Črna kronika Bori •
Ograjo na mostu barvali kot »otroci v vrtcu«
O Stran 24
s 11 Štajerski
Aktualno Podravje • Pri
cepljenju se zatika; na vrsti le del starejših od 80 let
O Stran 2
Ptuj, torek, 2. februarja 2021
Letnik LXXIV • št. 9 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR
Podravje Markovci • Stavba novega doma upokojencev z ravno streho
O Stran 5
Politika Podravje • Kako dolgo občine hranijo zvočne posnetke sej občinskih svetov
O Strani 6 in 7
Podjetništvo Ptuj • Nekoč v stavbi vojaki, zdaj podjetniki
O Stran 4
Podravje
Juršinci • Razpisali bodo 50 novih delovnih mest
O Stran 9
V središču Slovenija • Dron za zabavo ali delo poslej z več nadzora
O Strani 6 in 7
Podravje Leskovec, Videm • Nič več
po stopnicah, ambulanta bo v pritličju
O Stran 9
Ptuj • Vrtci in starši znova pred dilemo, kaj bo veljalo
V rdečih regijah vrtec plačljiv za vse
Vrtci so znova prejeli nasprotujoče si informacije v poslanih okrožnicah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V okrožnici z 20. januarja so namreč navedli, da bo v PKP8 vključena tudi določba, ki bo omogočala, da bodo vsi starši, ki otrok v času epidemije ne bodo pripeljali v vrtec, upravičeni do oprostitve plačila. Kot kaže, pa to po novem£a0£čeTregije več ne velja. Več na strani 7.


,...................m
/<A < j- v- -
Foto: Črtomir Goznik
Cesta Ormož - Markovci
Ptujska M-Mfa, obvoznica šele leta 2028
Aktualno •
V privatnih glasbenih šolah dovoljen pouk v razredu, v javnih ne
Ptuj • I
Varna ni j niti ena
vpadnic^
v mesto
o Stran 3
2 Štajerski
Aktualno
torek • 2. februarja 2021
Podravje • Cepljenje teče zelo počasi
Doslej na vrsti le del starejših od 80 let
Čeprav je interes za cepljenje v Spodnjem Podravju izkazalo kar precej ljudi - kar 10.000 - pa trenutno cepijo šele najstarejše. Ta teden bodo predvidoma nadaljevali s cepljenjem tistih prijavljenih, ki so stari več kot 80 let; del jih je že prejel prve doze. Spodbudna informacija pa je, da delež pozitivnih na koronavirus s hitrimi testi pri nas upada in smo precej pod državnim povprečjem.
Prve doze cepiva, ki so jih konec lanskega decembra prejeli v Zdravstvenem domu Ptuj, so bile namenjene stanovalcem ptujskega Doma upokojencev. Sledilo je cepljenje dela zaposlenih v omenjenem zavodu, pa tudi v Zdravstvenem domu Ptuj in ptujski bolnišnici. Šele nato so zaradi okrnjene dobave cepiva lahko začeli cepiti tudi preostalo populacijo.
Od začetka leta 2021 v Zdravstvenem domu Ptuj in pri koncesi-onarjih sprejemajo klice interesentov, ki bi se želeli cepiti. »Zabeležili smo okrog 10.000 klicev ljudi, ki bi se želeli cepiti. Doslej smo imeli dovolj cepiva, da smo cepili starejše od 90 let in nekatere nad 80 let. V tem tednu prejmejo nekateri med njimi že drugo dozo. In nato upamo, da bomo do sredine februarja lahko začeli cepiti druge starostnikov, ki čakajo,« pravi Metka Petek Uhan, direktorica ZD Ptuj.
Cepljenje se izvaja glede na starost. Če bo dobava cepiv tekla tako počasi kot doslej, bodo ljudje nad 70 in 60 let na vrsti šele konec februarja. »Cepiva dobivamo po regijah, po točno določenem protokolu. Na to, koliko jih prejmemo, ne moremo vplivati. Seveda pa bi si vsi skupaj želeli, da bi dobava tekla hitreje,« še dodaja Petek Uhanova. Ob tem posebej izpostavlja, da naj tisti, ki prejmejo prvo dozo cepiva, spoštujejo higienske ukrepe, saj do druge doze še niso popolnoma zaščiteni.
Foto: CG
Trenutno so za cepljenje na vrsti šele starejši od 80 let
Testiranja tudi v Kidričevem
Ker so po odprtju šol ponedeljki za zdaj rezervirani za hitra testiranja zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, so za ostalo populacijo rezervirani dnevi od torka do petka. Vse štiri dni so prisotni na Ptuju, v torek dopoldan (od 9. do 11. ure) pa tudi v Kidričevem. Ob torkih so na Ptuju testiranja med 12. in 17. uro, od srede do petka pa med 9. in 14. uro.
»V Kidričevem smo se za testiranja odločili, ker smo želeli ponuditi to možnost prebivalcem na desnem bregu Drave. Izkazalo se je, da je tam prostorsko najprimernejša lokacija,« dodaja direktorica ZD Ptuj.
Kar je zelo spodbudno, je, da delež pozitivnih na našem območju zadnje tedne pada. Giblje se med 4 in 5 %. Res je sicer tudi, da je nekoliko manj testov: še pred časom so jih opravili okrog 100 na dan, zdaj med 60 in 70. Vendar pa: ob ponedeljkih je oz. bo testiranih okrog 1.000 učiteljev in vzgojiteljev ter ostalega kadra v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Dženana Kmetec
V Domu upokojencev »zaščitenih« 98 % stanovalcev
Največje probleme z obvladovanjem okužbe so imeli domovi upokojencev, kjer biva za težek potek bolezni najbolj rizična populacija. Zelo spodbudnaje novica, da se stanje umirja. »V enoti Ptuj nimamo nobene nove okužbe že tri tedne, nekaj novih je v Juršincih, v Muretincih kak posamezni primer, v Kidričevem pa v zadnjih dneh ni novega prirasta,« zadovoljno ugotavlja Vesna Šiplič Horvat, direktorica DU Ptuj.
Do sedaj je okužbo s covidom-19 prebolelo oz. seje okužilo 325 stanovalcev v enotah Ptuj, Muretinci, Kidričevo in Juršinci ter skupno (od začetka epidemije) 25 stanovalcev v enoti Koper. Cepljenih je bilo 310 stanovalcev, večina že z drugo dozo cepiva.
»Tako, da je dejansko 98 odstotkov stanovalcev zaščitenih bodisi s cepivom bodisi s tem, ker so preboleli okužbo,« še pravi direktorica.
Ptuj, Podravje • Scufana cestna mreža brez pločnikov in kolesark
Varna ni niti ena vpadnica v mesto
»Vse štiri vpadnice v mesto Ptuj so nevarne in v prihodnjih letih zahtevajo prioritetno obravnavo. Niti na enem odseku nimamo v celoti urejenih varnih poti za pešce in kolesarje,« je na januarski seji ptujskega mestnega sveta poudaril vodja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) mestne občine (MO) Ptuj Franc Kozel.
Prometa v Žabjaku je že sedaj veliko, s prihodom dveh zavodov ga bo še več. SPVCP in mestni svetnik Alen lljevec sta zato opozorila na nujnost urejanja prometne infrastrukture, tako znotraj naselja kot tudi ob glavni cesti. Po pojasnilu županje bi se dela na Slovenjegoriški cesti lahko začela letos.
Ceste v petih letih vzele šest življenj
Na cestah na območju MO Ptuj je v minulem petletnem obdobju (2015-2019) umrlo šest ljudi. Hudo telesno poškodovanihje bilo 35 in lahko telesno poškodovanih 625. Prometnovarnostne razmere so bile najugodnejše v letu 2018.
ET
Foto: CG
Posebej je izpostavil območje Rogoznice in naselja Žabjak, kjer so se zgradile nove hiše in so si dom našle mlade družine. »Te družine imajo šoloobvezne otroke v treh osnovnih šolah: Olge Meglic, Mladika in Ljudski vrt. V Žabjaku se gradi stavba društva Sožitje, v načrtu je gradnja enote Doma upokojencev Ptuj. Kaj to pomeni za naselje Žabjak? Gostota prebivalcev se bo povečala, ljudje, ki bodo bivali v ustanovah, se bodo gibali v okolju. Menim, da bodo obiskovali tudi Mercatorjevo trgovino in gostinski lokal ob njej ter cerkev sv. Leopolda Mandiča. Nujno je, da se prioritetno obravnava ureditev varne pešpoti ob glavni cesti Ptuj-Destrnik (Slovenjegoriški), na odseku iz mesta do križišča za prodajalno Eldar,« je na mestni svet apeliral Kozel. Na navedenem odseku se gibajo tudi predšolski otroci, ki obiskujejo rogozniški vrtec. Dejansko so (bodo) v tem delu mesta v prometu prisotne vse ranljive skupine ljudi: otroci, invalidi in starejši. Kozel meni, da bo v Žabjaku prav tako treba rešiti vprašanje varnosti ob cesti skozi naselje.
Cesta skozi Žabjak nova, a preozka
Temu je pritrdil mestni svetnik Alen Iljevec, ki je dejal, da je cesta skozi Žabjak sicer nova, a preozka. »Ko bo v naselju še več ljudi, tudi zaposleni v zavodih, bo prometa in udeležencev na cesti nedvomno več. Ne znam si predstavljati, kako se bomo z lokalne ceste v času prometnih konic sploh vključevali na glavno Slovenjegoriško cesto. Krožišče, kakršno je, vsega tega prometa zagotovo ne bo požiralo. Drugega dostopa do mesta pa sploh ni. Nedvomno gre za eno od kritičnih prometnih točk, še posebej v luči bodočega prihoda zavodov.«
Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je odgovorila, da republiška direkcija za infrastrukturo dela na projektu Slovenjegoriške, občina pa medtem pelje aktivnosti za pridobitev zemljišč. »Upamo, da bomo letos lahko pognali delovne stroje in začeli urejati ta odsek. Vse, kar je bilo v naši domeni, smo naredili.
f

Dokumentacija je pripravljena, žogica je na direkciji in ne vidim razloga, da ne bi realizirali tega, kar je v načrtu.«
Žulji v Grajeni in Spuhlji
Druga težava, kar se tiče varnosti v cestnem prometu, je po besedah Kozela glavna cesta med Grajeno in Vurberkom. Tam je MO Ptuj že ukrepala in za najbolj izpostavljene otroke naročila prevoz do šole. »Tretje, kar velja izpostaviti, je Spuhlja. V tamkajšnji Center šolskih in obšolskih dejavnosti Štrk prihajajo učenci in dijaki iz celotne Slovenije. V Štrku bivajo pet dni, medtem tri dni odhajajo na izobraževanje na Ptuj, ob Ptujsko jezero in še kam. Mar veste, kako ti otroci prečkajo glavno cesto? Učitelji jih peljejo v skupini, za prečkanje ceste pa ustavijo ves promet, večkrat na dan, po skupinah. Koliko je tukaj zagotovljene varnosti, si lahko samo mislimo. Ne trdim, da tudi drugi projekti niso pomembni, ampak našteti trije bi morali biti prednostni, da zagotovimo varno pot v prometu najranljivejšim skupinam udeležencev,« je izpostavil vodja ptujskega SPVCP. Zadovoljen je tudi, da lansko leto na območju MO Ptuj prometne nesreče niso terjale življenj. »S tem se približujemo
viziji nič do leta 2022. Velik uspeh na nacionalnem nivoju je tudi ta, da v decembru v državi ni bilo niti ene prometne nesreče s smrtnim izidom. Lani je v Sloveniji na cestah umrlo 80 ljudi, kar je sicer nad evropskim povprečjem.«
Gajškova: »Čez palec
1 •	I I »v
bi za najnujnejše potrebovali 10 milijonov evrov«
Mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn je opozorila, da MO Ptuj na sistematični ravni za področje prometne varnosti skrbi dobro (za čisto desetko), zatika se na izvedbenem nivoju. Marsikateri odsek ceste je v načrtu, vendar se izvedba iz leta v leto zamika. Gajškova je pojasnila, da je MO Ptuj sestavila natančen seznam vseh potrebnih in nujnih vlaganj
Foto: ČG
v prometno infrastrukturo. V proračunu so za ceste zagotovili tudi enkrat več denarja. »Da imamo cestno infrastrukturo v zelo slabem stanju, ni samo odgovornost tega mandata, temveč se to vleče daljše časovno obdobje. Danes so morda tudi ceste, ki so bile pred desetimi leti v solidnem stanju, že zelo slabe. Če bi želeli urediti zgolj tisto, kar je nujno potrebno, bi čez palec izračunano potrebovali vsaj deset milijonov evrov. Da z državo marsikdaj ne najdemo skupnega imenovalca, ni samo težava naše občine, temveč tudi drugih. Generalno gledano je prometna infrastruktura v Sloveniji zelo zapostavljena. Menim, da se trudimo v največji možni meri, tudi na nivoju četrtnih skupnosti. Zavedati pa se moramo, da je vedno potreben kompromis med potrebami in zmogljivostjo.«
MZ
Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je nevarno šolsko pot ob cesti Graje-na-Vurberk komentirala z besedami: »Ne upam si niti predstavljati, da bi otroci ob tej cesti pešačili. Zato smo jim uredili šolski prevoz.«
Foto: CG
torek • 2. februarja 2021
Aktualno
Štajerski	3
Podravje • Resolucija o razvoju prometa
Ptujska obvoznica šele leta 2028
Župane Spodnjega Podravja skrbijo predlagane spremembe resolucije o nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030, ki dokončanje nove ceste Ptuj-Ormož od Markovcev do Ptuja zamikajo iz leta 2025 v leto 2028.
Ptujski poslanec Levice Boštjan Koražija je na decembrski seji med poslanskimi vprašanji in pobudami povedal, da bi bilo podaljševanje agonije zlasti za prebivalce ob Ormoški cesti nesprejemljivo. Še posebej jih skrbi, da bo po dokončanju gradnje hitre ceste od Ormoža do Markovcev brez ustrezne rešitve ptujske obvoznice prav pri njih nastalo ozko grlo, kar bi pomenilo še več prometa in okoljskih obremenitev.
Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec na to odgovarja, da so stvari končno pripeljali tako daleč, da je jasno, da omenjena hitra cesta potrebuje takojšen zagon. Ob tem je spomnil, da trenutno poteka razpis za odseka od Ormoža do Gorišnice in naprej do Markovcev, pri čemer računa na to, da bo Dars v kratkem zaključil postopek javnega naročanja.
Glede zadnjega odseka, po katerem je spraševal poslanec Kora-žija, pa je Vrtovec povedal, da je seveda seznanjen s problematiko in možnostjo, da bi prišlo do zamaška na Puhovem mostu, a je hkrati obljubil, da se to ne bo zgodilo, ter da je treba čim prej najti ustrezno varianto trase hitre ceste mimo Ptuja.
V preteklosti je bilo predlaganih variant že kar nekaj, a nobena doslej ni bila sprejeta enotno. Med temi so bile tiste, ki bi potekale južno od Ptujskega jezera, a je tam težava območje Nature, nekaj različicam severno od jezera je nasprotovalo lokalno okolje. To se je nazadnje poenotilo okoli nove severne variante, ki bi bila delno speljana skozi predor.
»Ne bom trdil, da je najboljša varianta ta, ki so jo predstavili župani, verjamem pa, da bomo dobili ustrezno varianto in potem zakoličili hitro cesto tam, kjer je to najbolj ustrezno in najhitreje izvedljivo,« je dejal Vrtovec, ki je prepričan, da bodo v roku 30 mesecev po izgradnji odseka med Ormožem in Markovci našli ustrezno rešitev, s tem pa se bodo držali dogovora z župani, ki so pred časom pristali na začasno navezavo hitre ceste na Puhov most.
Za zdaj ni končan niti razpisni postopek za del ceste Ormož-Markovci
Načrtovano leto 2028 je po njegovem zgolj varovalka, če pa bo hitro sprejeta primerna varianta, ki bo sprejemljiva za vse in ob tem pridobijo vsa soglasja, potem ne bo težav, da bi projekt dokončali že prej. Postopki za pridobivanje soglasij v primeru trase preko območja Nature po njegovem trajajo dlje časa, pri čemer je spomnil na podobne zahtevne postopke pri obvoznici v Škofljici ter pri gradnji daljnovoda Cirkovce-Pince.
Na Darsu so sicer pojasnili, da glede odseka Markovci-Gorišni-ca-Ormož razpisni postopek še ni končan, saj je še vedno v fazi pregleda in ocenjevanja prejetih prijav, čemur bo sledil predlog odločitve o priznanju sposobnosti. Tiste, ki bodo dobili pozitivno odločitev, bodo nato pozvali k oddaji ponudb.
Če ne bo pritožb, bi se gradnja 16 kilometrov dolgega odseka lahko začela proti koncu leta. Na Darsu projekt ocenjujejo na 41,5
milijona evrov, rok za dokončanje pa je 24 mesecev od uvedbe v delo.
Prijave za sodelovanje je oddalo šest zainteresiranih podjetij oziroma konzorcijev podjetij, in sicer francoska skupina Colas z Asfalti Ptuj in podjetjem GMW, slovenski Kolektor, konzorcij Garnol, Gorenjska gradbena družba in Hering, konzorcij Gradbenega podjetja Krk ter podjetij CBE, Trgograd in Lantania, Pomgrad skupaj s Cestnim podjetjem Ptuj in Voc Celje ter avstrijski Strabag. Boštjan Koražija	Sta, ur
Foto: osebni arhiv
Podravje • V privatnih glasbenih šolah dovoljen pouk v razredu, v javnih ne
Kdaj se bodo odprle (vse) glasbene šole?
Vrata Glasbene šola Karola Pahorja Ptuj ostajajo zaprta. Kljub temu da so se učenci prve triade že vrnili v šolske učilnice, za glasbene šole to ne velja. Po besedah ravnatelja Štefana Petka bi lahko pri glasbenem pouku, kjer sta prisotna samo profesor in učenec, upoštevali vse zaščitne ukrepe in bi takšen pouk lahko izvajali že ves čas epidemije. Tudi učilnice so večinoma dovolj prostorne za vzdrževanje določene razdalje. »Prav tako smo v neenakopravnem položaju s privatnimi glasbenimi šolami, ki ne izvajajo javno veljavnih izobraževalnih programov in spadajo pod gospodarsko dejavnost. Slednje namreč že ves čas smejo izvajati individualni pouk.«
En takih je privatna glasbena šola B.A.S.E., kjer lahko izvajajo učne vsebine v živo. »Ker smo gospodarsko podjetje, smo od ministrstva prejeli zagotovilo, da lahko glasbeni pouk »ena na ena« nemoteno izvajamo v naših prostorih. Za omenjeno možnost se je odločila polovica naših učencev, ostali pa so vsi na on-line,« je pojasnil ravnatelj Matej Hotko.
Prostore so primerno prilagodili, namestili pregrade iz pleksi stekla in izvajajo vsa navodila NIJZ. Hotko sicer pouk na daljavo ocenjuje kot zelo uspešen. Vsebine so tudi na posebej oblikovani platformi, ki temelji na multime-dijski izmenjavi in med drugim omogoča večkraten ogled vsebin. »Ena izmed prednosti on-line poučevanja je vsekakor ta, da lahko pouk izvajamo za vse, ki to želijo, ne glede na kraj bivanja. Prav tako naša platforma omogoča objavo potrebnega gradiva in videopo-snetkov na enem mestu. Za boljši prenos zvoka so si nekateri naši učitelji uredili prave male studie. Je pa res, da se pri nas izobražujejo posamezniki različnih starosti. Vse našteto je nekoliko težje izvedljivo pri mlajših otrocih.«
Glasbene šole naj bi se odprle v oranžni fazi
Kot je pojasnila Radmila Bikič Magdič, predsednica Zveze glasbenih šol Slovenije in ravnateljica Glasbene šole Slovenska Bistrica, so jih iz šolskega ministrstva obvestili, da glasbene šole še vedno sodijo v skupino rizičnih zavodov. »Kar se tiče skupinskega pouka, mi ne moremo zagotavljati, da se otroci med seboj ne bi mešali. Prav tako gre za otroke s širšega šolskega okoliša, z različnih občin, zato bi se za nemoten obisk šolskih prostorov morala sprostiti tudi omejitev gibanja med občinami.«
Bikič Magdičeva je prepričana, da bi individualni pouk lahko organizirali brez večjih težav in v skladu z vsemi zaščitnimi ukrepi. Na to so že v prvem valu opozarjali pristojne institucije, vendar jih niso uspeli prepričati. »Po zadnjih informacijah, ki jih imamo od šolskega ministrstva, naj bi se pouk v glasbenih šolah začel takrat, ko bomo stopili v tako imenovano oranžno fazo. Najprej bi omogočili individualne ure, kasneje pa pouk v skupinah z več učenci in balet.«
Zveza glasbenih šol razpolaga z informacijo, da je poučevanje glasbe na daljavo pri vseh šolah vse težje. Vsa orodja, ki jih uporabljajo, namreč niso namenjena za delo z otroki v glasbeni šoli. »Veliko je težav s prenosom zvoka, ponekod so slabi signali, gre za velike napore učiteljev za spremljanje pouka in prenosa znanja. Prav tako
Foto: Glasbena šola Ptuj
Učenje klavirja na daljavo (na sliki sta Ela Žafran, učenka 3. razreda klavirja pri prof. Evi Goričanec, in Elina mama Barbara).
je vse težje vzdrževati motivacijo na daljavo. Zavzetosti je vse manj tudi zato, ker so otroci ves dan za računalnikom, dopoldne so obremenjeni s šolskimi obveznostmi, popoldne pa je na vrsti še glasbena šola.«
Z vajami doma motijo sosede
Tudi v ptujski glasbeni šoli se soočajo z veliko izzivi pri poučevanju glasbe na daljavo. Kot je povedal ravnatelj Petek, jim je šolsko ministrstvo omogočilo brezplačen dostop do aplikacije zoom, vendar zaradi slabih internetnih povezav pri nekaterih učencih slika in zvok zamrzneta, kar je pri pouku glasbe še posebej moteče. Največ težav imajo začetniki, ki so bili lani pri pouku v živo le slaba dva meseca, starejši učenci pa se bolje znajdejo. »Učenci morajo vložiti veliko več napora v trening osnovnih glasbenih prvin, kot so projekcija tona, postavitev rok, pravilnega dihanja, kontrola ritma in intona-cije ... Naši učitelji se sicer trudijo obdržati motivacijo učencev in staršev. Pouk na daljavo tudi ne omogoča nekaterih bistvenih oblik glasbenega izobraževanja, kot je na primer učenje glasbe pri predšolskih skupinah,« je pojasnil Petek. Pri pouku instrumentov je težko ob posneti klavirski spremljavi slediti tehničnim in interpre-tativnim ciljem. Baletne vaje so otežene, ker na daljavo ni mogoče nadomestiti nedrseče podlage. Komorna igra in orkester sta na primer predmeta, ki sta na daljavo v predpisani obliki neizvedljiva. Prav tako učitelji kot učenci zelo pogrešajo odrske izkušnje in akustiko koncertne dvorane. »Učenci, ki živijo v večstanovanjskih hišah, nam poročajo, da ne morejo va-
Ptujski glasbeniki bi nujno potrebovali nove prostore
Stavba Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj na Dravski ulici 11 čaka na sanacijo. V notranjosti je zaradi lanskega potresa na Hrvaškem poškodovanih več prostorov. Poškodbe po zagotovilih gradbenih strokovnjakov niso hude, vendar jih bo treba sanirati, preden se v učilnice vrnejo otroci. »Za našo dejavnost je najustreznejša rešitev prostorskih težav novogradnja, pri tej ideji nas podpira tudi Mestna občina Ptuj, čeprav rešitve še ni. Že leta opozarjamo, da je šolska stavba za izvajanje vseh naših programov premajhna, zato imamo v najemu od ŠC Ptuj še objekt v bivši vojašnici in baletno dvorano na OŠ Olge Meglič. Stavba na Dravski ulici nujno potrebuje novo streho in fasado, saj je oboje v katastrofalnem stanju, posledično pa je nevarna za uporabnike in mimoidoče. Žalostno je, da ena najstarejših glasbenih šol v Sloveniji, s 143-letno tradicijo, nima urejenih, spodobnih prostorov,« je povedal ravnatelj Štefan Petek.
Poučevanje instrumentov na daljavo vse težje
diti, kadar bi želeli, ne da bi motili sosede.«
Ptujsko glasbeno šolo trenutno obiskuje 535 učencev, število je že nekaj zadnjih let skoraj enako. V času epidemije so jih izgubili 12. Petek sicer upa, da se bodo lah-
ko v šolske učilnice vrnili čim prej oz. vsaj do aprila, ko bodo učenci opravljali sprejemne preizkuse za vpis na srednjo stopnjo, v maju pa jih čakajo preizkusi in vpis novincev.
Estera Korošec
Foto: CG
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
torek • 2. februarja 2021
Videm • Urejanje pokopališča
Kmalu še žarni zid
Občina Videm bo na videmskem pokopališču uredila žarni zid. Župan Branko Marinič je povedal, da želijo, da so občanom v okviru pokopališke dejavnosti na voljo vse možnosti pokopa najbližjih.
Na pokopališču bodo poleg grobnic, klasičnih in žarnih grobov ter prostora za raztros pepela imeli tudi žarni zid.
»Na pokopališčih je prostor za klasične grobove, enojne in družinske, imamo grobnice, žarne grobove in prostor za raztros pepela. K vsemu temu dodajamo možnost pokopa v žarnem zidu. Izris projekta je te dni v zaključni fazi, pripravljamo se na izbor izvajalca del. Računamo, da se bodo dela kmalu začela. Na pokopališču v Vidmu bo tako možno izvajati tudi pokope v žarni zid. S tem na nek način zaokrožujemo vse možne načine pokopa. Projektantska ocena za gradnjo žarnega zidu je nekaj čez 30.000 evrov. Prostor ob žarnem zidu in njegovo okolico bomo primerno uredili, med drugim namestili ograjo, ki bo z žarnim zidom sovpadala,« je pojasnil župan Marinič. Dodal je še, da žarni zid pomeni racionalno izrabo prostora na pokopališču in da je pobuda o njegovi postavitvi prišla tudi od občanov. »Sledili smo željam ter potrebam ljudi in to bomo realizirali.« MZ
Središče ob Dravi • Nova lokacija za turizem
Načrte „preselili" čez cesto
V okviru projekta Krajinski park si na občini med drugim obetajo umestiti kamp za avtodome, glamping, čolnarno in informacijsko točko za turiste. Pred časom so želeno lokacijo že izbrali, a se jim z lastnikom zemljišča ni uspelo dogovoriti o višini cene. Sedaj so izbrali novo lokacijo.
Obstajalo naj bi več razlogov, da zemljišče, ki je bilo prvotno predvideno za omenjeno infrastrukturo, danes še ni v občinskih rokah. Kot ključni razlog pa je župan Jurij Borko izpostavil previsoka finančna pričakovanja lastnika: „Lastnik je kmetijsko zemljišče želel prodati po ceni stavbnega," je pojasnil Borko na januarski redni seji občinskega sveta.
Glede na povedano so svetniki podprli načrt, da se vsa infrastruktura umesti na zemljišču, ki se neposredno dotika Športnega parka Trate. Ker pa tudi ta nepremičnina ni v občinski lasti, so svetniki odločili, da bo občina uveljavila predkupno pravico za to zemljišče. Ob tem pa Borko meni, da bi potrebna sprememba prostorskega načrta lahko stekla zelo hitro, saj se je v okviru protikoronskih paketov spremenila zakonodaja tudi na tem področju.
Imenovanje nove delovne skupine
V zvezi s Krajinskim parkom je v preteklosti že bil pripravljen osnutek načrta, v prihodnje pa bo treba pripraviti podrobnejši načrt upravljanja Krajinskega parka za obdobje desetih let. „Načrt bo temeljni dokument za razvoj krajinskega parka, ki bo zajemal desetletne aktivnosti, predviden razvoj občine na tem področju, varstvo narave, projekte, deležnike v KP ... " je naštel Borko. Občinski svet pa je brez pripomb v delovno skupino imenoval župana, direktorico občinske uprave Jelko Zidarič Trstenjak, svetnici Viktorijo Lukman in Mirjano Panič, predstavnika DOPPS Dominika Bombeka, Simona Meška kot predstavnika Zavoda za gozdove Maribor in Simona Verbiča kot predstavnika Zavoda za varstvo narave Maribor. Pričakovati gre, da se bo delovna skupina kmalu sestala, saj naj bi načrt, če se bo le dalo, pripravili že letos. KG
Občina bo uveljavila predkupno pravico za kmetijsko zemljišče v neposredni bližini Športnega parka Trate. Zemljišče naj bi bilo veliko okoli 1,25 ha. Vrednost zemljišča bo natančno določil sodni cenilec, pričakujejo pa, da bi zanj odšteli med 4,5 in 5 evrov po m2.
Ptuj • Ptujski podjetniki obnavljajo stavbo bivše vojašnice
Nekoč v stavbi vojaki, zdaj podjetniki
Ena izmed markantnih stavb nekdanje vojašnice na Vičavi 1 je vrsto let neslavno propadala. Nekoč občinska lastnina je bila zadnja leta »ponos« države. Ta namenov za ureditev ni izkazala, zato so se v začetku leta 2019 odločili za prodajo na dražbi. V prvem poskusu prodaje interesa ni bilo, v drugem pa se je prijavilo in uspešno kandidiralo ptujsko podjetje Intera. Pred nekaj tedni so začeli pomembno in obsežno sanacijo, vredno več kot dva milijona evrov.
S stavbo na Vičavi 1 je od leta 2014 pa do junija 2019 upravljalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ne takrat, ko je bila v občinski lasti, ne ko je z njo upravljala država, vidnih investicijskih vložkov ni bilo. Stavba s čudovito lego, zgodovinskim pomenom in velikim potencialom je propadala pred očmi vseh nas.
