dali prepisati na francosko. Toda pri tej plakätaj gučijo tak neusmileno gedrnato, da jih je teško razmiti. Vsaki bi rad znao kaj več, furt prihajajo novi opomini, kak se Irbej skriti i zatemniti okna, za volo zračnoga napada. Rudar Anton v grupi tüvärisov cté razglas. Tak redki beséd je zadnje čase, že je dosta bridkoga sprobo v živlenji i zdaj njemi je nej vse prav, ka se mele po Europi. Rudar Anton je zräsao gor tam daleč nindrik v štajerski goricaj. Kelko let jeste, to nevem, kak je odišau z doumi. Najprvle na Vo-grsko, na to pa v Nemčijo. Pérsto je bojno i dosta trplenja. Ali ka je njemi vse to, da je bio zdrav i trdi kak ràst. Želo si je, ka bi na stare lejta najšao kakši kot v domovini. Ali nikaj se njemi je nej obetalo dobroga, zato je mogo vzéti z že-nov i sinon culo na hrbet i romati v tiste čarne kraje (za fronto) na nemškom zapädi. Ali tü je bila po bojni velka stiska ino je z bojaz-nostjov potégno prek v francoske revirje. Tü se je hitro vdomačo i se je počflto za varnoga. Zakaj bi se bojo, vej nega ešče dosta vremena, ka so za temi revirji potég-noli cejli vejnec trdnjàv, štere so nepremaglive. Glej, zdaj se je pa zaistino približala pošast nove bojne. Že je na ovom kraji francoske trdnjave pri-prävleno jezero i jezero aeroplànov, da prineséjo v kraje za francoskov mejov grozo i smrt. Bombe do kapale, treskalo i klalo de se ino velki ognji bodo švigali proti nébi. Rudàr Anton ešče izdak kuma z glavov. 1 gda veččr sède z ženov i sinom k večerji, nikàk skloncka po okni. Rudar Anton njemi odpré i zdaj se začne zdérati nad njim nadzornik nočne razsvetlobe : „Vi, gospod, nevejte, ka se nesmi svetiti skoz niti edne lüknje ! Včasi mi zadelajte, svekloča ide skoz na vilico. Ali naj za volo Väs prejde na ničes cejla kolonija ?" Rudar Anton je bogao i je za-delao vsako luknjico. Ešče pred kràtkim je bio zdrav i močen, zdajšnji časi so ga ščista vkiip stri i. Mrtvaška tišina je po cejloj koloniji. I zdaj se samo začiije brnenje sirène. Nezerensko karajoči je njéni glas. I nikäk je pä vdaro po okni. To je nadzornik razsvetläve. Pozor! Vgasnite posvet ! Vgäsnejo. Bežijo v kleti. Lepo vse zadelane so te male kleti, komisije so pravle, da so za silo dobre. Visiko v zraki se šiiče neprijätelski aeroplän. Zdaj tü, zdaj tam zlaja vu noč protiletalske obrambe štiik. V višino tipiejo ref-lektori zelene svetlobe. Niti edna bomba ne spädne. Za pol vöre je pa vse mirno, Itidjé se vračajo z kleti i Ičžejo k počitki. Noč je mirna. Vgojdno pa pride zapoved : „Pripravite se za odhod, vzemite sebom ka šččte. Kolonija se more sprazniti. Rudärske driižine se priprävlajo. Moj Bog, kak žmetno je vzéti slo-bod od tistoga, ka je tvoje. Rudar Anton stopi k zaveči klonji. Verti-nja poglédne za kokošmi. Vse to se zdaj more njäti tü usodi štiikom i aeroplänskim napadom. Nesreča je zdaj znova istina. Prebivalci se pa-ščijo v vagone, ne glédajo, či je živinski ali navadni. Vsaki se pašči v svoj kout. Železnica sftička i po-tégne proti zapädi. Zbogon kolonija poleg meje. Dveri živinskoga vagona so odprejte, ovak bi se tej potniki puni žalosti i skrbi, zadušili. Pelajo se mimo lejpe senjave francoske pokrajine. Rudàr Anton pa ne gléda v lejpi svejt i neposltihša pogovorov, želi samo spati, spati. Den je odišo, začnolo se je mrä-čiti i vozili so se skoz dosta stanic,. ali vsepovsédik mrtvaška krnica, nindrik ni ednoga posvejta. Rudär Anton pa senja i senja. Že daleč notri velke francoske dežele se je stavo vlak na ednoj velkoj stanici. Begunci lehko idejo po vodo, mogoče naküpijo vino za pot, štera de trpejla ešče cejlo noč . . . cejlo. noč ! ?. . . Vsi stanjiijejo, drümijo tüdi rudàra Antona, ali on se ne gene. Zdig-nejo ga. Sin se prestrahši, žena za-joče. Rudär Anton je mrtev. Bojna, je, bojna. Na jezere liidi zgübi živ-lenje i što se briga za njé ? Niko-mi drügomi se ne stisne srcé zvün tisti, šteri so zgubili najdragšega. Bojna je . . . Bojna . . . Vsäki misli samo na sebé. Se znä, ka ščista nikaj drugo je morite v na bojišči, pa nikaj drügoga, či tak na lepom preminčš v sredini mérne, preplašene človeče družbe. Smrt rudära Antona je šla od vagona do vagona. I so zvedli za njo tüdi sprevmleväici begunskoga vlaka. Bojna je. Mrtvec, ka do z njim? I tak je bilo zapovedano, ka mrtveca trbej spraviti z vagona čakalnico. Begunski vläk je odsopo dale v noč, v neznane kraje. V ednom vagoni je bilo čiiti cejlo noč žalostno jokanje sirote slovenske dovice i njénoga sina. Mogoče nigdär ne zvejta, gde po-čivle njiva dragi oskrbnik. Bojna je . . . Bojna .. . Kaiman Veren Francija. CfnlotnD ivfailSniv eučii° za BACKO APOTEKO i za njéno znäno domače UlUlDlUD MIMMI JE sredstvo „BILJNO ROSO", rastlinsko tekočo blagodät. Samo 2 kaplice, 3 čiidodelne rastlinske skuzé, nücane odzviinaj ali odznotraj, odienéjo bolečine, mantre prenehalo i se včasi počiitite friškoga i prerojenoga. Stoodstotno ona da, vse ka tä obeiàl Potrebrno je samo prava „BILJNA ROSA« iz 100-letne Bačke Apoteke. Vino Vesélo iivémo, Är vince pijémo, Blajžena dobrota Si vinska mokrota Po vini vesélje V dobroj voli plése. Vino nam dariije Prijétnost aldiije. Sladko vi I se vesel Vino polejšava, Skrb žalost menjšava. Pun vrč v rokeprimlem Deklino obimlem Dečki bojte tihi, Pustite mi piti. Što zna kak še dugo, Na tom svejti bomo. : pili, TALÄNYI FRANC. Kak je Majkeš v gradi sliižo. Živela je ednok sveta edna mati, ki je mela ednoga sinà. Zväla ga je za Majkeša. Gda je pojbec bio 10 lejt star, te je že bio tak močen kak šteri sté moški, da je ešče müho bujo. Zäto ga je mati nagučala, ka naj ide po svejti. Majkeš se je včasik napoto. S sebov je nej vzeo drügo, kak samo falajček krüha. Slobod je vzeo od materé i odišo v širni svejt. Kak pride do ednoga loga je že trüden i lačen gratao, zàto se sède pod eden hrast, naprej vzeme krüh i ga žmahno potroši. Po tom je nadaljüvao svojo pot. Večer pride v eden grofovski grad i je proso grofa, naj ga vzeme v službo. Grofi je bilo po voli, zato ga je vzeo za hlapca. Pogodila sta se, či Majkeš izdrži edno leto, te on grofa pouči za vüho, či pa ne zdrži, te pa grof njega. Gda je Majkeš že pol leta služo, je tak močen grato, ka je dveri ne odpérao pred sebom, nego edno-stàvno vöpodro. Za toga volo so se ga vsi bojäli, näjbole pa grof, šteri si je strahom mislo na plüsko. Noč i den si je premišlavao, kak bi se ga rejšo. Nazadnje pa si je li zmislo : Dao je skopati globoki stüdenec, šteroga naj bi Majkeš pozido. Gda pa je on začno zidati so hlapci začali cigeo metati na njega. Tüdi grof je prišeo glédat i se je z Majkeša šengaro. Majkeš je pa nikaj ne posluhšo, nego je cigeo lovio i ga je metao k nogam, är je tak stüdenec zakopao. Grofi pa je ešče to nej bilo zadosta. Dao je pripelati velki zvon, šteroga so vrgli na Majkeša. Hvàla lejpa za krščak — kriči Majkeš — sunce me je že tak preveč žčžgalo, zdaj de mi pa krščak dónok senco držo. Grof je pa velo naj li liičajo cigle dale na Majkeša. Cigli pa so nej kapali na njega, nego na njegov veliki krščak tak gosto, da je Majkeši se zvonilo v glavi. Hlàpci so vse cigeo zmetali v stüdenec i tak ga zasipali. Maj-je pa vseedno prišo na svetlo. Drügo iitro rano je grof pošlo hlapce v log po drva. Vsi hlapci so rano stanoli, samo Majkeš je spao do osme vöre. Slednjič je tüdi on stano i začo krmiti živino, kak je na krmo je jünce vprégo i se pelao za pajdaši. Komaj se pripela v log, so drugi že drva domo pelali, zàto je Majkeš skočo s koul i začno vöskübsti drevje pa je metati na pot, da so ovi hlapci nej mogli naprej. Majkeš se je na to odpelo k svojemi küpi, gde je jünce od-prégo i pusto na pašo. Dokeč je on naklädao so njemi vukovje jünce raztrgali. Za toga volo se je Majkeš tak razcémero, da je vse vuké spolovo i naprégo je namesto jüncov pred kola. Zverine so nekaj časa tulile, dokeč jih je Majke-šov bič nej skroto. Majkeš si je nato skoz logä napravo pot, ne da bi šou mimo pajdàsov, steri so žagali i s poti metali drevje, ka bi prišli domo. Gda se je Majkeš bližao k domi je od nikec prileto Vräg i njemi je na kolaj potro eden potač, nato pa je šteo pälik odleteti. Ali Majkeš ga je zgrabo za vüho i njemi je z bičnjekom vračo njegove grejšne čonte, tak ka je Vrag se stonjao i ga proso za živlenje. Majkeš ga je resan pusto, gda njemi je Vrag ob-lfibo, ka de namesto potača on gor držao