125. številka. Ljubljana, v torek 2. junija 1896. XXIX. leto. "*h*ija vsak dan *ve*er, isimfti nedeljo in praznike, ter velja po po iti prejeman za a vstro-ogerske deSele r,a vm leto lft pld., za pol leta 8 gld. za f>trt leta 4 gld., za jeden 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brce pošiljanja na dom sa vse leto 13 gld., ca četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l «ld. 10 ki. Zs pošiljanje na dom računa ae po 10 kr na mesec, po 30 kr. »a četrt leta. — Za t nje dežele toliko »oc, kolikor poštnina zaafia. Za oznanila plsčnje ae od itiristopne petit-vrate po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se isvolo frnnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni* tvo je na Kongresnem trga fit. 12. U pravn ifit wn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj- vse administrativne stvari. Počasen, a gotov prevrat v evropski politiki. Še nedavno je trodržavna zveza imela odločilen upliv na vso evropsko politiko. Nemčija, Avstrija in Italija so tako rekoč odločevale. Posebno se je to videlo v balkanskih pokrajinah. V Srbiji, Bolgariji in Romuniji je prevladoval upliv trodržavne sveze. Avstrijska in nemška diplomacija znali sta prekrižati vse nakane Km je Zidnje mesece se je pa vse preobrnilo. Ves balkanski polotok je zopet pod ruskim uplivom. Ruska diplomacija ima prvo besedo v Bukareštn, Belemgradu, Sofiji in Carigradu. Na želje Avstrije se skoro nikdo več ne ozira. Razni dogodki so pripomogli, da je trodržnvna zveza tako zgubila svoj upliv na slovanskem jugu. Pa ne le na Balkanu, temveč tndi drugod so tredržavno zvezo zadeli budi udarci. Italijani bili so v Afriki grozno tepeni. Poraz pri Aduvi je bil hujši, nego so ga slikala naj črnejša poročila prve dni po porazu. Ta poraz je Italijo pripravil ob vso veljavo v Evropi. Poraz je zaradi tega tako občutljiv, ker je Italija prisiljena ostaviti Afriko, ne da bi bila oprala čast orožja, ne da bi bila dosegla kako zmago. Se toliko Italijani niso mogli, da bi Menelika prisilili, da jim izroči brez odkupnine ujete vojake. Za ujete vojake aahteva znatno odkupnino in italijanskim posredovalcem za mir se kar roga. Država, ki ne more prisiliti kakega afriškega vladarja, da bi vsaj resno se pogajal t njo in jo spoštoval, v Evropi ne more imeti nobene veljave. Italija zatorej v evropski diplomaciji jedva še pride v poštev. V tem, ko so se Italijani v Abesiniji in Eritreji zastonj bojevali, jo pa Francija se močno utrdila jim na škodo celo v Sredozemskem morju. Kar natihoma, ne da bi kdo kaj vedel, je v H sorti v Tunisu zgradila veliko vojno pristanišče in ondu nastanila veliko vojno brodovje. Od Biserte v 8 nrah lahko pridejo vojne ladije na otok Sicilijo. Vidi se torej, da je južni del Italije sedaj vedno izpostavljen nevarnosti s strani Francije. Vsled tega Že vrednost Italije za trodržavno zvezo jedva še kaj pride v poštev. Avutrija in Nemčija imata pač dolžnost jo braniti, a kake pomoči od nje ne moreta pričakovati. To pa ni le hud udarec za Kalijo, temveč tudi za Anglijo, katera sicer ni b:la v nobeni zvezi, a je vendar navadno podpirala trozvezno politiko. Anglija ima v svoji roki Egipt, Malto in Gibraltar in se jo v»led tega domišljata, da ima zagotovljen si za zmiraj najvei'ji upliv ob Sredozemskem morju. S tem, da je Francija v Biserti napravila veliko vojno pristanišče, je tudi Angliji prekrižala njene namene. Kakor lahko Francozi nepričakovano napadejo Italijo, ravno tako je Malta pred njimi v vedni nevarnosti. Govori se pa, da Rusija napravi na kakem grškem otoku v kratkem [.remogovo postajo za svoje vojne ladije. Ta postaja se bode pač tudi v kratkem premenila v voliko vojno pristanišče. Rusija in Francija sta pa v prijateljstvu in bodeta druga drugo podpirali v politiki, če se ti dve državi tako utrdita cb Sredozemskem morju, bede to močno uplivalo na daljši razvoj orijentekega vprašanja. DoBedaj so Arglija in trnzveza imele upliv v Carigradu in je ta upliv podpiralo zlasti angleško brodovje, ki je bilo Turčiji najbližje pa bodo Francozi in Rusi imeli močno brodovje na Sredozemskem morju, katero se bede mrf'o opirati na utrjeni pristanišči, se pa