Prvi poskus države, da jo proda, je bil neuspešen. Nekaj mesecev kasneje, junija 2019, pa se je na javno dražbo kot edini ponudnik prijavilo podjetje Intera. Za stavbo so ponudili 212.000 evrov, pet tisoč evrov več, kot je znašala izhodiščna cena. Pogodba je bila sklenjena in Intera je postala nov lastnik omenjenega objekta. S tem pa se je zanje delo pravzaprav šele začelo.
»Že nekaj let smo iskali nove prostore, ki bi ji omogočili nadaljnjo rast in razvoj,« pravi ustanovitelj in solastnik podjetja Intera Davorin Gabrovec. Prav prostori nekdanje vojašnice so se izkazali kot odlična priložnost. Po prenovi bo omenjeno podjetje tam imelo urejene poslovne prostore, tam bo tudi prvi ptujski cowor-king prostor Kreativnica. »En del prostorov pa bo namenjen domačim in tujim tehnološkim podje-
Prenova se je začela, trajala bo predvidoma leto dni.
tjem. Ideja tehnološkega parka in coworking prostora je v svetu zelo uveljavljen koncept, kako na enem mestu združiti znanje in izkušnje; verjamemo, da bo tudi tu nastalo še nekaj uspešnih podjetij," dodaja Gabrovec, ki vodi še eno zelo uspešno podjetje, Databox.
Gabrovec: »Obnova boljša odločitev kot novogradnja«
Mlada, zagnana ekipa ima velike cilje: na več kot tisoč kvadratnih metrih bo ustvarjalo okrog 80
vrhunskih strokovnjakov, inženirjev in ambicioznih start up podjetnikov.
Čeprav je pred njimi zelo veliko dela in bi se bilo najbrž lažje lotiti novogradnje, so v Interi prepričani, da so se pravilno odločili. S tem projektom bo pomembno pridobilo tudi samo mesto, saj to ne bo še ena propadajoča stavba več, pač pa objekt z vsebino.
Direktor Intere Peter Ladič pravi, da je cilj ohraniti mogočnost in dušo stavbe, »ki že vsaj sto let označuje mestna vrata na čudoviti zeleni lokaciji med Panoramo in
Takšna podjetja Ptuj potrebuje
Ladič priznava, da bi bilo velikokrat zanje, kot zelo uspešno podjetje, lažje delovati v prestolnici, a so se odločili svojo zgodbo nadaljevati na Ptuju: »Kot družbeno odgovorno podjetje želimo aktivno prispevati k razvoju lokalnega podjetniškega okolja ter ohranjati in ustvarjati nova delovna mesta." S prenovo bodo tudi zaposlenim nudili boljše delovne pogoje. Podjetje Intera se že leta uvršča med najboljše zaposlovalce v Sloveniji.
grajskim gričem, obenem pa ji dati vsebino, ki ji bo dajala energijo naslednjih sto let«.
Gradbena dela so stekla januarja, obnova poteka v tesnem sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Za pripravo arhitekturne zasnove je zadolžen studio Styria arhitektura. Prenova jih bo stala okrog dva milijona evrov, končana pa naj bi bila čez približno leto dni.
Dženana Kmetec
Ormoško • Dve občini v energetsko sanacijo dotrajanih stavb
Veliki načrti za črpanje nepovratnih sredstev
V preteklem letu so na občinah Središče ob Dravi in Ormož napovedovali, da bodo na novo finančno perspektivo dobro pripravljeni. Tako so na občinah že imeli jasno določene prioritete v zvezi s potrebnimi obnovami občinskih stavb na eni strani in pripravljen dogovor o sodelovanju med občinama za črpanje nepovratnih sredstev na drugi.
V	drugi polovici oktobra je bil objavljen Javni razpis za sofinanciranje energetske prenove stavb v lasti občin v letih 2021-2023. V obeh občinah so do takrat že določili, katere objekte bi v prihodnjem obdobju obnavljali, vendar je bil kot eden izmed razpisnih pogojev določena minimalna neto vrednost projekta v višini 500.000 evrov. Da bi zadostili temu pogoju, sta se občini zavezali k sodelovanju.
V	sklopu skupnega projekta bi v občini Ormož obnovili Kulturni dom, ki je bil zgrajen v letu 1974. V občini Središče ob Dravi pa bi energetsko posodobili šolsko športno dvorano iz leta 1988 in dvorano Sokolana, zgrajeno v letu 1928. Gre za objekte, ki so starejši od 30 let. Glede na sodobne standarde stavbe niso dobro izolirane, nimajo primerno urejenega ogrevalnega sistema, prav tako pa notranja oprema, kot so luči, porabijo neprimerno več energije kot sodobne naprave. V skupnem projektu so si tako zadali, da bodo stavbe energetsko sanirali, natančneje: izvedli naj bi izolacijo sten, stropov, zamenjali stavbno pohištvo, menjali kotle za ogrevanje in uravnoteženje ogrevalnega sistema.
Najstarejša stavba, ki jo nameravajo energetsko prenoviti, je Sokolana v Središču ob Dravi.
Foto: KG
dvorana
Kulturni dom Ormož naj bi lani že prepleskali, a čakajo na prenovo.
Foto: KG
energetsko
Več kot 10.000 evrov prihranka na letni ravni
Kot glavni razlog za potrebno obnovo so na občinah navedli veliko energetsko potratnost stavb, ki nastaja zaradi neprimerne izolacije. Prepričani so, da bi s predvideno sanacijo zagotovili vsaj 10.000 evrov prihranka na letni ravni. Poleg lepšega izgleda pa bi prenovljeni objekti zagotavljali več toplotnega ugodja.
Najdražja obnova KD Ormož
Celoten projekt je ocenjen na dobrih 1,2 milijona evrov. Energetska sanacija KD Ormož naj bi bila vredna skoraj 763.000 evrov, skupna vrednost obnove objektov v Središču pa dobrih 466.000 evrov. Na občinah pa si prizadevajo, da bi s strani Kohezij-skega sklada EU in državnega proračuna prejeli okoli 447.000 evrov nepovratnih sredstev.
Vsa dela v zvezi z energetsko prenovo naj bi izvedli v prihodnjem letu do konca oktobra. Letos pa bodo poleg dokončnega urejanja dokumentacije in pridobivanja nepovratnih sredstev pozornost namenili tudi izbiri izvajalca del. Gradbena podjetja se bodo lahko prijavila na javni razpis, ki naj bi bil objavljen v začetku poletja.
Karmen Grnjak
Foto: MZ
Foto: CG
torek • 2. februarja 2021
Politika
Štajerski	5
Ormož • Zavajajoči javno objavljeni podatki
Kdo je prejemnik denarja in kdo ne
Na občini Ormož vsako leto namenijo del proračunskega denarja za podporo raznim prireditvam, kijih organizirajo različna društva ali zveze. Podatki o višini sredstev in prejemnikih so tudi javno objavljeni na spletni strani. Vendar letos tega denarja (vsi) navedeni organizatorji prireditev niso prejeli, kljub temu, da so bili na spletni strani označeni kot prejemniki sredstev.
Po našem poročanju o podatkih v zvezi s prejemniki denarja se je oglasil Miroslav Tramšek, predsednik Medobčinske zveze društev upokojencev Ormož, ki naj bi po objavljenih podatkih prejela 2.000 evrov iz občinskega proračuna. »Ta denar nam je bil sicer res bil dodeljen, a ker nismo izvajali prireditev, ga nismo prejeli,« je dejal Tramšek.
Zaradi nejasnosti v zvezi s prejemniki denarja smo se obrnili na občino Ormož, kjer pa so podali
naslednje pojasnilo: »Eno so dodeljena sredstva, drugo pa so črpana sredstva. Zaradi razmer epidemije zveza očitno ni mogla izpeljati planiranega srečanja upokojencev, zato sredstev niso počrpali. Občina Ormož je objavila seznam vseh, ki so jim bila z odločbo in pogodbo dodeljena sredstva iz javnega razpisa.« Naposled pa so posredovali tudi podatke o počrpanih sredstvih.
Vse to ne bi bilo sporno, če bi občina pravilno označila dokument,
Dodeljena in dejansko nakazana sredstva za prireditve
Prejemnik	Dodeljena sredstva (€)	Izplačana sredsteva (€)
Nogometni klub Ormož	300	300
Klub tajnic in poslovnih sekretark Prlekije	100	100
PGD Bresnica	150	-
Kulturno društvo Ormož	300	
Medobčinska zveza društev upokojencev Ormož	2.000	-
Občinska strelska zveza Ormož	400	400
Kulturno društvo Podgorci	500	-
Lovska družina Velika Nedelja	100	100
DGMPŽ Ormož	800	-
LKD Ormož Likudo	300	300
Atletski klub Ormož	350	350
Sokolsko društvo Ormož	250	250
Vir Občina Ormož
da gre le za dodeljena sredstva, ne pa, da so vse organizatorje že označili kot dejanske prejemnike teh sredstev. Med tema dvema pojmoma je namreč velika razlika.
Kar pet od navedenih prejemnikov denarja ni prejelo
Izkazalo se je, da je občina v preteklem letu denar, namenjen sofinanciranju prireditev in pokroviteljstev, razdelila le med sedem in ne vseh 12 prejemnikov. Denar so prejeli: Nogometni klub Ormož (300 evrov), Klub tajnic in poslov-
Foto: kraji.eu
nih sekretark Prlekije (100 evrov), Občinska strelska zveza Ormož (400 evrov), Lovska Družina Velika Nedelja (100 evrov), Likovno kulturno društvu Ormož Likudo (300 evrov), Atletski klub Ormož (350 evrov) in Sokolsko društvo Ormož (250 evrov). Skupno so torej iz občinskega proračuna za prireditve podelili le 1.800 evrov.
Dejstvo je, da kar pet izmed navedenih organizatorjev zneska, ki je bil objavljen na spletni strani, sploh ni dobilo, čeprav je občina vse javno že objavila kot prejemnike denarja.
Karmen Grnjak
Markovci • Občinski svet izbral varianto gradnje doma starejših
Stavba novega doma z ravno streho
Župan Milan Gabrovec in opozicijski svetniki so očitno našli kompromis glede nadaljevanja izgradnje doma starejših občanov. Na zadnji seji, kije trajala manj kot pol ure, so brez daljše razprave in nasprotovanj potrdili predinvesticijsko zasnovo (PIZ) za omenjeni projekt, v kateri so opredeljene tri možnosti gradnje: zidana ali montažna varčna gradnja in zelena gradnja.
Kot je pojasnil župan Gabrovec, so na podlagi mnenja komisije (njeni člani so Zvonko Črešnik, Daniel Korošec in Uroš Meglič) za gradnjo doma in odborov izbrali varianto 1A, kar pomeni, da bo objekt zidana varčna hiša z ravno streho z minimalnim nagibom.
O zeleni strehi šele po projektantovem načrtu
Nadaljnji korak bo objava javnega naročila za izbiro izvajalca za izdelavo projektne dokumentacije oz. projektanta, ki bo pripravil načrte za izgradnjo doma, pri tem pa ga bo budno spremljala komisija za gradnjo doma starejših občanov. »Takrat bo komaj natančno določeno, ali bo streha zelena ali ne, kašna bo razporeditev prostorov, pa ogrevanje in koliko metrov kabla bo položenih. Predvideno je tudi, da bo imel vsak stanovalec na voljo okoli 49 kvadratnih metrov. V načrtih bo torej jasno določeno, kaj vse bo dom vseboval, od prvega kamna do zadnjega ,cigla',« je pojasnil Gabrovec.
Kot so se dogovorili, bo komisija za gradnjo doma tesno sodelovala s projektantom, ki bo izbran
na javnem razpisu, da ne bi prišlo do morebitnih nesoglasij. Ob tem pa je župan Gabrovec poudaril še, da gre za javni objekt, pri katerem mora biti upoštevana tudi vsa zakonodaja. Med drugim ta določa, da morajo omenjeni objekti, kot so vrtci, šole, domovi za starejše, vsebovati vsaj 30 odstotkov naravnih materialov.
Opozicija o nespoštovanju občinskega sklepa
Opozicijski svetniki pa so župana vprašali, zakaj ni bil spoštovan sklep občinskega sveta, po katerem bi morali gradbeno dovoljenje uskladiti s sprejeto idejno dokumentacijo (DllP-om). V slednjem je zapisano, da bo gradnja klasična, z ravno streho z rahlim nagibom, brez ozelenitve. Gabrovec jim je jasno odgovoril, da to ni bilo potrebno. »Mi ne govorimo nečesa, kar ni res. Vse postopke smo skrbno preverili in so v skladu s predpisano zakonodajo. Temu so pritrdili tudi na Upravni enoti Ptuj,
ki je gradbeno dovoljenje izdala. Natančno izvedbo gradnje pa bo tako določala predinvesticijska zasnova. Res je, da smo naprej sprejeli gradbeno dovoljenje in nato DIIP, vendar smo lovili roke.«
Med drugim je Gabrovec izpostavil še, da bi usklajevanje pomenilo spremembo gradbenega dovoljenja, kar pa bi pomenilo dodatne stroške in zamik nadaljnjih postopkov. Po napovedih župana bo projektant najverjetneje znan v sredini aprila.
Proti zeleni strehi, ker je strahovito draga
Kot so napovedali opozicijski svetniki, bodo budno spremljali vse postopke in stremeli k čim bolj racionalni izvedbi projekta. Prav tako upajo, da bodo vsi postopki gradnje transparentni. Zeleni strehi nasprotujejo predvsem zato, ker je njena izvedba veliko dražja, prav tako je po njihovem mnenju vzdrževanje take strehe zahtevnejše. Prepričani so, da na streho markovškega doma nikakor ne sodi park, saj bo v njegovi okolici zelenih površin dovolj.
Estera Korošec
t y
Foto: EK
Markovški svetniki so v pičle pol ure dali zeleno luč za nadaljevanje gradnje doma starostnikov.
Ptuj • Konec mandata sveta zavoda DU
Spet novo članstvo
Čeprav je Vlada RS svoje predstavnike v svetu zavoda Doma upokojencev Ptuj zamenjala šele pred nekaj meseci, aprila letos celotnemu svetu poteče mandat. Nove člane bodo že čez nekaj dni izbirali najprej v svojih vrstah zaposleni in stanovalci, nato pa še občina in država. V ozadju se že odvija zanimivo dogajanje.
V	zadnjih letih so se v svetu zavoda Doma upokojencev Ptuj dogajale številne spremembe. V začetku leta 2019 sta odstopni izjavi podala Oton Mlakar in Žarko Markovič, oba sta bila predstavnika države. Skorajda sočasno, zaradi zamenjave službe ene izmed zaposlenih v Domu, so tudi delavci morali izbrati novega zastopnika. V novi sestavi je tako svet deloval dobro leto, od marca 2019 do septembra 2020. Z zamenjavo oblasti na ravni države je Vlada zamenjala štiri od petih svojih predstavnikov. Le enega, Igorja Kopšeta iz SMC, so pustili do konca mandata. Kot novi člani pa
so bili imenovani Katja Svenšek (SDS), Boris Kmetec (NSi), Milan Klemenc (DeSUS) in Simona Lacko (SDS), ki je zadnje mesece tudi predsednica sveta.
A tudi nova sestava članstva ne bo dolgega daha. 11. aprila jim namreč vsem poteče mandat, kar pomeni, da bo treba imenovati nove člane.
Država drži vse vajeti v rokah: 5/9 članov
V	devetčlanskem svetu zavoda imajo stanovalci in lokalna skupnost po enega predstavnika. Ptujsko občino je doslej zastopala Rozalija Ojsteršek, a je skorajda neverjetno, da bi jo potrdili ponovno. Večkrat je namreč na svetu predstavljala precej različna stališča kot mestni svetniki in županja Nuška Gajšek.
Foto: CG
Simona Lacko, Milan Klemenc, Katja Svenšek in Boris Kmetec so Člani sveta zavoda DUP šele od septembra 2020. Mandat tako njim kot ostalim članom pa poteče že aprila letos.
Po naših neuradnih informacijah bo občina za naslednja štiri leta to delo zaupala Milanu Klemencu, občinskemu svetniku. Ta je zadnje mesece v svetu zavoda kot predstavnik Vlade, a ker DeSUS ni več član koalicije, njegovo ponovno imenovanje na tej ravni ne pride več v poštev. Zelo verjetno pa je, da bodo vnovič imenovani preostali trije člani, ki so bili izbrani julija lani: Lackova, Svenškova in Kmetec. Povsem možno je, da bo drugi mandat zaupan tudi SMC članu Igorju Kopšetu.
Vse bo odvisno od političnega dogajanja v državi
Predsednica sveta zavoda DUP Simona Lacko je pojasnila, da so na zadnji seji sprejeli sklep, da se na ustanovitelja in lokalno skupnost naslovi predlog za imenovanje članov. V domu bodo že 10. februarja izvedene volitve za predstavnike zaposlenih po vseh enotah.
Kdaj bo ministrstvo objavilo razpis, še ni znano. A časa ni več veliko, saj morajo nove člane potrjevati na marčevski seji.
Na vprašanje, ali ostajajo tudi v novem svetu sedanji predstavniki vlade, Lackova odgovarja: »Kako je s kandidaturami trenutnih članov ustanovitelja, ne vem, o tem nismo govorili. Sama osebno se še nisem odločila za ponovno kandidaturo. Najverjetneje bo na ponovno kandidaturo trenutnih članov sveta vplivalo tudi zelo turbulentno politično stanje. Moja ocena pa je zagotovo, da smo člani sveta DUP v tem kratkem obdobju svoje delo opravili odgovorno, transparentno, predvsem pa v korist uporabnikov. Kljub zelo težkim razmeram v družbi v obdobju od septembra 2020, ko smo začeli v novi zasedbi, smo skrbeli za homogenost funkcioniranja vseh deležnikov v zavodu.«
Čeprav so niti doma v rokah držali le kratek čas, so v tem času izbrali tudi novo vodstvo: direktorico in strokovno vodjo. Država ima še kako pomemben vpliv na dogajanje v domu, saj imajo večino; pet od skupaj devetih predstavnikov sveta zavoda.
Dženana Kmetec
/g		Štajerski tednik - časopis z najboljšimi regijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi!		
M	j M			
				
Štajerski TEDNIK				www.tednik.si
6 Štajerski
V središču
torek • 2. februarja 2021
Spodnje Podravje • Kako dolgo občine hranijo zvočne posnetke sej občinskih svetov
Večino posnetkov po potrditvi zapisnika izbriše
Na Destrnikuje zaradi spremembe poslovnika občinskega sveta, s katero občina več ne bi dolgotrajno hranila zvočnih posnetkov sej občinskega svt vodstvo občine z novelacijo poslovnika predvideva, da se zvočni posnetki sej hranijo le do potrditve zapisnika dotične seje, kar v praksi pomeni <
Video produkcija odvisna od
V.1 . 1 V.1 1 v.
naroala in plačila obcrne
Seje občinskih svetov se snemajo za potrebe dela občine in obveščanjajavnosti. Zvočni posnetki sej so pretežno namenjeni pisanju zapisnikov sej občinskih svetov, večina občin jih po potrditvi zapisnika izbriše. Praksa video snemanja sej je med občinami zelo različna. Če občina snemanje naroči in plača, produkcijske hiše sejo snemajo, drugače pač ne. Objava, distribucija in hranjenje teh posnetkov so odvisni od dogovora med naročnikom (občino) in producentom, ki seje snema. Občini Markovci in Dornava seje občinskega sveta v programu lokalne televizije prenašata neposredno in kasneje še v ponovitvah, Videm, Destrnik, Gorišnica, Kidričevo in še katera druga jih predvajajo naknadno, torej posnetke. Pri video snemanju je praksa zelo različna, odvisno od interesa vodstva občine, ki snemanje naroči in plača.
Pri odločitvi za takšno dikcijo so se oprli na mnenje informacijske pooblaščenke iz leta 2013, da je hramba posnetka utemeljena, dokler obstajajo razlogi zanjo, to pa je do potrditve zapisnika seje. Sprememba je med opozicijo dvignila val nezadovoljstva, po mnenju Branka Horvata bi okrnila zaščito svetnikov. Doslej je po Horvato-vih besedah veljalo, da se skupaj hrani oboje, torej zvočni posnetek in zapisnik seje. »Težava je, da so zapisniki destrniških sej občinskega sveta zelo suhoparni, navajajo zgolj točke dnevnega reda in razpravljavce, če se ti oglasijo, vsebine razprav pa ne navajajo oziroma povzemajo.« Horvat meni, da je hranjenje zvočnih posnetkov smiselno prav iz razloga, če je treba za nazaj raziskati ali dokazati, kaj je kdo govoril. Dejal je, da takšno izkušnjo že ima in da ga je takrat rešil prav zvočni zapis. »Gre za županov poskus kratenja pravic svetnikov,« je opozoril Horvat.
Vprašanje, na katerega so opozorili Destrničani, je odprlo razmišljanje, kako imajo to urejeno druge spodnjepodravske občine, državni zbor in vlada. Najbolj dosledno zvočne posnetke shranjujejo
v državnem zboru, seje vlade se od leta 2016 več ne snemajo, občine v spodnjepodravski regiji pa posnetke hranijo le do zapisnika dotične seje. Torej na način, kot ga po novem predlaga tudi destrniški župan Franc Pukšič.
Destrnik sploh ni izjema, gre za večinsko prakso
Direktor uprave občine Kidričevo Damjan Napast je pojasnil, da njihov poslovnik določa avdio in video snemanje sej občinskega sveta, tudi v delu, ko je seja za javnost zaprta. Tisti del se javno ne predvaja in tudi ni javno dostopen, temveč se koristi izključno za pripravo zapisnika. Seje sveta občine Kidričevo se v skladu s poslovnikom snemajo in predvajajo po televiziji ter spletu z namenom obveščanja javnosti in priprave zapisnika. »Zvočno in slikovno snemanje sej sveta lahko izvaja le občinska uprava oziroma za to pooblaščeni zunanji sodelavec. Snemanje, predvajanje in objavljanje javnih sej sveta je dovoljeno medijem v skladu z zakonom,« je dikcije poslovnika povzel direktor
Prakse snemanja sej in hranjenja posnetkov v javnih ustanovah so različne. Občine p večinoma napisani zelo suhoparno oziroma skopo, navajajo le razpravljavce in sprejete
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Usklajena zakonodaja pri upravljanju brezpilotnih zrakoplovov
Dron za zabavo ali delo poslej z več nadzora
Samodejni letalniki, brezpilotni zrakoplovi, droni, po slovensko tudi troti, so lahko imenitna novodobna igračka za očete in njihove sinove, igračka, kije nadomestila zabavo ob nekdaj priljubljenem spuščanju zmaja. Po drugi strani pa je lahko dron tudi odličen in zelo uporaben delovni pripomoček.
Tri kategorije letalnikov
Brezpilotni zrakoplovi se po novi uredbi delijo na odprto, posebno in certificirano kategorijo. V odprto, kije najbolj zanimiva splošnijavnosti, sodijo droni, ki tehtajo od 250 gramov do 25 kilogramov, letijo v vidni liniji in do višine 120 metrov ter ne prevažajo tovora ali ljudi. V posameznih kategorijah so še podkategorije, ki natančno določajo, kateri brezpilotni zrakoplovi sodijo vanje, kakšni so pogoji za uporabo in kje je uporaba dovoljena. Če katera od zahtev za odprto kategorijo ni izpolnjena, na primer letenje z brezpilotnim zrakoplovom višje od 120 metrov nad zemeljskim površjem ali izven vidnega polja ali nad zborom ljudi in drugo, mora operator izpolniti zahteve za posebno kategorijo in pri Agenciji za civilno letalstvo pridobiti potrebna operativna dovoljenja.
Upravljanje z dronom je razmeroma preprosto, cena za preproste modele pa dostopna, zato je v zadnjem času njihova prodaja precej narasla. Tudi če ni pilot, lahko namreč z dronom »leti« vsak, ga dvigne v nebo in si na primer prek neposredne povezave s kamero na njem ogleda okolico iz ptičje perspektive.
Z vse večjim številom letalnikov pa je naraščala tudi potreba po sprejetju ustreznih ukrepov, ki se nanašajo tako na varnost takih poletov, usposobljenost uporabnikov kot tudi zaščito posameznikove zasebnosti.
Prehodno obdobje, ko velja novo in staro
Z novim letom je v veljavo stopila uredba, ki določa pravila in postopke za upravljanje brezpilotnih zrakoplovov in s katero se je Slovenija uskladila z evropsko uredbo s tega področja. Z novo uredbo pa se avtomatsko še ne ukinja stare, kajti prvo leto od njenega sprejetja je namenjeno prehodnemu obdobju, v katerem bodo, kot pojasnjujejo na Civilni agenciji za letalstvo, še veljala stara potrdila
Kaj pa voja in gasilski
Nova evropska z zrakoplovstva pa n državne namene, a članici.
»Kar pomeni, d lastne predpise, s k policijskih, gasilskih V Sloveniji to podro omenjene državne uporabljajo,« opoza
Drona, ki je lažji od četrt kilograma, tudi po novem ne bo treba registrirati, razen če ima vgrajeno kamero.
Foto: CG
torek • 2. februarja 2021
V središču
Štajerski	7
j0
?ta, precej završalo. Aktualno čas od ene do naslednje seje.
osnetke po potrditvi zapisnika najpogosteje izbrišejo. Težava pa je, da so zapisniki sej odločitve, ne pa tudi podrobne (dejanske, dobesedne) vsebine razprav.
MJU: Poslovnik je »zakon«
Na ministrstvu za javno upravo, v okviru katerega deluje služba za lokalno samoupravo, so razložili, da si pravila v zvezi z zvočnim ali video snemanjem sej v poslovniku občinskega sveta opredeli vsaka občina posebej. »Zakonodaja s področja lokalne samouprave je na tem področju jasna: občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom. Drugih določb v tej zvezi ni, zato vam kaj več težko pojasnimo.«
Napast. Dodal je še, da so svetniki na začetku mandata podali soglasje za snemanje, kot ga določa poslovnik.
Županja občine Majšperk Darinka Fakin je pojasnila, da so posnetki njihovih sej občinskega sveta namenjeni pripravi zapisnika, objavljeni so tudi na občinski spletni strani, in sicer do potrditve zapisnika dotične seje. Da bi karkoli na tem področju spreminjali, vodstvo občine Majšperk ne načrtuje.
Podobna praksa je tudi v občinah Hajdina in Markovci. »V poslovniku imamo določeno, da se magnetogram seje hrani do potrditve zapisnika na naslednji seji. Po potrditvi zapisnika se magnetogram izbriše, sprememb na tem področju ne načrtujemo,« so sporočili iz občine Hajdina. Enako je v Markovcih. »V skladu s 54. členom poslovnika se zvočni posnetek seje hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje do potrditve zapisnika,« je navedla direktorica uprave Marinka Bezjak Kolenko.
Tudi v Vidmu in Ormožu ni nič drugače. Župan Branko Marinič je povedal, da je v skladu s poslovnikom dovoljeno zvočno in slikovno snemanje seje občinskega sveta.
Občinska uprava zvočni posnetek hrani le do potrditve zapisnika. Enako bo ostalo v prihodnje.
»Izključni namen snemanja seje je za potrebe pisanja zapisnika,« je poudarila direktorica uprave občine Ormož Milena Debeljak in dodala, da sprememb na tem področju ne načrtujejo, saj za hranjenje avdio posnetka ni ne podlage in ne potrebe. Med sejno gradivo arhivirajo potrjeni zapisnik.
MO Ptuj z najbolj liberalnim pristopom
V mestni občini (MO) Ptuj se praksa hranjenja posnetkov v primerjavi z drugimi občinami v regiji, pri katerih smo poizvedovali o tej temi, popolnoma razlikuje. Medtem ko vse občine posnetke hranijo le mesec, dva, tri, odvisno, kdaj je naslednja seja, na kateri potrjujejo zapisnik prejšnje, pa MO Ptuj zvočne zapise hrani celotni mandat. Tako je navedeno v poslovniku, ki so ga nazadnje novelirali oktobra lansko leto. »Zvočne posnetke sej hranimo na računalniškem disku za posamezno obdobje mestnega sveta, po končanem mandatu se posnetki izbrišejo v roku 30 dni od potrditve večine mandatov naslednjega mestnega sveta in župana. Takšen način je usklajen z vso veljavno zakonodajo,« so sporočili iz uprave MO Ptuj.
Povedali so še, da v skladu s 55. členom poslovnika zvočne posnetke sej najkasneje v petih delovnih dneh po seji objavijo na spletni strani občine in portalu svetniki. »Posnetki so javnosti na voljo največ dva meseca od objave.«
Mojca Zemljarič
Državni zbor zvočnega gradiva
•	•	1 »v
in prepisov ne briše
Drugače kot pri občinah je v državnem zboru. Tam posneto zvočno gradivo in prepise le-tega hranijo ter naknadno predajajo državnemu arhivu. »Zvočni posnetki in prepisi zvočnih zapisov (magnetogrami) sej državnega zbora, njegovih odborov in komisij so v skladu s pisnim strokovnim navodilom, ki gaje potrdil Arhiv RS, opredeljeni kot arhivsko gradivo. To pomeni, da smo jih v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih dolžni Arhivu RS predati najkasneje v roku 30 let od nastanka.«
Vlada sej od leta 2016 več ne snema
Tudi državni zbor in vlada na področju snemanja nimata enakih vatlov. Seje vlade se od leta 2016 več ne snemajo, posredno tudi ni prepisov oziroma magnetogramov. »Ko so se seje vlade še snemale in izdelovali prepisi magnetogramov, se je posnetek izbrisal takoj po prepisu, magnetogram (prepis posnetka) pa seje štel kot arhivsko gradivo. Tovrstno gradivo se Arhivu preda v roku 30 let od nastanka, če ne vsebuje zaupnih podatkov,« so povedali v Uradu vlade RS za komuniciranje.
