StiAskJu Store ZELEZAR Leto XI. — St. 8 25. avgust 1971 USPESNO POLLETJE Gregor Klančnik Prvo polletje letošnjega leta je bilo za Jugoslavijo in njene narode posebnega pomena. Potem, ko je v četrtstoletnem življenju v socialistični skupnosti dozorel čas, smo po intenzivnem delu in izmenjavi stališč prišli do dopolnil, ki pomenijo zvezno ustavo, v kateri so republike dobile lastno samoupravno državotvornost. Za Slovenijo, ki tvori republiko homogenega, z nacionalnimi predsodki neobremenjenega naroda, je izkristalizirana socialistična federativna država posebnega pomena. Odslej, ko bodo republike in pokrajine ob sporazumni solidarnosti odvisne predvsem od lastne proizvodne tvornosti, se socialistični republiki Sloveniji odpirajo nove ustvarjalne razsežnosti. Izvoz5 pogoj stabilizacije SRS Iskreno moramo priznati, da štart v suverenost slovenskega naroda ni tako rožnat, kot na prvi pogled izgleda. Z ustavo pridobljene pravice države, ki bodo še popolneje zajete v dopolnilih republiške ustave, bodo tolikšne, kot si jih bodo z lastno delatvornostjo ustvarili. Cisti računi pa nam ne bodo le jasno opredelili našega prispevka za potrebe federacije, temveč nas bodo tudi razdramili iz uspavanja v splošnem jugoslovanskem poprečju. Neposredno od lastne proizvodne učinkovitosti delovnih ljudi v republiki bo odvisna gospodarska ekspanzija, razvoj ter napredek industrije in življenjska raven prebivalstva. Izvoz in nastop z blagom in storitvami na tujih tržiščih bo najvažnejša mera in gonilo družbene učinkovitosti slovenskega naroda. Skelet hale nove obdelovalnice, v katero sedaj že montiramo stroje V prvem polletju je Slovenija v družbenem produktu napredovala z visoko stopnjo 11 % in je na jugoslovanskem poprečju. Taka dinamika rasti proizvodnje pa še ni znak zdrave gospodarske ekspanzije in proizvodne učinkovitosti. Zavedati se moramo, da je bila spremljana s še višjo inflacijo, poglobljeno nelikvidnostjo in s še višjo porabo. Rezultati zunanjetrgovinskega poslovanja nam to najbolj nazorno prikazujejo. Medtem, ko smo v prvih šestih mesecih leta iz Slovenije izvozili le za 2.176,4 milijonov din blaga in storitev, je uvoz znašal 4.509 milijonov din. Torej ne samo, da uvoza nismo pokrili z izvozom, temveč je deficit bil celo večji od izvoza. Dejstvo, da Slovenija del uvoženega blaga plasira ali neposredno ali v obliki končnih izdelkov na druga področja Jugoslavje, nas ne more potolažiti, ker moramo vedeti, da Slovenija v drugih republikah tudi kupuje take dobrine, kot so surovine, kovine, pšenica in podobno, ki se dajo vrednotiti z dolarji. Znižanje primanjkljaja in orientacija na izravnavo uvoza z izvozom mora biti glavna sestavina stabilizacijskega programa, saj je le ta težnja realna za pridobivanje prave nacionalne samostojnosti. Tudi naša proizvodna dejavnost ne bo mogla biti le opazovalec, temveč bo morala postati neposredni oblikovalec te gospodarske politike. Naš delež bo tudi v prihodnje predvsem v zoževanju devizne porabe, postati pa bomo morali tudi realizatorji deviz. Izvoz bo torej z vsemi svojimi kvalitetami moral biti v izdatnejšem obsegu smer naše poslovne politike. Rast proizvodnje spremlja inflacija Poslovni rezultat dela našega celotnega podjetja v prvem polletju letošnjega leta lahko ocenimo kot uspešen. Res je, da smo z indeksom 107 pod republiškim poprečjem enoletne rasti fizičnega obsega industrijske proizvodnje, ki znaša 11,2, upoštevati pa je treba, da je poprečno število v slovenskih železarnah zaposlenih nespremenjeno, in težke pogoje dela ter poslovanja. Celotno podjetje je od januarja do junija doseglo: Indeksi načrt izvršitev 1971 1970 — surovega železa 88.446 t 88 100 — surovega jekla 337.989 t 95 108 — skupne proizvodnje 1.050.814 t 97 104 — blagovne proizvodnje 276.375 t 97 107 — realizacije 993.491 milj. din 112 137 — izvoza z menjavo 3.380.014 $ 67 64 Poprečno število zaposlenih je znašalo 11.609, kar je na ravni poprečja prvega polletja 1970. (Dalje na 2. strani) ZELEZARJI NAJ BODO AKTIVNI TUDI NA TERENU Nedolgo tega so se na pobudo vodstva Krajevne skupnosti v Štorah sestali predstavniki Krajevne skupnosti, terenskih družbenopolitičnih organizacij ter nekate-rah organizacij Železarne Štore. Moto sestanka je bila uvodna ugotovitev, da je dejavnost teh nekaterih organizacij na terenu uspešna, da pa močno šepa politična aktivnost. Zato bi bilo potrebno napeti vse razpoložljive sile, da bi aktivnost družbenopolitičnih organizacij ponovno speljali na pravi tir. Kot so udeleženci sestanka menili bi lahko imela pri tem pomembno vlogo Železarna. Kot je nekaj udeležencev sestanka poudarilo, so komunisti v Železarni izredno aktivni, vendar pa se ta njihova aktivnost in delovna vnema praktično konča pri izhodu iz tovarne, saj jih v večini primerov — razen nekaj izjem — na terenu ni čutiti. Ugotavljali so, da so prebivalci Štor dokaj neaktiyni tudi v pogledu udeleževanja različnih aktivnosti, kot so npr. zbori volivcev. Na teh zborih je prisotnejše okoliško prebivlastvo. Ni bila osamljena ugotovitev, da se premalo družbeno-politično udejstvuje tudi mladina. V okoliških krajih že imajo ali pa še ustanavljajo mladinske aktive, tega v Štorah ni, kljub prisotnosti Železarne. Sploh je bila poudarjena ugotovitev, da je Železarna morda preveč obrnjena navznoter, k reševanju lastnih problemov. Kot je predstavnik Železarne poudaril je to do neke mere razumljivo, saj je sestav tovarne po kraju bivališča delavcev različen. Na delo v Železarno se vozijo ljudje iz Rogaške Slatine in Šmarja pri Jelšah, pa iz Laškega, Rimskih Toplic, Žalca itd. Le del pa je domačinov, Štorjanov. No, kljub temu so ugotovili, da obstoje možnosti ,da se Železarniške družbe-rto-politične organizacije v realnih mejah vključijo tud v širšo družbeno-politično aktivnost terena. Ker je mogočih oblik dela veliko, potreb pa prav tako veliko, so se dogovorili in ustanovili Koordinacijski odbor, v katerem so predstavniki krajevne skupnosti, terenskih družbeno-političnih organizacij ter trije predstavniki družbeno-političnih organizacij štorske Železarne. Njegova naloga bo koordinirati dejavnost teh organizacij pri reševanju številnih aktualnih nalog Železarne in terena, ki ga pokriva štorska krajevna skupnost. — jt USPEŠNO Uspeh je najbolj očiten v zbiru faktur prodanega blaga in storitev. Priznati moramo, da je največji del povečane realizacije učinek reguliranih cen, pomemben pa je tudi delež fizičnega povečanja proizvodnje in kvalitetnega strukturalnega premika izdelave blagovne proizvodnje, vpliv pa ima tudi znižanje prodaje v izvoz. Velika deficitarnost v jeklu na našem tržišču ter ugodne cene doma so železarne usmerjale na prodajo doma, zapostavljanje izvoza pa je šlo tako daleč, da je delež v realizaciji zdrknil na vsega 5 %. Res je, da izvoz ni zadosti vzpodbujan, da za enako količino prodanega blaga da manjši izkupiček, res pa je tudi, da radi pozabljamo na dobrine, ki nam jih daje v obliki ugodnih in zagotovljenih kreditov, likvidnih sredstev devizne udeležbe in ne nazadnje v obliki stikov s tehnološko in poslovno razvitim svetom. Izvoz izboljšuje likvidnost Delavski svet podjetja je že na svoji seji 17. maja t.l. opozoril na zaostajanje v tem delu gospodarskega načrta in zadolžil strokovna vodstva tovarn, da zamujeno do konca leta nadoknadijo. O tem sklepu sta razpravljala poslovni odbor in team direktorjev, ki ga sestavljajo generalni in glavni direktorji železarn, zato so že izoblikovane konkretne obveze in izdelan načrt pospešenega izvoza do konca letošnjega leta. Da je ta načrt realen, nam dokazujejo naši dosedanji nastopi na zunanjih tržiščih. Karakteristično pri izvozu v vseh treh tovarnah je: — pohvala inozemskih kupcev na