31. številka. Ljubljana, v sredo 8. februarja 1905. XXXVIII. leto Izhaja TBak da« zvečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, ca Četrt leta 6 K 60 h, za en meseo 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vie eto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za cn mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naroebe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačajo od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, Če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi saj se izvole frankovati. _ Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Knaflovih ulicah št. 6, iu sicer uredništvo v I. nadstropja, apravmištvo pa v pritličja. — Upravništva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. 9t Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. i« Narodna tiskarna" telefon št. 85. „Dobri Slovenci, če bodo dobri katoličani/1 Besede župnika Zabukovca. Katoliška vera, trdno katoliško prepričanje, to je najmočnejši jez proti potujčevanjn, to je najuspešnejša obramba slovenstva proti tujemu navalu, tako zatrjujejo in kriče dan na dan naši klerikalci ter bijejo na junaške svoja prsi, češ, mi smo tisti, ki stojimt edini med Slovenci na braniku za pravice slovenskega naroda, mi bdimo in se vojnjemo, da se povsodi in vselej izvršuje napram našemu jeziku popolna ravnopravnost, mi se borimo ne oziraje se ne na levo ne na desno zoper vsakogar, ki dela krivico našemu jeziku in našemu narodu in krši načelo pravičnosti in ravnopravnosti. Bobneče fraze, slepilo za nerazsodno in levedno maso! Klerikalcem je narodnost deveta briga, na rjjen boben tolčejo in z narodnim plaščem se ogrinjajo samo takrat, kadar se jim obeta kak dobiček, kadar labko izrabijo narodno idejo v svoje nečedne namene. Ako jim pa ne kaže, ako se ni nadejati profita, vržejo takoj naroden svoj plašč v kot, zataje narodno prepričanje in proglase narodnost za izro-dek hudičev, za pravo pravcato poganstvo. rSloveneri pod mernikom v po mžnosti in ni jih namenil Gospod za b&bata in mehka kanomška mesta Ko je prisVi go«=pid ksp'an na prvo svoje m* eto, verielo je že dru^i dan vsako babša za pob žnost in za ponižno svet st dušnega poganjiča. A i, in ko je v nedeljo pri deseti maši prvikrat zaiecljal raz leoo, dih-nJ umirajoče svoje stavke Čez množic , poklekai in klanjal se pri Gospodovemu intimnu globoko kakor če noben kaplan ;; r- d nprn, |e vedela vsa fara, da ima pred seboj svetniškega kandidata, ki ga bodo za par sto let vsaj za blaženega spoinal). Ztmaknil se je sredi govora, po božno mu je pojemal glas in le še gortfta šepetanje je pričala, da še ni umrl v neizmerni pobožoosti svoji. In p< božnost je prišla ž njim v faro. Vse mlad** punce, ki so ravno opravile nedeljsko šolo, so začutile gorečo vero v svo;ih sroib. Prej so se rade smejale in mislile na neum- nosti, zdaj pa je vedno stal izraz resnobe na otroških njihovih obrazih. I t žulje so dobile na kolenih od preiftkr*-ne molitve. Kakor senca je hodil gospod ka plan okrog in njegovo govorjenje je b lo samo še rahlo šepetanje N kdar sa ni d/ignilo njegovo oko do ženskega obraza, z nobenim človekom ni govoril o posvetnih stvareh. Če ga |e srečal kmet in dejal: »Lepo vreme imamo«, odgovoril mu je kaplan: »Zahvalimo se G »»podu za njegovo milost« in pokrižal se je trikrat vdano in p n ino 1 i če je rekel cerkovnik: »Dež gre, vse bo po-goiio na polju«, je vzdihml gospod kaplan: »Milimo, molimo!« Ii pt>l je v zakristiji na kolena in molil krvavi d**l rožnega venca, da b* Be usmilil B j pregrešnih ljudi, ki imajo pre več dežja. Cerkovnik je moral moliti ž njim in kmalu je le popolnoma molče opravljal svoj posel in ni to-11 iVz vreme, n ti ga je hvalil . . . Go pod kaplan je imel pridigo o sveti čistosti. Sramežljivo je zardelo njegovo lice, ko je izgovorit besedo »nečistost« in ni več povzdignil oči. In govoril je tako lepo in pretresljivo, da so se vse ženske jokale; device od blaženosti in svetega navdušenja, omoŽene Žene pa od sramote in žalosti nad seboj in nad svojimi nečist mi teles1'. M ada deklet« so bila navdahnena posebne milosti božje, v svetih pogovorih so krepila lepe čednosti ntžmh svojih src. Ena od njih je rekla z jokom svojim tovar'šicam: — Prijateljice, molite ssme. Nesrečna sem, pftrebna tolažbe, ki nam jo pridobi vdana in goreča molitev. Pomislite, moja mati, ki niso več mladi, bodo imeli zopet nekaj rr.a hnega. Sij očetu ne zamerim toliko, ah njim zamer m. Ni jih sram, ko je še mene aram! Niti ▼ obraz jim ne morem več pogledati. I i oni še molijo in hodijo v cerkev, kak r bi s* ne bilo nič igodilo! Kaj so rekli gospod kaplan v nedeljo? — vsak je spočet v grehu, nečist aa rodi na svet. S.j nisem neumna, saj vem, kaj je to. Od, jas bi jokala do sror*i, mati pa nič ne mislijo in so veseli ves dan. Začela bom devet dnevnico na Čast sv. Alojziju. nasprotstva. V Petrogradu se baje govori, da je general Kuropatkin kot vrhovni poveljnik podal avojo demisijo. K t njegovi nasledniki se imenujejo: veliki knez Nikolaj Niko 1 a j e v i č, dosedanji vojni minister Saharo v in general L inje vid. Po Petrogradu kroži, kakor se poroča, brzojavka, ki jo je baje poslal general Grippenberg z bojišča in ki se baje glasi takole: »General Kuropatkin me je onečastil. Položaj moje armade v zadnjih bojih je bil ugoden, uspeh bi bil gotov, ako bi dobil pravočasno pomoč. A dobil sem povelje, da se naj umaknem. Jaz sem rekel svoji armadi: »Ako bom kdaj dal povelje za umikanje, me ubijte! Vojaki me niso ubili, toda jaz sem onečaščen!« Drugi viri pa zatr ujejo, da so poročila o nesoglasju generala Grip-penberga s Kuropatkinom izmišljena. Grippenberg je prosil, da se ga naj odpokliče, ker je bolan. Mož je star že 70 let in ima hud revmatizem, da v zadnjem času niti na konja ni več mogel. Ker je bil v zadnjih bojih težko ranjen tudi njegov sin, je to starega generala tako potrlo, da je zaprosil za upokojenje. Rusi v Koreji. Iz London* se poroča: Ruski voji, ki so zapustili Songčin v Koreji, so uničili vse svoje zaloge. Iz raznih ruskih akcij se sklepa, da nameravajo Rusi opustiti vse nadaljne operacije v severovzhodni Koreji. Nemirovič Dančenko o kapitulaciji Port Arturja. Nemirovič Dančenko piše, kakor se porcča iz Pctrograda: »Ko sem bil meseca oktobra v Port Arturju, bi pač nikdar ne bil verjel na tako hitro kapitulacijo. Bil sem popolnoma prepričan, da se trdnjava še lahko dolgo časa brani, ali da vsaj ne pade pred koncem decembra (starega stila). Znano mi je, da je bilo še v oktobru v salogi precej moke, prekajenega mesa in streljiva. Tudi v mandžurski armadi ni nihče verjel na skorajšnjo kapitulacijo in Kuropatkina je vest o padcu silno presenetila. Smrt generala Kondratenka pojasnjuje mnogo; s to nesrečo je bilo vse pri kraju. Toda šele po povratku generala Steslja v domovino bo mogoče dobiti natančnega pojasnila. Admiral Togo »Daily Telegraph« poroča iz To-kija: Admiral Togo je 6. t. m. odpotoval iz Tokija, da prevzame zopet poveljstvo svojega brodovja. V luki v Saseho je sedaj usidranih devet parnikov, ki so jih Japonci t zadnjem času zasegli; eden od teh je imel na krovu materijal za zgradbo nove ruske torpedovke. General M ilov, no m poveljnik II. armade. Na Grippenbergovo mesto je imenovan za poveljnika II armade gela skoro vsa dekleta so začela đevetdnevnioo na čist sv. Alojziju Županova Nežka je rekla zvečer doma: — 06e, da veste, nikoli se ne bom možila, sklenila sem obljubo svete čistosti! — Ne nori, šieva! — je rekel oče. — In še celo mati je pristavila: — Ne bodi no neumna, vse kar je prav! Naša edinioa si, kaj naj pa počnemo a gruntom? — Ob, mati, jaz čutim poklic svete, vedne čistosti v sebi, nikar me ne silite na nič! — je zajokala hči. — Spat pojdi! — je ukazal oče. In ko je odšla, je zaklel oče: — Prokleti osel od tega kaplana, kakšen vrag ga je prinesel v naš kraj! — Za božjo voljo! — se je prestrašila mati. — Ne kolni ga, on je Bvet in pobožen, kakor sv. Alojzij je. — — Naj bo! Sleva je, slapa! Simo oči prevrača. Saj mu verjamem, da je svet; kaj bi imelo skušnjave tako revše! To ni težava biti svet. Pa če so vsi svetniki tako lahko sveti, potem mi je res žal. — Mož, mož, pregrešil se boš neralma jor SergejMilov, dosedanji načelnik 8. armadnega kora. Sergej Nikolajevič Milov je bil rojen leta 1842 Abaolviral je generalštabno akademijo in služil nato kot častnik do leta 1877. v Kavkazu Ko se je pričela vojna s Turki« je bil poklican v Petrograd, si stekel velike zasluge pri mobilizaciji in bil nato na bojišču prideljen armadi generala Gurka. N , Gurkovi strani se je udeležil slovečega prehoda preko Balkana in se odlikoval v vseh bojih. V priznanje njegovih zaslug mu je car podaril zlato sabljo z napisom: »Za hrabrost« in ga istočasno povišal v generala. Za časa kitajskih nemirov je Milov poveljeval 3. s birtikt mu arouad-nemu koru in se zlasti c dhkoval pri udušitvi boksarske vstaje. Milov je izredno energičen in hraber mož, ki se je tudi na mand-žurskem boj*š6u že opetovano odlikoval s