ŠT. I. V CELJU, SOBOTA 4. JANUARJA 1919 LETO 3 Izhaja vsako «redo insoboto Cena : Za celo leto 24 kron, za pol leta 12 kron, za Cetrt leta 6 kron, za 1 mesec 2 kroni. Posameina ätevilka stane 30 vinarjjev. Na pismene naročbe brez pošiljatvc deuarja se nNiegovi kraljevi visokosti regentu Aleksandru v Beogradu. V imenu Narodnega sveta za možiško dolino na Koroškem, zbranega pri svoji seji dne 22. decembra 1918, prevzetega duha popolnega ujedinjenja in demokratizrna, pozdravlja podpisani iz vseh jugoslovanskih političnih strank obstoječi odbor iz vse duše nerazrušno jedinstvo vseh Srbov, lirvatov in Slovencev na njihovem celem teritoriju, želeč skorajšnjo rešitev onih Jugoslo- vanov, ki še danes trpijo pod kruto pestjo Ita- lije; Madžarov in Nemcev. Bog živi našega vla- darja Petra, našega regenta Aleksandra kot pred- stavitelja naše krvi, naše pravice, naše svobode, našega demokratizma, našega jedinstva, trpljenja in vstajenja. Narodni odbor največjih indusrijskih, do sedaj brezpravnih koroSkih občin Guštanj, Prevalje, Možica, Črna, Tolsti vrh, Kotlje, St. Da- nijel in Libeliče: Andrej Oset. predsednik. Uprave vseh fistov, katerim pošljenio naš list, prosimo, da nam blagovolijo pošiljati svoje liste v zanicno. Ise Preksnurja. Tudi Prekmurje osvobojeno. Radgona, 30. dec. Iz Medjimurja, katero so nase jugoslovanske eete zasedle od 24. do 28. dec. skoro brez vsakih žrtev, so vkorakale dalje na sever v Prekmurje. Ljudstvo je pozdravljalo rešitelje z ve- likim navdušcnjcm. Dne 29. dec. je bila zascdena Sobota in cete so odkorakale so dalje proti severu. Prodiranje v Prekmurja. Radgona, 1. jan. V petek 27. dec. so Srbi pod poveljstvom stotnika Jurišiča zavzeli Dolnjo Len- davo, dne 28. dec. pa Belatince, Mursko Soboto in druge nuuijše kraje. Slovenci in Srbi prodirajo sts- daj v Qornje Prekmurje proti Kerki in Rabi. Ljud- stvo je osvoboditelje s solzami v očch pozdravljalo, z dreves in his so plapolale zastave, zvonovi so zvonili. Ogri bežc na eeli črti. V Lendavi so jim naši odvzeli 6000 pušk in pa 36.000 K srebrneffa denarja, vcliko živine in drugih živil. Ogrski Slo- venci žele slovcnskih uradnikov in uciteljev. — Se- daj prodiramo iz ravnine v hribovjc (med Goričanc). Vse gre v najlepšem redu. Izdajalec Tkalec na madžarski strani. Radgona, 1. jan. Nadporočnik Tkalec, rodom Sl'ovenec, se jc za visoko plačo prodal Madžarom in pr.eganjal v okolici Razkrižja ter treh Bistric Slo- vencc, ki so se zavzeli za .Jugoslavijo. Oospo- darja Godino v Bistrici je gonil okoli kakor kakega lopova in ga dal tepsti. Godinovo hiso je oropal. Ko so Slovenci Tkalca pregnali, je grozil. da bo zažgal vse tri Bistrice. Vse ki so prejeli datiašiijo številko na ogled, prosimo! da nam iz svojih okolišcv naznaniio m.-:- slove ijtJdi, kateri bi prišli v poštev kot naročnikl. O^ewsie novice. Shod JDS v ŽaBcu. V nedeljo 29. decembra se je vršilo v Žalcu Iepo obiskano zborovanjo, ki ga je sklicala kra- ievna organizadja JDS Zalec. Zborovanie ie otvonl predsednik g. R o b 1 e k, ki je obSirno in veleza- nimivo razpravljal pomen narodnega ujedinjenja iz gospodarskega stališča. G. dr. Kai an je raz- pravljal o istem vprašanju iz politično-narodnega vidika ter podal jasno sliko sedanjih razmer v svobodni državi Jugoslaviji. G.Ivan Prekoršek je govoril o naši meji proti Lahom, Nemcem in Madžarom ter pokazal ono veliko razhko med staro Avstrijo, ki je bila sezidana na laži in kn- vici ter morala zaspati, in novim življenjem v mladi Jugoslaviji. Poslušalci so z velikim zam- manjem sledili izvajanjem vseh govornikov, dobro razumevajoč pornen in potrebo ujedinjenja naroda SHS v skupno državo pod vlado kralja Petra. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: l/.ražamo svoje zadoščenje in veselje nad ujedinjenjem z bratskim hrvatskim in srbskim narodom v enotni jugo- slovanski državi pod junaškim kraliem Petrom in njegovo dinastijo. Ogorčeno prctestiramo proti zasedenju odličnih delov našega ozemlja po državi, ki je vstopila v svetovno vojnc za osvoboditev tlačenih narodov in za odstranitev gospodstva enega naroda nad drugim. Svečano iziavjiamo, da ne pustimo niti pedi svoje zemlje in da za- htevamo za svoi dosedaj llačeni narod in v inte- resu evropskega miru ujedinjenje vsega, celokup- nega našega naroda v svobodni Jugoslaviji. Shod J. D. S. v Laškem trgu. V nedeljo, dne 29. dec. ob pol 9. uri dopoldnc se je vrsil v prosto- rili tukajšnje »Pivnicc« shod, katcrega ie priredil kraievni odbor J. D. S. in na katercm Je govoril povcrjenik za finance, g. dr. Vekoslav Kukovec. 1 jtidstvo je točno ob napovedanem času napolmlo obširnc prostore »Pivnice« do zadnjega kotička ter z napetostjo pričakovalo znanega govornika. Shoa jc otvoril za kraj. odbor J. D. S. R. Zupanc ter nredlagal predsednikom shoda g. Pleskovica, vodjo tuk davenega urada, ki jc po kratkem nagovoru oddal besedo dr. Kukovcu. V nad dveurnem, stvar- nem in vscstransko pojasnjujočeni govoru jc gosp. poverjcnik obrazložil zbranemu Ijudstvy trcnotnl zunanji in notranji položaj ujedinjene JugoslaviJe, potrebo ujedinjenja pod dinastijo Karagjorgjevf- Številka 1. »NOVA DOB A« Stran 5. čev, vprašanje valute, prehrane in še druge dnevnc J zanimivosti. Za svoja izvajanja je žel govornik vsc- stransko pritrjcvanje in zahvalo. Po g. Zupancu na to prečitane resoJucijc, posebno tudi glede protesta proti nasilni okupaciji našega ozemlja po Italjanih in Ncmcili so bile z navdiišenjcm soglasno sprcjcic Ko se je predscdnik Pleskovič v svojcm zaključ"- neni govoTu zahvalil g. dr. Kukovcu za njegov trutl je ljiidstyo dr. Knkovca z navdušcnimi »Živijo« klici pozcravlialo. Ob zvokih hiimie »Lepa naša« se Je shod koncal. - V LaSkcin trgu smo bili do vojne navajem opazovati na shocuili razbiirjcnjc strankar- skili strasti. Tokrat pa smo zborovali v znamenju .stvarne cdmosti, brez šuina, vsi prepojcni z zavesr- jo, da se moramo kar najbolj strniti, da obvarujemo svojo mlado državo zunanjili in notranjili sovraž- mkov, ki z vsch strani z zavistjo škilijo na nas. TaK boui Htjs vsdi bodočih shodov, doklcr nam Jugbsla- viia ni dovolj trdna na znotraj ter clovoli varna in pravilno ornejičena na zunaj! Obeni zbor Narodne Citalnice v Celju se je vr- šil minolo soboto ob žalibog malern zanimanju čla- nov. iz poročil predsednika in tajnika smo posncli, da jc imclo dništvo lansktf leto najmanj clanov (38), odkar obstoji. Temu se ni enditi, kcr celi čas vojne pravzaprav ničesar ni članom nudila. Sedaj so se eitalniški prostori zopet uredili, naro- čilo se je časopisje, posebno lepa vrsta revij, in je torcj^ upati, da sc bo društvo zopet povzdignilo. Knjižiiiea društva je ena najveejih na Slovenskem in bo-------kakor hitro jo novi knjižničar g. prof. Krnet uredi, začcla zopet redno poslovati. Sklenilo se je tudi, po možnosti osnovati »francoski krožek« za učenje francoščine. Drnštvcn.i fond za vojne dobrodelne namerac v znesku 328 K 92 v se odpoš- lje za jugoslovansko siroead. Sklenilo se je tudi sto- piti s Posojilnicc v Celju v pogajanja, da se spre- mcni pogodba, v smislu katere dobi Citalnica