Foto: CG
Foto: CG
vi i	1 • • • 1 •
iški, policijski droni?
zakonodaja na področju brezpilotnega e določa pravil glede uporabe dronov v mpak to nalogo prepušča vsaki državi
a morajo države članice sprejeti svoje katerimi bodo uredile letenje vojaških, i in podobnih brezpilotnih zrakoplovov. čje še vedno ni ustrezno urejeno, čeprav strukture drone pri svojem delu redno rjajo na Agenciji za civilno letalstvo.
ali dovoljenja za izvajanje letalske dejavnosti. »Pri tem je treba opozoriti, da bodo ta veljavna samo še do izteka veljavnosti obstoječih dovoljenj, nato pa bo treba za nova zaprositi po novi evropski zakonodaji.« V prehodnem obdobju, po katerem naj bi se pogoji še zaostrili, bodo torej za uporabo letalnikov oziroma dronov veljale že omenjena evropska uredba, slovenska uredba o izvajanju evropske izvedbene uredbe ter uredba za proizvajalce, uvoznike in distributerje letalnikov.
L\i
m st ime/Ivi 24
Obvezna registracija in usposabljanje
In kaj omenjene spremembe za uporabnike dronov pomenijo v praksi? Kot pravijo na agenciji, je bistvo nove zakonodaje v delu, ki se nanaša na množično uporabo oziroma tako imenovano odprto kategorijo, ki bo po novem potekala po sistemu: kupim, se registri-
ram, se usposobim in letim. Za letalnike v odprti kategoriji, ki so lažji od 250 gramov, registracija in izpit načeloma tudi po novem ne bosta potrebna, a le v primeru, da letijo brez vgrajene kamere. Za drone, ki tehtajo od 250 do 500 gramov, pa bosta že potrebna tako registracija kot spletno usposabljanje. Vsi težji zrakoplovi ne smejo leteti nad ljudmi, najtežji, tisti od dveh do 25 kilogramov, pa morajo biti vsaj 150 metrov oddaljeni tudi od stanovanjskih, komercialnih, industrijskih in rekreacijskih objektov ali območij. Za uporabnika drona velja tudi starostna omejitev, in sicer mora biti star najmanj 16 let.
Nadzor v rokah policistov in redarjev
Agencija za civilno letalstvo je že prve dni januarja zagnala spletno aplikacijo UAS repozitorij, preko katere lastniki dronov opravijo registracijo in se tudi usposobijo na daljavo. Da so novost uporabniki sprejeli pozitivno, dokazuje tudi podatek, da je samo v prvih desetih dneh registracijo v odprti kategoriji opravilo več kot 560 operatorjev in se usposobilo 603 pilotov na daljavo. Ena od novosti je tudi v pristojnosti izvajanja nadzora; ta bo poslej v rokah policije in občinskih redarjev, ki bodo preverjali, ali so piloti na daljavo registrirani in ustrezno usposobljeni. Poleg tega je Evropska unija državam članicam naložila, da določijo geografska območja, v katerih je letenje z brezpilotnimi zrakoplovi prepovedano ali omejeno. Slovenija je ta območja opredelila z izvedbenim
predpisom, na agenciji pa so na podlagi tega pripravili tudi spletno rešitev oziroma zemljevid, ki prikazuje prepovedana območja letenja. Gre za območja, ki zagotavljajo letalsko varnost ali ščitijo druge interese, denimo okolje, obrambo države ali zasebnost.
Konec
nenadzorovanega
snemanja?
Snemalec in montažer Sandi Ko-larič iz Lenarta dron s kamero uporablja že vsaj pet let. »Prav je, da se to področje bolj uredi, čeprav se bojim, da ne bo bistveno bolje. Že doslej so namreč veljala pravila in omejitve, a kaj, ko se jih je malokdo držal. Ljudje so snemali vsepov-prek, brez dovoljenj in ustreznega nadzora. Ko so se droni pojavili v maloprodaji, si ga je marsikateri moški kupil kot igračko zase in za svojega otroka. Malo je to najbrž povezano tudi s kakšno travmo o neizživetem otroštvu. Cenejšega dobiš za 400, 500 evrov, za boljšega je treba odšteti tisočaka, tudi dva. Tako me sprašujejo, kaj vse se da z dronom posneti in ali leti tudi nad oblaki. Sam dron uporabljam zgolj v službene namene in pri tem zelo pazim, kaj in kako delam. Zadeva je precej ušla izpod nadzora, saj uporabniki večinoma gledajo samo ekran, se zanašajo torej le na tehniko, za katero pa vemo, da lahko zataji. Kaj če zmanjka signala? To ni šala. Sam dron vodim tako, da ga vedno vidim in ga tudi vedno ročno pripeljem nazaj. Obvezno spletno usposabljanje bo pri tem gotovo koristno.«
Senka Dreu
Ptuj • Vrtci znova pred dilemo
V	rdečih regijah vrtec plačljiv za vse, ne glede na prisotnost
Vrtci so znova prejeli nasprotujoče si informacije v poslanih okrožnicah Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Po besedah Marije Vučak, ravnateljice Vrtca Ptuj, ravnatelji vrtcev že ves čas opozarjajo, da sprejete odločitve povzročajo veliko težav z organizacijo dela, zagotavljanjem varnega okolja za otroke in zaposlene ter likvidnostjo.
V	okrožnici z 20. januarja so namreč navedli, da bo v tako imenovani PKP8 vključena tudi določba, ki bo omogočala, da bodo starši, ki otrok v času epidemije ne bodo pripeljali v vrtec, upravičeni do oprostitve plačila. Ta določba naj bi veljala tako za javne kot zasebne vrtce. V zadnji poslani okrožnici te informacije več ni navedene. Kot je povedala Vučakova, na uradna pojasnila in odločitve še čakajo.
Starši otrok v t. i. črnih regijah s slabo epidemiološko sliko, kjer so vrtcu odprti le za nujno varstvo, bodo tudi vnaprej oproščeni plačila vrtca, če otroci vrtca ne bodo obiskovali. V rdečih regijah pa bo plačilo vrtca obvezno za vse, ne glede na prisotnost v vrtcu. Pri tem se postavlja vprašanje, ali se bodo starši v rdečih regijah, ki ne bodo oproščeni plačila vrtca, odločili, da svoje otroke kljub zaostreni epidemiološki situaciji vseeno pošljejo v vrtec. Na Ministrstvu
Tisti starši, ki bodo imeli otroke doma, ne bodo oproščeni plačila vrtca.
za izobraževanje, znanost in šport so pojasnili, da je pravna podlaga za oprostitev plačila vrtca za otroke v črnih regijah zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije covida-19.
V regijah, kjer bodo vrtci odprti, pa bodo starši otrok, ki so vpisani v vrtce, za vrtec morali plačevati, saj ni pravne podlage, da bi bili plačila oproščeni, so še navedli na ministrstvu.
Estera Korošec
8 Štajerski
Gospodarstvo
torek • 9. februarja 2021
Slovenija • Denar za mlade kmete
10,5 mio evrov za zagon
Kmetijsko ministrstvo je v uradnem listu objavilo sedmi javni razpis za pomoč mladim kmetom za zagon dejavnosti. Razpisanih bo 10,5 milijona evrov nepovratnih sredstev iz programa razvoja podeželja 2014-2020, in sicer za vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in kmetijske dejavnosti.
Foto: Arhiv ST
Kot so sporočili z ministrstva za kmetijstvo, so upravičenci za podporo mladi kmetje, stari od 18 do vključno 40 let, ki imajo ustrezno poklicno znanje in usposobljenost. Podpora se dodeli kot pavšalna pomoč v obliki nepovratne finančne pomoči, izplača pa se v dveh obrokih, in sicer prvi obrok v višini 70 % in drugi v višini 30 % dodeljenih sredstev.
Pogoj za izplačilo vseh sredstev je izpolnjevanje predpisanih obveznosti in izpolnitev vseh razvojnih ciljev iz poslovnega načrta, ki ga mora mladi kmet priložiti vlogi na javni razpis. V poslovnem načrtu mladi kmet prikaže gospodarski razvoj kmetije in prispevek k horizontalnim ciljem (okolju, inovacijam ali prilagajanju na podnebne spremembe). Prav tako navede mejnike in razvojne cilje.
Ministrstvo je ob najavi novega razpisa tudi sporočilo, da je v registru kmetijskih gospodarstev možna sprememba nosilca do 28. februarja letos. Sta, Ur
Slovenija • Poziv Bruslju za pomoč
Prašičereja na robu
Slovenija opozarja na skrb vzbujajoče stanje na področju prašičjega mesa in poziva Evropsko komisijo k ukrepanju v pomoč sektorju. V Sloveniji ta sektor trpi vsaj 30-odstotni upad prihodkov zaradi afriške prašičje kuge in covida-19, je pojasnil minister Jože Podgoršek ob robu virtualnega zasedanja kmetijskih ministrov EU.
V Sloveniji ta sektor v tem trenutku trpi vsaj 30-odstotni upad prihodkov zaradi izrazito nizkih cen, dodatnih stroškov zaradi afriške prašičje kuge in zaradi zastojev v nekaterih klavnicah, povezanih s co-vidom-19, je pojasnil minister. V začetku zime so zabeležili primer težav v klavnicah in s tem povezanim preraščanjem optimalnih tež pitanih prašičev, kar dodatno znižuje cene mesa, je ponazoril.
Minister je zato na zasedanju opozoril na skrb vzbujajoče stanje na področju prašičjega mesa tako v Sloveniji kot celotni Evropi ter pozval komisijo k uvedbi ustreznih ukrepov za pomoč temu sektorju, morda po podobnem načelu kot leta 2016. Slovenski poziv je podprlo petnajst članic - Avstrija, Hrvaška, Ciper, Češka, Estonija, Francija, Grčija, Madžarska, Litva, Latvija, Luksemburg, Malta, Poljska, Romunija in Slovaška. Želijo si, da bi komisija omogočila zasebno skladiščenje, državni odkup, ali finančne ukrepe, podobne lanskim v vinskem sektorju, ko so lahko države financirale dejavnosti, ki jih prej niso smele, ker je bilo takšno financiranje obravnavano kot nedovoljena državna pomoč, je pojasnil minister.
Zaradi zaprtih gostiln propadajo najboljši kosi mesa
O vplivu zaostrovanja omejitev, tudi na mejah, je Podgoršek dejal, da verjame, da je vsa Evropa že doumela, da je treba zagotoviti prosti pretok blaga. Bolj kot prosti pretok ga tako skrbijo omejitve v Sloveniji in podaljševanje ukrepov, kot so zapora šolskega sistema in gostinskega sektorja. Ker je gostinski sektor najboljši odjemalec najkakovostnejšega mesa, najboljši kosi mesa sedaj ostajajo, je ponazoril minister. Najbolj skrb vzbujajoče je po njegovih besedah zaprtje gostinskega sektorja in tudi prepoved druženja, saj smo Slovenci narod piknikov, tako da prinašajo omejitve spremembo povpraševanja, slovenski in kmetijski sektor pa se ni sposoben v tako kratkem obdobju prilagoditi na te spremembe. Sta, Ur
Foto: CG
EU, Slovenija • Napoved Nemčije o prepovedi maceracije na farmah
Masovno mletje dan starih piščančkov bo prepovedano
Pred dnevi je v evropskem perutninskem sektorju odjeknila odločitev nemške vlade, da sprejme predlog zakona, s katerim bo od začetka prihodnjega leta prepovedano masovno mletje piščancev. Če bo predlog potrdil še nemški parlament, bo Nemčija postala prva država na svetu s prepovedjo te - za mnoge sporne - prakse.
S tem predlogom je nemška vlada pravzaprav samo sledila odločitvi zveznega upravnega sodišča, ki je leta 2019 presodilo, da ima dobrobit živali prednost pred gospodarskimi interesi, zato je prakso mletja že takrat dovolilo le še za prehodno obdobje. Da gre za korak v smeri povečanja zaščite živali, je poudarila kmetijska ministrica Julia Klockner. »Na žalost je to praksa povsod po svetu, a po moji oceni ni etično sprejemljiva,« je dejala ob sprejetju predloga. V Nemčiji namreč vsako leto zme-Ijejo okoli 45 milijonov samcev piščancev, starih le kakšen dan.
Dobrobit živali in ekonomska učinkovitost
Masovno mletje dan starih piščančkov, večinoma neželenih samčkov, se sliši naravnost grozljivo, zlovešče zveni tudi izraz maceracija, a poglejmo, zakaj do teh usmrtitev sploh prihaja. Na številnih piščančjih farmah takoj po izvalitvi piščancev ločijo samčke od samičk. Prve ubijejo, saj rastejo počasneje in ne nosijo jajc. Borci za pravice živali si že dolgo prizadevajo, da bi to prakso končali, a kmetje so doslej vztrajali, da praktične, poceni in prijaznejše alternative ni. Klocknerjeva jih zdaj miri, češ da bo rejcem do trenutka, ko bo zakon predvidoma stopil v veljavo, že na voljo tehnologija, ki bo omogočila ugotavljanje spola piščanca pred izvalitvijo. Nemčija naj bi namreč vložila milijone evrov v alternativne metode, s katerimi bodo na domačih tleh združili dobrobit živali in ekonomsko učinkovitost, rejci pa z uporabo ustrezne tehnologije preprečili, da se nezaželeni samci sploh izvalijo. Predvidoma od leta 2024 pa naj bi v skladu z napredkom tehnologije morali spol ugotavljati že zgodnejši fazi inkubacije.
Skupna prepoved in alternativne metode
V EU že desetletje poteka javna razprava o etičnosti usmrtitve enodnevnih piščancev pri proizvodnji jajc ter iskanje alternativ, so nam pojasnili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Nemški proizvajalci naj bi uporabljali tehnologijo zgodnje identifikacije moških zarodkov v

9. do 14. dnevu valjenja, preden se piščanček 21. dan izvali iz jajca. Te tehnologije so bile delno razvite s pomočjo sredstev nemškega ministrstva za kmetijstvo, ki načrtuje nadaljnjo finančno podporo za še zgodnejše določanje spola. Nemci želijo prvi prepovedati uporabo naprav za maceracijo in biti vzorčni model tudi za druge države članice, vendar pri tem nekatere organizacije opozarjajo, da gre za odločitev, ki ima tudi pomanjkljivosti. Kljub prepovedi bodo namreč tudi v Nemčiji še vedno na voljo konzumna jajca nesnic iz drugih držav članic, v katerih je maceracija dovoljena.«
Po njihovem mnenju bi bilo treba za zaščito dan starih piščančkov odločitev o prepovedi sprejeti na ravni EU, ki bi bila obvezujoča za vse države članice hkrati. »Kot se je že večkrat izkazalo, enostranske prepovedi vedno izključujejo konkurenco in v prvi vrsti lahko škodijo domačim proizvajalcem. Po drugi strani pa bi bilo v primeru vseevropske prepovedi treba zagotoviti tudi sredstva za prilagoditev alternativnim tehnologijam, obenem pa tudi določiti časovni okvir, v katerem bi perutninski sektor zmogel zagotoviti prehod na alternativne načine.«
Maceracija med humanimi metodami usmrtitve
Slovenski Zakon o zaščiti živali v svojem v 26. členu določa, v katerih primerih se lahko žival usmrti. Tako iz 17. točke izhaja, da je usmrtitev živali dovoljena, če
Okrog 120 slovenskih rejcev kokoši nesnic
Kot pravijo na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, se z rejo kokoši nesnic v Sloveniji ukvarja približno 120 rejcev. Gre za rejce, ki imajo več kot 350 kokoši oziroma več kot 50, a dajejo jajca v promet. Iz seznama registriranih rejcev je razvidno, da prihaja iz mariborskega območnega urada Uprave 24 rejcev kokoši nesnic, med drugim so iz Frama, Slivnice pri Mariboru, Starš, Poljčan, Svete Ane v Slovenskih goricah, Pesnice, Svete Trojice v Slovenskih goricah, Voličine in Dupleka. Štiri reje so ekološke, enajst je prostih in dve hlevski, sedem pa je baterijskih rej.
Vr
Foto: Dreamstime/M24
Perutnina Ptuj: »Ukrep, ki ne velja za nas«
Da napovedana prepoved mletja piščancev v Nemčiji in morda posledično tudi v Sloveniji zanje ni relevantna, pravijo na Perutnini Ptuj, saj gre za temo, ki se nanaša zgolj na rejce kokoši nesnic. »V Perutnini Ptuj namreč uhlevimo vse piščance, in to ne glede na njihov spol.«
je izvedena zaradi odstranjevanja odvečnih enodnevnih piščancev in zarodkov v jajcih, dovoljeni načini humane usmrtitve pa veljajo in se neposredno uporabljajo v vseh državah članicah EU. Kot pravijo na Upravi, rejci piščančke usmrtijo v treh primerih: kadar so ti bolni, kadar gre za tako imenovani va-lilniški ostanek in kadar se izvalijo samčki. Kot primeren način usmrtitve za piščance, stare do 72 ur, in valilniški ostanek je navedena tudi maceracija, ki velja za učinkovito metodo, ki usmrti v trenutku, v nasprotju z izpostavitvijo plinom, kot je na primer ogljikov dioksid, pri katerem pride v določenem času najprej do izgube zavesti in šele nato do smrti.
Zmleti ostanki niso za
nadaljnjo predelavo
»Dejstvo je, da pri valjenju piščancev za prirejo mesa odstotek ali dva enodnevnih piščancev nista primerna za nadaljnjo proizvodnjo, saj so izvaljene živali slabo
vitalne ali se izvalijo z anomalijami. Pri teh živalih je usmrtitev najbolj humana možnost, saj bi v nadaljnji reji prišlo do trpljenja. Pri valjenju jarkic za proizvodnjo jedilnih jajc za nadaljnjo proizvodnjo pa ni primerna približno polovica izvaljenih živali; gre za samčke (peteline), katerih nadaljnja reja ni ekonomska. V valilnicah tudi te odvečne enodnevne piščance takoj po izvalitvi humano usmrtijo,« razlagajo na Upravi. Poleg izvaljenih enodnevnih piščancev pa je treba ustrezno obdelati tudi valilniški ostanek (gre za zarodke v jajcih, ki ne prebijejo zunanje lupine). Delež takih zarodkov lahko predstavlja do 30 % vseh neizvalje-nih jajc. »V Sloveniji se za humano usmrtitev dan starih piščančkov (DSP) in za obdelavo valilniškega ostanka v valilnicah uporabljajo naprave za maceracijo, nato pa se zmleta vsebina odstrani po predpisih o živalskih stranskih proizvodih in se ne uporablja za nadaljnjo predelavo.«
Sta, Senka Dreu
Foto: CG
torek • 2. februarja 2021
Podravje
Štajerski	9
Videm, Leskovec • Občina in ZD Ptuj urejata novo zdravstveno ambulanto
Nič več po stopnicah, ambulanta bo v pritličju
Po tem, ko je občina Videm septembra v vrtcu Leskovec zagotovila dva dodatna oddelka vrtca Je v začetku letošnjega leta poskrbela še za nove in lepo urejene prostore zdravstvene ambulante.
Kot smo poročali, so si Le-skovčani že dalj časa prizadevali, da bi se ambulanta družinske medicine preselila v bolj dostopne in novejše prostore. Sedanji so v nadstropju stare stavbe nasproti cerkve, v kateri sta tudi kmetijska zadruga in frizerski salon. Za marsikaterega starejšega pacienta, kronično obolelega ali invalida je ambulanta zaradi dolgih stopnic, ki jih je treba premagati do nadstropja, praktično nedostopna. Pa tudi prostori, v katerih se obravnava bolnike, so ostali zamrznjeni nekje daleč v zgodovini. Okna so stara in majava, stene razpoka-ne, po tleh položen topli pod, pohištvo staro nekaj desetletij.
Kot kaže, pa se dela vendarle počasi zaključujejo in se bliža odprtje. »Gradbeni delavci naj bi gradbišče zapustili do konca marca, potem je treba prostore še opremiti, a računamo, da bi v novi prizidek prve stanovalce začeli preseljevati v aprilu, najprej tiste iz posebne enote, pa tudi nove zainteresirane,« razlaga Vesna Šiplič Horvat, direktorica Doma upokojencev Ptuj.
Čakajo na sprejem, a se tudi bojijo
Novega kadra, potrebnega za delovanje večjega doma, še niso iskali, se pa pripravljajo, da bodo konec februarja razpisali 50 prostih delovnih mest, česar se zelo veseli tudi juršinski župan Alojz Kaučič, saj toliko novih delovnih
Leskovška ambulanta je dejansko zadnja izmed zunanjih enot Zdravstvenega doma (ZD) Ptuj, ki še ni bila obnovljena. Lani so obnavljali završko, letos je na vrsto prišla le-skovška, ki bo v celoti nova in na drugi lokaciji. V ZD Ptuj se dela v novem okolju zelo veselijo, zahvaljujejo se občini, ki je prostore uredila tako daleč, da jih lahko začnejo opremljati.
Komaj čakajo na delo s pacienti v novih prostorih
V ambulanti družinske medicine v Leskovcu delata specialistka
družinske medicine Mojca Lazar in medicinska sestra Slavica Šegula. Ambulanta je odprta dva dni, saj Lazarjeva in Šegulova skrbita tudi za paciente v občini Zavrč. Obe sta več kot srečni, da bosta v Leskov-cu spomladi začeli delo v novih prostorih. Predvsem ju veseli, da se bodo bistveno izboljšali pogoji
za paciente, predvsem z vidika dostopnosti.
Novo ambulanto urejajo v pritličju poslovno-stanovanjskega objekta, kjer je bila v preteklosti poslovalnica Pošte Slovenije. Ker bo ambulanta v pritličju, težav z dostopom, s katerimi so se srečevali vsa ta leta, več ne bo. Lazarje-
va je poudarila, da je bližina zdravnika na podeželju zelo pomembna; predvsem za tiste ljudi, ki živijo daleč od krajevnih ali mestnih središč. Glede na to, da sta se občina in ZD potrudila ambulanto približati pacientom, se nadejajo tudi dodatnega vpisa. »Smo ambulanta družinske medicine, k nam lahko pristopijo vsi odrasli pacienti in otroci od 12. leta dalje. Računamo na paciente, temu je ambulanta namenjena. Povezanost z lokalnimi ljudmi in stalnost zdravniške ekipe v kraju se mi zdita pomembni. Predvsem za to, da se poznamo in kontinuirano spremljamo zdravstveno stanje pacientov. Menim, da si ljudje, ki tukaj živijo, novo ambulanto zaslužijo. Tudi sami se že veselimo selitve in še niti prav ne dojemamo, da je ta dan res blizu. Komaj čakamo, da bomo lahko paciente sprejemali in obravnavali v novih, bistveno bolj prijaznih prostorih,« je izpostavila zdravnica Mojca Lazar.
mest v majhnih Juršincih pomeni velikansko pridobitev za občino.
Ker zanimanje za domsko bivanje narašča iz leta v leto, ni bojazni, da dodatne nastanitvene možnosti za starostnike ne bi bile hitro zapolnjene, je prepričana Ši-plič Horvatova, saj je čakalna lista kot običajno kar dolga. »A moramo pri tem upoštevati spremenjene razmere. Lahko bi rekli, da govorimo o času pred covidom in po njem. Medtem ko je pred njim veljalo, da starostnik avtomatsko pade na konec čakalne liste, če se v trenutku, ko pride na vrsto, ne odloči za selitev v dom, zdaj ni več tako. Takšna praksa se nam v teh časih ne zdi poštena, saj ima marsikateri starostnik oziroma njegovi svojci zdaj najbrž različne pomisleke in strahove. Neprekinjeno pa sprejemamo vse, ki nastanitev v
V	Vidmu koncesionarji zasebniki, v Leskovcu ZD Ptuj
V	občini Videm je družinski zdravnik na dveh lokacijah. V zdravstvenem domu v Vidmu, kjer je tudi lekarna, imajo koncesionarja zasebnika, zaposlena sta dva zdravnika. Poleg tega sta
v Vidmu dva zobozdravnika, oba s koncesijo. Družinska ambulanta v Leskovcu deluje v okviru mreže ZD Ptuj, zdravnica je prisotna dvakrat na teden.
Vse ambulante ZD Ptuj na podeželju obnovljene
Direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan je poudarila, da je leskovška ambulanta zadnja izmed dislociranih na podeželju, ki je čakala na obnovo. ZD Ptuj ima v zunanjih občinah osem ambulant. Poleg Le-skovca so to Juršinci, Zavrč, Žetale, Podlehnik, Hajdina in dve v Kidričevem. »Veseli nas, da se projekt selitve zdravstvene ambulante Leskovec uresničuje. To je bila res naša dolgoletna želja. Novi prostori bodo bistveno, bistveno boljši od sedanjih, pa tudi dostopnejši. Občina je poskrbela za ureditev prostora, mi ga bomo opremili. Računamo, da bi se selili v aprilu. Veliko bo odvisno od dobaviteljev opreme, če bo situacija dopuščala pravočasno izvedbo v dogovorjenih rokih. Res hvala občini in županu, da so prepoznali nujnost ureditve prostorov za naše delo in obravnavo pacientov.«
Mojca Zemljarič
domu nujno potrebujejo, bodisi jih pripeljejo iz bolnišnice bodisi jih k nam napoti socialna služba.«
Zelena streha in steklene površine
Spomnimo, da je bil načrt za gradnjo sprejet že maja 2017, nato pa se je za investitorja začel birokratski boj z mlini na veter oziroma pridobivanje vse potrebne dokumentacije za gradbeno dovoljenje, ki je trajalo kar tri leta. V tem času so se spremenile tudi razmere na gradbeniškem trgu, saj so cene poskočile in investicijo prizidka povišale skoraj za milijon evrov. Največ časa in energije je pravzaprav porabila občina Jur-šinci, saj je bila ona tista, ki se je več mesecev usklajevala z okolj-skim ministrstvom za potrditev prostorskega načrta in umestitev novogradnje v prostor.
Projektiranje prizidka je moralo slediti tudi zahtevam zavoda za varovanje kulturne dediščine, po katerih je morala ostati veduta cerkve odkrita, novogradnja pa se je morala zliti s hribom, zato bo imela zeleno streho, veliko steklenih površin in naravnih materialov.
Senka Dreu
Strošek je bil dobrih 85 tisočakov
Videmski župan Branko Marinič je več kot zadovoljen, da so se odločili za urejanje ambulante. »Prostori ambulante so na 82 m2 in v pritličju, kar je z vidika dostopnosti zelo pomembno. Razdeljeni so takole: najprej so čakalnica in sanitarije (tudi za invalide), sledijo vpisna soba, ordinacija in prevezovalnica, nato pa še referenčna ambulanta, garderobe, sanitarije in mini kuhinja za zaposlene. Preden smo začeli delati, smo najprej uredili dokumentacijo, saj je bil prostor predhodno namenjen storitveni poštni dejavnosti. Treba je bilo pripraviti projekt in pridobiti dovoljenja, oktobra smo podpisali pogodbo za gradbeno-obrtniška dela. Vse smo uredili na novo, od postavitve sten do polaganja tlakov in vseh instalacij. Kot da bi šlo za novogradnjo. Sem pa sedaj, ko so prostori pripravljeni za nameščanje opreme, z njihovim izgledom in razporeditvijo zelo zadovoljen. Verjamem, da bo to ljudem v kraju in zdravniku veliko pomenilo, ker je običajno tako, da se ljudje navadijo na zdravnika in obratno. Vložek občine v ureditev novih prostorov zdravstvene ambulante je zanašal dobrih 85.000 evrov.«
Da leskovška ambulanta glasno kliče po novih prostorih, je na sejah občinskega sveta v tem mandatu vztrajno opozarjal svetnik Peter Jagarinec. Cilj z novo ambulanto bo torej kmalu dosežen, najpomembnejši pri vsem pa sta skrb za ljudi in dostopnost zdravstvene storitve.
Juršinci • Zaključuje se gradnja prizidka k domu upokojencev
Razpisali bodo 50 novih delovnih mest
Potem ko seje širitev doma upokojencev v Juršincih najprej začela z enoletno zamudo, jo je nato lani investitorju - Domu upokojencev Ptuj - zagodla še epidemija, zato seje gradnja nekoliko zavlekla.
Foto: SD
V novi prizidek k obstoječemu domu upokojencev v Juršincih naj bi prve stanovalce selili v aprilu.
Foto: MZ
Oprema v stari ambulanti je stara več desetletij. Objekt, v katerem v Leskovcu ta čas še vedno deluje družinski zdravnik, krepko najeda zob časa.
10 Štajerski
Ljudje in dogodki
torek • 2. februarja 2021
Ptuj • Primerna oprema je ključnega pomena za delo gasilcev
Najstarejšo cisterno bo zamenjala nova gasilska prikolica
Leto 2021 seje turniške gasilce začelo spodbudno. Ker imajo najstarejšo gasilsko cisterno na Ptuju, so nujno potrebovali vsaj primerno prikolico za reševanje. Ptujska občina, ki letos ponovno načrtuje kar nekaj vlaganj v posodobitev opreme gasilcev, jim je priskočila na pomoč.
PGD Turnišče je od prejšnjega tedna naprej bogatejše za novo, sodobno prikolico, ki jim bo omogočala lažje in hitrejše reševanje. »Naš vozni park se počasi razvija. To je pomembno zato, da bomo lahko ob naravnih nesrečah in drugih intervencija čim več ljudem pomagali, ne da bi bili omejeni s staro in dotrajano opremo,« je ob predaji prikolice dejal poveljnik PGD Turnišče Boris Vegan.
Turniški gasilci so prepričani, da je ta pridobitev pomemben dokaz, da na občini niso pozabili na gasilce. Z njihovo pomočjo se društvo
pomembno razvija. Občina je za ta namen prispevala 15.000 evrov, še približno 14.000 evrov so zagotovili gasilci sami.