kola. Grof je tisto ütro bio sploj pri okni, kak zaglédne Majkeša ozdaleč je dao vrata doli zabiti, da näj nemre notri. Gda je prišeo Majkeš k grädskim dveram, njemi je grof z balkona kričao, naj kola pripela prejk zida, ne da bi napravo kakši kvàr. Drva pa nàj bodo vkup zo-žagane i sklajene. Majkeš je Vràgi zapovedo naj vse to napjàvi. Gda njemi je kola prek zida zdigno i vse napravo, te njemi je mogeo ešče eden potàè prinesti i samo tak ga je pusto. Grof je zdaj sprevido, ka njemi nika ne napravi, je pusto Majkeša pri mèri. Dvà dni pred Majkešovim zaslužnim letom ga je grof dao pozvati pred sebé. Ponudo njemi je polovico svojega imänja, či ga njä naméri i ga ne plüsne. Majkeš je privolo, tak je grätao bogat i mogoče ešče dnes žive či je nej vmro. Pošlo : Smodiš Štefan Veščica. Moj pär. Moj par mi je vse v živlenji V dobroti ah" v trplenji. Z menov se radüje, joče, •Dela, kak usoda hoče. Žnjov si razdelim živlenje, V lùbézni mérno razmenje. Či se dvä srcä razmeta, Lepšega živlenja nega. Talényi Franc. Barbarčov Janči. Grozna vročina. Človik se rasto-pij kak zmočaj. Či de to ešče dugo tak, bomo nagi hodili . . . Tjü, to je že več nej za vozdržati ... si zgučava Barbarčov Janči, kak v autobus stopi, steri se z Sobote pela proti Gradi. Sprevodnik autobusa karto poniija. Jaz v toj péskoj vročini ne kii-pim karto ! Kak daleč se pelate ? — ga pita sprevodnik. Dokeč dol ne stopim. — Pa vam je nej vroče, ka tak vküp zakapčeni bluz mate ? . . . Či je, pa či nej, je vse edno — odgovorij sprevodnik — gospod pa näj kärto küpijo. No, no, ne bojte tak štrenk, to tü poglednite mam — sem pa tä — v gojdno kak sem se v Soboto pelao, sem vzéo povratno .... No, vidite, ka jaz mam prav, i zdaj ne bodem küpüvao kàrte. I vi ste mi nej šteli vörvati. Ali tak je dobro, li uradno postopajte ... — i njemi ponüdi eden cigar. Ka pa vi prijätel — prävi poleg sedččemi. — Uradna akta — od davkarije? Ja, jaz sem tüdi rävnok dnes bio na davkariji. Hodo sem dopust prosit. V Črnelavci pri Titänovoj krčmi gor stopi edna ženska, z ednim velkim paketom. Barbarčov Janči njej erčč : Žmeten paket nosite ? Li dente tü odspodi pod stolico. Tü nede žmeten ne meni i ne vam . . . Vam? Vragä je bio žmeten. Ali meni, meni, ki sem ga nosila — odgovorij ženska. — Pa ka vi znate, ka vse žmetnoga nosim jaz na moji plččaj, či gli ka sem paket doli djäla ? . . . Ka nosite — glävo — odgovorij Barbarčov Janči. — Tä pa je ne žmetna, är je präzna . . . Potniki se smejejo. Autobus stäne. Barbarčov Janči stopi doli prvie,, kak bi njemi ženska odgovor däla. Mož i žena. Žena pride s počitnic i jo mož pita, če njemi je bila vörna. Kak ti meni, prävi žena. Mož malo misli, nato pa prävi : Nigdär več ne boš šla na počitnice. NAZNANJAM cenj. občinstvu da sem odprl v M. Soboti, Mala ulica 3. Mjučasničarslio delavnico ! Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor železna okna in vrata, različne ograje, škarjaste mreže, ročne blagajne, šporhete iz navadnega in rje prostega železa (rostfrei) kakor tudi različno okovje, montažo železnih rolojev, avtogensko varjenje in rezanja ter popravila biciklov. Cenj. občinstvu se priporoča : GomboSi Franc, sploino Povest od norosti. Nigda je živo oča, ki je meo tri hčeri i té so bile tak noure, kajim nej bilo para. Ednok gda je meo oča hüdo žejo, je pošlo najstarejšo hcér k stü-denci po vodo. A gda se je priklonila, ka bi zajéla z vedricov, se je vido njéni naglavni žuti robec vu vodi. Té pogléd jo je tak prestrašo, ka se je pri stüdenci na zemlo zgrü-dila i si ne vüpala zdihävati. Oča se je čiidiivao, zakaj je tak dugo nega i je pošlo mlajšo, štera je mela rdéci robec na glavi. „Na pomoč" je zakričala starejša. „V studenci je žuta zver, štera me ščč požreti!" S svojov sestrov se je priklonila doli, ka bi njej pokazala hüdobo, a teda se začiije dvojni krič: Obej sta spadnole na hrbet, edna poleg driige. „Moj Bog! Rdeča zver je poleg žute !" Pribežala je najmčnša, štera je mela beli robec na glavi. Vse tri so s strahom poglednole v vodo ; zakričale so i vkiip spadnole. „Pošast mà tri färbe : žuto, rdečo i belo!" Oča bi skoron vmrou od žčje, nej je mogo več čakati i sam je šou k studenci. Prestrašeno je pogledno svoje hčeri, štere so kak ftičke čepele edna poleg driige. Pokrižale so se i šklepetale z zobmi. „Esi hodi! Hitro!" so kričale. A on je nikaj nej vido v vodi, samo svoj obràz, Vse tri so se z njim priklonile nad vodo. „Ka, ali ti ne vidiš té zveri?" „Ka pa vraga!" je preklinjao i plüno. „Š(b bi vas nabio, bi bio včasi za svetnika progläSeni ! To vam povem ! Vütro zarina idem z doma i či do nedele ne dobim tri ravno tak nore ženske kak ste vi, väs zadavim, är ste ne za nikoj na sveti !" Oča je drügi dén ešče nej bio daleč od hiže, gda je zagledno makovo njivo. Cvetovi so se na lehko pozibàvali sem i tja. Pred njimi je sedela ženska i se je pogučavala z makom : „Dober dén, makovi cvetovi ! Lepo vremen je zdaj za väs!" I cvetovi so vlüdno odzdràvlali, är jih je vöter zazibao. „Toplo je za té dnéve!" 1 častitlivo so cvetovi prikimali. „Ali se ne dugočasite?" „Se, se", so ogovorili cvetovi. „Ali bi prele moj len ? Tou bi väs raztreslo !" Zdaj so se v vötri priklonili do tàl. Teda je ženska zbežala po predivo. Oča pa si je mislo : „Tä pa je ranč tak noura kak moje hčeri". Gda je ženska odišla, je on vzeo predivo, ga oudo i si peneze obdržo. Šou je naprej i je prišo do edne kuče, iz štere se je čfilo svinjsko brOljenjé. „Srdček moj, ftiček moj, ti moja zvejzda!" se je č01o. „Rrron, rrron !" Prišo je k dveram i vido velko svinjo, štera je bila okinčana z dragim i zlätim kinčom. Stara žena jo je lübila kak màloga otroka. „Boug däj", je prävla ženska. „Pomisli, eta moja siromačica bi se rada zabavala. Že vse kinče sem njej dala, pa bi ešče rada šla na ples. Napravi mi tou dobrouto i vzemi jo s sebov na bučo !" Oča je svinjo odgnao, poubrao žnjč vse kinče i jo nato oudo, peneze pa vtekno v žep. „Stara je ravno tak noura kak moje hčeri", si je mislo. Za eno malo je zagledno drflžbo svatov, šteri so stali pred hižov. „Ka pa mate tü?" „Ah, v taksi skrbaj smo. Sneha je véksa kak so dveri i nemre notri v miadožencovo hižo. Naj dveri poderémo ali snehi glavo odsej-kamo ?" „Vej pa tou", pravi oča, „skloni se naj sneha, pa bo !" Svatje so navdfišeni bili nad tém modrim tanačom i so ga pozvali na gostüvanje, gde je dosta jo i pio i mislo si je : „Té so ranč tak nori kak moje hčeri !" * • • Odpravo se je domo i gda je prišo do svoje hiže, je fnjé prišo düh po vini. Odpro je dveri i vido je, ka so njegove hčeri doli spustile vino z vseh pučelkov i so se vozile v kadi po njem. „Ka pa delate?" „Tak dugo te je nej bilo domou, pa smo te začale iskati v čuni!" „Da bi se vam roké posušile ! Stoukrat bi väs človek mogo obesiti, ka ste tak noure. Ali vido sem ešče več tak nouri ludi i zato vam odpuščam". „Ali vseedno", je pravo dale, gda se je poboužo po trebuhi i po žepi, „lehko pravim, ka so tisti, šteri so nouri, včasik tüdi na hasek !" Ženitev. V varaši stanujoči se zvéksega täla ženijo z lubézni. V varaši ži-véca meščanska ali delavska sneha nàjprvle s sebom prinesé lubézen, pohištvo i perilo. Peneze? . • . Či je mä, je dobro, či pa nej, pa je tüdi vse edno! Na vesnicaj stanujoča, kmečka ženitev pa je popunoma drüga. Tu pride nàjprvle v poštev — vrednost, erbija — lubézen pa je postranska stvar. Pravijo, ve sta mlädiva i se že vküper navadita. Ravno s toga pride večkrat nàjvéksa nesreča. S tak-šim špekulativnim mišlenjom se večkrat dvà mlädiva človeka njihovo živlenje na vöke pogübi. Z véksega tàla je pri tej glävno velika vrednost, da nàj kak nàjvéksa vrednost vküper pride, ali pa da sneha nàj telko prinesé, da mlado-ženec svoje erbaše (brate ali sestre) lehko voplača, šteri se tüdi s tak-šimi pogoji oženijo na drügo posestvo. Prinas v Prekmurji je pa tüdi navada, da si deca — kak erbaške — rastàlajo domàée posestvo i tak od pokolenja do pokolenja. je lepo velko posestvo na kučarstvo prišlo. Šteri domänji grünt prevzeme, pa če gli njemi véksa vrednost ostäne, vseedno mä velike teškoče z vöpla-čfivanjem. Poleg toga pa šče tisti, šteri z domi odide, pa je ešče izda vsigdär oškoduvani v tom, da njegova doblena erbija nigdär ne doségne vrednost posestva. Povejmo na priliko: domä prevzéto posestvo mä vrejdnost 300.000, s