Poštnina plačana v gotovini
Leto XX.
Naročnina za Jugoslavijo oeloletno 180 din, za 'It leta BO din, za 'It leta 45 din, mesečno 15 din; za inozemstvo; 210 din. — Plača ln toči se ▼ Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka 12 8.
Časopis za	trgovino.	Industrijo
Uredništvo in upravnlštvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Tel. št. 25-52.
liha la
Llubllana, petek 12. novembra 1937
fnita posamezni f*EA
VCIIO številki din *
Samo zalet ne zadostuie
Nasa domača politika je dostikrat podobna skakalcu, ki vzame dober zalet, pred ciljem pa se ustavi in ne napravi skoka.
Tako se vsaka dva meseca ogrevamo z vsem navdušenjem za to ali ono potrebno vprašanje in alarmiramo tudi vso javnost, da mora že vse misliti, da se bo skok posrečil. Naš zalet je dober, pred ciljem pa se ustavimo. Skoka ni bilo, vse je ostalo pri starem.
Tako je bilo svoje dni z železniško zvezo z morjem, tako je bilo z avtomobilsko cesto na Sušak, tako je bilo z modernizacijo bolnišnice v Ljubljani, tako s spopol-nitvijo naše ljubljanske univerze, tako je bilo tudi še s celo vrsto drugih in prav potrebnih vprašanj. Vedno je bil zalet dober, toda pred ciljem smo se premislili in skoka ni bilo.
Na ta način se je nabrala ona vedno večja gora naših nerešenih vprašanj, katerih imamo danes že toliko, da sploh ne vemo več, katerega naj začnemo reševati. Vse kaže, da bomo kmalu sposobni le še za tako majhne skoke, za katere sploh ni potreben noben zalet. Nevarnost pa je, da niti za te ne bomo več sposobni, temveč da bo moral vedno kdo priti, da nas sune čez cilj. V resnici tudi ni malo takšnih med nami, ki pričakujejo, da se vse izvede kar samo.
Malo pa nam je seveda pomaga no, če bomo samo konstatiraii, da ne znamo izkoristiti svojega zaleta in da se pred ciljem vedno le ustavimo. Treba je nasprotno de lati na podlagi te konstatacije naprej in poskrbeti, da bo zaletu sledil tudi skok. Potrebujemo instan co, ki bo vodila natančen pregled o vseh naših potrebah in ki bo tu di vedno pazila na to, kako se vsaka naša zahteva izpolnjuje in kako daleč je že napredovala nje na realizacija. Ta ustanova mora biti tisti faktor, ki bo vedno znova podrezala, če je kje stvar obstala in bo magari tekmovalca tudi udarila s šibo, da se ne bo usta vil pred ciljem.
Seveda je pri nas silno težko postaviti takšno instanco ali ustanovo. Naša družba je čisto razbita in se drobi še nadalje v vedno manjše skupine, ki dobivajo včasih tudi že značaj klik. Kjer pa ni družba močna, tam manjka oni faktor, ki z nepisanim, a zato tem bolj učinkovitim zakonom prisiljuje vse, da se podrede skupnim interesom. Danes mi takšne močne družbe nimamo, kar je tem bolj občutno, ker so tudi naše stranke silno mnogo izgubile na svoji av toriteti. A zdi se, da tudi na svoji volji, ker sicer bi vsaj med naši mi strankami videli, kako tekmu jejo, katera bo prva preskočila cilj Pa tudi kljub tej težkoči si mo ramo vseeno ustvariti svojo osred njo ustanovo, ki bo kot nekakšna narodna eksekutiva skrbela za to. da se nujno potrebne zahteve Slovenije izvedejo, ne pa le propagl rajo. Pri tem pa seveda mislimo predvsem na praktične stvari in na konkretne zahteve, ne pa na razne teorije, kar bi te vso stvar tako komplicirale, da bi postala sploh neizvedljiva. Absolutno ni mogoče spraviti dva Slovenca raz ličnih nazorov, da bi se prilagodila na skupni imenovalnik, glede že leznice k morju pa si bosta menda le mogla stisniti roko k skup nemu delovanju.
Te praktične stvari so nam tudi najbolj potrebne, ker ne smemo pozabiti, da je materialna sila našega naroda v zadnjih letih tako ogromno padla, da ne moremo več razviti ne stare borbenosti niti dati nekdanjega odpora. Poleg tega pa je uresničitev teh praktičnih potreb Slovenije edina pot, da zberemo sredstva, ki jih potrebujemo za svoje kulturno življenje.
Združiti vse naše sile za uresničevanje čisto konkretnih reči, to je problem naših dni. Pridobiti za tak program ljudi vseh različnih političnih naziranj, to je naloga današnjih dni. To nalogo pa izvede najlaže tisti, ki ni zaradi nazorov v nasprotju ali celo v borbi z drugimi. In to so naši gospodarski ljudje. Moramo zato znova pono-
viti svoj klic, da se morajo gospodarski ljudje bolj zanimati za javno življenje, da morajo delati na to, da si pridobe vpliv in veljavo v javnem življenju.
Gospodarski ljudje so poklicani, da dajo našim zaletom ono krepko podlago, da ne bo ostalo le pri zaletih, temveč da bomo prišli tudi čez cilj.
Železniško zanemarjena
Slovenija
Slovenila mora dobiti motorne vagone
Že večkrat smo morali na tem mestu grajati, ker se železniške potrebe Slovenije že kar dosledno zanemarjajo. Tako je Slovenija glede graditve novih prog na zadnjem mestu, železniški uslužbenci so v Sloveniji najbolj obremenjeni, hitrost vlakov bo kmalu v Sloveniji najmanjša. Pri tem pa ne daje niti ena železniška direkcija tako velikih dohodkov ko ljubljanska. Posledica tega zanemarjanja železniških potreb v Sloveniji je, da se železniški promet v Sloveniji slabša, namesto da bi se boljšal. Železniške zamude, ki so bile že pred leti skoraj popolnoma odpravljene, postajajo zopet reden pojav.
Še posebno pa je vidna mize-rija železniškega prometa v Sloveniji z ozirom na tujski promet. Slovenija razen lesa in ne najboljšega premoga prav za prav nima nič drugega ko tujski promet. Moko mora uvažati, mast ln druga živila mora uvažati, ker ne pridela niti toliko, kolikor potrebuje za lastno prehrano. Pri tem je davčno najbolj obremenjena pokrajina, če strožje davčne prakse niti ne upoštevamo. Saj to dovolj pove, da nikjer v državi niso samoupravne davščine tako visoke ko v Sloveniji. A koliko samoupravnih pravic pa je še ostalo?
Za Slovenijo je edina rešitev še v tujskem prometu in če odreče še ta, potem je gospodarska katastrofa Slovenije neizogibna. A kako malo se skrbi, da bi se dvignil tujski promet v Sloveniji, je pokazala zadnja anketa, ki sta jo sklicali obe naši tujsko-prometni zvezi. Gorenjska ima mnogo premalo zvez in že pred meseci je stavila Zveza za tujski promet celo vrsto predlogov, kako naj se z nihalnimi vlaki zboljša promet. Čeprav je treba priznati, da ima železniška direkcija v Ljubljani res dobro voljo, da bi pomagala, se vendar promet ne zboljša tako, kakor bi se moral in se tudi ne bo zboljšal tako dolgo, dokler ne dobi Slovenija motornih vagonov. Tu vse nič ne pomaga: dokler ne bodo obratovali v Sloveniji motorni vagoni, tako dolgo železniški promet ne bo ustrezal tujsko-promct-nim zahtevam.
To je treba z vso odločnostjo poudariti in ta zahteva Slovenije se mora ponavljati tako dolgo, dokler ne bo izvedena. Samo čuditi se je, da železniška uprava v Beogradu že sama ni uvedla motornih vagonov na slovenskih progah. Veliki potniški promet v Sloveniji narav nost kliče k temu koraku in treba je že govoriti o nepojmovanju železniških potreb, če se mora nuj nost uvedbe motornih vagonov v Sloveniji še dokazovati. Vsake pol ure bi morali odhajati motorni vagoni iz Ljubljane na Gorenjsko in
vsi ti vagoni bi se železniški upravi sijajno rentirali.
Tudi za delavce in šolarje bi se morali uvesti takšni vagoni. Vendar ne gre, da morajo mali šolar-čki prihajati v Ljubljano tudi poldrugo uro pred pričetkom pouka, in tudi v najhujši zimi. Malo več srca bi že lahko imeli za svojo mladino, pa čeprav bi se šolarski vlak ne rentirai. A tudi delavcem bi se moglo z motornimi vagoni bolj ustreči, da bi prihajali na delo vedno v pravem času. Na vse zadnje vendar ni železnica edinole pridobitno podjetje in za delavce ter šolarje že sme tudi nekaj žrtvovati.
Še posebej pa je treba posvetiti več pažnje Dolenjski. Celo iz bližnjih krajev morejo Dolenjci obiskati ljubljansko gledališče le, če prenoče v Ljubljani ali če imajo avto, s katerim se vračajo. Slovenska prestolnica mora zahtevati, da se ji ustvarijo dobre zveze s podeželjem. Na tej svoji pravici mora vztrajati.
Ugovarja se, da je promet na Dolenjsko deficiten. Niti čuda ni, če je deficiten, če pa je popolnoma nezadosten, če premalo upošteva potrebe Dolenjske. Nikamor ne bomo prišli, če se bomo venomer gibali v začaranem krogu, ko govorimo, da so novi vlaki nemogoči, ker je premalo prometa, večjega prometa pa ni, ker je premalo vlakov itd. Da je železniški promet na dolenjski progi nezadosten, do-
kazuje najbolj to, da se pride v Sušak iz Ljubljane čez Zagreb prej kakor pa po direktnejši dolenjski progi.
Železniški promet v Sloveniji se mora zboljšati, in ne gre, da vozijo vlaki zaradi preslabih strojev ali pa zaradi preslabe proge vedno bolj počasi. Da smejo brzovlaki na nekaterih progah voziti v Sloveniji največ 50 km, ko se delajo drugod že poskusne vožnje z vlaki, ki naj vozijo tudi čez 100 km, je še dokaz več o zanemarjenosti železniškega prometa v Sloveniji.
Še enkrat naglašamo: Tujski promet je z& Slovenijo že skoraj edina rešitev. Železnice, ki so v Sloveniji aktivne, so pač v prvi vrsti poklicane, da tudi nekaj store za zboljšanje prometnih razmer v Sloveniji, ker je od njih odvisen tudi tujski promet. Prav žal nam je, če moramo konstatirati, da je le Beograd kriv, če se železniške razmere v Sloveniji slabšajo. Ce bi ostala še nekdanja uprava južne železnice v Ljubljani in bi se ta razširila tudi na državne železnice, bi vseh teh pritožb ne imeli. Zboljšanje je dosegljivo, samo če je tu tudi dobra volja. Če pa te ni, potem jo je treba priklicati in to je dolžnost politikov in vseh onih, ki hočejo imeti v našem javnem življenju odločujočo besedo. Zato tudi od njih pričakujemo, da se bodo z vnemo lotili dela in napravili konec sedanjemu zanemarjanju železniškega prome ta v Sloveniji.
delom. Kdor da ljudstvu zaslužiti, ta je pozitiven delavec, tega treba podpirati, ne ga pa ovirati. Produktivno delo treba postaviti kot merilo dobrega dela, ker samo od dviga proizvodnje raste blagostanje. Kaj sanjamo o velikanskih železarnah, če pa se ne ganemo, da že enkrat izginejo leseni plugi! Manj obračati oči na zapad, a bolj misliti na realne naše vsakdanje nadloge. Saj je teh vendar več ko dovolj.
Seveda pa je produktivno delo nemogoče, kadar ima pri vsaki stvari birokracija prvo in odločujočo besedo. Moč birokracije raste pri nas tako grozeče, da zaradi nje že usiha proizvodnja. Najusodnejše pa je to, da se naši odločujoči ljudje niti ne zavedajo, kako jim raste birokracija .čez glavo. Ne manjka dosti in bo ta tako mogočna, da bo proglašen kot škodljivec naroda, kdor bi se upal nastopiti proti njej. A ta birokracija nam dejansko ubija bogastvo Jugoslavije!
Nehati treba s frazami in praznimi deklamacijami in napovedati e treba boj birokraciji. Potem šele bo mogoč boj proti pavperi-zaciji, ki raste v isti meri. kakor se veča moč birokracije.