Brez ključne opreme je njihovo delo zelo oteženo ali nemogoče. Trenutno je njihov vozni park precej star. Cisterna je stara 30 let, vozilo TAM pa še skoraj deset let več. Leta 2015 so sicer dobili novo moštveno vozilo Opel. Prav tega bodo zdaj skupaj s prikolico lahko uporabljali na intervencijah.
»Plan je, da naslednje leto skupaj z občino zagotovimo še sredstva za novo prepotrebno cisterno. Ta
PGD Turnišče je v novo leto stopilo s pomembno pridobitvijo.
bi nas stala okrog 300. 000 evrov,« še dodaja Vegan. Tudi pri tem računajo na 70% financiranje iz občinskega proračuna. A kot pravijo gasilci, je to nujna investicija, saj imajo najstarejšo cisterno na Ptuju, ki sploh ni več varna za vožnjo.
Predsednik PGD Turnišče Aleš Čepek je izjemno vesel, da jim je kljub težkim korona časom uspelo društvu priskrbeti novo prikolico, ki bo olajšala njihovo delo.
Društvo sicer šteje okrog 50 članov, turniški gasilci pa so lani opravili šest intervencij.
Dženana Kmetec
Ormož • Nova naložba v športno infrastrukturo
Garderoba in sanitarije še letos
Res je nerodna reč, če je 'sila', sanitarij pa ni. Taka situacija je doletela marsikaterega uporabnika športnih površin v Miklavžu pri Ormožu, saj v športnem parku še danes ni niti sanitarij niti garderob. Na občini Ormož pa so se odločili, da potrebne prostore postavijo še letos.
Med uporabniki športnega parka najdemo rekreativne športnike, športna društva organizirajo razne treninge in tekmovanja, najpogosteje pa naj bi igrišče uporabljali učenci Osnovne šole Miklavž pri Ormožu. »Za nas bodo sanitarije zelo koristne. Igrišče je od šole oddaljeno med 400 in 500 metrov, kar je predstavljalo svojevrstno nevšečnost, če je med poukom športne vzgoje učenec moral iti na stran,« je odločitev občine pozdravil Vlado Hebar, ravnatelj osnovne šole. Prav osnovnošolce pa so na občini imeli v mislih pri odločanju
Pisma bralcev
o investiciji. Vendar glede na to, da so učenci vseeno še imeli na voljo sanitarije v nekoliko oddaljeni osnovni šoli, pa so bili drugi uporabniki športnih površin v manj zavidljivi situaciji. »Pobudo za sani-ta rije in garderobe so poleg osnovne šole podali tudi iz športnega društva Miklavž pri Ormožu, kar je razumljivo, saj ob izvedbi aktivnosti ali prireditev sanitarij nimajo na razpolago,« je povedala Milena Debeljak, direktorica občinske uprave.
Trenutno je investicija še v fazi usklajevanja in umeščanja v pros-
Največja uporabnika športnih površin v Miklavžu pri Ormožu naj bi bila osnovna šola ter športno društvo Miklavž pri Ormožu. V večini so to otroci in mladostniki. Pomanjkanje sanitarij pa je mnogo bolj neugodno za dekleta, saj se fantje v teh situacijah hitreje znajdejo.
tor. Projektna dokumentacija še ni izdelana, prav tako še niso jasno določeni finančni okviri investicije. Ne glede na to pa na občini predvidevajo, da bodo dela na terenu stekla v drugi polovici letošnjega leta in se letos tudi zaključila. Pri tem je predvideno, da bi občina krila vse stroške investicije, za kar so v proračunu že rezervirali 70.000 evrov. Za zdaj pa predvidevajo, da bo ta znesek zadoščal za postavitev sanitarij, manjšega prostora, ki bo služil kot garderoba in nadstrešek.
Karmen Grnjak
Ko lokalna politika hoče imeti oblast nad vsem, tudi nad svojimi občani
V zadnjem času seje v Štajerskem Tedniku veliko pisalo in bralo o dogajanju v Občini Hajdina in o postopku imenovanja ravnatelja na OŠ Hajdina. Prav je, da ob koncu tega dogajanja podam svoje mnenje.
Nisem pričakovala, da bo postopek imenovanja ravnatelja prešel v takšne razsežnosti, da so se izvajale mahinacije, vršili pritiski, grožnje in odstopi (odstopila sta dva predstavnika sveta staršev v svetu zavoda). Spreminjal se je tudi Odlok o ustanovitvi OŠ Hajdina, da bi lokalna oblast lahko še bolj obvladovala šolski prostor. Sledila so nova imenovanja v svet zavoda, da se je zagotovila večina glasov staršev in lokalne skupnosti. Brez dokazov se je pisalo, da sem staršem dajala napačne informacije glede financiranja s strani Občine. Vsi podatki o višini financiranja šoli so javni in verjamem, da so vsi starši pismeni in si vse te podatke lahko kadarkoli pogledajo. Imajo pa tudi svoje predstavnike v svetu zavoda, ki so o višini financiranja seznanjeni, saj
potrjujejo finančni načrt in zaključni račun.
Vse do 2. decembra 2020, dokler ni bilo volitev za imenovanje ravnatelja, je bilo moje sodelovanje z vsemi člani sveta zavoda uspešno. Člani so bili vedno o vsem seznanjeni in tudi soglasno so vsa leta potrjevali vse predloge, načrte in poročila. Na moje delo ni bilo pripomb, prav tako tudi ne na delo predsednice sveta zavoda.
Tokrat je lokalna politika sledila svojim željam in se ob tem posluževala vseh sredstev, da bi svoj cilj dosegla - potrditi »svojega« kandidata za ravnatelja. Vršilec dolžnosti ravnatelja je na koncu bil imenovan po meri občine in staršev, glasovi zaposlenih na OŠ Hajdina s PE Vrtec pa žal niso bili slišani. Imenovanje ravnatelja
na OŠ Hajdina s PE Vrtec je zelo primerljivo tako z ameriškimi volitvami kot s trenutnim dogajanjem v slovenskem političnem prostoru. Je k vsemu temu dogajanju pripomogla korona? Zagotovo. Če ne drugega, so kljub nošenju mask, maske padle.
Ko sem na glasovanju prejela 6 glasov, kar je dovolj za imenovanje, se je začela »prava drama«. Grožnje in odstopi, medijske manipulacije, skratka vse je bilo usmerjeno v to, da se mi z različnimi manevri »volitve ukradejo« in tako se je tudi zgodilo.
Po volitvah, ki so jih »dobili« predstavniki staršev in lokalne skupnosti, sedaj lokalna skupnost kaže na starše, da je prisluhnila njim in jih podprla. Starši naj bi bili tisti, ki z vodstvom niso bili zadovoljni. Zakaj sta potem odstopila dva
starša v svetu zavoda? Eden je jasno sporočil, da zaradi pritiskov in groženj njemu in njegovi družini s strani občine in župana, ker je glasoval po svoji vesti.
Člani sveta staršev so bili že pred izrekom mnenja za ravnatelja pod različnimi vplivi, bili so klicani in nagovorjeni kako naj glasujejo. Zupan je pred volitvami sklical sestanek s predstavniki staršev in občine, ki so v svetu zavoda. Ves čas se je odvijala politična igra, ki jo je vodila lokalna politika z županom, ki se je ves čas vpletal v sam postopek imenovanja ravnatelja.
Kako je ob tem lahko Občina Hajdina mladim prijazna Občina? Kaj se mladim generacijam s takšnimi dejanji, ki smo jim bili priča v času imenovanja ravnatelja, sporoča?
Postopek imenovanja je pokazal, da strokovni delavci v šoli in vrtcu ne pomenijo nič in da je treba njihovo avtoriteto in dostojanstvo v celoti poteptati. S kakšno motivacijo bodo po takšnih dogodkih lahko opravljali svoje pedagoško delo?
Vsa ta leta ravnateljevanja sem si prizadevala delati pošteno, transparentno, odgovorno in za skupno dobro naših otrok, učiteljev, vzgojiteljev in lokalne skupnosti, na kar sem ponosna. Hvaležna sem za ta čas, ki sem ga namenila vodenju šole in vrtca in sodelovanju s sodelavci, starši, učenci, otroci in lokalno skupnostjo. Šola in vrtec stojita na dobrih temeljih in želim si, da bi tudi v prihodnje ostala varno in spodbudno učne okolje in da bi delo uspešno teklo naprej.
Vesna MesaričLorber, ravnateljica OŠ Hajdina s PE Vrtec
Foto: CG
torek • 2. februarja 2021
Podravje
Štajerski	11
Dornava • S14. seje občinskega sveta
Potrdili proračun in en amandma
Svetniki občine Dornava so na januarski seji potrdili letošnji proračun. Občina bo gospodarila z okoli 2,5 milijona evri. Vrednost vseh letošnjih naložb ocenjujejo na pol milijona evrov, večino investicijskega denarja bodo namenili za ceste.
Foto: MZ
Svetniki in vodstvo občine Dornava zadnje seje izvajajo v večnamenski dvorani, ob upoštevanju vseh navodil N1JZ.
Med drugim bodo obnovili cesto Pisanec-Savci, za kar v proračunu zagotavljajo 40.000 evrov. V načrtu je razširitev ceste od kapele v Mezgovcih do Prvencev (25.000 evrov). 10.000 evrov je za ureditev avtobusnih postajališč in 26.000 evrov za javno razsvetljavo. 20.000 evrov so rezervirali za udeležbo v projektu gradnje regijskega vodovoda, 85.500 evrov bodo namenili za modernizacijo ceste Polenšak-Slomi in 50.000 za obnovo dotrajanega mostu v Lasigovcih. Svetnik Dominik Kukovec je predlagal, da bi most med obnovo razširili. »Most je ožji od ceste in ne dopušča srečevanja dveh vozil. Predlagam, da se ga v okviru obnove razširi na širino ceste.«
Dodatnih 10.000 evrov za gasilce
Na proračun so bili vloženi trije amandmaji. Prvi za dodatna sredstva za področje športa, drugi za celovito obnovo ceste Žamen-ci-Lasigovci in tretji za dodatno financiranje gasilske dejavnosti. Zeleno luč je dobil le gasilski amandma, čeprav župan Janko Merc predlogu ni bil naklonjen. Število rok v občinskem svetu je naredilo svoje in gasilci so si z amandmajem zagotovili dodatnih 10.000 evrov za vzdrževanje gasilskih domov. »Beležimo velik izpad dohodkov, ni bilo prireditev, gasilskih domov tudi nismo oddajali v najem. Stroške vzdrževanja moramo kljub temu pokrivati,« je amandma utemeljil svetnik Marko Mernik, sicer tudi predsednik PGD Žamenci. Župan Merc je poudaril, da je občina v zadnjih dveh letih financiranje gasilske dejavnosti že povišala: »Gasilci prejmete denar tudi po razpisih. Res pomagate in ste aktivni, a prejmete največ sredstev.« Toda gasilski amandma je bil z večino glasov sprejet, prav tako pa v nadaljevanju tudi celoten proračun.
Obresti so DUTB plačali, ostala še glavnica 250.000 evrov
Svetnika Stanislava Ciglarja je zanimalo, kako daleč je občina z odplačevanjem dolga za upravno stavbo. Apeliral je, da bi se odplačalo čim več, kot bi bilo možno. Župan je pojasnil, da so decembra poravnali obresti v znesku okoli 130.000 evrov, odprtih ostaja 250.000 evrov glavnice. »Plačevali smo že obresti na obresti. Sedaj smo sanirali tako daleč, da je ostala glavnica. To pa ne pomeni, da obresti več ne bo. Seveda obresti na glavnico ostajajo, nekje osemodstotne,« je razložil župan.
Mojca Zemljarič
Slovenija • Gibanje Povežimo Slovenijo
Strel v koleno
Od gibanja Povežimo Slovenijo se distancirajo številni imenovani, ki so bili predstavljeni v reklamnem spotu. Med za' dnjimi je tudi predsednik Zdus Janez Sušnik, saj da mu ni nihče omenil, da gre za združitev strank, ki bi nastopile na volitvah.
Iz Stranke mladih - Zeleni Evrope so sporočili, da so sicer podpirali prizadevanja Zelenih Slovenije za iskanje povezovanj, vendar ob spoštovanju načel Evropske zelene stranke (EGP). »Glede na to, da v iniciativi Povežimo Slovenijo ne prepoznamo zaveze k spoštovanju takšnih vrednot, se k takšni iniciativi ne moremo priključiti,« so po-
■	jasnili.
Po torkovi predstavitvi se je od gibanja Povežimo Slovenijo distanciral tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko
■	Meh in nekdanja predsednica DESUS Aleksandra Pivec.
Pobudnica in koordinatorica gibanja ter podpredsednica Zelenih Slovenije Nada Pavšer se je v odzivu na izjave o distanciranju nekate-
■	rih omenjenih v predstavitvi opravičila.
sta
Ptuj • Pokrajinska zveza DU Spodnje Podravje po volilnem zboru
Foto: Črtomir Goznik
V PZDU si prizadevajo, da bi ponovno lahko vzpostavili tudi športne aktivnosti (fotografija je simbolična).
Organizacijska, kadrovska in finančna sanacija še vedno poteka
Od volilnega zbora Pokrajinske zveze društev upokojence Spodnjega Podravja, na katerem so za predsednika izvolili Viktorja Kokola, je minilo leto dni. Kot prioriteto za normalizacijo razmerje novi predsednik navedel finančno sanacijo, prizadevanja za zakonitost v delovanju in odpravo ugotovljenih nepravilnosti.
Čeprav je novi predsednik Viktor Kokol delo v Pokrajinski zvezi društev upokojencev (PZDU) Spodnje Podravje pred prevzemom vodenja že nekoliko poznal, pa ni vedel, kaj vse ga bo dočakalo. Če bi vedel, da so tako porušeni medsebojni odnosi, kljub temu da je dobil absolutno večino na volitvah in da so ga predlagali člani PZDU iz različnih krajev, bi od kandidature zagotovo odstopil.
Peščica posameznikov povzroča nenehne zdrahe
Optimizem, da kljub vsemu vztraja, pa mu daje večina odličnih predsednikov in predsednic društev upokojencev na območju Spodnjega Podravja. „Imamo čudovite, plemenite prostovoljke in prostovoljce, ki se vključujejo ne samo v humanitarni del izvajanja programa Starejši za starejše, ki pod vodstvom koordinatorice Silve Gorjup funkcionira zelo dobro, ampak v vse druge organizacijske dogodke. Če ne bi imel za seboj take množice dobrih ljudi, bi se verjetno že kmalu po izvolitvi odločil za odhod. Želim si in tudi pozivam, da se tista peščica posameznikov, ki je obremenjena z nepravilnostmi, ki vnašajo v organizacijo nezadovoljstvo, prepire, dobesedno sovraštvo, izloči iz dela organov. Druge rešitve ne vidim," je jasen Viktor Kokol.
Potne stroške obračunavali mimo predpisov
PZDU Spodnje Podravje je aprila lani v celoti poravnala dolg do finančne uprave, ki je nastal zaradi izplačil mimo predpisov.
Nesporno je, da PZDU ni pravilno obračunavala potnih stroškov za prisotnost na sedežu zveze. To jih je za leto 2018 stalo 1.711 evrov, dodatno pa še 259 evrov, kolikor so morali plačati svojemu pooblaščenemu računovodskemu servisu. Ni pa se ustavilo samo pri postopku finančne uprave. Obiskali so ga tudi kriminalisti, ker so prejeli kazensko ovadbo zoper posamezne osebe, del nekdanjega vodstva PZDU. Na podlagi preiskave suma kaznivega dejanja, storjenega na škodo zveze, je bila nato julija lani na Okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba v zvezi storitve kaznivega dejanja goljufije. Tako bo na sodni epilog glede preveč izplačanih potnih stroškov v višini nekaj nad 10.000 evrov treba še počakati. Predsednik Kokol ne želi, da bi z izpostavljanjem te ovadbe še dodatno delali škodo sami zvezi. Vse, ki jim je občni zbor očital nepravilnosti, pa je tudi pozval, da jih pojasnijo oz. predstavijo svoja stališča. »Skrajni čas pa je že, da se po slabem letu od volitev
začnemo pogovarjati o samih programih dela: sociali, kulturi, športu, aktivnem državljanstvu, saj nam ne more biti vseeno za družbeno-eko-nomski položaj naših upokojencev, kakšno zdravstvo bomo imeli itd.,« pravi Viktor Kokol, ki se še vedno večino časa ukvarja s posledicami nepravilnega in neučinkovitega delovanja v preteklosti.
S skrajnimi napori pridobili nove člane komisij
S skrajnimi napori jim je le uspelo zapolniti kadrovske vrzeli v komisiji za šport in rekreacijo, za kulturo, kadrovski komisiji in komisiji za priznanja. Poslovna tajnica je prevzela vodenje stanovanjske komisije, da upokojenci po nepotrebnem ne bodo več čakali na stanovanja. Novo tajnico še vedno iščejo, blagajničarka pa že pridno dela, tudi delo drugih, saj jih trenutno še ni. Do nedavnega blagajnika niso imeli, četudi bi ga morali imeti glede na sprejete akte, prav tako strokovne službe. Tudi pri kadrovski popolnitvi komisij se je predsednik moral polno angažirati, saj razpis oz. javni poziv ni dal rezultatov. Pozitivno so se odzvali le v DU Podlehnik in predlagali ustreznega kandidata. »Danes je zelo težko dobiti ljudi za prostovoljno delo, kaj šele v porušenih medsebojnih odnosih, s katerimi se še vedno srečujejo v PZDU. Marsikdo bi se sicer vključil v delo zveze, a bi se prej morali umakniti vsi tisti, ki ne delajo v njeno korist,« so odzivi članov s terena, s katerimi se sooča vodstvo zveze.
Statut - temelj za stabilnejšo vodenje in organiziranost
Zato je zelo pomembno, da čim prej sprejmejo spremembe in dopolnitve svojega temeljnega akta, statuta, s katerim želijo postaviti
Viktor Kokol si bo, kot je zatrdil, prizadeval za ustrezno zastopanost vseh 43 društev tako pri funkcionarjih kot v upravnem odboru.
Pomembno področje Kokolovega dela predstavljajo tudi prizadevanja za enakopravnost vseh članov v okviru Zveze društev upokojencev Slovenije, ki nima enake politike do posameznih zvez, saj so razlike v financiranju med njimi občutne. Prepričan je, da Spodnjemu Podravju pripada več denarja. Gre za več kot 10.000 članov na tem območju, ki se v zdajšnji situaciji počutijo prikrajšane.
trdnejše temelje za delovanje zveze, da bo v novem mandatu 20222026 delo lažje in učinkovitejše in da bodo društva znova zaupala v njeno delovanje.
Za javno razpravo v vseh društvih naj bi statut pripravili do jeseni, nato pa ga po opravljeni razpravi sprejeli na zboru. Sestaviti morajo tudi pravilnik o volitvah in še kakšen drugi splošni akt. Predsednik si tudi želi, da bi lahko za dobro delo v prihodnje ob predsedniku, tajniku in blagajniku nagradili tudi še koga drugega. Tudi pri delu NO bo treba dosledno spoštovati zapisano, da opravlja
notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem ter na podlagi ugotovitev predlaga ukrepe za odpravo ugotovljenih nepravilnosti. NO ni sodnik, niti inšpektor. Za podajo kazenske ovadbe v nobenem primeru ni pristojen. „O ovadbah oz. njihovi podaji na Furs in policijo ni odločal niti bil seznanjen noben izvršilni organ PZDU, niti prejšnji predsednik zveze. Zanimivo je tudi, da so se nepravilnosti dogajale že v času, ko je bil sedanji predsednik NO sam član UO, ki je izvršilni organ PZDU," je še povedal Viktor Kokol.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Viktor Kokol, predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Spodnje Podravje: „Druge rešitve ne vidim, kot da se tisti, ki so obremenjeni z nepravilnostmi, ki vnašajo nezadovoljstvo v organizacijo, netijo prepire, dobesedno sovraštvo, izločijo iz dela organov."
12 Štajerski
Kultura in izobraževanje
torek • 2. februarja 2021
Ptuj • Mestna občina nagradila naj študenta
»Treba je biti vztrajen«
»Zelo sem vesela, daje ptujska občina prepoznala moj trud in uspehe. Seveda se tukaj pot ne konča, še naprej se bom trudila in izobraževala. Vsekakor mi nagrada pomeni dodatno motivacijo in spodbudo.« Tako je Živa Šuta, 22-letna Ptujčanka, strnila svoje občutke ob prejemu nagrade Mestne občine Ptuj za najboljšo študentko 1. stopnje študija.
Diplomirala je na mariborski Pravni fakulteti in bila vsa tri leta uvrščena med pet odstotkov najboljših študentov v generaciji. Za najboljši študijski uspeh v generaciji je leta 2018 prejela priznanje dekanice Pravne fakultete. Od junija 2020 je tudi pravna svetovalka v humanitarnem društvu Pravo za vse. »Treba je biti vztrajen, včasih je treba preko trnja do zvezd. Moraš se potruditi, verjeti vase, v svoje sposobnosti, uspehi pa se zgodijo sami od sebe. Vedno me je zanimalo pomagati ljudem v stiski, pa tudi, kako deluje država, za študij prava sem se odločila predvsem zato, ker se z njim srečujemo v vsakodnevnem življenju. Mladim, ki se še odločajo za študijsko pot, bi svetovala, naj predvsem poslušajo sebe in naj nikakor ne podležejo željam drugih. Treba je zaupati vase in v svoje odločitve.« Po končanem magisteriju bo svojo poklicno pot nadaljevala na sodniškem pripravništvu, ki mu sledi opravljanje pravosodnega izpita. Zanima jo tudi akademski svet, v začetku letošnjega leta je namreč prejela
!
Foto: osebni arhiv
24-letni Luka Medic je že raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana.
Foto: osebni arhiv
Živa Šuta je predana študentka, ki sledi svojim željam in ciljem.
Perlachovo priznanje Univerze v Mariboru za znanstvenoraziskovalne dosežke, ki ga vsako leto podeljuje rektor univerze, in sicer za objavo članka (v soavtorstvu) o zaščiti žvižgačev in novi direktivi EU v prestižni mednarodni reviji Media, Culture&Society. »Vse poti imam odprte.«
24-letni Luka že raziskovalec na Institutu Jožefa Stefana
Najboljši študent 2. stopnje študija je 24-letni Luka Medic, ki je magistriral na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2019 je pomagal pri
izvedbi tekmovanja iz fizike pod okriljem Društva matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, kjer je bil tudi član državne komisije na tekmovanju za srednješolce v znanju fizike za Štefanova priznanja. Mednarodne izkušnje je pridobival tudi s študijskimi potmi oz. izmenjavami v Italijo, Švico in Grčijo ter večkrat sodeloval na mednarodnih igrah šolarjev. Štiri leta zapored je bil prejemnik dekanovega priznanja za dosežen odličen študijski uspeh. Od marca 2020 pa je aktivno soudeležen v projekt Covid-19 sledilnik. »Nagrada ptujske občine je zame velika spodbuda za moje delo v prihodnosti. Naslednja štiri se bom posvečal raziskovanju na Inštitutu Jožefa Štefana v Ljubljani, načeloma se vidim v svetu znanosti, morebiti tudi izven naših meja.« Matematika ga je kot veda zanimala že v osnovnošolskih časih, k temu ga je spodbujala tudi takratna učiteljica Majda Kolen-ko na Osnovni šoli Mladika. »To je bila zame res super odskočna deska. Še pred odhodom v gimnazijo sem vedel, kaj si želim postati.« Njegovo vodilo v življenju je pomagati drugim. V prostem času je aktiven v številnih športih: atletika, kolesarstvo, jadralno letalstvo, v času epidemije pa se je začel učiti kitajski jezik.
Tradicionalnega sprejema zaradi epidemiološke situacije niso izvedli. Županja Nuška Gajšek je obema študentoma čestitala za dosežene uspehe, jima zaželela vse dobro na njuni nadaljnji poti in se jima zahvalila s knjižno nagrado ter kristalno medaljo z grbom Mestne občine Ptuj.
Estera Korošec
Ptuj • Po Južnem Pacifiku z jadralko in pisateljico Jasno Tuta
„Če si želimo sonca med nevihto, bomo nesrečni"
V Knjižnici Ivana Potrča Ptuj so novo prireditveno leto že po tradiciji začeli s potopisnim predavanjem, ki je tokrat potekalo na njenem YouTube kanalu. Gostja je bila Jasna Tuta,jadralka, popotnica in pisateljica, po poklicu profesorica razrednega pouka, kije predstavila svojo zadnjo knjigo Vse barve Polinezije, v kateri bralce popelje med triletno odkrivanje petnajstih tropskih otokov, opisuje čas, ki gaje preživela medjadranjem v večnem poletju po Južnem Pacifiku, Francoski Polineziji, na bujnih vulkanskih otočkih (Markezi, Tuamotu in Družbeni otoki) in eksotičnih plažah.
V	Polineziji je spoznala, kako malo v bistvu potrebujemo, veliko manj, kot mislimo, da preživimo in da smo srečni in zadovoljni. Vsi živijo v tesnem stiku z naravo. V Polineziji oz. oceanu je tudi spoznala, če si želiš bližnji stik z živaljo (delfin, morski pes, manta, želva), ne smeš iti proti njej, ampak se ustaviti. Jasnino življenje je stalno iskanje lepih stvari v svetu, pod vodo, na kopnem, v ljudeh in živalih. Še posebej pa je zanjo pomembna svoboda - nikjer se ne počuti tako svobodno kot na jadrnici. S svojim predavanjem je tudi Ptujčanom v tem času prinesla tropsko sonce, kot sama rada pove ob takih priložnostih. To je še kako pomembno v tem času koronakrize, ko nam ne preostane drugega, kot da sanjamo o prihodnjih potovanjih.
Jadranje kot svoboda in občutek prostosti
V	čisto drugačen svet, kot je poučevanje, je zašla, ker se je v šolskem sistemu počutila malo utesnjeno in ker si je vedno želela eno daljše potovanje. Jadrala pa je že od nekdaj. Potovala je šest mesecev, preden je srečala Ricka, ki je živel na jadrnici, in se mu pridružila. „Zame je jadranje svoboda, daje mi občutek prostosti, notranjega miru, ki ga ne dobim nikjer drugje kot na morju," poudarja.
Glavna stvar, ki jo moraš imeti, je želja po drugačnem načinu življenja.
Jadranje je svet, ki je zelo zahteven, v katerem se soočaš s številnimi izzivi: valovi, nevihtami, nespečnostjo itd. Če si tega res ne želiš s srcem, ne vzdržiš dolgo. Kljub vsemu, kar ji jadranje pomeni, so bili trenutki, ko se je kesala, vprašala, zakaj je sploh šla na pot. „Treba je imeti notranjo moč, ki jo po mojem prepričanju imamo vsi. Edina razlika je v tem, da morje to res izvleče iz nas. Tudi sama
nisem vedela, da sem tako močna. Sredi nevihte sem to odkrila. Vse je v nas, vse lahko premagamo, samo to moramo v sebi odkriti. Seveda me je bilo na teh poteh tudi strah. Strah sodi zraven, je bistvena komponenta tega življenja. Strah tudi ni nujno nekaj narobe; zelo veliko me je tudi naučil," je o tem, kakšna osebnost moraš biti kot jadralec, da premagaš vse, kar prinaša s seboj morje, povedala Jasna Tuta, ki trenutno samo sanja o novih potovanjih, ker ni mogoče iti nikamor.
Morje jo je veliko naučilo
Po skoraj desetih letih se je vrnila, zelo si je želela biti malo doma, v svojih krajih in med svojimi ljudmi. Trenutno si želi ustvariti življenje doma, ki se bo verjetno vseeno vrtelo okrog jadrnice in morja, ker živi na morju. Za dva do tri mesece na leto pa si še vedno želi v Polinezijo in nekam v tropske kraje.
Te dni je končala prevoda obeh svojih knjig v italijanščino. Tretjo knjigo pa si želi spisati še letos,
Življenje Jasne Tuta je iskanje lepih stvari v svetu, pod vodo, na kopnem, v ljudeh in živalih.
Knjiga Vse barve Polinezije je bila med bralci na Ptujskem zelo dobro sprejeta in je bila vključena tudi v bralno značko za odrasle. Ljudje, ki jih je srečala v Polineziji, so bili različni, vsem pa so skupne močne barve. Edina barva, ki je tam ni, ne med ljudmi in ne na pareu, je siva. Tam sivine ni, tudi cest ni, to se pozna v ljudeh, njihovem značaju. Podobno kot je izbrala pareo kot metaforo za te ljudi, je izbrala tudi naslov za svojo knjigo. Barve so tista glavna stvar med ljudmi, v naravi in pod vodo.

Foto: zasebni arhiv
Jasna Tuta je velik del zadnjih desetih let preživela na jadranju po Južnem Pacifiku.
posvečena bo Mehiki, njenim začetkom na jadrnici. Tudi ponoven obisk Ptuja še načrtuje, zelo rada je z ljudmi, jim predava, svoja predavanja vedno obogati s fotografijami in videospoti, predstavlja svoje knjige osebno, zato si želi, da bi bilo koronaobdobja čim prej konec. Sicer pa tudi v tem času jadra, veliko je v naravi, veliko piše, le potuje ne. Najbolj ji je bilo hudo marca in aprila, ko sploh niso smeli iz hiše, ko niti na sprehod do morja ni mogla iti. V svojih prihodnjih predavanjih pa se ne bo več toliko osredotočala na destinacije, ki jih je obiskala, temveč na to, kar jo je morje naučilo. Naukov, ki jih želi predstaviti šolarjem in drugim, je res toliko, da lahko govori dve uri in še več.