od cistega dobieka iz dohodkov gostilne v Narodnem domu, za katero ima koncesijo Citalnica, komaj 10^, Posojilnica pa 90%, vsaj tako, da bo dobivala Citalnica 50%. Slovenska javnost v Celju bo tako spremembo gotovo z vescljcm pozdravila, ker bo potem mogla Citalnica z veejimi doliodki tudi bolje udejstvovati svoje nalogc. V novi odbor so volieui gg.: dr. Jos. Sernec kot predsedniik, clalje dr.Juro Hrašovec, Anton Mirnik, dr. E. Kalan, prof. Kmet, ravnatelj M.Gruden, Anton Kunej, Drag. Kralj in Janko Lešničar, za namestnika gg. dr. A. Božič in V.Natek, kot prcgledniki gg. Smcrtnik, Stermecki in Wutt. — Upamo, da bo dni.štvo odzdaj naprej zopet v polni incri vrviio s\<\io vzvišenc nalogo. Silvcstrov večer v Narodnem domu je privabil toliko občinstva. da se je ponovno izkazalo, da jc dvorana Narodnega doma postala za našc prirc-- ditve premajhna. Spored, ki ga ie aranžiral gosp. V. Vošnjak, je občinstvo v celoti zadovoljil. Zai da vsled malega prostora ne moremo o njem obšir- neje pisati. Nekatcrniki so bili sicer skromnega mnenja, da italijanske pesrni ne spadajo na našc pri- reditve, osobito ne sedaj. ko naši rojaki tako brid- ko občutijo pesem italijanskcga biča na svojih hrb- tih. Dobre so bile nekatere karikature. Alegorija, katero je priredH g. M. Benčan, je splošno ugn- jala. Sodelovala sta prl alegoriji njegov sin in hčer- ka. Jc to bila že dvajseta alcgorija, katero je pri- redil na Silvestrovo g. Benčan. Predscdnik Citalnice g. dr. Jos. Sernec jc v svojem govoru o polnoči pri- merno osvetlil pomen prvega Silvestrovega večcra, ki ga obhajamo v svobodi. Dolga je bila pot do nje- ga in trnjeva, in presrečni smo, ko ga končno ob- hajamo prosti na svoji zemlji. Gmotni uspeh večera ki je namenjen »Celjskemu Sokolu«, bo gotovo zelo povoljen. Izčistiti! Pri nekaterih tukajšnjih uradih (mestni urad, gospodarski urad okr. ^lavarstva itd.) so še vedno razne nemške gospodične, ki ne znajo skoro čisto nič slovenski ali pa iezik le lomijo in torej za slovensko uradovanje niso sposobnt. Čujemo, da se nekatere drže baje iz čisto napačnega človekoljubja, ker baje matere dotičnih hodijo k predposlavljenim deklet in se tam jokajo ter za božjo voljo prosijo; naj jih obdrže. Baje pri teh vlada glede deklet nazor, da so nenadomestljive. To je seveda nesmisel! Ko- liko slovenskih deklet prosi služb, ki gotovo niso manj sposobne nego tiste nernške gospodične, roed katerimi so celo take, katerih očetje so že y nemški Avstriji nastopili službe. Ne vemo, če imamo povod clržati take uradne moči na škodo slovenskih prosilk, zato bomo brezobzimo zahte- va!i izčiščenie. Nemci ne poznajo v NemSki Av- striii nikakSnega čl.ovekoljubja napram našim ljiidem, zato tudi mi nimamo za to povoda! Obcni zbor Celjskega Sokola se vrši v soboro, dne 4. jan. 1919 ob pol 8. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Umrla je dne 31. dec. v Celju gospa Berta Prešern, roj. Leban, žena gospoda majorja Pre- šerna. Imela je raka v grin. Bila ie blaga žena. Blag ji spomin! Spomenik cesarja JoŽefa pred Narodnim Domom je v noči na 2. tm. izgubil (vsled kakih vplivov, nam ni znano!) ravnotežje in je ležal 2. tm. zjutraj na tleh. Na trg pred Narodnim Domom nnravno spada drug spomenik, zato mu je pač Jo'zcf pravočasno hotel napraviti prostor. Celjski iiemški lovci se hvalijo okrog, da bodo iztrebili v času, dokler še imajo love v na- ših gozdovih, vso divjačino. In res dobivamo od raznih strani glasove, kako brezobzirno streljajo vsevprek. Mislimo, da je naša politična oblast po- klicana, varovati