svojim junaštvom. Državni zbor. Dunaj, 7. febr. V debati o re-krutnem zakonu so vsi govorniki omenjali, kako bodo dogodki na Ogrskem vplivali na državno celoknpnost in na skupnost armada. Konštatovali so, da se je vsred najnovejših dogodkov (volitev) zrahljala državna vez. Zahtevali so, naj bi se že enkrat na ogrsko geslo „proč od Avstrije" odločno odgovorilo 8 „preč od Ogrske." — Poslanec Schuhmeier je zaključil svoj govor z izjavo, da njegova stranka ne dovoli vojni upravi siti enega vinarja in niti enega moža. — Posl. W o 1 f je rekel, da so zahteve kmetovalcev in obrtnikov leta in leta ostale neizpolnjene, dočim zavzemajo zahteve vojne uprave Čim-dalje večji obseg. Govoril je o nemirih na Ruskem in opozarjal vlado na naše razmerje napram Italiji, ki se podcenjuje. Itajija si je finančno in gospodarsko zelo opomogla. Naglašal je, da je nakana Madjarov, popolnoma razdejati skupnost z Avstrijo. Zato opominja brambni odsek, naj z rekrutno predlogo počaka toliko časa, da se naše razmerje z Ogrsko pojasni. — Posl. H e i m r i c h j e navajal pritožbe češkega naroda napram vojni upravi. — Posl. W a g n e r je našteval želje kmetskega prebivalstva ter zahteval posebno, da se rodbinski očetje popolnoma oproste vojaščine. — Prihodnja seja bo jutri. Iz odsekov. Dunaj, 7. febr. Proračunski odsek je imel danes sejo, kateri sta prisostvovala tudi ministrski predsednik baren Gautsch in finančni minister dr. Kozel. Predlog posl. P e r n e r -storferja o organizacijskih in službenih pravilih finančne straže se je izročil potom zak. poročevalcu o proračuna za finančno ministrstvo. — Potem se je razpravljalo o predlogu glede refundacij. Prvi je gavoril ministrski predsednik, ki je povedal, da državno blagajničso stanje od leta do leta pada. — V imenu in časna in večna kazen te bo zadela! — je svarila žena preplašena. — Saj nobenemu ne kradem njegove svetosti ali meni se zdi, da je Bog že vedel, kaj je delal, ko nas je ustvaril, če se gre na to, sem jaz le prej po božji podobi ustvarjen, kakor ta siratka od našega kaplana. Z* tri take sem še! In kakšen obraz ima, kakor kakšoa stara nuna. In potem mi še punco bega. Čtovek prt pravi pameti ne govori tako, kakor on, saj sem poznal že dosti kaplanov. Ali, to je res, čđdaljebolj so zmešani. Namesto, da bi ljudi podu čili, jih pa begajo. Ampak naše punce je škoda. Pojde k stricu na Dolenjsko za par mesecev. Pameten mož in teta je modra ženska, ni tako po kaplanih, kakor ti. Užaljena je zajokala županja, Nežka je pa vendar-Ie odšla k stricu. In ko se je čez pol leta vrnila domov pripravljat balo in ohoet, tudi svetega kaplana ni bilo več. Da je odšel v samostan 80 govorile ženske, ker je bil presvet za ta svet, možakarji pa so trdili, da so ga res zaprii v samostan ali največ zato, ker so se mu Že možgani rahljali od prevelike svetosti. Čehov ie izjavil posl. dr. Kramar, da njegova stranka ne bo glasovala za refsndžranje, ker se dosedaj še ni ničesar storilo, kar bi spremenil« stališče Čehov napram državni upravi. — Posl. Romanezsk je izjavil, da Malorusi napram sedanji vladi stoje ravnotako v opoziciji, kakor so stali napram prejšnji vladi ter tudi morajo ostati dotlej, dokler traja proti Malorusom sovražni sistem v Galiciji. — Predloga je bila sprejeta v poimenskem glasovanju. Za njo so glasavali vse nemške stranke. Zastopnikov Jugoslovanov, ni bilo k seji. — V železniškem odseku se je razpravljalo o planinskih železnicah. — Posl. Ellenbogen in K o 11 i -s c h e r sta izrekla bojazen, da zahtevani krediti ne bodo zadostovali, da bodo končno nove železnice morale delovati z velikim pomanjkljajem, vsled česar se bodo tarifi na vseh avstrijskih državnih železnicah zvišali. — Posl. S) 1 ves ter je povedal, da so plan. železnice dosedaj prekoračile proračun za 91 milijonov kron. — Izvolil se je odsek devetih Članov, ki se bo bavil temeljito s to zadevo. Krščanstvo in ravnopravnost. Dunaj, 7 februarja. V dunajskem občinskem svetu je predlagal Silberer v imenu svojih tovarišev, naj občinski svet sprejme dodatek k občinskemu poslovniku, da je v dunajski občinski hiši in v občinskem svetu poslovni j^uk le nemški. To je potrebno, ker bi radi Čehi na Dunaju in na Spodnjem Avstrijskem sploh priborih svojemu jeziku enakopravnost z nemškim. Župan dr. Lueger je izjavil, dokler bo on župan, se kaj takega Čthom ne posreči. Grof Goluchovvski odstopi? Budimpešta, 7 februarja. Nekateri merodajni listi poročajo, da je nastala kriza v ministrstvu zunanjih zadev. Gre f Goluchovvski baje odstopi svoje mesto sedanjemu poslaniku v Petrogradu baronu Aehrenthalu Lrsti pravijo, da je oditop grofa Goluchcvv^kega na ravna posledica padca grofa T i s z e, s katerim sta imela vzajemno zavarovano moč in oblast Ako pa gref G luchf \viki ne odstopi, zahtevala bo ogrska opozioija v delegaciji, da se postavi na zatožno klop, ker je pri sklenitvi trgovinske pogodbe z Nemčijo kršil zakone. Kriza na Ogrskem. Budimpešta, 7. februarja. Na nekem banketu je izjavil posl. Kossuth, da je opozicija stopila v stadij velikega boja; prerokoval je, da bo veliko dosegla. Dosega gospodarske samostojnosti je zagotovljena. Budimpešta, 7. februarja. Grof Andras8y je imel danes posvetovanja s 16 odličnimi politiki. J jtn Ra pelje na Dunaj, da poroča Gospa Angela. (Dalje.) Mirko Tkalec se je na vse zgodaj odpravil na stanovanje dr. Črnka in ga je res dobil doma. Ko je Črnko zagledal Tkalca, kateremu se je poznalo na obrazu, da skoraj gotovo vso noč ni nič spal, se je skoro prestrašil. „Kaj se je zgodilo, Mirko?" Mirko mu je najprej stisnil roko, krepko in odločno, potem je globoko vzdihnil, a rekel ni ničesar, dokler ni spravil klobuka na varen kraj in slekel rokavic. . »Kaj se je zgodilo?" je vnovič vprašal dr. Črnko. „Ali si mi več kot samo prijatelj, ali Bi moj brat?1' je slovesno vprašal M Tko. „Da! A kaj se je pripetilo?" „ Razo deti ti moram neko skrivnost. Ali ta skrivnost ni samo moja in zato te prosim daj mi častno besedo, da nikdar ne izdaš nobene besede tega, kar ti bom zaupal. „Čemu? Jaz nisem vajen zago tavljati s Častno besedo, da ostanem pošten Človek. To nisem samo izjemoma, nego vedno." Mirko je z velikim respektom pogledal svojega prijatelja. vladarju o dosedanjih uspehih njegovih pogajanj. Budimpešta, 7. februarja. Združena opozioija je imela danes pod predsedstvom posl. Kossutha konferenco Kossuth je rekel, da morajo vsi opozioionaloi biti edini v stremljenju, da se za Ogrsko čimprej e doseže popolna državna neodvisnost. Zastopati morajo stališče: vse sli pa nič. Budimpešta, 7. februarja. Parlamentna straža se je včeraj razpustila, ne da bi stražniki bili dobili kako odpravnino; še voznina domov se jim ni dala. Kriza v Srbiji. B e 1 g r a d , 7 februarja. Kralj je pozval Pasi ca, naj odtegne demisijo. O tem je razpravljal ministrski svet, ki nadaljuje zvečer svojo sejo. Ministrski svet ae bavi pri tem poglavitno s pogoji, ki se naj stavijo kroni za umaknitev demisije. Zmerno radikalni klub je baje naročil vladi, naj umakne svojo demisijo le tedaj, ako krona privoli, da se zarotniki odstranijo z dvera in iz armade ter se orožniki podredijo ministru notranjih zadev. Nemiri na Ruskem. Petrograd, 7. februarja. Poročilo inozemskih listsv, da je car v svoji sobi v Carskem sel« ništl p sna, v katerem mu grozi eela zarota smrt z bombo, je popolnoma izmišljeno. B e r o 1 i n, 7. februarja. Iz Petro-grada je došlo zanesljivo poročilo, da je Makeim Gorki Ša v ječi. Z odlične ruske strani ae je tndi izve delo, da je bil Gorki predsednik kluba, ki je že več mesecev pri pravljal po državi vse potrebno, da se Rusija spremeni v republiko. Razdelili so ža baje tudi javne urade odličnim politikom. Baje je policija debila v reke vse dotična sapisnike. Varšava, 7. februarja. Delavski štrajk se je zopet poostril, ker tovarnarji niso hoteli izpolniti zahtev delavsam. Včeraj so trčili zopet dtlavci z vojaštvom. Vojaki so streljali. Na obeh straneh je bilo več Mrtvih in ranjenih. Š.rajkujoČi so umorili dva mehanika plinarne, ker as jim nista hotela pridružiti. Petrograd, 6. februarja. V T flisu so se primerili veliki izgredi. Nad 300 delavcev je demonstriralo, z razvito rdsČo zastavo. Policaji so jim hoteli zastavo vzeti, a delavci so streljali z revolverji tsr dva po-lisaja umorili, 2 pa ranili. Obč. svet ljubljanski. V Ljubljani, 7. februarja. Predsedoval je župan Ivan Hribar. Zt overovatel|a zapisnika je imenoval obČ. svetnika pl. Trnke-ctjja in Vel k a vrh a. Posmrtni ca dr« Schafferju. Žapan je govoril posmrtnico pok. dr Adolfu Schafferju. Pri tem je „Prav praviš", je rekel. „Ne zameri mi, da sem rabil dijaško fraze. Ali uvaŽnj, da se ne gre samo zame, nego za osebo, za katero bi dal rad celo svoje Življenje. Čitaj." Mirko je izročil dr. Črnku Angelino pismo. „To je pisala — gospa Angela?" je vprašal dr. Črnko, ko je preČital pisemce. „Da.