toga so za voplačati trijé. Vsakši dobi po 30.000 t. j. 90.000. Vsevküper tak domä ostänjenomi ostäne 210.000 vrednosti, té, gda so vsi štirje potomci svoji starišov z ednäkimi pravicami do domačega doma. Istina, da dekla ali tisti šteri zdo-mi odidejo, polek penez navàdno ešče nekakšo živinče, pohištvo, go-spodärsko posodo, perilo i posteli-no debijo. Rävno tak pa odnesé, to ka je v n^évinom domi njegova sestra, té gda odhaja na novi dom. Vroča liibézen do Živela sta nigda svejta deklina i dečko, po imèni Micka i Pepi. Preveč gorečo liibézen sta nosila v svoji srdcaj, rävno takso, kak midva z mojim šajtravim. V srečnom živlenji sta preživela pär lejt, gda je prišla na njiva srcé ona žalost, štera pride nävadno na vsakoga mladénca i devojko. Ka bi bilo to drügo, kak to, da je Pepi mogo rukivati. Velka žalost je bila to za oba, ali nej sta si mogla pomagati. Žmeten je bio njiva slobod, ali zàto je odrukivao Pepi k soldäkom meseca aprila, kak je to že nàvadno. Za spomin je nihao Micki svoj kejp. Ednok njej je pisao lejpo lü-béée pismo, ka se je ešče jokala, gda je čtejla. Več je nej bilo od njega nikaj cüti, zobstom je Micka pisala njemi dostakrät. Nikši razbojnik ga je strelo i zato se je nej gläso več. Tak je mino čas. Gda bi mogo Pepi pridti domo, Micka ga je čakala, čakala, ali nej ga bilo. Minolo je edno leto, dve, tri, ali vse zobstom, nega ga. Od žalosti njej je skoro srcé počilo, ali vse zaman. V dvojnost je spàdnola, ka pa či si je on drügo zébro i njo več nema rad, zato se njej ne glasi i , nonč domo ne pride „hm vej ga Bog či je nej tak". Ah, vej to nemre biti, sta eden ovomi obečala z priségov, ka se ne povržeta do kmičnoga groba. Nikša nesreča ga je mogla doségnoti. Mogoče je že mrtev. Ka te bo z njov, ona tüdi hladnoga groba. more vmrejti. Tak si je večkrat premišlavala. Ednok pride k njej nikši cigan, ki je znao kärte metati i jo pita či de njoj meto. Ona pa prävi či bi njej to znao povedati, jeli njéni lubi zivé ali pa je mrtev. Hja, — prävi cigan — to pa Iehko probate, draga duša. Zapovedo njej je naj dene na šparhet eden pisker vodé i näj köri pod njega. Či de se voda začala v piskri gibati i šumeti, te je Pepi živ, či de pa voda na-méri, kakštčč dugo de körila pod njo, te näj znà ka je mrtev. Z tresočimi rokämi je zakörila i djäla gor vodo v eden velki pisker, šteri je tak velki bio kak cejli šparhet. Köri i čaka, ali voda se ne gene, že dve vöri köri, ali vse zaman. Strah jo je obišao, lekaj je vmro. Popoldnévi je že körila, gda se ednok voda genola, vré, šumij, kipij. Skoro je od radosti zavriska-la i je začnola popejvati. Zdaj je že pä mela vüpanje, ka Pepi domo pride. Istina, prišo je na Vsi svét-cov veèér, rävno gda je Micka belice v okno devaia za pokojne. Na belom konji se je prineso kak angel i je taksi beli gvant meo, kak snejg. Notri pride v hišo k svojoj lubici i jo pozdravi. Dugo si zgučavleta, ednok samo Micka v pamet vzeme, da Pepi na čeli nikšo krvavo rano mä i ga pita, ka je to ? Ne pitaj to draga, nego poglädi me na onom mesti i miné. Micka ga poglàdila po čeli i rane več ne bilo. Pepi jo pozvao s sebov. Tri dni i tri noči sta šla, gda sta prišla na edno visiko goro. Na tistoj gori je bio eden veliki križ, pred križom staneta i Pepi pravi : Grob odpri se ! Pred njima se odpré globoka jama svetla kak sunce. Notri stopi, pràvi njoj Pepi. Micka je te že znala kak stoji delo i bi rajši živela, kak pa v jamo notri stopila, ali Pepi jo zgrabi za roko i jo z\ sebom potégne. Grob se je pa zàpro za njima. Tam njej je povedo, da sta si tak obečala, ka do groba ta se liibila. Na grobi je zràsla edna lejpa bejla lelija i dvä cejta mejla. Na spomin za ono gorččo liibézen. • Dràge pajdaškinje, ki te to pripovedko čtele, si dobro zapomnite, da je lejpa bejla lelija cvet čiste liibézni. Vida Agneta, Selo 87. Pesem. Jaz pa pravim tako, Jaz pa pravim tako, Najlepše je mlado Najlepše je ono dekle, deklé, štero šteroj se zove : je imé : Micika Micika Mici, Micika, Mici, Micika, Mujca, Mujcika, Mujca, Mujcika, Je lepa devojka, Je lepa devojka, I se rada I se rada okolik fantov okolik fantov Mujcka. Mujcka, Mie, Micika, Mie, Micika, Mujc, Mujcika, Mujc, Mujcika, se rada se rada okolik fantov okolik fantov Mujcka. Mujcka. T Talänyi Franc POZOR ! Na toto in onostran Miire gučijo, ka se v Soboti dobre obleke dobijo. Što si jih hče dati zašiti, more h Kuštorju v Soboto priti. Skrojil mu bode po vsakšni meri, zato mu jamči pri dobri veri. Obleka bo po najnovejši modi, kakti po velkih mestih povsodi. POZOR ! Izgotavljam jih pa za dame in moške točno po meri in tudi otroške. Različne, obleke, süknje in plašče, za neveste in ženine, svate in tašče. Priporoča najlepše se Kuštor Evgenij po Radgoski cesti se pride knjemi. Cenjenemu občinstvu se najlepše priporoča Kuitor Evgen, modno krojaltvo M. Sobota Carove mühe. Pavel I. car se je s kočiijami pelo na sprehod, gda je srečo pre-prostoga vojaki i ga poväbo : „Vsedite se v kočiija, poročnik !" „Samo preprosti vojak sem, Veličanstvo !" „Car se nigdar ne zmoti, kapitan!" „Vaš sluga pokoren, Veličanstvo!" „Dobro je, major ! Vsedite se k meni. Dnes je lepo vremen !" „Veličanstvo, ne viipam . .." „Ka pravite, polkovnik ?" Na nesrečo je te že kočiija stà-nola pred dvorno palačo, är bi ga lehko ešče za generala napravo. Istina je, ka je nekaj dni sledi njemi vse cést v pol vöraj vkraj vzeo tak, kak njemi je dao. Ka se je etak Pavel i. zosebno rad šalo, se vidi tüdi s toga, gda je ednok inšpicerao eden regiment i je slabe volé bio. Teda je etak skričo : „Tej so ne vrejdni za vojäke ! Levo krog ! Marš v Sibirijo !" I celi regiment je mogo idti v Sibirijo. Grof Rostopčin ga je te pregučo, ka so se lehko vrnoli ali ka, gda jih je že po poti skoron pol vmrlo ! Pesem. Kikiriki], i ha, ha, ha, ha, Dobra vola med nami plava. Mladi smo še i vsi veseli, Popejvamo si v zimi, v leti. Kaj nam pa zdaj, tü štoj, kaj more, Ci smo vsi zdaj tak dobre vole. Mlàdi smo še i vsi veseli, Popejvamo si v zimi, v leti. Ne poznéini spoznali smo se, En v drügoga zalüblli se. Mlàdi smo še i vsi veseli, Popejvamo si v zimi, v leti. . Sem smo prišli, tü smo liišni zdaj, Lübimo se, što nam more kaj. Mlädi smo še i vsi veseli, Popevamo si v zimi, v leti. Talanyi Franc Krivično na smrt obsojeni. Pred nikelko leti je bio v Belgiji vmorjeni bogat bankir. Policija je probala na vse načine, ka bi najšla morilca i na slednje primle njegovoga osebnoga tajnika. Tajnik je bio teda okoli tridesét let star i se je ranč nikelko mesecov prvle oženo z ednov najlepši deklin cele Belgije. Bankir je ne bio oženjeni i tak je vse svoje premoženje zapusto svojemi tàjniki. I ravnoč to je bilo usodno, ka so toga mlädoga tajnika zaprli Obsodili so ga na smrt. Vu Belgiji pa smrtne obsodbe ne vršijo tak kak pri nas. K gaugam pridejo krvnik, birov, doktor i ešče druge priče. Birov preèté obsodbo, krvnik pa obesi na gauge vel ki pa-pér z imenom obsojenca. Tak obešeni obsojenec je ne več živ za ete svet. Zgübi vse svoje državlan-ske pravice, svoje premoženje i tüdi njegova žena se lehko vnovič omoži. Zaprejo ga v temnico, gde more ostati do smrti. Tak je bilo tüdi s tem tajnikom. Sést let je živo vu temnici, či giih je bio nedužen, kak je vsigdär pravo. Vu tom vremeni so zaprli tüdi ednoga belgijskoga razbojnika, znänoga radi vnogih vmorov. Štiri leta sta vküper živela vu temnici i ešče samo teda je ovado té razbojnik, ka je on vmoro toga bankira. Sodnija je razpravo ponovila i tak so nedužnoga tajnika spustili na prosto. Ali njegova tragedija je ešče s tem ne bila končana. Vu tom vremeni se je žena drugič omožila i že dvä otroka je mela. Ali on je bio tak dober, ka je ženi nihao celo premoženje, samo dräävo je tožo za velko odškodnino. Slobod regruta. Zbogom oča. mati, bratje, zbogom sestre mile. Krao me zove med soldake, domovine mile. Zbogom oča, zbogom mati, zbogom vsej rodbini. Krao me zove, da bom služo svojoj domovini. Veseli me, drégi moji, mlädi soldak biti. Za krala i domovino veselo slfižiti. Ludvik Farkaš, Ivanovci Venci, rakve, traki za vence z napisom, mrtvaški prti, vse na razpolago M. DOMAJNKO, Murska Sobota, Lendavska cesta 8. Mehiški vrtnari, prvle kak vsadijo drevo, majo navado, ka si nikelko vrežejo v prst i püstijo par kaplic krvi vu jamo, najbogše na korenine dreva, ka