kvaliteto izdelkov, — nesolidnost pri dobavnih rokih. Kvaliteta torej ni problem, problem je le skrb za pravočasno izvršitev sprejetih naročil. To velja tudi pri izvrševanju pogodbenih obveznosti do domačih kupcev, le da ti niso tako zahtevni. Ob večji prizadevnosti bi sigurno tudi to našo poslovno slabost odpravili. To nam kažeta rast količine proizvodnje in povečana produktvnost, katera obenem najbolj plastično potrjuje delovni uspeh. Produktivnost, merjena z blagovno proizvodnjo na zaposlenega, se je dvignila za 7 %. Pri tem ni upoštevana strukturalna sprememba proizvodnje na vrednejše izdelke, kar pomeni, da je stvarna rast produktivnosti še višja. V tem kriteriju smo presegli celo predvidevanje gospodarskega načrta, kar se na žalost ni zgodilo pri obsegu dosežene proizvodnje. Nelikvidnost duši proizvodnjo Delovni uspeh bi bil še večji in tudi gibanje po z gospodarskim načrtom začrtani dinamiki proizvodnje ne bi bilo neizvedljivo, če bi imeli normalno oskrbovanje s surovinami, gorivi in drugo energijo. Pet odstotni zaostanek v proizvodnji surovega jekla, ki je v glavnem posledica pomanjkanja likvidnih sredstev, ima svoj odraz v nižji skupni in blagovni proizvodnji, ki smo jo dosegli le 97 % gospodarskega načrta. Težave s proizvodnjo jekla so bile celo polletje, pomanjkanje vložka pa je bilo najbolj kritično v drugem četrletju. Poleg težav pri proizvodnji surovega železa na Jesenicah, kjer smo za celih 12 % zaostali za načrtom, je neredno oskrbovanje s starim železom glavni razlog, da predvidene količine lastne proizvodnje nismo dosegli. Ker se tako hitro nismo mogli preorientirati na kompenziranje z nabavo polizdelkov gredic ali slabov, je manjša proizvodnja gotovega blaga od gospodarskega načrta razumljiva. V primerjavi z letošnjim prvim četrtletjem smo v surovem jeklu zaradi povedanih vzrokov celo padli od 169.457 na 168.532 ton ali za 0,55 %, napredovali pa smo v drugih kriterijih proizvodnje. V skupni proizvodnji smo od prvega na drugo četrtletje napredovali od 525.146 ton na 534.146 ton ali za 1,6 %. v blagovni proizvodnji od 137.228 ton na 139.147 ton ali za 1,4 %, v realizaciji od 457.186 milijonov din na 536.305 milijonov din ali za celih 17 %. Tu je očiten premik cen, ki je po mehanizmu o prilagojevanju cen s pariteto na zahodnonemškem tržišču sledil spremembi tečajev deviz in dinarja. Uspeh posameznih železarn Napredek v poslovanju je bil dosežen v vseh organizacijah združenega dela. V primerjavi z gospodarskim načrtom so dosegle: Jesenice Ravne Štore — surovo jeklo t — skupne 233.923 (93) 85.600 (100) 18.406 (98) proizvodnje t — blagovne 753.056 (96) 197.884 (100) 99.874 (94) proizvodnje t — realizacije 171.536 (98) 58.788 (100) 46.151 (90) v 000 din 574.849 (119) 291.628 (112) 127.014 (91) — izvoz z menjavo v $ 903.780 (83) 1.627.075 (65) 849.159 (59) — število zaposlenih 5.642 (90) 3.657 (98,4) 2.310 (100) POLLETJE Posamezne železarne so udeležene: surovem jeklu blagov. proizv. realizaciji izvozu — Jesenice 69 71,9 62 58 26,8 — Ravne 25,4 18,7 21,4 29,3 48,2 — Štore 5,6 9,4 16,6 12,7 25 Na enega zaposlenega so posamezne organizacije dale: — Jesenice 16.700 din realizacije mesečno, — Ravne 13.600 din realizacije mesečno, — Štore 9.150 din realizacije mesečno. Tudi na ta kazalec ima premik cen velik vpliv, zato se je pro- duktivnost v realizaciji na zaposlenega v celem podjetju dvignila za celih 24 %. Finančni rezultati V 1. polletju letošnjega leta se je občutno popravil tudi ekonomski položaj združenega podjetja. Ker je bilo zvišanje cen jekla sprem-ljevano s povišanjem cen vloženega in ostalega reprodukcijskega materiala, energije in storitev, so sočasno hitrejše od fizične proizvodnje rastli tudi proizvodni stroški, zato je rast dohodka nižja od rasti realizacije. Iz periodičnega obračuna je razvidno, da je podjetje doseglo: milijonov din, kar je v primerjavi s 1. polletjem 1970 — celotnega dohodka 1.098,5 129,6 % — materialni stroški so znašali 703,6 130,8 % — amortizacija 73,4 151,5 % — celotni poslovni stroški 824.8 128,7 % — dohodek 273,7 132,- % — pogodbene in zakonske obveznosti 55,3 111,7 % — osebni dohodki - 160 122,3 % — ostanek dohodka za sklade ali dobiček 58,4 219,- % Iz teh podatkov se vidi, da je ob rasti osebnih dohodkov rastla tudi akumulativnost. Bruto akumulacija, to je amortizacija in dobiček se je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta v celotnem podjetju dvignila od 75,1 na 131,9 milijonov din ali za 75,5 %. Na žalost pa finančni položaj ni tako ugoden, kot ga kažejo navedeni podatki iz periodičnega obračuna. Splošna jugoslovanska nelikvidnost in naša prodajna usmeritev po liniji najmanjšega odpora nas je privedla do tega, da je velik del proizvedenega in fakturiranega blaga ostal neplačan. Naše terjatve pri kupcih so se od 1. 1. do 30. 6. 1971 dvignile od 428,5 na 570,2 milij. din ali za celih 151,7 milijonov din, to je za 33,1 %. Razumljivo je, da so pri tem porastle tudi naše obveznosti do dobaviteljev, in sicer od 207,4 na 246,8 milijonov din ali za 18,9 %. Porastle so tudi vezave naših obratnih sredstev v zalogah od 483 na 485, milijonov din. Ob ugodnem finančnem rezultatu je zato podjetje v neprestanih težavah pri oskrbovanju s surovinami in pri izplačevanju osebnih dohodkov, ki so ob vstopu v 2. polletje dosegle kulminacijo. Rigorozno izterjevanje in preorientacija prodaje na boljše plačnike ter izvoz bo zato pogoj našega normalnega poslovanja v prihodnje. Rast dolgov naših kupcev in zalog, ki je zaradi rasti realizacije logična, po obsegu pa vendar znatno previsoka, ni bila kompenzirana s povečevanjem kreditov. Krediti so se od začetka leta dvignili od 393 milijonov na 421 milij. din ali za 8 %. Pomanjkanje denarnega dela obratnih sredstev je zaradi tega razumljivo. Podjetje se je s posebnim sanacijskim elaboratom obrnilo na upravni organ republiških skupnih rezerv s konstrukcijo ureditve obratnih sredstev v slovenskih železarnah in s prošnjo, da rezerve pri tem sodelujejo. Naš interes je pridobivanje stalnih virov za obratna sredstva, kar je bilo s konverzijo enega dela kratkoročnih v dolgoročne kredite delno doseženo. Rast akumulacije in prejemkov Finančni rezultat se je popravil v vseh organizacijah združenega dela. Celotni dohodek je najbolj porastel, in sicer za 56,5 % v Štorah, sledita Ravne za 35,2 % in Jesenice za 22 %.Vsi poslovni stroški so se le na Jesenicah dvignili manj od celotnega dohodka; porastli so za 19 %, na Ravnah za 38,2 % in v Štorah zelo visoko za 74,2 %. Amortizacija kot del sredstev, s katerimi razpolagajo železarne, je bila funkcionalno dvignjena v vseh treh organizacijah, in sicer na Jesenicah za 53,5 %, na Ravnah za 39,7 % in v Štorah za 81,8 %. Dohodek se je v primerjavi z istim obdobjem lani dvignil na Jesenicah za 35 %, na Ravnah za 27,6 % in v Štorah za 90,1 %. Tako bruto akumulacija znaša v — železarni Jesenice 80,5 milij. din ali proti 1. polletju 1970 205,3 %, — železarna Ravne 36,6 137,4 °/'o — železarni Štore 14,8 159 %. Brez upoštevanja amortizacije smo dosegli naslednje akumulacije: — v železarni Jesenice 5,22 % D — v železarni Ravne 5,1 % in — v železarni Štore 6,23 % ter — v celem podjetju 5,3 %. (dalje na str. 3) Delo samoupravnih organov 19. seja ekonomsko poslovnega odbora Na svoji 19. seji, dne 9.avgusta 1971 je Ekonomsko-poslovni odbor poleg razprave o proizvodnji v juniju t.l. in operativnem planu za avgust razpravljal tudi o uspešnosti polletnega poslovanja. Ugotovil je, da je bila dosežena proizvodnja v letošnjem prvem polletju za 3,2 % nižja od predvidene oziroma je bil plan dosežen s 46,8 %» To je bilo na začetku leta predvideno, saj proizvodnja skozi leto narašča in sta običajno zadnji četrtletji uspešnejši od prvih. Celotna proizvodnja je potekala v predvidenih mejah, čeprav številke ponekod kažejo drugačno stanje (npr. pri elektroplavžu). Vse uspešnejša postaja tudi nova valjarna, ki je v letošnjem maju in juniju že dosegla dvanajstino planskih postavk. V nadaljevanju seje je odbor sprejel tudi sklep o nagraditvi delavcev v jeklarni ob 25.