položoj ves premeni. Anglija, Avstrija, Nemčija in Itali'a se v Carigradu ne bodo več dosti poštovale. Zaprtje Danlanel za rusko brodovje zgubi skoro ves pomen, ako bodeta Rusija in nje zaveznica Francija imel« veliko brodovje na Sredozemskem morju, katero bode vsak čas lahko napalo turško ozemlje. Italijani bodo pa morali opustiti vse svoje misli, da si kdaj pridobe Tripolis. Francija, ki si je prilastila Tunis, bode najbrž v kratkem tudi zapovedovala v Tripolisu. Će se bode Anglija obdržala v Egiptu, je jako dvomljivo. Položaj se je povse premeni!. Italijanski državniki bodo najbrž računali 8 premenjenim položajem in jt li se bodo bolje približavati Franciji. Tako se polagoma razbije trodržavna zveza in vodstvo evropske politike preide na Fran- cijo in Rusijo. Francija postane zopet tista svetovna vlast, kot je bila pred vojuo 1870. leta. Opomogla se je z mirnim delom in umno politike. Razbilo se bode vse, kar je proti nji skoval stari Bistnarck. Naposled bode še dobro, d i se je politika sukala v takem tiru, kakor se je. Drugače bi ?e Rusija in Fraccija ne bili tako zbližali. Njnno nasprotovanje je vedno oviralo ugodno rešitev orijentskega vprašanja. Sedaj je pa upanje, da se to važno vprašanje polagoma resi hnz velicih težav in brez veli-cega prelivanja krvi, v prid slovaustvu po pritisku Rusije in Frnncije. Turki gotovo ne bodo več dolgo gospodarili v Evropi, a njih zemlje ne pridejo več v roke nasprotnikov slovauetva. kakor se je bilo ban Kar se pa tiče Avstrije bode p* imelu od rešitve orijentskega vprašanja dobiček ali škodo, kakor si bodo njeni diplomatje ured 1 i politiko nasproti Rusiji. O.-ioda Evrope se ne odločuje več v BeroSinu temveč v Peterburgu in Parizu, to je posledica premenjenega položaja ob Sredozemskem morju. V Izubijani, -. junija. Delegaciji. V budgttui odsek avstrijske delegacije niso volili nobenega protisemita. To se je zgodilo nalašč, ker je glavno delo delegacije v tem odseku, v plenumu so tako le lormalnosti. Proti-semitom niso hoteli dati priložuosti, da bi se bolje poučili o Vbeh stvareh in da bi mogli že v odseku se zaganjati tudi v vnanjo politiko. Seveda bodo protisemitje skušali že v [»lei.umu nadomestiti, kar se jim je v odseku zabrunilo. Tisti časi so minuli, ko je odsek vse sl.l. ml. delegacija je pa tiho dovolila Ko so prišli v delegacijo Mladočehi, se je takoj tudi v pltiiumu govorilo, in tndi protisemitje ne bodo molčali. Minister vcanjih stvarij bode prisiljen tudi v plenumu Se zagovarjati svojo politiko. V ogerski dt-legaciji se je predsednik Andras»y spominjal v svojem govoru seveila z nekaterimi frazami tudi tisnčletnicu ogerake države. Volitve v dunajski mestni svet Kakor se je pokazalo, je to poraz ne pa zmaga dr. Lur-ger-jeva, da ni voljen v mestni svet nobeden Žid. Proti Gorski župnik. (Blika. Spisal Fr. Javor.) (Dalje.) Često je prihajala Olga h kapelanu Antonu igrat na njegov glasovir. Kadar je prišla tudi gospa, kratkočasil jo je Anton ali ona njega — govorila je rada in mnego — doli v lopi. Če je pa došla sama, zaprl se je Anton v drugo sobico, da bi ne motil Olge ali pa se je usedel na divan ter pazno poslušal Olgino izborno igranje. Spomnil se je materinih besed — in tudi njemu so se urinile misli: Komu padeš, ti nedolžni angelj, v naročaj? Koga zadene sreča, da bo užival pri tebi že tu na zemlji nebesa? Koga bo osrečevala tvoia ljubezen? Kdo bode ugriznil prvi v to rudeče, zdravo jabolko — je li bo vreden ali ne--— take misli so se podile po Antonovi glavi, njegove oči pa so z do-pajenjem počivale na divnem, stasitem telesu 01-ginem — — — I Čutil se je nekako srečnega, kadar je bila Olga v njegovi sobi. Saj je bilo njegovo stanovanje sicer tako pusto in prazno. Njemu vsaj se je tako zdelo. Sedaj pa se mu zdi tako prijetno, prijazno, živo; — sam lahko posluša igranje na glasoviru *Ii veselo čebljanje Olgino, kadar ga po čem po- vprašuje. Pač škoda, da to ne more vedno tako biti! — Pa — kaj, on je duhovnik in o takem življenji še sanjati ne sme. Nu — pač; kdo mu more braniti sanje! Vsaj te mu nadomeščujejo, kar mu zabranjuje stan! — Kadar je doigrala Olga kak komad, obrnila je svojo lepo