MG
Rokomet
Čez Hardek zdirjal »Ormož ekspres«
Stran 14
Sandi Mertelj
»Športnik leta v MO Ptuj bo tudi letos zagotovo izpeljan« Stran 15
Kevin Venta
»Na eni tekmi mi je uspelo doseči izjemnih 586 krogov« Stran 16
Atletika
Bedračeva v Novem mestu do zmage
Stran 16
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • 1. SNL
tednik
iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí
RADIOPTUJ
tut áftietec
www.radio-pluj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Aluminij, Maribor in Mura na pripravah s precejšnjimi težavami
Ekipe iz 1. slovenske lige se pripravljajo na začetek spomladanskega dela sezone, ki je tik pred durmi. Uvod bo že v soboto, ko se bosta v zaostali tekmi 16. kroga pomerila Bravo in Tabor. Prvi popolni spomladanski krog je predviden za sredo in četrtek, 10. in 11. februarja, ko bodo na sporedu tekme 20. kroga z naslednjimi pari: Bravo - Gorica, Domžale -Maribor, Koper - Olimpija, Aluminij - Celje in Mura -Tabor.
Priprave pa pri vseh ligaših še zdaleč ne potekajo po načrtih, znova je v njihove načrte močno posegla vseprisotna korona. Med največjimi osmoljenci so Mariborčani, Sobočani in Kidričani.
Predčasno iz Poreča
Nogometaši Aluminija so z uvodnimi testiranji priprave začeli že 4. januarja. Naslednje tri tedne so se zvečine mudili na igriščih v svojem športnem parku, nekaj treningov so oddelali tudi na igrišču z umetno travo na Hajdini (vmes so v Čatežu odigrali pripravljalno tekmo z Bravom).
V nedeljo, 24. 1., so se nato odpravili na priprave v Poreč, kjer
Foto: agencija DAMN
Kidričani so se zaradi številnih okužb s koronavirusom s priprav v Istri vrnili predčasno, po šestih dneh.
pa so se po nekaj mirnih dneh soočili s številnimi težavami. Pa te niso bile vezane na bivanje in treniranje, okrog tega so se vsi strinjali, da so bile zelo korektne, za ta del leta celo odlične. V sredo jim je še uspelo odigrati prijateljsko tekmo s selekcijo Istre (zmaga 6:0), tudi četrtkove treninge so opravili, nato pa je vmes posegel koronavirus.
Na petkovih jutranjih testiranjih je kar osem igralcev oddalo pozitivni test, kar je seveda takoj povzročilo alarm in spremembo načrtov. Nemudoma so odpovedali popoldansko prijateljsko preizkušnjo s hrvaško drugoligaško ekipo Orijenta, nato pa uredili vse potrebno za predčasen odhod domov. Kar velik logistični zalogaj, predvsem zaradi prehoda meje ...
Ker izkušnje kažejo, da hitrim testom ne gre v popolnosti zaupati, so doma vsi člani odprave opravili še bolj zanesljive PCR-teste, ki pa so potrdili prvotne rezultate. K okuženim s koronavirusom so dodali še dva člana spremljevalne ekipe .
Številni okuženi tudi med vijolicami in muraši
S podobnimi težavami se soočajo tudi Mariborčani in Sobočani, s to razliko, da so na pripravah v Turčiji. To zaradi odrejene karantene otežuje vrnitev v domovino, zagotovo lahko pride tudi do odložitve uvodnih tekem spomladanskega dela .
Mariborčan bo zaostril konkurenco med vratnicami
Pri Aluminiju so predstavili še četrtega novinca v zimskem prestopnem roku, rdeče-belim se je pridružil Martin Jarc. Gre za 24-letnega vratarja iz Maribora, ki je zadnja štiri leta in pol igral in študiral v ZDA.
Jarc je sicer svojo športno pot začel pri mlajših selekcijah Maribora, še pred prestopom v mladinsko vrsto pa je odšel k celjskemu Šampionu. Od tam ga je pot vodila tudi na Ptuj, kjer je v prvi polovici leta 2016 igral za Dravo. Za mladinsko selekcijo modrih je igral v 2. ligi vzhod, članski debi pa je dočakal v zadnjem krogu sezone 2015/16. Takrat je med vratnici stopil na derbiju zadnjega kroga 2. lige med vodilnim Kalcerjem in tretjeuvrščeno Dravo (drugi je bil Aluminij). Drava je takrat izgubila 3:1, v modrem dresu pa so med drugimi nastopili Nastja in Aleš Čeh, Rok Kidrič, David Tomažič Seruga, Denis Perger, Marko Roškar, David Lonzarič, Alen Krajnc...
Iz Ptuja ga je pot vodila v rodni Maribor, a je hitro zatem izbral študij na univerzi Erie v Pensilvaniji v ZDA Tam je igral za ekipo Meryhust Lakers. Ob vrnitvi v domovino se je pridružil ekipi Aluminija.
Martin Jarc (Aluminij)
Foto: agencija DAMN
»Nekatere soigralce sem poznal že od prej, zato sem se v ekipo hitro vklopil. Smo dobra ekipa, zato s prilagoditvijo ni bilo velikih težav,« je dejal Martin Jarc, ki se bo za mesto v ekipi potegoval z Lukom Janžekovičem in Tiborjem Baničem.
Muraši so sicer uvodni del priprav - podobno kot šumarji -oddelali brez zapletov, nato pa so jih na trda tla postavil sobotni testi. Ti so pokazali na okužbo s koronavirusom pri osmih članih njihove ekipe, po poročanju njihove spletne strani so morali v karanteno Nino Kouter, Staniša Mandič, Filip Kosi, Klemen Šturm, Lan Erjavec, Kai in Tio Cipot ter maser Tadej Kuster.
Pri Mariborčanih je uvodni del priprav izpustil Rok Kronaveter, ki pa je z ekipo nato že odpotoval v Turčijo. Tik pred odhodom v stalno pripravljalno bazo so ostali brez Nemanja Mitroviča, ki se vrača po poškodbi, pozitivni test je oddal tudi trener vratarjev Mitja Pirih.
Nove težave so se za vijoličaste začele na turških tleh, ko sta morala v karanteno že pred prvo tek-
mo Jasmin Handanovič in njegov sostanovalec Jasmin Mešanovič. Pred tekmo z močnim ukrajinskim Šahtarjem so bili pozitivni še Jan Mlakar, Andrej Kotnik in praktično celoten strokovni štab, na čelu z glavnim trenerjem Maurom Camoranesijem. Tekmo so Mariborčani seveda odpovedali, treninge pa sta v okrnjeni zasedbi vodila kar športni direktor Oliver Bogatinov in njegov pomočnik Marko Šuler. Nekaj dni kasneje je
bil s covidom okužen še Šuler... Kljub vsem težavam so Mariborčani v naslednjih dveh pripravljalnih tekmah premagali ukrajinska prvoligaša Kolos (3:2; Bajde 2, Martinovič) in Minaj (3:1; Pihler, Matko, Kronaveter).
V Turčijo so z istim čarterskim letom kot Mariborčani in Sobočani odpotovali tudi Celjani, ki pa imajo za zdaj najmirnejše priprave izmed vseh omenjenih ekip.
M
Nogomet
NZS s spomladansko pomočjo klubom
Izvršni odbor Nogometne zveze Slovenije (NZS) je na zadnji seji sprejel sklepe o pomoči klubom v spomladanskem delu sezone 2020/21. Kot so objavili pri NZS, bo ta pomoč klubom skupno znašala 345.068 evrov. Prav tako so v prvi in drugi ligi ter pokalu Slovenije podaljšali tudi možnost petih menjav na tekmo.
NZS bo pri pomoči klubom sofinancirala 50 odstotkov stroškov nadomestil za uradne osebe na spomladanskih tekmah v tekmovanjih 1. SNL, 2. SNL, pokala Slovenije, 3. SNL,
1. SFL in 2. SFL v skupnem znesku 256.418 evrov.
Prav tako NZS klubom za spomladanski del ne bo zaračunala oziroma bo pokrila strošek kotizacij za vodenje tekmovanj 1. SNL, 2. SNL, 3. SNL, 1. SFL, 2. SFL, 2. SML/ SKL, ŽFL in vseh mlajših futsalskih selekcijah v skupni višini 44.700 evrov.
Krovna zveza bo z namenom dviga vrednosti blagovne znamke oziroma produkta prve lige pokrila polovico nove komercialne aktivnosti, in sicer polovico dodatnih stroškov za najem led-panojev za tretji, četrti in peti televizijski pre-
nos v posameznem krogu tekmovanja, kar po podatkih nZs pomeni skupno 35.200 evrov.
NZS pa klubom za spomladanski del te sezone ne bo zaračunavala niti stroškov taks za registracije in certifikate ob njihovih prestopnih dejavnostih, kar ocenjujejo na 8.750 evrov.
Še vedno dovoljenih pet menjav
Prav tako je IO NZS podaljšal možnost petih menjav v treh prekinitvah v spomladanskem delu na tekmah 1. SNL, 2. SNL in pokala Slovenije.
IO NZS je ob tem sprejel sklepe o finančni stimulaciji klubom 1. SŽNL za pridobitev licence za tekmovalno leto 2021/22. »Klubom 1. slovenske ženske nogometne lige (1. SŽNL), ki bodo v tekmovalni sezoni 2021/2022 pridobili licenco v skladu s Pravilnikom o licenciranju nogometnih klubov, se dodeli finančna vzpodbuda v višini 1.000 evrov na klub,« so pojasnili v sklepu.
Dodajajo, da se upravičenost za navedena finančna sredstva ugotavlja na podlagi uradnih podatkov postopka licenciranja po zaključku vseh postopkov - praviloma po 30. maju.
sta
V Turčiji so ob Muri in Mariboru na pripravah tudi Celjani, ki pa so jo za zdaj glede okužb s koronavirusom odnesli najbolje. Dobro razpoloženi so tudi Matic Vrbanec, Jure Matjašič in Matjaž Rozman.
14 Štajerski
Šport
Na sceni	torek • 2. februarja 2021
Rokomet • NLB liga
Čez Hardek zdirjal »Ormož ekspres«
NLB liga (m)				
ZAOSTALE TEKME: Jeruzalem				
Ormož - Slovenj Gradec 2011 28:22				
(16:11), Gorenje Velenje			-	Koper
31:27 (17:13), Urbanscape Loka -				
Grosist Slovan 22:23 (7:6).				
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 13		13	0	0 26
2. TRIMO TREBNJE	14	11	1	2 23
3. GORENJE VELENJE	12	11	0	1 22
4. JERUZALEM ORMOŽ	12	8	0	4 16
5. SLOVENJ GRADEC	13	8	0	5 16
6. RIKO RIBNICA	13	7	0	6 14
7. KOPER	12	5	1	6 11
8. MARIBOR BRANIK	9	4	0	5 8
9. DOBOVA	12	4	0	8 8
10. GROSIST SLOVAN	14	3	1	10 7
11. LJUBLJANA	13	2	2	9 6
12. URBANSCAPE LOKA	11	2	1	8 5
13. KRKA	12	2	1	9 5
14. BUTAN PLIN IZOLA	12	2	1	9 5
Foto: Črtomir Goznik
Vrsta Jeruzalema Ormoža je odlično opravila delo na tekmi s Slovenj Gradcem. Najučinkovitejši igralec v domači vrsti je bil Tilen Kosi (z žogo).
Jeruzalem - Slovenj Gradec 28:22 (16:11)
JERUZALEM: Balent (8 obramb - 1 x 7-m), Skledar (3 obrambe - 1 x 7-m), Zemljič (1 obramba - 1 x 7-m); Bogadi 2, T. Hebar 3 (1), Šoštarič, Čudič 3 (2), Žuran 5, Šulek, Kocbek 6, Kosi 7 (3), Krabonja, Mesaric 2, Krasnič, Škrinjar. Trener: Saša Pra-potnik.
SLOVENJ GRADEC: Soldo (9 obramb), Dobaj (6 obramb); Orter, Grobelnik 2, Cvetko 4, Bulovič 3, Banfro, Levc 2, Šol 1, Živkovic 4 (3), Lesjak 1, Milenkovic 4, Lampret, Štumpfl 1, Ošlak, Yankovskyy. Trener: Sebastjan Sovič.
SEDEMETROVKE: Jeruzalem 8/5; Slovenj Gradec 6/4.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 10; Slovenj Gradec 6 minut.
RDEČI KARTON: Filip Banfro (S. Gradec, 34. minuta).
IGRALEC TEKME: Tilen Kosi (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so več kot odlično začeli leto 2021 in z gladko zmago proti Slovenj Gradcu nadaljevali uspešen niz zmag na domačem terenu. To je bila sedma domača tekma Ormožanov in šesta zmaga, edini domači poraz so
V Egiptu se je končalo 27. svetovno prvenstvo v rokometu, kjer so drugič zapored svetovni prvaki postali Danci. Slednji so na prvenstvu odigrali kar devet tekem in jih od tega dobili osem, proti domačinu Egiptu pa so v četrtfinalu zmagali šele po dveh podaljških in sedemmetrovkah z rezultatom 39:38.
Danci so izkoristili lahek žreb v prvem ter drugem delu tekmovanja in premagali Bahrajn (34:20), Kongo (39:19), Argentino (31:20), Katar (32:23), Japonsko (34:27), Hrvaško (38:26). V četrtfinalu je padel Egipt (39:38), v polfinalu Španija (35:33) in v velikem finalu Švedska (26:24).
Iz vrst Danske prihaja tudi MVP prvenstva Mikkel Hansen, ki je v Egiptu odigral odličen turnir in dokazal, zakaj je eden najboljših rokometašev na svetu. V kritičnih trenutkih prvenstva je Dansko z izjemnimi obrambami reševal vratar Niklas Landin, ki je v zadnjih dveh
igralci Jeruzalema doživeli proti Celju (30:37).
Sredi polčasa že 9:2
Pred tekmo proti Korošcem so bili v taboru Ormožanov v precejšnji negotovosti, saj se je prvič zgodilo, da ekipa v pripravah na drugi del sezone ni odigrala niti ene pripravljalne tekme. Z odličnim začetkom (3:0) so domačini pridobili na samozavesti in v 14. minuti že povedli za sedem zadetkov (9:2).
Gostje so se v nadaljevanju nekoliko pobrali in se približali na tri gole zaostanka. Da se niso še bolj, je poskrbel vratar Tomislav Balent z obrambo sedemmetrov-ke in protinapada. »Prvi del 1. polčasa smo odigrali zares odlično. Mogoče so to bile naše najboljše minute v tem prvenstvu. Napad je bil učinkovit, obramba čvrsta. Po zaslugi te odlične igre smo si hitro zgradili temelje k novi zmagi,« je 1. polčas Jeruzalema opisal Tilen Kosi.
Gostje so se v nadaljevanju nekoliko pobrali in se približali na -3 (13:10), nato pa so Ormožani znova odlično odigrali zaključek in kljub dvema zapravljenima se-
mesecih osvojil Ligo prvakov (THW Kiel) in svetovno prvenstvo.
Za naj vratarja prvenstva so organizatorji izbrali Šveda Andreasa Palicko, ki je bil eden najzaslužnejših, da so se Švedi uvrstili v veliki finale. Palicko je v velikem finalu popolnoma zasenčil Landin, ki je zbral 15 obramb.
Švedi bodo tekmeci Slovenije že v marcu, ko so v Nemčiji na sporedu kvalifikacije za olimpijske igre. Zanimivo bo videti, za kakšno ekipo se bo za olimpijske kvalifikacije odločil Norvežan na klopi Švedske Glenn Solberg. Ali bo popeljal v Nemčijo ekipo, s katero je v Egiptu osvojil srebrno kolajno, ali bo ponudil priložnost tudi številnim igralcem, ki tokrat niso bili zraven na svetovnem prvenstvu. Pred Solbergom je zagotovo težka odločitev ...
Brona so se veselili Španci, ki so v malem finalu ugnali Francijo. Španija je na prvenstvu imela zelo izkušeno ekipo, ki je v četrtfinalu
demmetrovkama odšli na odmor s +5 (16:11). Korošci enostavno niso imeli recepta, kako na črti zaustaviti krožnega napadalca Danijela Mesarica, ki je poleg dveh doseženih golov priboril tri sedemme-trovke.
»Seveda nikakor ne smemo biti zadovoljni z igro v 1. polčasu. V napadu smo delali tehnične napake po tekočem traku, kar je domačin spretno kaznoval. Tudi v obrambi nismo bili pravi. Skratka, 1. polčas se nam je povsem ponesrečil in je bil žal tudi usoden za poraz na
z 31:26 opravila z enim od glavnih favoritov prvenstva Norveško. Slednji so na turnirju na tekmi četr-tfinala ostali brez poškodovanega Sanderja Sagosena, kar je bil prevelik udarec tudi za kakovostne Norvežane.
Francozi so razliko od minulih prvenstev ostali brez kolajne. Odlični ekipi je poleg Kentina Ma-heja manjkal še vsaj en kakovostni srednji zunanji igralec. Zaradi poškodbe ni nastopil Nikola Kara-batic, najbolj pa se je Francozom poznala odsotnost upokojenega vratarja Thierryja Omeyerja, ki je v preteklosti delal razliko v korist svoje ekipe.
Slovenija je prvenstvo končala na 9. mestu, kar je glede na kakovost ekipe razočaranje. To razočaranje bo hitro pozabljeno, če bo našim fantom uspelo prebroditi olimpijske kvalifikacije (Nemčija, Švedska, Alžirija, Slovenija). Pot na olimpijado vodita prvo in drugo mesto.
Končni vrstni red:
1. Danska, 2. Švedska, 3. Španija, 4. Francija, 5. Madžarska, 6. Norveška, 7. Egipt, 8. Katar, 9. Slovenija ...
UK
Naj sedmerica
Za najkoristnejšega igralca prvenstva so organizatorji izbrali Danca Mikkela Hanse-na, ki je zares odigral fantastičen turnir. Po pozicijah so se v idealno sedmerico uvrstili še: vratar Švedske Andreas Palie-ka, krožni napadalec Francije Ludovic Fabregas, levo krilo Šved Hampus Wanne, desno krilo Španec Ferran Sole, levi zunanji Mikkel Hansen, desni zunanji Danec Mathias Gidsel srednji zunanji Šved Jim Got-tfridsson. Slednji je bil pravi vodja švedske reprezentance, ki je z osvojenim srebrom naredil največje presenečenje na turnirju.
Hardeku,« je še dogodke iz prvega dela tekme opisal Žan Šol iz gostujočega tabora.
Gostitelji so tudi na začetku 2. polčasa odigrali odlično in povsem zasenčili rokometaše Slovenj Gradca. V 36. minuti je prednost Jeruzalem že bila +10 (22:12), v nadaljevanju pa je večkrat narasla tudi na +11 (24:13, 25:14, 26:15). »Čestitke fantom za odlično predstavo. Popolnoma so nadigrali goste iz Koroške. Ob tako visoki prednosti smo v zadnjih petnajstih minutah ponudili priložnost tudi vsem
Slovenska futsalska reprezentanca je v Jelgavi igrala drugo tekmo kvalifikacij za evropsko prvenstvo 2022. Izbranci Tomisla-va Horvata so Latvijo premagali z 1:0 (1:0). Naslednja preizkušnja Slovence čaka v torek ob 20.45 v Madridu proti sedemkratnim evropskim prvakom in aktualnim podprvakom Špancem.
Slovenska vrsta, ki je na uvodni tekmi decembra doma premagala Švico z 12:1, je bila tudi tokrat favorit in je povedla v 10. minuti z
Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez (OKS) je poslanskim skupinam v državni zbor poslal predloge ukrepov za blaženje negativnih posledic epidemije novega koronavirusa v športu. Med predlogi OKS za osmi protikoronski zakon so tudi državno financiranje testiranj na covid-19 in davčne olajšave za vlaganje v sponzorstvo.
Predlog kritja testiranja iz državnih sredstev vključuje kategorizirane in poklicne športnike, ki se udeležujejo uradnih tekmovanj mednarodnih športnih zvez, in sicer za celoten čas od razglasitve pandemije do konca leta 2021.
Pri OKS dodajajo, da se v to vključi tudi športne delavce - prostovoljce, ki sodelujejo pri organi-
preostalim igralcem in brez večjih težav pripeljali tekmo k srečnemu koncu,« je dodal trener Jeruzalema Saša Prapotnik.
V zaključku tekme je vratar Valentino Soldo v golu Slovenj Gradca odlično opravil svojo nalogo in preprečil pravi potop svoje ekipe. Tekma se je končala pri rezultatu 28:22. »Pred tekmo smo računali, da lahko presenetimo Ormožane, a so nas slednji popolnoma nadi-grali in zdaj tudi prehiteli na lestvici. Razočaran sem z našo igro, bili smo povsem anemični, brez prave
golom Kristjana Čujca. Na tekmi je prevladovala, s streli poskusila kar 46-krat (Latvijci 14-krat), od tega jih je 19 letelo v okvir vrat (pri Lat-vijcih šest), a razen Čujčevega ni bil niti eden dovolj dober za povišanje prednosti. Na drugi strani veseli dejstvo, da nobenega ni prejela.
V izbrani vrsti sodelujeta tudi člana FC Hiša daril Ptuj Jeremy Bukovec in Tilen Gajser.
»Dosegli smo zelo pomembno zmago, ki pa je bila težko prigarana. A smo si jo glede na prikazano
zaciji velikih mednarodnih športnih prireditev v Sloveniji. Stalno testiranje, tako OKS, namreč predstavlja zelo velik strošek za športne organizacije, ki tega niso mogle vnaprej načrtovati.
Glede davčnih olajšav za vlaganje v sponzorstvo in oprostitve davka od obdavčitve sponzorskih sredstev pri OKS pojasnjujejo, da so sponzorji oziroma gospodarstvo pomemben sofinancer slovenskega športa, da pa lahko v negotovih razmerah predvidevajo nižanje stroškov v marsikaterem podjetju, ki sponzorira slovenski šport.
Ker to po mnenju OKS lahko predstavlja resno težavo za velik del slovenskih športnih organizacij, predlagajo, da zavezanec lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini dvakratnika zneska, ki predstavlja vlaganje v sponzorstva v obdobju dveh let od konca epidemije, vendar največ v višini davčne osnove.
energije, ki je potrebna za zmago,« je vidno razočaran po tekmi povedal trener Slovenj Gradca Sebastjan Sovič.
Z novimi tremi točkami na visko 4. mesto
Jeruzalem je z zmago napredoval na visoko 4. mesto in ga v petek, 5. februarja, ob 18.00 čaka nova domača preizkušnja - na Har-dek prihaja drugouvrščeni Trimo iz Trebnjega. »Pred nami je še ena zanimiva tekma. Pričakujem dobro tekmo in verjamem, da lahko presenetimo tudi Trebanjce. Slednji imajo odlično ekipo in obeta se nam pravi rokometni praznik,« je novo tekmo napovedal kapetan Jeruzalema Bojan Čudič, tokrat strelec treh zadetkov proti Slovenj Gradcu.
Uroš Krstič
Kvalifikacije za EP 2022,
skupina 6:
Latvija - Slovenija 0:1 (0:1); 0:1 Čujec (10.) Švica - Španija (preloženo)
1.	SLOVENIJA 2 2 0 0 13:1 6
2.	ŠPANIJA	1 1 0 0 7:0 3
3.	LATVIJA	2 0 0 2 0:8 0
4.	ŠVICA	10 0 1 1:12 0
povsem zaslužili. Čestitam ekipi, ki je osvojila tri točke in naredila velik korak k uvrstitvi na EP,« je povedal selektor Tomislav Horvat.
»Pred srečanjem smo imeli jasen cilj: osvojiti tri točke. To smo dosegli. Ne glede na nizek rezultat smo prevladovali celo tekmo, žoga pa ni hotela v gol. Najpomembnejša je zmaga na zahtevnem gostovanju,« je po tekmi dejal kapetan Igor Osredkar.
sta, UR
»Za prejemnike sponzorstva pa predlagamo popolno oprostitev od obdavčitve sponzorskih dohodkov za zavezanca, ki je ustanovljen za opravljanje nepridobitne dejavnosti in deluje v javnem interesu v obdobju dveh let od konca epidemije,« so zapisali pri OKS.
Obenem predlagajo tudi sofinanciranje fiksnih stroškov. »Predlagamo, da se za športne organizacije, ne glede na pravno obliko, v kateri delujejo, uvede ukrep pomoči pri pokrivanju fiksnih stroškov,« so dodali pri olimpijskem komiteju.
Pri tem še poudarjajo, da je šport tako kot druge panoge utrpel negativne posledice začasnih omejitev ali celo prepovedi izvajanja dejavnosti. Zato predlagajo še to, da se po zgledu drugih držav uvede ukrep finančne pomoči športnim organizacijam v primeru upada letnih prihodkov za več kot 30 odstotkov v času razglašene epidemije in omejitev izvajanja dejavnosti. Pravijo namreč, da so športne organizacije trenutno v precej slabšem položaju in finančni kondiciji, kot so bile v prvem valu epidemije.
sta
Rokomet • SP v Egiptu
Danci prvaki drugič zapored
Futsal • Reprezentanca Slovenije
Član Dobovca odločil tekmo v Latviji
Šport • Olimpijski komite Slovenije
OKS z novimi predlogi za osmi protikoronski zakon
torek • 2. februarja 2021
Šport
TEDNIK 15
Tenis • Mednarodni turnir v Avstraliji
Črnogorka tokrat močnejša
Arantxa Rus in Tamara Zidanšek nadaljujeta svoj uspešni niz v igrah dvojic.
Po dveh tednih bolj ali manj stroge karantene so se najboljše teniške igralke sveta znova vrnile k tekmovalnemu tenisu, igrajo na dveh enakovrednih turnirjih serije WTA500 v Melbournu (na oba je enakovredno glede na WTA-lestvico razporejenih po 54 igralk). Ta bosta obenem služila kot glavna pripravljalna turnirja pred prvim grand slam turnirjem sezone - Odprtim prvenstvom Avstralije.
Najboljša športnica MO Ptuj za leto 2019 Tamara Zidanšek (88. na WTA) v »deželi tam spodaj« na prvem turnirju ni pokazala tega, kar je na prejšnjem v Abu Dabiju, ko je na turnirju podobnega ranga preskočila dva kroga. Tokrat je med posameznicami obstala na prvi stopnički.
Njena tekmica je bila Danka Kovinic' (77.). 26-letna Črnogorka je od prve točke naprej igrala na izjemno visokem nivoju. »Igrala je močno, čvrsto, raznovrstno, odlično je servirala,« je realno povedal
Tamarin trener Zoran Krajnc. Predvsem prvi servis tekmice je Tamari povzročal ogromne preglavice: dovolj zgovoren je podatek, da je na prvi servis v celem dvoboju osvojila le 2 točki od 25!
V prvem nizu Zidanškova ni imela nobene break priložnosti (tekmici je uspel edini break pri rezultatu 2:3), kljub temu pa je vseeno do zaključka ohranjala možnosti za preobrat. Pri rezultatu 3:5 je tako prišla na servis tekmice do izenačenja na 40:40 in z naslednjima dvema točkama bi se lahko vrnila v igro, a ji to ni uspelo ...
Drugi niz je ponudil več brea-kov, do svojih dveh je prišla tudi Slovenka. Na drugi strani je bila tri leta starejša tekmica še uspešnejša, osvojila je le štiri . Kljub na videz prepričljivi zmagi Črnogorke je dvoboj trajal več kot dve uri, skoraj polovica servisnih iger se je odločalo po izenačenju na 40:40, tako da je bilo na koncu odigranih kar 125 točk. Končno razmerje točk je bilo 54:71.
»Tamara je odigrala neodločno, preveč je bilo napak in prekratkih žog, ki jih je tekmica s pridom izkoriščala. Vse igrajo na polno in vsak zaostanek je težko nadoknaditi in se vrniti v dvoboj. Zmaga Koviniče-ve je tako zaslužena, treba se je obrniti naprej in odpraviti napake,« je dejal Krajnc.
Novo priložnost je že naslednji dan dočakala med dvojicami, kjer je skupaj z Nizozemko Arantxo Rus - zanimivo - prijavljena na drugem turnirju, Melbourne 1.
Slovensko-nizozemska dvojica je že uspešno preskočila prvo oviro, ki sta jo predstavljali Romunki Andreea Mitu in Raluca Olaru.
»Tami in Arantxa sta odigrali dober dvoboj, predvsem končnica je bila res na visokem nivoju. Pri rezultatu 3:4 je Tami najprej odlično odigrala igro na svoj servis, nato pa še na servis Mitujeve, kar je pomenilo break in vodstvo 5:4. Arantxa je na svoj servis nato še uspešno zaključila dvoboj,« je kratek povzetek zaključnega dogajanja v dvoboju podal Krajnc.
Naslednji tekmici Zidanškove in Rusove bosta Rusinja Ana Kalinskaya in Slovakinja Viktorija Kužmova.
V Melbourne Parku pričakujejo do 30.000 obiskovalcev na dan
Medtem ko je večina sveta v primežu novega koronavirusa,
bodo v Melbournu dovolili domačim ljubiteljem tenisa vrnitev na tribune stadionov na prizoriščih teniških obračunov prvega turnirja za grand slam v letu 2021 odprtem prvenstvu Avstralije. V prvem tednu turnirja si bo lahko teniške dvoboje dnevno ogledalo do 30.000 obiskovalcev.
»To bo najpomembnejši mednarodni dogodek z množicami, ki ga bo svet lahko spremljal po veliko pretečenih mesecih,« je dejal minister za šport zvezne države Viktorija Martin Pakula v televizijski izjavi.
V prvih osmih dneh turnirja za veliki slam bo zmogljivost Melbourne Parka omejena na 30.000
gledalcev na dnevnih in večernih dvobojih, v zadnjih šestih dneh pa se bo to število znižalo na 25.000 na dan.
»To pomeni, da bomo v Rod Laver Areni, ko se bomo približali koncu turnirja, imeli neverjetno vzdušje, ki se ne bo razlikovalo od vzdušja, ki smo ga videli v preteklih letih,« je dejal minister.
Pakula je dejal, da bodo zgornje meje obiskovalcev pomenile, da si bo grand slam v Melbourne Parku ogledalo v živo na stadionih do 390.000 ljudi. »To je približno 50 odstotkov povprečja v zadnjih treh letih,« je dodal.