-letnici njenega delovanja. Na predlog komerciale je Ekonomsko-poslovni odbor nadalje razpravljal in tudi potrdil nov ce- Uspešno nik izdelkov in storitev delavnic, ki je nastal zaradi vsesplošnega porasta cen. Cene storitev so porasle v poprečju 20—25 %. Ob zaključku seje je Ekonomsko-poslovni odbor tudi odobril nekaj službenih potovanj v tujino (Finsko, ZSSR in Madžarsko). 11. seja sveta enote vzdrževalnih obratov Uvodoma je Svet enote vzdrževalnih obratov na svoji seji dne 9. julija t.l. obravnaval realizacijo sklepov, sprejetih na VIII. seji in ugotovil, da so v glavnem uresničeni. Ugotovil je le, da je Kadrovski sektor izdal v preteklem mesecu nekaj odločb o napredovanju na višja delovna mesta, ne da bi o tem razpravljal svet enote in sprejel ustrezen sklep. Zato je SE sklenil, da se kadrovski sektor ponovno opozori na določilo Statuta in Poslovnika o pristojnosti svetov enot. V nadaljevanju seje je Svet enote poslušal informacijo o osnutku samoupravnega sporazuma in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenije. Informacijo polletje je podal predstavnik naše železarne v skupni komisiji, ki je pripravila ta osnutek, ing. Viktor Opaka. Clane sveta je zanimal predvsem praktičen pomen tega samoupravnega sporazuma za slovenske železarne in predvsem štor-sko železarno. Menili so, da bi bilo potrebno neposredno po sprejetju samoupravnega sporazuma pristopiti k ureditvi delitve dohodka znotraj matičnega podjetja, štorske železarne. Svet delovne enote je obravnaval tudi informacijo o delovnih skupinah, ki naj bi pospešile razvoj samoupravljanja v podjetju, predvsem pa naj bi predstavljale eno najosnovnejših oblik neposrednega sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetja. Dogovorili so se tudi za ustanovitev 19 delovnih skupin v sklopu ter potrdili predlog imenovanja vodij teh delovnih skupin. Dogovorili so se ob koncu seje, da bodo na prihodnjem sestanku ponovno obravnavali sklep, sprejet na eni prejšnjih sej, ki se nanaša na izdelavo normativov za ozkotirno progo. 12. seja sveta enote vzdrževalnih obratov Svet enote je na začetku seje potrdil sklepe^ sprejete na 11. seji, nato pa je razpravljal o predlogu mehanične delavnice za napredovanje na delovnih mestih. Svet enote je sprejel sklep, da zajame to napredovanje naslednje delavce: Križnik Branko (v V. rang), Đurđević Ivan (v IX. rang), Kostanjšek Alfonz, Obrez Jože, Gabrič Marjan, Podlogar Alojz, Mihevc Milan, Cmok Jože, Mohorko Feliks (v X. rang), Gobec Marjan, Abram Milan, Požin Anton, Slejko Stanko, Jezovšek Slavko, Brečko Vili, Hrženjak Ivan, Dobršek Peter, Žgur Srečko, Plahuta Jože, Koprivc Martin (v X. rang), Stankovič Stojan in Kantužer Mihael (v XI. rang), Zupanc Emil (v XI. rang). V nadaljevanju seje je svet sprejel sklep, da se Šoštarič Srečka premesti na delovno mesto »elektrotehnik - specialist« (XIII. rang). Glede na tri prosta delovna mesta »strojevodje« v obratu promet je Svet enote iz šestih prispelih prošenj izbral tri — Sušeč Milan, Žlender Milan in Jagodič Karl. Glede na čedalje večje potrebe je merilna služba predlagala razširitev delovnega mesta »delovodja« v oddelku TTRM od sedanjih dveh na tri. Svet enote se je s tem predlogom merilne službe strinjal. Nazadnje je obravnaval tudi predlog za prerangiranje admini-stativnega kadra v podjetju, saj se ugotavlja,da je ta kader izredno slabo stimuliran. Po detajlnej-ši obravnavi problema je sprejel sklep, da se strinja s predlaganim prerangiranjem. Seveda pa mora o tem razpravljati še Kadro vsko-socialni odbor. Glede na vse pogostejši pojav prerangiranj, predvsem pa zaradi lažje primerjave dejanskega stanja pri vrednotenju posameznih del je svet enote sprejel sklep, da se zahteva od ustrezne strokovne službe v podjetju, da izdela krajšo primerjavo osebnih dohodkov na različnih delovnih mestih v rangih X., XI. in XII. po različnih obratih. Na tej osnovi se bo svet enote v prihodnje lažje odločal, kadar bodo ponovno prišle zahteve za prerangiranjem. 15. seja sveta enote metalurški obrat 15. seja Sveta enote Metalurški obrati je bila sklicana za sredo, 11. avgusta, vendar je bila odložena za nedoločen čas, ker ji zaradi dopustov in potreb na delovnih mestih ni prisostvovalo dovolj članov sveta. Otežkočeno delo samoupravnih organov Skoraj tradicija je že, da se v poletnih mesecih samoupravni organi redkeje sestajajo kot sicer. To je takoimenovana poletna sezona, imenovana tudi »dopustniška«, ko je precejšen del delovnega kolektiva na dopustih, preostali delavci so pa zaradi tega na svojih delovnih mestih neprimerno bolj angažirani, da se lahko proizvodnja nemoteno odvija. To »dopustniško« obdobje se je letos pričelo že kar sredi junija in bo predvidoma trajalo do konca avgusta. Prišlo pa je dovolj do izraza ravno pri sejah posameznih samoupravnih organov. Doslej se ni mogel sestati niti delavski svet podjetja, kljub temu, da bi moral v juniju razpravljati o nekaterih važnih vprašanjih, kot so npr. investicijska izgradnja ipd. Sklicani so bili tudi sveti enot, ki se — razen vzdrževalcev — niso mogli sestati, pa komisija za delovna razmerja itd. Tajništvo organov upravljanja sicer stalno spremlja prisotnost članov posameznih organov v podjetju, vendar v večini primerov tudi prisotnost posameznih članov v podjetju ni garancija, da se bodo posamezne seje lahko udeležili, ker so zahteve na delovnem mestu zaradi že omenjenih razlogov velike. »Kaj pa išče Francelj podnevi z lučjo?« »Delavski svet ima zasedanje pa išče še dva člana, da bi bili sklepčni.« (nadaljevanje z 2. strani) Akumulacijska stopnja se je proti lanskemu letu, ko je znašala 2,5 %, več kot podvojila, zanimivo pa je, da se je med železarnami zelo izravnala. Porastla je na Jesenicah in v Štorah, padla pa na Ravnah. Poprečni mesečni osebni dohodki in celotni prejemki zaposlenih so se, razumljivo, dvignili v vseh organzacijah dela. Znašali so v: — železarni Jesenice 1.580 din, kar je 15 % več od poprečja 1970, — železarni Ravne 1.657 din, kar je 19 % več od poprečja 1970, — železarni Štore 1.573 din, kar je 17 % več od poprečja 1970. S tem so se mesečni prejemki vseh v združenem podjetju zaposlenih dvignili od lanskih 1.368 din na 1.602 din ali za 17 %. Taka regulacija prejemkov, ki je sicer višja od fizičnega povišanja produktivnosti, je upravčena, saj je poznano, da so do sedaj relatvno zaostajali. Šele letos so naši poprečni prejemki prešli mejo republiškega poprečja, ki je znašalo 1.513 din mesečno. Po uveljavitvi samoupravnih sporazumov moramo pričakovati, da se bodo v republiki razmerja v poprečnih prejemkih zaposlenih še bolje uredila. Prodaja za denar Ob sklenitvi razmišljanja o poslovanju lahko ugotovimo naslednje značilnosti : Slovenske železarne so v I. polletju poslovale uspešno in z ugodno stopnjo rasti dvignile proizvodnjo. Regulacija cen je ob izboljšanih fizičnih dosežkih kljub inflaciji, ki nenormalno dviguje poslovne stroške, onemogočila visoko stopnjo rasti celotnega dohodka in ugodno vplivala na dohodek podjetja. Železarne so poleg ugodnega oblikovanja osebnih dohodkov povečale donosnost in bruto akumulacijo, to je dobiček, povečan za amortizacijo .dvignile od 8 % na 12 %• Železarne so poleg ugodnega oblikovanja osebnih dohodkov povečale donosnst in brut akumulacijo, to je dobiček, povečan za amortizacijo, dvignile od 8 % lani na 12 %. Kljub ugodno v periodičnem