Aktualno Podravje • Bodo nekatere lekarne zaradi pomanjkanja kadra zapirali? O Stran 2 Politika Ptuj. (Ne) smiselnost ideje o združevanju javnih zavodov O Stran 5 a ii o tajerski Ptuj, torek, 31. januarja 2023 Letnik LXXVI • št. 9 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,70 EUR Aktualno Ptuj, Podravje • Odštevanje do začetka 63. Kurentovanja O Stran 2 Podravje Slov. Bistrica • Tramšek: »Trenutne cene energentov so nerealne!« O Stran 4 V središču Slovenija • Živilska košarica: razlika med trgovci le še pet evrov O Stran 7 Izobraževanje Sp. Podravje • Fajt: »To sta še vedno deficitarna poklica« O Stran 9 Ljudje in dogodki Markovci • »Pri nas živimo za fašenk« O Stran 11 v Sport Hokej • Uspel Winer Classic Ptuj 2023 O Stran 16 Podravje • Turizem v zidanicah bi lahko posvojili tudi Halozam, pot je znana, enako rezultat »Cerkve imajo povsod, zidanice le Slovenci« S podobnimi, če ne enakimi turističnimi izzivi kot Haloze so se soočali tudi na Dolenjskem, a jim je s turizmom v zidanicah uspel veliki met.»Tudi v Halozah je ta scenarij izvedljiv,«je prepričan Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah. Več na straneh 6 in 7. Po gašenju največjega pozara ^Sloveniji ' Gasilcem v Podravju 456.000 evrov Udarniška akcija krajanov Namesto toplega čaja - j^M prijava po • • • • Foto: CG 2 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Ptuj, Podravje • Odštevanje do začetka 63. Kurentovanja Za slovenske glasbenike prodanih manj vstopnic kot za tuje Kljub težavam z zbiranjem sponzorskih sredstev bo 63. Kurentovanje izvedeno v zastavljenih okvirih. Program, ki bo izpeljan, je vreden okrog 190.000 evrov, občina prispeva 50.000 evrov, preostali delež so sredstva gospodarstva. Več sto tisočakov je vreden tudi komercialni del tega največjega karnevala v državi. Njegovo organizacijo je letos prevzela družba Radio-Tednik Ptuj. Po dveh letih premora zaradi koronskih ukrepov se organizacija Kurentovanja vrača v stare, ustaljene tirnice. Izvedba je v veliki meri odvisna od posluha partnerjev občine in organizatorja Zavoda za turizem Ptuj. Kljub začetnim preglavicam so zadeve vendarle uspešno uredili in uspeli zagotoviti zajeten delež sredstev. Županja Nuška Gajšek je priznala, da so imeli veliko težav in izzivov, a so jih rešili in na ta način omogočili nemoteno izvedbo zastavljenega programa: "Dejansko smo se bali, da bo situacija drugačna, a nam je uspelo vse urediti. Iskrena zahvala partnerjem, ki so nam pri tem pomagali in pokazali posluh, kljub dejstvu, da so tudi nekateri med njimi zaradi težke gospodarske situacije v težavah." Stroški organizacije so letos bistveno narasli, dražje je ozvočenje, postavitev odra, varovanje ... Direktorica Zavoda za turizem Ptuj Tanja Srečkovič Bolšec je predstavila program letošnjega Kurentovanja. Posebej se trudijo na mestnih ulicah čim dlje zadržati obiskovalce, prav zato dva popoldneva, po obeh povorkah, organizirajo tudi koncerte. Obljubljajo pestro gostinsko ponudbo, na stojnicah po vsem mestu bo na voljo raznolika izbira pijač, krofov Kurentovanje 2023 11. februar ob 11. uri - otvoritvena povorka 12., 13., 14., 16. in 20. februar ob 18. - spoznavanje avtohtonih pustnih likov 15. februar - dan kurentovih/korantovih skupin 17. februar - nočni spektakel 18. februar - Ex-tempore, mestni pustni korzo 19. februar - mednarodna karnevalska povorka 20. februar - povorka otrok iz vrtcev 21. februar - pustni torek in pokop pusta Uradni začetek letošnjih kurentovih opravil bo v noči z 2. na 3. februar s kurentovim skokom natanko ob polnoči na domačiji 2. princa karnevala Matevža in drugih pustnih dobrot. V TIC na Mestnem trgu so poskrbeli za posebne pustne spominke. Na vseh prireditvah bo skupaj okrog 4.000 udeležencev iz desetih držav. »To nas uvršča med največje prikaze pustne dediščine v Sloveniji in Evropi. Letošnje Kurentovanje se začne 11. in konča 21. februarja, ko bo slovo od pusta še posebej praznično,« je napovedala direktorica Zavoda za turizem Ptuj. Izjemno vesel bližajočega se pustnega časa je tudi princ karnevala, Hinko Šoštarič, vitez Hinko Sodinski, plemeniti Gall. Njegov mandat je bil zaradi korone podalj- šan, tako svoje poslanstvo letos opravlja že tretje leto. Po zaključku pusta bo ključe Mestne hiše vrnil ptujski županji. Koncert Cece skoraj že razprodan Tako pester kot javni del bo tudi komercialni del Kurentovanja. Drago Slameršak, direktor družbe Radio-Tednik Ptuj, ki je skupaj s partnerjema, podjetjema Arena Sava Campus in Media 24, prevzela vajeti organizacije, obljublja nepozabno zabavo. Zvrstilo se bo kar 13 dogodkov. Na očitke o izbiri ene izmed pevk, ki bo nastopila v dvorani Campus, je odgovoril tudi s statističnimi podatki. V anketi, ki jo je organizator izvedel kmalu po tem, ko je bil izbran na javnem razpisu, se je namreč kar 38 % sodelujočih opredelilo, da bi si na največjem pustnem odru v državi želeli videti prav Ceco. Želje publike so v veliki meri upoštevali tudi pri sestavi preostalega dela programa. Je pa Slamer-šak postregel tudi s podatki, ki so kontradiktorni nekaterim izjavam, slišanim v zadnjem času: »Vstopnice za koncert Cece so skoraj že razprodane, tudi ostali tuji glasbeniki se zelo dobro prodajajo, slovenski nekoliko slabše. Zato morda poziv vsem tistim, ki nam očitajo, da je preveč tujih izvajalcev, naj podprejo slovenske izvajalce, ki so prav tako odlični, in pridejo na koncert.« Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj je prepričan, da prostora za diskriminacijo in nestrpnost ni, zato je vse, ki se bodo udeležili kateregakoli dogodka, pozval: »Naš cilj je v pustnem času ponuditi zabavo, ki se lahko postavi ob bok največjim karnevalom v Evropi. Ambicije so presegle regionalne okvire, poskrbeli smo za nacionalno promocijo. Najpomembnejše je, da nam bo vsem v tem pustnem času lepo. Vsak si lahko izbere tisti dogodek, ki mu ustreza. Izbira je velika.« Dženana Kmetec Foto: CG Slovenija, Podravje • Lekarnarji pričakujejo dodatne zaposlitve in plačilo nekaterih storitev Bodo nekatere lekarne zaradi pomanjkanja kadra zapirali? Lekarniška zbornica Slovenije je javno opozorila na pomanjkanje kadra in pričakuje zaposlitev vsaj 300 novih farmacevtov ter plačilo nekaterih storitev, ki jih izvajajo, a niso ovrednotene. Svoje zahteve in predloge so že naslovili na pristojni zdravstveno ministrstvo. Predsednica zbornice Darja Potočnik Benčič je ministrstvo za zdravje pozvala, naj zagotovi dodaten kader oziroma spremeni normative: »Hkrati si želimo, da bi bilo naše delo ustrezno ovrednoteno, saj farmacevti zaradi povečanih obremenitev odhajajo na druga delovna mesta.« Opozorila je, da v lekarnah pomagajo pri reševanju stisk pacientov in da to želijo početi tudi v prihodnje, a to lahko zagotovijo samo z ustreznimi in kompetentnimi kadri. Opravljali naj bi številne storitve, ki niso ovrednotene, posledično niti ne plačane. Zasebna lekarna trenutno brez kadrovskih težav Za razliko od javne zasebna ptujska lekarna trenutno ne potrebuje dodatnega strokovnega kadra. V lekarni je skupno zaposlenih enajst magistrov farmacije in pet farmacevtskih tehnikov. »Trajno ne potrebujemo dodatnih delavcev, problem je edino nadomeščanje daljših izpadov. Sem sodijo tudi specializacije, kijih moramo za nameček v celoti financirati sami ter nadomeščati izpad specializanta. Glede na standarde nas je malo več kot v večini lekarn, a se zavedamo, daje za dobro storitev bistven širok in kakovosten kader. Naša prioriteta so ljudje, kar velja za obe strani pulta,« pravi mag. farmacije Jaša Toplek iz Lekarne Top-lek. Številne napake zaradi pisanja receptov na daljavo Nedostopnost zdravstvenih delavcev se odraža na različne načine, tudi v povečanem obsegu dela farmacevtov. Potočnik Benčičeva je opozorila, da naročanje receptov na daljavo lahko povzroči mnoge napake v predpisovanju receptov: »Magister farmacije porabi veliko časa, da reši težave, ob tem pa si zelo prizadeva, da pri pacientu ohrani zaupanje v zdravstvo in zdravi- la.« Število izdanih receptov narašča, nabor storitev ob izdaji zdravil se je podvojil, kadrovska slika pa je nespremenjena. Na težave, ki jih imajo ob svojem delu in so predvsem posledica pomanjkanja kadra, so opozorili številni lekarnarji. Strinjali so se, da se je njihova obremenitev v času korone močno povečala. Med epidemijo so morali nekateri skrajšati delovni čas, stanje pa se še vedno ni izboljšalo. Direktorica Celjskih lekarn Lilijana Grosek je opozorila: »Zaposleni so pod vse večjim stresom in so izčrpani. V lekarnah moramo opravljati dežurstva in nadomeščanja v drugih krajih, kar je za mnoge zelo obremenjujoče. To dokazuje tudi vedno več bolniških odsotnosti v primerjavi s prejšnjimi leti.« Farmacevti in Lekarniška zbornica Slovenije ministrstvu za zdravje predlagajo sprejetje novih normativov in zaposlitev vsaj 300 dodatnih magistrov farmacije. Želijo si več specialistov v lekarniški dejavnosti in ureditev financiranja specializacij. Obenem predlagajo, da se ovre- Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije, opozarja, da so spremembe normativov nujne. dnotijo vse storitve, ki jih izvajajo. V Lekarniški zbornici Slovenije so jasni: če jim država ne bo prisluhnila, bodo lekarne primorane skrajševati odpiralne čase, izključena ni niti možnost zapiranja manjših lekarn. Tudi v Lekarnah Ptuj bi potrebovali več strokovnega kadra Tudi Lekarne Ptuj se, podobno kot ostali javni zavodi, že dlje časa srečujejo s povečano obremenje- nostjo in pomanjkanjem strokovnega farmacevtskega kadra. »Kadrovska stiska dodatno otežuje naše delo, kadar pride do nenačrtovanih kratkoročnih oz. dolgoročnih odsotnosti. Občasno smo morali zaradi tega skrajšati delovni čas ali pa celo zapreti katero od lekarniških podružnic,« je pojasnil direktor Lekarn Ptuj Miroslav Mihalič. Trenutno imajo 48 zaposlenih v devetih lekarniških enotah ter na upravi. Letos so zaposlili dodatnega magistra farmacije, kar jim bo olajšalo organizacijo dela: »To pa še zdaleč ne bo dovolj za zmanjšanje preobremenjenosti naših zaposlenih. V zadnjem času opažamo tudi porast izdaje zdravil v času dežurstva in s tem dodatno izčrpanost farmacevtov, kar lahko vpliva na kvaliteto storitve. Ob tem se pojavlja tudi bojazen, da bi farmacevti odšli na druga delovna mesta.« Mihalič ocenjuje, da bi za nemoteno poslovanje v tem trenutku potrebovali dodatne tri magistre farmacije. Dženana Kmetec Foto: CG torek • 31. januarja 2023 Izobraževanje Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Po gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije GZS za intervencije na Krasu razdelila 6,5 milijona evrov Gasilska zveza Slovenije (GZS) je društvom razdelila denar za pomoč pri gašenju požara na Krasu, najobsežnejšega v Sloveniji doslej. Klicu na pomoč so se odzvala več ali manj vsa gasilska društva v državi, požrtvovalnost gasilcev je bila brezmejna, pomislekov, da ne bi pomagali, ni bilo. Predsednik vlade Robert Golob je gasilcem ob obisku kraja intervencije obljubil finančno pomoč. Do izplačila denarja je sicer trajalo pol leta, a gasilska društva imajo danes ta denar na svojih transakcijskih računih. Denar za povračilo stroškov intervencije na Krasu se je na računu GZS zbiral iz več virov. Država -Uprava za zaščito in reševanje - je zagotovila 4,2 milijona evrov; od 4,2 milijona evrov je bilo 2,7 milijona evrov namenjenih pokrivanju intervencijskih stroškov, 1,5 milijona evrov je bilo nakazilo po sklepu vlade za opremljanje gasilskih organizacij (obljuba predsednika Goloba). Boscarol dodal 1,5 milijona evrov Podjetnik Ivo Boscarol je na kupček dodal 1,5 milijona evrov, 811.000 je GZS zbrala z donacijami drugih podjetnikov, SMS-donacija-mi in sredstvi, ki so jih zbrali v televizijski oddaji Stopimo skupaj za slovenske gasilce. Skupaj so zbrali 6,5 milijona evrov, od tega je GZS 5,8 milijona evrov razdelila med gasilska društva, dobrih 600 tisočakov je šlo na račune delodajalcev k «s Predsednik GZ Ormož Dejan Jurkouič Foto: Sašo Svigelj Nakazila z najvišjimi zneski so prejela društva iz obalno-kraške in severnoprimorske regije: Komen 103.000, Kostanjevica 102.000, Dornberk 61.000, Renče - Vogrsko 45.000, Tolmin 44.000 in Podranos 38.000 evrov. Foto: zasebni arhiv za nadomestila za pokrivanje stroškov odsotnosti gasilcev z dela. Gasilcem v Podravju 456.000 evrov V podravski regiji je sto gasilskih društev skupaj prejelo 456.000 evrov. Zneski nakazil posameznim društvom so različni, od nekaj sto pa vse do 18.000 evrov. Več kot PGD Desenci bo denar od vladne in Boscaroloue donacije ponudilo članom Namestnik predsednice PGD Desenci Alen Čučekje pojasnil, da so večino denarja (13.518 od skupno 15.567) prejeli za povračilo stroškov in škode. Njihova gasilska avtocisterna seje med intervencijo poškodovala. »Zadovoljni smo, da smo dobili to nakazilo. Na avtomobilu smo imeli veliko škode, ki smo jo v celoti pokrili. V društvu smo se dogovorili, da bomo članom, ki so sodelovali v intervenciji, ponudili izplačilo tistega dela, kije bil obljubljen vsakemu posamezniku. Vsak se bo lahko odločil, ali mu denar izplačamo ali pa bo povedal, čemu naj ga v društvu namenimo. V intervenciji na Krasu smo sodelovali kot GZ Destrnik, torej društvi Destrnik in Desenci skupaj, šli smo trikrat. Iz PGD Desenci je bilo osem gasilcev, oddelali smo 190 ur.« deset tisočakov so na račun prejela naslednja društva: Slovenska Bistrica 17.894, Desenci 15.567, Kora-čice 14.493, Leskovec 14.059, Tinje 12.834, Stojnci 12.315, Tržec 10.924, Žetale 10.721, Lenart 10.497 in Ga-brnik 10.163 evrov. Navedeni zneski so v glavnem na račun stroškov intervencije in škode, ki je nastala na opremi. PGD Desenci je imelo za 13.500 evrov intervencijskih stroškov, PGD Koračice 12.000 evrov, PGD Leskovec približno 10.000 evrov. Gasilci so z nakazili načeloma zadovoljni. Večina denarja se bo dejansko v blagajni le obrnila za pokritje vseh stroškov in popravilo vozil ter nakup nove opreme, ki bo nadomestila uničeno. S prejetim denarjem bodo v društvih lahko popravili nastalo škodo, nekaj sredstev pa bo še vseeno ostalo za financiranje redne dejavnosti in nakup nove opreme. Gasilcem iz Leskovca 14 tisočakov Stroški intervencije bi se glede na značaj naravne nesreče in obseg reševanja v vsakem primeru gasil- Prejemniki najvišjih nakazil v ptujsko-ormoški regiji PGD Nakazilo (€) Stroški intervencije (€) Desenci 15.567 13.518 Koračice 14.493 12.187 Leskovec 14.059 9.703 Stojnci 12.315 10.676 Tržec 10.924 6.825 Žetale 10.721 6.365 Gabrnik 10.163 6.320 Videm 9.593 3.444 Grabšinski Breg 8.881 2.733 Ptuj 7.850 2.214 Predsednik PGU Leskovec Peter Jagarinec Foto: zasebni arhiv Namestnik predsednice PGD Desenci Alen Čuček Na vozilu PGD Stojnci strojelom PGD Stojnci je prejelo 12.315 evrov, od tega za stroške intervencije dobrih deset tisočakov, saj je tudi njihovo vozilo domov prišlo poškodovano. »Imeli smo strojelom,« je dejal predsednik Dejan Zemljarič. Dodal je, da jih je nakazilo GZS presenetilo, saj ga niso pričakovali. »Gasilci nismo zato, da bi pričakovali plačilo. Seveda pa smo zadovoljni, da so se obljube, ki so bile dane, izpolnile.« cem povrnili iz javnih sredstev. Poseben vladni dodatek in sredstva iz zbranih donacij, med katerimi je bila najvišja Boscarolova, so bili za gasilce prijetno presenečenje. Povedali so, da je njihov angažma prostovoljen in ne delajo za denar. Kljub temu je prispeli denar dobrodošel in ga bodo porabili za potrebe delovanja društev. »Nismo gasili zato, da bi nas finančno nagradili. Pomagali smo, ker so našo pomoč potrebovali,« je poudaril predsednik PGD Leskovec Peter Jagarinec. Njegovo društvo je na račun dobilo dobrih 14.000 evrov. »Informacije o posebnem vladnem dodatku ter donacijah podjetnikov in drugih so prišle naknadno, ko smo že pomagali, proti koncu večtedenskega gašenja. Z intervencijo smo imeli kar nekaj stroškov, prisotni smo bili v več izmenah, več dni in z več vozili. Sodelovalo je devet naših gasilcev, nekateri med njimi večkrat, skupaj smo oddelali 394 ur. Na vozilih, ki smo jih kupili s pomočjo občine in občanov, je kar nekaj škode, ki jo je treba popraviti. Zato je prav, da nam bo nastala škoda povrnjena. Vladni dodatek in donacije bomo namenili za nakup opreme.« Ormožanom 47.000 evrov Predsednik Gasilske zveze (GZ) Ormož Dejan Jurkovič je dejal, da je vsak evro v društvene blagajne dobrodošel. Štirinajst društev GZ Ormož je skupno prejelo 47.000 evrov. »Pripomb v zvezi z nakazili nisem slišal, zato menim, da so društva načeloma zadovoljna. Nekaj opreme je bilo med intervencijo poškodovane, škoda bo povrnjena, nekaj sredstev je bilo na račun prisotnosti gasilcev na požarišču, pokriti so stroški goriva. Vsako nakazilo pride prav, denar bomo namenili za redno delovanje društev, odvisno od potreb in investicij posameznega (oprema, vlaganja v gasilske domove ...).« Mojca Zemljarič Vir: GZS Foto: MZ Slovenija, Podravje • Kreditni primež Banke Slovenije Kreditno nesposobna večina Slovencev Komercialne banke v Sloveniji že dalj časa opozarjajo na nenavadno ureditev ugotavljanja kreditne sposobnosti, ki tistim z najnižjimi dohodki odreka možnost najetja kredita. Vsi tisti, ki za svoje delo na koncu meseca prejmejo zakonsko določeno minimalno plačo, so se razveselili letošnjega razmeroma visokega dviga. Za delo, opravljeno po prvem januarju 2023, bodo morali zaposlovalci delavcem izplačati vsaj 1203,36 evra bruto oziroma 878,48 evra neto v primeru samske osebe brez otrok. A ne glede na to, za koliko se minimalna plača zviša, so tisti z najnižjimi prihodki kreditno nesposobni. Makrobonitetni ukrepi Banke Slovenije namreč predpisujejo, da mora posamezniku po tem, ko poplača kreditne obveznosti, na računu ostati vsaj 76 % minimalne plače. Torej po novem 914 evrov, kar je več, kot znaša neto minimalna plača. Na absurdno stanje že vse od sprejetja makrobonite-tnih ukrepov opozarja Združenje bank Slovenije, ki je pred časom pripravilo tri različne izračune s prikazom, kako se je z dvigom minimalne plače poslabšala kreditna sposobnost vsega prebivalstva. Pri izračunih so uporabili podatek o neto povprečni plači in ugotovili, da lahko posameznik s povprečno plačo v novem letu dobi največ 72.151 evrov kredita v primerjavi z lani, ko je bilo s povprečno plačo možno dobiti malo manj kot 90.000 evrov kredita pri 20 letih odplačilne dobe. Kako »tragična« je kreditna zgodba, se pokaže v izračunu za štiričlansko družino, v kateri odrasli osebi zaslužita vsak svojo povprečno plačo, hkrati pa mo- rata vzdrževati dva otroka, zaradi česar ji banka k zahtevanemu znesku, ki mora ostati na računu, prišteje še 248,92 evra za vsakega otroka. Najvišji znesek hipotekar-nega kredita, ki ga taka družina lahko dobi, je okoli 55.000 evrov, kar je 35.000 evrov manj kot lani. Ob tem je treba opozoriti, da rasti višine obrestnih mer še ni konec, kar bo v prihodnjih mesecih dodatno zniževalo kreditno sposobnost Slovencev in Slovenk. Ž.K. Foto: Primož Lavre Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB: »Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben... Tega nikjer drugje ni,« je bil nedavno v državnem zboru kritičen Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. 