Grand slam v Melbournu se bo začel 8. februarja, tri tedne pozne-
je kot običajno zaradi pandemije novega koronavirusa.
V Viktoriji že 24. dan po vrsti niso zabeležili nobenega lokalnega primera covida-19. Vsi teniški igralci so bili prisiljeni po prihodu v Avstralijo prestati obvezno 14-dnev-no karanteno. V množici 1000 igralcev, trenerjev, članov ekip so odkrili osem pozitivnih primerov okužb z novim koronavirusom.
Prebivalci Melbourna so morali preživeti eno najdaljših in najstrožjih karanten na svetu, ko je bilo novih dnevnih okužb 700. V mestu s 4,9 milijona prebivalci je lani 112 dni veljal ukaz »ostani doma« (stay at home).
JM, sta
Turnir WTA500, Melbourne 2 (565.000 dolarjev nagradnega sklada):
Posameznice:
1. krog: Zidanšek - Kovinič (Črna gora) 3:6, 3:6.
Turnir WTA500, Melbourne 1 (565.000 dolarjev nagradnega sklada):
Dvojice:
1.	krog: Zidanšek/Rus - Mitu/Claru (Romunija) 6:3, 6:4
2.	krog: Zidanšek/Rus - Kalinskaya/Kužmova (Rusija/Slovaška)
Šport • Sandi Mertelj, direktor Zavoda za šport Ptuj
»Želimo si, da bi trenutna zaustavitev imela čim manjše posledice na delovanje športa v prihodnje«
Sandi Mertelj bo tudi v naslednjem mandatu kot direktor vodil Zavod za šport Ptuj. Kakšne naloge bodo prednostne, kakšen izziv je čas koronakrize za ptujski šport in kateri infrastrukturni projekti bodo na prioritetni listi.
Kateri so bili glavni poudarki vašega programa?
S. Mertelj: »Naloge Zavoda za šport Ptuj ostajajo enake kot doslej, to pa so skrb za športno infrastrukturo (upravljanje, investicijsko vzdrževanje, nove investicije), organizacija šolskih športnih tekmovanj, sodelovanje s ptujskimi klubi in ostalimi deležniki v športu, organizacija večjih športnih prireditev v MO Ptuj in opravljanje javne službe. Vsekakor pa je cilj, da so vse te naloge izpeljane še kakovostneje.«
Katere cilje iz pravkar končane. ga mandata vam je na Zavodu uspelo realizirati?
S. Mertelj: »V zadnjem mandatnem obdobju nam je zaradi precejšnjega posluha MO Ptuj oz. . njenih odločevalcev, uspelo realizirati številne investicije, med katerimi so zagotovo najpomembnejše prenova glavnega nogometnega igrišča, prenova nogometnega . igrišča z umetno travo, nabava petih elektronskih tarč na strelišču, prenova osrednjega dela Športne a dvorane Mladika, ureditev igrišča za avtobusno postajo Ptuj in pri vrtcu Zvonček na Bregu, retoping B atletske steze ...
Na področju programov šolskega športa smo pred korona-
časom letno organizirali več kot 70 tekmovanj na medobčinskem, področnem in državnem nivoju, in pri tem aktivno sodelovali tudi z Vrtcem Ptuj. Prireditev Športnik leta MO Ptuj nam je uspelo dvigniti na visok nivo, kar pa je tudi zasluga številnih ptujskih sponzorjev, ki so pristopili k projektu. Prenovili smo projekt Ptujski športni vikend, v sodelovanju z več deležniki pa uspešno organizirali tudi teka Vivat Poetovio in Božičkov tek. Komuni-
kacija z MO Ptuj, s ptujskimi klubi in s Športno zvezo MO Ptuj poteka praktično vsakodnevno, seveda s ciljem reševanja številnih izzivov na področju športa v MO Ptuj.«
Kaj je bilo takega, kar vam kljub naprezanjem ni uspelo?
S. Mertelj: »Zagotovo vedno najbolj pereča zadeva so dotacije za klube in društva. Skupno višino sredstev vsako leto sicer določi MO Ptuj, nato pa se sredstva preko javnega razpisa in v skladu z
Odlokom o sofinanciranju letnih programov športa razdelijo med klube. Glede na dejstvo, da je na razpisu vsako leto uspešnih približno 35 klubov, je seveda zelo težko zadostiti željam in potrebam vseh. Še posebej so v deficitu klubi z večjimi proračuni, ki jim ta sredstva predstavljajo le 20 do 30 % vseh prihodkov. Na koncu ugotovimo, da je sredstev žal vedno premalo. In če zadevo pogledamo še z vidika vrhunskih rezultatov, ki jih določe-
ni posamezniki in ekipe dosegajo na domačem oz. na mednarodnem področju - in na katere smo seveda zelo ponosni - kar hitro ugotovimo, kje je pravzaprav največji izziv ptujskega športa.«
Katere tri cilje iz točke infrastruktura bi izpostavili kot prioritete?
S. Mertelj: »MO Ptuj, Zavod za šport Ptuj ter ptujski klubi in društva že imamo pripravljene številne ideje in projekte na področju novih investicij in investicijskega vzdrževanja. Pri tem pa je potrebno ostati realen ter v danih trenutkih določiti prioritete. V največji meri smo vsi skupaj odvisni od sredstev proračuna MO Ptuj, vsekakor pa moramo oz. želimo del sredstev zagotoviti tudi iz drugih razpoložljivih virov (Fundacija za šport, ministrstva, NZS...).
Prenova atletskega dela Mestnega stadiona, reflektorji na Mestnem stadionu, elektronske tarče na strelišču, ureditev zunanjih nogometnih igrišč v Podvincih, Rogoznici, v Grajeni in v Mestni četrti Jezero, izgradnja majhnih igrišč z umetno travo ob Mestnem stadionu in osnovnih šolah MO Ptuj,
pokrito tenis igrišče, štiristezno kegljišče, plezalna stena, igrišče za odbojko na mivki, pumptrack proga - vse to je le del želenih projektov, ki jih želimo uresničiti v prihodnje.«
Kako je koronakriza vplivala na delovanje Zavoda?
S. Mertelj: »Zaradi covid-19 situacije je tudi delovanje Zavoda za šport Ptuj še vedno delno okrnjeno. Odpadla so številna medobčinska, področna in državna šolska športna tekmovanja, prav tako pa so odpadle tudi številne športne aktivnosti vrtcev. Zaradi določenih omejitev športnih aktivnosti na podlagi številnih sprejetih odlokov je še vedno omejeno tudi delovanje večine športnih društev in klubov. Športna prizorišča bolj ali manj samevajo. Odpadli so tradicionalni športni dogodki ob prvem maju. Osrednji dogodek Ptujski športni vikend 2020 je bil v mesecu septembru sicer izpeljan v prilagojeni obliki, a brez večine ključnih dogodkov (Mini olimpijada, športni dan za OŠ MO Ptuj, uniformirani poklici, igrala na prostem ...). Prav tako nismo mogli v klasični obliki izpeljati tudi devetega Božič-kovega teka. Ko pogledamo pod črto, se je šport, kakor seveda tudi vse ostale panoge, bolj ali manj ustavil, želimo pa si, da bi ta zaustavitev imela čim manjše posledice na delovanje športa v prihodnje.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Sandi Mertelj: »V zadnjem mandatnem obdobju nam je zaradi precejšnjega posluha MO Ptuj oz. njenih odločevalcev uspelo realizirati številne investicije, med katerimi so zagotovo najpomembnejše prenova glavnega nogometnega igrišča, prenova nogometnega igrišča z umetno travo, nabava petih elektronskih tarč na strelišču, prenova osrednjega dela Športne dvorane Mladika, ureditev igrišča za avtobusno postajo Ptuj in pri vrtcu Zvonček na Bregu, retoping atletske steze ...«
Kdaj in v kakšni obliki lahko pričakujemo letošnjo prireditev Športnik leta v mO Ptuj'?
S. Mertelj: »Tradicionalna prireditev Športnik leta bi morala biti organizirana zadnji četrtek v mesecu januarja. Na prireditvi so vedno v ospredju ptujski športniki in ekipe, ki so v preteklem letu dosegali vrhunske rezultate. In teh je na Ptuju vsako leto več kot dovolj. Kljub epidemiji so določeni odlični rezultati bili doseženi tudi v letu 2020. Zavod za šport Ptuj in Športna zveza MO Ptuj seveda ne bosta pozabila na te rezultate in dogodek bo letos zagotovo izpeljan. Naša želja pri tem pa je, da se dogodek izpelje v živo, kar pa trenutno, ob tej epidemiološki sliki, žal ni možno.«
16 Štajerski
Šport
Na sceni	torek • 2. februarja 2021
Strelstvo • Kevin Venta
»Na eni izmed tekem mi je uspelo doseči izjemnih 586 krogov«
Različni športniki imajo v sedanjih časih številnih ukrepov za zajezitev širjenja koronavirusa različne možnosti za treniranje in tekmovanje. Še najmanj motenj ti ukrepi povzročajo profesionalnim športnikom. Eden izmed njih je tudi odlični ormoški strelec Kevin Venta, ki je v Nemčiji in je del tamkajšnje reprezentance.
Kakšno je trenutno stanje glede koronakrize v Nemčiji? Kakšne so omejitve?
K. Venta: »Iskreno povedano, ne gledam televizije in poročil. Mislim, da je policijska ura od 20. ure naprej, kar pa name ne vpliva, saj sem kot zaposlen v nemški vojski zaposlen praktično 24/7, tako da lahko treniram tudi po 20. uri. Glede ostalih omejitev - glede nošenja mask ... - pa je podobno kot v večini držav.«
Kakšna navodila imate športniki, v kakšni obliki lahko izvajate treninge?
K. Venta: »Nemški sistem športnega strelstva je drugačen kot v Sloveniji. Tukaj smo športniki rangirani po kadrih; reprezentančni kader je najvišji, potem je še regionalni kader. Vsi izbrani
najboljši strelci iz posameznih regij lahko normalno treniramo naprej. Za vse ostale amaterske športnike žal trening trenutno ni mogoč.«
Kako v teh razmerah poteka tvoj delovni dan?
K. Venta: »Moj delovni dan ne poteka bistveno drugače kot pred korono. Edina izjema je nošenje mask. Ob vstopu v objekt strelišča pa vse do strelske linije je treba imeti masko, le na strelnem mestu jo lahko snameš. Sem kar zadovoljen, da je tako, saj je meni osebno maska zelo moteča in si ne predstavljam, da bi moral z njo tudi trenirati. Treniram pet- do šestkrat na teden ob različnih urah, tudi po dvakrat na dan.«
»Samo skomignem z rameni in že delam nov plan treningov«
Treniraš v okviru reprezentance, regije ali kluba?
K. Venta: »Kot reprezentant spadam v najvišji kader v državi, kar pomeni, da lahko sodelujem na reprezentančnih in regijskih pripravah. Regijske priprave imamo en vikend v mesecu, skupne reprezentančne priprave pa do 7 dni v mesecu. Vse ostale dni treniram z
osebnim trenerjem, ki je istočasno tudi trener za celotno regijo.«
Kako težko je v teh časih tem-pirati formo za naslednje tekmovanje, ko ta kar odpadajo, oz. so večkrat prestavljena?
K. Venta: »Hmm, težko je. Spla-niraš si tempiranje forme, treniraš, potem pa v zadnjem momentu odpovejo oz. prestavijo tekmo. Samo skomignem z rameni in že delam nov plan treningov (smeh).«
Kako je s tekmovanji?
K. Venta: » Nemška bundesliga je bila skupaj z državnim prvenstvom in z vsemi tekmovanji od občinskega nivoja naprej že lani odpovedana. Po načrtu bi bil prav sedaj, februarja, na sporedu finale bundeslige. V letošnji sezoni še nismo imeli nobenega tekmovanja. Zadnji vikend v januarju 2021 so bile planirane kvalifikacije za evropsko prvenstvo, a ker je bilo evropsko prestavljeno na maj, so nam tudi kvalifikacije prestavili na marec.
V letu 2020 so po evropskem prvenstvu marca bila odpovedana vsa tekmovanja in tudi priprave. Vmes je v Berlinu potekalo mednarodno tekmovanje in nekaj nemških tekem, kjer so lahko sodelovali strelci iz vseh nemških regij. Na eni izmed tekem mi je uspelo doseči izjemnih 586 krogov.«
Kevin Venta: »Moje prioritete in želje so še vedno enake - najprej doseči olimpijsko kvoto, nato pa je želja tudi olimpijska medalja.«
Kakšne so tvoje prioritete v letošnjem letu glede strelstva? Olimpijske igre?
K. Venta: »Moje prioritete in želje so še vedno enake - najprej doseči olimpijsko kvoto, nato pa je želja tudi olimpijska medalja. Prav na evropskem prvenstvu marca 2020 sem bil zelo blizu olimpijski vstopnici. Zmanjkal mi je le 1 krog - dosegel sem 579, za finale je bilo 580 krogov - do finala in do borbe
za vstopnico na olimpijske igre.«
Ostajaš v Nemčiji, ali prihajaš kaj v Slovenijo?
K. Venta: »Večino časa se pripravljam v Nemčiji. Ob priliki pa vselej zelo rad obiščem družino in sorodnike v Sloveniji. Pa tudi slovenske sponzorje. Veseli me, da me še naprej podpirajo kondicijski trener Darko Kneževič, Proarmis, Šiviljstvo Lipovec, Ortopedski inženiring Maribor (OIM), Frizerski salon Bio-
las, Optics Trade, Cesar Shop, Frko, Optika Alfa Plus, Flaška in Avtohiša Terbuc. Moj najmočnejši 'sponzor' oz. delodajalec je športna enota nemške vojske. Kot nemški reprezentant od Deutsche Sporthilfe prejemam štipendijo, Steyr Šport pa 'podmazuje' moj glavni športni pripomoček - zračno pištolo. Hvala tudi vsem zvestim spremljevalcem na socialnih omrežjih.«
Jože Mohorič
Atletika • Kvalifikacije za državno prvenstvo
Bedračeva v Novem mestu do zmage
V Novem mestu je konec tedna pod strogimi pravili NIJZ potekal prvi del kvalifikacij za državno prvenstvo, drugi del bo na sporedu prihajajoči konec tedna, državno prvenstvo pa bo potekalo sredi februarja, prav tako na Dolenjskem. V Novem mestu so nastopali tudi trije člani Atletskega kluba Ptuj - Maja Bedrač, Anej Čurin Prapotnik, Alen Smiljan - in član AK Ormož Matej Jeza.
Ormožan je nastopil v disciplini tek na 1.500 metrov, kjer je bilo 15 nastopajočih razvrščenih v dve skupini. Jeza je nastopil v prvi, s časom 4.13,63 pa je na koncu zasedel 6. mesto. Zmagovalec je postal član celjskega Kladivarja Vid Boto-lin (3-50,19).
Izmed članov AK Ptuj sta prva v soboto nastopila šprinterja Anej Čurin Prapotnik in Alen Smiljan, ki ju trenira Gorazd Rajher (tekmovanja se ni udeležil, ker je s Kristjanom Čehom na pripravah na Portugalskem). V teku na 60 metrov se je med 45 tekmovalci v kvalifikacijah izkazal Čurin Prapotnik, ki je s
časom 6,93 sekunde dosegel drugo znamko kvalifikacij, hitrejši je bil le Nick Kočevar iz ljubljanskega Massa (6,86). Smiljan je z rezultatom 7,42 s postavil 21. čas.
Najboljših 24 se je uvrstilo v finalne tekme A (1.-8.), B (9.-16.) in C (17.-24.). Čurin Prapotnik
tokrat ni imel sreče, saj je med tekom v A-finalu začutil bolečine v stegenski mišici in končal na 7. mestu (7,22 s). Zmagal je Ko-čevar s časom 6,78. V C-finalu je Smiljan z izboljšanim rezultatom 7,36 s osvojil 3. mesto (končno 19. mesto).
»Anej je v prvem teku postavil zelo dober rezultat, v finalu pa ga je uščipnilo v zadnji loži, zato je še pred ciljem precej popustil. Upam, da ni kaj resnega in da bo kmalu znova na stezah. Alen po lastnih besedah skozi teka ni našel pravega občutka, že na startih je nekoli-
ko zamudil, tako da je bil kar malo razočaran,« je nastopa ptujskih šprinterjev povzel Aleš Bezjak, ki je na tekmovanju spremljal svojo varovanko Majo Bedrač.
Maja je v nedeljo nastopila v skoku v daljino, kjer je bilo v konkurenci 18 tekmovalk. Članica AK Ptuj je bila dokaj suverena, zmagala je z rezultatom 5,97 metra, ki ga je dosegla v drugi seriji. Ob tem je imela v treh preostalih poizkusih en prestop ter skoka, dolga 5,74 in 5,92 m.
»To je bila Majina šele prva tekma v zimski sezoni - nazadnje je tekmovala v septembru lani -, zato pričakovanja niso bila posebej
visoka. Ob tem so imele tekmovalke na voljo le štiri poskuse, kar je zahtevalo več zanesljivosti pri zaletu. Pričakovan rezultat je bil okoli šestih metrov, kar je tudi dejansko zmogla. Nekateri nastavki so po dolgem tekmovalnem premoru zelo dobri, v naslednjem obdobju si želimo rezultate seveda stopnjevati,« je dejal Bezjak in se dotaknil še naslednjih ciljev: »Z dobrimi treningi lahko pride do 6,20 m, kar bi bil dober vmesni cilj. Glavni cilj sezone pa je nastop na EP U-23, za kar pa bo treba najprej seveda preskočiti normo 6,20 m.«
JM, sta
Maja Bedrač (AK Ptuj)
Foto: Peter Kästelte / AZS
Šutejeva prek 4,51 m, hitra Mihalinčeva, Mesec Košir z normo za EP
Izmed preostalih rezultatov velja izpostaviti Tino Šutej (Kladivar), ki je v skoku s palico zmagala s 4,51 metra. Maja Mihalinec Zidar (Mass) je na 60 metrov slavila s 7,23 sekunde, Lovro Mesec Košir (Mass) pa je na 400 m s 47,05 izpolnil normo (47,60) za marčevsko dvoransko evropsko prvenstvo v Torunu.
»EP je glavni cilj zime, imam smele načrte in si želim na tem tekmovanju osvojiti medaljo. Bom pa morala na naslednjih tekmah priti na raven prejšnje sezone, da pridem na višine okrog 4,70 m in se tam ustalim ali skačem še kaj več,« je napovedala Šutejeva.
»Zelo sem zadovoljna, tako hitro še nisem začela sezone, nisem bila daleč od osebnega rekorda. Nekoliko bolj sem se pri vadbi posvetila izboljšanju maksimalne moči, posebej startom, pri teh imam še vedno nekaj rezerve. Potrdila sem normo za dvoransko EP, na Poljskem želim najmanj ponovitev finalnega nastopa s prejšnjega tovrstnega tekmovanja,« pa je napovedala Mihalinčeva.
Po sobotnem in nedeljskem prvem delu kvalifikacij se bodo te nadaljevale konec tedna, sredi februarja pa bo nato državno prvenstvo na pokritem objektu v Češki vasi pri Novem mestu.
Ê

V sport@radio-tednik.si ^	M	fá
stjortní team
torek • 2. februarja 2021
Nasveti
Štajerski	17
Zeleni nasveti
Uši so sestavni del narave, tudi vrta
Ena izmed stalnih težav na vrtu so seveda tudi uši. Le teh je veliko različnih vrst, nekatere napadajo samo posamezne botanične družine, druge najdemo povsod. Tudi različno občutljive so na zatiranje.
Proti ušem se ne moremo braniti preventivno, nekaj pa se le da narediti. Kot sem že napisala, gnojenje naj bo umirjeno, ne pretiravajte z gnojili, ki vsebujejo dušik, med njimi so tudi organska gnojila. Drugi nasvet je, da skušamo koristne žuželke obdržati čim bližje vrtu, tudi prezimovanje naj bo na vrtu. Največja težava pri njih je namreč ta, da se vedno pojavijo za ušmi. Potem potrebujejo kar nekaj časa, da jih pospravijo, vmes pa nastane velika škoda. Zato so žuželčniki, hoteli za insekte, dobra odločitev in vedno dobrodošli.
Ko smo pri tem spomladanskem naletu, pa naj vam svetujem še nekaj, čeprav tega nihče ne sliši rad. Ko se pojavijo prve uši spomladi na sadnem drevju, okrasnih grmovnicah, jih nikoli ne pobijte povsem do konca. To pomeni, da sicer sadnemu drevju kar odrežite napadene vršičke, vrtnice, če jih nimate ogromno, rešite kar tako, da boste z roko odstranili kolonije. Predvsem pa nekje v kotu vrta pustite kolonije na kakšni rastlini. S tem boste poklicali koristneže na vaš vrt in ti bodo potem celo poletje vzdrževali ravnotežje med škodo in vseeno nekaj prisotnih uši ves čas.
Pisan vrt, ki priskrbi hrano za koristne žuželke
Naslednji nasvet - naj bo celoten vrt čim bolj pisan, dišeč in predvsem cvetoč. Velikih travnatih površin ne kosite »v nulo«. Pustite naravni travnik, košen morda enkrat ali dvakrat letno med sadnim drevjem, vmes pokosite poti. To je zelo lepo, a tudi izredno koristno. Večina koristnih žuželk namreč potrebuje medičino in cvetni prah za svoje preživetje. Odrasle se prehranjujejo na cvetju, njihovi »mladiči« pa so tisti, ki nam pomagajo. Izjema so le pikapolonice. Cvetje na zelenjavnem vrtu, ob robu gredic, predvsem pa ob rastlinjakih, ob in na visokih gredah poleti zagotavlja življenjski prostor, kjer bo vseh škodljivcev, tudi uši, veliko manj.
Foto: Miša Pušenjak
Na vrtu naj cveti in diši.
Izredno pomembne pa so kamilice med kapusnicami, ognjič na celem vrtu, kapucinke ob krompir-jevkah, pa pisan in dišeč cvet zelišč, posebej bazilika, timijan, ki zagotavljajo odlično hrano za koristne žuželke.
Naravni pripravki
Med domačimi delujejo čaj iz pelina, pripravek iz listov rabarbare in listov vratiča. V začetku napada deluje tudi pripravek iz sode bikarbone. Pepel je za nekatere vrste uši odlična rešitev. Posebej deluje dobro na koreniške uši oz. njihovo odganjanje in fižolovo uš. Na slednjo včasih delujeta, včasih pa ne delujeta tudi razredčeno mleko in sirotka. Med kupljenimi pripravki pa imamo na razpolago samo naravi piretrin in izvleček drevesa nem (azadirahtin). Prav tako dokaj dobro delujejo naravna olja, med njimi najbolj olje pomarančevcev.
Mravlje in uši
Ali so vedno uši vzrok za prisotnost mravelj na gojenih vrtninah in jagodičevju? Ali so mravlje tudi tam, kjer ni uši? Kako zmanjšati njihovo število, če jih je že toliko, da delajo škodo? Ne želimo uporabljati agresivnih sredstev, ki bi ostajala na rastlinah ali v zemlji. Vse to so pogosta vprašanja.
Uši seveda niso vzrok za močnejši pojav mravelj na vrtovih. Res pa je, da iz nekaterih vrst uši mravlje znajo izbezati medeno roso, s katero se prehranjujejo in se zato pojavljajo ob ušeh.
Število mravelj lahko zmanjšamo z nekaterimi ukrepi, vsi ne bodo delovali povsod, zato je treba preizkusiti več načinov.
1.	Poiščemo njihova gnezda, sledimo delavkam, ki nosijo hrano, in gnezda fizično, z lopato odstranimo, odnesemo drugam, kjer ne motijo. Mesta, kjer so mravlje domovale, pa večkrat zalijemo z močnejšim metinim čajem.
2.	Poti, kjer največkrat opazimo mravlje, pa tudi njihova gnezda. zalivamo z metinim čajem, okoli ogroženih rastlin naredimo zastirko iz listov katere koli mete. Njihov vonj, ne glede na to, o kateri vrsti govorimo, pa mravljam nikakor ne odgovarja.
3.	Za tiste posebne vrste mravelj, ki pa se kot grozdi naselijo na samih rastlinah, rade so na jagodah, pa tudi nekaterih cvetlicah, pa sem že sama uporabila pripravek, ki vsebuje naravne piretrine in je bil učinkovit.
4.	Tudi vrečke metinega čaja in kavne usedline delujejo kot odganjalo.
5.	Še tale recept sem že pred časom našla na internetu. Dve žlički boraksa stresite v steklenico z razpršilom, dodajte žličko sladkorja in vlijte nanj 2 skodelici zelo vroče vode. Pretresite, da se dobro premeša, in uporabite. Lahko pa v to raztopino namočite koščke kruha, vse skupaj daste v preluknjane lončke in postavite vabe tja, kjer so mravlje. Tako ne bo prišel v stik z zemljo. Lončki naj imajo pri tleh tako velike luknje, da bodo mravlje prišle skoznje. Boraks je naravni mineral, zelo soroden sodi bikarboni, a močnejši. Dobimo ga v trgovinah s kemikalijami. Uporabljamo ga lahko tudi kot naravno čistilo ali belilo za perilo.
Sama ga sicer še nisem uporabljala, a mogoče pride komu prav.
Uši so res del narave, so pa agresivnejše tam, kjer imajo rastline na razpolago dovolj hranil. Zato se je z njimi treba spoprijeti, a vedno po zdravi pameti.
Miša Pušenjak
Kaj bomo danes jedli
TOREK	SREDA	ČETRTEK
milijonska juha,	piščančji paprikaš	fižolova kremna
narastek iz	s testeninami,	juha, polpeti
kislega zelja,	zelena solata,	v omaki, pire
motovilec,	koruzna zlevanka	krompir, zeljna
jabolčni zavitek	z jabolki	solata, kompot
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PETEK	SOBOTA	NEDELJA	PONEDELJEK
korenčkova	ričet s prekajenim	goveja juha, pečen	cvetačna kremna
kremna juha,	mesom, žemeljni	piščanec, mlinci,	juha, kuhana
pečena skuša,	narastek	dušeno rdeče	govedina (iz
riž s satarašem,		zelje, gibanica	nedeljske juhe),
radičeva solata,			špinača, pire
čokoladni mafini			krompir, sadje
Koruzna zlevanka z jabolki
Sestavine: 15 dag koruzne moke, 15 dag gladke pšenične moke, 8 dag sladkorja, 5 dl mleka, 3 dl kisle smetane, 3 jajca, 1/2 suhega kvasa (pribl. 2 dag), 4 velika jabolka.
Jajca dobro umešamo, dodamo obe vrsti moke z vmešanim suhim kvasom, mleko, polovico sladkorja in polovico kisle smetane (z drugo polovico smetane in sladkorja bomo premazali na pol pečeno pecivo). Zmes vlijemo v pekač, velik približno 30 x 30 cm. Potresemo z naribanimi jabolki in damo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija. Ko je zlevanka na pol pečena, premažemo s preostalo smetano in potresemo s sladkorjem ter spečemo do konca. Ohlajeno zlevanko potresemo s sladkorjem v prahu.
Narastek iz kislega zelja, slanine in krompirja
„ \w
rf* -v « * ^
SAPi
+
2 i, /ti^i HIiR
i Jm
Sestavine: 150 g slanine, 1 majhna čebula, 500 g kislega zelja, 1 kg krompirja, 2 dl kisle smetane, 1 dl mleka, 1 jajce, sol, mleti poper, rdeča sladka paprika, sesekljan peteršilj.
Na koščke narezano slanino hrustljavo popražimo. Dodamo sesekljano čebulo in jo med mešanjem posteklenimo. Nato dodamo zelje (če je prekislo, ga prej splaknemo v vodi in odcedimo) in ga začinimo s papriko, poprom in soljo. Dobro premešamo, zalijemo z malo vode in pokrito duši-mo toliko časa, da se na pol skuha. Krompir olupimo, narežemo na polcentimetrske kolobarje in ga zavremo. Ko zavre, ga posolimo in ob rahlem vrenju kuhamo še 10 minut. Nato ga odcedimo. Pekač namastimo z oljem, vanj v eni plasti zložimo polovico krompirja, po njem razporedimo kislo zelje s slanino, po vrhu pa preostanek krompirja. V posodi zmešamo smetano, jajce in mleko, rahlo začinimo s soljo in poprom ter polijemo po vrhu zloženke. Pekač za 45-50 minut potisnemo v pečico, ogreto na 180 stopinj Celzija. Pred serviranjem po vrhu potrosimo malo sesekljanega peteršilja.
18 Štajerski
Na sceni
torek • 2. februarja 2021
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL Potepini
Svojstveno združevanje popa in narodno-zabavne glasbe
Ansambel Potepini sestavljajo štirje dobri prijatelji, ki jih povezuje ljubezen do slovenske narodno-zabavne glasbe. Prizadevajo si, da bi to glasbo še bolj približali mladim, kar je mogoče slišati tudi v vseh njihovih avtorskih skladbah. Skupaj so že dobrih šest let, ime pa je nastalo kot skupek oz. kompromis med potepanjem naokoli in rajanjem, so povedali Teo, Matjaž, Dejan in Grega.
Teo (bas kitara, bariton, bobni, vodja ansambla) je samostojni podjetnik, čigar primarna dejavnost je avtomehanika. S svojim glasbenim znanjem skrbi tudi za aranžmaje lastnih avtorskih skladb. Matjaž (2. tenor, bas kitara) dela kot razvojni inženir v Gorenju. Na odru je tudi povezovalec programa, prav tako piše tekste in melodije za ansambel. Dejan (akustična, el. kitara) je zaposlen v Gorenju keramika (vzdrževanje). Grega (harmonika (diatonična, klavirska), klaviatura) pa je zaposlen v Rudniku Velenje, poučuje pa tudi diatonično harmoniko v Glasbeni šoli Klemna Rošerja, absolutnega svetovnega prvaka v diatonični harmoniki.