obračunu ugotovljenem rezultatu se slovenske železarne zaradi visokih in težko izterljivih dolgov kupcev nahajajo v težkem finančnem položaju — nesolventnosti, ki neposredno zavira optimalno izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Smo na začetku drugega polletja, zato je čas, da se na podlagi izkušenj orientiramo tako, da ne bomo ob času obračuna osebnih prejemkov v strahu, da ne bomo prišli do potrebnega denarja in da se ne bomo tresli, kdaj nam bo neki dobavitelj ustavil dobavo potrebnih surovin. Politika prodaje in taka tržna orientacija, ki nam bo, četudi po težji poti, povečala priliv likvidnih sredstev, je pri tem najvažnejša. Uspeh prvega polletja nam daje smelost, da bomo tudi po težji poti stabilizacijskih ovir uspešno nadaljevali naše poslovno napredovanje. fs KADROVSKE SPREMEMBE V PRVEM POLLETJU Spremembe v strukturi kadrov so v letošnjem prvem polletju enake kot v istem razdobju lanskega leta. Tako je odšlo v tem obdobju iz podjetja 177 delavcev, od tega 109 ali 61,6 % po lastni želji. V istem razdobju lanskega leta pa je ta procent znašal 55,7. Na odsluženje kadrovskega roka v JLA je odšlo 37 delavcev, medtem, ko se jih je vrnilo iz JLA 48 delavcev. V istem razdobju sta prišla v podjetje 202 delavca, od tega največ (126) nekvalificiranih. Razmeroma visoko je tudi število novodošlih delavcev (58) s kvalifikacijo oziroma ožjim ali širšim profilom. Po nastalih spremembah je kvalifikacijska struktura zaposlenih naslednja: Ožje priučeni delavci (brez strokovnega izpita in poklica) 813 35,2 % Poklic ozkega profila 748 32,4 % Poklic širokega profila 487 21,1 % Nepopolna srednja in srednja šola (VK, delovodska šola in srednja šola) 212 9,2% Višja in visoka šola 49 2R % Skupaj (stanje 30. 6. 1971) 2.309 100,0 % Število zaposlenih odgovarja številu določenem v družbenem planu za letošnje leto. Kvalifikacijska struktura zaposlenih se sicer izboljšuje, vendar še odstopa od dejanskih potreb, predvsem pri kadrih s srednjo, višjo in visoko šolo. Skupno število zaposlenih se je v odnosu na lansko leto povečalo za 109 ljudi, oziroma 5 %, kar ima svoj vzrok predvsem v odpiranju novih kapacitet v valjarni II. Samoupravne novice PRIZNANJA JEKLARJEM Ekonomsko-poslovni odbor je na svoji 18. in 19. seji razpravljal o priznanju, ki bi ga bilo treba podeliti jeklarjem, ki že 25 let delajo v naši jeklarni. Letos namreč praznuje jeklarna 25. obletnico obstoja in v njej je zaposlenih nekaj jeklarjev, ki opravljajo svoje martinarsko delo tudi že toliko let. Tako je ekonomsko-poslovni odbor sprejel sklep, da 'e podelijo ustrezna priznanja naslednjim delavcem: Arti-ček Ivan, Korošec Venčeslav, Pečnik Ludvik, Mernik Adolf, Pusték Franc, Koštomaj Anton, Vrečko Blaž, Leskovšek Ivan, Mulej Jože, Vengust Ivan, Franulič Anton, Godec Franc in Ivačič Edvard. Ekonomsko-poslovni odbor je istočasno sprejel sklep, da se ugotovi, koliko delavcev v drugih bratih je že zaposlenih v tovarni 25 let ali pa so se že upokojili, da se ob ustrezni priložnosti podelijo priznanja tudi njim. SAMOUPRAVNI SPORAZUM Na svojem septembrskem zasedanju bo Delavski svet podjetja razpravljal in sprejemal samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov v črni in barvasti metalurgiji Slovenje. Osnutek sporazuma, o katerem je potekala razprava tud v svetih enot in v družbeno-političnih organizacijah, je trenutno v »obdelavi« pri komisiji, ki deluje pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije in bo predvidoma sredi meseca sprejet dokončen tekst, ki bo prišel ponovno v razpravo v posamezne tovarne. Tako bo lahko naš delavski svet izrekel svoje mnenje o njem in ga tudi sprejel letos septembra. Stavba priprave peska v livarni I IZ DELOVNIH SKUPIN Priročnik za vodje delovnih skupin Glede na to, da bodo delovne skupine, ki se pravkar ustanavljajo, pričele z delom pravzaprav šele v naslednjih mesecih in da se od njih pričakuje, da bodo z vso resnostjo in potrebno zavzetostjo pristopile k delu, se — povsem razumljivo — postavljajo pred njihove vodje nove naloge. Da bi se del o vodij delovnih skupin olajšalo, pripravlja tajništvo organov upravljanja kratek priročnik za vodje o tem, kako voditi delovne skupine, kako voditi seje, kakšne so pravice in dolžnosti članov delovne skupnosti, kakšno je delovno področje delovnih skupnosti itd. Nekaj kasneje bodo vodje delovnih skupin prejeli tudi obširnejši priročnik, ki ga pripravlja izobraževalni center in ki bo tudi vsebinsko obsežnejši. DELOVNE SKUPINE V VZDRŽEVALNIH OBRATIH Na XI. seji je Svet delovne enote vzdrževalnih obratov razpravljal o nadaljnjem razvoju samoupravljanja v podjetju in v vzdrževalnih obratih še posebej ter podprl prizadevanja pri ustanavljanju delovnih skupin. Pri tem gre za realizacijo določil statuta našega podjetja, ki govore o delovnih skupinah kot o oblikah najneposrednejšega sodelovanja delavcev pri realizaciji neposrednih proizvodnih nalog ter pri odločanju o posameznih bistvenih vprašanjih delovnega okolja. Istočasno pa predstavljajo delovne skupine tudi uspešno sred-lektivu. stvo informiranja v delovnem ko-Ob koncu so sprejeli sklep, da se ustanovijo naslednje delovne skupine: MEHANIČNA DELAVNICA 1. Inštalaterji — vodja SEKOLEC Ivan, 2. Ključavničarji in inštalaterji — vodja ROJC Martin v valjarni II in livarni II, 3. Žerjavni oddelek — vodja FURLANI Stanko, 4. Ključavničarji (Store I) — vodja VERDEV Jože, 5. Strugarji I — vodja KOLAR Mirko, 6. Strugarji II — vodja PLATOV-ŠEK Franc, 7. Orodjarna in kalilnica — vodja ROZMAN Franc, 8. Kovači in kleparji — vodja ŽOHAR Franc, 9. Varilci — vodja ŽOHAR Fric. ELEKTRO DELAVNICA 10. Štore I — vodja Pišek Ivan 11. Štore II (navijalnica) — vodja GORIŠEK Franc 12. Štore II (delavnica II) — vodja REZAR Fric 13. Valjarna II — vodja NOVAČAN Anton MERILNA SLUŽBA 14. Delovna skupina Štore I — vodja MAJER Jože 15. Delovna skupina Štore II — vodja CÀGALJ Josip PROMET 16. Ozkotirni železniški promet— vodja UŽMAH Franc 17. Normalnotirni železniški promet in parni žerjav —■ vodja VODEB Jože 18. Kurilnica — vodja SKALE Aleksander 19. Progovna skupina — vodja TOVORNIK Jože Organizacijski predpis o delovnih skupinah Tajništvo organov upravljanja je pristopilo k izdelavi organizacijskega predpisa, ki bo reguliral delo delovnih skupin. Z njim bo tudi natančneje predpisano poslovanje delovnih skupin kakor tudi odnosi med vodstvom delovne skupine, obratovodstvom, vodstvom sklopa ter tajništvom orga- nov upravljanja. Namen predpisa je predvsem ta, da je pri delu delovnih skupin čim manj nejasnosti in da so kar najbolj jasno začrtana razmerja med posameznimi že omenjenimi dejavniki kar naj omogoča predvsem kvalitetno delo delovnih skupin. KRVODAJALCI! Zavod za transfuzijo pri celjski bolnišnici ima v zadnjem času veliko pomanjkanje krvi. K temu pripomorejo številne prometne in druge težje nesreče. Zaradi tega je bila za Železarno Štore predvidena krvodajalska akcija dne 20. avgusta, katero pa smo zaradi sezone dopustov odložili na 17. september. Apeliramo na vse krvodajalce v Železarni Štore, da se ob tej priliki odzovete v čimvečjem številu. Obratovodstva in delovodje pa prosimo, da pri razporedu dela upoštevajo odsotnost krvodajalcev in jim omogočijo pomagati bližnjemu v nesreči. Akcijo je treba tembolj podpreti, ker je tudi železarna spričo nekaj težjih nezgod precejšnji »potrošnik« tega dragocenega zdravila. PRAVILNIK O DELOVNIH RAZMERJIH (Nadaljevanje s prejšnje strani) — prinašanje alkohola, pijančevanje ali uživanje alkohola med delovnim časom ali prihajanje na delo v vinjenem stanju; — prilaščanje orodja, materiala ali drugih predmetov na škodo sodelavcev ali ZP v vrednosti od 50 do 500 din; — kršitev varovanja poslovne tajnosti brez posledic in osebne koristi ; — neopravičeni in neprekinjeni izostanek z dela v trajanju 2 dni ali vsak enodnevni izostanek, ki ima za posledico znatno materialno škodo; — zaporedno trikratno ponavljanje lažjih kršitev delovnih dolžnosti, če ne gre za težje posledice; — preprečevanje izvrševanja delovnih nalog ali dela sploh s silo, ne glede na obseg škode; — vse kršitve določil splošnih aktov, če je tam določena odgovornost delavca in če so kršitve teh določil označene kot težje kršitve delovnih dolžnosti. 