bi té iz krvi vzéle moč za žitek i rodnost. — Takšo navado majo tüdi stari Indijanci, šteri vörjejo, ka do dreva samo te rodna či zemljo sklačijo pri sajenji dreva lepe i mlade dekline. Še pred kakimi sto leti so kmetje v mnogih evropskih deželah ne živeli tak kak dnesdén. Tak so blazine nücali za pokrivanje nog namesto za glavo. Mislili so, ka nogé pri njihovom deli več trpijo kak glava i zato so njim privoščili več vugodnosti. Kda se v tropskih krajih (v krajih v bližini ekvatora, sredine zemlje) začne deždževna doba, te poplavi i odnese vse, ka ji pride na pot, tak tüdi tropske mravle. Té mravle že naprej čutijo, gda pride taksi deždž. Zato se spoprimlejo v bulo, vu sredino dajo jajca i ličinke, ka jih tak obvarvajo pred vodo. Voda tak celo bulo odnesé i gda grata mäla, odloži, i tam začnejo mravle svoj novi žitek daleč proč od prvotnoga prebivališča. V enom kraji v Mehiki kaple z neba prava nebeška mana kak Izraelom vu pttščavi. Ali ta mana je — toča. Čtidno se zdi, ka je Mehikan-com toča boži blagoslov, ali tak je ! Točo pobirajo te okoličani i jo prodavajo v mesto v sküpno centralo, gde jo nücajo za léd i jo pošilajo v druge varaše. Är pri njih skoro vsakši den käple toča, si zaslužijo lepe peneze. Se razmi, ka na poli ne pridelajo dosta ! Sin ednoga čikaškoga trgovca, tri leta star, pokadi na den dve cigari. Gda je bio star trinajst me-seco v, je najšo gorečo cigaro j začo jo je kaditi. Cigara se njemi je tak dopädnola, ka so njemi mogli dopustiti kaditi. Stariši se kšenki trudijo, ka bi ga odvadili od toga, doktori pa pravijo, ka bi njemi mogoče bole škodilo, či ne bi kadio, kak pa zdaj, gda kadi. Eden ameriški astronom (zvezdo-gled) pravi, ka je na meseci, zo-sebno v njegovih žrelah, opazo fantastične živali z velkimi perutmi i po njegovom mnenji so to zmaji kak so živeli pred mnogimi milijoni let na zemli. Naednok so z zemle izginoli i te zvezdogled misli, da so odleteli na mesec. V Ameriki živi dnesden ešče 350.000 Indijancov i 13 milijonov zamorcov, poleg teh pa 250.000 orientalcov, (Kitajcov, Japoncov, Turkov, Arabcev), 8 milijonov Slovanov raznih narodnosti, 7 milijonov Nemcov, 4 i pol milijona Italijanov, 3 milijone Norvegov i Švedov, 1 i pol milijona Francozov, ranč telko Mehikancov, 3 i pol milijona Ircov i po pol milijona Madžarov, Litvancov, Fincov. Nizo-zemcov, Švicarov i Grkov, preci je tüdi Portugalcov, Špancov, Rumu-nov, Sirijcev, Armencev. — Po veri so največ protestanti, 22 milijona katoličancov, 6 milijonov pravoslavnih i 4 i pol milijona židov. V kitajski provinci Hunan so kmeti v velikih skrbeh za zlato, šteroga majo goske v svojih želod-cah. Eti v rekah in potokih je zlato, šteroga lehko s pranjem peska samo dobi. Goske se pasejo, zobajo v peski i tak požrejo tüdi zlata zrna. V želodcah i črevah se nabira zlat, šteroga kmeti dobijo tak, ka to ze-žgejo iz s pepela izperejo zlata zrna. Premikajoči svétki. Premikajoči svétki se ravnajo po Vüzmi. Vüzem pa je vsako leto po Alek-sandriskih računih vsigär v nedelo, štera je na sprotolejtje po mlädnom meseci prva. Či je mlad v nedelo, tak je Vüzem naslednjo nedelo. Krščanski vüzemski svétki nemrejo biti nigdär pred 22. marcem i nig-där po 25. aprili, to pa zäto, är se sprotolejtje vsigdàr pred 22-tim märcem začne. Od 22. märca do 25 aprila pa tüdi vsigdär spädne mesečni mläd. Leta 1761 in 1818. je bio Vüzem 22. märca. potem se to v 19 stoletji več nej ponovilo i se ne bode niti 20 stoletji. Nego na té dàtum pride pä samo leta 2285. Dne 23. marca je bio Vüzem 1913 leta, to de se ponovilo 2008 leta. Zädnji Vüzem je bio läni 1940 leta 24. märca i leta 1799, bode znovič 2391. Näjpoz-nejši Vüzem pa bode 25. aprila za trij lejta. Moža je zašila v vrečo. V bližini Budapešta je nekši živino-zdravnik med inšpekcijskim poto-vanjom v na podstrešji nekše kmečke hiše našeo v vrečo zašitega i do kosti posiišenoga 84 Ietnoga n^ä kmetice. Starec je bio 68 letni ali ešče preci močnoj kmetici na poti, zàto ga je pred štirimi meseci zvabila na podstrešje, ga vteknola v vreče i vanjo zašila. Li tü pa tam njemi je dala malo jesti, tak da je od glädi hiral. Sosedje, ki so znali za to delo, jo niso prijavili oblasti, är so kmetico smatrali za čarovnico i so se bojali njénega maščtivanja. Starca so vmirajočega oddali v bolnico, kmetico pa v temnico. Siromaška deklica. Ka me šercavate, lepa gospä, Da nemam tikše obleke kak Vi ! Svileno janko i toplo bundo, 1 da me kašel tak močno davi. Da so moje roké zamäzane, I sem oblečena le za silo. Skoz črevlov mi prsti vögledajo, Tak izglédam, kak v kukorci strašilo. Oprostite draga, lepa gospä, Vaša lepota, je odkéc meni. Moj brezdela oča, se je kašlao, I je vmro v ednom meglenom dnévi. Razčesana i zamazana sem, Mati bi me mujla tak, kak negda. I zašila — ali naj Vam povém ; Moje matere že dàvnok nega. Talànyi Franc Mrtvaški voz, mrtvaški oder — kompletna obskrba pogrebov, izkopov po zmerni ceni M. Domajnko, Murska Sobota, Lendavska c. 8. Smešnice Korajžen jäger. Pripovedäva eden jäger ; Eden lejpi dén sem najšo medvedove sledove. Vzeo sem puško i sem šeo za temi sledovi. I potem ? Potem sem se obrno nazäj, är so bili sledovi preveč friški. Na biroviji. Birov : Vi ste žandarom to nači povedali i drügo imé. Obtoženec : Gosp. birov, tak sem bio razburjeni, da sem ne znao, ka gučim i samoga sebé sem ne pozno. To je božno. Dva sosida si zgučavata : No, sosid, lepi blagoslovleni deždž smo dobili ponoči. To je dobro po toj suhši, är zdaj vse, ka je v zemli, naenkrät vöpride. To je božno — prävi te drügi. Zakaj bi bilo to božno ? Zäto är jaz mam ié tri žene pod zemlov. # Zdravnik : Kelko palinke pa spi-jéte dnévno ? Betežnik: Dvà, tri litre. Zdravnik : Vi nesrečen čiovik, se ne bojite, ka Vas to na nikoj spravi ? Betežnik : Ne mogoče, . är mi vsigdär drügi plačajo. Od toga se lehko guči. Eden gospod se sréca z ednim pojbom, šteri cigaretlin kadi i nje-mi prävi: Ti paklavec, nos si ešče neveš zbrisati, cigareti ine pa že kadiš : No, pa ka Väs to briga ? Tak ! Hej, da bi samo jaz bio tvoj oča. Od toga se lehko guči, är moja mati so dovica. Nesporazmenje. Mläda žena se toži doktori za žensko bolezen, ka nema otrokov. No, prävi doktor, mo vido, ka se da napraviti. Ne, ne, gospod doktor, prävi mläda däma ves prestrahšena, toga prvoga otroka bi rada mela od svojega moža. Razlika. Sinek : Oča, kakša razlika je med navàdnov i mašinskov piikšov ? Oča : Znaš sinek, to je etak : Ci gučim jaz, je tak kak navädna, či pa guči mati, je tak kak mašinska ptikša. Priden otrok. Mati : Vüparn, da si v vlaki ne meto pomarančno lupinje po podi ? Sinek : Ne, mama, sklačo sem je v žepko gospodi, šteri je sedo po-lek mené. Ne je bila tühinska. Žena : Sram te boj, včeraj večer sam te vidla z ednov tihinskov ženskov. Mož : Kakšnov tihinskov ? Vej jo pa poznam že tri leta. Previdnost. Gašpar: Zakoj se pa držiš tak čemerno ? Miha : Znate moja žena se spràvla na potiivanje, pa če bi njej käzo veseli obràz, se mi zna zgoditi, ka mi ešče doma ostane. Naprej. V špitao so pripelali človeka, ki je gučao s trebuhom. Da ga je doktor pregiedüvao ino njemi je začno klonckati na prsaj, je grato preveč presenečen, är se je v be-težniki nikak oglàso : „Naprej !" Čedna služkinja. Marička, pravi gospodinja novoj sliižkinji, na stoli sta ostanola ešče dva falajčka torte, eden tvoj ino eden moj. Kama si je djäla ? Znate, odgovori Marička, obä falajčka sam nesla v kühnjo, pa je Vašega požrla nmčka. Nestrpliv. Gost : Prinesite mi že ednok to pečenko ! Küharica ; Prosim, pečena je ešče samo na ednom kraji. Gost : No, pa prinesite tisti kraj. Vljudnost. Trgovec sprevodi mlado, prijazno gospodično do dvér trgovine. Nej Vam je potrejbno, se brani gospodična. Tüdi sàma bi znala do dvér. Vörjem, pravi trgovec, ali znäte v zädnjom časi so prinas preci spo-kradnoli. Tončkov zdühäv. Zmérorn me zasleduje nesreča. Či nevem računati me bije oča, či pa znam, me obimle vučitelica. Premislila sta si. Neža : Dönok si se oženila z Boltežarjem ? Spela : joa, ščela sva si postanoti prav za prav samo dobriva prijatelav zdaj sva si pa premislila. Josip Krenos, G. Slaveči 13. Razlog za razpitanje. K popi pride žena i prosi za razpitanje od svojega moža. Pop : Kakše razloge mate ? Žena : Mož je pijanec i za nikšo delo ne ! Pop: A čuo sem, ka ste Vi ne bogša, tudi radi