glavico tako naglo, da bo se razmrsili mehki kodri na njenem belem čelu, in nedolžno — koketno zroč v Antoua, ga uprav otročje povprašala: „ Ali vam ugaja ta komad?" In Antou je vedno pohvalil njeno igro ter potrdil njene nazore o dotični skladbi, kar jo je silno razveselilo, — potem pa je zopet pričela novo kompozicijo-- Včasih sedel je i Anten k harmoniju in zaigrala sta skupno. Kako srečna je bila tedaj Olga! Vsa v ognju je vzklikala: „To je krasno, nebeško lepo!" Saj si je to že koj s početka želela, a — povedati si ni upala. Anton pa je sam uganil njene Želje, kar jo je še bolj veselilo. — Ali pa jo zapela pesem, katero je Anton s finim čutom spremljal na glasoviru — — — Ko pa se je poslovila, bilo je Antonu dolgočasno — čutil se je osamelega. To nedolžno dekletce oživljalo je tako dobrodejno njegovo sicer pusto, mrtvo sobo! — Sedel je k oknu, podprl svojo gluvo ob desno roko in zrl tja doli po dolini, kjer se je širilo rodovitno polje. Tako je sedel nekoč. Jelo se je mračiti — — pod njegovim oknom, nekoliko oddaljen, je žuborel precej močan potok, in šumenje njegovih valčkov segalo je v Antonovo sobo — po grmih la drevji so poskakovali krilatci in se zbirali k počitku — —. Antonovo oko se je igubilo v megleui in mračni daljini — v duši pa so mu vstajale slike, — tako lepe blažene — osrečujoče: Videl se je ob strani dobre Olge v srečni družini — dvoje ljubkih otrok se je plazilo po mamici, a oklepalo in ovijalo z debelimi ročicami njegove noge — — on pa je objel jed-nega in poljubil naposled i svojo Ženko — oh I Kolika sreča! — — tedaj pa je planil ves razburjen po konci, tresoč se na celem telesu, kakor suh list v jesenskem vetru, segel z toko preko vročega čela, hoteč izbrisati in pregnati take slike, ki so drugim izvor brezmejne srečo, njemu pa pro-vzročiteljice brezkončne bode! — B— — to bo grešne misli — za me, da, za me — za druge ne!11 — Hud boj je razsajal v njegovem srci. Priznati si je moral, da ljubi Olgo z vso silo svojega srca, pred seboj pa je zopet videl jasno in trezno: „Ne smeš!" Iu trpel je muke, ki jih provzroča človeško srce, trpel je siluo in je često mislil, da mu mora izginiti razum in počiti srce. A ojunačil se je zopet in sklenil trdno, ogibati se njene bližino kolikor možno. Kadar pa liberalcem se je ta vodja krščanskih socijalistov bil izjavil, da on prizna, da bi bilo pravično, ako se voli kak žid v mestni svet. Obljnbil je, da bode to zagovarjal v svojem kluba. Dr. Lueger je tudi držal besedo, a je s svojim predlogom v klubu po-zebel. Pokazalo se je, da on nima več vodstva stranke popolnoma v svojih rokah. Nemškonarodni duh zmaguje. Nemški nacijonalci so odločno proti Židom iz narodnih ozirov. Po njih mnenju se Židom ne h ni.-jo priznati nobene pravice, ker pripadajo Nemcem popolnoma tujemu rodu. Po mnenja teh ljudij so le Nemci popolni ljudje, drugi ljudje pa toliko bolje nepopolni, kolikor bolj se ločijo po rodu od Nemcev, /ulje, ki ne spadajo več k arijskomu plemenu, so jim že za vzor vse sprijenosti. Ogerski zakon za čiBtost volitev. Ogerska vlada je izdelala poseben zakon, s katerim bi se varovala čistost volitev. Ta zakon je jako zanimiv in kakor nalašč v to pristrižen, da se vladni stranki še nadalje zagotovi večina v drž. zboru. V njem je določba, po kateri izgubi okraj za celo postavodajno dobo volilno pravico, ako se je bilo pri volitvi mnogo fcleparilo. Sleparijo pa na Ogerskem največ vladni pristaši. Oe se bodo bali, da bi kak okraj volil Slovana ali Iluiunna, bodo pri volitvi ptidno sleparili in konec temu bode, da dotični okraj izgubi za več let zastopstvo v državnem zboru. To je naravnost krivično. Ce se slepari in podkupuje pri volitvah, naj se krivci ostro kaznujejo, ue pa da sa poštenim ljudem JHinlje volilna pravica. Kij tacega je pač le na Ogerskem mogoče. Neredi na Kreti Grški časopisi pišejo, da ■ta Avstrija in Anglija baje pripravljeni privoliti, da se Kreta pridruži Grški. Nam se ne zdi verojetno, kajti Avstrija in Anglija se gotovo sami o tem nista izrekli. Postopali bodeta v sporazumljenju z drugimi vladami. Ne ve so pa tudi, če je Grška sposobna na Kreti napraviti red. Na Grškem sa nem razmere