3. Posebno hude kršitve delovnih dolžnosti so: — zloraba položaja ali prekoračenje danega pooblastila z namenom, da se s tem zase ali za koga drugega pridobi protipravna premoženjska korist ali pa drugemu prizadene škoda; — povzročitev materialne škode nad 500 iz velike nepazljivosti ali naklepa na delu ali v zvezi z delom ; — pridobitev osebne premoženjske koristi ter izročanja ali sprejemanje daril in drugih ugodnosti od poslovnih strank v zvezi z delom ZP in na njeno škodo; — kršitev varovanja ali izdajanja poslovnih tajnosti, ki imajo za posledico materialno ali drugo škodo; — ponarejanje dokumentov ali namerno dajanje napačnih podatkov, kar lahko vpliva na odločitev sprejema delavca na delo; — namerno dajanje napačnih podatkov, ki lahko vplivajo na osebne dohodke, materialno stanje ali proizvodne uspehe ZP; — namerno napačno informiranje samoupravnih organov, kar ima negativne posledice za ZP; — namerno kršenje zakonov ali samoupravnih aktov ZP s težjimi posledicami za interese ZP, za in- terese širše družbene (skupnosti ali posameznega delavca ZP; — prilaščanje ali uporabljanje proizvodnih sredstev ali materiala ZP ali izkoriščanje delovnega časa zaradi nedovoljenega dela za sebe ali za druge v večjem obsegu; — opustitev ukrepov za varstvo pri delu, kar ima za posledico smrtho ali težjo telesno poškodbo ali če delavec huje ogroža svojo varnost ali varnost drugih pri delu; — tatvina, storjena v ZP na škodo delavca; — povzročanje nereda s fizičnim napadom, s pretepom ali z nemoralnimi dejanji oziroma nedostojnim žaljivim vedenjem med delom; — zaporedno večkratno ponavljanje težje kršitve s predhodnim izrekanjem ukrepov za take kršitve; — neopravičeni, neprekinjeni izostanek z dela v trajanju več kot 2 dni; — vsak naslednji neopravičeni izostanek, če so bili izrečeni že vsi ukrepi, razen izključitve; — samovoljno prenehanje dela, ne da bi se upošteval odpovedni rok; — storitev ali opustitev kateregakoli dejanja, ki po kazenskem zakoniku predstavlja kaznivo dejanje v zvezi z delom v ZP; — vsako naklepno napeljevanje h kršitvi ali opustitvam delovnih nalog, če iz tega nastanejo težke posledice; — preprečevanje izvrševanja delovnih nalog ali dela s silo, če je pri tem nastala večja škoda; — vse kršitve določil splošnih aktov, če je tam določena odgovornost delavca in če so posamezne kršitve določil označene kot posebno hude kršitve delovnih dolžnosti. Ukrepe izrečejo komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetih enot, komisija za delovna razmerja pri delavskem svetu tovarne in odbor za kadrovsko-social-no vprašanje pri DST. V 11. poglavju pravilnik določa postopek za odstranitev delavca z delovnega mesta in podjetja. Delavca se lahko odstrani z delovnega mesta v primeru, če nje- gova prisotnost na delovnem mestu ogroža redni potek dela, če stori težjo ali posebno hudo kršitev delovnih dolžnosti, če s svojim delom namenoma zmanjšuje uspeh delavcev, če se ne podreja predpisom o varstvu pri delu. Delavec je lahko odstranjen iz podjetja: če je zoper njega uveden kazenski postopek za dejanje, ki ga je storil na delu ali v zvezi z delom če je zoper njega predlagan postopek za izključitev iz delovne skupnosti in če je bil zaloten pri posebno hudi kršitvi delovne dolžnosti. Sklep o odstranitvi z delovnega mesta sprejme vodja organizacij- V eni od prejšnjih številk »Štor-skega Železarja« v začetku letošnjega leta smo našim bralcem prikazali gibanje proizvodnje našega elektroplavža od leta 1967 do do 1970. Za osvežitev spomina navajamo še enkrat podatke: v letu 1967 je proizvodnja grodlja bila 15.167 ton in se je v letu 1970 povečala na 21.510 ton, to je v štirih letih za 41 %. V »Zelezarju« smo pohvalili vodstvo in posadko obrata za uspeh in dali priznanje za prizadevanje. Sedaj dajemo pregled proizvodnje v letošnjem prvem polletju s ciljem, da ugotovimo ali obratuje elektroplavž enako dobro kot lani ali ne. Zraven kolone o višini proizvodnje po mesecih je primerjava v procentih pri čemer je januarska proizvodnja za 100 % vzeta kot osnova: 1971 mesec proizvod, v tonah v % januar 3.848 100 februar 4.116 107 marec 4.249 110 april 3.506 90 maj 3.910 101 junij 4.208 109 Skupaj : 23.837 Glavna tema kongresa, ki bo letos v Torontu (Kanada), je o-nesnaženje zraka in vode z industrijskimi plini in odpadno industrijsko vodo. Predvsem v zadnjih 10 letih je tako onesnaženje zavzelo vse večji obseg zaradi dominantnega razvoja industrije, zlasti še zgraditve ogromnih novih železarn, termo-elektrarn itd. V problematiki bodo obravnavane med ostalim naprave za čiščenje industrijskih plinov in odpadne industrijske vode od škodljivih primesi. Te naprave za čiščenje so izredno drage zato so potrebne zakonske mere da jih podjetja v najkrajšem določenem času zgradijo. Kot primer navajamo, da so v Kanadi 3 največje ske enote, o odstranitvi iz podjetja pa komisija za delovna razmerja oziroma odbor za kadrov-sko-socialne zadeve pri DST. Pravilnik so prejeli vsi vodje oragnizacijskih enot z navodilom za uporabo. Dokler ne bo sprejet nov, usklajen, pravilnik o delovnih razmerjih tovarne, veljajo še naprej vsa tista določila sedanjega pravilnika o delovnih razmerjih tovarne, ki niso v nasprotju s pravilnikom združenega podjetja in zakonskimi določili. Nov interni pravilnik mora biti sestavljen in sprejet do konca tega leta. R. M. Če skupno proizvodnjo pomnožimo z 2 in primerjamo s proizvodnjo lanskega leta, katera je bila 47.824 tone, vidimo, da je trenutno stanje 99,7 % t.j. da je proizvodnja prvega polletja samo za 0,3 % nižja od proizvodnje leta 1970. V istem časovnem intervalu je prodaja grodlja, v glavnem sivega, drugim livarnam predvsem na področju Slovenije bila za 7 % večja od prodaje leta 1970. Iz teh ugotovitev lahko sodimo, da povečanje proizvodnje grodlja sedanjega agregata ni več možno. Kar pa se tiče prodaje bo ista ob koncu leta in v bodoče verjetno nižja ker stalno raste potreba po sivem grodlju pri nas zaradi povečanja proizvodnje naših obeh livarn. Kolektivu aglomeracije in elek-troplavžu lahko k temu uspehu ponosno čestitamo. železarne, z letno proizvodnjo od skupaj ca. 10 milijonov ton jekla, investirale za take naprave za čiščenje plinov in vode skupaj ca. 120 milijonov dolarjev ali — preračunano v dinarje — na vsako železarno 100 milijard starih dinarjev. Onesnaženje vode in zraka ki ga povzroči samo ena mala železarna, kot je to naša, si lahko najbolje predstavljamo če pogledamo našo Voglajno v smeri Celja in količine dima-prahu (v glavnem železovega oksida, včasih prekrasne rumene barve, katere v gotovih presledkih bruha v zrak naša mala 30 tonska SM-peč. i mMVm ■; ' ,v'L Ij _ -..