Njihov repertoar zapolnjujejo številne narodno-zabavne glasbe, ki ga dopolnjujejo tudi s prelepimi skladbami zakladnice slovenske narodno-zabavne glasbe. Tudi pop glasba je zanje nadvse pomembna.
Ansambel Potepini
V lastnih avtorskih skladbah, ki so delo Matjaža Gašpariča, jo združujejo z narodno-zabavno glasbo. Pri oblikovanju končnega izdelka mu pomaga tudi Teo, ki skrbi za aranžmaje. Veliko so pridobili tudi z novim članom Gregom Sevčni-karjem, ki s svojim obsežnim glasbenim znanjem veliko prispeva k nastanku novih skladbic. Njihova avtorska glasba se od druge tovr-
Teo), Usojena (Matjaž/Teo) itd. Preskusili pa so se že tudi v zabavni glasbi. Lani so posneli skladbico z naslovom Sladka. Rdeča nit vseh njihovih skladbic sta ljubezen in mladostna razposajenost. Prepoznavni so tudi po specifični barvi štiriglasnega petja. Nastopajo po celi Sloveniji, za vsak nastop pa pravijo, da je nekaj posebnega.
Slovenska narodno-zabavna glasba je doživela vrhunec v zadnjih nekaj letih. To raven in na nek način tempo je po njihovem prepričanju sedaj treba vzdrževati še naprej. Ansamblov je vedno več in vsak dan znova se pojavi kakšen novi. Pomeni, da je mladim glas-
ba, ki jo ustvarjajo že obstoječi ansambli, všeč, in da se bo tradicija tudi nadaljevala.
„Ustvarjanje in snemanje skladbic je eno, tehnologija snemanja glasbe je zelo napredovala, zato se marsikaj lahko popravi. Festivali pa so druga zgodba. Skladbico, s katero se predstaviš na festivalu, ocenjujejo strokovnjaki na svojih področjih, kar pomeni, da je pomemben vsak aspekt izvedbe, vokali, instrumentalna izvedba oz. skupek vsega. Tu ni mogoče prikriti ničesar. Menimo, da so festivali še vedno pomemben del v naro-dno-zabavni glasbi, kajti z njimi dobimo avtorji, izvajalci neko težo
ter priznanje za dobro delo. Povabilo na ptujski festival bi seveda sprejeli in se ga tudi udeležili," so povedali člani ansambla Potepini, ki si tako kot drugi glasbeniki želijo čim prej ponovno na odre. Leto 2020 glasbenikom ni bilo naklonjeno. Koronakriza še kar traja, nihče tudi ne ve, kdaj natanko bo končana. Čas, dokler ne bodo ponovno na odrih, bodo izkoristili za ustvarjanje novih skladb in vaje. „Glasba in pesem ne smeta utihniti, še posebej pomembni sta v teh časih, saj ne samo, da razveseljujeta ljudi, prinašata tudi pozitivne in dobre misli," še dodajajo Potepini.
MG
Foto: Rok Deželak
stne glasbe najbolj razlikuje po združitvi popa s pristno slovensko narodno-zabavno glasbo, ki ji vedno dodajajo energično noto. „Skupek tega smo Potepini. Znani pa smo tudi po specifični barvi šti-riglasnega petja," so povedali.
Njihove največje uspešnice so: Kako naj ti povem (Matjaž/Teo), Ti nisi para (Matjaž/Teo/Dob-nik), Več kot p'rjatla (Matjaž/
Ptuj • Etnografska dediščina skozi glasbo, ples, igro, scenografijo in kostumografijo
Oživljanje muzikala Kurentova svatba
Ptuj je kot partnersko mesto v projektu EPK 2012 z edinstveno glasbeno-gledališko predstavo Kurentova svatba, s katero so v tem letu odprli Festival umetnosti in dediščine, najbolj veličastno proslavil njegov začetek v Sloveniji.
Navdušenje so delili kritiki, obiskovalci, mediji in kulturni strokovnjaki. Ptuj je v letu 2012 s Kuren-tovo svatbo ustvaril prestižno kulturno poslastico, primerljivo z evropskimi in svetovnimi podobnimi stvaritvami, ki še leta in leta vabijo k ogledom.
Na Ptuju pa, kot je to praksa, nekaj, kar ima resnično vrednost, s čimer bi lahko uspešno gradili in nadgradili kulturno in siceršnjo ponudbo mesta, mora že po tradiciji na stranski tir oz. kar v pozabo. Vse zaradi sebičnih in ozkih interesov. Po dveh razprodanih predstavah je Kurentova svatba izginila z repertoarja, četudi bi s to izjemno predstavo lahko nadvse uspešno nadgradili Kurentovanje. Prvič so jo želeli na novo postaviti že leta 2013, a so njeni pripravljavci izvi-seli zaradi težav pri organizaciji naslednjega Kurentovanja. Dve leti po premieri so nekateri ustvarjalci te edinstvene glasbeno-gledališke predstave ponovno poskušali, a v svoji nameri niso uspeli.
Janez Dovč je na pogovoru o njeni oživitvi še posebej izpostavil, da gre za predstavo, ki bi bila lahko odmev tega prostora in bi tudi lahko živela sama od sebe. Lahko
je tudi priložnost za turizem, da se preko kurentove predstave povabi ljudi v to okolje. Režiser Matjaž Latin pa je prepričan, da bi morala biti Kurentova svatba znamka tega okolja, znamka, ki bi predstavljala
identiteto mesta in njegovo kulturno dediščino.
Podlaga za Kurentovo svatbo je bila zgodba Zdenka Kodriča, temelječa na bogastvu pustnega izročila, ki osvaja z glasbo, bogatim
scenarijem in kostumografijo ter ljubezensko zgodbo, postavljeno v današnji čas, ki jo zapletajo tradicionalni pustni liki. Z uprizoritvijo zgodbe, povezane z devetimi tradicionalnimi pustnimi liki, je nastal
muzikal s posebnim etnografskim sporočilom.
Muzikal naj se vrne na oder
Kurentova svatba je slovenski projekt, ki je nastajal 10 mesecev in povezal okrog 120 ljudi, stal pa 130.000 evrov. Ne bi smeli dopustiti, da je izginila z repertoarja, saj same ponovitve niso velik strošek. Leta 2014 so ocenili, da bi za infrastrukturo potrebovali 20.000 evrov, 20.000 evrov pa bi potrebovali za obnovitev predstave.
Foto: Črtomir Goznlk
Kurentova svatba je slovenski projekt, ki je povezal 120 ljudi.
Mladen Delin že osem let vsako leto ponovno nagovarja odgovorne v mestu, da bi se muzikal Kuren-tova svatba vrnili na odre, saj gre za umetniški presežek in najlepši prikaz etnografske dediščine skozi glasbo, ples, igro, scenografijo in bogato kostumografijo. Morda pa je sedaj čas, da se v letu 2021 to uresniči, pravi. V projektu so v letu 2012 združili moči ugledni ptujski in slovenski umetniki: režiser Matjaž Latin, pisatelj Zdenko Kodrič, pesnik Borut Gombač, producent Mladen Delin, scenografa Dušan Fišer in Jernej Forbici, kostumogra-finja Stanka Vauda Benčevič, skladatelj Gregor Stremecki, glasbeni vodja Janez Dovč, lučni mojster David Orešič, igralka Nina Ivanišin in igralec Vojko Belšak ter solisti Tinkara Kovač, Bilbi, Boštjan Gombač, Katice, Metod Banko, Aphea Tesla in druge maske. Vsi so se s to zgodbo poistovetili, jo vzeli za svojo in želijo v njej ponovno sodelovati.
V posebni programski shemi PeTV si bomo letos sicer lahko ob arhivskih posnetkih preteklih ptujskih pustnih prireditev 3. februarja ogledali tudi Kurentovo svatbo, je povedala Katja Ertl iz Zavoda za turizem Ptuj. To pa je tudi priložnost za ponovni odgovorni razmislek o tem, kaj so prestižne zgodbe Ptuja, ki bodo pritegnile obiskovalce od drugod, od šolarjev do upokojencev. Zdaj je roko na srce tako, da prevladujejo domači obiskovalci, tudi ko gre za Kurentovanje, največjo pustno prireditev v Sloveniji in v tem delu Evrope.
MG
petek • 29. januarja 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Avstrija • Mešetarjenje z maskami FFP2
Cene različne za 864 odstotkov
Avstrija je v začetku minulega tedna na javnem prevozu, v trgovinah in zdravniških ordinacijah uvedla nova pravila. Pokrivalo za usta in nos ne zadostuje več. Nositi je treba masko tipa FFP2 brez izdihovalnega ventila, ki filtrira tudi do 95 odstotkov virusov in ne ščiti le pred kapljičnim prenosom.
Kužnejši in bojda celo smrtonosnejši britanski sev novega koronavirusa je zaostril tudi zahteve glede zaščitne opreme. Pri nas sprememb še niso uvedli, a bomo verjetno sledili avstrijskemu zgledu.
Zaščitne maske tipa FFP2 so Avstrijci na javnem prevozu in v trgovinah zapovedali pred tednom dni. Že nekaj dni pred tem pa so bile tovrstne maske v trgovinah razprodane, vendar so bile kmalu nato spet na voljo. Trgovski centri v Avstriji so pomanjkanje reševali tudi tako, da so maske brezplačno delili na svojih vhodih, mnogi so jih na police dali po nabavni ceni.
Naprodaj le omejeno število
Foto: Reuter/M24
Maska tipa FFP2 brez izdihovalnega filtra. Slednji je prepovedan, saj je namen maske, da pred okužbo ščitimo druge.
Sta/M 24
Avstrijski virolog priporoča britje brade, saj tudi tri dni stara brada zmanjša učinkovitost maske. Na fotografiji direktor NIJZ Milan Krek.
Ne povsem presenetljivo so tudi v zgledni Avstriji pomanjkanje izkoristili mešetarji in vojni dobičkarji, ki na račun krize javnega zdravja kujejo dobičke. Avstrijci so zato uvedli pravila, po katerih lahko en kupec kupi le pet kosov posamezno pakiranih mask oziroma en kos pakiranja, ki jih vsebuje deset.
Ogromne razlike v cenah
Avstrijska Delavska zbornica (AK) je v primerjalni analizi ugotovila, da se cene mask v navadnih in spletnih trgovinah lahko razlikujejo tudi za 864 odstotkov! AK je preverila cene 212 izdelkov v desetih spletnih trgovinah in lekarnah. Najcenejšo masko, ki ima vse potrebne certifikate, je mogoče kupiti že za 59 centov, najdražje pa so stale vse do 5,69 evra. Gre za maske različnih kvalitet in različnih proizvajalcev.
»Največja razlika v ceni istega izdelka je 366 odstotkov,« ugotavlja Manuela Delapina, zaščitnica potrošnikov pri AK. Certificirana maska za obraz FFP2 brez ventila podjetja Hygiene Austria v najboljšem primeru stane 0,59 evra, v najslabšem pa 2,75 evra.
Virolog: »Imejte eno masko za en dan v tednu«
Čeprav so maske deklarirane za enkratno uporabo, torej za nekaj ur predihavanja, se severni sosedi zavedajo, da se to v praksi ne bo spoštovalo. Maske so navsezadnje kar precejšen strošek. Virolog Norbert Nowotny zato svetuje, naj imajo uporabniki masko za vsak dan v tednu. Po nekaj urah predihavanja se maska namreč navlaži in izgubi učinkovitost, zato jo moramo dati sušiti.
Tudi če se virus ujame v masko, neha biti nalezljiv po 72 urah, besede Nowotnyja navaja javna televizija ORF. Maske si lahko po dnevih označite s svinčnikom ali kemičnim svinčnikom, še dodaja.
Brade bi si morali začeti briti
Že tri dni stara brada pa zmanjša učinkovitost maske, ki se obrazu ne prilega več tesno. »Bradati bodo imeli težave,« je komentiral Nowotny, »pravzaprav bi si brade zdaj morali briti.«
Virolog je ljudem, ki imajo težave z dihanjem, svetoval še, naj si poiščejo opravičilo osebnega zdravnika. Maska FFP2 ima namreč gostejšo tkanino, ki prepušča slabše od kirurške. Takšne z izdiho-valnim ventilom pa so prepovedane, saj ta razvrednoti namen maske, s katero pred okužbo ščitimo druge, in ne sebe. L. Tetičkovič
Zagnali domačo proizvodnjo
V odzivu na povečano povpraševanje so štiri avstrijska podjetja začela proizvajati maske tipa FFP2 brez izdihovalnega filtra. Trgovci so se prav tako zavezali, da jih bodo ponudili po nabavni ceni. Iz krize javnega zdravja v Avstriji torej ne kujejo dobičkov.
Ptuj • Pogovor z naj nevrologinjo leta 2020 Lidijo Žitnik
»Bolezni ne morem odčarati, skušam pa ublažiti simptome!«
»Bolniki velikokrat ne potrebujejo zdravil, niti napotnic, včasih je dovolj le občutek, da so v svoji stiski slišani in razumljeni. Pogosto potrebujejo le stisk roke, nežen dotik, da se umirijo in boljše sodelujejo pri preiskavi,« je prepričana Lidija Žitnik, naj nevrologinja za leto 2020.
Naziv naj zdravnik že 24 let zapored podeljuje revija Viva. Bralci odločajo o najboljših zdravnikih v desetih kategorijah. Za leto 2020 so ta naziv podelili kar dvema zdravnicama iz Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, Brigiti Cvetko, ki je naj oftamologinja, in Žitnikovi kot naj nevrologinji. Dejstvo, da so v lanskoletnem izboru Moj zdravnik bralci glasovali za kar 2.014 zdravnikov, ki so jih razvrstili v deset kategorij, je zelo zgovorno. Med izjemno težko konkurenco in dobrimi zdravniki sta vsaka v svoji kategoriji izstopali dve ptujski.
»Ta naziv je posebna čast, hkrati pa dodatna odgovornost, da delamo enako zavzeto še naprej.
Delamo, govorim zato, ker delamo kot ekipa, menim namreč, da naziv ne pripada samo meni, ampak tudi diplomirani medicinski sestri Sabini, medicinski sestri Alenki in administratorki Jožici. Pravzaprav vsem, s katerimi sodelujem, saj le tako lahko oskrbimo bolnika v naši ambulanti kot si želimo,« pravi Žitnikova.
V ptujski bolnišnici je zaposlena šele drugo leto, zato jo je dejstvo, da je bila izbrana za naj nevrologi-njo, toliko bolj presenetilo. Očitno je bilo dobro leto dovolj časa, da so pacienti prepoznali njeno srčnost in zavzetost.
»Ne vem, kaj je tisto, kar jih je spodbudilo, da glasujejo zame, najbrž je poglavitno to, da so vsi bolniki zame enaki. Žal z različnimi zgodbami in diagnozami, različno prognozo. Nikoli ne obljubljam čudežev, marsikdo od mojih bolnikov se bo spomnil mojega vprašanja v ambulanti, ko jih vprašam, kar sem slišala od svojega profesorja nevrologije v Ljubljani: ,Če bi imela čarobno palčko, katere tri stvari pri vaši bolezni so za vas najbolj moteče?' Žal jim tudi povem, da stvari ne morem ,od-čarati', lahko pa poskušam ublažiti simptome. Velikokrat na ta način izvem poglavitne težave, ki jih motijo v zvezi z njihovo boleznijo. Mogoče je presodilo tudi to, da jih poslušam. Bolniki velikokrat ne potrebujejo zdravil, niti napotnic, dovolj je včasih le občutek, da so v svoji stiski slišani in razumljeni. Včasih, zdaj v času epidemije sicer to ni zaželeno, pa bolniki potrebujejo le stisk roke, nežen dotik, da se umirijo in boljše sodelujejo pri preiskavi,« pravi Žitnikova o tem, ko razmišlja, zakaj so naziv naj nevrologinje bralci zaupali njej.
V velikih bolnišnicah izgubiš pristni stik s pacientom
Lidija Žitnik je bila dolga leta zaposlena v UKC Maribor. Po 22 letih dela tam pa je ugotovila, da z bolniki nima več stika kot v začetku kariere. Spominja se, kako je takrat še pogosto vedela imena vnukov pacientov, če jim svojci
* *
* * * *
MOJA nEvrqlOgiuJA
i
Lidija Žitnik
prinašajo priboljške h kosilu ... Ta stik pa se je z množico pacientov, ki jih je obravnavala, vedno bolj izgubljal. »Kar naenkrat sem se zavedala, da zaradi stiske s časom bolj poznam rezultate preiskav kot pa te podatke. Pomemben razlog, da sem prišla v ptujsko bolnišnico, je bil tudi urnik dela ter izziv dela v manjšem kolektivu,« se svoje odločitve, da spremeni svojo karierno pot, spominja Žitnikova. Obenem je prepoznala izziv, da lahko pripomore k boljši dostopnosti do nevrologa in boljši oskrbi nevroloških bolnikov v tem okolišu. Prepričana je, da se v manjših bolnišnicah lahko za bolnika bolje poskrbi: »Klinični centri se ne imenujejo zastonj terciarne ustanove, tam se obravnavajo diagnostično in terapevtsko zahtevnejši bolniki, za veliko večino nevroloških bolnikov pa lahko dobro poskrbimo tudi mi v manjših bolnišnicah.«
Zgodbe ljudi se te dotaknejo
Nevrološki bolniki so težki bolniki, posebej nevrodegenerativ-ne bolezni, ki jih še ne znajo prav dobro zdraviti. Podobno je tudi z dednimi nevrološkimi boleznimi. Zato Žitnikova izpostavlja, da pri teh boleznih ne gre le za obravnavo posameznika, ampak je pomembno sodelovanje s celotno družino, da bolniku skupaj omogočijo dostojno življenje: »Veliko je tudi nevroloških težav, kot so glavoboli, ki za bolnika niso življenjsko ogrožajoči, mu pa pomembno poslabšajo kakovost življenja.«
Ne glede na to, ali gre za težko bolezen, ki se bo končala s smrtjo, ali bolezen, ki bo imela dober izhod, se najdejo težke zgodbe, ki se Žitnikove dotaknejo. Čeprav se - kolikor je le možno - skuša držati napotka, naj domače skrbi ob prihodu v službo pusti pri vratarju in enako stori ob odhodu domov.
^ *
»Najbolj vesela sem, ko je bolnik ob odhodu iz ambulante zadovoljen, ne morete si misliti, koliko naši mali ekipi pomeni enostavna beseda hvala, ali pa komentar, da so bili s pregledom zadovoljni. Veseli me tudi hiter napredek medicine na področju nevrologije, na tržišče so v zadnjih nekaj letih prišla zelo učinkovita zdravila za zdravljenje nevroloških bolezni, za katere je ob začetku moje specializacije veljalo, da so neozdravljive,« še doda Žitnikova.
Prednosti majhnih
■ i »v • v
bolnišnic v času
epidemije
V času epidemije se je majhnost ptujske bolnišnice za bolnike izkazala kot prednost: »V prvem valu epidemije smo veliko kroničnih bolnikov poklicali po telefonu,
jih povprašali po počutju, korigirali terapijo, vendar je ostalo kar precej nepregledanih bolnikov. V jesenskem valu smo se s pomočjo vodstva bolnice uspeli organizirati tako, da smo pregledali več bolnikov, zato upam, da ne bo kakšnega bolnika, ki bo ,zamujen' in bo zato nastala večja škoda za njegovo zdravje. Na napotnicah piše marsikaj, a v resnici se za glavobolom, mravljinci, utrujenostjo lahko skriva še marsikaj drugega.«
Precej bolnikov je odpovedalo preglede zaradi strahu pred okužbo s covidom-19. A Žitnikova vztraja: če pomoč potrebujete, ne odlašajte, obrnite se na zdravnika: »Vsak neznosen glavobol, še posebej, če ga spremlja bruhanje, motnje zavesti, znaki možganske kapi (GROM), prvi epileptični napadi, sodijo k nevrologu pod nujno.«
Dženana Kmetec
Kaj so kvalitete dobrega zdravnika
»Kvaliteta dobrega zdravnika ni samo odlično znanje, sprotno spremljanje napredka medicine, ampak tudi to, da zmore poslušati, ne obsojati, biti sočuten... Skratka, daje človeški. Bolniku mora znati na razumljiv način razložiti, kaj se z njim dogaja, saj bo le tako dosegel dobro sodelovanje pri zdravljenju, kljub pojavu morebitnih neželenih učinkov zdravil,« je prepričana naj nevrologinja leta 2020 Lidija Žitnik.
•s» y k
p
Foto: Arhiv Svet24
Foto: CG
20 Štajerski
Križemkražem
torek • 2. februarja 2021
Piše: Mateja Toplak •	- (Kitajske) črtice
Peking (8)
V tem času številna mesta, muzeji in galerije, vključno s Pekingom, ponujajo virtualne vodene oglede. Morda vas lahko sprehodim po glavnem mestu Ljudske republike Kitajske?
Zraven Velikega kitajskega zidu, ki smo ga obiskali že prejšnjič, je v samem središču mesta nekaj krajev, ki so zagotovo vredni omembe in obiska.
Prvi se imenuje Prepovedano mesto (The Forbidden City) in velja za največji kompleks palač na svetu. Sestavlja ga nekaj manj kot tisoč zgradb, tako je vstopnina, ki znaša štirideset juanov oziroma približno pet evrov, več kot ugodna (vstopnine za turistične znamenitosti so ob praznikih in v glavni sezoni nekoliko višje). Starodavno mestece je natrpano s turisti, predvsem kitajskimi, tako je nekaj ur izogibanja mimoidočim, ki gledajo vsepovsod, samo ne predse, dovolj. Nasproti severnih vrat Prepovedanega mesta se razprostira Jingshan park. Tam je grič, kjer lahko po približno desetih minutah hoje po cik-cak stopnicah opazujemo nekdanje mesto iz ptičje perspektive. Smešna vstopnina znaša petindvajset centov (dva juana),
Pogled na Prepovedano mesto s severnega griča
iz tega hribčka se naslika najlepši pogled na mesto.
Sicer prostornejši in bolj kraljevski je en drugi park v mestu - Nebeški tempelj (Temple of Hea-
ven). V njem naj bi nekdanji cesarji častili bogove, tempelj s parkom pa nekateri označujejo za mojstrovino arhitekture in krajinskega oblikovanja. Tukaj je manj turistov
Redno jemljite eno na vsake štiri ...

RAZSEŽNOST
NAJVEČJI GRŠKI OTOK
NASILNO IZVAJANJE TATVIN
NEIMENOVANA OSEBA ALI STVAR
ŽIGA HERBERSTEIN
DIRIGENT IN SKLADATELJ ŠTRITOF
ODISEJEV* DOMOVINA
PRIPOVEDNIK KOSMAČ
NESO-MERNOST
PISMENO OBVESTILO
VEČ OSEBAM, CIRKULAR
VNETJE BRONHIJEV
DOZORELO REGRAIOVO SOCVETJE
SL. PEVKA (MAJDA)
VRSTA PASTI ZA ŽIVALI
INDIJSKA ZAČIMBA
NAS PESNIK (EDVARD)
POZDRAV Z GLAVO
Menim, da je rezultat mojega testa odraz vaše sposobnosti ...
AVTOR: DUŠAN KOVAČIČ
PREBIVALEC IBERSKEGA POLOTOKA
ZAŠČITNO POKRIVALO
SEVERNO-
IRSKA POKRAJINA
RIMSKA ŠESTICA
ČETRTI RIMSKI KRALJ
NAJVEČJI PTIČ
2. NAJVEČJE MESTO V SIRIJI
)
SMUČARKA DREV
ANTIČNO BRENKALO
ELIZABETH TAYLOR
SKUPEK POSTOPKOV CELOTNE IZDELAVE IZDELKA
LETALO
HUJSKAČ
PESNIK ŽUPANČIČ
SODNIŠKI
VIDEO POMOČNIK AM. IGRALEC WAYNE
NAŠ SKLADATELJ IN OFICIR (RISTO)
SL. PESNICA
BSU75.. ŽENSKA OBLEKA
ŽGANJE Z OKUSOM PO PELINU
INDIJSKI ŠAHIST (VIŠVA-NATAN)
OSKRUMBA
DANSKI OTOK OB JUTLANDUI
PRITOK DONAVE VROMUNUI
VAJA PRI KARATEJU
CERVANTE-SOVJUNAK
KDORISCE VODO Z BAJANICO
HENRIK IBSEN
SEVERNO-ATLANTSKI PAKT
NEM.-FR. SLIKAR (HANS/JEAN)
ODLIKOVANJE
RAZPOSAJEN FANT
STRANSKI POGANJKI DREVES
TONI NIEMINEN
SESTAVINA MALTE
AMERIŠKI BIOLOG, NOBELOVEC LETA 1972 (GERALD)
NALEZLJIVA OTROŠKA BOLEZEN
AFRIŠKA ŽIRAFA
URADNA LISTINA
PROSTOR IZVEN IGRIŠČA
NESTRU-PENAKAČA
AMERIŠKI REŽISER HOWARD
NEKDANJI AMERIŠKI PREDSEDNIK (JIMMY)
TURŠKI SULTAN
OSKAR NEDBAL
ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA
HR. POLITIK (MCA) DOBRO DUHOVNO BITJE
DIRKALNI KONJ, KI TEKMUJE VKASU
Raje mu daj denar. Se še spomniš, kako naju je zadnjič ropar tožil zaradi hudih ...
SVOJINA
ŠTRCEU
USLOČEN
ALI LOMLJEN STROP, SVOD
UČEHČEV PISMENI IZDELEK
PISATELJICA PEROCI
GOROVJE V SREDNJI AZIJI
KVARNER-SKI OTOK
GLEDALIŠKA IGRALKA ŠARIČ
KAREL OŠTIR
ŠARM
LOJZE ROZMAN
ZVER IZ DRUŽIHE MAČK
SLIKAR IN ILUSTRATOR MAVEC
LISASTA KRAVA
CESTA Z VRSTO DREVES NA OBEH STRAHEH
SVETOVNO RAČUHAL-
HIŠKO OMREŽJE, INTERNET
PESNIK VODHIK
MUŠTACAR
EDELMAN, Gerald Maurice - ameriški biolog, OKAPI ne paličice sproži na žival težek predmet
afriška kratkovrata pragozdna žirafa, PAH - past, pri kateri se s premikom sprožil-
Foto: Mateja Toplak
Peking je z dobrimi 21 milijoni prebivalcev drugo največje mesto na Kitajskem (takoj za Šanghajem). Na fotografiji je ena izmed zgradb verskega kompleksa Nebeški tempelj.
Foto: Mateja Toplak
in več domačinov, ki v senci izvajajo jutranje aktivnosti, kot so: taj či, šah, petje in ples. Neka ženica si na vozičku pripelje prenosni zvočnik, vanj vklopi mikrofon in že
zadoni opera. Tudi če njeno petje ni briljantno, se zdi, da to nikogar ne moti. Domačini posedujejo letne karte (za simbolično plačilo), za tujce pa vstopnina ni pretirana, znaša namreč tri evre in pol na dan (osemindvajset juanov).
Južno od vhoda v Prepovedano mesto je največji trg na svetu. Sprejme menda milijon ljudi, zgrajen pa je bil z namenom, da bi na njem prirejali veličastne parade in shode. Na Trgu nebeškega miru (Tian'anmen Square) otroci spuščajo zmaje, kar je priljubljen način preživljanja prostega časa tudi med upokojenci. Poln je turistov, saj stoji v središču mesta in je obkrožen s številnimi znamenitostmi. V bližini si je možno ogledati še Hutong (Dongxijiaomin Hutong), ozke uličice med arhaičnimi stavbami in dvorišči - prava zgodovinska poslastica in zagotovo vredna kake ure labirintskega izgubljanja. To je tudi kraj, kjer se je mogoče pobližje spoznati s tradicionalno kitajsko umetnostjo. Nekatere lokalne družine imajo odprta vrata, tako se lahko sprehodimo po vrtu in včasih celo po stanovanju. Ponekod prirejajo delavnice osnovnih veščin izrezovanja iz papirja, pletenja z vrvico ali izdelovanja tradicionalnih opernih mask. Najbolj zanimivo pa utegne biti učenje kaligrafije, kjer
pod vodstvom učitelja na tanek rdeč papir zapisujete zapletene pismenke.
Popolno nasprotje starodavnemu delu mesta pa predstavlja Umetniška cona 798 (798 Art District), ki je zanimiv kontrast središču Pekinga. Prostor, ki ga prežema urbana kultura in umetnost, leži na severovzhodu mesta in je dobil ime po tovarni, ki je bila zgrajena v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Razkrite strehe, svetleče cevi, grafiti, galerije, drobna gledališča, kavarne in trgovinice predstavljajo kraj, kjer se srečata industrija in umetnost.
V mestu si je vredno ogledati še Olimpijski park (Beijing Olympic Park), se morda odpraviti na kakšno uprizoritev pekinške opere ali si ogledati kungfu predstavo. V živalskem vrtu (The Beijing Zoo) je mogoče obiskati tudi črno-bele pande, ki izvirajo iz juga Kitajske, natančneje iz mesta Čengdu. Lahko se pa orientiramo po znanem reku: "V Pekingu je treba storiti dvoje: videti Veliki zid in jesti pekinško raco." Če pa tako kot jaz ne jeste mesa, pa so odlična izbira zelenjavne palačinke (Jian Bing Crepe), ki so del tradicionalne kitajske ulične prehrane. Za pogumne pa predlagam pečene čričke, kuhane gosenice ali ocvrte škorpijone. Pa dober tek!
