vsak daa M delj i® praznikov. IMued daUy ezcept Sundaja aBd Holidaja. VETA glasilo slovenske narodne podporn e jed note e 1'rrOnUki ia upravalikl pro stori: !MW7 H. I.awudalr av. Offloo of poblicatlon: illlST Ho. l.uwm)alr> ava. Tetrphonos l.»n u.Ule 403S. V =Jf leto—year xii. Conn Uatn Rnt.r.d a. u^i _ „ in U 00 mTcluLZ MlJ. mMtt" IS. nu, n u« p«.t- 1 ^ M CkUM0- U. Al 1 Caa«r— .f MarcW». Uit. CHICAGO, ILL., pondaljak, 19. maja (May 19) 1919. snk.crinti~ " 00 STEV.—NUMBER 118. Ynnrty Pnkliaknd mmd P-rmit (Nc. I4a) by tt>. Ac> ^ Qct<>w ^ |fIT, mm ft>o nI tkn Pnat Oftten nf CkUnpn. lUtnnta. By nedne of tka Pr«aUnnt. A. i. Bnrtaaon. Poatn»naUr Gnneml. AccmpUmcm for mallmg at «p«ci*l raU nf poatngn Pr®vU*d fo» tO enctUn I10J, Aat • Oa*. S, ltlT. nntkoriand nn Jnno 14, lSlt. ITALIJA JE ZDAJ ZA SVOBODNO REKO. WUfion pa ne popusti, rasen če se izrečejo tudi Jugoslovani za svobodno mesto. TURČIJA RAZDELJENA MED Štiri države. - CIVILNA VOJNA BOJI MED SBBI IN NA BOLGARSKEM. HRVATI V ZAGREBU. Delavci in kmetje za socialistično Mnogo mrtvih je obležalo na uli- Pariz. 18. maja. — Italijanski delegatje so včeraj priznuli, da je Italija izgubila upanje, da dobi Reko in /.daj so zadovoljni, če Keka postane svobodno mesto s svobodno Inko pod področjem lige narodov. Velika četvoriea pa ae ni sprejela tega načrta. VVilson it* stoji na svojent stališču, da Jugoslavija dobi Reko in udal sc bo v kompromis le tedaj, če so Jugoslovani zadovoljni, da je Reka svobodna. Upati je, da bo reška zadeva rešena v pondeljek. Grof Broekdorff-Uaiitzau, načelnik nemške delegacije, jc včeraj odšel v Berlin v spremstvu več nemških delegatov. Odpotovali so s posebnim vlakom skozi Kolin. Ilrockdorff Runtzau ima najbrž važna posvetovanja s člani nemškega kabineta in vrne se v pur dneh. _ Nemška Avstfcj^a bo morala plačati petmiljard kron v zlatu odškodnine, toda Brez obveznic; svo-tn prcdstuvlja komaj eno dvajae-tinko tega ,kar mora plačati Nemčija. Razen tega je naloženo Nemški Avstriji, da mora Italiji povrniti razne zbirke umetnim, ki jih je vplenila v vojni. Italijansko-grška kriza je.končana. Italija je pustila Dedoneškc otoke (irski na temelju samoodlo-čevanja. Okupacija Sinirne po tirkih in prisotnost velikega zavezniškega brodovja v turških vo- republiko. Jugoslovanski ko munisti na delu. RUMUNCI TEPENI OB DNJE-STRU. London, 18. maja. Depeša z Dunaja se glasi, da hc vrše nu Bol-garskem ostri boji med garnizija-tni in revolucionarji, ki zahtevajo sovjetsko republiko. Vsa Bolgarska je v plamenu. Hoji se vrše \ Sofiji, Ruščuku, Filipolu iu Var-ui. Jugoslovanski komunistični odbor v Moskvi je poplavil .Jugoslavijo z letaki, k katerimi poziva proletarijat na komunistično revolucijo in za združitev z ogrske sovjetsko republiko. London, 1H. maja. — "Kx-ehange Telegraphu" poročajo z Dunaja, da jc Čičerin, komisar zunanjih zadev v Moskvi, brzojavno obvestil Bela Kuna v Budape-sti, da so ukrajinske rdečo Čete premagale rumunsko armado ob reki Dnjcster in prckoraČiile reko. Ruinuuci so sc umaknili v neredu. Bazel, 18. maja. — Semkaj je prišla vest ,da je .Julij Kurolyi, nečak Mihaela Karolyija, ustanovil protiboljševiško vlado v A radii in izdal oklic na ogrski narod, da se mu naj pridruži iu ovrže komuniste v Budapešti. (Arad jo v rokah romunskih in ostalih zavezniških Čet, če jc torej vest resnicami, je to najbrž delo entente.) London, IH. maja. — Brezžično poročilo iz Moskve s« glasi, da sti? v petek dva razruševnlca neznane narodnosti liombardirala okoliš severno od Kopše, 24 milj severno cah. Srbska vlada je prevzela upravo Črne Gore. MANIFEST srbskih STRANK. JCEMCI speha Berlin, 18. maja. — 44Lokal An-zeiger" piše, da so se zadnje dni pojavili resni nemiri in izgredi v Ntettinu. lzgredniki so napadli vojaške barake in osvobodili politične jetnike, ki so bili tamkaj zaprti. daJ, se smatra sa začetekJtfne* od lVtrogiada. brc/, kakšnem u* turškega ccharstva. "Keho de 1'aris" piše, da bo Turčija razdeljena v dva glavna dela. Eden del dobi Orška, drugi del s Cari-gradem vred pa postane mednarodna država, ki najbrž pride pod upravo Združenih držav. Anglija l>o upravljala južno Mezopotami-po iu Palestino, Francija dobi mandat v Siriji in morda tudi v Diabckerju, Adani in v raznih krajih Anatolije; Italija dobi A-talijo in obenem bo imela protek-torat nad sultanom, kateremu o-stanc majhen kos ozemlja 50 milj južno od Carigrada in ki bo imel svoj sedež v Brusi ali Koniji. DRHAL JE IZTRGALA ZA-MORCA ŠERIFU IN OA LINČJALA. Dublin, Oa. — Drhal je iztrgala zamorskega farmarskega delavca .James Waltersa pomožnemu šerifu in ga linčala. Zamorec jr l»il obtožen, da jc napadel nekega belopoltncga dekleta. Ta obtožba je v južnih državah tako obljubljena, da ' voditelji zamorcev svare svoje plemenske tovar-šc, naj nd vodstvom guvernerja Pavičeviča vodili politi-čno upravo Črne Gore. Lokalna vlada ostane v rokah Črnogorcev. Srbska uprava Črne flore bo začasna dokler jugoslovanska usta-vodajue skupščina ue sprejme temeljnih zakonov /a vso državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. 