« Dr. Črnko je bil postal ves bled. Ko se je dotaknil pisma, se mu je zdelo, kakor da se je dotaknil tiste žene, ki jo je ljubil s toliko silo, da je zamogel celo svojo ljubezen krotiti in premagovati. Črnko je ogledoval pismo z nekim strahom in v njegovi duši se je porajala ljubosumnost. Kaj bi bil dal, kako bi bil vriskal in poskakoval, ko bi bila gospa Angela njemu pisala tako pismo. „Kaj naj storim?" je končno vprašal Mirko, ves začuden, da je ogledoval dr. Črnko Angelino pismo tako v8trajno, kakor da bi bil zamaknjen. „Zdi se mi, da ve Grebiu vse." Počasi je dr. Črnko dvignil pogled in potem rekel s trdim glasom: „Poravnati moraš kar si zakrivil, na vsak način in za vsako ceno, in če navajal, da ie b;l o^kojni dr Soh»ft-r od leta 1871 do 1882 član nbeinakeg, sveta ter je kot tak deloval v naj. važnejših odsekih N1 bil sicer na klonjtn prizadevanju Slovereev, vendar je z vsem srcem I uh I L ubijano, ki si jo je izbral za dr m »vino. 8vojo naklonjenost L ubijam je deiansko pokazal kot deželni odbornik. V znak sožalja so ae občinski svetnik vsdig. mli a sedežev, kar se zabeleži tudi v zapisniku Afera magistralnega policij, stzega svetnika Fr. Podgorska. V zadnji tajni seji je obč. svet sklenil, začasno upokojiti rjn»ffifttr<>t-nega policijskega svetnika Fr Podgorška. Sedaj je župan v javni seji naznanil da je ta sklep v smislu § 67 občinskega reda ustavil, ker so salep protivi zakonitim do'nčbam Bploh. Župao je poudarjal, da stori to, da tudi javnost izve, kako stoji ta zadpva. Obljuba novega meščana. Nato je žufaa po običajnih obredih slovesno sorej^l obljubo novega meščana g. Fr Verho*ca. V svojem nagovoru je naglas*], naj novosprejeti meščan nikdar ne pozabi, da je meščan prestolnice e! venske. Razne stavbne zadeve. Ooč. svetnik dr. Stare je p rofial o dopisu mestnega ma^tr^;-, glede delnega povračila stroškov za napravo ulic na bivšem Del Cotto vem svetu Kakor znano, je občina odkupila svet t r ga prepustila erarju za zgradbo višjh g mu, zije. Nastale so cb tam sv t tu nove ulice. Ker so ob teh uhe razni gospodarji postavili nove h je nastalo vprašanje, ali bi jih ne kazalo primorat', da bi mestni ob čini povrnili del stroškov, ki so ji nastali, ker je morala odet p ti potrebni svet za javne ceste. Po mne nju stavbnega odseka pa tukaj ne veljajo določbe § 8 stavbnega reda, tem u 6 mora mestna občina potrebni svet odstopiti brezplačno, kak. r velja tO sploh za vsaktga posestnika-gra ditetja. Le za tisti del sv?ta, ki » je morala mestna občina od soseda za razširjenje Strossmaverjevih uho kup ti, se naj zahteva del odŠiod-liine od tistih posestnikov, ki ob do-tičnem svetu grade hiše ali sploh napravijo vrata. S^re|eto. — Nasledr i dve točki glede prizivov dr Poč k a in F. Poppa sta se morali odstaviti z dnevnega reda, ker je poročevalec zbolel. — I«ti poročevalec je poročai o ponudbi R Mi klavca za odkup nekega stavbišča na bivšem I Cottovem posestvu Ker ponuia Mi klavec 6 K za ma, se je ponudba odklonila ter se zahteva 7 K. — Isti poročevalec je poročal o prsudbi Brnesta Hammerschmidta glede odkupa mestne parcele na voglu Sunčevih ulic in Ble vveisove cest«', kjer bi zgradil vilo. Za ta stavb šč* se je svcieČasno določila cena 12 K za m2. Hammerschmtdt pa ponuja pavšalno odkupnino 16.000 K, t. j: 10 K 44 h za m-, ali 3380 K manj kot bi znašala kupnina po 18 K. Mestni magistrat je iz ekonomičnih ozirov naavetoval, naj se ponudb s sprejme. Finančni odsek pa predlaga, naj se zdriuie kupnina po 12 K. 0 črnski svetnik Lenče je izjavil, da se z nobenim predlogom ne strinja. To je najlepši prostor na Bieiweisovi MT Dalia v nriloai. V ~~ ---r—j- i bi te veljalo življenje, da, Če bi te celo veljalo osebno Čast.*1 Mirko se je ustrašil. Na čelo slu je stopil mrzel pot. „Tudi —- Čast?" je vprašal s sočimi sc ustnicami. „Da, tudi to ! Svojo Čast, da rešiš njeno Čast." In kričaje je dostavil: „Kdo pa si, kaj pa si? Koliko si ti vreden v primeri Ž njo. Vse tvoje Življenje ni vredno toliko, kakor ena sama solza, ki jo prelije gospa Angela zate. Kako vrednost ima tvoja Čast v primeri i njeno Častjo ? Ti si jo kompromitiral in zato moraš biti pripravljen, da izgineš če treba z zemlje, samo da njo obvaruješ." Črnko je bil tako razburjen, daje Mirka zgrabil za suknjo in ga stresel kakor bi ga hotel zagnati ob tla. „E—e—" je jecljal Mirko „ti si pa strašen idealist — oprosti — veš, grozen idealist — in kravato si mi tidi zmečkal." Mirko je stopil k zrcalu in si po pravljal kravato, dr. Črnko pa je stiskal pesti in se sam sebi Čudil, da Mirka še vedno ni udanl po glavi. „Veš,| Črnko," je zopet začel Mirko, „vsaka stvar ima svoje meje. Moje obveznosti napram Angeli niso tako velike, kakor se ti dozdeva. Med mano Priloga »Slovenskemu Narodu" št 31, dne 8. februarja 1905. oc3ti, kateremu bo Veljava rastla. V S>dniJ9kih u! r h le bilo treba svet kupovat; po 20 K za m-. Zata je predlaga), naj se ta svet sploh ne preda, ker ga bo mestna občina še Hama p trebovala. LenČetov pred log je bi sprejet. — I*ti poročevalec je poročal o ponudbi Ivana Dražila, da mu mestna obč'na odkupi njegovo stavbiače ob »Uticah na grada, kjer je moral po potresu podreti hišo, ki se mu ni dovolila zopet postaviti. Svoječasno mu je mestna tb&na ponujala za odku > 800 K, ki jih pa ni sprejel. Sedaj pa se je njegova ponudba odklonila — Isti poročevalec je poročal o prošnji Aioizije Ruso ve za prispevek k stroškom poprave škarpe pod Osto na Grad ob njenem posestvu. Delo ia izvrši1* mestna občina za 218 K. Dovoli ee povrnitev polovice eiro-b&ov. — Ist« poročevalec je poročal o prošnji H-»rmine Del Cott za prebile naroČila, d* ima položiti kavcijo z* hodn>k ob njer.i vili ob Stresamo verjevih in C ri)-M< todovih ulicah. Prosilka je m m reč ponudila, da rajši tukoj napravi hodnik. Ponudba se je sprejela pod pogojem, da napravi trotoar na listne stroške najpozneje do 1. julija t. I. Proanje za podpore. O.Č nski svetnik dr. Stara je poročal o prošnji odbora Elizabetne otroške bolnice za zvišanie letne podpore cd 1000 na 1500 K. Prošnja se skik T ur k se je zavzemal, naj 33 prošnji vendarle ugodi. Njegov predlog pa je propadel. — O prošnji »Bolniškega in podpornega društva pomočnih in zasebnih uradnikov« za podporo je poročal isti poročevale. Z ozirom na to, da je v društvu večina magistrat-nih p.mcčaih uradnikov se je dovolila enkratna podpora 50 K. — lati poročevalec je poročal o prošnji »Splošnega slovenskega Ženskega društva« za podporo. D J volil* se je istotako 50 K — Končno je poročal isti poročevalec o prošnji »Podpornega društva za slovenske visokošoloe v Gradcu«. Ker je vsled znane netaktnosti graške nemek-5 gespede odpadla podpora »Frettteebu« letnih 100 K, je priporočal iuptn, naj se »Podpornemu druHtu dovoli letna podpira 200 K. Sprejeto. Oddaja tiskarskih in Scamno-pisnth del. Obč. svetnik Senekovič je poročal o rr.agistr&tuvem poročilu v Zidevi cddaje imenovanih del za mestno občino za leta 1905, 1906 in 1907. Dos« d j je imela ta dela tvrdka Klein. Ponudbe so poslale Štiri tiskarne: Blasnib, Drag. Hribar, Klein in »Narodna tiskarna« N-.jnižjO piaudbo za tiskarska dela je stavil Dragot:n Hribar, in sicer za 14#/a canejše od diu»je najcenejše, t j. Kieinove. Hribarju so se vssed tega oddala tiskarska dela, tvrdki Klein pa kamnepisn* dela in med Angelo ni bilo nič posebnega in zato nimam nobene dolžnosti žrtvovati zanjo Čast ali celo življenje/ In Mirko je prijatelju natančno povedal, da se je z gospo Angelo samo sprebajal in ji pripovedoval, da jo ljubi, in ona ni storila drugega, kakor da se je rada ž njim sprehajala in mu rekla, da ga ima rada. „Ne enkrat mi ni rekla, da me ljubiu, je zatrjeval Mirko. „Samo rada me ima malo bolj, ko druge znance, to je res in prepričan sem, da bi se bilo v kratkem tudi kaj zgodilo, ali doslej se ni." In Mirko je potrdil svoje pojasnilo s tolikimi prisegami in častnimi besedami, kakor bi bil v največji b skrbeh, da bi moral naposled res žrtvovati Življenje ali čast. Črnko je tudi brez teh priseg in častnih besedi verjel, da je bil med gospo Angelo in med Mirkom prav navaden vsakdanji flirt. A tudi če bi se bil zgodil največji greh, on je bil pripravljen, rešiti Angelo za vsako ceno. „Kaj naj torej storim?" je Čez nekaj časa zopet vprašal Mirko. „Saj sem ti že rekel" je mirno odgovoril Črnko. „Žrtvuj se! Stori to, kar bo rekla, izpolni vse, kar bo zahtevala — in naj se potem zgodi karkoli.« , „Da, da, a ko bi le vedel, kaj hoče.4* (Dalje prih.) Dotacije mestni vid j i dekliški te«. Poročal je obč. svttni* Dimnik. Računi, ki ivkazujsjo 2273 K do bodkov in 2263 K stroškov ao bili najdeni v naH*-pšem redu ter so ee odobrili. — L»tno poroc»lo ravnateljstva iste Šole za leto 1903/04 in poročilo o predlogu m»gstratovem gl<ločiti višje, kar je razvidno iz do pssa finančnega ministrstva, ki pravi: •L% bo ž-»nje kupnioe napram do gnani cenitvi je bila odločilna okolnost, da }e fi »ančno ministrstvo se oziralo na želje krajevnih faktorjev ter poUgttlo važnost na to, da se objekt ne odda aa spekulativne namene, temuč, da ta grad ostane po mogočnosti ohranjen v bodočnosti svojemu namenu z nzi om na njegov zgodovinski pomen. Ztto stavi mini strstvo sledeče pogoje: 1 Vse stavbne spremembe in nove gradnje, kakor tudi naprave potov se smejo izvršiti te z dovoljenjem deželne vlade v Ljubljani. 