Občani so na zborih volivcev opazarild m marsikatero resni-co, postavaH problem in celo po-vedali rešitev. Eno teb. vprašanj je bila tudi gradnja Karlovške-ga mostu. Da bi temu vpraša-nju dali še večjo težo, so še pristavtti, da je to edina cestna zveza, ki pelje iz srednje Evro-pe na Balkan. Tuidi če ta trdd-tev le ne dxži v celoti, je pofcreb-no ugotovitl, da je prav to ozko grlo izredno pomembno za Ljubljano, kakor za širše ob-močje, da ne rečemo kar za vso Stovenijo. Skupščina mesta Ljaibljana je ob sodetovanju <?b-6iinsklh skupščin Ljubljana Cen-ter in ViC naročaia izdelavo us-trezne študije o idejni rešitvi prometnega vozlišča ob Kartov-
deva gradnjo podvoaa. Po tetn predlogu bi v Ljubljami dobili še en podvoz, tokrat pod do-lenjsko železnico. Vprašanje taine m površinsfke vode je tu nedvomno močan fatetor pri iz-bdri variante.                              i
KDO NAJ ODSTEVA DENAR
Do sem snuo se dotaknlll le tehnidnih vprašanj, kjer ne bo nerešljivih problemov. Toda ob-čani so postavili tudi vprašanje statusa in finamciranja Dolenj-ske oziroma Karlovške ceste in s tera v zvezi tudii starega in no-vega Karlovškega roostu. Mar ni to magistraina cesta (cesta I. reda), katero upravlja ropu-bliška skupnost za oeste. Za lo-
Varianta C bi razširila pretesna vrata
škem mostu. Idejni projekt predvideva tri različne variant-ne rešitve. Ob sprejefeju projek-tov in na predlokacijski obrav. navi je bila sprejeita tako ime-novana varianta C, ki iima seve-tia tri podmriante.
NADVOZ ALIPODVOZ
V celotoem Mejnem načrtu. kl naj bi bil izdelan aporila le-tos, bodo proudene im prikaza-ne vse tri podvariante. Po enem izmed treh predlogov bl se no-vi most nadaijevai v obiiM via-dukta kot nadvoz čez dolenjslko železnico. Pod tem nadvoaom bi lahko speljaM tudi povezavo Ižanske ceste s Hradeckega ce-sto. Tu ostane še stari Kartov-ški most, ki ga bomo morali pri novih rešitvah upoštevati iin ustrezno izfeoristiti.
Tudd po drugi varianti naj bi prek dolenjske žele^snice gradili nadvoz, s tem seveda, da bi Wi nekoliiko nižji, zato pa bi del-no perestavili in poglobili želess-nico na tem odsekjL
V projektih pa bo obdelana tudi tretja varianta, ki predvt
kalni prevoa zadostuje tudd sta-ri most, republika pa bo mora-la svoje cesfcne poteae prej ko slej speljatd miino mestnega središoa. Zgraditi bo morala obvezne oeste.
MALCE ZAOSTRENA RAZPRAVA
Cetotaa razprava je nekoliiloo ostrejša tuidi žarada tega, ker bd po dosedanjih pnedvtidevanjdih ta investicija veljala približno &tiri stare mlijaTde dinarjev, respubliSka skupnost za ceste pa v svojem srednjeročnem pro gramu zagotaivlja le dobro mi-lijardio in pol. Torej bd rnorato tudi obe ob6in.s3d staipščini in tudi mestna primaikniti svoj de-lež. V zadnjem času se je narn-reč razvila posebna praksa, pra-vijo na republiSki skupnosti, po kateri tudi za gradnjo magi-strataih in regiionalimh cest pri. spevajo občdnsfee skupščiine člo 50 odstotkov od invesitioijske ¦vrednosti. To pa bi ba verjet-no trenutno prevelik zalogaj za Ljubljano.
EZ.