Proč s	fr
Boi proti pavperizmu bi se moral začeti
na vsej črti
Naše javno življenje boleha za preobilico praznih gesel in fraz. Tako neprestano ponavljamo, da je naša država bogata, govorimo o močni in veliki Jugoslaviji, topimo se od slavospevov na našega kmeta, govoričimo o lepotah naše zemlje, o naši slavni zgodovini in še o celi vrsti raznih lepih in zanosnih reči. V resnici so pa vse te tirade in slavospevi prazne besede, ki nič ne pomenijo in ki so celo škodljive, ker nas zazibava jo v neko prazno sanjarjenje, da ne vidimo žalostnih resnic realnosti.
A dobro in koristno bi bilo, če bi gledali samo na to realnost, da bi že enkrat začeli boj proti vsem zlom, pod katerimi trpi naš narod. Kaj nam n. pr. pomaga, če se hvalimo z našo agrarno politiko, ko pa je še danes okoli pol milijona kmetov sploh brez vsake zemlje, kaj pomagajo vsi slavospevi na našo agrarno reformo, ko pa je pol milijona kmečkih gospodarstev z manj ko 2 ha zemlje, da ti ljudje
nimajo dovolj niti za lastno prehrano.
Kakšen smisel ima vse govor jenje o bogati Jugoslaviji, ko pa moramo vsako leto znova konstatirati, da so zopet novi naravni zakladi prešli v tujo last! Hvalimo se z bogato Jugoslavijo, istočasno pa nam statistika govori, da smo ena zadnjih dežel glede potrošnje sladkorja, papirja, železa in- vseh predmetov, pri katerih se kaže blagostanje naroda.
Premlevamo stare fraze, ki so imele nekoč tudi neki smisel in neko upravičenost, ki pa so danes le škodljive samoprevare, da ne vidimo tega, kar bi morali videti In tako ne vidimo, da je pavpe-rizem povsod na pohodu in da prodira že v naš srednji stan. Za radi teh svojih fraz tudi ne znamo več prav delati in začenjamo že sebi graditi Potemkinove vasi Zlasti v socialni politiki je teh vasi kar vedno več in več!
Treba z vsemi frazami nehati in začeti na vsej črti s produktivnim
Smernice naše gozdne gospodarske politike
Minister za gozdove dr. Ku-undžič je dal za javnost daljšo izjavo o smernicah svoje politike za dvig gozdnega gospodarstva.
Državni gozdovi se bodo izse-kavali tako, da ne bo potem treba umetno pogozdovati goličav. Že posamezna drevesa bodo odka-zana tako, da bo že s tem dana garancija za regeneracijo gozdov.
Država bo še nadalje eksploa-tirala svoje gozxiove v lastni režiji, ker je to iz gospodarskega ko tudi iz socialnega stališča bolj priporočljivo. Sistem dolgoročnih zakupov državnih gozdov se tiho likvidira.
Da se poveča rentabiliteta gozdov, zlasti v Bosni, se bo postavilo več novih gozdnih uprav.
Zaga v Zavidovičih že 7 let ni bila v obratu. Treba bo izdelati cel načrt, da bo mogla začeti zopet obratovati, kar se bo tudi zgodilo. Državni gozdovi v Krivaji bodo dali za to potrebni les. Misli pa se tudi na to, da se postavi v Zavidovičih moderna tvornica za impregniranje lesa ter tvornica za celulozo.
Bukova drva bo izdelovala gozdna uprava še nadalje sama. Večino teh drv dobavlja uprava vojski in zato ne more posegati na trg in vplivati na cene.
Končno je minister izjavil, da bo gledal na to, da mali lesni podjetniki ne bodo zapostavljeni za velikimi podjetniki. Z vsemi zakonskimi sredstvi bo pomagal, da se dvigne domača lesna industrija.
Anketa o delovnem Času v Zagrebu
Na zahtevo delavskih organizacij je sklical minister za soc. politiko Cvetkovič v Zagreb anketo delodajalcev in delojemalcev. Konferenca, o kateri smo poročali že v prejšnji številki, se je morala odgoditi, ker delodajalci niso bili pravočasno zadostno informirani o konferenci, ki je bila tudi premalo pripravljena. Anketa se bo nadaljevala šele prihodnje leto.
f Milan Kravanja
Združenj© trgovcev za srez Logatec je imelo dne 9. t. m. svojo redno sejo na Rakeku.
Med sejo so bili zbrani člani uprave obveščeni, da je pred Rakekom na potu k seji preminul od feapi zadet dolgoletni član uprave g. Milan Kravanja, trgovec iz Cerknice. Umrli g. Kravanja je bil splošno znan kot soliden trgovec ter kot silno vesten član uprav^, ki ni zamudil nobene seje. Pokojnik zapušča vdovo in 2 mladoletna sinova, ki sta oba v Učiteljskem konviktu v Ljubljani. Fanta, ki sta zelo nadarjena, bosta težko pogrešala izgubo skrbnega očeta, ki jih je nadvse ljubil.
Tragična smrt je zapustila močno sled pri vseh znancih umrlega g. Kravanje, posebno težko ga bodo pa pogrešali njegovi stanovski tovariši — trgovci.
Preostali naj imajo zavest, da je umrli storil kot stanovski tovariš vse, kar je bilo v korist in dobro družine in stanu.
Bodi mu lahka kraška zemljica, fcalujočim pa naše iskreno sožalje!
Nemška umetna svilnata preja v Jugoslaviji
Iz Berlina poročajo, da je nemški izvoz umetne svilnate preje v prvih osmih mesecih letošnjega leta v primeri z lanskimi nazadoval od 5,93 na 4,61 milijona kg ter se je zato tudi izkupiček zmanjšal od 19 na 16,6 milijona mark. Od podonavskih držav so zmanjšale svoje nabave umetne svilnate preje Avstrija za 16.500 na 170.300, Češkoslovaška za 111.300 na 497.900 in Romunija za 168.100 na 291.200 kg. Madžarska pa je svoje nabave povečala od 874.500 na 1.070.000 in Jugoslavija od 567.300 na 654.000 kilogramov.
V sredo dopoldne je bila v posvetovalnici Zbornice za TOI anketa, kako z zboljšanjem železniškega prometa dvigniti naš tujski promet. Anketo sta sklicale obe naši tujsko-prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru, anketo pa je vodil predsednik ljubljanske Zveze dvor. svetnik dr. Marn.
Pozdravil je vse navzočne, zlasti pa zastopnika banske uprave dr. Banota, referenta Sotlcrja, zastopnika ljubljanske občine dr. Brileja, zastopnika železniške direkcije nadsvetnika Petka, tajnika Danila Goriupa za Zvezo indu-strijcev, zastopnika velesejma tajnika Richterja, zastopnike časopisov in zastopnike raznih tujsko-prometnih organizacij. Nato ije na kratko omenil namen današnje konference ter zlasti podčrtal, da je vsaka dobra in učinkovita tujsko-prometna služba nemogoča, če nimajo tujsko-prometne zveze dovolj sredstev.
Več sredstev za tujsko-prometno službo!
Podrobneje je o tej zahtevi poročal dr. Žižek. Naglasil je, da ne zadostuje, če banska uprava nadzoruje tujski promet, če daje iniciativne nasvete tuijsko-prometnim organizacijam, temveč je treba dati tem tudi več sredstev. Pri nas se danes še mnogo premalo stori za tujski promet, kar dokazujejo proračuni drugih banovin.
Tako daje Zetska banovina, ki velja za eno najbolj pasivnih banovin in ki živi skoraj le od dr-
Militarizacija japonskega gospodarstva
Japonska vlada je pripravila zakonski načrt o splošni mobilizaciji vseh narodnih sil. Po tem načrtu se uvede nadzorstvo nad vso •industrijo, nad vsem kapitalom, 'brodarstvom, zunanjo trgovino ter razdelitvijo surovin in kovin. Vse japonsko gospodarstvo preide s tem pod vojaško kontrolo in tudi upravo.
Novi zakonski načrt dokazuje, fda se pripravlja Japonska na vse •eventualnosti, ki bi mogle nastati.
Naše organizacije
Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani 1)0 za mesto Ptuj, ptujsko okolico, Ormož, Ljutomer, Mursko Soboto in Dol. Lendavo, v četrtek dne 18-novembra v Ptuju v prostorih JZdruženja trgovcev, Narodni dom.
»Službeni list«
kralj, banske uprave dravske banovine z dne 6. novembra objavlja: Avtentično tolmačenje uredbe o kmetskih dolgovih — Naredbo o zavarovanju stalnih monopolskih delavcev za primer onemoglosti starosti in smrti pri pokojninskem skladu stalnih monopolskih delav cev — Spremembo pravil o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita — Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o oprav ljanju lekarniškega državnega stro kovnega izpita — Odločbo o tari za tar. št. 510 in 511 uvozne carinske tarife — Pojasnilo o uvoznem carinjenju žog za tenis — Popra vek v § 122 pravi' za bratovske skladnice — Popravek v navodilu za izdajanje zdravniških potrdil uradnikom.
Železniški	in
Anketa iuisko-prometnih zve*
ti poročal o uspehu teh predlogov. Ker je bilo njegovo poročilo zelo obširno, se moramo omejiti le na najvažnejše stvari.
Glede splošnih zahtev
je poročal dr. Žižek naslednje: Zamud vlakov ni mogoče odpraviti, dokler se ne popravijo povsod proge in dokler traja sedanje pomanjkanje železniškega osebja.
Večja hitrost vlakov bi se dala doseči zaenkrat le na progi Brežice—Zaprešič, kjer bodo vozili vlaki 80 km na uro. Na Gorenjskem ne morejo vlaki zaradi slabih strojev voziti več ko 55 km na uro, in sicer navzdol. Tudi na progi Hrastnik—Trbovlje je zaradi slabe proge mogoča le hitrost 50 kilometrov za brzovlake.
Povečati bi se dala hitrost s tem, da se ne bi vsi vlaki ustavljali na vsaki postaji.
Gostota vlakov je premajhna. Uvesti bi bilo treba zlasti na Gorenjskem več nihalnih vlakov. Seveda pa bo to vprašanje ugodno rešeno šele z uvedbo motornih vagonov. Posebno je potrebna uvedba novih vlakov na Dolenjskem. Tudi zveze posameznih vlakov bi se mogle z nihalnimi vlaki zelo zboljšati.
Nujno potrebno je, da se zboljšajo garniture vlakov. Ljubljanski direkciji naj se vrnejo njeni 4osni vagoni.
Glede mednarodnega prometa
je omenjal: Kurznega vagona med Prago in Bledom ne bo. Pač pa se
PIAŠČ1. POVRŠNIKI
v priznano elegantni izdelavi in veliki izbiri
LUKIČ - Stritarjeva ulica
žavne dotacije, letno po svojem proračunu za tujski promet 1 milijon 230.0000 din. Od te vsote daje samo za dvig hotelirstva 800 tisoč din. Savska banovina daje iz svojih proračunskih sredstev tudi 1,200.000 din in vendar ji ni treba skrbeti za prav nič večje turistično ozemlje ko dravska banovina, v dravski banovini pa je določenih za tujski promet le 460 tisoč din. Poleg tega pa je nastavila savska banovina celo vrsto uradnikov, ki skrbe za zboljšanje tujskega prometa, tako dva pravnika, arhitekta, geometra, agronoma, hotelskega inšpektorja za Hrv. Primorje.
V enako izdatni meri se mora podpirati tudi tujski promet v Sloveniji, ker drugače je nemogoč njegov napredek. Predlaga zato, da se takoj izvoli posebna deputacija, ki naj še med sejo odide k g. banu in mu razloži nujnost večjega podpiranja tujskega prometa. Predlog je bil soglasno sprejet ter tudii takoj izvoljena deputacija z dr. Marnom na čelu.
Na koncu svojega referata je še poudaril dr. Žižek, da se danes že splošno priznava, da donaša tujski promet zdravo valuto v deželo in da je zato v tujski promet investiran denar dobro naložen.
železnice in tujski promet
Anketa je potem prešla na dnevni red, kako z zboljšanjem železniškega prometa dvigniti tujski promet.