1/. Belgrada je prišel manifest, ki so ga podpisali voditelji jugoslovanskega demokratičnega kluba, neodvisnih radikalcev in pro-gresivcev i stara Protičeva in Pa-šičeva radikalna stranka ni omenjena v manifestu. Neodvisni ra-dikalci in naprednjaki so Že prej eksistirali v Srbiji, toda jugoalo-vnnskn demokratična stranka je nova politična sila, ki ima svoje pristaše tudi med Hrvati in Slovenci. Manifest poziva vse tri narodnosti na delo za skupne politične cilje, ki segajo preko oblike državne unije. Država moru biti razdeljena geografsko iu ne po starih zgodovinskih mejsh, kajti Srbi. Hrvatje in Slovenci so teoretično edcu narod . Nato sledi deklaracija m svobodo govora, tiska, zborovanja in organiziranja ter vesti. Zemlja se mora dati tistim, ki jo hočejo obdelovati in v prvi vrsti vojakom, ki so fizično zmožni delu na |>olju. Odškodnina, ki jo plača sovražnik, se nipra porabili v opustošenih delih dfžave. I'vest i se mora sploš- AMERIKA NOČE PRIZNATI KOLCAKOVE VLADE. Franoija sili s priposnanjem cari ita, toda Američani bi rajši pomogli Finoem vseti Petrograd. POMAGAJO VIKOM. boljfte Bera, 18. maja. — Brzojavki izLu tMj|ul jn (|jre|.. kitna ( uit H i.r 11 hm miliiiaU.it l'aa« lam* FORDOVA TOŽBA RADI OBREKOVANJA. OMEJITVE ZA POTNE LISTE OLAJŠANE. UMOR ALI PREVEČ ŽGANJA? ' Chicago, IU. M rs. Mabcllei —— .Jones, ženo potujočega ag-nta noj Mount Olemons, Mich- Dncv-uašli mrtvo in golo. Na njenem ! nik "Chicago Tribune" je priob-telesu je bilo več ran, loda zdrav- čil članek pod naslovni "Ford an- Washington, D. C. — Žcnum iu materam vojakov bo dovoljeno po 15. juniju odpotovati v Kvropo, če se zavežejo, da tnm ostanejo skozi šest mesecev, da ne bodo o vi rale vračanja ameriških «•«•> v Ameriko. Ženam in materam voja kov ki sc hočeio kmalu vrniti iz K v rope, ne bo dovoljeno odpoto vati v Kvropo. Tako izjavo o olajšanih omejitvah /.a izdajanje potnih listov je podal vojni tajnik Ba Uradniki bodo natančno pregledali vsako prošnjo za izročitev potnega lista, tako da ne bo ,.il.ee imel prilike napraviti izlet v Evropo. Anglija zahteva šc vedno, da ostanejo omejitve za potovanje na Angleško v veljavi. \ Franciji tudi šc niso priljubljeni turisti, tega mnenja je tudi Hviea. 11 i k i izjavi jn jo po ntp*gi preiskavi, da niso smrtne. Treba bo uvesti kemično preiskavo, da se do-iene, kaj je povzročilo njeno smrt. Na nteiisb in po tleh so našli krvave madeže, le na poti, ki je vodila do nje, jih ui Mlo. Žena je bila mrtva do dvausje* ur, preden ho jo našli. Našel jo je njen aoprog, ko se je vrnil s poto-vanja. na katerem se je mudil po kupčijrtkih opravkih. Po izjavi njenega soproga je bila žena u-dana žganjepitju. Policija je ua-šla v njenem stanovanju žganje in lesni alkohol. SODISCB « ZAVRNILO ZA DOLtNICO SVOBODE Umu — John H bil kaznovan ns »lenaril'- glnl»e Sodnik Wentworth jc odklonil 8omerville.| Harringlon jc Bpringfield, iu. — Temperenc-"> Od vek je priporočil legiala' urui dM.ruiei postevo. ki dovoljuje, da ' v prohihicijoniških okrajih n *"de hišna preiakava. če ao vhi-kr'ie opojne pijače. Zbornica h«, tretjič glasovala o predlogi j plačal denar..«, prihodnji* sredo, '»•l^k obntoji iz probibieijont-in napravil ni na predlogi fcl»r*memb, ampak je l,T*dtnfit tako. kekrftns je, ker «jminjaj< li- Holn^ni vzkod » VELE PODJETNIKI MED BABO. Pittaburgh, Pa. — Internatio-nul Radio Telegraph kompanija je vložila tožbo proti W*atern K-leetric kompaniji za odškodnino, ČeŠ, da a«' je družba poalužila njenih patentov. International kompanija pravi, da je obveatda VVcdern Kleetrle družbo, da ji je znano, da ae poslušaje njenih patentov iu da Im morala plačati za v porabo teh patentov odškod ! (lino. V tožbi gre za več miljonov odškodnine International kom ponija pravi, da je imela s eksperimenti velike i roške In da je zastopnikom firme Wes*ern E-leetrb' kompanije pfikazala avojo pel deset dolarjev ...... um.,I.m, ^ P.......................»•!»» na peldewt dolarjev jr moral doložiti m- d»a petdencl .entov v gotovini, glolm in nlmijHS'' dolarja la jc arhiat" dne 18. junija 101«. V tem članku podtika Fordu razne reči, ki jih smatra Ford za obrekljive. Ford je vložil proti Inat-nikoin lista tožbo za en miljoii dolarjev odškodnine. Obravnava je pričela. Izbrani ao porotniki in advokat je ao že ohdržavali nagovore na porotni ke. članek je izšel ob času, ko so bile snaiie ho mati je ob mehiški meji in je bila mobilizirana milica. V Mount Olemens je prišlo tudi več obmejnih Američanov, ki žive ob mehiški meji, ds bodo zaslišani kot priče. Tukajšnje ljudstvo sodi, da so prišli na |k». ziv lastnikov dnevnika, oziroma družbe, ki lastuje dnevnik, KORUMPOUONISTI OBTO ŽENI. Dee Molnea, To.....Vele|N»r»ta je obtožila pe» oaeb, ki so se zs-rotnlško dogovorile, da pokupijo nekatere potrebščine, ki jih |m-stavi vojaška uprava v Ca m p Dodgu na trg Obtožena ota dva zastopnika Michael Taul»er kom-panlje iz Ht. 1'aula, Minn,, kale. runa obtožnica očita, da ata |h>-nudila kapitanij Hlnnerju tW dolarjev podkupnine. Poleg njiju so obtoženi neki mešetor i* Nor-folka, neki trgovec iz Minneapo 11«.