2. Že sedaj za javne na mene obstoječi poti, sprehajališča, igrišča, in razgledni stolp morajo ohraniti svoj lavni značaj za vse večne čaae. 3 Na podlagi v veliki obliki napravljenega načrta se morajo označiti tista mesta, ki bi Be eventualno sazidala ali stalno zaprla, in to mora biti postavljeno v kupno pogodbo Nadalje mora mestna občina prevzeti stroške odpisa, prepisa in 200 kron senilne pristojbine. Občinski svet je enoglasno skleni!, da sprejme kupne pogoje ter naroči mestnemu magistratu, da izdela vse potrebno, da se stori odkup perfektnega. Ostale todae dnevnega reda so se reš;le v tajni seji. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. februarja. — Teptanje ravnopravnosti na Koroškem. Poročali smo že o škandaloznem slučaju, ki *e je zgodil pri deželnem sodišču v Celovcu, ko je namreč dežeinosodni svetnik Schwentner kot predsednik senata zabranil slovensko obravnavanje. S tem se je Schwentner nemškim nasilnikom neizmerno pri-kupil. iFr8ie Stimmenc so i njim silno zadovoljne. Kar je storil Sohu nt-ner, je popolna novotarija. Naj se zvijajo zatiralci slovenskega jezika kolikor hočejo, resnica je, d a s e j e nedolgo tega pod predsedstvom ravno istega Sobweat-nerja na ravnoistem oddelku obravnavalo v slovenskemje ziku. Morda ae je svetnik Sebwant-ner s svojim postopanjem hotel pri poročiti strupenemu preganjalca Slo vencev in slovenskega uradovanja grofa Gleispacbu za izpraznjeno mesto predsednika okrožnemu sodišču v Novem mestu V — Samo za 15.000 kron ae je zlagal katthet na o. kr. rudmšzi ljudski šoli v Idriji, g. F r. Oswald, ko poroča v »Slovencu« od sobote, da je idrijska me«tna občina v lanskem letu najela 350000 K posojila pri ljubljanski mestni hranilnici, dočim ?e v resniei vzela posojila le 835 000 K Kaj to stori dandanes kranjskemu božjemu namestniku, saj mu je laž in obrekovanje najbolj bogoslnžno, pa tudi najb^aležnejše delo. Našemu Osvvildu je ta lepa čednost postala železna navada, da mislimo, da je nemogoče, da bi se odvadil kdaj lažnjivemu in zavitemu poročanju. — Sefredakterju „tdrij-skih novic11 v „Slovencu", katehetu O s w a I d u , povemo enkrat za vselej, da bomo dopisovali v »Slo venski Narod«, kar in kakor bomo mi hoteli, ne pa kakor bo to njemu ljubo. Mi prtposnavamo klerikalcem popolno svobodo glede priobčevanja »Idrijskih novic«, enako pa li tud* lastimo sebi. Klerikalci ae lahko zmenijo a prijateljem Kristanom, uredni kom »Napreja«, kako in kaj naj piše, ■aj za uslugo sledi protiusluga, nam pa klerikalci nimajo ničesar zapovedovati. — Razveljavljena občin« tke volitve. V M-garjah na Ko reškem so neroškutarji z znanimi volilnimi sredstvi prodrli pri občinskih volitvah. Toda, kar ae je pri tem počenjalo, se je zdelo celo nemški vladi preveč ter je vsled pritožbe voiitve razveljavila. — „Waoht srn Rhein". Celo v Divači so cačeh vsenenaški kri čači issivati zavedno slovensko pre bivalstVO • tO pesmijo. Prepričani smo, da Slovenci v Divači take predrznosti ne bodo trpeli in da bodo anali nemškim želod&rjem zaimšiti usta tako temeljito, da se »Wacht am Rhein« ne bo veČ Jula. Toliko za danes; če ne bo pomagalo, pridemo z drugimi sredstvi. — Repertoar elov. gledališča. Znamenita Bizeto?a velika opera »Karmen« se uprizori povsem na novo študirana prvič v tej sezoni v petek, dne 10. t. m., in sioer na • par«. Naslovno vlogo poje gdčna. Sto Iz ova, Micaelo gdč K leme n-sova, Don Josea gosp. O r Že laki, fijoamilla pa g. O uf e d ni k. Pri letošnji predstavi bode sodeloval tudi zbor otrok, ki je ena najlepših točk te opere, ki se pa doslej na slo?en-akem odru Še ni proizvajal. — V nedeljo sta dve predstavi, in sicer popoldne vsekakor kot ljudska predstava ob znižanih cenah izvirna narodna igra »Martin Krpan«, ve-č rna predstava pa še ni definitivno določena, ker velika nova burka »R u som na pomoč!« ki bi se imela ta večer uprizoriti, še ni aprobirana od cenzurnega sveta. —Prihodnji teden, in sicer v torek dne 14. in v če trtek dne 16 februarja gostuje na slovenskem odru prvi tanorist bivše zagrebške cp-re. g. Ernesto vitez Ca mar o t ta. Za to gostovanje vlada veliko zanimanje ter sprejema Sešarkova trafika cd danes naprej naročila na sedeže. — Slovensko gledališče. Zastopniki W*gn&rjeve struje se že desetletja sem norca delajo iz »Tru badurj*«, a vsa njih ugovore pobija to edino dejstvo, da se občinstvo jako h tro naveliča Wagnerjevih del, medtem ko ima »Trubadur« vedno svojo privlačno moč. Te čudovito lepe, vedno sveže melodije so tista sila, ki vabi občinstvo v gledališče in ki jamči, da bodo ljudje »Trubadurja« peli in poslušali, ko bo že to in ono moderno delo pozabljeno. Pri sinočni predstavi smo učakali veliko presenečenje. Naenkrat je stopil reži ser pred občinstvo in je naznanil, da bo namesto obolelega g Oufed nika pel partijo grofa Lune bivši režiser narodnega gledališča v Piznu, g. Rane k, kot gost. O. Ranek je vskočil v zadnjem trenotku in je na stopil ne da bi se bil prej m^gel udeležiti kake skušnje. Pel je svojo lepo partijo z umetniškim ukusom in vseskoz muzikalno korektno. Dobra šola in velika rutina sta mu poma gala, da j«> srečno obvladal vs? težfcoče. Glas njegov — bas — je obsežen in močan. Povrh je g. Ranek izvrsten igralec. Or>činBtvo ga |e> odlikovalo z burnim aplavzom Najtoplejše priznanje gre gospe Skalo vi, ki je imela kot Leonora res znamenit uspeh. Vso pohvalo zaslužita dalje gdč. Stolzova in g. Le beda, glede katerih velja tudi danes t \ kar smo pisali pri prvi oredstavi Trubadurja. Tudi gospod Betetto je hI pravd ber. K >očno moramo izreči še svoje zadovoljstvo z zborom. — Afera Podgoršek. Ker je lupan eistiral s&tep obč. sveta zastrao umirovljenja pohoijskega svetnika Podgorška, bi morala ta zadeva priti v včeraišuji seji zopet pred občinski svet Kakor Čujemo, se ja sklepani« vnovič obložilo. — Pleani venftek pevskega zbora tvGlaabene Matice11. Odbor javlja, da se ples prične UČno ob 8. uri zvečer, in sicer s polo-nezo. Plesalke in plesalci se torej vljudno naprošajo, da pridejo točne. Dvorana se odpre ob pol 8. uri. Članom pevskega zbora „Glasbene Matice" je priti z društvenim znakom. Pri plesu sodeluje popolna društvena godba. — Kakor je soditi po splošnem zanimanju za ta nles se ko zabava najlepše razvila. Se enkrat naglašamo, da ne prirejamo plesa zato, da bi se pri istem kazale in občudovale toalete, kajti glavna reč pri plesnih prireditvah je po našem mnenju vsestranska zabava, ki se pa ne doseže s kazanjem dragocenih oblek, ampak edino pravo priporočilo je „dobra volja**, katero naj vsakdo prinese seboj, in vesela zabava bo osigurana. — Vstopnice za ,,Slav« čevo maskarado" Be nuoivajo v trgovinah g. Čudna na Mestnem trgu in v Prešernovih ulicah ter v trafiki g. Se Šarita v Šalenburgovih ulicah. Maskovani dobe iste le proti izkazu vabila na dotično ime. Kdor vabila ni prejel, blagovoli naj ga pri odboru »Slavca« zahtevati, vendar bodi omenjeno, da so nemaskovani tudi brez izkaza vabila najboljšo došli, osobito ker naj vsakdo pride v promenadni obleki. Na ta način bole i»ta prijetna zabava, katera je na »Slatča-v«1j« maskaradah udomačena. Vabila društvom odposlana, veljajo tudi za posamezne Alane. — Za ,Bob v Trnovem* ali za maskarado društva „Ljubljana" so se pravkar pričela dekoracijska dela. Čopiči mojstra Waldstetna pridno krožijo po platna, da nam kar najbolj živo predočijo en večer v Trnovskem pri stana. Pa tudi s pletenjem vencev, s postavljanjem paviljonov, ene krakovske in ene trnovske gostilne in mnogimi dekoracijami je premnogo dela. Več originalnih skupin je prijavilo svojo udeležbo, med kojimi bo pač Plavžar iz Krakovega s svojo godbo zbujal največ pozornosti. Leta etabliral se bode v Černetovi gostilni, kjer bode največji direndaj. Več podrobnosti o tej velezanimivi maskaradi pa objavimo Šel« tekom prihodnjih dni. — Akademija. Predavanje dr. Ivana Robida v nedeljo v »Mastnem domu« je bilo prav dobro obiskano. Predavatelj je obravnaval vodo in zrak s higijeničnega sta hšča. — Prihodnja predavanje o hi gijeni je v soboto 11. t. m. ob 8 uri v »Mestnem domu«. Po predavanju je prijateljski šesta n t k v hotelu Ihrija. Na tem predava gosp. dr. Ivan Robida »o narodnesti in narodnem delu« (naravoslovno stališč**) — Akademija. Preteklo nedeljo je nadaljeval g. E. Oangl v telovadnici mestne realke v Iiriji s?oje predavanje o slovenski knji ževnosti. Navzočih je bilo nad 600 poslušalcev oziroma poslušalk. Pri hod njo nedeljo nadal-uje in konča g. Oangl to predavanje, ki zbuja zanimanje med najširšimi s'o.i. — Klerikalna surovina. Svoj čas je predsednik seda) že davno mrtvega »Katoliškega vinogradniškega društva« iskal za društveno gost 1 ie* na Glinoah krčmarja in je naletel na nekega konjskega meše-tarja Kodelo. Ta se je nekaj časa branil prevzeti gostilno. Rakel je: »Gaspod, jaz sem pijanec, kvarto-pireo in babjek.