4 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Videm • Skozi Lancovo vas po luknjasti cesti Prvi metri asfalta verjetno marca Lancova vas je že od lanske jeseni gradbišče. Asfaltna cesta skozi kraj je bila zaradi gradnje kanalizacije prekopana, tudi po več mesecih pa ostaja neprijazna za avtomobile in za voznike. »Podjetje se trudi, da vzdržuje cesto, kolikor se da, težko pa naredijo kaj več,« je stanje na terenu komentiral predsednik KS Lancova vas Miran Podgoršek. Foto: Mojca Vtič Delavci na terenu se trudijo, da vzdržujejo cesto, a vseh lukenj jim ne uspe pokrpati. Vrednost projekta izgradnje kanalizacije Lancova, Barislovci, Sela je štiri milijone evrov brez DDV, investicijo izvaja Komunalno podjetje Ptuj, občina pa je od države za projekt pridobila milijon evrov. Z gradbiščem v Lancovi vasi se krajani spoprijemajo že od lanske jeseni, asfalta pa še ni na vidiku. »Projekt je bil načrtovan brez hišnih priključkov, tako da smo sedaj delali določene preboje, prav tako preučujemo še ostale komunalne vode, če bi bile morda na tej trasi še azbestne cevi, pogovarjamo se tudi o možnostih za položitev optike. Želimo namreč, da se potrebna dela opravijo zdaj, ko je gradbišče že odprto, da ne bi potem na novo kopali. Žal pa imam občutek, da se je kanalizacija jeseni gradila, ker so se iskali potrebni metri investicij pred volitvami,« je dejal župan Brane Kolednik. Nejevolja med krajani zaradi luknjaste ceste je seveda prisotna, vendar so nekateri do investicije bolj, drugi manj razumevajoči. »Situacijo moramo sprejeti tako, kot je. Ta teden naj bi se nadaljevala še gradnja proti Žiku, nato bi lahko marca, če bo vse po sreči, podjetje začelo z asfaltiranjem,« je dodal predsednik KS Podgoršek. Mojca Vtič Podravje • Pomoč občin pri nakupu vozovnic Dijaki in študentje ceneje do vozovnic Dijaki oz. študentje iz Spodnjega Podravja, ki se šolajo v Mariboru, morajo kar nekaj sredstev letno nameniti za stroške prevoza. Mesečna vozovnica od Ptuja do Maribora stane 25, letna pa 200 evrov. Cena v primerjavi z lanskim šolskim letom ostaja enaka. Foto: ČG Dijaki in študentje iz Hajdine lahko koristijo javni prevoz po polovični ceni. Dodatne subvencije občin lahko v letošnjem šolskem letu uveljavljajo samo še občani Ruš, Ormoža in Hajdine. Dijaki iz občine Ruše lahko na polno ceno letne vozovnice uveljavljajo subvencijo v višini 15 odstotkov (30 evrov), študentje pa 12 odstotkov (25 evrov). Pri nakupu mesečne vozovnice lahko oboji prihranijo pet evrov na mesec oz. 20 odstotkov polne cene mesečne vozovnice. Dijaki Gimnazije Ormož pa lahko javni prevoz koristijo brezplačno, saj subvencija tamkajšnje občine znaša 100 odstotkov. Lani je za te namene porabila dobrih 47.000 evrov. Občina Hajdina vozovnice IJPP sofinancira že od leta 2013, in sicer mesečno vozovnico v višini 10 evrov, letno vozovnico pa v višini 100 evrov na posameznika. Kot so pojasnili na hajdinski občini, so upravičenci vsi dijaki in študentje s stalnim prebivališčem v občini Hajdina. Posebna prijava na občini ni potrebna, je pa treba ob nakupu na prodajnih mestih Arrive pokazati potrdilo o stalnem prebivališču ali osebno izkaznico. V letošnjem šolskem letu je občina subvencionirala 132 letnih in 90 mesečnih vozovnic (povprečno 22 na mesec), v šolskem letu 2021/22 pa 110 letnih in 170 mesečnih vozovnic (povprečno 17 na mesec). V lanskem letu so za ta namen porabili okoli 15.000 evrov, v zadnjih petih letih pa skupno nekaj manj kot 70.000 evrov. Estera Korošec Višina sredstev za subvencioniranje vozovnic LETO HAJDINA ORMOŽ 2020 10.920 € 7.080 € 2021 12.230 € 6.920 € 2022 15.070 € 15.956 € Skupaj 38.220 € 29.956 € Vir: občini Hajdina in Ormož Slov. Bistrica • Povprečna položnica višja za šest evrov Komunalna podjetja v primežu elektrotrgovcev »Trenutne cene energentov so nerealne, nerealne,« je dejal direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek. Leta 2021 naj bi za električno energijo Slovenjebistričani odšteli dobrih 100.000 evrov, lani je znesek dosegel 500.000 evrov. Prijavili so se na razpis za pridobitev državne subvencije, a rezultat še ni znan. Komunala Slovenska Bistrica je neke vrste holding, saj pod eno streho združuje vse javne službe s področja varovanja okolja. Lani je načrpala 2,3 milijona m3 vode, skrbi za 900 kilometrov cevi javnega vodovoda ter oskrbuje 9.600 priključkov. Za 47.000 prebivalcev izvaja čiščenje in odvajanje odpadnih voda, za pet občin pa zbiranje odpadkov, obdelavo in odlaganje na odlagalnem polju na Pragerskem. Za opravljanje vseh del porabijo 1,7 GW električne energije oz. skupaj celotna družba 1,9 GW, največ na področju čiščenja odpadnih voda ter pri oskrbi z vodo. Strošek električne energije je v enem letu izjemno narasel. »Plačevali smo slabih 60 evrov za megavatno uro električne energije, že v začetku lanskega leta je cena zdrvela na slabih 278 evrov, kjer pa se ni ustavila ... Objavili smo javni razpis, postopek javnega naročila traja najmanj 40 dni. Vmes smo spremljali nemško borzo, kjer je cena električne energije padla na 270 evrov za megavatno uro. Mi smo prejeli ponudbo v višini 600 evrov, prijavil pa se je le en ponudnik. Ob tem je vlada svetovala, naj ne kupujemo oz. sklepamo pogodb za nakup električne energije, a mi smo se morali držati postopkov. Zdaj ne vemo, ali bomo državno subvencijo prejeli ali ne,« je energetsko turbulentno leto povzel Tramšek. Finančno to pomeni, da če so leta 2021 v Komunali Slovenska Bistrica odšteli 114.000 evrov za električno energijo, so lani že presegli štirikratnik te cene. Za 30 % se je podražilo še gorivo, ki ga letno porabijo dobrih 200.000 litrov, zvišale so se tudi plače. Višanje cen lani zadržale volitve Podražitve storitev zato niso presenečenje, bile so napovedane že v lanskem letu, a so jih najverjetneje zadržale lokalne volitve. V Slovenski Bistrici bo tako položnica za štiričlansko družino, ki porabi 12 m3 vode mesečno in katere gospodinjstvo je priključeno na kanalizacijski sistem ter ima 120-litrski zabojnik za mešane komunalne odpadke (MKO), za slabih sedem evrov višja; če ima gospodinjstvo Foto: Mojca Vtič Direktor Komunale Slovenska Bistrica Maksimiljan Tramšek ne želi pristati na cene elektrotrgovcev. pretočno greznico, bo položnica skupno višja za slabih šest evrov. Toda kot opozarja Tramšek, te cene niso oblikovane na trenutno veljavnih cenah električne energije. »Če je strošek elektrike v ceni storitve v preteklih letih znašal 3,6 %, bi sedaj 20 %. A veljavne cene električne energije so nerealne. Od vlade pričakujemo, da bo cene energentov omejila tudi za komunalna podjetja. Ob tem pa ni mogoče razumeti, da se proizvodna cena električne energije za megavatno uro giblje okrog 40 evrov, mi pa bi plačevali 500 evrov in več.« Tramšek je še poudaril, da slovenjebi-striška komunala že gradi sončne elektrarne, prizadevajo si, da bi v prihodnjih letih en gigavat električne energije, torej polovico, pridobili s pomočjo sončnih celic na že obstoječih objektih. Mojca Vtič Primerjava starih in novih cen komunalnih storitev v Slovenski Bistrici Slovenska Bistrica Stara cena, 12 m3 Nova cena, 12 m3 Razlika Cena na m3 1 Oskrba z vodo 14,94 € 16,98 € 2,00 € 6,52 € Odvajanje in čiščenje odpadnih voda, ČN 17,71 € 21,19 € 3,48 € 5,67 € Pretočna greznica 11,85 € 14,29 € 2,44 € 2,29 € Odpadki, 120 litrov MKO 15,57 € 14,32 € 1,25 € Vir: Komunala Slovenska Bistrica V Slovenski Bistrici bo položnica v povprečju višja za šest evrov. s«s Foto: Mojca Vtič Ptuj • Plačilo komunalnega prispevka za nezahtevne objekte ostaja Predlog za oprostitev naletel na gluha ušesa Svetnik Sergej Ivanuša je na ptujsko občino naslovil pobudo, ki bi marsikoga razveselila, a se glede na pojasnilo občinske uprave ne bo uresničila. Predlagal je namreč, da za gradnjo nezahtevnih objektov v MO Ptuj ne bi zaračunavali komunalnega prispevka. Foto: CG Na MO Ptuj pojasnjujejo, da Zakon o urejanju prostora ne daje izbire, ali bodo zaračunavali komunalni prispevek za nezahtevne objekte ali ne. »S spremembo zakona, ki je začel veljati junija 2022, nezahtevni objekti niso oproščeni plačila komunalnega prispevka oz. ima posamezna občina možnost samostojnega odločanja, ali se komunalni prispevek za nezahtevne objekte obračuna ali ne. V MO Ptuj je komunalni prispevek eden izmed najvišjih in trenutno ga po enaki formuli obračunavamo tudi za nezahtevne objekte, kar pa je neupravičeno, če je nezahtevni objekt priključen obstoječemu objektu, za katerega je bil prispevek že obračunan,« je predlog predstavil Ivanuša. Glede na tipologijo objektov med nezahtevne objekte spadajo majhne stavbe do 50 m2, manjši pomožni objekti v javni rabi, ograje, podporni zidovi, mala komunalna čistilna naprava, vodnjaki, vodometi, rezervoarji ... Različno tolmačenje zakonskih novosti Podobne dileme je v lanskem letu ob uveljavitvi novega zakona imelo več občin, zato je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo pojasnilo, iz katerega izhaja, da je stari Zakon o urejanju prostora določal zakonsko oprostitev za nezahtevne pomožne objekte, ki nimajo samostojnih priključkov na komunalno opremo. Novi zakon oprostitve ne določa več: »Zato se komunalni prispevek v primeru, če so izpolnjeni pogoji za zavezanca za plačilo komunalnega prispevka, odmerja za vse nezahtevne objekte, za katere se komunalni prispevek odmerja.« A obenem so na pristojnem ministrstvu dodali, da je odločanje in presoja o tem, ali je za nek objekt treba odmeriti komunalni prispevek ali ne, v pristojnosti občine. Na predlog Ivanuše so iz ptujske občine odgovorili le, da komunalni prispevek - tudi za nezahtevne objekte - zaračunavajo na podlagi zakona in po formuli iz uredbe. Sprememb torej ni pričakovati. Dženana Kmetec torek • 31. januarja 2023 Izobraževanje Štajerski 5 Ptuj • Govorice ali resna namera po racionalizaciji poslovanja javnih zavodov? (Ne)smiselnost ideje o združevanju javnih zavodov V zadnjem obdobju so se pojavile glasne špekulacije, da na ravni ptujske občine razmišljajo o združevanju nekaterih javnih zavodov. Na ta način naj bi poskrbeli za racionalizacijo stroškov. Dejstvo, da je bil razpis za prosto delovno mesto direktorja Centra interesnih dejavnosti Ptuj (CID) razveljavljen in nato ponovljen, je govorice le še dodatno podkrepilo. Prav CID naj bi bil namreč prvi na seznamu tistih, ki naj bi jih želeli priključiti Zavodu za turizem Ptuj. Zakaj so razveljavili razpis za prosto mesto direktorja CID Govorice o tem, da vodstvo ptujske občine razmišlja o združevanju nekaterih javnih zavodov, so postale še bolj glasne, ko je bil razpis za prosto delovno mesto direktorja CID Ptuj konec lanskega leta razveljavljen. A razlog za to je popolnoma birokratskega značaja. Razpis mora biti namreč sočasno objavljen v vseh kanalih, kar v tem primeru ni bilo izpolnjeno. Na Zavodu za zaposlovanje naj bi ga objavili dan kasneje kot v našem časopisu. V izogib potencialnim težavam in pritožbam se je svet zavoda CID Ptuj odločil za razveljavitev starega in objavo novega razpisa. Ta je bil objavljen 17. januarja, rok za prijavo je 15 dni. Direktor bo imenovan za mandat petih let. Dosedanjemu direktorju Aleksandru Kranerju se izteka tretji mandat. Neuradno je slišati, da se tokrat ni prijavil, česar ni ne potrdil ne zanikal. Direktor CID Ptuj Aleksander Kraner je potrdil, da je seznanjen z neuradnimi informacijami o domnevni nameri vodstva občine, da nekatere javne zavode združi pod eno streho. Konkretnih informacij o tem, na kak način bi to potekalo, nima: »Če bi se odločili za to potezo, mora biti to združevanje smiselno. Slišati je, da je namen racionalizirati stroške. Sam imam kar nekaj pomislekov okrog tega, ali bi to z združevanjem dosegli. Vsebinsko so si zavodi, ki delujejo v MO Ptuj, zelo različni, kar pomeni, da bi še vedno vsak moral imeti vodjo. Sam menim, da to ne bo enostavno uspelo. V prvi vrsti je treba odpreti javno debato na to temo in vključiti vse akterje. To se nikakor ne sme delati v tajnosti, kot kazen posameznikom ali zavodom, pač pa mora obstajati širši interes. Mene osebno bi predvsem zanimalo, na kak način bi sploh lahko prihranili v primeru tovrstne reorganizacije.« Neuradno je slišati, da bi CID (če bi se za to odločili) priključili Zavodu za turizem Ptuj. Direktorica zavoda Tanja Srečkovič Bolšec pravi, da s to namero ni seznanjena: „Dokler nam ne bodo predloga predstavili neposredno, se težko opredeljujem do navedenega. Neodvisno od tega si bom prizadeva- V času volilne kampanje so vnovič postale aktualne govorice o potencialnem združevanju javnih zavodov, z razveljavitvijo razpisa za prosto delovno mesto direktorja CID Ptuj pa so se še okrepile. la, da Zavod za turizem Ptuj ostane eden ključnih in osrednjih zavodov v mestu." Ne le stroškovna učinkovitost, pomembno tudi vsebinsko delovanje zavodov V igri za združitev oziroma spremembo organizacijske strukture naj bi bil tudi ptujski Zavod za šport, omenjata pa se tudi Mestno gledališče Ptuj in Znanstveno-razi-skovalno središče Bistra Ptuj. Direktor ptujskega gledališča Peter Srpčič pravi, da v teh časih vsi iščejo poti, kako čim bolj racionalno poslovati, a opozarja: „Goto-vo tisti, ki pripravljajo tak projekt združevanja, vidijo možnosti za racionalizacijo, pri tem pa je seveda treba imeti pred očmi ne le stroškovno učinkovitost, ampak tudi premislek, kaj to pomeni za samo vsebinsko delovanje zavodov. Če gre za različne dejavnosti, lahko to tudi prinese kup težav. Mestno gledališče Ptuj je zavod, ki mora ohraniti svojo pravno subjektivite-to in neodvisnost, saj je le-ta pogoj za pridobivanje sredstev iz državnega proračuna. Kot samostojno gledališče smo uvrščeni v mrežo slovenskih poklicnih gledališč, pri katerih država zagotavlja programska sredstva, v našem primeru je to večina programskih sredstev." Edina smiselna povezava, ki jo Srpčič vidi kot možno, je priključitev Mestne galerije kot samostojne programske enote pod okrilje gledališča: „Gre za edini mestni instituciji, ki se ukvarjata z živo profesionalno umetnostjo. V tem primeru bi prišlo do konkretne si-nergije, saj imamo tehnično ekipo in tehnična sredstva, finančne in organizacijske službe, transportna sredstva, sinergije bi dosegali tudi pri oglaševanju, pa tudi vsebinsko in projektno bi lahko sodelovali, izkoriščali prostorske in druge danosti za potrebe obeh dejavnosti." To, da je trenutno mestna umetniška galerija del Zavoda za turizem, se mu zdi popolnoma nesmiselno. Kot pravi, je trenutni način delovanja breme za oboje. Štefan Čelan, direktor ZRS Bistra, pravi, da imajo razmišljanja o smiselnem povezovanju nekaterih dejavnosti v občini dolgo brado: »Vedno se obnavljajo v času lokalnih volitev, potem pa vse potihne. Po meni znanih informacijah se na tem področju nič resnega ne dogaja.« Podobno so zatrdili tudi na ptujski občini. Na vprašanja o tem, ali so te ideje aktualne in v kateri fazi je realizacija, so odgovorili: »Morebitno združevanje javnih zavodov v MO Ptuj je bila sicer tudi ena od tem na predvolilnih soočenjih, seveda pa je za to potrebno politično soglasje.« Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG Dornava • Prva izredna seja občinskega sveta Čakajo novega direktorja ali direktorico Dornavski svetniki so na izredni seji potrdili sestavo občinskih delovnih teles, medtem ko bo na podžupanska imena treba še nekaj časa počakati. Župan Matej Zorko je dejal, da je želel imenovati dva podžupana, a mu ustanovitveni občinski akti tega ne omogočajo. Zato bodo najprej spremenili poslovnik občinskega sveta in statut občine, ki sta po Zor-kovih besedah zastarela in potrebna osvežitve. Občina Dornava je v začetku meseca ostala tudi brez direktorice občinske uprave, saj se je Nada Kolednik vrnila nazaj v službo na Videm, kjer je njen brat Brane Kolednik postal župan. Tako se v Dornavi sedaj aktivno ukvarjajo z iskanjem novega direktorja. Na razpis so se po besedah župana Zorka prijavili štirje kandidati, sledi izbirni postopek, po izboru najustreznejšega kandidata bo treba počakati na pravnomočnost odločitve. Šele tedaj bodo javnosti predstavili ime novega direktorja ali direktorice občinske uprave. Občinsko upravo z županom na čelu pa sicer čaka še priprava proračuna, saj je občina na začasnem financiranju. Imenovali člane delovnih teles Na začetku mandata je nova ekipa uspešno sestavila delovna telesa in jih na izredni januarski seji potrdila. Odbor za javne finance bo vodil Srečko Kondrič, gospodarske dejavnosti in infrastrukturo Marko Mernik, negospodarske dejavnosti Sandi Žu-ran, okolje in prostor Dominik Ku-kovec, statutarnopravno komisijo Domen Horvat, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pa Ivan Šilak. Člani nadzornega odbora so Denis Kukovec, Danijel Cigula, Irena Herga, Danijel Kovačič in Nejc Zemljarič; predsednika člani nadzornega odbora izberejo sami. Potrjevanje sklepov je bilo bitro opravljeno, sejo so končali v manj kot pol ure. V starem vrtcu gospodinjska in tehnična V« I • ucilnica Svetniki so na seji razpravljali o projektu energetske sanacije starega vrtca ter spremembi načina ogrevanja v šoli in vrtcu. Nekdanje vodstvo občine je v prostorih obnovljenega starega vrtca nameravalo ohraniti dejavnost varstva otrok - uredili bi igralnice za potrebe vrtca. A število rojstev otrok in projekcija vpisa kažeta, da v dor-navskem vrtcu stiske s prostorom ne bo. Zato so se na občini odločili, da bodo v starem vrtcu raje uredili šolsko gospodinjsko in tehnično učilnico, ki bi ju lahko uporabljala tudi društva. Župan Matej Zorko je pojasnil, da na projekt, ki se izvaja z evropskimi sredstvi, to ne bo vplivalo. Gre namreč za drugo fazo, ki se še ne izvaja, zato so spremembe možne, je dodal. Za vrtec so svetniki potrdili spremembo sistemizacije delovnih mest in razširjeni obseg normativa glede števila otrok v skupinah. V vrtcu imajo šest oddelkov, vpisanih je 97 otrok, podpis petih pogodb še pričakujejo. Vrata vrtca so odprta med 5.30 in 16.30. Mojca Zemljarič Foto: MZ Benedikt • Vrtec dražji za dobro desetino Več denarja tudi iz proračuna Tudi v Benediktu se zaradi vse višjih stroškov niso mogli ogniti podražitvi programov v vrtcu. —"i Foto: OS Benedikt Po letu in pol imajo v benediškem vrtcu nove cene. V letošnjem šolskem letu vrtec, ki skupaj z osnovno šolo spada pod skupni zavod, obiskuje 166 malčkov, ki so razdeljeni v devet skupin. V štirih skupinah prvega starostnega obdobja jih je 54, v petih drugega starostnega obdobja pa 112. Dosedanja ekonomska cena: 517,87 oziroma 375,29 evra je veljala od prvega maja 2021, s prvim januarjem letos pa je višja za dobrih 11 odstotkov. Za prvo starostno obdobje se je tako povišala za dobrih 58 evrov in znaša 576,17, za drugo starostno obdobje pa za dobrih 43 evrov in znaša 418,63 evra. Dvig ekonomske cene pa ne pomeni samo višjih stroškov za starše, ampak bo treba več sredstev zagotoviti tudi v proračunu. Za koliko denarja natančno gre, na občini ne morejo oceniti, saj je to odvisno od dohodkovnega razreda staršev in števila oddelkov vrtca oziroma števila vključenih otrok v posamezni oddelek, kar pa se lahko med letom spreminja. SD 6 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Slovenija • Letošnje naložbe Darsa v avtoceste Zastoji med Mariborom in Celjem Dars za letos načrtuje investicije v skupni vrednosti 301 milijon evrov, od tega naj bi za gradbena dela v okviru obnov avtocest in hitrih cest namenili 106 milijonov evrov, za investicije v novogradnje pa 77 milijonov evrov. Kot najzahtevnejši projekt obnove izpostavljajo rekonstrukcijo odseka Dramlje--Slovenske Konjice. Za prenovo tega odseka štajerske avtoceste je Dars izbral konzorcij pod vodstvom novomeškega CGP, ponudbena cena pa je 69,95 milijona evrov brez DDV. Postopek oddaje javnega naročila sicer še ni pravnomočno zaključen. Dela bodo, kot so strnili na Darsu, obsegala rekonstrukcijo okoli sedem kilometrov cestišča v smeri Celja in okoli devet kilometrov cestišča v smeri Maribora, obnovljeno bo vozišče v predorih Pletovarje in Golo rebro, ki bosta tudi tehnično in varnostno nadgrajena, prenovljeni bodo premostitveni objekti Grapa, Škedenj I in Škedenj II. Foto: ČG Dela na »štajerki« bodo trajala dve leti V času glavnih obnovitvenih del bo eno smerno vozišče pod popolno zaporo, promet po drugi polovici avtoceste pa bo urejen dvosmerno. Ostala dela bodo potekala pod različnimi tipi prometnih ureditev z zagotavljanjem prevoznosti dveh pasov v obeh smereh. Rok za izvedbo vseh del je 410 dni od uvedbe v delo. Dela bodo tako potekala dve gradbeni sezoni, pri čemer je popolna zapora smernih vozišč v smeri Celja in Maribora načrtovana v poletnih mesecih letos in prihodnje leto, zato takrat na Darsu pričakujejo zastoje. Obnovitvena dela bodo letos v primeru, da bodo postopki izbire izvajalcev uspešno zaključeni, stekla še na gorenjski avtocesti pri Jesenicah, kjer bosta obnovljena viadukta Podmežakla 3 in 4, na hitri cesti Škofije-Srmin in na odseku dolenjske avtoceste med Ivančno Gorico in Bičem. Na vipavski hitri cesti načrtujejo izvedbo dodatnih protivetrnih ukrepov in obnove na določenih delih odsekov Razdrto-Vipava-Aj-dovščina-pokriti vkop Vipavski križ. Na ljubljanski obvoznici naj bi v kratkem stekla preureditev priključka Ljubljana zahod z ureditvijo priključevanja na Tržaško cesto. Na Darsu so spomnili, da se nadaljujejo tudi obnovitvena dela, ki so se začela lani. Gre za dela na severni ljubljanski obvoznici med Zado-brovo in Novimi Jaršami, vključno z obsežno rekonstrukcijo priključka Leskoškova cesta. Krak na južnem delu priključka, ki vodi na obvoznico proti Zadobrovi, so odprli pred nekaj tedni, ostale krake pa bodo postopno odpirali za promet spomladi. Nadaljevala se bodo tudi obnovitvena dela na gorenjski avtocesti med Lescami in Brezjami, na štajerski oz. pomurski avtocesti med Šentiljem, razcepom Dragučova in Lenartom ter na vipavski hitri cesti pred mejnim prehodom Vrtojba, kjer dela potekajo tudi čez zimo. Za investicije v novogradnje Dars medtem letos skupno načrtuje 77 milijonov evrov. Pri tem je za nadaljevanje gradnje druge cevi karavanškega predora načrtovanih 27,4 milijona evrov. Pri projektu tretje razvojne osi se bodo na njenem severnem delu letos nadaljevala dela na sklopu Jenina, po pravnomočno zaključenem postopku izbire izvajalca za odsek ob Škalskem jezeru in za del navezovalne ceste Konovo, kjer je Dars na razpisu izbral avstrijski Strabag, pa bi lahko stekla dela tudi tam. Planirana vrednost gradbenih del za letos je 28 milijonov evrov brez DDV. Med drugimi projekti na Darsu izpostavljajo še dokončanje projekta prenove malih avtocestnih počivališč. Lani so jih prenovili sedem, letos do maja pa naj bi zaključili še prenovo preostalih petih. V kratkoročnih Darsovih načrtih so tudi začetek del za ureditev priključka Dragomer na primorski avtocesti med Brezovico in Vrhniko, gradnja srminske in bertoške vpadnice, začetek gradnje odseka hitre ceste Markovci-Gorišnica-Ormož in dokončna ureditev navezave predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani. Sta Haloze • Turizem v zidanicah bi lahko posvojili tudi Haložani, pot je znana, enako rezultat »Cerkve in muzeje imajo povsod, zidanice pa Turizem in Haloze, besedi, ki se v paru pojavljata v opisih projektov občin, strategijah, na delavnicah o razvoju in potencialih Haloz, v programih županskih in svetniških kandidatov. Veliko je že bilo povedanega, izpeljanega na papirju, žal se prelito črnilo in porabljeni evropski tisočaki ne odražajo na terenu, turistični zanos mnogih pa je tudi že opešal. S podobnimi, če ne enakimi izzivi so se soočali tudi na Dolenjskem in v Beli krajini, a v tej vinorodni pokrajini jim je z vzpostavitvijo turizma v zidanicah uspelo preseči strategije in so od besed prešli k dejanjem. Tudi v Halozah je ta scenarij izvedljiv, je prepričan Matjaž Pavlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah. Število aktivnih ponudnikov nastanitvenih kapacitet v Halozah Občina Št. ponudnikov Št. stalnih ležišč 1 Cirkulane 9 48 Majšperk / / Makole 3 103 Podlehnik 4 74 Videm 13 168 Zavrč 3 13 Žetale / / Vir: Ajpes Po podatkih Ajpesa je v Halozah registriranih 32 ponudnikov, ki oddajajo apartmaje, sobe, hiše, glamping enote ..., skupaj pa nudijo 406 stalnih ležišč. Prenočišč in ponudnikov bi lahko bilo še več, če bi se za oddajo postelj odločili lastniki zidanic in hišk po Halozah. Konzorcij, ki deluje, seveda ni zrasel z danes na jutri. »Pred vzpostavitvijo projekta leta 2010 smo se veliko pogovarjali o turizmu na Dolenjskem. Okrog Tedna cvička smo vselej skupaj zbobnali ponudnike in razmišljali o strategijah, a iz leta v leto je bilo manj zanimanja. Bile so narejene številne analize, denar porabljen, efekta pa ni bilo,« je priznal Pavlin. Pred nekaj več kot desetimi leti pa so ustanovili društvo Konzorcij Turizem v zidanicah, v katerega so se včlanili lastniki zidanic, ki so imeli interes, da bi oddajali zidanice. »Bilo nas je okrog 100. Ustanovili smo tričlansko komisijo, ki si je zidanice ogledala na terenu, sestavljali pa so jo predstavnik upravne enote, arhitekt ter tržnik, takrat predstavnik Kompasa Novo mesto, danes to delo izvaja razvojna agencija.