naže gozdove pred takim opu- stošenjem in da ima celo pravico, vočigled takim dogodkom vse lovske najemninske pravice sisti- rati ter razpisati nove dražbe občinskih lovov. Streljanje vojaštva iz vlakov. Te dni se je peljal zopet bataljon celjskega pešpolka z vla- kom skozi Savinjsko dolino. Vso pot so vojaki iz vlaka streljali in tako v izdatni meri ogrožali varnost prebivalstva. Mislimo, da bo moralo po- veljstvo v bodoče takim dogodkom priti vokorn s tern, da vojaštvu ne razdeli že pred odhodom iz Celja municije. Nekai se mora gotovo storiti, kajti takšni dogodki ob odhodih vojaštva so ne- vzdržljivi. Ali je to res? Čujemo, da baje pobira Westen od delavcev prispevke za Schulverein tudi še sedaj in da jim. odtrguje za to pri plači. Zahtevamo tozadevno od Westena, natančnega pojasnila, ker bi sicer morali smatrati govorico za resnično. Predrznost nadute Nemke. Hči Adela ko- vača Gregla v Celju, kateri komaj za silo lomi nemščino, je sevedena zagrizena Germanka. Ko se je na dan narodnega praznika prerivala ob priliki manifestačnega obhocla skozi množico, je imenovaln našo manifestacijo »Maskenball«. Mi- slimo, da se bodo na$la sredstva, zavezati takim nadutim ženščetom umazane jezike. Občni zbor Dramatičiiega društva v Celju. To- zadevno poročilo (kakor tudi več drugih dopisov). smo vsled pomanjkanja prostora morali odložiti y.~ prihodnjič. Nemških časinikov v Celju vidimo clan za dnem več hoditi v nniformah. Kaj se imajo klatiti tod bkoli ljudjc, ki niso v nasi službi, res ne vemo. Zdi se, da bo tudi pri nas trebalo sčasoma kakcga ge- nerala Maistra, ki bo takemu vandranju nemškili oficirjev napravil odločno konec. Upamo pa turn, da bo vodstvo naše mestne občine rodbinc teh nem- ških oficirjev kmalu odpravilo iz mesta, da se hr- pravi v stanovanjih prostor našim uradnikom. Jugo- slavija vendar ni za to tu, da bo redila rodbinc nemških častnikov in uradnikov, ki že službujejo v nemški Avstriji in hodijo sem le na obisk k svt»- jim rodbinani ter kvečemu še — špijonirat. V Št. Paviu na Koroškem so pri navalu nemške tolpe zajele tudi gdč. Maro Vošnjakovo iz Celja in jo med zasramovanjem in pljuvanjem tnnožice odvedle v Volšperk, odkoder so jo par dni pozneje izpustili. ProŠnja za časopisje in drugo čtivo za slovenske vojake. Štacijsko poveljstvo v Celju piše: V tukajšnji nadomestni bolnici se nahaja še okoli 100 bolnikov vojakov, med njimi dosti iz- obraženih. Ker jim primanjkuje čtiva, posebno slo- venskega, prosimo za slovenske časopise, revije in knjige vsake vrste, za te slovenske bolnike- vojake. Vsak dar se hvaležno sprejme. Darovi se prejemajo v pisarni štacijskega poveljstva. Okrajna bolniška blagajna v Celju ie imela leta 1914-zadnie volitve, ter je funkcijska doba štirih let že davno potekla. Ker je samo- obsebi umevno, da mora ta nemška domena pre- iti v slovenske roke — se slovenski č{ani iz Celja in okolice pozivajo, da z dopisom na mest- ni urad v Celju zahtevaio takojšnji razpis novih volitev. — Isto velja tudi glede trgovskega gre- mija in njega bolniške blagajne ter raznih drugih podobnih zavetišč istega nemškega osobja, katero je ob vsaki priliki napadalo Slovence. Ven ž nji- mi, da nebo treba »Vahtarci« pisati 0 tisočih Nemcev. kateri ne razumejo slovenskih razglasov. Od iužne železnice. Imenovani so: za nadrevi- denta g. revident Sigmund Knijiček v ZidanciT:- mostu; za revidente gg. pristavi Karl Pavlinc v Radgoni, lv. Uhan v Mariboru, Herman Leitner v Ptujii, Pavel Perne v Prcvaljah, Anton Cajnko v Zagorju, Franc Seničar v Spod. Dravogradu, Ai. Šešerko v Zid. mostu, Iv. Roglič v Zid. lriostu; za pristave Ciril Vrančič v ]3režicah, Alojz Lukanc v Ernovžu, Leoi^. Samonik v Scvnici, Jožef Princ v Zid. mostu, Rudolf Domuingo. Karl Kramer in Fr. Kuhnert v Spod. Dravogradu, Karl Schinko na Pn?