Zveza za tujski promet je izdala na podlagi predlogov vseh tujskih organizacij brošuro, v kateri so bili navedeni prav vsi predlogi za zboljšanje tujskega prometa. Ti predlogi so že bili predloženi gen. direkciji železnic v Beogradu ter direkcijam v Ljubljani in Zagrebu.
uvede sobotni vlak iz Budapešte po kopalni tarifi. Direktna zveza med Beljakom in Ljubljano se uvede. Promet s Trstom in Gorico se še ne bo zboljšal. Tu bi bilo treba urediti tudi vprašanje potnih listov. Tudi tu bi se morali uvesti nihalni vlaki.
0 predlogih glede meddirekcij-skega železniškega prometa je med drugim poročal dr. Žižek. Še nadalje bo od Splita do Jesenic le en direktni vagon
Želji, da se uvedejo v vlake Beograd—Boh. Bistrica tudi vagoni 3. razreda, bo ustreženo. Direktni vagoni na progi Boh Bistrica—Zagreb niso dovoljeni in prav tako se ne uvede večerni vlak Ljubljana—Karlovec—Sušak. Še nadalje se bodo torej iz Ljubljane morali ljudje voziti na morje ali v avtobusih ali pa čez italijansko ozemlje.
Dve in pol urno čakanje kurz-nih vagonov Praga—Split in Dunaj—Split se ne bo odpravilo.
Sezonski vlaki Jesenice—Beograd naj se obdrže tudi pozimi.
Zelo obširno je nato poročal dr. Žižek še o predlogih glede izmenjave voznega reda v območju ljubljanske direkcije. Precej teh predlogov .je bilo ugodno rešenih, V!»lix ud pa je ostal še vedno nerešen. Ljubljanska direkcija ima sicer dobro voljo, da ti ustregla vsem predlogom, a dostikrat ne more, ker je premalo osebja, stroji zastareli in ker se v Sloveniji železniški promet ne more brez motornih vagonov prilagoditi tujskemu prometu. Uvedba motornih vagonov mora biti naša stalna zahteva
Na anketi se je znova konstati-ralo, da je zlasti Dolenjska glede železniškega prometa zelo zanemarjena. Še vedno se ne uvede • večerni vlak iz Ljubljane do Kar
glede Dolenjske se ni mogla izvesti.
Končno je poročal dr. Žižek še o drugih progah in navedel, da je sicer dosegla tujsko-prometna zveza precejšnje uspehe in da se je železniška uprava trudila, da ji je šla čim bolj na roko, da pa zaradi splošnih razmer ni bilo mogoče doseči bolj zadovoljivih rezultatov.
Primeroma več uspehov je dosegla mariborska tujsko-prometna zveza ter novi lokalni vlak Ptuj —Ormož že obratuje, prav tako tudi Ruše—Maribor.
Zamude na gorenjski progi bi se odpravile, Če bi se napravilo izogibališče severno od postaje Podnart—Kropa.
Zveze se bodo zboljšale, ko se začne izvrševati 3. etapa spremembe postaje Zidani most in dobi ta peronski sistem, da bo mogla hkrati sprejemati 3 in ne le 2 vlaka.
Končno je navedel dr. Žižek še celo vrsto predlogov, ki bi se morali izvesti, da bi železniški promet v resnici ustrezal tujskemu.
Tajnik Zveze industrijcev Danilo Goriup je nato podal celo vrsto konkretnih predlogov, kako bi se promet zboljšal. Da stoji vlak v Zagrebu 45 minut, je nepotrebno. Prenapolnjenost vlakov v Sloveniji je tako velika, da pomeni že nevarnost. Čujejo se tudi pritožbe o premajhni uslužnosti osebja. Nepotrebno je, da se vozijo rezervirani vagoni prazni, ko je v drugih vagonih naravnost nevarna gnječa. Šolarski vlaki prihajajo v mesto mnogo prezgodaj. Ce kje železnica ne more vzdržati redne zveze, naj se ne proglašajo avtobusi, ki to zvezo opravljajo, kot konkurenčni. Tudi ne gre, da se ukinejo vlaki v poletni sezoni, ko je promet največji, kakor se je to zgodilo v Savinjski dolini. Weeck-end-vlake naj se uvaja, železniške ugodnosti naj se dovoljujejo tudi za praznike. Železnica ne bo
imela škode od tega, če se bodo ljudje bolj vozili.
Na vse predloge je odgovarja) žel. nadsvetnik Petek. Naglasil je najprej, da ima železniška direkcija v Ljubljani iskreno voljo, da čim bolj ustreže vsem zahtevam. Včasih pa je silno težko ustreči, ker si dostikrat zahteve nasprotujejo. Tako zahtevajo delavci, da so vlaki zgodaj, šolarji pa bi jih hoteli imeti kasneje. Direkcija je nadalje vezana na njej dovoljene kredite in ti so dostikrat premajhni, da bi se mogle vse zahteve izvesti. Nato je prešel na konkretne predloge zveze in tajnika Goriupa ter med drugim omenil, da se bo savinjski vlak zopet uvedel.
Dr. Bano je izrekel željo, da bi se brzovlaki ustavljali v krajih, kjer je sedež sreskega načelstva. Nadsvetnik Petek je izjavil, da bo mogoče odrediti, da se bo v Krškem ustavljal še en brzovlak.
Med tem se je vrnila deputacija, ki je bila sprejeta od bana dr. Natlačena. Deputacija je izročila banu dve resoluciji, v katerih se med drugim zahtevajo večja sredstva za tujsko-prometno službo. G. ban je deputaciji odgovoril, da bo vse predloge obeh tujsko-pro-metnih zvez proučil in v okviru proračunskih možnosti povišal kredite.
Anketa je še razpravljala o raznih predlogih tujsko-prometnih organizacij, na konec pa je dr. Brilej opozoril na še vedno nerešeno ljubljansko kolodvorsko vprašanje. S prepričevalnimi argumenti je dokazal, da se more to vprašanje pravilno rešiti le na podlagi Dimnikovcga poglobitve-nega načrta.
Nato je predsednik dr. Marn zaključil anketo, tujsko-prometni zvezi pa je bilo naročeno, da izdela na podlagi ugotovitev ankete posebno resolucijo, ki naj navaja vsa potrebna zboljšanja v železniškem prometu.
Anketa je dokazala, da bi se pri nas tujski promet hitro zboljšat, če bi se odločujoči činiteliji bolj potrudili za ustvaritev vseh onih elementarnih pogojev, brez katerih se ne more razvijati noben tujski promet.
Novi ieškoslov. proračun
1150 mslsionov Ki novih davkov — 4,4 miiišarde Ki za narodno obrambo
Ravnatelj dr. Žižek je na anke-1 lovca. Tudi večina drugih zahtev
Finančni minister dr. Kalfus je predložil parlamentu predlog novega čsl. proračuna, katerega je utemeljil s skrbno sestavljenim ekspozejem. V svojem ekspozeju je poudarjal, da se je gospodarsko stanje zboljšalo, o čemer tudi zgovorno priča dvig državnih dohodkov za 1400 milijonov Kč. Pričakovati je, da bo tudi v bodočem letu trajalo ugodno gospodarsko stanje.
Devalvacija krone se je izvršila gladko, cene so se dvignile le neznatno, da se je življenje podražilo le za 2%. Industrijska proizvodnja je dosegla zopet višino one v letu 1929., število brezposelnih je padlo za 63%, pri tem pa se je zaposlil še naraščaj od leta 1930. dalje (200.000 ljudi). Promet zunanje trgovine bo dosegel že 22 milijard Kč, ni pa še dosežena višina v letu 1929.
Izredno velike izdatke zahteva narodna obramba. Ti izdatki pa so neobhodno potrebni. V letih 1935. in 1936. je izdala država za utrdbe in izpopolnitev oboroževanja čsl. vojske 5830 milijonov Kč, z novi mi krediti pa bo ta vsota narasla na 12.500 milijonov Kč, pri čemer izdatki rednega proračuna niso upoštevani.
Za leto 1938. predvideva proračun za vojsko 2098 milijonov rednih in 2360 milijonov izrednih izdatkov, torej skupno 4458 mili jonov Kč. Izredni izdatki se bodo krili s posojili. Ne sme se pa tudi pozabili, da bodo ti izdatki zelo povečali zaposlenost v državi in da bodo torej tudi rentabilni.
Vsi izdatki proračuna so pred videni na 10.117 (lani 8.154) mili
jonov Kč, vsi dohodki pa na 10.120 (lani 8.436) milijonov Kč.
Davčni dohodki naj bi dali 8016 (lani 6.661) milijonov Kč.
Državni dolg je narastel od 46,7 na 47,09 milijarde Kč. Kljub temu pa se je obrestna služba znatno znižala, ker se je znižala z raznimi konverzijami obrestna mera.
Direktni davki naj bi dali 2455, za 517 milijonov več ko lani. Uvedeni so ti novi davki: Obrambna doklada, ki naj da 400 milijonov, davek iz izrednih dobičkov (150 milijonov), dividendni davek 50 milijonov in davek na tantieme (21 milijonov Kč). Znižana pa je pridobnina, rentnina ter zamudne obresti, kazni in opomini.
Trošarine naj dajo 1,981, za 256 milijonov več ko lani.
Prometni in luksuzni davek je povečan za 382 na 1.115 milijonov, carine pa za 30 na 782 milijonov.
Skupno naj dajo vsi davki 8.016 milijonov Kč, za 1.355 milijonov Kč več ko lani.
Tudi državna podjetja naj dajo po proračunu znatno več dohodkov.
Kakor rečeno računa proračun predvsem z zboljšanjem gospodarskega stanja, kar mora avtomatično dvigniti državne dohodke.
Od izdatkov gre največ za vojsko, za šolstvo, dolgove, javna dela, socialno politiko, notranje ministrstvo in pokojnine.
Seveda pa je treba še pripomniti. da je češkoslovaški proračun sestavljen povsem realno, da nima nobenih praznih fikcij in da se bo tudi v redu izvajal.
ftličte vesti
Madžarski zunanji minister Ka-
nya je govoril v zunanje-politič-nem odboru par'amenta o odnoša-jih Madžarske in Male antante. Napori za ureditev medsebojnih odnosa jev sicer še niso rodili nobenega praktičnega uspeha, vendar pa je glede enakopravnosti Madžarske v oboroževanju že dosežen sporazum. Nerešeno je ostalo^ še vprašanje manjšin. Budimpešta, Praga in Beograd so pripravljeni rešiti to vprašanje na podlagi re-ciprocitete, težave pa dela še Romunija. Madžarska je pripravljena za rešitev tega vprašanja tudi na žrtve.
Ministrski predsednik Chamberlain je imel na banketu londonskega župana daljši govor, v katerem je obširno govoril tudi o zu-nanje-političnem položaju. Med drugim je izvajal: Glede kitajsko-japonskega konflikta je glavno prizadevanje Anglije, da skupno z Ameriko doseže premirje. Sploh se prizadeva Vel. Britanija, da pride do najbolj tesnega sodelovanja z U. S. A. v ta namen se vodijo tudi pogajanja za sklenitev trgovin ske pogodbe. Glede Španije je francosko - angleško sodelovanje najbolj razveseljivo dejstvo. Spo razum z Rimom in Berlinom, ki ga Anglija želi, bi se laže dosegel z neoficialnimi razgovori, ko z ofi-cialnimi in se zato tudi vzdržuje Chamberlain vsake nadaljnje izjave. Nadalje je izjavil Chamberlain, da je treba okrepiti avtoriteto' Zveze narodov. Mednarodno trgovino pa bi bilo mogoče zboljšati samo z odpravo deviznega plačilnega sistema.
Odmev Chamberlainovega govora ni bil dober samo v angleških listih, temveč tudi v italijanskih in nemških. Slednji zlasti poudar jajo, da bo skušala Anglija z neposrednimi razgovori doseči sporazum z Rimom in Berlinom. Za te stare diplomatske metode bo tudi Italija pokazala vse razumevanje.
Grof Ciano je izjavil, da se protikomunistični pakt ne nanaša na Rusijo, temveč da je naperjen samo proti tretji internacionali.
Francoski listi pišejo, da ima novi protikomunistični pakt ta namen, da postane Nemčija središče nove’ svete alianse, ki naj bo kon kurenca Zvezi narodov.
V angleških političnih krogih so prepričani, da bo sklenitev zveze Berlin-Rim-Tokio povzročila veliko zbližanje med Anglijo in Združenimi državami Sev. Amerike. Nekateri listi celo poročajo, da bodo Vel. Britanija, Združ. države Sev Amerike in Sovjetska unija skupno podale izjavo o novem
protikomunističnem bioku.