« Pri promociji projekta oz. ideje med lastniki zidanic so jim pomagala tudi društva vinogradnikov, na širšem območju Dolenjske jih je namreč preko 30. S 500 na 8.000 nočitev Odločitev je bila prava, število nočitev že vse od leta 2012 raste, s 500 nočitev so prišli na okrog 8.000 lani ustvarjenih nočitev, odzivi gostov pa so izjemni. Odlične ocene dosegajo na vseh portalih, prav tako se gostje vračajo. Tudi v Halozah so turisti navdušeni nad gostoljubnostjo, razgledi, a pogrešajo povezano ponudbo. Povezanost in predvsem promocija sta težavi, na kateri so že pred časom opozorili tudi ponudniki nočitev v naši vinorodni pokrajini. Na Dolenjskem je trženje prevzelo podjetje Kompas Novo mesto, torej turistična agencija. »Podjetje je že delovalo na področju turizma in trženje zidanic je bila le še ena dodatna dejavnost. Do spremembe na področju trženja je prišlo v času covida, ko so bili vzpostavljeni turistični boni. Pred boni je bilo 80 % obiskovalcev tujcev, v času koriščenja bonov pa so prevladovali Slovenci. Turistični boni so nas rešili, a z njimi je bilo veliko dela in Oddajanje zidanic je tudi priložnost za kme-med..., kajti zanimanje gostov za domače v agenciji so sklenili, da se odpovejo tej dejavnosti. Obrnili smo se na Razvojni center Novo mesto, ki je dejavnost z veseljem prevzel. Ohranili so prisotnost ponudnikov nočitev na platformah, kot so booking, holiday home, airbnb, zidanice.si, ob tem pa še dodatno spodbudili povezovanje z drugimi ponudniki, tudi gostinci.« Še posebej slednji so bili sprva zadržani do turizma v zidanicah, saj so bili mnenja, da gre za nelojalno konkurenco, a spoznali so, da lastniki zidanic, ki nudijo le nočitve v teh edinstvenih, po vinogradih posejanih bivališčih, usmerjajo turiste, da okusijo lokalno, spoznajo ponudbo okolja. Lastnik zidanice odrešen birokracije Ključno vprašanje pa je, poleg zaslužka seveda, kako zadostiti zakonodajnim predpisom, ki so v kali zatrli že marsikatero dobro idejo ali namen. »Seveda je zaželeno oz. več kot dobrodošlo, da ima zidanica uporabno dovoljenje, a ureditev vseh potrebnih papirjev lahko stane tudi več tisoč evrov, dobra novica pa je, da je tudi brez uporabnega dovoljenja dovoljeno oddajati nepremičnino v najem,« je poudaril Pavlin. Ob tem lastnik zidanice tudi ne potrebuje nobene Foto: Zidanica Skatlar Turizem v zidanicah ni enoletni ali dvoletni projekt, ki bi se zaključil s koncem evropskega financiranja, kot se to rado zgodi s projekti s področja turizma. Slovenske zidanice so unikum in Matjaž uspešna slovenska turistična zgodba. Foto: CG torek • 31. januarja 2023 Izobraževanje Štajerski 7 imamo samo Slovenci« Foto: Zidanica Skatlar te, da gostom ponudijo in seveda prodajo vino, suhomesne ali mlečne proizvode, lokalne izdelke ter pridelke je veliko. registrirane dejavnosti, le izplačilo bo v tem primeru manjše, saj si država vendarle vzame, kar ji pripada. V praksi torej: razvojna agencija preko rezervacijskega sistema spremlja rezervacije, opravi prijavo in odjavo gostov, zaračuna turistično takso, nakaže takso občinam, lastniku zidanice konec meseca izda obračun, torej koliko dni in koliko oseb je pri njem prenočevalo, ter odvede dohodnino državi, in sicer ta znaša 25 % od plačila, ki bi ga prejel lastnik zidanice. In kaj je naloga lastnika zidanice? »Da skrbi za urejenost okolja, čistočo prostora ter seveda sprejem gosta. Bolj kot se lastnik potrudi z gosti, boljši so rezultati.« Zidanice v osnovi omogočajo le nočitev, mnogi pa so se že odločili, da osnovno ponudbo dopolnijo s savnami in jacuzziji, tako so tudi podaljšali sezono, ki sedaj traja vse leto. Hrane gostom ne nudijo, jim pa omogočijo, da si naročijo zajtrk iz košarice, prav tako večina lastnikov gostom zaupa ključ od kleti. »Cena litra vina je dogovorjena, in sicer tri evre, če si gostje vzamejo vino za s sabo, je cena litra od pet do deset evrov.« Bogatije ni, spodoben dohodek pa Cilj vsake ali vsaj večine dejavnosti pa je seveda ugoden ekonomski izplen - dobiček. »Obogatel ne bo nihče, prihodek pa je vseeno tolikšen, da omogoči pokritje obratovalnih stroškov in stroškov vzdrževanja, pa še kakšen evro ostane. Seveda pa je tisti, ki se bolj preda turizmu, tudi bolj uspešen. Imamo že kar nekaj ponudnikov, ki imajo v lasti več zidanic.« V številkah pa pomeni, da če se cene najema gibljejo med 80 in 150 evri na noč, se lahko lastnik nadeja polovice tega zneska. »Provizija razvojne agencije je 10-15 %, okrog petino si prisvojijo platforme, kjer se oddajo zidanice v najem, nato pa je še davek.« Bogatija se res ne kuje iz tega posla, pa vendar prihodka ni mogoče spregledati. Prav tako prisotnost ljudi ohranja pri življenju zidanice, gurce, vikende - kakorkoli jih kdo poimenuje, pa tudi krajino, s katero se v Halozah radi ponašamo. Na Dolenjskem in v Beli krajini je zgodba zaživela in njeni ustvarjalci so pripravljeni pot, po kateri so šli, razkriti vsem, ki so jim pripravljeni prisluhniti. »Zidanice imamo v takšni obliki samo Slovenci ... Smo unikat v svetovnem merilu, to nas loči in razlikuje od ostalih. Cerkve, muzeje, gradove . imajo povsod po svetu, zidanice, posejane po pokrajini, pa imamo samo pri nas. Turizem v zidanicah je produkt prihodnosti.« Mojca Vtič Foto: Zidanica Škatlar Pflvlin, tajnik Konzorcija Turizem v zidanicah, je prepričan, da lahko postanejo Slovenija, Podravje • Košarica osnovnih živil najnižja doslej Razlika med trgovci le še pet evrov Projekt primerjave osnovnih cen živil je lani septembra, ko je bila vzpostavljena spletna stran, zaradi začetnih nerodnosti naletel na slabo voljo celo med vladnimi zagovorniki, opozicija pa je že na začetku opozarjala, da bo primerjava samo destabilizirala trg. iff Vrednosti najcenejše nakupne košarice izdelkov pri posameznih trgovcih v Sloveniji Foto: Pixabay 13. 9. 2022 27.9. 2022 10. 10. 2022 24. 10. 2022 10.11. 2022 24. 11. 2022 5. 12. 2022 19. 12. 2022 3. 1. 2023 17.1.2023 Eurospin 47,38 40,43 41,22 41,13 41,67 41,65 44,06 43,83 48,29 44,28 Hofer 48,88 43,59 41,65 46,09 46,05 45,55 45,18 42,62 38,91 39,79 Lidl 48,25 41,51 41,26 39,74 40,24 41,14 45,66 39,80 42,58 39,06 Mercator 49,68 43,66 42,42 42,63 41,97 41,98 47,00 47,13 46,49 42,44 Spar 48,66 43,41 41,43 41,69 41,79 41,79 45,79 45,89 45,79 39,43 Tuš 56,54 46,37 45,85 39,17 41,68 41,25 43,09 45,66 42,67 42,66 Povprečje 49,90 43,16 42,31 41,74 42,23 42,23 45,13 44,16 44,12 41,28 Min 47,38 40,43 41,22 39,17 40,24 41,14 43,09 39,80 38,91 39,06 Max 56,54 46,37 45,85 46,09 46,05 45,55 47,00 47,13 48,29 44,28 Čeprav je bil cilj vlade trgovce odvrniti od preveč izrazitih podražitev, so v opoziciji prepričani, da se je s tem zgodilo prav nasprotno. Po njihovem so se namreč s to potezo na stežaj odprla vrata za kartelno dogovarjanje trgovcev, ki bodo poskrbeli, da bodo cene primerjanih izdelkov skoraj do centa enake, izgubljene marže pa bodo kompenzirali pri podražitvah drugih, ki niso vključeni v primerjalnik. Štirikrat najugodnejši Lidl V tem času je bilo opravljenih deset primerjav, zadnja, objavljena 17. januarja, pa je pokazala, da je vrednost povprečne najcenejše košarice 15 osnovnih živil doslej najnižja. Zabeležili so jo v Lidlu, vredna je bila 39,06 evra, medtem ko je bila košarica s 44,28 evra tokrat najdražja v Eurospinu. Iz priložene tabele je razvidno, da so bila osnovna živila, med katerimi so pšenična bela moka, beli kruh in testenine, goveji in svinjski zrezek ter piščančji file, mleko, tekoči jogurt, sir in maslo, jajca, jabolka, krompir, sončnično olje in beli sladkor, doslej štirikrat najugodnejša v Lidlu, trikrat v Eurospinu, dvakrat v Tušu in enkrat v Hoferju. Glede na celotno obdobje spremljanja gibanja cen košarice, torej od 13. septembra lani do letošnjega 17. januarja, je bila vrednost povprečne košarice ob tokratnem popisu najnižja, in sicer znaša 41,28 evra, kar je za dobrih 17 odstotkov manj od vrednosti ob prvem popisu, ko je znašala 49,90 evra. Zmanjšala pa se je tudi razlika med minimalno in maksimalno vrednostjo košarice: pri devetem popisu je znašala 9,38, pri desetem pa le še 5,22 evra. Popisujejo le v Ljubljani Analiza kaže, da so se med zadnjima popisoma znižale cene mesa, najbolj svinjskega, in to skoraj za četrtino, pa tudi govejega, saj so v primerjavi s prvim januarskim popisom nižje za petino. Po drugi strani so se najbolj podražili žitni izdelki, in sicer testenine za skoraj šest, moka za malo več kot štiri in kruh za dobre tri odstotke in pol. Kako pravzaprav poteka zbiranje cen? »Popise izvajamo vsakih 14 dni, tako da trgovci vedo, v katerem tednu jih bomo obiskali. Zaradi primerljivosti podatkov o cenah med posameznimi popisi jih izvajamo v prodajalnah posameznih trgovcev v osrednjeslo- Pred popisovalci spremembe akcijskih v redne cene Ker so se v javnosti pojavile informacije, da ob najavi popisa nekateri trgovci hitijo akcijske cene izdelkov spreminjati v redne, nas je zanimalo, kakšne izkušnje imajo s tem popisovalci in kako na MKGP ukrepajo, če so takšne prakse resnične. »Spremembo akcijskih cen v redne v času popisa smo zasledili pri enem trgovcu; o tem smo obvestili tržni inšpektorat, ki bo v skladu s svojimi pristojnostmi ugotavljal morebitne kršitve,« so povedali. venski regiji. Trgovci so na dan popisa obveščeni, v katero njihovo prodajalno bo prišel popisovalec, tako da ga imajo možnost tudi spremljati pri njegovem delu,« so nam povedali na Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Zakaj na seznamu ni Jagra Potrošniki lahko na spletnem portalu Naša super hrana primerjajo cene živil, ki jih ponuja šest trgovcev: Eurospin, Hofer, Lidl, Mercator, Spar in Tuš, nimajo pa vpogleda v osnovno košarico pri Jagru, saj ga ni na seznamu. »Pri pripravi seznama trgovcev, pri katerih spremljamo cene, smo upoštevali predvsem načelo nacionalne prisotnosti po vsej Sloveniji. Trgovine podjetja Jagros, d. o. o., pa delujejo predvsem na Štajerskem, tako da to trgovsko podjetje ni izpolnjevalo omenjenega kriterija. Primerjavo izvajamo na večjih prodajnih mestih v Ljubljani, kjer je ponudba izdelkov tudi najbolj pestra. Trgovine smo izbrali glede na geografsko primerljivost, saj je za analizo pomembno, da primerjamo cene na isti lokaciji. Če so namreč trgovine, ki jih primerjamo, v različnih krajih ali različno velike, kar vpliva tudi na velikost in raznolikost njihovega prodajnega asortimaja, se koncept primerljivosti izgubi,« so še pojasnili na MKGP. Primerjava cen med trgovci velja torej le za njihove prodajalne v prestolnici, kar pa najbrž avtomatično ne pomeni, da so takšne tudi v drugih regijah, kjer je kupna moč že tako manjša. Senka Dreu Jagrove prodajalne niso vključene v nacionalno primerjavo cen košarice osnovnih živil, saj gre po pojasnilu MKGP za trgovca, ki deluje predvsem na Štajerskem in ne po vsej Sloveniji. Foto: SD 8 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Hajdina • Aktualno na političnem parketu Župan Glažar bo zamenjal delodajalca V rebalansu proračuna za letošnje leto smo prebrali, da se bo župan občine Hajdina Stanislav Glažar marca zaposlil kot poklicni župan. Občinski svetniki so rebalans potrjevali na seji v minulem tednu, vendar o županovi zaposlitvi ni nihče nič vprašal, pa tudi župan ni javno obelodanil informacije o svoji zaposlitvi. »0 tem smo govorili predhodno na interni seji - kolegiju, zato na občinskem svetu tega nismo izpostavljali. Da, drži, zaposlil se bom kot poklicni župan. Menim, da je bilo 12 let nepoklicnega župa-novanja dovolj, nastopil je čas, da nekatere obveznosti odložim. Do konca februarja sem še zaposlen v Javnih službah Ptuj, marca bo moj delodajalec postala občina Hajdina,« je odločitev o profesionalni zaposlitvi komentiral Glažar. »Gre za začetek novega mandata in menim, da je čas za takšno odločitev pravi. Malo lažje mi bo. To vprašanje sem tehtal že pred štirimi leti, pa sem se takrat odločil za še en neprofesionalni mandat.« Odhodki proračuna 6,6 milijona evrov Še k rebalansu občinskega proračuna. Hajdinčani so lani pohiteli s potrjevanjem letošnjega proračuna, da so si zagotovili mirno politično jesen. V začetku leta so ga z rebalansom korigirali, saj se je spremenilo več ključnih dejavnikov. Načrtujejo za skoraj 600.000 evrov višje prihodke, ti bodo znašali 5,9 milijona evrov. Odhodki bodo višji za 1,1 milijona evrov, načrtovani so v znesku 6,6 milijona evrov. Na 1,8 Stanislav Glažar: »Po treh nepoklicnih mandatih sem se v četrtem odločil za poklicno županovanje.« Razloge za višje cene varstva otrok v vrtcu je pojasnil ravnatelj Mitja Vidovič. milijona evrov so ocenjeni izdatki za različne transferje (sociala, subvencije za podjetja, društva, javne sklade, zavode ...). Za investicije bodo namenili 3,2 milijona evrov, med njimi so najpomembnejše kolesarska steza, kanalizacija in urejanje prometne infrastrukture. Zagotovili so sredstva za pripravo dokumentacije in nakup zemljišča za gradnjo vrtca ter komunalno opremljanje območja doma upokojencev in nove soseske v središču občine. Več sredstev namenjajo za delovanje javnih zavodov in društev ter sofinanciranje dejav- nosti vrtca. Za plače zaposlenih na občini zagotavljajo dobrih 300.000 evrov, z rebalansom se bo občina predvidoma zadolžila za 620.000 evrov. »Brez zadolževanja ne bo šlo - če ne letos, pa v naslednjem letu. Vrtca brez državnih sredstev ali zadolževanja ne bomo zmogli graditi,« je pojasnil župan Glažar in dodal, da bodo spomladi imeli na mizi tudi proračun za naslednje leto. Rebalans letošnjega proračuna je hajdinski občinski svet soglasno potrdil. Mojca Zemljarič Varstvo v vrtcu bo dražje Svetniški zbor je na seji potrdil višje cene varstva otrok v vrtcu, kijih bodo uveljavili že v februarju. Za prvo starostno obdobje bo cena višja za 26 evrov oziroma dobrih pet odstotkov, za drugo starostno obdobje za 57 evrov ali 15 odstotkov. Nova cena za prvo starostno obdobje bo znašala 524 evrov, za drugo pa 429 evrov. Celotni mesečni stroški poslovanja vrtca se gibljejo okoli 70.000 evrov. Vrtec ima osem skupin, v katerih je 152 otrok; v prvem starostnem obdobju so tri skupine z 42 otroki, v drugem pet skupin s 110 otroki. Ravnatelj OŠ in vrtca Hajdina Mitja Vidovič je pojasnil, daje zvišanje cen rezultat višjih stroškov dela. »Gre za napredovanja v višje plačne razrede, zvišanje minimalne plače in premij za kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje ter višjih izplačil za malico in prevoz na delo. Največji delež predstavlja 4,5-odstotni dvig plač vseh javnih uslužbencev. Z januarjem se v skladu z dogovorom s socialnimi partnerji plače pomočnic vzgojiteljic dvignejo za tri plačne razrede, v aprilu je napovedan dvig plač za en plačni razred za vse delavce. Ker stroški dela predstavljajo glavnino oblikovane cene, smo se v izogib likvidnostnim težavam odločili za oblikovanje novih cen. Poleg stroškov dela so se nam bistveno povišali še stroški nabave energentov in živil.« Foto: MZ Slovenska Bistrica, Makole • Velikost vrtca vpliva na višino cen programov Večina staršev z 20 evrov višjim plačilom mesečno Vrtec Otona Župančiča Slovenska Bistrica sodi med večje slovenske vrtce, največji pa je v tem delu Podravja, saj z vrtčevskimi enotami v občinah Slovenska Bistrica, Poljčane, Makole in Oplotnica povezujejo okrog 1.300 otrok. Cene vrtčevskih programov so nazadnje spremenili leta 2020, letos pa so svetnikom predlagali od 11- pa do 16-odstotno podražitev vrtčevskih programov. « r f ^ p? J Na izdatno podražitev programov naj bi po pojasnilu vodstva vrtca vplivalo povišanje plač v javnem sektorju, inflacija, dvig minimalne plače in povišanje plač pomočnikov vzgojiteljev za štiri plačne razrede. Plače so tudi sicer osrednji strošek pri oblikovanju cen vrtčevskih programov, na Bistriškem znašajo 83 % vseh stroškov v vrtcu. Bistriški vrtec zaposluje 229 sodelavcev, povprečne bruto plače pa so se v primerjavi z letom 2020 zvišale za 16,6 %, tako da povprečna bruto plača vzgojiteljice sedaj znaša 2.376 evrov, pomočnic pa 1.500 evrov. Ravna- Razvojni oddelek predvidoma jeseni Zaradi povečanega števila otrok z zapisnikom multidisciplinarnega tima in pobude občin Slovenska Bistrica in Poljčane je vrtec tokrat pripravil tudi izračun ekonomske cene prilagojenega programa oz. razvojnega oddelka. Cena razvojnega oddelka, ki ga bo vrtec izvajal predvidoma v naslednjem šolskem letu 2023/2024, znaša 980 evrov. Na Ptuju deluje razvojni oddelek vrtca pod okriljem OŠ dr. Ljudevita Pivka, ekonomska cena programa, ki pa se bo zagotovo zvišala, pa je za zdaj še 983 evrov. teljica Alenka Pirš je ob tem pojasnila, da je področje predšolske vzgoje eno najbolj normiranih in Cene vrteških programov po posameznih občinah 1. starostno obd. 2. starostno obd. Kombinirani oddelek in starost 3-4 Slovenska Bistrica -stara cena 478,12 € 355,93 € 412,03 € Slovenska Bistrica -predlog 558,61 € 412,03 € 435,69 € Ptuj 505,84*/568,36 € 479,85 € 468,62 € Celje 539,81 € 393,21 € 425,72 € Kidričevo 539,14 € 408,59 € 408,59 € Majšperk 507,41 € 393,83 € - Žetale (nova cena) 606,00 € 496,00 € 565,00 € Videm 489,51 € 372,32 € 407,95 € Foto: Pixabay Vrtec Otona Zupančiča Slovenska Bistrica deluje v štirih občinah, v 78 oddelkih pa urtčeuska prijateljstva plete 1.300 otrok. standardiziranih dejavnosti, zato manevrskega prostora pri iskanju notranjih rezerv ni. »Trenutno *Cena za občane MO Ptuj Vir: Občina Slov. Bistrica, MIZŠ Pričakovati je, da bodo slovenski vrtci povišali cene vrtčevskih programov zaradi rasti plač v javnem sektorju, dogovora o dvigu plač pomočnikom vzgojiteljev ter višjih materialnih stroškov. veljavna cena programov nam ne omogoča, da bi izplačevali plače in krili ostale stroške,« je bila jasna ravnateljica vrtca, ki ga trenutno oblikuje 79 oddelkov. Ob tem je izpostavila, da večina staršev sodi v četrti oz. peti dohodkovni razred, kar pomeni, da plačujejo od 30 % do 35 % cene programa vrtca, razliko do polne cene poravnajo občine. Iz navedenega sledi, da bo starš, čigar otrok obiskuje 2. starostno obdobje, plačal od 17 do 20 evrov več na mesec, za kombinirani oddelek od 13 do 15 evrov in za 1. starostno obdobje od 24 do 28 evrov na mesec več kot pred podražitvijo. »Glede na primerjavo cen z drugimi vrtci v Sloveniji, glede na to, da še ostali niso upoštevali uveljavljenih sprememb dogovora o plačah in drugih stroških dela, je razvidno, da so trenutno veljavne cene v naših vrtcih najnižje.« Večji je zavod, nižji so lahko stroški Makolski svetniki pripomb ob predstavitvi niso imeli, izpostavili so le, da če bo država krila višje plače sodnikom, potem bi bilo primerno, da bi krila razliko do višjih plač tudi v predšolski vzgoji, glede na to, da jih je sama potrdila, ne pa da se je strošek prevalil na občine in starše. Boštjana Pušaverja je zanimalo, zakaj prihaja do razlike v cenah programov med vrtci. Ravnateljica Aleksandra Pirš in računovodja Alenka Romih sta pojasnili, da na ceno programov pomembno vpliva že velikost zavoda. Stroški režije se pri večjih zavodih seveda razdelijo na več uporabnikov, pomembna je tudi starostna struktura zaposlenih - tako na primer mlajše delavke še nimajo pridobljenih napredovanj ali nazivov, kar lahko pomeni razliko v plači tudi do deset plačnih razredov. Prednost večjih zavodov pa je tudi pri nadomeščanju kadra, sta še izpostavili. Mojca Vtič torek • 31. januarja 2023 Izobraževanje Štajerski 9 Ptuj, Podravje • Mehatronik operater in elektrikar nista več deficitarna poklica Fajt: »Pri nas se vpis ni popravil« Na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj je v prvem letniku komaj za en razred elektri-karjev in mehatronikov operaterjev. V lanskem šolskem letu jih je bilo na obeh smereh 38, v letošnjem pa samo še 23, kar je za 60 odstotkov manj. Tudi v prejšnjih letih so le redko zapolnili vsa prosta mesta; za novince jih je namreč vsako leto na voljo po 26 na vsaki smeri. Prav zato je nekoliko nenavadna odločitev pristojnih institucij, da s seznama deficitarnih poklicev črtajo oba omenjena programa, za katera je bilo v zadnjih letih podeljenih največ tovrstnih štipendij. Kot so pojasnili na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje (MVI), se je vpis v zadnjih letih popravil in je trenutno zadosten. »Interesa za vpis v programa elektrikar in mehatronik operater je vsako leto dovolj. Za devetošolce, ki se odločajo za vpis v ta dva programa, je dovolj tudi prostih razpisanih mest glede na trende vpisa,« so zapisali. Glede na statistične podatke je v zadnjih petih letih na slovenski trg dela prišlo 1.325 elektrikarjev in 1.269 mehatronikov operaterjev, kar je nekoliko manj, kot se jih je vpisalo. V šolskem letu 2022/23 je v oba programa v vseh srednjih šolah po državi vpisanih 319 bodočih ele-ktrikarjev in 385 bodočih mehatro-nikov operaterjev. Zanimivo je, da je bil vpis v oba programa na državni ravni v obdobju zadnjih petih let vsako leto približno enak. Ali sta ta dva poklica dandanes v primanjkljaju, presežku ali ravnovesju, je zelo težko ugotoviti. Podatkov o tem na šolskem ministrstvu nimajo. V pomoč so lahko podatki Zavoda RS za zapo- Število dijakov, vpisanih v 1. letnik Elektro in računalniške šole Ptuj, po letih Za deficitarne štipendije namenjeno 3,6 milijona evrov Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je na svoji spletni strani objavil javni razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice za šolsko leto 2023/2024 v vrednosti 3.675.000 evrov. Vlogo bo možno oddati od 19. junija do 22. septembra letos, mesečna višina štipendije znaša 107,24 evra. Štipendijo za deficitarne poklice bodo v šolskem letu 2023/2024 lahko pridobili dijaki, ki bodo prvič vpisani v 1. letnik enega izmed naslednjih izobraževalnih programov: kamnosek, inštalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, steklar, tehnik steklarstva, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, izdelovalec kovinskih konstrukcij, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suhomontažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar-polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar, gastronom hotelir. slovanje, kjer vsako leto pripravijo raziskavo Poklicni barometer, v katerem za celotno državo in tudi za posamezno regijo določijo poklice, ki so v primanjkljaju, presežku ali v ravnovesju. Na seznamu Poklicnega barometra 2022 za območje Ptuja in Maribora so poklici, ki jih pridobijo Šolsko leto Elektrikarji Mehatroniki operaterji 2022/23 16 7 2021/22 26 12 2020/21 25 14 2019/20 13 28 2018/19 11 16 2017/18 14 23 Skupaj: 105 100 Na Elektro in računalniški šoli ŠC Ptuj je v prvem letniku komaj za en razred elektrikarjev in mehatronikov operaterjev. Število vseh dijakov zaključnega letnika v Sloveniji v navedenih dveh programih Smer/šolsko leto 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 2022/2023 Skupaj Elektrikar 261 252 241 294 277 1.325 Mehatronik operater 206 249 277 294 243 1.269 Vir: Elektro in računalniška šola Ptuj osebe z zaključeno izobrazbo ele-ktrikar in mehatronik operater, v ravnovesju. To pomeni, da je uradno teh poklicev na trgu dela dovolj in da deficita ni. Fajt: »To sta še vedno deficitarna poklica« Rajka Fajta, ravnatelja Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj, je sprememba na seznamu deficitarnih poklicev zelo presenetila. »Te odločitve nikakor ne razumem. V našem okolju sta ta dva poklica še vedno deficitarna. Povpraševanje po teh kadrih je veliko, mi pa vse težje zapolnimo razpisana prosta mesta,« je povedal in dodal, da v razpravo o štipendijah za deficitarne poklice srednje strokovne šole sploh niso vključene. »Za to spremembo sem izvedel iz medijev. Kako bo vplivala na vpis v šolskem letu 2023/24, v tem trenutku ne morem napovedati. To se bo najverjetneje pokazalo v prihodnjih letih.