- ’<■ nw fiAM" W ’ '‘ IR r" ! * i V okviru rekonstrukcije livarne I se gradi tudi velika priprava peska Proizvodnja grodlja našega elektroplavža v prvi polovici letošnjega leta 5. SVETOVNI KONGRES 0 PROIZVODNJI SUROVEGA ŽELEZA IN JEKLA Letos ta bore nje za naše otroke Že deset let uspeva odgovornim pri TVD Partizanu-Kovinarju v Štorah poleg redne vadbe po oddelkih še. organizacija zimskošportne dejavnosti, ki zajame v zimskih šolskih počitnicah vedno večje število otrok pa tudi odraslih. Sankanje, posebno pa smučanje, ki vsebuje posebno še šolo smučanja in nadaljevalne tečaje, je privabljalo v to vrsto aktivne-, ga oddiha vedno dosti pristašev zimskih športov. Toda upravni odbor društva, zlasti pa še tehniškega sekretarja društva tov. Tineta Vebra je mučila vsa leta še ena skrb. Kako izpolniti vrzel, praznino, ki nastane v društveni dejavnosti v poletnih mesecih, v času šolskih počitnic. Kako jim je to uspelo, nam je pojasnil v taboru mladih pripadnikov TVD Partiza-na-Kovinarja v Lokah pri Mozirju tov. Tine Veber, vodja tabora, sam. V društvu smo se zavedali, da smo poklicani, najti tudi za poletne počitniške mesece primerno obliko aktivnega oddiha posebno za mlade člane našega društva. Imamo sposobno osebje — vodnike, ki so pokazali pripravljenost, prevzeti odgovorno nalogo. Vprašanje je bilo, kako bodo starši razumeli koristnost skupinskega taborjenja. V poletnih mesecih vzamejo starši otroke s seboj na morje, ali na daljše izlete in zato . primerna lokacija, kjer je zraslo tudi letos veliko platneno naselje, , v katerem vrvi mladine iz najrazličnejših krajev Slovenije, celo iz Kranja, Murske Sobote in drugih krajev«. Za to 8-dnevno bivanje so. izdelali okvirni program, vsak večer pa po večerji, ko se glavni vrvež poleže, izdelajo podroben program za naslednji dan. Upoštevati morajo tudi vremenske razmere, ki so jim pa zaenkrat izredno naklonjene. »Ob 7. uri zjutraj vstajanje in umivanje, ob 7.30 zajtrk, po zajtrku obvezno urejanje bivališča, ob 9. prično športne igre, predvsem z žogo. Dekleta so navdušena bolj za orodno telovadbo. Ob 11. gredo prvič na kopanje v Savinjo, do kosila, ki je ob 13. uri. Ob M je skupni odhod na kopanje, ki traja do 17. ure. Po kopanju jih čaka izdatna malica, po malici oblikujejo skupine za no-.gomet, rokomet, odbojko, namizni tenis, badmington in rusko kegljanje. Kdor je utrujen od kopanja, si privošči glasbo, ali zabavne igre, ki so jih prinesli s seboj«, pojasnjuje tov. Veber. »Kako vam uspeva izvajati tako pester, bogat program?«, sem ga vprašal. »Zasluga za odvijanje vsega dela po načrtu gre izredno prizadevnim vodnikom: Sonji Ocvirkovi, Dori in Draganu Bokšan, La- na taborjenju počutijo izredno prijetno, iz tega in prej navedenega pa lahko zaključimo, da je zamisel in izvedba taborjenja u-spela, v korist udeležencev in da bo po vsej verjetnosti v prihodnje še večji odziv na tako zvrst aktivnega odmora mladih iz Štor. Želja tov. Vebra je, da bi v prihodnjih letih lahko. organizirali taka taborjenja za vse otroke Štor in okolice, ne glede na članstvo v TVD Partizanu-Kovinarju. V taboru smo ob našem obisku našli dosti staršev, ki so prišli obiskat, svoje otroke. Tudi njim je z obrazov sijala zadovoljnost, ko so videli, kako zdravo razvedrilo so pripravili odgovorni člani TVD Partizana-Kovinarja njihovim otrokom. V tem pa je tudi del poroštva za uspešen odziv na prihodnja taborjenja v Lokah.: R. Uršič Veliko je bilo veselja pri kopanju v Savinji Priprave za velik taborni ogenj Zjutraj so se otroci seznanili z urnikom niso razpoloženi za taborjenje otrok. Pa vendar smo letos poskusili s propagando in razposlali vabila po sekcijah in v šoli. Odziv je bil nepričakovano velik. Ugodili smo lahko samo onim, ki so se v postavljenem roku prijavili za taborjenje. »Od L avgusta je na 8-dnev-nem taborjenju, v Gozdni šoli Partizana Slovenije v Lokah pri Mozirju 45 otrok iz Štor. Izredno diju Kaluži.« Čeprav je sebe zamolčal, sem vedel, da gre največja zasluga inicijatorju za takšno taborjenje, sedaj vodji tabora, tov. Tinetu Vebru, ki ima poleg skrbi za izvajanje rednega programa, še vrsto obveznosti. Vodstveno osebje se zbere vsak večer k posvetu, da določijo podroben program za naslednji dan. Iz vedrih obrazov mladih tabornikov smo lahko razbrali, da se Na celjskem kegljišču je bil kegljaški turnir v počastitev prve celjske čete, katerega prireditelj je bila Libela. Sodelovalo je osem ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Kovinarja z 832 keglji, drugo mesto Aero z 809 keglji in tretje mesto Obnova z 781 keglji. Vse tri ekipe so osvojile pokale v trajno last. ' Na kegljišču v Štorah je bil velik turnir, na katerem je sodelovalo sedemindvajset ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Hrastnika z 855 keglji, drugi je bil Žalec z 800 keglji in tretji Ingrad z 798 keglji, Kovinar si je delil 4. 5. mesto z ekipo Cetisa z 785 keglji. , Prav tako se je končal pomladanski turnir v borbenih partijah, kjer je uspelo Kovinarju iz Štor prehiteti Aero in Žalec. V zadnjem kolu so bili doseženi naslednji rezultati: Kovinar 850, Žalec 828 in Celje 826 kegljev. S tem prvim mestom si je Kovinar izboril drugo mesto v občinskem me-. rilu, za ekipo Celja. Odigrani sta bili dve koli v občinski ligi 8 x 200. Na kegljišču v Štorah sta gostovali ekipi Aera in Celja II. Rezultati Aero : Kovinar 6432:6705 Celje II : Kovinar 6449:6659 Najboljši in s tem tudi rekord kegljišča je postavil v dvoboju z Aerom Jože Sivka z 916 keglji, drugi Danilo Sivka 886 kegljev in Rado Faktor 830 kegljev. Pri ekipi Celje II so bili najzaslužnejši: Pišek Andrej z 872 keglji, Sivka Jože z 855 keglji in Kavka Marjan z 853 keglji. Redno se vršijo treningi in priprave za občinsko prvenstvo za posameznike, katerih kvalifikacije bodo v Štorah. F. — R. Tekmovanje v počastitev praznika V počastitev praznika Dneva vstaje 22. julija je bil na našem kegljišču turnir v borbenih igrah (6 mož, 2 nastopa po tri lučaje) na katerem je sodelovalo 25 ekip iz celjske občine. Prvo mesto je osvojila naša druga ekipa s 534 podrtimi keglji, druga je bila e-kipa Kovinotehne s 522 keglji in tretja ekipa Elektro Celja s 503 podrtimi keglji. Naša prva ekipa je zasedla 10. mesto s 432 keglji. STORSKI ŽELEZAR. Glasilo delovnega kolektiva železarne Store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Urednik Rudolf Uršič — Uredniški odbor: dipl. Ing. Janez Barbone, Friderik Jernejšek, Anton Vlackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Rudolf Uršič, dipl. Ing. Niko Zakonjšek in Ivan Zmahar — Tisk CETIS grafično podjetje Celje — 1971 NEZGODE PRI DELU V mesecu juliju 1971 je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž 3, Jeklarna 1, Valjarna I. 1, Valjarna II. 1, Livarna I. 2, Livarna II. 4, Samotama 1, Mehanična delavnica 1, Ekspe-dit 1, ostalo 1, skupaj 16. Brez nezgode pri delu so bili v tem mesecu naslednji obrati in oddelki : Modelna mizama, obdelovalnica valjev, energetski obrat, elektro-obrat, promet, razvojni oddelek, OTK in komunalni oddelek. S prihodom in povratkom z dela imamo sledeče število prijavljenih nezgod: 1 iz livarne I., 1 iz livarne IL, 1 iz šamotarne in 1 iz ekspedita. Pri delu so se poškodovali: ELEKTROPLAVŽ: VODIŠEK Anton (1 mesec) je stisnilo palec leve roke pri prenašanju elektromotorja na žerjavu. REZMAN Rade (13 let) je padel po stopnicah, po katerih je bilo razlito olje in si poškodoval zapestje leve roke. MEHLE Dragu (2 mes.) je stisnilo palec leve roke, ko je nakladal z grabilcem na vagon žlindro. JEKLARNA: GRAČNER Peter (7 mes.) pri prevozu materiala s samokolnico je kolo ob tračnici zdrsnilo, kar je povzročilo prevrnitev samokolnice, pri tem ga je ročaj samokolnice udaril po gležnju leve noge. VALJARNA I. ČUJES Stanko (7 let) se je pri ročnem zakladanju gredic urezal na drugi prst leve roke. VALJARNA II. ZORKO Edvardu (2 mes.) je pri sestopu iz tovornjaka zdrsnilo ter je omahnil. Pri tem si je poškodoval zapestje leve roke. LIVARNA I. VRBAJAC Milan (2 leti). Med kopanjem mu je zdrsnilo na mokrih tleh, pri čemer si je poškodoval peto leve noge. SPRAJCER Viktor (20 let). Pri jemanju tekočega železa iz peči se mu je ročna ponovca nagnila, razlito železo pa ga je opeklo po narti leve noge. LIVARNA II. ZUPANC 