Sovjetski komisar Litvinov je
nenadoma odpotoval iz Bruslja in ni hotel počakati povratka francoskega zun. ministra Dolbosa, čeprav je bil za to naprošen. Pred svojim odhodom je imel dolg sestanek z voditeljem ameriške delegacije Normanom Davisom. Litvinov je baje moral nenadoma v Moskvo, da poroča o mednarodnem položaju, ki je nastal po sklenitvi protikomunistične trozveze. Drugi zopet poudarjajo, da so sovjeti mnenja, da se je bruseljska konferenca že končala.
Vsa oblast je sedaj na Japon-skom v rokah vojakov ter je sedaj najvišji organ cesarjev glavni stan, ki se sestane dne 10. decembra. Baje japonske čete pred Šangajem ne bodo dalje prodirale, temveč počakale na sejo glavnega cesarskega stana, ki bo odločil, če se začne japonska ofenziva proti Nankingu.
Japonska bo v kratkem odpove dala vvashingtonski pakt devetih velesil. Formalno bo sicer zahtevala le revizijo pakta, stavila pa bo za revizijo takšne pogoje, da jo bodo druge podpisnice pakta gotovo odklonile.
Sin predsednika japonske vlade, ki študira v Združenih državah Severne Amerike, je izročil predsedniku Rooseveltu pismo svojega očeta. Sodijo, da se v p.ismu naproša Roosevelt za posredovanje med Kitajsko in Japonsko. Isto časno se tudi poroča, da je Roose velt pripravljen posredovati, in si cer po naslednjih pogojih: Kitaj ska prizna gospodarsko premoč Japonske in suverenost Mandzu rije. Japonska odpokliče iz Kitaj ske vse svoje čete in obdrži le po slaniško stražo. Izvajanje teh ukre pov bo nadzirala posebna med narodna komisija, če so vse te informacije tudi točne, se še ne more reči. Zlasti je malo verjetno da bi zahteval Roosevelt, da pri zna Kitajska gospodarsko premoč Japonske.
Predsednik Čangkajšek je poslal bruseljski konferenci brzojavko, kateri sporoča, da se Kitajska tako dolgo ne bo pogajala, dokler bo le en japonski vojak na kitaj skih tleh.
Predsednik braziljske republike Vargas je izvršil državni udar in proglasil Brazilijo kot fašistično državo. Uradni list je takoj objavil novo ustavo, ki po fašističnem vzgledu spreminja državo v stanovsko državo. Zakone bo izdajal parlament s sodelovanjem posebnega gospodarskega sveta. Guvernerji zveznih držav in poveljniki vseh oddelkov vojske so že pristali na novo ustavo.
V Nemčiji in Italiji so seveda nad novo fašistično državo silno ponosni in napovedujejo, da bo tudi velik del drugih ameriških držav sledil braziljskemu zgledu. V Združenih državah Sev. Amerike pa so nasprotno zaradi državnega
preobrata v Braziliji močno razburjeni, ker je sedaj nevarnost, da bo konec solidarnosti ameriških držav in da se bodo tudi te razdelile v dva ideološka tabora.
Hitler je na skupščini odlikovancev govoril tudi o novem protikomunističnem paktu ter dejal, da je bila Nemčija pred petimi leti, ko je prevzel on oblast, v zunanjem svetu brez ugleda, danes pa more vsak Nemec s ponosom potovati po tujini. Ta položaj da si je priborila Nemčija z lastno silo. Tudi nemške osamljenosti je konec in novi trikot treh močnih držav je poučil starega našega sovražnika, da je naša moč zrasla.
V Gaeto je prišla nemška križarka ter več nemških rušilcev in torpedovk, da se udeleže skupnih nemško - italijanskih pomorskih manevrov. Angleži pravijo, da so ti manevri samo demonstracija nemško-italijanske skupnosti.
Tudi zunanji minister Spaak ni
mogel sestaviti nove belgijske vlade in je zato vrnil svoj mandat. Ni izključeno, da bodo razpisane nove volitve, če ne bi mogel tudi noben voditelj liberalcev sestaviti nove vlade.
Velike narodnosocialistične demonstracije so bile 9. novembra v sredi Dunaja. Policija pa je mogla demonstracije zatreti.
Novo	in	nepotrebn
Pokojninsko zavarovanje delavcev ne bo delavcem v korist
Pri nas smo že od nastanka Jugoslavije reševali socialna vprašanja vedno na debelo. Kar so imeli v tujini, to je moralo biti tudi takoj pri nas. Pomislili pa nismo prav nič na to, da so pri nas druge razmere kakor v tujini in da je morda kaka stvar v tujini odlična, pri nas pa niti primeroma dobra. Poleg tega pa se je socialno vprašanje reševalo vedno pri nas na ta način, da si je lastila država pri vsaki socialni instituciji odločilno besedo, sama pa ni pri prav nobeni socialni instituciji nič prispevala. Nasprotno se je celo zgodilo, da so bili pri državnih podjetjih zaposleni delavci izvzeti od zavarovanja pri socialnih institucijah. Tudi drugod po svetu ima država močno besedo pri socialnih institucijah, toda tam država tudi za te institucije nekaj plača. Pri nas pa je vse breme prevaljeno na delodajalce in zavarovance, poleg tega pa je skoraj povsod izvedeno zavarovanje na kapitalnem kritju, da so prispevki silno visoki, zato pa ugodnosti, ki jih uživajo zavarovanci zelo majhne. Vrhu vsega pa se še ne gospodari povsod dobro in so nekatere institucije kar neprestano de ficitne. Ti deficiti bi se mnogokrat mogli preprečili, če bi imeli vpliv na gospodarstvo socialnih institucij tudi tisli, ki dejansko vse te nstitucije vzdržujejo. Toda ti ni majo vpliva in v socialnih institu cijah odloča le še birokracija. Zato
2. da je iznemogel, da ne more zaradi starosti ali drugih napak eč delati, ali da z ozirom na svoje sile in sposobnosti ter svojo na-obrazbo in dosedanji poklic ne more zaslužiti niti tretjine tega, kar zaslužijo telesno in duševno zdravi ljudje iste vrste ali podobne naobrazbe v istem kraju.
Za osebe, ki spolnjujejo vse pogoje, znaša invalidska renta, dokler ni vplačanih 500 tedenskih prispevkov, osemkratni znesek povprečnega letnega vplačanega prispevka, če pa je vplačanih najmanj 500 tedenskih prispevkov pa dvajsetkratni znesek ter se renta giblje v teh mejah: do 500 tednov zavarovanja mesečno od 36 do 288 din, nad 500 tednov pa od 54 do 432 din- Prve invalidske rente pa se bodo začele izplačevati šele 2. avgusta 1941, prve starostne rente pa začenši s 3. aprilom 1947.
Za prejemanje te mizerne rente pa so predpisani težki pogoji, ker se zahteva nepretrgano vplačevanje, in že majhen prestanek plačevanja, pa propade delavcu vse starostno zavarovanje, a tudi vsi do takrat plačani prispevki.
Izračunalo se je, da bo ta davek dal na leto 150 milijonov din, a morda tudi več. Gospodarske ljudi tolažijo s tem, da se bodo iz tega denarja dajala posojila in gradile hiše itd. Toda vprašamo, kaj pa ima zavarovanec od vsega tega? Kaj ima od vsega tega gospodarski človek, ko vidi, da dobivata
Priiateli dobre kapljice teni
Rogaško slatino, ker mu napravi vino
prijetno pttno.
%(Xjcdfza inincnuna. voda
pa je nejevolja z našim današnjim socialnim zavarovanjem prav tako velika med delodajalci ko med delojemalci. Zadovoljna pa je le še birokracija, pa niti la ne vsa.
Vse te napake našega socialnega zavarovanja so se spet pokazale pri novouvedenem pokojninskem zavarovanju delavcev. Jasno je, da noben moderen človek ne more bili proti temu zavarovanju, ker je pač samo znak urejenih razmer, če je tudi delavec preskrbljen za starost. Tudi gospodarska podjetja sama uvidevajo, da je vredno marsikatere žrtve, če je podjetje potem rešeno vseh skrbi zaradi svojih nameščencev, ki ne morejo več delati. Poudarjamo zato še enkrat, da načelno ni proti pokojninskemu zavarovanju delavcev nobenega ugovora. Drugo vprašanje pa je, če bodo delavci tudi od tega zavarovanja kaj imeli? Ce se pri novem zavarovanju ne bodo delale tudi stare napake? Skratka: Če je novo zavarovanje organizirano tako, da bo delavcem res v korist?
Na ta vprašanja pa odgovarja »Trgovački Vjesnik« naslednje:
»Predpisi tega zavarovanja so takšni, da delavec od njega ne bo imel nobene prave koristi. Evo kratek dokaz!
Če hoče dobiti zavarovanec pravico na rento v primeru invalidnosti, potem mora zadostiti dvema pogojema, in sicer:
1. da je bilo zanj vplačanih najmanj 200 tedenskih prispevkov,
Širite »Trgovski list«!
delavec in nameščenec kljub vsem velikim prispevkom, ki pomenijo povišanje bolniškega prispevka za dve tretjini, tako mizerno rento in pokojnino!
Treba upoštevati, da bo najvišjo rento 432 din na mesec užival samo visoko kvalificiran delavec, dočim se bo večina pokojnin gibala med 180 in 216 din, in to po vplačilu najmanj 500 tedenskih prispevkov.
A kdo more s tem denarjem živeti cel mesec? Da pa si pridobi to rento, mora nepretrgoma skozi 9 in pol let vplačevati in rento dobi le, če bo v desetem letu proglašen kot za delo nesposoben. Če pa bo količkaj sposoben za delo, bo moral delati do 70 leta in šele potem dobi polno rento. Koliko pa je na svetu 70 let starih ljudi v današnjih težkih časih, ko je povprečna starost samo 50 let. To pomeni, da bo to starostno rento uživalo lc malo ljudi...
S takšnim socialnim zavarovanjem so torej osrečili zavarovance. Poglejte malo številke! Za to zavarovanje znaša za vseh 12 razredov povprečno vplačilo 4'44 din na teden, kar daje zaokroženo pri
600.000 zavarovancih okoli 2 mil.
664.000 oz. na eno leto 138 milijonov 528.000 din. Za čas od 18. pa do 70. leta bo plačeval zavarovanec skozi 2704 tedne in vplačal skupno 12.168 din, v VIII. razredu pa Im dobil mesečno 216 din!
Da niso zavarovanci s takšnim zavarovanjem zadovoljni, dokazuje to, da so delavski člani ravnatelj stva SUZORa dali svojim volilcem svoje mandate na razpolago.
Tudi gospodarske organizacije naj zahtevajo, da se to zavarovanje spremeni in da skupščina reformira to zavarovanje iz temelja.
SLOVENU* TRANSPORT
Ljubljana
Telefoni: 27-18, 37-18,
37-19, carinska pisarna 24-19 po uradnih urah
OCARINJENJE
uvoznega in tovornega blaga, po svojem car. posr. I. Kladniku, višjem car. insp. v p. — revizija deklaracij — car. reklamacije — rckurzi — carinsko-tarilne informacije itd.
20 let sovjetske
Velik dvig proizvodnje — Moskva ima S'5 milijona Hudi
Ni nam treba zagotavljati, da ne spadamo med pristaše Leninovega nauka in še manj, da bi bili za njegovo svetovno revolucijo in diktaturo proletariata, vendar pa tudi nima nobenega smisla, če bi zaradi tega svojega stališča apriori-stično presojali vse delo sovjetske Rusije. Tudi tu mora veljati načelo, da je treba resnici vedno pogledati v oči in da je nespametno precenjevati prijatelja in omalovaževati nasprotnika. Zato tudi ne moremo slediti onim, ki iz samih idejnih nasprotstev nočejo videti tega, kar se je v 20 letih v sovjetski Rusiji v resnici ustvarilo in doseglo. Zlasti od 1. 1928. dalje, ko je bila proglašena prva petletka, ki so jo nato kopirale številne države, je sovjetska Rusija napredovala v velikih skokih. Tega pri znanja ni mogoče odrekali, čeprav je na drugi strani jasno, da je bil ta napredek dosežen za ceno, ki je v mnogih drugih državah ne bi noteli plačati. Ljudstvo v Rusiji je moralo prav pošteno nategovati pasove in mora že 20 let prenašati vse ostrosti še nedokončane revolucije in s tem tudi revolucionarnega načina obračunavanja z na-
sprotniki, toda materialno stanje se je zato v Rusiji dvignilo. In to je nedvomno.