« Za veliko mladih in njihovih staršev je finančna nagrada doda- tna stimulacija za vpis. Še posebej za dijake iz socialno šibkejših okolij. Hkrati s štipendijo za deficitarne poklice lahko posameznik prejema tudi državno in kadrovsko štipendijo. Rajko Fajt, ravnatelj Elektro in računalniške šole Ptuj: "Potrebe delodajalcev po elektrikarjih in mehatronikih operaterjih še vedno presegajo ponudbo na trgu dela." Vsi ne morejo biti tehniki Čez dobra dva tedna so informativni dnevi in devetošolci bodo kmalu morali izbirati srednje šole, kjer želijo nadaljevati šolanje. Tisti, ki so morebiti izbrali progam izključno zaradi štipendije za deficitarne poklice, bodo sedaj prav gotovo ponovno pretehtali svojo odločitev. Ob tem je Fajt poudaril, da je v zadnjih letih veliko več zanimanja za štiriletne kot triletne smeri. »Vsi bi bili radi tehniki, vendar je na tehničnih smereh potrebna višja raven znanja. V letošnjem šolskem letu že nasploh opažamo, da imajo dijaki velike težave pri matematiki in pri strokovnih predmetih, ki so vezani nanjo. Primanjkljaj na teh področjih je velik. To bo verjetno ena izmed posledic korone in šolanja na daljavo,« je dodal Fajt. Estera Korošec Foto: CG Vir: MVI Foto: CG Ptuj • Na ŠETK bi želeli posodobiti kmetijsko mehanizacijo Mladi lahko sodoben traktor preizkusijo le redko Na kmetijskih programih je traktor nepogrešljiv učni pripomoček pri praktičnem izobraževanju. Bodoči kmetje morajo namreč obvladovati delo s traktorjem in priključki. Ker pa je na tem področju tehnološki napredek zelo bliskovit, mu večina šol ne zmore slediti. Prav zato marsikje še vedno uporabljajo stare in tehnološko zastarele traktorje, tudi na Šoli za ekonomijo, turizem in kmetijstvo (ŠETK) ŠC Ptuj. Šole denarja za tako velike naložbe nimajo, država pa je tovrstne nakupe nazadnje financirala pred skoraj dvajsetimi leti. V letošnjem šolskem letu sta se Skupnost in Konzorcij biotehniških šol z veliko intenzivnostjo vključila v nabavo novih traktorjev za potre- be poklicnega izobraževanja. »Ta prizadevanja smo podprli tudi na naši šoli, saj želimo našim dijakom omogočiti čim boljše učne pogoje,« je povedala Darja Harb, ravnateljica ŠETK. Strojna mehanizacija je na večini kmetijskih šol tehnološko zasta- Tudi na kmetijah vse več digitalizacije Po besedah Blaža Germška iz Kmetijskega inštituta Slovenije so naprednejši kmetje in kmetijska gospodarstva že dobro osvojili digitalna pomagala in so na prehodu v preciznejše kmetijstvo. Največ robotizacije se uporablja v sodobnih hlevih. Tudi na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije pravijo, da so digitalizacija, precizno kmetijstvo in robotizacija na slovenskih kmetijah že precej prisotni. rela, zato so našle druge načine za pridobivanje znanja o sodobnih tehnologijah v kmetijstvu. Na ŠETK poskušajo na tem področju čim bolj izkoristiti odprti kurikul. Dijakom tako omogočajo spoznavanje dobrih praks na kmetijah ali v podjetjih. V letošnjem šolskem letu so jim vrata odprli Ptujska klet, Perutnina Ptuj, PC Mesna industrija, Jeruzalem SAT, podjetja Zupan, Agroremont, Mehanizacija Miler, Vitli KRPAN ... Na kmetiji Radka Firbasa v Moškanjcih pa so izvedeli več o zelenjadarstvu ter se seznanili s sodobno kmetijsko tehniko in traktorsko navigacijo. Bodoči kmetijci so se z velikim zanimanjem udeležili tudi 7. Agro hi-tech konference z naslovom Robotika v kmetijstvu. Strokovni ogled podjetja Vitli Krpan iz Šmarja pri Jelšah, ki je največji proizvajalec gozdarskih vitel. Navdušenje nad sodobnimi traktorji je veliko »Najzanimivejši so mi ogledi kmetij, kjer je glavna panoga prireja mleka. Ker me zanima tudi vinogradništvo, sem si z velikim zanimanjem ogledal dva laboratorija za analizo vina in vinsko klet. Strokovni ogledi so res super, saj nadgradijo teoretično znanje,« je povedal Niko Klemen, dijak 4. letni- ka programa kmetijsko-podjetniški tehnik. Njegova sošolka Pia Narat pa je poudarila, da je na strokovnih ogledih pridobila veliko praktičnega znanja. »V kmetijstvu je zelo pomembno, da stroj vidiš v živo, saj si ga tako lažje predstavljaš in razumeš njegovo delovanje. Še posebej sem vesela, da smo spoznali tudi tehnološki napredek v kmetijski tehniki, predvsem digitalizacijo kmetijstva in robotiko.« Po mnenju dijaka Matjaža Muršca, ki obiskuje 5. letnik programa kme-tijsko-podjetniški tehnik PTI, so strokovni ogledi zelo dobrodošli. »Pobliže se lahko spoznamo z različnimi načini olajšanja vsakdanjih fizičnih del na kmetijah, hkrati pa tudi z njihovo organiziranostjo. Najbolj nas seveda navdušujejo moderni traktorji in priključki, ki smo jih lahko tudi preizkusili. Želim si, da bi nam lahko bili enkrat tudi finančno dosegljivi.« Estera Korošec Foto: SETK 10 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Ptuj • Sabina Šinko v Galeriji Luna Portreti človeške povezanosti z naravo Novo galerijsko leto so v Galeriji Luna začeli z razstavo vsestranske umetnice Sabine Šinko, redne profesorice na Pedagoški fakulteti Maribor. Foto: Črtomir Goznik V Galeriji Luna je do 25. februarja na ogled likovna razstava vsestranske umetnice Sabine Sinko pod naslovom Ganljive podobe. Že leto in pol gostijo vrhunske domače in tuje umetnike. Trudijo se, da je vsaka razstava nekaj posebnega. Vsako razstavo spremlja tudi katalog, ki ga izdaja Zavod za promocijo kulture in umetnosti Maribor, v okviru katerega deluje galerija. Kustosinja razstave je umetnostna zgodovinarka Doroteja Kotnik, ki je tudi avtorica besedila v katalogu. Umetnico in njeno delo je predstavila na odprtju razstave. Sabina Šinko je vsestranska umetnica, ki se izraža v različnih medijih, od risanja in slikanja do izdelovanja lutk ter scen za lutkovne predstave. »Skozi svoje delo se približa široki javnosti, z ilustracijami in lutkarstvom pričara nasmeh najmlajših raziskovalcev zgodb, s svojimi slikarskimi deli pa se dotakne občudovalcev umetnosti. Pri slikarstvu se osredotoča predvsem na slikanje akvarelov in akrila na platno, najraje pa združi kar obe tehniki. Glavna nit v njenem delu je raziskovanje družbe, medosebnih odnosov in vsakodnevnih interakcij ljudi z naravo. V zadnji seriji je ustvarila portrete, ki nas ganejo v najrazličnejših aspektih. Subjekti na platnu nam razkrivajo svoja razpoloženja in čutenja do sodobne družbe,« je umetnico predstavila kustosinja razstave. Na ptujski razstavi se Sabina Šinko predstavlja z deli, ki so nastala v zadnjih treh letih. Vesela je, da se lahko ponovno predstavlja v živo. Doslej je razstavljala na številnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in na tujem. Za svoje delo je prejela več nagrad, tudi na Ptuju, na mednarodnih slikarskih ekstemporih Ptuj, Slovenija, v letih 2012 in 2016 veliki nagradi, leta 2011 pa malo nagrado. Pri slikarstvu jo v zadnjem času zanima raziskovanje lepega in grdega, vloge ženske in mitov danes v motivih portretov. Razstavo je odprl lastnik Silvo Ambrož, ki se je zahvalil umetnici, da je Galerijo Luna izbrala za svojo razstavo. Zahvalil pa se je tudi vsem obiskovalcem in jim zaželel prijetno druženje ob slikah. Na praznični dan kulture bo po razstavi vodila umetnica, ki bo ob tej priložnosti tudi predstavila, kako nastajajo lutke, zato je vabilo za ogled še posebej namenjeno družinam z otroki. MG Dornava • Razpis za organizacijo fašenka Občina bo prispevala 8.000 evrov Občina Dornava bo za organizacijo jubilejnega 25. fašenka namenila 8.000 evrov. Organizatorja prireditve išče z razpisom, zainteresirani lahko vlogo oddajo še danes, v torek, do 12. ure. V koronskih letih 2021 in 2022 se Dornavčani niso dali koroni, fašenk je na pustni ponedeljek spontano potekal po vasi. V Dornavi bo tradicionalna povorka na fašenski ponedeljek, dogajanje bo potekalo od gasilskega doma v Mezgovcih skozi krožišče pri gasilskem domu Dornava in se zaključilo v središču občine pri večnamenskem kulturnem centru. Občina je za organizacijo razpisala osem tisočakov, od katerih bo treba tisoč evrov razdeliti za nagrade nastopajočim. Prav tako bo organizatorju brezplačno na voljo vaško-kultur-na dvorana. Na razpis se lahko prijavijo društva in podjetniki z registrirano dejavnostjo organizacije prireditev s sedežem v občini Dornava. Vlagatelji so dolžni navesti finančno shemo celotne prireditve z vsemi predvidenimi viri financiranja, opredeliti višine nagrad za prvih pet mest, njihova naloga bo tudi sestava komisije, ki bo izbrala najiz-virnejše maske. Organizacija fašenka vključuje še vodenje prireditve in predstavitev skupin, postavitev tribune in okrasitev v krožišču, živo glasbo po koncu povorke v dvorani ter sodelovanje pri sprejemih vodij pustnih skupin pri županu. MZ Ptuj • Dedek gre na jug z igralci Ko je film eno samo rajanje Od 12. januarja je v kinih na ogled nov slovenski film Dedek gre na jug, ki se žanrsko uvršča med kriminalko in komedijo. Nastal je 31 let po filmu Babica gre na jug, kije bil prvi slovenski film v kinematografih nove države in si gaje ogledalo kar 60.000 gledalcev. V tistem času je bil najbolj gledani slovenski film. Nastal je v času vojne za Slovenijo. Drugi, Dedek gre na jug, pa v vojni z epidemijo po Sloveniji. Nastajal je v nemogočih razmerah, ne samo zaradi zapiranja v meje občin; eno leto tudi niso dobili denarja. Foto: Črtomir Goznik S pogovora o(b) filmu Dedek gre na jug v dvorani Mestnega kina Ptuj (od leve): Aljoša Toplak (voditelj pogovora), Vinci Vogue Anžlovar (režiser, scenarist, montažer in soustvarjalec glasbe), Vlado Novak (Vlado), Nenad Nešo Tokalič (Esad), Zala Djurič (Esma) in Maruša Majer (Miki). Vzdušje na snemanju pa je bilo takšno, kot je sam film. Režiser, scenarist, montažer in soustvarjalec Vinci Vogue Anžlovar pravi, da je temeljno sporočilo filma, da ne smemo nikoli izgubiti upanja, v tem času toliko bolj aktualno, ko gre v Sloveniji vse navzdol. Tudi zato se je odločil, da ima film srečen konec. V teh časih nam manjka optimizma, zato pa so srečni konci. Film je tudi poln glasbe, je zgodba prijateljstva in ljubezni. V filmu nastopajo: Boris Cavazza (Boris), Vlado Novak (Vlado), Zala Djurič (Esma), Goran Navojec (Bur-duš), Senko Velinov (Šaban), Jasna Diklič (Puri Daje), Jonas Žnidaršič (vodja kriminalistov), Maruša Ma-jer (Miki), Dario Varga (Brane), Nenad Nešo Tokalič (Esad), Primož Pirnat (Marjan), Ksenija Mišič (Neda) in še nekateri drugi. Devetnajstega januarja so ga prvič predvajali tudi v Mestnem kinu Ptuj. Že zaradi ptujskega igralca Nenada Neša Tokaliča je bilo zanimanje za ogled filma veliko, dvorana je bila polno zasedena. Predstavi je sledil pogovor z neka- Dedek gre na jug: zgodba upanja, ljubezni, prijateljstva in glasbe Vlado in Boris sta najboljša prijatelja, nekdanja glasbenika, ki sta vrsto let skupaj igrala v jazz orkestru. Boris, ki leži v bolnišnici hudo bolan, je izgubil vsako upanje. Vlado ga ugrabi, saj se ne želi sprijazniti z dejstvom, da najboljši prijatelj umira. Odloči se, da ga bo peljal v Makedonijo, da bi ponovno srečal svojo dolgoletno, nikoli izsanjano ljubezen Nedo (Ksenija Mišic), s katero je zaradi spleta nesrečnih okoliščin pred leti prekinil stike. Na tej poti gre sprva vse po načrtih. Zapletati se začne, ko jima pot prekriža ciganka Esma, ki je bila priča likvidaciji in je sedaj na begu. Vsi skupaj se tako znajdejo v obračunavanju med bivšimi trgovci z orožjem in policijo. Za razplet pa si bo treba film ogledati. Filmska ekipa pričakuje, da bo film pritegnil rekordno število gledalcev, ljubiteljev slovenskega filma. Foto: Črtomir Goznik Med snemanjem porabil 500 zobotrebcev Nenad Nešo Tokalič: »Zelo sem bil počaščen, ko meje režiser poklical, da bi igral v filmu Dedek gre na jug. Njegov prvi film Babica gre na jug sem si ogledal ob koncu srednje šole. Bil sem navdušen. Uh, kako bi bilo lepo, če bi nekoč igral v takšnem filmu, ki bi ga režiral Vinci Vogue Anžlovar, so bile moje misli takrat. To je bila moja mladostna želja. Srečala sva se na snemanju nadaljevanke Naša mala klinika, kjer sem igral v epizodni zgodbi. Dejal mi je, da bova še delala. Takrat sem mu tudi dejal, da če bova delala, bova delala tako dolgo, dokler ne prideva v Cannes. Tja še nisva prišla, morda pa bova, nikoli se ne ve. Užival sem v snemanju, bili smo super ekipa, super izkušnja. Pri menije že od nekdaj tako, da kar dobiš, igraš. Tako sem pristopil tudi k vlogi kriminalca Esada. Če si izšolani igralec, igraš vse, kar pride. Sem eden tistih igralcev, ki vedno želijo nekaj dodati, ki vedno iščejo nove rešitve ali pa poskušam spremeniti tekst. Vinci Vogue Anžlovar pa je režiser, ki igralcu pusti, da najde svoj kontekst teksta. Zobotrebec v ustih je bil moj rekvizit, sestavni del mojega lika skozi celotno vlogo. Profesionalni igralec se mora znajti, poistovetiti z vlogo, ki ti jo nameni režiser, kolikor se le da, z zobotrebcem ali brez. Zobotrebec sem 'pustil, da sam dela', paziti pa je bilo treba, da ga nisem pojedel. Kakšnih 500 sem jih uporabil med snemanjem.« terimi igralci: Vladom Novakom, Nenadom Nešem Tokaličem, Zalo Djurič, ki je s ciganskima glasbenikoma iz skupine Langa tudi zapela, in Marušo Majer ter režiserjem Anžlovarjem. Občinstvo jih je navdušeno pozdravilo, kot je z navdušenjem sprejelo tudi novi slovenski film. V pogovoru so gledalci izvedeli več o tem, kako je nastajal film, kje so ga snemali in kaj režiser pričakuje od filma, kaj je pomembnejše od morebitnih nagrad na festivalih. »Želim si, da se ljudje ob gledanju filma počutijo dobro, da se v njem najdejo, da se smejejo, jokajo, da navijajo za naše zvezde. Ne potrebujem nekih festivalskih nagrad, če me nagradi občinstvo s smehom,« je ob tem izpostavil režiser. Ptujski igralec Nešo Nenad Tokalič pa je že ob snemanju Naše male klinike režiserju »dal vedeti«, da bo delal z njim samo in izključno vse, dokler ne prideta v Cannes. To pa je že naslednji film, je povedal Vinci Vogue Anžlovar ob bučnem pozdravu ptujskega občinstva. Nešo bo namreč igral tudi v njegovem naslednjem filmu z mladinsko tematiko. Največji promotorji slovenskega filma so gledalci Maruša Majer je v filmu hladna (polna filozofije) morilka. Vloga je bila napisana kot moški lik, zato je še toliko bolj počaščena, da ji je režiser dodelil to vlogo. Anžlovar-jev film Babica gre na jug si je Zala Djurič prvič ogledala na dan, ko je izvedela, da bo igrala v filmu Dedek gre na jug. V njem je neizmerno uživala, tako v branju scenarija Dedek gre na jug, kot v samih dialogih. Režiserju Vinciju vedno govori, naj izda pesniško zbirko, ker je njen najljubši poet. Nenad Nešo Tokalič, ki se tako ali drugače 'seli' iz lika v lik že iz zgodnje mladosti, tudi zaradi ptujske pustne tradicije, je režiserju najbolj 'zameril', da ga je ubil sredi filma. Imela sta kar burno debato o tem, da bi ga oživil, na nek način vrnil. Največji promotorji slovenskega filma so gledalci. Vlado Novak jih je prosil, da ker so najboljši promotorji tega filma, naj to povedo dalje, ker je tisto, kar prehaja od ust do ust, nekaj, kar velja. Vsi liki so neverjetni, resnično dobro odigrani, ni igralskega spodrsljaja. Film so snemali v Prek-murju (Kamenci, Brod na Muri), samo konec filma so posneli v Makedoniji, Neša pa so peljali na Hrvaško, tik za mejo, kjer ga je Miki ustrelila. Filmska ekipa se je odlično ujela s prekmurskimi cigani, z njimi so skupaj rajali, tudi Zala Djurič, ki je povedala, da je bilo snemanje filma Dedek gre na jug večinoma eno samo rajanje. MG Foto: MZ torek • 31. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Haloze • Filatelist Bojan Bračič raziskuje poštno zgodovino Cirkulan Znamke so pomembno zgodovinsko gradivo Društvo za oživitev gradu Bori je v lanskem letu izdalo zanimivo publikacijo z naslovom Posvetna stavbna dediščina Cirkulan. Pri njenem nastajanju je sodeloval tudi filatelist Bojan Bračic, sicer ljubiteljski zgodovinar, ki veliko časa posveča brskanju po arhivih in starih gradivih ter odkrivanju že zdavnaj pozabljenih zgodb. Poleg raziskovanja družinskih korenin se že vrsto let navdušuje nad poštno zgodovino. Foto: osebni arhiv Druženje s sosedovimi otroki v Cirkulanah: Bojan Bračič je spredaj levo, zraven njega so sestra Nevenka, brat Boris in sosedova Ana (danes znana amaterska igralka). Zadaj so od leve Jože, Marjan in Majda. Neizmerna ljubezen do domačih Cirkulan Že kot otrok je vsa poletja najraje preživljal pri babici Mimiki (mamina mama). Med haloškimi hribi, ki jih je prečesal po dolgem in počez, je preživljal brezskrbno mladost. Še danes se spominja nepozabnih druženj z dedkom, kije imel velik čut za otroke. »Med letoma 1952 in 1959 smo živeli na Ptuju. Še vedno hranim očetovo pogodbo o najemu stanovanja v na novo zgrajenih blokih na Ciril-Metodovem drevoredu. V tistem obdobju sem bil zelo rad pri starih starših v Cirkulanah. Ker se v nedeljo zvečer še nisem hotel vrniti nazaj domov, me je dedek velikokrat v ponedeljek zjutraj zapeljal direktno v šolo na Mladiko. Včasih pa sva se kar tako peljala v mesto, se ustavila v gostilni nasproti takratne tovarne Delta in igrala biljard.« V Cirkulanahje imel tudi kar nekaj prijateljev iste starosti. Zelo rad jim je pomagal pri raznih kmečkih opravilih, celo žrmlje je znal uporabljati. Ljubezen do teh krajev ga tako spremlja vse do današnjih dni. Z Društvom za oživitev gradu Bori je Bračič prvič sodeloval pred tremi leti, ko so v t. i. Rajherjevi hiši v centru Cirkulan uredili spominsko sobo njegovega očeta dr. Vla-dimirja Bračiča, znanega geografa in pedagoga ter prvega rektorja mariborske univerze. V omenjeni sobi so na ogled Bračičeva dela, priznanja, fotografije in nekateri osebni predmeti. Po Bojanovi zaslugi se je ohranilo kar nekaj dokumentov, saj je med drugim prevzel vlogo družinskega arhivarja. »Pred kratkim sem kar zajeten kup gradiva predal Pokrajinskemu muzeju Maribor. Tam je na voljo vsem, ki bi radi izvedeli več o življenju in delu mojega očeta.« Kljub temu da Bojan že vse od leta 1959 živi v Mariboru, je tesno povezan s Cirkulanami. Na sledi prvi pošti v Cirkulanah Prav zato se je še s toliko večjo vnemo lotil raziskovanja zgodovine dveh hiš v Cirkulanah, ki sta ohranjeni samo še na fotografijah (Bračičeva kovačija in Haškova hiša). Njegove ugotovitve so med drugimi objavljene v publikaciji Posvetna stavbna dediščina Cirkulan. »Med raziskovanjem sem ugotovil, da je bila v Haškovi hiši najverjetneje prva pošta v Cirkula-nah. Ta podatek me je res navdušil, saj me poštna zgodovina kot strastnega filatelista že od nekdaj zelo zanima. Prav zato sem se lotil Foto: osebni arhiv Bojan Bračič v svoji delovni sobi Ljubezen do filatelije prenaša na vso družino Bojan Bračič je dolgoletni predsednik Filatelističnega društva Maribor, sodni cenilec za filatelijo in sodnik za ocenjevanje filatelističnih eksponatov na tekmovanjih. Po osnovni izobrazbi je magister kemije, vendar je bil zadnjih petnajst let zaposlen na Pošti Slovenije, v službi za znamke. Za filatelijo je navdušil tudi ostale družinske člane, hči Staša je izkušena filatelistka. Dedkovim zgodbam o znamkah, poštnih žigih in drugem filatelističnem gradivu pa zelo rade prisluhnejo tudi njegove tri vnukinje. raziskovanja poštne zgodovine v Cirkulanah od leta 1872 do danes. Zaprosil sem že za izpiske iz zemljiške knjige, najti poskušam podatke v poštnih arhivih in časopisih, ki so takrat izhajali. V dveh izmed njih sem že zasledil novico glede odprtja pošte pri Sveti Barbari.« V preteklih letih je sicer že raziskoval poštno zgodovino Maribora in Ptuja. Njegovi najpomembnejši zbirki sta Žigi mariborskih pošt in Ptujske pošte od leta 1818 do konca druge svetovne vojne, s katerima tudi tekmuje. »Zbiram vse tisto, kar je povezano s poštno zgodovino -cele pošiljke z znamko in žigom, paketne sprejemnice oz. karte, druge poštne dokumente. Filatelija namreč ni samo shranjevanje znamk v albume, ampak ponuja veliko možnosti za raziskovanje in ustvarjanje. Znamke so pomembno zgodovinsko gradivo, ki prispeva k ohranjanju naše kulturne dediščine.« Vedno nove teme za raziskovanje V zadnjem času se veliko ukvarja tudi z vprašanjem, od kod izvira ime Cirkulane. Zanimivo je, da so v matičnih knjigah najprej kot kraj rojstva zapisovali Sveta Barbara, po letu 1750 pa Cirkulane. »Ime Cirkulane je starejšega izvora, saj ga lahko zasledimo že v Terezijan-skem katastru. Še vedno pa nisem v nobenem izmed dokumentov našel dokazov, kaj naj bi ime Cirkulane sploh pomenilo.« Bračiču tako tem za nadaljnje raziskovanje prav gotovo ne bo zmanjkalo. Estera Korošec Markovci • Sejem korantovih zvoncev privabil ljudi od blizu in daleč »Pri nas živimo za fašenk« V Sloveniji je le še peščica mojstrov, ki znajo ročno izdelovati korantove zvonce. To nadvse zanimivo obrt ohranjata Janez Cimerman in Marjan Šamperl, sicer člana Etnografskega društva Markovci. Zvonce izdelujeta po podobnem postopku, kot so to počeli v Gorjah na Gorenjskem, kjer slovijo po bogati zvončarski tradiciji. Njuni izdelki so bili pred nekaj dnevi na ogled v markovskem gasilskem domu. Zvonce so si z zanimanjem prišli ogledat predvsem koranti od blizu in daleč. Nekateri so z mojstroma izmenjali samo kontakte, drugi pa so domov od- nesli katerega izmed kompletov. »Osnova teh zvoncev je pločevina, ki jo ročno preoblikujeva v želeno obliko, kar nekaj je izrezovanja, upogibanja. Nato pa je treba nanje spraviti še medenino, to pa je že malce večja umetnost. Zvok se spreminja z velikostjo zvonca in debelino pločevine. Poleg tega je treba upoštevati, da se vsi ne posrečijo,« je postopek izdelovanja opisal Marjan Šamperl. Zvonce izdelujeta večinoma v predpustnem času, za en komplet Marjan Šamperl in Janez Cimerman, mojstra, ki ročno izdelujeta korantove zvonce. Nuša Horvat se je navdušila nad izdelovanjem rož in duhov iz krep papirja. pa potrebujeta dobra dva dni. Matjaž Mlinaric iz Etnološkega društva Markovci je poudaril, da nikjer ni določeno, koliko zvoncev bi moral nositi korant: »Nadene si jih lahko toliko, kolikor jih pač lahko pritrdi na verigo okoli pasu. To pa je velikokrat odvisno od velikosti zvoncev. Po navadi jih je pet, manjših zvoncev pa je lahko tudi več. Je pa včasih korant nosil samo en kravji zvonec.