pijéte ! Žena : Ne pravim, da je ne tak. Ali či jaz pijém, ne bi smeo on piti, àr nišče more biti trezen pri hiži ! * Peter, jeli že znäs, ka prinas od-pérajo vsa pisma, ki pridejo iz inozemstva ? To je nemogoče, Karel ! Je, kak bi je pa nači mogli prečteti. Dva trgovca si gučita. Prijätel lejko ti prävim, da so letos dosta bogši trgovski posli kak so lani bili. Si odnoro ? Ka bi — lansko leto či sem du-žnike terjao, so me ešče prosili, da je naj počakam, dokéc do zmožni plačati. I dnes ? . .. Dnes pa se že samo smijéjo. * Lajči, ka je z tistov deklinov, v stero si se na prvi pogléd zaliibo? Ešče ednok sem jo pogledno i tak je vsega bilo konec. DITTRICH FR9N30 urar, draguljar in optik M. Sobota Hleksandrouo ZS Velika zaloga vsakovrstnih ur, zlatnin, srebrnin in očal. POPRAVILA SOLIDNA z dvo letno pismeno garancijo. Mama svojima sinovama : Oba sta mi obečala, ka neta po-jela svoji pomaranč pred obedom, pa sta jih vseedno pojela. Se sva ne, mama ! Pali je pojo mojo, jaz pa njegovo. * Žena, si že čula, ka je magistro-va žena herbala milijon dinarov po svojem moži. Ne bi ti ščela biti njegova vdova ? V šoli. Vučitel: Joško, pred tebom je jug, za tebom sever, na desno vzhod ka je pa na levo ? Joško : Na levo je Vaš sin Vanek. * Ajta, dnes sam ednomi gospodi stopo na nogo. 1 si proso odpiiščenje ? Sam i mi je gospod dao eden dinar. Ka si pa te napravo ? Stopo sem njemi na drügo nogo, misleči ka mi ešče eden dinar da, te mi je pa dao edno plüsko. Bole zna. Prijätel, zakaj pa vsigdàr vino piješ i ne vodo, kak ti je doktor zapovedo ? Ej, njäj ti doktora, jaz bole znam, ka paše mojemi guti kak doktor. Agneta Vida, Selo 87. V tramvaji. Sram vas je lehko, mladi mož, že davno bi mogli toj dàmi odstopiti sedež. Se tüdi vi ste ne vstali ? Se razmi ka ne, ve je ta dama moja žena. # Jeli se vaša žena ne čemeri, gda tak kesno pridete domo ? Ne! Kak to ? Ne sam niti oženjen ? Te pa ne razmim, zaka hodite tak kesno domo. * Ona : Ešče ednok mi vse to povej, pa skočim skoz okna ! On : Hodiva za en štok više, pa ti vse ešče ednok ponovim ! Andraž, ka pa misliš ? Da tak znaš, ka bi bila rajši tvoja ? * Dràga sosida, vej je vaš človik svojo prvo ženo bujo, zäto je vmrla. Sreča, ka ona njega ne bujla, är bi ovak jaz zdaj brez n^ä bila. Znä zakoj. Med celov bitkov se je Ernö držao polkovnika, kak senca. Gda je bila bitka končana, je polkovnik pozvo Ernöja i njemi je pravo : Dnes si bio pogumen, ali kak to, da si svoj žitek stavo na kocko za mene ? Znate, moja babica mi je vsigdär prävla : Nigdàr se ne geni vkraj od polkovnika, är tisti vojäki so nigdàr ne ranjeni. Školnik da deci pisati nalogo z naslovom : Obisk pri mojem strici. Deca piše, v razredi je vse mirno, čuje se le škrabanje per. Po nikel-ko minutaj eden odloži pero i pravi, ka je gotov. Školnik se začudi, pa pogledne v zvezek : „Včera sem obisko svojega strica. Ar ga je ne bilo doma, sem se pali vrno domo." * Častniki odtrga v bitki nogo. Njegov sluga ga nesé k sanitetom i se pri tom joče. Častnik : Nika se ne joči, veseli bodi, ka de ti zdaj trbelo samo eden škoren pucati. Konj i somär. Konj : No, somàr, za tebé pa more biti velka čast, ka z menov vküper spiš v stali ! Somär : Li nikaj si ne domišluj ! Konje bodo spodrinoli automobili, somärov pa bo vsigdär zadosta na sveti ! Napačna telefonska zveza. Halo, je tam 23—84 ? Ja! Jeli màte ešče dva bogša stolca ? Mi sploh nemarno stolcov ! A tak, je ne tam gledališče ? Ne, briitiv! * Oča : Pišete v šoli z cirilicov ? Sin : Ne, oča, mi pišemo z perov. Slabo ga je razmo. Dvä prijätela se srečata po dveh letaj. Kak živčš v zäkoni ? Celo dobro, moja žena je angel. Srečo mäS, moja pa ešče živč ! Pri vojäkaj. Narednik : Dijak Sever ! Vi mate telko pojma o pehotnom vežbanji, kak kisla oburka o petji ! I pri vse tom ešče vüpate nositi očale! * Kak smešni so liidjé, na priliko : Pop šteri driigim žene zdäva, sebi pa ne. Pokrivač, šteri si prvle koleno zvčže, kak ga bolij. * Na svejti ešče samo trijé falijo i to so : Eden siromäk, šteri bi za bogäce mèro. Drügi, ki bi za ma-njake delo. Tretji, šteri bi za lumpe v gostilni plačiivao. Podlesek Franc, Lemerje Hleparstvo j?SSATSS v M. Soboti, Aleksandrova cesta Zgotävla vse grädbeno špenglarsko delo, pokrivanje törmov. Izdeläva . strelovode. Poprävla posodo itd. itd. AUTOTAKSA (Brata Jug) vozi vsak čas in vsako smer. CENE NISKE ! IUJI Skrivno pitanje Bjl LETOŠNJE I. Na ednom cintoti na grobi gori 16 sveč. Vöter pihne i 5 sveč vgasne. Kelko jih ostane ? II. Pali plezi na goro s hitrostjo 1-5 km na vöro. Na poti doli je lehko svojo hitrost potrojo. Za celo pot, na goro i z nje, niica 6 vor. Kak daleč od vrha je bio v začčtki poti i kelko vremena je nüco, ka je prišo na vrh gore. III. Šteri meštri so brezi dela? IV. Ka brezi nog vujde ? V. Što kuèé i nema rok ? * Vsem našim prijàtelom, damo na-znänje, ka letos ravno tak, kak vse ova preminouča lejta 10 novi ka-lendärov za leto 1942 vopotépnemo i šteri do srečo je meli dobiti, tistim je po pošti domo pošlemo i njihova iména v Dober Pajdaš ka-lendàrium damo naštampati. Rešenja se morejo do 15. marca v reditelstTO poslati, pisma etak adresirajte : Uredništvo „Dober Pajdàs kalendériuma", Kapela, pošta Slatina Radenci. VGANKE DOBRQ SO REJŠILI v lanskom kalendäri prinešene vgan-ke i so gvinali po lutri vópotég-njeni Dober Pajdaš kalendàrium sledéói : Šantavec Ilonka, Križevci 10., Bokan Ludvik, Dol. Slàveèi 50., Preininger Aladär, Ce-pinci 120., Knaus Trezika, Markov-ci 23., Boldižar Štefan, Šalamenci, Babič Štefan, Ivanci (Štajersko), Sever Alojz, Maribor, Stucel Jakob, Bitolje, Bračko Franc, Police, Po-redoš Terezija, Gor. Radgona. Gratoleramo vsem našim prijàtelom, šteri so tou srečo meli, ka so naš Dober Pajdaš kalendàrium gvinali. Nadale so ešče tüdi dobro rejšili naše vganke, ali nej so meli srečo do dobička, potroštamo je pa s tém — naj probajo letošnje vganke rešiti, lejko do pa letos vékso srečo meli : Vida Agneta, Selo 87., Grabar Štefan, Polara 15., Smodiš Kaiman, Adrijanci 19., Ozvatič Marija, Križevci, Krenos Josip, Gor. Slaveči 13. Horvat Štefan, Beltinci, 127., Ružič Lajoš, Peskovci 11., Balek Jožef, Lucova 18., Čahuk Vince, Polana 45., Obal Ernest Zenkovci, Železen Bela, Puconci 8., Žiško Štefan, Adrijanci, Gergar Geza, Križevci 20., Džuban Štefan, Vučja gomila 11., Gomboc Štefan, Vučja gomila 11., Kardoš Karel, Gornji Petrovci 36., Bencak Štefan, Bo-donci 26., Šebjanič Karol, Šulinci 35., Zakoč Terezija, Stanjovci, Veren Kaiman Bodonci. V ianskom kalendariji prinešene vganke so etak pravilno rešene : i. Oča je star 40 let, sin je star 10 let. II. Krav je 25, teocov 15, konjov 5. HI. III 3 □ □ 9 IV. Tikev. V. Brata. 10 VI. Kliič. VII. Zvon. VIII. Pri kolcaj. IX. Sv. Gregor. X. Senca. XI. Gospodara. XII. Na slednjom sodi. Smola. Gospodična Malika se toži svojoj prijätelici : „Pomisli, séstkrat sem že objavila v novinaj med malimi oglàsi, ka išče samostojna gospodična Iiič i toploto v svojem žitki — a dnes sem prijéla ponüdbo mestne plinarne !" * * * — Ste dobili posojilo ? — Ne sam. Pri prvi posojilnici so mi pravli, ka me premalo poznajo, pri drugoj, ka preveč. Zdaj pa zaistino nevem, ka naj včinim ? Obtoženec stopi brezi odvetnika pred sodnika. Sodnik: Är nemate penez za odvetnika, vam naj mi damo ednoga zagovornika ? Obtoženec : Nej potrejbno, proso bi raj za dvà dobriva svedoka ! Pes je vkradno telečji jezik, a so njemi v pravom časi vkraj vzéli. Gospodar telečjega jezika prävi : To zdaj näj jem, ka se je kotalo psovi v gobci ? Gospodär psa : Hm, prvle pa se je ešče dugši čas kotalo teleti po gobci ! ročna8 dela 3000 vzorcev - M- Domajnko M. Sobota, Lendavska 8 Hasnovito znanje |j|j| Snejg z belic grata hitro trdi, či prideneš par kaplic citronovoga soka. V preveč cukranojestvino vržimo nikelko zrnsoliivčasinedepresladko. Govedina ostane friška, či jo zamotamo v čisti papir namazani z olijom. Či scémo meti meso ešče za drugi dén friško, ga zamotamo v friške liste salate, štere smo prvle namočili v vodi, pomešani z citronovim sokom. Kak spavalni prašek je dobro sredstvo sok iz dvej pomaranč i nikelko cukrom. šteroga spijemo zvečer prie kak idemo spat ; pomiri tüdi živce. V novoj obutvi nas ne peččjo noge, či namažemo punčule s čistim špiritom. Žmah kavi zbogšamo, či pridenemo nikelko soli; na 15 g