niso posebno v redu. Roparji gospodarijo po vsej deželi. Ze v predmestjih glavnegi mesta ni človek varen pr< d njimi. Vsaj ni dolgo tega, kar so obrodili dva poslanca, ki sta bila z roparji v zvezi. G rika vo;ska je pa tudi vso premalo vzorna in se ne ve, če je dovolj močna, da bi mogla ukrotiti vse nemirne življe na Kreti. Bati se je, da bodo grški kristijani jeli moriti Turke in ropati, ter jim bodo grški vojaki pomagali, ko Grki pridejo na Kreto. Irska samouprava. Vedno manj upanja je, da bi Irci dosegli samoupravo. Pod Parnellovim vodstvom so že bili jako blizu svojemu namenu, a od tistega časa se pa vedno bolj oddaljujejo od svojega smotra. Nedavno so v pirlamentu glasovali Irci s konservativci' za versko šolo na ljubo škof im. S tem so pa od sebe odbacnili večino liberalcev, ki so zanje še vedno z vso odločnostjo potegovali. Irci bi bili pri tem glasovanju morali jemati v po-štev, da so angleški liberalci večkrat v borbi za irske koristi šli tako daleč, da so celo svojo lastno popularnost postavili v nevarnost. (Je Irci ne dobe samouprave, bodo imeli se temu zahvaliti, da se dajo v političnih vprašanjih preveč voditi od škofov. S svojim glasovanjem za verHko šolo so dosegli, da je zopet prišla, moral jo je pozdraviti, in roka se mu je tre-da, ko je čutil v njej mehko, toplo ročico Olgino . . . Nerad jo je pnjfial s.tmo. L ..,šc> gimoaaijol Prav pri nas so imeli duhov..,*, i H jtiaanj povoda za tako postopanje in to baš bi d i ko Ifskovfkt farovske grdobije tako bodo tepejo v v 'i ii hKo duhovščino. — (Iz krškega okraja) poroča nam prijatelj našemu listu sledeče: Pretečeni teden in sicer v petek in v soboto ogledali so si učenci deželne vinarske, sadjarske iu poljedelske šole na Grmu v spremstvu pristava g. V. Kohrmana in c. kr. gozd. adjunkta g. G. Guzela veleposestvi gosp. deželnega poslanca grofa Barbota v Rakovniku in gosp. barona Berga v Mokronogu, kjer 80 drage volje vse uzorne gospodarske in gozdne kulture in nasade razkazali. Ta teden, v sredo, napravili eo isti učenci v sprem stvu vodje g. R Dolenca in učitelja g. Lapajneja podučno ekskurzijo na grajščino gospoda deželnega poslanca Lenkha na Rako, da si ogledajo tamošnje vzgledne nove ameriške vinograde in vračajoč se domov, da si ogledajo nove ameriške vinograde gosp. Aleksandra \Vutscheja, enologa in posestnika na Brezovci pri Št. Jerneju Kakor Čujemo, videli so ekakurenti na teh veleposestvih ne le prav mnogo vzglednih in novih vinogradnih nasadov in naprav, kjer sta jim vodja in pristav vse natanko razložila, ampak bili povsod od imenovanih gospodov graj-ščakov prav prijazno sprejeti in prav gostoljubno pogoščeni. — (V loži utonil.) Minoli teden je triletni dečko Franc Kubelj pri Sv. Križu v novomeškem okraju padel v pol metra globoko lužo in se v vodi zadušil. — (Samomor.) V Toplicah pri Zagorju se je te dni 22letna delavka Josipina Lipovec zastrupila. Povod samomoru je bila nesrečna ljubezen. — (Najdena utopljenka) Iz Trbovelj ob Savi se nam piše: V nedoljo 31. maja popoludan našla se je v Savi okoli 60 let stara mrtva ženska. Obleke je imela na sebi malo in še taisto zelo raz capano, lase pa na kratko porezane. S idnijska komisija bo dognala, ali je dotična oseba samomorilka ali se je pri predvčerajšnji plohi ponesrečila ali pa je bila umorjena. — (Imenovanja) Okrajni sodnik v Gornjem gradu g. dr. Viktor \V a g n e r je imenovaa svet. tajnikom pri okrožnem sodišču v Celju, okr. sodnik v Črnomlju g. dr. Josip Fraidel pa je premeščen v Gornji grad. — (Velikanska pravda) Iz izjav bratov Hojnik je našim čitateljem primeroma znan izid velike pravde katera se je bila uuela zaradi ded-ššine dne '23. decembra 1888. I. v Ljubljani umrlega veletržca Aleksandra Dreota. Številke v izjavi in popravku rečenih bratov pa niso prave. Dreo je zapustil premoženja okroglih 800.000 gld., od katere av»ite sta brata Hojnik zahtevala z 42 tožbami, ki so tekle pri 11 sodiščih v treh provincijali pet dva-najstink. Pravde ho tekle štiri leta in znašajo obojestranski trojki vefi kot 50.000 gld. Samo koleki z razsodbami vred znašajo okroglo 25.000 gld. Vse to je moral seveda zalagati zastopnik bratov Hojnik