« V društvu si prizadevajo za ohranjanje etnološke in kulturne dediščine. Prav zato jih zelo veseli, da so v Markovcih in okolici še mojstri, ki znajo izdelovati razne izdelke, povezane s fašensko tradicijo (zvonci, gamaše, biči, rože, diihi...). »Z obiskom na prvem sejmu koranto-vih zvoncev in ostalih spominkov na temo fašenka smo zelo zadovoljni. Prišlo je res veliko ljudi, kar nas je pozitivno presenetilo.« Fašensko tradicijo ohranjajo tudi mladi Nad starimi običaji pa se vse bolj navdušujejo tudi mladi. Med njimi je Nuša Horvat, ki se je pri tašči v Markovcih navdušila za izdelovanje rož in duhov iz krep papirja. »Ustvarjati začnemo takoj po novem letu, vsak dan po službi, včasih tudi do polnoči. Ta veščina izdelovanja rož iz krep papirja me je zasvojila, različnih tehnik zvijanja pa me je naučila tašča. Ročna dela so me sicer že od nekdaj veselila. Pri nas živimo za fašenk,« je povedala Horvatova. Na njeni stojnici je bilo moč videti zelo skrbno in natančno izdelane rože in duhe pisanih barv, ki so nepogrešljiv okrasek ob fašenku. Estera Korošec Foto: EK Foto: EK 12 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Majšperk • Ob poplačilu položnic zmanjka za hrano Prosilci tudi zaposleni z minimalno plačo Povprečna plača v Sloveniji se iz leta v leto zvišuje, a ob hkratni rasti cen življenjskih potrebščin in stroškov se stiska prebivalcev tudi na območju Majšperka povečuje. »Opažamo, da se število prosilcev za hrano veča,« je dejala predsednica KO Rdečega križa Majšperk Mateja Planec. Ormož • Lani blizu 120 intervencij gasilskih društev Gasilcem letos 330.000 evrov »V imenu vseh zagotavljam, daje požarna varnost na območju GZ Ormož na zelo visoki ravni in lahko mirno spite, kajti za seboj imate 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki delo odlično opravljajo,«je ob podpisu pogodbe z županom Danijelom Vrbnjakom o opravljanju gasibke javne službe za dobrih 330.000 evrov dejal predsednik GZ Ormož Dejan Jurkovič. Foto: M H Predstavniki GZ Ormož in prostovoljnih gasilskih društev z županom Danijelom Vrbnjakom. Za delovanje GZ Ormož bo šlo 59.480 evrov, za financiranje rednega delovanja vseh 15 društev okoli 47.000 evrov, 16.000 evrov za zavarovanje gasilcev in gasilskega premoženja, približno 13.300 evrov za vzdrževanje gasilskih vozil in opreme ter še 2.700 evrov za refundacijo plač za čas izobraževanja. Okoli 200.000 evrov za gasilska vozila, opremo in domove Tudi letos bo občina (sofinancirala nabavo opreme in gasilskih vozil, tokrat v višini 130.000 evrov, še dobrih 62.300 evrov bo šlo za sofinanciranje gradenj in obnov gasilskih domov v Podgorcih in Trgovišču, v nekaterih drugih pa bodo izvedli manjša vzdrževalna dela. Konec lanskega leta je PGD Ivanjkovci prevzelo novo moštve-no vozilo (GVM1), letos pa PGD Cvetkovci prikolico. Med letom se bodo novega moštvenega vozila razveselili še v PGD Bresnica in Hermanci. Planirajo nabavo štirih potopnih črpalk in opremljanje gasilcev z osebno zaščitno opremo. »Ocenjujem, da so društva dobro opremljena in da imamo zadostno število članov, kar je treba razvijati tudi v prihodnje. Smo ena redkih občin, kjer je sodelovanje med GZ in občino vzorno urejeno. Sprejemamo petletne programe, na podlagi katerih nabavljamo opremo in obnavljamo domove,« je dejal Jurkovič ter se še zahvalil za vso pomoč in korektno sodelovanje. Gasilcem se je za ves trud, požrtvovalno in nesebično delo na drugi strani zahvalil župan Danijel Vrbnjak in dodal, da so pri določenih postavkah v primerjavi z lanskim letom namenili približno desetino več. GZ Ormož skupaj s 15 društvi šteje okoli 400 operativnih gasilcev. Lani so opravili skupno 117 intervencij, največkrat je šlo za tehnična posredovanja. Še osem enot oz. kakih 70 gasilcev je sodelovalo pri gašenju največjega požara na Krasu. Momka Horvat Ob tem predsednica KO RK Majšperk opaža, da prosilci niso le starejši občani. »Zaznavamo večje število prosilcev - družin, v katerih sta oba starša zaposlena in prejemata minimalno plačo. Ob koncu meseca, ko poplačajo vse račune, marsikomu nato zmanjka za hrano.« Tudi starejši, ki na jesen življenja v gospodinjstvu ostanejo sami, morajo skrbno obrniti vsak evro, da pridejo skozi mesec, a slednji bolj kot materialne dobrine pogrešajo človeški stik. »Starejši so še bolj kot paketov s hrano veseli pogovora, druženja,« opaža Plančeva. Sicer pa KO RK Majšperk nudi krajanom pomoč le v obliki paketov s hrano. »Tudi teh so prebivalci veseli, nikoli se nam še ni zgodilo, da bi ga kdo zavrnil. Za morebitne ostale oblike pomoči se morajo prosilci obrniti na Ptuj. Pogosto pa opažamo, da upravičenci sami ne zaprosijo za pomoč zaradi občutka sramu. V njihovem imenu se zato na nas obračajo sorodniki. Imamo več sto prostovoljcev in prostovoljk, to je gosta mreža na terenu, ki prepoznava potrebe pri prebivalcih.« Sicer pa KO RK Majšperk po oceni predsednice dobro sodeluje z občino, ki sofinancira prehranske pakete in potrebe društva, prav tako se povezujejo s šolo in vrtcem ter drugimi nevladnimi organizacijami. Trudijo se, da bi v krog dobrodelnosti, čuječnosti do sokrajanov privabili tudi čim več mladih. »Maja sprejemamo mlade člane v KO RK Majšperk, septembra pa podarimo vsem otrokom iz vrtca in do 4. razreda zobne ščetke. Ob koncu leta pa se z majhno pozornostjo spomnimo naših najstarejših krajanov in jih obiščemo,« je še povedala Mateja Planec, ki se zahvaljuje vsem, ki na kakršenkoli način skozi leto pomagajo pri izvajanju nalog KO RK Majšperk. »Nadejam se dobrega sodelovanja tudi v tem letu, sicer ne vem, kako bi zmogli opraviti toliko prostovoljnega dela, kot ga opravimo,« je še dejala. Mojca Vtič y PLESNA ŠOLA SAMBA - širimo zavedanje pomembnosti plesa od rekreacije do tekmovalnega športa Promocijsko sporočilo Plesna šola Samba deluje pod sloganom »za vse generacije«. Je plesna šola za začetnike, tiste, ki želijo plesno znanje obnoviti ali nadgraditi, ter za najboljše tekmovalce; za vse, ki jih povezuje veselje do plesa. Ples želimo približati čim večjemu številu ljudi, zato delujemo na več lokacijah, plesne tečaje izvajamo tudi po osnovnih šolah in vrtcih v Mariboru in njegovi okolici ter prostorih društva. Od leta 2021 pa smo svoje poslanstvo razširili tudi na Ptuj, kjer v svoji plesni dvorani poučujemo različne plesne zvrsti, zato da v športno aktivnost vključimo čim širši spekter ljudi. Želimo si, da bi zavedanje o pomembnosti plesa razširili tudi na lokacije, kjer je tega nekoliko manj. Ker je veliko otrok, ki se s športom ne ukvarjajo, vabimo vse, ki bi želeli spoznati ples in njegove prednosti, da se nam pridruži- te. Latinomix je eden izmed tečajev, ki je najboljraznovrsten, sajga lahko plešejo otroci v paru kot tudi solo. V plesni šoli želimo uvesti tekmovalne latinskoame riške in standardne plese tudi na Ptuju Zato vabimo fante in punce od 6. do 15 let starosti v našo družbo. Vsak ponedeljek ob 18. uri. Plesni tečaji potekajo v Qcentru Ptuj (Puhova ulica 21,2250 Ptuj). Za več informacij in prijave nas pokličite na: 041 513 655 ali pa nam pišite na: info@ plesnasola-samba.si. Izvajamo več različnih tečajev za otroke: - ZUMBAKIDS (za otroke od 3. do 6. leta starosti) - vsak ponedeljek ob 17.15 - LATINOMIX(za osnovnošolske otroke) - vsak ponedeljek ob 18.00 - HIP HOP (za osnovnošolske otroke) -vsak torek in četrtek od 16.15 dalje kot tudi tečaje za odrasle: - SALSA SOLO (plesni tečajza ženske) - vsak ponedeljek ob 19.00 - SALSA V PARU (plesni tečaj za pare) -vsak ponedeljek ob 20.00 - DRUŽABNI PLESI (plesni tečajza pare) - vsak petek ob 19.15 V našem dolgoletnem delovanju smo dosegli že več kot 50 naslovov državnih prvakov, med najaktualnejšimi pa sta sedaj Jaka Bračko in Nea Omerzu ter Nino Djordjevic in Ana Cedi. Oba plesna para dosegata odlične rezultate tako doma kot tudi v tujini. Da vam približamo tekmovalni šport in vam predstavimo, kako velika je lahko ljubezen do plesa, vam na kratko predstavimo naša plesna para. Jaka in Nea sta člana DPC Samba in registrirana plesalca pri nacionalni panožni zvezi v sekciji standardni in latinskoame-riški plesi. Uvrščena sta v Slovensko mladinsko reprezentanco in veljata za plesni par, ki ima zelo velik potencial. Osvojila sta trikratni naslov državnih prvakov v vseh treh disciplinah: latinskoameriški plesi, standardni plesi ter deset plesov (Ten Dance - kombinacija). Kljub dejstvu, da kot plesni par predstavljata Slovenijo na vseh mednarodnih tekmovanjih šele eno leto, sta velik vzor plesnemu podmladku. Z dosedanjimi tekmovalnimi uspehi pomembno prispevata k prepoznavnosti športnega plesa doma in v mednarodnem merilu. Mednarodna tekmovanja so se v obdobju od septembra do decembra 2022 vrstila na 14 dni, dodatno pa sta zastopala Slovenijo tudi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Na evropskem prvenstvu sta v kombinaciji dosegla odlično 13. mesto. Svoj /prosti" čas namenjata ljubezni do plesa. Stremita k popolnosti in sta v procesu doseganja tistega, kar si želita. Sebi postavljata visoke zahteve in standarde delovanja, obnašanja ter doseganja ciljev. 19-Ietna Ana in 20-Ietni Nino sta zelo uspešen članski par in večkratna državna prvaka. V mladinski konkurenci sta bila zadnji dve leti državna prvaka, v letu 2022 pa sta začela tekmovati v najstarejši članski kategoriji, kjer sta kot najmlajši par dosegla 3. mesto na državnem prvenstvu v latinskoameriških plesih. Udeležujeta se tudi številnih mednarodnih tekmovanj, kjer dosegata odlične rezultate. Kot plesni par na vsakem tekmovanju vedno ciljata na izboljšanje rezultata in seveda tudi zmago. Plesna partnerja sta že več kot šest let, zato se z vsakim plesnim korakom vedno bolj in bolj razvijata, tako osebnostno kot tudi tekmovalno. Oba študirata v Ljubljani, zato svojtedenski urnik prilagajata treningom, ki potekajo v Mariboru in Ljubljani. Kot uspešna športnika in tekmovalca latinskoameriških plesov morata trdo delati in biti zelo disciplinirana. Veliko svojega časa namenita individualnim treningom in treningom s tujimi trenerji. Ana in Nino pa nista le plesni par, temveč tudi par v zasebnem življenju, kar pravita, da je lahko prednost, lahko pa tudi slabost. Konflikti na treningih se lahko prenesejo zasebno ali obratno, kar se seveda lahko odraža tudi na plesišču. Ana najraje pleše sambo in rumbo, predvsem zaradi intimnosti, počasnejšega ritma in glasbe. Tukaj je lahko njuno zasebno življenje tudi prednost, saj lahko ples zaplešeta veliko bolj prepričljivo in čustveno. Športni ples je nedvomno med tistimi športnimi panogami, ki so v slovenskem športnem prostoru izjemno napredovale, gonilo razvoja pa predstavljajo vrhunski rezultati plesalcev vseh plesnih zvrsti. Avtor: Natalija Banovic Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Športnik leta 2022, MO Ptuj Raven, ki se je ne bi sramovali niti največji Stran 14 Odbojka Po pravi športni drami srečnejše Savinjčanke Stran 15 tednik Mali nogomet Liga kliče po spremembah, zaključek pa vseeno izjemen Stran 16 Namizni tenis Sara in Aleks do naslova s samimi zmagami Stran 15 (Poílu.íajt¿ naí na íuitounún íjilztu! RADIOPTUJ tea- afoietu www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • 1. B SRL (m), zaostala tekma 13. kroga Odlična predstava in zanesljiva zmaga Velika Nedelja -Jadran Hrpelje Kozina 25:18 (12:10) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga (8 obramb), Prejac (1 obramba); Zorec 2, Kosi 1, Pandev 4, Kovačec 3, Toplak 2, Sovič, Borko 6 (2), Mlač Černe 6, Niedorfer 1. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 2/2; Jadran H. K. 1/1. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 10; Jadran H. K. 8 minut. Rokometaši Velike Nedelje so uspešno začeli drugi del prvenstva v 1. B-ligi, saj so ob odlični igri - predvsem v obrambi - zanesljivo premagali primorski Jadran. Zaostalo tekmo 13. kroga si je ogledalo tudi lepo število gledalcev, zbralo se je več kot 150 ljubiteljev rokometa. Gostje so bolje začeli tekmo in v deseti minuti povedli z dvema zadetkoma prednosti (3:5). Gostitelji so imeli predvsem težave v napadu, kjer sta uvodne tri gole dosegla kapetan Peter Zorec (dva zadetka) 1. B SRL (m) 1. BUTAN PLIN IZOLA 13 2. LJUBLJANA 13 3. RADOVLJICA 13 4. ŠKOFLJICA 13 5. DOL TKI HRASTNIK 13 6. GROSUPLJE 13 7. MOKERC - KIG 13 8. VELIKA NEDELJA 13 9. HERZ ŠMARTNO 13 10. ČRNOMELJ 13 11. MOŠKANJCI-GORIŠNICA 12 12. JADRAN HRPELJE 13 13. SEVNICA 13 14. ALPLES ŽELEZNIKI 12 10 1 1 22 9 2 2 21 9 1 3 19 8 2 3 8 1 4 8 0 5 8 0 5 6 1 6 13 4 2 7 4 2 7 4 0 8 3 1 9 2 0 11 0 1 11 in Žiga Borko iz kazenskega strela. V 13. minuti so za svoje zadnje vodstvo na tekmi (5:6) zadeli gostje preko visokega levičarja Hasana Ikanoviča. Iz minute v minuto so nato boljše delovali domači rokometaši, ki so v 23. minuti povedli s +4 (11:7). V golu Velike Nedelje je v teh trenutkih pomembno vlogo odigral vratar Žan Firšt Šeruga, ki je ubranil številne strele gostov s krilnih položajev. Prleki so do odhoda na Žiga Borko, Velika Nedelja: »Čestitke soigralcem za zelo dobro predstavo, obenem pa velika zahvala publiki, ki k Veliki Nedelji prihaja v vedno večjem številu. Že v prvem polčasu smo zamudili priložnost, da bi Jadranu pobegnili na varno prednost petih ali šestih golov. Težko je bilo igrati, nasploh v obrambi, saj so gostje imeli zelo dolge napade, ki so se večinoma končali 'na uro'. Drugi polčas je bil po mojem mnenju ena naših boljših predstav, saj smo od 31. do 55. minute prejeli le štiri zadetke. Zmagovalca je odločila igra v obrambi in upam, da bomo tako čvrsto obrambo ohranili tudi v prihodnosti. Pred nami so tri domače tekme proti Alplesu, Dolu Hrastniku in Ljubljani, ki bodo že pokazale, ali se lahko nadejamo dviga po lestvici navzgor. Naš cilj do konca prvenstva je prikazati borbene predstave in osvojiti končno 7. mesto. Zaenkrat zaostajamo za tri točke za želenim ciljem.« Matjaž Brumen, trener, Jadran Hrpelje Kozina: »Najprej bi čestital igralcem Velike Nedelje za zasluženo zmago. Odigrali so odlično tekmo in nas povsem nadigrali, še posebej v obrambi so bili videti odlično. Svojim igralcem nimam česa očitati. Borimo se s poškodbami in nekaterimi odhodi igralcev in to je trenutno naša realnost. Čaka nas hud boj za obstanek v 1. B-ligi. Se pa strinjam, da bodo tudi ostale ekipe, tudi tiste s samega vrha, težko zmagale pri Veliki Nedelji. Na tem vročem parketu se bo odločalo o prvem in drugem mestu v ligi.« Foto: Davorin Arnuga Obramba Velike Nedelje (na fotografiji v svetlem dresu Niko Sovič) je delovala domala brezhibno. odmor imeli kar nekaj napadov in priložnosti, da nasprotniku uidejo na pet točk prednosti, a jim tega koraka ni uspelo storiti: slabo odigrani napadi z igralcem več v polju in tehnične napake so jih drago Rokomet • 1. A SRL (ž) - modra skupina Ajdovke kot burja skozi Ptuj Žiher hiše Ptuj-Ormož -Mlinotest Ajdovščina 27:42 (13:27) ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ: Kor-par (5 obramb, 1 sedemmetrovka), Kmetič (1 obramba); Kolenko 9(3), Planinc 7, Frangež 4(1), S. Petrovič 4, Luknjar 1, Krasnič 1, Puž 1, Štelcer, L. Petrovič, Janc, Šemrl, Ciglar, Kreft. Trener: Matej Bračič. SEDEMMETROVKE: Žiher hiše Ptuj-Ormož 7/4; Mlinotest Ajdovščina 4/2. IZKLJUČITVE: Žiher hiše Ptuj-Or-mož 16 minut; Mlinotest Ajdovščina 2 minuti. Le nekaj dni po najboljši tekmi v sezoni in zmagi proti Krki so se igralke ptujskega ženskega rokometnega kolektiva pomerile z zasedbo iz Ajdovščine. Ta je v zadnjih sezonah druga ekipa v Sloveniji, takoj za nedotakljivim Krimom. Svojo moč so pokazale tudi v dvorani Ljudski vrt, kjer dvomov o zmagovalkah te preizkušnje ni bilo ... Gostje so začele silovito in že v peti minuti je moral domači trener Nogomet • Prijateljski tekmi Predstavi, ki vlivata optimizem Vsi slovenski klubi od prve do tretje lige so začeli s pripravami na spomladanski del sezone 2022/23. Prvoligaši so začeli nekoliko prej, saj jih v tem mesecu že čakajo prvenstvene tekme, drugo- in tretjeligaši pa imajo do marca še nekaj časa. Domžale - Aluminij 4:3 (3:2) STRELCI: 0:1 Brest (3.), 1:1 Podlo-gar (14.), 2:1 Hasanbegovič (51.), 2:2 Borovnik (52.), 3:2 Saitovski (58.), 4:2 Vuk (90.), 4:3 Katuša (110.). ALUMINIJ, 1. POLČAS: Banič, Ko-blar, Schaubach, Jovan, Borovnik, Jagič, Frešer, Marinšek, Brest, Ba-skera, Skiba. 2. POLČAS: Pavli, Crn-čec, Hempt, Munič, Rahle, Grajfoner, Gorenak, Medved, Katuša, Čeh, Ča-vara, Martič. Trener: Robert Pevnik. Nogometaši Aluminija so se v petek na igrišču z umetno travo v Domžalah merili z domačim prvoligašem, ki ga vodi trener Simon Rožman. Tekma je trajala dva polčasa po 60 minut (oz. 4 x 30 minut), da so vsi igralci dobili svojo minutažo in s tem možnost za dokazovanje. »Iz tedna v teden se izboljšujemo v sami igri, tokrat smo proti močni stale, saj so Primorci na počitek odšli z le dvema goloma zaostanka (12:10). Ikanovič je uspešno odprl drugi polčas za Jadran (12:11), nato pa je sledilo odličnih deset minut zelenih, ki so s serijo 5:0 (17:11) pobegnili gostom. Do 55. minute so varovanci trenerja Matjaža Brumna, nekoč slovenskega reprezentanta, dosegli le štirinajst golov (22:14). Obramba Velike Nedelje je bila na zelo visoki ravni, rokometaši Jadrana so večino svojih napadov zaključevali 'na uro', ob dvignjenih sodniških rokah v zrak. V zaključku tekme je Jadran nekoliko omilil poraz. V petek, 3. februarja, ob 19.00 je pred Veliko Nedeljo nova domača tekma, tekmec pa je zadnjeuvrščeni Alples iz Železnikov. JM I m « zi ler \\ nosi Matej Bračič pri izidu 0:5 vzeti minuto odmora. Za nekaj minut mu je uspelo prekiniti nalet (2:6), ki pa se je potem nadaljeval z nezmanjšano intenzivnostjo (3:12 v 12. minuti, 6:20 v 20. minuti...). Šele pri razliki 14 golov se je stanje na igrišču nekoliko umirilo in domača vrsta je lahko zadihala. V drugem delu razlika ni več naraščala, gostje so le še nadzorovale srečanje in ga brez kakršnihkoli težav pripeljale do konca. Najvišja prednost na tekmi je v prid Ajdovk znašala 17 zadetkov. Po daljšem času se je v ptujsko ekipo vrnila Alina Planine, ki je bila ob Minei Kolenko najboljša strelka ekipe, s štirimi goli pa se je izkazala tudi 21-letna Mariborčanka Sara Petrovič. 1. A SRL (ž) - modra skupina REZULTAT112. KROGA: Žiher hiše Ptuj-Ormož - Mlinotest Ajdovščina 27:42 (13:27), Krim Mercator - Krka 48:24 (26:14), Z'dežele - Litija 31:20 (13:11). Tekma Trgo ABC Izola - Velenje je bila prestavljena. 1. KRIM MERCATOR 12 12 O 2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 12 11 O 3. Z'DEŽELE 12 7 1 4. KRKA 12 5 O 5. VELENJE 12 5 O 6. LITIJA 11 3 1 7. ŽIHER HIŠE PTUJ-ORMOŽ 11 2 O i. TRGO ABC IZOLA 0 1 4 7 7 7 9 10 0 0 10 Foto: Črtomir Goznik Igralke Žiher hiše Ptuj-Ormož so le v redkih primerih uspele zaustaviti napade gostij. Pomembnejša tekma čaka ŽRK Žiher hiše Ptuj-Ormož v sredo, ko se bodo na zaostali tekmi 7. kroga v gosteh merile z zadnjeuvrščeno Izolo. JM prvoligaški ekipi Domžal že pokazali pravi obraz. V večjem delu tekme smo bili enakovreden tekmec domačinom, smo pa dobivali nekoliko naivne zadetke. Smo v delu priprav, ko je treba izboljšati fizično pripravljenost, zato so takšne tekme dobrodošle. Pomembno je, da z vsakim treningom napredujemo, tako da pričakujem, da bomo do začetka sezone že v polni pripravljenosti,« je dejal Marko Brest, strelec prvega gola na tekmi. Šumarje čaka naslednja pripravljalna preizkušnja v soboto, 4. februarja, ko se bodo v gosteh pomerili z naslednjim prvoligašem, Gorico. Drava Ptuj - Fužinar Vzajemci 2:0 (1:0) STRELCA: 1:0 Panič (38.), 2:0 M. Jadric (82). DRAVA PTUJ: Janžekovič, Duran, Marot, Kokič, Lukič, Erhatič, Miličič, N. Jadric, Mlakar, Šalamun, Penič. Igrali so še: Horvat, Kramberger, Dre-venšek, Očko, Sakelšek, Brence, M. Jadric. Trener: Simon Dvoršak. Nogometaši Drave so odigrali svojo drugo pripravljalno tekmo, tudi tokrat z drugoligašem. Če so tekmo z Bistrico končali s porazom (1:3), so tokrat proti Korošcem povsem zasluženo zmagali. Zadeli so iz dveh zelo lepo izpeljanih akcij ob koncu prvega in drugega polčasa, v katerih je sodelovala skoraj polovica moštva. JM Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave so ugnali Fužinar (2. SNL). 14 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najboljša trojica med športniki: 3. Sašo Stojak (priznanje je prevzela mama), 1. Kristjan Čeh in 2. Uroš Krajnc. Najboljša trojica med športnicami: 3. Veronika Domjan, 2. Nina Potočnik in 1. Tamara Zidanšck (priznanje je prevzel oče). Športnik leta 2022 v MO Ptuj Raven, ki se je ne bi sramovali niti največji Prireditev Športnik leta 2022 v MO Ptuj je v dvorano dominikanskega samostana znova privabila številne športnike, trenerje in bolj ali manj redne spremljevalce športa. V organizaciji Zavoda za šport Ptuj, Športne zveze MO Ptuj in MO Ptuj je potekala gladko in brez vsakršnih zapletov. Za vzgled bi si jo lahko vzela marsikatera podobna prireditev na nacionalni ravni ... S svojimi točkami so jo zelo popestrili člani glasbene skupine Gimnazije Ptuj in Maša Ferme z atraktivnimi vajami z obroči in ognjem. Po končanem uradnem delu smo z nekaterimi nagrajenci spregovorili o nagradah in občutkih, ki so jih doživljali ob podelitvi. Kristjan Čeh, Atletski klub Ptuj, 1. mesto med najuspešnejšimi športniki: »Vsak takšen naziv v domačem okolju veliko šteje, tukaj sem doma in me ljudje poznajo ter spremljajo. Ko sem prvič prejel to priznanje, je bilo tudi zame presenečenje, ko sem ga sedaj prejel četrtič zapored, pa ga jemljem kot nagrado za ves dosedanji trud, ki sem ga vložil v atletiko, obenem pa pomeni zagon za nadaljnje delo. Priprave za sezono 2023 zaenkrat POTEKAJO ZELO DOBRO, OCENIL BI JIH ZA boljše kot v istem času lani. Dva dni po podelitvi grem na Tenerife, kjer ostanem tri tedne. V Španiji bomo opravili tudi prve resne mete zunaj, saj sem doslej v Talinu vse treninge opravil v dvorani. Sledi vrnitev v Slovenijo in 26. februarja nastop na zimskem državnem prvenstvu v Domžalah. Seveda pa bo sezona napeta, omenim lahko tekme diamantne lige - letos bo ena več kot lani - pa svetovno prvenstvo v Budimpešti, ki bo največja tekma leta, za nameček bom na njej branil lanski naslov. Tek- me na Madžarskem se veselim tudi zaradi tega, ker je relativno blizu Slovenije in bo prisotno večje število mojih navijačev.