r leto XVII. V Celjn, dne 29. julija 1907. Štev. 87. DOMOVINA je aa Schlllerjevi cesti AL 3.—Dopise blagovolite fran-klrati, rokopisi se ne vračajo. bkaja trikrat nn teden, vsak Madeljek, sred« in petek ter velja za AvBtrijo in Nemčijo 12 kron. pol leta f> kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in druge deiele toliko več. kolikor znafa poMnina. namreč: Na leto 17 kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se poJilja upravniftvu. plačaj* »e vnaprej. Za laaerate se plačitfe od vsake petlt-vrste po 20 vinariev za vsa« kokrat: za večje innerate in mnogokratno inseriranje znaten popust. Mesečna priloga »Slovenski Tehnik". Ponemčevanje na Spod. štajerskem in Koroškem. Dejstva naj govore! 120.000 koroških Slovencev nima skoraj nobene javne slovensge ljudske šole, 120.000 koroSkih Slovencev nima niti deset narodnih učiteljev. Na Štajerskem je tiaočo in tisoče slovenskih otrok, katerim ni poskrbljeno za pouk v materinskem jezikn. isto velja za Goriško in Istro, osobito pa tndi za Trat Vse, kar čati na jugu in severu našemu narodu sovražno, nam krade in tepta nafte najenostavnejše človeške in boije pravice. Celo vlada sama je Se pred nedavnim časom očitno delala na naše ponemčenje; danes je sicer Se toliko previdna, da te svoje nakane no kaže več s tako silo in tako očitno, zato pa je za nas tembolj nevarno njeno zakulisno ponemčujoče delovanje. Kako sistematično se danes deluje na raznarodenje Slovencev! Lahi na jugu in Nemci na severu imajo celo vrsto »obrambnih" društev, katerih namen pa seveda ni, braniti narodno last Lahov in Nemcev, temveč jemati nam, kar je našega. Na jugu deluje „Lega nazionale", na severu je ..Sild-marka" in rSchulverein", v vodstvu katerih dveh društev sede kot glavne gonilne sile c. kr. avstrijski ministri. Za celo Nemčijo obstoji znani „Allge-neiner Deutscher Schulverein", katerega namen je podpirati ponemčujoče težnje avstrijskega nemštva. Celo v svobodoljubni Švici obstoji enako društvo z istim namenom, katero se isto-tako imenuje „Allgemeiner Deutscher Schulverein-. To so glavne organizacije, katerih namen je raznarodenje Slovencev. In kake uspehe imajo? Nekaj dejstev: Na slovenskem Štajerskem je že čez 50 šol v rokah Sehulvereina. Op. uredništva: Natančna statistika nam kaže, da imamo na Slovenskem Štajerju, vštevši slov. dele arveškega in emureškega okraja in odštevši tri antonomna mesta Maribor, Ptuj in Celje 296 ljudskih Sol. med temi 262 * slovenskim in 34 z nemškim učnim jezikom. Vftteti so tukaj tudi nekateri popolnoma nemški kraji r marnberškem okraju. Seveda pa imamo tudi v obmejnih krajih nekaj slovenskih šol. katere se pnste podpirati po »Sehulvereina". Da so se vse te šole zavezale predvsem ponemčiti zapadlo jim slovensko deco. je znano. Učitelji dobivajo posebne letne nagrade od Sild-marke in Sehulvereina, da vztrajno delujejo v smislu teh dveh društev. Ksko je naše obmejno šolstvo? Samo v podravski dolini je 12 Ijndskih šol v oblasti Sehulvereina. razun teh je tam še osem dvojezičnih ali pa popolnoma nemških in samo osem slovenskih ljudskih Sol. V celi podravski dolini je uekaj nad 70 učiteljskih močij, izmed katerih jih je pa le okoli 25 več ali manj narodnozavednih in od Siidmarke in Sehulvereina neodvisnih. Tako izgleda Šolstvo — bodočnost!? — v kraju, ki je znan po svetu kot narodno precej zagotovljen! Na Koroškem so le tri slovenske šole. izmed teh ena zasebna. V desetih letih je število nemštva na Koroškem poskočilo za 3 odstotke, kar imenujeta Sildmarka in Schulverein javno uspeh svojega delovanja. In Nemci v teh dveh društvih so izračunali, da bo Koroška v 80 letih popolnoma ponem-cena, ako bo ponemčenje tam tako napredovalo, kakor od leta 1890. do leta 1900. To so naši zunanji sovražniki. A poznam Se hujšega sovražnika, ki nas raznaroduje, in ta sovražnik smo mi Slovenci sami! Po časopisih in shodih se jadikuje in razpravlja, kako delajo naši narodni nasprotniki proti nam, n kje so ljudje, ki bi nastopili s pozitivnimi dejanji proti sovražnikovemu dejanju? Nemci so začeli s sistematično kolonizacijo, že kupujejo slovenska posestva po marnberškem okraju in v St. Ilju v Slov. goricah. — Slovensko časopisje je opozarjalo na to že zdavnaj, ali od naše strani se oi doslej začela Se nobena proti-akcija. V mariborskem okraju se Siri in napreduje nemštvo z grozno hitrostjo, nemoteno, mariborski Slovenci se med tem prepirajo za oslovsko senco in Bog varuj, da bi jim kedo rekel, da niso narodnjaki do zadnje kaplje krvi. Časopisje je polno koroške tuge, ali pa se je za rešitev in ohranitev kt.oškega Slovenstva že ukrenilo kaj radikalnega? „Svoji k svojim" se kliče, ali pa imamo že kako organizacijo za neizprosno uresničenje tega gesla? Našo mladino nam potuj-čujejo, žrtvujte in delajte Slovenci, za našo šolsko družbo! A kaj vidimo Polovica podružnic našega edinega obrambenega društva spi in družba sama je nedostopna za vsako preosnovo v modernem smislu. Neobhodno potrebne organizacije po vzorcu -Siidmarke" še sploh nimamo, meuda se še nikomur sanjalo ni o potrebi takega društva. Najhujši sovražniki smo si mi sami, na čelu pa stoji slovenska inteligenca. V svoji mladosti se ta inteligeuca mnogokrat ni hotela učiti neizprosnega narodnega mišljenja, zato ga tndi sedaj ue pozna, ko igra vlogo narodnih voditeljev. Kolikokrat se naša inteligenca naravnost brani neizprosnega narodnega mišljenja in potem ui čudn. da se gode tako gorostasni slučaji uarodnih gre- hov, kakor je bil nedavno oni v kranjskem deželnem šolskem svetu, katerega sta zakrivila celo dva izmed najinteligcntnejših Slovencev, tudi ni čuda, da takih gospodov ni blizu, kadar sinovi naroda zahtevajo od države in vlade, kar ste narodu dati dolžni in ni čuda, da taki gospodje le v premnogih slučajih pokopljejo sebe in celo svojo rodbino v še večjo narodno indiferentnost s tem, da si iščejo nemških žen! NajhnjSi sovražnik uresničeuja naše narodne misli je v nas samih! Poglejmo samo par statističnih številk za Štajersko in videli bomo. koliko narodne posesti si damo ugrabiti skoraj brez vsakega protivenja! Cela vrsta občin okoli Radgone in Cmureka je prešla v nemške roke Se le tekom zadnjih 25 let. V mestih Maribor. Ptuj in Celje je povprečno 73 odstotkov vsega srednje- in zgornje-Stajerskega prebivalstva in celo 20 odstotkov vsega prebivalstva mesta Gradec je iz slovenskih krajev. Leta 1847. je bilo izmed tisoč štajerskih prebivalcev 362 Slovencev in 638 Nemcev; 1. 1880. Slovencev 327, Nemcev 670; leta 1890. Slovencev 321, Nemcev 678 in 1. 1900 Slovencev 314 (!), Nemcev 685!! Nemci so v tem času napredovali torej za tri odstotke. Statistično pa je dokazano, da se štajerski Slovenci naravnim potom enkrat tako hitro množe. kakor štajerski Nemci. Vse to nam še jasneje dokazuje, kako hitro napreduje pri nas ponemčenje. Le vprašajmo: kje so tisti Slovenci. ki so se izselili v spodnješta-jerska mesta in trge? Kje so tisti Slovenci, ki so se izselili na Srednje in Zgornje Štajersko in kje so oni Slovenci, ki so si izbrali Gradec za svojo novo domovino? Teh Slovencev ni več, pač pa stoji danes mesto njih proti domačemu rodu janičarska armada, ki šteje okoli 150.000 glav. In konštatirajmo še enkrat: kar jih ni požrl nemški šovinizem in nemški ponemčnjoči aparat, uničila jih je slovenska brezbrižnost in slovenska malomarnost! S. Politični pregled. Domače delale. Vprašanje o ustanovitvi samostojnega ministerstva tehničnega dela je postalo v Avstriji že pereče. Važnost tehničnega dela je dandanes na sploh tako priznano, da se naša doba imenuje stoletje tehničnega dela — in vendar v državni upravi je to delo dosedaj še fpriznauo, brez organizacije. brez jednotnega, da celo brez strokovnega vodstva. Tehnično delo. kolikor ga država proizvaja, ni postavljeno pod vrhovno vodstvo strokovno izobraženih tehnikov — ampak je izročeno juristom ter je vrhutega razdrobljeno na področja šestih mini-sterstev: železnic, poljedelstva, trgovine, financ, nauka in notranjih stvari. Vsi, izvzemši naših državnikov so že zdavnaj spoznali, da se te razmere ne dajo več vzdržati. Vsi vedo, da so vsa tehniška dela. katera država t svoji režiji izvaja samo zato tako nedostatna in da samo zato tako zaostajajo za podobnimi deli privatnikov, ker v državi nisa vodena v prirodo-in tehniško-znanstvenem :n tehniško-gospodarskem duhn. ampak samo v jurističkem in k večjemu Se v trgovskem in finanCnem dnhu. Tu treba torej reforme. Vse tehniško delo treba združiti pod jedno samo ministerstvo tehniškega dela, katero mora biti izročeno tehniško-znanstveno in teh-niško-gospodarsko izobraženim možem, katerim bodo juridično, trgovsko in finančno izobraženi možje dodeljeni samo kot pomočniki in svetovalci v onih vprašanjih, v katerih jih bodo rabili. V tem smislu bi morali reorganizirati tudi ministerstva poljedelstva in trgovine, katera so dandanes popolnoma v rokah juristov, dočim so strokovnjaki v poljedelstvu, trgovini in obrti samo njih svetovalci in pomočniki. Nadjati se je, da bode novo ministerstvo tehniškega dela postavljeno na zdrav temelj ter da bode vsled tega služilo gospodarskemu razvoju in blagostanju države v mnogo večji meri — nego je to bilo tehniškemu delu in razvoju vsled razcepljenosti in nerazumnega vodstva do sedaj mogoče. Pogajanja med Avstrijo in Ogrsko so do jeseni pretrgana — ministri so že šli, ali pojdejo sedaj na počitnice. Kar se je do sedaj doseglo nam priča, da ostane temelj gospodarskih odno-šajev obeh držav v celoti do 1918. L nespremenjen. Do te dobe se bode pokazalo. ali se bode na Ogrskem industrija tako razvila, da bode Avstriji sami že neljubo in nemogoče ostati z Ogr»ko v ožji zvezi, potem bode Avstrija sama zahtevala ločitev, ako pa se v teh 10 letih ogrska industrija tako ne povzdigne, potem bodo Ogri zahtevali, da se postavi notranja carinska meja, ali pa bodo svojo industrijo zdatno podpirali. Nagodba bode sklenjena v obliki carinske pogodbe in ne kakor dosedaj v obliki carinske zveze. To bodo Ogri in ogrski vladni listi proglasili kot velik narodni uspeh, kar tudi je. Avstrija je napnvili veliko koncesijo Ogrski glede ogrsk >ga rentovnega bloKa. ki bode še nadalje obrestovan s 4'35 % mesto s 4'2 kakor avstrijska renta. Avstrija se je sicer rešila skrbi za letni prispevek I svojega ogrskega soseda za sknpni dolg. a plačala je zato 47':» railjonov. V vprašanja užituiuskih davkov bodete imeli obe državi svobodno roko. Glede železniških tarifov sta se obe vladi nekako pogodili, avstrijska vlada je pa odločno odklonila ogrsko zahtevo, dovoliti direktno zvezo ogrskih železnic z nemškimi S tem je Avstrija obdržala v svojih rokah kontrolo nad ogrskim izvozom in obenem odločajoč npliv na tarife. Vprašanje o kvoti, o vporabi carinskih dohodkov za skupne potrebe in vprašanje o sknpni banki so bila izločena iz pogajanj. Na Hrvatskem s.- narod pripravlja na oster odpor proti madžarski vladi. Hrvatski bojkot ogrskih tovaren je madžarski vladi zelo neprijeten. Vladni organi groze, da bode \Veckerlova vlada dala Hrvatom na to primeren odgovor, odtegnivši Hrvatskim tovarnarjem subvencije in tarifne ngodnosti na železnicah. Pa je ogrska vlada zmožna takih sramotnih kršenj zakona, je pač vsakemu jasno. ..Hrvatska" poziva občine, naj sklici jejo izredne seje. v katerih n.ij protestujejo proti uvedbi madžarščine na Hrvatskem ter uaj le proteste pošiljajo naravnost kralja. Madžari računajo s hrvatsko obstrakcijo v skupnem parlamentu ter pripravljajo primerne .reforme" poslovnika, ki bi to obstrukcijo onemogočile. Dopisi. Od Sv. Vida p.Grobelnem. Izlet tukajšnje šolske mladine, ki se je vršil dne 23. t. m. v prijazue ZavrSe. je nad vse imenitno uspel. Zabava se je vršila na vrtu gostilu«* g. Gobca. Tu si> je kmalu razvila živahna zabava med otroci, kar deževalo je na nje sladkorja in drugih otroškim želodčkoin prijetnih strari. Prepevali so narodne pesmi in se veselili zlatih mladostuih dnij. Nato so bili pogoščeni brezplačno, za kar se imamo zahvaliti prijateljem mladine, ki so poskrbeli za to. da se je veselica tako dobro obnesla. Temu je sledilo petje, razne igre in šaljivi nastopi, ki so se pohvaluo izvršili. Po odhodu mladine se je tudi med njih prijatelji razvila živahna zabava, h kateri je večjidel pripomogel šentvidski kvartet, ki je zapel: -Rožmarin". »Nad zvezdami" in -Nazaj v planinski raj". Vsi smo bili navdušeni ter se veselili lepega dne. Pa se je izlet izvršil v vzornem reda se zahvaljujemo g. šol. vodju Franu Pogačniku, gdč. učiteljicam Auki \Vutt. Minki Kregar in Marici Klančnik ter č. g. kaplanu Ostržu. ki se je zelo trudil, za kar mu gre v$a čast. Zahvaliti pa se moramo tudi cenjenim gostom iz Brežic in prijateljem šole v Št. Vidu. Šmarju, na Pur.kvi in na Grobelnem. ki so zelo zdatno dejansko pokazali svojo ljubezen do šole in šolske mladine. Naj jih Bog Živi še mnoga leta! — Stoletnica braslovike iole. V nedeljo, dne 21. julija se je vršila v Praslovčah redka slovesnost, namreč stoletuica obstanka braslovške gole. Braslovški trg se je ta dan oblekel v praznično obleko in tako tudi na zunaj kazal, da se vrši nekaj posebnega. Na predvečer so se stavili maji in slavoloki na slavnostnem prostoru in v trgu. V tem ozirn so se posebno odlikovali vrli mladeuiči iz Zg. Gorč. Niso se zbali ne »ruda ne stroškov, da bi le povečali slovesnost. Skoraj pa bi se bila cela slavnost skazila, kajti v soboto večer je silno deževalo. Vkljub temu so pognmni mladeniči delali pozno v noč — ter srečno dovršili svoje delo. Z nekakim strahom smo pričakovali, kakšno vreme nam prinese nedelja: vse je želelo vedrega r.eba. zlasti pa šolska mladina, ki je v pravem pomenu besede molila za lepo vreme. In kdo bi ne privoščil naši ljubi mladiui par veselih nric. ko se more po svoje zabavati iu tndi pokazati — kaj se je v šoli naučila! Ko smo v nedeljo zjutraj zagledali jasno nebo in oživljajoče solnce. smo upali, da se bode naša slovesnost vendar vršila pod milim nebom. Ob 10. uri dopoldne se je dolga vrsta otrok