g. dr Stor, kajti Dreotova dediča, sedaj lmo-vita moža, sta bila oba siromaka, ko sa je začela pravda. — (Prvi nastop novega rojanskega župnika.) Kakor znano, je tržaški magistrat imenoval župnikom v Ilojanu sina slovenskega očeta, Josipa Jurizzo (Jnrco). Ta gospod je bil znan kot pnvr ženec laške stranke m pokazal je to pri prvi priliki. Pred instalacijo je voditelj tržašae škofije mons. Čeme poklical Jurizzo k sebi in — po poročilu iidovskega „Piccolo" — zahteval, naj Jurizza pri instalaciji slovenski propoveduie, sicer da bodi mons. Čeme to sam storil. Jurizza pa se je od rezal: da se na dan instalacije v rojanski cerkvi ne bo ni slovenski niti luško propovedovalo, da on, Jurizza, v rojanski cerkvi sam zapoveduje in nihče druikega carja. Za soboto zjutraj je bila določena razdelitev epominskih vrčev, jedil in piva. 2e dan poprej so ho zbrali kmetje iz okolice in moskovski delavci na kraju, določenem za razdelitev. Muogo tisoč Indij je kar na prostem nočito. Še predrto se je rdanilo, jeli ho ljudje pri haj * ti trumoma Začetek razdeljevanja je bil določen na 5. uro Zjutraj, a že ob 3. uri je bilo več nego pol milijona ljudij na travnikih, zvanih, Hodnik.;. Goječa je bila velikanska. Kakor sestradam volkovi ho ljudje silili k jarku, kateri se je bil naredil okolo lop, kjer bo stale za razdelitev določene reči. J rt k je bil pač ograjen, ali ograja je bila kaj hitro p'drta. Ljudje so od zadaj brezobzirno pritiskali Vsak je hotel biti prvi, vsak je hotel priti na vrsto Stiskani ljudje ho kričali iu klicali na pomoč, a množica se ni mogla premakniti. Hkrati ho pri ograji stoječi ljudje bili potisnjeni naprej, ograja se je podrla in ljudje so jeli padati v jarek. Ril je to neki tako grozen prizor, da se popisati ne da. Število mrtvih smo že včeraj naznanili. Več sto ljudij je bilo pa tudi ranjenih. Car je ukazal vsaki prizadetih rodbin izplačati po 1000 rublje v in poravna tudi vse pogrebne stroške. S carinjo je car obiskal vse bolnice, koder leže ranjenci in je tolažil ter sploh izraža veliko žalost radi te nesreče. Praznoverni ljudje seveda že ugibajo, da je to alab pomen za bodočnost. — * (Gališki kmet mora pijančevati.) če neče iz lepa žganje piti in se materijelno, duševno in fizično uničiti, bb pa k temu prisili iz grda. Gališki žganje kuhajoči veleposestniki in židovski prodajalci ločejo živeti, fiskus pa neče pogrešati dohodkov od žganja. Kmet mora torej pijančevati. L 1894. je neki kmet v Ulalabi nagovarjal svoje soobčane, naj ne pijo žganja. VeleposeBtaiki, židje in okrajnega glavarstva uradniki bo bili skrajno neugodno presenečeni. Najprej je dotični kmet prišel ia šest mesecev v blaznico, ker pa se je izkazalo, da je ta sovražnik žganja povsem normalen, se je zopet odpustil iz blaznico. Okrajni glavar je na to zaukazal orožnikom, naj skrbno nadzorujejo nevarnega agitatorja zoper žganjepitje ter ga koj aretujejo, Če bi kmete nagovarjal, naj ne pijo žganja. V Botli v okraju Turka so se kmetje dogovorili, da ne bodo več žganja pili. Ustanovili so društvo, čigar člani so se zavezali, da ne bodo več pijančevah. Temu društvu je pristopilo GOO oseb. Okr. glavar Dilinski je zaukazal aretovati vse tiste, ki kmet« nagovarjajo, naj ne pijo žganje; župana občine Botelka Niszna je okr. glavar pošteno ozmerjal da je rečenema društvu pristopil, v dotične vasi pa je poslal dva orožnika poizvedovat, kdo ne pije žganja. Kmetje, kateri imajo v Gališki še dosti večji respekt pred okr. glavarji nego v nas, so se seveda hudo prestrašili. Iz postopanja okr. glavarja sklepajo, da je njih državljanska in patrijotična dolžnost, zapiti kar imajo. Kmetje mislijo, da jih bo dal okr. glavar po orožnikih gnati v žganjarne in zato so se zopet prostovoljno udali najhujšemu pijančevanju. * (Razmisljen župan ) V nekem mestecu v Lotaringiji županuje star gospod, kateri j« sedel na županskem stolu še za časa, ko je Lotariugija pripadala Franciji in je to vladal Napoleon III. Pred kratkim je to mestece obiskal cesarski namestnik, katerega je župan pozdravil z besedami: Prebivalstvo je srečno, da zamore v vaši osebi pozdraviti namestnika Nj. Veličanstva cesarja Napoleona — par-don Viljema. Srečno prebivalstvo se zmoti svojega pozabljivega in razmišljenega župana ne more nasmejati. Književnost. — . Siovanski svet" ima v št. 15. naslednjo vsebino: Kronanje v Moskvi; delegacije; protest slovanske akad. mladine v Pragi proti mileniju; knjige „Matice Hrvatske" za 1. 