- gerskcm; definitivno nastavljcn je asistent Franc Qonza na Pragerskctn. Iz političnc službe. Za vladna tajnika sta ime- novana okr. komisarja in vodja okr. glavarstev clr. Marko I pa vie v Slov. Graden in dr. Feliks Lajnšič- v Mariboru. — Nam. koncipist Fr. Šchorn v Hrc- žicah je odstavljen od slu/be. Vis'iic raviiateijstvo za promet na slovcnskon» ozemlju države SHS s sedežem v Ljubljani se je ustanovilo s 1. dec. 1918. Vodi in lpdzira upravu in obrat državnih žcleznic, pošte in brzojava ter nadzira obrat in upravo zasebnih železnic. Preustroj okrajnili šolskih sveiov bivše vojvct- dine stajerskc. Z naredbo poverjnistN'a za uk in T>o- gočastje Narodne vh:de SHS v Ljubljani z due 12. dec. 1918 se določajo kot člani okrajnili šolskih sve- tov: 1. vodja pol. okr. glavarstva (obenem pred- scdnik); 2. po en učitelj verouka za vsako versko dru/.bo, ki šteje v okraju nad 500 diiš; pred!a Beograd, 30. dec. Finančni minister je odpo- | slal komisijo, katere člani so dr. Jankovič, dr. Mi- j Ian Markovič in dr. Brezigar, tajnik finančnega odbora Narodnega Sveta v Ljubljani, na Dunaj in v Pešto, da prouče stanje avstro-ogrske banke zaradi reguliranja naSe valute. Komisija gre v isti zadevi tudi v Prago. Iz LaŠkega trga. Krajevni odbor Narodnega Sveta v Laškem trgu brzo javilje Njega kraljevski Visokösti regentu Aleksandru : »Našim odrešeni- kom od lOOOIetnega robskega jarma, junaškim Srbom in hrabremu vojvodi hvaležne pozdrave ! Jedin narod in jedina država bodita na veke !« — Sprejel je nato sledeči brzojavni odgovor : »Njeg. Veličanstvo kralj Peter in Njeg. kralj. Visokost regent prestolonaslednik Aleksander izre- kata za prelepi pozdrav povodom präznika našega ujedinjenja svojo prisrčno zahvalo ter se čutita eno s celim narodom, ki se veseli ujedinjenja svobodne Jugoslavije.« Po najvišjem nalogu šef dvorske kancelarije : Balugdžič. Nova odredba glede vzdrževalnin. V številki XXVlll. uradnega lista je izdala Narodna vlada v Ljubljani naredbo z dne 19. 12. 1918 št. 219, s katero se z dnem 15. januarja 1919 ustavljajo in na novo urejajo prispevki za preživljanje in amerik?.nske podpore. Važna je določba člena 111, da mora vsak, ki hoče izza dne 16.1.1919 nadalje prejemati prispevek za preživljanje, vložiti pri pristojnem davčnem uradu prošnjo, na kateri potrdita ob- činski in župni urad: 1. da je vpoklicanec še v vojaški službi narodne vojske, a ne v službi narodne straže, ali pa, da se še ni vrnil iz ujetništva, 2. da je vzdrževatelj - vpoklicanec preživ- ljal sebe in družino le z mezdnim zaslužkom, odnosno s svojo plačo, 3 da so svojci vpoklicančevi brez zaslužka in dohodkov, ali pa da bi se navzlic svojim za- služkom in dohodkom brez prispevka nikakor ne mogli preživljati. Prošnjam naj se prilože po mogočnosti do- sedanje plačilne pole. - Slična potrdila se morajo prilagati prošniam za ame.ikanske podpore. Iz Dola pri Hrastmku. Dolski kmctje pozdrav- ljamo »Novo Dobo«, ker je res potreba lista, da ga bomo brali, pa tudi povedali v njem svojc želje in j težave. Saj tch imamo mnogo. Kmetijsko podruž- j nico si bomo morali ustanoviti, ker pravijo Trbovci, : da nas pri svoji nič več nočejo. Cc pa hoeemo kaj | doseči, sc moramo združiti. Letos je zopet »ta rde- ča« pobrala mnogo svinj. Tako