Rusija je kljub svojemu marksističnemu nauku vendarle slovanska država in mi še vedno v to slovansko državo upamo. Tudi v tem je vzrok, da mi ob 201etnici ne moremo presojati sovjetske Rusije tako kot nekateri drugi na odi in da v napredku ruske države ne vidimo le neprijetne stvari Tu se naša sodba čisto krije s sodbo bratov Čehoslovakov, ki so danes primer demokratične države in ki so baš s svojo demokracijo odvrnili od svoje države bolj ševistično nevarnost, češki listi so ob 201etnici sovjetske Rusije vsem priznanjem pisali o doseženem napredku in tako tudi ofieioz na »Prager Presse«. Mislimo, da bo tudi našim bralcem ustreženo, če sledimo vzgledu češkoslovaških listov.
»Prager Presse« je debelo tiska no objavila naslednje poročilo ti skovne agenture sovjetske unije »Tass«.
Industrija sovjetske unije ima s svojo sedanjo proizvodnjo, ki je 15 krat večja ko ona v 1. 1917
pretežen delež na celotni proizvodnji dežele. Proizvodnja caristične Rusije se je cenila po vrednosti na skupno 748 milijonov rubljev. Sovjetsko-ruske strojne tovarne pa so proizvele v 1. 1936. strojev za 20.764 milijonov rubljev. Proizvodnja se je v primeri z ono pred vojno dvignila za 28kratno. Sovjetska industrija je danes na 1. mestu v Evropi in na 2. v svetu.
Tudi v ogromno deželo železniškega prometa se je razvila sovjetska Rusija. Celotna dolžina železnic se je podaljšala za poldrugo-kratno dolžino in je narasla na
85.000 km.
Dočim v carski Rusiji sploh ni
bilo letalstva, je znašalo 1. 1936. vse zračno omrežje Rusije 110.000 kilometrov.
Dva mogočna kanala sta bila zgrajena: kanal iz Belega morja v Vzhodno morje in kanal, ki spaja Volgo in Moskvo (reko). Glavno mesto sovjetske unije Moskva je postalo pristanišče petih morij.
V kmetijstvu sovjetske unije so se zgodile po preobratu velikanske izpremembe. Tehnična oprema kmetijstva v sovjetski Rusiji je danes ena najboljših na svetu.
356.000 traktorjev se uporablja v ruskem kmetijstvu. Okoli 99T vse poševne ploskve obdelujejo kolektivna gospodarstva. V 1. 1937. bo dala žitna žetev okoli 7 milijard pudov (112 milijard kg) žita.
V stari Rusiji je bilo samo 14 mest z več ko 100.000 prebivalcev.
V sovjetski uniji je 74 takšnih mest. Ustanovljenih je bilo poleg tega 230 novih mest. Značilen primer za razvoj sovjetskih mest je mesto Stalinsk (preje Kuzneckoje) v Sibiriji, ki je štelo še 1. 1918.
30.000 ljudi, danes pa jih ima
300.000 s stotinami modernih hiš, gledališč, kinogledališč itd.
Moskva, ki je štela 1. 1913. le
1.665.000 ljudi, jih ima danes 5,567.000. Preje je bilo v Moskvi 13 visokih šol, leta 1936. jih je bilo 79.
Velikanski porast prebivalstva mest — od 27,6 milijona dne 1. januarja 1929 na 40,7 milijona dne 1. januarja 1933 — je naravno povzročil silen dvig gradbene delavnosti. Do 1. januarja 1937, je bilo v sovjetski Rusiji zazidano 54 milijonov m2 stavbišč, za kar je izdala država 12,5 milijarde rubljev.
L. 1936. je bilo v sovjetski Rusiji več ko 170.000 srednjih, 700 visokih šol in 2572 tehnik. Dve tretjini delavcev veleindustrije sta absol-virali tehnične tečaje, 393.000 oseb se je v 8 letih petletnih načrtov visokošolsko naobrazilo, okoli 9 milijonov ljudi pa srednješolsko. Število inženirjev in tehnikov je od 92.000 v letu 1928. naraslo na
580.000 v 1. 1937.
Narodni dohodek, ki je znašal v
l. 1925. samo 17 milijard rubljev, lm znašal v 1. 1937. več ko 100 milijard rubljev. Celotna vsota mezd in plač se je od 8 milijard v letu 1928. dvignila na 78 milijard rubljev v 1. 1937. Število delavk ter ženskih natneščenk v sovjetski uniji znaša danes skoraj 9 milijonov. Število žensk, ki se bavijo z znanstvenim delom, dosega že 30 odstotkov vseh znanstvenih delavcev, v kemični industriji je zaposlenih žensk 27%, med inženirskim in tehničnim osebjem pa je 15% žensk.
Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskegalhta.,
Denarstvo
Konferenca denarnih zavodov
Pod predsedstvom (lr. Markoviča, predsednika združenja bank je bila v sredo v Beogradu konferenca zastopnikov denarnih zavodov. Na konferenci se jo zlasti razpravljalo o zadnjih napovedanih ukrepih Narodne banke in Poštne hranilnice za povečanje likvidnosti denarnih zavodov. Brez izjeme so vsi zastopniki naglašali, da so napovedani ukrepi nezadostni in da je zato treba zahtevali, da Narodna banka zviša obljubljene kredite vsaj za dvakratno. Posebno so potrebni pomoči manjši denarni zavodi, ki so morali odstopiti skoraj vse svoje kmetske terjatve Priv. agrarni banki. Slovenske denarne zavode sta zastopala na konferenci gen. ravnatelj Zadružne gospodarske banke dr. Slokar in dr. Murko za Mestno hranilnico v Ljubljani in za samoupravne hranilnice.
Koliko je bilo vlog do 10.000 din?
Kakor znano je guverner Narodne banke izjavil, da bosta Narodna banka in Poštna hranilnica dale denarnim zavodom denarno pomoč, toda le pod pogojem, da izplačajo vloge do 10.000 din. 2e zadružne organizacije so izjavile, da je teh vlog več, kakor pa znaša pomoč Narodne banke in Poštne hranilnice.
Sedaj se objavljajo tudi podrobnejši podatki o višini hranilnih vlog do 10.(XX). Guverner Narodne banke je dejal, da je teh vlog samo 210 milijonov din. Sedaj pa objavljajo listi, da je bilo koncem 1. 1935. pri zaščitenih bankah in denarnih zavodih vlog do 10.000 din za 645,9 milijonov din, pri zaščitenih in nezaščitenih zavodih skupaj pa 981,3 milijona din. Iz tega sledi, da je napovedana pomoč Narodne banke in Poštne hranilnice mnogo premajhna, da bi se mogle oprostiti vse vloge do
10.000	din. Res ne vemo, zakaj ni mogoče pri nas dobiti nikdar pravilne statistike. Kdo ima neki korist od naših nezanesljivih statističnih podatkov?!
Poštna hranilnica «v oktobru
Število vlagateljev je naraslo za 537G, vsota hranilnih vlog pa za 8 milijonov na 1.169,8 milijonov dinarjev.
V čekovnem računu je bilo otvorjenih 107 novih čekovnih računov, da je sedaj vseh 25.637. Promet po teh računih je znašal v oktobru 7,8 milijarde din. od katerega je bilo 54,5% brezgotovinskega prometa. Stanje vlog po Čekovnih računih je znašalo 1 milijardo 713.8 milijona din.
Ostri ukrepi Švice proti tujemu kapitalu
Ker Švica s sedanjimi sredstvi nikakor ne more ustaviti priliva tujega pobeglega kapitala v Švico, je začela Švica sedaj izvajati že napovedane ukrepe proti tujemu kapitalu. Med Švicarsko banko in združenjem švicarskih bank je bil sklenjen poseben gentleman agree-ment, po katerem se bodo ravnale vse švicarske banke in ki stopi 15. novembra v veljavo. Po tem sporazumu si tujci razen za strogo komercialne posle ne bodo mogli več pridobiti v Švici dobroimetij na pokaz. Depoziti tujcev morajo biti vezani na najmanj tri mesece. Ce se naloži denar za šest mesecev, potem morajo tujci plačevati od tega denarja 1 odstotek obresti. Šele po devetih mesecih pa s« njih denar obrestuje. Bankam se prepoveduje, da bi upravljale tujcem depozite, ki so položeni v švicarskih bankovcih. V švicarskih bančnih krogih so glede učinkovitosti teh odredb raznih mnenj.
toda Švicarska banka je napovedala že ostrejše ukrepe, če ti ne bi zadostovali.
*
Pri ljubljanski Mestni hranilnici
so nove vloge v oktobru narasle za 3,3 milijona din in znašajo vse nove vloge že 84,4 milijona din. Stare in nove vloge znašajo skupno 365 7 milijona din.
Poštna hranilnica je povečala lombardno kvoto na drž. vrednostne papirje ter daje sedaj posojila na obveznice: vojne škode 200 din, 4°'o agrara 40 din, 6% begluških GO din, 7«/o Blaira 60 din, 8"/o Blai-
Frank je že nekaj časa čvrst in izravnalni fond je mogel zopet napolniti svoje blagajne. Tudi transporti zlata prihajajo zopet v Francijo. K temu je baissa v Wallstre-etu seveda pripomogla. Sijaj dolarja je pač zaradi te baisse nekoliko obledel. Padec cen surovinam je nadaljnji vzrok, da kapital ne beži več v tujino in da se je zboljšala trgovinska bilanca Francije. Na vse zadnje pa so se zboljšali tudi nacionalni činitelji, ki morejo vplivati na nacionalno valuto.
Med slednjimi je treba v prvi vrsti omeniti francoski drž. proračun. Davčni dohodki so zopet tako veliki, da se morejo z njimi kriti proračunski izdatki. Seveda ni v tem le rožnata plat, kajti večji dohodki izvirajo iz povišanja davkov ter padca cen za surovine, ki jih uvaža Francija. Davkoplačevalec sam torej teh višjih dohodkov ne bo posebno vesel. Vendar pa je brez dvoma, da se je v tem položaj državne blagajne znatno zboljšal. Kredit v višini 15 milijard frankov, ki je bil dovoljen državni blagajni pri emisijski banki, ko se je rodil Bonnetov frank, se je izkoristil le v višini 3 milijard. Inflacije, katere se je vse balo zaradi devalvacije franka, toroj ni bilo.
Finančni minister Bonnet je našel pri svojem nastopu ministrstva v državni blagajni le 20 milijonov frankov, danes ima ta zopet dobroimetje 10 milijard frankov in ta vsota se do konca leta za kritje rednega proračuna ne bo porabila, kakor je izjavil finančni minister Bonnet.
Kako se je finančno stanje Francije zboljšalo, se vidi tudi pri posojilih javne roke. Francoske železnice so dobile brez zlate klavzule v Švici z lahkoto posojilo in emisija Crčdit National v višini ene milijarde je bila v rekordnem času 3 dni podpisana. Tudi pri obnavljanju zakladnih bonov ne naleti fin. minister na nobene težave. Državni kredit se je brez dvoma znatno popravil.
V bodoče bo drž. proračun po izjavi fin. ministra Bonneta pravilno izravnan. Potreba na posojilih bo znašala le 15 milijard frankov, morda največ 25 milijard, do-čim je pred enim letom znašala 50 milijard. Ta potreba ni večja kakor letni dvig prihranjenega narodnega kapitala.
Zelo ugoden znak za francosko
ra 70 dm, 7% Seligmana 80 din, 7%> stabilizacijskega posojila 60 frankov in obveznico PAB 150 din.
Potnikom, ki potujejo v Francijo, smejo prodati pooblaščeni zavodi na vidirane potne liste francoske franke do protivrednosti 10 tisoč din.
Drž. hip. banka je dovolila zagrebški univerzi posojilo 24 milijonov din za gradbo raznih univerzitetnih poslopij.