« Predsednik pa mu je dejal: »Gnh taeega nuc*mo« in — Kodela je bil angažiran. Kot gostil ničar »Vinogradniškega društva« je bil res pravi mož na pravem mestu. Odkar je »Vinogradniško društvo« šlo rakom Žvižgat, se o Kodeli in njegovih junašk>h činih ni več slišalo do zadnjega Šasa. One dni se je pripeljal Kodela na semenj v Ljub ij .no in se tu »poleg navade stare« napil, kar je mogel. Ko se je peljal kot klada pijan domov, je konj na Tržaški cesti aavosil v stran in ni mogel naprej. Kodela se je tedaj zvalil z voza, je konja nekaj časa pretepal in nastdnje zgrabil nož ter konju na kakih dvajset m e -stih prerezal kožo in nazadnje mu prereza! še nosnico L ud je. ki ao to videli, bi bili Kodelo naj raje obesili na prvo drevo, tako jih t e ta živalska surovost raztogotila. Mislimo, da bi ta človek zaslužil ebsemptarično kazen in nato opozarjamo pristojne oblasti na ta slučaj. — Samonsmško straniiče. Na železniški posta|i Grobelno in po vseh postajah neve železnice Gro betno Rogateo so napravili na po-Mebuih oddelkih napise: Herren — Gospodje in Damen — G »spe, kar se spomni neka brihtna glavica, da so postajna poslopja ob rogaški železnici last dežele, kjer morajo biti napisi dvojezični, medtem ko je poslopja v Grobelnem last južne Železnico, kt na S a,- Nkem neča poznati Slovencev. In hitro je šlo. Južna ie teznioa je s stranišča v Grobelnem dala odstraniti slovenske napisa. Stranišča v Grobelnem imajo sedaj samonemške n-nise. Vesoljno nem tv,> triumfira, da je nemška naoijo-nalna ideja dosegla tak uspeh na s-ranišču v Grob»lnern. — O živinoreji in mlekarstvu predava v Rad o m I ju pri Kamniku v nedeljo 12 t. m. cb 3 uri popolne mlekarski nadzornik g L e g v a r t. — Planineba čitalnica priredi v soboto dne 11 t. m, v prostorih sprt zamorcu« v Planini ve sel'0?. — V Toplicah na Dolenj- sfttem ae je osnovalo »Bralno in pevako društvo Topliee«. Dne 5. 1 m. se je vršil občni zbor. V odbor so bih izvoljeni gg. Dragotin Gre gore, učitf lj, predsednik; Josip Zupane, podpredsednik; Rudolf Zupane, blagajnik; Mihael Zupane, tajnik; Franc Strniša, Ignac Turk, Franc Gutraan, odborniki. Za namestnika sta isvoljena gg Ignac Pelo in Maks Strniša. — S tem se je izpolnila stara želja. Ustanovilo se je društvo, ki bode povzdignilo kopališče Toplice na višjo stopnjo. Zidonela bode domača pesem in v poletnem času bo prijazno pozdravljala geste in obiskovalce kopališča. Domačinom, članom je pa d»na s tem lepa prilika izobraževati se nadalje, seznati se z duhom časa. Ker se je diuštvo komaj ustanovilo, obrača se z vljudno pro šnjo do V8. h rodoljubov, da mu pri skočijo na pomoč ter je podpro s tem, da biagobetno naklonijo nekaj knjig v korist društva. — V LaNkem trgu je gasilno društvo nemskuuraKo la neoe poznati slovenskega jezika. Priredilo je plea in vabilo Slovence v nemškem jeziku. Odgovor je bil ta, da ni prišel na veseiioo ne en Slovenec — Ponesrečil je v Hrastniku neki delavec V pijanosti ie obležal na železniški progi. Vlak mu je zmečkal roko in ga poškodoval na glavi. — PomiloftČen ropar. Cesar je pomik siil Rud. Stergarja, ki je umoril in oropal v planinski koči na G ;r Štajerskem čuvaja koče. Smrtna kasen se mu je spremenila v dosmrtno j«»čo. — Obaojen iredentovec. Obravnava pr ti uradniku tržaškega magistrata, V.dussiju, o kateri smo že včeraj poročali, je bila jako zanimiva. Pohoijski ofic jal Titz iz T-sta je izpovedal, da se je začela v Trstu peti omenjena veleizdajska pesem šele malo časa, predno je policija našia znane bombe. Vidussi je policiji znan ket odločen iredentovec. Za novo lato ie dobil na Dunaju zaprti Vidussi iz Trsta brzojavno čestitko, na kateri je bilo podpisanih dvajset tržaških mestnih uradnikov in en osmošolec. Vidussi zna nemški, a pri obravnavi ni hotel nemški govoriti, tako da se je obravnavalo s pomočjo tolmača. Značilen je bil pri obravnavi nasled n|i momect: Predsednik je vprašal VidusBija, če smatra Trst za italijansko deželo. Vidussi: D i, Trst je ita-lijanaka dežela, ki je podvržena Avstriji. Predsednik: Ali mi-chte, da je zaplenjena pesem (ti poživlja na boj proti Avstriji) z avstrijskega stališča patrijotična pesem t Vidussi: Z italijanskega stališča je to patrijotična pesem. (Torej je boj proti Avstriji patrijot čno delo!) Nadalje je Vidussi izrekel, da vsled prijateljskega razmerja med Italijo in Avstrijo sedaj ni mogoče odtrgati Trsta cd Avstrije. Pri tej obravnavi se je tudi govorilo o sgoraj omenjenih bombah- Povedalo se je, da je policija našla v prostorih telovadnega društva »Gžnnastioa« dve bombi, eno pa so zarotniki s pomočjo nekega pcmorskega kapitana odstranili. — Samomor. V Rojanu pri Trstu se je zastrupila 41ietna Terezija Lah iz I Irje, ker je njen mož vsled jetike izgubljen in ker se je ona bala, da je nalezla to bolezen. — Odstavljen dahovaik. Župnik v Lindarn (Istra) don Vi t cz i d se je norčeval iz celibata, kakor veČina duhovnikov. To pa njegovim žapljauom ni bilo prav ter so ma priredili mačjo godbo, kar pa Žnpniku ni bilo prav ter je za demonstranti s puško streljal. To zopet sodišču ni bilo prav ter je Župnika povabilo na ričet za en mesec. Skoraj gotovo ni bilo to prav Župniku a vse bi Še bil prestal, da se ni oglasil ordinarijat, ki mu tudi ni bilo prav, da Be toliko govori in piše o Žnpniku. Uvedel je disciplinarno preiskavo, kojs posledica je bilo Župnikovo suspendiranje. — Ob italijanski meji je vojna uprava pomnožila vse garm-zije in napravila celo vrste novih garnizij. Časopisje s f je o tem mnogo bavilo. Italijanski listi so se delali vznemirjene, in razvile so se dolge polemike. Sedaj nam piše prijatelj našega lista: » . .. Vozil sem se is Mestre do Videna (Udinr) s nekim italijanskem generalom. Med drugim sva se menila tudi o pomnotttvi sv* atrijske armade ob italijanski meji. General mi je rekel, da je bila ofl-sijelua Italija na to že davno pripravljena. »Ni Dunaju — jo rakel — računajo s tem, da v trenotku, ko se vladajočemu oeaarju primeri kaj človeškega, kar je spričo njegove starosti v». k čas lahko mogoče, da v tem trenotku prekorači italije"aka armada avstrijsko meo Zato pomno-žujejo garnizije.« »Ali je ta strah opraviče« sem vprašal, general pa ai je užgal cgareto in s nekim malicioznim nasanevom rekel: Chi lo na 1 — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1.) Franee Likar, čav- ljar na Vojekero, je bil zaradi svojega sina je-zen na tamošnjega lup nika. Pr sel je zvečer 6 listopada nekoliko vinjen pred iupnišče, jel razgrajati, vpiti in pri tem js isustil tuli- neke bogokletne besede. Ko no je pa Župnik skozi okno taklical, da naj se pobere, drugače bode počilo, je L1 kar stekel. 810» r se je zagovarjal, da je bil do nezavesti pijan, kar se mu je tudi posrečilo dokazati Obsojen je bil na 2 meseoa strogega lapora. — 2 ) J ž f Sladek z Dunaja, tesarski pol r v Bob. Beli, je poue verii trdzi Rella in dr., pri kateri je bil v službi, lesa in papirja za kritje streh, katere reči je porabil V svo|o korist pri zgradbi barak M ha Ko-beja in Abe H chmanna v Bohinjski B-U, ne da bi tvrdka za to kaj ve dela, ter jo oškodoval za nad 70 K. Obsojen je bil zaradi hudodelstva tatvine na 6 tednov tfžke ječe. — I.) France Larops iz Črnega vrha, trgovaki pomočnik brez stalnega bivališča, je začetkom lanskega leta, ko je bil še v Zsgrebu, izmaknil svoji hišni gospodinji iz nezaklenjenega kovčtga zlato uro in nekaj časa potem iz zaklenjene miznice 100 K ter je pobegnil. Prišel je potem na Hruaioo, stopil tam v delo. Pii Antonu Ogoreveu je imel brano in stanovanje in čeravno mu je sprva vedno redno plačeval, popihal jo je pozneje skrivaj, zapustivši 18 K 70 h dolga. Obsojen je bil na »4 mesece težke je^e. — 4) Leopold Jereb, rojen v Navijah, sedaj prisiljenec v tukajšnji prisilni delavnici, je s kla divom napadel paznika Alojzija Ljubica, ga dvakrat udaril po glavi in bi ga bil gotovo revarno poškodoval, da mu ni L ubič z roso prestregel udarca, pri čemer si je poškodoval desno roko. Ravno takrat je z nožem napadel paznika Ferdinanda Sluga, ga sunil v prsi in hrbet, ter ga težko ranil. Jereb ne taji dejanja, marveč ga odkrito priznava, ne ve pa navesti za to Dravega vzroka. Ob sojen je bil na 319 leta težke ječe. — 5) Albin Razdevšek, kamnosek v kamnolomu »Kamnitnik« pri ŠZofji Loki je osleparil več strank za znatne vsote, tudi je izvabil od Ma rije Outič nikelnasto uro, vredno 7 kron pod pretvezo, da jo bo nazaj prinesel, ker pa ni bilo res. Obdol ženeo je po prejetju plače skrivaj pobegnil iz šiofje Loke, ne da bi bil svoje dolgove poravnal. Obsojen je bil na 6 meseoev teče. — Mednarodna panorama ima ta teden razstavljeno zanimivo srednjem ors k o potovanje nemške cesarske dvoj oe. Na tem potu je obstajal nemški parnik pri vseh sloveč h italijanakih mestih, ki so tudi vsa v panorami razstavljena, kakor Genova, Neapolj s Vezuvom, Palersao, Sirakus, iaormina, iiesina, Benetke itd. Prihodnji tedsn bo razstavljen« Koroška. — O delovanja tukajšnjega rešilnega društva. V preteklem meseca je interveniralo tukajšnje rešilno društvo v 