« Uroš Krajnc, Footgolf klub Ptuj, 2. mesto med najuspešnejšimi športniki: »Nad odločitvijo komisije sem pozitivno presenečen in seveda zelo zadovoljen. Vesel sem, da na Ptuju niso bili spregledani rezultati našega kluba in celotne zveze tega mladega športa. Sam sem res dosegel nekaj vrhunskih rezultatov, zato je sedaj priznanje v mojih rokah, a tudi moji klubski kolegi so bili odlični in si zaslužijo pozornost. Zahvalil bi se vsem, ki podeljujejo nagrade, obenem pa jih pozivam, da nas spremljajo tudi v prihodnje in da v živo spoznajo ta šport. Želim si, da bi tudi moja nagrada pripomogla k temu, da bi več ljudi spoznalo footgolf, ki je res lep šport in za nameček poteka v idiličnem okolju igrišč za golf; na Ptuju imamo še posebej lepega.« Oton Velunšek, prejemnik nagrade za življenjsko delo na področju športa: »Odkrito lahko povem, da sem nekaj podobnega pričakoval, a se s tem nisem obremenjeval. Moja zgodba je že zelo dolga, traja 60 let. Član ptujskega aerokluba sem od leta 1955 in sem zelo hvaležen vsem v klubu, s katerimi smo skupaj trgali hlače na aerodromu, hodili na tekmovanja, bili smo tudi državni re-prezentanti nekdanje Jugoslavije ... Še vedno hranim vsa priznanja, ki jih je res veliko. Ponosen sem na vse svoje dosežke, še bolj pa na vse kolege, saj brez njih ta moja pot ne bi bila takšna, kot je. Ekipa je bila složna, potrpežljiva in delavna, še vedno se rad spomnim teh dogodkov izpred 50 let in več. Takrat sem bil petkrat naj športnik Ptuja, prvič leta 1974, nato pa v naslednjih desetih letih še štirikrat. To je znak, da sem v športu res nekaj dosegel, da mi ni bilo nič podarjenega. Na to sem Foto: Črtomir Goznik Državni prvaki v članski kategoriji v individualnih športnih panogah ponosen; pa tudi na to, da sem ime Ptuja ponesel po svetu. Rad povem tudi to, da sem na račun športa videl praktično pol sveta, bil sem v Ameriki, Avstraliji, Evropo pa sem prepotoval po dolgem in počez. Zelo rad se spomnim določenih tekmovanj in potovanj, imam pa tudi vse zapisano in dokumentirano. Rad bi povedal še to, da se z nekaterimi kolegi še vedno dobivamo poleti vsak ponedeljek na letališču v Moškanjcih in da imamo tudi dovoljenje, da 'frčimo' za svojo dušo. Obenem pa obujamo Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj za zaslužne športne delavce spomine in smo ponosni, da smo nekaj naredili za Ptuj, Slovenijo in Jugoslavijo.« Taja Pučko, Atletski klub Ptuj, prejemnica nagrade za najperspektivnejšo športnico: »To priznanje mi pomeni zelo veliko, saj sem ga prejela prvič. To bom vzela kot veliko motivacijo za naprej, saj želim stopati po športni poti in si želim doseči nekaj več. Ko sem spoznavala atletiko, sem začela z mnogobojem in sem spoznavala različne discipline, v četrtem razredu - takrat sem prvič postala državna prvakinja - pa sem se usmerila v skoke. Trenutno nastopam v treh disciplinah: daljini, ovirah in troskoku. Slednjega sem začela resno trenirati šele v lanskem letu, a mi je sedaj najljubši. Do sredine lanskega leta sem trenirala pod vodstvom Aleša Bezjaka, sedaj pa je moj trener Gorazd Rajher.« Veronika Domjan, Atletski klub Ptuj, 3. mesto med najuspešnejšimi športnicami: »Že kar nekaj let sem na tem izboru pristala na drugem ali tretjem mestu, kljub temu pa lansko leto jemljem kot prelomnico. Dogajalo se je marsikaj, a po vseh kriznih trenutkih sedaj verjamem, da je vse mogoče, da je vsak dan novo poglavje. Vrnila sem se k trenerju Go-razdu Rajherju, dokončno sanirala poškodbo hrbta in trenutno sem v fazi bazičnih priprav, čeprav sem z reprezentanco nastopila na troboju v Beogradu. Doseženi rezultati me v tem trenutku niti ne zanimajo posebej, saj v atletiki preprosto uživam in dajem vse od sebe. Ko se bo vse zložilo v celoto, verjamem v velik napredek, končni cilji pa segajo vse do nastopa na olimpijskih igrah v Parizu. Res bi se rada zahvalila vsem, ki me na moji poti podpirajo - ni vedno lahko, a včasih je treba izstopiti iz cone udobja. Mladim polagam na dušo, naj vsak dan poiščejo nekaj, kaj jih osrečuje.« Minea Kolenko, ŽRK Ptuj, prejemnica nagrade za posebne dosežke: »To priznanje jemljem kot potrditev tega, da v klubu dobro delamo. Vesela sem, da tudi moj individualni doprinos k dosežkom ekipe nekaj šteje, obenem pa je to tudi poplačilo za moje dosedanje vloženo delo v rokomet. Vse v klubu nas veseli, da smo bile razglašene za najboljši ženski kolektiv v MO Ptuj. Dobro delamo, kar dokazujejo tudi rezultati v lanski sezoni, ki so bili za našo malo sredino res izjemni. Obenem si v klubu vsi skupaj prizadevamo za čim boljše delo s podmladkom. Vsi se zelo trudimo, da se o našem klubu širi dober glas.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Oton Velunšek, prejemnik priznanja za življenjsko delo na področju športa: »Ponosen sem na vse svoje dosežke, še bolj pa na vse kolege, saj brez njih ta moja pot ne bi bila takšna, kot je.« Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Najuspešnejši športnik na področju športa invalidov je postal Žiga Bedenik. Priznanji za najperspektivnejša športnika sta prejela Andraž Rajher in Taja Pučko. torek • 31. januarja 2023 Šport, šport mladih Štajerski 15 Futsal • 1. SFL A Najbližji zasledovalec daleč od uspeha Meteorplast Šic bar -Oplast Kobarid 7:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Trstenjak (6.), 2:0 Kneževič (16.), 2:1 Lah (23.), 3:1 Alen Ruis (23.), 4:1 Alen Ruis (29.), 5:1 Aljaž Ruis (32.), 6:1 Trstenjak (33.), 7:1 Jambriško (40.). METEORPLAST ŠIC BAR: Anžel, Lovrenčič; A. Goznik, Jambriško, Kneževič, Trstenjak, Goričan, Aljaž Ruis, Škerget, Tkalčič, Horvat, Šnofl, Alen Ruis, Rep. Trener: Robert Grdo-vic. RDEČI KARTON: Ivančič (Oplast, 33.). Štiri kroge pred koncem rednega dela sezone so si igralci iz Ljutomera že zagotovili najmanj tretje mesto v 1. državni ligi, saj imajo na tem mestu pred najbližjim zasledovalcem že neulovljivih 13 točk prednosti. Če bi jih igralci iz Kobarida v tem krogu premagali, bi ohranili teoretične možnosti za zamenjavo mest, a so bili 'svetlobna leta' oddaljeni od uspeha. Kljub temu da so pri domačih manjkali Tilen Rajter, Matic Goznik (zaradi kartona), Thomas Pihler in Niko Kosec (zaradi poškodb), je imel trener Robert Grdovic tokrat na razpolago polno zasedbo (12 igralcev in 2 vratarja), ki je navdušila skoraj 150 ljubiteljev tega dvoranskega športa. Gostitelji so od prvega sodnikovega žvižga gospodarili na parketu, prvič pa je moral Oplastov vratar Nik Logar po žogo v mrežo v šesti minuti, ko je izvrstno podajo Žige Tkalčiča v gol pospremil Adrijan Trstenjak - 1:0. Terensko premoč so domačini kronali z drugim zadetkom v 16. minuti, ko je s pravo bombo strelski post prekinil Denis Kneževič, ki s 17 zadetki še naprej vodi na listi strelcev - 2:0. Kobaridci, ki so med drugim v svojih vrstah pogrešali reprezentan-ta Nejca Kovačiča, so v prvem polčasu pokazali malo, tistih nekaj poskusov z razdalje pa je ukrotil domači vratar Tjaž Lovrenčič, ki ga je enkrat pred zadetkom rešil tudi okvir vrat. Drugi polčas je bil povsem po okusu domačega tabora in gledalcev v dvorani. Gostje so sicer z Davidom Lahom (v sezoni 2020/21 je igral za Ptuj) v 23. minuti zaostanek znižali na 2:1, a je še v isti minuti Alen Ruis ponovno povišal vodstvo na 3:1. Gostujočemu igralcu Tinetu Šturmu je v 1. SFL REZULTATI 17. KROGA: Meteorplast Šic bar - Oplast Kobarid 7:1 (2:0), Sevnica - Mlinše 5:3 (3:0), Do-bovec - Dobrepolje 9:1 (3:1), Siliko Vrhnika - Bronx Škofije 6:3 (4:1). 1. DOBOVEC 17 13 3 1 92:26 42 2. SILIKO VRHNIKA 17 13 2 2 84:32 41 3. METEORPLAST ŠIC 17 11 3 3 73:46 36 4. OPLAST KOBARID 17 7 2 8 44:54 23 5. BRONX ŠKOFIJE 17 6 2 9 57:60 20 6. DOBREPOLJE 17 3 3 11 41:86 12 7. SEVNICA 17 3 1 13 35:91 10 8. MLINŠE 17 1 6 10 30:61 9 26. minuti zadetek preprečila vratni-ca, v nadaljevanju pa je bila na parketu le še ena ekipa. V 29. minuti je za 4:1 ponovno zabil mlajši od bratov Ruis, tri minute kasneje pa je bil uspešen še njegov starejši brat Aljaž -5:1. V 33. minuti so gostje ostali brez Klavdija Ivančiča, ki je prejel drugi rumeni karton. Že ob prvi priložnosti, ko so imeli Kobaridci igralca manj na parketu, je Trstenjak dosegel še drugi zadetek na tekmi - 6:1. Trener Grdovic je že pred dvobojem obljubil, da bo dal priložnost tudi trem najstnikom. Tako so na parket stopili 18-letni Luka Horvat ter 17-le- tna Benjamin Rep in Alen Jambriško. Slednja sta v 39. minuti izigrala gostujočo obrambo, a je bil strel Repa premalo natančen, je pa za prvenec v prvoligaški druščini poskrbel Alen Jambriško, ko je v 40. minuti matiral Logarja. »Srečen sem ob svojem prvem nastopu, še bolj sem se veselil svojega prvega zadetka,« je najprej povedal Jambrišek in dodal: »Na začetku so se gostje zelo borili, bili tudi nevarni, na koncu tekme pa sta prevladala naše večje število igralcev in naša svežina.« Igralci Meteorplasta so po novoletnem premoru še naprej neprema-gani, na štirih tekmah so trikrat zmagali (Oplast dvakrat, Dobrepolje) in enkrat remizirali (Bronx). Prvenstvo v 1. futsal ligi se nadaljuje 10. februarja, ko bo v Ljutomeru gostovala Sevnica, že v petek, 3. februarja, pa bo v Ljutomeru odigrana povratna tekma četrtfinala pokala Terme Olimia. Ljutomerčani se bodo podali na 'misijo nemogoče', saj bodo lovili pet zadetkov zaostanka (1:6) proti vrhniškemu Siliku. UR Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž) Po pravi športni drami srečnejše Savinjčanke ŽOK G.S.V. Ptuj -KEA Šempeter 2:3 (-19, -26, 15, 22, -13) ŽOK G.S.V. PTUJ: Tomanič, Hren, Horvat, Dežman, Mlakar, Koren, Siv-čevič, Habjanič,Vedlin Gojčič. Trenerka: Eva Vedlin Gojčič. V ekipnih športih z žogo sta za odlično tekmo potrebni dve dobri in razpoloženi ekipi. Prav takšni sta si tokrat stali nasproti v športni dvorani Gimnazije Ptuj. Po dveh urah igre in pravi drami so se zmage veselile gostje ... Gledalci so na tekmi sosednjih ekip na prvenstveni lestvici, ki sta pred tem krogom zasedali tretje in četrto mesto, ustvarili dobro vzdušje. Obe sta v zadnjem obdobju v solidni formi in sta že na prvi medsebojni tekmi igrali pet nizov. Zgodba se je ponovila v soboto zvečer. Tudi dru- go zmago (3:2) so domov odnesle igralke KEA Šempeter. Slednje imajo v svojih vrstah postavne in visoke igralke ter nekatere posameznice, ki s svojo kakovostjo presegajo raven tretje lige. To sta med tekmo največkrat dokazali Žnidarjeva in Le-skovškova, ki sta zares dobro igrali v napadu. Prvi niz je odločil boljši servis in napad gostij, ki so si po izenačenem začetku izredno hitro priigrale nekaj točk prednosti in so uvodni del dobile z 19:25. To jim je dalo zalet in so v drugem nizu povedle 0:10. A Ptuj-čanke se niso predale, z bolj zbranim nadaljevanjem so izenačile na 17:17 in celo povedle z 18:17. V napeti končnici so imele več sreče gostje, pri katerih je z izrednim servisom niz zaključila Leskovškova - 26:28. Po zaostanku z 0:2 so članice Ženskega odbojkarskega kluba G.S.V. Ptuj zaigrale bolje v vseh elementih odbojkarske igre. V obrambi so po- 3. DOL - vzhod (ž) REZULTATI 12. KROGA: ŽOK G.S.V. Ptuj - KEA Šempeter 2:3, Svolley -Kajuh Šoštanj 0:3, Celje - Uniforest Prebold 3:0, Slovenj Gradec - Sl. Bistrica II 3:0, Murania Lendava - Črna 3:0. 1. KAJUH ŠOŠTANJ 11 10 1 3 6 31 2. MURANIA LENDAVA 11 10 1 3 5 30 3. KEA ŠEMPETER 11 9 2 27 16 23 4. ŽOK G.S.V. PTUJ 12 7 5 26 18 23 5. SLOVENJ GRADEC 12 7 5 24 15 21 6. CELJE 11 6 5 22 16 19 7. ČRNA 12 6 6 19 18 18 8. SVOLLEY 12 2 10 8 30 6 9. UNIFOREST PREBOLD 12 1 11 5 33 3 10. SL. BISTRICA II 12 0 12 0 36 0 lovile več žog, stekel jim je servis in predvsem so še bolje zaključevale napadalne akcije. Pri le-teh je bila najuspešnejša Horvatova, ki je uspešno zabila in zaključila tretji niz z rezultatom 25:15. Pozitivni val so domačinke prenesle tudi v četrti niz, ki je bil večino časa točkovno poravnan. V končnici je nekaj pomembnih točk prispevala Tomaničeva za zmago 25:22. Sledil je odločilni peti niz, v katerem sta se ekipi izmenjevali v vodstvu. Ptujske odbojkarice so povedle z 12:9, a so gostje nato z nizom izvrstnih servisov in napadov dosegle preobrat, za katerega je najbolj zaslužna igralka tekme Eva Leskovšek, ki je s svojo levico zaključila največ akcij in dosegla tudi zadnjo točko za končni rezultat 13:15. Obe ekipi sta si za predstavo zaslužili aplavz gledalcev. Tudi trenerka poražene ekipe Eva Vedlin Gojčič, ki je tokrat na igrišču preživela dobršen del tekme, je bila lahko ponosna na svoje igralke, saj so prikazale borbeno in srčno predstavo, v kateri je za končno zmago zmanjkal le kanček sreče. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Derbi kroga se je na Ptuju razpletel šele v dramatični končnici petega niza. Namizni tenis • 1. odprti turnir za mlajše kadete Kikboks • KBVPtuj Aleks in Sara do naslova s samimi zmagami V Logatcu je pred tednom dni potekal prvi odprti turnir Republike Slovenije za mlajše kadete in mlajše kadetinje. Med 123 prijavljenimi igralkami in igralci je barve Namiznoteni-škega kluba Cirkovce zastopalo kar devet igralcev, eno predstavnico je imel tudi NTK Ptuj. Vodila sta jih tre- nerja Danilo Piljak in Primož Koban. Tako med dekleti kot fanti sta na najvišjo stopničko stopila člana NTK Cirkovce Sara Erhatič in Aleks Koren, sicer najboljša igralca na ja-kostni lestvici med mlajšimi kadeti oz. kadetinjami v Sloveniji. Oba sta do naslova prišla s samimi zmaga- mi, Aleks jih je nanizal osem, Sara pa sedem. Koren je bil v dramatičnem finalu s 3:2 (13:11 v odločilnem nizu) uspešnejši od Aleksandra Miščevica (Letrika), Erhatičeva pa je s 3:1 ugnala Nežo Horvat (Inter Diskont). V finalni del se je uvrstila še četverica igralcev NTK Cirkovce. Med 16 najboljših sta se prebila Vitan Plajn-šek ter Pia Kundih (9.-16. mesto), med 32 Jakob Plajnšek (17.-32.) in med 48 najboljših mlajših kadetov Tai Širec (33.-48.). Anže Safošnik, Urh Novak, Neli Koren in Alja Krajnc (Ptuj) se niso prebili iz kvalifikacijskih skupin in so tekmovanje nadaljevali v tolažilni skupini, kjer se je Neli Koren prebila vse do finala in končala na 2. mestu, Alja Krajnc je obstala v polfinalu, Urh Novak se je uvrstil med 16, Anže Safošnik pa med 32 najboljših. Nino do četrtfinala V Logatcu je potekal tudi prvi odprti turnir za članice in člane do 21. leta starosti. Na njem je nastopal tudi Ptujčan Nino Šegula, ki brani barve NTK Kema Murexin. V konkurenci 26 igralcev je Nino v svoji kvalifikacijski skupini osvojil prvo mesto (tri zmage). Uspešen je bil tudi v prvem krogu finalnega dela na izpadanje, nato pa je moral v četrtfinalu priznati premoč Maticu Čoparju iz NTK Savinja. Zasedel je končno 5.-8. mesto. UR Tia Rodošek in Jaka Kozel zmagala v Zaboku Trije tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj so pred tednom dni nastopali na odprtem turnirju v kikboksu v Zaboku na Hrvaškem. Ptujčani so nastopali v disciplini point fighting. Prvo mesto sta osvojila: -Jaka Kozel, dečki nad 36 kg, in -Tia Rodošek, mlajše kadetinje do 42 kg. Tretje mesto je osvojila Larisa Vi-dovič, starejše kadetinje do 65 kg in do 60 kg. Ekipo je vodil trener Filip Janžeko-vič, sodili pa so tudi ptujski mednarodni sodniki Edvard Štegar in Aleš Skledar. Franc Slodnjak Ptujski tekmovalci, trenerji in sodniki v Zaboku Foto: Franc Slodnjak 16 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Mali nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj Liga kliče po spremembah, zaključek pa vseeno izjemen Foto: Črtomir Goznik Prejemniki priznanj v Članski konkurenci S tekmami zaključnega turnirja najboljših treh ekip v članski konkurenci in tekmami zadnjega kroga pri veteranih se je zaključila letošnja zimska liga MNZ Ptuj. Z majhnim številom ekip ni dosegla kakovostne ravni najboljših let, a je v končnici ponudila toliko napetosti in razbur-ljivosti, da se tega ne bi sramovala niti peterica največjih evropskih lig! V šestih minutah zadnje tekme so se namreč v virtualnem izračunu glede na potek tekme na vrhu izmenjale vse tri ekipe ... Vse se je začelo s prvo tekmo končnice, v kateri je ekipa KMN Dra-ženci (brez točke pred končnico) z golom Timoteja Petka v zadnji minuti ugnala prve favorite VD Mont & metal projekt (3 točke). Če bi Dra-ženčanom uspelo zmagati tudi proti ŠD Selan (1 točka), bi bil naslov predčasno njihov, a se jim z remijem (3:3) ni izšlo po željah. Z novim zadetkom v zadnji minuti - tokrat ga je dosegel Damir Zagoršek - so vsaj ohranili upanje na prvo mesto. »Računica« pred odločilno zadnjo tekmo med ŠD Selan in VD Mont & metal projekt je bila naslednja: v primeru zmage enih ali drugih je končna zmaga njihova, v primeru remija pa bi slavil KMN Draženci ... Prava drama se je začela šest minut pred koncem tekme, ko so Selani izenačili na 2:2 (prvak je bil v tem trenutku KMN Draženci). Minuto kasneje so Selani celo povedli s 3:2 in so bili oni na virtualnem vodilnem mestu. A le dve minuti kasneje so se z izenačenjem na 3:3 na mesto vodilnega znova dvignili Draženča-ni. Tudi to še ni bil konec drame, za novo je namreč poskrbel Niko Vaj-da, ki je dobro minuto pred koncem tekme povedel VD Mont v vodstvo (3:4) in s tem svojo ekipo korak bliže naslovu prvaka. Zadnja minuta še zdaleč ni bila monotona, Selani so še dvakrat močno zapretili, a se je ekipa VD Mont ubranila in se po vsej drami vendarle razveselila naslova prvaka! Matevž Kukovec, VD Mont & metal projekt: »Ta naslov nam veliko pomeni, saj se nam je v letih pred korono nekajkrat pred nosom izmuznil. Tudi tokrat se ni začelo najbolje, a se je na srečo po dramatični končnici končalo tako, kot smo si želeli. Glede same lige imam seveda nekaj pomislekov, že prijavnina 300 evrov je glede na samo sedem ekip dokaj velika. Čas je tudi za kakšne druge spremembe, saj je bilo pred leti toliko prijavljenih ekip, da so bile razdeljene celo v dve ligi. Končnica je pokazala, da so ekipe kakovostne, a pet resnih ekip je za visoko oceno lige vseeno premalo. Sicer pa je bila organizacija na visoki ravni.« Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj: »Smo v pokoron-skem obdobju, kar se pozna tudi pri udeležbi ekip v zimskih ligah. Sedem ekip pri članih in pet pri veteranih je manj, kot smo pričakovali, a so te prikazale dobre in zanimive predstave, še posebej v končnici je bila raven nogometa na zavidljivi ravni. Svoje je dodala še dramatičnost v zadnji tekmi, s čimer so bili vidno zadovoljni tudi gledalci.« Zimska liga MNZ Ptuj Člani, končnica, rezultati: VD Mont & metal projekt - KMN Draženci 0:1 (0:0), KMN Draženci -ŠD Selan 3:3 (2:2), VD Mont & metal projekt - ŠD Selan 4:3 (2:1) Končni vrstni red: 1. VD Mont & metal projekt 6 (3) 2. KMN Draženci 4 (0) 3. ŠD Selan 2 (1) Najboljši strelec lige, 16 zadetkov: Jaka Vajda (ŠD Selan) Postave ekip na zaključnem turnirju: VD Mont & metal projekt: Žiga Zu-panič, Matevž Kukovec, Žan Zamuda Horvat, Urban Senekovič, Luka Lo-venjak, Mitja Gašparič, Urban Gori-čan, Niko Vajda. KMN Draženci: Florjan Fras, Denis Rešek, Timotej Petek, Rok Medved, Damir Zagoršek, Marsel Vindiš, Ahmed Hibič, Dejan Hager, Ino Pre-log, Aljoša Ornik. ŠD Selan: Miha Pšajd, Alen Plaj-nšek, Žan Plajnšek, Simon Krajnc, Robert Kurež, Jaka Vajda, Patrik Vi-dovič, Miha Mesarič, David Škrabl. KMN Tomaž korak ali dva pred vsemi Med veterani so se prvega mesta zasluženo veselili igralci ekipe KMN Tomaž, ki so zmagali na vseh štirih tekmah. REZULTATA 5. KROGA: Ormož Pomaranča - ŠD Selan 50+ 0:3, KMN Tomaž - ŠD Hajdoše 5:0. Prosta je bila ekipa Club 13. 1. KMN TOMAŽ 4 4 0 0 21:1 12 2. ŠD SELAN 50+ 4 3 0 1 15:10 9 3. ŠD HAJDOŠE 4 2 0 1 10:15 6 4. CLUB 13 4 1 0 3 8:14 3 5. ORMOŽ POMARANČA 4 0 0 4 5:19 0 Najboljši strelec, 6 golov: Branko Školiber (KMN Tomaž) Zvonko Gašperič, KMN Tomaž: »Kot KMN Tomaž smo se prvič prijavili na tekmovanje +50, saj je več igralcev prešlo 50 let. Sem smo prišli med prijatelji, s katerimi se že dlje časa poznamo, odigrat dobre tekme. Ker smo na koncu osvojili 1. mesto, je toliko lepše. Igramo svojo igro, nismo popuščali, za vsako zmago je treba napadati, prav to pa smo mi počeli. Zahvalil bi se celi ekipi in organizatorjem.« Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa zimske lige MNZ Ptuj v članski konkurenci: VD Mont & metal projekt Foto: Črtomir Goznik Zmagovalna ekipa zimske lige MNZ Ptuj med veterani: KMN Tomaž ONL Videm 7. ZG. PRISTAVA 8. NŠ KLOPOTEC 1 0 6 30:34 0 0 8 14:02 Člani, skupina za prvaka Veterani REZULTATA: KMN Majolka - ŠD Tržec R21 6:1, ŠD As - ŠD Selan 5:1. 1. ŠD SELAN 8 7 0 1 50:23 21 2. KMN MAJOLKA 8 7 0 1 47:34 21 3. ŠD AS 8 5 0 3 35:24 15 4. ŠD TRŽEC - R21 8 4 0 4 28:30 12 Člani, od 5. do 8. mesta REZULTATA: ŠD Pobrežje - Nogometna šola Klopotec 5:1, ŠD Zg. Pristava - ŠD Lancova vas. 5. LANCOVA VAS 7 3 1 3 32:28 10 6. POBREŽJE 8 3 1 4 34:34 10 REZULTATI 8. KROGA: ŠD Tržec veterani - ŠD Pobrežje veterani 2:9, ŠD Selan girpica - KMN Majolka veterani 2:2, ŠD Zg. Pristava veterani -ŠD Videm veterani 7:3. 1. ZG. PRISTAVA 7 6 0 1 49:17 18 2. MAJOLKA 8 5 1 2 49:29 16 3. SELAN GIRPICA 7 5 1 1 37:17 16 4. VIDEM 8 3 0 5 26:37 9 5. POBREŽJE 8 2 1 5 26:43 7 6. TRŽEC 8 0 1 7 13:57 1 Darko Lah Hokej na ledu • Turnir na Ptuju Uspel hokejski turnir Winter Classic Ptuj 2023 Po vzoru spektakla z druge strani Atlantika so na Ptuju organizirali hokejski turnir Winter Classic Ptuj 2023. Na drsališču na ptujski tržnici so Hokejska zveza Slovenije, Zavod za šport Ptuj, Javne službe Ptuj in PureSport pripravili pravo akcijo, ki je bila razdeljena na dva dela. V prvem delu so prišli na svoj račun otroci, saj so s pomočjo Tomija Gomilška izpeljali promocijo hokeja na ledu. Na njem so otroci uživali in preko različnih vaj spoznavali osnove hokeja. Nekateri otroci so za sodelovanje prejeli tudi darila, saj jim je Hokejska zveza Slovenije podarila deset hokejskih palic. Po uvodnem delu je sledil drugi del dogodka - hokejski turnir Winter Classic Ptuj 2023. Zimska klasika se je odvila v skorajda 'kičastem', rahlo sneženem petkovem večeru, nevsakdanje športno dogajanje pa je v središče mesta privabilo kar nekaj radovednežev. Ti so spremljali vrhunsko organizirano tekmovanje, na katerem se je merilo šest ekip, ki so prišle iz različnih krajev Slovenije; dve sta bili sestavljeni iz igralcev s Ptuja in okolice. Pogled na dogajanje je podal glavni organizator Jure Čuček: »Osnovni namen tega turnirja je bil predvsem popularizirati igranje hokeja na ledu in hokeja na rolerjih na območju Ptuja in okolice. Mislim, da smo izpeljali zelo lep turnir. Vse ekipe so prikazale dobro igro. Udeležba igralcev in gledalcev je bila zares čudovita. Ob tem bi se rad zahvalil tudi Javnim službam Ptuj, da smo lahko izvedli turnir na drsališču in da so nam na različne načine pomagali pri organizaciji celotnega dogodka.