smo prosili v Laško, Celje in Gradec, da bi nam poslali živinozdravnika, ki bi cenil •svinje. Pa ta nemška gospoda nas je poznala samo takrat, kadar so nam mogli kaj vzeti. Živinozdravnika nam niso hotcli poslati, pa tudi naše prošnje nam niso hoteli uslišati, da bi naučili kakega domačcga moža, ki bi cepil svinje, clokler nam ne dajo zdravnika. Upamo, da bo zdaj bolje, da nam bo slovcnska kmetijska družba šla bolj na rokc. Netnška sola v Hrastniku jc že od preobrata sem zatvorjena in na zopetno otvoritev ni misliti, ker v celem Hrastniku ni niti 30 nemških otrok. Kljub tcmu pa slovenski otroci, ki so hodili v to solo, ne pridejo k pouku, ampak se potcpajo bren- delno okrog. Tu bo pač trcba nckaj storiti, da se ta deca popolnoina ne zancmari.e Mariborske novice. Nemci v Manboru hujskajo. General Maister določi nemške talce. Maribor, 1. Jan. Poveljnik jugoslovanskih cet general Maister je izdal na ncmško prebivalstvo v Mariboru razglas, po katerem mora radi anomm- nih pisem, ki prihajajo njernu in drugim jugoslovaii- skim voditeljem v Mariboru in radi hujskajočih go- voričenj na cestah, na želcznici, v društvih itd. odre- diti sledcčc: »Določil sem 21 uglcdnih mariborskih nernških meščanov, da jamčijo solidarno s svojim življenjem, da se ne uclejstvijo te pretnje bodisi proti meni, bodisi proti kaki drugi jugoslovanski osebi. Prav tako jamčijo ti talci z življenjoni radi vsakega nasilstva proti oblastvom SHS ali sploh radi kršitve javnega mini in rcda. Svarim torej vsc prebivalstvo pred vsakiin neprernišljenim dejanjem, zakaj usoda talccv je v njih rokah. To bodi na zna- nje vsem. Maribor, 31. dec. 1918. General Maister,« Po trije talci morajo biti internirani v voja.^tiici za domobr'anstvo. Prvi so bili včeraj internirani od- vetnik dr. Mravlag, tovarnar z usnjem Herman Berg in veletrgovec Kokoschinegg. Med 21. talci je tudi štajerski deželni poslanec Wastian. Maribor, 1. jan. Prcdvčcraj je jugoslovanska državna policija aretirala ljudsko-solskcga ravnatc- lja Alojza Scdlatsclika, ker je grajal aretacijo prote- stantskega pastorja Maliuerta. Odvedli .->o ga v okrožno soclišče. V Mariboru so zaprli pastorja Mahnerta, ker jc pri Oirstmuyerje/em pogrebu hujskal proti Slo- vencein in grozil z maščevanjem nemškega orožja. Predavanjc o poli^ni zgodovini Srbov priredi Zgodovinsko društvo v Mariboru v nedeljo 5. jas. v mali dvorani Narodnega doma. Predava g. prof. Pirc. Draniatično društvo v Mariboru je moralo vsled voiaškiO-politienih vzrokov preložiti svoj Silvestrov vočer na dan Sv. Treh Kraljev, 6. pros. 1919. Takrat se vrši prva prireditev v veliki dvorani NarodncRu doma, kjer je na neeuven način gospodarila vc« eas vojne nemška Soldateska. Vstopnina znaša zr. nečlane 5 K, za člane 3 K, izvršujoči člani so vsto>- nine prosti. Začetek ob 8. uri zvečer. Predprodaja v trgovini V. Weixl in v Cirilovi tiskarni. Mariborski obeinski zastop razpuščen. Maribor, 3. ian. Včeraj ob 11. dop. je prišla k županiu dr. Schmicdererju komisija, obstoieea Iz okr. glavarja dr. Lajnšiča, komisarja dr. Pfeiferja, policijskega komisarja dr. Senekoviča in generala Maistra, ter mu je naznanila. da je obč. zastop raz- puščen ter da ima županske posle izročiti koniisarju dr. Pfeiferju. Udal se je šele, ko se mu je zagro- zilo s silo. Nemci se boje za svoje talce v Mariboru. Maribor, 3. Jan. Takoj ko se je v Graden za- znalo o doiocenju nemških talcev v Mariboru, sta prišla sem Or. Kaan in Resel »protesurat« proti te- mu, češ da je v nasprotju z mednarodnim pravom. (Nemec