'Ivan (14 let) je udaril s kladivom po železu, pri tem mu skočil drobec v levo oko. GUDALO VIČ Žarko (2 leti). Pri brušenju ulitkov mu je padel drobec v oko (Ni nosil očal!). KOVAČ Ivan (6 let). Pri zapenjanju kalupnega okvirja se je ta popeljal in mu stisnil stegno desne noge. ČATER Rado (21 dni) je dobil pri brušenju drobec v levo oko. ŠAMOTARNA LEBER Franc (7 mesecev). Po končanem rednem delu je še pomagal nakladati opeko. Pri tem mu je padla opeka na nogo in mu poškodovala mezinec na levi nogi (ni imel več zaščitnih čevljev!). MEHANIČNA DELAVNICA SKORNIK Vlado (4 dni). Pri montaži protiuteži je zdrsnil pomožni drog ter mu stisnil palec roke. EKSPEDIT ŽEKAR Valentin (3 leta). Pri privezovanju kokile na žerjav mu je sodelavec vrgel po nogi 50 kg težko cev (Nekoordinirano delo!). OSTALO: DUSEJ Antonija (2 leti). Pri raznašanju pošte ji je na elektro-plavžu padel tujek v levo oko. Izgubljeni dnevi v juniju: Nezgode pri delu 301 dan Nezgode na poti 95 dni Ostala obolenja 2621 dni Skupaj : 3017 dni Tako ne smemo delati! Namen tega članka je, da opozorimo posamezne člane kolektiva na zelo pomanjkljivo spoštovanje požarno-preventivnih navodil. Zal nas številni požari in ogromne škode v raznih krajih naše ožje domovine ne izučijo. Na vseh sestankih in predavanjih o varstvu pri delu v podjetju vedno in povsod poudarjamo in naštevamo naloge zaposlenih na delovnem mestu. Med te naloge spadajo predvsem: — gasilni aparati morajo biti vedno na svojem mestu, vsak čas dosegljivi (ne založeni z raznimi materiali) in uporabni; — najstrožje je zabranjeno odstranjevati gasilne aparate iz določenih mest in jih uporabljati za namene, ki nimajo nobene zveze z gašenjem požarov; — vsak mora pri svojem delu paziti, da zaradi malomarnosti in neprevidnosti ne povzroči požara in druge nesreče. Pri nas pa ni vse tako, kot bi moralo biti, kar potrjujeje naslednji primeri: 1. Pred kratkim je v livarni valjev zaradi nepravilnega dela na plinskih napravah nastal manjši požar — vnela se je lesena stala-ža. Ogenj je bil sicer manjšega značaja, bilo pa je nevarno, ker je ob stalaži slonela kompletna varilna garnitura (2 jeklenki, cevi). Garnitura sicer ni bila last Železarne, vendar lahko vsak dan zasledimo tudi naše jeklenke na raznih neprimernih mestih, katere puščajo varilci po končanem delu. 2. Dalj časa smo ugibali, zakaj je v nekaterih obratih izpraznjeno večje število gasilskih aparatov CO2, čeprav ni bilo požarov. Predvsem je bil to primer v novi valjarni. Naposled je ugotovljeno, da nekateri delavci s tem plinom hladijo pijače. Ali ti posamezniki kaj mislijo, kako bi. s praznim a-paratom gasili požar, če bi nastal? 3. V oddelku obdelovalnice valjev Štore II je delavec z vnetljivo tekočino čistil stružnico. Sodelavca sta se v bližini igrala z gorečo čistilno volno, ki je padla v posodo in povzročila vžig. Končalo se je brez hujših posledic — kaj če se ne bi? To je le nekaj primerov, kako ne smemo delati. Ali bo moralo priti do katastrofe? Kršitelji varnosti pri delu premislite! GASILSKA SLUŽBA Bron za pionirje diploma za člane in mladince Zavedajoč se vloge, katero ima gasilska organizacija v naši družbi, nadaljuje gasilsko društvo Železarne Štore začrtano pot pri u-sposabljanju svojih kadrov. V okviru razpoložljivih finančnih sredstev, katera smo si sami pridobili z organizacijo zabavnih prireditev, smo se udeležili nekaterih tekmovanj v republiškem merilu. Pri tem nas je finančno podprla tudi občinska gasilska zveza. Pionirji in mladnici so se udeležili tekmovanja v Novi Gorici kjer so prvi osvojili bronasto značko, drugi pa z nekoliko manj sreče - diplomo. Članska ekipa je na republiškem tekmovanju v Mariboru osvojila diplomo in tekmovalno značko. Za slabši uspeh članske ekipe obstojajo delno upravičljivi razlogi. Po prvotnem programu bi naj na tem tekmovanju, ki je bilo do sedaj najmasovnejše v Jugoslovaiji, saj je sodelovalo preko 260 ekip, od tega več kot 40 iz Avstrije, — nastopala ekipa mlajših članov. Pri sestavljanju ekipe pa smo prišli do spoznanja, da trenutno ni dovolj mladih resnih članov, ki bi se lahko uspešno uveljavili v tako močni konkurenci. Vsled tega so prišli v poštev starejši, od mlajših pa le Šuster Ivan in Jerovšek Vlado, ki sta se vrnila iz JLA. Kljub temu, da so bili posamezni člani večkrat zadržani zaradi izmenskega dela in izrednega študija, so se -skrbno pripravili in pod vodstvom desetarja Meze Andreja tudi na tekmovanju dali vse od sebe in dosegli povprečen u-speh. Med člani je kljub prepričanju, da v tako močni konkurenci ni pričakovati boljšega plasmana, vladalo borbeno in tovariško vzdušje. Ta primer pa zadolžuje vodstvo društva, da še nadalje skrbi za pomlajevanje članstva, kar ni potrebno samo zaradi tekmovanj, ampak predvsem zaradi težkih in odgovornih nalog, katere ima naša organizacija pri za-varovnju podjetja in ostalega premoženja pred požarom. Pred nami so še občinska tekmovanja vseh vrst članstva, pri čemer želimo vsem ekipam čimveč uspeha. DELOVNO DOLŽNOST SO PREKRŠILI Komisije za kršitev delovnih dolžnosti pri svetih metalurške enote in enote vzdrževalnih obratov so se v maju in juniju 1971 sestale trikrat in obravnavale 33 primerov kršitev delovnih dolžnosti. V enem primeru je bil kršitelj predlagan kadrovsko-socialnemu odboru pri delavskem svetu tovarne za izključitev iz delovne skupnosti, v štirih primerih je bil kršiteljem izrečen .zadnji opomin, v devetih primerih je bil izrečen javni opomin, v sedmih primerih je izrečen najmilejši ukrep opomin, v sedmih primerih je bil postopek ustavljen, ker so kršitelji zapustili podjetje, v petih primerih pa so bili kršitelji oproščeni krivde in odgovornosti, ker ni bilo najti vzrokov za izrek ukrepov. Hujše so prekršili delovno dolžnost I. Predlagan za izključitev iz delovne skupnosti: 1. Močnik Rudolf — mlajši, mehanična delavnica: Ì8. maja 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela. Komisija za kršitev delovnih dolžnosti pri svetu vzdrževalnih obratov ga je predlagala kadrovsko-socialnemu odboru za izključitev iz delovne skupnosti. Kadrovsko socialni odbor pri DST mu je ponovno izrekel — zadnji javni opomin. II. Z zadnjim javnim opominom: 1. MURN Jurij,-livarna valjev: 28. maja 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 2. PUNGERŠEK Vlado, livarna valjev: 28. maja 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 3. FARTELJ Milan, obdelovalnica valjev: 15. aprila 1971 ponov- no neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. 4. ANTLEJ Hinko, valjarna I: 17. maja 1971 ponovno neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin. III. Z javnim opominom: 1. RECKO Viktor, promet: 16. aprila 1971 zakrivil zastoj proizvodnje v jeklarni, ker ni pravočasno poskrbel za izvršitev premika vozov — javni opomin. 2. RECKO Viktor, promet: 26. maja 1971 malomarno opravljal svoje delo in je v posledici tega nastala materialna škoda na vratih v valjarni Štore II — javni opomin.-, 3. VOLAVŠEK Mirko, jeklarna: 9. maja 1971 in 29. maja 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 4. KUNŠEK Alojz, aglomeracija: 6. junija 1971 neopravičeno izostal z dela — javni opomin. 5. STOJAN Ivan, livarna specialne litine: 20. maja 1971 izzval in povzročil motenje in krajše onemogočanje poslovanja delovne enote — javni opomin. 6. LUBEJ Ivan, livarna specialne litine: 19. maja 1971 grobo izpadel proti svojemu mlajšemu sodelavcu — javni opomin. 7. ŽOLGER Franc, jeklarna: 10. maja 1971 neopravičeno zapustil med delovnim časom delovno mesto z namenom, da odide v gostilno — javni opomin. 8. PENIC Daniel, jeklarna: 10. maja 1971 neopravičeno zapustil med delovnim časom delovno mesto z namenom, da odide v gostilno — javni opomin. 