kave pol fingrta soli. Glaže v oknaj ne smemo mujvati z lugom, är rasklave grätajo. Oprana okna ne smemo sišiti na sunci, är grätajo motna. Slab duh po vàpni, fàrbi ali po kom drügom preženemo iz hiže, či postävimo v njo zavreti močen jesih. V lesi si naberémo praproti, jo posüsimo i zažgemo. Kda se pe-peo ohladi, ga stisnemo skozi platno na falat žajfe i niicamo namesto žajfe za pranje veša. Pepeo je dobro sredstvo za pranje i ma prijéten düh. Či mate suhe vlasé, si jih namažite z mešanico 3 frtale ruma i en frtao ricinušovoga olija. Vlasjé bodo pälik svetli i mehki. Igràlne kàrte spucate z alkoholom ali z kolinskov vodov. Ešče bog-še pa z mešanicov senenega präha i ravno telkò natrijovoga costa v kupici vodé. V to namočite malo vate i stem pomali pucajte kàrte i je obrišite z vunenov capov. Rjävi fleki se z beloga plàtna dàjo vovzéti z vročim citronovim sokom. Mastne fleke iz občiitlivoga bläga spravimo vkraj, či na flek nasi-plemo prah morske pene (dobiš v drogeriji) i ga püstimo na fleki ; to tak večkrat ponävlamo. Ali pa morsko peno segrejemo na papéri nad šparhetom, potrosimo na flek, gori pa denemo kakše knige, štere težijo i skoz noč flek izgine. Proti moljom se najbole obranimo, či vsigdär v rèdi mämo ornare, štere perémo z lugom, z žajfov i posiplemo naslednje z naftalinom. Mokro marelo näjprvle püstimo, ka stečč voda z njé i teda jo odpremo, ka se posüsi. Ka s sveče ne kaple na pohištvo, blazino, obleke, denemo sveče v mrlo soleno vodo. Fleke od saj spravimo z obleke, či je naribamo s kriišno sredico i potom speremo z bencinom. Lehko pa namažemo tüdi s krédov i speremo z vinskim cvetom. Fleke katrana odpravimo s svinjskov mastjov. Flek namažemo z mastjov i püstimo nikelko vremena na miri. Potom speremo mäst z vročov vodov i z žajfov. Za pucanje srebra je tmok dobra eta mešanica: enake falate kredi-novoga praha i bele žajfe zmešamo i s tem ribamo srebrne predmete, potom ešče zbrišemo z čisto? vunenov krpov. Ci tecé krv iz nosa, posrkaj malo vodé, na zatenik si pa denì mrzel obkladek. Carne pike od müh spravimo s pohištva tak: namočimo stérko v oli i namažemo s tem mühine fleke. Potom püstimo, ka se fleki odmočijo, sledkar jih dobro zbrišemo i naslednje zribamo tista mesta s sühov vune-nov krpov i nede se več poznalo. Či je hren trnok močen, ga denemo za pär vor v mrlo vodo. Gda ga vzememo z vodé, ga malo posttšimo i zribamo. Fleke od petrolija spravimo etak, ka jih denemo na sunce, ali pa speglamo, gda petroli shlapi. Lehko tüdi tak, ka posiplemo s krumpičovov melov (dobimo jo v drogeriji), pokrijemo s pivnikom i speglamo z nepre-vročov peglov. Citrone iz šterih smo že stisnili saft, so esče dobre za pucanje medenih (kufrnih) predmetov kak klüke, posode. Neprijéten düh z noža, či smo rezali Iuk, česnek odpravimo z citronov. Ci sišimo slive, črešnje breskvi, moremo sišiti näjprvle pri nisi-koj toploti, ka se saft posuši ; potom pa poberémo koščice vö i tak sišimo. Tak posüSeni sad je dosta bogši i se tüdi bole lehko ponüca. Olnate i drüge zamazane glaže operémo z zemlov i ne s peskom. Nasiplemo v glaž do polovice zemlo, potom pa vodo i dobro trosimo. To večkrat ponovimo, dokeč je glaž nej čisti. Luknje od cvekov v lesi zadelamo z žagancov, šteromi smo primešal keljé. V zidi pa lüknje zadelamo z gipsom. Či te včela piči, izvleči nàjprvle žaleč i potom položi na pičeno mesto volüpek od citrone. Pičeno mesto nede bolelo i tüdi ne otečč. Šteromi nogé preveč švicajo, naj si jih peré v vodi, v šteroj smo dali prevreti polski timijan i žlico raztoplenoga galuna. Prvle kak vlejéino mleko v pisker, jo moremo splahniti z mrz-lov vodov; àr se mleko ne prime tak piskra i se tüdi ne prismodi. . Mozole z obraza spravimo, či si devamo na lice tople obklàdke, ka se mozoli zmehčijo i jih potom drgnemo z žajfnim špiritom. Proti glavoboli pomaga vroča kopeo za noge, šteroj dodamo malo soli. Topla voda potégne krv z glave. Zamazane gumijaste mantlne spucamo etak: Zmešaj 10 litrov mlačne vodé i tri faläte salmijäka, pomoči v to gobo i zbriši zamàzane fleke i potom manti posuši na zràki. Pohištvo z orehovoga lesa najbogše spucamo s krpov, namočenov v raztoplenom parafini. Parafin dobimo v drogeriji. Zamàzani krščak spucamo s friškim kriihom. S sredicov drgnemo krščak, zosebno zamazane falate i potom zbrišemo s čistov cotov i ga skefamo. Či miš ozéblena vQha, si vsakikràt, gda se muješ, namaži z borovim vazelinom, šteroga poceni dobiš v vsakoj apoteki. Namaži si pa vüha vsigdär, gda ideš vö. Pelinov čaj je zosebno za želodec zdravilo, pospešuje tek i prebävo. Proti kucanji poméga, či vzemeš cuker v prähi v vüsta i hitro požrčš. Proti prehlidi pomaga vroča limonada : Citrono razrežimo s kožov vréd i jo denemo v mrzlo vodo i kühamo frtao vöre, denemo k coj cuker i gda zavré, precedimo i kak mogoče vroče spijémo. fida boli si M pompati, tos „BIL3NO ROSO" nUcati ! Na jezero zdravilni rastlin s cvetoči travnikov, gosti logov i visiki planin da svojo čudodelno moč zna-nomi domačomi sredstvi BILJNA ROSA (( >> blagodat prirode za vse i vsäkoga. Vsaka kaplica je vrejdna zlata ! Pri glàvoboll, vmorjenosti i potrtosti se nariba temen i celo z 3 kaplicami. * Pri näseci i zapretosti nosa po edno kaplico v luknje nosa. * Pri zamuklenosti, kaši i i katàri se 3 kaplice vlijèjo v tanj er vroče vodi i globoko se diše para skoz nosa i lamp. * Pri pokvärjenji želodca, bolečine v želodcu, riganji i krčaj vzemejo se 3 kaplice na cukri. * Pri zobà bolenji trbej bolno mesto dobro namazali. * Pri reumatizml, gihti, smicanji, bolečinaj v križi, trganji udov, dobro mazanje včasi vtiša bolečine. * 3 kaplice v kupici vodè dà izvrstno vodo za izprànje viist i grla. „BILJNA ROSA" samo edna jeste, Ponarejeni zato čuvajte se ! „BILJNO ROSO" dobite v vsej apotekaj i bogši trgovinaj po originalni ceni. V nasprotnom priméri pište rävo na näs: 100-Ietna Apoteka • Bai (DUNAVSKA BANOVINA) i Vam bodemojpo žeienji včasi poslali 4 glkžkov ali 8 gläzkov „BILJNE ROSE" po originalni ceni. Poštnine ne računamo. Stroške nosimo mi sami. R«g. ieio|3a Preracunjàvanje kubične vsebine okrogloga lesà (P = premer v cm. K = klfiča število.) P K 6 28 7 38 8 50 9 64 10 78 11 95 12 113 13 133 14 154 15 177| 16 301 17 227 P K 18 254 19 284 20 314 21 346 22 380 23 415 24 452 25 491 26 531 27 573 28 616 : 29 £661 P K 30 707 31 755 32 804 33 855 34 908 35 962 36 1018 37 1075 38 1134 39 1195 40 1257 41 1320 P K 42 1385 43 1452 44 1521 45 1590 F46 1662 47 1735 48 1810 49 1886 50 1964 51 3043 52 2174 5S 3306 P K 54 2290 55 2376 !56 2463 57 2552 58 2642 59 2734 60 2827 61 2923 62 3019 63 3117 64 3217 05 (3S1S P K 66 3421 67 3526 68 3632 09 3739 70 3849 71 3959 72 4072 73 4185 74 4301 75 4418 76 4537 77 4897 P K 78 4778 79 4902 80 5027 81 5153 82 5281 83 5411 84 5542 85 5675 86 5809 87 5945 88 6085 K 6321 P K 90 6362 91 6504 92 6648 93 6793 94 6940 95 7088 96 7238 97 7390 98 7543 99 7698 100 7854 101 18912 K___6362 6504____6648 6793 6940 7088 7238 7390 7543 7698 7854 [Sl2 L »U» SB-:m» ^X^ÄsltÄ na vseb na se najde na podlagi sledečega pravila onim KomffiLfa SdÄafrem^dÄw Ä'V? r?$mER : du«ost debeličine je 8 metrov, premer meri 47 cm. poTSče se te T tab«lilterü. ), ki odgovärja 47 t. j. 1735 kubična vsebina je te 8x1735=13.880, - 13.880 10.000=1.388 m». SENJE (SEJMI). PREKMURJE. Beltinci i (živinsko i kramarsko) 20. januàra, 24. na prestopno leto pa 25. februàra, 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. novembra. Bogojina (živ. i kram.) 15. februàra, 20. marca, 19. maja, 20 julija, 4. septembra i 16. novembra. Črensovci (živ. i kram.) 14. marca, v pondelek po 3. mäji, v pondelek po 14. septembri i 20. oktobra. Dobrovnik (samo živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondèlek po Tèlovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. januàra, 16. februàra, 27. marca, 17. aprila, 16. junija, 28. julija, 28. augusta, 28. septembra, 28. oktobra, 18. decembra, pa vsàki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na driigi dén. Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci (drovno) na Tèlovo i 6. decembra. Grad (Gornja Lendava) 28. marca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra. Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spädne na to soboto svétek, je svinjsko senje prvejšo soboto. Kuzma (kramarsko) na Križni četrtek. Krog (kram.) 4. maja. Martjanci (živ. i kram.) 23. maja, 6. augusta i 27. oktobra. Murska Sobota prvi pondelek januàra živinsko senje, prvi pondelek februàra živinsko i kramarsko, prvi pondelek marca živinsko i kramarsko, prvi pondelek aprila živinsko, prvi pondelek maja živinsko i kramarsko, prvi pondèlek junija živinsko, prvi pondelek julija živinsko i kramarsko, 24. augusta živinsko i kramarsko, prvi pondèlek septembra živinsko, 15. oktobra živinsko i kramarsko, prvi pondèlek novembra živinsko, 6. decembra živinsko i kramarsko. Če spädne na prvi pondèlek svétek, se vrši senje na drugi dén. Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. septembra i 28. okt. Puževci (kram.) 13. julija. Puconci (živ. i kram.) 28. màja, 10. julija, 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. màrca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov. Rakičan (živ.) 26. märca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. okt. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pépelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj ne- |f$ £»* deli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondèlek. Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Vuzmi, 15. jun. i 21. dee. Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drfigi pondelek po Vüzmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Velkov «ešov, driigi dén po Maloj meši, 4. oktobra i vsàki četrtek svinjsko senje. Če spadne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden dén sledi. Srez LJUTOMER. Ljutomer živinsko senje : 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul. 12. augusta, 12. nov. ; kramarsko i živinsko senje : 11. febr., 11. marca, 13. màja. (tüdi konjsko), 16. sept., 17. dee.; samo konjsko" i živ. senje 14. okt, Cven 7. septembra. Gornja Radgona 3. februära, 25. màja, 10. augusta i 15. novembra. Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra. Mäla Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra.? Veržej 6. maja, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januära (29. junija}, 30. junija, 21. septembra. Mesto i srez ;PTUJ. Ptuj živinsko senje : za konje i rogàto živino vsaki prvi i tretji tork v v mejseci, za druge vsako srejdo : tržni dén je vsaki pétek ; letno kramarsko senje se vrši : 23. aprila, 5. augusta,' 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. Gor. 13. junija, 30. novembra. Ptujska Gora 18. marca, velki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vuzmi, 2. julija, 14. augusta. Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. màrca, 27. jun., 10. aug. i 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srèdo pred Vnébohodom, 23. julija i v"so~-boto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrban 25. maja, 25. julija. Breg pri Ptuji drugi pond. v maji, 6. junija, drugi pond. v juliji,*26. augusta, drü'gi pond. v septembri. Ormož Cvetni pétek, pond. po Jakobovom (25. jul.), na Martinovo (11. nov.)M vsaki prvi pond. v mejseci jan., febr., marca, maja, junija, jul.,»sept.,. okt., dee. Či spädne na ednoga od tej pondèlkov svétek, se vrši Jsenje na drugi pondelek. Svinjsko senje vsaki tork v tedni. Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. MEDJIMURJE. Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt. 25. nov. Draškovec srèdo po Jürjavom, 7. i 16. aug., 11. nov. Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra i 30. novembra. Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli. Prelog Risälski tork i pondèlek po Jakobovom. i Razkriž 19. maja, 24. junija, 19. augusta, srèdo po Beloj nedeli. Mursko Središče 1. màja, 20. augusta i 26. okt. Štrigova 19. marca, 22. julija, 30. sept. i 4. dee. Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. JELI SE PLÜCNI BETEGI DÄJO Z V R Ä Č I T I ? Z tém važnim pitanjom se brigajo vsi nadii-šlivosti trpéci jetični, oni, ki trpijo na pliičnom katäri, zastaranim kašlom, slinavosti, dugo trpéci hripavosti i gripi i so do zdaj ne najšli vrästva. Vsi taksi betežniki dobijo od näs sploi IcSenki knigo z kejpami, štero je spiso dr. med. Guttmann z naslovom , Jeli se platni betegi dèjo zvrätltl !" Napisati je potrejbno samo edno dopisnico, franki-rano z Din 2'— i jo poslati na BERLIN 440. Mfiggelstpasse ZS-ZS-a. PUHLIH 8 0, Reg. pod Sp. br. 2416 «d 12. XII. 1933. Mesto i srez MARIBOR, levi dravski breg. Maribor vsaki driigi i 4 tork v mejseci senje za živino ; či je v tork své-tek, se vrši živinsko senje dén prvle. Vsaki pétek svinjsko senje ; či je v pétek svétek, se vrši svinjsko senje dén prvle. Vsako sredo i soboto tržni dén. Sv. Lenart v Slov. goricah. 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. maja, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra i 6. novembra. Marija Snežna na Veliki kram. 20. maja, živ. "i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. marca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po tretjo j kvaternoj nedeli. Srez MARIBOR, desni dravski breg. Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. màja, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov. Slov. Bistrica 24. febr., Veliki pétek, 4. mäja, 4. junija, 25. julija, 14. septembra, 28. okt. i 21. nov. Spodnja Poljska va 2. febr., 10. marca, 30. junija, pondèlek po 3. aug. i 9. septembra. Studenci pri Poljčanah 25. januàra, štrti pond. po Vüzmi i 13. dee. Stalna tabla časa, kda nam živina skoti. Plodjenja začetek Plodjenja dokončetek Plodjenja začetek Plodjenja dokončetek 'Plodjenja začatek Plodjenja dokončetek Konji Krave Svinje Konji Krave Svinje Konji Krave Svinje 1 Jan. 2 Dee. 8 Okt. 23 April. 5 Maj. 5 April. 9 Febr. 25 Aug. 7 Sept. 7 Aug. 13 Jun. 27 Dee. 5 6 12 27 9 9 13 29 10 11 17 31 9 10 16 1 Maj. 13 13 17 2 Sept. 18 15 21 4 Jan. 13 14 20 5 17 17 21 6 12 19 25 8 17 18 24 9 21 21 25 10 26 23 29 12 21 22 28 13 25 25 1 Marc. 14 28 27 3 Jul. 16 25 26 1 Nov 17 29 29 5 18 30 31 7 20 29 30 5 21 2 Jun. 2 Maj. 9 22 4 Okt. 4 Sept. 11 24 2 Febr. 2 Jan. 9 25 6 6 13 26 8 8 15 28 6 6 12 29 10 11 17 30 12 12 19 1 Febr. 10 11 17 2 Juni 14 15 21 4 Okt. 14 16 23 5 14 15 21 6 18 19 25 8 20 20 27 9 18 19 25 10 22 22 29 12 24 24 31 13 22 23 28 14 26 27 2 April. 14 28 28 4 Aug. 17 26 27 3 Dee 18 30 31 6 20 1 Nov. 1 Nov. 8 21 2 Marc- 31 7 22 4 Jul. 4 Jun. 10 24 5 5 12 25 6 4 Feb) . 11 26 8 8 14 28 9 9 16 1 Marc. 10 8 15 30 12 12 18 1 Nov. 13 13 20 5 14 12 18 4 Juli 16 16 21 5 17 17 24 , 9 18 16 23 8 20 20 26 9 21 21 28 13 22 20 27 12 24 24 30 13 25 25 1 Sept. 17 26 24 31 16 28 28 4 Maj. 17 29 29 5 21 30 28 4 Jan 20 1 Aug. 2 Jul. 8 21 3 Dee 3 Dee. 9 27 3 April 4 Marc. 8 24 5 6 12 25 7 7 13 29 7 8 12 28 9 10 16 29 11 11 17 2 April. 11 12 16 1 Aug. 13 14 20 3 Dee. 15 15 21 6 15 16 20 5 17 18 24 7 19 19 25 10 19 20 24 9 21 22 29 11 23 23 29 14 23 24 28 13 25 26 1 Jun. 15 27 27 3 Okt. 18 27 28 1 Febr. 14 29 30 5 19 31 21 7 22 1 Maj. 1 April. 5 21 2 Sept. 3 Aug. 9 23 Prosite taki velki ilustrirani cenik i vzorce vsega manufakturnega blaga, štero dobite k-šenki od nàJtféitSe domàie trgovske hlie g lugoslasiji ! VELIKO PREBÉRANJE! ZV0NRÉDNO NISIKE CENE! km mtrr—r—r— iimih i uh i imimihb sAvojegač6te reumatizma, protina oslobo-diti ? Trganje i smicanje po udaj i sklepaj, otekli udje, skrivlene roké i nogé, trganje, smicanje i ščipanje po razni kraji tela, pa tüdi slabost oči so večkrat posledica reumatizma i bolečin v čontaj, štero je potrebno odpraviti, är se ovak bolečine stopäjoma večajo PONÜDIM VAM zdravilno, sočno kisilino razkrajajoče, izmeno snovi i izločeno,pospeštijoče DOMÀCE ZDRAV-LENJES PiTVINOV, ki se na umeten način povsém naravno sestavi iz nekšoga blagodejnoga zdravilnoga vrelca, ki ga je dobrotivna mati naräva däla betežnim Iüdem. Pišite mi včasik i dobite iz moji v vsej drža vaj obstojčči skladišč popunoma k-šenki i franko navučno razpravo. Sami se te uverili neškodlivOsti toga sredstva i njegovom näglom delüvanjem. Poštno zbirališče: Pannonia-Apotheke, Budapest 72, Postfach 83, Abt. III. H. 212. TI V AR ADI CI/C oblečejo celo Vašojdružino UDLLKL00 BLflVE DO PETE! Stalna velika zaloga vseh vrst letni in zimskih oblek, spomladanskih in zimskih plaščev za deco in odrasle, za moške in ženske iz cajgof in štofov. V veliki izberi so stalno na zalogi svetovno znani pravi garantirani nepremočljivi TIVAf? HITRFPTITQI« Tam se dobi tudi vse jj 1 S? rt s\ IlUOLI\I UJI . vrste kratko in pleteno blago, kak kape, srajce, nogavice za moške in ženske, fino žensko svileno in pamučno perilo, moški in ženski puloveri (štrikani ka-puti), deke (Koče). Ročna dela : zavesa, namizni prti in posteljaki. — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah sami z ogledom blaga brez-obvezno za nakup, kajti: Tvorniško niske cene imajo TIVAR OBLEKE. msen mm LendousKa c. 2|a. (PREK OD POŠTE) TIVAR OBLEKE li HAHN PA VEL MURSKA SOBOTA Kolodvorska ul. 1. Telefon 49. 