pa mednarodno pravo!!) General Maister jih jc prijazno pa odloeno odslovil. Obljubil pa Je, da bo vsako dejanje, ki bi dalo povod za smrt ka- kegii talca, poprej natanko preiskal, kar jc pa itafc. ob sebi umevno. Edino WUstiana, ki jc baje pristo- jen v Gradec, bo spustil iz obveze. Sumliivo nemško gibanje krog Špilja. Špilje, 3. jan. Sevcrno od tiikai opazujemo sum- Ijivo gibanje nemških čct. Narodni gospedar. Za 8-urni delavnlk. Angleški železničarji so no dokem boju dosegli uvedenje 8-urnega delav- nika Šedai se za enako ugodnost_ bomieio Se rudarji, tekstilni ter drugi industnjski delavci. »Daily News«, organ bivšega mimstrskega pred- sednika Asquitha, pripominja k temu: »Jasno je, da je najboljSa pot v tern vprašanju izdanje splošnega zakona o osemurnem delavniku ter mednarodno sprejetje 8-urnega delavnika na mi- rovni konferenci«. Izvoz otrrskih vin j- v smislu naredbe ogrskega financnega ministra dovoljen v vse dr- ^aVe Sptošni pokojninski zavod v Pragi je V * nnrilafi nnvotra zakona z dne ustanovljen na poaiagi novcj,a /-« 20 dec 1918 za celo češko-slovaško državo. Zadružna banka. Na občnem zboru Zadružne zveze v Ljubljani dne 30. dec, se ;e soglasno sklenilo, ustanoviti Zadružno banko. Eleoantno. skoro rovo pohistwo (spalmca jedu- rÜca deloma soba, kuhinjsko in predsobno pohištvoj se proda. Naslov v upravništvu-_________________z i^^v mestu primcTen"prostor za čevljarsko¦ obrt. Ponudbc na upravništvo lista.__________'___ i^T^Tnjiwa (priblilno 1 oral) v bližinf Celja. Na- slov v upravništvu lista.______.__________________ ^Tprecej vdikTb-Hn rjavo lislst, dolga ušcsa kra- tek rep. se je zatekel. Dobi se pri Vincencu Vaš, Zg. Po nikva pri Žalcu. Veletrgovina in razpoMljalna R. Stermechi, Celie priporoča popolnoma sortirano zalogo rnanu- fakturnetra blaga za ženske in moäke ob eke, razne konfekcije, čevlje. modnega. kratkega in galanterijskega blaga, ter pošlie na žeho vsakemu cenike in vzorce zastoni. 52-1 Štcvilka 1. »NOVA DOB A« Stran 3. Gostilna Grnh Eaberje priporoča cenj. obiskovalcem najboljša vina ter izvrstno toplo in mrzlo kuhinio. — Lep izprehod. Za mnogobrojni obisk se vljudno priporočata Karl in Pepca Perc. KINO GABERIE Sobota 4«, nedelja 6., pondeljek 8. januarja Cvetka iz snežnih Velika originalna aineiiüna atrakcija v 4. dej. Ivan Ravnihar - Celje priporoča špecerijsko blago, barvo, vsako- vrstno mineralno vodo in deželne pridelke. FRANC KOLENC CELJE, NAB. DOM priporoča špecerijsko blago ter vsakovrstno barvo za : - : obleke. : - : Podpisana vljudno naznanjam si. občinstvu, da sem prevzela gostilno Fr.Poderžaj na Bregu. TočMa bom le pristna dotnača vina, skrbela tudi za mrzla in topla jedila. Za obilen obisk se priporočam a ila pisalnih strojev vseh sistemov sprejcma Udo Berg^lt, Gizelska ulica 18, I. nadstr. Prodaja.'ka ki razume tudi knjigovodstvo ter je zmožna slov. in nem. jezika se takoj spreime. Lastnoročno pi- sane ponudbe s sliko in zahtevo place je posüjati na Sirovinsko zadrugo čevljarjev, r. z. z o. z. V Celju. 3-1 Damsko kolo, skoro novo, se poceni proda. Pojasnila pri Stark, Spodnja Hudinja 23. 2-1 Kleparski pomočnik in vaieneo se takoj sprej- meta pri A. Joštu v Celju, Oraška cesta 8. Proda »e pohištvo Graška ulica št. 24 v pritličju, leva stran. Ogleda se od 12.