Narodna banka sporoča, da je dne 10. novembra izplačala klirinška italijanska nakazila z dne 2. oktobra od številke 8320 do vštete 8383.
gospodarstvo je tudi to, da so se začele cene stabilizirati. S tem je dana zopet podlaga za pravilno kalkulacijo. Mezdna gibanja sicer še niso ponehala in baš pred kratkim se je razsodišče v dveh primerih (kovinski in gradbeni stroki) izreklo za povišanje mezd, vendar je nastalo neko pomirjenje tudi v tem pogledu.
V zunanji trgovini se je zboljšal položaj zaradi padca cen za surovin«, ki zlasti obremenjujejo uvoz. Trgovinska bilanca je za prvih 9 mesecev sicer deficitna za 13 milijard, lani le za 6‘5 milijarde, toda pozabiti se ne sme, da gre letos
Združenje bančnih in zavarovalnih podjetij v Novem Sadu je poslalo na finančno ministrstvo in na ministrstvo za trgovino in industrijo naslednjo predstavko:
Po čl. 18. odst. 3. uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov morejo kmetovalci, ki so postali dolžniki Priv. agrarne banke po čl. 8. uredbe plačevati banki svoje dolgove z odkupom od iste banke izdanih »bonov za izplačilo kmetskih dolgov pri Priv. agrarni banki«.
Do efektuiranja emisije teh bonov bo najbrže preteklo še mnogo časa, da se kmetovalci zaenkrat ne morejo posluževati teh bonov.
Denarni zavodi so poskušali, da pri Priv. agr. banki v breme svojih terjatev po tekočem računu izplačajo v celoti posamezne dolgove Priv. agrarni banki izročenih kmetovalcev-dolžnikov, a je PAB takšen način plačila odklonila.
Izvedba takšnih plačil, ki so poleg tega v popolnem soglasju z in-tencijami uredbe, bi bila vsekakor zelo koristen in lahko izvedljiv ukrep, ki je potreben za mobilizacijo našega denarništva.
Naši denarni zavodi bi prišli v možnost mobiliziranja svojih za-mrzlih terjatev pri Priv. agrarni banki, kmetovalcem pa bi se dala prilika, da proti določenemu nadaljnjemu popustu plačajo svoje dolgove, ker bi denarni zavodi prodajali naprej te svoje terjatve in izpod nominale; zaradi te raz-dolžitve bi se obnovila tudi kreditna sposobnost kmetovalcev, Pri-
Braziljski milreis Je zaradi nove braziljske kavine politike nazadoval ter padel od 2'71 na 2'67—2'69 šilinga. S tem je dosegel najnižje stanje v 1. 1936., ko je bilo treba plačati za en funt 90 milreisov.
Guvernerji emisijskih bank držav Balkanske zveze se sestanejo v Ankari dne 19. t. m.
Poljska namerava uvesti dolžnost obveznega prijavljanja vseh dobroimetij v tujini. Zaradi pasivne trgovinske in poslabšane plačilne bilance hoče Poljska uvesti skoraj tako strog devizni režim, kakor je v Nemčiji.
za »Bonnefove« franke, lani pa je šlo za Poincarčjeve. Sicer pa je bila trgovinska bilanca Francije vedno za 9 do 10 milijard deficitna ter je bila za Francijo plačilna bilanca vedno važnejša. Ta pa se je letos zelo popravila zaradi svetovne razstave. 2e dosedaj je bilo naštetih 850.000 tujcev, od katerih ostanejo mnogi čez zimo v Parizu.
Gospodarsko in finančno stanje Francije se je torej znatno popravilo in bo zopet izvrstno, ko se bo začel definitivno vračati pobegli kapital iz tujine in ko se bo začela dvigati produkcijska aktivnost.
vilegirana agrarua banka pa bi se v krajšem času razbremenila znatnega dela po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov od denarnih zavodov prevzetih terjatev.
Za Priv. agrarno banko ni in ne more biti nobene škode, če se del od denarnih zavodov prevzetih terjatev izplača s kompenzacijami v breme terjatev po tekočem računu istih ustanov.
Kljub dokazu koristi, ki bi jih vsi interesirani činitelji imeli od takšne likvidacije prevzetih terjatev, odklanja Priv. agrarna banka vse v tem smislu predložene predloge denarnih zavodov z utemeljitvijo, da takšna kompenzacija sploh ni mogoča in da denarni zavodi do končnega obračuna sploh nimajo pri njej nobenih terjatev po tekočem računu.
Ker ta poslovna praksa Priv. agrarne banke ne more biti v in-tenciji kr. vlade, prosimo v popolnem enakem interesu Privilegirane agrarne banke, denarnih zavodov in kmetovalcev:
da pravosodni minister v sporazumu s pristojnimi ministri izda avtentično tolmačenje čl. 18 uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov v tem smislu, da se morejo po Priv. agrarni banki od denarnih zavodov skladno z uredbo o likvidaciji kmetskih dolgov prevzete terjatve v celoti izplačati s kompenzacijami v breme terjatev na tekočem računu denarnih zavodov, ki izvirajo iz protivrednosti za terjatve, ki so bile izročene tej banki.
Dobave - licitacije
Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 25. novembra ponudbe za dobavo električne peči.
LICITACIJE
Dne 29. novembra bo pri kralj, banski upravi drinske banovine v Sarajevu licitacija za nabavo kirurških inštrumentov ter lekarniškega pribora.
Dne 22. novembra bo v inten-danturi štaba vrbaske divizijske oblasti v Banjaluki licitacija za dobavo 36.000 kg svinjske masti.
Dne 23. novembra bo pri ekon. odd. gen. direkcije drž. žel. v Beogradu licitacija za dobavo oblek in čevljev za izpiralce kotlov ter cokelj z lesenimi podplati; dne
26. novembra za dobavo orodnih strojev in dne 29. novembra za dobavo raznih pil.
Dne 29. novembra bo pri Upravi drž. monopolov v Beogradu licitacija za dobavo kartona in papirja za tobačno tovarno v Nišu; dne 30. novembra za dobavo 39.000 kg žebljev; dne 4. decembra za dobavo večje množine raznega kartona; dne 6. decembra za dobavo pergamentnega papirja in dne 7. decembra za dobavo kartona za potrebe tobačnih tovarn.
Dne 3. decembra bo pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu licitacija za nabavo olja za parne stroje; dne 6. decembra za dobavo petroleja za pomorske svetilke ter za dobavo nafte.
(Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Tečaji zopet padajo
Zadnji teden oktobra so se tečaji papirjev na velikih borzah zopet pod vplivom boljšega razpoloženja na newyorški borzi popravili, pretekli teden pa so skoraj na vseh borzah zopet nazadovali, kakor kažejo naslednje številke.
Koncem 1927	14. 8.	30.10.	6.11.
= 100%		1937	
London	75,8	71,1.	70,6
Pariz	57,2	52,4	53,3
Berlin	48,6	46,5	46,2
Praga	101,3	85,1	82,6
Dunaj	67,6	61,5	60,4
Milan	131,1	122,9	128,3
Curih	70,0	62,7	61,6
Bruselj	65,3	47,6	44-,5
Amsterdam	74,2	62,0	59,5
Stockholm	30,7	26,1	25,7
Ne\vyork	122,4	88,8	74,5
Mednarodni borzni indeks, ki je znašal sredi avgusta 76,7% in koncem oktobra še 66,1, je sedaij padel na 64,3%.
Trgovinski zakon
Za ta zakon, ki je bil pred kratkim objavljen v »Službenih novi-nah«, je vsestransko mnogo zanimanja. Kakor smo informirani, izide že v najkrajšem času v slovenskem prevodu v »Službenem listu«, takoj nato pa tudi v posebni knjižici. Zakon je prevedel v slovenščino g. vseučiliški profesor dr. Milan Škerlj, ki bo knjižico opremil tudi z uvodom in stvarnim kazalom. Na to zanimivo knjižico opozarjamo že sedaj vse interesente in bomo o njej svojčas še poročali.
Zunanja trgovina
Pripravlja se sklenitev mednarodne konvencije za bukovino. Zastopniki lesne industrije iz Jugoslavije, Poljske, češkoslovaške in Romunije se bodo pogajali z zastopnikom angleške zveze trgovskih posrednikov (odbora za bukovino) o ustanovitvi skupne organizacije ter o določitvi enotnih cen.
Iz Dalmacije se je v oktobru izvozilo 1577 hi vina, in sicer 962 hi v češkoslovaško, 615 hi pa v Nemčijo.
Insolventne so postale italijanske lesne tvrdke: Antonio Micali v Kopru, Conte Gian Galeazzo Cal-ciate, Milan in Luigi Puichera, predelovalec lesa v Rimu.
Delniška družba »Blgarski Ca-proni« je dobila od bolgarske vlade koncesijo za ustanovitev tvor-nice letal. Koncesija velja za pet let. Tvornica bo zaenkrat zgradila 25 do 30 aeroplanov. Država se je zavezala, da bo pri družbi naročila na leto za 20 milijonov levov letal. Poleg tega je dala vlada družbi na razpolago tvorniške prostore v Kazanliku.
V Bukarešto je prišla turška delegacija, da se pogaja z romunsko vlado o blokiranih romunskih terjatvah v Turčiji. Istočasno pa se bo delegacija pogajala tudi o sklenitvi nove trgovinske pogodbe. Romunskih terjatev je v Turčiji blokiranih za dva milijona turških funtov.
Blasnikova »Velika Pratika« za leto 1938 je izšla in se razpošilja za ceno din 5'— za v«ak komad. Naročila na tiskarno J Blasn ka nasl., Ljubljana, Breg st. 10—12 in se dobi tudi v trgovinah To je najbolj priljubljeni in najbolj razširjeni slovenski ljudski koledar že od nekdaj.
Čitajte »Trgovski list«!
ZA ZIMO
krasne modne novosti za zim. suknje, plašče, obleke itd. ter
MANUFAKTURO
vseh vrst v ogromni izbiri kvalitetno blago kupite
v m a n u f a H t u r n i trgovini
NOVAK
Liubljanv, Kongresni trg 15
pri nunski cerkvi	®
Kriza franka le premagana
Stianie franc, gospodarstva in drž. blagaine
se ie zboljšalo
Denarni zavodi in teriatve
Potrebno ie avtentično tolmačenje čl. 18 uredbe o likvidaciji kmet. dolgov
Nove knjige
Janko Kersnik: Kmetske slike in ljudske povesti
Str. 112. Cena broširani knjigi 15 din, vezani 20 din. Priredil in uvod napisal prof. I. Kolar. Založila tiskarna Merkur, zbirka Mala knjižnica, 8. zvezek.
Kar je v vsaki literaturi nedvomno dobrega, to so klasiki, to resnico je znova dokazal Kersnikov zvezek ljudskih slik in povesti, ki smo ga prejeli te dni. Prireditelj izbora, prof. Kolar, je zbral tri kmetske slike, to so: Mačkova očeta, Otroški dohtar, Kmetska smrt. Vse so točna podoba našega človeka, ki se veže na grunt, na gospodarstvo, katero ga bolj prevzame ko lastna usoda. Tu se je pisatelj poglobil v človeka in trajne odnose kmečke družine, postal je realist. Takega realista se pokaže Kersnik tudi v obeh zabavnih povestih te knjige: Kako je stari Molek tatu iskal, pa Znojil-čevega Marka božja pot. Svet se je zelo spremenil v teh 50 letih, življenjska vsebina teh umetnin pa je še enako prodorna, sveža. To je odlika resnicoljubnega Kersnika, notarja z Brda in pisatelja. Kdor hoče lepe povesti, naj vzame v roko delo tega moža, ki je bil nekoč osrednja postava slovenskega življenja.
Aktualnost Kersnikovega dela in osebnosti za naš čas je dobro zajel tudi prof. I. Kolar v krasnem uvodu. Dal je s tem poljuden avtorjev življenjepis in hkrati plastično sliko dobe, v kateri je Kersnik živel kot pisatelj Jare gospode in drugih romanov, opisal je čas od Stritarja do Tavčarja. Zato so knjigi dodane tudi zelo zanimive opombe. Tako knjigo smo že davno potrebovali in jo zato tembolj priporočamo. A tudi njena nizka nabavna cena ji odpira pot v vsako hišo. Naročniki Male knjižnice dobe deset zvezkov te zbirke za 120 din. Ne le mladina, tudi odrasli morajo seči po nji.
Knjižica Kersnikovih povesti je posvečena spominu pokojnega univerzitetnega profesorja dr. Ivana Prijatelja.