60 slučajih — pri 33 moških in 27 ženakah. Nezgode so bile naslednje: 33 obolelosti in osla belosti, S mrtvoudi, 1 opeklina, 1 poškodba na nogi, 2 zlomljenji nog, 3 poškodbe vsled povoženja, 7 poškodb vsled padca, S poškodbi vsled udarcev, 1 krvotek, S ranitvi na glavi, S težka poroda, 2 slučaja umobolnoati, 1 oseba zmrznila. — Nenavaden preklic. Prišla je v naše uredništvo lepa in Balada gospodična protestirat proti svoji — poroki. To je gotovo nekaj nenavadnega. Da se pa njena segava ogorčenost prav razume, treba je povedati naslednje: V ponedeljkovi Številki smo namreč prinesli notico, da se je poročil gospod Makso Kopitar z gospico Marico Cesarjevo. In mi smo jima čestitali, ker ju dobro poznamo. Do tnkaj je vse v redu. .Slučaj usodeu pa je hotel, da je v Ljubljani še ena Marička Cesarjeva, ki je tudi gospica, pa se Še ni poročila, a je vkljub temn dobila celo vrsto čestitk. Zaradi tega njen „ogorčen" protest In ker je gospica lepa in mlada, nočem« je proti njeni volji vpregati v zakonski jarem, temnč izjavljamo, da se gospica Marica Cesarjeva, hči pristava južne železnice v Ljubljani, le ni poročila. — Ogenj v aobi. Danes zjutraj je šla na trg na Sv. Petra cesti št 13 stanujoča F. A. in pustila doma svojo k let staro hčerko v zaprti sobi. Na nočni omari so bile iveplenke, katere je hčerka začela vŽigati in se je uŽgala posteljna odeja. Dekle je začelo vpiti in klicati na pomoč. Kričanje je slišal mestni delavec Ivan Oblak, prihitel k vratom in jih s silo odprl ter takoj ogenj pogasil. Na lice mesta je prišla tudi požarna bramba. — Meatna policija je včeraj popoldne aretovala na južnem kolodvoru Franceta Ribiča, kateri je nagovarjal ljudi za izselitev v Ameriko. R bič je Zwilbenbartov sub-agent, kateremu je £wilhenb»rt obljubil od vsskega izseljenca 10 K nagrade. •— šipo pri vratih ja razbil sinoči neki zlikoveo Ani Jeghčevi, gostilničarki v Židovski stezi štev. 4 Gostilniška ima snatno škodo. — Stranka ja hotel goljufati. Josip Snoj, premogarski nla peo, je bil včeraj popoldne, ko je prodajal premog na Marije Terezije cesti, opažen od mestnega policijskega stražnika, da je prodajal premog v neplombovanih vrečah, ga jemal is njih in dajal v druge ter tako hotel strankam prodajati premog nezadostni tehtnini. Stražnik mu je delo olajšal — Aretovan je bil Franc Faj d*'ga, delavec, kateri je ukradel »Llovdoverru« kočijažu nov zimski suknjič. Fajdiga je bil z&sačen, ko je imel suknjič na sebi, moral je iti s stražnikom v zapor, suknjič sleči in dati nazaj, sam pa se bode moral radi tatvine pokoriti pri e. kr. okrajnem aorttAdo. — Delavako gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega aolodvora v Ameriko 110 Slovencev 41 Hrvatov in 25 Kočevarjev. — Na W*»at-falsko je što 30 rudokopov, v H b je šlo 25 Hrvatov, na Koroško pa 2& šumarjev. — Zamenjana suknja Ga-spod, ki je v nedelio, 5 februarja t. 1. na plesnem venčku kočijažev v »kazini« zamenjal suknjo, se prosi, da jo prinese nazaj in dobi svojo. — Zaklalo se je v mestni klavnici v Ljubljani od 23. ianuarja do vštetega 28 januarja t I. 73 volov, 7 krav, 4 biki, 1 konj, 229 prašičev, 144 telet, 20 koštrunov in Kozlov ter 7 kozličev, vpeljalo se je pa 37 telet, 9 kozličev in 428 kg mesa — Hrvatake novica. — „Matica Hrvatska". Boj v „Matici Hrvatski se še vedno nadaljnje. Zadnji „Pokret* je prinesel z ozirom na zadnji občni zbor „Matice Hrvatsko" obširen Članek, ki odgovarja na izvajanja prof. Kla i ća in dokazuje, da je „Matica" prenehala biti literarno draštvo. S „Po-kretov m" Člankom polemizira profesor Klan' — v klerikalnem glasilu „Hrvatstvo", iz česar bi se skoro dalo sklepati, odkod veje v „Matici Hrvatski- tistim naprednim pisateljem sovražni veter. Nimamo namena kritikovati tega boja, menimo pa, da b bil „Ma tični" odbor pač bolje storil, ako bi se bil s takšnimi književniki, kakor je Gjalgki, poravnal na kakoršnikoli način uvažuje, da v nasprotnem slučaju trpi samo društvo in dela samemu sebi škodo. To se je pokazalo že letos, ko so nekateri znamenitejši pisatelji jeli „Matico" bojkotirati. Zadnje ..Matične-edicije niso več na tisti višini, kakor nekdaj! Kaj pa bode v bodoče? Pripomnimo Še, da se nam zdi skoro neverjetno, da se v nega izmed prvih hrvatskih pisateljev — Šandora Gjalskega voli v gospodarski odbor in da se odstrani odbora in večine napno vse sile, da G j a 1 s k i ne pride v književni odsek, kamor mpravičeno spada. To je vendar zelo čudno postopanje! — Ponarejalec denarja. V Zagrebu imajo zaprtega nekega Fr. Z u g 1 c a, ki je bil v zvezi s ponare-jalci denarja, ki ge nahajajo v zaporu v Celju. Žogic je spravljal ponarejeni denar v promet v žnmberških gorah, celjsko okrožno sodišče sedaj zahteva, da hrvatske oblasti izroče Žngića celjski sodni ji. — Kurjenje tramvajskih vozov. Žapan dr. A m ruš je z ozirom na pritožbe občinstva pozval zagrebško tramvajsko društvo, 'a naj poskrbi, da bo v tramvajskih 1 ozovih zakurjeno. — Sabor je dovršil proračunsko debato. Danes je bilo tretje branje. — Papeževo odlikovanje. Papež je podelil banici grofici Pejac-sevich papeški častni križec, ker je predsednica Marijine kongregacije. — Kuharske in gospodinjske šole za ljudstvo namerava ustanoviti deželna vlada po deželi. Šole se izroče sposobnim ljudskim učiteljicam. — Slovenci Ameriki. — Vlak je povozil v Forest Ci-tyju Ivano Cernetovo, do 1 a iz Dolenjske. V Ameriko je prišla šele pred dvema mesecema. Ostavlja moža in troje otrok. — Tretji stotak za C ir il M et od o vo družbo so nabrali ameriški Slovenci ter ga poslali po uredništvu »Glas Naroda« v Ljubljano. * Najnovejae novice. — Vojak na straži napaden. V "VVollersdorfu pri Dunajskem Novem mestu je nekdo napadel vojaka Hajeka, ki je stal na straži, ter mu hotel vzeti puško. Ker se je vojak branil, ustrelil je ropar nanj z revolverjem in zbežal. Vojak je brezzavesten obležal. — Novi monopoli na Bolgarskem. Sobranje je navzlic hudemn nasprotovanju opozicije sprejelo v tretjem branju zakon o uvedbi monopola na sol, užigalice in cigaretni papir. — Marija seje prikazovala 461etnemu delavcu Weinfurterju in njegovi 191etni hčerki toliko Časa, da so ju sprejeli — v blaznico. — Adolf pl. Menze 1, sloveči nemški slikar, je nevarno zbolel. Cesar Viljem je poslal k njemu svojega sina princa Henrika ter mu poslal več stek lenio najboljšega vina. Telefonska In brzojavna poročila. Dunaj 8 februarja. Poslanska zbornica nadaljuje razpravo o rekrutnem za k onu, Obširno je govoril Bian-kini o posledicah, ki jih bo imel prevrat na Ogrskem na armado in se pritoževal, kako se v vojaških učiliščih na Ogrskem zapo stavlja hrvaščina. Danes je tudi govoril domobranski minister grof W e 1 s e r s h e i m b, ki se je pa le silno previdno dotikal političnih vprašanj. V zbornici se je govo rilo, da je bil to zadnji govor domobranskega ministra, češ, da se v kratkem umakne in da pride na njegovo mesto fml. Schon-aich Dunaj 8 februarja. Tiskovni odsek je danes izvolil grofa Vod-zickega svojim načelnikom, poročanje o predlogu, da morajo časnikarji kot priče izpovedati, pa je poveril posl. Pantučku. V od seku je velika agitacija za to, da naj se prisili urednike, da morajo pričati. Dunaj 8. februarja. Upravno sodišče je danes izreklo principijelno važno razsodbo. Okrajni zastop v Berounu je za češko gledališče v Brnu dovolil 10000 kron podpore. Upravno sodišče je razveljavo tega sklepa potrdilo iz razloga, da okrajni zastopi niso konopetentni dovoljevati takih podpor. Dunaj 8 februarja. Grof Julij Andrassv je prišel sem in ga bo cesar sprejel danes popoldne cb štirih. Splošno se sodi, da bo že danes načeloma odločeno, kako se sestavi novo ogrsko ministr-strvo. Budimpešta 8 februarja. Neodvisna stranka je zopet izvolila Frana Kossutha svojim predsednikom. Budimpešta 8. februarja. Združena opozicija je izvolila poseben odbor, kateremu stoji na Čelu baron Banffv. Ta odbor ima nalogo odpraviti znano lex Daniel. Petrograd 8. februarja. Ministrski svet je sklenil različne olajšave glede cenzure in razprodaje Časnikov. Car je te sklepe že odobril in je njih izvedba poverjena posebnemu odboru. Varšava 8. februarja. Vzlic kompromisa med tovarnarji in delavci štrajka šo vedno mnogo delavcev. V mestu vlada silno pomanjkanje premoga. Rusko-Japonska vojna, Petrograd 8. februarja. Na mesto generala Grippenberga, ki je že na potu v Petrograd, prevzame poveljstvo 2. mandžur-ske armade general Stverki-skij. Tudi Kuropatkinovo stališče je omajano. Poslano/) Na notieo sohotntga »S'oven-skega Narod*« it. 23 obiav'jam t*»rn P' t m k't glavni zastopnik Seve-ronemškega Llovda v Bremnu, 4ft in ta aiučaj m dogodil pri i o i znano realni družbi. D gaj* se pao da saoeta-»jo posamezni potniki radi prenapolnenja parnikov, toda v takem slučaju ostajajo v pristaniškem mestu (Bremnu) do odhoda p ibodnjega parnika ttr stanujejo v hotelo, čigar poa1j«tnik je Slovenec, na stroške družbo same, ako so Z* kupili prntomt list** (šiffcarte) pred odhodom is domovine, oziroma da bo ei prostore zaarali; nikdar pa ne stanujejo na par-nlku ki bi bil notabene nezaburjen, kakor to opisuje, sadni dogcdljaj neke parobrod ne družbe. Pri tem slučaju nam je na razpolago v kan-dijski bolnici lsiači bolnik, kateremu so vsled mraza na parniku otrpnile noge, sla se je ssoral vrniti domov, kakor poroča omenjena notioa. Toliko v pojassilo ! Z vsem spcitovsnjem za družbo Severonemlkega Lloyda a Bremnu Ed. Tavčar 434—1 glavni zastopnik V Ljubljani, 4. februarja 1905. *) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno ls to u ko. kolikor določa sakon Avstrijska specijaliteta. Na želodca no-.ehajočim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moll-ovega Seidlitz-praika", ki je preskušano domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospe Silno na prebav! jen je in sicer z rastočim uspehom. Škatljica 2 K. Po postnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 6 7—2 j,£e GriJJon* ■ najboljši cigaretni papir. pl 49 M«*l»l%u se povsod. 