« in neki Ar«hur Krierner Iz Waahingtoua. D C. Letalo NO-d in pet mož te pogrela in bojne ladje ga iAftejo na morju. NVushington, 18, maja. Dol go časa nameravan iu poskušali polet čex AtlautiŠko morje jc dovršen bi Amerika luis palmo zmage. Lsjtnsnt A. C. Remi v službi ameriške bojne letalske flutc je prvi preletel oeeau brez pretrga-iija iu hrez vsake nezgodo. Njegov polet je trajal IM ur In v tom čusu jc prcplul l UM I milj tlulgo zračno pot is TrepaNseya v Novi Fudlaiuiiji (vzhodna Kanada ua Azorskl otok In val, ki se nahaja 850 milj 'l je pa pu deseturnom poletu izgubilo zvezo z ostalimi letalci In lis brczMčne kben is Azorov ' iu Z linjyiUi.Lad4. ki a« napravilo-nekak moti med Ameriko iu Kvropo v razdaljah f»0 milj, ui bilu odgovora. Bojne ladje zdaj Iščejo izgubljeni croplaii iu upati Jc, da nI bilo nesreče, Velike množica ljudstvu lu /a stopniki Amerike iu Purlugslske ho navdušeno aprejdi prvo leta menltev ustave, Iz tega sledi, da i |u v llortl, ki je premagalo zrak ima opozicija večino, ki bo odlo« i med starim lu novim svetom. Čilua, Nekateri senatorji, ki »o |{,.M4j j,, včeraj nadaljeval polet klasificirali!, da so s« spremeni- v Lisaboiio. tcv ustave, bodo glasovali proli ustavi lige, čeprav bo sprciuciiji ua. Drugi so zopet pripravlj« ui po natančni analizi sprejeti iisln vo nespreineiijeiio, Senator Ivi.o* prnvl, ila je revi diraiin ustava slabša od original ne. Ou trdi, da je sploh nemogoče spremenili siuiutu ust s vii, tako da bo dobra Zasedanje kongresu Je tu, kmalu bo sklenjena tudi ml- Juhnaun l'hl|>|t. llraiiH.aa« Mrl«.h Hali Sarah S lin m.n MoCoimlali Naw Wat.nn Cuminln. K.nvun ('uril. OaiM««"' r.rnald Hal. Vrana« 1*4*. Tawn..arc predlogo jtfl nci/ j,, ker •!miiiJ«J",» Protisalnnaka 17 V» p •1 LEDENIKI MA OCEANU. Nevv York, N. T - Norveški parnik "Bergenafjord" je srečal na Atlantiku pH vnlikih ledoni kov, od katerih je eden glodal eto oM-mdesrl čevljev iz vodo.'Kapitan je takoj afK»ročil dogodek pri alauiščnlm rtmbna{a tvott. *i*iuh %»l«trf ti n ev Wa*htngton, D C —.Izvršujoč 11 mornariški lajnik R«»osrveli je naznanil, da IhmIo % pilhodolb tednik odpuščeni iz mornarice vai oficirji, ki ao valopili v mornarico le ta dobo vojne. Teh ofleirjnv in Ije nad en lisf^č, ti ImhIo najvrl ii« I vTŠČeni v v o i ..t t" 'J P * O * v Vt T 4 PROSVETA GLASILO SLOVEKSKE HASODNE POPPOKNZ JEPNOTE LASTNINA SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEPNOTl DOPISI. oflaaor po dogovoru. Rokoptd K — VrsfrjO. Naročnin«: Zadinjtn. dilave K lHo. nlitVO IZ 00 m pol leta io $1.00 u trt meaeca; Chicago »®.*0 no loto. »17» «e P©11 ^ Lto, ti 40 - tri mtmc*, ia sa InoiotMtvo »7.00. • MaaUv nvo,k "PROSVETA" 8«. UVMUU A»« THE ENL1GHTEN •f tka 9l*mU NatUaal TENMENT" VAŽNO ZA DOPISNIKI. Prva seja isvrševalnega odbora I. N. P. J. je sklenila, da dopisi ae szz; imojo presegali eno kolona. Orodnima pravico prelomiti te-aakljucka Dopisniki, ki ne morejo obdelati predmeta v eni koloni, naj do pis nadele v poglavja, ki jih naj ocnačijo x rimskimi številkami Na pr. I., ti. in m. Tako sama movani dopisi pojdejo saporodo-ma po poglavjih v list. b, thm SIt—fa Natl—ml B—IU _Advertialnc ratoo on acreemont. Subacnptloa: Unltod fluus (eaeept Chicago) and Canada $4 im |gio. and foroiga coaatrtao $7.00 por rear. genr; Datum v oklapanju >. pr. (Maja 30-lt) p«U« immn* in .ulov* «1 da ra« JaVta« dnavo- potakla mvoimimm. Ponovit«, j« pravo. 4m m VMM m uaUvi liat. SULTANOVA LOBANJA. Cleveland, 0. — Tem potom o-posarjam vae zastopnike krajevnih organizacij, ženskih fn moških, J. R. Z. v Clevelandu in Gol-linwoodu ter v Nevvburghu, da ae udeleže polnoitevilno izredne seje, katera ae vrfci 22. maja zvečer v dvorani "3. N Doma" v Clevelandu. Na dnevnem rodu i-mamo nekaj sek> važnih točk, katere jo treba nemudoma rešiti. 17-19. L. P. noati z bikom. Toda žrtve so imeli vseeno. Naslednje so: Benigar-ju so se razparale hlače. (Kje, naša tajnost!) — Korejec Chang si luknje so imele hlače na kolenu!) — ftpanec Zimnesi se je vsedel na svoj kovčeg in nesreča je hotela, da je bil prctežak, za kar se je stri njegov kovčeg, prinesen s Španskega. (Pomislite, s kako Bveča-nostjo ga je vrgel v reko Misais asippi!)