Erich Kastnev:
Pikica in Tonček
V svoji zbirki mladinskih spisov je izdala Jugoslovanska knjigarna lepo mladinsko delo Ericha Kfistnerja: Pikica in Tonček. Je to zgodba dveh ljubih otrok, ki se morata priljubiti vsakomur, še posebno pa mladini. In prav je, ker vzgled obeh teh pogumnih in dobrih otrok bo dvignil v mladini čut za lepo in dobro. Velika prednost Kfistnerja je ravno v tem, da zna mladino ogreti za vse plemenito in dobro, da mladina s slastjo črpa njegove nauke in da nima občutka, da bi jo kdo učil. Z zanimivim dejanjem, jasnim orisom svojih junakov in v prijetnem slogu si pridobi Kastner bralce že s prvimi stavki. In potem ne morejo nehati, dokler ne preberejo vse zgodbe o Pikici in Tončku in potem mislijo in govore o lej zgodbi, da si kar nehote prisvoje njuno mišljenje. Prava mladinska literatura, ki jo je vesel vsak!
Prevod g. Kunčiča je zelo dober, vendar pa se nam zdi, da ni dobro prenesti vse dejanje v naše kraje.
Posebno pohvalno pa je treba
omeniti opremo knjige. Mladini je treba dati v roke lepo knjigo, tudi po zunanji obliki dovršeno knjigo.
>Pikica in Tonček« je takšna knjiga. Zato je cena 36 din nizka, žal za premnoge otroke nedostopna.
Proračun	Zbo
Koliko prispevalo posamezni odseki
V naši javnosti se je že dostikrat razpravljalo o tem, koliko prispevajo posamezni odseki za Zbornico za TOI.
Po pravkar zaključeni statistiki, ki se nanaša na definitivno odmero in dejansko plačilo zbomič-pe doklade v letu 1936, so vplačali na 8%ni neto-zbornični dokladi, kakor sledi:
din
Obrtniki po oceni	.	.	211.659
PavŠalirani obrtniki .	65.581
Obrtniki skupno .	.	.	277.240
Gostinska podjetja	,	.	142.847
Trgovinski obrati	.	.	727.240
Industrijska podjetja	.	1,402.765
Skupno torej . . 2,550.092 Razen tega so prispevali zbornični interesenti na zborničnih taksah za izdajo potrdil, izjav in drugih dokumentov v letu 1936. te zneske:
din
Trgovina..................... 286.872'50
Obrt....................... 189.290'—
Industrija................... 213.558'—
Gostinstvo....................101.185'—
Skupaj . . 790.905'50 Ako seštejemo prvo in drugo skupino zborničnih dohodkov, torej doklade in takse, dobimo sledečo sliko celotnih dajatev glavnih gospodarskih panog za pokritje zborničnih izdatkov:
din
Obrtništvo ....	466.530'—
Gostinstvo ....	244.032'—
Trgovina...................1,014.112'50
Industrija .... 1,616.323'—
v	barva,	pleslra	In
Ze v 24 urah rr
Itd. Skrnbl In avetlnliha »raje«, ovraf nike in manšete. Pere. suši, manga In lika domače perilo
tovarna JOS.REICfl
Poljanski nasip 4-6. Sclenhurguva ul. 8 Telefon St. 22 72.
Skupaj . . 3.340.997'50
Ker se je ponovno govorilo, da obrtništvo za zbornico samo prispeva, da pa nima od zbornice ni-kake koristi niti ugodnosti, navajamo v naslednjem na podlagi odobrenih kreditov v tekočem letu in dejansko izvršenih izdatkov zneske, ki so namenjeni in rezervirani za izključno obrtniške svrhe. Ti krediti znašajo:
din
1. Dotacija Zavodu za pospeševanje obrti . . . 165.000
2. Prispevki za ©brtno-nadaljevalne šole . . 130.000
3. Potni stroški obrtnega odseka, obrtnih konferenc itd. do 30. septembra 1937	  67.000
4. Odplačilo in obrestova-nje dolga za Obrtni dom
v Celju............. 37.570
5. Dotacija sklada za muzej za umetno obrt .	.	25.000
6. Ustanove za onemogle obrtnike ......	20.000
7. Ustanove za učence in učenke drž. tehn. srednje šole................11.000
8. Za obrtne domove in zavetišča...............10.000
9. Za stanovske organizacije obrtništva . .	.	10.000
Skupaj . . 475.570 Vsi ti zneski se izplačujejo za izvenzbornične ustanove in pri tem ni upoštevano, da zaposlujejo obrtniške zadeve zbornični urad v izredni meri in bi torej morali prispevati tudi k vzdrževanju zborničnega urada, kar pa se ne dogaja.
ina is; p svetu
V nedeljo bo odkrit v Ljubljani Fdrsterjev spomenik. Opozarjamo
vre Slovence, da se udeleže odkritja spomenika!
11. november, dan premirja, so proslavili z dvominutnim molkom tudi v nekaterih krajih Jugoslavije. Zakaj se tudi Ljubljana ne spominja na ta način v vojni padlih vojakov, ne vemo.
Armijski general in poveljnik Beograda Vojislav Tomič se je ustrelil s svojim revolverjem v srce. Rana je sicer zelo nevarna, ni pa izključeno, da bo ozdravel. Kaj je vzrok poskušenega samomora, ni znano. Vojaške oblasti so takoj uvedle preiskavo, ki pa je bila brezuspešna.
Umrl je znani karikaturist Sergej Mironovič - Golovčenko, stalni sotrudnik vseh jugoslovanskih humorističnih listov. Po rodu je bil iz Odese, kjer je tudi dovršil voj no akademijo. Bil je šolski tova riš nedavno ustreljenega maršala Tuhačevskega.
Umrl je ravnatelj sarajevske »Pravde« in bivši poslanec doktor Mahmud Behmen, brat ministra dr. Behmena.
Metropolit Dositcj je obiskal Bat’ova podjetja v Borovem. Vodil ga je po podjetju ravnatelj Maksimovič. Tudi brezposelni čevljarji bi si želeli, da si ogledajo vplivni ljudje njih bedo od blizu.
Za pomočnika zunanjega ministra je imenovan Ivo Andrič, do sedaj svetnik v zunanjem ministrstvu.
Prizad je razpisal natečaj za idejne načrte za svojo palačo, ki jo namerava postaviti v Beo gradu. Izvozniki si bodo najbrže s posebnim zanimanjem ogledali to palačo.
Stavka krojaških pomočnikov v Dubrovniku se je nehala, ker so delodajalci pristali na zahteve po močnikov.
Družba Semperit v Kranju je povečala lani promet za 18°/o, prodajo pa še v večji meri. Tvornica se je popolnoma oprostila bančnih dolgov.
Tvornica vagonov v Brodu je
zelo dobro zaposlena ter bo podjetje v kratkem zaposlilo 500 novih delavcev. Tudi mnogo novih inže nirjev in konstrukterjev je nastavljenih.
Radio-klub v Beogradu priredi od 28. novembra do 7. decembra v Beogradu radijsko razstavo.
Ramsaya MacDonalda, bivšega angleškega ministrskega predsed-
Tržna poročila
nika in bivšega voditelja delavske stranke, je na ladji zadela kap, ko se je peijal v Južno Ameriko, na »svoje prve počitnice«, kakor se je izrazil tik pred odhodom iz Anglije. Pokojnik se je iz najbolj skromnih razmer povzpel do voditelja delavske stranke, postal ministrski predsednik, si na volitvah priboril absolutno večino ter je začel potem izvajati svoje reforme, ki se pa niso obnesle. Tako je razorožil Anglijo v trdni veri, da bodo tudi drugi sledili temu primeru. Hotel je dati Egiptu in Indiji najširšo avtonomijo, skušal je ustaviti brezposelnost, a ni imel z nobeno svojih reform sreče. Na konec je prišel v konflikt s svojo stranko, ker je ohranil svojim bivšim vladnim kolegom zvestobo. Angleški listi poudarjajo, da sl je takrat pridobil historično zaslugo za Anglijo. Pokojnik je bil vse življenje vzgled nesebičnega in svojim idealom zvestega politika, ki si je znal ohraniti spoštovanje tudi svojih nasprotnikov. Anglija ga bo ohra nila v hvaležnem spominu.
Grški ministrski predsednik Me-taksas je na banketu v Patrasu govoril o politični situaciji ter naglasil, da se Grška ne bo spustila v nobene politične avanture. Grčija se lepo zahvaljuje za vse poskuse, da bi se režimi tujih držav uvedli v Grčiji.
Rezervirajte pravočasno
Lutz-peči, Ljubljana VII. — Šiška.
Z romunske strani se sporoča, da je bila velika upokojitev romunskih oficirjev (47 generalov, 152 polkovnikov in nad 1000 oficirjev) le posledica znižanja dopustne starostne dobe za oficirje. To pa je bilo potrebno zaradi mlajših oficirjev, ki niso mogli napredovati, ker so bila vsa višja mesta zasedena.
Voditelj madžarskih socialnih de mokratov poslanec Payer se je izjavil za vrnitev Otona na madžarski prestol.
Švicarski listi poročajo, da je dr. Schacht znova podal svojo de-misijo. ker ni hotel Hitler njegove prve demisije sprejeti.
Filipinski poslanec Kantanar je predlagal, da se odkupi vsa zemlja, ki so jo nakupili Japonci ter nato razdeli med filipinske kmetovalce. Za odkup japonskih posestev bi bilo potrebno 20 milijonov dolar jev.
V japonski pokrajini Nangano se
je sesul rov. 400 rudarjev je bilo zasutih. Le malo jih bodo mogli rešiti.
Naročajte »Trgovski list«!
Nestalen položaj na žitnem trgu
Položaj na trgu s pšenico in koruzo, ki je bil nestalen že prejšnji teden, se tudi v tem tednu ni popravil. Mednarodna pariteta za pšenico znaša 135 din franko vlačilec Donava. Pri nas pa plačuje Prizad p-enico po 164 do 172 din. Blaga je dovolj. Dosedaj je kupil Prizad nove pšenice okoli 10.500 vagonov. Tudi tendenca za koruzo je popustila. Umetno posušena koruza se plačuje po 100 do 101. Svetovna pariteta (je 100 din franko vlačilec na Donavi. Blaga je dosti. Prizad je dosedaj kupil 2600 vagonov nove koruze. Ta koruza se že nalaga za Avstrijo, Češkoslovaško in Nemčijo.
Zagrebški tedenski sejem
Kljub mrzlemu vremenu je bil dogon za zagrebški sejem dober. Tuji trgovci so kupovali junice, za rejo za Turin ter bike za klanje za Neapelj. Zaradi slabega povpraševanja so cene padle, in sicer kravam za klanje za 50 par, za klobase za 10, junicam za klanje za 25—50 in volom II. vrste za 50 par. Tudi cene prešičem so padle, in sicer debelim za 20. mršavim pa za 50 par za kg žive teže.
Sporazum o izvozu naših prešičev na Reko
Te dni je bil dosežen sporazum o zalaganju reškega trga z našimi svinjami. Do konca leta bo mogla Jugoslavija izvoziti na reški trg okoli 800 prešičev. Naše svinje bodo n vogli kupovati samo oni reški mesarji, ki bodo dokazali, da so že preje kupovali naše pre-šiče.
Tržne cene v Celju
dne 1. oktobra 1937.
Govedina: 1 kg volovskega mesa od 8 do 12, kravjega 8 do 10, vampov 5, pljuč 6, jeter 10, ledvic 12, loja 6 din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa od 10 do 12, jeter 14, pljuč 10 din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 14 do 16, pljuč 10, jeter 12, glave 9, parkljev 8, slanine 14 do 15 slanine soljene 16, sala 16, suhe sla nine 18 do 20, masti 16 do 17, šun ke 19, prekajenega mesa 14 do 18, prekajenih parkljev 9, 1 kg prekajene glave 10 do 12, jezika 18 dinarjev.
Drobnica: 1 kg koštrunovine 10 dinarjev.
Klobase: 1 kg krakovskih 20, de brecinskih 18, hrenovk 20, safalad 18, posebnih 20, tlačenk 16, polsuhih kranjskih 24, suhih kranjskih 26, 1 kranjska klobasa 4 do 5, 1 kg brunšviških 10, salami 45 do 50 din.
Perutnina: 1 piščanec 10 do 15, kokoš 20 do 25, raca 16, gos 40, do mači zajec 5 do 15 din.