671 W*V S^S/V V^-iV Zahtevajte ilustrovani ceno v ni k podjetja za žarnice „Ideal" 33 Ilujro Pollak DUNAJ, H, VVallga«« 34. Gena lepa svetloba brez instalacija in nevarortti Poraba IV« kr na 1 uro. Protin revmatske M07-10 bolečine B Zolt&novo mazilo priznano tako dober lek za vdrgnenje se dobiva v vsaki lekarni steklenica za 2 K. Po posti razpošilja lekarna ZOLTAN, Budapešta, V. Szabadsagter. konjak zajamčeno pristni vinski destilat pod stalnim kemiškim nadzorstvom. Destilerija Giiis l M Trst-Barkovije. % steklenica K 5'—, 1, iti klasici K 260. - Ma predaj ? Mljiih trgtvinak. 17 Proti prahajem, luskinam in izpadanju las deluje noj boljšo prlinana Taio-cliBiii totiira katera okrepčajo laslse>, odstranjuj« luske in preprečuje lapari on e las. t stelilentea z navodom f R. Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinal. vin, špeoijali-tet, najfinejših parfumov, krrurgičnih obvez, svežih mineralnih vod i. t. d. Dei lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeta cesta il. 1 poleg novozgrajenega Pran JoSefeveera jubil. mosta 21—6 Darila. GpraTitiitvu natega lista se poslali: Za družbo av. Cirila Metoda Gosp. Andrej Pire 39 K, — kot blagajn ški preostanek prostovoljnega razislo a se *Slov. druStva v Palju". — Gdč. Ana Kozlevčar Litija 2 K — kot kazen od g. Dragotma iz Hrastnika, ker se je zmotil pri bratovščini. — G. I. Leustek, lekarnar v Ljubljani 1 K — kot odkupnino nekemu sitnežu na Planinskem plesu ki se ni hotel umakniti. — G Legvart mlek nadzornik B K nabralo povodom svojega predavanj* na Hrusevji pri Postojni — Skupaj 4U K 14 vin. — Živeli darovalci in nabiralci 1 Za Pianinsko društvo. G. dr. KuPar odvetnik v Ljubljani 2 K — kot odkupnina nekemu sitietu na Planinskem plesu ki ae ni hot 1 umakniti. — Živel siti ež in darovalec 1 Meteorologično poročilo. Višina nad morjem 300S. Srednji sraesl tlak 71*o mm | Februar 1 Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura ? *C. Vetrovi Nebo 7. « av. 7453 12 si. sever megla 8. ■ 7. rj. 2 pop. 745 6 74b6 — 14 24 al. jzah. breavetr. megla oblačno Srednja vceraisnja temperatura: 0 4* normale: —10#. — Padavina U0 mm. Borzna poročila. ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni korzl dun. borze ?. februarja 1906. Nalmbenl papirji. | Dmuir Blago 4°/c majeva renta..... 100-20 4°/0 srebrna renta..... 10016 4'/0 avatr. kronska renta . . 100*2* 4°/o n alata „ . . ll*»*7f> 4% ogrska kronska „ . . . 99*] 6 4*/. „ zlata a . • . 118-95 4°/« posojilo dežele Kranj, ke . 99-60 4Vi°/» posojilo mesta Sp itt . i 100*— . „ Zadar . || 100- 4Vjc/. bos.-herc. žel. poa. 1902 B 101-45 4°/0 cefika dež. banka k. o. . 10o- - 4°/o n » „ ž. o. . 100- 4y,°/0 zat. pisma gal. d. hip. b. 101*50 ll j" s pest. kom. k. o. a. 10°/0 pr....... 107 36 zaat pisma Innerst. hr. 100*10 a r. ogrske cen. dež. hr....... U 100*60 z. pia. ogr. hip. ban. . ! 100*— obl. ogr. lokalnih že- 1 leznio d. dr..... J 100*— a1!0/« obl. češke in d. banke . j 100*75 4f/, prior. Trat-Poreč lok. žel. I 99*— 4°/, prior. dol. Žel..... 9950 ■•/• » Ja** iat kup. ViVt • I 318 60 1',,% avst poa. za Žel. p. o. . B 100*50 Ireek«. Sreeke od L 1860% .... 1S7-— . „ n 1864 ..... 275* tiaske......170 — sem. kred. I. emisije . B 309 — B O. n • !{ 299*-ogr. hip. banke ... 274-— arbske a fra. 100*— . 98*— turške......133 - Basilika srečke .... 21-90 Kreditne „ . . . . 476- — Inomoške „ . . . . 79*— Krakovske „ .... 88- — Ljubljanske n .... 66-— a.-rst. rad. križa „ . . . . 64 — Ogr........ 3070 Kadolfove s . . . . 66*— 8alcbarške » .... [I 76*— Dunajske kom. „ . . . . j 636*— BkeSals* Južne železnice.....; 89 10 Državne železnice . ... II 662 — A.vatr.-ogrske bančne delnice . Jl625*— Avstr. kreditne banke . .' . i 676*— Ogrske „ „ ... 785 26 Živnostenake „ ... 260-75 Premogokop v Mostu (BrfU) . H 672 — A.lpiuske motan.....j 620 — Praške žel. indr. dr.....2485 — Rima-Mnranji......II 630 60 Trbovljske prem. družbe . . 1 806*— Avstr. orožne tovr. družbe . . 654-— Češke sladkorne družbe . . . 185*— V alate. C. kr. cekin »••••»•• 11*35 20 franki........| 1911 SO marke........B 23*6o Sovereigns.......i 23*93 Marke.........i 117*37 Laški bankovci......| 95 55 Sublji......... 263 60 Dolarji.........| 4*84 100*40 10035 100*45 119**>5 SS-as 11915 101 — 101-— 100 — 102 45 100 30 100-30 101 90 108*85 101*— 101*20 100*90 101*— 101*76 100*— 32050 101*60 189*40 280 -172 — 818 50 809 — 278 — 102 — 184*— 22 tO 487*— 84-92 -70 — 66-70 ZVTj 69-Sl-646 - 90 10 663 — 1635 — 676 — 786 25 261 26 680*— 621- 2495 — 631*50 308 50 657 — 188 — 11*39 19*14 23 24 01 117 .*.: 96 7 B 264*:5 6 - Žitne cene v Budimpešti. Dne 8. februarja 1905. Termin. Pšenica za april .... za 100 kg. K 19*60 Pšenica , maj . . . . 9 100 , Pšenica „ oktober . . . „ 100 „ Rž B april ..... 100 , Koruza „ maj . . . . „ 100 , B april . . . . a 100 s EfoktU. Nespremenjeno. Oves 1940 17 I 1630 14 64 14*04 Zahvala. Vsem onim, ki so nas tolažili ob dolgotrajni bolezni in ob bridki izgubi našega ljubljenega sina in popolibrata, gospoda Jnrčka Romich dalje vsem tistim, ki so dragega pokojnika spremili na njega aadoji poti, zlasti domačim fantom in dekletom, bodi izrečena tem potom najiskrenejša zahvala. Loka pri Zid nem mostu, dne 6. februarja 1905. 413 Jože in Mica Gradišnik, starši. Frano Gradišnik, pope librat. Preklic. Jas podpisani Anton Ambrož, delavao v tobačni tovarni, preklicu jem in obžalujem *rae, kar lem govoric t seči od 5. na 6 t. n*. povodom pleaos veseiioe t Steletovi go-atiloi na Poljanski cesti št 26 o maetn m pol\\j; ni o|eq 'ooiabSou e^suiep uj e>isouj 'aoiAB^oj jo^u} u; e5e|8 feo;deo e^suiep '|oqoj ;udez 'edje$ 'l^msedpejd 'B\uy\ efupods *ezn|g *moqmn3 mioofvpvds naavjz z %iBA*jni mnvAo^na^vđ ■ Bo|tz euip3 •Q%VAvm esfeAonhsu onpe^ UJBAO} mUBJjlUOUGJ [|oqfeu zj epodsoS uj eiuep ez eSeiq eSeupoui oSo|ez ojjjioa g—ZLI voojodud 0)IN3S3fJ100nil >♦< Pasti ! za podgane, dihurje, krte, miši iM, patentirani najnovejši amerikanski sistem prodaja in razpošilja trgovina 2553—24 STREL v Mokronogu, Dolenjsko. Presenečeni uspeh lova se garantira. Cene Jako nizke. Razpis službe. „Kreditno dr ust % o v Kranju'1 razpisuje službo tajnika. Službo je nastopiti takoj in sa bode plača določila po dogovoru. Prosilci naj pošljejo svoje prošoje Kreditnemu društvu v Kranju" katerim naj prilože spričevala o zmožnosti in dosedanjih službah. 3-4—2 St. 50 421-1 Pri mestnem magistratu oddati je sluibo začasnega paznika mestnih delavcev a p!a6o meseČn-h 90 K. Lastnoročno spisane prcftnje ta po4«tj«»nie te alu-ibe vlfcg • li \m pri nar«»tii»-m n»ag:»lr&fe^l^ 96 Originalno naravnost iz Londona došlo pristno angleško sukno, svršniki, športne obleke in pelerine iz lodna, veiblodje dlake, najfinejša izvršitev od firme H Machol & Levvin v Londonu, filialka v Berolinu, nadalje telovniki iz najfinejšega angleškega sukna, pike, žameta in svile, nafinejše izvršitve, se prodajajo po originalnih cenah. 1 Angleško skladišče oblek | v Ljubljani, Mestni trg št. 5. 393-2 t Ces. kr. avstrijske ^ državne železnice. C kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz voznega xed.su. Veljnven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE Jat, kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. ari 24 m ponoći osobn vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Mooakovo, Ljubno, ces Selathal v I—l Solnograd, če« Klein-Reifling v Stejr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7 ari 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, T onaj, ees Selztkal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Stevr, Line, Bndeje?ice, Plzen, M.>iijime v^re, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 64 m dopou.ii« osobni vlak v Trbiž, Pon tabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See, Inomost, Bregenc Curih, Ženeva, Pariz (ez Am tetten na Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budej9vice, Plzen, Marijine vam, Heb, Francove vare, Karlove vire, Prago (direktni voz I. in II razr., Lipsko, na Dunaj čez Amstetren. — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst Monakovo direktni voj I. in D razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOĆEVJE. Osebni *laki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri 6 m pop. istotako. — Ob 7. uri 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO jui. koL PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobai vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz.). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko. Prago (direktni voz L in II. razreda), Francove vare, Karlove var-. Heb, Manjine vare, Plzen, Budejevice. Solnograd, Line, Stevr, Pariz, Ženevo, Curili, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezera, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzeusfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Šmohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solnocrada čez Klein-Reifling, iz Stevra, Lin ca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki : Ob S. uri 44 m zjutraj iz Novega mesta iz Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. ari 36 m. zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zveVr. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAM-NULA. Mešani vlaki: Ob S. uri 49 m ziutraj, ob 10. uri 69 m dopoldne, ob 6 ari 10 m zvečer. Ob 9. ari 66 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki ;e za 2 miz, o red krajevnim časom v L| ubijani 1 O. fer. pnv. tovarne za platneno, namizno in damastno NORBERT LANGER & SINOVI Šternberk, Oskau, D-Liebau in Hronov n./M, Zaloga i» i Antonu Šarcu v Ljubljani Sv. Petra cesta dtev. 8 specialna trgovina z opremami za neveste. T7"ei Izjelici e© predajajo po tletIfcL cenan, Icaltor *v tovarni sami. 1289-43 5020 1904 29 15 Hiša na prodaj. Dvonadstropna hiaa s -ta- novanji, v sredini mesta, pripravna za vsakršno rabo, se proda iz proste roke. 4U—1 Vee pove tipravništvo „Sl v. Nar.u. prijatelji, le pijmo ga — Cvekov brinovec iz Kamnika!! 422-1 Silo dni salon nahaja se 409-1 SJlesini trg št. $. ' Mednarodna panorama. Ljubljana, Pogačarje« trg. 420 - TToteden: - Interesantno potovanje cesarskih \elitanstevpo Sredozemskem morju. i i s H* Elektriška žepna svetilka. Zanesljiv in soliden Izdelek. Na pritisk s prstom zažari čudovito svetla luč. Brez vsake nevarnosti in lahko; nosi se pripravno v žepu. Baterija se lahko zamenja. Cena kompletno z odsevnih m 3 K Bat *rija za pr«-me nitev 8<) h. Elektriška acetvie-nova ročna sveti ka 5 R. Kilo go iva zraven v . ločevinasti škatlji 1 K. Izvrstna, velefina ročna svetilka znamke „Scharlaoh 7 K nO h. Na deželo po povzeju. M. Rundbakln, Dunaj IX. Liechten-3271- 6 2 steinstrasse fe3 I&čo se na deželi na račun ali pa v najem filijalka z mešanim blagom. Položi se lahko takoj primerna varščina. Ponudbe pod „800", poite rcstante, glavna poŠta, Ljubljana. 404 l laj Podpisana Marija Mole preklicem s tem vse, kar sem pred kratkim govrrila o gospcdh stražnikih Antonu Potokarju in Josipu Kovaču, ker je neresnično vse tisto govorjenje. 403 V Ljubljani. 6 kbruvarja 19C5. Marija Mole posestnica, Karlovs a cesta št. 30. t ' f Zenitev. Mladenič, 29 let star, trgovec v okolici Ljubljane, išče v zakon primerne gospice z nekaj denarjem. Dopisi s aliko baj se pošiljajo pod šifro ,,A. Z. 100", poste restante, Ljubljana. 416—1 .J. ^ C»* »JJ1* €*• C^U C** ^ »J« ^ Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejfiih kombinacijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti jo ugodno zavarovanje na doživetje in amrt z zmanj&ujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende vzale m. n *x zavarovalna banka v Pragri, Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitali je: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x * Mfttfttozl mIo* hiimUu • ntrodno upravo. 5-16 Tu pojaanUa daje: Generalni za sto p v Ljubljani9 6e**r pisarne so ▼ laatnej bančnej h»ši »^2*oaMkiii ntleali ase. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cen]uje takoj i i najkulantneje Oživa najboljši sloves« koder posluje Dovoljuje iz Čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoriatne aarrene. Stanovanje1 na Kongresnem trgu *t. 13, v II. nadstropju, obstoječe iz 4 sob s pritiklinami, se odda za maj termiu. Več se izve pri hišniku istotam ali v pisarni ravnateljstva užitninskega zakupa, Dunajska cesta št. 31. Restavracija „LL0YD". U četrtek, dne 9. februarja domaća veselica. Svira društvena godba. Začetek ob 8 uri. Vstopnina 40 kr. K obilni udeležbi vabi z odličnim spoštovanjem Josip na Počivaunik 412-2 restavraterka. I\<> V O! 3van Cankar: GOSPA JUDIT. To najnovejše delo Cankarjevo bo gotovo zan malo tem bolj, ker nekako že v povesti sami, se bolj pa v predgovoru Cankar reagira na znano kritiko o svojem dela ,,Hifia Marije Pomočnice 4 in brani sv»je umetniško stališče. Izza Prešernove ,Nove pisanje ' ni bila pozneje več napisana nobena boljša in ostrejša satira. Da se je pokazal Cankar izaova tudi mojstra v stogu in jeziku, ni ^reba poudarjati. Knjiga je izšla v elegantni opremi, z izvirno risbo na naslovnem listu. 23—14 Cena: broš. 2 K; po pošti 2 K 10 v.; eieg. vez. 3 K 20 v ; po pošti 3 K 30 v. Založništvo £. Schvfentner v Liubliani Prešernove ulice št. 3. na Jezici pri Ljubljani št. 57 se proda ali pa odda pod ugodnimi pogoji v najem. Natančneje se poizve istotam v hiši štev. 32. 398-2 Gospodarski odsek na Doljnem Zemo-u pri Ilir. Bistrici na Notranjskem opekarno za eno ali pa tndi za več let. Opekarna je v lepi legi tik državne ceste in ima dobro ilovico. Kupčija z Reko in Opatijo je prav živahna, osobito za opeko in žlebce. Najemnina po dogovoru. Več pove Gospodarski odsek na Doljnem Zemonu. Ć60 -3 Petero arondiranih posestev po 3, 4, 10, 30 in 70 oralov v najlepšem kraju na Dolenjskem, odnosno Sp. Štajerskem, blizu Krškega, Vidma in Brežic proti Zagrebu, 1 četrt, pol, odnosno 1 uro od kolodvora Videm in Brežice oddaljenih, je pod ugodnimi pogoji naprodaj. Pri vsakem posestvu so lepi, novi, dobro rodeči vinogradi in sadovnjaki, lepa gosposka in poselska stanovanja z vrtovi, prostorni hlevi, kleti in pri večjih posestvih tudi lepi, obširni hrastovi ter bukovi gozdi iu dobri travniki. Posestva za penzijoniste in letoviščarje z večjo družino posebno prikladna. — Resni interesenti naj blagovole poslati pismene ponudbe z navedbo natančnega svojega naslova pod šifro „Petero posestev" V Ljub-Poste restante Ija 3^9-2 fttl m 5^ m! IVAN ORAZEN daje na znanje, da je ottrovil ■»sr- na Turjaškem trgu št. 4.i. nadstr. BBii!!i:zS t ^ ^ ^ ^ ^ m M* Stanovanje obstoječe iz sobe in kuhinje ter pri* i klin v bližini sodnijskega poslopja, se odda s 1. majem. 400-Vee se izve Cigaletove ulice št. 3. 12. Januarja 1905 Gospodu lekarnarju PICCOLI Prosim, pošljite mi 12 škat/jic m preizvrstnih salmijakovih pasti/. S spoštovanjem 359—j Julija Milischka Dunaj, XIV. I, Goidschla4str. J. Slovenske muzikalije ravnokar izšle! Goveksr Fr.: Rokovnjaci, uglasbil Viktor* Parma, kom pletno K IO 70. Posamezno: 1. Ouvertura za klavir . . K 2"60 2. Kuplet za mo&ki glas 3 klavirjem......rt l'— 3. Zora vstaja, za sopran s klavir.em......„ 1'— 4. Cvetočih deklic prsa bela, samospev (sopran) z mešanim zborom ob s premije v ac j □ klavirja . . . „ 2 — 5. Mladi vojaki, koračnica za klavir in petje . . . . „ 120 f>. a Oj zlata vinska kaplja ti, samospev z moškim zborom. J « 3'— b) Povsod me poznajo, sa mespev iz ..Zdravic Goveka*- Fr.: Legijonarji, uglasbil Viktor Parma, kompletno K 18 20. Posamezno: 1. Zapoj mi, ptičica, glasno, pesem za sopran s klavirjem . K 12 2. V petju oirlrtMino, mofeki zbor s klavirjem . . . „ 180 3 Kuplet za moški glas s klavirjem......„ T— 4. Romanca, samospev (tenor/ z mcskim zborom t b 8premljevanja klavirja . 180 B. Piiika, pesem za sepran 8 klavirjem.......1 20 0. Skoz vas, koračn ca Po besedah J Stritarja Za klavr(spetjem adlihitum) „ 1*20 7. Vzidal sem si vinski hram, samospev z moftkim zborom Za petje ra klavir iz „Zdravic".....„ 3 — Dalje: ^268-14 Viktor Parma: Mladi vojaki, korač niča s petjem cA libitum. Že H iz daja........K 120 Viktor Parma: Mladi vojaki, /a * itre.......„ 1* — Viktor Parma: Slovanske cvetke, putpourri po slo-■ ans^ih nai»evh . . . „ 250 Viktor Parma: Triglavske rože, va.ček po slovanskih rapevib......„ 2 5U Viktor Parma: Zdravice, "a petje m Klavir . . . . „ 3"— IŽirovnik Janko: Nar dne ptu«1 z napevi. i. zvezek K 1 kJO, po poŠti K 1 30. Žirovnik Janko : Narodne |vesm< z napevi, 11. avezek K 1" -, po pošti K 1 10 Največja zaloga inn/.ikalii v Ljubljani. Katalogi gratis in franko. Izposojevalnica muzikalij obsega iOOOO Številk. Mesečni abonement s premijami. Razpošilja tudi na zunaj Oton Fischer trgovina z muzi kali jami v Ljubljani. ^Cigieniško razpraševaitje stanovanj, tovarniških lokalitet m. telefon Štev. 155. Uacuum Cleaner peter Jrjatelie T lllVllinn^ zo Snoženj« jtancuanj T in i lnjlf L llllljllUrt Škofje ulice St. 14. bjllllljdllll ?reprcge9 pohištvo se sprejema za snaženje u shranjevanje. Telefon Stev. 155. 1 I*d»)»telj in adgovorni urednik: Dr. If»o Toi«r. Laguni* uo ti»k .NaroJui? tusmire*. 30