—81abe je po ' razsodbi predsednika pojedel polovico — breskev. (Vest še ni potrjena!) — Sprogar je petkrat fotografiral, toda štirikrat vse cenjene fttuden V mirovni pogodbi je točka, ki je za bodočnost zelo - zanimiva. Točka se glasi, da mora Nemčija v šestih me- Io' z7vrfiil(f secih vrniti lobanjo zamorskega sultana Okvave, ki se je ko zadovoljno(ltjo vgeh> ^^ prej nahajala v vzhodni Afriki. Lobanjo mora Nemčija ^ onjh, ki niso imeli sit-dati "vladi njegovega britanskega veličanstva". Okvava je bil sultan, pravzaprav glavar zamorskega rodu v vzhodni Afriki, čigar ozemlje so osvojili Nemci. _________________ ________w Dotični zamorci, praznoverni kakor so še danes, so videli je opraskal desno koleno na bode- v svojem glavarju izvoljenca bogov, ki jih ne zapusti niti fi žici (Predstavljajte si kakšne .. .. . .i loKor.iV, luknje so imele hlače na kolenu!) po svoji smrti, ako previdno shranijo njegovo lobanjo. Zamorci imajo vero, da jim kosti "božjih prerokov" prinesejo srečo, ako se dnevno klanjajo pred njimi. In tako so se klanjali pred kostmi in lobanjo glavarja Okvave, ki je bil menda najbolj čaščen med vsemi glavarji. (Civilizirani kristjani niso v tem ozira nič bolji; tudi oni se klanjajo in padajo na kolena pred kostmi "svetnikov" v veri, da jim prinesejo kosti srečo in zdravje.) * Nemci, ki niso tako praktični, kot so na primer Angleži, so zamorcem pobrali "svete lobanje" in jih poslali j te — brez glav. (Ne čudite se, če v Nemčijo, kjer so jih razni profesorji porabili za naravo- bili drugi dan razočarani in * ' » * ....... « , a Ir/ln .n !mnl Iran.. TW> alovne študije. Med temi kostnimi ropotijami je bila tudj lobanja sultana Okvave. Dejstvo, da je našla ta lobanja z udrtim čelom in izbočenimi čeljustmi častno mesto v mirovni pogodbi, dokazuje, kako modri so angleški diplomatje. V pogodbi sicer ni zapisano, zakaj mora Nemčija dali sultanovo lobanjo angleški vladi, ali zmotili se ne bomo dosti, če si že danes predočimo sledeči prizor: Anglija kmalu prevzame upravo nemških kolonij v Afriki. V gotovem mestu se bodo zbrali vodilni domačini in med nje pride zastopnik vlade njegovega britiškega veličanstva. Za njim nastopijo nižji angleški uradniki s srebrno škatlo v rokah. Zastopnik Anglije bo odprl Škatlo in svečano pokazal zamorcem lobanjo, rekoč: "Poglejte, tukaj je sveta lobanja vašega slavnega Okvave, katero vam pošilja nazaj njegovo britiško veličanstvo, kralj Jurij V., ki bo odslej vaš gospodar!" Zamorci bodo telebnili z obrazi ob tla, prevzeti velikega veselja, ker se je vrnila srečnonosna lobanja in ponižno bodo vzkliknili: "Kralj Jure, kralj Jure bo naš gospodar na vse večne čase!" Tako je treba znati! — Perzijanci, ki so v starem veku osvojili Egipt, so ubili egipčanskega malika "svetega bika", ga spekli in pojedli in s tem so si nakopali v Egipčanih največje sovražnike. Aleksander Veliki, ki je pozneje okupiral Egipt, je pa pokleknil pred "svetim" bikom in ga molil in v Egipčanih je našel dobre prijatelje. Angleški diplomatje so gotovo slišali o čednostih Aleksandra Velikega in to se izplača. Spačena sultanova lobanja, o kateri ni svet do dane? nič vedel, žanje zdaj slavo. Bodoči zgodovinarji bodo gotovo posvetili lobanji Okvave interesantna poglavja; romanopiscem, ki pišejo takozvane "šundromane", bo tudi nudila precej materijala. Zgodovinarji in romanopisci bodo nedvomno zapisali dva fakta: V začetku 20. stoletja je bila kajzerska Nemčija in bila je kraljevska Britanija. Kajzer je imel zvite diplomate, toda angleškim diplomatom niso segli niti do členkov. nismo vedeli, kdo je imel kriv po gled, Sprogar ali njegova sala menska "mašina"!) Drugi ao bili še kolikor toliko brez nesreč. Prizadet sem tudi nekoliko jaz, posebno pa moji prijatelji, ki bi radi mojo fotografijo. Štirikrat me je fotografiral, štirikrat sem držal svoj "mladosten fris" na augeljski nasmeh, da bi izgledal lep in mlad, in štirikrat me je Sprogar fotografiral — brez gla* ve. Tako, da sedaj ne vem, ali jaz nisem imel glave ali je bil Sprogar brez nje. (Neki študent je dejal, da se je fotografični aparat za ljubil v moj — trebuh!) Dosti o teh ceremonijah! Zvečer je imelo S. K. D. svojo sejo. Na tej seji je bil glavni govornik profesor Dr. Grleder. (Jo-toril je glede sedanje svetovne e volucije. Kot profesorju zgodovine tem zavodu, mu je zelo natančno znana vsa zgodovina, kakor tudi sedanji svetovni dogodki Ker je govoril le nam Slovencem jc zaobrnil največjo važnost nje govega govora le glede Jugoslavije in perečega italijanskega vprašanja, izvrstno je razložil ce 10 situacijo, in kar žal se mi jc zdelo, da ui bilo navzočih več Slovencev. Celo situacijo je Slikal le tako, kakršna je v resniei in nič drugače. Celo italijansko iuiperia listično propagando je obsodil do skrajnoati, in dejal, da je postopa nje italijanske vlade na mirovni 4tonfcrenci le — bluff! — Po govoru smo mu stavili še ve liko vprašanj, na katere nam je z veseljem odgovarjal. Kar ohstopi 11 smo ga ter izpraševali, ln tsko je tudi on po vpraševal nas glede Jugoslavije. Pokazal je a svojim nastopom, kako ae briga za nas Slovence in da je rad v naši bližini. Na predzadnji seji našega Slovenskega književnega društva je govoril češki profeaor Dr. Barta. Govoril jc o velikem češkem možu go, kateri ata zahtevali nekaj žrtev. Prva se je pripetila 5. maja zvečer, ko so nekateri mladi fanti igrali takozvauo žogo (base bali). V naaelbini je več že izrabljenih premogokofcov, katerih vhodi so malo ali pa idč zavarovani. Pripetilo ae je, da je žoga padla v en tak star rov, kateri :»e nahaja v bližini katoliške cerkve. Nič hudega sluteč, podal sc jc 15 leten Joe Dernae v rov po žogo. Ko ga dalje časa ni bilo na površje, so njegovi tovariši pričeli takoj slutiti, da se