Ribe: 1 kg krapa 10, postrvi 50 dinarjev.
Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 1'75 do 2, kisle smetane 12, 1 kg surovega masla 22, čajnega mrzila 26 do 28, bohinjskega sira 24 do 28, trapistovskega sira 16 do 20, polementalskega sira 25, sirčka 6, eno jajce 1'25 din.
Sadje: 1 kg jabolk 2 do 4, hrušk 3'50 do 8, grozdja 6 do 8, navadnega kostanja 2'50, 1 liter pečenega kostanja 4, 1 kg orehov 8 luščenih orehov 20, suhih češpel, 6 do 8, suhih hrušk 7, ena limona 1 din.
Špecerijsko blago:	1	kg	kave
Portoriko 84, Santos 56, Rio 52 pražene kave 62 do 98, 1 kg čaja 90 do 130, kristal belega sladkorja 14, sladkorja v kockah 15 50, sladkorja v prahu 16, medu 20 do 22 kavne primesi 17, riža 5'50 do 12 1 liter namiznega olja 14, olivnega olja 16 do 30, bučnega olja 15, 1 liter vinskega kisa 4, navadnega 3, petroleja 7, denat. špirita 11, 1 kg soli morske 2'75, kamene 3. pa prike 18, sladke paprike 28, teste nin 7 do 11, mila 9 do 12'50. karbida 8'50, sveč 14, kvasa 32—36 marmelade 10 do 28, sode za pranje 2 din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke št. 00 na debelo 3'50 (na drobno 3'75) št. 0 3 50 (3'75), št. 2 335 (3 50) št. 4 3 10 (330), št. 5 3 (325) št. 6 2'90 (3), ržene enotne moke 310 (3'25), pšeničnega zdroba 4 koruznega zdroba 2 25 (3), pšeničnih otrobov 1'75, koruzne moke 2 ajdove moke 4 do 4'50, kaše 3 25 ješprenja 3'50, ovsenega riža 7 din
ČUVA VAŠE ZOBE
Vsi zobni zdravniki soglašajo, da Wrif>ley (čitaj Rigli) guma za žvečenje koristi zobem. Žvečite Wrlgley po vsaki jedi, da bi usta postala sveža, dih prijeten in zobje čisti.
PO
VSAKI
JEDI
Omoti po din F—, 2'— in 5'—, Zahtevajte samo original Wrlgley Generalno zastopstvo in skladišče: Agentura Ozmo, 2&greb.
WRIGLEY
THE FAVORITE OF HOLLYWOOD Guma za žvečenje po jedi.
m
Kurivo: 1 m* trdih drv 80, 100 kg trdih drv 22, 1 m3 mehkih drv 60, 100 kg mehkih drv 20 din.
Zelenjava in golte: 1 glava solate 0'50 do 1, 1 glava endivije 0'50 do 1, 1 kg poznega zelja 1'25 do 1'50, 1 kg kislega zelja 5. ohrovta 3, karfijole 8, kolerabe 3 1 kom. kolerabe 025, krožnik špinače 1'50, 1 kg čebule 2 50, česna 8, krompirja poznega 1, kisle repe 2, 1 krožnik určkov 4 din.
Cene starega vina v Bački so se dvignile zaradi višjih delavskih mezd in slabe trgatve od 2 na 5 din za liter.
Zaradi slabe kakovosti vojvodinskega hmelja je padla njegova cena na 6—7 (lani 12—22) din za kilogram.
Cena kave pada še nadalje. Tako je padla terminska cena kave za november v Le Havreu od 207 * 4 na 186 3/< frankov za 50 kg.
io
mmmmmmtmam
Sobota, dne 13. novembra. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, spored, obvestila — 14.00: Vreme — 18.00: češki plesni napevi (radijski orkester) — 18.40: Pogovori s poslušalci in drugo — 19.00: čas, vreme, poročila, spored 19.30: Nac. ura — 19.50: Pregled sporeda — 20.00: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar) — 20.30: Kako je martinoval Peregrin Pajek. Pester večer. Sodelujejo člani rad. igr. družine in drugi, sestava in vodstvo Jožek in Ježek — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: Slavne češke koračnice in valčki (radijski orkester).
Nedelja, dne 14. novembra. 8.00: Klavir štiriročno (ga. Božena šap-lja-črnivec in gdč. Silva Krašovec) 9.00: čas, vreme, poročila, spored— 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 9'45: Verski govor (p. dr. Rant) — 10.00: Koncert radijskega orkestra — 11.00: Odkritje spomenika skladatelju Antonu Foersterju (prenos izpred Glasbene Matice) — 12.00: Plošče
— 13.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 13.15: Prenos koncerta dijaškega pevskega zbora iz St. Vida, vodi prof. M. Tomc — 16.00: Šramel kvartet učiteljskih abitu-rientov — 17.00: Kmet. ura: Po premovanju (zvočna slika), napisal ing. O. Muck. — Poročilo o tržnih cenah — 17.30: Godba Sokola I.
— 19.00: čas, vreme, poročila, obvestila — 19.30: Kulturne vrednosti naše države — 19.50: Slovenska ura — 20.30: Koncert radijskega orkestra. — Nastop pevskega terceta Stritar ob spremljeva-nju radijskega orkestra — 22.00: čas, vreme, poročila, spored — 22.15: G. Rudolf Pilih igra na harmoniko.
Kdor priporoča kupcem zanesljivo dobro blago, kakor je aromatična žitna kava »Slast«, si za-sigura stalne odjemalce. S prodajo kave »Slast Ekstra« pa si pridobite nove odjemalce. Izvolite pri prihodnjem cenj. naročilu aromatične žitne kave »Slast« si dati priložiti /.a poskušnjo še pet kg »Slast melnnge« v zavojčkih različne velikosti.
Slaščičarna in pekarna
Bučar
Kranj
se priporoča za Miklavža in praznike cenjenim odjemalcem
Ivan Andrašič
Kranj
Veletrgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom se
k priporoča svojim cenj. odjemalcem
Specialna zaloga posteljnine, n. pr.: prešite odeje, klotaste, polnjene s fino vato od din 125'—, brokat od din 180'—, svilene v vseh barvah od 270'—, volnene in flanelaste ode|e, naj večja Izbira gradlna za raodroce, krasna in velika izbira blaga za različne zastore in posteljna pregrinjala, tepihe, predposteljnike, kokosove tekače, izgotovljene plimoje in pernice, perje in puh itd. nudi po nalnižjih cenah nova trgovina
F. L GORIČAR. UU8UANA, SV. PETRA CESTA 30
Pri večjih odjemih poseben popusti
Obiščite razstavo bratov Šubicev v Narodni galeriji!
ANTON KOVAČIČ
Izdelovanje glinastih peH ▼ najmodernejših vzorcih. Postavitev vsakovrstnih štedilnikov In kaminov. — Oblaganje hodnikov, kopalnic, mesnic Itd. — Samotne In kmečke peti. — Vsa popravila IsvrSujem točno.
Cene solidne. Garancija za material In delo I
Ljubljana, Viška ul. št. 3
Roim dolina)	Telefon	JJ5I
Testenine »OKI«
v najboljši kakovosti priporoča
Ivan Oprešnik, Ljubljana
Celovška cesta 232
Velecenjenim odjemalcem se priporoča veletrgovina s papirjem
M. TIČAR
in iim nudi vse pisarniške potrebščine po najnižjih cenah
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica I in Sv. Petra cesta 26
Kljub znatni podražitvi papirja dobite vse vrste poslovnih knjig: journale, štrace, blagajniške knjige, saldakonte itd. še vedno po prejšnjih cenah
„. „ Ljubljana
■Janezu
Florjanska ulica 14 Telefon štev. 32-20
Knjigoveznica, industrija trgovskih knjig in šolskih zvezkov. Na debelo in na drobno! Izvršujemo vsa knjigoveška dela po najnižjih konkurenčnih cenah
I Kolesa in motorna kolesa na drobno in debelo
SpSo na trgovska d. z o. z.
Tyrševa cesta štev. 36 — Dvofakova ulica štev. 3
LINOLEJ
v veliki izberi priporoča tvrdka
A. & E. Skabeme, Ljubljana
Mestni trg 10
Oglasi v »Trgovskem listu" imajo uspeh!
CHELIN
Glavno zastopstvo
MICHELIH GUME
Autoservis stanica
S. J. Rozman
Št. Vid nad Ljubljano
Telefon 39-64, 39-65
t
Cenjenim trgovcem se priporoča
DOLENC JOSIP, TRGOVINA S KRZNOM IN DELAVNICA, LJUBLJANA
Barvanje In strojenje vseh kož	Sv.	Petra	c.	1*	-	Tel.	22-62
KNJIGOVEZNICA
jft
MM,
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. za«.
LJUBLJANA. KOPITARJEVA 6
Nudi po izredno nizkih cenah: Salda-konte, štrace. i o n r n a le. Anl.sk e zvezke, mape, od jemal ne K n i i-iice. risalne bloke itd
Oglejte si našo stalno razstavo v novih, najmo-derneje urejenih prostorih. Prepričajte se o kvaliteti naših jedilnic, spalnic, gosposkih sob, kuhinj itd. Plačilo tudi s hranilnimi knjižicami
Erman & Arhar
Tovarna in skladišča tik zadnje tramvajske postaje v Št. Vidu Telefon Št, V1 d 16
Električne instalacije
za luč, moč, signale in vsa v stroko spadajoča popravila Vam Izvrši solidno povsod	*
Ivan Mihelčič, Ljubljana
elektrotehnično pod|elJe
Borštnikov Irg štev. 1	Telefon	27-04
Izložbena stojala — Konzole za steklene nastavke — Omarice za kavo, olje. petrolej
Kovinski pokromanl in nerjaveči predmeti hitro In solidno le pri
KROM - KOVINA
Medvešček Rudolf LJUBLJANA
Tyrševa 34 (Dunajska)
.KUVERTA*
D. Z O. Z.
LJUBLJANA
Tyrieva cesta it. 87
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
Širite »Trgovski list«!
Opravi Združenja trgovcev za srez Logatec
naznanja, da je član uprave gospod
Milan Kravanja
trgovec in posestnik
na potu k sejt uprave, zadet od srčne kapi tragično preminul.
Člani Združenja bodo pokojnika ohranili v najlepšem spominu.
Logatec, dne 10. novembra 1937.
Združenje trgovcev za srez Logatec
PRAH ADOLF
tovarna volnenih in bombažnih tkanin
KRANJ
Oksford
Molinos
Lincermolino
Modri gradi
Lincergradl i. dr.
izključno d o m a J e podjetje
JE
KAVARNA VESEL
v Vzajemni palači Ljubljana, Miklošiteva cesta
priporoča svojim cenj. gostom jjEkssm^kav*^
kakor tudi pristno domače vino ter narezke in pecivo
Pri nakupu vsakovrstnega manufaktur ne k a blaga posebno priporočamo znano veletrgovino
R. Hi Matic
„Pri Skofu“„ Ljubljana
Lingarjeva ulica 3 Pred Škofijo 3
Solidna postrežba in ugodue cenel En groš oddelek v 1. nadstropju Ustanovljeno leta 1869.
F. HREHORIC
Manufakturna veletrgovina na veliko in na drobno
LJUBLJANA
mSEVA CESTA 28
TELEFON STEV. 24-04
ANTON
BIRKE
Ljubljana
Mestni trg št. 9
Telefon 24-56
Glavno zastopstvo:
Z E RDI K-APARAT O V KftRTING-PHONOHA
Tehnični predmeli, akumulatorji. pisalni sltou. . popravljalnica koles in sestavni deli
„VESTA“
kolesa in šivalni stroji ter vse nadomestne dele
prip
iporoča firma
SlMUHAC Zlatlo
KRAMI
Tavčarjeva ulica
čitajte »Trgovski list«!
««
GROM
•ft
Carinsko-posredniški in spedicijski bureau d. z o. z. LJUBLJANA
Masarykova costa št. 14/1.
Naslov brzojavkam: „GROM“
Telelon interurban štev. 2454
Zastopstva v vseh večjih mestih v tu- in inozemstvu — Zastopniki družbe spalnih vozov S. O. E. za ekspresne pošiljke. — Vse potrebne informacije brezplačno
Izdajatelj »Konzorcij Trgovskega lista«, njegov predstavnik dr. Ivan Plesa, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkure, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek, vsi v Ljubljani.