—2. ure pop. RESTAVRACIJA NARODNI DOM priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo vsaki čas in najboljša domača vina. Lastna mesav*ija. Restavrater F^aflC PaWÜliC. luan Cater frqouiiiu z uinom in lesom Bežigrad pri Celju. Gostilna Plevčak Qaberje priporoča svojo izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter najboljša, pristno damača vina, r» naznanilo. Slav, občinstvu naznanjam, da sem spremenil naslov g;ostilne pri »Lastovki« v gostilno pri „Jugoslovanuu FRAN STRUPI CELJE Zaloga stekla, porcelana, svetilk, ogledal, okvirjev In raznovrstnih sip Prevzetj« sfeklarsRili del Graska cesfa Graška cesta POSOJILNICA U CELJU USTANOV. L. 1880 RES. FONO 500.000 K SPREJEMA hranilne vloge in jih obrestuje od dne vloge do dne vzdiga DAJE posojila na vknjižbe jnna menice. OTVARJA trgovske in obrtne kredite. STAN JE HRAN1LNIH VLOG Stran 4. »NOVA D O B A- bicvilka 1. RCXBEjRT DIEHL, Gelje YELEZGANJARNA sadja, vina, bpinja, jepebine, too^o-smio itcL. — Telefon št. 68. Prva južnošf ajer« kamnoseška industrijska družba v Celju (lastnika Robert Diehl in Anton Kolenc) izdeluje cer'tvene altarje, družirrske grobnice, ':agrobne spomenike in okuirje t«r sploh vsa v to stroke spadajoča dela .» Stfojni otirati Karol Vantč, Celie Hotovška ultca ši. 15 Zaloga tu-in inozemskega manufakturnega blaga ::: PRICA & KRAMAR Na debelo in drobno CELJE Na debelo in drobno ZALOGA galanterijskega, no: imberškega in mod. blaga ter kranjskih izdelkov. Naznanilo. Naznanjam slav. občinstvu, da sem prevzel gostilno »Mesto Novi Gradec«, katero sem z no- vim letom spremenil v gostilno ,,pri Wilsonu" Postregel bom vsakomur z izvrstno toplo in mrzlo kuhinjo ter pristno jugoslovansko kapljico. Za mnogobrojni obisk se priporoča Ffanc Hard gostilničar. KNJIGARNA ÜMETNINE MUZIKALIJE Groričar & Leskoysek, Celje GRAŠKA CESTA ST. 7 s EOTOVŠKA ÜLICA ST. 2 Največja zaloga papirja, pisalnih in risalnih po- trebščin. ^i§ Zaloga tiskovin, šolskih zvezkov itd. j\azttanilo. Vljudno naznanjam slav. občinstvu Celja in okolice, da otvorim 10. jarmarja 1919 prvo jugoslovansko tnesarijo V Jfarodttctn down V Cctjtt Zagotavljajoč najboljšo postrežbo se vljudno priporoča static paVlinC, mesar in rotaftater. Mmm- liflrfni Dnill tt«RMii bena zodruya uUullll UUIII in šlcv. 13 sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po 3f|2 °& sto, daje osebni in stavbeni kredit pod ugodnimi pogoji. ITIaks Zabukošek modni aldije H^ll^ Krožna cesta zagospode vCIlvI šteu. 1 Dojaške in uradniške uniforme po meri u najkrajšem času. NAZNAN1LO Vljudno se naznanja, da je za časa vojne zaprta blepapslsa delavnica 9nt. lost, Celje Braška cesta 8 počenši z novim letom zopet otvorjena ter se cenjenemu občinstvu Celja in okolice priporoča M. JOŠT. }x\imX\ salon za gospode in dame.!,;:::; lasna dela, barvanje las, manikiranje in umivanje glave. V zalogi so tudi razne lasne vode, kreme in toaletne potrebščine. Izposojujejo setudi - v o ä v i i lasulje za dramatične predstave. J* i\3J)tt5 q 0. )\r)l(0lC. GOSTILNO ,U11 lUllllumll sem prevzel ter si dovoljujem cenj. občinstvu vljudno naznanjati, da imam vedno na razpolago gorka in mrzla jedila ter točim samo pristno kap- ljico, bizeljski lastni pridelek. Proseč za obilen obisk se priporoča IVAN UREK. VcktrgoVina s Ipeccrijo in dezetniwi pridelHi Anton Kolenc, Graška ceta 22 Podrožnica Ljubljanske kreditne banke v Celju Delniöka glawnica 10,000.000 kron. | CENTRALA V LJUBLJANI | Rezervni font» »ad 2,000*000 kron. Poslovalnica avstrijske razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celoi/cu, Trstu, Sarajevu in Goriči Sprejema vloge na knjižice in tekoči racur profi uyodnemu obrestovanju. Kupuje n prodajj: vse vrste wredncstnih papiü*jevy financira vs^ko vrst^ie dobave in dovoijuje aprovizacijske kredite.