mu je pripetila kaka nesreča ter so šil po njega. Toda prišli so brez njega na površje, ker so ae morali vrniti radi strupenih plinov, takozvanih "black damp". Poklicali so takoj rešilno moštvo na pomoč, ki se je podalo v rov s plinskimi maskami. Našli so že mrtvega, ker ko ga atru-peni plini omamili. Poslali so po zdravnika, kateri se je pa zaman trudil, da ga spravi k zavesti. Takoj drugi dan se je pripetila nesreča v rovu. Že prej so se velikorat pojavljali v enem tukajšnjem premogokopu močni sunki, kateri so opozarjali premo-garje in družbo samo, da naj se pačijo. Ta dan so se pojavili med deveto in deseto uro dopoldan trije močni sunki, izmed katerih eden je bil tako močan, da se je odtrgala velika plast premoga ter zaprla izhod kakim tridesetim delavcem, ter pokopala pod seboj voznika električnega motorja; po-eg tega sta bila ubita na licu mesta še dva druga delavca in sicer en kopač ter neki drugi delavec Rešilno moštvo je takoj prišlo na lice mesta ter pričelo z rešilnim delom. Voznik električnega ino torja je bil tako hudo poškodovan da je 3rez 48 ur podlegel pofikod bam. Bil je rodom Francoz ter za pušča tukaj stariše, brata, sestro ter soprogo z enim nepreskrblje nim otrokom. Izmed drugih dveh ubitih delavcev je bil eden Poljak, drugi pa Nemec. Tako je zopet družba indirekt-no povzročila nesrečo treh delavcev, ker sc ni že prej brigala za varnostne naprave v tem premogokopu, ker so družbeni uradniki že prej lahko vedeli, da se bo pripetila kaka velika nesreča, ker so ae čutili veliki sunki v tem premogokopu. Seveda, kaj se družba briga za delavčevo življenje; nji je le mar dobiček in na kakšen način spravi največ premoga na površje in z malimi stroški. Sedaj bo menda družba zaprla ta premogokop. Istotako bi lahko tudi bolje zavarovala vhod v izrabljeni premogokop, v katerem je izgubil življenje 15 leten fantiček. Seveda vse to stane nekaj denarja, kateri je pa družbi vse. Ko bo bili delavci bolje organi zirani, bi vse to lahko zahtevali od privatnih velepodjetnikov, da bi se bolje brigali za varnostne naprave in bolje skrbeli za delavčevo življenje, katero ima isto vrednost oziroma še večjo, kot kakega bogatina, ki drugega ne dela, kot načrte, kako bi bolj izrabil delav ce. Le v organizaciji in sicer dobri in trdni, je rešitev delavca in nikjer drugje ne. Dokler bodo pa delavci nesložni med seboj ter se tako malo brigali za najvažnejšo delavsko vprašanje, kot se sedaj, bodo pa vedno izpostavljeni ne varnostim v raznih industrijskih podjetjih. Poročevalce Razno. Konfusne jeremtJade italijanskih šovinistov Rim, Italija. — (lz poročila a-meriškega korespondenta Movv-rerja). italijansko loeopisje, (ki še ni prebavilo trdega emoka — Wilsonove izjave glede na Reko, se hoče zdaj cnsstt nad mirovnimi pogoji in pričelo je prebirati simpatične strune napram Nem čiji. Vatikanaki "Osservgtore," ki ne sme iti preko določene meje o deln\ct, ki rMrt rajn avaje življenje za privatne vel epod jetnike. Največkrat je Poštena cona! — Ocean krvi ni bil prelit zastonj in .____ ^ gora denarja ni bila potopljen« zaatonj! Trpeč in zatiran druž^ Mnia varnkTdi^^aeare svet je dobil, kar je iskal, naplačan je. aadoAčen je!... " Nemčija bo dala dragoceno lobanjo sultana Okvave in s tem je poplačano vse! Upajmo, da bo zdaj mir! katera se ne briga aa varnostne naprave t svojih rudnikih V tukajšnji naaelbini ata ae dogodili dve neareči druga za dru- Washington, D. O. — Avstralija ho pričela najbrž naročati trgovsko ladje v Združenih državah, ker je predsednik MTlloon modificiral odredbo, ki zabranjuje graditi ladje za druge dežele v Ameriki. Sem so došle informacije, da namerava avstralska vlads naročiti osem ladij v Združenih državah. Avstralsks vlado jc že registrirala petnajst tovornih ladij, pri-znanih ji je devetnajst sovražnih ladij ln poslala je štirideset trgovskih sgentov v Kfropo in Ameriko, da dol>c naročila. Kitajska vlada je resignirala. Pariz. —- Kitajski kabinet je v petek podal ostavko, toda predsednik republike je ni sprejel. Mirovna konferenca med zastop. uiki severne in južne Kitajske v Šangaju se je razbila. Nemška Avstrija spremeni denar. Ženeva. — Dunajska "Neues Wiener Zeitnag" poroča, da bo vlado Nemške Avstrije reorganizirala denarni sistem. Vlada bo odpravila 'krone in uvedla franke. Bavarska vlada je proti mirovni pogodbi. Bainberg, 'Bavarija. — Načelnik socialistične vlade Hoffraann ki. je s pomočjo pruskih in vir-temberških Čet porazil komuniste na Bavarskem in ovrgel njihovo sovjetsko republiko, je dejal zadnji teden v intervjuvu, da bavarska vlada absolutno podpira iScheMemannovo vlado v lier linu v zadevah mirovnih pogojev in zavrača pogodbo, predloženo v Ycr«aillc,su. Hoffmannova vlada se še nahaja v Bambergu in načelnik je dejal, da boljševizem in spartacizem še nista mrtva na Ba varskem in da bo še bojev. Italijani oevajajo Albanijo. Pariz. — Predsednik Wilson je podprl Italijo, da sme okupirati Avdono (ali Valono) na obrežju Alnanije. Če so kakini razlogi za aneksijo Reke, ni prav