18'.*5 ; naši knjižni grehi: paberki; razgled po slovanskem svetu; kuji-zsvnost. — Pučka knjižica U Hbatj Ljudevit Varjačič v Varaždinu je začel izdajati posebno knj žnico, katera bode prinašala ljudstvu namenjane poučne in zabavne spise. Prvi snopič obseza štiri jako dobre črtice. Cena 20 kr. Die OeBterreichisch-Ungarische Monarchie. Geographiach-statistiHches H indbiieh liir Leser aller Stftode von Prof Dr. Friedricli Umlauft. Tretji predelani in popravljeni natis, okrašen z 200 ilustracijami in 15 zemlievidi. Izide v 25 snopičih po 30 kr. v zalogi knjgotržnice 11 H »rtlebeu na Da-naju. Ker Slovenci še nimamo knjige v svojem jeziku, iz katere bi se mogli natančao in zauesljivo poučiti o celi avstro ogerski monarhiji in o vseh v njej vladajočih razmerah, n-go smo vezani na nemško literaturo, si štejemo v dolžuoHt, opozarjati na to novo izdajo znane iu |>ovsem nepristransko pisane knjige prof. 1 inlanfta. Že to, da izide ta knjiga v tretji izlaji in sicer v malo letih po prvi, svedoči, da je bila knjiga potrebna. Od pokojnega nadvoj-vede Rudolfa zasnovano veliko d-I i J).s O-ster- reichiaoh-Ungariaohe Monarchie in \V>rt and lidd" se ne ozira zadosti na fizikalne in statistične raz* mere kak-ir tudi na topografijo avstro odrske monarhije. Umlauftova knjiga je prav latecadel nekaka popolnitev re - n _m v-l.k-g-i dela in da se smatra kot taka popolnitev, svedou okolnost, da sta v primeroma kratUem čas.i pošli dve izdaji Novo izdajo je pisatelj temeljito predelal in popravil po najnovejših podatkih t*»r nekatera poglavja tudi izdatno razširil. Prvi snopič izpričuj \ da bo knjiga v vsakem oziru popolna in da ho zadoščala nijsrožjim zahtevam. Gradivo je jako pregledno in t.varini primerno razde'jeno. Z ilagatelj knjijjotržec H Hartleben je opremil knjigo z novimi in številnimi, jako fino izdelanimi ilustracijami, vrh tega pa izida v prdogah 15 velikih in natančno narejenih zemljevidov, popolen atlas o naši monarhiji. Zdeti bi bilo, da nam kak domač založnik preskrbi podobno knjigo v slovenskem jeziku, katera bi bila uekak pendant Matičini zbirki popisov slovenskih dežel, katere zbirke prva sošitka sta po vsebini sicer izvrstna, glede unanje oblike in podob pa nič preveč lepa. Dunaj 2. junija. V današnji seji poslanske zbornice je dr. Pacak ostro prijel barona (Jhlumeckcga zaradi njegovega zvijačnega postopanja glede zakona o dornoviustvu. Grajal je, da Chlunieckv vzlic opetovanim obljubam ni postavil te stvari na dnevni red iu zahteval, naj se z dnevnega reda današnje seje odstavi razprava o patentnem zakonu ter se koj začne razprava o zakonu domovinstva. Zbornica je Pacakov predlog odklonila. Po seji se zbero) načelniki klubov, da se posvetujejo, je-li zakon o domovinstvu rešiti še v tekoči sezoni ali ga odložiti. Dunaj 2. junija. Poslanska zbornica bo imela danes, jutri in v petek dnevne in večerne seje. Moskva 2. junija. Pri sobotni katastrofi je bilo ubitih blizu 6000 oseb, ranjenih pa nad 3000. Kriva je največ policija ker ni preskrbela za vzdrževanje redu. Atene 2. junija. Grška vlada je prote štovala zoper sklep turške vlade, odposlati turške vojake na otok Kreta. Rim 2. junija. Kralj je pooblastil Ru-dinija, da razpusti poslansko zbornico. Kahira 2. junija. Dijaki so v mošeji uprizorili velike demonstracije. Prišlo je do boja z redarji. Več osob je bilo ustreljenih. Vabilo in prošnja. Na ces. kr. državni nižji gimnaziji z nemško-slovenskim učnim jezikom v Cel j i ustanovilo ae jo 27. maja t. I. podporno društvo za uboge učence. To društvo prevzelo je jako težavno nalogo, da bi po svojih skromnih močeh pospeševalo razvoj novega zavoda, ki je večinoma obiskovan od sinov nsšega manj premožnega ora-tarja. Bodoče šolako leto odpre se drugi razred. Izdatki bodo veliki, vzlasti ker se morajo revnišim učencem preskrbeti nove prepotrebne knjige. Prosijo se torej vsi mili