Foto: Mateja Toplak
Domačinke med pletenjem v enem izmed paviljonov mestnega parka
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
torek • 2. februarja 2021
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Teorija zarote - 13. del
Saj mnogi veste, da koronavirus ne obstaja. Da so si ga izmislili kaj-vem-kdo, da bi na račun naivnega človeštva zaslužili. Tudi smrti zaradi korone ni, so samo lažne številke, da bi nas oblastniki ustrahovali. Stah pa je močno sredstvo, da obdržiš ljudi pod svojo oblastjo. Da ostaneš na oblasti, je priročno tudi to, da svojim somišljenikom omogočiš zaslužek za vse, kar dobrega storijo za sodržavljane: nabavijo maske, teste, respiratorje ... - v iskreni želji, da bi nam pomagali iz hudih časov. Ena sama zarota so tudi cepljenja. Saj veste: radi bi nas nadzirali z nanočipi, ki nam jih bodo vbrizgali z injekcijsko iglo. (Ne vem sicer, zakaj bi to delali z iglo. Samo v najpriljubljenejšo živilo naše mladine bi morali nekaj vtakniti, pa bi naenkrat 90 odstotkov mladih požrlo čip. Preostale pa na iglo!) Mimogrede: a ni zadnjič nek strokovnjak v oddaji o
cepivih uporabil besede ,nano'? Točno - govoril je o nano velikih celičnih membranah. Evo - smo že pri ,nano' zaroti.
Zarota seveda ni od včeraj. A zarotnikom kdaj pa kdaj uide kak zdrs. Kot je omemba nano-membran. Ta teden pa sem odkril še eno zaroto. V času koronakrize smo več časa zaprti med svoje štiri stene in imamo več časa za poneumljanje s televizijo. No, tako sem oni dan gledal Zvezdne steze (tretja sezona, 11. del). Glede na to, da je bila nanizanka posneta v letih
2001-2005, je
torej ta poučni del iz leta 2003. V tem delu sem torej izvedel dejstva o še eni zaroti (začelo se je torej že pred skoraj
20 leti!), ki je kriva za sedanje razmere na planetu Zemlji. (Da sem to izvedel, pa je kriva naša oblast, ker nas sili ostati doma, namesto da bi se smučali na Pohorju. Doma pa potem počnemo (ne)umnosti. Recimo: gledamo Zvezdne steze!) Torej: poučil sem se, da so za virus krivi Xindijci, saj so insektoidi s tega daljnega planeta sklenili z virusom uničiti človeštvo. V nanizanki sta jih kapitan Archer in častnica T'Pol sicer premagala - ampak saj veste, kako rada nam oblast laže.
Tako, zdaj veste za še en zaroto v zvezi s korono.
(Zdaj pa moram pisati predsedniku vlade, ali ima še kakšno prosto sobico v svoji avstralski bolnišnici. Kot ste ugotovili, se mi je zelo poslabšalo! Prikazujejo se mi celo rdeče zvezde ... )
VašzvezdniPepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
			3		2		6	
	3		5			7		
5					7			
		4	8			9		
8				1				5
		2			9	3		
			6					8
		6			5		9	
	2		7		8			
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥		€€	QQ
Bik	¥¥¥	©©	€	QQQ
Dvojcka	¥		€€€	QQ
Rak	¥¥	©©	€	QQQ
Lev	¥¥¥	©©©	€€	Q
Devica	¥	©©	€€€	QQQ
Tehtnica	¥¥¥		€€	Q
Škorpijon	¥¥	©©©	€	QQ
Strelec	¥¥¥	©©	€	QQ
Kozorog	¥¥	©	€€€	OOO
Vodnar	¥	©©	€€€	O
Ribi	¥¥¥	©©	€	QQ
Juršinci • Muzej Dediščina kraljic z novo pridobitvijo
Votlina s sezonskimi in tematskimi razstavami
Društvu za ohranjanje dediščine Juršinci je konec lanskega leta uspelo uresničiti več let star projekt in muzeju Dediščina kraljic dodati novo vsebino.
Razstava jaslic v Votlini pri muzeju Dediščina kraljic.
»Dolgo smo si to želeli, res je, zato smo še toliko bolj veseli, da se nam je kljub epidemiji izšlo in so si ljudje že kmalu v decembru lahko ogledali božično razstavo jaslic,« razlaga Marta Toplak, predsednica društva.
A nikakor ne gre za navaden razstavni prostor; s pomočjo sponzorjev so namreč člani društva ob muzeju zgradili dodatek, ki so ga poimenovali kar Votlina, in v njem z velikimi figurami pričarali božični čas. »Novo pridobitev so ljudje lepo sprejeli in jo pozdravljajo, saj menijo, da se v Juršincih premalo dogaja oziroma je premalo vsebin, ki bi pritegnile obiskovalce. Za zdaj bodo razstave sezonske oziroma tematske, poleg božične bomo pripravili še velikonočno, Votlino vključili v našo tradicionalno prireditev Zahvala jeseni, razmišljamo pa tudi o razstavah z zgodovinsko noto. Iz naših krajev, natančneje iz Grlincev, je na primer Ana Plohl, žena avstrijskega nadvojvode Janeza, kot vemo zelo zaslužnega za razvoj štajerskega vina. Plohlova je slovela kot dobra kuharica, lahko bi predstavili njeno življenje, delo in oblačila, skratka idej in možnosti je veliko, tudi volje nam ne manjka.«
Na pročelje muzeja so že pred časom namestili podobo Martina Slomška, ki je zavetnik društva za ohranjanje dediščine, postaviti pa si želijo tudi kip svetega Martina, s katerim bi povezali prostor med muzejem in cerkvijo, ki bi bil potem idealen za dogodke, kot so martinovanja in novoletni sejmi, načrte razkriva Toplakova in dodaja, da se kot običajno zatika pri denarju, zato v društvu upajo, da bo njihove nove projekte finančno podprla tudi občina.
SD
I GLASBO DO SRCA
Velja za teden od 2. do 8 1 znak - slabo, 2 znaka
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
. februarja 2021 - dobro, 3 znaki - odlično
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2h. uro na radiu Ptuj.
www.radio-tednibi
Foto: SD
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 8. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.
Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Slavica Domine, 2323 Ptujska Gora.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Štajerski
Foto: CG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. januarja 2021
Naročite
v
Štajerski
STOP
SPORED
Vsak naročnik dobi:	NAROČILNICA štajerski TEDNIK
• 20% popust pri malih oglasih	
• revija STOP (spored)	Ime in priimek:
• brezplačne priloge Štajerskega tednika	Naslov:
(Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske	Pošta:
počitnice, Gremo na počitnice, Stotin,	
Kronika leta...)	Davčna številka:
• poštna dostava.	Telefon:
	Datum naročila:
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s	Podpis:
Prlekijoter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.	
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj
Lepi spomini ne bledijo
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovati vas ali vase bližnje, in si naročite arkivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, znancu!
LETO XXXIJ., ¿T. 21
Ptuj, 7. junija 1979
CENA 4 DINARJE
VU ISSN 0040-1*7*
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Cfovek si srečo ustvari sam (stran 3} Kakšne mesnice imamo v Ptuju (stran 4) Urejanje območja Potekava (stran 7) Kulturni dnevi (stran 91 Osemdesetletnic za volanom (stran 11)
PETO BRIGADIRSKO POLETJE V OBČINI PTUJ
Za zdravo pitno vodo v Halozah
V «rifadlHkctt ii*i«4jv i Uor.
Mi i ta V lofcOH» 2, IUM'3 >1 rta no
odprli rtpufcfitl« mbdOiiko Jeloino »tci^j %i>ml< faict 7V, fC» worltvtai «tesnimi to
rt/mi h^utjijn 1x1
- Siijlc i/ l MUH t Ohc Tttl-tit i/ — M Oil i Poln. Nc ffbttm tudi Jcv/i	in Ov« Fnka(,
Činu wLrtljruij proJ>«dMYa
tepuHKIlf kunfarnrc «Mi. Vilm in« »difiar cenit» ¿j uiLninnkc definite akO|e p*l Kk Z5M5., predan niki imJIiflitt-jwKiiftJh CfHiiKij in sit KmJ.
/jiAm«. poJpitiholmK >kup-Klnr M DA SO, ki rwuiiri pnnt<n mlajinikt |i
iTOMOWljlHgl deli ntfcitf Ul 4mt* f*r ¿Uriel iim irf dcfcnnih u
II proporcu rwi"tii|nla skupim plonajev u qS Donmj trii»diijtn> fu nj iirckk JhIhiv Ooiliro m Mp po KjneliciJi
jKinvkili iirtiictm. rtriufth kalifih fcodo Mddatili f-njjilir
m Inoinji M OA ŠO N Sl,u nn.iiii joKmtil k NI Irar
VlmevlH. OMlftn ta<Xfl0i MDA 79 je cfirtvil jole I'.Hlnjrn Muli» Pwotnik. l:imuuJLiiri Irtotnjtf ikeijt p« jr i ■no» ivh fari^Kf^v («ljubil, d., hodu ddull t v*mi *toji«, »cifflt hi i»v«ifBij(>
Tiloj po oOiMritmi ^chrani K Site * JW»11« !>h m', i Jruii
vja tLupSjft« MDA 7Y, pc*J ¡Wrf-oNm-» l.anjj CmRko. t Umr ttujrtftar Hi ,Prvjrl> inenm »Icb na admittu m n.i
Mitiroih Jtja, nnsii. V Mirih IrtMuli h> iu trtdCtiU M1M SG votlem.«t- prek MB brigada^ I, »Mmikih btur/ot»; t rnomcli I i-Njam Wi-.ir 1'oljc.
Milan Kneževič kandidat za sekretarja medobčinskega sveta ZKS Maribor
t- 1) K A-V-O,/*™.
HnO-M-n» m«
bula, Sou OfiiHk, lfaeJh,aL LjuMjMt* - Hriirrail. KoCnk, Sew ji', Hjtl^tjK». Rfcjljf ta
SrVfilra Otcotn pfojur» ilrfi iu <f»U /JICIIM PKttJlljU H-OvTi-wf-
'"■i-' omtrtj« i (Mfili i «M u, r» Lar foxi» prcils itloviu inwat'ili prek W ICO JcliMjtih uf. IJfi't'1 din	v Dutnui iu
U brigadirji otidi	i«jp<|
<tM*li rnaniolMVHi incMji I'jujn
«i hidrortcltrlinD SO II ^ Fwniinu, ftiio pa v k pojius. oc>f i-(\vnMi It ol> l4tWMn P¥"i«, V pcwaMkL J-jufr-j ui
pruf rjoifc» knmp m kipi tO v
Dolinah pn Iterbi. ter	'
I d (Vlit «Cijih Im i^cJfHKlnikov. I^rcm t irmmcuiK K -o 1.1 i te uktipan aolirV» ikl j»l4 « • odmwd, fo kninctn bo »iijiina 5c pfol liH«.fin piilrtj,!
Mtiklu silrniii piirtj wsdi i'"* ptyohlM M) blifrujirji ^itf^i
S SEJE KOMITEJA 0K ZKS PTUJ
Premalo dogovarjanja z nosilci delegatskega sistema!
dins. ¿k	.kl.-fjlLl^,,	in v	krmili ili
» ^^riVN	vLn]F
t, • H*M|,H Uliti l.nLrn.1- „¿it«uMirpZ%
■™lt"i	■l'1'!'") B
•	in ».iii.nipr^Miih mumii ikiDMUi — j .iTk,c gK.iw
jth. a.-kj.iu-L„ osi.ti^ j« j.ejj.j^
ti	^.Juji J.ibroirtiMu^ddovHcfciirij.k, JlHtfUi
Ž^il"'' d"lfk',il1 '"J' vpnlin» jtb	v
'hirc	..iik.uiirjhnih .nnr^Tiih djrarili
"«"P"" "'I' -«-.no^E S uKikr^»
•ykMiWira .....................ii|tpn,nLi 3SSr iSC
«f.....mrj™ .I-.5J.
Jttjju in Jrtrpjij iipr.hnil.... Ji Jt,,^	a„ ull)
ss r«,M,i.m" °,iosi • -«J- ««nss^,
uJi' nj.i<0ih. JnfofltUKiic i
Ker temelji prikodnosti ležijo v pretek
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za
I
k
torek • 2. februarja 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
TOREK 2. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 3:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica
9:05 Obzornik TV Dravograd 9:55 Utrip Ormoža 11:05 Pomurski tednik 11:40 Film od blizu 12:00 Ptujska kronika 12:25 pogled nazaj 12:45 Cista umetnost -januar 2021 13:05 Mura Raba, 15. del 13:25 Idealna linija 13:50 Glasba za vse 14:25 Videostran] 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica [tuja) 18:55 Pogled nazaj 19:15 Čista umetnost-januar 2021 19:35 Sport(no): Tamara Zidanšek 20:00 Ptujska kronika 20:25 Skok v poletie 22:00 Ptujska kronika 22:25 Ritem srca 2020 l:25 Videostrani ETRTEK 4. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Spoštujmo trad. obujamo spomine
£
SREDA 3. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Šola zdravja 8:40 Kuhinjica 9:00 Utrip Ormoža 10:10 Pomurski tednik 10:45 Obzornik TV Dravograd 11:35 Cista umetnost - januar 2021 12:00 Ptujska kronika 12:30 Spoštujmo trad., obujamo spomine 13:50 Pogled nazaj 14:15Videostrani 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmica (slo.) 18:55 Čista umetnost-januar 2021 19:15 Glasba za vse 19:45 Animirana pripovedka 20:00 Ptujska kronika 20:25 Idealna linija 20:50 Pogled nazaj 21:10 Mura Raba, 15.de! 21:30 Chariie Chaplin 22:00 Ptujska kronika, pon.
12:30 Spoštujmo tradicijo, obujamo spomine
9:20 Šola zdravja 10:00 Kuhinjica
10:20 Cista umetnost - januar 2021 10:40 Pogled nazaj 11:00 Glasba za vse 11:30 Mura Raba, 16. del 11:50 Animirana pripovedka 12:00 Ptujska kronika pon. 12:30 Spoštujmo tr^ ' 14:15Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Portal 18:45 Idealna linija 19:10 pogled nazaj 19:30 Cista umetnost-januar 2021 19:50 Animirana pripovedka 20:00 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Tabu 22:00 Ptujska kronika
22:30 Spoštujmo tradicijo, obujamo spomine 22:50 Afrika kriči 00:30 Videostrani
Ptujska Idevuja PcTV, T: 031 684 806. ¡nfoöpctv.tv, vmw.pciv.lv
22:30 Spoštujmo trad., obujamo spomine 00:10 Videostrani
tekmjch M:ll'l......i
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
F%iaww Rop * srcatscu ijut,i/
v fjgri 11 "f - " roj ¿arftiarf- . „i,ikOfttanoy, tatov m	-
'^pr¿stolnici ne m*nfk&zap^Cenih i„ ■ i ■'■*
tprfmčih stavb katere but)* " £ — tvCi naslednjo zasedli?	^
"T"___ • W- - W ., ■-
S
WkPSKA BOMBA
»ww.reporter.si
EKOLOŠKA BOMBA
Tovarno Rog so spremenili v smetišče, zdaj rogovci iščejo nov dom
GREGOR VIRANT
Janšev adut je kronična dezintegracija in nestabilnost na levici
LUKSUZ V LJUBLJANI
Stanovanja, za katera so kupci pripravljeni odšteti milijone
ANDREJ GRAH WHATMOUGH
Človek, ki je nepričakovano postal novi šef RTV Slovenija
Umrli so
Ivica Čuček, roj. Čuček, Drbetinci 65, roj. 1966 - umrla 21. januarja 2021; Franc Čeh, Pacinje 6a, roj. 1935 - umrl 21. januarja 2021; Ana Dekovič, roj. Kokolj, Ptuj, Rimska ploščad 5, roj. 1938 - umrla 22. januarja 2021; Nikolija Ripak, roj. Vasilič, Ormož, Ulica heroja Kerenčiča 5, roj. 1952 - umrla 23. januarja 2021; Ana Šmigoc, roj. Trafela, Ljubstava 21, roj. 1929 - umrla 22. januarja 2021; Terezija Petrič, roj. Požegar, Svetinci 37, roj. 1934 - umrla 23. januarja 2021; Janez Skledar, Grajena 41, roj. 1932 - umrl 23. januarja 2021; Anton Volgemut, Žabjak 48, roj. 1935 - umrl 23. januarja 2021; Franc Erjavec, Belski Vrh 35a, roj. 1946 - 24. januarja 2021; Marija Kmetec, roj. Rozinger, Strmec pri Leskovcu 43, roj. 1935 - umrla 24. januarja 2021; Janez Drevenšek, Zg. Gruškovje 61, roj. 1945 - umrl 25. januarja 2021; Angela Kociper, roj. Muhič, Runeč 68, roj. 1936 - umrla 26. januarja 2021; Janez Kojc, Cirkulane 77, roj. 1936 - umrl 26. januarja 2021; Terezija Fajfar, roj. Pintarič, Mali Brebrovnik 20, roj. 1934 - 28. januarja 2021; Peter Kaučič, Strezetina 11, roj. 1954 - umrl 28. januarja 2021.
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
PRODAM prašiče domače reje, težke od 100 do 180 kg. Cena za 1 kg je 1,60 €. Telefon 041 986 390.
KUPIM traktorje IMT, Zetor, Deutz, Štore, Univerzal, Tomo Vinkovič in ostale znamke, v kakršnem koli stanju, kupijo tudi kmetijsko mehanizacijo. Tel. 070 519 447.
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče v teži 50-170 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
KUPIM bager ali rovokopač in ostalo gradbeno mehanizacijo v kakšnem koli stanju. Tel. 070 519 447.
TOREK, 02, februar
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Veselo na Jožefovo, 2008 10:45 veseloigra - Zakonske zdrahe 12:30 Video strani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Ob Valentinovem v Stopercah 19:20 Ob 70 letnici LD Stoperce 20:00 Mi in zdravje — v živo 21:00 Revija odraslih PZ, Ptuj 2013 23:00 Video strani
PROGRAMSKI NAPO\ EDM K
S P
SREDA, 03. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Kronika iz občine Hajdina
09:20 Tamburaši z glasbo v novo leto
11:00 Športnik leta Slovenskih goric 2017
12:30 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
17:00 Polje, kdo bo tebe ljubil, 2016
20:00 Gospodinjski večer z domačimi rezanci
20:50 Košicenbal v Slovenja vasi
22:00 Kronika iz občine Hajdina
23:00 Video strani
TV program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si
Uredništvo: Dornava 11 od 2252 DORNAVA; ¡nfg@siplv.si
kontakt: 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si
ČETRTEK. 04. februar
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Večer ljudskega petja in domačih viž
10:20 Veseloigra - Moža je zatajila
12:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Slavnostna akademija ob 40 letnici MNZ Ptuj
19:00 Revija malih pevskih skupin
20:00 Zimska opravila na Polenšaku
21:50 Športnik leta MO Ptuj 2014
23:00 Video strani
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
inajda.segula@radicrtedmk.si,
tel. 02 749 34 16 ali maifaaa.pihler@radio4edaik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.
Štajerski
Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi sni, tam je mir, ki tu ga človek išče.
(K. H. Mocha)
OSMRTNICA
V 86. letu se je tiho poslovil od nas dragi ata, tast, dedek in pradedek
Avgust Starčič
S POLENŠAKA 50
K zadnjemu počitku ga bomo pospremili v soboto, 6. februarja, v ožjem družinskem krogu na pokopališču na Polenšaku. Počivaj v miru!
Žalujoči: njegovi najdražji
Dom je prazen in molči, ker tebe več ni. Za dobroto tvojih rok ostala je samo beseda hvala.
OSMRTNICA
V 89. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek
Janez Skledar
IZ GRAJENE 41
Od njega se bomo poslovili v četrtek, 4. februarja, ob 12. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 11. uri.
Žalujoči: vsi njegovi
Si lahko sam na svetu, brez da govoriš svoji duši? Lahko obrneš duši hrbet, ti, ki čistiš njeno gnezdo skozi srebrno steklo?
Zato te prosi tvoja duša, da poslušaš svojo bit. Tišina govori in duša sanja tisoče glasov.
Zoja Fišer
Za vedno naša, za vedno tvoji.
Jonas, Nives, Dušan, Milan
Pet let je preteklo, solz nešteto je izteklo, solze grob so premočile, a tebe, dragi mož in oče, niso prebudile. Čeprav te naša solza ne prebudi, spomin na tebe še živi.
V SPOMIN
1. februarja je minilo pet let žalosti, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi mož, oče in dedek
Stanko Čuš
IZ HLAPONCEV 24
Hvala vsem, če ste v mislih z njim, hvala za prižgano svečko v njegov spomin.
Žalujoči: žena Zalika, sin Stanko z Majdo ter vnuka Aljaž in Taja
Borl • Ograjo na mostu barvali kot»otroci v vrtcu«
n	1 V • • V»VV •	IV»
Brez brušenja in čiščenja, samo z barvo cez rjo
Cestno podjetje Ptuj (CPP) je začelo pleskati ograjo na borlskem mostu. Ta je po osvežitvi klicala že več let. Da bi jo bilo treba nujno prepleskati, je vztrajno opozarjala tudi cirkulanska županja Antonija Žumbar. »Most predstavlja vrata v našo občino in ne morem se sprijazniti s takšnim zapuščenim videzom ograje,« je nemalokrat izpostavila.
V	začetku leta je bila želja oziroma pobuda, da ograja na mostu čez Dravo dobi svežo podobo, uslišana. A veselje ob začetku del je zamajal nestrokovni način izvedbe.
V	naše uredništvo je ves zgrožen, razočaran in tudi jezen poklical bralec in opozoril, da se ograja pleska tako, kot da bi jo barvali otroci v vrtcu. Po njegovih besedah izvajalec porjavele ograje menda ni niti pobrusil, kaj šele speskal, barvalo se je bojda kar počez po rji. In imel je še kako prav, so konec tedna v odgovoru na naše novinarsko vprašanje sporočili z Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki upravlja z borlskim mostom in državno cesto. »Med izvajanjem del smo pri nad-
zoru na gradbišču ugotovili nekaj manjših pomanjkljivosti pri čiščenju in brušenju korodiranih (porjavelih, propadajočih) delov ograje ter izvajalca pozvali k odpravi le-teh, kar je že izvedel,« so pojasnili na DRSI.
Najprej brušenje in čiščenje, potem trije namazi barve
Navedli so še, da dela izvaja CPP po posebnem naročilu, izven koncesije, ki jo sicer ima v tem delu države za vzdrževanje regionalnih glavnih cest ter mostov. Predvideno je, da se ograjo protikorozijsko zaščiti in osveži z novo barvo. Peskanje ni bilo zahtevano, bi pa moral izvajalec
DRSI je opravila ogled delouišča in ugotovila, da se obnova ograje ne izvaja v skladu z dogovorom.
kovinsko ograjo pred nanosom barve očistiti in zbrusiti. Ko bi bila podlaga ustrezno pripravljena, se nanjo nanese temeljna barva in še dva sloja pokrivne barve. Tega pravila (dogovora) se CPP očitno ni držal in še dobro, da imajo ljudje oči na pecljih. Po našem novinarskem poizvedovanju bodo sedaj dela narejena, kot je treba. Sicer bi se pa očitno res prebarvalo kar počez in je vprašanje, kako dolgo bi tako pobarvana ograja ohranila svež in obnovljen videz.
Na DRSI so še povedali, da je vrednost obnove ograje na borlskem mostu 16.000 evrov, dela bi ob ugodnem vremenu končali do sredine februarja.
Mojca Zemljarič
Ormoško • Pri sklepanju zavarovanja ni prepovedanih vprašanj
Višina protipotresnih zavarovanj različna glede na območje
Ob nakupovanju radi blago premerimo po dolgem in počez. Z avtomobili opravimo testne vožnje, oblačila in obutev pomerjamo, povsem običajno pa je tudi branje drobnega tiska na embalaži prehrambnih izdelkov. Kaže pa, da pri sklepanju zavarovanj za lastne domove marsikdo ni tako dosleden in je decembrskemu potresu poleg škode na nepremičninah sledilo tudi spoznanje, da nepremičnina ni bila ustrezno zavarovana.
Število prijav škode na zavarovalnice
Če kdaj, potem je lani narava še posebej udarila. Ne da bi pozornost namenjali epidemiji, smo bili priča mnogim zahtevnim neprili-kam. Na Ormoškem koncu smo spomladi zabeležili poplave, ki so prizadele predvsem območje občine Središče ob Dravi. Neurje ob koncu leta je poškodovalo veliko kritin na nepremičninah in opusto-šilo vinograde, sadovnjake in celo gozdove. Za zaključek pa je leto 2020 jemalo slovo s potresom na Hrvaškem.
Ob vseh teh dogodkih je nastajala škoda, marsikateri oškodovanec pa se je soočil s spoznanjem, da je bil pri sklepanju zavarovanja za lasten dom premalo previden ali preskromen. Zavarovalnice so namreč pri sklepanju zavarovanj zelo striktne, in tako denimo tudi zavarovanje za škodo kot posledico potresa ponujajo kot dodatno možnost, ki jo je treba tudi doplačati. Komitenti pa prepogosto to
ugotovijo, ko je škoda že nastala. Tako so tudi po decembrskem potresu škodo zavarovalnicam prijavljali oškodovanci, ki tega dodatka niso zakupili.
25 % prijav, brez zavarovanja škode zaradi potresa
»Okrog 85 % strank, ki so v tem času prijavile škodo na nepremičnini, ima nepremičnino zavarovano za primer škode kot posledice potresa,« so navedli na zavarovalnici Grawe. Pri teh strankah je zavarovalnica v večini že izvedla preglede nepremičnin, medtem ko nepremičnin, ki niso bile zavarovane za poškodbe zaradi potresa, ne bodo niti obiskali. Podobno bodo ravnale tudi zavarovalnice Triglav, Sava in Generali. Skupaj so na zavarovalnicah doslej zabeležili okoli 160 prijav škode iz ormoškega območja, pri čemer je skoraj v
100 primerih šlo za stranke zavarovalnice Sava. »V večini primerov gre za manjše, lasaste razpoke na notranjih stenah in za podobne poškodbe na fasadah,« so povedali na Savi. Posledično naj bi bile tudi finančne razsežnosti sanacij
relativno majhne, a podrobnejši podatki o višini še lep čas ne bodo znani. Edini, ki so podali okvirno oceno škode, so bili na Grawe, ki so doslej prejeli 44 prijav z ormoškega konca: »Seštevek vseh škod, ki so prijavljene na naši zavaro-
Foto: Sta/M 24
»Zaradi posledic nedavnega potresa imamo trenutno na območju cele Slovenije skupno 180 prijav škode; s točnimi številkami še ne razpolagamo, ocenjujemo pa, da gre v glavnini primerov k sreči za relativno majhne poškodbe stavb,« je povedala Olga Pejovič iz zavarovalnice Generali.
valnici, trenutno znaša nekaj čez 40.000 evrov.«
Protipotresno zavarovanje najcenejše v Svetem Tomažu
Območje občine Sveti Tomaž naj bi bilo manj tvegano za pojav potresa, tako se to območje uvršča v 1. potresno cono. V občinah Ormož in Središče ob Dravi pa naj bi bila tla nekoliko bolj nemirna, zato se to območje uvršča v 2. potresno cono. Ta razlika v tveganju pa je razlog, da zavarovanje za primer škode zaradi potresa dosega različne vrednosti glede na območje.
Na primeru smo preverili, kako se ta zakonitost odrazi v strošku zavarovanja. Če bi želeli stanovanjsko hišo, ki je bila grajena po letu 1964 in je vredna 100.000 evrov, zavarovati na novo vrednost in ob tem v zavarovanje vključiti še primer škode zaradi potresa, bi
Zavarovalnica S	
Grave	44
Generali	3
Sava	do 100
Triglav	do 10
Skupaj	157
Vir: Zavarovalnice
Doslej so štiri zavarovalnice zabeležile skupno manj kot 160 prijav škode na nepremičninah občanov občin Sveti Tomaž, Središče ob Dravi in Ormož. Vse te nepremičnine so bile zavarovane tudi za primer škode nastale ob potresu.
dodatek za zavarovanje potresa za hišo v Svetem Tomažu stal okoli 20 evrov, na območju občine Središče ob Dravi pa skoraj enkrat več. Ponudba od ene do druge zavarovalnice pa se pri tem bistveno ni razlikovala, pri izračunu premije pa postopajo po enakih načelih.
Karmen Grnjak
—£5"
X-
»C?
vC?4
O

le?
o
o
«•o
* o
X-
Rojstva: Patricija Kokot, Bukovci 103e, Markovci
-	deček Tim; Nataša Hohnec, Nadole 16, Žetale
-	deklica Loti; Tadeja Kuhar, Strelci 14, Markovci
-	deček Valentin; Barbara Žumer, Hajdoše 7a, Hajdina - deklica Ella; Ana Krivec, Čermožiše 40, Žetale - deček Rene; Sanja Kešpert, Ulica Borisa Kraigherja 22, Kidričevo - deklica Mia; Nika Aleksandra Kravos Tramšek - deklica Inja; Rosie Radharani Digby - deček Nimai; Karina Vešnik - deček Filip; Mirela Lakic - deček Luka; Lidija Verlak - deklica Manca; Iris Fras - deček Andrej; Iryna Bazalenko - deklica Iva.
O**
, t
C> o
O
O

O?
C

Ako je svečnica (2.) zelena, bo velika noč snežena.
Danes bo večinoma sončno. Zjutraj in dopoldne bo ponekod po nižinah megla, nizka oblačnost pa bo lahko zjutraj tudi ob morju. Jutranje temperature bodo od -8 do -2, na Goriškem in ob morju od 0 do 4, najvišje dnevne od 4 do 9, na Primorskem do 11 °C. V sredo in četrtek bo na vzhodu še delno jasno.
4-dnevna napoved za Podravje
[ Torek i	r Sreda	Četrtek	i Petek
	03.02.2021	04.02.2021	
			m.
-2	1	2	3
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
10	14	16	16
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
V	i>		P
Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 7.5 m/s	Hitrost vetra 3 m/s	Hitrost vetra 3 m/s
Foto: MZ
Vir: ARSO