nobenih za anek«ijo Avlone. To mesto je povsem albansko. Kakor izgleda položaj, je vprašanje Avlone bolj nevarno bodočemu miru, kot* pa Reka. Italija hoče imeti Avlono prvič zato, ker s posedovanjem te luke lahko vsak čas zapre Otrantsko ožino, ki je grlo Jadranskega morja. Drugič jo pa hoče — in to je glavno — ker je Avlona ključ do njenih gospodarskih ekspanzij na Balkanu. Avlona je najboljša albanska luka in leži v vznožju največjih albanskih na-turnih zakladov — oljnih vrelcev iu bogatih poljan, ki lahko zalagajo s poljskimi pridelki na le vsega albanskega prebivalstva, temveč ostane dosti tudi za iuje trge. Italija je že pokazala v tej kratki dobi svoje okupacije, da namerava kolonizirati najbogatejši kos Albanije. Zanesljive informacije, ki so prišle v Pariz, izkazujejo, da so italijanske oblasti tamkaj organizirale 200 ita-lijanskih šol, s obenem so zaprle domače albatiske šole. Italija je pričela graditi železnico od Av-Ione v notranjost dežele brez dovoljenja A Ihan*« vi M poskusila je nakupiti oliširna semljiš^a. na katerih hoče naseliti svoje ljudi. Dalje jc Itslija organizirala svojo upravo po vnem okupiranem ©-wmljtt in domače pol letate je ha^ domestila a svojimi; polastila ae je železnie, ki ao jih pred vojno in tekom vojne zgradili Avstrlj Ameriška vojafke neveste prihajajo. Brest, Francija. — S parnikoni "Plattsburg" je zadnji četrtek odplulo proti domu 1899 vojakov 33. divizije in z njimi vred je odpotovalo v njihovo domovino tudi 73 nevest — Francozinj, s katerimi so se oženili ameriški fantje. Poleg omenjenega števila potnikov je bilo tudi trinajst novorojenčkov. Ameriško prebivalstvo se torej množi že na Franco-akem. Neveste so se jokale, ko so se ozrle zadnjikrat na francosko zemljo, katere morda nc bodo nikdar več videle. HUDA &KNA New York, N. Y. — Ko je dr. David Wotf prišel malo pozno »lomov, mu je njegova Moproga Ida M, uvedla je svoj denar iu vpelja-priredila lepo pridigo, ki je kou- la italijanski poštni in telegraf-lala na ta način, da je šla po I ski siatem. samokres in <»ddala nanj dva stre Italijanske oblasti so pričele la. Wolf jr hii zadet v brado in > h u jokati mohpnledaiiahc Albanec ramo. Spoznal je. dn ne more i""ti krščanskim in narobe r. na spregovoriti pametne besede t oienom. da Im ta ali ona atranka razjarjeno Kvino hferjo in je zbe klicala Italijane na pomoč in v žal na uHe«. Sedel je voz ulične že zaičito. leanice ln se odpeljal t bolnišnico. Posledice tega avtokratičnegg Ljnfeecnjlva Ida je stara šele početja Italijanov v Albaniji ae. devetnajst let, pa že prekaša So-j da so se Albanci vprli v innogMi kratovo Ksantipo. ' i mestih, oborožili ao se v manjše Zakaj niso Američani priljublje ni v Sibiriji. Omsk, Sibirija. — Ameriške čete v Sibiriji so se zamerile pristašem Kol čaka xato, ker nočejo iti dalje od Vladivostoka. Dejstvo. Američani ne marajo iti na za-padno stran Sibirije, je v proti boljševiških taborih napravilo ju ko slab vtis. Angleži so v tem o-ziru bolj praktični. Njihove čete so prišle celo v Jekaterinogrsd in ruski vojaki v Kolčakovi sri»M držala poleg Bosne m Hercegovine. Srbija je bila 6d morju in da ebtane zaledje. Ali Srbi >nso izgubili Soguina, " rvnuinu, da ne bi enfcrat dobili Iristani-P™ > n.ed njim i {in inor- VPRAŠANJE EGIPTA V JASNI LUČI. Svoboda naroda gor, svoboda dol, Anglija potrebuje Egipt. POGOJI ZA IfOVO VOJNO. ('ikaška "Tribune" je pred par dnevi prinesla uredniški članek pod naslovo "Fiume spella vvar' iReka pomeni vojno) sledeče za uimive vsebine: "Burno izražane zahteve Italijanov »n Jugoslovanov se mor tla poravna mirno; ako ne, tedaj je vojna ved kot možna. Vojne aiorda ne bo letos ali prihodnje leto, ampak prejalislej v bodočnosti. Zgodovina Italije in Srbi-je nam dokazuje, da nacionalne zahteve na obeh straneh niso bile nikdar mirno poravnane, zlasti pa ambicije, radi katerih je bilo prelbe toliko krvi. Srbi so se ponovtto in ponovno bojevali za prif^oznanje pravic, ki so danes ztfjpet na površju, dočim je bila karijera Italije utilitaristično in politično manevriranje za cesarstvo, odkar so Italijani prvič ugledaU možnost narodne suverenosti onkraj mej, ki jih jc bil zgnetel Napoleon. V luči preteklosti niso Italijani ne Srbi popustljiv narod; iz tega je soditi, da je ponovni konflikt neizogiben. • Ital'ja se je menda naučila od Avstrije — ali od enako nevoščljive sile — da sumniči vsako ljudstvo zeniljoropa. Nekaj takemu se lahko reče tudi o Srbiji Po padcu Napoleona je vsa severna Italija prišla pod \lado Avstrije. Od h nasprotnikov. Na drugi atrani je pa Italija neprenehoma protestirala proti gospodstvu Avstrije.