mladinoljubi, naj blagovolć z dobrohotnostjo na pomoč priti temu društvu. Posebno pa še se prosijo čant- g. duhovniki, ki so znani po svoji milosrčnosti do učeče se mladine, naj nabirajo mej svojimi prijatelji in znanci ustanovnikov, oziroma društvenikov. Naimanjši jedeckrntni prispevek za nstunovnika je 10 gld.. najmanjša letnina za društvenika vsaj 1 gld. — Vsi prispevki, ki naj se pošiljajo blagajniku g. dr. Jos. V;o ko tu, advokatu v Celji, objavijo se naro«nto vsakegA drugega potrdila s hvaležnostjo v šolskem izveBtji. V Celji, dne 31. maja 189G. J. Glovvacki I r. A. Kosi I. r. t. Ć. predsednik. t. B. tajnik. Bratje Sokoli t Tntri -v sredo 3. jianljst Mjour-fixe" na galeriji nove telovadnice pri katerem sodelujejo iz posebne prijaznosti |g, H. Benliek, kapelnik. R. Ineman, rozisćr in Podgrajakl, igralec -Dram. društva" tor oktet slav. pevskega društva ,,81avoo '. Vzpored: 1.) „Sokolska", zložil in svira na glasovi-n K, II. ISeni&ek; 2.), 4.) in 8.) oktet si. pev. dr. „S lavor"; .'{.) „V I a k a te r", kom. solo-prizor s petjem, izvaja g. Pod-grajski 5.) „Ra/.lični karakterji", izvaja g. R. Ineman; 8.1 in 9.) Glasovir, g. H. Benifiek; 7. „Politika rja", kom. prizor s petjem, izvajata g-g. R. Ineman in F r. Perdan; 10.) „Parodija f r a n r o s k eg a e s k amo-terja in njegovega slugo", izvajata gg. R. Ineman in P o d g raj s k i. Zaoetek ob 9. url zvečer. Raznovrsten vzpored in prijazno sodelovanje omonje-nih gospodov je porok za živahen večer, h kateremu Vas vabita v prav obilnem številu reditelja Fr. Perdan. Jos. Rehek Meteorologično poročilo. I mrli no v Eijubljaill: Dre 29. miija : Marija Škerjanc, poaestnica, 41 lat, Hrenovo ulice St. 80, za jotiko. — Tine Klopčič, posestnikov sin, 2 leti 4 mesece, I-'l<>rijanske ulice St. '/1, za vuetjem obistij. Dne 80i maja: Janez Žurga, ćrevljar, 42 let, najden utopljenec v Ljubljanici na Trnovskem pristanu, — Marija Si hmid drž. pravdo, namestnikova hči, H1, let, Vegove ulice ftt. I,, davira Dne 31. maja: Liiea Prepeluh, mestna uboga, 04 let, Karlovbka cesta it 7, vodenica. Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo 1. 2. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 735 9 7360 735 2 154 11*8 225 si. zahod si. vzjvzh sr. jvzh. skoro jas. megla pol obl. Mokri n« t mm. v 24 urah 0-0 Srednja včerajšnja temp«ratura 1640, za 03° nor malo m XD"CLIX3.3®li:-;7i borza dne 2 junija 1896 Skupni državni dolg v notah . . Sknpni državni dolg v srebru . . . avstrijska zlata renta......, Avstrijska kronska renta 4*/( ..... Ogerska zlata renta 4° „...... Ogerska kronska renta 4 ,. ... Avutro-ogerske bančne delnic« ... Kreditne delnice..... , . London vista.......... Noroiki dri. bankovci za 100 mark . , 20 mark........... 20 frankov........ Italijanski bankovci....... C. kr. cekini......... Dne 1. junia 1896. 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 po 250 gld Državne srečke iz I. 1864 po 100 gld.. Dnnava rcg. srečke 5*/0 po 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 41/,0 0 zlati sast listi Kreditne srečke po 100 gld..... Ljubljanske srečke........ Rudolfove srečke po 10 gld..... Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . Trauiway-dni8t. velj. 170 gld. s. v. . . fapirnati rnbelj........ 1 ■■■ < nad 101 gld. 35 kr. 101 30 „ 122 ■ 60 v 101 1 16 , 122 f» 50 , 98 80 i 959 — 347 It 75 , 120 * — 58 72«/, . 11 _ 74 . 9 n 52 . 44 n 47'/, , 5 § 65 143 gld. 50 kr 125 ■ 50 ] 197 ■ m _ 22 9 75 " 24 » — , 154 n 25 „ 466 ti — , 1 • 27'/* . Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nasi preljnbljena soproga, oziroma mati, sestra in teta, gospa Frančiška Petrič roj. Geiger pomož. uradnika soproga po dolgi in mučni bolezni, pivvidena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob ,,43. nri popoludne, v 40. letu svoje dobe, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 3. junija ob 6. uri popoludne iz deželne bolnice. (2487) V Ljubljani, dne 1. junija 1896. Ivan Petrič soprog. Julij. Slava otroka. Rokovice za. gospode lan. d_ame iz sukanca, svile itd. praške glaije-rokovice izvrsten fabrikat častniške rokovice priporoča I. (2054—13) Karel Recknagel. \r pr r w r r r v F wwwv C. ir. Blatne ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda -vel3et-vn.eerat od 2.. j-u-nija. 1896. Naatopno omenjani prlbajalnl in odhajalnl čati oanajent io > ■re«lnj*e v ropali em Anau. < 1711*1 1oe\ Odhod la I.