9. KOKLIČ Jurij, valjarna II: 23. aprila 1971 malomarno opravil delo z žerjavom in je zaradi tega prišlo do okvare nakladalne naprave — javni opomin. KADROVSKE VESTI V MESECU JULIJU 1971 Novi člani delovne skupnosti V mehanični delavnici so se zaposlili: VOGA ANTON, rezkalec, KAMENŠEK MARCELO, strojni ključavničar, OTOREPEC SLAVKO strugar, LESKOVŠEK MILAN, strojni ključavničar, KOLAR MARJAN, strojni ključavni-ničar in VRBOVŠEK LEOPOLD, strojni ključavničar. V valjarni I: REZAR FRANC, GUČEK LEOPOLD, VALANT MILAN, GABER FRANC, GRAČNER EDI — vsi NK delavci. V valjarni II: DOBRIKOVIC BOŽO, SAJOVIC FRANC — oba NK delavca. V ka-librirskem oddelku — valjarni REGORŠEK FRANC, strojni ključavničar. V livarni valjev: POLŠAK JOŽE, delavec. V jeklarni: TRŽAN FRANC, POLŠAK IVAN, oba delavca. Na elektroplavžu: MIHELIČ FELIKS, LORENCAK IVAN, BREČKO MARTIN — vsi NK delavci. V elektroobratu : DURlClC DUŠAN, elektromeha-nik, JERŠIČ METOD, elektrome-hanik, BOFULIN RADOVAN, elektromehanik, KRAŠOVEC RUDOLF, elektromehanik, ĐORĐE-VlC GOJKO, elektromehanik. V modelni mizami : GRADIŠNIK MARJAN, delavec. V livarni sive litine: GUČEK JERNEJ, HROVATIČ MAKSIMILJAN, CADEJ STANKO, VEŠLIGAJ JOSIP — vsi NK delavci. V obdelovalnici valjev: ZIMŠEK STANISLAV, strugar, ŠELIGA ZDRAVKO, PK strugar. Kot pripravniki so bili sprejeti: UŽMAH MAJDA, ekonomski tehnik, CEHNER ELZA, ekonomski tehnik — obe v komercialnem sektorju, ŠAJN ANTON, elektrotehnik, KRESNIK BERNARDA, ekonomski tehnik — v finančnem sektorju, ŽOHAR BREDA, kemijski tehnik, PERPAR EMILIJA, ekonomski tehnik in LEDINSKI MILENA, nedokončano TSŠ — metalurški oddelek. Po lastni želji so odšli iz podjetja LAH DOMINIK, delavec iz valjarne I, MOŠKOTELEC Ivan, delavec iz livarne sive lityie, DRO-VENIK MIRKO, elektromehanik iz elektroobrata, RESNIK ŠTEFAN, delavec iz jeklarne, PANT-NER STANISLAV, strojni ključavničar iz mehanične delavnice. V preizkusni dobi je prenehalo delovno razmerje VALANT MILANU, delavcu iz valjarne I in MIHELIČ FELIKSU, delavcu iz elektroplavža. Po izteku delovne pogodbe je prenehalo delovno razmerje SCHLOSSER PAVLU, NS uslužbencu iz direkcije. Samovoljno so prekinili delovno razmerje KLADNIK IVAN, delavec iz livarne valjev, GRADIČ MILAN, delavec iz šamotarne, KAVKA JOŽEF, delavec iz jeklarne, CEPIN ALOJZ, delavec iz livarne valjev, ŽALMBERGER ANTON, delavec iz šamotarne, SELIČ MARTIN, PK kurjače iz valjarne I, ŽAGAR CIRIL, delavec iz li- varne valjev, KRANJC MIROSLAV, delavec iz elektroplavža, TOSlC NENAD, delavec iz stanovanjske enote, PRODNIK STANKO, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, KOREZ JOŽE, delavec iz livarne valjev, LOJEN JOŽE, delavec iz ekspedita, ANDERLIČ SREČKO, strojni ključavničar iz mehanične delavnice, VOLAVŠEK MIRKO, delavec iz jeklarne, KESER ŽIVKO, strugar iz valjarne I, JELUŠlC STJEPAN, delavec iz valjarne, JAGODIC FRANC, žerjavovodja iz livarne valjev, JUG IVAN, delavec iz va- Naraščaj v družini so dobili: JANCiC EMIL iz jeklarne, VRTOVEC VLADO iz elektroobrata in VRTOVEC NADA iz fi-ljarne I. LOKOŠEK MIRA, rojena 14. 5. 1921 v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, sedaj stanuje v Štorah. Izučila se je trgovskega poklica in leta 1938 zaposlila v trgovski stroki pri privatniku, kjer je delala vse do leta 1947. Dne 20. 11. 1948 se je zaposlila v Železarni Štore, kjer je delala vse skozi v komercialnem sektorju kot komercialni referent. Dne 1. avgusta 1971 pa je pridobila pogoje za redno upokojitev. ARTICEK IVAN, rojen 25. 3. 1916 v Loki pri Žusmu, sedaj stanuje v Zlatečah pri Šentjurju. Njegova prva zaposlitev je bila pri gradbenem podjetju, nato pa še pri cestnem podjetju in to do leta 1941. Od 1941—1945 je bil zaposlen v tovarni čevljev Köfle. Dne 19. 6. 1946 se je zaposlil v Železarni Štore v obratu jeklarni, kjer je delal ves čas, to je vse do 3. 7. 1971, ko je pridobil pogoje za redno upokojitev. KOROŠEC VENCESLAV, rojen 28. 9. 1914 v Trstu, sedaj stanuje v Škofji vasi pri Celju. Leta 1935 se je izučil zidarskega poklica in nato delal do leta 1941 pri privatniku Nenadu. Nato je nančnega sektorja, JAGER JOŽE iz prometa, GAJŠEK ALOJZ iz direkcije, PENIC DANIEL iz jeklarne in RACMAN VLADO iz valjarne. Čestitamo! Na novo življenjsko pot so stopili: TIČAR IVAN iz valjarne, MAČEK FRANC iz elektroobrata, JAZBINŠEK MARJANA iz komercialnega sektorja, ŽOHAR KARL iz mehanične delavnice, ŽULA VINKO iz livarne sive litine in KOLAREC ŠTEFAN iz jeklarne. Želimo jim obilo družinske sre- Štore — obratu jeklarni kot ognje-stalni zidar, kasneje pa je bil sku-pinovodja ognjestalnih zidarjev. V tem obratu je delal ves čas in to do 10. 7. 1971, ko je bil redno upokojen. ŠUSTER VINKO, rojen 17. 7. 1922 v Brezah pri Laškem, sedaj stanuje v Štorah 140. Že leta 1933 je odšel k privatniku si služit kruh in se tako preživljal vse do leta 1944, ko je odšel v NOV. Dne 30. 11. 1946 se je zaposlil v naši delovni skupnosti — obratu livarni sive litine, kjer je delal na raznih delovnih mestih, največ pa kot varilec odlitkov. Leta 1968 je bil zaradi slabega zdravstvenega stanja premeščen v nadzorno službo, kjer je delal do 7. 7. 1971, ko je bil po invalidski komisiji upokojen kot invalid I. kategorije. KOBOLA VALENTIN, rojen 24. 1. 1921 v Štorah, sedaj stanuje v Prožinski vasi. Z 18. letom, to je 5. 9. 1939, se je zaposlil v Železarni Štore in delal kot sezonski delavec. Leta 1940 je odšel v Gradec, kjer je bil 2 leti in se izučil za zidarja. Leta 1943 je odšel v NOV, kjer je bil do osvoboditve. če! NAŠI UPOKOJENCI UPOKOJENI v mesecu juliju 1971 bil zaposlen do leta 1944 pri gradbenem podjetju v Gradcu. Dne 2. 6. 1946 se je zaposlil v Železarni Teden požarne varnosti NE BODIMO POVZROČITELJI POŽAROV — ALI POZNATE POŽARNE NEVARNOSTI NA SVOJEM DELOVNEM MESTU Pod temi gesli bo potekal letošnji teden Požarne varnosti od 20. do 27. septembra. Čeprav v zadnjem času v našem podjetju ni bilo večjega požara, pa nam morajo biti v opozorilo številni požari širom naše domovine in 45 začetnih požarov, ki so se že letos pojavili v naši tovarni. Mišljenja posameznikov, da so za požarno varnost odgovorni samo gasilci je zgrešeno. Vsak član kolektiva je dolžan, da preprečuje nastanek požara in da eventualno nastali požar pogasi oziroma pomaga gasiti. Vsak vodja oddelka, obrata in delavnice JE PO ZAKONU IN INTERNEM PRAVILNIKU ŽELEZARNE DOLŽAN, da organizira sestanke svojih podrejenih in pokliče predstavnika gasilske službe, ki mora prisotne poučiti, kako je treba ukrepati, da do požara ne pride, kako ukrepati v primeru požara, eksplozije, izbruha plina in druge nesreče ter kako uporabljati ročne gasilne aparate. Vsak član koletiva mora upoštevati požarno varnostna navodila in to predvsem pri uporabi in transportu vnetljivih tekočin, eksplozivnih snovi, pri delu s plinskimi napravami, pri uporabi odprtega ognja, skratka povsod, kjer obstoja nevarnost za nastanek požara. Prav tako je dolžnost vseh zaposlenih, da opozorijo svojega predpostavljenega na morebitne nevarnosti d,a takoj sporočijo gasilski službi morebitno izpraznitev oziroma uporabo ročnega gasilnega aparata itd. Ta naloga - pa naj ne bo samo kampanjska, temveč stalna oblika našega dela za preprečevanje požarnih in drugih nesreč. Naj ne bo člana kolektiva, ki ne bi v tej akciji aktivno sodeloval, naj ne bo vodje oddelka — obrata, ki ne bi organiziral strokovnih razgovorov za svoje podrejene. Le na ta način bodo naši obrati in postrojenja varni pred ognjem. Gasilska služba Železarne Store Dne 1. 10. 1947 se je ponovno zaposlil v Železarni Štore v obratu jeklarni kot ognjestalni zidar. O- pravil je tudi izpit za VK ognje-stalnega zidarja. Na tem delovnem mestu je delal vse do 14. 7. ko je bil invalidsko upokojen.