-Protesti so se razvili do točke, ko je bila vojna neizogibna. ^ stop Italije v veliko vojno ni bila popularna zahteva ljudstva, temveč natančno preštudiran in pretehtan načrt. Ako bi bila Ita-lija ostala v 1 razvezi s centralni uii državami, bi btln izpostavi je na neusmiljenim napadom z mor ja in v shičaju nemške zmage ni mogla pričakovati teritorija ed Avstrije. Od zaveznikov je pa lahko pričakovala, da dobi "ae vfrrno iredento." To se je zgodilo ln Italija ima Tirole, Trst in dul-matlnske otoke. Kaj jfp je zgodilo s primorskimi deželami ob Jadranu? Zgodi o se je to, da je Italija nadomestila prejšnjega gospodarju Avstrijo. Dejansko morda ni tako, ali s stališča Jugoslovanov ne more biti drugače. Jugoslovani so.s» bojevali vsa ta leta za pristanišče ob Jadranskem morju in naj bo opozicija italijanska ali a atrijska, njim je vseeno, opozicija jc. Zgodovina italijanske zunanje politike je zgodovina stremljenja po ekspanzlvnosti s pomočjo o-rožja. Vsled tega težko verjetno, da bodo italijanske ambicije kar tako pozabljene. Zgodovina srbske politike je zgodovina po etni-ški združitvi in prihodu do morja. Tako sc narodne umbicijc dveh bojevitih držav tepejo na točki, ki jc najlnilj občutljiva. Glavni tJačMelj — Avstrija — jc na tleh, toda na njegovem mestu so nepopustljive, tradicionalne zahteve dveh držav, ki hočeta i-meti eno in isto stvar. Naravno je, da ena stvar ne more biti last-liina dveh posestnikov. 'Ne rešujemo vprašanje, )* vojne pa isginejo, kadar bo to- -oaUvija demokratična republika 7 Tt.uu msgsll Irski do svobode. Naši angleški prijatelji sumljivo opszujejo vsak naš korak v to smer. Ako torej ne more Amerika pridobiti Anglijo v zadevi Irske, kaj naj stori za vas, ki ste nam skoraj neznani?" Kgipčan je vzdihnil iu rekel: "Dajte mi torej nasvet, kaj naj stotimo, kajti pohlevno se ne mislimo podati Angležem." Američan. "Ena DELAVSKO MJE sirom amerike, fttrajki, mezdno grb on je ln bre* poselnoat te vedno bolj Uli; trmoglavost privatnih pod jetnikov vsrok noladovo Ijnosti msd delavci. O&kland, Oal. — Svet kovlii-sklh delavcev, ki zastopa uad dve sto tisoč organiziranih ladjegrad uiikih iu kovinskih delavcev na pacifični obali, je sprejel rezoTu-cijo, ki odobrava splošno stavko v prilog Mooueyju. |f. sns IMI t A«. ISm- OLAVHI ITAMi 90ST-OS 80. LA#NDALK AVE., CHICAGO. ILLINOIS GLAVNI ODBOR ZA DOBO 1919-1922 . , Izvrievslni odbor. UMAVm Winnipeg, Man. — Število itrajkarjev jc naraslo ua trideset tisoč in centralni štrajkovni odbor naznanja, da sc delavei ue vrnejo ua delo, dokler ne bodo vsi spori tako izravnani, da bodo delavci zadovoljni z njimi. Zastav-kali so tudi peki, tako da bodo v Ustih družinah brez kruha, v katerih se niso gospodinje toliko potrudile, da hI se naučile peči kruh. Waahington, D. 0, — Zvezna služba za posredovanje dela jc prejela poročila, ki naznanjajo, de se je število brezposelnih delavcev pomnožilo v tednu, ki je končal z desetim majem, za 7,450. Za pomoč pri iskanju dela je vprašalo osem tisoč, odpuščenih ameriških oficirjev ln do dva sto tisoč mož. Nekateri sicer ohljuhujejo, da xse razmere v industriji v treh do štirih mescih obrnejo ua boljše. Ali to tolažilo je bilo Že tolikokrat povedano, da so brezposelni delavei izgubili vanj vero. Poročilu, ki jih prejema zvezna službu za posredovanje dela niso razveseljiva in še ne kužeju, da prihajajo žc boljši časi ali da so na potu. im k Lmab sv, sva k. hmw An, »OIN ligi fffttglL n reaa i«ra«, assv.se s* m, ctuaa** n^ii,, ,,ay __» ____m »a wafc V-fi. sataono uaaoUsi aataa l«ur, a« is«, Kms ~ t n.^.i Ue g«km, fes m, m Nad somi odbor.' MSIS NsN am. • K, BvaMk. U*m. Av«, (a M osa. Tiskovni odbor. j« Pittsburgh, Pa. — CcstnoAelez-nlški uslužbenci no se naveličali praznih uhljub, ker se nihče ne more nasititi od njih, ln so za> Strajkali. o«j»v »S.00 1 »av»j $1.00. Ke prodava aamo prh MARVEL MEDICINES COMPANY, Na, i BIJ«., 419 4lh Av.hu« P. O. B«a SSS. PllUkarak, Pa. t Tedaj je , in poloiftj "trijg j« v>* do Jadranskega atvo. V liberalni stranki boste go tovo dobili ljudi, ki bodo siiupa tizirali z vsmi." Egipčani "Nikdar! Informira nI enuf. ds je lll>eralna stranka % mančeatcrskinii bom Windsor, Oanada - AmheNt t Američan: "Ako je lo res, te I Street Uwll»ay kompanija je |W>- ------daj |»ozabite vse sku|»sj, pojdlti iakualla olirstovatl svoje vozove a PREDSEDHI* J» P0«IL0iTIL flt y.a^,Mjic didiri volji i sls vkokazl. Ts Hzkus je tako UBIJALCA Angležev, ds vsrn od čaas do čs«oi rastogotll občinstvo, da «i uaata- Waahln*ton D C P.ed-.d .lovole kakšne polMnne koucesi t ti nemiet Oblaeti izjavljajo,, da. nik Wnson je spremenil smrtno jr n „ obrnejo ns govrrnerjs, da po- v » na katero je bil obsojen ggipčan: 'žalosten je ta avet!' šlje t.emudoma domobmoee us -Il-V Huddle II as w o rt h rsdi Američan :" Vse«! gs mot.tio. po.mič (VatnglslssnMkl usluž 'TTta v dosmrtno ječd Henersl. kllMW.