1 Veletrgovina manu-fakturnega, pletenega in kratkega blaga. Prodaja samo na VELIKO. OGLASÜVANJE V KALENDÀRAJ zvršava najbougše stari specialni stručni BLOCK WER'O« INTERREKLAM D. D. ZAGREB* Masarykova 28. kalendàrski oddelek v koncerni Telefon 23—125. Pošt. pred. Zagreb 1/446 Predlogi i stroški brezplačni. Ascher B. in Sin | Imetnik Arvai Vincenc M. Sobota Glavni trg j ORÜNTANA LETA 1855. TELEGRAF : ASCHER TELEFON ŠTEVILKA 14. Kolonska, špecerijska i vseféle meie, zrnja jj velika trgovina. | liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii ZAHTEVAJTE CENIK! NAJVEČJA DOMAČA TRGOVSKA HIŠA V JUGOSLAVIJI! CEL JE307 010201894823535353480001000153535353232323484848534853 OBČINSKA HRANILNICA MURSKA SOBOTA ■11 MIŠM imi lini ili Telefon št. 34. Ček. rač. št. 14.891. Edini popilarno varni zavod v Prekmuriu Za hranilne vloge in sploh za vsa obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tüdi arvinski penezi in občinske fonde samo tü morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu, ter jih obrestuje najugodneje. Daje posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na grünt i na karto bijanko z kezešami). Dovoljuje vsakovrstne kredite (lombardne, menično-eskomptne, kontokorentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije najkulantneje. Mzvlečein^ia^iovejšega ilustriranoga cenika Najvekše domače trgovske hiše v Jugoslaviji ! STERMECKI Prosite taki brezplačni cenik z več jezero kejpami, CELJE št. 307 v šterom najdete ešče vnogo drugi predmetov, Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnéjo penezi ! BETEZNI PLflÜfl] Jezere že ozdrävleni ! Zahtevajte včasik knigo o mojem novorn umetnom prehränosti, ki je že veče lüdi rešil.a Ona more pòleg vsakoga načina živlenja pomagati, da se beteg hitro premaga. Nočno švicanje i kašel prestäneta, teža téla se zviša ino po väpnetiju po časi beteg preneha. Resni možovje zdravniške znanosti potrjujejo prednost té moje metode i radi priporočajo. Čim prie začnete z mojim načinom prehranjevanje, tem bogše. Sploj k-šenki i poštnine prosto dobite mojo knigo, z štere bodete vzeli dosta koristnoga. Pišite včasik zadostüje tüdi dopisnica, na atres : Poštno zbirališče : PPHHflfllMIFOTHERB BUDAPEST 72, Postfach 83, Abt. III. Z. 412. S38 Kffipfi? ?Svoje peineze näi- lllllulju « bole gvüsno lehko naložite pri našom zavodi i šteri pejnez se obrestüje po najvišišoj obrestnoj meri. — Posojila za kmečki närod dä po najménsoj obrestnoj meri. Hranilnica in posojilnica mä več stotin članov, ki odgovarjajo za vsaki najvéksi naloženi pejnez. Kmetje ! Či v to posojilnico naložite vaše pejneze, sami sebé podpérate, är je té zävod vaš ! Izvleče k® iz);: naj novejšoga ilustriranoga cenika Najvekše domače trgovske hiše v Jugoslaviji ! CTpRMPrKI Prosite taki brezplačni cenik z več ! jezero kejpami, U I li II lil U II II I v šterom najdete ešče vnogo drügi predmetov. CELJE št 307. Ka ne odgovarja se zameni ali pa se povrnéjo penezi ! VELIKO PREBÈRANJE ! ZVONRČDNO NISIKE CENE I Najmodernejšo fabriha mesnati izdelkov < o z —3 3 < X TJ > CO > N > t- m-D SJOS. BENKO „ MURSKA SOBOTA S Delajo se vsäkevrste klobasi, salami (zimski i letni)3kak tüdi vsefelé prekajeno meso. EXPORT GOVENSKE ŽIVINE, SVINJ, TELET 1 MESA. j Bobi se mast 1. vrste tildi na malo!!! s NAJNIŽIŠA CENA 1 NÀJBOGSA KVALITETA. Za dclavce ocvérke, prekajene svinjske nogé po nisikoj ceni. od Din 65.— naprej ednoredne od Din 132- 9 Glasbilo ne niidi svolenti lastniki le veselje sreče občtiduvanja in priznänje nego tüdi zasliižek. Za to trditev mamo vnogo dokäzov! Samoga igranja pa se zmorete na-včiti spomoèjovizrédno j lejko razmeti poučni pisem tvrdke Meinel & Herold. Knižico „Kak postanem dober muzi-kant" i katalog da tvrd-ka vsäkomi, ki pošle Din 4 v znamkaj, vsekako pa je predpogoj za hitro i leikovčenjč tüdi dobra kakovost glasbila. Isto dobite celo fai pri navedeni tvrdki, är küpite tam naravnost Iz fibrlta oz. njénoga tvorniško-ga skladišča. Glasbila té näjbol znäne tvrdke uživajo radi čistog zvoka i točne strokovne izdlave izrédno prednost po čelom sveti, är šlo primeril felliOVOSt küpüje glasbila MEINEL & HEROLD Tambure od Din 75- od Din 2.580-— Klavir harm. od D. 510 -, gosli od D- Ö8'". trompete od D. 620-, gitare od D. 145-Popolno Jamstvo dàvle tvrdka vsakomi za vsako glazbilo, stero dobite SI«**! na polskUInJo I zamenjäva je dopflščena. M1IHEL a HIROLP al. tWPlilCB |l«bll I ìliriinlfc Maribor il. 257 Dobavitel odličnih muzikov i slovitih glasbenih zborov ! Z <" O. SC U)< J» O Cu ~o n 3 3 S» D. irr s» "S. » s- c |K3 S* N j» =T n Ff o* -t n N š? O« r sr o K! Či scéte meti dobro i po fai ceni OBLEKO, ne küpüjte prvle dokeč ne poglédnete veliko zàlogo gotovih moških i dečin-skih oblek, zimskih i letnih kaputov, houb iz caiga ali iz štofa pri Mäjeri. Tüdi sprejmejo se obleke po želenji na mero. Pridite i se osvedočite ! M (MER STEFAN krojač i trgovec z gotovimi oblekami za moške V MURSKI SOBOTI Radgonska cesta št. 2. 1 stota m AUTOTAKSA Vozi vsakši čas i v vsako smer Zaprti auto ! Solidne cene! Podulišai si Zahtevajte brezplačno i poštnine prosto veliki ilustrirani cenik za vdre, zläto i srebrno blägo od svetovno poznane firme H. SUTTNER Ljubljana štev. 119, Listna fabrika vör v Švici ! ! Čiidili te se nisikim cenam ! ! Ž i v 1 e n j e se more podukša-ti, bolečine preprečiti, betegi ozdraviti, slabost ojačiti, nestanovitni postati jäkostni i nesrečni postanoti srečni ! Ka je vzrok vsakega betega ? Oslabitev živcov, potrtost, zgüba prijätelov ali svoji bližnji, razočara-nost, strah pred betegom i vnogo drügi razlogov. Zad ovolstvo je najbogši vrač ! Jesto poti, ki Te morejo pripelati do dobroga razpoloženja, oživiti Tvoj značaj, na-puniti Te z novim vüpanjom ; ta pot je pa opisana v razpravi, ki jo že more vsaki, ki zahteva, dobiti včasik i ščista k-šenki ! V toj mäloj knigi je raztumačeno, kak morete v krätkom časi ino brez zadržka med delom ojačiti živce i mišice, odpraviti slabo razpoloženje, trüdnost, raztresenost, oslablenje spomina, nerazpoloženje za delo i vnogo drügi betežni pojavov. Zahtevajte to razpravo, ki Vam bo 9 nüdila dosta prijétni vör. Poštno zbirališče : PnnHDHin-flPOTHEHE BUDAPEST 72 Postfach 83, Abt. III. 11. Zavartij proti ognji, nesreči, toči vlomi, starosti, itd. pri za-varovalnom društvi CROATIA ki čas dobite vsefelé štofe, cajge, lepe žamate, vono i parhete, postelnino, dru-ke, belo platno Ud., kaUtl tüdi štrikane robce i vso galanterijsko 1 specerijsko blago po nàj-nižfšoj ceni pri BRUMEN GENOVEFI MURSKA SOBOTA Nb kükli poleg birovlje. HAHN IZIDOR trgovina a papirjem, šolskimi Glavno zastopstvo : knjigami in potrebščinami v POČIČ LUDVIK, murski soboti FOKOVCf Št 3 -i PREKMURSKA TISKARNA I prevzeme näjcenejk Prekmurje. | | vsa tiskirska dela. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüliiilllllliiiitiiiiiiiitiiiiiiil kmetje, obrtniki, trgovci in delavci nalägajo svoje peneze samo pri Rmečl posojilni r. z. II. z. v Murski Soboti Cerkvena c. št. 5. V lastnoj hiši prek od birovije Telefon štev. 62. Ček račun štev. 15.229, Umnti.. ta gasa je Vaša, zato se je poslužfljte i jo tüdi lllllbljb, priporočajte drugim. Hranilne vloge sprejema ■ od vsakoga na hranilne knjižice i na tekoči račun ino je obrestuje najboljše. Hranilne vloge znašajo dozdaj prek osem milijonov dinarov- (8,000.000 Din). Za té vloge je dobroga stanja polek lastne hiše do 65,000.000 Din. Letni promet je zrrašao v preminočem leti nad Din 20,000.000 alizrečjov povedano: nad dvajsti milijon ove vloge se Posojila dävle na poroke čem računi. Rentni da\ sama iz svojega. iti z té oj dom, itvo. joj voli! Cejla Jugoslàvia zna ka Vi nevejte, da je z rdéòimi srcämi na vignetaj močnejša slatina po naràvni ogljikovi količini no razlikosti ivna pij r