|ubl|aiie (juž. kol.). v AiR)> Ob 12 url r, min. po nofil otobnl »lak t Trbii, Pontabol, lt(Oj«.v CalOTee, Franaenafoatn, Ljubno, eoa Salithal v Auiaee, Iichl, Omilim..,,' Solnograd, Ijeml-Mnatoin, Z.ell na jeaeru, Inomoit, Stejrr, Lino, Dunaj ria Amatotten. — Ob 0. uri lfi min. ijntraj maaanl Tlak t Kotovjo, Koto metto — Ob 7. uri 10 min. oaobni vlak t Trbii, Pontabel, Batjak, Celovec, Kran-aenifeate, Ljubno, Dunaj 6ea Sidithal v Solnograd, Stejr, Lino, Ibidejevics Plaenj, Marijina vara, Ilob, Franaora Tare, Karlove Tare, Prago, [,,,,„," čei Amstetten na Dunaj. — Ob 13. uri min popoludne meiani Tlak t KnAoTJe, Noto matto. — Oh 11. url BO min. dopoludnn oiobnl Tlak t Trbii Poutnbe), Ilcljak, CeloTeo, Franaonafeata, Ljubno, Belathal, Dunaj. ._ , .,j 4. uri pnpoliulne oaobni vlak t Trbii, BeljAk, OloTeo, Ljubno, 6ea Seta. tli:il t Solnograd, I^end-Okatein, /olt na Jeaeru, Iuotnoit, liroftano, Curih UeneTO, Paria, Steyr, Lino, Omuuden, lictil, ltudeJeTioe, 1'laeuJ, Marijine »um, Itrh, KriTicon, varn, Karlove vare, Prago, Lipiko, Dunaj Tla Am. ■tettan. — Ob 0. uri 30 min. avnier meiani Tlak t Koćevjo, Novu tneiur. — Ob 7. uri 44 min. aveuer oaobni Tlak t Leice-llled. — Vrini togu ob 6. uri B9 min. popoludne Tlako nedeljo in praanlk t Lnaoe-liled. 1'rlhod v I,jubl|»iao juž. kol.). Ob 5. uri t>2 min. ajutraj oaobni Tlak a Dunaja viav Amitatten Solnograda, lirefianca, Iuomoata, Zella na jezrru, Lcnd-Oaatelnu, Linca' Hterra, Omundeua, Inchla, Auiieaa, Ljuliua, OulOToa, iteljaka, Franaen«. feate, Trhlia. — Ob h uri ajutraj oeohni Tlak I« I min. popolndno, ob (t. uri r>0 min. BTečrr, oti 10. uri 95 min. KTeAer. (Poilodnji Tlak 1« ub nedeljah iu jiraanikth.) Prihod v l.|ut»l jitno (drž. kol.) iz Kamnika. Ob 0. uri 50 min. cjutraj, ob II. uri 15 min. dopolmtne, ob A. url 90 min, avećer, ob V. uri 55 ruiu. avečar. (Poaleduji vlak le ob nodeljah in praznikih.) _ '2468 S16ara". ~W*E B Za jedno lečenje ..Trinkkur) zadostuje l zaboj a 86 litri. Cena 33 kron franko od postaje Slavonskl-Santac. Naslov: Slčara-nprava, poita Modrici (Bosna). Na Rakeku štev. 62 je na prodaj vsa oprava za špecerijsko prr dajalnico (štelaže itd. in vaga). Več pove g. Darto!<» ToniiilĆ v I^fuli-Itanl, Knaflove ulice štev. 5, II. nadstropje. Nasproti gledal šČu. (2467—3) ki je z dobrim vspthorn dovršil ljudsko šolo, priden in pošteu, 86 vzprejme ▼ prodajalnico z mešanim blagom na deželi kot učenec pod dobrimi pogoji; prednost ima tak, ki je že kaj temu privajen. (2185—1) Solnčnike t najbogatejši izberi in solidno izdelane priporoča (2113—12) j?o ixa.jn.izijili conah. Xai. IVEikuscli v Xj|iit>ljitul« mi. MoHtuein tftf n ir>. Terezija Ka stolić r<.j. Dercaui javlja v svojem, svoje hčere Alberti 116 in vseh sorodnikov imenu, da je njen preljubljeni soprog, odnosno oče, brat, oziroma strijc in svak, gospod France Kastelic hišni posestnik po dol^i, mučni bolesni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 7;. letu svoje starosti, danes ob 9. uri zvečer umrl. Pogreb se bode vršil dne 2. junija t. 1. ob 6, uri popoludne iz hiie žalosti na tukajšnje pokopališče. Svete mase zadušnice se bodo brale v mnozib cerkvah. Drasoga pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. Noto mesto, dne* 3I, maja 1896. tf Ml 'O D XIII. redni občni zbor „Notranjske posojilnice ¥ Postojini" kateri so bode vrfiil dno 13- 1896 ob -vari popoludne v zadružni pisarni. 1>ii*?viiI vvi: 1.) Nagovor ravnatelja. — 2.) Poročilo blagajnika. — 8.1 Poročilo nadzorstvenega odbora in dati absolutorij «a leto 18H;>. — 4.) Volitev ruvnuteljskoga odbora in sicer: o) ravnatelja, b) blapajuika, t) kontrolorja in ./) «lvch namestnikov. «) Volitov treb članov v nadzorstveni odbor. — 5.) Predlogi druStvenikov. K polnoStcvilni udeležbi vabi častite dckžniko najuljudneje (2488-D ravnateljski odbor. ;0 >»•._!•«;.>••.;;; -.;!.yi...-,.~ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarnou,