> i • 4f
TV
I
podarske
?
obrtniške
narodne
Jzliajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4
old
za pol leta 2 gold., za čeirt leta 1
»
old
po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za cetrt leta 1 gold. 30 ki
V • I •
posilj

Ljubljani v sredo 25. februarija 188

0 b s e g : O kupciji sè semeni.
Kaj storiti, če je zimski mraz oškodoval sadno drevje.
nekaj o zmrznenem krom-
pirji
Važnost vode za rastlinsko življenje.
Govor poslanca dr. Poklukarja o postavi zemljiškega davka v
zbornici poslancev 10. sveč. t. 1. (Konec.)
0 ruskih ženskih gimnazijah. (Dal.)
konec.
Slovensko književstvo.
Časništvo jugoslovansko.
Pisma iz Ogerske. (Dalje in
Mnogovrstne novice.
Naši dopisi.
No-
vicar.
Gospodarske stvari.
Naj častiti bralei smatrajo te vrstiee kot uvod temu
mojemu spisu, katerega namen prav za prav je
>
ogreti

kupciji sè semeni.
Spisal Fr. Po vše.
Od vseh krajev prihajajo spomladi kmetovalcem ceniki ali katalogi, ki jih vabijo, na] si naročijo semen
Resi
podobami, in polni hvale, tako, da bi člověk, zanašaj^ se na njihove obljube, res vsklikniti mogel : no, zdaj bo
prav lični so taki katalogi, tudi napolneni z lepimi
merodajne kroge, kateri imajo srcé pa tudi dolžnost, skrbeti za blagor kmetijstva, da se na doma či h zavodi h prirejajo potrebna semena in sadeži, in ž njimi oskrbeti morejo naši gospodarji.
Priznavati moram, da je kranjska kmetijska družba iz svojega poljanskega vrta uže marsikatero dobro seme in mnogo sadnega drevja po nizki ceni razširila med gospodarje po deželi in da tudi kmetijske učilniee na
vse
bolj
to
y
to so sorte, ena
sama, na priliko
to delajo. Al vse dosedanje ne zadostuje. bilo to prevažno vprašanje temeljito resiti,
Treb
a
y
glava, mi bo več dobička dala, kakor deset domačih !
eljnata ]e 8amo za to
ker
ne
bi
gré
;
da dobé naši gospodarji doma po nižji
Nočem tajiti, da so nekateri semenski trgovci po- zdravo
ceni potrebna semena, ampak da dobé zanesljivo, dobro,
steni, a zamolčati ne smem, da je silno potrebno, s pi vdarkom in nezaupnostjo prebirati take katalog si je uže kedaj po tacih
y
kalj ivo blagó.
men javi semena in njega
ve, kako se je opekel
Kdor
katalogih naročil semen, morda Jaz sam sem to skusil. Naročil
dobroti ali koristi so vsi kmetovalci edinib misli, tudi o potrebi, da se puste senožeti morejo zboljšati le s tem, da se preorjó in na novo
obsej ej o, nihče
ne dvomi
y
sem pred leti ,,angleške orjaške repe", kateri se je hvala pela, da daj
na dobro vrtno
grozovito velike dohodke, a ko
al od kod i dobiti zanesljivega in ne predragega semen-skega blaga? Prav nad tem se razbije sto in sto iz-
mlj
y
se

da je bila si a bej a od navadne
in ko doraste, prepričal sem
jo V8ejem vrstni h namer.
NaŠ kmetovalec ni gluh za pametno in
naše
kranjske str-
ni&ne repe! Prav tako sem si uže enekrat naročil trav nib semen, in naročilu izrekoma dostavil, da hočem na javnem zavodu poskusiti naročena eeinena. A dobil sem
e se uže
koristno, a visoka cena ga straši.
(Konec prihodnjič.)
semena, od katerih 75 odstotkov ni kalilo kmetijskemu zavodu tako malopridno seme poslati ne
drugim posestnikom , od katerih se ne
Gospodarske skušnje.
Kaj storiti
y
<$e je
zimski mraz oškodoval sadno drevj
•i
y
y
kaj še le drugim posestnikom , od katerih se ne	Vedno več glasov je slisati — piše iz Štajerakega
da bi jim po javnih listih škodovali z razglasom ,,Slov. Gosp." v svoji prilogi, — da je sadno drevje po nepoštene kupčije.	budem zimskem mrazu poškodovano. Na sadje- in vi-
Koliko pač taki trgovci ne prodaj iogih toliko hvaljenega de tel denár
• J • v
vidiš
y.
v
detelj
) po sv< semena za
ko ga vseješ in vidiš rasti, vstrašiš se
jih kata- norejski šoli v Mariboru imamo res mnogo dre ves
>
y
polno silno škodljive pred
drag ker
Res
katerim so očeša očrnela; naj več je takih poškodovanih očes videti na hruškah.
utegne po deželi posebno v zaprtih in vlažnih
Škoda
>
da svet ima dandanes neko nesrečno poželjivost po legah znatna biti. Treba bo toraj precej obrezovanja
novostih. Kar je starega
, ni moderno, je zastarélo
če
na drevesnih vejicah. Vendar prenagliti se ne smemo.
je tudi izvrstno. In deloma tudi v tem moramo iskati Prišlo bo dovolj časa in prilike, da se posušeno vejevje
vzrok propad
sko ljudstvo, posebno mladina
kmetskoga blagostanja. Tudi kmet- popolnera poreže, kedar bo drevje začelo gnati.
Ako
obleki, namestu da bi
sega
držalo starodavne
po novošegni pa sedaj nastopijo gorkeji dnevi, more se pričeti s tem
>
trpežne obleke. Gospoda nekako tekmuje o tem
domače da se drevesom krone prirezujejo
kar
ua	ul v v/oulu x*. jl \J ju Vs a 1jl u/i u jv-rj v y 1vu1 jft	-u
let zaporedom storiti potem, ko so bila mlada drevesca
treba
5
kedo
na vrtu svojem imel več
iuivuiujv/ u i^lu y ivguu ivb iiwpui v>uv/iu	^v^v^iju j r%.\j o / uua ijjuvuu
egnih ra8tlin, katere vsajena. Najprej je treba prirezavati drevesa
>
ki
prva
so pač silno drage, a mnogokrat slabše od domačih na- poganjajo: marelice, breskve, potem hruške, »live, češplje
vadnih. Kaka glo
in kakošen je konec te hvale?
je pela japanski fažolici „soji
<<
causai JLa^uitvi	, AU
pozabíjena bo kmalu. kronah.
in naposled jabelka. Orehi in kostanji se ne režejo v
Dokler imamo naš dobri clomači fežol, radi pustimo Ja pancem njihovo sojo.
Glavni namen takemu prirezovanju je :
debla
m
veje krepiti, da preslabotne ne oetanejo, Nekateri pa
tukaj preveč storijo ; zlasti premoćno pri kraj ševanje glavne veje na vršiču ni pohvale, ampak graje vredno. Drevesa se preveč pokvecijo in se pod snegom rada lomijo.
Frirezati se pa imajo vejice tik nad zdravim oče-som, gladko rano treba z drevesnim voskom pomazati.
Sedaj more se drevesom tudi gnoj i ti: z gnojnico, dobrim kompostom, pepelom in gnojem. Sneg izluži gnoj in redivne snovi gredo pod zemljo do koreninja. Ce druga ne, se pa vsaj zemlja okoli dreves okoplje.
Proti ko ocu februarija se grozdičastemu drevju po-rezujejo sadivne mladike in se polagajo grebenice. Dobro obkoreninjene lanske sadike in grebenice kaže presajati. Starej emu grozdicastemu drevju se posušeni konci po-trebijo. Peške v pesku itd. zakopane morajo se varo-vati pred prezgodnjim kaljenjem. V drevesnicah se oku-
lirani divjaki od 5 do 6 centimetrov nad požlahnenim delom prirežejo, nastali reznik se pa h kolicu trdno pri-veže. Obveza naj se odvzame!
Še nekaj o zmrznenem krompirji.
„Novice" so uže povedale, da zmrznen krompir je še dober za ljudi in živino, će se pravilno odtaja. Naj temu dodamo, kar „Soča" piše o tem tako-le: Zmrzneni krompir se spravi v kad ali bedenj, v kateri se v vodi prav dobro spere in kjer ostane eno uro časa. Potem se posuši ali na solncu — če so lepi solnčni dnevi — ali pa na peči ; še bolje je, če je suno vreme, da se raztegne po tleh ali po lesah na zračném kraji, na pr. na podstrešji (na kašči). Tako v vodi namočen in potem posušen krompir ohrani tudi dalje časa svojo dobroto, če se le hrani na prav suhem, zračném prostoru. V izvirni domovini krompirja, v Peru-u, vidijo še prav radi, da krompir zmrzne, ter trdé, da je tak krompir
si a j šega okusa in v vodi odtajan in potem posušen in na zračném hranjen, tudi trpežniši. Kolikor znanstvene , toliko praktične poskušnje to tudi potrjujejo. Popolno zmrzneni krompir se je v vodi eno uro dolgo namakal in večkrat dobro premešaval; v eni uri se je je voda 3krat menjala. Potem se je krompir na diljah podstrešja razgrnil, da se je posušil. Ko so čez pet dni nekoliko takega krompirja skuhali, bil je prav okusen, in celó trdé, da je bil okusniši od nezmrznenega. — Take poskušnje je kmetijstva prof. Dupont naredi! pred enim mesecem in pokazalo se je, da je ostal ves tako otajani krompir popolno dober in okusen , če tudi še veďno nekoliko vlažen. Znanstvene kemijske preiskave celó trdé, da je zmrznen, potem v vodi otajan krompir
v primeri teže še veče redilne vrednosti. V 100 delih zdravega, nezmrznenega krompirja se nahaja 79°/0 vode, 2°/0 gojilca, 16°/0 škroba (štirke) itd.; v zmrznenem, potem pa v vodi otajanem pa 74°/0 vode, 3,/2 % gnjilca, 22% škroba itd.
Naravoznanske stvari«
Važnost vode za rastlinsko življenje.
Spisal Jan. K. Pihelštajnski.
Kar je člověku in živalim kri, to je rastlini voda. Kakor živalska kri vse sostavine za teló v sebi ima, tako voda donaša rastlini vse one tvarine, katere za rast in življenje potřebuje, in jih, vsled notranje rast-linske delavnosti, v raznih podobah doklada po vseh
delih rastlinskega telesa. A ne samo v rastlini, temuč tudi zunaj nje opravlja voda jako važna delà. Voda namreč raztaplja mnoge rudnine, rastlini za razvitek
neobhodno potrebne tako, da jih s pomočjo korenin more popijati. Voda je tedaj pravo hranilo rastlinstvu.
Kdor pomisli, kako zeló odvisno je človeško zdravje od nepokvarjene, zdrave krví, in vé, kako potrebno je, da Člověk jedila v pravi meri in o pravém času, pa tudi s primerno spremembo hranilnih sostavin vživa, prepričal se bo, kako važen je vpliv vode na življenje rastlinsko.
Zatoraj so sledeča tri vprašanja v prvi vrsti pre-mislika vredna:
1.	o kateri dobi, o katerem času rastlina največ vode potřebuje,
2.	kakošne so razmere med posamnimi rastlinami in med vodo, in
3.	v kakošni podobi je voda rastlini najprikladniša?
K točki 1. Rastline zahtevajo v poedinih dôbah
razno množino vode. Naj več je potrebujejo pred in med c vet j em po priliki meseca marca, aprila, maja in junija.
Narava je uže sama za to skrbela, da jim v tem času mokrotě ne manjka, s topeČim se snegom in dežev-jem, ki je ravno v teh mesecih navadno. V poznem poletji in jeseni zmanjša se potrebščina vodene hrane in na zimo skoraj prestane.
A tudi to pio ta mnogo vpliva na porabo vode, vsaj je znano, da rastline v mrazu le poČasi rastejo in slabo vzpevajo, tedaj malo vode potrebujejo. Pri toploti je pa zraven bujne rasti tudi še izhlapljivanje vzrok većemu potrošku vode.
Ravno tako neenaka je tudi množina vode, katero rastline v raznih dobah starosti svoje zahtevajo. Kolikor mlajša rastlina, tolikanj več vode potřebuje primerno njenemu telesu ; množina vode se z večo starostjo manjša; kedar rastlina dozori, ne potřebuje več vodene hrane. Naj o tem samo sledeči primer navedem : Na mokrem pašniku so drevesa v mladosti pri najbolji rasti jako dobro vspevala, kmalu ko se jim je pa bujnost rasti vsled starosti zmanjšala, zapazilo se je, da se iz njih gnjili sokovi cédé, drevje je počelo bolehati in morali so jih posekati. Navaden pri takih slučajih je izgovor, da je zemlja premokra za to vrsto drevja; al ne pomisli se, kako je pa drevje pozneje v mladosti in do zadnje dobe moglo rasti, ko je pašnik vendar bil poprej kakor zdaj močviren. — V mladosti je drevje množino vode lahko prebavilo, v starosti je ne more in je ne potřebuje toliko: to je prva uganjka
one zastavice.
Akoravno rastlina ne vživa hrane v takem reiu, kakor živali svoja jedila, so vendar tudi v tem obziru gotove meje. Težko da bi rastlini ugajalo, ako bi jo na enkrat premnogo z vodo nasitili in jo potem zopet več dni sušečim vetrovom prepustili, čem nježnija je rastlina, tem veči red zahteva pri dobljivanji hrane. Iz vsega tega sledi za rastlinogoja prvo glavno načelo : Opazuj, ob katerem času in kateri dôbi je voda rastlini naj korist nej a in kdaj je naj-
v e č potřebuje.
V navadnem življenji pazi se le premalo na to važno zapoved in lahko se vidi večkrat še dandanes, kako na pr. v nasadih in krasnovrtih ravno toliko vode štiristoletnemu drevesu prilivajo, kolikor v razplodu na-hajočemu se semenu, — obema priliva se namreč enkrat na dan brez ozira na to , da se pri prvem voda nepotrebno troši, med tem ko se drugo, pod vročimi solncnimi žarki, namesti da bi klilo, kar peče.
Osobito pri semenu, kedar začne kaliti, je potrebno, da se prilivač večkrat v roke vzame. Semenu nered no prilivati je slabeje, kakor če se mu prav nič ne priliva. Tudi ni zadosti s prilivanjem začeti, ko kal
uže iz zemlje pogleda, ampak koj se to prične, ko seme
nabrekne, in priliva tako dolgo, dokler se zadosti ne ukoreni ni ; potrebno je zato večkrat na dan in mnogo prilivati. Pri presajevanji je potrebno rastlinske kore-nine namočiti in ko je rastlina uže V3ajena, ji večkrat z vodo napojiti.
Zraven starosti mora se pa tudi na letno dobo in toploto časa paziti, kd*j se rastlinam prilivati sme. Večkrat se je uže zgodilo, da so v zgodni spomladi, ko je toplomer le malo stopinj nad ničlo stal in je slana se vsaki dan pričakovala, komaj iz zemlje izrašcenim rastlinam in vsejanemu semenu uže prilivali. Res, da je seme nabreknilo in izkalilo , a tuli slana ni izostala in vse mlade rastline pomorila. Da so s prilivanjem top-lejšega vremena priČakali, gotovo bi bile rastlioe nepotrebni smrti odšle.
Kakor čebela v mrazu medu ne potřebuje, tako je
rastlina o mrzlih dôbah lahko brez vode; sama ne-spamet o mrzlih dnevih rastlinam priliva.
Koiikor večja je pa zopet toplota in čem dalji so dnevi, toliko več vode rastlina potřebuje. Takrat treba ji je večkrat na dan prilivati. Misel, da se ob v roči ni ne sme prilivati, je zeló napačna, a to je treba, da je voda proti toploti zraka v pravém razmeru, to je: Čem bolj vroč je zrak, tem toplejša mora voda biti, s katero prilivamo.	(Konec prih.)
Iz državnega zbora.
Govor poslanca dr. Poklukarja
o postavi zemljiškega davka
v zbornici poslancev 10. sveč. t. 1.
(Po stenografiěnem zapisniku.)
(Konec.)
Če se pa jaz bojim tacih reklamacijskih komisij, v katerih bi imeli večino uradniki, vendar nočem reči, da imam kako osebno mržnjo do uradnikov, ali da bi med uradniki, če bi prišli v tako komisijo, ne bilo tudi tacih, ki bi si ne upali pravični biti tudi takrat, ko bi vlada na nje pritiskala. Je, je pravičnih takih, al uradnik sam ni prizadet pri tej reči, on se utegne udati pritisku od zgorej ter po napačnern štedil nem načelu pritožbe reševati brez potrebnega natančnega pregledovanja in pretresanja; saj to njega niČ ne boli in tudi nobene odgovornosti nima. Vse drugače pa je z možem, ki je zemljiški posestnik, ce je voljen v komisijo; on sam živi med onimi, o katerih pritožbah ima goditi, on ima uže moralično dolžnost, da ni krivičen ne višim ne nižim, drugače se mu je bati zamere sose-dov in hudih nasledkov take zamere. Ta edini vzrok mi je najboljši porok, da iz neodvisnih ljudi sestavljene komisije bodo pri razsojevanji pritožeb najprej pravo zadele. Dobiček bo tu za državo in tudi za dav-koplačevalce ta, da bodo take komisije nadrobno prere-šetavale in reševale pritožbe, in tega je tem bolj želeti, ker 8lišimo iz nekaterih dežel opravičene pritožbe, da se pripravljalna delà niso povsod zvrševala s tisto na-tanČnostjo, kakor bi se bila imela vršiti po postavi.
Ne gledé na druge koristi, ki bi jih lahko navedel, je meni naj bolj merodajno to, da za temeljito reševanje pritožeb imamo reklamacijske komisije sestavljene iz sa-mostojnih mož.
Res je, da se mi utegne ugovarjati, da je bilo tudi zdaj kje kaj slabih deželnih komisij; tudi centralne komisije dosedanje delovanje ni bilo presilno izdatno, — to je re*, al ne prezrimo , da je vlada imela vajeti v
rokah. Mogoče je tudi, da reklamacijske komisije, če bodo sestavljene iz samostojnih mož, ne bodo po vsem vstrezale našim namenom in zahtevam, al tega ne bo kriva postava, marveč le to, Če se bodo izvolile slabe osebe za izvrševanje postave. Če bo tako, zadene krivda le one, ki bi za izvrševanje tako važne postave volili nesposobne možé.
O centralni komisiji mi ne bo ravno dosti govoriti. Ta komisija bo sestavljena tako, da nam je od nje pričakovati popolne nepristranosti. Če bi njeni raz-sodbi ne zaupali, potem pa res ne vem , kako bi mogli stvariti postavo, da bi bila pravična. Nek štajarsk poslanec je rekel, da se bojí tu podkupovanja z denarjem in obljubami; jaz pa pravim, da pri centralni komisiji se kaj taceta ni bati niti le misliti na to, da bi poli-tiški dobički se tù v pošte v jemali. Kaj tacega jaz ne morem pripoznati, kajti, če bomo povsod le nasprotovali si, ne pridemo iz zmešnjav in ni nam mogoče stvariti kaj pravičnega.
Naj mi je dovoljeno še na kratko omeniti vlado, ki ima izvrševati to postavo. Kar se tiče vlado moje domovine, jej ne morem — posebno v zadnjem času, če namreč izvzamem prva dve ali tri leta — prav niČ
napačnega očitati, marveč moram pripoznati , da so v naših okrajnih vcenilnih komisijah in v komisiji za vredbo zemljiškega davka od vlade voljeni udje in uradniki pri pretresauji ia izvrševanji del bili tako nepri-stranski, da so res vse pohvale vredni.
Al tista prenaglost, s katero so se lanskega leta v nekaterih deželah zaostale reči izdelale, da se je po postavi določeni obrok za polovico skrajšal, in pa še slabi vspehi tega šušmarjenja posebno v Galiciji, Dalmaciji in na Tirolskem — vse to, pravim, mi je vzelo zaupanje do sedanje vlade, tako, da ne bi mogel odstupiti od načela: naj so reklamacijske komisije samo-stojne.
H koncu imam le še k govorom v generalni debati, v kateri nisem přišel do besede, in o specijalni debati zadnje in pa današnje seje, nekaj malega omeniti.
Svoje mnenje o tej zadevi sem v odseku večkrat objavil brez vsega pridržka, namreč da meni tù ne gré za nobeno strančarsko svojeglavnost, ampak edino le za važno stvar samo. To sem tudi pokazal pri g laso-vanji o prvih dveh členih, vendar moram reči, da s tega ne sledi še, da se skladam z raziogi leve stranke, katerim je pristopil žalibog tudi eden od naše (desne) strani. Meni je bilo pri onem glasovanji le za to mar, da se vendar enkrat vstvari ta postava.
Omeniti pa moram vendar še posebej, da razlogom poslanca koroških vélikih posestnikov nikakor ne morem pritrditi. On je nekako primerjal postavo o zemljiškem dávku z vojaško postavo. Meni se pa zdi, da se korist države brani tudi s tem, da se zemljiški davek natančno uravná in da ne bo pretežak, kajti to se tudi države prav zeló dotika. Vendar meni davkar in država ni vse eno. O vojni postavi sem bil jaz brž pripravljen, državi dati, kar državi gre, kar mora imeti, da obstojí.
Ce pa gre za davek, ga pač tudi plaćam, pa ne tako rad, ampak le premagam se, bi rekel, kedar ga plaćam, patrijotizma pa v plačevanje davka le toliko stavim, da se državi mora dati to, cesar za svoj obstanek potřebuje. Na ta razloček med vojno in zemljišno davkov-sko postavo sem hotel si. zbornico le opozoriti, nikakor pak se s poslancem koroškega vélikega posestva za-voljo njegovega poguma pri glasovanji za vojno postavo spreti, ker to bi nas spravilo do takih debat, kakoršno je pricel poslanec z Jâgerndorfa ; v tolažbo mi je le to, da kaj tacega niso govorili poslanci naše (desne) stranke.
Govorniki današnjega dne niso dali veliko gradiva za zavračanje. Prvega sem uže zavrnil in dokazal, da
je po vseh posledkih moja bolj prava od njegove. Drugi predmet.
govornik je bil jasněji; kar naravnost je povedal
>
da
ta želja se jim bo težko kedaj izpolnila.
gre tu za čas , da gre za denar. To se meni ne zdi kmalu pravo, jaz mislim
vsaj meni se ona zdi nepraktična. To pa se bo morda
da
gre se za tretje.
Res
denar, kar bi
ga stale reklam acijske komisije
gre za nazije,
y
toda
zgodilo, da bodo, pustivši sedanje ženske gim-
kakoršne so, osnovali v večih mestih po eno
jaz
----J \---------- 7 '------- ' T —^^	j
v Moskvi in v Petrogradu morda tudi več kot po eno
S n n i A rv r/ n v% nlrr» i »vi morfii aÍÍ	Ir ^	* U ^ /% l\/\ J ^ J ^ Z ^ 1
mislim, da stroški za samostojne (avtonomne) komi- „klasično žensko gimnazijo", v katerih se bodo odgojale sije ne bodo veči od onih za uradne (fiskalične). Pa hčerke klasičnih humanistov. Vsaj na to kaže usrdje
Moskovskih Vědomosti". One pišejo o pravi ženski
klasični gimnaziji" tako :
Pa
tudi čas se ne bo tratil, to je zagotovljeno uže po pred-logu večine , ki povdarja, da se ne sme nič zavlačati.
yy yy
septembra je praznovala
Če so pa gospodje govorniki spodtikali se le zarad ženska klasična gimnazija gospé Fišer *) svoj prvi praz-
s troško v, potem, (šparanje) , kar se je prej navedlo kot edin zagovor
casa in
mislim, gre le za varčnost nik o slučaju izpitanja zrelosti učenic gimnazije. Praznik
vladne predloge. To
e
pac
goli
Je
davkarizem, ki se prav
bil skromen, domašen, vendar znamenateljen.
Ravno
nič ne ozira na to, ali se davek pravično razmeri, se pritožbe dobro ali slabo režijo ; reklo se je le: „
" ÉMH It-
ali
re-
šite vprašanje, da bo le řešeno
^ xkiĚĚĚĚÉÉlĚtĚaiíĚlm
let je preteklo, ko se je odprlo le to dozdaj neslišano učebno zavedenje. Predprijetje gospé Fišerjeve se je takrat zdelo ekscentrično, neizpolnjivo. Zanimivo je, da z neušečnostjo in zopernostjo so to novorojeno gim-
pa moji nazori niso, zato priporočam brez nazijo srecali ravno tišti, ki bi jo bili morali z radostjo vsakih strankarskih nacel, naj bi se predlog večine pozdraviti in želeti jej vspeha. Pri nas je jako moderno sprejel cel, kakor je, brez premembe. (Dobro! — na desni.) vprašanje o viši omiki ženskega spola, o viših ženskih
___________________šolah po vseh specijalnostih in po vseh sferah javne
delavnosti ravnopravno z moškim spolom. (Tak ženski
Golos"). Ljudje, ki jih
Ozlï
svetu.
ruskih ženskih gimnazij ah.
Iz Rusije
naprednjak je posebno spet vnema tako vprašanje, bi se biii morali radovati, da je kdo po8kusil postaviti žensko odgoj o v enaka uslovija
so se oni
le
(Dalje in konec.)
novemberski knjigi
yy
žurnala ministerstva narod- kot Prosto togotiti se.
z moško odgojo. Ali město radovati se togotili pod ličino smeha, kar ni sicer prav nič lepše
Ni
tako počet je javni dokaz
nega prosveščenjija" sem Čital sledečo statistiko o ženskih gimnazijah: „V učbenem letu 1878/9 je bilo ženskih gimnazij 75 (po 7 klassov) in 157 progimnazij (po
klasse). Vseh učenjic je bilo 37.972.
skrajne lažnjivosti tistih krikunskih terjatev , katere se pri nas tako p0g03t0ma zajavijujejo pod imenom liberalizma in napredka? Gospá Fišer se je lotila klasične
Dohodkov na	na^e ženske mladine ne ukvarjajoča se z vpra-
ženskih gimnazijah
Je
bilo :
milijon in 951.440 rubij.,
i
od mest 366.720, od
in sicer iz državne kase 455.3->3 zemstev 300.294, od ustanov 363.342, in od plačil za u,čenje 465.678 rubljev.
Ražen imenovanih ženskih gimnazij so še dvojne
šanjem o ženskih pravicah. Njo je zanimalo vprašanje o odgoji v obšcem in obširnem smislu. Ona je vprašala sama sebe: če se ima dekiica učiti z otročjih do zrelih let , če so ženske gimnazije, v katerih se deklice učé
skoraj tako dolgo, kakor mládenči v moških , zakaj bi
druge srednje ženske šole
katerih se zdaj uže
učí vse tisto, kar v ženskih gimnazijah razen latin-skega jezika)
namrec
Marije, v
katerih je bilo 7245 učenic.
Tedaj vseh srednjih ženskih soi je bilo v přetekle m
letu 352, in v njih 60.517 učenic.
se tedaj ne primenila k ženski odgoji tista učbena si sterna, katera je povsod priznana za naj bolj šo in je po-vsod osnova više moške omike? Cemu je treba tište deklice, ki se želé učiti, voditi k obšči omiki po slabši poti město po preskušeni boljši poti ; čemu davati de-
Ta statistika se na- klicam povrhno, lažnjivo omiko město boljše, temeljite
35 „ženskih učilišč" cesarice
naša samo na evropejsko
Rusi jo, to
Je
y
brez Poljše
Finlandije, Kavkaza, Turkestana in Sibirije;
tedaj
>
na
m resne
y
7—i ------j' '	v—;—	v.v,.j^- ,
ki vnotranjo razvija duševne sposobnosti v
harmoničnem sootvestviji? Vsake baže poprišca ]avne
68 milijonov prebivalcev
(Veliko-, Malo-
in Belo-Rusov)
e
352 srednjih ženskih šol, ali na 193.181 prebivalcev
delavnosti, na^katera zapeljujejo ženske, so zeló dvom ljivo blago. Ženski, ki se ne sili v tuje delo
y
po
gimnazija
srednja ženska šola
y
to je
y
gimnazija ali pa pro-
ne
koristna, ampak tudi potrebna viša
dar
omika, če hoče plodotvorno vlijati v svoji
Je
ven-
y
resna
>
resnicno
Iz tega je vidno, da v Rusiji za žensko odgojo bolj skrbé kakor v Avstriîi, zakaj v Avstriji so srednje ženske šole (to je, kar je kaj več, kakor štirirazredne normalke) redke, a viših ženskih šol ni nikakoršnih.
Vrh tega moram opomniti, da imenovanih 75 gimnazij in 157 progimnazij so osnovali v poslednjem desetletji; do leta 1870. leta so bila samo „učilišča" cesarice Marije in pa „duhovnija učilišča". *) Rusija gre tedaj z or-
poti omike. Evropejci z „vi-
lastni, sferi.
obščestvenem življenji se naj lože
, naj-
hitreje in naj bolj ukorenim tisto , kar spada v sfero ženskega vpliva. Klasičua sistema moške odgoje se je pri nas še le pred nekaj leti vpeljala, ona se bo tem bolj vkoreninila in bo tem plodotvorneja , čem bolj bo
, mater in -odgojiteljico bodočih
zanimala žensko
pokolenjij
to je
Pot
cm
razlagajo „Mosk.
Ved.
i
sedemietno zgodo-
jaškimi koraki naprej po
soka" gledajo na „divjo"
vino gimnazije gospé Fišer. 8letni program klasične
è •
na
soka
kakih 20 let ne bo narobe!
divjo
Rusijo; naj gledajo, da čez gimnazije so prve ucemce izpo
lnile
v
letih.
Vendar ruski humanisti s tem napredkom v ženski
zrelosti so izpolnile 4 maturantke , dve z odliko
Izpitanje
y
v 8. „klassu*
letos
12, v drugih sedem klassih od 14
omiki še niso zadovoljni, oni želé
da bi se v ženskih do 25 v vsacem; v celi gimnaziji jih je 131. Potem
gimnazij a
h učil grški in
JL	; ua Ul OU V UVUUW.AAX
latinski jezik, kot obligatni
sklepajo „Musk.
*
polnena
y
delo
Vědom." tako-le: „Zadača je tedaj iz opravičeno, vspeh je veči, kakor bi bil
,,Ženskija učilišča" cesarice Marije se vzdržujejo na mogel najpredrznejši dobrotnik želeti. Vsled takih bli-dohodke od carskih ustanov, „duhovnija ženskija učilišča" pa šečih rezultatov je sovět Moskovskega vseučilišča sklenil
na dohodke od duhovnih ustanov. Do 1870. leta so imela vsa ta učilišča samo po 5 in nekatera po 6 „klassov";
se-
*
Gospá Fišer rojena Katkova, ruska ; njen soprug g.
danje ministerstvo pa jih je predelalo po programu „ženskih Fišer je učitelj matematike v 5. moskovski moški gimnaziji
, ko matematikom v gimnaziji ni bilo
gimnazij"
v
klassov
<
brez latinskega jezika, tako da imajo zdaj po 7
Pis.
še iz tistib starih časov
treba znati latinskega in grškega jezika.
Pis.
prositi ministerstvo, da bi se dovolilo abiturijentkam proti vidnim in ne vidnim pošastim. Njim toraj ni lep gimnazije gospé Fišer postopati v historiko-filologiôen zasluge nego slovanstvu ali temu grozovitemu
in fiziko-matematičen fakultet." ,
Tukaj imate odgo
la viz m u, na vsakateri mogoči način škodovati in
na vse brezvestne čenče o težavi, nepremagljivosti, o škodi za zdravje i. t. klasične sisteme. Učenice klasične
protiviti
gimnazije gospé Fišer iz vseh klassov
zamečatelj
Madjari in tudi nekateri drug
velikim vspehom učé, in vendar so, slava Bogu, popol
jihova cveteča lica "
noma zdrave, o
Čemur pričaj o
da so ubogi, pohlevni , krotki, uže v madjarstvu zatonuli ter si vec

uze
mi slij
mehkodušni Slovak
y
narodnosti
rešiti ne morejo; vendar kdor tako misli, se zeló moti
X ZJ VAX U T ^^ V VVLUVA*	m. »VM.J Vf M.MJ »"V t ^ w »	— ~--- - ---VJ v ^ '
Kakor vidite, „Moskovske Vedom." se jako pote- slovaški narod se dá ponižati. se dá teptati
klasične ženske gimnazije" in one imajo iz- on je zdrav
gujejo za „ med vseh ruskih časopisov najveći
na narod.
na vlado in zlomlj
v, gibek, ^"-»pvgijiv, jjct ůttiu ne	ne-
se daj no nasilstvo vdeluje mu novo jekleno
j
pripoglj
pa
streti
>
pa zato ne krhek
ne-
moc in pride doba, ko se zopet vzdigne nestrt, neskvar jen in čil na začudenj
in
strah
Pisma iz Ogerske.
IV.
gorečim rodoljubjem, z vernim zaupanjem v svojo neomahljivo eneržijo, z neprestanim delo van jem in neumornim možatim nastojevanjern za svoje pravice, so si azijatski Madjari med evropejskimi narodi veliko
svojim sedanjim tlači Nič Madj arom ne pomaga, da zdaj slovaški na
teljem
rodnosti vsakatero javnost zabranj
šole
jejo
da
slovaške
zapirajo, slovaške rodoljube preganjajo in kaznu
i slo
moc, z
da
da
se
znamenitost priborili. Omenim pa teh kreposti, jih od sovražnikov učimo, ter po takošnih krepostih
tudi mi dosežemo
kar so oni dosegli
Vendar Madj
daleko niso došli do svojega zaželenega cilja; toraj,
ali
kakor če bi se bali, da bi k njemu ali nikoli ne
nic ne bode Madj arom koristilo, da nobeneg vaškega zastopnika v državni zbor ne pripuščajo, ne samo odraslo mladež slovaško z vso silo in zviiačo na madjarstvo prevračujejo, temoč tudi uboge pa krepke slovaške otročice po slovaških gorah zbirajo ter jih v celih tropah doli na madjarske ravnine pošiljajo, da bi tam gnjilo in neplodno madjarsko kri namestovali ter se za novo madjarsko plodenje rabili. *)
Narodna zavest še živi med Slovaki ter se mar-
ne v prave m času
došli
»
se gonijo zdaj v divjem tiru
in
neutrudlj
goji
in
krep
in diru proti njemu, ne gledé na brezbroj
preke
sme, ker javna društva niso dop
ovire; o slepi strasti ne
dij
več pravih poti ali jih
a ker se javno ne , goji in širi se
yy
predolge" zapuščajo ter rekel bi, jašejo kakor
kot
drzni jahači brezobzirno preko globin in višin,
i pretí, da celó propadej ostanejo. Brutalno nasilstvo, s katerim Madjari brž ko
na skrivnem, po tajnih društvih, tiho brez vsega hruša in truša. Stare in nove skušnje pa učijo, da je skrivno
gotova pogub
za
kjer jim vselej
delovanje silnej
navdušene)
oiiuwjof , uaivuuovuujou j	UU1
društva vselej nevarnejša nego javna
za-
taju
vek
odkrito , da so
tega, kar
)
da
se
čio
mu je po krivici prepovedano, vedno bolj
brž vse prebivalstvo, katero je zdaj v njihovi oblasti, pomadjariti hočejo ter slepo, najstrastnejše in najhudob-nejše sovraštvo, katero oni proti slovanstvu gojijo, je brez dvombe eden njihovih najvećih političnih pregreškov, o katerem sedaj obširneje govoriti nameravam
zanima
>
nego
bi
se
ako bi mu bilo dop
Brate
Idei
se po nasilstvu nikoli vničiti ne morejo
•	•	1 .	•	V	J
y
na-
sproti, njihova intensivnost
notranja moc raste v tej
Slovake prosim odpuščenja, če grešim, da njihove zau-pane mi tajnosti Slovencem povem, posebno ako Vam poročam, da se bratovščine za povzdigo narodne zavesti in narodne prosvete snovajo in š i rij o povsodi med Slovaki, a to brez ikakošnih pisanih štatutov in imeni-nikov dotičnih udov. Tu velja samo ustmena mož-be-
razmeri
y
po kateri se
U* •
UJ ej o
Idej
narodnosti za- seda: na ustmeno mož-besedo se udje nabiraj
m na
vzema člověka kakor versko prepričan je ali čutenj
naravna, pnrojena
Ko
se
ker
kristijanstvo s slabih
j \J XI141 t* % X	y	J^Jl 11 V/ j V/UMf«	JLA VA	tj	*)	P^^v^ v*-
m malehnih pocetkov med mogočnim rimsko grškim po
ustmeno mož-besedo vsakateri društvenik po svojih močéh
jih okoliščinah in razmerah za društvene svrhe
in
po
ganstvom
dne
po
nasilstvu, s
počelo, je svojo največo moc od dne do
katerim se je preganjalo in zatiralo,
delà in sicer prav po nauku, da kar desnica dobreg
v svojem srcu nosi bla
stori, še
zadobivalo, tako da je na konec
kljub
vsem
prekarn
levica vedeti ne sme
ženo čutenje djbrih del in noben madjarski volmn ga motiti ali vznemirjati ne more
slavno zmagalo. V narodni ideji, v narodni zavesti, so ravno takošne razmere, in prav čudno je, sicer pa psi
Slovaki so
nila, z vso
edaj, ker se jim je politika
zabr
močjo literarno polje obdelovati zaceli
hologii skušnj
mlj
y
aa
Madjari tega po svoji las tni
v zadanih razmerah gotovo najpametnej
V
kar narod
y
}
azumiti nocejo
Narodna zavest med nemadjarskimi narodi
Og
katerega sini so S af a riki, Kolari še sme v slavjan-ski slovstvenosti mnogo slave upati, vrh tega pa je ta
skem
živi, ter bolj ko jo Madjari oslabiti in vničiti po skuša]o, bolj ona moČ zadobiva in bolj raste. Ves vâpeh
slovstvena narodna pros veta naj boli
kat
«j"» '—~ ~---_----j------ — *
rega so Madjari v tem obziru do sedaj dosegl
y
lag
za
na videz ter bode še na veliko škodo
Madjari vsakaterih renegatov
y
ki
Zdaj
> Je
se sicer
V
ze
blize
jihov bodoci javni polit
nego se
misi
boj
pod kateri menda
priprava in
slovstvenem delovanj
ter
vse zveličavnemu Prilik* obširnej
v obče o slovstvu slovaškem Vam nameravam ob drug
madjarstvu pristopajo , veselijo, ker res ti ljudj
mad
vredno
y
da
pisati
y
tukaj
se samo omenim
y
da
je
potrebno, da
je
se mi Slovenci za Slovake
jarstvo po naj bolj vzdržujejo in povišujejo
y
vendar re- zanimamo ter njihovo slovstvenost spoznavamo, saj Slo
negatstvo je zloba, toraj bode tudi še najlepši renegatski
vaki nas Jugoslovene s
nimi
brati
vezej
cvet Madj arom le zloben sad prinašal
Ljudj
in zarod te vrste nimajo druzega značaj
Budapešti 18. februari j
Dr. Ahasvérus
nego nesramno neznačajnost, nič jim ni svetega, vse jim
*
Nježno, krasno in zanimivo opisuje to madjarsko rav-
za osebne strasti in slasti na prodaj, kar uže sedanji nanje znameniti pesnik slovaški Vajansky v pesni „Herodes", katera je natisnena v zbirki njegovih pesni, ki je lánsko
u
1Z-
dogodki in brezkonečni skandali na Ogerskem pričaj
Madjarom pretí največa nevarnost od straní slavjanstva,	leto v Turč. sv. Martinu pod naslovom „Tatry a more
zato pa Madjari tudi ničesar toliko ne sovražijo kakor	dana bila. Yajansky je literarno ime Svetozara Hurbana
slavjanstvo; imaginaren pans la vize m jim je največi	sina znamenitega literata in rodoljuba slovaškega; njegove
strah
ouaii^ pred njim trepstcijo noc umu^ tui wv» ^	j)*^«*j ^	^vr-.^^
stanim krikom proti njemu ohrabrujejo, kakor otroci ter zanimive, da se morejo Slovencem dobro priporočati.
m dan, ter se z nepre
pesni „Tatry a more1' so lepe, polně pravega pesniškega duha*
bojazlj
ljudj
na samotném potovanji
temm noči
Pif.
64
Slovensko knjíževstvo.
* „NemŠki ne znajoil. Burka v enem dejanji. Spisal Jakob Aléšovec. Izdalo in založilo dramatično društvo v Ljubljani.
Ta burka, izvirna in iz domačega življenja vzeta o tistem Času, ko je goveja kuga razsajala na meji kranjski in je neki župan v nemškem pismu dobi! od go-spôske ukaz za obrambo naše dežele pred to pošastjo, je ogenj javne kritike uže prestala, kajti lansko leto v čitalnici ljubljanski predstavljena, je veliko pohvalo přejela. Ker ne potřebuje druge scenerije, kakor samo eno čedno kmetsko sobo, jo lahko vsaka čitalnica igra. Zato jo priporočamo še posebno vsem slovenskim čitalnicam, katere svoje društvenike razveseljujejo z gledališkimi
igrami. Knjižica stane 30 krajc.
Časništvo jugoslovansko.
* „Jugo slov an ski Stenografi, ki ga vreduje in iz-dava gosp. prof. Ant. Bezenšek inki izhaja zdaj v Sofiji vsaki drugi mesec, je v prvém svojem letošnjem listu prinesel začetek „Kratke slovnice bolgarskega jezika", katero priređuje veleučeni gosp. profesor v slovenskem jeziku. „Jugoslovanaki Stenograf" je tedaj nam Slovencem zarad te slovnice jako zanimiv časnik ter vreden, da si ga vsak izobraženi Slovenec omisli. Cena mu je na leto 2 gold. Naročnina se pošilja pod naslovom: „J. Naglič & E. Bezenšek v Zagrebu (Petrinj-
ska ulica, 21)."
Mnogovrstne novice.
* Grozni napad na zivljeuje ruskega cara in rodo-vino njegovo 17. dne t. m. v Petrogradu so „Novice" uže v zadnjem listu na kratko po telegramu naznanile. Naj povemo danes kaj več o tem peklenskem atentatu.
Ruski car ima v Petrogradu palačo, kjer pozimi s svojo rodovino prebiva. 17. dne t. m. pred 7. uro na večer se je imela cesarjeva rodovina s cesarjem vred zbrati v obednici. Ker je pa cesar še po svojo svakinjo šel, da bi jo bil le-sem pripeljal, se je njegov prihod za nekoliko časa zakasnil in to je bila res po previd-nosti Božji prava sreča, da je napad na cesarja hudo-delcem spodletel. Vse okoliščine tega grozovitega pod-vzetja niso še prav nič natanko znane, Te to se soglasno pripoveduje, da je bil v kleti pod stražnico podkop z dinamitom napravljen , ki zažgan je razrušil velik del zimske palače. Smrt je zadela pri tej eksploziji 10 straž-nikov vojakov, težko ranjenih je pa bilo 43. Ker je
znano , kako zeló ima cesar svoje življenje po stražah zavarovano, je zeló opravičen sum, da osnovatelj tega atentata, ki so ga izpeljali nihilistični zarotniki, mora biti v bližnici carjevi.
Naj povemo našim bralcem, da zimska palača car-jeva v Petrogradu je tako velikánsko in krasno poslopje, da se noben vladar Evrope ne more ponašati s takim. Dolga je ta palača 455 čevljev, visoka 80 čevljev, široka pa 350 čevljev. V obednici, kamor se carjeva rodovina k obedom shaja, stoji 50 okroglih in štirivogla-
tih miz , pri katerih sedijo gostje , večja carjeva miza stojí bolj v sredi dvorane. Cela dvorana je okinčana z mnogovrstnimi lepotijami.
Nasi dopisi.
V Gorici 23. febr. — Dne 21. t. m." so^končale
naše šole (v mestu) prvi semester. Sinoči (objlO. uri) je zapustil Gorico po 12ietnem zglednem službovanji na tukajšnjem gimnaziji novi ravnatelj Pazenski gosp. Franc Hafner. Pozdravit so ga šli na postajo (dasi je bilo pozno in vreme jako slabo) g. direktor Pantke, nekateri profesorji in mnogo dijakov iz viših razredov. V saboto mu je dijaški zbor na domu pel nekaj toček za slovo. Ravnatelj Hafner je prav vljuden in takten mož, kolegialen in skoz in skoz šolnik in pedagog. Nadejaino se, da bo znal pazenski gimnazij povzdigniti, da postane pravo kulturno ognjišče za nesrečno Istro. — O priliki odhoda Hafnerjevega naj povem, da je v po-slednjih 22 letih z direktorji vred zapustilo tukajšnji gimnazij 74 učiteljev (to je, profesorjev, učiteljev in su-plentovj; pomočni učitelji za nezapovedane predmete pa niso všteti tej številki. Sè sedanjimi vred je učilo in uči na gimnaziji 86 profesorjev itd. Med tistimi, ki so v omenjeni dobi tukaj službovali, so 3 deželni šolski inspektorji in 6 je direktorjev. — Deželna jezika (ital. in slov.), ki sta se bila od lanskega leta sem v viših razredih skrčila na 2 tečaja, dosežeta prihodnje šolsko leto spet staro pravico; imel bo namreč vsak razred za-se »voji 2 uri poduka v materinščini.
Iz Pazina 20. febr. *) — Naše iredentarske pijavke :
brezdušni Karnjeli in drugi lahoni, zakleti sovražniki slovanskega trpina v Istri, veselile so se lanske slabe letine, ki je siromašnemu kmetu z groznim gladom žu-gala. Nadjale so se te nečloveške pošasti še bolj ode-beliti se. Mislile so: zdaj bo čas surovega ,,can di ščavo" popolno v našo oblast spraviti in ob ugodnem trenutku pregnati ga celó z njegovega zemljišča ! Ni dolgo temu, da sem imel priložnost, s takim brezduš-nežem pogovarjati se. Zavzei sem se, slišati, da se ni sramoval z vidnim veseljem praviti mi, kako se bo le-tošnjo zimo s kapitalom „špekulirati" dalo. „Kmet bo potřeboval" — mi je pravil — „in — m i ga bomo pomagali" — zadaviti, sem si mislil. Al beseda mu je v grlu obtičala, ko sem mu rekel, da se po prizadevanju našega neustrašenega narodnega boritelja dr. Vitezica v državnem zboru dunajském zakon snuje, po katerem misli država ubogemu kmetu v Istri za nekaj let po nizkih obrestih potrebnega denarja posoditi, da nečlo-veškim oderuhom v roke ne pride. Na to brezdušna pijavka umolkne, mi hrbet obrne in — gre ! Tacih brez-dušnežev je Istra polna. Domoljuba med njimi ne najdeš. A vendar se taki ostudni brezdušneži drznejo tr-diti, da skrbijo „za blagor in napredek ljudstva!" — Kakošni prijatelji ljudstva so te gnjusne pošasti, pokazale so prav dobro zadnje volitve pazinske občine. Ti ,.prijatelji" ljudstva, ki se zlasti za izobraženje naroda toliko brigajo, kolikor kukavica za svoj zarod, se niso sramovali posluževati se za svoje ostudné namene splošne
nesreče ubozega soobčana. Po 50 in po 60 borih soldov kupovali so glasove od lačnih kmetov! Ali niso ta res izvrstni, nesebični, za vsestransko izobraženje slav-janskega naroda v Istri vneti domoljubi? Da ee pa îa-honske stranke cilj lože doseže, morala je tudi cerkev pomagati. Stari dekan Cappellari, znani „prijatelj" kr-ščansko-hrvatskega ljudstva, od katerega živi, je pred volitvami v cerkvi izpred • oltarja ljudstvu razkladal, kako ima Istrijan italijansko in poitalijančeno gospodo spoštovati, njej hvaležen in pokoren biti! — Jaz sem. uže več let v Istri in v Pazinu ; poznané so mi prilično dobro nadloge, ki naše ljudstvo tukaj tepej o. Nekaj si
*) Res smo uže pogresali prijaznih Vaših dopisov. Hvala tedaj !	Vred.
65
je res samo krivo svojih nadlog, Italijanskim dobrotám Conrad ima za novo vise mesto, na katero je pokli pa, po katerih je bilo kedaj našemu ljudstvu pomagano,
msem se
přišel
na
sled.
■p . vpv. ■ H can, vse lastnosti, katere zahteva ustavni čas, in če ob-
Tudi nisem Še na isterskega veljá Hohnnwartovemu ministerstvu ukrotiti centralizma
Italijana ali poitalijančenca zadel, kateri ne bi z očit- in brezverstva valove, ki od leta 1867. pretresajo Av-
nim zaničevanjem o isterskem Slovanu bil govoril.
In
takim despotom naj bo naše ljudstvo hvaležno!
Zdaj
ko se ljudstvo čedalje bolj svoje narodnosti zaveda in če mislimo, da ima res srce za avtonomijo dežel zlasti svojih narodnih šol krvavo potrebo spoznava in
strijo, bode tudi novemu gornje-avstrijskemu ces. na-mestniku lože voditi deželo ; vsaj se menda ne motimo,
ker
Pri
vemo
IUU y U« 1 L±J a XUO Ol VU uC4i a V LfV^r 11U1U I J VJ UU^IVi y
da ne spada v vrsto brezvernih liberalcev.
zahteva, kako da stari italianissimo si se svojim vplivom nas je baron Conrad bil ob času deželni predsednik se pomagati prizadeva, da se narod slovanski še tesneje ko je Beust parolo izdal, „Slovane pritiskati na zid v lahonski jarem uklene! In da se ta cilj doseže, mora mu celó Božja beseda pomagati!	(Kon. prih.)
7
ko je zagrizeni nemec G i s k r a vládni regiment imel
v svojih rokah in je po takem mala nemškutarska Ijub-
Ptuja ( Vabilo k besedi), katero napravi čitalnica ljanska koterija začela nositi glave po konci, ki je oholo
takem po-
naša v nedeljo 29. dne t. m. na korist stradajočim gledala deželnemu predsedniku na prste
Istri j ano m. Program :
,Mit festem Tritt", Márách ložaji je včasi — in to vzlasti o zadevah županstva
9
»?
Slavjanska ouvertura" od Tittl-na. ljubljanskega — krenil na pot, ki je o su pni la Slo-
Ne zabimo pa, da je ves čas bil dejansk ud
od Schulfink-a.
3. Govor. Govori gosp. Božidar Raič. 4. „Domovina",
v e n c e.
moški zbor od A. Nedved-a. française. 6. ,,
vanjem
5. „Boccaccio"
, polka
Moj dom", pesen za sopran sè spremlje-
čitalnice (kar pred njim noben c. k. deželni predsednik
ni
bil)
y
seksteta, zložil
1er j e va.
Tombola.
A. Stôckl, poje gospica Weix
Vsakako baron Conrad
Po tomboli :
entlang", Walzer od Fahrbach a. zbor z bariton-solo od B.
fy
2. „Na ptujem polji
ustanovnik „Matice", pri cesarju izprosil pomi-loščenje Ježičanov itd."
Den Wald dobro pozna šolske razmere naše, vsaj so tudi ob času
njegovem bile živahne obravnave v deželnem zboru za
a
skih pesen", sestavil A. Stockl.
Ipavca. 3. „Potpouri
\> U A J l ,	J O ---- ------------
slovan- ravnopravnost narodno.
. „Der Neugierige", pesen za sopran od Schuberta, poje gospica Weixler-
zbor od Gerbica. 6. Četvorka
leva.
5. „Mojemu rodu",
nilo
(Iz seje deželnega odbora 20. februarija.)
se je
}
Skle-
da se deželni blagajnici ukaže, da izplača
yy
Pariser Leben" od Offenbach-a. za sekstet sestavil A. Stockl. hitra od Heneberga.
„Štajerske
8. „Am Trapez
pesni",
c. k. okraj nemu glavarstvu v Postoj ni 800 gld. pod-
u
y
polka
Začetek točno ob pol osmi uri Vstopnina le za neude, in sicer: za osobo
gold.
Poročati mi je, da je
Franjo

zvečer.
50 krajc., družino
Dílce 23. sveč.
Doles, nadžupan Podnanoskih občin, po 22tedenskem bolehanji 22. dne t. m. mirno v Gospodu zaspal. Rajnki
je bil obče priljubljen poštenjak in narodnjak z dušo in telesom. Prerano umrli dovršil je komaj 38 let, zapustivši žalujočo soprogo. Večnaja mu pamjat !
Janko.
Vipave 23. sveč. (Javna predavanja.) V podporo
vsled slabih letin onemoglih vipavskih rodbin se
pore za stradajoče na Notranjskem, — 2) c. kr. kmetij ski družbi pa letno subvencijo 1050 gold. — Po dopisu c. k. deželne vlade je deželni odbor pritrdil, da se glavnemu odboru za obdelovanje ljublj. močvirja za
različne potrebščine izplača 3000 gold, obresti od kapitala za osuševanje močvirja.
(Odbor družbe kmetijske) razpošilja ravnokar novi zvezek svojih „Naznanil", katera izhajajo v slovenskem in nemškem jeziku. Ta zvezek ima zraven poročil o dveh občnih zborih dve dokladi: ena popisuje, kako
so lani družbe kmetijske avstrijske skupno obhajale
svečanost sreberne poroke cesarjeve,
v
drugi
dokladi pa se nahaja „Navod," kako naj se napravljajo
bodo napravila v Vipavi z 29. svečanom t. 1. počenši, vsako nedeljo v postu popoldan ob 4. uri javna
predavanja v gosp. Ant. Uršičevi dvorani. Predavali bodo :
1.) v nedeljo 29. dne svečana gosp. Dr. Albin Poznik, c. kr. sodnijski adjunkt v Vipavi
vodnjaki in kap nice
y
in
poduk
y
kako
naj
se nabira
y
hrani in čisti pitna voda." Ta navod, ki je posebno va-
takim krajem, kjer ljudje in živina večkrat pomanj-
gosp. Peter Koz-
žen
naš
2.)
v
nedeljo
dna
susca gosp
Gustav Pire
pristav na sadje-vin orej ski šoli na Slapu
y
y
jer
3.)	v nedeljo 14. dne sušca gosp. Fr. Xav. Sta-
, notarijatski kandidat v Vipavi,
4.)	v nedeljo 21. dne sušca gosp. Rihard Dolenc,
vodja sadje vinorejske šole na Slapu.
G. Dr. Albin Poznik predava ,,o prihodu Madja-
kanja vode trpijo, je spisal ranjki 1er po temeljitih svojih skušnjah, gosp. Fr. W i t s c h e 1, deželni inženir in odbornik družbe kmetijske, pa je spis in podobě vredil tako, da je lahko umeven vsacemu. Ves ta navod je razjasnen z 9 podobami. SI. ministerstvo je dajalo dosihmal in bo menda dajalotudi še vpri-hodnje podpore za dobro in stanovitno napravo vod-nj ako v, al občine naše niso dosihmal imele nobenega navoda, kako naj bi naredile tak vodnjak. Zdaj ga imajo v Kozle r jevem spisu. Udje družbe kmetijske
rov na Ogersko.
<<
ilikov se naznanijo ob svojem času.
Predmeti druzih treh govor-
dobivajo „Naznanila"
z dokladami vred brezplačno;
vstopnina s sedežem 30 kr.
med tednom pri tuk. trgovcih
zetu.
Večji doneski se hvaležno sprejmejo
Vstopnina 20 kr.
7
Vstopnice se dobivaj o
. Ditrihu in J. Mo-
kdor pa ni ud družbe kmetijske, naj se oglasi v pisarnici družbe kmetijske, kjer dobi za majhen denar hva-
ljeni
yy
Navod o napravi vodnjakov in kapnic
v
poseb-
nem iztisku.
Naznanila" po navadi odbor pošilja
Ljubljane.
Baron Conrad, sedanji c. kr.
naučni minister, je 31. maja leta 1871. Ljubljano za-
pustil
y
kjer je kot c. kr. deželni predsednik pod
yy
pur-
predst oj nikom kmetij skih podružnic; pri teh naj se oglasijo udje družbeni, da dobijo veliko vredno knjigo.
garskim" ministerstvom več let bi val, leta 1871. pod
(Kranjska hranilnica) je imela v ponedeljek
ministerstvom Hohe n warto vi m pa přišel za ces. na- svoj občni zbor. Po poročilu vodstva je denarni stan mestnika v Line. Ker vsi dunajski časniki in tudi drugi hranilnice jako ugoden. Premoženje, katero je v rokah so te dni polni razprav o najnovejših dveh ministrih, o hranilnice, se je koncem 1879. leta od 13 milijonov in
katerih ne vedó, kam naj bi ju posadili: ali nalevo ali 742.514 gold. 65 kr. pomnožilo na 14 milijonov 817.292
na desno
na utouu , naj ^iivrivžc dwjijlu uiaiuoui puvcuu , jxaau	.	»«w»»*	—--— r
so one leta Í871. od barona Conrada slovó jemale, pomnožil za 1 milijon in 217.592 gold. 84 kr.
Novice" svojim bralcem povedó
kako
gold. 13 kr. Hranilnici lastni_ založni denar pa se je
Kakor
ko je zapustil Ljubljano, preselivši se v Line. Odkrito- druga leta je tudi letos v podporo občnokoristnih na
srčno so v 21. listu tako
pisale
o njem:
yy
Baron prav, šol itd. občni zbor odločil 9620 gold.
7
od katerih
66
•vodstvo podkovske in živinozdravske ljubljanske sole dobi 100 gold, v podporo ubozim učencem.
Hranilnica je stradajočim Notranjcem podařila 1000 gold, podpore.
(Tombola katoliske družba) je dala 70 gold. 70
krajc. cistega dohodka, od katerih dobijo stradajoci na Notranjskem polovico, polovico pa stradajoci v Istri.
škofo
sebno po
pncne
olj
obrav
ker jim ta odgovo
ni
po
Ko so pa viděli, da je desnica v ve
čini, in bi ta predlog ostal v rnanjširii, so to popustili
Tudi o Idrijskih delavcih se ni pričela obrav nava, dasi ministrov odgovor zavrača trditve znane in
terpelacije odgovor, ki
plaćah tamošnjih rudarj
Sani porekó na U se ne strinja s tem, kar so oni poročali (
Radovedni smo, kaj Idrij
Novičar
Dunaja»
domaćih
p
(ležel.
Hrvatsko
halo. skuhalo se
Iz
a g r e b
se
zbornici poslancev 18. dne t. m. je ministerstva predsednik představil nova ministra barona Conrada za učnega in barona, Kriegsaua za iinančnega ministra. To so vam Časniki, vzlasti ustavo-verski, polni obiranja novih ministrov ; še manj milosti, kakor baron Conrad, pa nahaja baron Kriegsau pri usta-vovercih, ki ga zovejo klerikalca itd. Tudi nam osta-
in grof Ladislav ť e j
zdaj
Ban M
ku
novan za bana hrvatskega. Ali so samo
tej prememb
i
ali
dolgo H ažuranič je odstopi na njegovo město ime
povod
an
so
danes ni še popolno jasno
delovali tudi drugi faktori
!
7
te
v
Obzor
ostavki Mažuraničevi
)
a več menda zamolčuj
mnogo pise o
jačeviću piše: „Čovjek uman i izkusan
i
man, jednom se rukom rukuj
bogat
i
Pe skro
i viših kruzih monar
neta oba ministra neřešena uganjka, dokler ne vidimo njunih dejanj. Baron Conrad se je jako možato držal, ko so ga ustavoverci v zbornici pěstili za to, naj razodene svoje mnenje o novodobnih šolskih po-
zopet to, kar
ki)
drugom doh
jek, kad
mršavu ruku poštenoga našega
tvrdo odluči, može mnogo
stavah, ali podrlo nam je srce do njega
Ta
cr
„ * ~&espošta" poroca
če se ne laže
ko
da je govoril
ljaka. Ovakav čo1 započeti i izvesti."
Iz Rusije. — Princ Aleksander Hesenski, ki je přišel na gosti v Petrograd, opisuje v pismu do svoje so-proge zadnje zločinstvo nihilistov tako-le : „Na kolodvoru
f
Je
slovo jemal od deželnega šolskega sveta dunaj-
skega in sedanje šolske postave imenoval izvrstne (vor-trefflich) z dostavkom, da je ljudstvo vkljub marsika-kemu nasprotovanju jako zadovoljno ž njimi." Če je baron Conrad res tako govoril,
so lue so me
kal
vsi sinovi carjevi in
kne
bolgarski
ter
spremili v zioasko palačo. Na stolbi me je čakal car. Sli smo po mostovži v njegove sobane, kar po pa-
lači strahovito zagrmi
riak
se
ne vemo
}
pri čem da
kakor „Tagsp.
smo.
Res željno čakamo
poroča,
uže
bi bil potres
7
in
pi
je
tlj
dignil kakor da na mostovži je
obravnav prora čunovi li, da se pri teh razjasni, kar je še zmerom megleno.
Ko je grof Taaffe v seji 18. dne t. m. představil nova ministra, je odgovoril interpelaciji poslanca dr. Mengerja o spomenici čeških škofov, ki zahtevajo predrugačenje ljudskega šolstva o cerkvenem in narodnem oziru. Odgovor ministrov povdarja, da se ne smejo prezirati skušnje preteklih 12 let (oho klici na levi, dobro-klici na desni), in če te skusnje kažejo sem ter tje potrebo prenaredbe, bodi vladi dolžnost, predrugaČiti
po administrativni poti, kar je napačnega. (In zopet za*
doné oho klici na levi, prav tako-klici na desni).
Následek te desnici povoljne Y aaffejeve objave je bil, daje knez Lichtenstein svoj predlog: „naj vlada
ugasnila. Popolnoma tema je nastalo, in prah ter smrad po smodniku ali dinamitu nam je v nos udaril. Nam so klicali, da je velik svečnik padel s stropa na mizo
v
Bobi
7
je bilo kosilo za carsko rodbino in njega
gosti pripravljeno. Carevič naslednik
i
dimir in jaz smo
hiteli
>
pri caru. popokala
véliki knez Via grof Adlerberg je pa ostal
sobo přišedši smo videli, da so vsa okna
7
stene so bile razrušene
7
se je podkop razpočil pod salónom
7
ni bilo dvomiti, da
Preiskave
7
ka
tere je vodil tudi znani general Totleben, so potrdile da so v sobi pod salónom prižgali nihilisti dinamit. Pri jelo se je uže nad 200 osob, sumljivih.
7
podporo siromakom na Notranjskem.
šolske postave v verskem in narodnem smislu predru- Vode 68 krajc. gači, nazaj vzel.
seji državnega zbora 20. 't. m. se je obiav
Gosp. dr. Jan. Bleiweis 10 gold.
Gosp. Luka Robič
gold.
Gosp. Jožef
naval predlog Lienbacherjev v ljudsko šolo hoditi od
7
da
bi
se
dolžnost
Telegram
71
Novicam".
let
>3
znizala na
let.
Za
Z Dunaja '25. februarij
ta predlog so govorili tudi nekteri levičarji, ki pač dobro čutijo, da je šolsko breme za kmečko ljudstvo prehudo, in se hoČejo s tem svojim kmečkim volilcem zopet prikupiti, pa ob enem so povdarjali, da se načela dose-danjih šolskih postav ne smejo spremeniti. Pri tej pri-
Vceraj je zbornica skoro enogl
gla obrav
navo o vojaški taksi do
ko bode prišla na vrsto pred
log
o olajšavah pri vojni (brambovski) postavi] to je za
ministra Hor sta, zaveznika SStremajerjevega. liud udarec Pravni klub je volil v komisij
za nemški in srbski col
liki je poslanec dr. Rus novega naučnega ministra ba- dr. Poklukarja. Kriegsau se drzi davkovskih predlog
7
rona Conrada zeló pesti!
7
naj
vendar
pove
>
ali hoče pa bo davek o petroleji najbrïe nekoliko spremenil
delovati v duhu Stremarjevem, a baron Konrád je samo Danes so bili naši poslanci pri novem ministru Konrádu
kar menda ne bo
odgovoril, da vlada nima nic zoper to, da se Lienbacherjev predlog izroči posebnemu odseku, o svojih mislili in namenih pa je molčal, in liberalci zopet ne vedó,
in
brez
potegnili za Kranjsko gimnazijo peha
>
pri čem
da
so.
Pri glasovanji bil je potem sprejet
nasvet Lienbacherjev, da se njegov predlog izroči posebnemu odseku 24 udov, ki ga bodo volili v prihodnji
seji
24. t. m.
Bolj važna kakor zarad tega predloga bi bila zadnja 12 gold. 3 kr
Žitna cena
v Ljubljani 14. februarija 1880. Hektoliter: pšenice domaće 10 gold. 56 kr
turšice 6 gold. 60 kr
banaska
sorsice 7 gold
seja skoraj postala zarad neke druge reči. Liberalci so 99 kr
rži 6 gold. 39 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
namreč nameravali staviti predlog voru ministra Taaffeta
7
da
e
dè
naj
se o
odgo-
proaa 4 gold. 20 kr
ajde 5 gold. 30 kr
ovsa 3 gold
spomen ice
čeških 13 kr
Krompir 3 gold. 5 kr. 100 kilogramov
Odgovorni vrednik: Alojzl Majer.
Tisk in saložba
Blaznikovi naslednki v Ljubljani.