« Končni vrstni red: 1. Hokejsko-rolerski beltinški klub - 'Horobek Fčele' 2. Hokejski klub Velenje 3. Hokejsko društvo Luče 4. Hokej klub Ptuj 2 5. Hokej klub Ptuj 1 6. Maškara.si Zmaga je šla v Beltince Drsališče na ptujski tržnici je bilo odlično pripravljeno in dodobra zaščiteno za Winter Classic Ptuj 2023. Na ledeni ploskvi so igrali na male gole, z mehkim pakom, vsaka ekipa je imela tri igralce, tekme pa so trajale po 14 minut. Na ledu smo spre- Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Ekipa Ptuj 1 Utrip s hokejske tekme mljali atraktivne in zanimive tekme šestih ekip; odigranih je bilo deset tekem. Najprej se je odvil kvalifikacijski del, nato oba polfinala ter tekma za tretje mesto in finale. V slednjem je ekipa Hokejsko-ro-lerski beltinški klub 'Horobek Fčele' s 5:4 premagala Hokejski klub Velenje. Tako so se Beltinčani veselili zmage na Ptuju, za kar so prejeli pokal in praktične nagrade. Dobro sta se na ledu znašli tudi domači ekipi. Hokej klub Ptuj 2 (Matevž Zavec, Matej Ornik, Sandi Ma-jerič, Sašo Topolovec, Aleš Bezjak in Miha Kralj) je zasedel četrto mesto, medtem ko je Hokej klub Ptuj 1 (Dejan Krajnik, Emin Muratovič, Jure Čuček in Tomaž Ačko) zasedel peto mesto. Hokej je živ tudi v naših krajih Skupina hokejskih entuziastov v naših krajih že nekaj let redno igra 'inline' oz. hokej na rolerjih in se srečuje vsak torek ob 19. uri v športnem parku Njiverce. V zimskem času so izkoristili drsališče na Ptuju in prav tako ob torkih zvečer redno igrajo hokej. To pomeni, da je hokej v naši okolici živ in Jure Čuček je ob tej priložnosti povabil vse posameznike, ki bi jih ta rekreacija zanimala, da se jim pridružijo. Z njimi lahko naveže-te stik preko elektronske pošte ho-kejptuj@gmail.com. Velika želja hokejistov je, da bi v prihodnosti dobili osnovno igrišče s pravimi 'bandami' na Ptuju ali v Športnem društvu Nji-verce. David Breznik torek • 31. januarja 2023 Izobraževanje Štajerski 17 Domača lekarna Zeleni nasvet Kako ravnati z rastlinami, ki so nam polepšale praznike Božično-novoletne praznike nam poleg številnih drugih okraskov lepšajo tudi nekatere rastline, ki cvetijo v kratkem dnevu. Ni jih veliko, nekaj pa se jih vendarle najde. Na prvem mestu so zagotovo božične zvezde, a tudi božični kaktusi niso redki v teh prelepih praznikih. Še kaj bi našli, a zdi se mi, da prav ti dve rastlini prevladujeta. Božična zvezda z malo sreče in seveda naše nege naslednje leto spet zacveti. Foto: MP Božična zvezda za naslednje leto Večina božičnih zvezd žal konča v smeteh, čeprav so tudi poleti lahko lep okras polic. So dokaj bujni, nezahtevni zeleni grmi, zato je škoda, da jih ne poskušamo obdržati za naslednje leto. Res pa je, da le redkim uspe tudi v naslednjih letih dobiti enako velike, lepo obarvane ovršne liste (mnogi jim rečejo cvetovi). A vseeno, res nekaj posebnega je, če se spet lepo obarvajo. Ko opravijo svojo dekorativno vlogo, jih postavimo v zelo svetel, a ne več pretirano topel prostor. Najraje počivajo pri temperaturah okoli 15 oC. Do začetka aprila potrebuje redno vlago, torej jih zalivamo tako, da je zemlja ves čas vlažna, a nikoli mokra. Nekje v začetku aprila nekoliko zmanjšajte zalivanje, da se še malo spočije. Ko tudi nočne temperature ne padejo več pod 10 oC, jo lahko postavite na prosto. Pred tem jo tudi pore-žite, dolge poganjke prikrajšajte. Verjetno bo v tem času že pognala nove liste v kolencih. Stebla tako okrajšajte nekje na polovico. Pri tem poiščite nove poganjke, ki gledajo iz grma, in odrežite pol centimetra nad njimi. Ko jih porežete, jih je treba tudi presaditi. Ker jih večina ljubiteljev po praznikih zavrže, niso sajene v hranilno prst, zato je tudi njihova rast slaba. Prav tako so posajene v veliko manjše lončke. Izberite kakovosten substrat za rože, kar pomeni, da ne kupite zemlje na razprodajah, prav tako pa ne kupujte poceni substratov. Novi lonček naj bo dve številki večji od dosedanjega. Če je koreninski sistem v lončku zelo zgoščen, ga skušajte malo zrahljati. Nič ni hudega, če ga malo poškodujete. Zatemnjevanje jeseni, da jim skrajšamo dan Poleti jih redno zalivamo, lahko tudi gnojimo. Sama jih gnojim enako kakor balkonske rastline, čeprav je to zagotovo preveč. A za samo dve rastlini si preprosto ne delamo posebne raztopine. Tako kakor vse rastline tudi te poleti vsaj enkrat mesečno, zagotovo pa ob napovedi temperaturnih skokov, dobijo namesto gnojila raztopino morskih alg. V začetku septembra pa jim moramo začeti krajšati dan. Za za- četek barvanja ovršnih listov, ki se začne v bistvu zaradi oblikovanja cvetov, potrebujejo dan, krajši od osem ur. Saj se spomnite, to je njihova prilagoditev v tropskih gozdovih, da jih opazijo opraševalci. Zvezda cveti v kratkem dnevu, ko vse bujne tropske lepotice prenehajo cveteti. To pa je pozimi. Tam zima ne pomeni mraza, pomeni pa, prav tako kakor pri nas, kratek dan. Zatemnjujemo najlažje tako, da jo preprosto prekrijemo s povsem temno škatlo. Če so dnevi in noči topli (nad 15 oC), se še vedno bolje počuti zunaj. Prenehamo pa gnojiti, zalivamo še vedno tako, da je zemlja ves čas vlažna. Zatemnje-vati prenehamo nekje v sredini novembra. Takrat je tako že na to- plem, a v svetlem prostoru. Naj povem, to velja za celo leto, da božična zvezda ne mara neposrednega obsevanja s sončnimi žarki, zato se najboljše počuti na vzhodnih ali celo svetlih severnih oknih. Z malo sreče se bodo ovršni listi okoli božiča lepo obarvali. Običajno so manjši kakor pri kupljenih, a vzgojili smo jih sami, kar prinaša posebno dober občutek. Razmnoževanje božične zvezde je možno Mogoče pa želite poskusiti s potaknjenci. Naj povem, da je uspeh sicer zelo vprašljiv. A prav zato bo veselje ob uspehu toliko večje. Najbolje in najraje se ukoreninijo vrh- nji poganjki, ki so začeli ponovno poganjati. Ko obrezujemo rastlino, jih prihranimo za razmnoževanje. Poganjkom odstranite spodnje liste oz. vse večje liste. Dolžina poganjkov naj bo nekje 8-10 cm. Po rezanju jih pustimo uro ali dve na prostem, da se strdi mleček, ki vedno pricurlja iz porezanih delov rastline. Pri rezanju pazite, da tega mlečka ne spravite v oči. Rokavice za neobčutljive niso obvezne, če pa imate težave in občutljivo kožo, potem je tudi roke treba zavarovati pred tem mlečkom. V nasprotju z večinskim mišljenjem ljubiteljev rastlin pa ta mleček ni strupen. Za ukoreninjenje je priporočljivo uporabiti koreninske hormone, ki jih imajo v večini dobro založenih trgovin s kmetijskimi pripomočki. Seveda pa uporaba hormona ni nujna. Namesto njega lahko uporabite tudi pripravek iz lubja vrbe. Pred časom sem objavila recept. Začnemo delati. Vsak poganjek najprej potisnemo v vodo, nato pa v hormonski prah. Nato v izbrani substrat naredimo luknjo s prstom ali palčko. Poganjka ne potiskamo v zemljo, ampak ga postavimo v luknjo in zemljo prigrnemo. V en lonček postavimo več rastlin, a pazimo, da se njihovi listi med seboj ne prekrivajo. Vse skupaj zalijemo. Najboljše ukoreninjanje je pri skoraj stoodstotni zračni vlagi, zato priporočam, da okoli rastlin naredimo mini rastlinjak. To naredimo tako, da postavimo ob rob lončka neko oporo (palčke, žico ...) in preko vsega poveznemo prozorno plastično vrečko. Ob lonček jo pritrdimo z gumico. Vse skupaj postavimo na svetlo, toplo, seveda pa prav tako sončni žarki na lonček ne smejo svetiti predolgo. Z nekaj več sreče boste tako vzgojili nove rastline. Ko se razvije dovolj korenin, ukoreninjene potaknjence razsadite vsakega v svoj lonček. Včasih pa naredimo tudi tako, da damo v vsak lonček 3-5 potaknjencev in jih v tem lončku prvo leto kar pustimo. Tako dobimo lepši, bolj razvejan lonček z rastlinami. Od tukaj naprej pa poteka postopek za cvetenje enako kakor pri prezimljenih rastlinah. Božične zvezde so lepe tudi poleti, ko ne cvetijo. Zakaj ne bi poskusili ohraniti rastlin za naslednjo sezono? Miša Pušenjak Tako naredimo mini rastlinjak za potaknjence. Levo neporezana božična zvezda, desno porezana; razlika je očitna. Foto: MP Foto: MP Razstrupljajo, blažijo zobobol, preprečujejo raka Foto: Pexels.com Nageljnove žbice ali klinčki so v času odkrivanja novega sveta predstavljali nekakšno revolucijo, cenili so jih tako običajni ljudje kot trgovci z začimbami in poznavalci. Zgolj za funt klinčkov, to je približno 0,45 kilograma, so morali odšteti prav toliko zlata. V svetu začimbnic imajo klinčki status ene najbolj aromatičnih rastlin. Po sposobnosti absorpcije radikalov kisika (ORAC) pa spadajo med najmočnejše antioksidante na našem planetu. Če govorimo o superživilih in močnih antioksidantih, za klinčke velja, da so vsaj desetkrat močnejši od aktualnih jagod goji in od dvajset- do tridesetkrat močnejši od drugih bolj znanih antioksidantov. Klinčki se uporabljajo tudi pri raznih vnetjih ustne votline in žrela, zato so nepogrešljivi v prehladnih obdobjih. Pomagajo pri zdravljenju migren in glavobola ter blaženju bolečin v sklepih. Zelo močno in vsestransko delovanje Klinčki so vsestransko učinkoviti. Znani so kot močan antiseptik, torej delujejo razkuževalno, odličen analgetik (delujejo protibolečinsko) in antihistaminik (delujejo proti alergijam). Poleg naštetega razkisajo in razstrupljajo telo, izboljšujejo prebavo in preprečujejo nastajanje rakavih celic. V veliko pomoč so pri številnih težavah, a ob uporabi oziroma odmerjanju velja nekaj omejitev, saj lahko eugenol, njihova sestavina, v preveliki koncentraciji zdravju tudi škoduje. Pomoč pri zobobolu Zdravstvena stroka je potrdila, da klinčki lahko pomagajo pri zobobolu. V nasprotju s farmacevtskimi pomagali in protibolečinskimi sredstvi, ki zgolj omilijo bolečino, klinčki poleg tega dejansko ustavijo vnetje. Žal je manj znano, kako se tega varno lotiti. Koliko klinčkov lahko prežvečimo? Ljudski rek pravi: »Poskusi enega, pa ne boš več spraševal po naslednjem.« Klinčki so izjemno močni in hitro odpravijo težavo, še močnejše pa je eterično olje, takrat se njihova moč pomnoži tudi do desetkrat. Uporabite zgolj kapljico eteričnega olja; nanesite ga na vatirano palčko in se z njo natančno dotaknite bolečega predela v ustih. Občutek je pekoč, kot če bi žvečili čili. Pazite, da ne pretiravate, sicer lahko olje sluznico preveč omrtviči. Eteričnega olja ne uporabljajte pri otrocih. M. Koren Nekaj receptov s klinčki Prevretek proti driski Sestavine: žlička klinčkov, liter vode. V kozici klinčke prelijemo z litrom mlačne vode. Počasi zavremo, nato odstavimo in počakamo pet minut ter precedimo. Pijemo do dve skodelici na dan. Čaj proti želodčnim krčem Sestavine: 3 klinčki, 250 ml vode. Klinčke stremo v terilniku, vsujemo v skodelico in prelijemo z vrelo vodo. Počakamo deset minut, nato precedimo in pijemo po požirkih. Proti vnetju dlesni Sestavine: 20 g klinčkov, 80 ml 70-odstotnega alkohola. Klinčke v kozarcu z alkoholom namakamo osem dni (v temnem prostoru), večkrat premešamo. Nato precedimo in shranimo v temni steklenici, v hladnem in temnem prostoru. Uporabljamo po kapljicah, ki jih dodajamo v vodo za izpiranje ustne votline ali grgranje. Masažno olje Sestavine: 1,5 dl mandljevega olja, 7 kapljic eteričnega olja rožmarina, 10 kapljic eteričnega olja smreke, 10 kapljic eteričnega olja cimeta, 5 kapljic olja nageljnovih žbic, 12 kapljic sivke in 5 kapljic brinovihjagod. Eterična olja previdno zlijemo v mandljevo olje in dobro premešamo. Uporabljamo za masažo utrujenih mišic. Mešanico lahko uporabimo tudi za inhalacije pri prehladnih obolenjih. Ob prehladu lahko olje vtremo v predel senc in čela. 18 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 KüRENTQVANJE 2023 Poli žur - otroška zabava s Čuki in Ribičem Pepetom Čas Kurentovanja je čas, ki na Ptuj privabi množice ljubiteljev ljudskega pustnega izročila, ki nikjer drugje ne živi tako pristno in iskreno kot prav v najstarejšem slovenskem mestu. Od kurentovega skoka dalje, ko se začne veselo pustno dogajanje, je na vsakem koraku moč srečati maske, ki širijo veselje, prijateljstvo in dobre želje. Pustno izročilo na širšem ptujskem območju za svoje vzamejo že najmlajši in postanejo kurenti, hudički, pokači in drugi tradicionalni liki, ki se od staršev že od zgodnjega otroštva učijo spoštovanja in negovanja te izjemne tradicije. Nedelja, 19. februarja, je na Ptuju namenjena mednarodni karnevalski po-vorki. Gre za vrhunec Kurentovanja, ko ptujske ulice in trge preplavi sprevod na tisoče karnevalskih mask ter tradicionalnih likov, ki pripovedujejo zgodbe o preteklosti, prihodnosti in današnjem času. Nepregledna množica kurentov/ korantov, med katerimi je najti vse generacije, ter vsi drugi tradicionalni liki se podajo po karnevalski trasi in predstavljajo običaje svojih krajev. Pridružijo se jim tudi številne karnevalske skupine, ki predstavljajo aktualno družbeno dogajanje, problematiko in zabavne vidike vsakdanjega življenja. Takrat do izraza pridejo vsa ustvarjalnost, domišljija, pa tudi številne ure skupinskega dela karnevalskih skupin. Med tradicionalne pustne like sodi tudi Baba nosi deda - igriv prikaz zakonskih vlog. Znan je v številnih evropskih državah, zelo priljubljen pa je tudi na Dravskem in Ptujskem polju, v Halozah in Slovenskih goricah. Povezujejo ga z likom starca ali starke, ki v človeški podobi na Zemlji predstavlja duhove rajnih. Eden izmed njiju, baba ali ded, stopi v velik, iz šibja narejen koš brez dna, ki si ga oprta na ramena. Spredaj ima pritrjeno lutko iz blaga (on/ona). Pri babi, katere obraz je namazan z barvicami ali sajami, je po navadi poudarjeno veliko oprsje, moški imajo v rokah kopje, na glavi pa star klobuk. Na letošnjem Kurentovanju v večnamenski »karnevalski« dvorani Campus Sava Ptuj bodo na devetih dogodkih nastopili številni domači in tuji glasbeniki. V sredo, 15. februarja, bo karnevalsko dvorano zavzela največja otroška zaba- va, na katero otroci nestrpno čakajo že celo leto - tradicionalni Poli žur s Čuki in Ribičem Pepetom. Čuki so si kljub dolgoletni prisotnosti na sceni in s številnim uspešnicam najodmevnejši projekt prislužili ravno z otroško pesmijo Ko ko ko, ki ima na kanalu YouTube že več kot 11 milijonov ogledov in je tudi slovenski videospot z največ ogledi. Seveda pa mlado in staro navdušujejo tudi s številnimi drugimi glasbenimi uspešnicami, ki se vrstijo druga za drugo. Med njimi je zagotovo tudi uspešnica Ribič Pepe, posneta za istoimensko oddajo, katere avtor je Jože Potrebuješ. Ravno Ribič Pepe se bo s svojim Kakadujem pridružil skupini, skupaj pa bodo poskrbeli za nepozabno pustno rajanje za naše najmlajše. Najcenejše vstopnice za Kurentovanje 2023 lahko kupite na vseh prodajnih mestih Eventima in Petrola. Na voljo je tudi nakup vstopnice, ki omogoča vstop na vse prireditve v karnevalski dvorani (zgolj za stojišče v parterju) in je prenosljiva. Organizatorji: Radio-Tednik Ptuj, Event 24 in Arena Sava Campus Ptuj 55 ÜÜÜ H^ MEDIñ 24 ^'OPTUI Štajerski Foto: CG SkriNja domačih viž - AnsaMbeL Zažur V pesmih želijo pustiti svoj pečat Ansambel Zažur bo letos septembra proslavil šestletnico delovanja. Na oder slovenske naro-dnozabavne glasbe so stopili septembra leta 2017. Gre za mlado štiričlansko zasedbo glasbenikov, ki prihajajo iz okolice Žalca in Velenja ter jih ob glasbi povezuje prijateljstvo. Slednje jih je tudi povezalo v ansambel, ki ga sestavljajo: Blaž Planinšek (kitara, vokal), Maja Lobnikar (vokal, klaviature), Rok Arnšek (vokal, harmonika, bobni) in Ahac Pustinek (bas kitara, bariton). Ime izhaja iz želje zažurati na veselicah, zabavah, širiti veselje in dobro voljo. Sicer pa že od ustanovitve naprej nastopajo v nespremenjeni sestavi. Na njihovem repertoarju prevladujejo narodnozabavne skladbe. Narodnozabavno glasbo izvajajo z vsem srcem in globokim spoštovanjem. Igrajo tudi zabavno glasbo, brez tega danes ne gre več; zlasti na zasebnih zabavah si ljudje želijo zaplesati tudi ob zabavni glasbi. Leta 2020 so izdali svojo prvo avtorsko skladbo Moje sanjsko dekle, za katero je glasbo in besedilo napisal kitarist Blaž. Posneli so jo v snemalnem studiu Falant in v sodelovanju z vi-deoprodukcijo Pratnemer. Gre za polko o fantu, ki vztrajno išče pot do dekletovega srca. Kako je bilo, so člani ansambla Zažur takrat predstavili tudi v premiernem vi-deospotu. Fantom so priporočili, naj si to pesem le zavrtijo in jo za- pojejo dekletom. Morda bo med njimi tudi sanjsko dekle. V svojih pesmih želijo pustiti svoj pečat, so že ob prvi lastni skladbi poudarili Blaž, Maja, Rok in Ahac. Zelo radi izvajajo pesmi starejših in mlajših ustvarjalcev. Občutek pa imajo, da mladi ansambli velikokrat zaidejo v kombinacijo naro-dnozabavnih ritmov z zabavnimi, celo tujimi izvajalci, so kritični. Foto: zasebni arhiv Ansambel Zažur Lani so posneli cover pesmi Kaj bi to, ki jo v originalu izvaja ansambel Braneta Klavžarja. Pred kratkim pa so javnosti predstavili priredbo pesmi Iskal sem in našel, ki jo v originalu igrajo Zlati muzikanti. Gre za zmagovalno polko festivala Slovenska polka in valček iz leta 2006. »Z namenom promocije slovenske narodnozabavne glasbe smo ji v ansamblu dodali malo svežine in jo posneli v naši izvedbi. Tudi z letošnjo priredbo namreč želimo poslušalcem približati pesmi, ki so že malo pozabljene, vendar pa so v narodnozabavnih vodah pustile velik pečat. Nastala je v sodelovanju z glasbeno-snemalnim studiem - Sando studio, producentom Sandijem Dobnikom in video producentom Nejcem Sokličem,« je povedal Rok Arnšek. Novo leto 2023 so začeli delovno, načrtov jim ne manjka, trudili se bodo, da jih bodo uresničili in ljubitelje narodnozabavne glasbe poskušali navdušiti še s kakšno lastno skladbo. Nastopiti želijo vsaj na enem od slovenskih festivalov narodnozabavne glasbe in izdati vsaj dve lastni skladbi. Obe, polko in valček, je ustvaril kitarist Blaž. MG Sv. Andraž • Komedija (Ne)popolna večerja Resnice o ljubezni in varanju Iz večnamenske dvorane v Vitomarcih bo ta konec tedna odmeval smeh, kije najboljše zdravilo, saj pozdravi več kot katerakoli tableta. Foto: KUD Vitomarci Prizor z uaje za komedijo (Ne)popolna večerja Tako so v napovedi za komedijo (Ne)popolna večerja zapisali člani Kulturno umetniškega društva Vitomarci oziroma njihove odrasle gledališke skupine. Predstavo, ki govori »o zakonskem paru, skokih čez plot, ljubicah in ljubčkih, o prijateljstvu, ljubezni in varanju, o slačenju in preoblačenju, o resnici in lažeh, o podkupovanju ...«, bodo premier-no odigrali v soboto, ponovili pa še v nedeljo ob 18. uri. Na katastrofalni večerji se bo pokazalo, kako kratke noge ima laž, na koncu pa bo verjetno kljub temu zmagala ljubezen. Bernardo bo zaigrala Urška Horvat, Borisa Kristijan Majer, Darinko Petra Kostanjevec, Darka Tomaž Toš, Marjano Marija Kocuvan, Marka pa bo upodobil domačin Milan Černel, sicer učitelj matematike na Osnovni šoli Mladika, ki je komedijo tudi priredil in režiral. SD torek • 31. januarja 2023 Ljudje in dogodki Štajerski 19 Gorišnica • Šola nogometa organizirala večji mednarodni nogometni turnir Mladi nogometaši so pokazali svoje znanje Šola nogometa Gorišnica je med mladimi športnih vse bolj priljubljena. Še pred tremi leti je bilo vanjo vključenih 70 nogometašev od petega do 14. leta starosti, letos jih redno trenira že okoli 140. Z odprtjem športnega parka Gorišnica so dobili tudi primerne prostore za delo. Pred kratkim so organizirali enega večjih nogometnih turnirjev v Spodnjem Podravju, na katerem je sodelovalo 430 mladih nogometašev iz širše Štajerske. Tridnevnega nogometnega turnirja se je udeležilo 47 ekip selekcij U8, U9, U11, U13 in U15. Letos so prvič gostili tudi ekipi iz sosednje Hrvaške (Mursko Središče). Organizacija tovrstnega dogodka je za gorišniško nogometno šolo velik finančni in organizacijski zalogaj. »Na pomoč so nam priskočili številni donatorji in starši mladih nogometašev, ki so pomagali vse tri dni turnirja. Veseli me, da je tudi širša lokalna skupnost opazila, da delamo dobro,« je povedal Borut Lindič, vodja Šole nogometa Gorišnica. Glavni namen organizacije takih turnirjev je druženje otrok z vrstniki iz drugih krajev. »Nogomet oziroma nasploh šport je že od nekdaj dejavnost, ki povezuje. To se je pokazalo tudi na našem turnirju. Ne samo otroci, tudi starši in ostali navijači so se veselo družili, navijali in se veselili. Prav tako pa je namen turnirja, da mladi nogometaši pokažejo znanje, ki so ga v procesu treningov pridobili ne samo na nogometnih zelenicah, ampak tudi v dvoranah,« je poudaril sogovornik. Z rezultati domačih ekip na tem turnirju so zelo zadovoljni, saj so imeli v vseh selekcijah ekipo v finalu. Pogrešajo dodatno igrišče z umetno travo Delo v šoli nogometa je zelo olajšalo odprtje športnega parka. Končno so otroci dobili slačilnice, tuše ... Z infrastrukturo so sicer zadovoljni, vendar pogrešajo dodat- no igrišče z umetno travo. »S tem bi rešili stisko s treningi v zimskem času. V športni dvorani v Gorišnici žal za nas ni dovolj prostih terminov, da bi lahko vsaka selekcija opravila vsaj dva treninga tedensko. Z izgradnjo igrišča z umetno travo pa bi višje selekcije lahko tudi v zimskem času trenirale zunaj,« je še dodal Lindič. Estera Korošec Cirkulane • 17. Vincekova rez v znamenju snega Vinogradniki se priporočajo za dobro letino Nedavno, na dan sv. Vincenca, so vinogradniki po Halozah opravili prve rezi vinske trte. V občini Cirkulane že vrsto let ohranjajo ta prastari običaj s prireditvijo Vincekova rez v organizaciji Društva vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze. Kljub snegu in mrazu so se halo-ški vinogradniki zbrali pri cerkvi sv. Ane na Velikem Vrhu. Snežinke, ki so rahlo naletavale, niso prav nikogar pregnale. Pokrajina je bila zaradi snega še bolj idilična. V učnem vinogradu je Marko Breznik iz KGZ Maribor vinogradnikom nazorno prikazal rez, seznanil pa jih je tudi z novostmi. Ana Černivec iz Kulturnega društva Cirkulane je zbranim povedala več o življenju in delu svetega Vincenca. Kulturni program so z domačo pesmijo obogatili Mladi veseljaki, trto pa je blagoslovil še domači župnik Jože Pasičnjek. »Vinogradniki se priporočamo za dobro letino, da ne bi bilo toče, suše, bolezni, ki bi prizadele naš pride- lek,« je pojasnil Zvonko Arnečič, predsednik DVS Haloze. V učnem vinogradu je 40 različnih sort vinske trte Pred dvema letoma so zaradi toče izgubili veliko pridelka, zato so učni vinograd zaščitili z mrežami. Lani so bile vremenske razmere zelo ugodne, posledično so bili zadovoljni tudi z letino, pridelali so okoli 400 litrov vina. V učnem vinogradu