pomikala z zastavo v cerkev. da bi najprej dostojno zahvalili Njega, od katerega imamo vse dobro. Tu je naš č. g. katebet 1. Vogrinec v znesenili besedah razložil pometi današnje slovesnosti, nalogo šole iu kako isto podpirati, da bode obrodila dober sad. Starši, držite se teh lepih besed! Potem je daroval č. g. dekan Hribernik slovesno sv. mašo ob asisteuri č. g. kanonika Bohinca in č. g. kateheta Vogrinca. Peli so šolski otroci. Govor g. kateheta. angeljsko petje otrok in cel obred je bil tako ginljiv. da je marsikomu nehote privabilo solze v oči. Spominjal se je svojih mladih let in šolske dobe. ko je Se sam kot učenec pohajal tukajšnjo šolo. Naj bode na tem mesta izrečena uajprisrčnejša zahvala čast. duhovščini za to lepo slovesnost. Popoldan je vže dolgo pred dolo-' čenim časom šolska mladina prihajala v šolo in nestrpno pričakovala trenutka. ko bo treba odkorakati na slavnostni prostor. Ob :t. nri je dospela narodna godba iz Šoštanja, otroci so nastopili in med veselo koračnico se je sprevod pomikal proti določenem mestu. Pri stari šoli. sedaj občinski hiši. smo obstali in godba je zaigrala: s tem smo hoteli počastiti poslopje, ki je dolgo let služilo v izobraževalne namene skoraj vseh odraslih Braslov-čanov. Nek a i korakov od tega prostora jo bila zopet postaja pri hiši. kjer je bila najprej šola. Kmalu smo dospeli na slavnostni prostor, kjer so otroci z /.ivahnimi ..živijo" - klici dali duška svojemn veselju. Na slavnostnem prostoru je bil prirejen oder za deklamacije in petje, pod kozolcem pa prostor za godbo. Gospod nadučitelj je v kratkih potezah naslikal dosedanje delovanje šole. ua-glašal lepo število mož. ki so izšli iz te šole in so kedaj zavzemali ali pa še zavzemajo prav odlična mesta v javnem življenju in nosijo čast in slavo braslovške občine po širnem svetu. Omenil je nadalje učitelje in katehete. ki so delovali na tem zavodu od njegovega počet ka pa do danes. 39 učiteljev in 34 katehetov se je trudilo tukajšnjo mladino izomikati in dosegli so se res lepi uspehi. Potem poudarja potrebo izobrazbe in omike ter vzbuja starše k marljivemu pošiljanju v šolo. otroke k pridnosti, hvaležnosti do roditeljev in učiteljev ter oBTJubnje, da hoče tukajšnje učiteljstvo vedno delovati na to. dn se bodo otroci tako vzgojevali. da bodo enkrat koristni udje človeške družbe, vrli in značajni državljani, ki bodo ljubili svojo domovino iu jej deluli čast in slavo. Z željo, da bi med nami vedno vladala sloga in medsebojna ljubezen, da bi se vsi ravnali po geslu: ..Viribns unitis" — z združenimi močmi, zakliče našemu pre-mileinu vladarju trikratni rslava". — Otroci zapojo cesarsko pesem, nn kar se prične nadaljno izvajanje vsporeda. šolski otroci so dovršeno dekla-movali, peli razne pesmi in igrali igrokaz -Mladi tat". Vse se je prav gladko in precizno izvajalo, da je bilo občinstvo povsem zadovoljno. Mnogo veselja in začudenja je povzročil nastop mladih vojakov pod vodstvom generala nčenca F. Pauerja. ki je svojo četo vodil prav junaško med občinstvom. dobro vedoč. da jih čaka prijetno plačilo: -Vina. kruha in mesa . če bodo dobro izvršili nastop. Pa je bila to prava J'rna vojska", mi ni treba posebej poudarjati, saj si videl med mladimi junaki tndi device orleanske, raznovrstne uniforme, celo bojna orožja iz srednjega veka. Upajmo, da bodo iz teh mladih ljudi enkrat zares pravi junaki, ne le na bojnem poljn. ko -Železo bode. kar zdaj je les", amp.tk tudi glede na narodnost. da bodo zvesto čuvali naše pravice, spoštovali slovenski jezik in povsod delali čas; in slavo naši inili slovenski domovini. Mnogo občudovanja jo povzročil -Sokol" s svojim nastopom. Izvajanje posameznih vaj se je vršilo tako precizno. da je občinstvo kar strmelo. Želeti je le. da bi za to vrlo drnštvo bilo večje zanimanje tndi med priprostini narodom. Naj inn bode na tem mestu izrečena zahvala, zlasti še vrlim bratom iz Žalca. Nastopalo je prav marljivo tudi dobro zuano si. -Braslovško pevsko društvo", ki pri vsakej priliki pokaže svojo požrtvovalnost, kjer se gre povzdigniti narodno čast. To drnštvo je tudi brezplačno prepustilo oder. da se je postavil na prostem. Veže me prijetna dolžnost, si. društvu izrekati najlepšo zahvalo za njegovo sodelovanje iu naklonjenost. Blage gospe so preskrbele otrokom toliko raznovrstnih jestvin. da so še preostajale in se morale deliti drugega dne v šoli. Žejo si je inladiua hladila s pristnim vinom pomešanim z vodo. kar je zdravju vsekakor bolj prikladno, kot raznovrstni sokovi, po katerih si otroci navadno pokvarijo želodec. — Mislim, da se ne bode očitalo, da šola uavaja tako k alkoholizmu, če popije otrok 1, kupice vina. pomešanega s čisto studenčnico. Pa je otrokom tnka mešauica prijala. dokazuje to. da nobeden ni občntil najmanjše slabosti. Polžnost me veže. da se na tem mestu hvaležno spominjam vseh vrlih gospej. ki so rade volje prevzele vso skrb za pogoščenje otrok. V tem oziru gre največja zasluga preblagi gospej Bogi Pauerjevi, znani prijateljici šolske mladi.ie. Njej ob strani so stale vele-cenjene gospe dr. Vovšekova. Košanova. M. Panerova. pl. Bienova. Stritarjeva. Marschitzeva. Tomitzeva in gospica P. Mogličeva. Za vence so skrbele gospa nadučiteljeva. gdč. Sluga in nekatere deklice iz V. razreda. Zares mnogo dela in truda je bilo. pa pogled na mladino, ki je s toliko slastjo uživala, kar so ji naklonili dobri ljudje in se radovala vseh naprav, je bilo nekako plačilo vrlim gospem in gospicam. Vseiu naj bode tukaj izrečena najprisrčnejša zahvala s prošnjo, da bi tudi v prihodnje ostale zveste podpornice šolske mladine. Otrok tudi ljubi zabavo. V tem oziru moram omenjati dobro znanega inladinoljuba g. I. Pauera. ki je s spuščanjem zrakoplovov uapravil otrokom mnogo veselja, zlasti pa zvečer z zažiranjem nmetalnega ognja. Glede gmotne podpore gre v prvi vrsti hvala znanemu podporniku šolske mladine, blagorodnemu gospodu baronu Cuoblochu. nadalje častili duhovščini, vrlim rodbinam Paucr. dr. Cervinka, pl. Bien. A. Plaskan i. t. d. Nekdanji učenci in učenke naše šole. ki zavzemajo odlična mesta v javnosti, so se v prav obilni ineri spominjali redke slovesnosti in nam poslali zdatne podpore. Imenujem le g. dr. Vovšeka. g. prof. Košana. gospo Kartin. g. Blaža Briš-uika. majorja v p., č. gg. Ant. Hribara. župnika na Planini in A. Lebra, župnika v Št. .Tanžu pri SI. Gradcu, gosp. notarja Basa. g. Marka Lipolda i. dr. Gosp. Stiglic iz Dunaja nam je poslal mnogo lepih dobitkov za srečolov; enako g. Kdelhoter in g. Vodopintz. Pa tudi starši šolske mladine, slavni krajni šolski svet so radovoljno prispevali v prav obili meri. celo iz Letnša smo prejeli lep prispevek. Vsem naj bode v imenu šolske mladine izrečena uaj-fkrisrčnejša zahvala. Hvala pa tudi vrlim tržanom. ki so na dan slavnosti okrasili hiše z zastavami Posebej pa moramo omeniti šolskega prijatelja g. Lovra Plaski na. ki je imel ua slavnostnem prostora rnuogo opravka. Pal je na razpolago dva velika kozolca, vse očedil. obsenčil slav. prostor z zelenjem, daroval in postavil lep maj in še drugače pomagal k dobremu izidu slavnosti. Tudi njemn gre hvala iu Bog plati. Dragi dan so otroci dobili lepe spominske podobice, dar č. g. kateheta Vogrinca. pripravna darila, ki so jiiu narejala mnogo veselja Končno naj še omenim, da je slovesnost pozdravilo lepo število nekdanjih učencev pismenim ali brzojavnim potom, med njimi g. dr. \ ovšek, deželni glavar kranjski g. Oto pl. Detela. dr. Travner iz Ljubljane, g. š.efan Rojuik v Gradcu, g. baron Onobloch i/. Monakovega in še mnogo drugih. F. I.orber. Slovenske novice. ' iajersko. — .Celjski Sokol** je na svojem izrednem občnem zboru dne 27. t. m. izvolil «» delegatov za občni zbor -Slovenske sokolske zveze" iu sicer brate: dr. .Tanka Sernca. dr. Gvidona Sernca. dr. Ljud. St i ker j a. Prostoslava Furlana. Antona Knneja in .lož. Smertnika. Pri točki slučajnosti glede udeležbe zleta v Žalec je sklenil občni zbor. da se v nedeljo. 4. avgusta zbiramo ob četrt na 11. uro dopoldne v -Nar. domu". Odhod s posebnim vlakom, ki vozi ob U. nri 15 minut, vrnemo se pa ob I. uri popolnoči. — Iz Celja. Gostiluo v -Skalni kleti" je prevzel z današnjim dnem gospod K g i d Vihar, dosedaj gostilničar v .Del. podp. društva". Točil bo izvrstnega nizeljanca in delniško pivo. Tndi za jedi bo dobro skrbljeno. Priporočamo ga našemu občinstvu uaj-topleje! — Iz Celja, V soboto zvečer je sedelo nekaj srbskih in hrvaških trgovskih pomočnikov v gostilni .pri an-gelju". Bili so dobre volje in so tudi zapeli. Tn pa pride v sobo trgovec K os s in raztrga g. Rosenbergn ovratnik: razburila je namreč njegovo pris.no nemško kri — hrvaška pesem! To tega nemškega trgovca, čegar stariši ne vedo ne besedice nemški, zelo priporoča! Nastal je velik šunder. ki se je Se nadaljeval na ulico: policija je zaprla g. Petriča. I/, tega sledi lep nauk za nas in Hrvate ter Srbe: čemu pa silite v nemške gostilne! Saj je slovenskih dovolj! — Poroka. Zadnji četrtek se je poročila v Celju bivša kujigovodjica tvrdke Sioger gdč. Ana Lakner z g. Viktorjem Schraidtom. vojaškim inten-dantom pri 11. koru v Lvovu. Gdč. Iiakner je sodelovala svoj čas tudi pri .Celjskem pevskem društva" in je zavedna Slovenka. Naše čestitke! — Kako Nemci zagovarjajo tiste, ki ljudi napadajo! V št. ">'.» se je celjska .vahtarca" zopet .zanimala" na svoj način za gosp. Tovornika. — Pred ■ekaterimi dnevi se je zgodil v neki gostilni v Štoreh slučaj, kakoršni v takih gostilnah niso redki. Nekaj Slovencev je kegljalo, ko pride iz gostilniške sobe pijan človek, kateremu je že gostilničar p> ftj prepovedal f van iti in se stepsti, ker je bil to namero že prej izrazil. On p* je vkljab temu šel vnn in je začel one. ki so kegljali, nu korajžo klicati in po plotu keglišča razbijati, dokler ni eden ke-gljavcev prišel van gledat, kaj da mož hoče. Oni pa skoči k njemu in ga vrže ob tla. Ta je seveda zač< i klicati na pomoč in na to je pri?! j več kegljav-cev gledat, kaj da se zunaj godi. Ker .so videli ona dva na tleh. skočil je eden. za katerega se »vahtarca" že davno prav posebno zanima, k njima in je napadalca vzdignil in odstranil. Iz tega majhnega dogodka pa je ustvarila celjska »ahtarica cel poboj. I>a to ni res. da bi bil oni pijaui človek brez zavesti obležal. dokazuje že ta slučaj, da ga njegova slabost ui ovirala pozneje. ko so drugi zopet odšli v kegljišče. razgrajati in kričati. Ce Iti bil dotični. za katerega se pravzaprav gre. Nemec, potem bi se pač „vahtarcu" za tak malenkosten dogodek prav nič n«' zmenila: ker pa je dotični Slovenec, naiedila je »vahtarca" iz mnhe konja. Ce bi se Slovenci tako živo zanimali za vse rabuke med Nemci, bi pač imeli dosti dela. Žal. da je to notico popolnoma po »vahtarit i" posnel tudi Ijublj. »Slovenec". Imenovanji. Imenovana sta kuncelistom pisarniška oticijanta in sicer g. .lože Borč za okr. sodnijo Ptuj in Andr. M ujemi za okr. sodnijo Kozje I/, davčne službe. Davkarjem so imenovani davčni kotiMolorji gg. Kupert llrovet. J..ž. Mikula in -lak To-bias. kontrolorjem je imenovan g. Oto Stepic. oticijaloiu je imenovan pristav g. Ladislav Jer!•••'nje-iajerske bo velikanska I/ »-. i vzroka Je skrbel ../.i!»ki "*ok-.r /..t posebni vlak. ki v-o/i i/, .vi , u ti 11 i:, minil t do- > k .. i /. -leti '•. da »•• .m po-»I i • tu li li i_'i i/letiiiki v kolikor — V Gornji grad pride ljubljanski škof Jeglič. Bival bo na svoji graščini mesec dni. — Na Dobrni so imeli tamo.šnji Nemci uek .Liederkranz". Na koncu koncerta pa so se med seboj opsovali in oklofutali. To je bila zadnja zanimiva točka. — I/. Driižmlrja. G župnik š... štanjski. Govedič. je vabil razne posestnike na neko zborovanje, katero se bo vršilo prihodnjo nedeljo, ob <>. nri popoldne. Na tem zborovanja bi se naj osnovala »Posojilnica" za šoštaujsko okolico; zato tudi pride iz Ljubljane od »Zadružne zveze" nek poročevalec. Vendar ne bodo kmetje osnovali takega zavoda na nasvet Govedičev. kateri je bil tudi boter konzauiueinn društva žalostnega spomina? Govedič tedaj zopet spletkar! skupno z »zvezarji"; bratci se zmiraj najdejo. — Iz l.askega. Na izrednem občnem zbora bralnega društva due t. m. je bil izvoljen predsednikom g. Pavel I«orenc. knjigovodja združenih pivovaren. podpredsednikom pa gosp. Kratijo Novak, hišni posestnik, oba v Laškem Na odhodnici gg. Karola iu Budolfa rimperšek. Ivana Burger in Petra Ko-gole 17. t. m. nabralo se je za bralno društvo lep znesek H s K 7ii v. Vsem darovateljem. posebno pa še g. K. <°im-persekn. ki j- prispel sam z 20 K iztekamo u.i tem mestu naprisrčnej&o zahvalo. Odbor br. tir. za Laški trg iu okolico. Pl. Vlsturini, bivši brežiški glavar, je po poročilu »P. S." pobegnil v — Ameriko. Zato se )•• baje ustavila preiskava proti meniti — I/. Mrežic. Neki brežiški nern-škntar se razburja v graški -Tages-post" na skrajuo zloben in surov načiu nad neko okrožnico, katero je razposlal drž. poslanec dr. Ilenkovič žu-patistvom. da izrazijo svoje zaupanje gg. \Yuttn m Brovetu. slov. davčnima uradnikoma v Brežicah iu protestirajo proti nastavljanja nemških davčnih uradnikov v okraju v katerem biva '.»" odstotkov Slovencev očita županom, da s tem — dounncirajo nemške uradnik;-! \ on sam dcnuucira v resnici oba »lov. uradnika n.-i najpodlejši način. Hvala licu nismo več v ti>tih ••asih. ko ui smel drž uradnik javno pokazati da ;•• Slovenec! — Naj >e Nemci le tolažijo! Govore zmiraj •• svojem posestnem stanju, katega na Sp. Štajerjn ne more biti! odslej naprej ne bodo zahtevali samo župani btežiškegu okraja in dr. |{etii:ovič nai se varuje naše posestno stalile, to je. nai zapusti' nemški uradniki naša tla •II it a j gredo lin 1 Nemce, sv........... /ah'-val ! • !•• v« » Sp >t;i -:. v.m I župani in vsi pislan-i. kateri »•• k--, j hčkaj zavedajo svojega Hov lo.iu! I Na Sp •»tajerju treba p.-mestt nemi;,... nam tako sovražno uradništvo! Mi ne silimo me.J nje. naj nas puste doma! Zato mislimo, da bodo še večkrat javkali naši nemškutarji nad zgubo svojih namišljenih pravic — toda zastonj! Naš narod vkljub neinškntarstvn in svojim notranjim bojem politično dozoreva in ko se popolnoma zave svojih pravic in svoje moči na Spod. Štajerjn. bode tuje in Sovražno nam nemško sodnijsko in davčno nradništvo prvo. katero bode moralo pobrati svoja šila in kopita in iti med svoje rojake. To bo ob enem akt pravice in osvo-bojenje ljudstva nemške nraduiške more. — Čitalnica v Selnici oh Dravi priredi v nedeljo, dne ls. avgusta 1.1. veselico na vrtu gostilne g. A. Dop-plerja. Začetek o. uri popoldne. Cisti dobiček je namenjen v nabavo društvene knjižnice, ki ima do sedaj bore malo knjig. Ker je v Selnici le nekoliko zavednih Slovencev, iu se torej ne rcoremu zanašati na domačine, prosimo vljudno vse narodnjake od blizu iu daleč, naj se polnoštevilno udeleže veselice. Za dobro postrežbo »e bode skrbel.). Veselica se vrši ob vsakem vremenu. Železniške zveze so zelo ugodne. I/. Maribora prihaja vlak v Kuše popoldne ob 2. uri 27 minut iu ob :t. uri 41 ininnt. odhaja ob .V uri 5»» minut popoldne, ob uri :»2 minut iu 11. uri 1" minut zvečer. Od naspiotne strani pa prihaja ob I. uri 21 minut popolne. Od ruške postaje do Selnice je le 20 minut. Cenjena društva v okolici prosimo, da bi ti dan ne priredila veselic. Natančne ji program veselice se naznani v prihodnji številki. < Idbor Iz Šinarij pri Jelšah srno nedavnotega poročali, da se letos toliko hiš nanovo zida. povečava in popravlja. kakor še od pamtiveka ue. Danes moramo pa omeniti, da v ta vsekakor razveseljajoč pokret nikakor ne spadate obe šolski poslopji. Dvonadstropna deška šola je kaj impo-zantua stavba z lepo tasado. ali opazovalec je vzuevoljen nad zanemarjenostjo. kater., poslopje že na zuuai kaže. Terasa pred hišo razpada: zunanje stene Id bilo treba ua novo pobarvati: toliko strtih žalu/ij ui na nobeni zasebni hiši. kakor na te; ;..li, | A dekliška šola jo »•• piekaša. zakaj ta ponaša z ostanki m odlomki i vetrnic. Sploh je ravno dekliška šola 1 kateri smo že •••stokrat pi*ali. v i i ikeiu stanju, da se sam« čudimo. I kako da je ni ž" g c kr okrajni ' :;adzdr:ivuik / zdravstvenih obzirov ; kratkoiualo uradnim potom u t z. a! /.,-; preti, kei «•• učenkam iu iičiteliii am v ! kvar m je poučevan je v takih učil-1 iiicah - l..i amatuli tiaiavnost nev.it n--S tem In t.il vzbudil šolska ..Uj.tva , I.: mrtvila, tla I.i bila po.krb.-l i kakor ! j.* njih ibd/nost -/.a primeru šolske prostore za dekliško šolo. Posebno deželni šolski svet bi se baje oddahnil, če bi se tako ta gordijska vozal presekal. Vse na šolskem poslopju bi moralo biti vzgoje val ne vrednosti za mladino iu uaj bode potemtakem vzorno. Kar pa zanemarjeuost. pomanjkljivost itd. to ni, treba je odpomoči. Upajmo, da napravi tej šmarski šolski mizeriji. sedaj ko je pri celjskem političnem oblastvu prenehalo medvladje. konec kak Aleksander če tndi ne Veliki, za rešitev tega za nas perečega vnašanja dovolj mogočni. Mi mu bodmo hvaležni. — Na občni zbor .Bodočnosti**. akad. fer. drnšta. kateri se vrši dne 3. avgusta popoldne ob 4. uri v -Narodnem domu" v Ptuju, so seveda vabljeni tudi tov. nbiturijeuti. katere smo zadnjič kar antecipando vzeli rae.l vi-sokošolce. Ker je društvo razširjeno sedaj na celi Sp. štajer. vabimo naj-vljudnejše vse tov. abiturijente in vi-sokošolce ne le iz Slov. goric temveč tudi iz celega Podravja in ostal. Sp Stajerja. da pristopijo društvu in se udeležijo občnega zbora. V očigled sumljivim prikaz.uim meti štaj. dijaštvo m. ki kažejo, da sejejo kranjski kler. akademiki svojo ljnliko tudi že na štajerskem. je treba enotnega in sporazumnega uastopa vseh svobodomiselnih dij. elementov. Na plan tedaj! Šovinizem ljutomerskih veljakov. Minulo soboto je prispel v Ljutomer žuriialist Artui Kelinskv rodom iz Varšave, nameraval je prirediti v 1'italuici predavanje o svojem potovanju ter ruskih razmerah, kako? je to storil že v nešteto krajih monarhije. Dočim mu tega niso zatiranih v odločno nemških trgih in mestih, »ta se uprla v Ljutomeru njegovi nameri župan 'I litim v lepi slogi /. okrajnim glavarjem Rainerjem. Neverjetno! Am se gospo.la res tako boji za trhlo ljutomersko nemštvo. ki bi ga njegov slovanolilski govor nrcgnil omajati -Značilno pa je vsekakor, da se tresejo gospodom pn glavarsivii in županstvu njihove nemške hlaci. .• pred etir: samim u: ! • nn I; k'.-rikalui abiturijeiit i I" i rt II. avgust.. t svoj sestanek K.m •• prav/uprav nag-| uilo mladi kranjske klerikalne petelin •ia zborujejo v Ljutomeru, nam precej nejasno Prideju tudi junaški ..Dani« aru" iu .Zarjani". da b".|o -] sodelovanjem .lititiim-rskih ^o>p».:-■ •'. j uprizorili »Divjega i-.v. a rp.imo. š • | bodo napredni krogi v I. uiomeru ' ..k itoliske" al.itiirt. 'i!e iu akaden.. r ----------- sasesasasas^sasasasasasssasgaEj^žsrsiCTCTSžsasas^inisa^^SBnassroLa^^ '-.-gsas-asa j L^MPIiONE KI_ ZA VESELICE IN DRŽALA ZA CA SOPISE PRIPOROČA SI DRUŠTVOM P. ICOSTIC V CEL JU. Ja asasHSPJi 2siis asssEses 2ScL5HSHS as a SESiiSHSSSESHSE V I'.LIKA TIIGOVINA MOD.N l't» A PKIl I L\K(- A SI K N LN A 1\ M AM 1 AKTITIMK.A BLAGA CO NAJNIŽJIH t L NAII CELJE NARODNI DOM KAROL VANIČ CELJE NARODNI DOM \ .In I I. i-' tir. Iviiin I nI.....|,i.-li>\:ilir_;i |.ri iu 1 : r -. 1» ■»uinomor. «; r i i it. m.. mri ii»n-\ :ini v bolnišnic. I/ Maribora. j..:, k :!.• i ii, . •• umrl v tnk.i:>ti i k / : . I Kaimuifl H :•-« !. biv.ii 2tii*ait i t -MiIuitar v Morah pri Mm mi '» .'•»•m je 1 • i i ] • «■«■•! )•• 'i--t niin »"kla;i»« • Takratni pi..res j«* zbii ju I x Mani-.rii in »k«ii. i obče -TI kuri.m i- !" N |» .......a ' k»/j.tn>kept "kravi. •!.' ,e av.tii. iralo ioil.k« inif
  • . «!i«:il n kaplan Ozvatie nekaj >*ri«f k ili. i ti t<> ...1 naših okoliških |Hi>f>tnikov. kateri »•• nikakor tif rut i (.i /a ..liberalre" v smislu „Slov ib.sp" m Z- .lllliovtllk v. temveč >.. «l*»l ri kristjani in n«- hinavri. si je sam kriv. k. r ;•• infst.nna \f.|f ali ne-Vftlf ^..voril neresnimi- stvari Tmli ne liuilo p>s|..Mlje vtaiili. tla niš«, svojih Ijmli |Mi|.rej ..p»dučili" ali l»«»Ii slovenski m resiiietif |*e |">vea |>a«lle nanje |»n»ti kon.it 7.I101 "Vanja trde in pti-iiierne obsodlie njihovepi krira iu na-stopa in re je te oiisnil 1>«> priobčila tn.li _l»omovina" — so >i sami krivi, o/1 roma kriu p.-pmlje. kateri s., je nahujskali Ak-« bodo O natlali« lupili, bomo krepko posegli meil nje in žal nam bo.le. ako jim t., ne hode prijetno. Nasi Ijiulje pa ima •• lepo nalopi. tla mirnim pot fin vpliva <» na ljudstvo 111 mu odprejo .»-i Y*a to pil nas ui tako težko potem ga ue hotiu Ver zapeljevali Ijtltlje. kateri 11 spojili vero s svojimi osebnimi k -ristmi »»;» .1 \ i« t ii 111 . Ii;II'm<||| j;iK;|. Kljul. ^ liki K rt \ i«-i mi||,imiI mi j v |»ii priliki hmIii«' r;iz|»r;iw < i 11« juliju I'.m »T vt-liK« mIiisiio nmj ( in /; 1 K;11 IIIII t«li: |»«»I«»lli mijlojili jr y.;ili\;iljlljt'lli. Tftla&ija Kn^ptež |»oM >lnik \ < i;Mrraju. 'S » T* •V, ■ •v lit •v, tt «1, '.V (k \f '.v, i f "s »V Naznanilo in priporočilo! Podpisana se najsrčntje zahvaljujeva vsem cenjenim obiskovalcem gostilne Slovenskega delavskega podp. društva v Celju" ter naznanjava, da sva prevzela gostilno Skalna klet. Slavnemu občinstvu se najtopleje priporočava za obilen obisk, zagotavljajoč, da bode vedno najina skrb vsakogar najbolje in ceno postreči. Gostilna je le 10 minut od mesta oddaljena, zraven je lep senčnat vrt. kegljišče 1. dr. ■ Najugodneje sprehajališče za rodbine ===== Sv°i' k 5v°i"": Efjid in Minka Vihar. i Vi - v. T«iiiiii/.M lilizn Omn>/;i ji1 nn-ti S t- r I irieiPjiSB llluU 4® i. iilili In iijuiiin: i rcil.ij.' r. kr. šolskih knjig m ijr;i'nih r.h< l,«»hTij>kf i 1 k«-. |.nrv -i.i . i" t . i;. IIoImo \ |m'ljaii;t mesarija na najbolj promettt. in tneMu v C> Iju. takoj <»'Ma. V prašni je p! I \ silili llalljillill. ni' - .i ju y < eljll. crs n 1 •. n.:. *i.. | LWJK, okrožnega zdravnika |irn>lii. Stiilnili <|ii|ii'iiksi jr It*|>:i. ker \ n-li vi-liki i.kuliri ni zilniviiilci. 1'nisiiji' -c nuj | m is I j o j 11 iiu I ."1. m|i|nnlirii I '.'< »T iiilliiiru /,ilr;i\ >tvriirL':i nkrozin Sv. Tmimz Mizn < M*ni.>ž;i. Skerfec, inirflnik. Nii/iiiin.jiiiii -Inj 11111111 nliiiiislt 11. iln .1111 kupil i rln ■lii^iiilii fMi |iii>i's|tii v Šmarju pi'i Jolštili / ::i>»IHnii \ rril. S prvim augustom otvorim gosfilimo. Illli l I111111 »cilnii uiirkr in im/lr .ji ili. >" zr |ii>" Icr iinjlmlj«.' iliiiiiitri* .inu. Tmli |irciinri*rii Im in mi ru/|»ilum>. |ii^i'lm» /:.l |HI||>M||(T Irl' ^lllllntillljil zn , _ a m «3 IrlulMiirji'. Zn ................ !¥lBn »!• I>ri|li>11ll'll Z .rll'»|llis|inilll.il'lll CS3 mesar v Celju. kanceitjskt. konceptni. pismeni, dokumentni ministrski, ovitni in barvani papir n p serv jete r-v • krožniki n a Lampijoni Koriandolt (j Serpentine w P t? rJinčniiii KatnenfHi peresa tablicc per«s«illi gobicc radirH« črnilo Trgo^sH^ Hnjigc po raznih cenah. jtajVcčja zaloga Vseh tisHoVin tv fii|ini|^k<' nrad-/Ml iii-k«- /,a-I.i(» I tn • -lv.ti.ik. n-tsrie Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. papirnate Vre« .i-, i>. Stambilje Dopisnice Albumi Zavitke za urado Ceitilii Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. tal Mlm o Sili(uii;itiiM^it< Lastnik: Konzorcij lista , |)utrovir.; "' 'li.-k drti.-tva ..Zvezi-a ti>k-»rna v ■ inli...vorni ure.lnik m i/-!a .it I. 1. n-b-vit Kurlani.