„ je " l#e«H zahtevajo jmvlšanje mesg. Pershing je pri revirji Tako je in a tem je zapečatena ^tsvks trsjs že več dni. ker k** ds okolici ne niao tske. ds bi UMM|, P^lpta. psidja ila Izvršitev smrtne kaz.n. . RAZKUlBVALBO BPUftCCir Vlt»em*v. VODO -- i < d u__________________Beattla, Wssh — mhtči, ki lova Q«iner Masa S» Tukaj m Wfa frtbe ▼ MtMnt- KH^Mkeon v AJa^ stili r vedo rsrruftevsles "Welle aki, so ustavili delo Kiblči zalile WM Je gladko In brez ae- vajo povUsnJe merde. kompanije bodoča rHno dosUfljfB- Izgode zdrknila v vodo. I so pa rshtevo odklonile NAPBSDK "Pmsveta" piše za blagostanje ljudstva. Ako mi strinjaš z njenimi Idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Prosveti. - V /slogi Imam vse za vsakdanje potreliščU ue po zmerni ceni. ANTON ZOBNIK, Hermtnie, Pa lABOČNTSOlK 1 POJASNILO. ] 2a oglase m odgovorni lo ogla ŠOVM Mfld, Ml BO mojasom 4o V slrojarnl, ki znajo delati ua njih ftflMo Otto*rihiosU. Vsak "(irinflajše" S žago in na "Atrl. kdor kaj kofl tk OitMov ia če mo be,,". Le taki, ki znajo ta <\ela al mlM Bi) mm SŠM pHpfle. Vsa- naj se i»lsmeno obrnejo ns naslov i ko ediovorBOOt ta poslodlos naj J. n .lloffman Sons Co.„ Horma noal ffa soflL VfraralHvo 0sla i.i», W. Va DELO DOBE BTEOJBRJI noče za n«il»euo ceno pri* zahtev štrajksjočih uslul MM SaMk fle4aj lahko podenar a polnim Jamstvom e Avstrija, lama, Oatme.lja I« Slav«al|« .. 100 KRON ZA IS.00 pm k*kU§r»mut «laa« $SAO PABORBOOI ZA KVROPd; »ja 24 IC«h Iim u ...... laja ZS IluSi-on ■JH Moorriani , laja 11 l.H I'»ur «M t Maja >1 Haaonia . . Jfnl 4 U Loralne, . . ----- . U, I voinl da V.k aa 3 reif*4 l»aU k Je $ 4 00, iJ*kr ns: ' EMIL K1SS, Bankir, 199 las—i Ave., Vatel Sik lira), N.» Vari, N f so 00 , ao oo si, oo $ , 00 ao oo 0 m m r - » t^V^IHl + m m m m m w r. sivima co CIDAPV H A I* ID S, II) VV A Razvažalci mleka zmagalL Unija razvažalcev v Chioafu j« dobila $9 povišanja tedenska plače, ali družbe so takoj podražile mleko. 100% . Pravi Turški Tobak NIKDAR NISTE PRESTARI, DA BI NE BILI MLADI V ZDRAVJU. Ne igrajte ae a prehladom, ker je nevarno. Vam je nemogače ri-skirati influenco. Imejte vedno prj rokah en zavoj huccarina. T« valed tega, ker Lazcarin jc izvrstno sredstvo proti prehladu, gripi, influenci in naravno tudi proti plučnici. Lazcarin vam očisti čreva. Torej odntram vse ostanke in ves toksitin vašega sistema in tako pomaga lazcarin materi naravi do pravega delovanja. Lautcarin jc tudi izvrstno zdravilo zu želodec, ako trpite na želodcu, neprebavi, želodčnih plinih, /aprtnici, bolečinah v želodcu, vzdiganju po jedi—Lazcarin je izvrstna pomoč proti temu. Ne jemljite cenili zdruvil mesto teh. Prava zdravila so vedno draga, samo slaba zdravila so po nizki ceni. Ako ste trpeli že več časa vsled kateresihodi gori navedene bolezni, tedaj naročite za popolno zdravljenje, kar jc navadno šest zavojev in stane le pet dolarjev. Ali pa en zavoj za en dolar. Cena zastopnikom ali našim agentom je pa #H.r>0 za en tueat. Sc nc proda-ja v lekarnah. Naročilo pošljite ua naslov: Laze ar in Products Co., Pept. fi. 3, Pittsburgh, Pa. Aku •• polutite utrujeni ln amulanl— »ko trpite vslod narvosnoati, ItlodiM «11 obUtna bolssni, splolna oslabelost, glavobol, isvuba slasti (to jodll. slaba prabava, omotica, sa-l»ortniea, isauba moti. nallsta kri, slabo • panja, ravmstlsam, bol alina v hrbtu, no potem pilite nam in nam prllotite val na-tantan naalov in ml vam bodamo poslali ■ naobratno polto bra« vsakih nadaljiiih ob-vaanaati n« vali strani POPOLNOMA PROSTO. dovolj M tri dni. idravilo ki la sostavljano la samih ilsUh in »branih solit, srsltanih na solnau In datju m a Ura narava vrtu. To nt nobeno novo sdraviio, to js vondar nakaj starava 11 »ur so I« proiskusill In so ja lakaaalo isvrstno dobro v tlsols slulajlh. Ml tn ponudimo to brasplano, kar smatramo, da bodste s tem tdravilom sadavoljnl kot ja tiaoa drugih bolnikov. Pustite naa, da va« pomagamo pri valom sdravju. JUVITO LABORATORY SOUTH HILL DRANCH NO. 6 PITTSBURGH. PA. I VABILO NA VESELICO IN K RAZVITJU ZASTAVE katero prirede akupna društva v Domu S. I. D. "Vihar" v Dunlo, Pa. ^ dne 30. maja, 1919 ob l uri popoldne. ; PROGRAM: s Ol. l.ao pon. rmvltje laatave h primernim nagovorom. Kota- ^ kanje do telecnisk« postaj« in potem v dvorano. ^ Za tem slodi rasna sabava iri.plea. Med prealedki bode tudi utpel 5 pevHki ihor ramo krasna pesmi pod vodatvom gos. .lohn Potokarja. K /a plesale« hod« skrbel« nafta mlada a dokaj napredujoča godbu na jf pihala pod vodstvom goa. M. 0vrneta. J Vstopnina aa molk« J« BOc. lanska a« prosto nlopaiat. z Ker ni bilo t« preeaj dolgo nobene prireditve se valed tega vabi g vae rojake, domače ln bljltnje okolice, da ae te nafte prireditve udeleie s v velikem fttevilu. Za dobro in točno pnstreibo bode akrbel vaaallčni 5 odlior. t 1'ridite Val in sabavajte ae k nami. Vabi ODBORI (»•V»rov 2ivl)»nski Balzam), ki i« dobro potnan toni« ia prebavo in Cl naravnost sa vtroki. ki provtro-o sitnosti m odstranijo komplikacij«. Dahij« na jatra. omogodujo njih delovanj« in sonda nsprsbav-Usnjs. s*c'tj« ln disp«p«ijo. Nspro-daj v vsah iskarnah. Csna BSc. Kadar kupite zavoj slabih cigaret ste oškodovani - ker pozabili ste na kakovost istih. Prvi In na|bol|£l Specialist za Slovence Kadar kupite Helmar ste pozabili na množino, ampak se spomnile da |e kakovost Izvrstna. .ft»«a,Jc..vzr?kMda ,c Hel,Bar lako Izvrstne kakovosti? -100% tisti, na)milejši ln na|bol|SI turški tobak za cigarete. Zdravi hitra i* uspoin« Ako talit* Iminm d*soall kaktn« Masa« Imata orld vas. ..1» >HI kaka* aa dl.n| M^J STA*T