imajo približno 40 različnih sort vinske trte, med njimi so tudi zelo stare in redke. Poleg učnega vinograda skrbijo še za domačo brajdo, ki so jo sami obnovili, in potomko Stare trte. Slednjo so posadili leta 2007, v spomin na Marko Breznik iz KGZ Maribor in Zvonko Arnečič, predsednik DVS Haloze, sta obrezala potomko Stare trte. ustanovitev občine. Kar nekaj dela imajo čez leto tudi v društvenem sadovnjaku, kjer dajejo prav tako velik poudarek ohranjanju starih sort sadnega drevja. Člani DVS Ha- loze že vrsto let vzorno skrbijo za okolico cerkve pri sv. Ani, pred časom pa so začeli urejati še društveno klet. Estera Korošec Foto: EK Ptuj • Festival Arsana s koncerti Klasični mojstri I T 1* V i • v» • •• • Nepozabni večer s stoječimi ovacijami Festival Arsana je v koncertno sezono v novem letu vstopil z veličastnim klasičnim koncertom Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in solistov EMARSMaster v refektoriju samostana sv. Petra in Pavla na Ptuju, ki so ga obiskovalci zapolnili do zadnjega sedeža. „Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije EMARSMaster predstavlja najvišjo stopnjo izobraževanja v projektu EMARS za mlade glasbenike. V program je vključenih 50 mladih pianistov, violinistov, flavtistov, violončelistov, klarinetistov, čelistov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Srbije in Italije, ki se ob zaključku izobraževanja predstavijo s celovečernim koncertom. Finalisti zaključnega koncerta so na Ptuju odigrali solo koncert s Komornim godalnim orkestrom Slovenske filharmonije. Za nepozaben večer in stoječe ovacije so poskrbeli izjemni solisti Mila Imak Fernandez Ostaševski (violina), Foto: Črtomir Goznik Tudi za koncerte klasične glasbe je na Ptuju veliko zanimanje. Carlos Amaru Fernandez Ostašev- (klarinet), Ana Miculinič (violonče- klasičnih velikanov, kot so Mozart, ski (violina), Miha Špec (klarinet), lo), Dorotea Senica (flavta), Adam Chopin, Vivaldi, Haydn in drugi," je Manca Kukovič (violončelo), Marija Kamplet (klavir) in Nejc Kamplet koncert predstavil Mladen Delin. Obradovič (flavta), Miran Vojvodič (klavir), ki so preigravali skladbe MG Maribor • Srečanje študentov vinogradništva Mladi so svetla prihodnost Študentje visokošolskega strokovnega študijskega programa Vinogradništvo in vinarstvo Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici so v prijetnem okolju vinoteke Deliz v centru Maribora izpeljali zanimivo pokušino vin. Foto: E. Jež Predstavniki Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo Univerze v Novi Gorici ter študentje Udeležencem vinske degustacije so se predstavili s šestimi vzorci vin, ki so jih bodisi pridelali na lastnih družinskih posestvih ali pa so predstavili vina znanih pridelovalcev vin po njihovem izboru z območja, od koder prihajajo. Dogodek je bil namenjen promociji fakultete, mladih vinarjev, obenem pa tudi pridobivanju edinstvenih praktičnih izkušenj študentov. Večer je odprl absolvent visokošolskega strokovnega programa Adam Valdhuber, ki je predstavil penino Brut Natur domačega vino-gradniško-vinarskega posestva Valdhuber, nato pa besedo predal kolegu, ki tudi prihaja s štajerskega konca Slovenije, Urbanu Hladetu, ki je udeležence degustacije presenetil z vinom sovinjon z družinskega posestva Hlade. V nadaljevanju so udeleženci z zanimanjem in odobravanjem prisluhnili tudi študentu Maticu Greifu, ki je predstavil laški rizling domačega posestva Greif. Moškim kolegom se je nato v predstavitvi vina pridružila še študentka Lara Javornik, za njo je k besedi in predstavitvi vina prišel še študent Matija Gregorič z modro frankinjo s posestva Dular in vinom Epulon proizvajalca Steras. Degustacija se je zaključila z vinom Angel rdeče s posestva Batič iz Vipavske doline. Dogodek je povezovala Erika Jež, ki je udeležencem degustacije približala študijske programe in način dela Fakultete za vinogradništvo in vinarstvo ter Centra za raziskave vina Univerze v Novi Gorici. Zaključna beseda je pripadla profesorju vinarstva Guillaumu Antalicku, ki je prepričan, da ima slovensko vinogradništvo in vinarstvo svetlo prihodnost tudi zaradi izjemnih študentov vinarstva in vinogradništva. E. J. Slovenija • Turistične številke so dobre Slovenski turizem spet na nogah Še nedolgo tega so turistični delavci tarnali, da je njihova panoga zaradi posledic pandemije, vojne v Ukrajini in vsesplošne draginje na kolenih in bo še dolgo trajalo, da si bo opomogla. A se je izkazalo drugače. Foto: SD Slovenski turizem si je po pandemiji bliskovito opomogel; lanske številke so se že približale rekordnim iz leta 2019. Številke za leto 2022 namreč kažejo, da si je slovenski turizem zelo hitro opomogel, in to precej hitreje kot svetovni in evropski. Po podatkih Slovenske turistične organizacije (STO) je skoraj dosegel obisk iz rekordnega predkoronskega leta 2019: tujih gostov je bilo lani 16 odstotkov manj kot pred tremi leti, kar je štiri odstotke več, kot po podatkih Svetovne turistične organizacije (UNWTO) znaša povprečje evropskega turizma, in 21 odstotkov več od globalnega turističnega izplena. Lani je Slovenijo obiskalo 5,8 milijona turistov, kar je 46,6 odstotka več kot v 2021, zabeležili so 15,6 milijona nočitev, kar je za 38,5 odstotka več kot v letu poprej. V primerjavi z letom 2019 je bilo lani število prihodov nižje za 5,8, število prenočitev pa za 1,2 odstotka. Tuji gostje so ustvarili 3,9 milijona prihodov in deset milijonov prenočitev ter v prvih 11 mesecih lanskega leta potrošili 2,71 milijarde evrov, kar je dva odstotka več kot v enakem obdobju leta 2019. K okrevanju turizma so močno pripomogli domači gosti, je prepričana Maja Pak, direktorica STO. »K temu so pripomogli ukrepi pomoči turizmu po pandemiji, zlasti turistični boni ter t. i. boni 21, kakor tudi promocijska kampanja Moja Slovenija, s katero smo nagovarjali prebivalce Slovenije k dopustovanju doma. Dobro kaže tudi za letošnje leto, ko pričakujemo približno petodstotno rast turističnega prometa.« SD 20 Štajerski Rekreacija, zanimivosti torek • 31. januarja 2023 Piše: Dani Zorko • Po poteh in stranpoteh Azije Najprej v Malezijo Azija je bila zame vedno nek prostor, kamor zaradi cenovne dostopnosti hodijo različni profili ljudi, ki s popotništvom pravzaprav nimajo kaj dosti zveze. Tu prednja-čijo predvsem tisti, ki hodijo iskat svoj notranji jaz v Indijo in potem pridejo nazaj poduhovljeni zaradi različnih substanc, del moške populacije pa rad dopustuje na Tajskem, kjer so zelo poceni razigrane urice z domačinkami. To svojo blokado sem presekal z mislijo, daje tudi Azija vseeno nek del sveta, ki se ga splača raziskati tudi drugače in ki ga lahko spoznaš samo tako, da greš tja. Tako so se mojemu sosedu Jerneju znova zasvetile oči, ko sem začel modrovati o tem, in kaj hitro sva sklenila, da udariva še eno avanturo skupaj. Najine ciljne države so bile tokrat Malezija, Kambo-dža, Vietnam in let nazaj iz Tajske. Letalske vozovnice sva seveda kupila že veliko prej, vmes pa se je začelo šušljati o nekem virusu, ki so ga počasi začeli razvažati po svetu, vendar pri nas to še ni bila novica, ki bi ji lahko pripisovali globlji po- men. Vmes sva se ustavila v Katarju in občudovala megalomansko in res urejeno letališče, kjer pa nihče Foto: Dani Zorko Ko najdeš kitajsko četrt praktično v vsakem azijskem mestu, potem se ve, da so Kitajci res povsod. Foto: Dani Zorko Budistični centri na Kitajskem so zelo komercialno usmerjeni. ni nosil maske ali česa podobnega. Tam sva odkrila zgolj nov poklic, namreč pepelnikar. Gre za osebo, ki v zaprti kadilnici čisti pepelnike, prižiga drugim cigarete, sama pa ne kadi. En ubogi poba je bil namreč v tej kabini tako predimljen, da sva zaman poskušala ugotoviti barvo njegove kože. Pristala sva v Kuala Lumpurju, glavnem mestu Malezije, kjer so vsem potnikom ob vstopu v državo s pištolami merili temperaturo. Kar se tiče mask, pa imajo nekateri Azijci neko famo, da je zrak povsod onesnažen, in zaščitne maske nosijo samoiniciativno. Kuala Lumpur je večmilijonsko mesto, zato sva družbeno omrežje za kratka sporočila hranilnik večjih količin tekočine ali plina nemško-francoski likovnik in pesnik (hans) krilata žival huda, težko obvladljiva jeza košara za seme pri sejanju razvojna težnja, usmeritev poltrdi sir z redkimi luknjami zaužitje vse pijače iz kozarca afriška kača ameriški igralec (james) lovsko uporna čakališče nepopust- na tleh ljivost pevka nemška državna rtv eden tok ali škatlica za očala lovska družina mestece pri zadru s starim jedrom na otočku radijska voditeljica ramšak uiiDciri starogr. uteči bivall5ie L0ÏSKI' fSlR policijski? "uumik gorovje v italiji, najvišji del apeninov kotna mera v matematiki tekmovalni konjski tek Je ključno za tvorjenje keratina, proteina, ki vpliva na zdravo sestavo las in kože. Je pomemben mineral, ki ga najdemo v vseh telesnih celicah. Nujen je za pravilno tvorjenje hrustanca med kostmi, kit, s katerimi so mišice pritrjene na kosti, in za sestavo samih kosteh. Potrebno je tudi za tvorjenje hormona inzulina, ki uravnava količino krvnega sladkorja, in heparina, ki sodeluje pri strjevanju krvi. Pomembno je še za tvorjenje in ohranjanje zdravega reproduktivnega sistema in za ohranjanje zdravih sten arterij in ven. Vpliva tudi na hitrejše razstrupljanje zaradi uživanja alkohola, cianida, ki ga pojemo s hrano, strupenih snovi, ki jih vdihujemo z zrakom, in cigaretnega dima. Strupena snov se namreč veže nanj, nato pa se oba elementa z urimo izločita s telesom. Pomaga tudi jetrom pri izločanju žolča. Dobri viri so pusta govedina, svinjina, perutnina, leča, suh fižol, grah, ribe, jajca, zelje, česen, ohrovt. Priporočljiva dnevna količina za odraslega ni določena. se kar nahodila, preden sva našla svoje bivališče. Mesto velja za eno najhitreje rastočih v jugovzhodni Aziji, tako glede populacije kot tudi glede ekonomije, država sama pa je glede razvitosti zelo raznolika. Uradni jezik je malajščina, ki se govori tudi v Indoneziji, Singapurju in vzhodnem delu Tajske, zanimivo pa je, da je veliko besed vzetih iz angleščine, tako da sva že na začetku nekaj razumela. Sobo sva si rezervirala v centru mesta, kjer je ponavadi kakšna tržnica, nemalo pa sva bila presenečena, da središče Kuala Lumpurja predstavlja China Tovvn, kitajska četrt. Med vsemi originalnimi Azijci sva morala najprej naleteti prav na Kitajce. Že ko sva tovorila te svoje nahrbtnike, so bili napisi na hišah in poteze ljudi vedno bolj kitajski, ampak nič ne de - Kitajci, ki so nekje stacionirani, delujejo veliko bolj prebavljivo kot tisti, ki jih v trumah srečujemo v Evropi. Po poti sva že malo škilila naokrog, kje bi lahko menjala denar, kupila telefonske kartice in dala kaj pod zob. Dišave, ki so naju spremljale po ulici, so nakazovale prihajajoči čas za večerjo. Omeniti velja tudi to, da so se temperature glede na Evropo znatno dvignile. Na koncu sva večino najbolj potrebnih stvari uredila kar pri svoji gostiteljici, založena z njihovimi ringiti pa sva se odpravila na prvi sprehod po ulicah, ki so zvečer kar oživele. Foto: Dani Zorko CAAN, James - ameriški igralec (film Kockar), KROMATIN - jedrna snov, ki se da obarvati, WERTHER - junak Goethejevega sentimentalnega romana v pismih Največja možnost, da dobiš kakšno bolezen, je na letališču. Tam se srečujejo ljudje z vseh vetrov, barv in ras. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. torek • 31. januarja 2023 Za kratek čas Štajerski 21 Podravje • Iz studia Radia Ptuj Radijske priprave na veseli pust V programu Radia Ptuj je v teh dneh že moč čutiti pustno vzdušje. Tudi radijska ekipa že razmišlja o tem, kakšne maske izbrati in v kaj se našemiti v najbolj veselem času v letu. V preteklem tednu sta jutranjika obiskala trgovino Maškara - trgovino s pustnimi oblačili in dodatki, ki je svoja vrata prvič odprla v letu 2020, jih nato zaradi epidemije zaprla in jo sedaj, ko se življenje vrača v ustaljene tirnice, ponovno odprla. Lastnik trgovine Žan pravi, da se je raje kot za spletno odločil za fizično trgovino, saj je Ptujčanom želel dati možnost, da kostume, lasulje, maske, nore klobuke - vse za odrasle in otroke, skratka vse za pusta - vidijo in pomerijo. Trgovina bo odprta vse do konca februarja, od ponedeljka do sobote med 10. in 20. uro. Jutranjika Tadej in Dalibor sta v trgovini iskala primerne kostume zase in pri iskanju sta bila precej zabavna, na trenutke tudi nerodna. Njuna akcija iskanja primernih pustnih kostumov pa je poslušalcem Radia Ptuj prinesla tudi lepo nagrado, saj so izmed tistih, ki so na radijskem Facebook profilu delili in všečkali objavo, izžrebali dobitnika družinske ali skupinske maske. Radijska ekipa pa se že pripravlja na druge pustne dogodke. V karnevalski dvorani Campus Sava Ptuj bodo na vseh devetih dogodkih prisotni tudi voditelji Radia Ptuj, ki bodo povezovali program, krmarili med dogajanjem in skrbeli za dobro voljo. Marjan Nahberger bo voditelj zaljubljenega Valentinovega koncerta s Tomislavom Braličem in Klapo Intrade, Dalibor Bedenik in Domen Hren pa bosta voditelja preostalih osmih koncertnih večerov v karnevalski dvorani. Kot vsako leto pa bo Radio Ptuj tudi letos pripravil akcijo deljenja krofov po kolektivih Spodnjega Podravja. Akcija je bila v preteklih letih vedno izjemno dobro sprejeta in tudi letos bo zagotovo tako. Ptujske pekarne in slaščičarne bodo letos poklonile tisoč slastnih krofov, ki I : v1 .v.■'. ■'■' -íyís Dalibor in Tadej sta že izbirala primerne maske. Foto: arhiv Radia Ptuj jih bodo voditelji Radia Ptuj odpeljali tistim, ki se bodo prijavili in sporočili, koliko krofov potrebujejo oziroma bi jih želeli. Podrobnosti o akciji boste v prihodnjih dneh dobili v programu Radia Ptuj, ko vam bomo tudi zaupali, kdaj in na kakšen način se lahko prijavite ter svoje sodelavke in sodelavce morda presenetite s škatlo najboljših ptujskih krofov, ki vam jih bodo v službo pripeljali kar voditelji Radia Ptuj. Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 4 3 5 1 6 7 6 9 8 8 6 7 7 3 2 9 4 5 4 9 2 1 4 7 8 9 5 2 4 8 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥ ©© €€ QQQ Bik ¥¥¥ €€ QQQ Dvojčka ¥¥ ©© €€€ Q Rak ¥¥¥ ©© € QQ Lev ¥¥ ©©© €€ QQQ Devica ¥ ©© €€€ Q Tehtnica ¥¥¥ €€ QQQ Škorpijon ¥ ©© €€€ QQ Strelec ¥¥ ©© €€€ QQ Kozorog ¥¥¥ ©©© € O Vodnar ¥¥¥ ©© QQ Ribi ¥ © OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (Velja za teden od 31. januarja do 6. februarja 2023) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Haloze • Opravili Vincekovo rez Brez klobase in vina ne gre Minulo soboto, dan pred uradnim vincekovanjem, so člani Turističnega društva Podlehnik skupaj z družino Pajnkiher in kletarjem Francem Pajnkiherjem šestič opravili tradicionalno Vincekovo rez. Foto: Robi Žunkovič Zjutraj so se zbrali obiskovalci, rezači, gostje in nastopajoči na vinogradniški kmetiji družine Pajnkiher v Doleni. Najprej so zapeli ljudski pevci Jurovški fantje KUD Franceta Forstneriča, s skečem sta se predstavili haloški opravljivki Cilika in Lizika, nato so zaigrali ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik. Vse navzoče so pozdravili predsednik TD Podlehnik Milan Vidovič, gospodar vinogradniške kmetije Franc Pajnkiher ter župani občin Videm, Podlehnik in Majšperk, Sebastian Toplak, Brane Kolednik in Sašo Kodrič. Sledila je strokovna predstavitev pravilne rezi, ki jo je prikazal direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. Ob zaključku ni šlo brez tradicionalnega običaja; vsi zbrani so se podali po vinogradu, obesili klobase na trto in vse zalili z vinom. To naj bi namreč zagotovilo dobro letino. Trto pa je blagoslovil še duhovnik Jože Petek. Zdenka Golub www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimi zgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski TEDNIK Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Nagrado podarja KNJIGARNA IN PAPIRNICA Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tel.: 02 783 76 51 Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Ra-dio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3,2250 Ptuj, do ponedeljka, 6. februarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Bukvica, knjigarna in papirnica. Zdaj pa veselo na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: Vita Milošič, 2282 Cirkulane Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 27. januarja 2023 4. FEBRUAR 202^811 SSTrock večer f k Mg Mm «SV ""'' t m & fi Ki * -A J^ - 1 - ^ 4 j / s jHH^^tt J LETEČ mSmtc x r ■l RE t« h 9 3 CfllpijO g sava MGDIfl 24 rCRADIoPTUI i/ PJ ZAVAROVALNICA P CAMPUS SAVA PTUJ 1- -1 štajerski tednik prodaja vstopnic: eventim | PETROL petek • 27. januarja 2023 Oglasi in objave Štajerski 23 TOREK 31 januar 7:30 Glasbena osmica telo.) bloo po kurentovi deželi 9:30 Mali prim 10:00 Tete M 10:25 Kronika Obare Markova 11:201? dežele ob Muri 37 oddaja 12:00 ptujska kronika 12:25 Cista umetnost - januar 12:55 Pogled nazaj 13:25 Glasba Za vse 13:55 Tele M 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Glasbena osmka (tuja) 18:55 Pomurski tednik 19:25 Cista umetnost - januar 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:10 Pogled nazaj 21:40 Po "kurentovi deželi 5. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:25 Koncertni cikel 23:15 Dober večer 00:25 Videostrani četrtek 2. februar 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Zvesti tracSdji, zazrti v prihodnost 8:55 Kronika Občine Markove! 9:50 Mali Prim 10:00 Tele M 10:25 Koncertni cikel 11:20 Iz dežele ob Muri 37 oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:25 Športnik leta 2022 12:40 Pogled nazaj 13:10 Cista umetnost-januar 13:40 Glasba Za vse 14:10 Tele M 14:40 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Eortal 18:35 Cista umetnost - februar 19:05 Dober Večer 2Q:C0 Ptujska kronika 20:25 Glasbena osmica (tuja) 20:55 Futsal magazin S09E20 21:20 Iz dežele olj Muri 38. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pogled nazaj 22:55 Po Kurentovi deželi 01:05 Videostrani_ ptujska P«iY T: 031 ÄM808. inMipiiv.iv, ww.pytv.lv ^ telemach E-1:1 [«lMi.il T a ] SREDA 1. februar 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Spoštujmo tradicijo 9:40 Po kurentovi deželi 1. oddaja 10:00 Tele M 10:25 Kronika Občine Markovci 11:20 ¡z dežele ob Muri 37. oddaja 12:00 Ptujska kronika 12:25 glasba za vse 12:55 Cista umetnost-januar 13:25 Pogled nazaj 13:55 Tete M 14:25 Videostrani 18:00 Ptujska kronika 18:25 Športnik teta 2022 18:40 Glasbena osmica (slo.) 19:10 Pomurski tednik 19:40 Po kurentovi deželi 5. oddaja 20:00 Ptujska kronika 20:25 Utrip Ormoža 21:10 Čista umetnost-januar 21:40 Po kurentovi deželi 1. oddaja 22:00 Ptujska kronika 22:25 Pogled nazaj 22:55 Dober Večer 00:05 Videostrani PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV i i'* ^ ifcj iLÜKBClJIouMji . ^^ äs i*™1*" Sr teši».....isr-"® www.reporter.si VZPOREDNA OBLAST Kdo vse iz ozadja vleče niti in spodkopava vlado Roberta Goloba SLOVENCI IZ DUBAJA Zakaj se selijo v luksuzno mesto sredi puščave INTERVJUJA: ŽELJKO OSET - direktor ukinjenega Muzeja slovenske osamosvojitve MIŠA MOLK - legendarna televizijska voditeljica N arodno Zabavne G lasbe Ptuj 2023 Promocijsko sporočilo V ■ Zdravljenje psihičnih težav s pomočjo medicinske konoplje Zima ... Za nekoga prava idila, za drugega nevšečnost, ki še kako omejuje vsakdanje opravke, od šolskih do službenih obveznosti, poti itd. A ob večerih, ko na našem koncu še vedno lahko »slišimo« tišino, tako spokojno je, je sneg tisti, ki doprinese drobec miru, ki ga dandanes vsi še kako potrebujemo. Leto se je že dodobra prevesilo v januar, veselje prazničnih decembrskih dni je že skoraj pozabljeno, razen mogoče smrečice, ki nam nadene na obraz še kaki spomin na prednovoletne praznike in ki je nismo utegnili pospraviti, ker nam zmanjkuje časa. Čas... in stres, pozitivne in negativne misli, prednovoletne zaobljube o spremembi našega načina življenja, o ciljih, ki bodo radikalno spremenili naše delo, okolje ter ljudi okrog nas. Upanje, da obstajajo v našem svetu še druge poti, umrezadnje. Nikoli se ni dobro prepogosto vračati v preteklost, četudijezgodovina odlična učiteljica in so izkušnje naša najboljša šola, bi rekla, daje zelo pomembno, da znamo živeti v trenutku in si postaviti predse življenje, ki ga želimo živeti v prihodnosti. A bom vseeno skočila v decembrski čas. Veselje, radost, smeh, okraševanje ... in vsepovsod gneča, nakupovanje, slaba volja, nestrpnost. Prosti dnevi naj bi bili odsev sproščenosti in miru, v bistvu pa so zelo pogosto zapolnjeni z osamljenostjo, navidezno srečo, ko se ljudje obremenjujemo z obveznostmi, ki naj bijih izpolnili, kerto od nas pričakujejo drugi, ker se nam zdi, da okolica pritiska na nas z željami in pričakovanji, kijih nočemo ali preprosto ne moremo izpolniti. Biti sam, umirjen in zadovoljen je popolno nasprotje osamljenosti, s katero se prav vtem »lučkastem« obdobju zelo pogosto srečujemo. In osamljeni smo pogosto tudi takrat, ko nas Pogovoru z Vlasto Klep (magistro bio-medicinskih znanosti) lahko prisluhnete na Radiu Ptuj, v torek, 31.1., ob 11.40, s ponovitvijo v nedeljo ob 11.40. obkroža kopica ljudi, ki bučno nazdravlja na boljše dni, mi pa si želimo le spokojnega večera, da »umirimo« svoj nemir. Stiske, anksioznosti, nespečnost, stres, slabšanje ostalih psihičnih obolenj, depresija, samomoril-nost, odtujenost itd. so izredno pogostivtem »veselem« prazničnem času. Dolge noči, pomanjkanje serotonina, poleg dopamina in noradrenalina najbolj poznanega hormona »sreče«, nam odvzamejo tako zelo potrebno občutje sreče, zadovoljstvo in prijetno razpoloženje. Stiske ljudi so nepredstavljive in okolica, bližnji, jih zelo slabo ali sploh ne zmorejo razumeti ali sprejeti. Podpora najbližjih je pogosto šibka in ljudje ostajajo sami s (skoraj) najbolj prikritimi boleznimi našega časa. Če predsodkov sploh ne omenjamo. Lahko pa si, kot pri veliko drugih težavah, pomagamo z medicinsko konopljo oziroma pripravki CBD, ki zelo uspešno lajšajo psihične težave, višajo hormone »sreče« in nam omogočijo, da je naše razpoloženje v tem prednovoletnem času v resnici praznično. Dobrodošli v Svet BioMedicine - zdravje je naše edino poslanstvo tudi v letu 2023. Pa srečno! Mag. Vlasta Klep, magistra bio-medicinskih znanosti (www.svetbi-omedicine.com) MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO □O PONEDELJKA ZJUTRAJ □O 9. URE ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ □O 9. URE mojdo.segula@rodiMednik.si, tel. 02 749 34 16 ali mar|ana.pihler@radi